Št. 96. V Gorici, dne 22. avgusta 1901. Tečaj XXXI. Izhaja trikrat na teden r Šestih tedanjih, in sicer: vsšr: torek, eetrtek in soboto, zjutranje? tedanje opoldne, rečemo Izdanje pa ob 3. uri popoldne, m stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom' ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorioi na dom pošiljana: Vse leto ....... 13 K 20 h, ali gld. 6*60 pot leta........6 . 60 , , , 3-30 četrt leta.......3, 40», , 1*70 Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema.. upra^nijStvaj J Gosposki nlioi Stv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* ivGaNMr«vgaf" dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od. 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnin« se ne oziramo. . , »PRIMOREC" izhaja neodvisno od «Soče» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «Soča» in »Primorec* se prodajata v Gorioi v to-bakarni Schwarz vSobla-ulici 4n. Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. (Vsčerno izdanje.) Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici Sfc 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah ; in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it. 11. Dopisi noj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo -v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upraruištvu. _____ Oglasi In poslanica «e računijo po petit-vrstab, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrste. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase Je plačati I co Gorica. »Goriška Tiskarna« A. GsbrSČek tiska in zalaga razen in »Primorca* Se »Slovansko knjižnico*. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletao 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog In narod! cGor, Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavic) tiska in zal. Po deželnem zboru. v. Skončajmo! Kar smo povedali v Štirih člankih, tisto je povedano tako, da nam predstavlja v živih, neskaljenih barvah položaj našega deželnega zbora. Sicer bi imeli še marsikaj omeniti, kajti čim dalje premišljuješ delovanje deželnega zbora ter situacijo, v kateri se nahajajo Lahi in v kateri Slovenci, se ti rodi tim več mislij, katere ti stiskajo srce, ker pozicija Slovencev, v deželnem zboru ti prihaja pred oči vedno jasneje taka, kakoršna je v istini v detajlih — ali prihranjujemo si to za poznejše čase. Deželni zbor bo zopet sklican drugi mesec na končno zasedanje, in ko isto skonča, bo prilike dovolj, spregovoriti možko, odkrito besedo o minoli šestletni dobi, ne glede ne na levo ne na desno. Naša narodno - napredna stranka si je prizadevala vsestransko v prekinjenem zasedanju storiti, kar mogočo, za naše ljudstvo: za kmeta, obrtnika, trgovca, za naše srednje Šole itd., ali iz posameznih podrobnostij v naših prejšnjih člankih je razvidno, kako je težko pri nas ob razmerah, ki sedaj vladajo v deželni hiši, spravljati na dan resne resolucije in predloge ter vpri-z ar jati debate, ki se ne tičejo le kake skladovne ceste, marveč posegajo živeje v naše javno življenje, na tako stran, katere se proti nam Lahi izogibljejo in za njimi kolikor toliko naši klerikalni poslanci, ker zveza dr. Gregorčiča z dr. Pajerjem je tisto zlo, katero nas ovira v deželnem zboru in izven njega tako hudo, kakor malokatero drugo. Te težkoče pa so take, da kličejo glasno po potrebi korenitih prememb v našem deželnem zboru, prememb, katere postavijo jednake poslance proti jedna-kim, da si bosta stali nasproti dve v svojih zmožnostih jednaki falangi, vsled česar bo mogoče razviti vsaj deloma, ako ne popolno parlamentarno življenje, kakor pritiče vsakemu deželnemu zboru. Zasedanje, katero pride prihodnji mesec, bo le kratko, bo le nekako zaključno, in slovenski poslanci izstopijo iz deželnega zbora, 7 med njimi kot klerikalni poslanci, ako prav niso vstopili kot taki. Prememba pa je umevna, ako le malce pomislimo na razkol, umevna z njihovega osebnega stališča, nikakor pa ne z našega splošnega, in še manj, ako vpoštevamo program, na podlagi katerega so bili izvoljeni..... Radi tega in še iz drugih vzrokov treba začeti misliti čim prej tim bolje na to, da se s prvotno potrebnimi pre-membami začne v deželnem zboru energično delo, katero skonča tako, da bomo mogli reči, da je goriški Slovenec v deželnem zboru ravnopraven, kar bi sicer moral biti Že zdavnaj, ali kar so onemogočale dosedanje, v slučajih jako I čudne razmere, na laški, pa tudi, žal, , na slovenski strani. Ali da pridemo do i boljših odnošajev, v to svrho potreba m o ž v pravem pomenu besede, nikakor pa ne kameleonov, ki spreminjajo svojo barvo tako, da vstopijo z narodno, izstopijo pa z brozdomovinsko. Le s pravilni možmi se bo dalo kaj doseči, ne pa s »petrefakti«, in tudi ne s »Spassvogelni« Grčevega kalibra, kakor se tudi ne smejo več vprizarjati take scene tako lakajskega značaja, kakor pri norišnici, ko so si slovenski klerikalni poslanci kar Čez noč premislili vso stvar ter se podali po že ukrveni navadi brezpogojno dr. Pajerju in laškim poslancem. Naj le »Gorica« kriči v tem pogledu, kar hoče, ter si skuša pomagati iz zadrege, kakor more in zna, dejstva ostanejo le dejstva in ta govore in bodo govorila jasno in odkrito besedo, da jo bo cula cela dežela. Mnogo tega, kar so nam »naklonili« klerikalni slovenski poslanci, se bo čutilo šele pozneje, in za glave se bo še prijemali ljudje, ko uvidijo, kako v neprilog slovenskemu narodu na Goriškem, ki hrepeni po j e d n a k o p r a v-nosti v vsakem oziru, so delali tisti možje, ki so stopicali za dr. Gregorčičem dalje, ko je počil razkol, ter šli za njim celo potem, ko je postal največji egoist, kar jih pozna goriška dežela, jttodavši slovenski narod dr. Pajerju za to, da ni bil razpuščen deželni zbor ter da si je ohranil državnozborski mandat. Temne so Črke, s katerimi se piše politična zgodovina sedanjega časa, v katerem prevladuje še klerikalni živelj na naši strani v deželnem zboru, temne so, toda pustimo jih za hip... obrnimo se rajše proti solncu, katero nam utegnejo prinesti nove volitve. Težavna bo naloga naših bodočih deželnozborskih poslancev, ker poleg neugodnosti, ki že tako vladajo v deželnem zboru bo treba popravljati še v nebo vpijoče napake, katere so napravili klerikalci — zato pa, volile i, prevdarite, koga boste volili. Ne gre za vero v deželnem zboru, kakor lažejo z lec in iz spovednic, marveč gre za naše najsvetejše narodne pravice, za jodnakopravnost, boljšo bodočnost, kar vse pa si moremo priboriti le, ako posadimo na deželnozborske stole može v pravemu pomenu besede. Naši računi so jasni, torej ravnajmo se po njih za bodočnost! DOPISI. Podbrdo. — (Raznoterosti). — Dovolite, g. urednik, po dolgem času zopet prostora tem vrsticam. Kakor znano, se bliža doba, v kateri se razmere v naših hribih dokaj spremene5, doba, v kateri prileze svetovna železna kača tudi do nas. Kaj in kako bo potem, koliko bode bolje ali slabeje in kar je drugih takih in enakih stvari, to ni namen mojemu dopisu danes razpravljati, omenil bi le nekatere bolj važne stvari. Gotovo je sicer, da v tekočem letu ne bode še po.sebnosti z delom tukaj, dokler se ne dovrše vsa pripravljalna dela. Želeti je pa z ozirom na prihodnje leto, ko se prične delo na veliko, da bi imeli tudi de-lavci domačini nekoliko prednosti pri delu, osobito vsaj pred privandranimi Lahi. Pomisliti je treba, koliko naših ljudi dela in izrablja svoje moči v tujini, kamor se leto za letom izseljujejo, vsi ti delavci bi gotovo radi in z veseljem delali v domačem kraju in tudi lažje za nižjo plačo kakor v tujini, kjer so razmeroma tudi večji stroški. Razume se seveda, da bi morali tudi delavci imeti pravilno urejene plače in primerno Število delavnih ur. Dolžnost je torej merodajnlh činiteljev, da poskrbe pravočasno zato, da bo imelo tudi ljudstvo, osobito delavski sloji, kaj koristi od nove železnice, In da ne bo odvisno le od kakega lakomnega ptujca podjetnika. Kakor je znano, delajo zdaj v tukajšnjem predoru delavci Italijani iz južnega Tirola, ker je moral prejšnji podjetnik Slovenec g. Skert vsled nesoglasja z voditeljem dela, inženirjem Phillipom, delo pustiti. To je obžalovanja vredno. S ptujim podjetnikom pridejo navadno ptuji delavci, a domačin idi, kamor ti drago, če nočeš delati za kako prav nizko plačo l O tem naj za danes zadostuje. V* zadnjem dopisu iz Podbrda je poročal dopisnik več zanimivih reči o našem g. nuncu, Res je sicer, da je mož v marsikateri zadevi n;, svojem mestu, a vendar sem ter tja napravi kakšno, ki mu gotovo ni v čast, V zadnjem dopisu se je pritoževal dopisnik glede tukajšnje cerkvene uprave, Tej zadevi je storil g. nune konec s tem, da si je izbral ednega cerkv. ključarja, ki bo to se ve stopal po njegovem taktu; koliko so s tem zadovoljni župljani, tega danes ne bom omenjal. Kakor znano, je opustil g. nune navado, javno v cerkvi zabavljati proti nekaterim Časopisom, tem bolj pa ga bodejo v oči široke hlače nekaterih mladeničev in trakovi pri dekletih. Res smešno! Češe njemu in njegovim druž. pardon služabnicam lepo poda kaj lepšega, zakaj bi se ne mladini, in saj tudi ni cerkev, hiša božja, prostor zato, da bi se v njem razpravljalo o modi in noši, kakor v kaki manufakturni prodajalnici. Svetoval bi torej g. nuncu, naj tudi v tej zadevi opusti trud, ki mu gotovo ne obrodi sadu, k večjemu da se smeši sam pred ljudstvom. Veliko bolj spolni on dolžnost svojega vzvišenega poklica, če opusti svoje daljše iz-prehode, da se ne pripeti več tako, kakor pred kratkim, ko je neki mož v komaj pol ure oddaljeni vasi od župnišča umrl brez zakramentov za umirajoče, njega seve da ni bilo doma, in ko je zvedel o dogodku, je rekel malomarno: „je bila že božja - 134 - j Quo vadiš?' Roman. Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) S Karin na Forum ni bilo baš predaleč; kmalu sta bila tam. Noč je že začela bledeti in obzidje palače se je že jasno razločevalo v senci. J Ko sta krenila k mamertinski ječi, Petronij nakrat obstoji ter reče: »Pretorijauci l.. Prepozno!..« Ječo je obkoljevala dvojna vrsta vojakov. Ob svitu so se jim Lesketale železne čelade in ostre sulice. Viniciju zbledi lice. kakor mramor. »Pojdiva!« reče. čez trenutek obstaneta pred vojaki. Petronij je imel nenavadno dober spomin. On ni poznal samo vojaških poveljnikov, marveč tudi vse pretorijance, torej je takoj spoznal tudi poveljnika te kohorte in stopil k njemu. »Kaj je to, Niger?« spregovori. »Ali imate naročilo, čuvati ječo ?« . »Da, plemeniti Petronij. Prefekt se boji, da bi| kdo ne izpustil požigalcev.« j »Ali imate naročilo: ne spustiti k njim nikogar?« j vpraša Vinicij. »Ne, gospod. Znanci morejo obiskovati vjetnike | in na ta način lahko vjamemo še več kristijanov.« »Spusti me torej k njim!« reče Vinicij. Na to stisne Petroniju roko ter zašepeta: »Obišči Akto in jaz pridem, da čujem, kaj ti odgovori.« »Pridi!« odvrne Petronij. Med tem se začuje izpod zemlje za krepkim obzidjem petje. Pesem, iz početka slaba in tiha, je postajala čimdalje glasnejša. Moški, ženski in otroški glasovi so se združili v j eden harmoničen zbor. Vsa ječa je začela v nočni tišini peti kakor pljunka. Toda to niso bili glasovi žalosti, niti obupa, marveč je zvenelo v njih veselje in triurni Vojaki so začudeni pogledali drug drugega. Na nebu pa so se pojavili prvi zlati in rudasti jutranji žarki. IX. Klic: »kristijane pred leve!« razlegal se je pc vseh delih mesta. V prvem hipu ne samo da nihče ni dvomil, da so bili oni pravi povzročitelji nesreče, [marveč niti ni hotel o tem dvomiti, ker bi njihov« kazen imela biti najkrasnejša zabava za ljudstvo. Vse kako pa se je tudi razširilo mnenje, da bi nesreča nt bila tako velikanska, ako bi ne bilo jeze bogov, vslec česar so se v mnogih templih priredile »piacule* al spravne žrtve. Po nasvetu sibilskih knjig je senat priredil ne navadne svečanosti in javne molitve k Vulkanu, 1 Cereri in Proserpini. Matrone so prinašale žrtve Ju noni; ljudje so v sprevodih drli na morsko obrežje da tam zajmejo vode in ž njo poškrope" kip boginje Premožne deklice so prirejale bogovom gostije*) tei cule po noči. Ves Rim se je očiščeval grehov, dopri I našal žrtve ter se pomirjal z neumrljivimi. A med tem so na pogorišču merili nove, Široke ulice. Tu pa tam so že polagali temelj krasnim hišam, palačam in templom. A pred vsem drugim so se z neizmerno naglico dvigali orjaški leseni amfiteatri, v katerih so imeli umreti. kristijanje. Takoj po posvetovanju v Tiberijev! palači je bila prokonzulom izdana zapoved, da naj pripeljejo čim največ divjih zverin. Tigelin je opustošil ,vivarijo« vseh italijanskih mest. V Afriki so se na njegovo zapoved prirejali velikanski lovi, katerih se je moralo vdeležiti vse prebivalstvo. Prignali so tigre in slone iz Azije, krokodile in hipo-potame iz Nila, leve iz Atlasa, volke in medvede iz Pirenej, divj« pse iz Hibernije in Epira, bivole in zubre iz Germanije. Veličastne javne igre imele bi prekositi vse, kar se je videlo doslej. Cesar je %zaželel utopiti spomin na požar v krvi ter napojiti ž njo Rim, torej tudi prolivanje krvi nikdar še tii bilo groznepe. Razjarjen narod je pomagal vigilom in pretorijan-cem loviti kristijane. To ni bilo nič težavnega, ker so cele njih tolpe, bivajoče med ostalo množico po vrtovih, glasno spoznavale svojo vero. Ko so jih obkoljili, so pokleknili na tla, zapeli svoje pesmi ter dali se vjeti brez upora. Toda njihova potrpežljivost je še le povečala jezo ljudstva, katero, ne razumevši temu vzroka, je smatralo to za posledico njihove trdovratnosti v zločinu. •'.'., i Dogajalo se je celo, da je množica iztrgala pre-torijancein kristijane iz rok ter jih raztrgala z rokami. Ženske so za lase vlekli v ječe in otrokom so razbijali glave ob kamenje. Na tisoč ljudij je po dnevu in po noči z divjim krikom drlo po ulicah. I (Dojje pride.) volja, da je tako«. Res krasna .logika, I menim, da mi ni treba pisati komentarja k takemu dogodku, potem pa še tožijo, da gineva ugled in upliv duhovščine mej ljudstvom. Res žalostno. Omeniti bi imel 5e marsikaj, pa dopis se je uže precej razširi!, zato naj za- danes ' zadostuje. Če dovolite, g. urednik, prostora, pa drugič zopet kaj. (Prosimo. Ur.) Podgorski. Z Banjšle. — Zanimivo bi bilo pisati kroniko posameznih naselbin, sel in. vasi, četudi je brskanje po zaprašenih arhivih neprijetno in zdravju škodljivo. O Banjški cerkvi se letos mnogo govori, ker je vže pet mesecev zaprta. O bolniku se vedno po-_ - vprašuje,: ali je okreval ali je umri ? Kako je živel ? Islotako se povprašuje o naši cerkvi, ali se je že posula, ali jo popravijo, kedaj in kako? Kdo zadržuje delo? Prvotno so imele BanjSice dve na obeh ekstremiletih in periferijah ležeči cerkvici, namreč kuratno cerkev sv. Deha s kuratno hišo na Robu in filjatko sv. Frančiška v Krvavcu. Služba božja vi obeh se je opravljala alternativno per turnum. Kdo je podaril zemljišče, s kakimi sredstvi se je vršila zgradba teh dveh prvotnih starinskih cerkvic, kdo jih je dotiral, se ne more z nikako gotovostjo dokazati, najbrže je občina vkupila svet in prevzela vse zgrad-bene stroške, slično kakor pri sedanji zje-dinstveni na Trušnem. Obe prvotni cerkvici ste bili podružnici kanalske farne Marijinega Vnebovzetja brez lastnega kurata. Šele leta 1771. se je povzdignila cerkev sv. Duha v kuracijsko cerkev, ostala pa je kljub temu še vedno kot flljalka kanalske. Ordinarjat je dekretirat tjekaj kurate sine praejudicio parochi, občina pa jim je nakazala separatno kongruo. Dotacija označenih dveh cerkva I se je izvršila najbrže polagoma z zapušči- I nami, ki so se obrestonosno nalagale, na sliCni način množi se i sedaj cerkveno i imetje. — V dokaz služijo obligatne vsta-novijene maše dekanu, kaplanu kanalskemu in lokalnemu kuralu Banjškemu. Tako je pisal dek. urad kanalski 9/5 1829. c. k. okr. uradu v Gorico na izrecni poziv 29/4. 1829. šl. 3416. Takrat je dekanoval Pegan. Ta okolnost je razdvojila Banjško ob« čino in obe cerkvi stoječi ob periferiji ste bili vedno jedro in sredotočje upornosti in ¦ nervus rerum gerendarnm, koncentracija vseh intrig »der Zankapfel vieler Intriguen* med obema za prvenstvo boreči raa se frakcijama. Tako se čita v starinskih aktih. i Dolenjci: Rob, Lužarji, Laze, Ošla-karji, Homarji, Mrcinje, Bocki, Podgovaje, Podgrič, Draga. Gorenjci: Krvavec, Kuščarji, Mo-krini, Breg, Ravna, Podlešče, Trušno, Lohke. Simptomi upornosti, vkljubcvalnosti med obema frakcijama še dandanes niso celotno izirebljeni, pojavijo se povodom občinskih j volitev, v tok tekmovalnosti vpleto i kurata in učitelja, v to svrho se ni čuditi, da se izjalovi vse socjalne, cerkvene in občinske interese pospešujoče blaginje in da v sklepih in tpeljatvah ne pride do nikake realizacije. Vsled preglednosti in razvidnosti si osmeli spisovalec te Banjške kronike uvrstiti j sumarični zgodovinski razvoj, sedanje celo- i kupne v sredini stoječe cerkve zabeležiti, da se posamezni pojavi o nastanku pozabljivosti ne izroče. Bsnjšice sv. Duha, kakor svedočijo matične knjige, so bile vafcantne izza leta 1820. do 1826., to je celih šest do sedem I let, med tem časom so menjavši se duhov- i nijo oskrbovali Josip Koren, kaplan Avški, i g. Janez Fiegel, kaplan Batski; Luka Duša, \ kaplan Ealski ekskurendo. j Okolnost, da označena ni imela toliko j let lastnega dušnega pastirja, bazirala je aa temelji modre in previdne ordinarjatne ukre-nitve, vsled koje se je Banjšicam vzelo lastnega kurata iz obzira, ker občina ni imela za dušno pastirstvo primerne in spodobne cerkve vsled nedostatkov lege in kakovosti. Smer vakature je bila sezidati približno v občinskem središču, to je v sredini razdalje med obema starinskima cerkvicama* novo pravo skupno cerkev. Vakatura bila je tako-rekoč indirektno prisiljenje in pospešilo. Tako je javilo knesonadškofijstvo c. kr. okrožnemu uradu v Gorico 5/9. 1819. št. 1874. Broj fanatičnih svojeglavnih puntarskih elementov obeinarjev v obeh frakcijah pa ni hotel o tej novotariji in inlejativi nič vedeti in slišati, marveč s siio je hotel prodreti s svojo kvar-Ijivo idejo. Separatisti Dolenjci so hoteli, naj se obnovi in prenovi kuracijska cerkev sv. Duha na Robu, dočim so hoteli Gorenjci, naj se rehabilitira in obnovi njih filjafka sv. Frančiška v Krvavcu. — Da se oblastvo ni moglo udati grožnjam in pretitvam ter gojiti separatizem, je samo ob sebi umljivo in brezdvombeno. O koncentratorični ideji so se vršila z Banjškarji ponovna in opetovana šestletna pogajanja in dogovorila na lici mesta v Kanalu in v Gorici zastran nameravane eelo-skupne občinskim interesom in dušnemu pastirstvu prikladne cerkve in ugodne zgradbe, dalje o zadevnih stroških in prispevkih in žrtvah. Zahtevale so se večkrat izjave in mnenja, toda doseglo se ni nikdar ugodnejšega sporazumljenja nego je bilo ono 26/3. 1821., javljenonalici mesta ,an Ort & Stelle" na Banjšicah povodom ad hoc izvršene komisije, kakor svedočt komisijonelni zapisnik. davkoplačevalcev, zavezalo se je 56 od njih, da dado za zgradbo nove cerkve ročne in vozne robote in da poravnajo vse zgradbene stroške. > Kratko rečeno, okrajno oblastvo in na-čelstvov Kanalu »Bezirksobrigkeit*, združeno; in sporazumno s tamkajšnim dekanom uči-nilo, organizovalo, aranžiralo je več poskusov, da bi pridobilo Banjške občinarje k sklepu, sezidati novo cerkev v kaki prikladnejši ugodnejši legi, morda v središču, pa vsi poskusi so se izjalovili in ostali brezvspešni, dokler se ni posrečilo povodom neke komisijonelne obravnave c. kr. okrož. Goriškemu komisarju Grimschitzu z modro intervencijo 1/9 1821. pridobili Banjškarje, da so protokolarno priznali potrebo zgradbe in ugodnost koncentracije. Pri tej priliki je pristopilo 56 boljših pametnejših treznomislečih mirnejših obeinarjev k subskripciji prostovoljnih prispevkov v znesku 200 gld. 30 kr. in k dajilu robot, dočim se je ostalih 50 renitentov in vklju-bovalcev zavezalo in udalo k dajilu potrebnih robot. (Dalje sledi). Slemenski. Domete in razne novice. Dvojo« poroka t narodni rodbini tržaški. — Včeraj v jutro so imeli v narodni rodbini Čokeljnovi v Trstu dvojno poroko. Gospica Olga se je poročila z g. Ljud. D. J e r e b o m, c. kr. asistentom pri drž. železnici v Trstu, gospica A dela pa z g. Antonom Trt ni ko in, c. kr. carinskim asistentom na Dunaju. Mnogo sreče l ... . I Smrtna kosa. — V Ljubljani je umrl g. Anton Klein, lastnik tiskarne, podpredsednik trgovske in obrtne zbornice, mnogoletni član deželnega zbora In občinskega sveta. Pokojnik je bil zvest pristaš napredne stranke ter je delal v raznih društvih in kor- I poracijah zlasti v korist obrtnega stanu nad 30 let. Bodi mu trajen spomin med nami t V Devin! — Opozarjamo z nova na izlet, kateri napravi „ Tržaški Sokol" v nedeljo 25. t. m. v Devin in katerega se udeleži tudi .Goriški Sokol*. Slavnost obeta biti zanimiva, zato pričakujemo obilo udeležbe v I starodavnem De vinu. I Shod t Čezsoči. — V* nedeljo popo-ludne se je vršil v Čezsoči zaupen shod: narodno-napredne stranke, na katerem je govoril dr. T um a. Pričakovali so ga župan in starešine, ko je prišel, so streljali. Shod je bil dobro obiskan, vstop k shodu je imel vsakdo na vabilo g. župana. Udeležilo se je shoda tudi mnogo žen, ker so hotele vedeti, I ali je res dr. Turna proti veri, kakor vedno kriče nunci. Dr. Turna je govoril lepo razumljivo o klerikalizmu, o stremljenju narodno-napredne stranke, o občinskih rečeh, cestah itd. Navzoče žene so se prepričale, kako jih .farbajo" I nunci, da so naprednjaki brezverci. Oglasili so se k besedi tudi nekateri Čezsočani. K zaključku je nadučitelj Dominko spregovoril nekaj navdušenih besed, rekoč med drugim, da kdor čuje oba zvo;.a, se prepriča, kje je pravi glas, ter da naj mislijo ljudje tudi s svojo glavo itd. — Shod se je izvršil v najlepšem redu, v čast napredni stranki in v zadovoljnost vrlih naših Čezsočanov. »Narodna Čitalnica' t Kobarida bo slavila v nedeljo 25. avgusta 1901. tridesetletnico svojega obstanka z veselico v prostorih Špehonjeve gostilne »pri Studencu". Začetek ob 7. uri zvečer. — Vspored: 1. S. Carli: .Slavjanka", mazurka, 6-glasni mešani zbor. 2. Govor. 3. H. Sattner: ,Na planine", možki zbor. 4. Krilan: .Stara mati% deklamacija. 5. Ciganski tabor v gozdu: 1. Ciganska zabava z godbo in plesom, — 2. Miloš in Janoš, — 3. Zle slutnje stare ciganke, — 4. Vanda in Alma, njiju boj mej zapeljivim svetom in cigansko nravjo, — 5. Zapeljivec pride v ciganski tabor, pa mora teči, — 6. Ciganska nrav zmaga, Vanda in Alma zapojeti: »Popotna sem ciganka", ~ 7. Odhod z zborom: ,Tja v naše gore vsi se vrnimo". — 6. Hr. Volarič: .Slovan na dan", mešani zbor. 7. Hr. Volarič: »Vzvečer", možki zbor z bariton-solom. 8. A. L. Bistriški; .Lokavi snubač", burka v jednem dejanju. Ples na prostem. Svira domača godba. Vstopnina za gospode cel večer 2 K. — Vstopnina I 40 v, sedež 20 v. — Z ozirom na to, da si je Čitalnica ob tej priliki omislila nov stalen oder, se preplačila hvaležno rprejmejo. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Zopet Tolika nesreča s petroljem. — Kuharica c k. davčnega kontrolorja v Ajdovščini je hotela v ponedeljek zvečer ob 6. uri napraviti ogenj, da skuha večerjo. Oblila je drva s petroljem ter prižgala ogenj. Plamen se hitro vname ter pride v dotiko s petroljem v steklenici, ki je eksplodirala. Kuharica je hotela v naglici pogasiti ogenj ter vrgla nanj škaf vode, ali v tem hipu jo je objel plamen in obžgal. V njeni bližini sta se igrala tačas dva otroka g. kontrolorja, in enega, triletnega dečka, je tudi objel plamen ter ga nevarno ožglal. Bližnji, ki si prihiteli, so le z veliko težavo pogasili ogenj ter potegnili kuharico in dečka iz njega. Kuharica, ki je mlada vdova, doma iz Vižinade v Istri, je vsled groznih opeklin drugo jutro ob 4. uri umrla. Zapustila je troje nedoraslih sirot. Deček pa je umrl v naslednji noči. Gospa soproga konlrolorjeva je vsled strahu in prijetih opeklin pri gašenju ter že od prej kritičnega telesnega stanja v nevarnem položaju. Petrolej je dal povod že premnogim nesrečam, pokvarja zrak in je potrata, vendar pa je še mnogo gospodinj, ki dopuščajo zneto ognja s petroljem. Spametujte se! Gorenji slučaj je naravnost kričeč v tem pogledu. Na Srpeniel je bil v nedeljo ob 8. zvečer ples .Prostovoljnega gasilnega društva" v prostorih Solarjeve gostilne. Udeležba je bila obilna. — Došla je tudi večja družba iz Kobarida. S Srpeniee smo dobili obširneje poročilo o prav čudnih, da ne rečemo žalostnih razmerah, ki bodo imele v kratkem odmev zopet pred kazenskim sodnikom v Bolcu. Več zaslepljencev bo sedelo na zatožni klopi, tako daleč so se spozabili. Na Srpenici vse vre in le mirnemu in taktnemu obnašanju naprednih voditeljev se 'je zahvaliti, da ni prišlo do hujših dejanj. — Tako daleč je došlo, odkar se mešajo nunci v domače srpe-niške razprtije. —Bovški kaplan Abram ima tudi tu velik del zaslug! Po kaj se vozi na Srpenico? Ali mora ta zdražbar res povsod biti ? — Ne priobčimo doposlanega poročila iz več vzrokov; glavni je ta, da v teh dneh nočemo prilivati olja na ogenj, kličemo pa duhovski oblasti: Glejte, kaj delate! Kaplan Abram v Bolcu se vozari naprej in naprej ? kolesom, da je prav veliko odsoten iz svojega delokroga. Prav čudno je gledati tega možička na biciklju! Ljudje zmajajo z glavo in ne morejo spraviti njegovega vozarenja v soglasje z duhovskim po-klicom. ~ Ta možic čuti potrebo, širiti z bicikljem zdražbarije celo izven bolškega okraja. — Naprednjaki bomo morali organi-zovati resneji odpor proti take vrste hujskačem! V bližnjem laškem Vidmu bodo proizvajali dne 5., 6. 7. in 8. septembra t. I. ,11 Na ta le", to je eden poslednjih umetniško dovršenih eratorijev mladega ali že stavnega skladatelja Perosija. Proizvajanje oratorija bo vodi! osebno Perosi sam. Solisti bodo znani umetniki gg. Kaschman, Fasciolo, g.čna Ticci in gospa Fino-Savio. Cel oratorij bo tvorilo okoli 200 močij, namreč 50 ženskih glasov iz prvega ital. koralnega društva .Aceademia rausicale torinese", 60 moških glasov iz milanskega društva .Salone Perosi" in 90 orkestralnih profesorjev. Zanimanje za ta oratorij raste. Vstopnina stane samo dve liri, notri, namreč v stolni cerkvi, so na razpolaganje potem sto-lice po 4 lire, boljše po 5, fotelji po 8 lir. Glede1 udeležbe se treba obračati, ker je videti, da bo ogromna, čim prej na aComitato del oratorio Perosi, Udine, Riva del castello Nr. 1." Stavka t Nabrežinl. — Poročajo nam: Vspeh enkratnega pogajanja med delodajalci in delavci je bil zadnji teden ta, da so gospodarji odpustili vse delavce<• in izročili delavske bukvice tukajšnjemu županstvu, kjer jih vsak delavec dobi. S tem, menijo gospodarji, je stavka končana. Čudno je, da se je judovski podjetnik bolj potegoval za delavce kot n..... Nasledki so za vse občutljivi. Nevolja je splošna na nekatere podjetnike, kar bo zelo slabo vplivalo pri katerihkoli volitvah in ne brez vzroka. Tako žalostnega praznovanja sv. Roka, kot je bilo v nedeljo, ne pomnijo ljudje. Rudečo zastavo pri Favetiju so obesili otroci, igraje se, ko starišev še doma ni bilo. To v pojasnilo. Duhovnik in politika. — Bližnje deželnozborske volitve v naši deželi se bodo vršile od klerikalne strani v znamenju vere in cerkve. Nunci se pridno shajajo na posvetovanja, kjer ukrepajo to in ono, kar se jim zdi potrebno za volitve, na lečah in v spovednicah grme proti naprednjakom, da so brezverci, katere treba s polenom odganjati, iz kraja v kraj pošiljajo misijonarje, prido-davaje jim bradate kapucine, kateri imajo nalogo, preklinjati ljudi, ki čitajo .Sočo" in .Primorca* ter jim ne dajati odveze. iz tega sledi, da bodo začeli, kakor zadnjič, odrekati .liberalcem" sv. zakramente, ako ne bodo hoteli voliti ž njimi, in kadar nastopijo dnevi volitve, takrat pa popuste r cerkev in zakristijo, umirajoče in mrtve, ter bodo stali edino le na volišču — vse drugo naj počaka. »Vera je v nevarnosti", to je njih bojni klic, kateri uporabljajo zunaj na deželi in s katerim hočejo opravičiti zlorabo vere in cerkve v politične svrife, .Gorica" pa je začela sedaj razlagati, da duhovnik ne le da more, ampak tudi mora politikovati. Tako vidimo že sedaj klerikalce na celi črti, kako se pripravljajo na boj pri bližnjih dežel no-zborskih volitvah. '' Vera je v nevarnosti, zato treba politikovati! — Ali poglejmo vendar, kaka .vera* je v nevarnosti? Ako se ošeška v .Soči* kakega ničvrednega nunca, ki daje pohujšanje svojim ovčicam, pa zapišejo, da je bila vera zasraraovana; ako se pove v .Soči", kako je kak duhovnik grdo rohnel v spovednici proti .Soči* ali »Primorcu" ter naravnost lagal v kaki reči, pa pravijo: .Soča* zasmehuje zakrament sv. pokore. Ako se pove kje, da so razpostavili Sv. R. T. radi volitev, piše .Gorica": .Soča" zasramuje zakrament Sv. R. T. Ako se pove, kako barantajo kod z odpustki, sploh, ako se ožigosa kako njihovo početje, koje je proti veri in cerkvi, pa kriče: Glejte, »Soča* zasmehuje odpustke, .Soča" nam hoče cerkve podreti. Toda če si pogledaš vedno stvar natančneje, pa dobiš, da v vseh takih slučajih ne gre za vero in ne za cerkev, marveč gre le proti temu, kar uganjajo nunci z vero in cerkvijo. Taka je resnica... Naši politikujoči nunci so zmetali, kakor to videvamo, politiko z vero in cerkvijo. Njim je to vse eno, oni so tako prefrigani, da nočejo ločiti več cerkve od politike, marveč spajajo oboje skupaj, ker jim tako bolj kaže, in tako postaja g. nune tista vera in cerkev,proti kateri se bore naprednjaki. Znano je in nespodbitna je istina, da naši somišljeniki po deželi so boljši kristljanje od klerikalnih podrepnikov — ali ker so naprednjaki, edino zato, ker hočejo misliti s svojo glavo, jih treba preganjati. Vera je v nevarnosti! Ako ne greš v farovž vprašat g. nunca za vsako reč za svet ter mu pri tem ne stisneš v roke par svetlih kronic ali ne prineseš kaj dobrega .in natura*, pa jdvera v nevarnosti in politikovati je treba, da se tega naprednjaka spreobrne!... Vera je v nevarnosti I Povejte nam vendar, kolikokrat je bilo v zapadajočem dež. zboru govora o veri in cerkvi? Ali je bilo sploh kaj takega in ali je pričakovati kaj takega v bližnjem dež. zboru, da bi se moglo reči: Vera je v nevarnosti?! Ne in ne. V našem deželnem z boru ne prihajajo verske reči na vrsto, marveč edino le reči narodnega in gospodarskega značaja. Ali treba potem vpiti: Vera je v nevarnosti? Tu pač vidite, kako skrajno nesramno je kričati: Vera je v nevarnosti! glede na naš deželni zbor, tu pač vidite, da polltiko-nom v črni suknji. je edino le do tega, da obvelja njihova. Njihova edino odlbču-joča beseda je v nevarnosti, njihova gospodaželjnost in požrešnost, nji-hova komanda je v nevarnosti, ker so, hvala Bogu, še možje v deželi, ki nočejo misliti le z nunčevo glavo — in zato kriče: Vera je v nevarnosti! Tako so zmešali vero, cerkev in politiko, v isti ni pa v tej divji gonji iščejo edino le same sebe in veljavo svoje komande. To je tista vera in cerkev, kateri sta v nevarnosti — vse drugo je nesramna laž, peklensko zlorabljenje prave vere in cerkve v politične svrhe. Naših somišljenikov pa na take limanice tudi ne vjamejo, ker so prepričani, da deželni zbor *vma nič opraviti z vero in cerkvijo in ker se oa napredne strani ni bati ničesar proti veri, saj prav napredni možje so steber cerkve in vere po deželi, in tam kjer nune pusti ljudi v miru s svojo politiko ter ne meša glav, vidimo tudi sporazuraljenje in mir, drugodi pa ravs in kavs. To smo omenili za danes, gg. rodoljube in somišljenike pa prosimo, da nam poročajo o vseh slučajih, kako bodo politikujoči nunci lagali in .farbali" svet glede" na bližnje deželnozborske volitve, da bomo mogli konsta-tovati, koliko je bilo tuintam .vera* v nevarnosti ! 1 Jama .na Požerlšel". — Pišejo nam iz Banjšic: Po svetu tuintam se vidijo kaj čudne posebno za naravoslovce zanimive reči. Nebroj podzemeljskih jam, (zlasti po Krasu, Postojna itd.) gorskih slapov, razgledov z visokih gora, gorskih koč, vsa ta narava kaj bujno razveseljuje svet. Mnogo pa je še podzemeljskih jam ali odprtin, katere nam še niso znane, take jame ali veli-kanjski prostori so že od nekdaj v naravi, ali pa se je svet v poznejšem času uleknil ter učinil odprtine. Tu pa tam torej se zasledi prej ali pozneje kaka taka zemeljska odprtina, in zlasti hudomušna mladež, ki kaj rada stika po vseh gorskih kotih in gojzdih, najde kako novost, In tako so tudi pri nas zasledili že pred časom neko jamo »Na po-žerišči," na Savice vi ravnini, a nikdo se v jamo ni upal. Preteklo nedeljo pa se je zbralo kakih 6 močnih korenjakov, vzeli so dovolj vrvi in svečave, pa hajdi v jamo! Jama je na zelo skritem kraji. Vhod v jamo je strm in ozek; ko se skriješ za raznimi ovinki v vhodu, moraš naposled plezati kakih pet metrov po velikanski steni do tal, potem te pripelje zopet ozka steza v velikanski prostor — v jamo! Širina ji je naj- manj 20—30 metrov, dolžina jame pa neizmerna. Velikanski obok, kateri je podprt od mogočnih velikanskih stebrov, se razteza nad jamo; tla so posuta s peskom. Tu pa tam se vidijo iz kapnika razne reči, ki ti predstavljajo razne podobe. Od stropa vise milijarde malih svečic iz čitega kapnika. Do konca razpokline se ne more dospeti, ker pada ista proti koncu naravnost navpično v tla in če vržeš kamen v prepad, brenči več časa in potem prileti na dno na golo skalo ter se razleti na kosce; gotovo je, da je na dnu prepada zopet velikanski .prostor. V jami je * več manjših in * večjih? ži valSkilf 'irosti in lobanj, očividno, da je imela zgorej v prvi razpoklini divjad svoje zavetišče, kamor je skrivala svoj plen, ter da sto ji obglodane kosti padale po prepadu v jamo. Prt nas na Banjšicah so zasledili že več večjih in manjših--takih—jam ali slične velikosti, kakor je na_ »PožeriSči*, je ni. »Po-žerišče" je last gosp. veleposestnika, župana Savica. O ozirom na to, da je po celi planoti tu in tam svet vleknen, ter da je vleknota podobna kotlu, je sklepati, da je svet pri nas rahel in da je ppd nami vse razpokano in posebno ob hudem vremenu, kadar se bliska in treska, kaj čudno odmeva iz tal. Pobožno želje klerikalcev In naše pevsko in glasbeno društvo, — V zadnjem času straši po »Gorici* neki »Nepristranski", ki se loti sedaj takega, sedaj zopet takega dela. V dopisu iz Gorice piSe ta »Nepristranski", da je narodni pevec, ki je prepeval gotovo že tedaj, ko sta Se Gabr. in Turna obe se učila (kakor da bi mu to dajalo pravico, pisati pristransko s podpisom »Nepristranski*!). Potem omeni društvo »Slavec*, nastop v gledališču, ter par nastopov pevcev ob slovesnih prilikah. Ali vse to je minulo. Potem pa preide na pevsko in glasbeno društvo, o katem izreče pobožno željo, da kmalu razpade. Pravi,, da je imel priliko slišati, da se je začelo pevsko društvo že krhati. Pevovodja Štele da je na dopustu, med pevci pa so večinoma taki, ki so danes tukaj, jutri tam. Med temi so že stari Uradniki .Ljudske posojilnice", ki niso mogoče že 20 let javno peli, pa zdaj morajo, za uslugo Gabrščeku in Turni, kajti služba je služna. (Lažnjivec ta »Nepristranski*! Povejte vendar, kdo je tisti stari uradnik »Posojilnice*, ki že 20 let ni pel,ali sedaj poje?! »Posojilnica* ima 3 uradnike, in od teh poje eden sam, g. P.; ta pa je mlad človek, ki je pel doslej vzdržema.) Iz gorenjih besed se zrcalijo pobožne želje klerikalcev, da bi društvo razpadlo. Ali to se ne zgodi, gospodje, in da se ne zgodi, vam pokažemo jeseni. Pa naj se radi tega »Nepristranski* z Mrcino vred na glavo postavita sredi Travnika! V Vrtovlnu so imeli 10. t. m. občinske volitve za vse tri razrede. Izvoljeni so taki možje, s katerimi »Prim. List" ni zadovoljen. To govori dosti. Neki »Nepristranski* v »Prismojencu* daje radi tega poduk, kako treba voliti in kake može v občinski zastop. No, naj ga le daje, prej se Čaven na glavo postavi, nego bo »Pri-smojenec* zadovoljen z izidom občinskih volitev v Vrtovinu. Saj se razumemo! Kdo se je spremenil? Kdo je nedosleden! — Nekdo, ki ima dovolj časa in nič dela čez počitnice, si je naložil zares Sisifovo delo, da čita vse »Soče* od 1. 1889. dalje, hoteč dokazati nedoslednost — Gabršče-kovo. Vsaka vrstica v »Soči* je Gabršček, tudi vse ono, kar je napisal Gredolčič in drugi nunci, vse, vse je danes GabrSček. Kako so smešni! — Ali zdaj je g. GabrSček že cel mesec v hribih, torej ne more pisati »Soče*, vendar bo prišita njemu na hrbet vsaka beseda v »Soči*. — S takimi bedaki je pameten razgovor nemogoč! — Ako bi hoteli mi slediti temu zgledu, bi dokazali iz »Gorice* škandaloznih prouV-*vij, cesto iz ene in iste številke, ter rekli: Glejte Gregorčičevo nedoslednost! In vendar izhaja »Gor.* šele od razkola! Torej ne Gabr. nedoslednost, marveč »Soči na* pisava prihaja v pošte v! Da pa I »Soča* danes ubira vse drugačno struno, je naravno, tega nihče ne taji! Časi so se jako : korenitd spremenili in ž njimi »Sočina* pisava. — Se leta 1895. je »Prira. List* na- I padal »Slogo* ob volitvah, nasprotoval njenim kandidatom, posebno grofu A. Coroniniju. Pavlica, Dermastia, Knavs in njih družba so bili odločni nasprotniki Gregorčičevi, ki se je držal Gabrsčeka in drugih posvetnih narodnih delavcev. — In od 1. 1899.? Dr. Gregorčič je ušel v tabor Pavlice, Dermastia .... Missia, on se je popolnoma spremenil (— »Prim. List* je pisal, da se je — poboljšal in spreobrnil! —), »Soča* pa nadaljuje svojo staro pot z radi kalnejšimi, času primernimi sredstvi! Kdor govori o nedoslednosti, je bedak ali pa zloben človek. Člankar »Gorice* je druge vrste čudak, na slami v glavi mu kraljuje zlobna duša! Lepa doslednost bi to bila, ako bi »Soča* tekla za don Gredolčičem čez drn in strm, kamor se mu milostno zljubi zleteti, — da celd v objem obeh dr. Pavlica, Dermastia, Missia in cele črne klerikalne bande l Lepa hvala za tako — »doslednost*. — »Soča* ni bila tako dosledna,|za kar se imamo zahvaliti edino le — Gabrščeku! To je pa resnica, katere ne bo mogel nikdo tajiti! — Ali čemu toliko besed! »Sočo* ostane v tej »nedoslednosti* ter po- meta s pozorišča vse one, ki so »dosledno* zleteli v objem črne internacijonale! Veliki volilni shod v Vipavi se bode vršil v nedeljo dne 25. t. m. popoludne ob 7,4. uri. Na shodu bosta govorila deželni odbornik dr. Ivan Tavčar in deželni poslanec Ivan Božič iz Podrage. Ta shod bode jako zanimiv in radi tega je upati, da se ga poleg Kranjcev udeleži tudi obilo rodoljubov z Goriškega. ftoško tolorajstro se bode obravnavalo pri deželnem sodišču v Ljubljani dne 26., 27. in 28. t. m. K razpravi je klicanih narTtJO' prir*^ V vipavsko idrijskem volilnem okraji kandidira proti odličnemu deželnemu poslancu Ivanu Božiču klerikalni France Habe, posestnik na Gočah, kateremu ravno toliko pristuje poslanstvo, kakor — oprostite primero! — kravi sedlo. Boj na nož. — Klerikalni pesnik v »Gorici* kliče na boj, in sicer na nož: Tu proti možu mož, Razsodi zdaj naj — nož! Res, stali bodo proti možu mož, na eni strani klerikalci, na drugi na-prednjaki ob bližnjih deželnozborskih volitvah. Proti možu mož! Prepričani smo, da naši možje bodo nastopali častno, kakor pri-tiče možem in kakor so se že izkazali na voliščih, klerikalci pa pridejo — z nožem. Oni bodo stali proti možu mož, v rokah pa bodo držali nož, in če se jim bo zdelo primerno, pa zakličejo; Razsodi zdaj naj nož! Nd, lepi časi se nam obetajo. Lepo število klerikalnih tolovajstev se obeta lepo pomnožiti---------------- Blsknp Strossniaver in , Prvi Istrski Sokol" v Fulju. — Veliki mecen biskup Strossmajrer je poklonil društvu »Prvi Istrski Sokol* v Pulju svoto 1000 kron, katero je poslal z ljubeznivim lastnoročnim pismom, naslovljenim na g. dr. Laginjo. Pismo slove: Mili gospod in prijatelj! Evo Vam pet sto forintov za Vaše društvo »Sokol", katero se je osnovalo, ali hočem s časom dodati Še toliko, ako bode društvo v istini napredovalo., Vi, Hrvatje in Slovenci na obali iztočnega adrijatskega morju se borite za sveto stvar, ter Vam vsak, kdor nosi plemenito srce v svojih prsih, mora želeti najbolji vspeli. Pa naj tudi oni narod hrvatski in slovenski ves in ves postane Sokol,*) koji bo obalo iztočnega jadranskega morja na veke čuval prevzvišeni naši dinastiji in monarhiji. Priporočujoč se Vašemu in Vaših milih I sonarodnikov milemu spominu, bratski lju- i bežni in pobožni molitvi Josip Juraj Strossmaver, biBkup. ' Rogaška Slatina, 13. avgusta 1901. *) 6. Mercina! Zatisnite svoja godka uiesa! Drobiž. — Bazilij Sidelnik, 26 let star, iz Lvova v Galiciji, se nahaja v tukajšnji bolnišnici od 9. marca t. L, kamor so ga preložili iz zaporov pri Sv. Antonu, ker trpi na božjasti. Te dni po noči se mu je posrečilo ubežati iz bolnišnice. Sel je po mestu ter najel izvoščeka, ki bi ga peljal v Verso, odkoder bi potem smuknil na varno. Toda predno se je vsedel v voz, sta ga že imela dva redarja, katera sta ga spravila nazaj v bolnišnico, odkoder menda ne uide več tako hitro. Sidelnik je zapleten v proces proti Nodariju iz Vidma. Pred kratkim so morali z ulice prenesti v tukajšnjo bolnišnico nekega kmečkega človeka, ki v svoji nezavesti ni mogel povedati, kdo in odkod da je. Sedaj šele se je dognalo, da tisti človek je Anton Kocijančič, 60 let star, iz koperskega okraja. Bolan pa je še vedno nevarno. Z vlakom 20. t. m. zvečer so odpeljali v Lvov znanega Silvija Nodarija iz laškega Vidma, proti kateremu se bo vršila tam obravnava, ker je pospeševal izseljevanje iz Avstrije v Ameriko na nedovoljene načine. Aleks. Bandev, urar, ima navado, pošiljati ure, izročene mu v popravo, na »Mont* Študirat. Tako je storil tudi pred kratkim z neko uro, ali jo je skupil, ker stvar je prišla sodniji v roke in je dobil za to 3 tedne zapora. V tej veliki vročini se voziti po železnici, ko se vozovi razbelijo, je pač težavna reč. Te dni se je vračalo z božje poti s Svete gore kakih 40 dečkov. Ko so stopili v razbeljen voz vlaka, je prišlo hitro slabo kakim 10 njih. Razgled po svetu. Dr. Josip Kaizl. — V zadnji številki smo že naznanili smrt dr. Kaizla, moža, ki f je bil izvanredna, posebna prikazen med Čehi. Dr. Josip Kaizl je umrl v najlepši možki dobi. Bilo mu je še le 47 let. Z dr. Kaizlom je zgubila zbornica poslancev jednega najznamenitejših strokovnjakov v finančni in narodnogospodarski stroki, katerega sodelovanje bo težko pogrešala. Dr. Kaizl se je rodil kakor sin pok. finančnega svetnika, Edvarda Kaizla, dne 10, junija 1854. v Volvnu na Češkem. Po dovršenih gitnnažijalnih študijah.je vstopil kakor slušatelj prava na praško vseučilišče, kjer je bil 1. 1876.] promoviran doktorjem. Na-to se je podal na Strassburško univerzo, kjer je pri slovitem profelsojju Schmellerju dva semestra poslušal predavanja o nacijo-nalni ekonomiji. Pozneje je spisal več znamenitih znanstvenih knjig finančne in na- rodno-gospodarske vsebine in je sodeloval pri čeških, nemških in cel6 laških strokovnih listih. Leta 1883. je bil imenovan izrednim profesorjem nacijonalne ekonomije na češkem vseučilišču v Pragi; istočasno je izvrševal tudi odvetniško prakso. L. 1891. pa je bil imenovan rednim profesorjem istotam. Leta 1885. je bil izvoljen, kakor pristaš sta-ročeške stranke v državni zbor, 1. 1887. pa je izstopil iz staročeške stranke in odložil svoj mandat; a 1. 1890. je bil na podlagi programa mladočeške stranke od praške trgovinske zbornice zopet izvoljen v državni zbor, kjer je bil fedtttf Jčlen-vseh gospodarskih in financijelnih odsekov. Dne 6. marca 1898. je vstopil kakor finančni minister v Thunovo ministerstvo, kjer je ostal do padca tega mi-nisterstva, ki se je izvršil dne 2. oktobra 1899. On je sodeloval na mnogih važnih reformah v državnem zboru, kakor na regulaciji, uradniških plač,plačuslužbencem in finančnim stražnikom i. dr. Z dr. Kaizlom je izgubila posebno mladočeška stranka jednega svojih najboljših členov in odličnih parlamentarcev. Češki deželni zbor bo v kratkem raz-puščen, kakor poročajo % Dunaja. Cesar je sankcijoniral od dež. zbora češkega sprejeti zakon, s katerim se uvedejo direktne volitve v kmečkih občinah za deželni zbor. Kmetskt tabor prirede spodnje-štajerski slovenski napredni kmetje, najbrže v Žalcu, ah ne gre. — Nagloma je umrl ljubljanski notar Schčnvvetter. V Škofjiloki se je pripeljal na kolodvor, se zgrudil in ostal mrtev. — V Carigradu se je pripetil 21. t, m. nov slučaj kuge. Odredili so z nova preiskovanje in razokuževanje provenjenc iz Carigrada. Narodno gospodarstvo. ORGANIZACIJE KMETIJE. (Članek izven uredništva.) (Dalje.) Skoraj vse naselitve kmetov v Ameriki, ki so začeli komunistično delati in gospodariti, so pokazale, da so ti naseljenci, ki so vse skupno držali, precej vspevali. Le ko so že precej obogateli, so se te komunistične družbe razdrle. Delitev pridobljenega je dala povodrazpora.------- Oppenheimer gleda na Ralahine, Zadruga, v kateri vsak delavec s svojim zaslužkom- lahko razpolaga, v kateri je lastnik zemljišča, a ne zadruga, mu je izdelal kmetije. V njej najde vse sile, ki navajajo človeka k delu, k varčenju, poštenemu življenju, ki ga delajo iznajdljivega, da iznajde železne hlapce ter jih vpreza tudi v delo kmetije. Tu na veleposestvu, zadružni lasti, se lahko stro-jevno delo vrši, v kolikor je mogoče, tukaj se lahko vse, kar je v dobro veleposestnega dela, prikaže, tukaj pa lahko tudi dela manj- kjer postavijo svoj politični program ter po- I sega "kmeta najdejo* svoje mesto, tukaj stavijo temelj svoji organizaciji. Tudi postavijo I mogoča združitev obeh strok kmetovanja tam kandidate za deželnozborske volitve. Prepričani so, da zaupni shod v Mariboru, ki se vrli danes, ne bo imel pravega smisla za kmeta. Seveda ne, ker odločujejo le župniki in kaplani. i Šolski muzej so otvorili 20. t. m. v j Zagrebu ob veliki udeležbi učiteljev in visokih dostojanstvenikov. Zavezo jugoslovanskih učiteljskih društev so zastopali učitelji Jelene Luka, Dimnik Jakob in GangI Engelbert, Conte Lambertenghf gre. — »Edinost« piše: Conte Lamberten^hi, vsegamogočni laški konzul v Trstu, mož, katerega je smatrala vsa tukajšnja iredentistična kompanija pravim pravcatim — kraljevim namestnikom za Primorsko in čegar ime je ravno te dni krožilo po avstrijskih listih, ko je cesarskega avstrijskega namestnika v Trstu nekako klical na odgovornost radi tistega dogodka v Borstu: ta mož, cunte Lambertenghi, je torej premeščen od tukaj na Nemško, kakor generalni konzul na novoustanovljenem konzulatu v Franko-brodu. Neodrešenci bodo gotovo pretakali britke solze za njim. Na njegovo dosedanje mesto pride sedanji laški konzularni agent na Cetinju. Avstro-ogorska nagodba. — »Pester Lloyd* piše: »Avstrija in Ogerska imata nalogo, da določita svojo trgovinsko politiko za bližnjo perijodo in jo začrtata v avtonomnem tarifu zase in za sosedne države. Izvršitev tega dela je pa tu še težavneja kot drugod, težavneja, kot si jo v Avstriji sploh predstavljajo, kjer se z raznih strani prihaja z nasveti do nas in se skuša premostiti naša notranja nasprotstva in doseči sporazumljenje. Vsekako seveda verujemo, da se bodo dale odstraniti težkoče, ki sedaj vladajo mej Avstrijo in Ogersko, toda roko v dosego tega porazum-ljenja nam mora podati Avstrija! Tu se je v zadnjih letih največ grešilo proti gospodarski skupnosti. Trgovsko politiška podlaga, na kateri od 1. 1867. slonita obe državi, se je od avstrijske strani najsiloviteje napadala, v letu 1896. mej vladama določena nagodba visi v Avstriji še sedaj v zraku. Ko se stori konec tem razmeram, potem se lahko doseže soglasje v nagodbenem vprašanju. Potrebno p le eno: popolno spoštovanje in priznanje obestranskih interesov*. Kdo ve, li res avstrijska vlada mirno prenese to očitanje, ki je zaslužijo v mnogo večji meri Ogri sami? Ez Francije t Italijo okoli Genove se misli preseliti lepo število redov, ki so izgnani od tam. Okoli Genove nakupavajo posestva, razni italijanski listi pa energično protestujejo proti naselitvi redov, katerih nočejo za nobeno ceno. Srbija. — Pri volitvi senatorjev je izvoljenih 16 vladnih pristašev. V dveh okrajih bo treba ožje volitve. Med novimi senatorji se nahajajo skoro vsi sedanji ministri in voditelji radikalnih strank. Srbska kraljevska dvojica se poda po obisku v Petrogradu baje tudi v Rim, da se sprijazni s črnogorskim knezom po posredovanju Rusije. Baje se poskrbi tam tudi za slučaj, ako ostane dvojica brez potomcev, tako, da postane srbski prestolonas;odr:h eden sinov črnogorskega kneza. V južni Afriki. — Iz Standertona naznanjajo, da so Buri po trdem boju vzeli mesto Bremersdorp, izpraznili poštni urad ter celo mesto popolnoma uničili. Vzeli so Angležem tudi en top, 15.000 patron in obilo živil. Lord Kitchener je sporočil v London, da so Buri pri MiddeJburgu naskočili angleški oddelek. Boj je končal tako, da so se Angleži morali umakniti. Ruski car je sprejel v avdijenci Kru-gerjevega tajnika Vanderhovsna, ki je imel potem dolg pogovor tudi z ministrom zunanjih del, grofom Lamsdorffom. Raznotero. — Ruski car pojde letos na Francosko k velikim vojaškim vajam, in sicer v Šampanjo, kamor ga je povabil predsednik Loubet. — V Moščenicah v Istri otvo-rijo 25. t. m. »Hrvatsko čitsonico«. Moščenice je hotel »slavni« Krstič z vso silo »pokrstičiti*, glavno je, vsi delavci so lastniki zemlje, katere drži vspeli in velik vspeh dela trdno priklenjene na to zemljišče. Torej kmetijske delavske produktivne zadruge. Opp. krasno razvija in popisuje s porabo vse znane agrarne literature, kot veščak vse socijalistične in gospodarske vede delo in gospodarenje take zadruge. Vsak delavec dobi toliko oralov zemlje, kar je more žena z otroci in on z delom kakih 30 delavskih dni obdelati v stalni trdni zajem od zadruge. Tam si jostavi hišo in hlev. Jedno kravo in kozo samore redili in več perutnine. Kozo za čas, ko je krava brez mleka. Te naselbine delavcev bi bile v oddaljenih kosih kakega veleposeatva zadruge. V središči bi bili hlevi, magacini, pohištva za delavce, ki drugod nimajo prostora, ki se nočejo ženiti, ali za voditelje dela, za štacune zadružnega konsuma. Zadruga stori zadrugarju vsa dela vprežne živine, ona ima bike, ona oddaje poljska semena. Odbor zadruge, obstoječ iz najboljših praktičnih kmetovalcev in agrarnih tehnikov, vodi vse delo, ki ga zadrugarji upravljajo, kakor se je že delalo v Ralahine. Knjigovodstvo skupno, šole skupne, bukvarne, prostori za razveseljevale, zadružno premoženje, In rokodelec se naseli mej te kmete, kakor kmetski delavec. On dobi kos zemlje, katero z ženo opravlja, iz nje dobi glavni živež, kakor kmetijski delavec in svoja rokodelska deia opravlja zadrugi na delitev pridobitkov, kakor kmetijski delavec. Pomagačev ne dobi, ker vsak si lahko sam pridobi zemljišče v zadrugi in ne bo hotel za drugega delati, ker lahko kot mojster dela. Izvajanje tega gradiva bi veliko prostora rahljalo, v tem spisu hočemo le v glavnih črtah podati organizacijo kmetije po delavskih kmetijskih zadrugah. V teh zadrugah imajo prostor vse druge zadruge, oziroma zadruga vse druge opravlja: kakor stacunsko zadrugo, organizacije kredita, posojilnice, nakup strojev, orodja, surovin, magacinsko zadrugo. In te zadruge bi bile po večjem kupovalne zadruge. Veleposestnik v zdajšnji organizaciji je po večjem prodajalec in vsem nevarnostim toga, konkurence izpostavljen. Za-drugar kmetije na veleposestvu ima svoje 4 orale, ki mu dajejo živila, brez dolga je, obleko napravlja sam, ali po zadrugi. Le malo ima kupovati. Zdajšnji veleposestnik in razvitejši kmet mora za trg skrbeti, on je prodajalec. Konjuktura zadene, če je neugodna, zdajšnjega kmeta v eksistenci, zadrugarja bi ga le v njegovem komfortu. Če bi se prebitki zadružne kmetije slabo kako leto prodali, ima zadrugar malo škode, ker je pre-življen. Zdajšnje veleposestvo in že tudi manjša kmetija v razvitejših deželah po večjem za trg delata. Veleposestnika ta trg lahko v par letih uniči in posameznemu kmetu veliko škodo napravi, če se je lotil le pridelavanja jednega sadeža. JDalie pride.) . Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda s sedežem v Gorici opozarja vse vinotržče, posebno izven dežele, v prvi vrsti pa naše sosedne brate Kranjce, ki so bili vedno dobro postreženi, na obilo obetajočo trgatev, v prvi vrsti je pa v tem, da grozdje tako lepo dozoreva, da je občudovanja vredno, ko že sedaj najpoznejsa trta grozdje mehni, kar je čez navado zgodaj, tako da se lahko že sedaj sklepa na gotovo boljše vino od lanskega. Obenem naše društvo vse krčmarje in zasebnike, potrebovalce vina opozarja, da ima še v zalogi bela in črna različna vina, prav dobra in po prav zmerni cehi tako, da ni konkurence, ne glede cene, pri tem pa tudi ne dobrote, še posebno, ko se jamči za prava naravna briška vina, bi moral se vsaki po-trebovalec vina pri naši zadrugi posluževati pod tako ugodnimi pogoji. Na zahtevo pošilja se tudi uzorce, kdor se misli res naročiti. Najbolj-J jamstvo je pa v tem. da ima naročnike iz cele naše širne Avstrije. Toliko se nam je zdelo potrebno objaviti onim, koji niso še obveščeni, da bodo gotovo pri našem društvu najbolj postreženi. C. kr. kmetijska družba kranjska objavlja razglas o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske dražbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori četrti tečaj gospodinjske šole, ki 'bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester, iz. reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem, novo zidanem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Poukt ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravo-slovja, ravnanja z bjlniki, spisja in računstva vse one predmete, katere mora uroeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, Šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. -------Gojenka, katera bo sprejeta v zavod, nlača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 14 gld„ ali za ves tečaj 168 gld. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj; Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para črevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, Sest parov nogavic, 10—li žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu; ako ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj). Deklice, katere hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. -.. :iti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih, se more dovoliti sprejem mlajših učenk; f. znati citati, pisati in računati; 3, predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrše-vale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogu ravnale po hišnem redu. Prošnje sa sprejem, katerim je treba prilošiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 15. septembra 1.1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se sprejmo v gospodinjsko šolo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; ako pa bo v šoli prostora, sprejemale se bodo tudi prosilke iz drugih dežel. — Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. — V Ljubljani, 31. julija 1901. l^arol praš% pekovski mojster in slaščičar v Gorici na Koran št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Fran Melinek zidarski mojster v VZSnJevlku štev. 67 (v Brtflh) se priporoča za vsakovrstna zidarska dela bodisi nove zgradbe aH poprave po ugodnih cenah. Proda se v najboljem položaju in jako v ceno. — Ponudbe na upravništvo našega lista. Lekarna CristorolBtti v Gorici Prave in edine želodčne kapljice z znamka sv. Antona Fadovanskega. Zdravilna mo5 teh kapljic je nepre-košljiva — Teka-I vljicezretfijoreefne j prebatljunje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Ckrepepo- (Vurstvena z„an.kB). kVOtjent Žolodet store\ da zgine v kratkem času cmctiea in žioofna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store\ da človek reji ji. Gena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in jso&iljatve pa jedino le v lekarni Cristofoletti v Gorici. Zaloga piva prve kranjske eksportne pivovarne na par in tvornice slada T. Frofilich-a na Vrhniki-Kranjska. eiaval zastopnik za Gorico In deželo Josip Rovan » Carici - RatafHtt «. 20 - v Širiti. Priporoča se p. n. častitim gg. odjemalcem v mestu in na deželi. Prodaja izborno pivo v sodčkih po 100, 50, 25 in 12»/» Etrov ter v plombovanih steklenicah po 7* litra. Tvrdka je bila odlikovana za svoje izdelke 1.1900.: v Parizu, Lionu, Bruselju, Rimu in Dunaju s prvimi priznanji. Dobro urejene in z ledom preskrbljene podružne zaloge imata: g. Franc Furlan, gostilničar in posestnik na Goričici pri Rebku in g. Andrej Sinigoj, gostilničar »Pri levuc v Dorabergu. Za blagohotna naročila se toplo priporoča rojakom v mestu in na deželi udani Josip Rovan. Babama lekarnarja A. Thierry-;: z zeleno varstveno znamko nuna se razpošilja 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic za 4 krone poštnine prosto. A. TMei?ry-jevo centifolpo ustno mazilo. 2 lončka K 3'50. — Razpošilja po&tnine prosto proti predplačilo zneska A. Thlerrjr-jeva lekarna h Angelju varuhu v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. Dunaj, glavna zaloga: lekarnar C. Brady, Flelschmarkt 1. Budimpešta: Lekarnar J. pl. TSrSk in dr.Egger. Agrara: Lekarnar S. Mittelbach. ~ Povsod se dobiva na drobno. — Veliki prazni sodovi iz Srbije iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 2, 7, 20, 30 do 70 hektolitrov, 6-7 cm debelosti v glavi, v popolnoma dobrem stanu, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. Natančneje se izve pri gosp. L. Sfemu, na Franc-Josipovi cesti št. 9. Dobre ure In po ceni! s 3-Ietnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna ar ter izvoz zlatnine Most (Češko). Dobra ura Kem. iz niklja fl. 375; srebrna ura Riin. fl. 5*80; srebrna verižica fl. 1-20; budilnik iz niklja fl. 1-95. Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnib pisem. — Ilustrovan cenik zastonj t ur* Veliko zalogo -*« šivalnih strojev, dvokoles in slamoreznic raznih sistemov prve angleške tovarne Jlelical' ima SAUNIG & DEKLEVA V GORICI ulica Milnici pio Št. 1 mehanična delavnica v Nunski ulici št 16 kjer je bila prej prodajalnica. V zalogi imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrsLe na razpolago, kakor za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sti-ckerei). Cene koles so v gotovini cd 80 gld. naprej. Z nami j« vsaka konkurenca namogoea! Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udan SAUNIG & DEKLEVA. Podpisane priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca T SemenIŠkt nliel St. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga« Goriea zaloga vin in špirita na debelo. Uliea Tettnrini Štev. 11. DomaČa, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrste po nizkih cenah. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi ItaStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO 18. DEBELO. Najceneje kunovaliSce nlrnberškei - (n drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Svettnjice. — Rožni venci. — Mašite knjižice. tišna obuvala za vse letna čase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih 2 35-8 KI ^Krojaška zadruga" vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici. Gosposka ulica št. 7. Velika zaloga manufakturnega blaga. Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za *, rensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cheviot, Kammgarn i. dr. Krasna izbera volnenin, forštajnov (porhet), »Lawn Tennis« i. dr, za ženske obleke. Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajce, za hribolazce itd. itd. Vse po najnižjih in zadnjih cenali brez pogajanja. Ha željo se pošlje tudi uzorce, poštnine proste. Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici Konjedic