TRST, sobota 10- marca 1956 Leto XII. - Št. 60 (3298)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94 638, 93 808, 37-338
^teDNISTvo: UL. MONTECCHI St. 6, II.
■ 37-338 - Podnu’	1	St'	6’ H- Dad- ~ TELEFON 93-808 IN 94-638 — poStni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FHANCISKA št. 20 — Tel.
v Sirinj i 3to\n„7 ,	: U1- s- Pelllc0 Ul« Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm
 	•	tr8°vski	80,	finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce.oletna 4100 lir.-FLRJ: Izvod iO, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 335 - Izdala Založništvo tržaškega tiska o.zuz-ir-.
Angleške
ciprskega
oblasti deportirale nadškofa Makariosa
ilf0fr ,rah so še druge tri cerkvene dostojanstvenike - Kot opravičilo proti nad-Gp&k navaia-i° številne obtožbe - Protibritanske demonstracije v Atenah in Solunu * vlada odpoklicala svojega poslanika iz Londona in vložila protest pri OZN
ATENe q
,0'ka iz } Grška vlada je odpoklicala svojega ,ve(u ozn na ln je vložila protest pri varnostnem
«!•1* Ptdaslm^ JP°r°či' Srški zunanji minister Theotokis, n ,n iz nrnt’ ?a bil ®rski poslanik v Londonu odpo-je Ha i zaradi deportacije nadškofa Makariosa. *■ naj’tav«! gr8lc< stalni delegat pri OZN dobil navo-Bjj protesti-.	vloz* Protest	zaradi položaja	na	Cipru ter
,V«U	Pri glavnem tajniku OZN in pri Varnostnem
ot deportacije nadškofa Makariosa.
NlKoz tja
!!lner Hardinš "7. Ciprski gu-tje služila kot začasno skladi-ui'1 dennvt danes od- šče orožja in bomb.» lakario<.a jl ,	'1° nadškofa	Vest o aretaciji	Makariosa
J/Trianosa f	,‘z Kyrenije	in o preiskavi,	ki	so jo An-
fiayoslavr,m jr, drugih tl eh	gleži izvršili v	prostorih nad-
f ".'“Slavnih j , u8ln an°sa duhovnikov. Ma-
?tkel ii i„netlrali' ko je u!e v Atenp	da	odpo-
vedovati ' -,er se le imel m"1 so šknf grško vlad0-
jeliali ni ln 0StaIe tri
infoVr-2"3110’ P° neu'
tt"1'Vaio.md°arm.aciiah ~pa d0' anske sk( i ; te
Pa m..ud Bombaya. Uradno
ga odpeljali otoke Seychelles oceanu, ki so
“'ai^^ mUj “d zahodno .** 9bale i- 'i-- —■> =
'‘e in 1750 milj
. se nič javili, .in L _zaPustil svojo
Palj,
bi7aJal 'n«ieiet,1iM0m0bU0m
laka oseb*
išče, ne da
it ]e Pož*rl!vf'i ^ed sto ljudi ;SS» KnaVljal0 2 vzkliki »dobil n,- l,e Makariosov Sa angini na letališče, berili ? „skl funkcionarji „ k Voiatko,,,..
h .etili le ž,
« Že ča!°]ažkeniu letalu, i(t,,0rietn. i	s prižganim
Jtlo, letalo je takoj od-
ij,ja nad?kn^dh°du Makario-&	Polnče,	je
?*riifi vv°iakov
A in
Voial“w več sto an-? v st=°V' kl so nato v vseh0Vanju nadšKo-bit ^av°. iik Ur.ndih strogo So v)e Pozne-adni predstavna Okarin! zatrjeval, da T Pašu av “ 0Vem stanova-ratši -i ko , matično pištolo. k4ti„rila veste v Nikoziji
V^ s0 zač“raretaclJl Ma-v%!a'b 'er-v uV vseh Pra' Pre,j "'ložir zvoniti in ie	, se ie zbrala
'C' sto ‘lsku. Palačo, kjer
5teiskiva)onet ev z nasa' de ,aJ'i Sn etl. stražilo. Po
'° J^Stili v°laki vse vho-J>°fOrVlleie ' u- tem v zvezi Po Jj> ki ““lavili uradno °v i! si'm pravi. da se je rirra2v°ju dogod-f °sebn	ti.	da je
»t,\ *db“° vpleten v te-!e t] »Vi n^vnost. «Guver-lati “b tem, Cll° dalje, pa
p»nju e a MakaSkleni1 poga" Si,.ia to v 0*0"1 v u-?*dnii,1 na«ii_. °. ta odločil
kij
'h
o<li Pjii
i'*°itaii Petih ' “"Janja. v * it L VednQ C1h so se Nojt *dškof Vn,0vi dokazi, 'C 0rgani» - d v de-«va r Pa “ije EOKA.
vai yd ip JC >četaagoVogUverner nada-? bo ..'“aje v 0 skrajne
%1 MakiJe v
H^arios ,uPanju. da ,da obiLkoncno Pre-
a ta Vrata dl nasilje m JvaiH- Ustavni sodelovanje «1 Ba s‘ napredek. To i,6'! un^dikof n‘- uresničilo,
a't9C^.b‘jani„ho‘,el od'
“am,
nasilja
m
t>0."“one*. * svoje politič-Pjs - rilo
v'lV' nadii3. nat° zad-slc°fa Makario-
Poe!Stv °blasti j ta obtožil
L ''Us e Dn,,-' da so krive aS le, ?abonJani' omenja da alu v na angle-la^ene omav i‘ tlas* h>nuiba firškJa sabotaže, Noe"U). in “m letalu v
“ttilj^Pletejjle^ nadškof sedaj
»olit ali
6a	Polit--Uporabljanju
Niti. Urej]; ne namene,
?atadj1 ,n°ee tega o-
•ov žakli,bePrav legu 3e gu-
o«ihC.k*. da ‘ad’ P.r.‘.šel
‘a seri-- le nadško-i?iu jbovratek J . resna °vi-^ k. da :	k	mirnemu
' na "»a io mirnemu Vh]: °toku ,Zaracli tega P9 'b I v i“dPraviti nje* tttK^rn brega eres-u miru, 8'>v0°vedalt ie Via(?anja-»
11 Ci' biLVse teler g tega V»1 sr» . Posan	P°-
CieVer z^ezn.mi kra-
^ ^ PosebnJ°’ lmeno' ke ,ati’ >i ima ega funkcij druv z°iavkenalogo cen' k'*)* «
1(trakat sledi/. nadškofa S»LHs'> j?T* vzroke: h i 'bo “stanavi el' osebno organi,jati naci“-\>kžnanonaO’i° mla-** i i H-?lval iP° imenom Ke.^Jejo1aj^ade čla-
in naj
k?) boi?rJ
aNkihC‘ii° zna0be»e. žrtve'v
V^^vodo^0t‘?Ji!
tis’ka-’1St°V
^ l2’ °d le’
fa za o-
le nadškof
itni skugrškimr“i7e: Csanfeam, iirez
Vs«b«®54 ie i3e EOKA-tia°b,?e 7'. ki "a od gr-
1» Phil«
5S >ria7PošiljSa°nipnaibol-J
iuvo S Za0h:tfn3e oroz-r‘lt-n»di£ok na I 08 Va‘vis, ** - dl v-Jtofa a,'zredno za^
>§^MVa>SnB'i?S
So
sa-Do-
Pa teh se-t,th!1 dvLu116 Ju načrte 'etih ®' 3- V ^‘ai0ieb^kazale:° ^
ris,t,. orožja Za ei-^bdškofija
iar;;
škofije, je povzročila v vseh grških političnih krogih in med grškim prebivalstvom veliko ogorčenje in vznemirjenje. Nadškofa so pričakovali nocoj v Atenah in popoldne se je na letališču zbrala ogromna množica- Sprejeti sta ga imela v imenu vlade tudi zunanji minister Theotokis in pooblaščeni minis-ter v predsedstvu vlade Tsatsos. Množica, ki je čakala na letališču. se je takoj, ko se je razširila vest o aretaciji Makariosa vrnila v Atene ter šla v povorki po mestnih u-licah ob vzklikanju proti Angležem. Množica je vedno bolj naraščala in zvečer je prišlo tudi do spopadov s policijo, ki je skušala preprečiti demonstrantom, da pridejo pred angleško poslaništvo. Zvečer je notranji minister prepovedal vse demonstracije. Tudi v Solunu je velika množica demonstrirala proti Angležem. Na glavnem trgu so se demonstranti spopadli s policijo in ba-je je bilo okoli 30 ranjenih. V Solunu je pred angleškim konzulatom že zjutraj demonstriralo okoli 3000 študentov.
Demonstracije so se nadaljevale do poznih nočnih ur. V Solunu krožijo po ulicah oklepni avtomobili vojske in policijske patrulje. Med demonstracijami je bilo ranje-
nih okoli 50 ljudi, od katerih devet zelo hudo. Rektor in profesorji univerze so bili pozvani ,naj prepovejo zborovanja študentov. Britanski konzul v Solunu je dobil zagotovila, da so sprejeli vse ukrepe, da se zaščitijo britanski državljani v Severni Grčiji.
Atenski večerni listi objavljajo v posebnih izdajah vest o aretaciji Makariosa. Grška vlada je skušala dobiti telefonski stik z grškim konzulatom v Nikoziji, a ji to ni uspelo. Karamanlis je o položaju poročal kralju Pavlu, za nocoj pa je sklical izredno sejo vlade. Zunanji minister ni hotel komentirati nastalega položaja, pooblaščeni minister Tsatsos pa je izjavil, da je vlada povsem solidarna s ciprsko etnarhijo. Predsednik liberalne stranke Papandreu je izjavil, da so Grki presenečeni nad to neverjetno vestjo in da dogodki nalagajo enotnost vseh Grkov za obrambo časti in svobode«. Voditelj demokratske stranke Kartalis pa je izjavil, da so «dejanja Angležev globoko ranila grško ljudstvo«.
Do sedaj ni bilo v Atenah uradnih komentarjev, v političnih krogih pa poudarjajo, da bo deportacija Makariosa še bolj zaostrila odnose med Grčijo in Veliko Britanijo. V krogih opozicije zahtevajo sklicanje konference voditeljev vseh strank in bivših zunanjih ministrov, da sprejmejo skupno odločitev. Poglavar grške cerkve, atenski nadškof Spiridon, je za jutri sklical posebno sejo vsegrške-ga odbora za priključitev Cipra h Grčiji.
V Londonu so ukrepi britanskih oblasti na Cipru povzročili veliko vznemirjenje, zlaeti v laburistični)! krogih. Vendar pa ni vest prišla ne-
pričakovano. Debata o Cipru, ki je napovedana za sredo v spodnji zbornici, zadobiva s tem še večjo važnost in že se predvideva, da bodo laburisti predložili resolucijo, ki obsoja politiko vlade na Cipru. Zdi se. da bo napad o-pozicije proti vladi vodil A-neurin Bevan.
Hruščtiv in Bulganin
i/ Angliji od 18. do 27. aprila
Sporočilo Foreign Oilicea - Mesec poprej bo Anglijo obiskal Ma-lenkotf na čelu delegacije sovjetskih energetskih strokovnjakov
LONDON, 9. — Foreign Office je sporočil, da bosta Bulganin in Hruščev na obisku v Veliki Britaniji od 8. do 27. aprila. Program obiska je bil podaljšan za en dan, vendar porcčilo zunanjega mini strstva ne daje podrobnosti tega programa.
Sporočilo Foreign Officea pravi: «27. julija 1955 je irfini-strski predsednik sir Anthony Eden sporočil v spodnji zbor nici, da sta maršal Bulganin, predsednik sveta ministrov ZSSR. in Nikita Hruščev. elan prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR, sprejela vabilo, naj obiščeta Veliko Britanijo spomladi 195S. Sovjetska voditelja bosta prispela v Veliko Britanijo 18. aprila m bosta ostala tam 10 dni; njun od-' hod je predviden za 27. april. Podrobni program obiska bo sporočen v pravem času.«
Prvotno je bilo predvideno, da bo obisk trajal od 18. do 26. aprila V dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da sta sovjetska voditelja prosila, da bi bil obisk podaljšan, da bi lahko obiskala Wales in Škotsko. Verjetno je torej, da bo v program vključen tudi obisk v Edinburghu, glavnem mestu škotske. Kraljica Elizabeta pa bo sprejela sovjetska državnika v gradu Windsor blizu Londona. Sodijo da predvideva program nadalje obisk v spodnji in lordski zbornici ter ogled industrijskega središča Birmingham.
Kot domnevajo, bosta Bulganin in Hruščev prispela v Veliko Britanijo z neko sovjetsko križarko. V tem primeru je verjetno, da se bosta peljala po Temzi navzgor in se izkrcala na Westminster-skem nabrežju, kjer ju bo sprejel ministrski predsednik Eden in drugi člani angleške vlade. Na Westminsterskem nabrežju se je med svojim obiskom v Angliji izkrcal tudi maršal Tito.
Se pred Hruščevom in Bul-ganinom pa bo prispel v Anglijo podpredsednik sovjetske vlade Malenkov, ki bo vodil delegacijo sovjetskih energetskih strokovnjakov. Kot sporoča danevS osrednji državni zavod za elektrogospodarstvo, bodo Malenkov in ostali člani sovjetske delegacije obiskali tudi atomske naprave v Harwellu v Berkshiru Program predvideva tudi ogled atomske elektrarne v Calder Hallu v. severozahodni Angliji. Elektrarna, ki je še v gradnji in ki bo stala 15 milijonov funtov šterlingov, bo začela delovati prihodnje leto, dajala pa bo toliko električne energije, da bo z njo mogoče oskrbovati milijonsko mesto. Centrala bo služila kot prototip za celo mrežo atomskih elektrarn. Poleg tega bo sovjetska delegacija obiskala vrsto termičnih elektrarn.
Sovjetska delegacija bo prispela v London 15. marca.
V londonskih vladnih kro-
POSLANCI ODOBRILI NOV ZAKON
0 AKTIVNI VOLILNI PRAVICI
gih ne izključujejo možnosti razgovorov med Malenkovom in angleškimi državniki, čeprav bo Malenkov prišel v Anglijo na čelu nepolitične delegacije strokovnjakov. Mesec dni pred obiskom Hrušče-va in Bulganina bi vsekakor imeli razgovori Malenkova s člani angleške ‘vlade poseben pomen.
«League of Empire Loya-lists«, desničarska organizacija, ki se zavzema za razvoj britanskega imperija, je organizirala zvečer demonstracijo proti obisku Hruščeva in Bulganina. Demonstracija je obstajala predvsem v številnih avtomobilih z zvočniki.
Arabske države ponujajo Jordanu finančno pomoč
AMAN, 9. — Danes je prispel v Aman sirski ministrski predsednik Said El Gazi s posebno poslanico za kralja Huseina. Said El Gazi je odpotoval včeraj zvečer iz Kaira, kjer <o se sestali e-giptovski premier Naser, predsednik Sirije in kralj Saudske Arabije.
Said El Gazi je v Amanu obiskal kralja Huseina in mu izročil poslanico arabskih «treh velikih«; takoj nato se je z letalom vrnil v Kairo. Poslanica vsebuje ponudbo finančne podpore arabskih dežel Jordanu v zameno za pomoč 12 milijonov funtov šterlingov letno, ki jo je doslej Jordanu plačevala Anglija. Obenem so v poslanici trije arabski voditelji prikazali ‘tališče svojih vlad za primer izraelskega napada na katero koli arabsko deželo. Sodijo, da je poslanica vsebovala tudi vabilo kralju Huseinu, naj pride v Kairo in prisostvuje zasedanju treh, ki se bo nadaljevalo.
Tudi danes so se v Kairu sestali Naser, kralj Saud in sirski predsednik Sukri El Kuatli. Predsednik Sirije je sprejel tudi jordanskega odpravnika poslov in se zadržal z njim v daljšem razgovoru.
Namestnik glavnega tajnika Arabske lige El Sukri pa je po razgovoru s predsednikom Sirije in s kraljem Saudom odpotoval v Damask, kjer bo verjetno prikazal članom sirske vlade nekatere podrobnosti sklepov, ki so bili sprejeti na kairski konferenci.
Kot poročajo iz Gaze, so izraelska reakcijska letala danes preletela egiptovsko o-zemlje. Egiptovsko protiletalsko topništvo je začelo streljati.
V pismu londonskemu «Ti-meru« pa sodi odstavljeni general Glubb, da ne bi kazalo voditi preveč energične politike do Jordana.
Angleški ministrski predsednik Eden pa se je danes v prostorih spodnje zbornice posvetoval- z nekaterimi ministri o položaju na Srednjem vzhodu, zlasti v Jordanu.
Aškerčeva proslava v začetku junija
LJUBU ANA, 9. — Republiški odbor za proslavo stoletnice rojstva pesnika An-
tona Aškerca je sklenil organizirati glavno proslavo v začetku junija. Med proslavo bodo odkrili spomenik v Ljubljani in Celju, izdali bodo jubilejni zbornik študij in razprav o Aškercu. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani pa bo poleg tega priredila razstavo pesnikovih originalnih rokopisov in prevodov njegovih del.
V ponedeljek bo v Ljubljani prva izvedba skladbe Matije Tomca aStara pravda« na besedilo Antona A-škerca
Reorganizacija zvezne uprave v Jugoslaviji
BEOGRAD, 9. — Zvezni izvršni svet je včeraj sprejel predlog zakona o organizaciji državne uprave. Zakonski načrt predvideva dve osnovni kategoriji zveznih državnih organov; državna tajništva in tajništva pri Zveznem izvršnem svetu. Poleg državnih tajništev za zunanje zadeve, za narodno obrambo, za notranje zadeve, za finance in za blagovni promet bodo delovali pri Zveznem izvršnem svetu sekretariati za zakonodajo in organizacijo, za splošne gospodarske posle, za industrijo, za kmetijstvo in gozdarstvo, za promet in zveze, za delo, za prosveto in kulturo. za ljudsko zdravje in socialno zaščito, za pravosodne posle, za informacije in za splošno upravo.
Predlog novega zakona spreminja značaj tajništev pri zveznem izvršnem svetu. Medtem ko so do sedaj to bili izrazito upravni organi, bodo odslej le pomožni organi.
Poleg tega predvideva zakonski načrt ustanovitev zveznega odbora za zunanjo trgovino. ki bo na področju zu-trgovine koordiniral
OSLO, 9. — Zunanje ministrstvo javlja,	da	so norve-
ške vojaške oblasti odklonile I nanje vabilo, ki ga	je	SZ poslala	delo	zunanjetrgovinske	zbor
Norveški, naj	bi	v Moskvo	nice	ter	državnih tajništev za
prišla vojaška	delegacija ob	finance	in za blagovni	pro-
proslavi 1. maja.	I	met.
Kritike v indijskem tisku
ob Duilesovem obisku v Novem Delhiju
Listi obžalujejo splošno ameriško politiko in še posebej vlogo držav, nega tajnika na konferenci SLA!O v Karačiju - Včeraj prvi razgovori z ISehrujem - Selwyn Lloyd potuje po deželah bagdadskega pakta
NOVI DELHI, 9. — Ameriški državni tajnik John Foster Dulles je prispel danes popoldne v indijsko glavno mesto iz Karačija, kjer je prisostvoval zasedanju sveta SEATO. Pred odhodom iz Karačija je imel Dulles še razgovor s perzijskim šahom, ki je včeraj prispel na obisk v pakistansko glavno mesto.
Ob prihodu v Novi Delhi je Dulles, ki ga spremlja sedem sodelavcev izjavil: «Med ZDA in Indijo so razlike v mnenjih, vendar je področje sporazuma med našima dvema deželama mnogo večje od področja nesporazuma. Upam, da se bo v razgovorih, ki jih bom imel z ministrskim predsednikom Nehrujem, področje različnih mnenj znatno zmanjšalo«.
Foster Dulles, ki bo uradni gost predsednika indijske republike Prasada, bo imel več razgovorov z Nehrujem, predsednikom Prasadom in podpredsednikom Radhakrišna-
nom. Pred odhodom v Colom-bo na Ceylonu, ki bo naslednja etapa njegovega potovanja po desetih azijskih deželah, bo Dulles imel tiskovno konferenco.
Kmalu po prihodu je imel Dulles že prvi razgovor z Nehrujem.
Prvi razgovor med Dulle-som in Nehrujem je trajal tri ure in 40 minut. Sprva je bilo določeno, da mu bo prisostvoval tudi ameriški veleposlanik v Novem Delhiju Sherman Cooper, v zadnjem trenutku pa je bilo sklenjeno, da bosta Dulleo in Nehru govorila sama- Po razgovoru ni bilo dano nobeno pojasnilo, o čem sta govorila. Zvečer je Nehru priredil Dulle-su večerjo, nato pa so se razgovori še precej dolgo nadaljevali.
Indijski tisk obširno komentira obisk Posterja Dullesa v Novem Delhiju in soglasno obsoja stališče ameriškega državnega tajnika na konferenci
Demonstracije Hlžircev v Parizu med debato o Hlžiru v skupščini
Molleft postavil vprašanje zaupnice - Opomin veleposestnikom v Alžiru« naj opustijo obrambo svoj ib privilegijev - 2300 Alžircev aretiranih med demonstracijami
PARIZ, 8.
Predsednik vlade Guy Mollet je na noč-
ni seji narodne skupščine postavil vprašanje zaupnice v zvezi z načrtom zakona o posebnih pooblastilih. Glasovanje o zaupnici bo v ponedeljek ob li. uri.
PARIZ, 9. — Ob popoldan- nifestanti so mirno korakali
skem nadaljevanju razprave o Alžiru v narodni skupščini je bilo ozračje v Parizu danes zelo napeto. Medtem ko je v skupščini ’ potekala debata, je prišlo po pariških ulicah do demonstracij okoli 10.000 Alžircev, ki živijo v Parizu, ir. do ^JZpudpv s policijo. Policija je aretirala 2300 ljudi.
Ze v prvih popoldanskih urah se je okoli 3000 Alžii-cev zbralo pred pariško mošejo. Okoli Bourboaske palače so odredili strogo varnostno službo. Razmestili so več tovornih avtomobilov policije in republikanske straže. Več postaj podzemeljske železnice na tem področju so zaprli za potnike Ze zjutraj je na tisoče alžirskih delavcev, ki delajo v tovarnah na področju Pariza, začelo stavkati. Tudi številni alžirski trgovci so zaprli trgovine. V mestnem področju aGoutte d’Or», kjer stanujejo povečini Alžir-ci, so bile zaprte skoraj vse trgovine. Tudi drugod, kakor n, pr. v Toulousu, so Alžirci danes stavkali. Računajo, da je bilo v bližini Bouroonske palače razmeščenih okoli tisoč policijskih agentov. Več tisoč Alžircev, ki so se zbrali pred mošejo, so se okoli 15. ure odpravili na «Trg enotnosti« z namenom, da pridejo pred Bourbonsko palačo. Ma-
Novi zakon pomeni znatno omiljenje v primerjavi s prejšnjimi določili o vplivu kazni na volilno pravico • Diskusija o političnem volilnem zakonu se bo nadaljevala po Martinovem povratku iz Amerike
(Od našega dopisnika)	1 kristjanske desnice, ki je s
RIM, 9. - Po včerajšnji Item hotela .Poudariti zvestobo
odobritvi upravnega volilnega zakona je danes poslanska zbornica z nujno proceduro odobrila tudi novi zakon o aktivni volilni pravici, s katerimi so znatno omiljene strogosti prejšnjega zakona. Zakon, ki so ga včeraj predložili posl ingi Bubbio (DC), Ma-razza (DC), Gianquir.to (KPI), Agrimi (DC), Pertini (PSI), Luzzatto (PSI) in Marotta (KPI), našteva kazniva dejanja, po katerih krivec izgubi volilno pravico za dobo petih let po prestani kazni.
Diskusija ni bila dolga in je potekala precej mirno. Predloženih je bilo več spreminje-valnih predlogov, od katerih je zbornica odobrila onega, ki izključuje iz seznama nenamerna kazniva dejanja. Edinemu členu zakonskega načrta sta bila dodana še dva, od katerih prvi (na predlog socialista Jacomettija) odvzema volilno pravico bolnikom v zavodih za duševno bolne, drugi (na predlog komunista Lucifredija) pa izrecno določa, da bo zakon začel veljati dan po objavi v Uradnem listu.
Kot ze včeraj upravni volilni zakon, je bil tudi zakon o aktivni volilni pravici odobren z veliko večino:	407 glasov
proti 48. Glasovanje je bilo sicer tajno vendar je jasno, da je treba nasprotne glasove iskali na eni strani med neofašisti (ker ni bila sprejela njihova zahteva po rehabilitaciji obsojenih fašističnih zločincev), na drugi strani pa med Scelbovo skupino demo-
znanim Scelbovim okrožnicam, verjetno pa tudi izraziti negodovanje zaradi «premehke» Segnijeve politike. Podobno velja tudi za včerajšnje glasovanje e občinskem volilnem zakonu, kjer načelo proporcionalnega razdeljevanja glasov prav tako ni moglo biti všečno avtorjem Scelbovih Večinskih zakonov.
Upravni volilni zakon je bil danes poslan v palačo Ma-dama. Senatna notranjepolitična komisija bo o njem začela razpravljati v torek. Poročevalec bo verjetno njen predsednik, demokristjan Zot-ta. Ker se čuje iz krogov o-krog Piazza Gesli, da nameravajo demokristjani vztrajati pri Agrimijevem spremi-njevalnem predlogu o voliščih po bolnišnicah, ki je bil včeraj v poslanski zbornici zavrnjen, se bo zakon verjetno moral ponovno vrniti na Montecitirio. K temu pripominjajo, da zamuda ne bo velika, če bo ponovno razpravljanje poverjeno v poslanski zbornici notranjepolitični komisiji z odločujočim glasom in da bi bilo kvečjemu potrebno prestaviti volitve od 27. maja na 3. junij.
Diskusija o političnem volilnem zakonu je bila v poslanski zbornici preložena do črede, da bi nadaljnji razpravi lahko prisostvoval tudi minister Martino, ki se bo ta čas vrnil iz Amerike. Ko bodo namreč prišli na vrsto spreminjevalni predlogi, ki Se tičejo raztegnitve zakona tudi na Trst, bo morala pa-
lača Chigi mnenje.
povedati svoje A. P.
Gronchijev obisk v San Franciscu
SAN FRANCISCO, 9.	—
Predsednik Gronchi je govoril sinoči na velikem banketu, ki je bil prirejen njemu na čast v Fairmont Hotelu. V začetku je omenil, da nosi San Francisco «ime svetnika, ki jj Italijanom najdražji«, nato pa je poudaril, da je resnično demokracijo mogoče doseči samo s stalnim izboljševanjem blaginje ljudstva. Prikazal je prizadevanje in načrte za izboljšanje gospodarskega položaja v Italiji in dejal, da lahko Amerika prispeva predvsem z večjim razvojem medsebojne trgovine in z zasebnimi investicijami. Pri tem je omenil težave, ki jih povzročajo ameriški carinski predpisi za uvoz tujega blaga.
Danes si je. Gronchi ogledal Berkeleyevo univerzo, kjer so mu zlasti razkazali nuklearni laboratorij.
Anton Vratuša bo predaval v Rimu
BEOGRAD, 9. — Državni podtajnik Anton Vratuša bo na vabilo Italijanskega centra za mednarodno pomiritev 29 marca obiskal Rim, kjer bo imel predavanje o italijan-sko-jugoslovanskih odnosih v okviru jugoslovanske evropske politike.
v sprevodu. Na trgu «Hotel de Ville«, kamor so pozneje demonstranti prišli v dva kilometra dolgem sprevodu, so se spopadli s policijo, ki Jim je hotela preprečiti prihod v bližino parlamenta. Demonstranti se v glavnem niso upirali in so se razbežali. Mnoge od njih pa je policija obkolila in jih aretirala- Na nekem mestu na reki Seini pa so demonstranti napadli dva šoferja in ju ranili. Med spopadi je bil ranjen tudi en policijski agent. Na splošno pa se zdi, da ni bilo hudo ranjenih, ker so se demonstranti prej razpršili.
Današnja debata v skupščini je pritegnila pozornost številne množice, ki se je zbrala pred Bourbonsko palačo v upanju, da bo dobila prostor v dvorani. Prvi je danes govoril bivši golist in bivši generalni guverner v Alžiru Jacques Soustelle. Zatrjeval je, da bi se morebitna izguba Alžira lahko primerjala samo porazu pri Se-danu leta 1870 ali pa katastrofi junija 1940. «Francija, je dejal, bi zgubila vso Afriko in bi hkrati prenehala biti velesila.« Zatem je Soustelle poudarjal važnost zemljiških vprašanj ter je pripomnil, da tedaj, ko bo potrebna zemljiška reforma uresničena, ne bo še mogoče zagotoviti preživljanja prebivalstva, ki narašča za 250 tisoč ljudi letno. Zato je potrebno Alžir industrializirati. Poudaril je tudi, da je treba naglo omogočiti dostop alžirskim muslimanom v javne funkcije.
Zatem je Soustelle izjavil, da se je stanje v Alžiru poslabšalo deloma zaradi tega, ker je bilo ukinjeno obsedno stanje ob razpustitvi narodne skupščine. «Samo to dejstvo, je dejal Soustelle, opravičuje zahtevo vlade po posebnih pooblastilih.«
Govornik je poudarjal tudi nujnost političnih ukrepov, ki so jih že pripravili pod njegovo upravo in ki se zlasti tičejo neodvisnosti muslimanske vere in poučevanja arabščine.
Dalje je Soustelle govoril o podpori upornikom in dejal, da gre «za pravo zaroto proti Franciji« in da je »središče teh spletk v Egiptu«. Dejal je tudi, da hočejo ((zarotniki razbiti os Pariz-Braz-zaville, da jo nadomestijo z osjo Kairo-Maroko. Ti dve osi se križata v Alžiru in iz tega izhaja resnost sedanjih dogodkov. Zaradi važnosti vprašanja ima Francija pravico zahtevati od svojih zaveznikov, naj se obnašajo kot taki«.
Na koncu je bivši guverner dejal, da bo vzpostavitev reda v Alžiru zahtevala znatne vojaške napore. «Lahko bi bilo, je dodal, izvajati politiko slepih represalij s skromnim številom vojaštva. Toda za pomirjenje v deželi in za zaščito prebivalstva je potrebno veliko število vojaštva.«
Med govorom Soustella je prišla vest o incidentih med Alžirci	in	policijo.	Ljudski
republikanec Pierre De Che-vigne je izjavil, da mora vlada zagotoviti, da ((informacije, da je policija dobila ukaz, naj	se	obnaša tako.	«da se
ne bo čutila trda roka«, niso točne«. Odgovoril mu je Mollet,	ki	je	dal nekaj podat-
kov o neredih ter je pripomnil,	da	sta	notranji	minister
in državni tajnik osebno odšla na kraj neredov.
Zatem je De Chevigne izjavil, da se mu zdi nemogoče izvajati gospodarske in socialne ukrepe, ki jih vlada napoveduje v Alžiru, dokler me bo tam vladal red. Zahte-
val je dodatne vojaške na- gali francosko zastavo. Nato
pore in obsojal, da je vlada zahtevala jjrekinitev izvršH-ve nekaterih obsodb, ki so bile izrečene proti upornikom. Dejal je dalje, da generalni guverner Lacoste ni dosegel vojaških ojačenj, ki jih je zahteval.
Državni tajnik za oborožene sile Max Lejeune je odgovoril, da je sedaj v Alžiru zUO.OOO mož in njih število se redno veča zaradi dvomesečne vključitve 50.000 . mož. Na koncu je Chevigne izrekel mnenje, da se Alžirci ne bodo odzvali pozivu, naj položijo orožje, ter je Molletu dejal:	«Pripravljajte velikoduš-
no politiko v Alžiru, toda ze sedaj nam napovejte pogumne in praktične ukrepe.«
Govoril je še biv.i tajnik v zunanjem ministrstvu Mau-rice Schuman, ki je tudi izrekel mnenje, da se uporniki ne bodo odzvali Molletove-mu pozivu. Dodal je, da ne verjame na učinkovitost prekinitve diplomatskih odnosov med F'rancijo in Egiptom, da pa bi bila koristna »odkrita in neposredna razjasnitev med obema vladama«.
Zadnji popoldanski govornik je bil bivši golist Pierre Koenig, ki je sporočil, da bo glasoval za posebna pooblastila pod sledečimi- pogoji: I. trajanje pooblastil naj ne bo omejeno na trajanje vlade. (Mnenje je, naj bi pooblastila bila veljavna dve leti). 2. Naj ministrski predsednik točno navede obseg vojaških naporov, za katere se je odločil.
Na nočni seji, ki se je začela ob 22. uri, je govoril Mollet, ki je poudaril, da politika, ki jo vlada misli voditi v Alžiru, «ni politika socialistične stranke, pač pa politika Francije«. «Ni problemov. ki bi bili enaki alžirskemu«, je dejal Mollet in dodal, da «ne bo nikoli indoki-tajske rešitve za alžirsko vprašanje«,
((Vlada, je dalje poudaril Mollet, ne misli iti po poti posplošenih represalij. Varnost bo zajamčena, poslanstvo Francije (pri tem se je obrnil proti poujadistom) ni vojna. Ce mi je skupščina izglasovala investituro,	je	to
storila zato. da se povrne mir v pravo francosko-musliman-sko skupnost «
Zatem je Mollet na kratko govoril o vojaških silah v Alžiru in je dodal, da ne želi podati izjav o sedanjih pogajanjih, da pa vlada »izpolnjuje svojo dolžnost«.
((Francozi v Alžiru, je dodal, so lahko gotovi, da bo Francija napravila vse mogoče za njihovo varnost, toda veleposestniki, ki jih gotovo ni mnogo, a so zelo mogočni, se bodo morali odreči obrambi svojih privilegijev«.
((Neizprosni bomo	do	ti-
stih upornikov, ki so varno kriminalci. Kar se tiče ostalih, ki hočejo biti svobodni ljudje, jih pozivam,	da me
poslušajo in da razmislijo. Potrebno je, da orožje utihne.«
Po Molletovem govoru je bila seja za kratek čas prekinjena, nakar so sledile izjave še drugih poslancev in nato je Mollet postavil vprašanje zaupnice.
Francoski ekstremisti povnoDaio nerede v Mn
TUNIZ, 9. —z Francoski naseljenci so danes ponovno izkoristili pogreb dveh FTanco-zov, ki sta padla v borbi z uporniki v bližini alžirske meje, za uprizoritev neredov. Francoski visoki komisar Sey-doux je skušal govoriti, toda množica mu je to preprečila. Proti njegovemu avtomobilu so demonstranti metali kamenje, z avtomobila pa so str-
so demonstranti šli pred ameriški konzulat, razbili vrata ter nato razdejali urade. Pozneje so demonstranti razdejali tudi urade ameriškega informacijskega centra ter zažgali ameriško zastavo.
Demonstranti so razdejali tudi urade lista «Le Petit Matin«, katerega lastnik je elan narodnega odbora stranke Neodestur Andre Barouch, ter prostore lista «Tunis Soir«, Demonstranti so, skušali napasti tudi prostore glasila Neodestur «A1 Amal« v istem poslopju. Dva uradnika lista sta sprožila nekaj strelov proti množici in en Francoz je bil ranjen ter je pozneje u-mrl. Tedaj so demonstranti napadli oba Tunizijca ter ju smrtno nevarno pretepli.
Ob 20.30 po krajevnem času so demonstranti še vedno razgrajali po tuniških ulicah in vzklikali proti vladi ter proti nadaljnjim sporazumom s tuniško vlado. Policija je uporabljala solzilne bombe pri razganjanju demonstrantov.
Zopet mraz in sneg v vsej Italiji
RIM, 9. — Italijo je znova zajel mrzel val, ki ga spremljajo snežni viharji. Preteklo noč je močno snežilo na področju Brennerja in v Zgornjem Poadižju. Temperatura je padla na več stopinj pod ničlo. Tudi na nekaterih področjih Piemonta je snežilo in pritisnil je znova mraz.
O posebno močnih snežnih viharjih pa poročajo iz Abru-cov in Molise. Ponekod je ponovno več krajev odrezanih od središč. Danes zjutraj je začelo snežiti tudi v vsej pokrajini Bari in F^oggia in ne kaže, da se bo vreme izboljšalo.
SEATO. Tisk obžaluje tudi splošno politiko ZDA. ((Zelo malo verjetno je, da bi se Dullesu posrečil čudež, da razprši indijsko zaskrbljenost, potem ko je formalno obljubil Pakistanu znatno vojaško pomoč«, piše diplomatski u-rednik neodvisnega lista »Sta-tesman«.
«Times of Indija« pa zatrjuje, da bo sestanek med Dulle-som in Nehrujem »nudil odlično priložnost, da se državnemu tajniku jasno pove, č« je takšno pojasnilo sploh po-Irebno, da Indije ni mogoče ne prisiliti z grožnjami, ne premamiti z obljubami vojaške pomoči. Mi nikakor ne upamo — nadaljuje list — da bi ti razgovori, ki bodo potekali pred neprijetnim ozadjem vojaške pomoči Pakistanu in provokacije, ki jo po meni resolucija SEATO o Kaš-miru, lahko pripeljali do spremembe ameriške polit ke v Aziji«.
Isti list, ki izhaja obenem v Novem Deihiju in Bombayu in ki ima zelo veliko naklado, pa objavlja poleg tega uvodnik, ki je napisan v še ostrejšem tonu in ki zatrjuje, da je konferenca SEATO pokazala, da je ta organizacija grožnja za mir. List nadaljuje; »Vzeli smo na znanje izjavo Fosterja Dullesa, ki samo nadaljuje tradicijo njegovih neštetih napačnih korakov, da je treba Pakistan podpirati, da bi se razpršilo razočaranje, ki bi ga ta dežela utegnila čutiti do SEATO. Kar se pa Uče samega Dullesa, je on, ki je prepričan, da je SEATO oddaljila komunistični napad v Aziji, uspel samo nakopičiti na tem področju strahovito zalogo užaljenosti in nasprotij«.
V nasprotju s komentarji indijskega tiska pa kažejo pakistanski časopisi zadovoljstvo zaradi podpore, ki jo je Pakistan dobil na konferenci SEATO, tako glede Kašmira kot glede Pahtunistana in meje z Afganistanom.
Angleški zunanji minister Selwvn Lloyd pa je iz Karačija potoval iuBagdad*j<»d koder bo nadaljeval pot v Tehe-lan. Ankaro in Tel Aviv. V Bagdadu se bo udeležil posebne seje stalnega sveta bagdadskega pakta, ki združuje, kot znano, Veliko Britanijo, Pakistan, Irak, Turčijo in Perzijo. Se v včerajšnjem razgovoru z Dullešom je Selwyn Lloyd ponovno poskušal pridobiti ZDA za aktivnejšo podporo 'bagdadskemu paktu in po možnosti za formalni pristop. Zdi se pa, da je Dulles angleške želje gladko odklonil, tudi željo, da bi ZDA dale državam bagdadskega pakta večjo gospodarsko pomoč. ZDA bodo ohranile pri bagdadskem paktu svoje opazovalce, ne nameravajo pa storiti ničesar "eč v korist organizma, katerega rezultati niso kdo ve kaj spodbudni.
Kmalu po svojem prihodu v Bagdad je Lloyd prisostvoval ‘-eji stalnega sveta bagdadskega pakta. Lloyd je na seji med drugim poročal o razgovorih med Edenom in Eisenhotverjem prejšnji mesec v VVashingtonu. Prav tako je govoril o nedavnem zasedanju SEATO v Karačiju in o svojih razgovorih z Naserjem v Kairu. Zatrjujejo, da je Lloydovemu poročilu sledila splošna diskusija o položaju na Srednjem vzhodu, zlasti po odstavitvi generala Glubba.
Z DRAŠKOVlCEVE tiskovne konference					
		m	ti	oel • i vi]	Id
Dag Ham	m	tarsl			
obišče J	n	gosi	w la		io
Vlada FLRJ pozitivno ocenjuje dopisovanje Bulganin-Eisenhovver ter Pineaujeve izjave
BEOGRAD, 9. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Branko Draškovič je na današnji tiskovni konferenci ocenil kot pozitivno izmenjavo pisem med predsednikom Eisenhowerjem in pre-mierom Bulganinom. »Imamo vtis, da se dopisovanje Ei-senhower - Bulganin razvija na liniji konstruktivne izmenjave mnenj in približevanja pogledov. Ta pozitivni razvoj zajema tudi vprašanje razorožitve, ki stopa vedno bolj v ospredje mednarodne politike in napoveduje možnost koristne rešitve. To je v skladu z večkrat izraženim stališčem Jugoslavije«, je poudaril Dra škovič.
Branko Draškovič je prr.v tako pozitivno ocenil nedav no izjavo francoskega zuna njega ministra Pineauja. k>
je konstruktiven prispevek k stremljenju po mednarodnem sodelovanju, ki se zadnje čase kaže tudi drugod.
Nadalje je Draškovič obvestil novinarje, da bo generalni tajnik OZN Dag Hammar skjoeld obiskal Jugoslavijo verjetno pred začetkom zasedanja gospodarskega in socialnega sveta, ki bo julija v Ženevi.
Na vprašanje, kako ocenjuje
izjavo predsednika ameriških sindikatov Georgeja Meaneya, ki je zahteval revizijo politike ameriške pomoči Jugoslaviji, češ da so jugoslovanski sindikati pristopili k svetovni sindikalni zvezi, je Draške, vič izjavil, da je Meaneveva izjava neumestna, ker temelji na napačni predpostavki, da so Jugoslovanski sindikati pristopili k SS.Z. «Sicer pa je osebno stališče gospoda Mea-neya do Jugoslavije popolnoma njegova osebna stvar«, J* poudaril Draškovič.
Draškovič je odklonil vseh komentar k zasedanju glavnega sveta Socialistične interna, cionale v Ženevi in nato sporočil, da bo sporazum o ureditvi jugoslovanskih terjatev do Zahodne Nemčije v kratkem podpisan.
NOVI DELHI, 9. — Podpred-sednik indijske republike dr. Radhakrišnan je sprejel danes predpoldne delegacijo zvez« novinarjev Jugoslavije in jo zaprosil naj sporoči jugoslovanskim narodom iskrene in tople želje Indije za napredek ir. blaginjo Jugoslavije. Jugoslovanska delegacija je danes položila venec na kraj, kjer je bilo zažgano truplo indijskega voditelja Gandhija,
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 5.2. raai-mižja —1,9, ob 17. uri 4,7, zračni tlak 1024,7 narašča, veter 22 km na uro. vlaga 26 odst., nebo 2 desetini pooblačeno. morje razburkano, temperat. morja 6,2.
VČERAJ
navadna
i
'SPSSk-			r
j}]	\j 1		t 1
Danes, SOBOTA 10. m«ca Makarij. uč.- Pan®.L ob
Sonce vzide ob 6.28 m za , 18.04. Dolžina dneva D J°-vzide ob 5.05 in zatone Jutri, NEDELJA H. m>r^ Heraklij.	starta —
NA OBČINSKI SEJI
upravna vprašanja
Svetovalku Gruber-Benco predložila brzojavko za izpustitev na začasno svobodo Tržačana Danila Doleifa - Zaradi birokracije že skoraj leto dni stojijo dela za novi sedež IMAIL
Na sinočnji seji tržaškega
stanovanj, da pa zakonski na.
občinskega sveta so razpravljali samo o navadnih upravnih vprašanjih. Dr. Jože Dekleva je izrazil zadovoljstvo openskega prebivalstva za novo javno kopalnico in pralnico. Ugotovil pa je, da je pralnica delno odprta in da se je gospodinje ne morejo posluževati v zimskih dneh zaradi mraza. Zato je zaprosil, da bi čimprej prizidali odprtino. Poleg tega je dr. Dekleva opozoril odgovornega odbornika, da je cesta, ki pelje od cerkve do kopalnice, v zelo slabem stanju. Odbornik Carra je odgovoril, da so že sklenili prizidati odprti del pralnice, podžupan Visintin pa je obljubil, da bodo popravili cesto.
Svetovalec Teiner (PSI) je zahteval posredovanje občinske uprave glede zidanja sedeža Zavoda za nezgode pri delu (INAIL) v Ulici del Tea-tro Romano. Dejal je, da so dela te stavbe ustavljena že skoraj leto dni in da je nerazumljivo, kako se morejo tako važna in nujna dela zavlačevati leta in leta. Dalje je poudaril, da zavlačevanje zidanja omenjene stavbe škoduje zavarovanim delavcem, ker je znano, da bodo v novem sedežu nameščene moderne ambulante. Podžupan Visintin, ki je predsedoval seji, je izjavil, da se to vprašanje ne tiče občine in da bo glede tega lahko odgovoril svetovalec dr. Benussi, ki je tudi ravnatelj zavoda za nezgode pri delu. Ta je povedal, da se dela zavlačujejo zaradi zaprek višjega nadzornistva za umetnost in spomenike, ki noče priznati popravljenih načrtov stavbe. Znano je, da je bila gradnja te stavbe ze mnogokrat predmet diskusije v občinskem svetu in v krajevnem tisku. Prvi načrti niso ustrezali nekaterim funkcionalnim zahtevam sedeža in so bili z odobritvijo občinske uprave spremenjeni. Nato je poseglo vmes nadzorni-štvo za spomenike in se uprlo zidanju zadnjega nadstropje stolpa «zaradi estetskih razlogov«. Kot je pojasnil dr. Benussi, gre le za 80 centime-trov višine zadnjega nadstrop-ja stolpa. Celotno vprašanje je sedaj v rokah vladnega komisariata, ki mora dokončno odločati.
Svetovalka Gruber - Benco (PSDI) je predložila občinskemu odboru naslednjo brzojavko notranjemu ministrstvu: «Tržaška občina zahteva posredovanje omenjenega ministrstva za izpustitev na začasno svobodo Tržačana Danila Dolcija«. Svetovalka je pouda rila, da tržaški občinski svet ne more iti mimo aretacije Danila Dolcija, ki se je boril proti mogotcem. Zato je dolž. nost vsakega meščana, da v tej borbi stoji ob njegovi strani. Predlagala je naj občinski svet zahteva od sodnih oblasti, naj ga spustijo na začasno svobodo, da bo lahko nadaljeval svojo človečansko delo. Nato je svetovalka Gru-ber-Beneo posredovala tudi glede 180 bivših karabinjerjev kvesturinov in financarjev, k: so po vojni stopili v vrste civilne pdlicije in so jih ob prihodu italijanske civilne u prave ponovno uvrstili v prejšnje policijske zbore s položajem, ki so ga imeli pred 12-1.1 ieti. Zahtevala je, da se tem osebam priznajo doseženi čini v vrstah civilne policije. Podžupan Visintin je dejal, da se bo za oba primera zanimal.
Svetovalec Colella (KD) je predlagal, naj bi omogočili
državnim uslužbencem odplačilo stanovanj, ki so Jih sezidali za časa bivše ZVIJ. Opozoril je, da pripravljajo v Hi-mu zakon za odkup državnih
črt ne omenja državnih stanovanj sezidanih v Trstu v povojnih letih. Svetovalec Stoc-ca (TU) je zahteval popravilo Ulice Catulio. Svetovalec Tol-loy (TU), je obtožil občinski cdbor, da ni zagotovil neki družini, ki je bila izgnana iz stanovanja zasilnega stanovanjskega prostora.
Dejal je, da je že pred meseci posredoval za to družino, ki sedaj Živi v nemogočih stanovanjskih razmerah. Zavod za ljudske hiše in odbornik Dulci pa sta mu odgovorila. da omenjena družina ne potrebuje podpore, češ da ima hišo in stanovanje. V resnici pa, je dejal svetovalec Tolloy, omenjena družina živi pod" nekim stopniščem, kjer nima ne vode in niti dnevne svetlobe. Obtožil je zavod za ljudske hiše in občinsko upravo brezbrižnosti
in zahteval takojšnje posredovanje. Dalje je dejal, da sta oče in sin bolna in da nimata sredstev za zdravljenje. Zupan se je čutil precej prizadetega in je izjavil, da bo odgovoril na prihodnji seji.
Pred koncem seje so odborniki predložili v odobritev nekaj sklepov, ki so bili vsi sprejeti.
Sestanek izvršne kom sije Delavske zbornice CGIL
V sredo ob 18. uri se sestane izvršna komisija Delavske zbornice CGIL. Na dnevnem redu je poročilo delegatov, ki so bili na četrtem kongresu CGIL v Rimu.
V ponedeljek ob 17.30 pa se sestane tajništvo Delavske zbornice CGIL.
(lCapo Faro" v nedeljo v morje
V nedeljo bodo v ladjedelnici Sv. Justa splovili tovorno motorno ladjo »Capo Fa-ro>j, katero grade za družbo »Gestioni Esercizio Navi Sici-lia di Palermo«. Kobilico ladje so postavili 20. julija preteklega leta in predvidevajo, da bo ladja dokončana v juniju. Osnovne značilnosti ladje so: največja dolžina 78,80 metrov, največja širina 12 metrov, bruto registrskih ton 2.000, neto ton 2.750. Ladja bo opremljena z motorjem tipa FIAT A 486 T, ki bo razvijal 1800 konjskih sil na osi in bo omogočal ladji 12 milj brzine ob polnem tovoru. Družba namerava uporabiti ladjo za prevoze na kanadskih in ameriških jezerih.
Takoj po splovitvi bodo postavili kobilico nove 880-ton-ske ladje, katero je noročil Vincente Bartosjak iz Londona
REZULTAT ŽUPANOVIH RAZPRAVLJANJ V RIMU
Zagotovljena denarna sredstva za gradnjo naselja v 'Zavijali
Potrdite? licenc za 1. 1956
Županstvo poziva vse one. ki izvršujejo trgovinsko obrt na debelo ali drobno in ki so lastniki trgovine ali drugih poslovnih lokalov v tržaški občini in ki že imajo trgovsko licenco, da jo predložijo v potrditev za tekoče leto do 31. marca t. 1.
PRED RAZPRAVLJANJEM V VLADI IN V PARLAMENTU
Vladni zakonski predlog ne rešuie usek zaktev uslužkencev kiuše ZlIU
Po mnenju prizadetih je predlog ooslanca Colitta ugodnejši, ker ohranjuje iste prejemke in določa upokojitev starih uslužbencev
Pred kratkim smo pisali, da
,e podtajnik Russo zagotovil da vlada proučuje načrt zakona za rešitev vprašanja bivših uslužbencev ZVU ki ga je sestavil in predložil dr. Pa-lamara. Ta načrt predvideva posebni stalež za civilne u-službence, in sicer ločeno za posamezna ministrstva. Pri uvrstitvi v ta stalež bi upoštevali šolsko izobrazbo posameznikov, bi jim priznali iste plače kot nestalnim državnim uradnikom, bi jim priznali leta službe pri bivši ZVU ter pravico do zaposlitve do 65. leta. Razen tega ne bi teh uslužbencev premeščali s tržaškega področja. Po določenem času bi uslužbenci lahko presedlali iz posebnega stale-ža v posebni prehodni stalež državnih uslužbencev. Mezd-
HAM DANES?
Vsi na planinski ples.
Igral bo «SLAMICE\ ORKESTER«, ker «Ve-seli tržiškt kvintet« zaradi nepredvidenih ovir ne bo mogel nastopiti.
Pohitite z nabavo vstopnic in prenptacijo miz, Ul. sv. Frančiška št. 20 tel. 37-338
ni delavci pa bi se vključili v posebni stalež kot začasni dr žavni mezdni delavci.
Sindikat bivših uslužbencev ZVU pa je doda! temu načrtu svoje pripombe. Pred-
cije se predvidevajo tri re-1 bi vse tiste, ki jih ne bi srna-
■__..	I	i r* n 1! 't i tulncnn cnncnKnp 17-
šitve, in sicer vključitev v od-1 trali za telesno sposobne, izdelke javne varnosti, pri če- ločili. Kot vidimo, je glede no-
mer bi priznali vsem oficirjem začetni čin podporočnika, o-stalim pa kvalifikacijo navadnega agenta: vključitev v posebne policijske oddelke ter končno premestitev v civilno službo z vključitvijo v posebni stalež.
Zakonski načrt bo najprej proučila medministrska komisija. ki ga bo nato izročila vladi v pretres. Vlada ga bo po proučitvi predložila pristojni parlamentarni komisiji. Ker nič ne kaže, da bo zakonski načrt že do konca marca pod streho, je -sindikat predlagal, naj se še za tri mesece podaljša rok za prostovoljno odpoved službi.
Med nekaterimi uslužbenci bivše ZVU je načrt zakona skupno s predlaganimi spremembami in dopolnili naletel na kritiko. Pri tem omenjajo uslužbenci, ki niso včlanjeni v omenjenem sindikatu, da je zakonski načrt, ki ga je predložil poslanec Colitto, bolj ugoden, ker upošteva tudi tiste stare uslužbence, ki ni morali iti v pokoj in ki bi z normalnim postopkom ne imeli pravice do pokojnine INPo. Med temi uslužbenci pa so tudi taki, ki so jih nacisti preganjali in gonili po koncentracijskih taboriščih ter zato s še večjo upravičenostjo zahtevajo, da se jim zagotov-primerna pokojnina. Po načrtu Colitto bi znašala ta pokojnina 80 odst. zadnje plače. Načrt Colitto pa tudi določa ohranitev dosedanjih plač na osnovi kovinarske delovne pogodbe.
Tudi glede ureditve vprašanja civilnih policistov se vsi ne strinjajo s sindikatom.^ Po
vega izboljšanega zakonskega načrta vladnega komisariata ter glede sprememb, ki jih predlaga sindikat, še precej
pridržkov. Ne glede na to pa je tudi že skrajni čas, da se vprašanje reši.
Zborovanje kovinarjev
vsem je zahteval, da se usluz- “?	"predlogih bi baje
bencem, ki bi z novo ureditvi- ] n3fsqvi ..R =nrnitnika sa_
jo prejemali manjše plače, prizna dodatek za kritje razlike. Razen tega je zahteval, da se pn/na tudi v okviru posebnega staleža možnost napredovanja in izboljšanja prejemkov vsem tistim, ki ne bodo presealali v posebni prehodni državni stalež.
Za uslužbence civilne poli-
I priznali čin podporočnika samo tistim inšpektorjem, ki so bili rezervni ali redni oficirji v italijanski vojski, drugi .n-špektorji pa bi postali navadni policisti. Tudi glede tečaja za usposabljanje, ki bi ga morali policisti obiskovati, preden bi jih sprejeli V vrste redne državne policije, se vsi ne strinjajo, ker se boje, da
V ponedeljek popoldne bosta pred ladjedelnico Sv. Marka in pred Tovarno strojev zborovanji kovinarjev teh dveh obratov. Na zborovanjih bodo obravnavali notranja vprašanja CRDA in vprašanja nove kolektivne delovne pogodbe kovinarske stroke.
Prihod tehnikov za izbiro zemljišča za gradnjo tovarne državnega monopola v Zavljah - Znižanje števila delovnih ur pri javnih delih
Tržaški župan Bartoli se je sinoči vrnil iz Rima, kjer se je razgovarjal z vladnimi predstavniki o javnih delih in predvsem o gradnji stanovanj. Zupan je včeraj prisostvoval tudi v Benetkah zasedanju «Jadranske skupnosti«. Po vrnitvi je župan na seji občinskega sveta izjavil, da bo na prihodnji torkovi seji podrobno poročal o potovanju v Rim, hkrati pa je izjavil, da so v Rimu odobrili nakazilo 2,7 milijarde lir za zidanje 1500 stanovanj v bodočem naselju «San Sergio« v Zavljah m sicer- 1,5 milijarde na osnovi zakonov 640 in 705; 1 milijardo na osnovi zakona «INA-casa« in 200 milijonov za zidanje stanovanj «INCIS». Pri tem je župan poudaril, da predvidevajo izkoriščanje 1 milijarde lir vračil rotacijskega fonda v prihodnjih treh letih Vse te vsote so predvidene za triletni načrt gradnje omenjenih stanovanj.
V okviru graditve tega naselja bodo prišli v Trst v ponedeljek funkcionarji medministrskega odbora za gradnjo stanovanj, ki bodo razpravljali o konkretnih načrtih. O istem vprašanju so razpravljali tudi na prvem zasedanju o stanovanjskih hišah, ki je bil v Rimu in kjer so bili prisotni predstavniki Trsta, Milana in Torina.
Prihodnji teden se pričakuje tudi prihod tehnikov avtonomne uprave državnega monopola, ki namerava zgraditi svojo tovarno v žavelj-skem industrijskem pristanišču. O gradnji te tovarne se govori že več kot leto dni, ne da bi prišlo do konkretnih korakov za uresničitev. Tehniki omenjene uprave bodo sedaj izbirali zemljišče za predvideno gradnjo. Z javnimi deli 'bo zvezan tudi bližnji obisk generalnega direktorja državnih železnic Di Raimonda,
Rezultati vseh obiskov in zlasti županovega romanja v Trst pa so zaenkrat zelo malo spodbudni, saj_ se še vedno govori o načrtih in m konkretnih perspektiv za njih takojšnje uresničenje. Pri tem je treba upoštevati, da se obseg javnih del znižuje, o čemer jasno govore uradni statistični podatki mesečnega biltena tržaške o trgovinske, in-
dustrijske in kmetijske zbornice. Po teh podatkih je doseglo število delovnih dni delavcev zaposlenih pri javnih delih v januarju 1956. leta 98.381, medtem ko je znašalo v januarju 1955. leta 132.975. Število delovnih dni je doseglo torej v prvem mesecu tega leta komaj 74 odst. delovnih dni v istem mesecu lanskega leta. Prav tako so negativni podatki o dograjenih stanovanjskih prostorih, saj so v letošnjem januarju dogradili 495 stanovanjskih prostorov, medtem ko so jih lani 822. Ze lani pa se je obseg gradnje stanovanj znižal, saj so v celem letu zgradili v Trstu in okolici 9.125 stanovanjskih prostorov, medtem ko So jih v letu 1954 11.-320.
Skupščina delavcev Aquile
Delavci rafinerije Aquila so se sestali na enotni skupščini na kateri so razpravljali o izplačilu enkratne povprečne vsote (forfait), ki jo določa nova pogodba petrolejske stroke in ki jim jo podjetje ne mara izplačati, češ da je treba od nje odšteti predujme, ki jih je dalo podjetje na bodoče poviške. Na protest delavcev je podjetje odgovorilo da bo stvar še proučilo. Ker pa še ni bilo nobenega odgovora, so delavci sklenili, da počakajo do torka, nakar pa stopijo v sindikalno akcijo.
Jutri pa bo ob 10. uri v dvorani v Ul. Vecellio 4 skupščina petrolejskih delavcev, na kateri bo glavni tajnik Sindikata petrolejskih delavcev CGIL Aldo Trespidi obrazlo-žil nekatera izboljšanja nove kolektivne pogodbe petrolejske stroke ter razvoj sindikalne akcije za izplačilo zaostankov doklade za menzo in druga nerešena vprašanja.
V kratkem razdelitev licenc u uvoz avstrijskega lesa
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
V popravilo sprejeto uro zastavil in prodal polico
Namesto, da bi se odzval policijskemu pozivu, je brez sledu izginil in se pojavil šele leto kasneje
53-letni Pietro Mulloni iz t mu tudi avto zaplenili. Dr. Ul. Čampo Marzio je nekega Elt-asz pa je vR>žil oktobrskega dne leta 1953 o-
vT: F. R A.l DOPOLDNE NA POBOČJU »BOSKETA«
VeliK gozdni požar uničil na tisoče mladih drevesc
GSČMTiTpo težkem delu sicer uspelo pogasiti ogen,. y "e zajel okrog 4000 kv. m, vendar je škodo ogromno
Včeraj okoli 9 30 Je v Bo-šketu, in »icer °b c.estl pelje do
uu perdinandea, «7
bruhnil	dreves^do^sedaj
gozdnTpožar. ki je v krat£®™ zaradi vetra zajel PreL'*fs £ površino, medtem ko so se plameni dvigali do me^r v Takoj po telefonskem
SOko- laauj e- —	n	sl«
obvestilu SO gasilci ob_ »
poslali na mesto 2 avtor"^'jl ski črpalki oziroma avtoci Sterni z vodo, medtem ko so tudi garilci iz pristaniške co-ne poslan na mesto,,voj., v£ žilo Skupno se je 22 gasme vrglo na delo proti p ame-nom? k. so naglo nadaljevali
g.
„ v'*LdS’i,-
ifh.biA kTkmalu'70 'gasilci
ugotovili, da gre ^ hujši nrimer še posebno, ker so p lit m eni zajeli tudi stotine ,n stotine mladih dreves, giavnetn ceder in smrek * poročnik bgorblrsa ki je vodil gašenje, je lahko po ? »ar. delu z zadovolj-S" ^°tovU, da se ie nje-
pazii, da se mu je ustavila njegova ročna ura. Mož je bil kakor izgubljen in že iz navade je stalno nervozno pogledoval na kazalce, a ti so bili pri miru. Drugega mu ni kazalo, kot izročiti jo kakemu urarju v popravilo. In izbira je padla na 56-letnega urarja Leonarda Catalda iz Ul. del Toro, ki je pregledal kolesje z očesom izvedenca in nato moža povabil ,naj se vrne čez nekaj dni.
Točno 00 dogovorjenem dnevu je bil Mulloni pri u-rarju, a je izvedel, da mu ure še ni utegnil popraviti in da naj se vi ne naslednjega dne. To pa se je ponavljalo dan za dnem in končno se je Mulloni naveličal in ker je tudi zvedel, da je urar njegovo uro zastavil v zastavljalnici, je decembra istega leta vložil pri policijskih oblasteh prijavo zaradi nedovoljene prisvojitve tujega blaga.
Catalda so večkrat pozvali na policijski komisariat, a mož ni nikoli prišel ter je celo izginil brez sledu. Sele marca meseca naslednjega leta so ga prijeli in tedaj je izjavil, da je uro zastavil za 1500 lir in da je nato prodal tudi polico, za katero je dobil 10Q0 lir. Kot vzrok tega dejanja je navedel težak finančni položaj, a to ga ni rešilo prijave sodišču, ki ga
da ni hotel vtihotapiti avta na naše ozemlje. Predvsem je bil avto registriran pri njegovem podjetju v Celovcu in da na meji sicer ni pojasnil, da ima stalno bivališče v Trstu, ker je bilo to jasno razvidno iz njegovega potnega lista. S tein svojim zagovorom pa se je rešil obtožbe, a samo zaradi pomanjkanja dokazov in sodišče je odredilo tudi vrnitev vozila.
Preds. Forziati, tož- Santa-nastaso, zap. Maggi, obramba odv. Sblattero-
(»MfUtlt IM FOKOČILa)
Premiera Eduardovih ..GLASOV VESTI" v gledališču Verdi
Eduardove »Glasove vesti« smo imeli priložnost videti sinoči tudi v Verdiju, v originalu, ue samo kar se jezita tiče. temveč tudi s samim avtorjem in režiserjem v glavni vlogi. Da je bila izvedba odlična, kakor so vse izvedbe niegovi-h komedij, ni potrebno posebej omenjati. Kair pa moramo poudariti, je dejstvo, da je bila sinoči v Skednju repriza iste Eduairdove komedije v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča. Izvedeli smo, da je med prvim odmorom upravni-k SNG Edua-rdu De Fi-li-pipu omenil to slučajnost istočasnega predvajanja njegovega dela v istem mestu In v obeh jezikih obeh tržaških narodnosti ter slavnega komediografa -n igrail-ca ter režiserja hkrati povabiti. da bi se danes popoldne s svojimi sodelavci spozna! s člani SNG. Eduiardo je ponudbo ljubeznivo sprejel.
S posebnim užitkom pa je gledal sinočnjo predstavo v Verdiju vsakdo, ki je že prej videl isto predstavo v slovenščini. Primerjava obeh predstav bi bila nad vse zanimiva; zato je zelo verjetno, da bo nekaj svojih misli o tem napisal ,iaš stalni gledališki kritik. Hkrati ni brez pomena, da smo tržaški Slovenci imeli priložnost spoznati Eduardove ((Glasove vesti« nekaj mesecev pred tržaškimi Italijani. Tudi to dejstvo spada med posebnosti kulturnih stikov dveh narodnosti v našem mestu.
‘JU q
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Danes 10. t. m. ob 20.30 v prosvetnem domu na OPČINAH
J. B. Priestley
Sreča, kje si?
Včeraj popoldne otvoritev
Gromove ilustracije v prostorih sedeža USIS
GLASBENA SKUPINA IZ BOLJUNCA
priredi v nedeljo 11. t. m. ob 18. uri v BORŠTU
GLASBENO-ZABAVNI VEČER
Spored:
1. Slovenske narodne pesmi
2. Poskočne polke in valčki, izvaja vaški kvartet
3. Dalmatinske narodne pesmi, izvajajo tamburaši: sodeluje pevski oktet
Med odmori šaljive točke: Vanek in Drejček Miha Vandrovec Očetovo presenečenje
Dve prometni nezgodi
je včeraj sodilo in tudi obsodilo v odsotnosti: za kazen bo moral presedeti 2 pteseca v zaporu in plačati poleg sodnih stroškov tudi 2000 lir globe.	_
Preds. Corsi ,tož. De Fran-co, zap. Magliacca, hramb a odv. Falconer.
IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA
Avto ni bil vtihotapljen
govnu možem P«««*1*« Pog*0
Sit, plamene in	^
&.WpoK
na mesto takoj Po obvestilu o isbruhu požara-
Mlada drevesa v «Bošketu» v ognju
vodi poveljstvo
vo da je ogromna in gre v milijone. Posebno cedre so dragocene in če smemo verjeti nekaterim govoricam, stane eno .‘•amo drevesce 5060 in tudi več lir.
Preiskavo o vzrokih in razsežnosti požara ter o povzro-
zaradi blata in drugih nepri-lik niso mogli pričeti z delom. Verjetno se bo delo začelo že danes, p za sedaj je znano le, da je požar zajel približno 4000 kvadratnih metrov z mladikami zasajene površine,
26. julija lani so finančne oblasti ustavile 46-letnega tujega državljana dr, Elsasza Maxa Otta. kt v našem mestu stanuje v Drevoredu 20. septembra, in ko so pregledali triptik njegovega avta »Moris«, so ugotovili, da je ta zapadel že prve dni meseca. Na podlagi te in drugih ugotovitev so moža obtožili tihotapstva avta, češ da ga je kot tuji državljan z rezidenco v Trstu ilegalno vtihotapil na ozemlje. Tej obtožbi so dodali še kršitev zakona o uvozu in da ni plačal dohodninskega davka.
7. decembra lani je kazen sko sodišče spoznalo moža za krivega ter ga je obsodilo na 15 dni zapora ter na 284 [tisoč lir globe in seveda so
V trenutku ko je 45-letni Oscar Lorenzini iz Milana zavil Včeraj popoldne s svojim avtom iz Ul. F- Severo proti Foru Ulpianu, je vanj trčil s svojo iambretv 21-letni Eu-gen Pipan iz Ul. Madonnina št. 39, ki je seveda zaradi sunka odletel na tla.
Pipan s« je sam odpravil v bolnišnico, a ker so mu tu ugotovili le majhne praske na kolenu in ostalih delih desne noge, so ga po potrebni zdravniški pomoči odslovili s priporočilom 6 do 8-dnevnega počitka.
Podobno trčenje se je ponovilo pol ure kasneje na križišču Ul. Carducci z Ul. Bat-tisti in Passo S. Giovanni. O-koli 15. ure je 19-letni Giorgio Bruni iz Ul. Bonaparte privozil s svojo vespo do tramvajskih tračnic na Ul. Carducci in to prav v trenutku, ko je 38-letna Laura De Manzim iz Ul. Ros-setti 8 privozila iz Ul- Battisti in zavozila v Ul. Carducci.
Trčenje je bilo neizbežno in Bruni je padel na tla. Z, zasebnim avtom se je zatekel v bolnišnico, od koder pa so ga takoj odslovili. Okoli 19. ure se je mladenič ponovno oglasil v bolnišnici in ker se je pritoževal nad ostrimi bolečinami na desni nogi, so ga zdravniki še enkrat pregledali in tedaj ugotovili verjetni zlom noge. zaradi česar so ga sklenili p r x ržati s prognozo okrevanja v 20 dneh na ortopedskem oddelku.
V okviru italijansko-avstrij-skega trgovinskega sporazuma bodo v kratkem razdelili licence za uvoz jamskega lesa (5.000 kubičnih metrov), telegrafskih drogov (5.000 kubičnih metrov) in gradbenega lesa (okrog 30.000 kubičnih metrov). Zaradi tega se pričakuje oživitev lesnih kupčij, ki so v zadnjih mesecih bile šibke. Koroški izvozniki lesa so poleg tega zahtevali povečanje izvoznih kontingentov za les tržaškega tipa, ker smatrajo dosedanje kontingente za nezadovoljive. Avstrijski izvozniki so pripravljeni celo na znižanje kontingentov nekaterih drugih kategorij lesa v zameno za tramove tržaških tipov.
Precejšnje razburjenje, je povzročila med avstrijskimi proizvajalci vezanega lesa vest, da namerava italijanska carina povišati carinske prispevke. Avstrijski industrij-ci poudarjajo, da prodajajo o-krog 50 odstotkov njih proizvodnje v Italijo in da bi vsako povečanje carin onemogočilo redno prodajo. Po vesteh iz tržaških gospodarskih krogov bo carinska uprava občutno dvignila dosedanjo carino, ki je znašala 18 odstot kov na vezan trd les in 16 odstotkov na vezan mehak
les	,
Jugoslovanski les je se vedno skoro odsoten na tržaškem trgu in to zaradi ostrih omejitev sečnje, ki vlada že dalj časa v Jugoslaviji, kot tudi zafadi večjih pošiljk jugoslovanskega rezanega lesa in lesa za proizvodnjo celuloze proti Zapadni Nemčiji.
V prostorih ameriškega kulturnega centra USIS v Ul. Galatti 1 je bila včeraj ob 17. ur j otvoritev razstave knjižnih ilustracij našega tržaškega slovenskega slikarja Bogdana Groma. Otvoritvi je prisostvovalo večje število povabljenih umetnostnih kritikov, umetnikov in drugih gostov, navzoča pa sta bila tudi gen. konzul ZDA v Trs.u Mr. Ha-rold Sims in vicekonzul Mr. Michael Gan-net, ki sta si v spremstvu avtorja pozorno ogledala razstavljena dela.
Bogdan Grom, k.i ga kot ilustratorja pozna naša javnost že iz časov izhajanja ((Ljudskega tednika« in tudi kot ilustratorja slovenskih šolskih knjig, je razstavil ilustracije, ki jih je zamislil h knjigam ameriških avtorjev Marka Twaina <«Tom Sawyer», ((Dogodivščine Huckie-berryja Flnna«), Johna Stein-becka («Polentarska polica«) in drugih. Razstavil je tudi ilustracije «Rdeče kapice« in nekaj skic, ki ponazorujejo, kako nastane ilustracija. Prireditelji pa so poskrbeli, da se lahko obiskovalci (v kolikor je to že Potrebno) seznanijo s slikarjevimi osebnimi podatki in z njegovim umetniškim udejstvovanjem doma in po svetu. Po otvoritvi so prireditelji prisotne pogostili.
Na razstavi sami smo izvedeli, da se umetnik Grom odpravlja v Rim, kjer bo v sredo otvoril v umetnostni galeriji «La Fon-tanella« razstavo svojih del. Razstavil bo okrog 20 slik v »butiku«. Kot vidimo, je umetniško udejstvovanje slikarja Groma v javnosti v poslednjih dneh zelo živahno. Poleg pravkar otvorje-ne razstave na sedežu USIS je namreč še vedno odprta v občinski umetnostni galeriji razstava njegovih del v »batiku« in ves tržaški tisk. slovenski in italijanski, se je o njej kot tudi o avtorju samem zelo pohvalno izrazil. Umetnik Grom si lahko to šteje samo v čast in želimo mu, da bi se kot slovenski tržaški umetnik uspešno predstavil tudi v Rimu.
J. k.
* * *
Razstava na sedežu USIS bo odprta za javnost od ponedeljka dalje vsak dan od 10. do 13." in od 16. do 16. ure.
Razstava v občinski galeriji o a je cdprta še danes in jutri dopoldne, ko bo izžrebana vstopnica za nagrado.
Apno v oko
Z dletom oo prstu
Med delom pri obnavljanju trgovine Pitassi na Korzu ja 36-letni Bruno Bisiacchi iz Ul-Bonomea hotel rabiti dleto, pri čemer pa mu je orodje ušlo iz roke ter mu odbilo noht kazalca desne roke.
Bisiacchi se je pripeljal v bolnišnico z rešilnim avtom, a po nudeni zdravniški pomoči so ga odslovili s prognozo okrevanja v 5 ali 7 dneh ter mu seveda tudi priporočili počitek.
Gleženj si |e zlomil
Zaradi zloma gležnja leve noge so morali včeraj pozno popoldne sprejeti na ortopedskem oddelku 40-letnega Ferdinanda Salvatoreja iz Ulice Bonomea, o katerem menijo, da bo okreval v približno treh tednih.
Salvatore je med delom pri gradnji novega zdravilišča v isti ulici nerodno stopil na kamen in še nerodne^ je padel.
Trčenje dveh motorjev
Včeraj malo pred 10. uro so morali pridržati na okulističnem oddelku 39-letnega Marcella Sepiča iz Ul. Val-maura. kateremu to ugotovili poškodbe, povzročene z živim apnom na levem očesu.
Sepič, ki se je sam zatekel v bolnišnico, je zdravnikom povedal, da mu je predvčerajšnjim zjutraj med orne-tavanjem stene na neki novi stavbi priletelo v oko apno, ki ga je uporabljal pri delu.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V TRSTU
bo imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo 11. marca 1956 ob 8.30 dopoldne na sedežu v Ul. Roma 15-11.
Dnevni red:
1. Otvoritev
2. Volitev komisij
3. Poročila: tajnika, referentov, blagajnika
4. Diskusija
5. Dopolnitev pravil
6. Volitve
7. Razno
Cristallo. 16.00:	^
morje«. V. Le‘st). Mladoletnim prepov.	^i
Grattacielo. 16 00:	‘	j	Gt#
mrzlica«. Diana Dors. ■ son.	d*13,
Alabarda. 16.00: (iPr<*ln S. Tracy. R. R^., pod®*
Ariston. 16.00: «Vih»rji
ji«, R. VVagner, -15.00:
Armonia. vica«, R. Stack
ro»
Aurora. 16.00:
ček«. L. Caron, MJj a ^
Garibaldi. 15.30: »Dekle ^ Veneto«, A. M.
C. Giustini. _ M j td*
L. (j Risu m.	,
Ideale. 16.00: ((Zenska S. Loren.
Impero. 16.00: «Lepa S Loren. V. De Si . Italia. 15.30: «Na.ilM>» JL,. ' svetu«. G Lollobrig
GaSSm3n' je oo; «Teo*f'' ‘
S. Marco,
M
Marco.	u
. Canale, _G._Mar^“',r
Kino ob morju,
krvi«, T. Morgan.
M.
H n,g	z	on3
Moderno. 16.00: »Mol* ffc
rajši svojega moza»,
le, M. Champion.
Savona. 15.30: ((Zelen
Kelly, S. Granger «(* Viale. 16.00: ((Legenda nem lokostrelcu#.
st er, V. Mayo.
Vittorio' 'Veneto. 15.30:	m
dOOn», v. ut/l...— —
Belvedere. 15.30: <<B^ gpahl.
ci», R. Hudson. , Marconi. 16.00: ((Izdan3’’
se. P. Oresisoy. Massimo. 16.00:	«Annlc
o- ((Odis«J’’
Palm er.
Novo cine. 16.00:
Douglas. S. Mangana Odeon. 16.00: iiLjubung^ ji) ga«, F. Arnou-1. D. dolenim prepov. , ir» Radio. 16.00:	((Cirkus j«,
arenami«, D. Martin, ■-4» Venezia. 15.30:	«Sijajn°
stvo«, J. Wyman. «■ Skedenj. 18.00: «Tuj«»-
SOBOTA, 10. marC> 4 'lltisi i"OS>'AJ* |j!l
11.30 Zabavna
in z vsa«J
Rastlinske dišave n* - vsi--, predavanje; 12.10 “3 iiiifc
nekaj; 12.45 V svet^,h/i: K
12755" 'Jugoslovanski Pestra operna glasM’ )4.<‘ 1» orkester Fred WarH*- s„i(g stopa ritmični ork	fd
Brothers: 15.05 Profne^ilh cert; 15.30 Fantazija . operet: 15.50 Sv«**,, ^
rapsodija; 16.00
Vijolica Fonda:	i;	i
da«; 16.15 Domači Asirija
Darovi in prispevki
Ob dvanajsti obletnici tragične smrti svoje drage hčerke Danice in zeta dr. Stanka Vuka, daruje Ema Tomažič 5.000 I ir za Dijaško Matico.
V počastitev spomina Danice in Stanka Vuka, darujejo za Dijaško Matico bratje Colja, Jušt, Zdenko in Emil ter Kare! Cok 2000 l'ir.
Ljudska prosveta
Pod pokroviteljstvom PD »Simon Jenko« se nadaljuje razstava del štirih mladih umetnikov v Domu pristaniških delavcev. Razstava se zaključi jutri, 11. t. m. ob 13. uri.
* Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub «1 Košir«. Jutri, 11. t. m. do v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11, običajni sestanek od 10. do 12.
Domači v“kesira5)
Kavarniški koncert or chiori; 17.00 Mozart- .tfK simfonija v . Es-duru. . lij( na vlasha- 18.00 DebUS« Q>
na glasba: 18.00 E>eY838 ljeni sin. kantata; 1 -^u: L no potovanje; I9 0?. {n or*f-
V dtl.|V| *	Srt U* ,	‘
cert za dva kla-vi-rj® jgjjK, 19.15 Sestanek s
19.30 Pestra glasba; Aj-jc t
Cl* T>. ,r tPr iPV#» mClvT,:j/0 s.
20.05 Pcrterjeve. ^
Poje vokalni kvintet -ji.', tof»: 20.50 Zabavni ^.45 > Iz operetnega sveta,^ Madžarska fantazija-ganinijeve skladbe; basist Cesa-re SieP1-
rus** (ff,
14.30 Tržaška kulttF" ^ ka: 17.45 Tretje defin] Ai ve opere «Carostrel«%|ttt v ples; 21.00 Glasbeni ' ^ Alfio Valdarnini: na igra.
Slovenska poročila- g j5. Italijanska poročna-
5.00-6.00 Spored
( OLEDALlSČA )
GLEDALIŠČE VERDI
Danes ob 21. uri uprizori gledališče Eduardo z uolires Pa-lumbo De Filippovo komedijo ((Glasovi vesti«.
Jutri ob 17. uri poslovi1!") a predstava skupine z uprizoritvijo De Fiii-ppove komedije »Moje bogastvo je moje srce«.
POMLADANSKI KONCERTI
Prsti v stroju
Kmalu po 18. uri <-e je z rešilnim avtom zatekla v bolnišnico 31-letna Neverina Mondo por. Olenič z Bazoviške ceste, ki je izjavila, da ji je stroj v slaščičarni njenega moža povzročil precejšnje poškodbe na prstih desne roke.
Včeraj proti večeru sta se 23-letni Ennio Del Senno iz Ul. Ghirlandaio in 24-letna Rosina Faciutto s Scala Bon-ghi vračala s skuterjem iz Boljunca proti Trstu. Ko pa sta privozila do mesta, kjer se cesta odcepi proti Dolini, sta se iz tedaj ie nepojasnjenih razlogov zaletela v 34-letnega Federica Bonetto iz Boljunca št- 93, ki je s svojim lažjim motornim kolesom privozil z nasprotne strani.	.
Posledica trčenja je bila, da so vsi trije padli na tla in so jih morali odpeljati z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so Bonetto in Faciutto-vo pridržali na II- kirurškem oddelku. Prvemu so namreč ugotovili globoke rane na desni roki z verjetnimi poškodbami žil, drugi pa poleg rane na desni nogi tudi razne praske po vseh delih telesa. Ce ne bo komplikacij, bosta oba okrevala najkasneje v 8 dneh.
Huje pa je bilo za Del Sen-na, ki se je pri padcu opraskal po obrazu in si verjetno tudi zlomil kazalec desne roke. Njega so morali sprejeti na ortopedskem oddelku, kjer so mnenja, da bo okreval že v 15 dneh.
VOZNI RED AVTOBUSOV ZA JUGOSLAVIJO
Trst - Buje: (ponedeljek, sreda, sobota). Odhod z avtobusne postaje na Trgu Stare mitnice ob 7.15. Povratek istega dne ob 17.
Buje - Trst: (torek, četrtek in petek). Odhod ob 7.30. Povratek istega dne ob 16.
Trst - Koper: vsak dan. Odhod; z avtobusne postaje na Trgu Stare mitnice ob 7.30, 13, 15.30 in 19.
Kopei - Trst: vsak dan. Odhodi ob 7, 10.20, 15 in 18.
Trst - Sežana: (torek, četrtek, sobota in nedelja). Odhod z avtobusne postaje na Trgu 'Liberth ob 7.
Sežana - Trst: (torek, četrtek, sobota in nedelja). Odhod ob 9.
Trst - Herpelje: štirikrat mesečno: vsako drugo sredo in soboto). Odhod z avtobusne postaje na Trgu Liberta ob 7.
Herpelje - Trst: (štirikrat mesečno: vsako drugo sredo in soboto). Odhod ob 9.20.
V nedeljo ob 11. uri bo v gledališču Verdi I. nedeljski Koncert (d-oml-ad 1956» orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Luigija Tofidla. Solista na kiavirju Aureiia Catolla 111 Nini Perno. Na programu: Schubert — IV. simfonija (tragična), Saint-Saens — Karneval živali (novost za Trst). VVagner — išig-fridova idila (Preludij iz I. dejanja »Mojstri pevci«).
liiTI"! TlUPITl
6.00 Jutranja glasba- ifir./ i 1.00-12.00 spored *
%
13.30 Veselo sobo-tn« pisan glasbeni sporev'jj.lie Spored iz Ljubi ne popevke; 16-3®. 17.28 J seri: 17.00 Komuna, eJjp\, [!;
glasba: ' 17.55 Irnerra 19.25 Spored iz..bJ zai«f* [
Tri ljubke skladbe **, fA fonist Srečko Draž" jO-T:
virju Pavel SivK- jjlS«? Spored iz Ljubljane- v za orglice; 22.45 *	.
V '■>
327,1	2.2,1	*	^
Poročila ob .a ^oO-
13.00. 15.00. 17-00
11.00 Radijski	f-j
Za dom in žen€-_
ske pesmi izvajata ^ Svoboda Tabor m a(ui. ,p' vač: 11-4-5
12.00 Lahek
r*i
Donizetti
'U	u-	ti-.
spored: 12.40 Dv J, nizettiieve opeflmo .1 ta«; 13.35 Za Prlif z lo; 14.45 Mla-dinaMj; 1 15.15 Zabavna £la® . <5 trinki iz literature
Barret Brovvnin8: i po k
Rossetti. 15.00: «Sreča je biti ženska«, S. Loren, C. Boyer. Excelsior. 15.00: ((Izprijena mladina«. J. Dean. N VVood Feoice. 15.00: «Moja sesura Evelina«. J. Leigh, J. Leminon. Nazionale. 15.00:	((Vichita«,	J.
Mac Crea, M. Bridges. Filodrammatico. 16.00: ((Prismuk-
njeni nečak«. D. Martin. J. LewiS.
Supercinema, 16.00:	((Osemnajst-
letna dekleta«, V. Lisi, M, Ai-lasio.
Arcobaleno. 15.30: «Gugalni-ca iz rdečega žameta«, R. Milland, J. Collins.
Astra Rojan. 15.30: «Orli v neskončnosti«, J. Stewa-rt. J. Al-lyson.
Captioi. (6.00: «Zdravn-lk na odprtem morju«, B. Bardot, D. Bogarde.
.8.00
festacij v SpgUJ. ^
in narodne Pesinl,a30 -rfvj
vokalni kvintet; *"rata 'j*1 pogovori:	18.45	\ij* ?>l
Paul VVeston m >j,ieC 20.00 Veseli vrfer
n.MiV,a
14.55 Posnetek tekme; 17.30 FrijJ’1.
21.00 Mario	f
zo z maskami«,
Prenos s 6. festiv»“v v Sanremu.
■K
OD UČERflJ DO DDDES
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 9. marca t. 1. se )e v Trstu rodiilo 6 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 12 oseb, porok pa je bilo 3.
POROČILI SO SE: električar Franc esc o Crusi in gospodinja Caterina Moratto. električar Ne-reo Giorgomilla in uradnica Bruna SantLSa, mehanik Ciau-dlo ljerfogli-a in gospodinja An-namaria Fortunati
UMRLI SO: 70-tetni Josip To-masin, 79-letn-a Rozalija Kolenc vd. Brunello, 80-letna Marija Skočir vd. Oeka-da, 83-letna Lu-cia Vascotto vd. Degrassi, 74-letni Giusepipe Petri. 71-letna Štefanija Rekar vd. Baviera, 61-letn-a Ana Zobec por. Mauri, 66-letna Klementina Sriidar vd. Skala, 60-1 etna Agata Bog-hich vd, Robertovich, 80-letna Ama-lla Bianchi por. Zennaro, 49-letna Alba Ermi-nla Luzzatto. 77-letna Natal la Pase.
Previdena je 9. t. m. pr1 jah 83-letna
ven
Marija Eler ^
skofii'11
Pogreb bo v j 10. t. m. ob	ff/rj
Zalosino
sinovi J°*'P'AV»ri>
Fdv,ry
Ja, Angel, P j(1 0*
snahe, vnuK«^
I
Škofij
NOČNA SLUŽBA LEKARN V MESECU MARCU
Codermatz, Ul. Tor San Piero 2: De Colle. Ul. P Revoliella 42; Depangher. Ul. S. Giusto 1; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Zanetti. Testa d’oro. Ul. Mazzini 43; Harabaglia v Barkovljah in Nicolj v Skednju
Vsem dar<f7
pevskemu
Ricmanj, b°rn.a,dV£|V. r v-sem, ki so s°c mi ob bridk' nepozabnega	J
m
Josipa m
izrekamo isžren | ^
Žalujoč' dLpi)*’1
7r
Ricmanje
ffiJGl DEL GOVORA DR. DEKLEVE NA ČETRTKOVI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Občinski odbor ni pokazal nikake pobude za izvajanje določb Posebnega statuta
Tovarniški odbori v Belgiji PoboŽUG Žsljs
m	a	«...	um	m	tu	*	-m	a	a
0 vprašanje naj bi proučila posebna komisija občinskih svetovalcev - Tudi za slovenske srednje šole se toorajo najti sredstva za ureditev šolskih zgradb - Občina mora odpreti slovenski otroški vrtec v središču mesta
Ko
čitts/cprn	V diskusiji o ob-
va ,:žnc«n“to”'pekie
S(lniih H obširneje na vpra KI SO nlmini
iašitp''50. 3^nvni vzrok tr-
<as/ce k.riyn ■
h bi	tn	na	vprašanjih
k »boljša-" m°sla. Prispevati
SOcia!)iean 0°sP°darskega in Področij? / st.anJa na našem
cal' Včerni 6emer smo Poro-naiHjeval- Ha ' strani> 3e ti, daU^ Pa hkrati pripomni-na^aljeval3e v, tem razdobiu Politiko n? ?. diskriminaciisko človeka v. skodo slovenskega b*la niti p° ltlko' .ki ni prene-ce o m ?° P°dpisu Spomeni-
VeMtim ivSU’ k: jamči sl°-
Po Zait«.« . nom enakoprav-
roCiiL “ps V0 na vseb P°d'
vseh urarfi .? uprave in na
To	mestih.1
^Ijevati iSe ne more na-8i« Uvaii ...? ag.a nam takoj š-
scbneU2Vael''?vlian.ie do-ločb Po-a*l' neen ? ra, da bi odstra-nujno tudi pra-vnost- To .'e
1D1*jo ci« sPrico dejstva, da B'“vico ^Veilsl:‘ občani polno jezika ” -Ze^at* se svoie"
stiku, V osebnih in urad--‘h z upravni
nih
Uli, V'D‘‘‘ r upravnimi oblatit-dolin* iSI občinske, ki so tako u^osovarjat. stranKatn, s*ovenskem kak°r Pismeno, v
, nJc sili	wosiojace
služujeir. n ,,Yence> da se bO-da bi j- r® Danskega jezika, ?* in da lz°gnili izgubi ča-. 'Porehifn116 bi ’zP0st3vlja-
vcasih t,,i-m.m ironičnim in Izdatki 2aljivim opazkam.
Sv°i' redrf3 š,9lstvo so ZViJau edni obVezni nr
odkritosrčno in z razumeva-1 sedanjim potrebam.
njem in menim da ima gospod župan dolžnost vzeti pobudo in imenovati komisijo občinskih svetnikov, ki naj podrobnostih prouči zapleteno vprašanje in pripravi konkretne predloge za uveljavljenje vseh tistih določb Posebnega statuta, ki spadajo v pristojnost občine.
ISamestilev Slovencev v občinskih uradih
se v
zvišali*','!111, ?bVezni postavki Sre za u® m milijonov, kar ln zohr,j arie zdravnikom 1« poVe^ravnikom- Znatnejše
kov.
kam
anje izrednih izdat
8°V	sPada	450	miliio-
oihž°l in 25 Zm gradnj0 n°-“roka ? milijonov prvega
ditev 0k-. Ureditev in preure-
P°buda5bc,nskih muzejev. Ta
dar Pa P® hvale vredna, ven-
lu ne m is V sedanjem položa-
naiherava!em P°dpreti, Ser je
!°anj PniJlt ureditev muzejev
d-nt, ln nu.ina od.tr.
lradnj;i' K1 del, kakor na pr.
3 “unja .	*’
dt>mC( itd	ni	za	brez-
Otr
f«*di
oiki p
rtec
Zn kolon kovec
ž°Uk"aporu. cia se povečaj") ?,redvidPn2radbe. ni ničesar i sredngt Y korist slovenil0 lastn b aok ki potrebu-wV2trainr,SOlsk° Poslopje, ki v 8sk0 i , zahteva vse slo-
Viiv9kšnPiheblvalstV0- Znano je
sreni■razmerah delujejo N ,S31 z®vodi, ki imajo V', v Ulici LazarePo : »Dokli
je ■,rabi, nacionalistični
»S Pr.ePustiti *^.s
v°Sel	da	Ei	se	pouk
H n^;!S3A delno na
dai
to vprašanje, bi slovenskim orabo tri
v?skirn* z enotnim predpol-Na ■?., urnikom
^ fctos°s‘ moram ponoYit_i
m	^ar sem rekel
?>ed^glb Prilikah.
K te-
a1e« 8-Sib. dejstvo, da se do
tel-^htev^oUPoštevala nobe-
is?’ kake- sl°vencev tako :in Slovel na drugih področ-
kila*ltevnn j1 ne bodo odnehali Obst«:’.c*a se ot.rnški vrtci.
sta0	se	otroški	vrtci,
k«lVii° Pod v, na5i občini po-iki0t je t vhfinsko uoravo, h; 1 otmu Pr'mer z ltalijan-va^rala tkln}' vrtci. Občina di»s(0trnški i?0/10 odpreti vsaj in i vitec v središču
‘Uta ah v°nr ■J1nd sv’ Fra’""
. Cja _	.	Ulici	Douadom,	in
v°V6* Prost^d-0nkovcu ter naiti
n«,®k*dnf.,°rf za otroški vrtec
l^Cih’kPr se nafia3a v
s,CW?rihierrraZrnerah ‘n ker
ta1118 otmuen, zaradi velikega 8» °dp‘ram ga obiskujejo. š»m0dWa ,naP°re občinski-U^odprl ki,
je v zadnjem
heka zabavišča za
^htnil-zabavišča sta dv
mladino. Otroški
zlii'‘ hi i
so
zalh_,Potrebni ustanovi
54biPogosto”*!UKe dela st.it. zama Prepuščeni
otroke delavcev, ki
sta.l Zarod ^‘epusčeni samim It i1 ha d11 ga ker morajo rjs, rebtt	Isto načelo pa
hi. ?*0Venri?'PaVlti tudi v kozli 10 treh otrok. Tudi za-ttt v.*aj sli odpreti zabavišča n .Olja . 0v'enske avtonomne obstoječih zabavi-
V p’ kjer t>fln rkovu.Su Pokaže potreba, hilsd ^bavk- se 3e na pr- od" slovS. medf Za itolijansko ai^htlto lii.om ko se ni za
nič
o^>n nič ?iadino napravilo
jo ^ki -ni v načrtu. Kako
81edivSem nL0Prav';čuie. -°*
S<»n PotmknCSHtivno politiko
»V, "eb slovenskih some-
' otlU 2 ,‘dlko ki je v I1B-.Lhl n.,28a.kršnim demokra-
ti čPIavno,t"m enakosli ’n
. SOnl O in J
u sn '‘»o i ' ln odkrito «i„ gjssju I1 duha Spomenice
J 'JU W-	u	111 v: 11 I v. v-
oloča , na nesporen na-
Hostfhcev,** , ^meljne1" pravice Jj isti drJavnfh tddl .obvez- s
Poleg omenjenih vprašanj je treba rešiti, kakor že omenjeno, tudi vprašanje zaposlitve Slovencev v občinskih uradih, uporabe slovenskega jezika v uradih in izdajanja listih s slovenskim prevodom, iprašanje javnih razglasov, u-iičnih imen v krajih, kjer predstavlja slovensko prebivalstvo 25 odstotkov vsega prebivalstva itd., da omenim lf nekatera vprašanja, ki spadajo v pristojnost občine in ki čakajo na rešitev.
Na žalost moram ugotoviti, da tudi druge uprave poslujejo po vzgledu občine. Kajti nobena določba Posebnega statuta še ni bila do sedaj u-veljavljena in priznana m bila . še nobena pravica, ki jo predvideva . omenjeni sporazum. Dejstvo je, da se je položaj Slovencev po podpisu Spomenice o soglasju poslabšal, kakor to dokazuje, na primer, takojšnja odpustitev brez odpravnine nekaterih slovenskih učiteljev, ki so rojeni na tem področju in ki jih je fašizem preganjal; to dokazuje tudi vprašanje napisov, ki so jih v zadnjem času odstranili s slovenskih šol, aretacija tolikih antifašistov, ki že skoro leto dni čakajo na uveljavljenje 6. člena Spomenice o soglasju, kakor tudi izostala normalizacija slovenskih sol s sistematizacijo učnega osebja. Nasprotno, glede tega je _ vj načrtu zakon o slovenskih šolah, ki temelji na protidemokratičnih in diskriminacijskih načelih, ker je vpis slovenskih otrok v slovenske šole odvisen po tem osnutku od mešane komisije.
Po drugi strani pa moram ugotoviti, kakor to ugotavljajo z zadovoljstvom vsi Slovenci, da je vlada izročila prvi obrok 175 milijonov za kulturni dom v Trstu, v izpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz pisma priloženega Spomenici o soglasju. To dej-
Med rednimi izdatki in finančnimi načrti je za javna čela predvidena vsota 1,689 milijonov lir. Sliko bi mogli izpopolniti s tem, da k temu dodamo še 450 milijonov posojila, ki ga je treba odobriti in 2,050 milijonov s 7,5 odstotno obrestno mero, kar je bilo že odobreno s sklepom cd 27. decembra 1955. Program del, ki so v načrtu za ta denar, sem že kritiziral, ker bo precejšen odstotek razpoložljivega denarja porabljen za potrebna, a ne nujna dela, medtem ko ni nič predvidenega za ublažitev stanovanjske krize in za ustreznejšo namestitev brezdomcev.
V' skupni vsoti je vključenih 576 milijonov za zgraditev ljudskih in nadaljevalnih šol. Stanje, v katerem se nahajajo mestne šole, je še vedno kritično, zaradi česar je potrebno podpreti napore, ki težijo za tem, da se izboljšajo pogoji pouka. Sem pa proti temu, da bi občina najela posojila za rešitev vprašanja, ki spada po mojem mnenju v pristojnost države, ki bi morala prevzeti nase vsa bremena, ki zadevajo ljudsko in srednješolsko izobrazbo, bremena, namreč, ki jih zasta-lele določbe prtijo občini in pokrajini.
Javna dela
za predmestja inokolico
in filofašističm tisk, ki.^objo-kuje čase, ki se ne bodo več povrnili; izkoristil ga je tudi edvetmk Agneletto, ki je tožil, da so kulturni domovi last komunistov in titovcev. Obstoječi kulturni domovi so last tistih, ki so jih zgradili z
lastnimi razpoložljivimi sredstvi. Kar zadeva še rfe zgra-
jeni kulturni dom, bo le-ta lrst posebne ustanove, kakor je predvideno v jugoslovan-sko-italijanskem londonskem sporazumu in bo seveda na razpolago vsem slovenskim kulturnim organizacijam za kulturne prireditve.
Osebno bi bil izredno zadovoljen, če bi organizacije pod vplivom odvetnika Agneletta m katoličanov odvetnika Simčiča tekmovale z ostalimi organizacijami v kulturni dejavnosti za razvoj kulture med Slovenci na tem področju.
Socialno skrbstvo
H’1 ,V.*tevšrbv!n javnih flin.^nihi “bernskih, do
ob-
le-
v ignoriranju
V* tel„ ',,d# ni koristno, •Im«?. naa-,s °dljivo vztraja-
lo
A
čl vega statuta c bi
rešil
ki
se uveljavil
hje rUi ., ,s čimer bi se V t'8 vza;5°i‘ za pomirjeni! tls! i ' t11 ho sodelovanje ikvJi bnmVUl ‘ drugih. Bn-'ofi| 'thin-JTlp proti vsakršni V'*,da li1,1" vas bomo ob-
Izdatki za socialno skrbstvo in v dobrodelne namene, ki so tudi odraz gospodarskega stanja prebivalstva in socialne usmerjenosti občinske u-prave, so utrpeli močno zmanjšanje. Vsota 917 milijonov, predvidena za lansko leto, je bila znižana letos na 804 milijone. Teh 113 milijonov manj gre na škodo brezplačnih dobav zdravil in bolniške oskrbe, ki se je od 515 znižala na 400 milijonov. V poročilu se to znižanje opravičuje z okoliščino, da se je uveljavil zakon, na osnovi katerega je zdravniška oskrba za upokojence prešla v breme zavarovalnih zavodov. Z uveljavljanjem omenjenega u-krepa se bo nedvomno razbremenil občinski proračun. Zdi se mi pa, da bodo morali posledice teh znižanj nositi vprav najbolj potrebni meščani, katerih število stalno laste. bodisi zaradi poslabšanja življenjskih pogojev vi'so-kega odstotka družinskih skupnosti v Trstu, bodisi zaradi okoliščine, da se je meja mesečnih dohodkov za vpis v seznam revnih dvignila na 24.000 Ur. Iz teh razlogov, in zaradi visokih bolniških strokov, smatram, da predvideno znižanje ni upravičeno in sem mnenja, da bi predvideno vsoto povišali vsaj na 450 milijonov.
Nu^ve^nto kršite pr.i-»ih ^vlien" ev' Pravice, ki so *šja«..r^avuj. v vseh moder-
Ij^Pi enPosehno pa še v i rePri,*.?lnienici o soglas-
svj ■'ne v Pravice, ki so °>nt.*8nii republikanski u-
lij. ”1«! •
Sir	aera- da bod i
Nnifc-Hre«”1 b°rbi Slovenci
trakih
reno
. Podporo vseh
N°Vk«i !aii3Bnski|a
S k j, LUBače n
°i _ Ph sa.Dub temu U
h-	Itkt i Ugotoviti' da
S ,!Pada HL^nski kolega
demo ti ’e temu. da mo-
Nj aU jpnaPrednemu giba-•tih z tako usmerjen.
°tfi z besom®110 usmerjoi i^žt, Ptestu'	omenil n
S v ako v Prasania- ki
%ti6 PraktNj*°retifnem K v
)«Ui hieri P,err> pogledu za Q •	blovenei	in	Ita-
.X; °die
J-P).* t« odborniki! To
treba vsestran-
ln čimprej rešiti
1‘oninč kroničnim bolnikom ne zadošča
Po drugi strani moram pripomniti, da so se dohodki, ki izhajajo iz povračila bolniških stroškov, povččali za 5 milijonov v primeri z lanskim letom, kar da slutiti zaostritev v izterjevanju bolniških stroškov in to na osnovi zastarelega zakona, ki ne ustreza več modernim vidikom, v katerih prevladuje načelo, da gredo t. stroški — z izjemo izrednih primerov — v breme skupnosti.
Pomoč kroničnim bolnikom in nesposobnim za delo, ki za- soli.» hteva od občine 220 milijonov stroškov, ne zadovoljuje, niti ustreza modernim zahtevam.
K rešitvi tega vprašanja bi bilo treba pristopiti čimprej tako, kakor je bilo že ob drugih prilikah obrazloženo v tem svetu, namreč z izgrud-njo poslopja, ki bi ustrezalo
Med deli, ki so vključeni v različne načrte, ni nič pred. videnega za predmestja in o-kolico- Priznati moram, da se je, zlasti po zanimanju in razumevanju gospoda podžupana, v teh poslednjih letih marslaaj napravilo v okolici, tako v Sv. Križu, na Konto-velu, v Bazovici itd., medtem ko so v proučevanju nekatera druga dela za Prosek, Bar-kovlje itd. Toda zaradi nezanimanja za okolico v teh poslednjih letih, je tu še mnogo neizvršenega dela. Tako na pr. kopališče s pralnico za Prosek in Ko-ntovel, za kar se je določilo 20 milijonov v gospodarskem načrtu. Ker se o tem delu ne govori več, bi rad vedel kdaj bo zgrajeno, ali če je bilo odloženo za nedoločen čas, kar bo povzročilo upravičeno reakcijo in neugodne komentarje zainteresiranega prebivalstva. Na Proseku bi bilo treba čimprej zgraditi tudi poslopje za občinsko izpostavo, ker ono obstoječe ne ustreza več sedanjim potrebam in higienskim zahtevam. Javno kopališče s pralnico zahteva tudi
ce. V Bazovici bi bilo treba zgraditi tudi majhno klavnico, ker ie ta kraj zeotehnično središče naše občine. Tudi v Lo-njerju se občuti pomanjkanje javne pralnice. Izvršiti je treba še druga javnokoristna dela, o katerih sem že govoril v svetu ob raznih prilikah. Stranske poti so v slabem stanju v vseh okoliških vaseh, Y Barkovljah, Lcnjerju in drugih predmestjih. Z majhnimi stroški bi jih cestarji mogli držati v bolj zadovoljivem sta nju. Tudi čiščenje cest je pomanjkljivo. Razsvetljave poti bi treba izboljšati s premaknitvijo ali namestitvijo novih svetilk Na Opčinah in v krajih, ki jih meščani obiskujejo v večjem številu čez poletje, se občuti pomanjkanje javnih stranišč. Tudi ob upoštevanju finančnega stanja , občine si dovoljujem vztrajati na tem, da bi občinski odbor moral upoštevati želje prebivalstva, predvsem Kar zadeva javna kopališča, kajti to potrebo občuti prebivalstvo bodisi zaradi njihovega zdravstvenega in higienskega stanja, bodisi zaradi dejstva, da so omenjeni kraji povsem brez domačih kopalnici).
Nato se je tov. Dekleva do-
taknil vprašanja morskih javnih kopališč in raznih pomanjkljivosti, ki so s tem v zvezi, predvsem to, da so družine prisiljene kopati se v ločenih kopališčih. Omenil je tudi poškodovano kopališče v Barkovljah in izrazil bojazen, da bo letos neuporabno, ker v proračunu ni ustrezne postavke za njegovo popravilo. Nato se je dotaknil deficitnih občinskih služnosti in kritiziral zlasti primanjkljaj, ki ga izkazujejo javne klavnice in športna igrišča. Tako ni upravičeno, da morajo občani kriti primanjkljaj občinskih klavnic, ko morajo plačevati za meso že itak tako visoko ceno. Isto velja 'za športno igrišče pri Sv. Soboti, ki ne služi ljudski športni dejavnosti. Nato je tov. Dekleva zaključil:
((Občinski odbor ni pokazal nobene pobude, da bi zboljšal stanje na tem področju, kakor tudi na drugih področjih občinske dejavnosti in menim, da je zaradi tega odgovoren za nedejavnost in pomanjkanje pobude pri reševanju raznih vprašanj, ki zaskrb. ljajo mesto bolj kot kritično finančno stanje občine.
Iz zgoraj omenjenih razlO'
in stališče belgijskih socialistov
Zahteve po vedno širši udeležbi delavcev v upravljanju podjetij in gospodarskega življenja dežele sploh so se v tej ali oni. obliki pojavile zlasti v letih, ki so neposredno sledile drugi svetovni vojni. Tc je povsem naravno in razumljivo, če upoštevamo vpliv in vedno močnejše uveljaljanje delavskega razreda v družbenem življenju, kakor tudi dejstvo, da vedno bolj dozoreva zavest o nastajanju objektivni pogojev, ki omogočajo, da neposredni proizvajalci izpopolnijo svoje politične pravice tudi z ustreznimi ekonomskimi pravicami. Dejansko so ti objektivni momenti neločljivo povezani s tendencami sodobnega družbenega razvoja v kapitalističnih deželah — z vedno bolj izrazitim posegom države v vprašanja porazdelitve nacionalnega dohodka, usmerjanja gospodarstva. načrtovanja, izvajanja socialne politike in v podvze-manju vrste drugih ukrepov. V takih pogojih postaja zlasti pomembno soodločanje delavcev v gospodarstvu, kar nam hkrati napoveduje spremembo v odnosih med neposrednimi proizvajalci in proizvajalnimi sredstvi.
Zaradi vsega tega se splača spregovoriti o " ((tovarniških odborih« v Belgiji, zlasti še, ker belgijsko napredno gibanje, predvsem pa socialistična stranka in splošna federacija dela (FGTB) posvečajo posebno pozornost tako teoretičnemu razmišljanju, kakor tudi praktičnemu uveljavljanju so-
gcv bom glasoval proti odo- ■ odločanja v gospodarstvu britvi proračuna.	‘	Kaj	dejansko	predstavljajo
tovarniški odbori v Belgiji in dejavnosti, pa je v ostalih do-
kakšne so njihove pravice?
Tovarniški odbori so mešani
organi v podjetjih, ki jih sestavljajo predstavniki delavcev	in	delodajalcev. Imajo
posvetovalni značaj, in v njihovo pristojnost spada precejšnje število vprašanj. Njihove osnovne naloge določa splošni zakon o organizaciji gospodarstva iz leta 1948, z določenimi dopolnitvami, ki so jih sprejeli kasneje. Ta zakon	ni	izpolnil pričakovanj
delavskih organizacij, ki so smatrale, da zakon ne omogoča v zadostni meri učinkovitega sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij. Razočaranje je postalo še večje kasneje, ko se je v praksi pokazalo, da se delodajalcem nudijo široke možnosti, ki jih	oni	tudi izkoriščajo, za
izigravanje zakonskih predpisov. Tako so delodajalci že od samega začetka skušali o-mejiti vlogo odborov na stopnjo, ki ustreza delodajalcem in zlasti poudarjajo, da odbori nimajo pravice postavljati kakršne koli zahteve, da je njihova naloga jamčiti ((sodelovanje in mir« Jv bistvu razredni mir!) v podjetju in navajajo vrsto podobnih ((argumentov«
Po «črki» zakona imajo tovarniški odbori med drugim nalogo, da dajo svoje mnenje in sugestije ter pripombe glede vseh ukrepov, ki bi utegnili spremeniti organizacijo dela, pogoje dela in gospodarski učinek podjetja. Kljub temu, da bi se po tako določenih nalogah moglo pričakovati širši okvir njihove
V AMERIKI ZE MISLIJO NA AVTOMATIZACIJO PROMETA
V bližini	Phdnixa
so zgradili	elektro
Medlem ko bo vozilo drvelo z velikansko brzino, bo vozač lahko bral ali pa celospal - Kaže,da ne bo Ireba dolgo čakali na težkaj bo pokazala praksa
Po vesteh, ki prihajajo iz zavodov, ki se ukvarjajo z gradnjo elektronskih naprav za praktično rabo, se da zaključiti, da bp tudi cestni promet v kratkem doživel velike spremembe. Prve poizkuse so že delali v bližini mesta Phoenix v Arizoni. Tam so strokovnjaki za elektroniko dolge tedne vgrajevali občutljive elektronske naprave v betonsko cesto, ki so jo zgradili samo, da bi na njej
prebivalstvo Trebč in Bazovi- delali poizkuse.
Ko so svoje delo dokončali, se je kratka avtomobilska cesta spremenila v prototip bodoče avtomobilske ceste, ki bo sama vodila motorna vozila. Namen elektronske ceste je, da omogoči promet vozilom, ki bodo dosezala fantastično brzino s pomočjo reaktivnih motorjev. Na tej cesti bo isključepo vsako prehitevanje. Vozači avtomobilov bodo po eletkronski cešTr~vc-zili prav s tako gotovostjo, kot vodijo piloti letala v ta-
Po mnenju ameriških strokovnjakov za avtomobilski promet tudi take avtostrade niso popolne in jih bodo spremenili v elektronske
KRATKE	ZANIMIVOSTI
TOVARNA BREZ ZIDOV
Ljubezen je «radioaktivna recipročna manifestacija»
V Parlinu, v ameriški zvezni državi New Jersey, so izgradili tovarno, ki je brez zidov in je potemtakem izpostavljena vetru, dežju in vsem vremenskim nepriiikam. Ta tovarna nima zidov iz enostavnega razloga, ker jih ne potrebuje, a je tako tudi njena izgraditev cenejša. Potrebni pa ji niso, ker so njeni stroji tako zavarovani, da jim najbolj neugodni vremenski pogoji ne morejo škoditi. Vsi njihovi občutljivi deli so namreč povsem zaprti, njihovo delovanje pa je moč kontrolirati s pomočjo enega samega kontrolnega aparata. Tovarna bo proizvajala fotografski material.
* !l< *
Profesor Siewers, vodja ra-diofizičnega instituta v Stockholmu. je prišel do ugotovitve, da je ljubezen ((radioaktivna recipročna manifestacija«. Po njegovem ni sentimentalnost nič drugega kot recipročna kompozicija ter izmenjava naravne radioaktivnosti, ki jo povzročajo radioaktivne soli v človeškem organizmu. Kot pravi on, ne bo dolgo, ko si bodo zaljubljenci izjavljali ljubezen takole: «Draga. polagam pred tvoje noge vse svoje radioaktivne
■K * *
John VVailer, blagajnik neke ameriške banke, je stavil, da bo brez napake glasno štel od 1 do 20.009. Za to je po-
Po eni uri in pol je prišel do 11.000, Prvo napako je napravil pri 11.370. Navzlic temu, da je stavo izgubil, je s štetjem nadaljeval. Prišel je do čtevila 11.462, nakar je padel v nezavest.
* * *
Po statističnih podatkih je na svetu okrog vsega 160 milijonov slivovih dreves. Od tega jih je v Jugoslaviji nič manj ko 57 milijonov. Povprečna letina sliv znaša v svetu okrog tri in pol milijarde kilogramov, od tega v Jugoslaviji 1,2 milijarde kilogramov. Na vsakega jugoslovanskega prebivalca pride potemtakem okrog 60 kg sliv na leto.
* * *
Neka angleška tvrdka je izdelala načrt za izgraditev manjših ladij iz steklenih vlaken. Dolge bodo okrog 30 metrov. Baje jih je laže izdelati kot iz lesa. Sicer bodo dražje od lesenih, imele pa bodo nekatere prednosti:	ne
bodo vnetljive in jih ne bo treba tako pogostoma barvati kot lesene
* * *
V Londonu je bila odprta razstava nylonskih proizvodov. Med drugim je bila tu razstavljena tkanina iz nylo-na, nalik na težki žamet. Njeno odpornost so preizkusili tako. da so jo drgnili s posebnim »steklenim papirjem«. Izdržala je 100-tisočkratno drgnjenje, medtem ko se je navadna volnena tkanina raz-
stavil samo pogoj: da se mu trgala že pri 3900. drgljaju.
ne določi čas štetja. Za štet je do 1000 je porabil 5 minut.
Tu je bilo razstavljeno tudi umetno nylonsko krzno, ki je
bolj odporno.od naravnega in prav tako lepo.
* * *
Anton Brindl iz Zagreba je
izumil poseben aparat, s pomočjo katerega je moč preprečiti trčenje vlakov. Izum sestoji v tem, da se na lokomotivi, ali katerem si bodi vagonu kompozicije instalira poseben električni aparat, ki neprestano emitira električne impulse določene jakosti. Ce si gresta po istem tiru napro-t dva vlaka, potem pride na določeni razdalji med obema do kratkega stika, ki pretrže dovod zraka in tako se oba vlaka naglo ustavita. Brindl je poslal ‘svoj izum na patentni urad v Beograd.
* 4! #
Neki italijanski izumitelj je izgradil majhno podvodno vespo, s katero se lahko napotiš na krajši ali daljši izlet po morskem dnu. Zene jo motor 120 cm kub., ki je hermetično zaprt, tako da voda ne more vanj. Vozači so oblečeni v gumijasto obleko ter opremljeni z masko in rezervoarjem za zrak. Ta mala podmornica doseže hitrost šest vczlov, ali deset kilometrov na uro.
.iH 4= *
V Parizu bodo izgradili palačo, ki bo vsa iz stekla. Klu-iila bo za potrebe pariškega velesejma. Pravzaprav ne bo vsa lz stekla, temveč deloma tudi iz aluminija. V njej se bodo vršile velike nacionalne in mednarodne razstave industrijskega in tehničnega značaja.
ko imenovanem zračnem koridorju. Vozači bodo svoja vozila pripeljali do elektronske ceste z volani in, ko se bo
vozilo približalo elektronski cesti, bo vozač stopil v telefonsko zvezo z najbližjo kontrolno postajo in javil svoj položaj in cilj potovanja. Na televizijsk;em ekranu v avtomobilu se bo nato pojavila geografska katrta, ki jo bo oddajala kontrolna postaja. Na karti bo vozač točno videl najbližji dohod do elektronske ceste. In ko bo pregledal zaloge goriva, bo smel s . svojim vozilom na elektronsko cesto.
V sredini ceste bo vgrajena kovinska tračnica. Dva sprejemnika, ki bosta vgrajena v prvem delu avtomobila, bosta sprejemala elektronske impulze iz omenjene tračnice. Šofer bo vključil brzino, ki mu jo bo določila kontrolna postaja in s tem se bo vse njegovo delo končalo. On bo lahko brez skrbi prepustil vozilo cesti in avtomatične naprave bodo odslej privedle vozilo do cilja.
Da bi šoferju ne bilo pre-dolgočasno, bo obrnil svoj sedež k televizijskemu aparatu ali pa s sopotnikom igral na karte ali pa vzel v roke knjigo, revijo ali pa se tudi zleknil in zadremal. Za avtomobile bodo po tej cesti veljala ista prometna pravila kot za letala v zračnih koridorijih, to je da bodo morali voziti vedno z isto brzino ter da bodo v stalnem stiku s kontrolno službo.
V kolikor bo vozač vklopil nepredpisaho brzino, ali v kolikor bi prišlo zaradi okvare na motorju do zmanjšanja razdalje s prednjim vozilom, bo stopila v pogon posebna naprava, ki bo avtomatično vozilo zavrla. Predvidena je celo tudi okvara na elektronskih napravah na cesti. V primeru, če bi zmanjkalo struje, bo stopila v pogon rezervna naprava, ki dela na baterije. Ce bo neki šofer hotel ustaviti svoje vozilo, bo moral to javiti kontrolni postaji. Kontrolor s kontrolne postaje bo moral obvestiti , o tem vsa v*zila v bližini in nato dovp-liti vozaču, da s pomočjo volana spravi svoj avtomobil s kovinske tračnice na tisti del ceste, ki je predviden za parkiranje.	•	■
Posebno vgrajeni elektronski možgani bodo pravočasno opozarjali vozače, kdaj morajo ponovno vzeti volan v roke in kdaj lahko prepustijo vozilo elektronskim napravam.
Vse t.o se zdi fantastično, toda strokovnjaki zatrjujejo, da temu ni tako. Za elektronsko cesto imajo že danes vse potrebne naprave in načrt ne predstavlja nikake posebne tehnične težkoče, ki bi je ne mogli že danes povsem uresničiti. Tudi kar se tiče avtomobila na reakcijski pogon, ki bi vozil po taki cesti, je stvar povsem uiesničljiva. Zadnji model reakcijskega avtomobi-lo, tako imenovana »ognjena ptica II« bi se mogel z vgraditvijo nekih naprav preurediti za vožnjo po elektronski cesti.
Ko so graditelji elektronske
elektronska cesta ni nikaka utopistična zamisel, so se pojavili tudi drugi prometni strokovnjaki, ki so izjavili, da ti taka cesta ne bila zelo koristna samo zaradi udobnosti, :ti jo nudi vozačem, ampak tudi zaradi svoje varnosti. S pomočjo električne energije se bodo v bodoče preprečile številne avtomobilske nesreče, kakor tudi prekinitve prometa, človeške žrtve in mnoge druge nevšečnosti, ki danes dajo toliko misliti organom, ki se ukvarjajo z varnostjo javnega prometa.
Nekateri kritiki dvomijo, da mogla doseči tako stopnjo, ki bi vozača popolnoma sprostila in ga spremenila dejansko v navadnega potnika. Toda pristaši elektronskih cest vztrajajo na tem, da kritiki njihove zamisli nimajo nika-kih utemeljenih razlogov, s katerimi bi podprli svoje tiaitve, in da vse te verjetno temeljijo samo na tem, da bi bodoče ceste odvzele strastnim vozačem užitek, ki jim ga nudi sedanja divja vožnja z avtomobilom.
Po vsem, kar smo povedali, se zdi, da elektronske ceste riso stvar daljnje bodočnosti in zato bomo verjetno že kmalu videli, komu je praksa dala prav.
PREJELI SMO
Lovec — Glasilo republiške lovske zveze Slovenije, letnik XXXVIII. štev 12 — Uredništvo: Ljubljana. Trdinova 8
Češkoslovaški ekonomski bilten — Stev. 305 za februar 1956 — Izdaja češkoslovaška trgovinska zbornica, Uredništvo: Praga, Ulica 28. rijna, 13
ločbah zakona rečeno, da se pri tem misli samo določeno
izmenjavo obveščanja, ki se nanaša na produktivnost delo podjetja v splošnem, brez možnosti dejanskega sodelovanja in odločanja o bistvenih vprašanjih.
Z razliko od omejenih možnosti vpliva na delo in poslovanje podjetij na gospodarskem področju, so odbprom dana široka pooblastila — čeprav tudi tu ne v odločujočem smislu — na socialnem področju. Tako spada na primer v pristojnost odbora vršenje nadzorstva nad uveljavljanjem vseh splošnih odločb, ki zanimajo podjetje v socialnem pogledu, kakor tudi v po gledu strokovnega usposabljanja delavcev. Dalje morejo odbori upravljati vse tako imenovane socialne ustanove podjetja, ki so jih ustanovili zaradi »blagostanja osebja«, da_ se pečajo z vprašanji tehnične in higienske zaščite dela, da določajo datume in razpored letnega dopusta in da ((pregledajo splošni kriterij ob priliki odpuščanja in zaposlitve delavcev«. Vsekakor .ie značilno, da se v zakonu zlasti poudarja naloga odbora, da pretresa ukrepe, ki bi u-tegmli prispevati k razvijanju sodelovanja med delavci m delodajalci, kar hkrati govori o težnji delodajalcev in državnih organov samih, da bi odbori vršili predvsem vlogo vzpostavljanja »razrednega miru«.
tovarniški odbori se volijo v vseh podjetjih, ki stalno zaposlujejo najmanj 50 delavcev, vštevši tudi vajence, u-radnike in preddelavce, i/-vzemši one, ki zavzemajo vodilna mesta. Število članov odbora se giblje med 4 in 18, tako da delodajalec in delegati uprave podjetja ne morejo imeti večine v odboru. Volitve delavskih in uradniških predstavnikov se vrše s tajnim glasovanjem po listah, ki jih predlagajo ((najbolj reprezentativne organizacije«. Rod tem pojmom se misli na strokovne sindikate, ki izpolnjujejo pogoje glede skupnega števila članov ali števila članov v podjetju. Mandat predstavnikov osebja traja v načelu štiri leta. a .ie v praksi za sedaj znižan na dve leti.
Tudi mimo vseh slabosti, ki so posledica omejenega delokroga tovarniških odborov in izigravanja zakonskih predpisov v stvarnosti, je večina voditeljev socialističnih sindikatov mnenja, da samo njihov obstoj in težnje predstavljajo občuten korak naprej k spremembi obstoječega kapital,-stičnega družbenega sistema na poti v socializem. Zaradi tega se sindikati trudijo za čim ožje sodelovanje s tovarniškimi odbori in skušajo dobiti čim več vpliva v le-teh. Spr-čo tega je razumljivo, če ;.e splošna federacija dela pail-vzela do sedaj vrsto konkretnih ukrepov m akcij v tej smeri. Morda bo dovolj, če navedemo številne diskusije, ki jih organizirajo čltini tovarniških odborov, vsestransko izobraževanje delavskih predstavnikov s pomočjo tečajev, ustanovitev posebne skupine za proučevanje dejavnosti tovarniških odborov v Belgiji n drugih deželah.
Vsekakor je zlasti važno to, da belgijski socialistični sindikati poudarjajo pravico neposrednih proizvajalcev do u-pravljanja podjetij, posameznih gospodarskih panog in gospodarstva dežele v celoti, tudi če pri tem ne obstaja vedno popolna soglasnost glede poti in oblik, da se to doseže. Medtem ko so nekateri bolj naklonjeni mnenju, da je treba počakati da dozore pogoji, ko bo mogoče popolnejše in splošno uveljavljenje teh pravic, izhajajo drugi iz stališča, da je treba izkoristiti tudi sedanje nepopolne in o-mejene pravice posvetovalnega značaja v mešanih paritetnih organih in vzgajati delavce, da bodo kasneje pripravljeni vršiti dolžnosti upravljanja v pravem pomenu besed
V vsakem primeru pa se more s precejšnjo upravičenostjo reči, da so belgijski socialistični sindikati z resnostjo pristopili k vprašanju udeležbe delavcev v uprav-
indastrijcev
ljanju gospodarstva in da so ilj kot sindikati v
aMessuggero Venetom, za k a,
terega se ve, v kakšnih odnosih je z Zvezo industrijcev, je v svoji predvčerajšnji številki prinesel članek, ki ga je o sedanjem predsedstvu ACLl (Katoliškega združenja italijanskih delavcev) včeraj priobčil list Mrganizzazione industrialec, in kjer gre za skrajno oster napad na to de-iavsko organizacijo. Zaradi stališča, ki ga omenjeno glasilo industrijcev posredno zagovarja, predvsem pa zaradi obtožb, ki jih ta članek naslavlja na ACLl, se nam zdi primerno na kratko povzeti omenjeni članek in pri tem postaviti nekaj logično nujnih zaključkov.
Neposreden povod za ta napad na ACLl je dal članek, ki ga je poslanec Pino Pen-nazzato, predsednik ACLl, objavil v glasilu te organizacije, eAzione socialen, pod naslovom »Povratni val?«
eUrgamzzazione industrialec se vprašuje: «Večkrat smo se vprašali, ne da bi na to dobili točen, konkreten odgovor, kaj dejansko hoče sedanje predsedstvo ACLl v svoji tako trdovratni, tako trmasti, tako stalni, tako ostri akciji nezaupanja, sovražnosti, če že ne sramotenja proti gospodarskim kategorijam in organizacijam, ki le-te predstavljajo. ACLl — nam je bilo rečeno od strani predsedstva — odstopajoč pri tem od nepozabnih besed, ki jih je nanie naslovil Sveti Oče — morajo stopiti na politični in sindikalni teren. V tolmačenju tega, kar je politično in sindikalno, ki je zelo blizu onemu z druge strani, menijo, da je potrebno pozivati lastne člane, in ne samo lete, naj goje globoko mržnjo do delodajalcev, ki se v celoti, brez vsakršne izjeme, obtožujejo, da ne delajo za skupni blagor, ampak za svoje zasebne koristi, vedno ločene od koristi skupnosti. Gre za žalostno tolmačenje, o katerem nismo poklicani soditi, če je v skladu z načeli Cerkve ali ne . . . Članek poslanca Pennazzata. torej politične osebnosti, je ves prežet s to mržnjo do gospodarskih kategorij, s tem nezaupanjem do le-teh, s tem nezaupanjem do njihove akcije tako, da se stalno dvomi v njihovo lojalnost, v njihovo odkritosrčnost . . . Naravno je. da se v sicu pojavi občutek globoke žalosti in da se ponovno vprašujemo, kaj le-ti hočejo, kakšen cilj hočejo doseči te politične osebnosti, ki se nahajajo v predsedstvu ACLL Potrebno bi bilo to vedeti, da bi se mogli s točnostjo orientirati glede le-teh.»
Citat je dolg. a potreben in zanimiv. Iz njega izvemo, da ACLl niso pripravljene verjeti ((ekonomski fronti», do jo pri njeni gospodarski dejavnosti vodijo občečloveški nagibi; da ACLl dolže gospodarske kroge, da jih v njihovi dejavnosti vodijo izključno gmotne koristi posameznikov, oziroma skupin.
Mi razumemo, da vse to ne more biti všeč gospodarskim krogom m njihovim stanovskim organizacijam, odkar svet stoji, so ti krogi skušali prepričati javnost, da njihovo. gospodarsko dejavnost nima le za cilj njihovo osebno, odnosno razredno korist, ampak skupni blagor, kakor d-bi pri njih ne šlo za dejavnost, kjer odloča gospodarski račun, ampak za udruženja * humanitarnimi cilji. Tega danes ne verjame več nihče, niti tisti ne, ki so zaradi svojega verskega prepričanja dostopni za najrazličnejše «argu-mentec. In kakor vse kaže, tega ne verjamejo več niti ACLl, kljub temu, da vključujejo v svojih organizacijah
mnogo bo .
drugih zapadnoevropski deželah sprevideli potrebo in mož- versko usmerjene delavce nost uresničenja gospodarske demokracije
Ker nameravajo na Angleškem ukiniti smrtno kazen, je Ai--este pri Phoenixu dokončali j bert Pieirepoint, ki je doslej obešal na smrt obsojene Iju-
rvoje poizkuse dokazali, da	di	dal	ostavko
ln zakaj tega ne verjamejo? Iz preprostega razloga, ker vsakdanje življenje in praksa delodajalcev na vsakem koraku dovolj zgovorno pričajo o nasprotnem; o eza-grizenostic delodajalcev, kadar gre za to, da bi se pri porazdelitvi tega, kar je plod skupnega dela, delavca in njegovo delo (na račun katerega delodajalec črpa svoj dobiček!) upoštevalo drugače, knkor mu je iz nujnosti primoran prodajati svojo delovno silo.
Zgodovina razvoja moderne industrije nam ve povedati zelo mnogo o tem, kako so — v ((skrbic za skupni blagor — delodajalci izkoriščali delavce nekoč, in kako jih morejo izkoriščati še danes. ln če so razmere v moderni tovarni za delavca danes dosti boljše, kakor so bile na primer pred sto leti, se to ni zgodilo na pobudo in po človekoljubnem prizadevanju delodajalcev, ampak izključno zaradi večkrat tudi krvave borbe delavcev, kar je prisililo državo, da je stopila nekoliko na prste tem «človekoljub-nim» lovcem za dobičkom. Zaradi tega je povsem iluzorno pričakovali, da bo Združenje industrijcev in agrar-cev dobilo tudi od predsedstva združenja versko usmerjenih delavcev, kakršne to ACLl, kdajkoli legitimacijo o človekoljubnem značaju svoje donosne gospodarske dejavnosti.
K
IH
ZA DIJAŠKO MLADINO IN VSE LJUBITELJE ŽPORTA
NA ROJCAH GRADIJO
novo športno središče
CONI je odobril 50 milijonov lir za gradnjo moderne telovadnice ter 40 milijonov lir za ureditev športnega igrišča - Delovni center je že pričel z gradnjo telovadnice, prav tako pa pripravljajo tudi novo nogometno igrišče
Na Rojcah je podjetje Vi-viani že začelo graditi veliki športni center za Gorico, na katerem bodo zgradili moderno telovadnico, igrišče s pripravami za razne športne igre, manjše nogometno igrišče, v bližnji bodočnosti pa kopališče.
Potreba po primerni telovadnici, ki bi bila na razpolago številnim goriškim športnikom, posebno pa dijaštvu, se je že pokazala pred leti. Telovadnica na Trgu Ginnasti-ca je postala že izrabljena, prav tako in še slabše pa je s šolskimi telovadnicami, ki absolutno ne ustrezajo več današnjim potrebam učenja telovadbe in vezbanje raznih športnih iger. Vse so zelo majhne, nastanjene celo v kleteh in brez primernih peči, tako da so v zimskem času popolnoma neuporabne. Poleg telovadnice pa se je pokazala tudi potreba po ureditvi manjšega nogometnega igrišča za mlajše goriške nogometaše, ki zaradi stalne zasedenosti ob-č.nskega stadiona niso prišli ra svoj račun in so izkoriščali razne, za to igro neuporabne tiavnike. Končno bodo Rojce lahko sprejele vsa tista lahkoatletska in druga športna tekmovanja, za katera ni bilo na občinskem stadionu dovolj mesta in priprav. Občinski stadion bo še naprej deloval, predvsem pa bo služil potrebam Pro Gorizie in Libertas Isontine.
Za telovadnico je Coni odobril 50 milijonov lir, potrošili j'ft bodo za gradnjo poslopja, v katerem bo velika dvorana za igro košarke, tenisa in drugih podobnih športnih iger in dve manjši za boks in težko atletiko. V velikem poslopju-tclovadnici bodo tudi prostori za urade in sanitetno službo.
Za ureditev Igrišča, na katerem se bo vršilo lahko kakršno koli športno tekmovanje, bo CONI prispeval še 40 milijonov lir, ki so že odobrena Manjkajo še 'sredstva za giadnjo olimpijskega kopališča, medtem ko se v okviru telovadnega prostora že gradi manjše igrišče za mlade nogometne ekipe. Vsekakor bo tc novo športno igrišče lepa pridobitev za Gorico, ki bo, kot upamo, kmalu zgrajeno in ra razpolago vsem, ki ljubijo in gojijo šport.
stavil, zaradi česar je Poiani nadaljeval vožnjo popolnoma po desni strani ceste. Ker pa se je pešcu zdelo, da bo utegnil pravočasno priti na nasprotni pločnik, ]e stekel čez ostalo polovico ceste. Prišlo je do neizogibnega trčenja, zaradi katerega sta pešec in motociklist padla po tleh in se hudo poškodovala. Najhuje se je godilo Zaniniju, ki so ga z rešilnim avtomobilom odpeljali v tržiško bolnico in mu pri zdravniškem pregledu ugotovili zlom lobanje, pretres možganov in zlom nekaterih udov. Tudi Poiani se je udaril v glavo in dobil lahek pretres možganov. Prizadevanja zdravnikov, da bi Zanina ohranili pri življenju, so bila zaman; r.ekaj ur kasneje je izdihnil.
Na včerajšnji razpravi je Poiani izjavil, da je pred nesrečo vozil z brzino okoli 30 km na uro; s svoje strani so k osvetlitvi dogodka prispevale: z izjavami tudi nekatere priče ,ki so bile v trenutku nesreče pred barom San Mar-co.
Sodniki so Poianija oprostili, ker dejanje ni kaznivo.
Pogojna kazen za tihotapca cigaret
Na pogojno plačilo 20 400 lir globe, taks in zaplembe blaga so včeraj obsodili 40-letnega Pietra Magnalosca iz S. Angela ob Piavi. 20. januarja lani so ga finančni stražniki ustavili pri Pieri-su s tovornim avtomobilom ter v njem našli 8 zavojčkov cigaret «Nazionale» in 2 za-
vojčka «Ariston», skupno 200 cigaret, ki jih je kupil v Trstu, preden se je odpravil domov. Ko so ga zaslišali, je Magnaloseo odgovoril, da je cigarete kupil za lastno uporabo.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Carducci 12 - tel. 22-68.
Ul.
Proslava pod okriljem UDI
Pokrajinski odbor Zveze italijanskih žena (UDI) organizira proslavo mednarodnega ženskega praznika 8. marca v nedeljo 11. marca v dvorani Delavske zbornice v Drevoredu XXIV. maja 1, I. nadstr. s pričetkom ob 14.30.
Pozdravni govor bo imela znana vzgojiteljica in bivša odbornica turinskega občinskega odbora prof. Ada Mar-chesini Gobetti, vdova po protifašističnem mučeniku F:eru Gobettiju. Prejšnji teden je na željo raznih krogov bil sestavljen odbor za proslavo Gobettija, ki je organiziral komemorativno konferenco ob 30-letnici njegove smrti v pregnanstvu, kater je imel prejšnji petek na sedežu krožka «Matteotti» v prostorih FSDI član KPI dr. Paolo Spriano.
ZA POŽIVITEV OBMEJNEGA PROMETA
ll lugoslouansHem obmeinem pasu bodo odprli deuet menjalnic
Na posvetovanju turističnih diuštev iz obmejnih krajev, ki je bilo preteklo soboto v Novi Gorici so se zastopniki društev razgovarjali z zastopniki Narodne banke, okrajne gostinske zbornice in tajništva za notranje zadeve o možnosti povečanja turizma z u-stanovitvijo menjalnic vsaj v najbolj znanih turističnih krajih. Udeleženci sestanka so sklenili, da bodo po ureditvi potrebnih formalnosti odprli vzdolž meje od Predila do Komna deset menjalnic. Na ta način bodo precej razbremenili menjalnice pri poslovalnicah Putnika, ki so zelo zaposlene. V turističnem hotelu «Sabotin» v Novi Gorici so tako menjalnico odprli že pred dnevi. Mnogi iz Gorice, ki gredo ob nedeljah na krajše ali daljše izlete, marsikdaj ne vedo, koliko časa bodo ostali
izven države, in dogodi se, da jim denar, ki so ga na mčji zamenjali, ne zadostuje, pa zaman iščejo menjalnic v Solkanu, Kanalu, Kobaridu ali drugih večjih krajih, ki so posebno za turiste zelo privlačni. Prav na pomlad in poletje, ko se bo obmejni promet v Kanalski dolini ter na Bovškem še dosti bolj povečal, bodo nove menjalnice kot nalašč in bo s tem turizmu v teh prelepih predelih Slovenije omogočen večji razmah.
POTREBNA JE IASNA POLITIKA KI NAJ ZAMENJA NEGIBNOST
IZPRED KAZENSKEGA SODISCA
Pešec umrl zaradi poškodb prometne nesreče v TrZiču
Včeraj je bila pred okrožnim kazenskim sodiščem v Gorici sodna razprava proti 24-letnemu Germanu Poianiju, rojenemu v Pulju ter sedaj stanujočemu v Ul. Giulia 52 v Tržiču. Obtožen je bil, da je 22. maja lam ob 2355 zaradi prehitre vožnje povozil Ernesta Zanina iz Tržiča, ki je pozneje zaradi poškodb izdihnil v tržišKi bolnišnici.
Kakor je razvidno iz policijskega poročila .se je o-menjenega dne Poiani peljal s tvojo vespo GO 10717 od Korza del Popolo proti železniški postaji. Ko se je pripeljal pred bar Pellizzoni, je z nasprotnega pločnika poleg urarja Boninija stopil na cesto Zanin in jo skušal prekoračiti. Ko je bil na polovici, je Poiani dal zvočno zname-
Goriški odgovorni krogi zadnje čase ne morejo reči, da so kos vprašanjem, ki so se pojavila v našem gospodarskem življenju in ki bi jih lahko združili pod naslove:	prosta
cona, uporaba letališča, železniška zveza, obmejni blagovni pi omet, rotacijski fond itd.
Do vseh omenjenih vprašanj, ki predstavljajo temelj vašega gospodarstva, njihova pravilna rešitev pa ključ, s katerim je mogoče odpreti pot h gospodarskemu napredku, niso imeli ti krogi pri nas, in ga še nimajo, jasnega s tališča. zaradi česar se celo meščanski tisk sprašuje, kaj predstavlja ta «zagonetni molk» v katerega so ta vprašanja zavita.
Tudi javnost sama ne more razumeti, kako morejo odgo-vorni ljudje zamuditi lepe priložnosti, da povedo svoje stališče v dobro našega prebivalstva.
Po drugi strani pa se sprašuje, zakaj ta molčečnost, zakaj taka negibnost. Ali nimamo morda tudi Goričani pravic zase, če se zanje tako neusmiljeno potegujejo tržaški in videmski sosedje?
Prav gotovo jih imamo, vendar nimamo ljudi, ki bi jih znali uveljaviti. Krščanska demokracija, ki ima monopol nad občino, pokrajino, trgovinsko zbornico in drugimi u-
nje in s tem pešca opozoril I pravnimi ter gospodarskimi nase. Najprej se jc Zanin u* institucijami, je imela pred čo~
som svoj kongres, toda na njem nismo slišali niti besedice o vitalnih vprašanjih našega mesta in pokrajine. Ali v krščanski demokraciji res ni človeka, ki bi ta vprašanja poznal, ali pa nočejo do njih zavzeti točnega stališča, da ne bi prišli navzkriž s koristniki proste cone, male obmejne trgovine, rotacijskega fonda in podobnim, z ljudmi «iz Garibaldijeve kavarnes, kot se sliši govoriti?
Bojazen pred konfliktom med interesi v KD spravlja to stranko v očitno negibnost, ki ni več sposobna voditi take alt drugačne politike v korist prebivalstva:	postala je pe-
jielka v službi privilegiranih družin.
7,a naše mesto je potrebna politika, ki bo znala prikazati naše razloge in jrravice. Po-
GOJENCI GLASBENE SOLE PRI GLASBENI MATICI V TRSTU
priredijo jutri 11. t. m. ob 16. uri
KONCERT
v Gorici v Prosvetni dvorani, Korzo Verdi 1
Spored;
1. Nastop mladinskega pevskega zbora pod vodstvom gojencev dirigentskega tečaja.
2. Nastop »olistov pri klavirju, z violino, klarinetom itd.
Frodaja vstopnic na sedežu ZSPD Ul. Ascoli št. 1-1. od danes dalje. Cene; Sedeži I. vrste po 200 lir, II. vrste 100 lir, stojišče 80 lir. Dijaki in otroci plačajo polovico.
Iz videmske umoboin'ce pribežal do meje v Gorici
Pred dnevi je pobegnil iz videmske umobolnice 35-letni Sergio Ermacora iz Treppo Grande. Napotil se je v Gori co, od koder je hotel pobegniti čez državno mejo v Jugoslavijo. Obmejne oblasti so ga pravočasno opazile in zadržale. Policija je takoj obvestila upravo videmske umobolnice, kamor se bo mora!
trebno je doseči določeno av- Ermacora, ki je hotel že pred
časom pobegniti čez mejo, zopet vrniti.
tonomijo pred osrednjimi krogi. ki se enkrat posmejejo Gorici, drugič Trstu, tretjič Vidmu: treba je izvesti ustavni člen o deželni avtonomiji, ki bo omogočil izvolitev predstavnikov najširših slojev, da doprinesejo svoj prispevek k rešitvi številnih vprašanj. Nihče drugi kot samo predstavniki treh obmejnih pokrajin bodo lahko našli vzajemno jot gospodarskega sodelovanja in napredka, S tem bo ob. enem zajamčena demokracija in svoboda ter pravice naše manjšine.
ft I N 0
CORSO. 17.15:	«V pekel m
nazaj«, cinemascope.
VERDI. 16.00: «Lov na tata«.
G. Grant in G. Kelly. CENTRALE. 16.30:	«Pionirji
Alaske«. A. Baxter in J. Handler. v barvah. VITTOR1A. 17 15:	«Crni	ma
ščevalec«, E. Flynn, cinema-
	iliiiii ,»-»J F! j •“i-* ’ -l !3
	:,!ji Sp
jnj Li	
	
■tSgil
VELIKA PRESENEČENJA ŽE PRVI DAN V SESTR1ERU
Siti Sui/er niti Pravda ni zmagal temveč daleč preti nitma Mclterer
Velik uspeh Carle Marchelli, ki je premagala Švicarko Berthod in vse ostale - Vera Schenone peta, Minuzzo šesta
SESTRIERE, 9. — Dogodilo se je nepričakovano. Včeraj je vse govorilo o tem, ali bo prvi Sailer ali Pravda. Ta dva sta v medsebojni vljudnosti celo govorila, da sta zadovoljna vsak z drugim mestom. Seveda je bil tu še Molterer in tudi mu nihče ni odrekal sposobnosti, vendar nihče ni verjel, da bi onadva pustila komu drugemu prvi dve me-
šestim mestom velik uspeh i tovo nekoliko v tolažbo za Alberti, tekmovalec, ki zaradi manj uspešen nastop na olim-poškodbe ni mogel nostopiti piadi v Cortini, kjer je nasto-
CARLA MARCHELLI
sti. In sedaj — kje sta Sailer ir. Pravda? Izgubila sta se nekje daleč za desetim mestom, medtem ko se blešči na prvem mestu ime: Anderl Molterer. Sedaj, po tekmi, se govori o vzrokih in se iščejo opravičila. Obadva favorita sta jih tudi našla: bila je me. gla in nisem hotel tvegati. To je lahko tudi res in nihče jima nazadnje ne bi mogel zameriti. Toda Molterer in drugi so bili bolj pogumni, mogoče tudi v megli bolj spretni .. .
Zjutraj se je Sestriere res zbudil v gosti megli in ni bilo še gotovo, ali bo tekma možna ali ne. Potem so se skozi megleni pajčolan prikradli sončni žarki, ki pa niso mogli prav pregnati vsega meglenega zagrinjala. Temperatura je tila zelo nizka.
Ko se ob 11.01 začne start za moški smuk, je nebo lepo obrisano in po progi se vidi odlično. Toda del proge je pa le vedno v megli. Molterer je startal s številko f) in je dosegel čudovit čas, pa je še dejal, da n; prav zadovoljen s svojo vožnjo. Približa se mu Švicar Hans Forrer, vendar pa vse pričakuje, kaj bosta dosegla Sailer in Pravda. Ta dva startata s številkama 15 ir 17. Ko jima izmerijo čase, zavlada razočaranje. Sailer je dosegel komaj enak čas z Rie-derjem. Pravda pa še nekoliko manj.
Moltererja nihče ni več dohitel. Tako je ta tekmovalec dosegel tretjo zmago v tekmah ((Kandahar« in bo zato dobil diamantno značko. Vendar pa je veselje Avstrijcev ob Moltererjevi zmagi nekoliko skaljeno zaradi razmeroma slabega kolektivnega uspeha. Res je, da se pri tekmah »Kandahar« ne gleda na kolektivni plasma po državah, saj tekmovalci pravzaprav niti ne nastopajo kot pripadniki držav temveč kot člani društev, toda gledalcem le ni mogoče preprečiti, da ne bi ocenjevali uspehov, kakor se jim pač zdi. In tako so pač tudi hitro opazili, da sta med prvimi desetimi poleg Moltererja le še dva Avstrijca, Cberaigner in Zimmermann.
Precej ddbro pa so se odrezali Švicarji in tudi Francozi so pokazali, da se zopet po-
na olimpiadi.
Američan Werner je zelo dobro vozil in imel odličen čas, toda padec že blizu cilja ga je izključil iz tekme.
V tekmi žensk drugo presenečenje. Carla	Marchelli	je
dobra alpska smučarka tudi v mednarodni konkurenci. Toda kdo bi pričakoval, da bo za njo Berlhod, olimpijska zmagovalka, pa Colliard, ki si je tudi na olimpiadi priborila zlato medaljo,	in	še	toliko
drugih. (Za Colliard so včeraj dejali, da je	ne	bo,	pa	je
le nastopila; res	pa	je,	da	je
prišla šele v zadnjem času in je tudi rekla, da proge ni dobro poznala; danes je dosegla zelo slab plasma.) Tudi Minuzzo ni izpolnila vsega pričakovanja.
Medtem ko se tekmovanje nadaljuje, postaja topleje in proga ni več tako hitra. Tekmovalke delajo napake pri mazanju. Sicer pa so najboljše tekmovalke imele prve startne številke in ostale torej ne morejo več vplivati na vrstni red najboljših.
Carla Marchelli se je vrgla v tekmo z resnobo in voljo ter ji je današnja zmaga go-
pila, ko so ji komaj vzeli nogo iz mavca. Švicarki Berthod se lahko šteje kot olajševalna okoliščina, da ni tako dobro poznala proge. Sicer so Italijanke s štirimi med prvimi desetimi dosegle zavidljiv uspeh. Najmanjša med njimi, Jole Poloni, pa je bila štirinajsta.
Napravili so tudi račun hitrosti zmagovalcev. Molterer je dosegel na 2850 m dolgi progi povprečno hitrost 86,5 km na uro s padcem 7 m na sekundo. Carla Marchelli pa je na 2200 m dolgi progi dosegla povprečno hitrost 57,3 km s padcem 4,7 na sekundo.
Ni pa šlo brez nezgod. Švicar Andrč Bonvin, ki je startal s štev. 1, si je zlomil nogo
Avstrijec Walter Schuster ki je osvojil na olimpiadi bronasto medaljo, in bi moral startati kot deseti, ni nastopil zaradi močne kolike, ki ga je zagrabila včeraj.
RIM, 9. — Francoska sodnika bosta sodila košarkarsko tekmo mladinskih reprezentanc Italije in Švice. Tekma bo 25. marca v Sierru.
Zaključek turnirja v Skoplji
Javili smo že, da je Gligorič osvojil jugoslovansko šahovsko prvenstvo. Nismo pa navedli še rezultatov zadnjega kola, ki je bilo za razvrstitev na posameznih mestih še vedno pomembno, saj bi lahko — teoretično — Matanovič celo dohitel Gligoriča. Seveda se to ni zgodilo, čeprav je Matanovič že na to računal. Gligorič je r.amreč z Udovčičem kmalu remiziral in si s tem zagotovil vsaj delitev prvega mesta. In prav to je hotel tudi Matanovič doseči, zato je v partiji s Pircem igral na zmago. Seveda pa Pirc kljub rahlemu zdravju ni šahist, s katerim lahko kdorkoli počne, kar bi hotel, in pri nadaljevanju igre je že začelo nekoliko slabše kazati za Matano-viča. Ponudil je remi in Pirc ga je sprejel. Ivkov je zasedel tretje mesto; v zadnji partiji je premagal Djajo, ki je že ustvaril na deski položaj, ko se je zdelo, da bo lahko uveljavljal svojo voljo. Toda Ivkov je z nenadno potezo nasprotnika popolnoma strl. Presenetljiv je poraz Miliča po Tomoviču. Janoševič je v zadnjem kolu le zabeležil eno zmago ter tako zasedel 7.-9. mesto, cddaljen štiri točke od zmagovalca.
Rezultati zadnjega kola: Gligorič Udovčič remi, Trifunovič - Čirič 1:0 (brez igre), Matanovič - Pirc remi, Ivkov - Djaja 1:0, Rabar - Marič remi, Lukič - Sokolov remi, Tomovič - Milič 1:0, Matulovič-Janoševič 0:1, Jovanič - Tot remi.
Včerajšnji rezultati v smuku
Končno stanje:	!•
14, 2. Matanovič 13,5, * kov 12,	4.-5. Udovčic. M'
11,5, 6. Pirc 10,5, 7.-9. Sok Lukič, Janoševič 10.	'
Trifunovič, Marič 9,5, 1*. , tulovič 9,	13.15. OJ«/aS' .
Rabar, Karaklajič 9, 1*-	__
nič 8,5, 17. Djaja 7,5, H-movič 6, 19.20, Čirič, Tot
Tako mislimo
IX
Fiorentina-Bologna
Genoa-Padova
Lanerossi-Torino
Lazio-Roma
Milan-Inter
Pro Patria-Napoli
Spal-Novara
Triestina-Atalanta
Bari-Udinese
Parma-Catania
Messina-Legnano
Piombino- Cremonese
Treviso-Vigevano
1
1 2 * 1 1* 2 1
lX
2
lX
1
1
1*
2 * 2
Lecco-Venezia Salernitana-Como
* * *	a	f.
BUENOS AIRES. 9. " ^
gentinskega igralca, )eV0£Upjl lo, Juana Tacchija 3® Torino, ki je plačal 550.	^
sosov moštvu Lanus W # pesosov igralcu za e° pogodbo.
* * #	j Ježi'1
Španija se ne bo u ^
mladinskega nogometnega ^ nirja v Budimpešti, ki s ganizira FIFA.
* * *	f
Španski klub Real at,[t pojde v Bruselj, da 1 nastopil proti Honvedk
oatovorni ur*?”!?/,	.
STANISLAV	t*
Tiska Tiskarski zavod Zt*
scope.
MODERNO. 17.00: «Pozor na | pravljajo. žogo«.	|	Imed	Italijanov	je	dosegel	s
Moški:
1. Molterer Andreas (Avstr.) 2'02”8; 2. Forrer Hans (Sv.) 2’03”2;	3. Lanig Hanspeter
(Nemč.) 2’03”8; 4. Oberaigner Ernst (Avstr.) 2’04”5; 5. Du-villard Adrien (Fr.) 2'04”7; 6. Alberti Bruno (It.) 2’05”; 7. Vuarnet (Fr.) 2’05”2; 8. Staub Roger (Sv.) 2’05”4; 9. Blaest Roland (Sv.) 2’05”8; 10. Zimmermann Karl (Avstr.) 2’06’T;
11. Forrer Willy (Sv.) 2’06"6;
12. Bozon Charles (Fr.) 2’06”8:
13. Laitner Mathias (Avstr.) 2’06”9; 14. Sailer Anton (Avstr.) T07”r,v’ 14. Reider Josl (Avstr.) 2’07’T;	16. Pravda
Christian (ZDA) 2’07”2;	17.
Schvvarz Karl (Avstr.) 2’07”3;
18. Burrini Gino (It.) 2’07”6;
19. Mark Toni (Avstr.) 2'07”7;
20. Miller R. (ZDA) 2’07”8; 21. Burrini Bruno (It.) 2’08”2; 22. Andeer Flurin (Sv.) 2’08”3; 23. Viollat Emile (Fr.) 2’08”8; 24. Bonlueu Francois (Fr.) 2’09”1, 25. Grammshammer Joseph (Avstr.) 2’09”4;	26. Huber-Fritz (Avstr.) 2’09”8; 27. Schenone Carlo (It.) 2’09”9; 28 Hinterseei Ernst (Avstr.) 2’ 10”4; 29. Zecchini Lino (It.) 2’10”8; 30. Schneider Othmar (Avstr.) 2T1"3; 31. Collet He-ne (Fr.) 2’11”4; 32. Perret Bernard (Fr.) 2’U”4; 33. David Davide (It.) 2’11”5; 33. Cout-tet James (Fr.) 2’11”5; 35. Viot-to Piero (It.) 2’11”6; 36. Bonvin Andrč (Sv.) 2’12”; 37. Dod-ge Brooks (ZDA) 2’12”2; 38. Fellay Raymond (Sv.) 2’12”9; 39. Hillbrand Gerhard 2’13”; 39. Ghedina Guido (It.) 2’13”;
41. Pianelli Franco (It.) 2’13”3;
42. Amstutz Thedi (Sv.) 2’13”4;
43. Biner Simon (Sv.) 2T3”6;
44. Casty Roman (Sv.) 2’13”7; 44. Ruppert Fritz (It.) 2’13’7; 46. Gacon Albert (Fr.) 2’13”9; 46. Behr Sepp (Nemč.) 2'13”9; 48. Obermuller Beni (Nemč) 2’14”4; 49 Perillat Guy (Fr.) 2T5”1;	50. Blanc Aldo (It.)
2T5”3; 51. Pedroncelli Bruno (It.) 2’15”5; 52. Pompanin Di-no (It.) 2’16”4;	53. Jonville
Daniel (Fr.) 2’16”5; 54. Pichiot-tino Osvaldo (It.) 2’16”8; 55. Schvvaiger Peppi (Nemč.)
2'17”7; 65. Arpin Michel (Fr.) 2’17”9; 57. Odiard Luciano (It.) 2’19’T; 58. Schneider Georges (Sv.) 2’19”4; 59. Giralt Henry (Fr.)	2’19”5;	60. Machintosh
Charlak (V.B.)	2’20”2;	61.
Kronig Peter (Sv.) 2’21”5; 62. Hakkinen Kalevi (Fin.) 2’22”3;
63. Mattis Philippe (Fr.) 2’22”4;
64. Minardi Sandro (It.) 2’23’’4;
65. Pedroncelli Italo (Italija) 2'24”3;	66. De Huertas Guy
(Fr.) 2’24”5; 67. Oreiller Hen-ry (Fr.) 2’25”; 68. Gluck Otto (It.) 2’26”2; 69. Matthepud Sergio (It.) 2’26”4; 70. De Nicolo Peppino (It.) 2’28”7; 71. Altti-rin Giorgio (It.) 2’31”8;	72.
Moriarty Marvin (ZDA) 2’33”6; 73. Mac Grath Robert 2’37”; 74. Van Den Sten (Belg.) 3’43’T.
Zenske:
1. Marchelli Carla (It) 2’58”3; 2. Berthod Madeleine (Sv.) 2’19”9; 3. Frandl Josefi-ne (Avstr.) 2'22”1; 4. Hofherr Hilde (Avstr.) 2’22”5; 5. Schenone Vera (It.) 2’23”; 6. Mi nuzzo-Chenal Giuliana (It.) 2’23”4; 7 Agnel Marisette (Fr.) 2’24”2; 8. Pitou Penelope T. (ZDA) 2’24”5; 9. Ebner Cri-stina (It.) 2’24”9; 10. Heichert O. (Nem.) 2’25”S; ll.Heggvveit An ne (Kan.l 2’25”7; 12. Kleckert Trude (Avstr.) 2’25”8; 13. Poloni Jole (lt.) 2’26’T; 14 Whee-ler Luciile (Kan.) 2’26”3; 15. Hochleitner Dorotyea (Avstr.) 2’26”8; 16. Bonlieu Marte E-| dith (Fr.) 2’28”2; 17. Gouiran Thioliere Sus. (Fr.) 2’28”4; 18 Telinge Danielle (Fr.) 2’28”7;
19. Neviere Josette (Fr.) 2’29’’4;
20. Grosso Arlette (Fr.) 2'30”6;
21. Front Madeleine (Fr.) 2’30”9;	22. Looser Margrit (Sv.) 2’31”8; 23. Hoerl Katht (Avstr.) 2‘32”; 24. Davy Chri-stine (Avstral.) 2’32”5; 25. Se-guin Ginette (Kan.) 2’33”7; 26. Kruger Carlyn (Kan.) 2’33”8; 27. Seltsam Marianne (Nemč.) 2’34”2; 28. Enite Betsy (ZDA) 2’34”5; 29. Mittermayer Elisa-beth (Avstral.) 2’34”8; 30. No-well Zandra (V.B.) 2’35”2; 31. Colliard Renee (Sv.) 2’36”; 32. Schopf Regina (Avstr.) 2’37”5. 33. Berkmann Resi (Nemč.)
2’37”6;	34. Paget Fernande
(Fr.) 2’38”5; 36. Girardet Pau-lette (Fr.) 2’39”7; 36. Mc Gee Loy Ann (ZDA) 2'42”1; 37. Aublin Odile (Fr.) 2'42”1; 38. Baud M. Louise (Fr.) 2’42”5;
39. Stanford Jean (VB.) 2’43”7;
40. Holmes Sue (V.B.) 2’43”9;
41. VVardrop Moore Joe. (V.B.) 2’44”;	42. Cantova Michelle (Sv.) 2'44”7; 43. Forras Judv (Avstral.) 2’48"1; 44. Sander Susi (Nemč.) 2’49”6; 45. Paget Mary (ZDA) 3’09”t; 46. Roberts Ann (ZDA) 3’15”8; 47. Devlin Jtrry Ann 3’49’’l.
IIIMII SKEnjjjj
1A t
predvaja danes i»- *• . ob 18. uri RANK
TUJEC
KINO PROSIK-KONjffji
«n t
predvaja danes iu- ; . ob 19.30 zanimivi 11
DIVJI NOKTUHN°
Igra Barbara Stan")
predvaja danes 10. t. m. z začetkom ob 18. uri CINES barvni film:
ljubezenska simfonija
I \
Igrajo: CLAUDE LAYDU, LUCIA BOSE’, VLADY in GINO BECHI
t
Dve strastni ljubezni v življenju najbolj roman skladatelja.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOSOODOCOOOOOOOOOPOOOOOOOOOOOO
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocJoooooooooooooooooooooooooooooooogoO
da bi bil lutka, ki jo neka nevidna sila drži na vrvicah
Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga)
Romantika in platonika sredi vojne
2k. =§§ Drugo poglavje« Nadalitviofr - Sošolciin tovariši - Sarajevski atentat
Te «zbirke» res nisem delal sistematično, saj še pojma nisem imel, da bi bilo kaj takega mogoče. Vendar me je spoznanje vsakega novega in značilnega človeškega značaja ali tipa na svoj poseben način vzradostilo in mi povzročalo neko svoje-vrstno ugodje, ki si ga. danes upam določiti kot estetsko ugod-je Ne bo težko uganiti, da je taka »zbirateljska strast« pravzaprav podlaga pisateljskemu delu, saj spodbuja avtorja prt nabiranju neobhodnega človeškega gradiva, pa čeprav bi oe avtor tega sam ne zavedal.	,	>
Naj mi bo na tem mestu dovoljeno, da poizkusim razčistiti nekatere pojme, ki so povzročali in še danes povzročajo pri pišoči srenji veliko zmedo. Mislim tu na pojav in pojem tako imenovanih «tipov» v literaturi. Gre tu za dve povsem različni pojmovanji tega, kako naj avtor oblikuje osebnosti in junake v svojih delih in odkod naj jih jemlje. Nekaj časa, v eri tako imenovanega »socialističnega realizma«, so zlasti na Vzhodu priporočali avtorjem, naj bi svoje junake »tipizirali«, to se pravi, naj bi iz desetin, stotin ali tisočev sorodnih ljudi izluščili tisto, kar je vsem skupno in torej zanje tipično, in tako ustvarili v literaturi nekake umetne like, da bi torej pisatelji postali, kot se je bil izrazil Stalin, »inženirji duš«. Izkušnje zapadng literature so šle v nasprotno smer. Marcel Proust in James Joice sta razčlenila notranjost svojih literarnih osebnosti in junakov v filigranske tančine, tako da je od njih odpadlo vse, kar bi utegnilo biti na njih skupnega ali »tipične-
ga«. Tu naj opomnim na tržaškega italijanskega pisatelja Itala Sveva, ki je šel v svojih romanih (zlasti y «La coscien-za di Zeno«) v sorodne tančine in je po vsej verjetnosti v tem smislu tudi vplival na svojega prijatelja Jamesa Joicea. Med sodobniki sta povzela to tradicijo zlasti Američana Faulkner in deloma Hemmingway. Vplivi slednjih se kažejo zadnji oas tudi v slovenski literaturi.
Nikakor ne izključujem, da bi avtor, ki bi prinesel s seboj na svet poseben dar za posploševanje, za »tlpiziranje«, ne mogel tudi* umetniško Veljavno »skonstruirati« po zgorajšnjem (Stalinovem) receptu neke literarne umetnine. Prav tako tudi odločno zavračam edinozveličavnost Proustovega ali Faulkner-jevega postopka. Kakor je vsak človek svet zase, tako je tudi vsak pisatelj svet zase in so zanj veljavne poleg neobhodnega navdiha predvsem njegove lastne izkušnje. Po tridesetih letih lastnega literarnega dela in po stotinah ur prizadevnega, prizadetega in intenzivnega razmišljanja in proučevanja sem prišel do sledečega zaključka:
če nočeš kreniti s prave poti, drži se vselej in povsod narave, katere del je tudi človeška družba. Kakor producira priroda svoje žive in nežive produkte in kakor dii slehernemu bitju njegovo lastno individualnost, ki je najprej v skladu z rodom, potem z vrsto in je končno produkt specifičnih prilik, v katerih se je to bitje znašlo in ki so ga enkratno oblikovale:
tako producira tudi človeška družba svoje enkratne individue, ki so kdaj bolj in kdaj manj izraziti. Kakor je »original« do skrajnosti izklesan in poenostavljen človeški tip, tako je človeški tip zožen in izostren človeški karakter, če gledaš človeški individuum pod dušeslovnim drobnogledom, se ti razcepi v nešteto komponent in lastnosti, ki jih boš težko yse skupaj zložil spet v določen karakter, tip ali original, kakor ne vidiš, če stojiš sredi gozda, tega, ker gledaš posamezna drevesa.
Kdor trdi, da človeško družba sama ne producira določenih originalov in tipov, temveč kvečjemu samo karakterje, oziroma, bolje, neskončno zapletene individue, potem mu kratko malo ni bil dan za to potreben pogled, če bi obveljala v literaturi samo teza o neskončno zapletenih individuih, potem bi ne bili niti Shakespeare, niti Cervantes (njegova Don Ki-hot in Sancio Pansa sta karakterja, tipa in originala obenem), a kamoli Moličre, umetniki.
Človeška družba bruha iz sebe milijarde individuov, ki jih specifične kaste, socialne plasti, različni poklici, razna pripad--nost, milieu, narodnost itd. vsakega posebej nenehno oblikujejo. Narava, t. j. družba, sama ustvarja iz človeških individuov določene karakterje, tipe in celo enkratne originale. Pisatelju ni ravno potreba umetno »konstruirati« duš, samo poseže naj v živo življenje, pa bo imel nešteto najrazličnejših primerkov na razpolago. Vendar sodim, da bo pravi pisatelj, ustvarjavec, umetnik po zgledu prirode same in s kreativnostjo, ki je le delček same kreativnosti narave, izoblikoval svoje osebnosti, karakterje, tipe, da, celo originale nekako vzporedno in po istih principih, kakor ustvarja svoje karakterje, tipe in originale priroda sama. Da pa bodo tl individui. karakterji m tipi resnično zaživeli v bralčevi duši, potrebuje avtor za to čim več živih in neposredno doživetih Izkušenj, ki jih črpa iz svojega opažanja in spoznavanja ljudi.
Sam sem začel že zelo zgodaj, povsem nezavedno in nehote, kategorizirati ljudi okoli sebe. Otrok ima največje veselje s tako imenovanimi originali. »Original« je v bistvu nekak avtomat, ki reagira na zunanje dražljaje vselej enako, kakor
teri otrok nima prirojenega veselja do vsega, kar Je( .^rti j tično, naj bo to lutka, avtomobilček, škatla s parkeU^,^ k vzmet itd.?! »Originali« so navadno nedolžni PsihopM)0g*U> jih je neusmiljeni zunanji pritisk, kateremu njihova ^5 ranljiva notranjost ni bila kos, zgnetel v nekakšno k ^ s* človeško lutko. Nekaj takih svetoivanskih originalov, jih poznal v svoji mladosti, sem popisal v prejšnjih Naš nesrečni profesor Jenko bi spadal tudi v to K* . samo da je bil na neki višji, dejal bi skoraj, na najvisj ifl
«Tipe» producira navadno neki zelo individualni s)ce specifičen poklic. Imaš »tip« podoficirja, vojaka, P°^a, pe.e kapitana (»morski medved«), pa tudi krojača, čevljaU ’ sv“ dimnikarja, poštarja itd. Poklic, ki zelo ostro obllfchJ «tipe», je nedvomno učitelja Tu se džt omeniti zanimivo
»tipe«, je nedvomno učiteljski in še posebej profesors sgp^c nimivo opažanje; »tip« (tudi raz1 ^ c?f profesorja se navadno pokaže v svoji tipičnosti bolj y , predvsem v družbi izven šole. Ljudje, ki se srečUJe^ ljenju s profesorjem, bodo kmalu na njem opažali 3)t..2^1» »profesorsko tlpiko«. Učenec, ki ima svoje profesorje ^li^j, pred seboj in jih spoznava in občuti v vseh njihovih razpoloženjih, jih bo opažal «analitično» in ne «sl^o P ;t torej v podrobnostih in ne kot celoto, nekako tacirite*9 'jf slikajo Proust, Joice ali Faulkner svoje individue. ° 0 )l ,j bo dijaku navadno stvorila šele v spominu, takrat, ^ 10K opravil s šolskimi klopmi. Kot dijak se bo, če je ž» in ima za to smisel, neskončno veselil opažanja 11 vanja velikih raznolikosti, ki mu jih nudijo razli^h’	tfPj
individui in karakterji. Prav tesno sožitje v šoli h čemu pisatelju bogato in pisano gradivo človeških k9 j in osebnosti, pa naj bodo to profesorji, sošolci ali o^.r:, znanci in tovariši. Toda ostane nedotaknjen vekovni ^ ni princip slehernega spoznavanja ljudi: spoznavM'	g (P
Da se pa spoznaš sam, ti je potrebno, da se neprest* in primerjaš s svojimi vrstniki in soljudmi.	J
(Nadaljevanje *lt