List 20.
Dvanajst glavnih pravil umnega poljedelstva.
Spisal Franjo Kuralt. (Dalje.)
VIL
Poljedelec naj mnogo dobre klaje prideluje, da more dobro rediti mnogo živine.
Vsak dober poljedelec bode naj tudi dober živinorejec. Živinoreja je oni del kupčije, kteri se dandanes močno širi in deželam mnogo dohodkov daje. *)
Podlaga dobri živinoreji, dobremu gnoju in obilnim pridelkom je pa dobra ki a j a. Zatoraj se mora poljedelec truditi,  da pridela mnogo dobre klaje,  da more
*) Resnico teh besedi potrjuje nam dandanes lastna skušnja. Ko bi se, na priliko, pri nas doma dobivala čista goveja plemena Miricodolska, Marijedvorska, Belanska, ali lepi žebci pincgavski, ali ovce Jezerske, ne bi trebalo na tisoče goldinarjev nositi v druge dežele; kar doma bi se kupovala ta živina iz državne subvencije.
Vred.
mnogo živine dobro rediti, in si v živinorejskem kakor v poljedelskem obziru povikšati pridelke svoje.
Navadno dobi poljedelec klajo ali na pašnikih ali travnikih (senožetih). Zato pa mora vedeti, kako se pašniki in senožeti prav rabijo in kako se zboljšujejo.
Poljedelec pa rabi pašnike prav:
1.   ako spomladi ne žene prezgodaj živine na-nje, ampak še le takrat, kedar je že vsa trava pognala in se zemlja od zimske mokrote osušila, sicer živina, posebno pa drobnica, mlado travo preveč potepta, staro pa tako pri koreninah omuli, da se lahko posuši ali pa še le Čez dolgo časa na novo požene;
2.   ako pašnike v dele razdeli, in vsaki del posebej popase. Živina na tako razdeljenih pašnikih ne hodi lačna sem in tje si hrane iskat, tudi se popašeni deli zopet lahko okrepčajo in na novo poženejo;
3.   ako se na mokre in oddaljene pašnike samo v lepem vremenu živina žene;
4.   ako se samo toliko živine na pašnik žene, kolikor je more potrebne hrane dobiti.
Ako je poljedelec ali živinorejec pašnike tako upo-treboval, potem je pa tudi njegova dolžnost, da jih zboljšuje.
Pašnike pa zboljša:
1.   ako spomladi krtine, mravljišča in živinske ostanke razmeče in poravna, z mahom poraščena mesta očisti in s sežganim apnom potrese, nepotrebno grmovje izruje in sežge, pepel pa po pašniku raztrese, mlake zasuje ali pa vodo kam drugam napelje;
2.   ako take trave vseje, da ene popred, druge pa kasneje cvet6, da ima živina cel čas dosti hrane;
3.   ako plevel pokosi in škodljive rastline popolnoma pokonča;
4.   ako taka drevesa, ktera se zemlji prilezejo po 15 do 20 sežnjev saksebi nasadi. To koristi travi, kakor tudi živini, da jo brani pred vetrom in solncem, zraven pa dobi še tudi les.
Kakor umen gospodar skrbi za pašnike, ravno tako mora skrbeti za to, da tudi senožeti dobro rabi in jih zboljša.
Poljedelec senožeti prav upotrebuje in jih zboljša:
1.   ako spomlad nobene živine na-nje ne žene;
2.   ako jih takrat kosi, ko največ trave cvete, kajti trava premlada pokošena, se preveč omane in zgubi prijetni duh, kasneji se pa preveč stebli in ni tako redivna;
3.   ako jih zjutraj ali pa zvečer, kedar je rosa, ali pa po dežji čisto in enako brez grebenov pokosi;
4.   ako travo tako posuši, da ima svetlozeleno barvo, prijeten duh in dober okus. Zatoraj se mora pokošena trava, ako se čez noč pusti na senožeti, zvečer v kupe spraviti, da jej rosa barve ne vzame;
5.   ako seno suho domu spravi. Ako se pa zavoljo deževnega vremena le ne more zadosti posušiti, ondi naj se v podstrešji skladoma staro seno ali pa suha slama vmes dene, propuh naj se poviša in tako popolnoma posuši;
6.   ako jeseni samo pri suhem vremenu na njih pase; pri mokrem vremenu živina travo preveč potepta, in travniki postanejo potem neravni.
Za zboljševanje senožeti veljajo ravno tista pravila, kakor za zboljševanje pašnikov. Vendar se pa mora, ako je le mogoče, na senožeti večkrat voda spustiti, in vsako leto ali pa saj vsako drugo leto se morajo pred zimo pognojiti z zemljo z gnojnico pomešano, z blatom, pepelom, apnom, lugasto soljo, koščeno moko itd,
Kedar.poljedelec seje travna semena na nove senožeti ali pa pašnike, skrbeti mora najprvo zato, da tako seje, da mnogo dobre klaje cen6 pridela. To bo pa dosegel:
1.   ako trave ne seje redko, ampak zmirom gosto. S tem poviša rodovitnost zemlje in tudi pridelek;
2.   čem bolj različna so semena, tem bolja bo živinska hrana. Ipak se morajo pomešati zmirom taka semena, da je trava travi koristna, ne pa škodljiva;
3.   ako semena meša v pravi razmeri. Hitro in čopasto rasteče trave, pregosto vsejane, zamorejo bolj slaoo in počasi rastočo travo;
4.   ako vseje zemlji primerna in ne predrage semena:
'                                                                                                                                                                      V
5.   ako si s a m pridela dobro seme. Ce mu pa to ni mogoče, kupiti si mora seme tam, kjer je zagotovljen, da je dobro in zdravo, to je, da ima moč kaliti. Velika zguba je, ako se vseje seme, ki ne kali.
156