195. Štev. Pavia bil Iranko v tfrSavl SNS. V Utibllani, v četrtek 26. avgusta 1920. Izhaja razen pontieiika In ctneva po prazniku vsak dan opoldan. CredniStvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X B5 mm po K 1’20. Uradni razglasi, poslano ter notice is« prostor K 1’fcO. Pii večjem naročilu popust. Posamezna Stav. 1 krono. Leto IV. Telefonska 21. 312. Naročnina: Po poSti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol letn K 120, za četrt leto K eo, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerik« K 360. . ' H*.' - Glasilo Jugoslov. soclialno- demokratične stranke. Reklama oi je za list so poštnine proste. Upravništvo |e v Ljubljani Frančiškanska ulica št. 8/1., Učiteljska tiskarna. Absolutizem. Minister financ g. Kosta Stojanovič je predložil z dnevom 29. ju-niiem 1920 Narodnemu Predstavništvu v smislu odst. 13. srbskega za-°na o računovodstvu predlog gle-• c Proračuna dohodkov in stroškov za »pravno leto 1920-21. ,t.rr!dsedstvo Narodnega Pred-daun»- ’e ministrov predlog od- svnJmančr,emu odboru, da ta poda , Prerfi«nil?nie in svojo odločitev. 1 Drlho!? *?Ut}Eeta državnih rashoda Slovenfa ralievine Srba. Hrvata i bel, u-a za 1920-21 godinu“ je de-obsetn- '^a- velikega formata, ki kona- m Prea z dne 22. a.veusta na sporoča: i. ''^Čeraj je bil podpisan ukaz. s »at se uveljavlia s finančnim Konom in vsemi prilogami držav-Proračun za leto 1920-21.“ ? država v upravnem 798 rii»2L na doh(Kikil1 3,884,177. 994.356 5^-ker.ima ~ 3 mililarde lo bo še 110T7« 7^tk,ov Manjka-Izdatki » 744 (Novi davki.) min. za voino(!!) 1,120.804.560 min. za gradjevine 105,202.620 min. saobračaja 324,524.887 min. pošte in telegrafa 121,377.332 min. poljedelstva 56,156.292 min. šuma in rudnika 106.532.019 min. trgovine in industrije 16.761.462 min. izhrane in obnove (!) 4*245.030 min. socijalne politike 74,420.769 min. agrarne reforme 43,870.242 min. konstituante 454.038 Rezervni krediti 20,500.000 vrhovno dr? .mi™3'™1 2a mmlstrslvo iraSd«'0 ministrstvo prosvete ' ministrstvo vera ministrstvo notr del mm. narodnega zdravja mm. zunanjih del min. financ ^Tx—uju jTi.1# »ziiiLi::- 963,919.971 44,036.560 158,921.279 12,909.540 39, 135.226 69,762.593 7.601.880 703.220.238 LISTEK. Skrivnost juh sole". francosko spisal Oaston Leroux. (Dalje.) X. •^edaj moramo iesti, kar }e zaklano.* »rn^°Stiiu? Y Bonjonu je bila pri-boii k- a. ^u^,m staro zidovje s pod-Offniiil1 iih ie 0^rnil čas in pa dim z n0xilsca’ gostilna iz dobe voznih krak razilraPano zidovje, ki bo v ^•ukem samo še spomin. Spominja-’ Cinični blaziranec bi rekel: >E klerikalci, vsi drugi so šušmar}!, šarlatani, otroci, naivni Igračkarji, ki »se gredo po-Jiko« nimajo pa pojma o niej, zalo doživljajo tudi batine ptav po ntitii. To bi bl-!o popotnoma pravilno, če bi razumevali pod politiziranje m ono divi* pelmie za vlado, ono cinično Izrablianli in zlorabljanje moii, ono popolno moralno propast v lavnem življenju, Lateri Je v Jlcule In barabstvo irelevantno, edini cll pa bo končni etekt. Pa, prepričani smo bili ?e vedno, d« pri nas navsezadnje veodarl« ie ni tako hudo. Verovali smo, da vladt pr) nas tn-di v politiki še vedno neki vitji kriter!!, da so obdržale naSe politične stranke vkljub veliki podivjanosti vendarle še nekoliko sramu, poštenosti in čuta odgovornosti pred vestjo in zgodovim. A 'varali sm se globoko. — Klerikalna jtraliovlada. ki je vihtela zadnje čase svoie škorpijone v Sloveniji, nam Jc dokazala, da Je izginila iz našega javnega življenja prav vsaka morala in da se vrši pri nas politični boi Izključno le v znamenju gnojnih vil, ki sta Jih uvedla pred vojno v našo po'itiko dr. Šušteršič in — dr. Krek, da, prijatelji klerikalni, tudi dr. Krek. To politiko sedaj naši klerikalci pod Korošec - Braičevlm žezlom v vsem obsegu in le še s podvojeno Intenzivnostjo nadaljujejo. Predebela bi bila knjiga, ko bi hoteli podpreti to svojo trditev z vsem neprs-glednini dokazilnim matcrijalom, ki nam ga nudijo ie zadnji meseci, odkar le 7,1-sedlo poverjeniške stolčke :ia ljubljanski deželni vladi sedem zagrizenih klerikalnih fanatikov, ki niso prav nič drugega, neijo zgolj' klerikalci Sustcršieevega tipa. Nimamo ne časa in ne prostora, da bi osvetlili v žarki luči vso divjo, nepošteno ko^ ruptno in propalo politiko Breje - Rcifiec-Jan - Verstovšek - Fon « Sernec - Gosarjevega režima, pribiti pa moramo kulturni škandal, ki ga je zagrešila vladajoča klerikalna svojat zadnje dni, kajti ta dogodek je prvič tipičen, drugič velikega principielnega pomena, tretjič se ga mor*, mo pa globoko sramovati pred vsem svetom. To jc Imenovanje šolskih nadzornikov. Klerikalizem je že od nekdaj In povsod stremel zasužnjiti vso vzgojo. Kakor, hijena Je režal črni, Jezuitski Rim že od nekdaj, kje se polasti vse vzgoje, kajti to Je pač najuspešnejše sredstvo za zasu2-njenje duš in teles v korist črne Internacionalo. Tudi pri nas Je bila šola že od ne-. kdaj, najvcčjl cUi klerikalizma. Le spomnimo so, kako Je blastal od veselja ve* ■oljni avstrijski klerikalizem, ko Je dobil za časa Škandaloznega konkordata neomejeno oblast nad šolstvom tn kako It besnel, ko so prinesli različni vojni polomt v šestdesetih letih preteklega stoletja končno tudi avstrijskim narodom za tisto čase še dokaj moderno šolo. Obupal pa klerikalizem ni nikdar. Vztrajno se Je boril za šolo povsod in vsekdar, oplašil ga ni noben poraz. Tudi pii nas v Sloveniji je bil ta kle. rikalni boj za šolo zanimiv. Učiteljstvo pretekle generacije Je bilo brez Izjeme protiklerikalno, to Je liberalno orijentirano in kot tako seveda največji kamen izpod-tike za klerikalizem, ki ga Je sovražil prav, po krščansko Iz dna srca (prjmerjaj znameniti dr. Krekov: »Oslovski most« v sSlovencu«), Slovenski učitelj je bil 2e tedaj nboga para, a gnila in prepala liberalna stranka se ni zmenila zanj, kakor se nf zmenila tudi pozneje nikdar, čeprav JI }e učiteljstvo prav po pasje hlapčevalo. Ko so prišli do vlade klerikalci, Je bil eden prvih njihovih namenov streti ln zasužnjiti učiteljstvo. Za to sc niso sramovali prav nobenega sredstva. Najprej so ga hoteli izstradati (učitelj le Imel še leta 1014. le 33 gld. mesečne »plače«), nato so mu pa ponudili kos kruha, češ, prodaj se, zavrzi se In postani 'naš, pa ga dobiš. Sestradano in gladno učiteljstvo s je po kar ie zaklano ...? In zakaj je gostilničar. kakor Jiitro je začul ta stavek, zaklel, a kletev hitro požrl ter se nam ponudil na razpolago ravno-tako vdano, kakor je to storil g. Darzac. ko je zaslišal nesmiselne besede: Presbiterij ni izgubil ničesar na svoji lepoti niti vrt na svoji bul-nosti...? Gotovo je bilo to nekaj posebnega. Vprašal sem reporterja, a on se mi je samo nasmehnil. Ljubše bi mi bilo, če bi mi razložil, a položil Je prst na usta. kar je najbrže pomenilo, da naj molčim. Medtem }e odprl gostilničar majhna vrata ter zaklical, nai prinesejo šest Jajc in kos mesa. Kmalu je prinesla zahtevano mlada ženska prikupljive zu-nanjosU. krasnih plavih las. velikih milih oči, ki so nas gledale zvedavo. ... Z burnim glasom ji je rekel gostilničar : — Pojdi, in če pride ..zeleni inož“, da se mi ne prikažeš! Odšla je. Rouletabiile se je polastil jajc in mesa, jajca so bila v skledici. meso na krožniku, postavil je lepo vse zraven sebe na kamin, snel ponvo in kozico z ognjišča ter začel pripravljati omleto. Naročil je še dve veliki steklenici mošta ter se ni več zmenil za gostilničarja, kakor se ta tudi ni več dosti zmenil za naju. Le od strani je pogledal včasi na naju z bojaznijo, ki Jo je zamanj prikrival. Pustil ie naju kuhati ter nama pripravljal mizo zraven okna. Naenkrat ga slišim mrmrati: »Ha, je že tukaj 1“ Obraz se mu je spremenil, žarel ie divieea sovraštva, stisnil se ie K oknu m gledal na cesto. Ni ml bilo' treba opozoriti Rouletabilla. Mladi reporter je že pustil svojo omleto na ognjišču ter stopil k oknu. Takoj sem bil poleg njega. Po cesti je prihajal mož, popolnoma v zelenem žametu, še čepico je imel iz enakega blaga, bližal se je z umerjenimi koraki ter kadil pipo. Na' rami mu je visela puška, vse njegove kretnje so bile lahke, fine. Mogoče mu ie bilo petinštirideset let; lasje in brki že nekoliko sivi, še vedno izredno lep. Nosil je ščipalnik. Ko je prišel do gostilne se je ustavil, kakor bi premišljeval, če bj vstopil, pogledat •proti nam, potegnil par gostih obla- 8tran 2. HAPRRJ. Stev. 195. .večini upiralo temu, saj končno ne žfvl morda v nobenem stanu toliko Idealizma in poštenosti, kakor v učiteljskem, žal le, da morda tudi nikjer toliko naivnosti. Končno je pa vendarle omagalo nekaj revežev, nekaj se jih je pa prodalo to ustanovili so si klerikalno učiteljsko organizacijo »Slomškovo zvezo i po imenu. To je bila ena najbolj grdih in umaaznlh klerikalnih Institucij, kar jih pozna zgodovina SLS, kajti v njenih vrstah so se zbirali kupljeni koritarji. Pa, kar smo že v uvodu poudarjali, kaj je klerikalcem mar poStenje, morala in take lepe teči. njim gre le za efekt in z ustanovitvijo »Slomškove zveze« je bil led prebit. Ta »strokovna« organizacija koritarjev se je vedno bolj širila, glad, teror in ljubi kruhek je bil zanjo največji agitator. Boj je divjal na vc,ej črti. Na eni strani 'irazasto orijentirano protiklerikalno učiteljstvo brez prave moralne opore, na drugi strani pa divji teror pobesnelega klerikalizma, ki ga Je vztrajno podpiral ves avstrijski vladni aparat. Ta boj ni ponehal niti med svetovno vojno, ampak se je le še stopnjeval v podla denuncijant-stva. (Konec jutri.) Proletarijat v Jugoslaviji. Razredno gibanie proletariiata v Jugoslaviji le prav tako silno trpelo pod vplivi fraz kakor oovsod drugod z edino razliko da ie porodna bolest pri nas mnoeo težia kakor le bila drugod. Ententa oziroma usoda, drucače ne moremo trditi, ie v tel državi zamesila novo testo. Iz katerega naj postane država. Testo, pravimo. ki ga le zmešala iz Šestih vrst moke no!itičm> in prav tako bi lahko trdili tudi. da v narodnem oziru ni. država popolnoma enotna, le ousto. Vsi ti deli nove države so živeli v povsem različnih političnih in kulturnih razmerah, tako da bo treba še precei dela preden bodo razmere take. da bo mogoče govoriti o resni podlagi in o raci tonalnem delu. Ni tore! čuda. če tudi pri nas vplivaio na delavstvo čarobne besede vsakega frankovca. vsakega ra-dikaica ali naciionalista. če le nekoliko pobarva svoie »ognjevite« besede. Po drugih državah imalo delavci stare in močne Izkušene organizacije; teh ne zavede fraza, ker za-uuaio sebi in svoii organizaciji. Ce kdo Dride frazarit. ga vorašalo. kdo si in kdo si bil. če hoče selati razkoL Drteovedule fantastične ideološke probleme, tudi tedai ga vprašalo nainrei kdo si in v čigavem imenu prihaiaš. sicer so tam vrata. Izkušenim organJzaclIam ne more do živega še tako prefrigan agent orovokater. ker so samozavestne. Kako ie uri nas vse drugače. Vsak Ionov, vsak oritei>enec ki ga orole-tarliat ni nikdar ne videl ne slišal Drihata v organizaciie in lntrtgira v nlih. r»a dobi pristaše, ki se mu obe-sik> za hlačni rob. če ga poznalo ali na. Nnibollše znamenle za Hudi. ki so sovražniki delavskega gibanja. Je to. da blatilo organizaciie In zaupnike, laželo: dalie da ne gredo za tem, da bi organizirali nove množice, marveč nrihaiaio v ob st oieče organizacije in tam seie>o sovraštvo in razdor. Ce ne bi meli za te lfudf nobenih drugih dokazov za nlih nepošte- PolHiicni pregled. + Sodrug Herman VVendel, dobro znani nemški publicist In znameniti poznavalec razmer v Jugoslaviji, je pa pota skozi Ljubljano v Bclgrad, odkoder odpotuje v Macedonljo, da sl ogleda tam razmere. 4- Komunistični agitatorji pridno hodijo po delavskih krajih In hujskajo proti socijalno demokratični stranki. Pri tem razsipajo denar, ki ga imajo dovolj. Znano nam je, da dajejo razne buržoazne stranke in reakcijonarne sile velike svote na razpolaganje v namen, da se razbijejo delavske vrste. Ko bodo delavske vrste razbite, bodo buržoazne stranke razpisale volitve, delavstvo pa bo potem gledalo poraženo na svojih razvalinah. Za tem grdim ciljem gredo komunisti. Sedaj *o začeli razbijati tudi doslej enotne strokovne organizacije, da delavstvo oslabe in pomagajo podjetnikovi. Delavstvo naj te kapitalistične podkupljence požene ln jim odločno pove v obraz, da so tl »komn- kov iz pipe ter z enakim brezskrbnim korakom nadaljeval svojo promenado. Z Rouletabillom sva pogladala gostilničarja. Zareče oči. stisnjene pesti, trepetajoče ustne so nam izdajale divje občutke, ki so ga pa-Uli. ~ Je pač prav storil, da ni prišel danes sem, je srknil. . , 77,, ° i« to, ga je vprašal Rou-letabille ter obračal omleto. —- Zeleni mo*i zagodrnja gostilničar ... Ah ga ue poznate? Toliko bolje za vas. Tega znanja vam ne priporočam ... No, la. to je č*i-vaj g. Stangersona. — Zdi se mi, Ja ga ne ljubite preveč, reče reporter ves žareč od ognja. — Nihče ga ne mara v tem kra-•Ju. gospod; ošabnež je, prej je moral biti bogat, in nikomur ne more odpustiti, da ga vidijo v službi... njtjra. navadnega čuvaja. Kaj pa je to, čuvaj? Prokleto! Človek bi mislil. da ie on gospodar na Olandicju. da Je vsa zemlja, vse hoste njegovo. On še ne bi dovolil, da bi kdo na nost. ie to tak dokaz, ki mora vsakogar prepričati, da ie nilh delo res neoošteno. ter da lim ne ee za ob-stoi orgamzacile. amoak nlih uniče-nie bodisi iz kakršnegakoli vzroka že Kdor tako dela. le podkupljen, kdor tako dela. ie sovražnik delavstva. ki se hlini prilatelia. Iz teh razlogov mora biti organizirano delavstvo iako previdno. — Beseda agitatorieva ni v korist delavstva. če ie še tako leoa. ako ni namen pošten. Pošteni liudie deiak) v organizaciiah. delalo sami in sode-luielo st sveti, nepošteni ca obreku-ieio za hrbtom. Kakor sleparilo z obrekovanjem tako sleparijo z obljubami In naivečia nesreča le. če ori-de organizaciia nepoštenim ljudem v roke. To razdiraioče delo se vrši na ogaben način. Na seiah. konferencah se dogovariaio organizacije, kako nai se proletarijat ujedlni. Taka pogajanja in dogovor bi bilo pošteno in odkrito delo. Tuka? oa delaio drugače Na seiah so oriiaziil sladki, pritruioči in dateio častno besedo, za hrbtom pa hodilo sami in oošiliaio lhtdi v organizacije, ki tam obrekujeta in splefkariio. Tako dek> med nizrednozavednimi delavci ni oo-štenr še mani pa. če tatoo dela otravliaio liudie. ki govore o svetosti sccilalizma. o čistem razrednem boki itd. V tem oziru se moraio postaviti naše organizaciie politične In strokovne na stališče, da le treba v tem oziru lasnih dogovorov med poštenimi zaupniki. ETiJaltstvo so sovražili Griči, mi smo kulturnelši, koliko boli grozovita in nepoštenost oznanjujoča beseda mora to biti med nami. Med razredno zavednim delavstvom le potrebno bratstvo, to hočemo. 'm do tel poti se moremo in moramo zbližati. Druge poti ni: mi naših organi-zacli ne smemo oehafri v propadi nisti« čisto navadni plačani hlapci kapitalistov in buržoazlje, kar so bil! tudi predno so skrili svojo volčjo obliko pod komunistično kapo. Poženite, delavci, razdlra-ee delavske sloge od sebel 4- OilcUelnc poročilo o bW» volitev t Srbiji. Vsa dosedanja poročila o Izidu občinskih volitev v Srbiji In Makedoniji so bila iz privatnega vira. Po dosedat znanih nradnlh podatkih, ki :o došla ministrstvu za notranje zadeve o Izidu občinskih volitev, ki so se vršile dne 22. t m. v Srbiji, Črni gori in Makedoniji, je rezultat ta-le: Radikalci so dobili večino v nasipanjih krajih: Požarevac, Kruševac, Arun-gjelovac, Oornji Milanovac, Umka, Grud-ka, Kraljevo, Ložnica, Preševo, Priština, Vucltrn, Jagodina, Negotin, Kosovska Mitroviča. — Demokrati so v večini v na-slednjlh krajih: Vranje, Obrenovac, Mlade-novae, Lazarevac, KragujevaGka Ra«*, KrupanJ, Goluboviče, Veliko Gradlšte, Zagublca, Ivaniča, Požega, Trstenlk, 2a-bare, Natalnlci, Lapovo, Palanka, Topola, Aleksliovac, štip, Krstovo, Prokuplle, Ko- njegovom svetu košček kruha po-užil. Pride večkrat sem? — Še prevečkrat, no. pa mu bom že dokazal, da mi ni všeč. Pred enim mesecem me 5e ni razburjal. Takrat se še ni brigal za mojo gostilno, Ni imel časa. Takrat je hodil za gostilničarko pri ..Treh Lilijah** v Sv. Mihaelu. Sedaj pa. ko se je sprl s svojo ljubeznijo, išče kratkočasja drugje ... Babjek. leta samo za krili, ta zgaga... Noben poštenjak ga ne mara... poliaba. — Vratarjevi iz grada ga še naslikanega ne bi mogli gledati, ha. zetenl mož!... — Vratarjevi so tore! poštenjaki, gospod gostilničar? — Recite mi vendar, oče Mathi-eu; to le moje ime... Da, kakor se res imenujem Mathieu, da gospod, to so poštenjaki. — Pa so Ju vendar aretirali. — Kaj to dokazuje? Toda nočem se vmešavati v tuje zadeve... — Kad mislite o tem umoru? (Dalje prihodnjič.) čane, Kičeve. — Komunisti imajo večino v naslednjih krajih: Beograd, Niš, Kragujevac, Veleš, Sabac, Kumanovo, Leskovac, Valjevo, Užice, Lešnlce, Ub, Pirot In Prilep. + Koga so kandidirali komanhti liri občinskih volitvah v Belgradu? BelgraJ-ske komunistične »Radničke Novine« so pred belgrajskimi občinskimi volitvami priobčile svojo kandidatno listo, Iz katere posnemamo: Za predsednika občine so kandidirali profesorja Filipa Filipoviča, za podpredsednika profesorja Mihajlo Todoroviča, za okrožne mestne načelnike pro-fesorja Živko Jovanoviča, advokata dr. Zdravko Todovlča, Relja GJorgjeviča, Inšpektorja ministrstva za socljahio politiko, Miloš Teržiča, tajnika ministrstva za socijalno politiko. Za občinske svetnike so kandidirali 'profesorja Sima Markoviča, prof. Kosta Novakoviča, zdravnika dr. Dragotina Vladisavljeviča, univerzitetnega profesorja Dragomira Andoroviča in su-plenta Miloša Trebinjaca. Vso to revolucl-Jonamo gospodo so komunisti postavili na prva mesta, dočim so delavce postavili na zadnja. Mi se le čudimo, da so tajniki raznih ministrstev tako veliki revolucijonarcl, da Jih komunisti kandidirajo na svojih listah. Izkušenih socialističnih prvoborlte-Ijev, kakor so n. pr. Lapčevič, Topalovto — ie niti ne vidimo več na Usti. Ministrski tajniki so gotovo čistejši »revoiucllo-uarci« kot so pa n. pr. Lapčevič! in Ostojiči . . . + Zmagovalec, ki ie svojo zmagovito pot šek pričeli »Marburger Zeitung«, list, ki so ga kupili mariborski liberalci, je priobčil pred kratkim članek, kjer na dolgo In široko govori o socljailzmu, ki je po vsem svetu na svojem zmagovitem pohodu. Tako-le piše: Ni treba še posebej dokazovati, da Je kot najmogočnejši zmagovalec Izšel iz svetovne vojne — socljall-zetn. Najmarkantnejša je seveda njegova zmaga v premaganih državah, vsled česar nekateri kratkovidnežl pravijo, da je socl-jalizem le nekaka »bolezen premagancev«, toda temu ni tako in vsak se lahko prepriča, da je tudi v takozvanlh zmagovitih deželah razmah . socfjalizma Jako velik. Ravno dejstvo, da se ie Franclja tako zelo zavzela za boj pro« Rusiji, značl, da so v Franclji plodovita tla za socliallstie-no agitacijo . . . Socijallzem še ni dokončal svojega zmagovitega pohoda, temveč ga je šele nastopil. Njegovo bojno polje je od dne do dne večje.« — Ne bi bili omenili sodbe tega buržujskega Usta, ker bur« žuazlja sploh nima pravice govoriti o so-cijalizmu. Storimo pa to ie zato, da pokažemo, kako zmešani so pojmi meščanske ideologije, če pri tem opozorimo le na neštete druge »razprave« meščanskega časopisja o socljalizmtf In njegovi bodočnosti, kjer buržuazlja enkrat govori o socf-Jallzmu kot o nekaki »blazni utopiji«, drugič zopet kot o »rešitelju narodov izpod jarma nasilnega ententnega Imperializma«, tretjič zopet kot o »stvaritelju slovansko - nacilonalnega bloka* Itd. Buržu-azlla pač piše tako, kakor ji kažejo njeni trenotn! razredni in kapitalistično - državni Interesi! + Avstrijskih črnih socljalcev Je strah pred volitvami, zato brcajo In bičajo In skušajo z vsemi štirimi, da bi Jih zavlekli še za neki čas. Zadnjič so sl IzmisU-11 to-le grozovito tragično dogodblco: Ce obstojalo deželne vlade na tem, da se volitve Izvedejo, preti volllcem nevarnost. — živinske kuge, ki se Je pojavila tu pa tara v zahodni Štajerski. »Arbeiterw|l!e« jih je na to »pafal« z vprašanjem, če so zavarovali vernike pred to strašansko nevarnostjo z — zapretjem verkva In drugih podobnih in pobožnih prostorov. To sl bomo zapomnili tudi ml, če nam pridejo naši krščanl z enakimi človekoljubnimi opozo-ritvami na dan. Saj se je zadnjič ta čmo-rumenl »Slovenec« že oglasil k prvi besedi češ, da »nam hočejo zavleči občinske volitve.« + Zastopnik av*trU*k» vlade v Bel- gradn. Za zastopnika avstrijske vlade v Belgradu je Imenoval avstrijska vlada Maksa Hofingerja: + Nevzdržen položaj na Reki. Delegat mesta Reke v Rimu, dr. Sprlnghotti, je Izjavil dopisniku lista, da je sedanja policija mesta Reke postala nemogoča. Ncpriiike so vsak dan večje. Reka sledi politiki, ki jo je proglasila dne 30. oktobra 1918, Reška delegacija je odšla v Rim, da zagotovi svoje stališče pri italijanski vladi. Reka se bolj bori zase, kakor pa za Italijo. Sedaj kakor tudi poprej je Reka v prvi vrsti delala na to, da bi gojila glavne italijanske Interese. + Nekdaj »Jugoslovanska« Clllclja ie proglasila svojo neodvisnost pod francoskim varstvom. + Madžari ue vedo ve«, kal delajo. Zadnji teden so oborožene vojaške bande zopet napadle avstrijsko vojno skladišče pri Prellenburgu, da bi naplenile tamkaj shranjeni vojaški materija!, kar se jim pa ni posrečilo, vsled energične Intervencile nemških vojaških oddelkov. Vsa Javnost Je seveda radi tega novega tolovajstva belih olcirsklh banditov do skrajnosti ogorčena in samo hladni razsodnosti nekaterih strankinih mož se Imajo madžarski roparji zahvaliti, da ni prišlo do prvega krvavega kaznovanja v Dunajskem Novem mestu. Tamkaj so namreč ustavili člani delavskega sveta v poznih popoldan- skih urah avtomobil, ki Je bil do vrha na polnjen z artilerijskim ln letalskim mate-rljalom, katerega je uakradel ogrski častnik, hoteč ga prepeljati čez mejo. Razburjena množica ga Je hotela linčati, a so ga še pravočasno rešUl it njenih rok. V parlamentu so govorUl o oborožitvi delavstva po celi deželi, da se preprečijo na-daljna pustolovstva Horthyjevih band, ki ne vedo več, kaj delajo. A bliža se dan, Id bo storU konec njihovi prevzetnosti, In takrat ne bo boga, da jim odpusti. Železni obroč usode okoli dežele klerikalnih belih tolovajev se dan za dnevom zožuje, do tistega trenotka, ko Jih bo stisnil in zadavil kakor rabljeva vrv obsojenega hudodelca, Beneš bo sklenil ta obroči + Sovjeti v Galiciji V vzhodno ga-liškem ozemlju v okolici Broda, zasedenem od boljševikov, so dobili vso moč v roke krajevni revolucionarni komiteji. Poljske inštitucije so zaprli. Komiteji skušajo pridobiti na svojo stran kmete. Izvajajo močno mednarodno propagando. + Grozodejstva belih teroristov so prišla nekako v modo med enimi, k! se čutijo poklicane, da zatrejo neustavljivo gibanje proletarskih mas. O zasedbi Arhangelska po Ingleških četah pišejo dobro informirani listi: šef poitlčnlh zaporov v Yokangl, neld Sadukov, Iz prisilne ječe ubegl kaznjenec, je mučil svoje jetnike na tak način, da jih je 185 podleglo. Yokanga, pravi neki poročevalec, !e najčrneiSa stran v zlati knjigi kapitalizma. V Arhangelsku, kjer je angleška posadka razširila strašen val spolnih bolezni, se je zgodilo toliko slučajev ženskega ropa In posiljevanja, da s! ne upa ponoči nobena ženska oseba več na ulico. + Tretja Internacljouaia ta parlamentarizem. Kongres III. Internacijonale ie z veliko večino sprejel parlamentarizem kot politično bojno sredstvo. Na kongresu v Moskvi so zelo mnogo diskutirali o tem vprašanju. Nekateri s zastopali stališče, da je treba parlamentarizem popolnoma zavreči. Buharln In Lenin pa sta izjavila, češ, da je treba, da se komunisti udejstvujejo tudi v parlamentu. Lenin je med drugim glede tega rekel: Zakaj bi se bali dela v parlamentu? Delavske in kmetiške mase imajo zaupanje v parlamente, vsied tega je treba, da se mi okoristimo 8 parlamenti, da bomo mogli v momentu revolucije pokazati, kako nepotrebni da ko parlamenti. Naša dolžnost Je, da dovedemo delavstvo do zmage z dejstvi I — Kongres je z veliko večino sprejel predlog Buharlnov o udeleževanju parlamentarlne ga boja. + Osrednji svet rutin strokovne organizacije je pri vodstvu britanske strokovne organizacije povpraSi’ glede dovoljenja potovanja zastopnikov ruske strokovne organizaciie v Londo:. Odposlanstvo čaka že od 13. avgusta v Revalu. Sestanek v Luzernu. Luzern. 23. avgusta. O oogaianiih med Llovd Geor-gem ln Oiolittiiem se ie izdal uradni komunike, ki u?otavlla ooodno soglasje med. anaieško In Italiiansko vlado giede vzpostavitve miru na vsem svetu. Ob s vladi upata, da se elode izvršitve versailleske mirovne oocfvdbe v vseh še ne rešenih vora-šaniih udelstvi sporazum, ki se le doseeel v Spai, V prvi vrsti se mora vzpostaviti mir med Rušilo ln ostalim svetom, sicer bo vednn ozračle motenla ogrožalo svet. Angleška in italilan-ska vlada sta oodvzell korake, da vzpostavita zvezo med Rušilo in ostalim svetom. Vsled te$?a le obžalovanih vredno, da hoče sovletska Rusiia navzlic nasprotnim iziavam vsiliti PoHski ooeole. ki so v nasprotju z nacionalno neodvisnostlo Pollske Oba ministrska predsednika sta se izlavila za samostojno ln neodvisno Pollsfco. NedooustUiv ie pogoi. da ne sme voliti parlamenta in svole vlade ves oollski narod, lernveč da ie to dovoljeno samo de-'u rjiroda. kakor zahteva to točka 4 sovietske vlade. Ravnotako se ne more soreieti oosrol. da se bo ooll-ska volska rekrutirala samo lz enega dela meščanov. Vko Rusija nadallule vojno na Poliskem. ni nobeni svobodni vladi mogoče, priznati oligarhijo sovietske vlade »H se z nlo oogaiati. Svet zahteva mir. Mir pa ie le mogoč po nooolnem oriznanhi svobode narodov. Trcilainči nemiri onemogočule-lo razvol Doliedelstva in industrije ter l7meniavo blaga ln izdelkov različnih držav. Pomanikanie in visoke cene ostanein še dalie. Cela civlllza-cila le ogrožena no petletni voiski Angleška in italilanska vlada sta edini da so potrebni vsi mogoči napori, da se odstranilo »edanla na-sorotstva med narodi. LDU. Novice. — Reka — pribežališče razuzdancev. t* večkrat smo poročali, kako se zbirajo uod reško zastavo poleg nezrelih fantov tudi temni elementi, ki se boje zapustiti reko, kjer rajše »trpe« za »narodno« stvar, nego, da bi prišli v roke pravice, ki jih' čaka. Poneverjenja, nasllstva, tatvine in poboji so na dnevnem redu v mestu, kjer vlada pesnik — ne s peresom, ampak z bodalom. Te dni pa se je zgodilo najlepše: na Reko je pribežal D’AnnunzlJev nezakonski sin, za katerim Je izdala rimska policija tiralico. Ta nadebudni mladenič vzornega očeta Je v Rimu popival po vseli' nočnih kavarnah, se vlačil okoli z vlačugami, zapeljaval omožene in neomožene la zapravljal ogromne svote. Rimska policij* pa Je Izsledila, da ta denar ni povsem pravilno pridobljen hi hotela tega tiča zapreti. Ta pa Je Rimu pokazal figo in pribežal k očetu na Reko, kjer Je na varnem in mU nihče ne more do živega; saj, kakor je rekel D’Annunzljevič sam: »Mio padre č ra a Fiumel — — Zboljšanje aprovlzacije v Čeho* slavljl. Glasom neke izjave ministra za aprovlzacljo Johanlsa Je bil aprovlzacljskl položaj v čehoslovaški republiki še pred kratkim resen. Danes pa se n! treba veB vznemirjati. Računa se, da se bc kupilo od čeških posestnikov za aprovlzacijo prebivalstva 94.000 vagonov žita. Iz Inozemstva se bo nabavilo 40.000 vagonov žit« v zameno za 15.000 vagonov sladkorja. Do sedaj Je bilo kupljeno 8000 vagonov In prihodnji teden se sklene kupna pogodba za drugih 15.000 vagonov žita. — Socialistične agitacije med Italijanskimi vojaki sta obdolženi dve mladi Fur-lankl lSletna Jnlila la 17letna Georgitut Boscarci. Prodajali sta neki AvantijevI brošuri Id se sicer dobivalo po Italiji PO raznih trgovinah. Delavci so sklenili splošno stavko v Furlaniji, akc se deklici nemudoma ne Izpustita iz zaporov — Prva razstava Italijanskih pokrajinskih slikarjev bo otvorjena 9. oktobra v Gardoni (Rivieri) ob gardskem jezera za udeležbe najslavnejših slikarjev. — Zigmund Adler, brat nepozabnega voditelja avstrijske socijalne demokracije Viktorja Adlerja, je umrl te dni v sedeminšestdesetem letu svoje starosti. Pokojni sicer ni pripadal po svojem mišljenju naš! stranki, vendar pa je žel veliko spoštovanja tudi v dunajskih socljalističnlh kroglli vsled svoje pravičnosti In ker je v prv! vrsti njegova zasluga, da Je mogel njegov brat toliko časa delovati za razvoj soclla-llstične ideje med avstrijskimi Nemci, ker Je z uprav požrtvovalno ljubeznijo skrbel za njega v dolgi dobi njegove težke !n mučne bolezni. Zigmund Adler je bil profesor pravne ln državne zgodovine na dunajski univerzi ter Je spisal več velikih in temeljitih del, ki so mu donesla priznanje znanstvenega sveta. — Bo| žena na Grškem. V Atenah, glavnem mestu Grške, so proletarske žene ustanovile organizacijo, ki Ima namen, boriti se za dosego ženskih pravic: za popolno ekonomsko in politično enako-pravnst žene z moškim. — Storilka milijonskih goljufij aretirana. »Pollzel-Korespondenzii javlja: Dno 21. t. m. so v šopronju prijeli Stello Jeru-aalem, o kateri se Je pred četrt leta zelo mnogo govorilo vsled njenih milijonskih' goljufij, katere cenijo na 10 milijonov. Je-rusalem Je Igrala na Dunaiu vlogo mada-me Humberth. Avstrijska vlada je zahte- ' vala njeno Izročitev. — Zapadnočcško konzumno društvo * Plznju J(? slavilo v nedeljo 22. t m. 20. letnico svojega obstoja. — Kake zaloge žita Imalo v Rusiji?, Listi poročajo iz Moskve, da bode letos oddanega 460 milijonov pudov žita. med tem ko so ga oddali lani Je 307 hi predlanskem 260 milijonov pvdov. To PO-vlšanle ni toliko odvisno od malega povečanja ruske sovietske zemlje, ampak boli od poboljšanja prometnega in prehrani®- valu osa aparata. — Društvo ruskih umetnikov g0 % novill v Belgradu ruski umetnik1* rusko buržuazljo pribežali Iz — Zasebna mala trgovlnn v redana> gradu j» 'končnoveliavno potreb- Petrogradski s^et i^lhnim brezdelnim tr- no. da se mnoBii" "J 1 Bovcem preskrbi delo. — XII. svetovni kongres esperantistov Je bil otvorjen 3. t. m. v .Haagu v zgodovinskem Rldderzaalu. Predsedovali so mu mestni župan Patinja In še 43 častnih predsednikov. Bil je zelo dobro obiskan. Sklenili so, da se vrši XIII. esperanf-tkl kongres v avgustu 1921. v Pragi. — Češki potovalec A. V. Frlc je nedavno odkril v lužno ameriški Patagoniji nove vrste rastlin Iz rodu »Cactarea«. V kamenih plasteh zgornjega Pliocena iri Ouanternarija pa je izkopal polno lobanj in kamnitega orodla. To vse je pripeljal na češko In pregledujejo to znamenit! antropologi ln botaniki. Stanovanjska mizerlja v LJubiJanl ln gosp. Veocajz. Na Resljevi cesti tlda h»lt-na železnica hišo. Veljala bo ta hiša osem milijonov kron ter bo v njej osem stanovanj. Vsako stanovatda bo veljalo milijon kron. Seveda bodo ta stanovanja za uradnike. Ml nismo nasprotni lepim hiša« vendar se nam zdi za sedanji čas, ko ogromno pomanjkanje sfanovanli razkošje, Stev. 195. NAPREJ. Stran 3. Oko zidamo stanovanjske hiše z mramor-Bastimi oblogami. Znano nam je tudi, da le neko podjetje napravile ofert za stavbo, k! bi imela 18 stanovanj in ki bi stala samo milijon kron. Radovedni smo, kal poreče konzorcij milijonarjev, ki se ttamo-tava Gosarjevi naredbi s tem odkupiti, da bo zidalo 15 stanovanj? Zadaj za južno železnico imamo lično barako, ki se imenuje (tudi uradno) stanovanj?1’ bataka, v resnici pa sc v njej nameščene pisanic. Gospod Vencajz, kaj porečete kot železničar in član stanovanjske komisije k temu? Za 300.000 kron se zgradi Učna baraka z devetimi stanovanji. O. Vencajz, ako se Vam železničarji kaj smililo, posezite vendar tu vmes; storili boste s tem dobro delo, in ne uganjajte demagogijo, s katero se izpodtikate nad pisarno JSDS. Vsega tega ne vidite! Radovedni smo, koliko siromakov je že brez strehe po Vašem »posredovanju«. Električna razsvetljava ljubljanska le vso vojno in vse druge čase silno trpela. Zdi se nam razumljivo, da se je štedilo ha vseh koncih in krajih takrat, ko le vsega manjkalo in ko ni nihče pravzaprav vedel, ali bomo jutri imeli še električno to ali ne. Takrat smo imeli potrpljenje, to pa so se jele stvari obračati na bolje, i® Pa tudi umestno, da se izboljša tudi ja. Pred nekaj\neseci je na primer predlagal v občinskem svetu soc. dem. klub, s® poskrbi za to, da bodo tudi po noči, fain,Se V nela, pa potem mudimo čas, se Iz-tan,° nevarnosti in imamo še škodo? Amnestija v Slovenili Regcut je pod-sal dalekosežno amnestijo za vso Slovenijo. Pomiloščeni so vsi politični obsojenci, zlasti vse one osebe, ki so bile obujene po srbskem zakonu zaradi žaljenja monarha In oni, Id so bili obsojeni po § 103 in 104 srb. kaz. zak. Tem osebam le kazen odpuščena, če le Se niso nastopili Pomiloščeni so torel pred vsem vsi obsojenci v viniški aferi. Glasbena Matica. Vpisovanje gojencev v konservatorij is v glasbeno šolo se bo vršilo od 1. do 15. septembra izvzemS! nedelje in praznike vsak dan od 9. do 12. .ure in popoldne od 3. do 5. ure v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ullca8.fi. Vzprejemul izpiti za vstop v konservatorij v dramatično šolo se bodo vršili v 10., h. in 13. septembra. k Slov. dfi. zadruga Praga-Brao nazna-tote, da se za 20. L m. napovedan umet-hiški večer v veliki dvorani »Narodnega «oma« ni mogel vršiti radi premalenkost-Popraševanja po vstopnicah vkljub dobrodelnemu namenu prireditve in da se j® vsled visokih režijskih stroškov bilo ati velikega deficita. — Denar za kup-iene vstopnice se vrača vsak dan do 30, •m. v trafiki gospe Dolenc-Hubadove v tešernovi tdici. — Obe zadrugi ponovno •teslvljata člane, da pošljejo pravilno °Premljene prošnje na omenjene naslove hhjkasneje do sledečih terminov: medicine! «o 28. avgusta; tehniki, filozofi, juristi onservatoristi in trgovski akademiki do • septembra; agronomi in veterinarji do • septembra. Pozneje vložene prošnje ne »ridejo v poštev. lil oj Vpra5ante repatriacije vojnih poso- vprašanja^0^3"' priha'ai° pritožbe in ki sl le nadelaj,* >Repatr«a‘> d- 1 *- Avstriji pod ra *:o, ; -.jatrilrati naše v ne bavl z reoatru!° ,Se nahajajoče imetje, ,n' ki so deponirana™ “"l V°5n’h P0S°' v avstrijski ippubliki razllčnih zavodlh nesporazumljenja, bodil t! “ TT’0 da se »»Repatriia« « * , m po!as"teno. za sedal ne h» > * mi voinimi posojil! vila n? h. I dfl Pa Se b0 z ba- li T’ . nastopila Poreba za to. Trenutno bi bil prenos teh vojnih posolil na haša tla menda neoportun. Spuščati se na tem mestu podrobno v razloge, bi stvari n® koristilo, potrebno pa se nam zdi, opozoriti občinstvo na to, da vprašanje repa« r>iranja vojnih posojil trenotno iz zelo važnih razlogov ne more biti aktnelno in a bo »RepatrUa« prevzela v repatriiranje a vojna posojila takoj .kakor hitro bo to 0p°rtun0. K - Vojaške ženitvene kavcije. Vsem astnikom, ki imajo v Avstriji pod zaporo oJaške ženitvene kavcije, se vsled raz-vprašanj naznanja, da se podpisana ružba bavi tudi z repatriacijo vojaških kjhtvenlh kavcij pod enakimi pogoji, ka-D.p 2 repatriacijo drugih vrednostnih pave ~ Repjtriia. družba z omejeno za-z° v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 8. v p,Radanje cen vina. Na Hrvatskem in s Banatu so začele cene vina padati, ker nadejajo zelo dobre trgatve. V Vuko-m se ponujejo dobra stara vina na de-kva°ii(P° 3 d!narJe liter, za vina srednje a»tete pa se zahteva 2 dinarja in pol. stoik, i?5® brzojavnih |0 telefonskih prija Qospod minister za pošto ln brzo-jn ’.z ozirom na to, da izkazuje brzojav ictefon precejšen primanjkljaj zvišal br-s avne *n telefonske pristojbine, o čemer 8 avne določbe razglašalo v sledečem: septembrom t. 1, se zyiša l, brzojavna pristojbina v tuzemskem prometu od 10. na 20 par za besedo, minimum za brzojavko je 2 dinara. Sorazmerno se zvišajo tudi druge pristojbine n. pr. za plačan odgovor za naznanilo prejema Itd.; 2. pristojbine za medkrajevne telefonske pogovore. Te znašajo: za I. pas (do 100 km) 2. dinara, za II. pas (100—200 km) 3 dinare, za in. pas (200—400 km) 5 dinarjev, za IV. pas (čez 400 km) 6 dinarjev. Časnikarski pogovor! (med 21. ta 6. uro) uživajo znižanje za 50%, pozivnlca stane 2 dinarja; za nove instalacije Je plačati 350 din. S I. Julijem t. 1 se zviša: A) naročnina pri omrežju z več kakor 100 naročniki: a) hoteli, restavracije In drug! javni lokali na letnih 500 dinarjev; 6) častnikarska uredništva, zasebniki, državni ta občinski uradi na 300 din.; c) telefoni v stanovanja državnih uradnikov na 120 din.; d) dobrodelna društva ta poštni uradniki na 120 din. B) naročnina pri omrežju z manj kot 100 naročniki: a) 300 din.; b) ta c) 200 din.; d) 120 din. Za notranjo stransko postajo 100 din. za zunanjo stransko postajo kakor za glavno postalo. Primerno se zvišalo še nekatere druge naročnini spadajoče pristojbine. — Finančni minister Je prestopil mejo normalnosti. Popravek. V včerajšnjem članku »Jean Longuet o problemih Internacljona-le naj se glasi na strani 2, v 1. kol. v zad-nlem odstavku, v vrsti II od zg. debelo tiskani stavek sledeče: »Mednarodna or- ganizacija . . . mora predstavljati delavsko gibanje celotno, ne pa v njegovih drobcih.« To na! P. n. čitateljl korigiralo. _______________ zanrte shrambe ali oa dobro pokrivati. K bolnikom se muh zaradi teza. da n« prenašalo bakser» ne sme nuščati istotako treba tadf odpadke takoi nosoravllati Prebivalstvo mora ob te! enide-tniti biti mirno in zavestno; zavedati so mora. da se dandanes da epidemija z vestnotsio in razmeroma mallmim trudom omeiiti m ustaviti, kar v DreiSniih dobah ni bilo mogoče Boliše ie nekai dni aH tudi nekai tednov biti previden in vesten, kakor oa si z malomarnostjo nakooati bolezen. ki le huda in zahteva tudi nekai žrtev, ker vemo. da io lahko preprečimo. * ___________ Kultura. Griža in kako se je varujemo. Letos razsaia griža izredno močno skoro po vsej Evropi. Tudi v Slovenili nastopa epidemično. Letos ne moremo trditi, da je moča pripravljala bolezen. Nasprotno, suho vreme imamo. Da nastopa griža kljub temu opasneje in v večjem obsegu kakor druga leta. Grižo ali disenterijo povzročajo bakterije, ki se naselijo v debelem črevesu, zlasti na spodnjem delu. Bakterije povzročijo najprej katara-ličen otok sluznice, ki kaj naglo povzroči razpad gorenjih plasti cehe. Ta koža se lušči in zaraditega so tudi odpadki pogostoma krvavi. Griža je pa tudi lahko samo gnojna, če ni prav huda. V najhujših primerih so odpadki črno in rujavkasto rdeči, smrdeči po mrhovini. Rane na Črevesu so lahko globoke, zato je zdravljenje večkrat dolgotrajno. Griža prične brez posebnih predznakov. Morda je zavijanje po črevih predznak, često se pa niti temperatura na človeku znatno ne iz-premeni. Blato zvodeni, kmalu na to pa se spremeni v sluzasto snov. ki postaja gnojna ali krvava. Po dvajset do tridesetkrat na dan mora bolnik na potrebo, toda komaj za žlico blata gre od njega in ta vedna potreba ie najznačilneja za to bolezen, vname se črevo ln zaraditega žgoče bolečine. . Bolezen traja osem do deset dm 7, vso vehemenco in potem ponehava polagoma tako. da traja zdravljenje po več tednov. Umrljivost je od 1 do 22 odstotkov. Zdravljenje griže se mora poveriti zdravniku. Bolniki morajo vživati tekočo hrano (čaj. sluzasto juho. ideče vino) in zdravila. Najboljše zdravilo je serum proti griži. Glavno pri tel epidemiji oa le. da se prepreči nie razširienie. Naibolie le. če se bolnika takoi izolira. Naiboli nevarni za razširianie bakterij so odpadki (blato). Dolgo potem, ko le bolnik že rekonvalescent. se moralo odpadki še vedno Dolivati z apnenico (zmes; žlico gašenega aona na dva do štiri dele vode). Posode za blato se moralo s tako zmesk) razkužiti. Za to razkuževanje se rabi lahko tudi lizol ali kar-bol. Enako se morajo razkuževati tudi stranišča. Posteljno in životno perilo se mora takoi do norabi namočiti v razkužilu, še preden orideio v raztopino sode. Po končani bolezni se mora vsa oostelia do dobra razkužiti Strežniško osobie mora biti posebno previdno, oaziti na čistočo, da se ne okuži. Z okuženih rok ali obleke se lahko oreneso bakterije na razne predmete, hrano in od tam potom rok ali hrane v usta in okužba le gotova. Žjvlienle prebivalstva mora biti ob griži iako higiienično. zmerno. Izogibati se treba nekuhane hrane, zlasti Da ie treba paziti na dobro Čisto Ditno vodo. torei ie rriporočliiva le voda iz vodovodov, kier oa take ni, se nai voda prekuha ler H doda zaradi okusa nekai časa ali cilrnnove kisline. Prav dober ie mrzel, nepo-slaien čai. Razšlrtevalke bakterij griže so h:di muhe. ki poseda io no živilih. Živila ie treba torei ohranjevati v. Uprava kr. Narodnega tleedallšča v Ljubljani poživlja gg. dosedanje abonente, ki reflektirajo za bodočo sezUo na svoje dosedanje prostore, naj se zglase do 5, septembra v pisarni opernega gledališča med 10. in 12. ter 3. in 5. uro. Od 6. septembra dalje se sprejemajo novi abonent-Je Cene ostanejo iste kakor lani. Sezona se otvor: v obeh gledališčih dne 16. septembra. Dva komorna koncerta godalnega kvarteta Zika (R. Zika, K. Sancin, L. Cemy, L. Zika) na Bledu dne 16. In 19. t* m. sta uspela s pričakovano sijajnostjo. Zbrano občinstvo je sledilo z navdušenjem bogatemu vzporedu. Zlasti Je žel obilo priznanja originalni ruski kvartet na temi B-la-L — Kvartet koncertira 25. In 26. i m. v Rogaški Slatini. _____ Iz stranke. Seja pevskega odseka »Svobode« s« bo vršila v četrtek, dne 26. t. ra. v dr« t-venih prostorih ob 8. url zvečer. Seja centralnega odbora »Svobode« se bo vršila v petek, dne 27. t. m- ob 8- a zvečer. — republike, je due 21. avgusta v južnem delu vzhodne Galicije izbruhnil upor Ukrajincev proti poljskim zasedbenim oblastem. Uporni Ukrajinci so zasedli železniško progo La-voezne — Stryi — Stanislavov in namestili ukrajinska oblastva na ozemlju, ki so ga zasedli, in v soseščini. POLJSKI POGOJI? LDU London, 23. Iz Varšave javljajo nastopne pogoje poljske vlade, da se sklene premirje: 1. Poljska dobi vse ozemlje, kjer so Poljaki v večini. 2. Poljska zahteva popolno samoodločbo za vse narode, ki so bili nekdaj v stari Poljski in 3. boljševiške izjave se morajo zajamčiti z dejstvi. ŠPORT IN TURISTIKA. Danes v sredo zvečer J® sestanek vseh igralcev športnega odseka »Svobode«. Dolžnost vseh Je, da se sestanka gotovo udeleži. Nogometna tekma se bo vršila v četrtek dne 26. t. m. ob pol 7. url zvečer med S. K. Slovan ta S. K. Svoboda-LJub-ljana. Tekma se bo vršila na prostoru S. K. Ilirije. Rusko-poljska vojna. (Vest? LDU.) UMIK RDEČE ARMADE PRED VARŠAVO. Varšava, 23. Frontno poročilo * dne 22 t. m.: Na severni fronti so čete naše prve armade končnove-ljavno premagale divizijo XV. sovjetske armade, ki je krila umik sovražnika. Po ljutih bojih so poljske čete zasedle Przasnvsz, Szmunsk in Mlavo. S tem so odrezale sovražniku. ki beži v neredu, pot za umik. Glavne sile IV. sovjetske armade In njen konjeniški zbor so popolnoma odrezane. Plen je velikanski in postaja vedno večji. Vojni materijal in ujetniki še niso šteti. Samo naša 18. pehotna divizija je v bojih dne 21. t. m. ujela 5000 mož ter uplenila 15 topov in 135 strojnic. Poznanjski oddelki, ki prodirajo vzdolž nemške meie. so zavzeli Soldau. Na vzhodni fronti se nadaljuje pod osebnim vodstvom maršala Pilsudskega naše zmagovito prodiranje proti severu. Dne 21. t. m.-smo zavzeli Zanbrow in Mazevisck ter prekoračili Narew. Na ozemlju Wysoko Litovsk je naša XV konjeniška brigada razpršila sovražno topniško skupino, ki je imela 92 težkih topov, določenih za obstreljevanje Varšave. Topove smo 7anlenili moštvo pa ujeli. Povelje noveljnika 2L sovjetske divizije je Seddo. da se zažge tren in da dobi nehota konje, s tem hočejo pospešiti umik Na južni fronti trajajo boji dalie Naša zmaga na severni fronti se opaža tudi na južni fronti. Pri 1 vovu se je sovražnik pričel umikati in je zapustil Stryi Naša konjenica ga zasleduje do Buga. Koenigsberg. 23. V popoldanskih urah je prišel še en skadron in nekaj manjših oddelkov ruskih čez vzhodno prusko mejo. Južnovzhod-no od Willenberga m Cherzela so popoldne boji. Tukaj gre za odrezane oddelke tretjega konjeniškega voja. ki je hotel prodreti proti vzhodu. RUSKO BOJNO POROČILO. LDU Moskva. 24. V okolici Lom-že in Bialvstoka se bojujemo umikajoč se. Pri Brest-Litovskem mir. V odseku Vladimir Volvnskij manjši boji. Vzhodno in Južno-vzhodno od Lvova se vrši prestavljanje naše fronte. UPOR UKRAJINCEV PROTI POLJSKIM OBLASTEM. Dunaj. 24. Kakor poroča zastopništvo zapadne. ukrajinske ljudske RAZPIS VOLITEV V KONSTITU-ANTO. Današnje „Julro“ poroča iz Bel-grada. da je ministrski svet sklenil, da se razpišejo volitve za konstitu-anto za 28. november. Če narodno predstavništvo brez odlaganja odobri volilni zakon. IVesii LDU.) VOLITVE V SRBIJI. LDU Belgrad, 23. Po dosedanjih dospelih poročilih so imele volitve v belgrajskem okrožju nastopni rezultat: V gročanskem srezu so dobili radikalci 3. demokrati 9_ zajed-nica (meščanskih strank proti komunistom) 3 občine. Iz ene občine še ni poročila; v kolubarskem srezu rad. 5, dem. 9, zajed. 3, republikanci eno občino. Iz ene občine še ni poročila: v posavskem srezu rad. 5. dem. 9, zajed. 1, seljaška stranka 1 občino, iz pet občin še ni poročila; v kosmajskem okrožju rad. 12, dem. 5. zajed. 3 občine, iz pet občin še ni poročila; v vračarskem srezu rad. 15, demokrati 4, kom. 1 občino. Skupaj so torel dobili: rad. 40 občin, dem. 36 občin, zajednica 10 občin, republikanci eno občino, komunisti eno občino in seljačka stranka eno občino, dočlm iz 12 občin še ni po-ročiii. LDU Belgrad, 23. Dosedanji izid volitev po okrožjih je nastopni*, okrožje Čačeško rad. 4. kom. 1; Ti-tnoško rad. 10, dem. 6, sporazum 1; Rudniško rad. 3, zetn. 2; Požare-vaško rad. 38. dem. 52, zem. 4, soc. dem. 1; Užlško rad. 5, dem. 3, nev, 2, kom. 1; Niško rad. 12. dem. 5, nev. 2; Kragujevaško rad. 11, dem. 12, zem. 6, soc. dem. 2; Raško rad. 3, nev. 1, iz 3 občin uničeno; Moravsko rad. 20. dem. 2, nev. 1, gradj. 1. lib. 1; Podrinsko rad. 8, dem. 7, zem. 1, nev. 5; Pirotsko rad. 6, dem. 3. zem. 1, koni. 6; Tikveško rad. 2, dem. 1, nev. 3, kom. 1; Krajina rad. 5. sporaz. 1; Kruševačko rad. 29, dem. 12, nev. 2, samostal. 3; Skop-ljarisko rad. 2, iz 8 občin uničeno. VLADA IN IZVOLJEN! KOMUNISTI. Zagreb, 24. avgusta. »Novosti« poročajo Iz Beograda, da Je bila včeraj seja ministrskega sveta, na kateri je bilo sklenjeno, da se počaka na postopanje komunistov v onih občinah, v katerih so dobili večino. Razpravljalo se Je tudi o zunanjem položaju, pri Čemer se Je ugotovilo, da se Je položaj na albanski meji obrnil na bolje. Istotako Je bik) v razpravi vprašanje o agrarni reformi ter Je pripravljen ukaz o oddajanju zemljišč v zakup na Stlrl leta. POZIV ZVEZE STOKOVNIH ORGANIZACIJ Pariz. 23. »L’ Humanltč« objavila poziv sedal v Amsterdamu zborujočega urada zvez narodnih strokovnih organizacij delavstvu vsega sveta zoper vojno in za vzpostavitev svetovnega miru. Poziv se zavzema za splošne mir na podlagi priznanja revolucionarnih pridobitev in neodvisnosti narodov ter iz-norlbuia delavstvo, nai bo pripravljeno. da bo moglo, ako bo treba skupno nastopiti. NEMŠKA VLADA O DOGODKIH V GORENJI ŠLEZIJI. LDU Berlin. 23. Uradna izjava pravi med drugim: Državna vlada obžaluje najgloblje, da so veliki deli Gorenje Šlezije v oblasti poljskih vstašev. Tako ie nastal položaj, ki moti mirno delo, zlasti pridobivanje premoga. Državna vlada je opozo-rila na to mednarodno komisijo v Gorenji Šleziji, vlade v Rimu, Londonu in Parizu ter zahtevala, da zavezniška komisija popolnoma nepristransko nastopi proti uporu, že dolgo pripravljenemu po Poljakih, in da ščiti življenje in imetje nemškega prebivalstva Mednarodna komisija v Gorenji Sleziji je Izjavila. da smatra sedanji upor kot vstajo proti vladi, in da je priprav- ljena. energično nastopiti proti vsta-šem, jih razorožiti ter skrbeti za varstvo prebivalstva. Nemška vlada pa je prebivalstvo Gorenje šlezije naprosila resno id nujno, da ne izzove z nepremišljenostjo pretvez za: nove nemire. NAPAD SPARTAKOVCEV % STRASSFURTU. Magdeburg. 23. Akotudi je zveza špartakovcev svarila pred nasii-stvi, je v soboto popoldne v Strass-furtu po shodu, sklicanem po komunistični delavski stranki Nemčije, došlo do streljanja. Mestno hišo so napadli s strojnicami. Jetnike so osvobodili iz ječe. Oplenili so zasebnike. kakor tudi pošto in hranilnice. Ko je dospel oddelek magdeburške-ga redarstva, so izginili komunisti brez sledu. KONFERENCA TRADE UNION. LDU Pariz. 23. „Petit Parisien“ poroča iz Londona: Dne 2. septem- * bra se sestane konferenca ..Trade Union1*, da sklene ustanovitev stalnega splošnega delavskega sveta, ki bo nadomeščal nedavno ustanovljeni akcijski komite in nadzirai delavsko gibanje, da se zagotovi enotno postopanje ..Trade Union41 v primerih splošnega značaja. Voditelji, ki priporočajo to misel, se nadejajo, da bo splošni delavski svet. obstoječ iz 30 članov, ustanovljen že do omenjenega roka. da bo mogel poseči v konflikt rudarjev in preprečiti občno prekinjenje dobave premoga, ANGLIJA PRIPOZNALA NEODVISNOST EGIPTA. I-ondon. 23. »Times« obiavlla vsebino dogovora med lord Mil-neriem in meščanskim zastopnikom Zaglul pašo. Angliln se zavezuje nri-poznati neodvisnost Egipta in jamčit! za posestno stanje Egipta ob vsakem zunanjem napadu. Egipt bo orlDOznal predpravice Anglije v nilski dolini in Aneliii dopuščal vsako možnost za svobodni pristno, Anglija bo na Drekopnem ozemliu vzdrževala posadke. Egipt bo popolnoma svoboden ulede svaiih zunaniib od-nošaiev s nogoiem. da se ne bodo sklenale nobene pogodbe zon er Anglijo. in bo vzdržaval lastne diolo-matične zastopnike. Kapitulacije se razveljavijo. Dogovor se predloži angleškemu parlamentu in egiptov. narodni skupščini v odobrenie. Iz Slovenije. Is Valenjo. V nedeljo, dne 22. avgusU se je vršil pri Raku v Velenju Javen ljudski shod, ki Je zaova potrdil, da stojijo velenjski rudarji — kakor en mož — v; vrstah 'socijalne demokratične stranke. Na shod Je prišlo nad petsto rudarjev, en domači in dva tuja komunista. Za predsednika je bil izvoljen soglasno naš so. drug Zalesnik. Pri protigiasovanju so glasovale tri roke u domačega velenjskega komunista Lrložnika. Ker se večina ni po* korila njihovi diktaturi, so bili komunisti hudi, in so delali nemir. Ko so skušali motiti tudi našega referenta sodruga Uratid« ka, —■ so jih morali rudarji poučiti, da niso na komunističnem shodu. Posredovanja naših zaupnikov in treznosti našega delavstva se imajo zahvaliti, da so mogli ostati kljub — svojemun netaktnemu po* stopanju na našem shodu, na kojem smo Jim dali priliko, da so mogli zagovarjati popolnoma nemoteno svojo politiko. Ro. fereut sodrug Uratoik ie poudaril v svojem govoru, da obstoja samo en končni cilj socijalizma. Do tega cilja pa se ne da priti povsod po mil in isti potL Vsaka resna stranka mora uravnavati svojo taktiko po političnih razmerah, v kojih deluje. Ml smo se pri vseh svojih akcijah skrbno ozirali na notranji in zunanji politični položaj, zato smo vodili delavstvo čez težavne situacije, ne da bi utrpeli, kaka škodo. Naši komunisti pa se od nas ravna po tem ločilo, da ne vpoštevajo dejanskih razmer, da znajo zato lepo govoriti, —* vse kar store, pa le slabo pripravljeno. Ponesrečeni štrajk Iz polpreteklega so delavstvu mnogo škodovali. Kakor le političen položaj, — sl bo delavstvo le tedaj zopet priborilo deloma izgubljeni ugled, ako se trdno organizira, zlasti .kto Pokaže pri volitvah imponujoče svojo moč. Taka naj bo naša politika. Ako botntf na znotraj močni in trdni, bomo lahko zastavili svoje sile tudi v tem smislu, da stopi naša država v mirovne oduošaje * sovjetsko Rusijo, ki mora ostati v interesu vsega delavstva močna ii ki se mora konsolidirati. Nato je dobil besedo komunistični govornik Bartulovič, ki je dokazal, da znajo komunisti res lepo govoriti, na to, kaj govorilo, pa ne pazijo. On Je pobijal v govoru s. Uratnlka stvari, ki lih ta nikdar trdil ni. Drugače Je bil njegov govor deloma tak, da se teni izvajanjem ni dalo oporekati. Vmes med vsem tem pa Je mrgolelo hudobnih podtikanj, očitnih neresnic in laži. Sodrug Uratnik le vsa ta podtika«« točko za točko ovrgel. Btran 4. N A F K E J. Stev. 195. Sodrug Valenčak le opozoril na to, da Imajo od komunista Bartuloviča toliko hvaljene rudarske organizacije, v katerih je baje desetkrat več članov kot v naših In v katere se tudi veliko več plačuje, desetkrat manj denarja kot naše. To govori dovolj. Sodrug Zalcsnik je v daljšem govoru med burnim pritrjevanjem slikal, kako trezno in preudarno in z uspehi je vodila dosedanja rudarska organizacija velenjsko delavstvo. To delo se z delom In lispclti komunističnih "agitatorjev, ki spravljajo ljudi samo v nesrečo, niti primerjati ne da. Zbrani rudarji so govorniku navdušeno pritrjevali. Ko Je zaključil predsednik lepo uspeli shod, smo se razšli vsi zadovoljni — mi in komunisti, ki se hvalijo, da imajo že pol Velenja. Šoštanj. Komaj dva meseca deluje naše delavsko izobraževalno društvo »Svoboda« pa vendar se Je povzdignilo v tem času do take stopnje, da prekaša v izobraževalnem delu vsa tukajšnja društva. Imamo dramatični odsek, ki je že dve igri vprizoril. Dne 8. t. m. se je igTa« la Etbin Kristanova trodejanska drama »Zvestoba«, katera se na splošno željo tukajšnjega delavstva v nedeljo, dne 29. t. ni. zopet ponovi. Nadalje imamo pevski, godbeni, telovadni in veselični odsek. Ne smemo pozabiti tudi odseka za okrašenje dvorane, in sodružnieam bodi Izrečena tu najlepša zahvala. Sploh vlada za društvo veliko zanimanje, brez vsake agitacije sc prijavljajo dan za dnem novi člani. Od začetka so nam sicer meščanske stranke zelo nasprotovale, recimo v cerkvi, v šoli itd., a to nas je tembolj bodrilo k vztrajnemu delu, ker uverjeni smo, da edino v solidarnosti in razumnem kulturnem delu, dočakamo boljšo bodočnost. Ker je igra »Zvestoba« posebno za delavstvo velikanskega pomena, vabimo vse sodruge, da se je udeleže v velikem številu, In vemo, da boste cenili sad našega truda. Reberca pri Železni kaplji. — Nemški nacijonalistični veter je zapihal sem od Ctlovca, odkar Je ententna plebiscitna komisija zapovedala svoboden promet med glasovalno cono A in B. Nemški nacijonalistični agentje pravijo: Ce boste glasovali za Jugoslavijo, boste pogublienl. Srbi vam bodo vzeli narodnost, vero lit šole in vladali vam bodo srbski radikalci in klerikalci Tako pravijo torej nemški agitatorji. Mi delavci in kmetie pa Jim odgovarjamo: Ne bojte se, kapitalistična gospoda iz Celovca 1 Delavstvo bo brez vas vedelo, za koga bo glasovalo, In bo, če bo glasovalo za Jugoslavijo, glasovalo tako tudi z zavestjo, da bo izvojevalo tudi v Jugoslaviji proletarsko zmago nad kapitalističnimi strankami, to je nad klerikalci, liberalci in srbskimi radikalci 1 In tem ponosnejše bo lahko na svojo zmago, čim- bolj Je kapitalizem trdovraten! 2e takoj ob teh volitvah, ki bodo prve v Jugoslaviji in se bodo vršile še to leto, bosta delavec ln kmet tudi v Jugoslaviji pokazala, da ta vlača, ki sedaj vlada Jugoslavijo proti volji ljudstva, ni prava vlada, ter da potem klerikalci, liberalci in srbski radikalci v Jugoslaviji ne bodo več vladali. Delavec in km‘-t v Jugoshviji bvsta ravno tako .2 voji-vala zmago nad kapitalisti pri volitvah, kakor povsod drugod, kjer živi delavec in kmet v večini, kar je tudi na Koroškem, — kakor Jo je izvojevalo delavstvo nad klerikalci in nemškimi na-cijrnalistl tudi v Avstriji. Tudi v Jugoslaviji je in bo delavno ljudstvo v večini ln bo vrglo kapitalistično gospodo, ter si lz-vojevaio svoje pravice, da bo samo odločevalo! Da se klerikalcem in kapitalistom tudi v Jugoslaviji že tla majejo pod nogami, je prav dober znak to, Ua piše klerikalni buržujski list »Korošec«, češ da smo socijaJni demokrati kapitalistična strarKaj Čeprav vsak ve, da ne moremo biti kapitalisti in da torej tudi naša delavska! stranka ne more biti kapitalistična. Tako phanje »Korošca« je seveda velika iaž. s katero skušajo klerikaici delati zgago med tistim delavstvom, ki še danes prav ne ve da spada edinole med delavstva, tc 'e med socijalne demokrate! »Korošec« piš« samo zato, da bi s takimi lažmi pridobil na klerikalno stran tiste, ki se še vediii nloo odločili za svojo po':iično itcunko. Da pa delavstvo še danes m doseglo svflL jiu pravic, ki mu gredo, je vzrok ra, 1® žalibog še vedno prav mnogi deiavci ve* ruiejo kapitalističnim lažnivcem,