Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 265.	v Milani v soboto, 18. novembra \m
LB10 XL1V.
Velja po poŠti:
Sa oelo leto naprej u en meseo „ sa Nemčijo oeloletno sa ostalo inozemstvo
. . K 26"— . . - 2-20
29'-35--
V	Ljubljanl na dom t Za celo leto naprej . . K 24-— is en meseo ...... 2-—
V	spravi pnjtnii м«1бм „ 1*80
e Sobotna izdaja: в
sa oelo leto......K 7*—
sa Nemčlj ° oeloletno . „ 9*— zs ostslo Inosemstvo. „ 12-—
(ls* Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6/7IL Bokoplsi se ne vračajo; netrankirana pisma ie ne ses sprejemajo. — Uredniškega leleions štev. 74. =
T
olltičen list za slovenski narod,
Enostolpna petiivreta (Ti mm široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) sa enkrat . , . . po 3) v sa dva- ln večkrat . . 25 „ pri večilii naročilih primeren popust po dogovora.
Enostolpna pUltvrsUpo 60 vin.
Izhaja vsak dan, lzv: emši nedelje in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga vozni red
Upravništvo |e ? Kopitarjevi oltoi it. 6. — Račun poštne hranilaioe avstrijske št. 24.797, ogrske 2B.511, bosa.-herc. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št 188.
Benedikt XV. ln svetovna vojska.
Na praznik Vseh svetnikov sta minuli dve leti, odkar je Benedikt XV. v svoji prelepi svetovno-pastirski okrožnici zaklical med bojni vihar besede miru in ljubezni. Grom topov je sicer zadušil to očetovsko prošnjo po medsebojni spravi, a v čuvstvih narodov je vzbudil njegov klic glasen odmev. Oči tisočev so se zopet ozrle k prestolu sv. Petra in ime Benedikta je šlo daleč preko katoliških krogov.
Nad papeštvom se je blestel v vseh stoletjih vidni znak božjega vodstva. V luči sedanje vojske pa nam stopa Benedikt XV. še posebno izrazito pred oči kot izvoljenec božje Previdnosti, da v tem nezaslišano težkem času vodi katoliško cerkev in pripomore papeštvu k novemu vplivu na usodo človeštva. Da, prav sredi vojnega viharja se je izkazalo papeštvo — od sovražnikov že tolikokrat zapisano smrti — zopet kot božja ustanova, kot nepremagljiva skala večnih načel, kot pravi branik kulture.
Ko je Pij X. izgovoril svetu svoje zadnje besede o miru, je pisalo judovsko-libe-ralno časopisje, da sedanji svet pač ne rabi več opore papeštva, katero se je že davno preživelo. Svobodni človeški duh bo v ognju vojske samostojno črtal kulturi novo lice. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« je nato pogosto naglašalo, kako strastno širi svobodomiselstvo sovraštvo proti katoliški cerkvi in njenemu poglavarju. Ko pa je Italija vstopila v vojsko, je loža romanskih narodov vriskala, da se bližamo zmagoslavju verske anarhije, ki bo končno pomedla z ustanovo papeštva in krščansko civilizacijo sploh. Samo stegniti je treba roko in vatikanskega jetnika ne bo več. A čudno! Sredi največjega sovraštva, ko divja boj vsega proti vsemu, ko se majejo temelji držav, se dvigajo vedno pogosteje glasovi o velikem pomenu in vplivu papeštva. Mnogi izmed tistih, ki so glasno oznanjali njegov konec, se danes v bedi vojske z občudovanjem ozirajo na Benedikta XV. Tudi drugoverci strme, kako vladarji in narodi zopet upoštevajo sv. očeta.
»Neue Freie Presse« je priznala, da je papež ena največjih nravnih moči na svetu. Svet vidi, kako poln nesebične ljubezni sočustvuje Kristusov namestnik z narodi, ki so zapleteni v grozote vojne, svet vidi in ceni hote ali nehote božjo ustanovo papeštva. Papež, ki jc dela! le kot veliki duhovnik svoje cerkve — tako piše neki pro-testantovski časopis — je postal politična moč prve vrste.
Besede sv. očeta vzbujajo več pozor-
LISTEK.
iioiffii iz ievitfc.
Kalvarija.
Da jc prišla, temu se nisem čudil. Iz-nenadilo me jc samo to, da je prišla tako naglo. Komaj en teden sem bil tamkaj, pa me je že obiskala. Nekega jutra je bila glava težka in noge me niso hotele držati. Popoldne pa so me že nesli tja gori.
Kalvarija! Nikdar se nisem zanimal, kako se imenuje hrib nad mestom; jaz sem ga imenoval prvi dan kalvarija. Na vrhu leže razvaline nekdaj močne trdnjave; v sredi stoji enonadstropna, bela hiša s teraso pred vhodom, do katere vodijo na desni in levi stopnice. Ta hiša je bila nekdaj turška vojašnica, zdaj je bolnišnica za bolne na koleri. Za to hišo, skoraj do vrha, do tja, kjer leže razvaline trdnjave, se razprostira pokopališče. Sami grobovi, sami grobovi z lesenimi, belimi križi. Grobovi brez cvetja. Kakih sto korakov na desno od te bolnišnice je cela naselbina lesenih barak, v katerih leži na sto in sto bolnih na malariji. Tudi za to bolnišnico so grobovi z lesenimi križi.
To jc kalvarija! Zvečer, ko tone solnce ne daleč od tu v morje, poljubi z zadnjimi zlatimi žarki kalvarijo, da postane čudovito lepa. Bela hiša je kot iz slonovc kosti,
nosti kakor govori vodilnih državnikov vojskujočih se držav. V svoji prvi poslanici je zaprosil vse, ki so dobre volje, naj podpirajo njegovo stremljenje, da zašije narodom zopet mir. »Naj nas slušajo« — tako je prosil — »oni, ki je v njih rokah usoda držav. Saj so drugačna pota, drugačni načini, da se poravnajo storjene krivice.« Svet ni hotel miru, ni ga bil še vreden. Srca človeštva pa so sprejela njegov klic polna ljubezni, kakor bi bil odmev nekdanjega veselega oznanila: mir ljudem na zemlji. Dve leti je prosil in molil s svojo Cerkvijo za mir in ob neuspehih ni obupa-val. Delal je celo tedaj, ko je odpovedala moč državnikov, četudi oprta na milijonske armade. Ko so odrasli zavrgli toliko njegovih mirovnih poizkusov, se je na čudovito lep način obrnil do nedolžne mladine, da bi z njeno pomočjo odvrnil od ljudstva šibo božjo. Ni čuda, da je ta očetovska ljubezen tako omilila vojno bedo. Na krajih največjega opustošenja se čujejo glasovi hvaležnosti Kristusovemu namestniku. In koliko spoštovanja je vzbudil v srcih invalidov! »Nikoli ne bom pozabil papeža« — tako je govoril neki slovenski invalid, ki se je pred kratkim vrnil iz ruskega ujetništva. Istotako lepo so se izražali po njegovem zatrdilu tudi drugi invalidi, celo nekatoličani, ki so se tedaj vračali domov.
Benedikt XV. sicer do sedaj še ni mogel izposlovati svetu miru, a opustil ni nobene prilike, da ne bi skušal omiliti tega skoro nepremostljivega sovraštva med narodi. Kolikokrat je že govoril človeštvu besede krščanske ljubezni! Ob obletnici svetovne vojske je dvignil svoj apostolski opomin, ki naj bi vzpodbudil vladarje in narode k medsebojni spravi. »Bratovska kri je, ki se preliva po suhem in po morju. Velika, prevelika je cena tiga dolgotrajnega boja: tisoči mladih življenj, razvaline mest in vasi in spomenikov, in bridke solze doma in pred oltarji« tako je opozarjal na veliko odgovornost pred Bogom in pred ljudmi. Te in enake misli ponavlja, sv. oče v teh časih, ko vlada vs?!?ovsodi le sovraštvo, katero hoče orevpiti celo resnico in pravico. Mirno stoji nad vsemi vojskujočimi se strankami in do vseh sega enako njegova ljubezen. Nikjer se ne vmešava v niihove prepire, a vendar je vsem enako blizu. On vztraja kot pastir Kristusove Cerkve sredi divjega boja kot ozoanjeva-lec večnih načel, kot zastopnik pravice in dclivec dobrot.
Pa morda bi vojska ne bila uničila toliko kulturnih naprav in smrt že prizanesla stolisočerim življenjem, ako bi leža ne širila tako namenoma in po načrtu boja proti vsakemu mirovnemu koraku sv. oče-
ta. Že lansko leto je pisal neki katoliški švicarski časopis, da bo svet nekoč strmel, ako vatikanski protqkoli obelodanijo oni cinizem, s katerim se hoče vsak papežev poiskus, ki meri na spravo med narodi, že v kali zadušiti. Framasonstvo čuti, da se mu velika želja po uničenju papeštva v tej vojski še ni izpolnila. Zato podžiga vedno huje boj proti temu, četudi zadnje čase bolj tajno, ker je ugled sv. očeta v očeh vsega sveta tako neizmerno zra-stel. Še meseca septembra je pisalo vatikansko glasilo, da se vedno bolj čuti poostreno delo prostozidarske zarote, ki meri tudi na to, da ne bi prišlo do miru po posredovanju sv. očeta. Rajši boj do zadnje skrajnosti, kakor pa papežev mir — to je sedanji program lože.
A sv. oče vztraja mirno in modro na svojem mestu in se nc straši truda in zaprek. Trpljenje ljudstva mu vžiga vedno iznova pogum, da kot božji namestnik kaže pot k miru in lajša vojno gorje. Zato je razumljivo, da človeštvo tako globoko čuti njegovo očetovsko skrb in da ves svet govori o njem. Drugoverci se vprašujejo, odkod pač zajema neprestano toliko svežih misli, toliko oodjetnih deiani. Nekatoliški svet, ki smatra papeštvo le kot nekako naravno posredujočo stopnjo med državami in človeško družbo, tega ne razume. Katoličani pa se zavedajo, da črpa iz nepremagljivih božiih sil v blagor ljudi. Poln zaupanja v božjo moč oznanja človeštvu na razvalinah kulture nravni zakon, in sicer tem glasneie. čim bolj se trudijo moči teme ..•ranišati njegovo veljavo.
Tako torej vztraja Benedikt XV. v tem vojnem viharju kot živa apologija papeštva, katoliške vere in Cerkve. Čim dalje tra;* vojska, čini boli raste nieno gorje, v tem lepši in sijajnejši luči se nam kaže njegova oseebnost, njegova očetovska želja in naloga izorositi in izmoliti narodom za-željeni mir na podlagi pravičnosti in bratske ljubezni, kakor jo oznanjuje evangelij.
ШџШ pssiirši is razpršena čreda.
(Izvirno poročilo »Slovencu«-.)
Koliko gorja počiva vendar na naši ubogi Goriški! Je bila in je še vedno vojska tudi v Galiciji; a tam je bila vojska bolj podobna nevihti, ki iz-; bruhne, se razgrne čez celo deželo in ! se potem zopet razblini. Seveda pusti j za seboj opustošenje, toda mir in jasno j nebo, ki nevihti sledita, prinašata vsaj j tolažbo, da je kriza končana. Groza pa
počiva z vso svojo strašno težo že eno leto in šest mesecev na celi Goriški. Galicija se ž njo skoraj primerjati ne more.
Dobili smo podatke o vseh onih duhovnikih, ki so bili ob izbruhu vojske z Italijo zajeti po Lahih. Kaj se je s tistimi zgodilo, ki so bili zajeti ob padcu Gorice, je znano. Ti v nasled« njem izkazu niso vpoštevani. Kraji, ki so navedeni v oklepajih, značijo, kje so dotični duhovniki maja meseca lan-skega leta službovali ozir. če so ostali na svojih mestih, kje se sedaj nahajajo. Izkaz velja za čas koncem okten bra tekočega leta.	t
Ob izbruhu vojske z Italijo je pri-« šlo pod laško oblast 90 duhovnikov. -— Štirje izmed njih so že mrtvi: župnik Fr. M ar in i č (Kojsko v Brdih) je umrl Gi let star v izgnanstvu v Kre-moni; župnik v p. .lakob Ganeva v Korminu umrl 5. dec. 1915 (star 72 let); vik. v p. Fr. Michelutti v Mari-anu (star 92 let); ljudskošolski-katehet Angel Molaro v Červinjanu (star 37 let). — Od ostalih 8t> so jih Lahi odvedli 59 v notranjost Italije in le 27 so jih pustili na njih službenem mestu ozir. njegovi bližini.
Duhovniki, ki so bili odvedeni v notranjost Italije, se nahajajo v sle-dečih krajih:
L Anton G e r b c c ju n. (Mernik pri Dolenju v Brdih) in Jos. Mi lani č (Marijino Celje pri Kanalu) v Fordon-gianus, prov. Cagliari. v Sardiniji, sredi oloka;
2.	Ivan F r a n k e (Gorenje polje pri Kanalu) v Narcao, prov. Cagliari v Sardiniji, na jugu otoka, .zapadno od mesta Cagliari;
3.	Jernej Mu 11 on (Ruda) v Boro-re, prov. Cagliari v Sardiniji, sredi otoka. severno od Fordongianusa; i,
4.	Ivan R igo t ti (Belvedere pri Ogleju) v Nuoro, prov. Sassari v Sardiniji, v notranjosti otoka;
5.	Deziderij S p a g n u l (Kormin), Nikolaj Z a n o I 1 a (Kormin), Valter V e n i e r (Mariano) in Ernst Sere-m i n (Joanniz) v Castelvetrano, prov. Trapani v Siciliji zapadni del;
6.	Mesrob J u s t u 1 i n (Visco) in Artur P i n a t (MoSsa) v Monte S. Giu-liano, prov. Trapani v Siciliji zapadni del, blizu mesta Trapani;	,
7.	Izidor Primos (Medea), prov. Trapani v Siciliji zapadni del, ob severnem morskem obrežju;

I njena streha je zlata in zlati so vsi stoteri ; križi tam zadaj na grobovih. Podrta trd-; njava na vrhu kalvarije čepi tam gori kot stara mati in lesene barake tam na desni so v solnčnih žarkih podobne naselbini, se-stoieči iz samih vil. Najbolj čudno ie pa to-le: takrat, ko tone solnce v morje, se odpro vrata bele hiše in vrata barak. Pa prihajajo tja ven možje in fantje v belih haljah in posedejo po zeleni travi ter se kopljejo v zlatih žarkih zaspanega solnca. Komaj pol ure traja vse to. potem pa ogrnc-o kalvarijo temne scncc; bela hiša. sredi nje je kot strah, ki je vstal iz groba tam na vrhu hriba, kjer leže razvaline.
Mene je bilo prvi dan, ko sem prišel sem, strah pred kalvarijo in me je šc danes. Tisto popoldne, ko so me nesli tja gori, me pa je bilo tako, da bi mi bilo vseeno, ko bi me zanesli kar naravnost tja zadaj, kjer so grobovi z lesenimi križi. In potem tako dva dni, ko je zjutraj in zvečer bolniški strežnik napisal na beli list, ki je visel ob vzglavju moje postelje, 40° vročine. Ležal sem in misli so mi bile vklenjene v težko, težko glavo. Samo ena misel se je vkradla iz te trdnjave, zaklenjene z železnimi vrati, in ponesla srce v mojo mladost, v mojo domovino. Nazaj pa je prinesla krvavo srce in misel sama je bila vsa polna solz ...
Tretjo noč proti polnoči je prišla in obstala ob moji postelji.
Kako strašna, kako gnusna je bila!
Čez kosti po vsem telesu ji je visela rumena koža kot. umazana cunja. Na glavi pa je imela krono, spleteno iz črev človeškega telesa.
Smrt!
Ne morem reči, da bi bil v meni občutek strahu, pač pa jc bd občutek strašne gnusobe. Zavedal sem se, kaj hoče, vendar me je močno izncnadilo, ko je prič"'" r Dogajanji. Takrat sem bil poživel.
> Zapisan si mi pogojno.«
»Pogoji?«
»Trpljenje! Srce tvoje bo vise mukah pribito na križ. Vsi, ki si jih ljubil in jim zaupal, tc bodo zavrgli. Tvoja pot bo trnjeva, eno samo veliko trpljenje.«
Niti pomislil nisem, temveč sprejel. Sprejel bi tudi, ako bi sc šlo samo za en mesec, morda za en teden.
Dotaknila se me jc; tnoje roke se je dotaknila, da me je /i-eblo v dno srca.
: Sprejmcš?«
• Sprejmem!«
Potem sem zaspal. Zjutraj je bil moj sosed na desni mrtev. Prej lepi, mladi obraz mu je bil rumen, iz odprtih očesnih jamic mu je gledalo dvoje krogel, podobnih steklenim frnikulam, s katerimi smo se igrali otroci. Dopoldne so ga odnesli tja zad.
Tretji dan potem, ko je tonilo solnce v morje, sem bil že zunaj in občudoval krasili prizor. Morje jc bilo vse zlato. Spomnil sem se, da sem pred leti enkrat pripovedoval
svojemu mlademu sinkotu, kako gre solnce vsak večer spat v morje.
»In je morje potem zlato?* me je vprašal.
■?Da, Tinko, morje je vse zlato, to sem vide' sedaj.«
Čez teden dni sem že zopet sedel v moji sobi in gledaj na kalvarijo. Kako stra.šna si ti, gora! Sto jih gre ali jih nesejo nate, vrne pa se jih od sto morda komaj deset. Moia vrnitev jc bila odkupljena s strašno ceno; — Srcc tvoje bo viselo v mukah pribito na križ ... Vsi, ki si jih ljubil in jim zaupal, te bodo zavrgli,..
In vendar!
Za kapljo življenja — morje trpljenja.
Strašna ie ljubezen do življenja!
P.
Grobovi.
Prve sem videl v južnih Tirolah, visoko v gorah. Vsi polni planinskih rož so bili; mnoge so krasili umetniško izdelani spomeniki. Ležali so ob cerkvah, na gričih, ob spomenikih, med skalami. To so bili lepi grobovi; mirno jc človek obstal ob njih in poslal kratko molitev v nebo za dušo tovariša junaka.
Potem sem videl grobove v Črnigori. Na zemlji, ki je posuta tako kot pri nas z njivami, travniki in gozdovi, s samimi skalami. Tudi na tej pusti, skalnati zemlji je mnogo grobov, Kar ob ccstah leže. Še ni bila jesen, ko sem se vozil mimo njih, toda
8.	Otilij M e d v e š (Ročinj) na otoku Ventotene v gaetanskem zalivu, prov. Napoli;
9.	Ivan Leben (Libušnje) v Badia di Cava v južni Italiji, prov. Salerno, tik mesta Salerno;
10.	Fr. Spessot (Oglej) v Angri v južni Italiji, prov. Salerno, južno-vstočno od Vezuva;
11.	Josip K a 1 i n (Drežnica) in Ivan Štolfa (Trnovo pri Kobaridu) v Can-dida v južni Italiji, prov. Avellino;
12.	Izajija Božič (Kamno pri Kobaridu) v Ascoli Pičeno v srednji Italiji, prov. Ascoli ob Jadranskem morju;
13.	Jožef C a m u f f o (Fiumicello)., dr. Ivan M e i z 1 i k (Oglej), Ivan K r e n (Tržič), Sebastijan To g no n (Gra-dež), Jurij Visintin (Museoli), Jožef Viola, (Capriva), Edvard Suppanzigli (Brazzano), Peter M u z z o 1 i n i (Scodovacca), Dominik Ve lisci g (S- Pietro deli' Isonzo), Fr. Ballaben (Viila Vicentina), Anton Fuchs (Gradiška), Alojzij Simsig (Dolenje v Brdih). Ernst Galupin (Bruma), Henrik S ar to r i (Romana), Ivan Bertuso (Tapogliano), Benedikt Drius (Staranzano), Sikst Avi-an (Fiumicello) in ž njim še Slovenec Andrej Uršič (Šlovrenc pri Neblem v Brdili — vsi, skupaj 18, v Florenci y srednji Italiji, prov. Firenze;
14.	Anton C ar ar a (Moraro) v tVicchio di Mugilo v srednji Italiji, provinca Firenze, v gorovju severno od Florence;
15.	Kari Stacul (Gradiška), Jožef Calligaris (Ajelo), Alojz Mor-sutt (Perteole), Jožef Cancig (Šlo-renc pri Moši; bil je tu kot kurat v pokoju; ima 76 let), Hermenegild Ulian fVersa) in Nikodem P 1 e t (Villas&e) — vsi v Luki, prov. Lucca v srednji Italiji, zapadno od Florence;
16.	Alojzij Filipič (Srpenica) v Diano Marina ob Rivieri blizu Porto Maurizio, prov. Porto Maurizio;
17.	Ivan M a r a n g o n (S. Vito al iTorre) v Aqui južno od mesta,.. Alessandria. prov. Alessandria;
18.	Evgen Brandl (Turriaco) v Asti ob reki Tanaro zapadno od mesta Alessandria, prov. Alessandria;
19.	Jakob Pirih (Vipolže v Brdih) v Pinerolo južnozapadno od Tu-rina, prov. Torino;
20.	Alfonz Blažko (Korana v Brdih) in Hektor Carlet (Srednje pri Ročinju) v Turinu, prov. Torino;
21.	Matija I v a n č i č (Cerovo v Brdih) in Alojz Baroncini (Beglia-no) v Oropa v gorah severozapadno od Novare, prov. No vara;
22.	Alojzij P in a t (Viscone) v No-vari, prov. Novara;
23.	Ivan G r a 11 o n (Strassoldo) v Laveno ob Lago Maggiore, prov. Como;
24.	Ludovik Kumar (Biljana v Brdih) v Brivio ob reki Adda že v hribih severovstočno od Milana, prov. Como;
25.	Ivan M o n d i n i (Chiopris) v Kremoni ob Padu. prov. Cremona; ima že 76 let in leži bolan v bolnišnici; tu je umrl tudi preč. g. župnik Fr. Mari-nič iz Kojske^a v Brdih;
27. Joahim Jereb (duhovnik v pokoju, Vrhpolje pri Šmartnem v Brdih) v Cordenons severno od Porde-nona, prov. Udine; ima .75 let in je bolan;
28.	Ivan Grusovin (Farra) v
Percotto, nedaleč od državne meje zapadno od Kormina, prov. Udine;
29.	Dominik F e r u g 11 o (Staranzano) v Vidmu, prov. Udine;
30.	Miklavž Kocijančič (kot župnik v pok. v šlovrenc u pri Neblem v Brdih) je bil odpeljan v bolnišnico v notranjost Italije neznano kam.
V vseh mogočih provincah se nahajajo od Sicilije do Alp na 30 različnih krajih in v najrazličnejših, življenjskih razmerah. Nekateri v prekrasnih deželah iu pod milim podnebjem ob morju, drugi v gorah; nekateri v najlepših mestih, da bi jih človek skoraj zavidal zli to, zopet drugi v vasicah, ki jih še največji zemljevidi ne izkazujejo; nekateri so v družbi s sorojaki in sobrati, drugi na sami in daleč proč od znancev in prijateljev. A na vseh leži kakor težka mora prognanstva daleč od domovine. In kdor je imel priliko, čuti glas od naših prognancev, ta šele more slutiti, kako trpljenje povzroča ta strašna mora tudi vsem onim, kateri se navidezno dobro imajo. Mnogi izmed teh duhovnikov »e nahajajo skupaj s svojim farani ozir. v bližini, posebno oni iz slovenskih krajev, n. pr. gg. Kalin, Štolfa. Kumar, Blažko, Carlet, Spassot itd. In to jim je morda še
v največjo tolažbo.
* * *
Na svojih mestih doma ozir. njih bližini so ostali sledeči gospodje:
I.	V Furlanlji: Ivan R u m i s , kurat v Isola Morosini; Jožef Larcher, duhovnik v pok. v Gradežu; Anton Don d a, župnik v Terzo; Peter Zor-zin, župnik v S. Canziano; biva zapadno od tam v Fiumicello; Ivan Pa-storrichio, vikarij v S. Martino pri Terzo; Jožef Ballaben, župnik v pok. v Viila Vicentina; Anton Geat, župnik v Červinjanu; Jožef P ar me g-giani, župnik v Campolongo; dr. Ivan T a r 1 a o , župni upravitelj v Ro-mans; Anton Bertolini, kaplan v Ajello; Rudolf D i 1 e n a , vikarij v Sa-ciletto; Herman Ros in, vikarij v Cranglio; bil je najprej odpeljan v Sicilijo v Castellammare, a se je v decembru lanskega leta zopet vrnil na svoje mesto; Jožef P e t e a n i, dekan v Korminu; Maks de P e 1 c a , kurat v pok. v Korminu in Ivan Visintin, vikarij v pok. v Bračanu pri Korminu, Jožef To mat, vikarij v Borgnano pri Korminu. — Vseh skupaj jih je torej 15 duhovnikov ostalo v Furlaniji.
II.	V Brdih: Jožef Ko del j a, župnik v Šmartnem; Friderik Le-nardič, župni uprav, v Kožbani; Ivan Košir, vikarij v Vedrijanu; Ivan Podobnik, vikarij v Grod-nem; Fr. K 1 a n j š č e k , vikarij v Pod-sabotinu, sedaj v Senožečah pri Bilja-ni in Jožef Fon, vikarij v Zapotoku (na Kanalskem). — Skupaj 6 duhovnikov.
III.	Na Kobariškem: Tu ie, kakor se zdi, posebno v Kotu skoraj večina ostala na svojih mestih: Jurij Peter-nel, dekan v Kobaridu; Kari Reja, kaplan v Kobaridu; Jakob Fon, vikarij v Kredu; Jožef S h e j b a 1, vikarij v Borjani; Fr. A n d r y § e k, vikarij na Sedlu in Valentin Knavs, vikarij v Logjeh. Skupaj zopet 6 duhovnikov.
Duhovniki, ki so ostali na svojih mestih, morda še več trpijo kakor oni
na enem samem izmed mnogih sem ugledal rože — rdeče nageljne.
Pot me je pripeljala še naprej, v Albanijo, Vozil sem se po rodovitni, pa do zdaj zanemarjeni zemlji, med samimi dolgimi in širokimi polji koruze. Tu sem zagledal zopet grobove, zopet ob cesti, tako posamezno raztresene. Les križev jim je orumenel; na mnogih teh rumenih križih so sedeli črni vrani. In cvetja nič, prav nič. Kje se bo vzelo cvetje v deželi, v kateri ni petja? To je čudna dežela. Vasi sem videl, mnogo vasi, pa niti na enem oknu cvetja. Mnogo, mnogo vojaštva tabori po tej zemlji, različni vojaki različnih narodnosti, pa še en večer nisem slišal pesmi,., Samo sinoči sem čul harmoniko.
Nad mestom, kjer sem nastanjen, je hrib s staro trdnjavo na vrhu. Sredi tega hriba stoji bela hiša, nekdanja turška vojašnica, zdaj bolnišnica. Za to belo hišo je pa celo polje grobov. V vsakega teh grobov je vsajen bel, lesen križ.
Kadar imam popoldne čas, zajašem konjiča in jaham tja proti morju. Ob njem sem našel prostor, kjer sem lahko sam, čisto sam. Ob obali je mehak, droben pesek in valovi morja so tako topli, tako mehki, da je užitek dati se od njih poljubljati. Pot ob morju po mehkem pesku je dolga. Pol ure in več grem lahko, pa ne srečam žive duše. Samo morje in solnce. To čudovito morje! Če hodim ob njem, je njegovo šumenje močno, včasih divje, jezno. Če pa se vležem ob njem v pesek, je njegovo šumenje kot mehka, božajoča pesem. Pa solnce na nebul Pri nas doma je zdaj jesen z vednim deževjem. Tu pa je solnce še ta-
v prognanstvu. To lahko vsakdo brez drugega potrdi, ki je živel več časa v fronti ozir. neposrednem njenem zaledju.
». * .*
ln vendar nam izkaz vsega ne pove še. Koliko duhovnikov iz Goriške se nahaja tudi pri nas proč od doma! O tem drugikrat. A sedaj naj se skuša vsakdo poglobiti v položaj, v katerem se nahaja uboga Goriška, njeno ljudstvo in njeni duhovniki in slutiti bode pričel, kako grozno počiva vojska na njej. In vendar imamo pogum upati na boljše čase. Izgnanci in prognanci se bodo. zopet vrnili v svoje domove. Marsikatera solza bo padla ob pogledu na njih razvaline, a Bog bo v srce vlival neodoljivega poguma in prepričanja, da bodo zopet boljši časi in da nam našega doma in našega jezika ne bo nihče jemal, nihče! —
ko toplo, da so valovi morja blagost človeškemu telesu in da je ležanje na mehkem pesku podobno ležanju doma za toplo pečjo.
Eno popoldne sem šel daleč ob morju. Konj ob meni je stopal kot zvest pes, niti za uzdo ga nisem držal. Prišla sva do majhnega griča; morje je navalilo pesek v grič. Na drugi strani tega griča pa je ležal še manjši grič, katerega so napravile človeške roke. Vanj je bil vsajen križ, dež pa je zbrisal napis na njem. Par korakov dalje še en tak grič s križem. Dva groba ob morju. Kje je domovina teh dveh, ki počivata tu ob morju?
Še naprej od tam je majhno mesto-pri-stanišče. Samo vojak jc gospodar v njem, morje pred njim je prazno; ni čolnov, ni ladij. Iz tega morja pred mestom pa štrle v nebo na dveh mestih jambora ladij. Dveh ali treh. To so križi iznad grobov, ki so na dnu morja. Da, tudi tam so grobovi.
Galicija — Soča — tirolske gore. Koliko je tam grobov, katere bi mi radi okin-čali, pa jih ne moremo — ker so daleč in ne vemo zanje. Pa jih kinčajmo na drugi način!
Tam cd Soče sem, kjer je zemlja posuta z grobovi naših junakov, kjer so domovi v razvalinah — od tam so prišli zdaj mnogi med vas, Begunci!
Mesto cvetja in luči — dar za begunce.
Mrtvi in živi bodo veseli iega.
Misel je to. Porojena na potu ob morju, kjer sem našel ono dva čroba.	P>
V slovo.
(Vojni kurat Leop. Turšič.)
Po triindvajsetih mesecih sem se poslovil od lepega polka. Ločil sem se od tistih koščenih obrazov, ki so že tolikokrat gledali smrt, od tistih mišičastih postav, ki so tolikokrat kljubovale sovražniku. Tisoče kilometrov sem preromal ž njimi, stotine vrhov in voda prekoračil ž njimi, ž njimi obhajal marsikatero zmagoslavje, ž njimi občutil marsikatero grenko uro. Srce mi je glasno utripalo, ko sem se vozil mimo zadnjih polkovih trenov, usta so mi sama od sebe šepetala molitev v slovo in blagoslov: Bog vas obvaruj, fantje! Zlata ste vredni!
Pridrdrali smo bili prek ogrskih ravnin na naš sivi Kras. Kakor da je samo še nas manjkalo... Po dolgem sem jim mogel maševati zopet na naši zemlji, in zdi se mi, da še vedno zrem pred seboj oni živi zid, ki se je bil strnil pred preprostim oltarjem, postavljenim sredi desetorice bornih kraških koč,
Z obrazov, iz oči jim berem, kar hočejo povedati: Doma smo!...
Da, doma smo! A kje so oni bajni hrasti, ki so rastli svoj čas v polku, oni cvetoči obrazi, ki jih je bilo samo zdravje in življenje in smeh, junaki, ki bi se zagrizli v gore in jih prevrnili? Karpati so jih pogoltnili v svoje temine, vzela sta jih Dnjester in Prut, razpaljeni brežuljki Kolo-meje in Horodenke so pili njihovo kri. Vi pa ste prišli sem, domov, nasledniki, po-snemalci njih slavnega spomina, kakor da ste prišli obiskat mater. Pa naj bo mati vesela teh velih lic, teh šibkih prsi, teh plahih, upadlih oči? Še včeraj vam je rezala kruh in gledali ste, da je bil kos velik, danes pa že stojite z morilnim železjem ob strani, pripravljeni na obrambo teh skalnih tal, nerodovitni puščavi in vam podobnih?
Ti ljudje naj bodo kos neizmernim množicam zemlje lačnega Laha, peklenskemu rjovenju njegovih topov? Mladeniči so, komaj odrasli šolskim klopem, in priletni možje, skrbi in bridkosti polni, ki jim skoro že smrt piše dan in uro. In vendar so junaki, preizkušeni že v mnogih borbah, udelani v trpljenju, mnogokrat pohvaljeni za svojo hrabrost; up vanje še nikogar ni varal, ki jih je spoznal do dna, in vsakdo jih jc pohvalil, kdor jih je spoznal. Ni kri-čavosti v njih, ne objestne bahavosti in ni-čemurnosti; zavest neizogibne dolžnosti je gonilo, ki jih vodi do najdrznejših dejanj kamorkoli. — Taka sta Kranjec in Gori-čan.
Zganil se je živi zid, ko sem jim izpre-govoril. Še nikdar poprej mi ni bilo srce s tako silo kot tedaj.
»Ta zemlja nosi naš pečat, naš znoj in našo kri..
Koliko misli in hrepenenj je splahutalo tedaj pod domače krove, koliko misli in src se je oklenilo trdih in neuglajenih kraških tal, prepojenih z znojem in pridnostjo, Bog ve? Obrazi so zardeli, mišice so se napele, oči so se spogledale, dekleta in žene, ki so se bile nabrale zadaj, so zajokale. Govoril sem jim o Doberdobu in našem bataljonu, o Oslavju in Janezih, o Sa-botinu in Dalmatincih, o razdrtih selih, govoril o dneh, ki tudi njih čakajo, in poslušali so mirno, udano kakor vselej.
Izza Soče so zatulili topovi, da se je stresala kamenita kraška gruda, v sinjih modrinah nad nami je v velikih kolobarjih krožil aeroplan.
Po opravilu je pristopilo k meni nekaj Goričanov.
»Zakaj ste nam tako žalostno govorili? Sami vemo, ker smo videli na lastne oči.«
»Govoril sem vam, da sem vam sploh kaj povedal. Kaj ste videli?«
Pripovedovali so o svojih podrtih domovih, poteptanih njivah, uničenih vinogradih. Sam sem pozneje večkrat sreča val naše ljudi, ko so hodili na višave gledat razdejanja svojih krajev; povešenih, žalostnih oči so se vračali, beseda jim ie
zastajala v prsih in grgrajoče prihajala na dan:
»Uničili so mi vse, naj tudi mene!«
»Meni tudi; kaj imam od življenja?«
»Še za ženo in otroke ne vem, kje soj tu doli sem jih pustil pod sv. Katarino spomladi ...«
Brez moči sem jih poslušal; beseda tolažbe ni prišla z jezika. Kako bi tolažil, ko sam gleaam že toliko časa gorje vojskine šibe, poslednje dni še to bornost s trudom pridobljeno, razdrto in uničeno. Premišljal sem: Strašno bo delo teh ljudi, ko pride ura maščevanja!
Tisto noč, ko je najbolj divjala sedma soška bitka, smo se preselili z višav za sv, Goro na ono stran vipavske doline. Sli smo nasproti usodnemu dnevu. V bornem, skopuškem grmičevju med ostrimi skalami so si fantje speli šotore. To je bilo bivališče za tiste dni, ko je bil polk v rezervi. Ko je bilo ponehalo grmenje bitke, se je za zameno razljutila parkrat kraška burja, kakor da bi hotela fantom razgibati kri, bodeči kraški dež, ki ji je sledil, jim te razvnemal živce za skorajšnji nastop. Kakor ponavadi, so tudi tedaj hodili kopat rezervne jarke, a v par dneh že je naraiča-i joče topovsko gromenje napovedovalo osi mi krvavi dan. Poslali so jih čakat v najbližjo, prvo rezervo.
O, fantje, kako smo tedaj trepetali za. vas, ko je spredaj pred nami ropotal bobneči ogenj sovražne artiljerije kakor velikansko mlinsko kolo, a vi niste trepetali. Dva dni in dve noči je ropotalo kola in se ni ustavilo niti za sekundo, a vi niste trepetali. Tudi takrat vam niso vpadala srca, ko ste skozi ta silni zapiralni ogenj navalili kakor levi na prodirajočega sovražnika in ga v ročnem metežu vrgli daleč, daleč nazaj. Marsikateri tovariš je že padel, predno ste prišli v rojno črto, a vi ste vztrajali. In ustvarili ste si s tem dan, ki se bo bliščal v zgodovini polka kot zvezda slave za vse čase. Hrabro so se držali in krvaveli tudi sosedni polki, a pred vsemi ste bili z najvišjega mesta dne 13. oktobre za posebno hrabrost pohvaljeni vi.
»A, prijatelj, s temi fanti, kamor hočeš, v nebesa ali v pekel,« mi je rekel par dni pozneje stotnik, bataljonski poveljnik. Povsod in vedno sem jih hvalil, ker jih poznam, a nikdar bi ne bil verjel, da so taki! Severno od Lokvice so prekosili sami sebe.«
Tri tedne pozneje so se prekosili drugič. Srce mi je igralo v veselem ponosu, ko sem že v varnem zaledju bral v uradnem poročilu drugo pohvalo: Kakor zid so stali; stoje so odvrnili sovražne napade...
»Čudotvorna moč! Odkod jo jemljejo?« Rade se mi misli vračajo nazaj k lepemu polku, in prav razumem te fante in može šele zdaj:
»Ta zemlja nosi naš pečat, naš znoj in našo kri...«
Bog varuj še zanaprej to zemljo in ju» nake, ki so se iz nje napili čudotvorne moči.
junaki oh soški m Mi.
Z bojnega polja piše nadporočnik g. inženir Albert Vedernjak, strokovni učitelj na Grmu, svoji gospej soprogi v cenzuriranem pismu z dne 30. oktobra med drugimi osebnimi stvarmi tudi sledeče vojne zanimivosti:
» .,. V kratkem bodeš mogoče spet čitala, da je neki nadporočnik v rezervi spet bil odlikovan z najvišjo pohvalo. Da' veš, zakaj, Ti hočem na kratko opisati ne« kaj epizod iz zadnjih bojev, ki so za nas srečno iztekli, polentarjem pa njih korajžo precej ohladili. Seveda ni brez izgub šlo, a na laški strani jih je vsaj tri- do štirikrat več ranjenih in mrtvih bilo. A največje čudo pa je, da moja stotnija ni zgubila niti enega...
Torej k stvari. Opazili smo pri nepri-jatelju neko večje delovanje, slutili in vedeli smo, da hoče poskušati svojo srečo z Bošnjaki. Tudi mi nismo spavali. Kopali smo pod zemljo kot krti, nastale so kaver-ne, pomnožili smo municijo in z nestrpnostjo čakali napada Italijanov. Minuli so trije, štirje dnevi, a še nič. Že smo obupa-■vali, da si je polentar premislil vso stvar, no pa nazadnje se je pa le začelo.
Sladko sem spaval; ni še ena ura minila, ko me moji telefonisti prebude. Ves zaspan nisem v prvem trenotku vedel, za kaj se gre. Čudno ni, ker cele noči ne za-tisnem očesa. »Kompanie - Kommandant« mora celo noč bdeti in pridno nadzorovati vse, medtem ko si drugi lahko malo oddahnejo in spočijejo. Streljanje topov me je pa takoj zbrihtalo. Napad se je začel, pa kako. Grmelo in bobnalo je kot pri največji nevihti. Ob 7. uri v jutro se je začelo! Hitro smo jo odnesli v kaverne, podal sem se na svoj »Beobachtungsstand« ter gledal in štel granate, ki so bile namenjene hrabrim branilcem soške fronte. Granate in pa, kar je še skoraj hujše, težke mine so padale ko toča po naših pozicijah. Ča-
kal in posluškaval sem, kdaj da začujem krik ranjencev, pa ni bilo nič tega.
Najbolj so obdelovali mo|e desno krilo in eden moj takozvani »Stiitzpunkt« pred menoj. Ker ni bilo vetra, je stal nad celo mojo in tudi nad sosednimi pozicijami gost, rumenkast zelenkast m tudi j™ dusljiv dim. Mislil njim cela p
če streljanje j* "-i-----r	.
dopoldne. Tedaj so se začule .trojne puške kakor da bi nekje voda vrela, streljanje se nam je bližalo. Znali smo, da se napad začne. Vsak je hitel na svoje me-eto ter komaj čakal, da prismodi par gor-kih pohlepnemu polentarju. Medtem je nalahek vetrič razgnal meglo, in videli smo, kako hite Italijani proti našim žicam. Sovražni topovi so malce utihnili, potem pa začeli za nami streljati v rezerve. Sedaj so se pa naši topovi vseh kalibrov ogla-Sati začeli. Videli smo, kako da cepajo polentarji, ki so nas napadali v štirih redih. Kateri so prišli do žic, so bili od naših bosanskih pušk ustreljeni. Ni jih dosti ušlo; še sedaj se jih vidi ležati. Ni mogoče jih pokopavati vse naenkrat. Če jim hoče kdo na pomoč, bilo je seveda dosti ranjenih, ki niso mogli iti, pa takoj začno streljati. Prepustiti smo jih morali svoji žalostni usodi. Prvi napad sijajno odbit. Pokončno stoje so momci pucali za bežečimi sovragi. Zopet začne laška artiljerija, hitro se spet vse zarije v luknje. Sledi še en napad, pa že z manjšo silo. Tudi ta je odbit. Nastala ]e je noč. Utrujeni Bošnjaki so pojedli svojo menažo, a še ni prišel čas odpočitka, krpati in popravljati smo morali, kar nam je čez dan polentar na žičnih ovirah in pozicijah sestrelil. Med delom v temni noči smo slišali grmenje topov na levi strani. Drugi dan smo čuli, da so napadali ponoči naše leve sosede, in istotako bili krvavo zavrnjeni od Bosancev.
Dva dneva so nas še s topništvom obdelavah, a brez večje škode. Pomirili so se, a mi smo se zopet lahko odpočili, pa ne dolgo. Čez tri tedne se je spet začela ista komedija. Pa tudi sedaj smo srečno prestali ta peklenski ogenj.«
Sovražniki ftvsirije.
Strašna svetovna vojska je dokazala, da ima naša država v sebi vir življenja. Že ko je Marija Terezija zasedla prestol, so se izražali dvomljivci, bo H ji mogoče ostareli državi vliti novo življenje. Kljub nasprotnim inozemskim prerokbam pa ni samo monarhija prestala na zunaj najtežje preizkušnje, ampak se je tudi na znotraj v vseh narodih, ko jih je združila zvestoba do dinastije k skupnemu odporu, vzbudila trdna zavest, da spadamo skupaj, kakor smo se zgodovinsko združili. Če je Bismarck že leta 1866 dvomil, kaj naj bi postavil na prostor Evrope, ki ga izpolnjuje naša monarhija od Tirolov do Bukovine, ker bi bila vsaka druga tvorba trajno revolucionarnega značaja, velja ti tembolj dandanes po izkušnjah, ki nam jih je podala ta svetovna vojska.
V 60 letnih ustavnih bojih se je razvila Avstrija iz fevdalne v demokratično državo. Ta razvoj pa je ob enem omogočil kulturni napredek osmih avstrijskih narodov. Navzlic hrupnim parlamentarnim razpravam, obštrukcijam in demonstracijam je gospodarski in kulturni napredek avstrijskih narodov in ž njim napredek avstrijske države v tej dobi nepobiten.
Predpogoj temu napredku je pa bil med drugim tudi člen XIX, državnih osnovnih zakonov, ki je zagotovil vsem narodom enakopravnost. Zato je danes vsakdo, ki hoče zrušiti ta steber državne ideje in državnega napredka — sovražnik Avstrije. Člen XIX. je in ostane za nas avstrijske narode nedotakljiva magna charta svobode.
Nevarnost je sicer, da bi kratkovidnost šovinističnih nacionalistov ravnotežje, zajamčeno v državnem osnovnem zakonu, skušala zrušiti na korist najmočnejšemu. Upamo vendar, da bodo zmagali treznejši elementi tudi med nemškim ljudstvom, ki ne sme — da govorimo z Nau-manom, pozabiti, - da imajo tudi negerman-ski zavezniki življenjsko kri in hočejo vedeti, za kaj naj dajo svoje življenje.« ->Mi se bojujemo skupaj z milijoni Nenemcev, ki so pripravljeni iti z nami v boj in smrt, ako jih spoštujemo in ako smejo verjeti, da bo naša zmaga tudi njihova zmaga.« (Nau-mann, Mitteleuropa.) Zahteve, kakor so jih formulirali nemški šovinisti nazadnje v velikonočnem programu, so za nas nesprejemljive in bodo zbudile v nenemških narodih avstrijsikh najodločnejši odpor. Kakor kažejo znamenja, so tudi še med nemškimi politiki razsodni možje, ki nočejo z nespretno nacijonalistično politiko razdru-žiti in razbiti tega, kar sta združila in zedi-dinila zgodovina in meč. Ž njimi bo tudi nam mogoče sodelovati za močno, vsem narodom enakopravno Avstrijo.
I II—ICZ3I—1| ,_|ЦД q
Naročajte „Slovenca"!
СЗГ
31—II 1ГД1—nc
JU
Slovensko tasopisie.
Pod naslovom »Slovenska politika v bodočnosti« piše »Slovenski Gospodar« z dne 16. novembra:
»Galiciji je obljubljena samouprava. Toda uvesti se mora zakonitim potom, to se pravi, potom državnega zbora. Ker pa je treba za spremembo osnovnih zakonov dvetretjinske večine, zato še samouprava Galicije dolgo ni dovršena stvar.
Slovenci ne moremo načeloma biti proti samoupravi Galicije, ker hočemo Slovenci in Hrvati imeti v okviru Avstrije pod vlado Habsburžanov tudi svojo samoupravno ozemlje. Zato bodo naši poslanci, ko se bo gališka samouprava zakonitim potom reševala v državnem zboru, morali glasovati za samoupravo Galicije. Predno pa bodo glasovali za gališko samourpavo, bodo morali izposlovati, da se Avstrija preuredi tako, da bo na znotraj miren razvoj posameznih narodov zasiguran in da na zunaj Avstrija ostane neodvisna ter pravice naše habsburške vladarske hiše nedotaknjene.
Pred nami leži »Forderung der Deu-tsehen zur Neuordnung nach dem Kriege«, to se pravi v našem slovenskem jeziku: »Zahteva avstrijskih Nemcev za preuredbo po vojski«. Med temi zahtevami se nahaja: 1. Nemška nadvlada v Avstriji, zato je treba zavedne nemške vlade in trdne nemške večine v državnem zboru; da se zadnje omogoči, se naj odcepi Galicija, Bukovina in Dalmacija. 2. Nemščina mora postati državni jezik, zato se mora nemščina vpeljati v vse ljudske šole; za otroke nemških uradnikov se morajo povsod ustanoviti nemške šole; šole nenemških narodnih manjšin se smejo ustanoviti, ako zaprosijo za tako šolo stariši, ki stanujejo v občini že deset let, ako dokažejo za 50 let nazaj, da bi tako šolo obiskovalo vsaj 50 otrok in da 4 km naokoli ni nobene šole z zahtevanim učnim jezikom. 3. Nemcem se mora narediti prosta pot do Adrije; v to svrho se morajo okrepiti nemški otoki v južnih kronovinah, ustvariti se morajo močna nemška opirališča na že-lezničnih progah, ki vodijo k morju, mesta v prometni službi se morajo zasesti z nemškimi uradniki, naseljevati se z Nemci. 4. Tudi pri uradništvu mora dobiti vodilna vloga nemškega naroda primeren izraz, in se morajo prevladajoči drugona-rodni uradniki odpraviti. 5. Vojaška, politična in gospodarska združitev z Nemčijo.
Nam Slovencem in Hrvatom je po teh izvajanjih pač jasno, kaj morajo naši ljudski zastopniki zahtevati, predno se da Galiciji zakonitim potom samouprava: 1. Vsi narodi v Avstriji so enakopravni; 2. Član XIX. osnovnih zakonov o jezikovni ravno-pravnosti v uradu in šoli mora ostati nedotakljiv; 3. vsakemu narodu se mora zagotoviti v okviru monarhije narodni in gospodarski razvoj; 4. Avstrija mora ostati vojaško in politično popolnoma samostojna, pravice vladarske hiše Habsburžanov nedotaknjene; 5. katoliška vera ie vera avstrijske države in so ji vsled tega dovoljene posebne predpravice.
Tretjina od 516 poslaniških mest je 172. Nenemških poslancev brez Nemcev in Poljakov je 199, zato je dvetretjinska večina nemogoča, dokler niso skupne zahteve nenemških narodov v Avstriji izpolnjene.
Zato gledamo z zaupanjem tudi v bodočnost. Glavo po konci, veselja do življenja ne smemo zgubiti.
Odlikovano slovensko ionafc
Z bojišča smo prejeli:
V dolgotrajni bojni vihri svetovne vojske pokazali smo tudi Slovenci našo moč, našo globoko vdanost cesarju in domovini, pokazali našo vzdržnost, neutrujenost in junaštvo. V dveh letih težke vojske so se borili junaški naši fantje in možje na vseh možnih bojiščih, na najogroženejsih točkah in povsod pokazali svoje junaštvo in ne-ustrašenost, posebno pa še, če se je šlo napram izdajalskemu, zravratnemu Lahu,
Blagovolite, prosim, objaviti v »Slovencu« odlikovanja naših fantov pri 20, lovskem bataljonu. V septemberskih bojih si je marsikateri zaslužil najvišje odlikovanje, seveda marsikateri izdihnil tucli junaško svojo dušo.
Odlikovanja: Pri 20. lov. bat. za sep-temberske boje so dobili: srebrno hrabrostno svetinjo prve vrste: Poročnik v r. Jožef Bula, podlovca Štebih Janko, Franc \Veis; srebrno hrabrostno svetinjo II. vrste: nadlovec Alojz Hrovat (ima zdaj vse razen zlate), lovec Anton Kuharic, pod-lovci Franc Čagran, Franc Marine, Martin Uranjek, Žagar Jože, četovodje Mile Gav-rilovič, Franc Pire, podlovec Jožef Ka-dunc, lovci Janez Lapanja, Martin Čer-nuta, Kovačič Ant., Janko Mastnak, Martin Pukšič, Janko Marinič; bronasto hrabrostno svetinjo: praporščak Janko Lah, podlovec Anton Hudovernik in Mihael Tintar, Srenjšek Franc, Mlakar Franc, Janez Hrovat, Smrečnik Ciril, Franc Medved, Jakob Banič.
Ameriške novice.
K veslem o Wi£sonoviti mirovnih namerah.
(Izvirno poročilo »Slovencu« iz Amerike.)
Največja slovenska župnijska šola v Združenih Državah se nahaja v Clevelandu. V to šolo se je vpisalo za šolsko leto 1916 —1917 nad 1500 otrok. Poučuje v tej šoli 19 čč. sester De Notre Dame.
V	soboto dne 12. avgusta t- 1, je bila v Clevelandu poleg slovenske cerkve ev. Vida ustreljena na ulici 17 letna Anica Žlindra. Ustrelil jo je oženjeni Jos. Jazbec, ki ima v Clevelandu ženo in dva otroka. Zakaj jo je ustrelil, še ni znano. Pred porotnike pride začetkom- meseca oktobra 1916.
V	Cleveland je dospel pred par meseci »jugoslovanski romar« dr. Niko Zu-panič. Priredil je več zborovanj, na katerih je sramotil javne faktorje kranjske dežele. Tako je napadel dr. Lampeta, ker ga ni protežiral za kustosa deželnega muzeja v Ljubljani. Pravil je, da je bil edino on zmožen za službo ravnatelja v muzeju, pa ga ni deželni odbor sprejel. Klobasal je še večkrat te in enake stvari na shodih, ki so bili »sijajno« obiskani. Na takih shodih se je včasih naštelo tudi do 20 ljudi. Vsled njegovih lepih izrazov ga je elevelandska »Sloga« primerno podučila olike. Na shodih je tudi navduševal ljudi, da naj kaj prispevajo v denarju za napredek »Slov. Lige«. Nameraval je obiskati slovenske naseljence v Clevelandu po hišah in jih odre-ti za kak dolar, če bi se mu dali. V ta namen je razglasil v »Clev. Ameriki«, da bo obiskaval Slovence in jih navduševal za narodno stvar. Clevelandska »Sloga« pa je ljudi opozorila, da naj pred tem »jugoslovanskim romarjem« stisnejo žepe in naj mu svetujejo, naj gre delat v tovarno, kjer je dovolj dela, posebno pa za njega, ki je precej močan. To pa ga je ujezilo, da je takoj sklical shod, kjer je zabavljal čez duhovnike, da se je kar bliskalo. Ker je sprevidel, da v Clevelandu Slovenci niso tako neumni, je pobral šila in kopita in šel v Chicago, kjer je dosegel isti uspeh kakor v Clevelandu. Ker se mu je že samemu vse skupaj preneumno zdelo, je dal v list »Clev. Ameriko«, da je dobil pismo Jugoslovanskega odbora v Londonu, da se mora vrniti, da se udeleži velikega in važnega zborovanja v Londonu, Parizu in Rimu, kjer bo protestiral in zahteval od italijanske vlade, da ista nemudoma ukaže svojim vojakom, da se morajo odstraniti iz Gorice in da ne smejo več dalje prodirati v slovenske kraje. (Ko bi Vam mogel popisati smeh, ki je n-->stal vsled tega neumnega pisanja?) Nato je naprosil tiste tri ljudi, ki se imenujejo Slovenska Liga«, da naj mu dajo oni kaj denarja, ker drugače bo Jugoslovanski odbor v Londonu propadel. Ti ljudje so se ga usmilili in mu dali 1000 dolarjev, katere so nabrali za »Ligo«. Predno je odšel iz Cleve'anda, si je priredil sam sebi banket in povabi! še nekaj Hrvatov, Srbov in Slovencev. Banket je plačal in naročil sam, v angleške liste ie pa napisal cele kolone o banketu in oristavil opazko, da so mu banket priredili trgovci. Tistega pa seveda ni napisal, kako je iskal dekle, ki bi mu hotela dati v slovo šopek cvetlic. Naposled je dobil dekle, ki bi mu dala ob odhodu šopek, pa menda ni imela denarja, da bi si kuoila rože, jih ie pa kar on kupil, in ji naročil, naj mu jih da, ko bo hotel zapustiti dvorano. In tako se je tudi zgodilo. Rože si je kupil sam, da mu jih je podarilo neko dekle. Si pač lahko mislite, kako je bil to lep in ginljiv prizor. Na tem banketu ie klatil o velikem uspehu, ki ga je imel v Združenih državah. Lc na nekaj se je izgovarial. Namreč ko bi mu «Slo-ga« ne delala tolikega nasnrotstva, bi imel še veliko večji uspeh. Dr, Zupaniču pa kličemo: »Good by!«
»Clevelandska Amerika«, to se pravi, urednik L. Pire in lastnik te lažnive »tet-ke« E. Kališ sta vložila proti tiskovni družbi »Sloga« in proti [davnemu uredniku tega lista Rev. Anton Berku tožbo in sicer oroti vsakemu za znesek 25.000 dolarjev. To je že lena vsota: 50.000 dolarjev in bi dobro teknilo »Slovenski Ligi«.
Grozna vročina je vladala letoSnje poletje v Združenih državah, posebno pa v Clevelandu. Vsaki dan je umrlo 20 do 50 otrok in večje število odraščenih.
V	slovenski župni cerkvi sv. Vida v Clevelandu se je vršila 15. oktobra t. I. sv. birma. Ta dan jc preielo zakrament sv. birme nad 200 slovenskih otrok.
S prvim oktobrom sc jc podražilo v Združenih državah razno blago; tako r>. pr. so peki podražili kruh. Štruca, ki je veljala preje 5 centov, stane sedaj 6 centov, poleg tega je pa še malo manjša. Nadalje so podražili tovarnarji čevljev čevlje za 35 odstotkov. Mlekarji so podražili mleko za en cent pri steklenici. Vsa ta draginja nastaja vsled evropske vojske. Razne trgovske zbornice so vložile pri vladi Združenih držav oster protest, ker vlada pripušča, da se razni poljski pridelki izvažajo na Angleško in Francosko, tukaj pa morajo ubogi delavci plačevati živež, ki ga neobhodno potrebujejo, za vi-"£>ko ceno.
Glasom zadnjih vesti sc je ameriška vlada res odločila, storiti energične korake za upostavo svetovnega miru. S tem bi se bila torej Sv. stolici pridružila druga najbolj poklicana velika moč v njenem neutrudnem prizadevanju za mir. Tako bo našla mirovna akcija Benedikta XV. zelo srečno in ]5otrebno dopolnitev. Sv. oče razpolaga z največjo moralno avtoriteto, ki je v državah, katere slone na krščan-sko-monarhičnem načelu, tudi vir politični avtoriteti. Vendar je pa gotovo, da v sedanjem materialističnem času industrija in svetovna trgovina, ki sta zelo vdeleženi na vzrokih in nadaljevanju vojne, nimata nikakih zvez s to najvišjo moralno avtoriteto. Zato je moralna avtoriteta sv. očeta izredno važna, v kolikor pridejo v poštev pretežno krščanski narodi. Nasprotno pa prihaja za borzo in veliko industrijo, ki neposredno dobavlja vojjia sredstva, zelo v poštev stališče Severno Amerike. Kajti Severna Amerika je največja narodnogospodarska moč na svetu ter ima zato tudi največji vplir na kroge, do katerih ne sega moralna sila papeževa. Ako se torej združita v prizadevanju za mir največja moralna in največja gospodarska moč, smemo tipati, da trud ne bo zaman,
SUrovni glasovL
Nevtralno časopisje se zelo peča a možnostjo, da se prično mirovna pogajanja. »Bascler Naclirichten« pravijo, da se ne bo sklenilo premirje pred mirovnimi pogajanji, pač se pa bo, ko se bodo velesile nekoliko približale ena drugi. Baje bi Nemčija Belgijo izpraznila. če bi ji jamčili, da bo Belgija v bodoče prijazna Nemčiji. Tudi Francijo bi izpraznili, a proti ugodnostim v naselbinah. List sodi, da bodo vprašanja naselbin najbolj ovirala mirovna pogajanja. »Ziir. Ztg.« opozarja na As-quithov izrek: Kdo more bolj želeti miru kot mi, in pravi, a vse kaže, da se odpira pot miru. »Leipziger Neueste Nachrichten« izražajo v daljšem članku bojazen Vsenemce.v, če bi Nemčija izpraznila Belgijo, češ, da bi Angleži skozi Belgijo vedno ogrožali Nemčijo in pravijo, da če se izprazni Belgija, bi to pomenilo poraz Nemčije. »A Vi-lag« pa priporoča, naj se poročila o Wilsonovih naporih glede na mirovna pogajanja previdno presojajo.
K v, avslrijs&emo vojnemu posojilo.
V seji prigledne komisije za drJavne dolgove, v kateri so razpravljali o izdaji V. vojnega posojila, je poudarjal finančni minister, kako trden je avstrijski državni kredit. Odkrito in brez pridržka je govoril o bodočem gospodarskem položaju naše države, iz česar smemo sklepati, da čuti naša finančna uprava trdna tla pod nogami in vć, da ji bo mogoče državno gospo-darstvo voditi krepko nakvišku.
Tod in tam se sliši namigovanje, češ, da se bodo prej ali slej znižale obresti za sedanja vojna posojila. Talce izmišljene, neutemeljene govorice pač ne bodo zavedle nobenega zavednega Avstrijca.
V. avstrijsko vojno posojilo bo nudilo podpisoval cem enako velike koristi in ugodnosti, kakor vsa prejšnja. Tudi topot se izda v dveh oblikah: kot 40 letno, davka prosto, 51/2 odstotno amortizačno državno posojilo in kot 5V2 odstotno, davka prosto vračljivo posojilo na državnozakladne liste s 51/2 letnim rokom do 1. junija 1922. Pričakovati je, da bo večina podpisovalcev tudi sedaj dala prednost 40 letnemu amort. posojilu, kakor se je to zgodilo pri četrtem vojnem posojilu. Subskripcijska cena za ta vrednostni papir znaša 92,50%, o čemer se ne sme pozabiti, da se ta znesek še zniža, ker se podpisovalnice na korist pod-pisovalcem odpovedo proviziji. S'/.lctni dr-žavnozakladni listi sc izdajo po kurzu 96.50%, od katerega zneska se istotako odbije nagrada podpisovalnic.
40 letno državno posojilo bo donaša'o naslednji dobiček: Ob delnem vračilu-1922. leta 7,31%; 1926. leta 6,66%; 1923. leta 6,51%; 1931. leta 6,36%; 1936. leta 6.22%; 1941. leta 6,14%; 1946. leta 6,09%; 1951. leta 6,05% in končno 1956, leta 6,03% Iz tega se vidi, da znašajo obresti tudi ob zadnjem izplačilnem roku še nad 6%. kar je pač nad vse lep dobiček.
V 5Ц letih vračljivi 5'o odstotni državni zakladni listi donašajo 6'4% obresti. Vojno posojilo je v obeh oblikah vsakega davka prosto.
Podpise na V. vojno posojilo sprejemajo predvsem c. kr. poštnohranilnični uradi, vse državne blagajne in davkarije, potem banke, hranilnice, menjalnice, kreditne družbe itd., kjer dobe podpisovaloi tudi vsa mogoča podrobna obvestila o vplačilu, obrestih, donosnosti ter sploh vsa ■»otrebna pojasnila .
Riiffipsks bojno Drlo pri Prede-olo prebilo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dana], 17. novembra. Uradno: Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Karla.
Avstrijske in nemSke sile so predrle sovražne črte vzhodno predealske ceste. V severni Vlahi)! Je tudi sicer položaj popolnoma ugoden. Včeraj so tam zopet ujeli nad 2000 ujetnikov. Pil Soosmeztt so pridobili Bavarci Runcul Mare. Nadaljuje se boj za višine, ki leže Jugovzhodno prelaza T51gyes. Rusko topnlitvo Je v gozdnih Karpatih mestoma živahno delovalo.
Bojna črta maršala prlnea
Leopolda Bavarskega.
N18 norega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fmL
NEMŠKO URADNO P0B06IL0.
Berlin, 17. novembra. Veliki glavni Stan:
Bojna Črta maršala prlnoa
Leopolda Bavarskega.
Med morjem in Karpati so se le malo bojevali.
Bojna črta generalnega pol-
k o ▼ n i k a nadvojvoda Karla. I V gorovju Gyergy5 na višinah ▼zhodno doline Putna se Je Rus iilavo upiral našim napadom. £e večkrat preizkušeni bavarski rezervni pešpolk It. IS Jo na meji vzhodno Kezdyvasar-heiy z naskokom vzel Runcnl Mare in ga drial proti močnim napadom. Nemške ln avstrijske čete so vlomile zahodno predealske ceste v rumunsko postojanko. Čete, katerim poveljuje generalni poročnik Krafit von Dellmenslngen, so med prodiranjem Južno prelaza Rdečega stolpa, med včerajšnjimi boji zopet odvedle v zaledje 10 ujetih častnikov ln nad 1500 mož. Na ostalih mestih erdeljske bojne črte so »oleg navedenih ujeli nad 050 Rumunov. Čete poročajo, da se rumunsko prebivalstvo udeležuje bojev.
f. Balkansko bojliče--o> pri silistri so s topovi živahnejše streljali kot preJSnJi dan.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
v	Romunsko uradno poročilo.
-sx v 16. novembra. Na zahodni meji Moldave je sovražnik večkrat brez .c uspeha napadel. Ujeli smo 90 mož in zaplenili dve strojni puški. Na meji severno Mungeni do doline Prahovo nevarni boji, streljalo se je tudi s topovi. Pri Dragoslavelah je sovražnik besno, a brez uspeha napadal. Vrgli smo ga z velikimi izgubami zanj. V dolini Aiu-te besni boji. Naše čete so se umaknile na levem bregu proti Areful Rada-cinesti. Na desnem bregu smo svoje postojanke držali. Pri Jiu so se umikale naše čete proti Capaciosi, jugovzhodno Turgujma. Pri Črni boji poizvedovalnih čet in slab ogenj s topovi. Ob celi Donavi slab ogenj s topovi in boji pehote. V Dobrudži se ni nič iz-premenilo.
Zarota proti rumunsklm voditeljem strank.
»Petit Parisien« poroča: V Rumuniji so zasledili zaroto na življenje Bratianua, Take Jonescua in na Fili-pescua, ki je že medtem umrl. Zaroto so vodili odvetniki. Proti zarotnikom se bo v kratkem izvedla razprava pri eodišču.
Rusko uradno poročilo.
15. novembra. Zahodno bojišče. Naše čete so napadle pri Narajevki v okolici višin vzhodno vasi Lipnica Dolna; sovražnika so pregnale iz naših jarkov, ki jih je bil zasedel na obeh straneh ceste južno vasi Slaventin. Privedli smo ujetnike in dve strojni puški. Sovražni protinapadi niso uspeli.
Rumunsko bojišče. Erdelj-s k o : Severno in južno doline Oitos so napadli Rumuni in vrgli sovražnika; ujeli so več mož in zaplenili tri strojne puške. V dolinah med Tergului in Jiu je sovražnik že dalje trdovratno napadal. Sovražniku, k: je ojačen z novo došlimi nemškimi četami, se je posrečilo, da je na nekaterih mestih rumunske čete potisnil nazaj. — Iz
Dobrudže se nič važnega ne poroča. • • •
Položaj na Erdeljskem sijajen.
General pehote pl. Arz je izjavil Vojnim poročevalcem, da je položaj na erdeljskem bojišču sijajen in da je Erdeljska zavarovana. Škode sovražnik Erdeljski ni napravil velike, če se pomisli, da sta sc valili dve veliki armadi sem in tja. Vojska proti Rumuniji se nadaljuje po načrtu. Po vojni
napovedi so se čete načrtoma umaknile; vpad Rumunov me ni presenetil. Niti en dan se nisem razburjal. Vedeli smo, kako bo izpadlo. Naše odredbe se bodo v poznejših časih boljše presojale. Položaj je sijajen in s popolnim zaupanjem gledam v bodočnost. _
Resen položaj Rumunije.
BaseL Vse brzojavke, ki prihajajo iz Bukarešta, dokazujejo, da s« položaj ni izpremenil. Nemci in Avstrijci neprestano pritiskajo na severni rob Vlahije z vedno večjo besnostjo in ogrožajo Rumunijo.
Stockholm. Iz Jassyja se javlja: Položaj Rumunije je zelo resen; nova ofenziva osrednjih velesil v odseku Jiu postaja vsaki dan hujša in postaja Rumuniji vedno bolj nevarna.
Stockholm. Iz Jassyja se javlja: Položaj Rumunije je zelo resen. Operacije so naperjene proti Campolungu in Sinaiji. Rumuni se morejo zanašati le še na to, da pridejo pravočasno ruske pomožne čete na pomoč. Če bi sovražnik vdrl na planoto, bi postala Rumunija bojišče druge vrste, ker bi postala važnejša ruski bojni črti. Kronski svet v ruskem glavnem stana.
»Novo Vreme« poroča, da bo v kratkem zboroval v glavnem stanu nov, zelo važen kronski svet. Razpravljali bodo o vprašanjih, ki se tičejo rusko-rumunskega bojišča. Sklepali bodo, kako bi zadržali Mackensenovo in Falkenhavnovo prodiranje v Rumuniji in v Dobrudži, kronskega sveta se bodo udeležili ruski in rumunski generali in francoski general Berthelot.
Angleži o položaju v Rumuniji.
Rotterdam, 17. novembra. »Times« pišejo o položaju Rumunije: Rumuni niso nadaljevali svojih napadov na moldavski bojni črti, ki so jih pred tremi dnevi napovedovali v Bukareštu; Rumuni se nasprotno celo umikajo. Čete osrednjih velesil napadajo zdaj eno, zdaj drugo dolino. Vse izpremembe v zadnjem tednu in prej so koristile sovražniku. Falkenhaynove čete so z zahoda in vzhoda prekoračile mejo. Sovražnik je od vrha prelaza Vulkan 20 km, od vrha prelaza Rdečega stolpa 25Уг km, od vrha prelaza Torzburg 27 km in od vrha prelaza Predeal 8 km navzdol, in sicer na rumunskih tleh. Rumuni so izvzemši predealskega poraza v svojem poročilu 14. t. m. priznali, da so se morali umakniti.
Italijani o rumunski vojski.
Milan, 16. novembra. »Corriere della Sera« javlja preko Pariza, da vsa poročila opozarjajo na vedno močnejši pritisk sovražnika na Vlahijo in da se Rumuni umikajo. Severovzhodno Campolunga so se Rumuni pač upirali več časa, kakor se je pričakovalo, a sovražnik je prodrl na levem bregu Alute 30 km daleč do vasi Sa-latrucelu; od tam v mesto Rimnik je le še 10 km hoda. Na desnem bregu Alute, kjer je več ovir, se bore že 25 km južno meje. Še resnejši je položaj v dolini Jiu, kjer so se morali Rumuni umakniti v drugo črto, ki so jo zgradili najbrže 35 km od meje, da
branijo mesto Tergu-Jiu.
* • »
Rusija se pripravlja za vojsko 1917.
Berlin, 17. nov. Z ruske meje se poroča: Rusko vojno ministrstvo se je pričelo pripravljati za vojsko 1917. Letnik 1898. je že vpoklican. Polovico tega letnika bodo prihranili za spomladansko ofenzivo.
Umor škofa v Moskvi
Stockholm, 17. novembra. V Moskvi je tolpa, ki je v službi ohrane do smrti pretepla škofa staroverske ruske cerkve Mihaela.
Sovražni lelolec metal Me ш mm-kovo.
Monakovo, 17. nov. (K. u.) Vojno ministrstvo javlja: Danes opoldne okolu 1. ure je priletel nnd Monakovo sovražni letalec, ki je vrgel sedem bomb. Škode na blagu Je le malo; človeških žrtev ni. Letalec je odletel proti zahodu.
Požar v Amangeisko.
Sedem parnikov razstreljenih. — 37 skladišč uničenih. — škode 11 milijonov rub.
Stockholm, 17. nov. Ruski list »Arh-angelsk« poroča: Na torek zvečer je prebudil mesto strašen pok. Kmalu na to so videli velikansk plamen, ki je zagrnil skoro celo pristanišče. Kakor da bi bil dal kdo znamenje, je četrt na 7. uro zletelo v zrak sedem parnikov, ki so pripeljali v arhan-geljsko pristanišče strelivo. Razstrelba je bila tako silna, da so leteli železni kosi ladij 700 metrov daleč, Pristanišče je bilo nekaj minut podobno ognjeniku, kadar blu-va ogenj. Z zemlje j«e izginilo brez sledi 37 skladišč. Škodo cenijo ne II milijonov rubljev. Mrtvih je veliko, n». /urn«-, ranjenih je 763 oseb; a pod razvalinami ««-. š« žrtve nahajajo. Pristanišče so zaprli. ,
X X x
Arhangelsk je glavno rusko pristanišče v Ledenem morju. Ker je sedaj Vzhodno morje zaprto, je Arhangelsk edino evropsko pristanišče, s katerim Rusija lahko razpolaga. Mesto leži ob izlivu Dvine v Belo morje, ustanovljeno je bilo 1. 1584. in šteje 25.000 prebivalcev.
Poljska.
Rusija namerava anektirati vzhodno Galicijo. , iS"
Iz Kodanja se poroča: Ruska vlada namerava, da odgovori na proglasitev kraljevine Poljske, anektirati vzhodno Galicijo.
Poljska armada.
Stookholm, 17. nov. V »Novoe Vre-mja« izvaja poveljnik poljskih legij na Ruskem, da bo nova poljska armada, ki se bo borila v zvezi z osrednjima velesilama, šteta najmanj 700.000 mož.
Boji v okolici Bitolja in ok CnL
V okolici Bitolja in ob Črni se bojujejo noč in dan. Bolgarsko-nemška armada brani svoje postojanke z nezlomljivo odločnostjo in zadaja sovražniku neverjetne izgube. Uradna poročila pravijo, da ob Črni vsak meter zemlje stane življenje enega Srba, V tem smislu je treba vzeti opustitev bolgarsko-nemških postojank Tepa-ve in Cege. Pozabiti se pa ne sme, da sovražnik nadaljuje svoje operacije z vso svojo silo in z brezzglednim topovskim ognjem in da južno od Bitolja najljutejše napada z množicami.
Sofijski merodajni vojaški krogi smatrajo napade pri Bitolju za resne, so pa glede na izid popolnoma mirni. Glasilo vojnega ministrstva piše k tem bojem: Naš obrambni boj v Macedoniji je dosegel svoj cilj: izmučiti sovražnika. Čim pogostnejši bodo srbski, ruski, francoski in angleški napadi, tem ugodnejše je to za našo stvar. Naša macedonska obrambna črta je podobna mlinu, ki počasi melje sovražnika. Ne pretiravamo, če na podlagi zanesljivih uradnih poročil rečemo, da je sovražnik v Macedoniji na mrtih, ranjenih, bolnih in ujetnikih izgubil več, kot pa odgovarja moči naše cele obrambne armade.	,
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 17. novembra. Veliki glavni stan:
Med jezeroma Malik in Prespa na zahodnem robu Utoljske planote in na vlSinah severnovzhodno Cegla (v ovinku črne) smo odbili nove močne napade čet sporazuma.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Francosko balkansko uradno poročilo.
16. novembra. Angleži so vzeli pri Strumi s sijajnim bojem vas Kakaraka na vzhodnem bregu Tahinskega jezera. Kljub dežju in snegu je pri Črni naša ofenziva zmagovito napredovala. V ovinku reke je bila bitka skrajno besna. Protinapadi Nemcev in Bolgarov ponoči od 14. na 15, niso v nobenem mestu naše ofenzive zavrnili; za sovražnika je bila moreča; ujeli smo 400 Nemcev. Francosko-srbske čete so izrabljajoč svoje uspehe severno Tepa-peja napredovale proti Jaratoku. Sovražnik je vsled učinka naših topov in radi besnega pritiska naše pehote popustil ponoči svoje postojanke, ki jih je bil tekom več mesecev močno utrdil. Francosko - ruske čete, ki so zasledovale sovražnika severno Kenali, so dosegle desni breg Kire, 6 km južno Bitolja. Zasedli smo vasi Babjant, Torodjin in Vološino.
Nove Italijanske čete v Solunu.
Italijanski listi poročajo, da so prišle v Solun nove čete.
Grško.
Grška zbornica.
Kolin, 17. novembra. Iz Aten poročajo: V zbornici je navzočih 120 poslancev. Tribune so prenapolnjene. Ko je metropo-lit odmolil, je Zambros prečital odredbo o otvoritvi zasedanja. Predsednik je izjavil, da se bo zbornica sešla, ko bo doseženo postavno število. Poslanci so se razšli z bi}rnimi aklamacijami na kralja, ustavo in narod. Zbornica je odgodena na nedoločen čas.
Vedno nove zahteve entente.
Francoski vojni minister je izročil grškemu vojnemu ministru spomenico, ki zahteva, naj dovoli grška vlada sporazumu uporabo železnic, izroči naj del topov, izžene naj osebe, ki so na sumu, da so nemški agenti, in da sporazum zasede nevtralni pas, ki loči staro in novo Grško. Milanski listi poročajo iz Aten, da je izrazil francoski vojni minister Roque«, da so Venize-listi že poslali en polk solunski armadi in da že oborožujejo drugi polk. Končno je napovedal, da bo zmago sporazumu odločila velikanska bitka bodočo spomlad*	. .
Poslaniki osrednjih sil v Atenah.
»Novoe Vremja« poroča iz Aten: Poslanike osrednjih sil bodo v najkrajšem času izgnali.
Boji do zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 17. novembra. Veliki glavni stan:
Bojna črta kraljeviča Rupreta Bavarskega.
Na obeh bregovih reke Somme so se razvili od časa do časa zelo močni boji s topovi. Angleži so proti večeru napadli Beauoourt, napadalni pripravljalni ogenj se Je razSiril tudi na južni breg reke Ancre- Napad se Je izjalovil ravnotako kakor nočni napad zahodno Le Sars. Pri poti Fleurs—Thilloy je polk gardnih grenadlrjev zaplenil S strojnih puSk, ko Je čistil neko angle-Iko gnezdo. Napadi Francozov na obeh straneh črte Sailly-Saillisel niso napa« dalcu ničesar pridobili. Letalci obeh strank so podnevu iu ponoči živahno delovalL
Prvi generalni kvartirni mojster: >, pl. Ludendorff.	C
Francosko uradno poročilo.
16. novembra ob 11, uri ponoči. Pri Somme so naše čete z živahnim protinapadom pregnale sovražne oddelke, kate* rim se je bilo posrečilo, da so se vstalile v nekaterih hišah severozahodno Saillizela, Pri Ablaincourt se topniški boj živahno nadaljuje. Sicer je bilo podnevi povsod mirno.
Zračna vojska. Voznik nekega našega letala je prisilil 15. novembra neka sovražno letalp, da se je moralo izpustiti na tla.
Belgijsko poročilo, Z belgij* ske bojne črte se nič posebnega ne po« roča.
Borba ob Ancre.
Wolffov urad poroča: Angleži Ц Francozi imajo po 130 bojnih dnevih nad 800.000 mož izgub. Kljub tem veli-i kanskim izgubam so njihovi uspehi le malenkostni. Glavni sdnek proti višii nam Serre in cesti Serre—MaiUy se je izjalovil po srditem boju moža z moi žem. Angleži so zastavili tu najmani 7 divizij. Po srditih pobližnjih bojih za posamezne jarke se jim je posrečila po 12 dnevnem sipajaSem. ogmju popoln noma razstreljeho i>ostojanko vtisniti Pa so se že pri Grandcourtu moratf ustaviti.
Vojsko z Italijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 17. novembra. Uradno:
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hfifer, fml.	,
Italijansko uradno poročilo.
16. novembra. Na tridentinski bojni črti je nastopalo topništvo. Naši topničarji so obstreljevali sovražna krdela čet in voz, ki so se premikala v odseku Adiške doline in v kotlini zgornjega Astica. V Kar. nijo so vpadala sovražna letala, ki so obstreljevala kolodvor Per la Carnia, a ško. de niso povzročila. Pri prekopu Ferro sta dve bombi, ki sta padali na Maggio Udi. nese, ubili dve in ranili tri ženske. Na vi-šini Sv. Marka vzhodno Gorice so naše čete v varstvu mogočnega zapiralnega og« nja topov zasedle jarke, ki so jih bile dne 14. novembra izpraznile. Ponoči je polz. kusil sovražnik besen presenetljiv napad katerega smo popolnoma odbili.
Na Krasu je delovalo topništvo. V odseku Hudega loga so popravile naše čete s prodiranjem kos bojne črte. Nekaj vojakov so ujele v malih praskah in se polastile dveh metalcev min. Sovražna letala so vrgla nekaj bomb na Dol, a škode in žrtev ni.
Priprave za novo laSko ofenzivo. v
, »Neue Zilricher Ztg.« poroča iz Milana: Znatne množice izvežbanih vojakov iz različnih garnizijskih mest so odšle na bojišče. Z bojišča došli vojaki poročajo o znakih nove ofenzive. Vse kaže, da se bo topot odmor do začetka novega sunka skrajšal. Dalje po> ročajo s fronte došli vojaki o intenzivnih pripravah za novo ofenzivo na južnem Krasu. »Popolo d' Italia« prinaša poročilo o položaju na bojišču, ki opisuje velike povodnji, vsled katerih morajo laške čete veliko trpeti, veči krat so do vratu v vodi.
Plaz prinesel laško patruljo pred naie postojanke.
V dolini Ampezzo se je utrgal plaz, ki je odnesel seboj večjo laško patruljo in jo prinesel do naših postojank. Naše čete »o hotele takoj pričeti z rešilnimi deli, pa jo to preprečil ogenj iz italijanskih strojnih pušk. Tako &o morali Ita-l Uiani do krivdi lastnih tovarišev umre*
ti. Plaz je zasul tudi dva moža naših obmejnih čet-
O zračnem napadu na Padovo
poro!a »Secolo« 17. t. m.: Dozdaj so našli pod razvalinami 90 mrtvih žrtev zračnega napada minule sobote. Kardinal državni tajnik Gaspari je brzo-javil: Sv. oče, ki graja obstreljevanje in usmrčenje nedolžnih žrtev s katerekoli strani, pošilja rodbinam žrtev 10 tisoč lir, mo-li zanje in jim podeljuje apostolski blagoslov. Svobodomiselno časopisje najskrajnejše levice se zelo jezi nad to brzojavko in pravi, da se sv. oče odkrito zavzema za osrednji velesili. Pri pogrebu žrtev je govoril minister Bisolatti, ki je na pokopališču govoril proti poizkusom »surovega« sovražnika, da preplaši Italijane.
Obsojeni prijatelji miru.
Lugano, 17. novembra. (Kor. ur.) Vojno sodišče v Rimu je tajnike in člane socijalističnih organizacij v Rimu radi poskusa vprizoriti protipatrijotič-no agitacijo za mir obsodilo na 5 oziroma 6 let ječe.
Pariški posveli.
Curih, 17. nov. (K. u.) Laški listi poročajo iz Pariza, da so se razgovori zastopnikov vlad in generalnih štabov že včeraj končali. Znani zastopniki vlad s Tittonijem, dalje poslaniki Anglije. Rusije, Italije, Japonske, Srbije, Belgije in Rumunije so imeli posvetovanje sami zase v Parizu, zastopniki generalnih štabov pa v francoskem glavnem stanu; imeli so pa skupno končno sejo. Doslej je še tajno, o čem so sklepali in kaj so sklenili.
Vo'oške vesli.
Izgube 55. pešpolka.
(Iz seznama izgub št. 436.)
Mrtvi: Inf. Batič Alojzij, 4. nad. s., Črniče, 1895 (29./7. 1915); inf Bavec Alojzij, 4. nad. s., Stari trg, 1887 (31./7. 1915); inf Brezigar Marij, 3. nad. s., Podgora, 1891 (29./7. 1915); inf. Brič Josip, 4. nad. s., Dornberg, 1895 (29./7. 1915); inf. Čresnar Martin, 1. nad. s., Konjice, 1897 (14./8. 1915J; inf. Dekieva Rupert, 3. nad. s., Vremski Britof, 1895 (2./7. 1915); inf. Fortuna Ivan, 3. nad. s., Dekani, 1887 (17./6. 1915); inf. Gulj Ivan, 2. n.-d. s., Kobajla, 1880 (15./6. 1915); inf. Hribar Šimen, 4. nad. s., Velikovec, 1879 (8./5. 1915); inf. Hrovatin Ivan, 3. nad. s., Osck-Dutovlje 1895 (14./6. 1915); inf. Jast Andrei, 2. nad. s., Križe, 1895 (15./6. 1915); inf. Jug Ivan, 4. nad. s.( Volče. 1895 (1Л 1915); inf. ICa-stelec Josip. 2. nad. s„ Semič, 1895 (29.,'7. 1915); inf. Klanjšček Rudolf, 4. nad. s., Bate, 1895 (29-/7. 1915); inf. Knez Franc, 1. nad. s., Trst, 18G8 (18./5. 1915); inf. Kokalj Alojzij, 2. nad. s., Kamnik, 1878 (10./6, 1915); inf. Kranjc Rudolf, 1. nad. s., Grahovo, 1882 (15./6. 1915); in!. KraScvec Ivan, 3. nad. s Stari trg, 1895 (14./6. 1915); inf. Martinjak Jos., 2. nad. s., Cerklje, 1891 (23./8. 1915); inf. Mele Matija, 1. nad. s„ Cerknica, 1833 (22-/8. 1915); inf. Mi-lanič Alojzij, 1. nad. s., Vojščica (29./8. 1915); inf. Okroglič Anton, 2. nad. s., Kal, 188S (6-/6. 1915); inf. Pavlin Rafael, 4. nad. s., Gorica, 1895 (23./10. 1915); inf. Podgornik Ivan, 4. nad. s., Črnivrh. 1890 (30./7. 1915); inf. Presen Štefan, 2. nad. s., Ajba, 1883 (10./5. 1915); inf. Primožič Ivan, 3. nad. s., Renče, 1890 (25./3. 1915); inf. Ribič Rudolf, 1. nad. s., Ptuj, 1891 (15./6. 1915); inf. Rožič Matija, 1. nad. s„ Črnomelj, 1331 (29./7. 1915); inf. Setnikar Jan., 2. nad. s., Polhovgradec, 1915 (29./7. 1915); inf. Sever Anton, 2. nad. s„ Ljubljana, 1895 (2.11. 1915); inf. Škrabar Anton, 2. nad. s„ Trojane, 1895 (17./6. 1915); inf. Svetina Josip, 2. nad. s., Dane, 1882 (5,/7. 1915); inf. Trele Franc, 2. nad. s., Poljšak, 1891 (23./6. 1915); poddes. Vavpetič Simon, 2. nad. s., Cerklje 1830 (8./5. 1915).
Nemško uradno poročilo.
Berlin, 17. novembra. Wolffov urad poroča: 17. novembra zvečer:
Na zahodni in vzhodni bojni črti nobenih velikih bojev. Našemu prodiranju v Vlahiji, kakor ponovno poročajo čete, se upira rumunsko prebivalstvo z orožjem. Na macedonski bojni črti so se izjalovili ponovni napadi ententinih čet.
Rusija dementira.
Iz Peterburga prihaja poročilo, tla je fcuski minister za ^zunanje zadeve zastopnikom Rusije pri zveznih državah sporočil, da so vesti o posobneni miru Rusije z Nemčijo popolnoma neresnične ter jih odločno dementira. Rusija je daleč oddaljena od tega, da bi mislila na poseben mir ter hoče skupnega sovražnika s svojimi zavezniki končno premagati. Tega sklepa da ne morejo preprečiti nobene spletke.
Angleži za nadaljevanje vojske.
London. Parlamentni poročevalci listov kažejo na to, da jc bilo karakteristično v včerajšnji angleški spodnji zbornici naziranje, da bo vojska trajala še dolgo. Posebno sir John Simons povdarja, da mora Angleška vztrajali.
Novi predsednik ruske dume.
Pctrograd. Rodzianko je izvoljen za .isednika ruske dume,
»Dcuiscniand«.
Amsterdam, 17. novembra. (Kor. ur.) V protislovju s prejšnjimi poročili javlja
Reuter iz New Londona (Connekticut), da se je nemški podmorski trgovski čoln »Deutschland« odpeljal šele danes zjutraj ob 1. uri 30 minut.
London, 18. novembra. Reuter poroča: Trgovski podmorski čoln »Deutschland« se je ob 5. uri 15 m zjutraj vrnil v pristanišče, ker je trčil skupaj s spremljajočo vlačilno, ladjo, ki se je potopila, 7 mož posadke vlačilne ladje je utonilo, »Dčutsch-land« ni poškodovana.
Nemški konzul umorjen.
Newyork, 17. novembra. Iz Chiuhua je došlo poročilo, da je nemški konzul v Parralu, Edgar Koch, umorjen ali pa so ga ujeli roparji, ki hočejo izsiliti odkupnino.
Dnevne novice.
Cesarjevo zdravje. Dunaj, dne 17. nov. (K. u.) Cesarjevo stanje se danes ni izpremenilo. Zaslišal je najvišjega dvorjana kneza Montenuovo, generalnega pobočnika generalnega polkovnika grofa Paara in barona pl. Bol-frasa, kabinetnega ravnatelja barona pl. Schieflla, sekčnega načelnika pl. Daruvary in načelnika generalnega štaba barona Conrada pl. Hotzendorfa in sicer zadnjega v avdienci, ki je trajala V/s ure.
-f- Izvršilni odbor S, L. S. ima sejo v torek, 21. novembra t. 1„ ob 10, uri dopoldne v deželnem dvorcu.
-f- O posvetovanju nenemških strank na Dunaju v četrtek, ki so se ga udeležili zastopniki Čehov, Rusinov, Slovencev in Rumunov, ni bilo izdano posebno poročilo, ker je imel sestanek za sedaj samo informativen značaj. Poroča se, da so zastopniki raznih narodov zavzeli stališče, da se ustavna in jezikovna vprašanja smejo rešiti edinole parlamentarnim potom, ker bi vsaka druga rešitev utegnila škodovati ugledu monarhije na zunaj in bi bila v nasprotju z državnim osnovnim zakonom. Izmed Čehov so bili navzoči: Udržal, Sta-nek, dr. Stransky, Tušar; dr. Hruban se je opravičil; izmed Rusinov Trylowsky in Če-helsky; imed Rumunov Simionovici; izmed Slovencev dr. Korošec, dr. Krek in Jarc; dr, Ravnihar se je opravičil.
+ Koncentracija vseh čeških političnih strank je gotova in se razglasi še ta teden.
+ Združenje čeških strank. »Slovanska korespondenca« poi'oča glede združitve čeških strank: V zadnjih dneh so se storile vse priprave, da se združi 108 čeških članov državnega zbora v skupnem klubu, ki bo zgrajen na obligatoričnem majoritetnem principu. V vodstvu bodo zastopane vse stranke. Na čelu kluba bo stal trium-virat. Češkemu ljudstvu nameravajo naznaniti združitev ljudskih zastopnikov že v nedeljo.
— Odlikovanja. Cesar je v priznanje posebne domoljubnosti in požrtvovalnosti pred sovražnikom podelil kanoniku metro-politskega kapitlja v Gorici msgr. Janezu Ev. K o 1 a v č i č u viteški križ Franc Jo-žefovega reda z vojno dekoracijo. — Iz istega razloga je podelil ccsar zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje grgarskemu kuratu č, gosp. Jožefu G o d n i č.
-f Zadružna Zveza v Ljubljani sprejema prijave na V. avstrijsko vojno posojilo.
-r Slovenci v Ameriki. Na drugem mestu priobčujemo danes dopis, ki so ga nam poslali naši slovenski rojaki v Ameriki. Ta dopis je zopet priča, da zdrave duše slovenskega naroda ne morejo nikjer objeti bolne ideje in da je naš narod tudi v tujini kakor doma prežet prepričanja, da edino pravi dom Slovencev je in ostane Avstrija. Tistih par agitatorjev, ki jih je speljala ententa v Ameriki na svoj led, je med našim ljudstvom v Ameriki popolnoma osamljenih. To dobro vedo Angleži, zato so zaprli vso pošto iz Amerike v našo domovino. Kljub temu se nam je posrečilo dobiti iz Amerike dopis, ki ga danes priobčujemo. Naš list je bil, ki je takoj začetkom vojske klical ameriškim Slovencem, naj tudi med njimi zmaga razsodnost in naj v težkih dneh svetovne vojne tudi oni izpričajo, da je Slovenec vedno in povsod v vsakem položaju trdno, neomah-ljivo zvest habsburškemu prestolu. Tembolj nas je razveselil sedaj dopis iz Amerike, ki zopet priča, da smo Slovenci doma in v tujini edini v glavnih načelnih točkah pravega, starega slovenskega: »Vse za vero, dom, cesarja!«
-h Avstrijska L'ga. Puljski »Hrvatski list« piše: »Pod naslovom »Avstrijska liga« je prinesel ljubljanski »Slovenec« velerodoljubui članek, ki končuje: »Ta program ima življcnsko moč ter bi moral pridobiti vso poštene Nemoe v Avstriji, ki vidijo v Avstriji svojo domovino.« Članek je plsaji skozi in skozi objektivno in dokazuje, kako Slovenci vedno mislijo na okrepitev Avstrije in njeno bodočnost.. »Ora-zer Tagblatt«, kateremu ta avstrijska izjava in ta resni in pošteni patriotizem ni povšeči, odgovarja, da je torci
po »Slovenčevem« mišljenju vsak Nemec, ki sc ne ogreva za ta program, veleizdajalec in nepošten. Milijoni Nemcev, ki ne pripadajo »Avstrijski ligi«, da se pa bodo vendar potolažili.« Mi ne sodimo tako lahkomiselno o nemškem narodu kakor »Grazer Tagblatt« ter smo uverjeni, da bo vsak Nemec, ki ima pred očmi veličino in moč Avstrije, in katerega napolnuje ljubezen do Avstrije, radostno pozdravil tak pojav v nenemškem narodu. In samo na take Nemce reflektira »Slovenec« v svojem članku. »Grazer Tagblatt« pa ugotavlja, da'je tudi takih Nemcev, katerim ni na mari samo bodočnost ljubljene nam domovine in njegovi konstataciji nimamo ničesar dodati.«
-f- Zunanji minister baron Burian se je vrnil 17. t. m. ob 3. uri zjutraj iz Berlina na Dunaj.
-j- Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil pred sovražnikom padli nadporočnik 87, pp. dr. jur. Gustav Kordin. — Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil stotnik 4. dom. pp. Franc Podgrajšek, prideljen generalnemu štabu. Najvišje pohvalno priznanje sta dobila polkovni zdravnik 53. pp. dr. Franc Šterk in stotnik 97. pp. Franc Krušič. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila nadstražmojstra 12. dež. orož. pov, Karol Drašler in Rudolf Velkaverh. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili i desetnik Maier Aleksander in pešec Kocjančič Anton, oba pri 7. pp. in pešec 17. pp. Črtane Josip.
lj Odlikovan je bil od nemškega cesarja z železnim križem 2. vrste kraljevi polkovnik Aleksander Matanovič, poveljnik neke brigade, rodom Ljubljančan.
—Uradna skrb za čisto nemšSIno. V novem poštnem in telefonskem redu, katerega je izdalo c. kr. trgovinsko ministrstvo, je odpravljena večina tujk. »Korrespondenzkartc« so nadomestili s »Postkarte« (poštna dopisnica), rekomandirana pisma so sedaj »vpisana pisma«, »Expressgebiihr« jo »Eilgebuhr« — brzinska pristojbina. Centrala se zove »Vermittlungsamt«
—	posredovalni urad, Abonnent — Teilnehmer, Abonnentenstation — Teilnehmerstelle, Abonncment — Teil-nehmerschatf, Tarif — Gebtihr, Phono-gramm — Fernspruch, Faktura — Rechnung, Manipulation — Bchand-lung, Redakteur — Schriftleiter, Kon-trolle ~— Cbervvachung itd.
— Smrtna kosa. Umrla je v ženski bolnišnici v Novem mestu vdova in zasebnica Marija Besednak iz Toplic pri Novem mestu. — Umrl je v Mariboru vpokojeni nad-učitelj Jožef Šeligo, star 76 let. — Naglo-ma je v Mariboru umrl bivši gostilničar J. Finžgar- — Pri usmiljenih bratih v Gradcu je umrl Jakob Lempl, organist od Sv. Benedikta v Slovenskih Goricah.
—	Pozdrave iz visokih planin proti novemu sovražniku pošiljajo slovenski fantje 55. pešpolka: podd. Janko Jemec, odd, str. pušk; inf. Mislej Ivan, podd. Srebot Ardr., podd. Oman Franc, inf. Bizjak Ludovik, inf. Gregorič Ivan, inf. Mikolavčič Anton, des. Gomizel Franc.
—	Iz Tržiča. V nedeljo, 5. t. m., se je oglasilo v Ljubljani odposlanstvo jugoslovanske strokovne organizacije pod vodstvom g. deželnega poslanca primarija dr. V. Gregoriča pri g. deželnem predsedniku grofu Attems v zadevi aprovizacije trga. G. deželni predsednik jc zastopstvo delavstva zelo prijazno sprejel in poslušal vse njegove želje ter obljubil svojo pomoč. Že 9. t. m. se je vršilo pod predsedstvom gosp, okrajnega glavarja Schitnika seja občinskega odbora ter zastopnikov delavstva, kjer sc je sklenilo nakupiti v okolici najpotrebnejših živil za zimo. Govorilo se je o preskrbi mleka, jajc in drugih potrebščin. Aprovizacijski odbor se je pomnožil z zastopniki tovarn in delavstva, — Šole so zaprte radi ošpic do 20. t. m. Dosedaj je obolelo mnogo otrok, izmed teh jih jc umrlo 12,
—	Pokopali so včeraj popoldne na kranjskem pokopališču Kari a W i n -d i s c h e r j a, Rajni je bil velik posestnik v Kranju, imel jc svečarijo in nekaj let. tudi tovarno za slaščioei. Pri tej pa ni imel sreče in jo je moral končno opustiti. Ta nesreča ga je močno razburila, mu zrahljala zdravje in ga ko-liečno ugonobila. — Precejšnje število odličnega meščanstva, ki jo rajnika spremilo na zadnji poti, jo s tem pokazalo, da je cenilo njegovo dobro srce in ustrežljivost. Med pogrcbci smo ona-zili tudi okrajnega glavarja g. Šarca.
—	Dragi Kare 1, počivaj v mini!
—	Iz ruskega ujetništva sc je oglasil kadetni aspirant in cand. iur. Ciril Osana. Ujet je bil 8. avg. na Rusko Poljskem. Njegov mlajši brat se pa nahaja že eno leto težko ranjen v italijanskem ujetništvu in sicer v Genovi. — Iz ruskega ujetništva se je oglasil Anton Lavnič iz Kozaric. Lavrič so je oglasil šo-le po dveh letih. — Oglasil se je iz ruskega ujetništva cand. iur. Janko
Č e r č e k, c. kr. poročnik v rezervi, sin c. kr. ravnatelja zemljiške knjigo v p. Ivana ČerLeka. Piše staršem, da so nahaja v Kijevu zdrav. Ujet je bil 12. avgusta 1916. Karta je datirana z dnem 30 avgusta. — V ruskem ujetništvu so nahaja enoletni prostovoljec stud. phil, Zdravlto Pogačar.
—	55. pešpolk »Nikolaj I., kralj črnogorski«, je vzhodnogaiiški polk, ki se rc-krutira iz dopolnilnega okraja Brzežany.
—	Požigi brez konca. Iz Celja sc nam poroča: Kakor se vidi iz požarov v zadnjih dneh, požigi v naši okolici nočejo ponehati. Prebivalstvo naših okoliških vaši celo noči vsled strahu ne gre k počitku in poleg orožništva straži svoje domove. Pa vkljub temu gori vsako noč redno naprej. V noči od torka na sredo proti 11. uri zopet naznani strel ogenj. Gorelo je v eno uro oddaljenem kraju od Celja, Sv. Nikolaj v občini Škofja Vas. V plamenih je stala hiša in gospodarsko poslopje nekega tamošnjega posestnika. Vse jo s polj^ skimi pridelki, vred postalo žrtev požara. Zgorelo je tudi več repov govedi. Škoda je'ojmraina. Čudno jc pri teh zanetljenih pfcKarih, da se ogenj s stra« liovito naglico razširi iu jc vsako gašenje z ufcpđttbm nemogoče. Vsako po-i slopje je v najkrajšem času kup pepela. Orožništvo tiit'Sfi'clovalo do zdaj štiri sumljive osebe, glavnih zločincev pa, do zdaj še ni bilo mogoče izslediti.
—	Novaihrvatska drama. Hrvatsko narodno gledfellšče bo predstavljalo v tej sezoni novo&drflmo hrvatskega pisatelja Pecija Petroviča pod naslovom »Mrak«. V, drami, razdeljeni v tri dejanja, se prikazuje bol in trpljenje slepega vojaka, ki se je vrnil z bojišča.
—	Maksimalne cer.e za vino mislijo vpeljati na Hrvatskem. Najdražje vino bo stalo 2 K.
—	Prvi sneg so dobili v sredo v Zagrebu.
—	Železniški nesreči. Na kolodvor
ru na Rakeku je ponesrečil predvčerajšnjim 37 let stari strojevodja južno žel- Anton Krobolšek. Skočil jc namreč z vozečega vlaka, ker se je bilo bati karamboia z nekim drugim vlakom ter si pri tem zlomil levo nogo pod kolenom.
—	Gospodinje, pozor! Gospodinjam toplo priporočamo vkuhavanje šipka, ki je zdaj prav lepo dozorel. Šipck аЦ šipko-vec (tudi aženpeč imenovan) je i/kijj^tapto rdeči sad divjih ali necepljenih vrtnic, ki rasto navadno ob robovih gozda na pri-solnčnih krajih. Šipkovec je treba olre-biti muhe in peceljčka, potem ga kuhaj v zadostni množini vode, dokler sc he raz-kuha in skoraj povre. Zatem ga jfrfareba pasirati. Meso se drži pešek tako Mbčho, da lahko peške še enkrat ali dvalfl-at z vodo zaliješ in dodobra prekuhaiH Čez noč prideneš tako dobljenemu stfl&eftui soku (ki je že precej gost) sladkorji fcallor navadno za marmelado; lahko dAT^ tiidi manj, potem počasi kuhaš, dokler^e nc zgosti kakor marelični sok in dr. Vkuhan šipck je krasna marmelada za гагпФтбс-natc jedi, tudi otrokom za priboljšfck taa kruh. Rabi se tudi kol polivka (sladka) na močnate jedi k mesu itd. Poleg tega je ta zelo zdravilna. Občinstvo na deželi opozarjamo, cla lahko prinese na trg šip-kovcc. Plačuje sc liter 10, ali če jc prav lep, tudi do 20 vinarjev. Kdor bi sadež sam doma zakuhal, bi lahko prodal marmelado, Vedno bo imela taka marmelada svojo ceno.
Vrednost kopriv. Odkar so nam naši sovražniki zaprli na morju naše trgovske ceste, od takrat ne dobivamo nič več bombaža. Da se temu odpomore, preskušali so razne domače rastline, katere da imajo najmočnejša vlakenca. Končno so dognali, da jc v tem oziru najboljše toliko omalovaževana kopriva. Zanimivo ;e, kaj se že sedaj izdeluje iz njenih vlakcnc. Izdeluje se različno belo blago do najboljših vrst, ki izgleda ravno tako kakor najboljše platneno blago. Nadalje izdelujejo za vojaško upravo blago za uniforme, in cunje za no-, ge, ki so se v vsakem oziru najboljše obnesle. Strah, da to blago ni gorko, je tudi nepotreben, ker predejo blago na poseben način, ki je vsled tega zelo gorko. Iz ko-privnih vlakcnc izdelujejo tudi vrvice, vrvi, perilo, operacijske suknje, lepe odejo,-vezenje ild. Listje koprivo, se pa uporablja za barvanje kakor tudi za hre.no,
—	Posredovalnica za pismen promet. Pri centralnem poizvedovalnem uradu za vojno ujetnike (Dunaj, I., Brandstatte 9), je ustanovljen nov oddelek »L«, ki bodo posredoval za pismen promet mod državljani v monarhiji in onimi, ki so ostali na po sovražniku zasedenem ozemlju, odnosno so bili prisilnim potom odvedeni v notranjost. sovražne države. Posredovanje so vrši na ta način, da so vsa vpra" -nja, ki dospo v ta oddelek, prevedejo v francoščino in na posebnih formular-jih potem odpošljejo »Rdečemu križu« sovražno države. Od tam došla pisma sc prevedejo v nemščino in na poseb-
nih formularjih odpošljejo adresatu. Vse, poročila, odnosno vprašanja, morajo biti strogo osebnega ali družinskega značaja in ne smejo obsegati več kakor 20 besedi. Posredovanje se bode najprvo začelo z italijanskim »Rdečim križem«. Pripomniti pa je, da jie pošiljanje in odpošiljanje tozadevnih pisem poizvedovalnemu uradu podvrženo normalni poštnini.
—	Vsled velikega deževja je zadnje 'dni Savinja na mnogih krajih prestopila bregove. V letošnji jeseni je Savinja že tretjikrat poplavila bližnje njive in travnike.
—	Kdo je mrtvi vojak? Dušno pastir-stvo c. kr. domobranskega pešpolka ljubljanskega št. 27. je sporočilo župnemu uradu v Šmartnem pri Litiji, da je dne 1. novembra t. 1. padel neki Janez Žavbi, rojen menda leta 1876. (ali 1896.); tukaj je imenovani neznan, morda je doma v kakem drugem Šmartnem. Obvestilna dopisnica je na razpolago pri zgoraj imenovanem žup-nem uradu.
UoDijanske novice.
' lj Katoliško društvo za delavke priredi v nedeljo, dne 19, novembra, društveno predavanje v prostorih »Šentjakb-skega prosvetnega društva«, Sv, Florijana ulica 15, Začetek točno ob 6. uri zvečer. Predava preč. gospod stolni vikar Matija Škrbec.
ljlz mestnega magistratnega gre-mija. Od mesarjev, ki so si zgradili lesene lope v Šolskem drevoredu se zahteva izjava, da so te lope le provizo-rične in da jih bodo morali takoj odstraniti, kadar bo to zahteval magistrat. — Za spominske listke na gro-beh o Vseh svetih se je nabralo 2300 K. Poleg tega je došlo še mnogo darov od raznih oseb in tvrdk. — Občinski svetovalec Lil le g se je pritoževal, da se na trgu nihče ne drži maksimalnih cen. Za jetra, ledvice,pljuče je določena maksimalna cena 3 K 60 v., prodajajo jih pa po S, 6, 7 K. Ravno tako razmerje je pri slanini, masti. To se godi vpričo tržnih organov. Prodajalci so Često surovi. Župan je izjavil, naj občinstvo samega sebe brani s tem, da podaja pritožnemu uradu pritožbe. Vse se bo preiskalo in krivci bodo kaznovani.
lj Iz seje mestnega aprovizačnega odseka, Na karte, ki jih ima občinstvo sedaj v rokah, dobi prihodnji teden četrt kile moke a% karto. — Novonastavljeni nadzornik ljubljanskih pekarn g. Jenko je podal prvo. poročilo, ki je pričalo, da mu je resno aa tem, razmere zboljšati. Pod njegovim nadzorstvom se je peka v mestnih pekarnah že znatno zboljšala, nadzoroval je že tudi 13 drugih pekarn, ostale slede. Da doslej kruh ni bil povsod dober, je vzrok, da so peki dobili za eno peko preveč moke, Ta drugo pa premalo in so pri drugi peki varčevali z drvmi. V kratkem se bo prodajo kruha uredilo, da se bo kruh prodajal samo od 6. zjutraj do 2, popoldne, — Centrale za loj je loj v Ljubljani zaplenila. Vloži se pritožba proti temu, na centralo za loj se pa piše, naj mestni aprovizaciji odstopi primerno količino loja, — Od tovarnarja sveč g. Kopača se kupi 1000 sveč, ki se bodo prodajale po 1 K 80 zavitek, — Sklene se, da mesto kupi 1000 prešičev in jih kolje v lastni režiji. Meso, kolikor ga ne bo prodanega, se konservira v klobase. Porabi se Zajčevo in Golobovo prekajeval-nico. Špeh, ki ga pridobe mesarji od prešičev, bo pod natančno kontrolo. Že sedaj špeha ne smejo prodajati v klavnici, vsak mesar pa bo moral voditi tudi natančen zapisnik, koliko špeha je pridobil in koliko ga je prodal oziroma kaj je napravil ž njim. Eno tretjino špeha, ki ga pridobe mesarji, bo meštna aprovizacija rekvirirala. Za nadzornika mesarjem bo imenovan policijski nadstražnik V e č e r i n, ki gre pri drž. policiji v pokoj. — Prebero se razne pritožbe. Pritožbe proti pekom se odstopijo oekovskemu nadzorniku, ki jih preišče in bo o tem poročal. Prišlo je več pritožb proti peku Bončarju, da prodaja predrag kruh. Uvede se preiskava. — Občinstvo se vnovič opozori, da vsako utemeljeno pritožbo naznani mestnemu pritožnemu uradu od 3. do 5. ure popoldne, — Upoštevalo se bo nekatere pritožbe za boljšo razvrstitev prodajaln kruha in moke.
lj Iz c. kr. mestnega šolskega sveta. O redni seji c. kr. mestnega šolskega sveta, ki se je vršila v petek dne 3. nov. 1916, je došlo sledeče poročilo. Potem, ko otvori predsednik sejo in proglasi sklepčnost, oglasi zapisnikar kurencije iz predsedstva in pove, kako so bile rešene, kar se vzame na znanje, Odobri se zapisnik zadnje seje z dne 12. septembra 1916. Razpravlja se o prošnjah za razpisana učna mesta na I. in na II. mestni deški šoli, na pomožnem oddelku IV. mestne deške šole, na mestni nemški deški in pa na šišenski dekliški osemrazrednici ter se sklene c. kr. deželnemu šolskemu svetu predložiti za omenjene službe terno-predloge. Sklene se predložiti nasvet k vlogi knezoškofijskega
ordinarijata radi vpeljave druge tedenske ure verouka v I. in II. razredu ljudskih šol. Sklene se predložiti c. kr. deželnemu šolskemu svetu predloge o napredovanju uči-teljstva v višjo plačilno vrsto s 1. januarjem 1917. Ernestini Rekarjevi, stalni učite-teljici na mestni slovenski dekliški šoli se pripozna IV. petletnica. Prošnjo pomožnih učiteljic na mestni nemški dekliški šoli, ki samostojno poučujejo, za dovolitev nagrade je priporočilno predložiti c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Istotako je več prošenj stalnih učiteljic za dovolitev daljših dopustov priporočati v ugodno rešitev. Poročilo mestnega magistrata o nasvetih glede pomožne akcije za bedno šolsko mladino v zimskem času se izroči ла hoc odseku šolskih voditeljev in voditeljic pod načel-ništvom c. kr. okrajnih šolskih nadzornikov v nujno uvaževanje in se potrebne predpoizvedbe že vrše. Sklene se primerno proslaviti Simon Gregorčičeve smrti bližajočo se desetletnico. Ko se rešijo oziroma pojasne še nekatere interne zadeve vzgojnega in administrativnega značaja, zaključi predsednik sejo.
lj V. avstrijsko vojno posojilo morejo vlagatelji »Mestne hranilnice ljubljanske« podpisati neposredno pri hranilnici.
lj Umrli so v Ljubljani: Ilija LijoviČ, desetnik. — Mile Sučevič, pešec. — Viktorija Bizilj, hči delavke, 37 dni. — Maks Morlin, bivši profesor, hiralec, 68 let. — Sestra Edita Jera Leitgeb, usmiljenka, 62 let, — Viktorija Hiti, tiskarniška vlagate-ljica, 25 let, — Fran HFibal, hišni posestnik in strojevodja v pok., 67 let.
lj Promoviral je na graškem vseučilišču pravni praktikant, sedaj enoletni prostovoljec 27. pešpolka Feliks L u c k -m a n n za doktorja prava.
lj Razdelitev referatov mestne aprovizacije ter tržnega nadzorstva. Vsled preselitve mestne aprovizacije begajo ljudje po magistratu ter po mestu, iskajoč uradov. Da ne bo nepotrebnih potov, naj služi naslednje pojasnilo: V I. oddelek mestne aprovizacije spada: Posredovalnica za mleko. Oddaja klavne živine. Blagovni promet; Vsi aprovizačni predmeti izvzemši moko, zdrob, kruh in fižol. — Vojna kuhinja. — Vojna prehrana po znižani ceni. Nadzorstvo nad prometom, zlasti izvozom živil. — Živilska policija. — Oddaja strokovnih mnenj. — Sestava tržnih cen, — Transportna dovoljenja, —• Uradni prostori I. oddelka: Poljanska cesta št. 13, I, nad. (levo). Uradne ure za stranke: Ob delavnikih od 9. do 1. ure pop. ter od 4. do 5. ure pop. Ob nedeljah in praznikih od 10. do 11. ure dop, II, oddelek mestne aprovizacije: Moka, kruli, zdrob in fižol. Referent računski ravnatelj Trdina. Uradni prostori: Za sedaj še v mestni hiši na Glavnem trgu. — Tržno nadzorstvo. (Referent magistratni komisar Breskvar.) Tržno policijsko nadzorstvo, zlasti vzdrževanje tržnega reda. — Nadzorstvo in izvajanje cesarskih in ministrskih naredb, tikajočih se nadzorstva aprovizacije, zlasti onega maksimalnih cen ter zasledovanje navijanja cen, — Oddaja tržnih cen ter potrdila o primernosti istih. Uradni prostori: Mestni magistrat.
lj Poročil se je včeraj g. Bela Kas-sovvitz, trgovec iz Zagreba z gospico Minko Bizjak iz Ljubljane. • Bilo sre-čno!
lj Namesto venca na krsto g. Jerici Klein je darovala gospa Angela Agnola 20 kron za vdove in sirote padlih ljubljanskih vojakov.
lj Dve kolesi od biciklja sta se našli. Dobita se v Trnovem, Mala čolnarska ulica štev. 9.
lj Službe išče za inštruktorja ali hišnega učitelja od vojakov odpuščeni mlad mož, Naslov pove naše uredništvo.
Primorske novice.
Potrjena vest o usmrtitvi patra Aleksandra. Bogoslovec Bratuž Jožef se je te dni oglasil iz Gorice, kjer biva še vedno skupaj s kaplanom Jugom Jožefom v nadškofijski palači, Poroča, da biva še veliko drugih znanih družin v Gorici. Vest o usmrtitvi patra Aleksandra Iz Kostanjevice potrjuje. Poroča, da je »res zatisnil oči.«
— Imenovanje. Linijski zdravnik dr. Rihard Jug, goriški rojak, je imenovan za štabnega in fregatni zdravnik dr. Ivan F ras, štajerski rojak iz občine Dragotincev pa za linijskega zdravnika.
Skorbnt v Sv. Križa na Vipavskem. V okolici Sv. Kržia na goriškem Vipavskem so se pojavili, kot posledica nezadostne prehrane, posamezni slučaji skorbuta. Za to boleznijo je umrl 11. t. m. križki poljski čuvaj in znan lovec Anton Brataševec iz Malih Zabelj.
Č. g. Ivan Zega, župni upravitelj v Kortah, zadnji čas bivajoč v Portorose villa Trenta, se sedaj zdravi v tržaški bolnišnici ter se priporoča v molitev.
V posnemanje, šolska mladina v Kamniku je priredila gledališko pred-
stavo, katere čisti dobiček jo znašal 150 K. To, ne malo svoto pa so blagi otročiči velikodušno naklonili — goriškim beguncem. Manjkajo nam besede, da bi se zlatim srčecem blagih otrok dovolj dostojno zahvalili. Izrekamo jim tem potom le našo najtoplejšo zahvalo in kličemo: »Vivat seguentia«. — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
Osobje slavne tvrdke Zankl-slnovi, je zopet nabralo 50 K za goriške pri-bežnike in je ta znesek poslalo potom »Slovenca« »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani«. Neumornim na-birateljem in dobrotnikom goriških beguncev bodi tem potom izrečena najtoplejša zahvala.
Vodstvo zavoda Sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, je poslalo »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani« 1-10 K nabranih v tamošnjem zavodu. Slavnemu vodstvu in vsem blagim darovateljem izrekamo tem potom našo najtoplejšo zahvalo.
Letošnji oljični pridelek v Istri zaplenjen. Tržaško namestništvo je izdalo odredbo o zaplembi celokupnega letošnjega oljičnega pridelka v Istri. Obiranje oljk, naprava in razdelitev olja je poverjena deželni upravni komisiji, katero bodo* pri tem podpirale občine. Izvoz olja je dovoljen le proti pismenemu dovoljenju deželne upravne komisije. Najvišje cene olju, po katerih bo oblast prevzemala olje, se določijo s posebno naredbo.
—	Umrl je v Mariboru dr. Ferdinand Prinzig, c. kr. avskultant pri deželni sodniji v Trstu, sin dvornega svetnika B. Prinziga v Trstu.
Ponesrečeni Goričan. Predvčerajšnjim ponoči si je poškodoval na kolodvoru v Postojni desno nogo 35 let stari zavirač Josip Moc, rodom Goričan, ko ga je vrglo s stopnjic voza, na katerih je stal, ker sta dva vlaka trčila skupaj. Sicer razun tega ni bilo nesreče. Poškodovanca so pripeljali takoj v tukajšno deželno bolnišnico.
Umrl je v Pulju višji mornariški komisar Alfred Herbiczek.
—	Iz ruskega vojnega ujetništva so se oglasili oziroma poslali pozdrave naslednji goriški Slovenci: Andrej Ba-loh, doma iz Stanovišča št. 4 blizu Bre-ginja; Jožef Jurca, doma iz Komna 135, AjLojzij Urdih, doma iz Kostanjevice na Krasu.
—	Iz laškega ujetništva se je oglasil goriški Slovenec Alojzij Pangos, doma iz Škrbine št. 49 pri Komnu.
Štefan Skok iz Čepovana št. 24, pri Gorici, Primorsko, ki se sedaj nahaja v ruskem ujetništvu In sicer: Srednji Egorlik, Stavropolska gubernija, ekonomija Bagdikov — povprašuje kje se nahaja njegov oče Janez Skok.
Iščeta se brata-vojaka Terčič, doma iz Ozeljana-Sv, Mihael št. 21 pri Šempasu. Starejši F r a n c T e r č i č je pri 27. domobranskem polku, mlajši Franc Terčič je pa imel 7, septembra tale naslov: Land-sturm Etap. Bat. 400, stotnija 2., vojna pošta 376. Kdor kaj ve o njih, naj sporoči očetu beguncu Franc Terčiču v Želodniku št. 17, p, Dob pri Domžalah.
Pri prehlajenju, influenci, katarih eopil, naduhi, pljučnih in mrrličnih kužnih boleznih se po-javljajočemu dolgotrajnemu zaprtju se isto pomiri pri uporabi naravne »Franc Jožefove« grenčice v kratkem času, zanesljivo in Ugodno brez neprijetnih poznejših pojavov. Prof. Klebs v Berlinu, daleč onkraj nemških mej znani zdravnik in uče-njah, izpričuje, da je preizkusil izvrstni učinek »Franc Jožefovei grenčice z najboljšim uspehom.
Proti	I LIBERŠKI
	/ EraJn In Konstantinov
katarom	j vrelec.
	/ EeOno ga rabi Nje*, VellSaiistvo
nedosegljiv.	/ oeaar in kralj Frano Jožaf L
	f Dobiva so povsod ali po ravnateljstvo I vrolca v Llbercih.
naprodaj le
v najprometnejši legi, r 8. stanovanji, proda j nlno, veliko kletjo in ledenico, za vseko obr pripravna.
Kdo pove upravniSto „Slovenca" pod št
Kupi se
v dobrem stanju z dobrim objektivom 1SX18-Natančna pojasnila o aparatu so prosi na uprav. „Slovonca" pod šifro »V. /,.«	2676
trgovina ali gostilna
se kupi nli vzame v najem, ali pa samo pro«
stori, za takoj oziroma pozneje. Ponudbe se
prosijo na upravo lista pod P. A.	2579
Шкакеда sobottsoJa
več, nobenih noči brez spanji. ,.Fiđc»" 1а)ба bol pri votlih zoben kakor trnli pri najirdoviat. revmat. zobnih bole-clinuh, kjer so odrokla vsa sredstva. Pri neuspehu denar nazail Cena K 1*50, 3 tube K. V—, 0 tub K. S 50. — Nikake
______zobne prhline veft. Snežim bele zobe
dei?Zele г ELTA zobnim llntdom. Takojšnji učinok. Cena KS.Sst.KS. KemO!iy,K»5chaiiI. pošt. pr. \i-'L. 45 Ogrsko
izvežbnna v stenografiji in strojepisju, sploh v vseh pisarniških poslih (začetnica 110), se takqj sprejme pod ugodnimi pogoji. Pismene ponudbe z navedbo zahtev na tvrdko Jos, Zidar, Ljubljana, Dunajska cesta 31.	2686
srednjih let, vešča samostojnega gospodinjstva, vsakovrstne kuhe in vseh domačih del, ki ima namizno in kuhinjsko opravo, želi primerne službe v župnišče ali kot samostojna gospodinja. Pisma na upravo lista pod »Kuharica 2696«.
Odda se s 1. decembrom
r najem. — Ponudbe sprejema uprava lista pod »Gostilna 2697«. — Priložiti je znamko za 13 vin.
lOO litrov domače pljaie
osvez.. slastne in žejo gaseče nilaniio vsak sam naprav) r. ma|h. stroški, V zalogi so: ananas, jabolćnik.gri'nadmec.malinovec, muskatni hruševeo, poprovi metovec, po-maranćevec, prvončevoc, višn:evoc. Neuspeh izkl. 'ia <iom. pijača so labko pije polori hladna, pozimi tudi vroča mesto ruma ali zganja. Bestavine z nat. navod. •taneio K 6 00 tranko po povzetju Za ekonomije, tvornice, v.eSja gospod., delavnice it«., noprecen. vredu., ker to dolavca svoži in no upijani in njogova delazm. nič ne trpi. Jan. Grollcb, Engel-Drogerie, Brno 643, Moravsko.
se sprejme v trgovino z mešamin blagom — Leopold Knez, Krško.	273
Najcenejše
dežnike in
solnčnike
domačega Izdelka
priporoča po najnižji ceni ln najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
JosiR Vidmar, №arna dežnikov, Ljubljana,
Pred Skoiijo 19. Prešernova nlica 4.
Popravila točno in ceno.
Proda se iz proste roke
št. 59 v Krškem v bližini mestnega žup-niSča. Hiša je v dobrem stanju, slična vili, visokopritlična, obstoji iz 2 sob, vežeinkuhinje. Pod hišo sta 2 kleti. Poleg hiše je manjša stavba z enim stanovanjem, obstoječim iz sobe in kuhinje. Pred hišo in za njo je vrt. Pojasnila daje lastnik g. KAREL HAVELKA vj Krškem, h. št 34.	2649
Ogrske
salami
Iz govedine, prlma blago E 1650-— u 100 kg od Budimpešte proti predplačilu na ogrsko naseljev. In paroelaolj. banlto, akc. dr. Bndapešt Pošiljatev ка ровкиЗпјо 25 kg. Naročila na I. Bunder, Gradec, Stadlgasse 2.
„N»i flospodl" zbranih pridig I. del: za nedelje in praznike celega leta, II. tlel: pri-ložuostne pridige. Spisal K. S. Segula. Zniž. cena 6 K, lepo vezano 8 K (s p. povz ). Naročila na: Uprav.„Novi pridigar", Pragersko (Štajersko). МГ Temeljito ln zelo lahko porabnol Ne kupujte tuje šare! —
(Dolenjsko) je naprodaj: 2695 S50 grmičev rlhezlja,
100 grmičev agrasa in
500 sadik zelenike (pušpana). Cene po dogovoru.
Sprejme se takoj v večjo trgovino z mešanim blagom na deželi spreten
trnovski pomočnik
mlajša moč. Sprejme se tudi
cene c
z dežele s primerno šolsko izobrazbo in iz poštene biše. Ponudbe sprejema upravništvo tega lista pod štev 4226.
Zaloge v Ljubljani: R. Šai»abon in Julius Elbeft.
Oglas.
Stolni kapitelj v Križovcih, Hrvatsko, prodaja potom pismenih ponudb, ki naj se dopošljejo najkasneje do dne 26. novembra ob 10. uri dopoldne v njegovo pisarno v Križevcih, okolu
50 hI starega vina
ter okolu
100 hI letošnjega pridelka
Jamčevina znaša 10 % ponudene vsote. Podrobni pogoji se morejo izvedeti pri gornjem kapitelju.	2691 2
Krlževci, Hrvatsko, dne 13. nov. 1916.
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
DAVORIN ROVŠEK
prvi fotografski in povečovalnl zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 3<a.
Proda se:
Dobro ohranjena decimalna tehtnica,
noseča do 1000 kg, nadalje prazni sodi od olja, rabljene pločevinaste posode (St&nder) od olja ter stare pisalne mize, peč, pajkelnf ln uteži.
Naslov, kjer se vse te stvari lahko ogledajo, pove upravništvo ,Slovenca',
ln
Razpisuje se služba
organista cerkvenika
v Dolu pri Ljubljani. - Nastop takoj. Sprejme se za samo organistovsko službo tudi spretna ženska moč.
Župni urad Dol p. Ljubljani.
Išče se
veliko posestvo
z dobrim poslopjem. Najraje v bližini kakega kolodvora in sicer v okolici Ljubljane, Škofje Loke in Kranja. — Cenjene ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na upravništvo tega lista pod 27i8 »Veliko posestvo št. 2712 «
Proda se blizu postaje cestne železnice iS «1 ЧГ
v Vortma'u pri Ljubljani. - Hiša ima 3 mala In
1 večje stanovanje. — Poizve se pri F. P. VIDiC & KOMP., v Ljubljani, Prešernova ulica.	2724
fr\š'-fr\
«! XI	r 'Л 'f
T- r "-
t '	,r r-»-
T rr.V, J	v -r T* ,,
'ц A" ■ Г>» »П: k Г f • f V V v V 11
» " :!>'•* >	Г 1 r. m ' '. 1 rr If
I

.. J
'Г,
\
V't
4
A
Strojnih 1
(mašinist)
dobi takoj dobro službo pri strojilni tovarni Samsa & Co v Ljubljani Metelkova ulica 4. Zglasiti se je osebno, ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Hallepia božična darila
kakor velika izbira
briilantov in vojnih nr
2669 (7) po najnižjih cenah.
ШЈјИИ^ Izšel je novi oenlk s ko- >л
ledarjem, tudi po pošti gratls, — Ceno brez poviška. Za obilni obisk vljudno vabi tvrdka
F. ČUDEN, Prešernova ulica 1 v Ljubljani,
№o hranisho godietie za umetno stehiarstvo in slihanie na steklo
штш Agnoio
LJubljana
Dunajska cesta štev. 13 pri „Flgovca"
se priporoča slav. cerkvenim pred-tojnlštvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakov stnega umetnega steklarstva in slikanja na steklo, za steklarstvo v figuralni ln navadni ornamontiki, stavbno tor portalno steklarstvo — Zaloga steklenega in porcela-stega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okviiov za podobe itd. — Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del 11a razpolago.	74
Priporoča se
špecijalna trgovina mila, pralnih ln čistilnih potrebščin v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 28.
Postrežem lahko v poljubnih množinah M/j;ič-nimi vrstami	.	.,
pralnega mila.
V zalogi imam vedno največjo izbiro rr^iiči ;a
toaletnega mila.
Pravo glicerin milo.
Kalodont, Pebeco, Odol, Kolinska voda, Pixavon, Lgsoform.
Razne vrste parfumov prvih svetovnih tvrdk. Вогах, krema za čevlje, sveče, itd.
Naslovi:	2719
Hočevar, Ljubljana
»вдагигакжгага
in njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Gorici (t. č. v Ljubljani), Sarajevu in Celju
sprejemajo priglase na
&
IS)

I.	štiridesetletno davka prosto 5 °|o -no amortizacijo državno posojilo a 92 50 °|i za 100 K nom„
II.	davka proste 5 v\z <!jo -ne, dne 1. junija i922 vreč^Ive državne zakladnice a 96*50 &jo za iOO K nom. in odobre vsakemu subskribentu 1/2% bonifikacijo. —	;avanje se vrši od 20. novembra do 16, decembra 1916.
I. štiridesetletno 5'/A amort. drž. posojilo a K 92*— netto od K 50*— nom. naprej II. 1. junija 1922 plačljive 5-V/o državne zakladnice k K 96*- netto
sprejema
' BANKA PODRUŽNICA V TRSTU
Trst, Via Ponterosso 7 in Via Mar. Teresa 20 v lastni palači.
Tozadevna pojasnila se dajo drage volje.

;o ¥©jno posojilo,
indusirijalna banka. Ljubljana, Stritarjeva ulica.
Cis2i SHbs&rJpejjski hurz znaSa pri
s) 5%% amorflzafini renti udpla£l!ii»I u 40. letih K 92'—
nakaznicah vračljivih u 5% letih K S6-—.

10 2 0
2709

наида
Proda sc enonadsiropna
z velikim vrtom na Spodnjem Štajerskem. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenca" pod št. 2714.
Kuharica
poštena čvrsta, popolnoma izurjena, išče službe. Nastop lahko takoj. Naslov pove uprava tega lista poti štev. 2715.
Prodafam večjo množino ' Ш

r. c. kr. avstr. razredna loterija
Pri naši poslovnici kupljene srečke so zadele:
K 300.000 — glavni dobitek
št. 10.202 izžreban 16. okt. 1915 v IV. loteriji
umetniških, krajevnih in za praznike 1000 komadov K 30—, 1000 kom. boljše vrste K 40-—
Odpošiljatev po povzetju. Naslov: Postni predal ste v. 137, Ljubljana I.
K 60.000. <r 30.000. « 10.000. « 5.000.
м sir
a
Josip Rubeša, ki je bil ranj n 9. oktobra na italijanski {ronti. Služboval je pri 2. stotniji naš-ga domobranskega polka š!. 27. — — Pojasnila prosi Ivan Dukić, kapiau v Kaslvu pri Reki.
v
&

Hi
za
četudi rabljen, se želi kupiti. Ponudbe pod G. K 20 na upravo lista.
za ljudi, ki imajo sorodnike v Ameriki!	2470
Kdor hoče stopiti v doiiko s sorodniki v Ameriki n dobiti od njili denarne podpore in pisma, naj s[)iše kratko pi3mo v nemščini, v katerem naj popiše samo svoje lodbinske zadeve in ne omenja ničesar o politik; ali vojski. Na posebnem zavitku naj zapi:-e naslov svojih sorodnikov v Ameriki, pismo pa vtakne vdrujt zavitek, na katerega nai polete svojega natančnega naslova razločno napiše tale naslov
Непгу C. Zaro, Bankier per Adresse
Dresunsr Bank, Berlin W.56.
Prazne orece
vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam se kupujejo po najvišjih dnevnih cenah
suhe gobe.
23S3
......št. 60.606
......« 68.435
. . št. 7788, * 130.169
......« 68425
mnogo dobitkov po K 2000—, 1000—, 800 — 400' - in veliko število dobitkov po K 200—.
Na dobitkih izplačali smo K 1,120.300'-.
M
У)т lik
SC. 11
	
0	,Л
es	
Ki	
«8	
O.	r>
S	
ii b	s
Л	Л
B	M
b	►1
>« K	n
e	n<
•rt S	9?
	I«
	
u	
e	f
m	
Izžrebalo se bode 2880 dobitkov v znesku K 390.000-
Srečke priporoča in prodaja:
& ca Kreditna banka
v LfuMjani
Ud poslovmca c. fcr. avstrijske razredne loterije
in njene podružnice
v Splitu, Trstu, Um, Gorici (sedal v LJubJanO iu Cbhu
Naročila so najpripravnejša po dopisnici oziroma z uporabo poslanih naročilnili tiskovin.

ш iiii
Mm i%n ш

Najbolj priporočljivi so:
• Pf af f -
brzošivalni stroii
IIIIIUIIIIIIIIIIIttlllllllliniinitniUIIIIIIIIIHinilllinflHIlItin
11 nniHt mini m m mi m mi i ii ni
1 f Lp .
I*«.
7Г.. :, i i ■ ■■ mpvt ,9»' i ' ' v.j
10 Čelna pismena garancija, j
f„„„,.................................................................................
ki so najpopolnejši 3n najboljši na svetovnem trgu
Posebno pripravni sa umetno vezenje (štikanje) krpanje perila, nogovic i. t. d. o čemur dajam nrezplačen pouk. Lahek in tih krogličen tek; šivajo naprej in nazaj.
Solidne cene in noodno odplačevanje.
Zaloga šivank za vse vrste šivalnih strojev olja in posameznih delov za stroje in kolesa.
IGU. VOK
specijalna trgovina s šivalnimi stroji ln PUCH-kolesi.
LJubljana Sodna ul. 7r
zraven sodne palače.
1

sprejema
[ubljonl
2723
Ц R
■ B
I 1 S .1
aiM
1 ћ
i f
M MII ¥11!
ie i

r №
posojilo
pod vsemi zakonito dovoljenimi ugodnostmi.
№ Bok za subskripcijo od 20. novembra do 16.
decembra 1.1.

'дтжттш. 5 шммшваижмжшшшммш јмшмшшшшшшш
«3

F- .S -i

m

Ш Ш 11II ■ Ш 'i m ш II
RfBipli гЉшшШШТ. шш&штж
аргвЈгпш ргЦаие m
p
Pil
5S
«1»
г i тшшшш ini
i imbiii miiHimiilHi ii i " t* umih i ni '
m arlf^iafsiih pagopli

« ruti*
ж aj ft
^^rKaeitititTOUHfi tm
I.	40 letno 5 r9 % amortizacijsko državno po-
sojilo, za K 100 nominale
92 kron.
II.	5'*"o dne 1. junija 1922 povračljivi državnoza-
kladni listi v zneskih najmanj po K 1.000, za K 100 nominale
96 kron.
V svrho podpisovanja vojnega posojila daje banka hipotekama in komunalna posojila.


Za
ter Javorove, {esenove, češnjeve ln niacesnove
plnčnje vodno najvišje cene ln sprejema
pismene ponudbo z navedbo množine lesr
PETER ANG "10,
žaga, Seabach pri Beljaku, poprej .Ljubljana
Slov. vol. narodne pssmi
:•: za štiri glasove, 1915. ;-: Fran Marolt, Ljubljana, K 1*50 in K 1-80,
Šolam, župniSCem, društvom, vojakom itd. naj toplejše priporočamo. — Najlepše darilo I
m I vjlaSevalBc glasovirjs* ^ In iraovac clasbil
Ljubljana, WGlfova ulica št 12.
Zaloga ter .zpo-sojevalnica gla-
sovirjov, pianln in harmonijev. Ugodna zamena in desetletno jamstvo, špcc.elai zavod za vglaševanje tor popravila vseh glasbil. Vgiaševalec v »Glasbeni matic!« ter v vseh
_____ slovenskih zavodih.
Snfllf	hjei Vam plačam, akoVa-
Ш ših kurjih očes, bra-lili 1%	гШ davio in trde kože,
UU11 швг / Ш tekom 3 dni 8 kore"
__^^km nino in brez bolečin
BlSl ЖаВвЈЛЕП Cena ločku z jam-Ж%.1<£-.0 СЕжЗ OS.B.1« stvenim pismom K 1-50, 3 lončki K 4-—, 6 lončkov K 6-50. Stotine zahvalnio in priznalnic. Кегаепу, Kaschnu
(Kassa) L, poštni predal 12/42 Ogrsko. 2631

Prosim svoje odjemalce, da si sedaj nakupijo potrebno posodo iz Karlo-varskega porcelana, emajla in litega železa, ker se vrši prihodnji semenj za posodo šele meseca maja 1917. Prodajal bom kar največ možno po nizkih cenah.
2643	Za številni obisk se priporoča	J. Kus.
naznanja slavnemu občinstvu, da bo morala izdelovanje civilnih čevljev z usnjalimi podplati, vsled splošnega pomanjkanja surovin in novih strožjih odredb omejiti. Kdor se hoče še pravočasno preskrbeti, je zanj zadnja prilika.
Уа.ша sapastoa ura
1в ^fSRi^K^	® natančno regul. in ro-
p] pds. Nikol ali jcltlo K
уШШЖ	12— ,e'- 2 riul,j-
чбЖ!-.^ "fcf I ■£ ЗВИВу svot'1n, kazališćem J£ 10 — 20 ~ K "4'~T8ro'
-ШШјЈг	brnom okrovu K tu —
^SSjkMjBiS^	svet. kazal. K Ko — 30'
^^лммш^	—srohrnazapostn.ura
na olast. K 30 — 3(1'— •№— M kar. zlata zapentna ura na ulast. K 100 — K 120 — K 140 — .Hotno pismeno jamstvo. Pošilja po povzetju. Nikak rizikol Zamona dovo-ljona ali denar nazaj.
Prva tovarna ur јзп К©кгггЗ
o. in kr. dvorni založnik Brttx št. 1553 (Češko.) Na željo so vsakomur zastonj pošlje moj glavni conik.
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd,
Oblastveno konces. zasebna posredovalnica
za nakup in prodajo zemljišč in posestev
^Jp graver in izdelovatelj ^им^^ kavčuk - štambilijev
Ljubljana, Dvorni trg št. 1,
Ceniki franko.	553 Ceniki lranko.
zapriseženi sodni izvedenec
Ljubljana, Trnovska pristan štev. 14,
Prodajalci ali kupci naj se obrnejo na zgoraj imenovano posredovalnico. Vse vrste posestva, vile in zemljišča na izbiro. V sredini mesta Imam tudi več dobro se obrestujočlh hiš. Več se izve na označenem mestu.
Večje premoženje ob južni železnici na Notranjskem pripravno za vsako obrt, tri hiše in k njim spadajoča gospodarska poslopja z zemljiškimi iu stavbenimi parcelami vred se zaradi vojnih razmer proda.	2652
Hiša v severni Istri na glavni cesti med Trstom in Reko s trgovino in gostilno na dobrem položaju se zaradi vojnih razmer proda.
Gotovega je lo polovico potreba, druga polovica se ima pupilarno zavarovati in po dogovoru odplačati.	Reflektanti naj se obrnejo na tvrdko S Jenko & br.. Podgrad, Istra.
Ustanovljeno 1. 1893.
Ustanovljeno 1.1893,
V času do 1. feb. 1917 izžrebani bodo glavni dobitki sledečih izhornih srečk:
Hovlh srečk Hvstr. rdečega križa . 3©©.©©© in I5©@B®©@ kron Turških srečk . . S©©„©©©s 4©©.©©© in 2©©n©©@ kron 3% zemljiških srečk \i 1. 1080 . . 9©.©©© in	frank.
37« zemljiških srečk \г I. 1889 . . 6®,©©© in I00.000 kron
17 Žrebani V$ak© leto! Svota glavnih dobitkov 1. 1917: 3,23@.©00	oziroma frankov.
> — Mesečni obrok samo K oziroma K 3-75.	...
Te srečke imajo trajno denarno vrednost in jo izguba denarja kakor pri loterijah v slučaju nelzžrebanja izključena S — Zahtevajte brezplačno pojasnilo in igralni načrt, hitite z naročilom!
Deželna zveza	za tujski promet in turistiko na Kranjskem
--r*	v Ljubljani, Dunajska cesta 18-----
Razglas.
Naznanjamo udeležencem tujskega prometa da smo z diiem 15. novembra t. L premestili našo
pisarno
v hišo Kmetske posojilnice, Dunajska cesta 18, nasproti kavarni Evropa, ter da bodo sedaj uradne ure za stranke od 2. do 4. ure popoldne.
Pri dopisih naj se natančno označi novi naslov.
2680 (3)	Deželna zveza za lujsifi promst io turistiko na Kranjskem.
Brzojavke i Prometbanka Ljubljana.
Telefon št. 41
Centrala na Dunaj.- Ustanovljena 1864. -33^iraznic, Vogal marijin tri	-> Sa. PsJa-a CBSfa. Mišk! k-iplial 69,Ш.093 K Kosem 17.560.CO8 X
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na	Najkulantnejše izvršovanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih шез
hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjigo ter na konto-korent z vsakodnevnim	tih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. - Kupovanje in prodaja-
vedno ugodnim obrestovanjom, — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupo	nje deviz, valut in tujin novcev. — Najemodaja varnih prodalov samoshrambo (safes) za
vanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurzuih poročil. — Shra-	ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom
njevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15	stranke. — Brezplačna rovizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — 1'romese za vsa žrebanja
Ustmena ln pismena pojasnila in nasvotl o vseh v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brozpiacno. Stna|e den^rm;* vlo i ua hratillne knjižica dne 31, oktobra 1315 i 133,330 001,-,
Ljudska posojilnica
Ф
Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
«31
brez odbitka renlnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 50 vinarjev na leto.
Bezervni zakladi znašajo okroglo kron 800.000*—. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1915 23 milijonov kron.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše.
Ш Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ- in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprajema zavarovanja na doživetje m smrt, otroškh dot. rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varnost	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskeni zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta 1*14. . ..........................K 173,490.838*-
Stane garanciiskih fondov Koncem leta 1914...............K 48,732.022*76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na div.dendah iz tistega dobička . . K 432 232*66
Kdor namerava skleniti življensito zavarovanje, veljavno za 0О]ПО zaĐai'ODailjS, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice — Prospekti zastonj ln
poStnine prosto.	1439
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezie cesta št. 12.
ЈЧе puščajte otrok samih, da se požari omejijo I
Ш јн ЛЛШИЕшштJ Г. j Г '.r4*: Г! ЧГЧИгаИТСШЈИ ЗЛШПУИНКЛ t2**Л?3!Л2П! ЦСШВЕ Cilianir^ 'ЛЗТЈГОК;ЖИЕШ№Ш88№ШПЖПЛЛ!RflBBМПНШЕШВШНВСЗВВЛНВЛВВИ
gf Edini slovenski zavcd brez tujega kapitala je
Vzajemna zavarovalnica
proti požarnim škodam io poškodbi cerkvenih mm
Ljubljana :::: Dunajska cesta št. 17.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam s 1. raznovrstne Izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe; 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako; 3. vse poljske pridelke, žita in krmo; 4. zvonove proti prelomu: 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad in ndnine, ki so znašale 1. 1912. 673.358 kron 17 vin., so poskočile koncem Ista 1313. na 735.147 kron 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolje bo rastel zaklad.
Ponudba in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje« ništvo v Celju in na Prosekn, kakor tudi po vseh iarah nastavljeni poverjeriki.
Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje Izplačilo.	1439
A. Jfflldner-Jeva nasL
P. Barborič
Ljubljana, Mestni trg št. 7.
priporoča bogato zalogo dunajskih modelov, nakičenih in praznih cvetic, peres, i. t. d.
№ V žalnih klobukih vedno velika Izhera,
klobukov
Popravila hitro in ceno.
Najnižje cene.

fle puščajte otrok samih, da se požari omejijo I
j лмшштпгв . av шп& are ss? шшвшеи

Ustanovljeno 1842. — Telefon št 154.
BRATA EBERL
Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.
o 10 3 ro
РГ
5r o -t
3 o ca o n« л
N
3 n -t
3 (O
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6.
Ivan Gričar
Šetenburgova ulica št. 3.
Zaloga
izgotovljenih oblek
za
gospode in dečke
2156
podružnica Ljubljana
sprejema kot oficijelno mesto
b а
2706
pod vsemi zakonito dovoljenimi ugodnostmi.	(
Kok za subskripcijo od 20. novembra t. 1. do 16. decembra t. 1.