PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽIT ESE! GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA, PETEK, 30. SEPTEMBRA 1977 LETO XIX • ŠTEVILKA 227 # CENA 3 DINARJE -DELO- IZHAJA OD I. MAJA t959 PO ZDRUŽITVI .LJUDSKE PRAVICE-. KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI. IN'.SLOVENSKEGA POROČEVALCA-. KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK MITJA GORJUP ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO FRAS Pogovori predsednika Tita V Zagrebu se je sestal s Krležo, Krajači-čem, Augustinčičem ZAGREB, 29. sept. (Tanjug) — Predsednik republike Josip Broz Tito je danes dopoldne obiskal književnika Miroslava Krležo na njegovem domu. Z Miroslavom Krležo in z njegovo ženo se je predsednik Tito zadržal v daljšem prisrčnem pogovoru. Predsednika Tita je spremljal član sveta federacije Ivan Krajačič. Danes je predsednik Tito v svoji rezidenci v vili Zagorje sprejel člana sveta federacije Ivana Kraja-čiča in kiparja akademika Antuna Augustinčiča ter ju zadržal na kosilu. Miničeva srečanja v New Yorku Pogovarjal se je tudi s Farukom Kadumijem in Willyjem Brandtom NEW YORK, 29. sept. (Tanjug) — Podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minic je imel sinoči na sedežu OZN vrsto diplomatskih srečanj, s Farukom Kadumijem, šefom političnega oddelka palestinske osvobodilne organizacije (PIO) se je pogovarjal o položaju na Bližnjem vzhodu in o možnostih, ki jih za rešitev krize ponuja sedanje zasedanje OZN. Z bivšim kanclerjem ZR Nemčije Willyjem Brandtom se je pogovarjal o zbliževanju stališč med državami v razvoju in razvitimi. S portugalskim ministrom H. Fer-reiro in španskim ministrom M. Orejom pa so govorili o evropskih temah v luči drugega dela beograjskega sestanka. Posvet pred beograjsko konferenco Sestali so se predstavniki držav članic Atlantskega pakta BRUSELJ, 29. sept. (APP) — Predstavniki članic Atlantskega pakta so se sestali danes na sedežu pakta NATO, da bi uskladili stališča pred začetkom beograjske konfe-renpe o varnosti in sodelovanju v Evropi. Obravnavali so dokumente, o katerih bodo razpravljali v Beogradu. S posebno pozornostjo so obravnavali »besedilo o zaupnih ukrepih« (seznanjanje s pomembnimi vojaškimi manevri) in besedilo o človeških stikih med Vzhodom in Zahodom. Kot se je zvedelo, so vsi prisotni izrazili enotno stališče o tem, kako je treba pristopiti k beograjski konferenci in poudarili »pomen vloge nevtralnih in neuvrščenih držav«. Obisk v izjemno delovnem vzdušju Edvard Kardelj drugi dan v ZDA - Izredna pozornost gostu - Danes sprejem pri predsedniku Jimmyju Carterju GD DOPISNIKA OSLOBODJENJA ZA DELO VVASHINGTON, 29. sept. — član predsedstva SFRJ Edvard Kardelj z ženo Pepco In člani spremstva je včeraj dopotoval na uradni obisk v ZDA kot gost ameriške vlade. Drugi dan obiska v Wa-shingtonu se je Kardelj udeležil kosila, ki ga je njemu na čast priredil član kongresa element Zablocky, predsednik podkomiteja predsedniškega doma za nacionalno varnost in znanstveni razvoj. Tukaj je v navadi, da po-mebmi pogovori marsikdaj tečejo med uradnimi kosili ali večerjami. Tudi pogovori, ki jih bo Kardelj imel s svojimi gostitelji med enoteden- notne smernice razvoja _■ _ I ■ ■■ • ■ _ _ m m m m Na semirmrju, ki sodi v priprave na volitve, sodeluje prek 300 družbenopolitičnih delavcev iz vse Slovenije — Uvodni govor Sergeja Kraigherja BLED, 29. sept. — V političnih in organizacijskih pripravah na volitve se RK SZDL poslužuje, kot preverjenega in uspešnega načina dela, seminarjev za širok krog njenih in sindikalnih delavcev po občinah. Tokrat se je na Bledu zbralo prek 300 družbenopolitičnih delavcev iz vse Slovenije, da bi v treh dneh izmenjali izkušnje, predvsem pa si zastavili enotne smernice za bližnje volitve in kongrese ZK. Uvodoma je zbranim predstavnikom SZDL, sindikatov, ZSMS in ZKS predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher orisal perspektive nadaljnjega razvoja našega družbenopolitičnega sistema, kot izhaja iz pravkar objavljene analize Edvarda Kardelja in Iz konkretne politične prakse. tično delo. Sergej Kraigher manjkanje sodelovanja širše Je ob tem menil, da so družbeni sveti do zdaj opravili Kardeljeva politično programska analiza »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja« je po besedah Sergeja Kraigherja edinstvena sinteza 30-letnih izkušenj jz samoupravnega življenja v Jugoslaviji, in dobiva dolgoročni programski pomen. (Besede Sergeja Kraigherja objavljamo na 4. in 5. strani.) V razpravi so družbenopolitični delavci iz občin med drugim zastavili vprašanje družbenih svetov, oziroma vprašanje, ali ne gre pri ustanavljanju novih svetov za dvojnost, za vzporedno poli- do pomembno delo, da gre za metodo odpiranja iz ožjih političnih struktur v celovito samoupravno interesno področje, predvsem pa ti sveti vnašajo prvič tudi znanstvene izsledke in vidike v obravnavano problematiko. Sveti zagotavljajo uveljavljanje zares celovitega družbenega interesa in povečujejo operativnost družbenopolitičnih organizacij, ki se s pridom poslužujejo tega načina dela, je poudaril Kraigher. ■Nasprotno pa občutimo po- družbene plasti v mnogih komunalnih in drugih dejavnostih splošnega in posebnega družbenega pomena. Tu se mnogokrat komunalne delovne organizacije obnašajo monopolistično. Počasi gre naprej tudi s potrošniškimi sveti, je opozoril Kraigher na pomanjkljivosti v samoupravni praksi. Glede krajevne samouprave in vloge svetov krajevnih skupnosti' je govornik menil, da bi marsikaj postalo jasno in ustrezno duhu ustavnega teksta, če bi si zastavili vpra- upno nastopanje Predsednik CK ZKS France Popit na obisku v Furlaniji-Julijski krajini — Pogovor z delavci »Grandi motori« Sanje, kako občan dobiva svoje ustavno zagotovljeno mesto v krajevni skupnosti. Ce bi postopali tako, se ne bi dogajalo, da bi sveti krajevnih skupnosti še naprej ostajali nekakšne proračunske izpostave občinskih skupščin. Popoldne sta udeležencem seminarja govorila še sekretar IK predsedstva CK ZK Slovenije Franc Šetinc in predsednik republiškega sveta za varstvo ustavne ureditve Janez Vipotnik. Franc Šetinc je obravnaval idejnopolitična izhodišča in akcijsko usmeritev slovenskih komunistov v prir~avah na 8. kongres Z-KS in 11. kongres ZKJ, medtem ko je Janez Vipotnik razložil • varnostno politične razmere in naloge SZDL ter drugih družbenopolitičnih organizacij pri uresničevanju družbene samozaščite. ANTON RUPNIK skim obiskom v Washingto-nu, kot kaže, ne bodo • ujeti v toge okvire diplomatskih omejitev, kar brez dvoma zagotavlja, da obisk poteka v izredno delovnem vzdušju, da je dialog kar se da odkrit, ob vsestranskem spoštovanju mnenja sobesednikov, pa tudi z željo, da bi ustvarjalno prispeval k še boljšemu razumevanju. Takšno vzdušje je bilo čutiti tudi sinoči med večerjo v State Departmentu, ki jo je na čast Edvarda Kardelja pri-rtedil v.d. državnega sekretarja za zunanje zadeve Wa.rren Cristopher. Tudi sicer si gostitelji že od vsega začetka tega jugoslovansko-ameriškega srečanja, ki ga obe strani ocenjujeta kot dobrodošel in izredno pomemben dogodek v odnosih med državama, prizadevajo, da bi svojemu gostu izkazali pozornost, kakršno izkazujejo le izredno uglednim osebnostim, ki obiskujejo Washington. že ob prihodu v ameriško prestolnico so Edvarda Kardelja na letališču »Andrevvs« blizu Wa-shmgtona pričakali z vsemi državnimi in vojaškimi častmi. Pri tem so sodelovali pripadniki vseh treh rodov ameriške armade. Kardelj se je nastanil v »Blair House« v neposredni bližini ■ Bele hiše, v rezidenci, kjer so bivali že številni tuji državniki. Gostitelji so poskrbeli, da bd se Edvard Kardelj med enotedenskim obiskom v Wa-shingtonu seznanil in pogovarjal s čim večjim številom uglednih osebnosti ameriškega političnega življenja. Najpomembnejši pogovori pa bodo tekli jutri dopoldne, ko bo ameriški predsednik Jimmy Carter sprejel Edvarda Kardelja v Beli hiši. Na- pogovorih sodelovala tudi podpredsednik Walter Mandate in predsednikov svetovalec za nacionalno varnost Zbignievv Brzezinski, zato predvidevajo, da bo zanimanje sobesednikov zajelo široko pahljačo tem — od dvostranskih odnosov do izmenjave mnenj o najpomembnejših problemih sodobnega sveta. 'V tem okviru tukaj ne želijo zamuditi priložnosti, da bi poudarili zanimanje ameriške politične javnosti za ocene in mnenja Edvarda Kardelja, toliko bolj, ker jih tukaj izredno ceniijo in spoštujejo. JOŽA DRUKER SPREJEM — Edvard Kardelj z ženo Pepco na letališču vojaškega oporišča An-drews pn Washingtonu, kjer ga je pričakal v. d. državnega sekretarja Warren Christopher (levo). Telefoto: UPI Zlati Merk Ob 40-letnici angažiranega dela v korist narodov sveta so podelili predsedniku visoko mednarodno priznanje DTT "NT A TD T>rirwiT» A ---- OD NAŠE BEOGRAJSKE DOPISNICE BEOGRAD, 29. sept. — Današnja slovesnost v Beogradu — 17. podelitev mednarodne nagrade »Zlati Merkur« — je samo še eno priznanje naši državi za njeno izredno zavzetost za razvoj mednarodnih odnosov in zboljšanje gospodarskega sodelovanja z vsemi državami sveta. S temi besedami je predsednik gospodarske zbornice Jugoslavije Ilija Vakič pozdravil delegacijo 104 temeljnih organizacij združenega dela, ki so dobile to nagrado, gospodarstvenike iz 39 tujih držav ter goste, med katerimi sta bila vršilec dolžnosti predsednika zvezne konference SZDLJ Marin Cetinid in član ZIS Janko Smole. »Zlati Merkur«, ki ga podeljujejo že sedem let šefom držav in vidnim osebnostim, je bila za leto 1977 podeljena Josipu Brozu Titu ob 40-letnici njegovega angažiranega in zaslužnega dela v korist narodov. V obrazložitvi sklepa mednarodnega odbora predsedstva »Zlatega Merkurja« o podelitvi je predsednik tega odbora Hashem Madija poudaril »globoko prepričanje nam je narekovalo, da Iz- povedali so, da bosta v teh ■ beremo človeka, ki je vse svoje življenje delal ne samo za blaginjo svoje dežele, kateri se je popolnoma posvetil, temveč predvsem za mir, razumevanje in sodelovanje med narodi sveta«. Ko je Ilija Vakič . sprejel to visoko priznanje za tovariša Tita, je poudaril, da se gospodarska javnost 40 držav pridružuje proslavitvi letošnjih jubilejev tovariša Tita. Mednarodno priznanje »Zlati Merkur« so danes slove- sno izročili tudi šejku Ahmedu Z. Jamaniju, ministru za nafto Saudske Arabije, častna nagrada »Zlati Merkur«, priznanje za zgledno obveščanje, je pripadla časo-pisno-založniškemu podjetju »Borba«. Med 104 temeljnimi organizacijami združenega dela s področja gospodarstva iz vseh republik in pokrajin, ki so prejele to nagrado, je 16 slovenskih kolektivov. Na seznamu 11 nagrajenih časo-pisno-založniških podjetij je tudi »Delo« TOZD časopisi. Med nagrajenimi ustanovami iz negospodarskih dejavnosti je ljubljanski center za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju. Posamični priznanji »Zlati Merkur« sta dobila generalni direktor »Emone« Franc Nebec in generalni direktor IMV Jurij Levičnik. (Več na 6. strani.) BOJANA JAGER OD NAŠEGA POROČEVALCA TRST, 29. sept. — Predsednik CK ZKS France Popit je na povabilo sekretarja deželnega komiteja KPI za Furlanijo Julijsko krajino Antonina Cuffara prispel na dvodnevni obisk v to deželo. Z njim sta pripotovala tudi sekretar MK ZKS Nova Gorica Miha Ravnik in sekretar komisije za mednarodna ekonomska in politična vprašanja ter za stike z drugimi partijami pri predsedstvu CK ZKS Ida Zajc. datlje nejasnosti. Sporazumevanje med Italijo in Jugoslavijo je tako postalo zgled za vso Evropo. Zdaj ni več treba reševati sporov, je med drugim omenil Antonino Cuffaro, temveč lahko postavimo sodelovanje na višjo, kvalitetnejšo raven. Sekretar deželnega komiteja KPI Antonino Cuffaro je v pozdravnem nagovoru poudaril pomen obiska, ki je odraz razvoja dobrih odnosov med partijama. Značilnost sedanjih odnosov med Jugoslavijo in Italijo je, da stopajo v novo obdobje. Dokaz takšnega novega stanja je osimski sporazum, ki je likvidiral vsa nerešena vprašanja preteklosti in odstranil vse dote- Boj demokratičnih sil v I ta lij" je ustvaril tudi ugodno ozračje za pravičnejše reševanje problemoi? slovenske narodne skupnosti, ki živi v PAIMES V Kdaj na zdravljenje v tujino? Veliko večino bolezni že leta zelo uspešno zdravimo v naših zdravstvenih ustanovah, kljub temu pa bolniki in sorodniki cesto izražajo popolnoma neutemeljene zahteve po zdravljenju na tujem. Take želje so sicer v nekaterih primerih utemeljene, saj gre za bolezni ali okvare, ki jih zdravijo morda le v eni ali dveh zdravstvenih ustanovah na vsem svetu. Kot že rečeno, pa gre mnogokrat le za poskus popolnoma neumestnega zapravljanja denarja, iz že tako ali tako ne prebogatih skladov. stran 8 Se nam obeta postno leto? Ce bi imeli v hlevih in hladilnicah toliko mesa, kot je nakopičenih problemov v živinoreji in me-sno-predelovalni industriji, bi čez noč naredili skok z enega prvih mest v Evropi med potrošniki kruha, na ustrezno mesto med potrošniki mesa. Žal je za kaj takega zelo malo izgledov, saj se čakanje na sistemsko rešitev vprašanja živinoreje vleče že dve leti, enomesečno podaljšanje premij, vsekako-r ne more rešiti stanja. stran 10 Furlaniji — Julijski krajini in ki zahteva nove in večje možnosti za gospodarski, socialni in kulturni razvoj. »Naši pogovori bodo v duhu prijateljstva, razumevanja in spoštovanja samostojnosti obeh partij,« je zaključil pozdravni govor Antonino Cuffaro. V odgovor na pozdrav je predsednik CK ZKS France Popit postavil obisk, ki spada v vrsto že utečenih stikov med partijama, v širši politični okvir. Zanj so značilni na eni strani nedavni deželni kongres KPI, osimski sporazum, ki predstavlja osnovo za razvoj odnosov med sosednjima državama, napori KPI, da bi v okviru zgodovinskega kompromisa okrepila vlogo vseh demokratičnih sil pri reševanju najbolj žgočih družbenih problemov Italije, na drugi strani pa priprave jugoslovanskih komunistov na kongrese, utrjevanje politike neuvrščenosti v svetu in uspešen Titov obisk v Sovjetski zvezi, DLR Koreji in na Kitajskem ter obisk Edvarda Kardelja v ZDA. »Slovenski komunisti še posebej cenijo napore KPI pri reševanju problemov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji,« je dejal France Popit, če želijo Slovenci postati pomemben dejavnik razvoja v Furlaniji — Julijski krajini, je potrebno enotno nastopanje vseh demokratičnih sil znotraj manjšine, ne glede na različne idejne in politične tendence. Slovenska partijska delegacija je nato odšla na sedež tr*. iške pokrajinske uprave, kjer jo je sprejel njen predsednik socialist Lucio Ghersi. France Popit je s člani delegacije v večernih urah odšel na sedež slovenske občine v Dolino in se zatem pogovarjal v doljanskem kulturnem domu z delavci tovarne Grandi motori. Jutri bo de-iegacija odpotovala v Videm in Gorico, kjer bo zaključila obisk. JANKO TEDEŠKO JUTRI V SOBOTNI PRILOGI Miha Lesar Nekaterim globoko v žep, »šibkim« pa olajšave •r Mitja Gorjup in Vlado Jarc Z zadrugo v dobrem in slabem • * Zoran Polič Zoper klerikalizem >!• Alenka Puhar in Uroš Šoštarič Zdravstvene knjižice pričakujejo štiri dinarske žige * Anton Rupnik Rado Pehaček anje na Pžidžiga je v rokah prosomalskih sil — Razgaljene »lazi Adis Abebe« — Zasnovana začasna eritrejska vlada? OD NASEDA POSEBNEGA POROČEVALCA MOGADIŠ, 29. sept. — Skupina zahodnih novinarjev, Id se s1"001 vrnila * bojišča v Ogadenu, je potrdila, da je Dzidziga v rokah prosomalskih sil. Somalski predstavniki trdijo, da je to mesto pomembno etiopsko tankovsko in radarsko oporišče na dohodih k Hararju in Dire Davi že od 27. avgusta v rokah Somalcev. POGOVORI V TRSTU — »Slovenski komunisti še posebej cenijo napore KPI pri reševanju problemov slovenske narodnostne skupnosti v^-Italiji«, je med drugim dejal France Popit, ki se je včeraj pogovarjal z Antoninom Cuffaro. Foto: Miško Kranjec Po nekaterih poročilih, ki ne izvirajo iz somalskih virov, se je somalskim enotam posrečilo zavzeti tudi strateško dovolj pomemben prelaz Kara Marda, kakih deset kilometrov zahodno od Dži-džige. V Mogadišu danes po obisku zahodnih novinarjev na bojišču poudarjajo, kako so bile s tem razgaljene »nesramne laži režima v Adis Abe-bi«, da namreč Džidžiga ni padla. Vendar somalska javna občila, ki oberoč podpira- Jutra v znamenju slane Hladna jutra, uvod v sončne jesenske dni — Na Bjelašnici minus 7° LJUBLJANA, 29. sept. — V večjem delil severne in zahodne Evrope dežuje; le nad Pi-reneji, Balkanskim in Apeninskim polotokom ter nad Ukrajino je pas visokega zračnega pritiska, ki pogojuje pretežno sončne vreme. Za jutri nam vremenoslovci napovedujejo še pretežno sončno in celo nekoliko topleje vreme, opozarjajo pa nas na jutranjo meglo in mraz, ponekod grozi že tudi slana. Tudi v naslednjih dneh še ne bo bistvenih sprememb. Najhladnejša je jesen letos v Bosni in Hercegovini. Davi so pa Bjelašnici izmerili minus 7 stopinj, v Livnu in Četnemu minus 2 stopinji, v Drvarju in Bugojnu minus 1, v Bihaču, Banji Luki, Sarajevu in v Tuzli pa se je živo srebro ustavilo na ničli. iratom so ugodili Japonska vlada se je uklonila zahtevani ugrabiteljev letala »DC-8« — Izpustili prvih pet talcev — Kratek rok TOKIO, 29. sept. (Tanjug) — Japonska vlada je davi okrog štirih imela izredno sejo, na kateri je sklenila ugoditi zahtevam ugrabiteljev letala »DC-8« japonske letalske družbe JAL, ki zdaj čaka na letališču v Daki. S V njem je 156 potnikov in članov posadke. Ugrabitelji, člani japonske teroristične organizacije »rdeča armada«, so se ga polastili nad Bombajem. Zahtevajo, da jim izpjačajo 6 milijonov dolarjev in da iz japonskih zaporov izpustijo devet članov njihove organizacije. . Spričo ultimativne grožnje ugrabiteljev, da bodo začeli ubijati potnike, je japonska vlada privolila v njihove pogoje, vendar pa jih je opozorila, da zahtev ne more izpolniti v osemnajstih urah, to je v roku, ki so ga postavili. Po zadnjih vesteh bo devet zapornikov odletelo iz Tokia dane's okoli polnoči v Dako. Potem ko se je Japonska vlada uklonila zahtevam ugrabiteljev, so ti po zadnjih vesteh izpustili iz ugrabljenega letala prvih pet talcev. Devet teroristov, pripadnikov japonske »rdeče armade«, je zaprtih v Tokiu, Kjotu in Nahi zaradi zločinov, ki so jih storili. Ugrabitelji — ne ve se natančno, koliko jih je >— so obljubili, da bodo takoj, ka- kor hitro bo ustreženo njihovim zahtevam, izpustili vse tujce, otroke in ženske, medtem ko bodo potnike japonske narodnosti izpuščali na »stranskih« letališčih, potem ko bodo zapustili Dako. Kam bo letalo odletelo, niso sporočili. V njem je 99 Japoncev, s posadko vred, in 52 potnikov iz drugih držav. Ugrabitelji so včeraj zagrozili. da bodo takoj ubili nekega ameriškega državljana, o katerem trdijo, da je prijatelj predsednika Carterja, če japonska vlada njihovim zahtevam ne ugodi. To je po dveh letih prva akcija »rdeče armade«. Pripadniki te ekstremistične organizacije. ki pravijo, da jih ni več kot 20, so izvedli znani pokol-na telavivskem leta-li-ču leta 1972. jo zahodnosomalsko osvobodilno gibanje, obenem pa ponavljajo vladno stališče, da ni govora o udeležbi rednih somalskih enot v bojih, ne omenjajo, da bi zdaj tudi že ogrožali ključni mesti Ha-rar in Dire Davo. Tako da- • Naš dopisnik v Nai-robiju JOŽE ŠIRCELJ se je tokrat oglasil jz Moga-diša, torej somatske prestolnice, medtem ko je v začetku spopadov na »afriškem rogu«, kot se bralci gotovo spominjajo, poročal iz Adis Abebe. Zdaj, ko nam posreduje novice z drugega zornega kota, bo nemara laže ugotoviti, kaj se pravzaprav dogaja na Ogadenski planoti, iz katere prihajajo že nekaj časa povsem protislovna poročila. nes poročajo v spopadih pri Babili, 35 km jugovzhodno od Kararja. V tukajšnjih diplomatskih krogih je slišati mnenja, da je vojaški položaj še naprej sorazmerno ugoden za pro-somalske enote v Ogadenu, da so etiopske čete še naprej v defenzivi. Po drugi strani je res, da je Džidžiga edino pomembnejše mesto, zavzeto po začetku ofenzive s so-malske strani 23. julija. Kakor je izguba tega mesta za etiopsko vlado nedvomno udarec, pa po drugi strani ni bil dosežen glavni cilj ofenzive — zavzeti Dire Davo ali Harar ali obe mesti in s tem odpreti pot v dolino Avaša, ki bi pomenila po svoje tudi pot do Adis Abebe. Kaže, da se Somalcem tudi ni posrečilo doseči nameravane usklajene ofenzivne akcije z eritrejskimi gibanji, ki se bore zoper vlado v Adis Abebi, pa tudi ne z oboroženimi enotami upornikov v Danakilski depresiji, katerih voditelji so v emigraciji v Saudski Arabiji. Tako je udarec prišel samo z ene, somalske strani, ne pa tudi s severa Etiopije. Tri eritrejska bolj ali manj sprta gibanja so se baje pred kakimi 14 dnevi sestala v Kartumu, vendar — kakor je slišati v tukajšnjih arabskih krogih — do sestanka ni prišlo. Na tem shodu, ki ga ni bilo, naj bi dosegli spravo in morebiti celo zasnovali začasno eritrejsko vlado. Umirjen odnos Sudana, ki je bil še do junija letos hudo sprt z etiopsko vlado, je za tukajšnje opazovalce še naprej uganka, vsaj po svoje, vsekakor pa ga imajo za dobrodošlo razbremenitev za etiopsko vodstvo. Za zdaj je mogoče reči: zavzetje Džidžige je za Somalijo pomemben vojaški in še bolj psihološki uspeh. Količkaj nepristranskim opazovalcem je obenem jasno, da se odločilna bitka šele obeta, bitka za Harar. Zakaj če bi padel Harar, po vsej verjetnosti tudi Dire Dave ne bi bilo mogoče braniti, vsaj dolgo ne. Ta bitka se še ni začela. Ni znano, ali imajo pro-somalske enote dovolj moči za odločilen in uspešen napad. še manj je znano, kdaj utegne biti etiopska vojska nared za morebitni nasprotni udarec, potem namreč, ko bo znala obvladati — po četrt stoletja urjenja z ameriškim orožjem — mige 21 in morebiti tudi 23, ter tanke sovjetske proizvodnje, ki jih je že dobila in ki še prihajajo. Pred to odločilno bitko — je slišati v krogih nekaterih tujih opazovalcev — je komaj mogoče pričakovati kakšnih uspešnih diplomatskih pobud. Zato pač, ker nobena bojujoča se stran nima dovolj vojaškega naskoka ali dovolj porazov, da bi bila voljna pripravljena sesti za zeleno mizo. JOŽE ŠIRCELJ Nevaren skok cen Pristojna komisija ZSJ opozarja na nevarnost resnega zmanjšanja življenjskega standarda BEOGRAD, 29. sept. (Tanjug) — Sindikat Je danes opozoril na nevarnost, da bi se pojavila visoka rast cen in življenjskih stroškov iz prejšnjih Irt, kar bi lahko resno ogrozilo življenjski standard delovnih ljudi, še posebno tistih delov delavskega razreda z najnižjimi dohodki. Sekretar sveta zveze sindikatov Jugoslavije in predsednik komisije predsedstva za življenjske in delovne pogoje Sef čet Ja-šari je na seji te komisije poudaril, da rast cen v letošnjem letu že presega predvidene okvire In da bi napovedane podražitve do konca leta povzročile verižno reakcijo, ki bi resno vzburkala stabilizacijske tokove. Samo v osmih mesecih letošnjega leta so cene blaga na drobno v primerjavi z lanskim decembrom za 8,7 odstotka višje, kar pomeni, da so se dvignile približno za toliko, kot v celem lanskem letu. Položaj je malo bolj ugoden pri življenjskih stroških, ki so se zaenkrat povečali za 7,1 odstotka, to pa predvsem zaradi relativno cenenih kmetijskih pridelkov. Družbenopolitične skupnosti naj bi uvedle bolj selektivno politiko pri odobravanju zviševanja cen za usluge, ker je njihov nagli skok znatno poslabšal položaj. Za sindikat je vprašanje dviganja cen in življenjskih stroškov pomembno tudi s stališča boja za višjo produktivnost dela, ker opazuje življenjski standard delovnega človeka v luči njegove pripravljenosti, da bi delal več in bolje. ir „drži“ ZIS: politiko cen smo, kljub zapletenim pogojem, uspešno uresničevali BEOGRAD, 29. sept. (Tanjug) — Zvezni Izvršni svet Je obravnaval in pozitivno ocenil informacijo o stanju varnosti v državi in o ukrepih organov varnosti. Informacijo je podal član zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za notranje zadeve Franjo Herljevič. ZIS je obravnaval tudi uresničevanje politike cen v letu 1977 in ugotovil, da smo v letošnjem letu kljub zapletenim pogojem politiko cen v osnovi uspešno uresničevali. To najbolje potrjujejo dejstva, da se je kljub pospešeni rasti proizvodnje in porastu uvoza po znatno višjih cenah, kakor tudi rasti potrošnje preko predvidevanj, porast cen in življenjskih stroškov gibal v osnovi v okvirih, ki so določeni v resoluciji in v dogovoru o izva-jranju politike cen v letošnjem letu,- Cene proizvajalcev industrijskih izdelkov so bile ob koncu avgusta v primerjavi z lanskim decembrom za 7,4 odstotka višje, cene kmetijskih proizvodov pa so se ob koncu junija glede na začetek letošnjega leta dvignile na 5,6 odstotka. Prav tako je ostal tudi porast življenjskih stroškov v predvidenih okvirih. V avgustu je bila v primerjavi z lanskim letom raven življenjskih stroškov za 7,1 odstotka višja. Samo naraščanje cen na malo je nekaj hitrejše od načrtovanega. Ob koncu letošnjega avgusta so se cene na malo v primerjavi z lanskim decembrom povečale za 8,7 odstotka, medtem ko so za celo leto predvidevali porast za 9 odstotkov. Kljub temu, da smo v osmih mesecih letošnjega leta dosegli brez dvorna pomembne rezultate pri uresničevanju politike cen, pa je po oceni zveznega izvršnega sveta na tem področju še precej težav, ki jih je treba reševati z ukrepi ekonomske politike, pa tudi z neprestanim zavzemanjem vseh nosilcev odločanja na področju cen. Glede tega je nujna neprestana dejavnost pri doslednem uresničevanju določene politike, uporabe družbenega proizvoda, oziroma aktivnost pri zagotavljanju pogojev, da bi vse oblike potrošnje spravili v okvire razpoložljivih sredstev. Pri tem pa se morajo po oceni zveznega izvršnega sveta organizacije združenega dela in pristojni organi družbenopolitičnih skupnosti kot dejavniki, ki neposredno izvajajo politiko cen, dosledno držati odredb in stališč, določenih z resolucijo in dogovorom o Izvajanju politike cen za letošnje leto, da tako ne bi prešli določenih okvirov. Zvezni izvršni svet je na današnji seji obravnaval tudi poročilo o izpolnitvi proračuna federacije v obdobju med januarjem in avgustom z oceno izpolnitve do konca letošnjega leta ter informacijo o uresničevanju dohodka od carin. ZIS je obravnaval tudi analizo o rezultatih in problemih v investicijskem sodelovanju naše države z državami v razvoju v lanskem in v začetku letošnjega leta, ter sprejel predlog zakona o osnovah varnosti v železniškem prometu, sprejel pa je tudi sklep o postavitvi Jovana Faganela, letalskega generalmajorja, za direktorja zvezne uprave kontrole poletov. Na področju odnosov naše države s tujino, je zvezni izvršni svet sprejel poročilo o pripravljalnem sestanku za beograjski sestanek KVSE ta pozitivno ocenil delo jugoslovanske delegacije na njem. Ob 70-letnici dr. Mihe Potočnika LJUBLJANA, 29. sept. — Predsednik predsedstva Sergej Kraigher in članica sveta federacije Lidija šentjurc sta poslala ob življenjskem jubileju dr. Mihe Potočnika brzojavko z iskrenimi čestitkami, v kateri sta poudarila njegov bogat prispevek našemu družbenemu in političnemu življenju in njegovo legendarno povezanost z našimi planinami in razvojem planinstva. Slavljencu je ob 70-letnici čestital tudi predsednik RK SZDL Mitja Ribičič. Priznanja najmlajšim ustvarjalcem Nagrade za dela osnovnošolcev na tematiko partijskih jubilejev LJUBLJANA, 29. sept. — Na slovesnosti na zavodu SRS za šolstvo je direktor Boris Li-pužič danes izrazil priznanje učencem osnovnih šol in njihovim učiteljem-memtorjem, ki so se s posebnimi tematskimi šolskimi glasili in z likovnimi deli odzvali razpisu proslavljanja 40-letnice ustanovnega kongresa KPS in 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo Partije. Najboljšim je izročil knjižna darila in priznanja. Pozdravil jih je tudi Franci Kržan, predstavnik republiške konference ZSMS. V tekmovanju šolskih pionirskih glasil Je sodelovalo 94 šol. Za najuspešnejša je komisija izbrala posebne številke naslednjih glasil: »Brstje« kranjske osnovne šole Lucijan Seljak, »Plamenčki« mariborske šole Angel Besednjak, »Kidričev rod« ljubljanske osemletke Boris Kidrič, »Cmo zlato« trboveljske šole, »Iskrice« osnovne šole v Spodnji Idriji, »Modri val« koprske šole Janka Premrla-Vojka, »Čriček« novogoriške osemletke Milojke Štrukelj ter zbornik prispevkov o Titu, ki so ga pripravili slovenski otroci v Nemčiji. Tekmovanja za likovna dela so se udeležili učenci 56 šol z okoli 2.000 deli. Za nagrado je komisija izbrala 10 najboljših, katerih avtorji so osnovnošolci Helena Peternel in Marinko Stanko iz šole Brezovica pri Ljubljani, Franci Rogelj iz šole v Tržišču, Boris Kobeja iz koprske šole J. P.-Vojka, Leon Oblak z jeseniške šole Toneta Čufarja, Silvo Mlinar s trboveljske šole Ivana Cankarja, Aleš Cund z blejske šole, Janez Slapar s tržiške šole heroj Grajzer Jan, Mojc- Pušnik z ljubljanske šole Kettej a-Muraa in Barbara Lasič z ljubljanske šole na Viču. V minulem šolskem letu so na pobudo zavoda SRS za šolstvo v osnovnih in srednjih šolah učenci in njihovi učitelji pri pouku in drugih raznovrstnih dejavnostih namenili posebno pozornost letošnjim jubilejem predsednika Tita in Zveze komunistov. SKLEPNI DEL OBISKA V LJUBLJANI — Gospodarska delegacija predstavnikov slovenske manjšine na Koroškem, ki jo vodi Felix Wieser (skrajni desni),, je po obiskih na zvezni in republiških ter pokrajinskih gospodarskih zbornicah svoj obisk sklenila v Ljubljani. Predstavniki delegacije odhajajo domov z najlepšimi vtisi in trdno prepričani, da bo obisk prispeval k razširitvi sodelovanja z organizacijami združenega dela v matični domovini. Foto: Janez Pukšič „Žep“ informacij Opravičilo za embargo (prepoved objavljanja) je zavarovanje širšega interesa, ki pa ga je treba prej pojasniti LJUBLJANA, 29. sept. — dani komisije za politično propagando in informativno dejavnost pri predsedstvu CK ZKS so med razpravo o tem, kako osnutki dokumentov za VIII. kongres ZKS In XI. kongres ZKJ obravnavajo vprašanja informiranja in sredstva javnega obveščanja menili, da bi morali v dokumentih In stališčih, ki jih bosta sprejela oba kongresa, posvetiti pozornost predvsem vprašanju, kako se v praksi uveljavlja novo gledanje na vlogo informacijskih sredstev. Osnova za ocenjevanje delovanja informacijskih sistemov je spoznanje, da samoupravljale ne more odločati v svoji delovni organizaciji, niti v družbeno politični ali interesni-- skupnosti, če ni natančno, vsestransko in popolno informiran. Od tod izvira pravica delovnega človeka do informiranja in dolžnost tistih, ki z informacijami razpolagajo, da jih posredujejo v javnost in to v razumljivi obliki. Razpravijalci so opozorili, da sredstva obveščanja prinašajo precejšnjo količino informacij, medtem ko kakovost še vedno ni zadovoljiva. Po drugi strani pa so še primeri, ko ostajajo pomembne informacije v predalih bodisi vodilnih delavcev v delovnih organizacijah ali na drugih odgovornih družbenopolitičnih funkcijah. V razpravi so posvetili precej pozornosti embargu, ozarama prepovedi objavljanja informacij. Tudi v bodoče bo embargo včasih potreben, vendar ne sme biti to administrativen ukrep, pač pa odločitev, ki raste iz medsebojnega zaupanja ta občutka skupne odgovornosti tistega, ki prepoved informacij zahteva ta sredstev obveščanja. Opravičilo za embargo je zavarovanje širšega interesa ta ta širši interes mora tisti. omen usmerjanja Jubilejno posvetovanje jugoslovanskih šolskih svetovalnih delavcev - Ustava podlaga poklicnemu usmerjanju PORTOROŽ, 28. sept. — Sinoči se je v prostorih hotela Metropol začelo 10. Jubilejno posvetovanje šolskih svetovalnih delavcev Jugoslavije na temo »Ideja usmerjanja in sistem usmerjenega izobraževanja in šolsko svetovalno delo«. Organizator posvetovanja je pedagoški inštitut ljubljanske Unl- Na posvetovanju sodeluje preko 300 šolskih svetovalnih delavcev, psihologov in pedagogov ter družbenopolitičnih delavcev.' Uvodni referat na temo »Ideja usmerjanja v družbeni preobrazbi vzgoje in izobraževanja« je podala Ela Ulrih-Atena, predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, ta članica IS skupščine SR Slovenije. Ela Ulrihova je poudarila, do dosedanji razvoj ni le potrdil pomena usmerjanja za razvoj posameznika, temveč je dokazal, da je usmerjanje podlaga za celovito zadovoljevanje razvojnih kadrovskih potreb združenega dela ter zato ni več vprašljivo dejstvo, da je usmerjanje funkcija izobraževanja in dela. Brez usmerjanja ne gre več in na nas vseh je, da ga razvijemo do ravni, ko bo ustrezala merilom strokovnosti ta družbenim potrebam ter da ustvarimo potrebne možnosti, da bo lahko v polni meri funkcioniralo. Najširša idejna ta družbenopolitična podlaga poklicnega usmerjanja ta usmerjanja v izobraževanju je ustava, oziroma splošna družbena preobrazba, ki se je začela na njeni osnovi. Prvič v novejši zgodovini razvijamo sistem, v katerem delavci ta delovni godovinski zenit Ideja samoupravljanja v stoletnem razvoju ni imela tako široke podpore, kot jo ima danes — Naše izkušnje CAVTAT, 29. sept. (Tanjug) — Samoupravljanje je kot gibanje postalo mednarodni pojav in svetovna ideja. Je široka skrb naprednih tokov v mednarodnem delavskem gibanju in znatno širše, ne glede na raznolikost politične opredelitve. DELO Glavni urednik In direktor publikacij: MITJA GORJUP Odgovorni urednik: •SLAVKO FRAS Namestnik direktorja: ANTE MAHKOTA Pomočnika glavnega uradnika: VLADO JARC SLAVKO BEZNIK Uredniki: VILKO NOVAK (centralna redakcija). MIRO POC (komentarji), VLADO SLAMBERGER (notranja politika), ALENKA MIŠIČ (gospodarstvo). ANDREJ NOVAK (zunanja politika), TIT VIDMAR (kultura). BRANKO SOSIČ (dopisništvo). EVGEN BERGANT (šport). BOGO SAJOVIC (kronika). FRANCE VREČAR (sobotna priloga). BOŽIDAR PAHOR. BOGDAN PO-GAČNIK (posebne naloge), MIRO ZAKRAJŠEK (mentorstvo). JOCO ŽNIDARŠIČ (fotografija) Takšne ocene samoupravljanja so podali na začetku tega meseca v Parizu na mednarodni konferenci, na kateri so. obravnavali aktuataa vprašanja iz samoupravljanja, participacije ta delavske kontrole. O osnovnih stališčih pariškega srečanja so danes seznanili novinarje nekateri udeleženci okrogle mize z naslovom »Socializem ta politični sistemi«, ki so jo organizirali v Cavtatu, samoupravljanje kot Ideja in praksa pa je vzbudilo veliko zanimanje. Izjavili so. da so na p riškem srečanju ugotovili, da je postalo samoupravljanje konkreten odprt proces organizacije družbe v mnogih državah ta da so izkušnje socialističnega samoupravljanja v Jugoslaviji posebno pomembne za ta proces. Pariška konferenca, na kateri Je bile približno 300 udeležencev iz 30 držav. Je zelo uspela. Bila je nadaljevanje razprave, ki so jo začeli na prvem takšnem srečanju, ki so ga kot konferenco sociologov o delavskem samoupravljanju ta participaciji or- • Četrti dan dela okrogle mize »Socializem in politični sistemi« se je začel z razpravo na temo »Partija in politične zveze«, za katero je pet tujih udeležencev pripravilo uvodne referate, o katerih bodo razpravljali. ganizirali leta 1972 v Dubrovniku. Razlike med prvim ta drugim srečanjem so v tem, da so v Parizu posebno poudarili vprašanje delavske kontrole, ki Ima posredniško vlogo med delavskim samoupravljanjem ta participacijo ta v tem, da so k razpravi o samoupravljanju prispeval* ne le sociologi temveč tudi {travniki, predstav- niki raznih sindikatov in drugi zainteresirani. In sicer v svobodni ta odkriti izmenjavi mnenj. Razpravljali so o odnosu samoupravljanja nasploh, o revoluciji, o delavski demokraciji ter o odnosu samoupravljanja do delavskega gibanja. o načrtovanju, manjšinah ta kulturi. Pariška konferenca je ustanovila »mednarodni center za raziskovanje samoupravljanja« (CICRA), v okviru katerega bo deloval tudi jugoslovanski center za teorijo ta prakso samoupravljanja v Ljubljani, ker so jugoslovanske izkušnje še posebno zanimive, kar se je pokazalo tudi na pariškem srečanju. Direktor tega jugoslovanskega centra Peter Toš je dejal, da bo ta center organiziral širše mednarodno posvetovanje o’ samoupravljanju ta participaciji. Profesor Pribičevič je dejal, da sedanji trenutek v razvoju ideje samoupravljanja predstavlja »točko zgodovinskega zenita«, ideja samoupravljanja pa v stoletnem razvoju ni imela tako široke podpore. Prof. Pašič je govoril tudi o tem, da so jugoslovanske izkušnje pri samoupravljanju predmet zanimanja v razpravah po vsem svetu Izrazil Je mnenje, da se tem izkušnjam ni mogoče Iz .-gniti kadar gre za sa-moupravlj anje. ljudje odločajo o pogojih m rezultatih dela, ustvarjanju ta razporejanju dohodka ter o namenu njegove porabe. Kjerkoli že se ta troši. V sistemu družbenega planiranja delovni ljudje neposredno odločajo o zadovoljevanju svojih osebnih, skupnih in splošno-družbenih potreb. V današnjem delu razprave so sodelovali dr. Vladimir Jurič iz Zagreba, ideja usmerjanja v vzgojnoizobraževalnem sistemu, nadalje dr. Nikola Filipovič Iz Sarajeva, pomen usmerjanja človeka za njegov vsestranski razvoj, Benjamin Jurman iz Ljubljane, socialno ekonomske ir tehnološke determinante usmerjanja in dr. Ante Vukasovič iz Zagreba — organizacija strokovnih služb v usmerjenem izobraževanju. IGOR ŽITNIK 30. sepi. Danes je petek, 30. septembra, 273. dan v letu. Do konca leta je še 92 dni. Na današnji dan se spominjamo naslednjih pomembnejših dogodkov iz preteklosti: 1974 — General Antonio de Spinola je odstopil s položaja predsednika Portugal-sKe. Za novega predsednika je bil imenovan Francisco da Costa Gomes. 1970 — Predsednik ZDA Richard Nixon je obiskal Jugoslavijo. 1968 — V Ljubljani je bila seja CK ZKS, posvečena bodoči podobi Slovenije in pripravam komunistov na 6. kongres ZKS. 1954 — Ameriška mornarica je naročila prvo podmornico na atomski pogon »Nautilus«. 1946 — Zavezniško sodišče v Niirnbergu je obsodilo na smrt 12 najhujših nacističnih zločincev. 1943 — Britanska 5. armada je zavzela Neapelj. 1943 — Gubčeva brigada in bataljon XIII. proleterske brl. gade sta zavzela ustaško postojanko Stojdrago, v kateri je bilo okoli 200 ustašev. 1943 — V Mariboru je bil prvi delavski kulturni dan, ki so se ga udeležila delavska društva lz vse Slovenije. 1927 — V Ljubljani se Je začela stavka pekovskih pomočnikov, ki Je trajala do 27. oktobra. 1803 — Rodil se je slovenski slikar Mihael Stroj. ki embargo zahteva, pojasni- ti. Vendar pa so časopisi, radio in televizija le del informacijskega sistema, kot ga potrebuje samoupravna družba. Posebno pozornost bo treba še posvetiti vprašanjem informiranja v delovnih organizacijah in tudi na vseh drugih področjih sporazumevanja in dogovarjanja, kjer delavci, ko se sporazumevajo, še nimajo dovolj besede pri odločanju, o čem, kako in zakaj želijo biti informirani. Zato tudi ni prav, da so občinski tiskovni sveti in medobčinske komisije ZK za informiranje obrnjeni samo k časnikarjem, pač pa bi se morali bolj ukvarjati tudi z družbeno informatiko, na primer delom službe družbenega knjigovodstva in drugimi načini zbiranja podatkov ter informacij. LOJZE JAVORNIK Čopove diplome za knjižničarje Strokovno posvetovanje slovenskih bibliotekarjev tretjič na Otočcu OTOČEC PRI NOVEM MESTU, 29. sept. — Novomeško društvo bibliotekarjev je najmlajše v republiki, vendar je od danes do sobote gostitelj ta prireditelj strokovnega posvetovanja in 23. občnega zbora društva bibliotekarjev Slovenije, ki Je na Otočcu pri Novem mestu. Zbor je sedaj v Novem mestu že tretjič — prvikrat je bil ob otvoritvi novih prostorov ljudske knjižnice, drugič pa ob 600 letnici Novega mesta leta 1965, ko so slavili tudi 100 let dolenjskega knjižničarstva ta 20 letnico novomeške študijske knjižnice. Letošnje zborovanje, nad njim je prevzela pokroviteljstvo tovarna zdravil »Krka«, je rekordno, saj se ga udeležuje preko 250 bibliotekarjev iz Slovenije. Bibliotekarji bodo v tem času, ko se bodo mudili na Dolenjskem spoznali tudi nekatere kraje poznane iz literarnih del naših pisateljev. Delovne organizacije Krka, IMV, Labod, Pionir in zveza kulturnih organizacij pa so pripravili za bibliotekarje literarni večer dolenjskih ustvarjalcev, koncert dolenjskega okteta, pevskega zbora Krka ta še nekaj kulturnih prireditev. Na današnjem dopoldanskem uvodnem strokovnem posvetovanju je predstotaik študijske knjižnice iz Novega mesta Bogo Komelj v referatu predstavil stanje knjižnic na Doleniskam ob koncu lanskega leta, v popoldanskem delu pa so udeleženci poslušali Jara Dolarja, ki je govoril o poti knjige do bralca. Najbolj zaslužnim knjižničarjem pa so podelili Čopove diplome kot naivišje priznanje zveze bibliotekarjev za delo na področju knjižničarstva in za posebne zasluge pri razvoju te dejavnosti pri nas. Čopove diplome so prejeli: Lea Grabrijan iz Črnomlja, dr. Bruno Hartman iz Maribora, Marija Iskrenovič z Vrhnike, Maša Sepe iz Ljubljane in Ema Strumbelj iz Kočevja. Posvetovanje se bo nadaljevalo jutri in v soboto. M. D. oglašujte v dnevniku DELO Prvi, velik korak Gospodarska delegacija slovenske manjšine na Koroškem zaključila obisk v Jugoslaviji - Široko sodelovanje LJUBLJANA, 29. sept. — Gospodarska delegacija predstavnikov slovenske manjšine je potovanje po Jugoslaviji, ki je trajalo 11 dni in na katerem so obiskali vse naše republike in pokrajini, končala danes s pogovori na Gospodarski zbornici Slovenije. Vodja delegacije Feliks Wieser, generalni sekretar Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, je ocenil obiske in pogovore, ki so Jih vodili v zvezni ta vseh republiških in pokrajinskih zbornicah ter v več organizacijah združenega dela, kot prvi, toda izredno pomemben korak koroških Slovencev, da se bolj enakopravno vključijo v celotne gospodarske odnose med Avstrijo in Jugoslavijo. Pripravljenost za širše sodelovanje sta v vseh zbornicah in obiskanih delovnih organizacijah presegla pričakovanja, je poudaril vodja delegacije, še posebej pa je delegacijo presenetilo, da so povsod dobro seznanjeni s težavami, ki na političnem In gospodarskem področju peste slovensko manjšino na Koroškem. Pogovori so docela potrdili, da so možnosti razširitve sodelovanja zlasti na področju turizma, lesne Industrije, kmetijstva, nadalje da obstajajo skupni interesi za razvijanje kooperacije in ustanavljanje mešanih avstrijsko - jugoslovanskih podjetij, kar lahko veliko prispeva tudi z odpiram jem manjkajočih delovnih mest za pripadnike slovenske manjšine. Prav tako je bila izražena pripravljenost jugoslovanskih organizacij, da s štipendiranjem ta sprejemanjem na prakso in specializacijo pomagajo rojakom na Koroškem okrepiti strokovne kadrovske zmogljivosti, katerih še zelo primanjkuje zlasti na področju gospodarstva. Storili bomo vse, da bi zdaj navezane stike obdržali in jih torej razvili v čimbolj dolgoročne odnose, je še dejal vodja delegacije Feliks Wieser. Predsednik slovenske gospodarske zbornice Andrej Verbič je v pogovoru poudaril, da so dane vse možnosti že tudi za uresničenje nekaterih pripravljenih gospodarskih načrtov, ki so nedvomno v obojestranskem interesu. Zato pa je seveda izrednega pomena, da se stiki ne preki- njajo, pri čemer bo nudila slovenska zbornica vso možno podporo. Marjan Osolnik, republiški sekretar za mednarodno sodelovanje, se je priključil pogovoru z ugotovitvijo, da je dogovarjanje o širjenju gospodarskega sodelovanja koroških Slovencev z jugoslo- vanskimi gospodarskimi organizacijami nedvomno prispevek k izboljševanju celotnih odnosov med sosednima državama. Ta usmeritev pa se tako v celoti sklada s stališči slovenske skupščine o razvijanju in nenehnem izboljševanju dobrososedskih odnosov na vseh področjih, na katerih obstajajo skupni interesi. Prav Je, da se stiki grade na dolgoročni podlagi, na temeljih trdne poslovnosti ta rentabilnosti skupnih načrtov. DUŠAN SKOK »Večji del Jugoslavije sem kot turist že spoznal, tokrat pa sem bil prvič na Kosovem ta v Makedoniji. Prav z obiska te republike in pokrajine pa prihajamo z najbolj pre- Pripravljenost za širše sodelovanje Član gospodarske delegacije koroških Slovencev Franci Einspilier, sicer predsednik gospodarskega odbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, je o potovanju posebej za Delo povedal naslednje: družbeno pomoč za lastni razvoj. Ponovni obisk Vojvodini nas je znova presenetil, kako zlahka se da obvladati uporabo dveh, treh ta tudi več Jezikov na raznih področjih družbenega življenja. Nedvomno je to pravi dokaz, da se da tudi na najbolj narodnostno pisanem območju urejati odnose, spoštovati narodnostno pripadnost ta nuditi vsem enakopravne možnosti za vsestranski razvoj. Seveda, če je za to volja ... Zdaj, ko se vračamo domov, smo skorajda v stiski, kako naj uresničimo ponudbe ta izkoristimo pripravljenost jugoslovanskih organizacij za širše gospodarsko sodelovanje. O rezultatih obiska bomo poročali našim političnim organizacijam, nato pa bomo v skupnem gospodarskem odboru pretresli vsa področja, ki so bila v teh pogovorih po Jugoslaviji kakorkoli obravnavana ter naredili, kar se največ da. Sem optimist. Prepričan sem, da bomo znali izkoristiti ponujene priložnosti. Res vse ne bo šlo hitro ta brez težav, kajti odločamo se za dolgoročno sodelovanje.« D. S. FRANCI EINSPILLER: Ploden obisk senetljlvimd vtisi. Prepričali smo se, kako hitro so nekoč najbolj zaostala območja Jugoslavije razvila tudi svoje gospodarske zmogljivosti. In še to moram poudariti, da smo tudi tu, kjer smo pričakovali dejansko najmanjšo seznanjenost z našimi težavami ta potrebami, naleteli na širokosrčen sprejem in pripravljenost za sodelovanje — pa čeprav rabijo sami še nadalje Edvard Kardelj pokrovitelj slovesnosti revolucionarne pesmi SARAJEVO, 29. sept. (Tanjug) — Član predsedstva SFRJ in predsedstva ZKJ Edvard Kardelj bo pokrovitelj slovesnosti revolucionarne pesmi, ki jo bodo priredili v okviru programa proslavljanja 40. obletnice prihoda tovariša Tita na čelo komunistične partije Jugoslavije oziroma zveze komunistov Jugoslavije. Slovesnosti revolucionarne pesmi se bodo pričele 2. oktobra v Bileči, kjer so jih prvič organizirali pred retimi leti, osrednji del manifestacije pa bo 5. oktobra v Mostarju, Osrednji del teh slovesnosti bo prenašala tudi jugoslovanska radijska in televizijska mreža. Odlikovanje beograjski ekonomski fakulteti BEOGRAD, 29. sept. (Tanjug) — Ekonomska fakulteta v Beogradu je danes prejela red zaslug za narod z zlato zvezdo, s katero jo je odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito. V štiridesetih letih je dobilo na tej fakulteti diplomo več kot 13.000 študentov, približno 500 jih je magistriralo, 257 pa doktoriralo. Hkrati se je čas študija znatno skrajšal. Pred 25. leti je trajal približno nekaj več kot osem let, danes pa približno pet let. Pri šolanju ekonomistov se fakulteta v zadnjih letih vse bolj usmerja k sodelovanju z gospodarstvom, kjer se zaposluje največje število diplomantov. Tako je z mnogimi organizacijami združenega dela sklenila samoupravne sporazume o dolgoročnem sodelovanju. S proslav ekonomske fakultete so poslali pozdravno pismo predsedniku republike Josipu Brozu Titu. Vloga RK pri načrtovanju družine LJUBLJANA, 29. sept. — V prostorih republiškega odbora Rdečega križa Slovenije v Ljubljani Je bila danes 5. seja delegatskega RO RKS, na kateri je bilo prisotnih 54 delegatov iz organizacij Rdečega križa iz vse Slovenije. Sejo Je vodil predsednik RO RKS Maks Klanšek. Delegati so razpravljali o vlogi in nalogah Rdečega križa Slovenije v načrtovanju družine in humanizaciji odnosov med spoloma, akciji boja proti kajenju z vidika prispevka Rdečega križa Slovenije in programu Rdečega križa Slovenije v uresničevanju programa celodnevne šole. Seji so prisostvovali tudi častni člani RKS ter gosti In predstavniki družbenopolitičnih organizacij In društev. Japonski zdravniki v Igalu HERCEGNOVI, 29. sept. (Tanjug) — Danes je inštitut dr. Simo Miloševič v Igalu obiskala skupina 54 medicinskih strokovnjakov iz Japonske, ki so na študijskem potovanju po Jugoslaviji. Skupina Ja- ponskih zdravnikov Je obiskala oddelek inštituta v Igalu, njegove terapevtske ta druge zmogljivosti ter se zanimala za dosedanje delo, rezultate zdravljenja in prihodnji razvoj te naše znane zdravstvene ustanove za fizikalno medicino ta rehabilitacijo. Kdo lahkn kaj prodaja REKA, 29. sept. (Tanjug) — Ker izvršni svet občinske skupščine Reka meni, da jugoslovanska izvozna in kreditna banka Beograd s prodajanjem objektov za počitek (vil) na Reki, prodaja »tisto, česar ne bi smela«, je danes na tiskovni konferenci o tem obvestil javnost. Beograjska banka je v nedavno razpisanem natečaju povabila kupce na licitacijo in jim ponudila objekte v reškem predelu Kostabela. Krajevna skupnost tega območja in izvršni svet reške skupščine pa navajata, da se vse to nanaša na območje, ki je delno pomorska dobrina ta je z urbanističnim načrtom določeno za rekreacijo ta počitek občanov, ta sicer kot ena od zadnjih reških oaz za kopanje ta oddih ob morju. V zvezi s tem so danes predstavniki izvršnega sveta reške skupščine poudarili, da je to stvar morebitnih interesentov in da mora občina ukrepati, da bi preprečila takšne kupoprodajne pogodbe, ki so v nasprotju z zakonom. Licitacija Jugoslovanske izvozne ta kreditne banke je bila razpisana na osnovi sklepa okrožnega gospodarskega sodišča v Beogradu. Zaščita gred poplavami ZAGREB, 29. sept. (Tanjug) — Danes se je začelo v Zagrebu pod pokroviteljstvom zvezne konference SZDL Jugoslavije dvodnevno posvetovanje o zaščiti pred poplavami, ki se ga udeležuje približno 200 vodnogospodarskih strokovnjakov iz vse države. Predsednik Jugoslovanskega društva za namakanje ta Izsuševanje Tome Kuzmanovski je opozoril, da je škoda, ki so jo poplave povzročile v zadnjih dveh letih, presegla 17 milijard dinarjev. Zavzel se je za sodelovanje z republiškimi in pokrajinskimi organi, da bi tako pospešili izdelavo projekta dolgoročnega razvoja gospodarstva v državi od leta 1985 do 2000. Končan obista tujih novinarjev v SRS LJUBLJANA, 29 sept. — V Sloveniji se je v času od 26. do 29. septembra mudila skupina 22 tujih, akreditiranih novinarjev iz Beograda in Dunaja. Predstavniki tujih agencij in časnikov so se tako ob letu varstva okolja seznanili z novostmi, ki jih je na tem področju dosegla naša republika. V organizaciji sekretariata za informacije IS so tuji dopisniki po razgovoru s predstavniki izvršnega sveta, republiškega se kretariata za urbanizem, komiteja za varstvo okolja in gospodarske zbornice obiskali železarno Jesenice, novo cementarno Anhovo, morsko biološko postaj o v Portorožu ter tovarno Lesonit v Ilirski Bistrici. Na poti skozi Posočje pa so obiskali Breginj in se podrobneje seznanili z našim pristopom obnavljanja ta saniranja po potresu porušenih vasi. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ Za odprt, akcijski dialog FEDJA ZIMIC Na nedavni seji predsedstva CK ZKJ, na kateri so razpravljali o nadaljnjem razvoju demokracije v naši samoupravni socialistični ureditvi, so opozorili na očitna- neskladja med razvojem proizvodnih sil in družbenogospodarskih odnosov na eni ter razvojem družbenopolitičnih odnosov na drugi strani. Zaradi tega so med drugim poudarili, da se je treba v korist'nadaljnjega razvoja celotnega političnega sistema naše samoupravne socialistične demokracije zavzeti ne samo za spremembo institucionalnih oblik, v katerih politični sistem »živi«, temveč tudi za spreminjanje odnosov znotraj samega sistema. Dejstvo, da je delegatski sistem že dobra tri leta nenadomestljiva podlaga našega celotnega političnega sistema, lahko verjetno, kolikor je to sploh potrebno, najbolje »dokažemo« z vsem pozitivnim, kar se je v teh treh letih in pol zaradi de-‘ legatskega sistema uveljavilo in se uveljavlja. Toda v luči konstatacij predsedstva CK ZKJ (in študije Edvarda Kardelja) o nadaljnjem razvoju našega političnega sistema se pokaže, da je odgovor na neogibno vprašanje — ali je delegatski sistem dosegel tisto, kar bi bil lahko dosegel in kar pravzaprav od njega pričakujemo — kljub vsemu delno negativen. Ne zaradi tega, ker — če vzamemo za primero — rezultati v razvoju družbenogospodarskih odnosov stagnirajo ali ker bi bil delegatski sistem neučinkovit kot podlaga družbenega dialoga vseh dejavnikov pluralizma samoupravnih interesov, temveč zato, ker nam praksa nedvoumno kaže, da od delegatskega sistema moremo in moramo pričakovati tisto, kar je od optimalno prožnega in odprtega sistema politične oblasti (in naš delegatski sistem je ta,k) največ mogoče pričakovati. Te dni se je v Beogradu sestal zvezni svet za vprašanja družbene ureditve. Med temami na dnevnem redu je bil tudi delegatski sistem, čeprav lociran v nekoliko ožjem žarišču volilnega sistema in v malce prestaranih povzetkih izkušenj, do katerih je prišla socialistična zveza. Ideje in konstatacije sestanka tega visokega telesa so sporočili, kot je znano, tudi širši javnosti. Mnoge izmed njih napovedujejo tisto, čemur navadno pravimo »korak naprej«. Takšne so tudi zamisli o uvedbi zamenljivega mandata delegatov namesto dosedanjega stalnega, o uvedbi kategorije namestnika delegata kot stalne prakse, o združevanju delegatov in delegacij v delegatskih skupščinah in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, da bi tako bolj strokovno in kompetentno prikazali problematiko in razpravljali o določeni problematiki, o preobrazbi družbenopolitičnih zborov v delegatskih skupščinah kot oblike, ki vendarle boleha bolj za starim kot novim, in tako naprej. Pred uresničevanjem mnogih omenjenih in drugih idej, katerih cilj je nadaljnje izpopolnjevanje delegatskega sistema, stojita, kakor kaže, dve skupini ovir. Prva je časovne narave in zadeva rok, v katerem bi morali sprejeti zvezni volilni zakon in v katerega bi bilo treba vključiti vse nujne spremembe in dopolnitve dosedanjega volilnega sistema. V istem roku (oziroma še pred tem) bi morali — do konca leta — odpraviti vsa neskladja med volilnimi zakoni republik in pokrajin. Druga skupina »ovir« obstaja iz vsega tistega, kar delamo ali pa ne delamo, da bi delegatski sistem optimalno deloval. Na poti k temu cilju je nujno treba pretehtati dosedanjo prakso in tako ugotoviti vse tiste kritične točke in stare odnose, ki nas ovirajo. Na nedavni seji zveznega sveta za vprašanja družbene ureditve so med drugim poudarili, da se v uresničevanju relacije med bazo, delegatom in delegacijo stopnja neposrednosti proporcionalno zmanjšuje, čim bolj se oddaljujemo od občine k republiki oziroma federaciji. Pred nekaj meseci so delegati skupščine SFRJ dobili analizo (tako za zbor republik in pokrajin kot za zvezni zbor) o izkušnjah prvega sklica delegatske skupščine SFRJ. Spomini na razpravo ob tem izjemno zanimivem in pomembnem gradivu, zgovorno ponazarjajo, kako je z ovirami, s katerimi se spoprijema nadaljnji razvoj delegatskega sistema. Kljub celi vrsti »provokativnih« konstatacij, ki se jih v tem gradivu ni manjkalo — o nekaterih nezadovoljivih tendencah in negativni praksi dosedanjega funkcioniranja delegatske skupščine SFRJ, razprave skorajda sploh ni bilo! Osamljeni primeri debat v odborih na žalost niso zadoščali, da bi lahko rekli: odpravili smo prakso sprejemanja sklepov, v katerih se poleg pozitivnih navajajo tudi'posamezni negativni primeri. Upanje, naj je bilo še tako skromno, da bo razprava samih delegatov o njihovem delu živahna in konstruktivna in da se bo iz nje rodila akcija, katere cilj bo spreminjati obstoječe odnose, se je izjalovilo. Zaradi tega je očitno, da bo treba pri nadaljnji preobrazbi našega demokratičnega samoupravnega socialističnega političnega sistema iskati izhode in poti predvsem v odkritem dialogu, ki spodbuja k akciji. Akcija se pri tem kajpada ne končuje tisti trenutek, ko se načrt zanjo zapiše na papir, in tudi ne v pričakovanju, da se bo začela sama od sebe. Sicer pa stališča predsedstva CK ZKJ in študija Edvarda Kardelja v določenem smislu samo še podčrtavajo akcente v sistemu demokratičnega dialoga, vpeljanega že z ustavo. Akcije proti kajenju Strah ne zdravi Pred dvajsetimi leti je ena od mnogih raziskav, ki skušajo ugotoviti moč in vpliv propagande, prišla do te ugotovitve: Grožnje in ustrahovanje so slaba, neučinkovita propaganda. Za spreminjanje stališč in navad je predvsem potrebno, da se človek odpre. Avditorij, ki smo ga prehudo vznemirili, pa se raje umakne, zapre vase, kot da bi skušal kaj zvedeti ali o čem premišljati. Spreminjanje stališč preprečijo močne obrambne reakcije, ki jih izzove pretirano ustrahovanje. Neprimerno bolj učinkovita je torej propaganda, ki ne postreže zgolj z grožnjami, temveč j ib uravnoteži tudi z zmernimi podatki, z nasprotujočimi stališči in predvsem s konstruktivnimi predlogi. Te ugotovitve nezadržno silijo v spomin prav ta teden, ki smo ga razglasili za teden boja proti kajenju. Kajti avtorja, ki sta jih ponudila v razmislek, sta svoje teze dokazovala prav s primerom kajenja oziroma s kampanjami proti kajenju. Zatrdila sta namreč, d.i so kampanje proti kajenju tako neučinkovite, ker članke o nevarnosti kajenja berejo predvsem nekadilci, kadilci pa v glavnem ne. Prav v težnji, izogniti se grožnjam, se skriva razlog, zakaj ne. In članki, ki govorijo o kajenju, so po pravilu polni najhujših groženj: o raku govorijo in o visoki stropnji smotrnosti, o infarktih, pljučnih okvarah in poapnenju žil, o čirih na želodcu in dvanajsterniku, o prekrvavitvi nog in slabšem razvoju plodu v materinem telesu. Da, tudi o miših in podganah govorijo, ki so morale prestajati najrazličnejše nikotinske teste — ponavadi usodne, pa; o hudih koncentracijah ogljikovega monoksida in o množici trdih delcev, ki se skrivajo v modrikastih koprenah cigaretnega dima. Taktika je zmeraj ista, le ustrahovalna šiba je zmeraj bolj debela, kajti znanstvene raziskave se množijo. Groženj je torej vedno več in zmeraj bolj brezprizivne so. Pa zaradi tega, priznajmo si, prav nič bolj učinkovite. Ali torej ne bi bilo bolj umestno spremeniti taktiko? Kaj ko bi, denimo, kadilce nehali prikazovati kot samopašno (za zdaj še vedno) manjšino, ki terorizira ubogo nekade-čo večino. In ko boja proti kajenju ne bi vodili predvsem za to, da se zaščiti ta nemočna večina, temveč da se zmanjša zastrupljena manjšina. Kaj ko bi priznali, da. nikotin povzroča duševno in telesno zasvojenost in da je to- rej bolezen odvisnosti. Resda tako razširjena in družbeno sprejemljiva, da se zdi trditev o bolezni smešna, pa morda le ni. . Kaj ko bi priznali, da tako kot druge zasvojenosti pri odvajanju ali zmanjševanju organizmu potrebne doze povzroča vrsto abstinenčnih težav. In ko ne bi nenehno rožljali le z grožnjami o raku, infarktu ipd, temveč bi raje po človeško predstavili te abstinenčne težave ter povedali, kako jih olajšati in zmanjšati. • Kaj ko bi, denimo, odkrili, kakšne metode odvajanja So se že razvile po svetu, kakšne uporabljamo pri nas in če jih, kje, kdo in kako. Kaj ko bi predstavili, kakšne pripomočke — od filtrov do cigaret z manj nikotina —■ uporabljajo drugod, kakšne izkušnje imajo in če bodo morda kdaj dostopni tudi pri nas. Kaj ko bi pokazali, kakšne kampanje proti kajenju vodijo drugje, kakšno taktiko so pri tem ubrali in koliko se jim je posrečila. Je to res boj brez upa zmage, so takšne kampanje obsojene na usodo donkihotskega spopada z mlini na veter? Francozi trdijo, da ni in imajo za to prve nespodbitne dokaze. V letu dni zagrizene kampanje proti kajenju so za 3 odstotke zmanjšali število kadilcev in za 15 odstotkov znižali porabo tobaka. Med mladimi se je število kadilcev znižalo za 16 odstotkov. Medtem ko je prodaja tobačnih izdelkov v zadnjem desetletju naraščala vsako leto za najmanj pet odstotkov, se je zadnje leto zmanjšala. Ko so sredi kampanje anketirali Francoze, da bi zvedeli za njihovo mnenje o nujnosti boja proti kajenju, je 78 odstotkov izjavilo, da jo podpirajo. Med kadilci je bilo kar 70 odstotkov mnenja, da je takšna kampanja umestna in koristna. Ima francoska ministrica za zdravstvo Simone Veil, ki je bila glavna pobudnica te akcije, kakšno posebnega poudarka vredno izkušnjo? Ima. Najtežje ni prepričati kadilcev, naj nehajo kaditi ali vsaj zmanjšajo število cigaret, pač pa prepričati ministrstvo za finance, da je boj proti kajenju sploh potreben in koristen. Pa še nekaj je postalo jasno Simone Veil: ne pridigaj o škodljivosti kajenja s cigareto v roki. Ne, Simone Veil baje še ni nehala kaditi. Toda od treh škatel na dan je prišla na en zavojček dnevno. In nikdar ne prižge v javnosti. ALENKA PUHAR Kdo je kdo v gospodarstvu Največji Ne le ekonomisti, tudi drugi strokovnjaki se vse pogosteje zatekajo k uporabi najrazličnejših razpredelnic, kadar želijo na čimbolj laičen način prikazati sicer zapletena medsebojna razmerja. Pri tem ne računajo zgolj na tekmovalni duh, ki je človeku v njegovi želji za napredek prirojen, ampak je z analizo teh poenostavljenih podatkov moč narediti marsi-kak zaključek. Pravkar objavljena »rang lestvica« 200 največjih jugoslovanskih delovnih organizacij, ki jo že vrsto let na jesen objavlja Ekonomska politika, ponuja zanimive pri. merjave, ki dobijo še eno dimenzijo, če jih primerjamo s prvič'objavljeno lestvico stotih največjih osem let nazaj. Osnovni kriterij, ki ga Ekonomska politika uporablja za razvrščanje po lestvici, je skupni dohodek — za preteklo leto prvič po stvarni plačani realizaciji. Prva značilnost zbranih podatkov za 200 največjih delovnih organizacij je, da te s 40 odstotki vseh delavcev v SFRJ ustvarijo 53 odstotkov skupnega prihodka celotnega gospodarstva. Ce pa upoštevamo zgolj proizvodne delovne organizacije, so te udeležene celo s 70 odstotki, že iz tega je v primerjavi s podatki pred osmimi leti moč sklepati, da so integracijski procesi uspešni. Za nas je seveda najbolj zanimivo poiskati mesto slovenskih delovnih organizacij v tej jakostni lestvici gospodarske moči. Zanimivo je, da je v prvi lestvici Ekonomske politike najviše kotirala na devetem mestu Metalka s skupnim dohodkom 1,5 milijarde din, le mesto niže je pristala Iskra, medtem ko sta Slovenijales in TAM zasedala 29. i-a 30. mesto, če zasledujemo uvrstitev teh delovnih organizacij v naslednjih letih, opazimo, da je najbolj napredoval TAM, ki je lani že na osmem mestu in po skupnem odhodku 15 milijard 500 milijonov din največja slovenska delovna organizacija. Le eno mesto za TAM zaseda združeno podjetje Slovenskih železarn, ki je v letu dni zdrknilo za dve mesti niže, medtem ko je Iskra od leta 1975 napredovala s 17. na 12. mesto. Te slovenske delovne organizacije so tudi največje ali med največjimi v svoji panogi, kar velja tudi za Združeno podjetje elektrogospodarstva Slovenije, ki je na 18. mestu, SOZD Gorenje, ki je sicer padlo za dve mesti in je sedaj na 30 mestu ter Uniles na 26. mestu. Največja delovna organizacija v svoji panogi v jugoslovanskem merilu je tudi SOZD GIPOSS na področju gradbeništva, ki zaseda 28. mesto, že na 48. mestu pa je Gradis in šele temu sledijo največja druga jugoslovanska gradbena podjetja. Pri podatkih o trgovinskih delovnih organizacijah lahko zasledimo, da je Slovenijales s četrtega mesta v letu 1974 v zadnji razpredelnici pristal na drugem mestu, že na šestem mestu je Dobrina, na sedmem Emona, medtem ko je Metalka padla na 17. mesto, Mercator pa na 18. Značilno za razpredelnico bank je, da se razmerje sil med njimi ne spreminja tako hitro, vendar je največji premik naredila Ljubljanska banka, posebno v prejšnjih letih pa tudi lani je napredovala s četrtega na tretje mesto, medtem ko si KB Maribor in KB Koper delita 14. oziroma 15. mesto. Seveda bi čisto drugačno razporeditev dobili, če bi vzeli za kriterij velikosti npr. število zaposlenih. V tem primeru bi se na prvo mesto s šestega povzpel Sipad s 63.000 zaposlenimi, za njimi bi bila Crvena Zastava in Energoinvest. Od slovenskih delovnih organizacij bi po tem kriteriju bila najvišje uvrščena Iskra z nad 27.000 zaposlenimi, medtem ko bi TAM, ki zaposluje nad 11.000 delavcev, padel po lestvici daleč nazaj. S temi primerjavami pa je še povezana kvalifikacijska sestava, produktivnost dela ipd., kar pa zahteva temeljitejša razmišljanja. Prav k tem razmišljanjem pa nas hote ali nehote sili tudi razpredelnica 200 največjih, ne glede na to, da je moč podvomiti o resničnosti podatkov, zlasti tistih združenih delovnih organizacij, kjer je skupni prihodek le seštevek bilanc združenih delovnih organizacij ne pa rezultat združenega dela in sredstev. NEVENKA SERAŽIN MILAN MAVER: Prvi prehodni rezultati . • • ‘ ‘ 1 I tl/ « / ' /.'ll /Jt — Kot vidim, ste pri vas z analitičnim ocenjevanjem prišli že zelo daleč Delitev dela v prometu Brez tretjega ne gre Skladnejši razvoj in smotrna ddlitev dala sta osrednji nalogi in temeljni pogoj za uspešno uresničevanje srednjeročnega programa razvoja na področju prometa. To smo zapisali v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana razvoja SR Slovenije za obdobje 1976—1980 in podrobneje opredelili v stališčih za usmerjanje skladnega razvoja in delitev dela na področju prometa in zvez, ki jih je sprejela skupščina SR Slovenije. ’ Nedavne podrobnejše ocene, kako uresničujemo resolucijo in sprejeta stališča, so pokazale, da pri izvajanju obeh nalog v prometu tovorov znotraj Slovenije močno kasnimo, da se predolgo zatika zlasti sporazumevanje prevoznikov blaga v kopenskem prometu o družbeno in gospodarsko smotrnejši delitvi dela. Seveda moramo povedati, da se o smotrnejši delitvi dela pogovarjata in dogovarjata le dva izmed prevoznikov tovorov v kopenskem prometu. Dva, ki prepeljeta manj kot tretjino vseh tovorov v kopenskem prometu: železnica in javni cestni prevozniki. Druga dva prevoznika, organizacije združenega dela, ki prevažajo blago s svojimi vozili, in zasebni cestni prevozniki, v pogovore in dogovarjanje o smotrnejši delitvi dela nista vključena, čeprav skupno prepeljeta več kot dve tretjini tovorov. Pomemben sogovornik v pogovorih in dogovarjanju o smotrnejši delitvi dela hi vsekakor lahko in najbrž tudi morale biti predvsem organizacije združenega dela, ki imajo prevozno dejavnost organizirano v samostojnih temeljnih organizacijah združenega dela ali kot režijsko dejavnost. Ne le zato, ker imajo dobro polovico vseh registriranih tovornjakov, s katerimi prepeljejo polovico več tovorov kot železnica in javni cestni prevozniki skupaj, ampak tudi zato, ker se ne ukvarjajo samo z lokalnim razvozom blaga, temveč čedalje bolj posegajo tudi v medkrajevni in delno tudi v mednarodni prevoz tovorov. Zlasti nekatere večje organizacije združenega dela so že večkrat poudarile, da so bile prisiljene organizirati lastno prevozno dejavnost predvsem zato, ker niso mogle najti javnega cestnega, prevoznika, ki bi jim bil pripravljen nuditi kakovostno enakovredne prevozne storitve. Nekatere med njimi so celo izračunale, da jih prevoz blaga v lastni režiji stane precej več kot če bi ga zanje opravljal javni pre-ne prevozne storitve hitro in kakovostno, voznik, ki pa bi seveda moral biti pripravljen, da jim bo opravil vse potreb-V tem primeru bi bile pripravljene takoj ukiniti lastno prevozno dejavnost. Marsikatere, zlasti manjše organizacije združenega dela, so problem predvsem razvoza blaga rešile drugače: za opravljanje teh storitev so se dogovorile z zasebnimi prevozniki. Prav ti primeri kažejo, da bi se želez- ,Dnevi kulture4 Nekako se kompletiramo — to bi nemara bil prvi vnanji videz te dni potekajočih akcij v Prištini in Titogradu, potekajočih pod zbirnim naslovom »Slovenski kulturni dnevi« — »kompletiramo« pa se morda glede na že siceršnje sodelovanje Slovenije s pokrajino Kosovo in republiko Črno goro: različne gospodarske organizacije so pač že pred »Dnevi ...« — prvimi dokaj številnimi kulturnimi prireditvami iz Slovenije na Kosovem in v črni gori — imele stike s tamkajšnjimi gospodarskimi organizacijami in jih gotovo še nekaj ohranile, nekaj pa gotovo tudi ustvarile na novo. Delež kulture v medsebojnem srečevanju je torej po vsej verjetnosti le »zaokrožil«, se pravi dopolnil podobo nekega celotnega sodelovanja med Slovenijo na eni ter — ker je zdaj to aktualno — Kosova in Črne gore na drugi strani. In najbrž ni narobe, če se zapiše, da šele tak<5 kompletirano sodelovanje lahko daje lepe rezultate za obe strani — s tega vidika so torej »Slovenski kulturni dnevi« zares potrebni in koristni in bi se nekako v novi obliki morali nadaljevati, se z različno vsebino ponavljati... V tej luči pa je tudi jasno, da podobne akcije niso začetek in konec »zbliževanja« med republikami in pokrajinami, začetek in konec tistega, kar nas v različnih republikah in pokrajinah združuje, in še česa. "Veliko je pač bilo te dni — zlasti na prizorišču dogajanj — govora o tej sestavini oziroma naravi manifestacije, kar je ta hip, ob prvem tovrstnem širšem nastopu nekega kulturnega izbora pred drugo publiko, razumljivo, vendar s tem kultura oziroma kulturna dejavnost v vsakdanjem življenju najbrž zadobiva tudi tako veliko družbeno-politično vlogo, kakršne sama morda niti ne more imeti. S tem pa, kajpada, ni rečeno, da je ta vloga majhna ali »zanemarljiva«. Torej, bil je zčetek, ki sicer še traja: a če ta vloga naj kjerkoli pusti »praktične« posledice, potem bi se »Kulturni dnevi«, bodisi da so slovenski v drugih republikah ali »Dnevi ...« iz drugih republik pri nas, morali razrasti v druge vrste kulturno (kulturniško) spoznavanje. Glede na to, da, kot je že dolgo znano, še vedno tožimo nad dejstvom, da se npr. književne stvaritve prepočasi prevajajo in katere druge vse preredko pridejo pred drugo občinstvo, razen morda tistih iz filmske produkcije,-bi nemara bilo zanimivo, če bi se namesto njih določena drugorepubliška dela spočetka organizirano napotevala v galerije, gledališča, založniške programe itd. — prevedena oziroma opremljena z vsem potrebnim instrumentarijem — na drugo jezikovno področje. Po tej poti bi kdaj morda celo nastala spontanost takšnega potovanja kulturnih dobrin po republikah in pokrajinah, kakor zdaj po vsem sodeč že spontano potujejo razni gospodarski in še kakšni stiki. Ni seveda mogoče reči, da te spontanosti dandanes še sploh ne bi bilo, vendar je je očitno vse premalo, da bi zanimivi kulturni izdelki lahko dosegli vse ali vsaj večino možnih recipientov. Sestaviti in omogočiti bi zatorej kazalo kdaj po teh »Dneh ...« takšen obrazec sodelovanja, po katerem bi se »Dnevi...« nekako »razprševali«, se pravi, da bi slovenske kulturne dobrine s posameznimi svojimi zvrstmi bile občinstvu na voljo dalj časa, vsaj za sezono — neslovenske pa v Sloveniji v podobni situaciji. Njihova vloga bi v tem primeru dozdevno imela trajnejše učinke — se med drugim zdi, ko opazujemo dober teden dni trajajoče »Slovenske kulturne dneve« v Prištini (končali se bodo 1. oktobra, in v Cmi gori (tu sicer trajajo od 26. sept. do 20. oktobra), kjer je v tem časovnem okviru prikazanega marsikaj lepega — a kljub temu, da je o marsičem tudi napisanega marsikaj, se »Dnevi ...« z vsemi svojimi eksponati potlej umaknejo v svoje prvotno narodno bivališče, oziroma naselbino, kar zadeva izvajalce in avtorje raznih predstav in srečanj. Je ob napisanem ostalo še trajno doživetje? JOŽE HORVAT niča in javni cestni prevozniki najbrže laže in hitreje dokopala do ustreznejših, zanju in za vse porabnike prometnih storitev sprejemljivejših razvojnih usmeritev in odločitev o smotrnejši delitvi dela, če bi k temu pritegnila še tretjega pomembnega sogovornika, organizacije združenega dela, ki se — najpogosteje zaradi nuje — ukvarjajo s to dejavnostjo. Zakon o združenem delu jima je odprl široke možnosti, da se s tem tretjim sogovornikom začneta dogovarjati o tesnejšem, dolgoročnem sodelovanju in povezovanju, ki temelji na združevanju dela in sredstev in ki edino lahko pripelje do skladnejšega razvoja ter smotrnejše delitve dela v prometu. Seveda pa je dogovarjanje o združevanju in smotrnejši delitvi dela lahko uspešno le, če bo zelo konkretno, če bo podrobno opredelilo pravice in obveznosti, ki jih prevzemata tako prevoznik kot uporabnik prevoznih storitev. Nedvomno je, da se bo precejšen del organizacij združenega dela pripravljen odpovedati prevozni dejavnosti v korist železnice in javnih cestnih prevoznikov, če mu bosta ta dva pripravljena in sposobna zagotoviti kakovostne, hitre in cenejše prevozne storitve. O tem pričajo prvi, žal še zelo redki pogovori med predstavniki železnice in cestnih prevoznikov ter večjih porabnikov prevoznih storitev o možnosti za vključevanje »režijskih« prevoznih enot v organizacije javnega cestnega prevoza ali o njihovem tesnejšem poslovnem sodelovanju in pod. Prav te, čeprav še redke in osamljene pobude pa vendarle kažejo, da se oba prevoznika le začenjata zavedati, da brez tretjega, pomembnega udeleženca v kopenskem tovornem promeftu, ne bo mogoče doseči večje in smotrnejše delitve dela pri prevozu tovorov; ta pa je nujen pogoj za uspešnejši, skladen razvoj te, za nadaljnji razvoj gospodarstva pomembne dejavnosti. ZDRAVKO ŠTEFANČIČ ____v zariscu Južna Afrika Zdi se verjetno, da bo Zahod zaradi pritiska tretjega sveta prej ali slej prisiljen sprejeti neke vrste embargo proti Južni Afriki in nobenega dvoma ni, da načrtovanje Pretorie izhaja iz te hipoteze. Toda sam embargo ne bo spremenil odločenosti Južne Afrike, da se upira sistemu, v katerega ne verjame. Vprašanje je, ali bi lahko Združene države pripomogle k manjšim spremembam, ki bi jih bili črni Afričani pripravljeni sprejeti kot znosno novo ravnotežje; in dobro bi bilo vedeti, ali načrti ameriške administracije zajemajo tudi tako možnost. »The Guardian«, Manchester Z vsakim novim smrtnim primerom v južnoafriških zaporih se tako med črnimi kot belimi prebivalci države povečujejo dvomi in jeza zaradi ravnanja policije v številnih zaporih. Steve Biko je bil v dolgi verigi samo zadnja žrtev; to prepričanje pa je slišati celo med pobor-niki južnoafriške vlade in vladnimi uslužbenci. Pisanje johanesburškega lista »Rand Daily Mail« takšno prepričanje samo potrjuje, ko pravi: »Samo ena stvar lahko Južno Afriko pahne še globlje kot jo je že politika apartheida. To pa je .sloves’ državo z mučenji in umori v zaporih.« Po smrti Steva Bika se je jeza zgrnila na pravosodnega ministra Jamesa Kru-gerja (za katerega pravijo, da je šele na začetku politične kariere), čeprav po mnenju mnogih ni neposredno odgovoren za nečloveške postopke v zaporih. Zadnje dni se je proti Krugerju dvignila prava kampanja, skupaj z zahtevami, naj Kruger odstopi z ministrskega položaja. »International Herald Tribune«, Zurich Po podpisu sporazuma o Panamskem prekopu Glavoboli po slavju Tri tedne po svečanem podpisu novega ameriško-panamskega sporazuma o Panamskem prekopu na sedežu organizacije ameriških držav (OAD) v Washingtonu, ki so ga politični opazovalci ocenili kot državniški vrh desetletja zaradi velikega števila udeleženih visokih gostov z dveh celin, so se tako v Ciudad de Panama kot na severu začele pojavljati kritične pripombe na račun sporazuma, ki v marsičem spominjajo na mučno treznjenje po velikem in bučnem slavju. V odboru za zunanje zadeve ameriškega senata se je pred dnevi začela razprava o novem sporazumu, ki bo trajala do polovice oktobra, nakar bodo razpravo prekinili in jo nadaljevali po zimskih počitnicah v začetku druge polovice januarja. Predhodna razprava naj bi po ustaljeni proceduri ugotovila, ali je sporazum zrel za ratifikacijski postopek ali ni. V prvem primeru bi senat glasoval o ratifikaciji sporazuma, kot je znano pa je za sprejetje sporazuma potrebna dvotretjinska večina v senatu. 2e pri prvih korakih, se pravi na začetku razprave, se je pokazalo, da bo pot do ratifikacije sporazuma (ali pa njegove zavrnitve) dolga in mučna. Na vso zapletenost ratifikacijskega postopka je opozoril že vodja demokratske večine v senatu Robert Byrd, ko je dejal, da bo senat kot pogoj za ratifikacijo postavil dodatno »preciziranje« dejansko že dogovorjene ameriške pravice do obrambe prekopa. Z drugimi besedami to seveda pomeni, da bo v senatu tekla žolčna razprava o »suvereni« pravici ZDA do vojaške intervencije v coni prekopa, po drugi strani pa iz napovedanega »preciziranja« kar štrli zahteva nasprotnikov sporazuma v senatu glede položaja ameriških oporišč in čet v coni prekopa, ki naj bi v prihodnje (do leta 2.000) ostal nespremenjen. Se pravi, da bi ZDA na tem območju ohranile enako število čet in oporišč kot doslej, kar jim v bistvu omogoča tudi sporazum, ki namesto o vojaških oporiščih dokaj megleno govori o »treh vojaških kompleksih.« V te tri komplekse je seveda mogoče stlačiti marsikaj. Senatni in drugi nasprotniki sporazuma pod tem razumejo (in tudi zahtevajo), da ZDA ohranijo v prekopni coni nezmanjšano vojaško navzočnost. Panamska stran pa povsem nekaj drugega: z omejitvijo vojaške navzočnosti na tri komplekse naj bi se razumljivo zmanjšala tudi ameriška vojaška moč na tem območju. V senatu se bodo nedvomno še dolgo lomila kopja okrog teh vprašanj, razpravo pa bo po vsej verjetnosti dodatno podkurila jeza republikanskih veljakov, ki nikakor ne morejo odpustiti bivšemu pred- sedniku Fordu, da se je kot gost udeležil slovesnosti ob podpisu sporazuma. Po drugi strani pa v Washingtonu ugotavljajo, da washingtonska ceremonija, ki jo je priredil predsednik Carter, ni dosegla svojega namena, da bi namreč pomagala prepričati nasprotnike sporazuma o koristnosti in daljnosežnosti Carterjeve poteze. V Washingtonu prevladuje prepričanje, det se bodo nasprotniki sporazuma v senatu, pa tudi »omahljivi« senatorji, ki se še niso odločili ne tako ne drugače odločili za zavlačevalno taktiko ratifikacijskega procesa. Senator Byrd je napovedal, da bo do ratifikacije v »najboljšem primeru« prišlo marca ali aprila prihodnje leto. Takrat pa se bo že začela predvolilna kampanja za dopolnilne volitve v predstavniškem domu in senatu, kar bo ratifikacijo (če seveda do takrat ne bo opravljena) postavilo v povsem drugo luč, predvsem pa bo nasprotnikom sporazuma, kandidatom za nova mesta v senatu in predstavniškem domu, močan predvolilni adut. Po pravcatem izbruhu navdušenja v Ciudad de Panama po podpisu novega dogovora o prekopu so se tudi v Panami pojavile kritične analize posameznih določb sporazuma, najbolj pa je zbodla v oči klavzula, ki »priznava suverenost repah like Paname nad vsem nacionalnim ozem ljem«, po drugi plati pa dodatek k spo razumu, poimenovan tudi kot »pakt o ne vrtalnosti« v bistvu uzakonja pravico severne velesile do intervencije v prekopni coni. To izrazito protislovje je levičarskim panamskim političnim silam in radikalno levo razpoloženim študentom služilo kot povod za odkrito izražanje nezadovoljstva nad »najboljšim možnim sporazumom« (tako ga je označil voditelj panamske pogajalske delegacije Betancourt). Ob tem je zanimivo tudi dejstvo, da vplivno »gibanje neodvisnih odvetnikov«, ki združuje 308 panamskih pravnikov, ob podpisu sporazuma ni poslalo čestitke predsedniku Torrijosu, marveč mehiškemu predsedniku Portillu, ki je že pred slavjem v Washingtonu izrazil zadržke zaradi ameriške pravice do vojaške intervencije v prekopni coni, vsebovane v »paktu o nevtralnosti« prekopa. Kljub vsemu pa v Panami menijo, da se bo večina prebivalstva na referendumu 23. oktobra prav gotovo odločila za novi sporazum. Nadaljnja usoda sporazuma pa je za zdaj še povsem negotova in odvisna od razpleta (ali pa zapleta) v ame riškem senatu, ki bo vsekakor močno odrival v Panami, v širših razmerjih pa bo odgovoril tudi na vprašanje o pri hodnjih poteh nove Carterjeve strategije do Južne Amerike. AVGUST PUDGAR Analiza in zgodovinska potrditev naše specifične Na blejskem seminarju je Sergej Kraigher, predsednik predsedstva SR Slovenije, v uvodnih besedah govoril o knjigi Edvarda Kardelja »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja« — Znanstveni prikaz bogastva našega socialističnega samoupravnega razvoja, izkušenj, dilem in uspehov ter revolucionarnih sprememb BLED, 29. sept. — Na seminarju, ki ga je republiška konferenca SZDL organizirala za predsednike In sekretarje občinskih, mestne in obalne konference SZDL in predsednike občinskih, mestnega in obalnega sveta ZSS ter predsednike medobčinskih svetov SZDL, ZK, ZSS in ZSMS — navzoči so bili tudi člani IK predsedstva CK ZKS, predsedstva RK ZSMS, republiškega odbora ZZB NOV in skupščine SRS, je uvodoma predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher govoril o bistvenem prispevku k zakladnici marksizma in leninizma — o knjigi Edvarda Kardelja »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja«. Sergej Kraigher je dejal: • ■ Knjiga »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja« spada v eno od tistih temeljnih del tovariša Kardelja, ki pomenijo bistven prispevek k zakladnici marksizma-leninizma. Ta knjiga je trajen dokument, saj daje avtentično analizo značaja socialističnega samoupravljanja v Jugoslaviji kot rezultata naše- revolucije in njenega neprekinjenega toka. Obravnava glavne probleme, protislovja.ter glavne smeri, naloge in odgovorne družbene in politične nosilce razvoja socialističnega samoupravljanja kot tudi opredelitev nalog subjektivnih sil v celoti, kdo te sile sestavlja, njihovo vlogo in odgovornost v skupnem delovanju kakor tudi naloge vsakega čini tel j a subjektivnih sil posebej. Na teh osnovah odpira knjiga tudi široke in dalekosežne perspektive nadaljnjega razvoja socialističnega samoupravljanja. Nove institucije* socialistične samoupravne Jugoslavije pomenijo revolucijo v primerjavi z institucijami sedanjih političnih sistemov V knjigi obravnavano gradivo daje osnovne karakteristike političnih sistemov sodobnih razvitih držav, gledane skozi prizmo razvoja socialističnega samoupravljanja in socialistične samoupravne demokracije v Jugoslaviji. Knjiga kaže njihovo vlogo ter moč ali nemoč v reševanju protislovij in nasprotij sodobnega sveta, predvsem odtujenosti in nemoči človeka proti ogromnim koncentracijam moči odtujenih centrov, kaže vse bolj zaostreno razredno borbo ter sile in tendence, ki v tem delujejo, analizira vlogo konservativnih sil buržoaznega sveta in daje globoko analizo političnih sistemov in tendenc v mednarodnem delavskem gibanju, od vloge in karakterja evrokomunizma do analize osnovnih elementov sodobnih večpartijskih in enopartijskih političnih sistemov ter položaja človeka v teh sistemih in njegove možnosti za uveljavljanje človekovih pravic in svoboščin in svojih interesov v sodobnem svetu. Posebno vrednost in pomen daje knjigi dejstvo, da se najbolj žgoča in odprta vprašanja delovanja in razvoja različnih političnih sistemov današnjega časa soočajo in konfrontirajo z rezultati, dilemami, protislovji, nalogami in perspektivami razvoja socialističnega samoupravljanja in socialistične samoupravne demokracije v njenem specifičnem revolucionarnem reševanju osnovnih protislovij in tendenc sodobne družbe, rastočih iz doseženega razvoja proizvajalnih sil. Vse to mlada socialistična samoupravna Jugoslavija uspešno rešuje s svojimi novimi institucijami, ki pomenijo revolucijo v primerjavi z institucijami sedanjih političnih sistemov, zgrajenih na osnovah buržoaznega parlamentarizma, kakor pomenijo revolucijo socialistični samoupravni proizvodni odnosi s položajem delavca v združenem delu kot samoupravljalca, kot neposrednega uprav-ljalca tako družbenega kapitala (sredstev družbene reprodukcije in družbenega bogastva) kot svoje lastne usode ter ustre-"' zen sistem družbenoekonomskih odnosov, ki je zgrajen in se gradi na tem proizvodnem odnosu. Knjiga Edvarda Kardelja — klasično deio marksistične literature o teoriji države in teoriji partije Kardeljevo knjigo, ki kaže rezultate naše revolucije v razvoju in poglabljanju njenih izročil, lahko uvrstimo med klasična dela marksistične literature o teoriji države in teoriji partije. Tako sta Mamc-Engels napisala osnovna dela iz tega področja v obravnavanju in kritični analizi razrednih bojev v Franciji in Nemčiji v letih 1849—1851, ter v analizi Pariške komune 1871. Lenin je svoje delo »Država in revolucija« kakor mnoga druga dela pred tem in kasneje zgradil izhajajoč že iz izkušenj Pariške komune, na bazi analize ruske revolucije 1905—1906 ter revolucije 1917. leta in perspektiv njenega raz-zvoja. Rezultati naše revolucije in njen razvoj in perspektive so dobili svojo znanstveno obdelavo v tej Kardeljevi knjigi, čeprav je tudi Kardeljev opus v celoti, lahko rečemo, posvečen analizi In razvoju naše revolucije v vsej njeni konkretnosti njenih posameznih razdobij in področij družbenega dela in življenja. Analiza delovanja sistema socialističnega samoupravljanja in samoupravne demokracije Knjiga se pojavlja kot sinteza skoraj 30. letnega razvoja našega socialističnega samoupravnega sistema, ki je ta sistem izpričal, dokazal in vedno bolj prepričljivo dokazuje svojo življenjsko moč in sposobnost reševanja osnovnih problemov našega življenja in razvoja. Knjiga se pojavlja po štirih letih uresničevanja nove ustave, v življenju in praksi milijonskih množic, delovnih ljudi socialistične Jugoslavije. Kot sinteza razvoja sistema socialističnega samoupravljanja in samoupravne demokracije predstavlja ta knjiga analizo delovanja tega sistema, njegovih družbenih osnov in perspektiv v soočanju s sorodnimi an ena- kimi splošnimi družbenimi tokovi in dilemami ter oblikami njihovega obvladovanja in povezovanja in reševanja njenih lastnih protislovij drugod v svetu. Zato predstavlja tudi analizo uspeha in zgodovinsko potrditev naše specifične poti. Ob zadnjih potovanjih naše delegacije, s tovarišem Titom na čelu, v Sovjetsko zvezo. Severno Korejo in Kitajsko se je neodvisnost in moč socialistične samoupravne Jugoslavije manifestirala z največjo možno prepričljivostjo. Še posebej se povečuje njen pomen in aktualnost v zvezi s celotno problematiko zagotavljanja miru in sodelovanja v Evropi, ki Jo odpira in utrjuje, na podlagi sklepov Helsinške konference in njenih zaključnih dokumentov, Beograjska konferenca, ki se v teh dneh nadaljuje v Beogradu. Za nas in za delovne ljudi socialistične Jugoslavije, ki to revolucijo živimo in smo njeni nosilci in tvorci, je ta knjiga še posebej pomembna, ker opredeljuje in nakazuje — ob teoretični sintezi dosežkov njenega socialističnega samoupravnega razvoja, njihovi analizi in ob kritič- SERGEJ KRAIGHER: Knjiga Edvarda Kardelja je trajen dokument, saj daje avtentično analizo značaja socialističnega samoupravljanja v Jugoslaviji kot rezultata naše revolucije in njenega neprekinjenega toka. nem pregledu — smeri nadaljnje graditve političnega sistema samoupravne demokracije ter naloge vodilnih subjektivnih sil naše družbe pri tem, torej našega dela in akcije. Temu daje posebno moč in prepričljivost, poznavanje, tako poedinosti, kot osnovnih tokov in tendenc v našem razvoju, ter marksistična metoda, ki je danes, tako kot je bila vedno najbolj zanesljiva opora naši borbi in naši akciji. Pomembna in dragocena je še posebej v času priprav za VIII. kongres ZKS in XI. kongres ZKJ, ki naj zavzameta stališča do obstoječih dilem in opredelita konkretne naloge za razvoj in poglabljanje našega socialističnega samoupravnega sistema. Trajna vrednost, ki sega preko našega časa in bo zanesljivo opora še mnogim rodovom Seveda ima knjiga prav zaradi globine in mednarodnega pomena naše revolucije in razvoja socialistične samoupravne demokracije trajno vrednost, ki sega preko našega časa in bo zanesljivo opora še mnogim pokolenjem. Nam pa bo služila tudi kot zanesljiva teoretična osnova za orientacijo v sodobnem mednarodnem in našem družbenem razvoju ter kot podlaga za našo konkretno neposredno akcijo. V pripravi za ta referat sem se zavedal, da bom govoril političnemu aktivu z velikimi praktičnimi izkušnjami in poznavanjem osnovnih problemov našega družbenega življenja in razvoja, o katerih govori ta knjiga, predpostavljam pa,. da ste se vsi s to knjigo seznanili torej jo prečrtali. Zato hočem opozoriti samo na tiste probleme v knjigi, ki so posebno pomembni za razumevanje in obvladovanje nekaterih bistvenih političnih pojavov in na tiste probleme, ki v naši družbeni praksi in zavesti' še niso dobili tiste teže, ki jo zaslužijo oziroma kot jo že imajo v našem družbenem življenju in razvoju in nam zato lahko njihovo ustreznejše upoštevanje olajša našo orientacijo v domačih in mednarodnih pojavih in dogajanjih oziroma v opredeljevanju ali konkretizaciji naših neposrednih nalog. Vsak delavec — samouprav« Ijalec opravlja zahtevno in odgovorno umsko delo, kar bistveno pospešuje proces premagovanja razlik med umskim in ročnim delom Ce v skladu s temi izhodišči pristopim k obravnavanju družbenoekonomskih osnov nadaljnje graditve političnega sistema, bi ob tem, kar vsebuje delo tovariša Kardelja zlasti poudaril: Tovariš Kardelj poudarja na prvem mestu kot osnovo političnega si- stema neposredno ekonomsko zvezo delavcev z njihovim podružbljenim minulim delom in njihovo odvisnost od rezultatov procesa družbene reprodukcije, to je od njihovega upravljanja in gospodarjenja ne samo z njihovim živim in tekočim delom, ampak tudi in predvsem s podružbljenim minulim delom. Dalje — celoten dohodek združenega dela, ki je podvržen osnovnim zakonitostim blagovne proizvodnje m delovanja trga, se pridobiva v temeljni organizaciji združenega dela. Toda delavec odloča o vsem dohodku in ga na podlagi odločanja v sistemu neposredne demokracije ob ustreznem družbenem planskem usmerjanju in ustrezni moralni in materialni stimulaciji znova združuje v delovni organizaciji, SOZD in SIS, poslovnih planskih skupnostih in dTugih oblikah združevanja dela in sredstev, v skladu z družbenimi plani. Presežna vrednost in tudi presežno delo kot družbenoekonomska kategorija, ki pomeni mezdni položaj delavca, se s tem presega in spremeni v njen realen izraz, v ekonomsko, materialno kategorijo: v akumulacijo oziroma sredstva družbene reprodukcije. Spreminja se narava delitve po delu in oblikovanje osebnih dohodkov: načelo »za enako delo približno enak dohodek« se razširi od izključnih meril na podlagi tekočega dela na merila kvantitete in kvalitete dela delavcev v širšem smislu, to je, na rezultate upravljanja s sredstvi družbene reprodukcije, z minulim delom. S tem pa vsak delavec — samoupravljalec opravlja zahtevno in odgovorno umsko delo, kar bistveno pospešuje proces premagovanja razlik med umskim in ročnim delom, hkrati z vplivi razvoja tehnike in tehnološke revolucije in tako v skladu z razvojem produktivnosti dela vodi kot proces k delitvi po potrebah. Iz odvisnosti osebnih dohodkov od dela s sredstvi v družbeni lastnini izvira tudi delo s sredstvi v družbeni lastnini kot neodtujljiva pravica delavca. Ker lahko praviloma vsak živi le od dela, se to načeloma in v perspektivi spreminja od pravice delavcev v združenem delu v pravico vseh delovnih ljudi ob določenih pogojih dela s sredstvi v osebni lastnini in njegovi vlogi. To pa bistveno vpliva tudi na družbeno socialno ln kulturno nadstavbo, ki se razvija praviloma na podlagi svobodne menjave dela neposredno med delavci teh dejavnosti ali v SIS, država in njeni organi pa se spreminja v instrument združenega dela. Z novo vsebino se človekove pravice in svoboščine iz političnih spreminjajo v neposredne človekove pravice Iz družbenoekonomskih osnov, zelo zgoščeno podanih v samem Kardeljevem delu, sem smatral za potrebno, da poudarim prav te momente, prvič zato, ker obravnavajo nov družbenoekonomski položaj delavca in delovnega človeka, ki pre-deljuje značaj tako celote kot posameznih institucij političnega sistema, opredeljuje poseben značaj in novo vsebino človekovih pravic in svoboščin, ki jih iz političnih spreminja v neposredne človekove pravice, s pravico do samoupravljanja in pravico dela z družbenimi sredstvi kot osnovo. Dalje zato, ker je v praksi prav glede pravic in obveznosti na podlagi minulega dela največ odporov in nerazumevanja glede njihovega osnovnega pomena za celoten položaj delavcev — samoupravljalca, tako za proizvodni samoupravni odnos, kot za celotni politični sistem samoupravne demokracije. In končno zato, ker vidimo, da je v teoriji mnogim ekonomistom, ki sicer iz različnih izhodišč obravnavajo posamezna vprašanja politične ekonomije socialističnega samoupravljanja, skupno to, da pravice in obveznosti delavcev na podlagi upravljanja z minulim delom, z družbenim kapitalom, ne najdejo ustreznega mesta, kakor tudi ne svobodna menjava dela in odnosi, zasnovani na njej. To pa pomeni, da bi se morala kot posledica takih stališč, če bi jih upoštevali, spremeniti demokratični karakter in organizacija političnega sistema in spremeniti njegova vloga in vloga njegovih organov proti delavcem v bolj ali manj odtujene centre družbene moči. To pa ima v veliki meri svoje korenine tudi v pojmovanju družbene lastnine kot »nelastnine« in neupoštevanju dejstva, ki ga je ugotovil Manc že v Komunističnem manifestu 1848. leta in 20 let kasneje širše povedal v Kapitalu, da se tedaj. Če se kapital spremeni v skupno, vsem članom družbe pripadajočo lastnino, osebna lastnina ne spremeni v družbeno, ampak zgubi le svoj razredni značaj in se znova vzpostavlja na osnovi pridobitve kapitalistične ere: kooperacije in skupnega posedovanja zemlje in sredstev za proizvodnjo, ki jih je proizvedlo samo delo. V svoji knjigi tovariš Kardelj opredeljuje in razčlenjuje pomen, družbeno bistvo in vsebino demokratičnega pluralizma samoupravnih interesov kot nove oblike demokratičnega političnega sistema, ki bistveno razširja področje človekove svobode in človekovih pravic in v katerem je socialistično samoupravljanje temelj in vir novih svoboščin in pravic človeka. Mislim, da mi ob tej priložnosti, ko govorim zboru najodgovornejših aktivistov, ni potrebno posebej ln dodatno razlagati razredno vsebino ln globok trenutni in zgodovinski smisel In pomen razlike med političnim sistemom kapitalistične lastnine ln političnim sistemom družbene lastnine ter med političnim pluralizmom parlamentarnega sistema ter večpartijskim ali enopartijskim sistemom in samoupravljanjem. Mislim, da je skoraj nemogoče to nalogo opraviti bolje ln tudi bolj zgoščeno in razumljivo, kot Je to opravil tovariš Kardelj v II. in konkretno za naš sistem še bolj določeno v III. poglavju svoje razprave. Z druge strani pa zato, ker ste tukaj zbrani najbolj odgovorni aktivisti, ki ste bili neposredni nosilci pripravljanja nove ustave in uveljavljanja njenih revolucionarnih sprememb, tako v družbenoekonomskih odnosih kot v uresničevanju novega delegatskega sistema in delovanja delegatskih skupščin. Tako lahko upravičeno predpostavljam, da ta vprašanja poznate in obvladate. če je kaj vprašanj, ki zahtevajo pojasnila, prepuščam to razpravi. Zadržati se hočem samo na vprašanju ideološkega boja glede demokracije ter zgodovinskega smi- sla diktature proletariata in evrokomunizma, ker so tu v svoji politični praksi večkrat srečamo z določenim nerazumevanjem in dezorientacijo. Demokracija je vedno oblika vladavine vladajočega razreda Sodobna zgodovina potrjuje znano marksistično tezo, da buržoazni parlamentarizem in večstrankarski pluralizem kot politični sistem ustrezata buržoazni družbi in kapitalističnemu sistemu s kapitalistično lastnino, pravico do eksploatacije delavcev in z borbo za profit med kapitalisti. Gre torej za to, da ni nadrazredne demokracije, niti v večpartijskem pluralizmu niti v enostrankarskem sistemu, da je demokracija vedno oblika vladavine vladajočega razreda. Zaradi kapitalističnega razrednega bistva buržoazne demokracije je za klasični parlamentarizem značilno, da se ključna vprašanja delovanja sistema in razvoja družbe rešujejo izven parlamenta, prikrito ali odkrito z naknadno odobritvijo parlamenta ali brez nje in v posebno zaostrenih razmerah z ukinitvijo strank in parlamenta ter uvedbo odkrite diktature. To nam kaže praksa in zgodovina vseh tkzv. zahodnih demokracij. Resnična vladavina parlamenta ali skupščine zato ni možna na podlagi pluralizma splošnih političnih interesov, možna Pa je na podlagi pluralizma konkretnih samoupravnih interesov, kjer njihovo uveljavljanje ni več vprašanje boja za oblast ampak vprašanje reševanja konkretnih problemov v urejanju odnosov s stvarmi, razvoja posameznih dejavnosti in prednosti pri tem ter s tem povezanimi vprašanji pogojev dela, življenja in razvoja delovnih ljudi. To pa so osnove in bistvo delovanja naših delgatskih skupščin, v katerih sicer elementi boja za oblast na sedanji stopnji našega samoupravnega sistema niso izključeni, so pa vedno tujek, ki praviloma služi kot alarm za odgovorne subjektivne sile, da 'poiščejo in prerežejo korenine takemu tujku v našem družbenem in političnem življenju. V našem samoupravnem sistemu je le področje zaščite socialističnega samoupravnega ustavnega sistema proti pritiskom sovražnih sil od znotraj in zunaj urejeno z zakoni na podlagi ustave s posebno odgovornostjo predsedstva SFRJ in republik ter avtonomnih pokrajin tudi v odnosu do skupščine ter s posebno z ustavo določeno vlogo ZK. Diktatura proletariata je za nas oblast, ki naj varuje proces demokratizacije družbe in široko odpira poti demokratizacije v socialističnem samoupravljanju V zvezi s tem hočem-opozoriti zlasti na tisti del razprave tovariša Kardelja, kjer poudarja, da je vsaka demokracija obenem tudi diktatura, v buržoaznem sistemu s parlamentarizmom prikrita, dokler odnosom buržoaznih sil to ustreza in odkrita, kadar ne ustreza več. V »Komunističnem manifestu« 1848. leta je Kari Manc točno opredelil vlogo proletariata, družbeni karakter proletarskega gibanja in njegovo zgodovinsko nalogo »kot samostojnega gibanja neizmerne večine v korist neizmerne večine«, da z lastnim osvobajanjem osvobaja tudi človeka. Tako tudi tovariš Kardelj v svoji knjigi opozarja, da je pojem diktature proletariata bolj teoretskega in družbeno zgodovinskega pomena kot pa konkretna oblika političnega sistema. V zvezi z evrokomunizmom, njegovim odnosom do diktature proletariata ter kritikami s strani nekaterih socialističnih držav in tudi Kitajske, pa naj posebej opozorim na dve tezi, ki Jih s tem v zvezi razvija in utemeljuje Kardelj v svoji knjigi. Najprej, da diktatura proletariata ni nujno diktatura državnega aparata, temveč je njeno bistvo v tem, da je to »pojem za takšno oblast v družbi, v kateri ima delavsko gibanje, se pravi njegovi neposredni in dolgoročni interesi nesporno vodilno vlogo v družbi.« Za to gre torej tudi pri oceni tkim. evrokomunizma. Za nas, socialistično samoupravno Jugoslavijo, je diktatura proletariata oblast, ki naj varuje proces demokratizacije družbe in široko odpira poti demokratizacije v socialističnem samoupravljanju. V drugih državah pa lahko delavski razred uresničuje tako vodilno vlogo v najrazličnejših političnih oblikah enopartijskih in večpartijskih sistemov. Seveda pa se bo moral v zvezi s tem spreminjati tudi značaj parlamenta, oblike, sredstva in metode njegovega delovanja in tudi delovanja strank, prilagajati se bodo morali njihovi spremenjeni družbeni vsebini, torej tudi ustrezno prilagojenim »pravilom igre«. Pred prehodom na osnovne probleme nadaljnje graditve sistema samoupravne demokracije pri nas naj opozorim na prepričljivo analizo ultraleve kritike političnega samoupravljanja in opredelitve njenih korenin in družbene vloge. Za nas je ta analiza pomembna ne zaradi kake posebne družbene teže ali politične vloge nosilcev te kritike. Pomembna je, ker daje prikaz vloge inteligence v sodobnem svetu kot dela delavskega razreda, izgublja pa povsod v svetu svoj dosedanji priviligimn položaj, kar omogoča njeno napredno vlogo samo v njeni povezavi z borbo delavskega razreda in akcijo delavskega razreda. Pomembna je tudi zato, ker kaže kako ta inteligenca, ob vsej upravičenosti nekaterih kritičnih zapažanj, slabosti, v današnjem svetu in tudi v našem sistemu samoupravne socialistične demokracije, če svoje usode ne povezuje in svojega političnega delovanja ne vključuje v splošne napore socialističnih sil, nujno zapade v teorijo spontanosti in ultraradi-kalno frazo, kritike vsega obstoječega, vseh institucij delavskega razreda na oblasti, kar samo lahko vpliva na krepitev etatizma in lajša delo protisocialističnih m pro-tisamoupravnlh sil. Prehajam na probleme nadaljnjega razvoja demokracije v naši samoupravni socialistični družbi. V svoji knjigi tov. Kardelj opozarja, rezimira to nalogo v dveh osnovnih nalogah, ki naj Jih najprej poudarim. Kot prvo nalogo postavlja tezo »__boj za vse globljo demokratizacijo našega družbenega življenja ln nujno po- gojen in odvisen od boja za takšne razmere in moči družbenih sil, ki bo naši družbi zagotovilo nesporno vodilno vlogo socialističnim silam.« In druga naloga: »Hkrati je ta razvoj odvisen tudi od tega, koliko bo naš demokratični sistem sposoben omogočiti, da se bodo izrazile vse družbene sile, Id priznavajo socialistični karakter naše družbe in samoupravni položaj delavca in delovnega človeka v njej.« Seveda sta ti nalogi med seboj organsko povezani in odvisni. Zato boj za dosego takega odnosa sil, da ki bodo v naši družbi zagotavljale nesporno vodilno vlogo socialističnim silam, kakor tudi boj za tak demokratični sistem, da se bodo v njem lahko izrazile vse družbene sile, ki priznavajo socialistični karakter naše družbe in samoupravni položaj delavca in delovnega človeka v njej. Ostrina političnega boja proti sovražnikom socializma in samoupravljanja, proti njihovi moči na gospodarskem področju, na področju politične ideologije in znanosti ter kulture, bo odvisna od rasti moči in uveljavljanja interesov delavcev in delovnih ljudi na teh področjih in v vsej družbi. Zato se bo vzporedno z našim bojem proti stalnim tendencam za tkim. strankarskim pluralizmom moral odvijati, kot se že odvija, naš boj za pluralizem samoupravnih interesov. Bistvena značilnost samoupravne demokracije je, da splošnih družbenih interesov no istovetiti z interesi vladajočega razreda oziroma aparata njegovega političnega monopola na oblast, temveč Jih istovetiti »s samoupravnimi Interesi delovnega človeka oziroma resničnega državljanja, kot nosilca konkretnega kompleksa osebnih in družbenih interesov«, ko se tcfrej »politika istoveti z dejansko vsebino samoupravnih interesov«, politika se torej podružblja. Po-družblja pa se lahko zato, ker človek ne nastopa več kot politični državljan, ampak kot samoupravljalec, kot samoupravno druž-beno bitje, kot konkreten delavec in občan s svojimi specifičnimi interesi. Ko govorimo o pluralizmu interesov, seveda mislimo na konflikte, ki nastopajo ob uresničevanju teh interesov. Sistem samoupravne demokracije v celoti in posebej naš delegatski sistem, morata biti sposobna ne samo izražati pluralizem samoupravnih interesov, temveč »tudi demokratično razreševati konflikte med temi interesi«. Samoupravljanje pa pomeni demokratično po-družbljanje odločanja o družbenih zadevah, ki presega in odpravlja klasično politizacijo družbenih funkcij, ki bi vsak spopad interesov spreminjala v boj za politično oblast. Menim, da mi ob tej priložnosti ni treba posebej govoriti o problemih, metodah in oblikah ter sredstvih reševanja konfliktov na področju državne varnosti in splošno ljudske obrambe in uspehih in nalogah njihovega podružbljanja. Koncepcija družbene samozaščite in splošnega ljudskega odpora v sistemu samoupravne demokracije ter vloga ZK, Socialistične zveze, drugih subjektivnih sil in še posebej specializiranih strokovnih državnih organov, sistematično izpopolnjujemo in razvijamo na naših izkušnjah osvobodilnih gibanj v skladu z razvojem naših materialnih možnosti. Mislim, da ob jasnih načelnih usmeritvah v knjigi tovariša Kardelja ni potrebno posebej govoriti o področjih demokratičnega pluralizma, samoupravnih interesov in njihovem reševanju s sporazumevanjem in dogovorajanjem ter svobodno menjavo dela, oziroma kjer prihaja do sporov z odločanjem v samoupravnih interesnih skupnostih in skupščinah družbenopolitičnih skupnosti. Tu se procesi, dileme in naloge v doslednem podružbljanju teh funkcij in prilagajanju njihovega dela in vsebine potrebam človeka — samoupravljalca in celotne samoupravne družbe postavljajo pred nas zelo jasno v vsem obsegu in zapletenosti našega vsakdanjega življenja in razvoja. Preiti moramo od pluralizma empiričnih in parcialnih interesov do pluralizma idej., znanstvene in politične misli in sintez Več je potrebno spregovoriti o pluralizmu interesov pri ustvarjalni aktivnosti socialističnih družbenih sil na področju ideologije in splošne politike, ki so izraža v specifični vlogi družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij oziroma društev. Tu smo že v dosedanji praksi strogo opredeljevali političen pluralizem buržoazne države, za katerega je značilna borba za oblast, kateri se podrejajo različni družbeni interesi, interesi posameznih slojev in posameznikov. S takimi pojavi, interesi in s takim pojmovanjem politike smo imeli opravka v dobi liberalizma. Z njim smo v osnovi politično obračunali na 29. seji CK ZKS pred petimi leti. V naši samoupravni družbi pa je ves čas prisoten in se izraža pluralizem političnih interesov drugačnega kova, ki ga tovariš Kardelj imenuje pluralizem socialistično misli. Ta izvira iz različnih vrst interesov, ki so rezultat odnosov v tej družbi, njihove diferenciacije v delavskem razredu, družbeni reprodukciji in v združenem delu. Z dni-ge strani se pa mora priti do takega političnega pluralizma v borbi mnenj in stališč v procesu oblikovanja in opredeljevanja, kaj je skupni družbeni interes bodisi na posameznih področjih družbenega dela in življenja in odnosov med njimi in znotraj njih, bodisi pri določanju strategije in taktike, sredstev in- metod nadaljnjega političnega, ekonomskega, socialnega in kulturnega razvoja, skratka interesov, ki se določajo ne samo s sporazumi in dogovori, temveč zelo pogosto 3 preglasovanji, to je z večino glasov. Ali, kot pra- vi tovariš Kardelj, preiti moramo od pluralizma empiričnih in parcialnih interesov do pluralizma idej, znanstvene in politične misli in sintez, ki lahko odpre progresivne perspektive in vizijo socialističnega napredka. Seveda ta pluralizem ni več in praviloma ne more postati več instrument monopola oblasti »ampak izraz družbene zavesti«, ter organski del samoupravnega odločanja samoupravnih subjektov. In to velja za vsa področja družbenega odločanja, tako za TOZD in DO kot SOZD, SIS in poslovno plansko skupnost, tako za KS in občine kot republiko in federacijo. Mislim, da je prav to najslabša točka naše družbene prakse in v sedanjem delovanju našega političnega sistema. V našem političnem in družbenem delu še vedno vse preveč prevladuje empirizem, povezan s suhim pragmatizmom, ki mu je tuja ustvar. Jalna marksistična sinteza in perspektiva. Vendar kljub uveljavljanju sporazumevanja in dogovarjanja kot osnovnih metod dela, ki kot take zahtevajo in razvijajo določeno kulturo, prav zaradi tega prepočasi napredujemo v negovanju politične kulture v medsebojnih odnosih, v usklajevanju stališč in borb mnenj. Tako se nezadostna razvitost in negiranje političnega pluralizma kot dela našega pluralizma interesov kaže v nepopolnosti delovanja naših družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ter njihovih organov, v nezadostni razvitosti družbenih organizacij in društev ali podcenjevanju njihove družbene vloge, z drugo strani pa tudi v politizaciji tistih interesov, ki bi se po svoji prirodi lahko reševali tako na idejnem, kulturnem in znanstvenem področju, kot reševanje problemov takih kot so po svoji vsebini in funkciji in ne kot odnos med ljudmi, ki ga Je treba reševati s političnimi sredstvi. Ta nezadostna orientacija na razvoj socialistične politične misli, na idejno razčiščevanje pojavov in stališč, s katerimi se srečujemo, na angažiranje znanosti in strokovnosti ter zapadanja v pragmatizem ter ne dovolj sistematično orientacijo na lastno usposabljanje v tem pogledu in so kljub vsemu napredku glavni subjektivni vzroki za vrsto slabosti, ki jih ugotavljamo v delovanju političnega sistema naše samoupravne demokracije. Smeri njegove nadaljnje graditve, ki jih opredeljuje tovariš Kardelj v svoji knjigi v V. pog’avju, dejansko prevzema naše dosedanjo izkušnje in določajo tudi naše naloge za posamezne ključne točke tega sistema, kakor tudi odgovornosti vodilnih subjektivnih sil družbe pri tem. . Razhajanje med zapisanimi in določenimi normami, odnosi in usmeritvami ter družbeno prakso Očitno obstojijo razhajanja med deklarativnimi in v ustavi in zakonih pa tudi v političnih kongresnih in drugih dokumentih najvišjih političnih forumov ZK, SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacij zapisanimi in določenimi normami, odnosi in usmeritvami in družbeno prakso. Ko govorimo o teh razhajanjih, naj najprej ponovim misel tovariša Kardelja: »Zapletena družbena struktura In protislovje raznovrstnih interesov pogosto ne samo preprečujeta razvoj takšnih odnosov, ampak jih tudi deformirata. Toda bili bi utopisti, če ne bi razumeli, da so za uresničevanje takšnih revolucionarnih sprememb v neki družbi potrebni čas, izkušnje, znanje in nova zavest ljudi. Zato za oceno takšnega sistema in za njegovo primerjavo z drugimi sodobnimi političnimi sistemi ne mo-rejo biti odločilnega pomena trenutne slabosti in nedorečenosti, ampak perpektlve svobode, ki jih odpira. Takšen sistem pa jih odpira neprimerljivo širše, kot jih je kadarkoli mogel odpreti katerikoli demokratični sistem v dosedanji zgodovini človeštva.« Kot poziva tovariš Kardelj, moramo po naši že vpeljani praksi in načinu dela v ZK in SZDL pretehtati vzroke tem razhajanjem, za vsako področje dela in življenja posebej in za družbo v celoti. To jo bistveni sestavni del priprav za oba kongresa ZK in k temu nas obvezuiejo tudi pravkar sprejeti sklepi republiške konference Socialistične zveze. O slabostih našega političnega sistema in delovanja delegatskih skupščin je podrobno razpravljala republiška skupščina, predsedstvo SR Slovenije je v svojem poročilu podalo svoja stališča, ki jih je skupščina potrdila, pred dnevi je o tem razpravljala tudi republiška konferenca SZDL Slovenije. Dovolite mi, da se upoštevajoč vse te dokumente in stališča ter na osnovi ocen in opredelitev nalog v knjigi tovariša Kar. delja zadržim samo na nekaterih vprašanjih. Spontana socialistična zavest, iniciativa in akcija najširših množic ljudstva so tudi subjektivni faktor socialistične družbe Naj najprej opozorim na opredelitev sub. jektivnega faktorja v naši družbi. Subjektivni faktor je celokupna socialistična in demokratična ustvarjalna sila družbe, ki se mora in hoče v našem sistemu svobodno izraziti. Torej pod tem ne razumemo: samo Zveze komunistov in drugih druž-benopolitičnih organizacij, kot so socialistična zveza delovnega ljudstva, sindikati, zveza socialistične mladine itd, ampak tudi vse tiste družbene organizacije raznovrstnega tipa, ki imajo svoj Interes in vpliv v družbenih odnosih in ki na različne načine vplivajo na družbeno zavest in na reševanje družbenih problemov. Tu mislim tudi na državne organe, znanost, strokovne službe in vse druge organizirane faktorje idejnega, političnega, strokovnega, materialnega, znanstvenega in kulturnega ustvarjanja. In končno, čeprav ne na zadnjem mestu, razumem s subjektivnim faktorjem socialistične druž. be tudi spontano socialistično zavest, iniciativo in akcijo najširših množic ljudstva kot izraz elementarnih družbenih hotenj delovnega človeka in njenih izkušenj. Ta citat navajam prav zaradi tega, da bi, bolj kot se morebiti zavedamo, upoštevali dejstvo, kako ogromna ustvarjalna sila se dnevno sprošča in veže v uresničevanju svojih interesov in kako je prav zaradi tega, da bi ta sila v svojem delovanju uresničevala skupno začrtano smer družbenega razvoja in zastavljene cilje, toliko večja odgovr-nost vseh organiziranih družbenih sil in organizacij, pri opravljanju svoje družbene funkcije v usmerjanju pluralizma samoupravnih interesov, v demokratičnem opredeljevanju skupnih nalog, v izboru njihovega zaporedja ter metod, sredstev in hitrosti njihovega uresničevanja. DELO -Ar stran 5 Odgovorno poslanstvo avantgarde delavskega razreda Komunisti se učijo in se bodo učili ter naučili samo v neposredni akciji, kako z marksistično analizo in kritiko ter z močjo argumentov pridobivati večino za svoje predloge m stališča — Edvard Kardelj posebej poudarja odločilen pomen specifične vloge socialistične zveze delovnega ljudstva kot oblike Eden od pogojev za to je popolna samostojnost organov in institucij pri sprejemanju nalog, da bi lahko nosili tudi popolno odgovornost za svoje odločitve in delo, neodvisno od pritiskov neformalnih skupin in posameznikov. Seveda to ne izključuje vloge posvetovalnih organov, ki pa ne morejo in ne smejo nikogar osvobajati odgovornosti pred demokratičnimi institucijami, ki so jih volile ali postavile. To je brez dvoma eden od pogojev za povečevanje funkcionalne sposobnosti vsega, političnega sistema in bistveni pogoj njegove star bilnosti. Pri nas moramo analizirati in ocenjevati delovanje vsake institucije političnega sistema, ne da bi spreminjali temelje, temveč jih samo izpopolnjevali in dograjevali. Pri tem pa se moramo zavedati, da bodo te institucije toliko bolje delovale, kolikor ibolj bodo razvite samoupravne družbenoekonomske osnove njihovega delovanja. Zato so tu nujne analize in ukrepi za poglabljanje samoupravnih odnosov v TOZD in KS ter SIS in samoupravnih organizacijah in skupnostih in premagovanju tehnokratskih in drugih protisocialističnih in proti-eamoupravnih odporov. Celoten politični sistem bo na svojih samoupravnih osnovah toliko bolje deloval, kolikor bolj bo obvladoval delegatski sistem, delegacije in delo delegatov v delegatskih skupščinah. Tovariš Kardelj v svoji knjigi podrobneje razčlenjuje naloge, ki v celoti veljajo tudi za delo delegacij, konferenc delegacij in za delo delegatov v delegatskih skupščinah tudi pri nas v Sloveniji. Glede na naše izkušnje bi hotel samo poudariti: Neposredno in avtentično izražati in uveljavljati konkretne družbene interese delovnih ljudi Delegatski sistem je v svojem bistvu pluralizem konkretnih družbenih interesov, oblika in sredstvo njihovega izražanja, usklajevanja in uveljavljanja. To pa pomeni, da bodo prednosti delegatskega sistema pred predstavniškim sistemom klasičnega parlamentarizma prišle do veljave toliko bolj, čimbolj neposredno in avtentično bo izražal in uveljavljal konkretne družbene interese delovnih ljudi in delavcev v samoupravnih organizacijah in skupnostih, če bo tako organiziran, da bodo konkretni interesi v vseh njihovi specifičnosti glede njihove druž-bene funkcije kot glede interesov in položaja delavcev, bi so nosilci te dejavnosti, prišli čimbolj neposredno in neizkrivljeno do izraza. Zato moramo odpraviti slabosti, ki jih glede na razvito in razčlenjeno strukturo našega življenja in družbenega dela povzročajo splošne delegacije za vse samoupravne interesne skupnosti vseh družbenih dejavnosti in preiti na večje število delegacij, tako, da bo njihov sestav ustrezal strukturi združenega dela in razvitosti posameznih družbenih dejavnosti in njihovemu pomenu. To možnost dopuščajo že sedaj veljavni predpisi, vendar jih je izkoristila le malokatera TOZD in KS oziroma občina. Znani so problemi pri poglabljanju samoupravnih odnosov z ustreznim ustanavljanjem in delovanjem TOZD kakor tudi potrebe nadaljnjih sprememb v obsegu m delovanju KS ter v njihovem medsebojnem povezovanju. Znani so tudi problemi v od- piranju delavcev TOZD v vso problematiko ustvarjanja vrednosti in delitve dohodka in demokratične koncentracije sredstev za razširjeno reprodukcijo potrebne za uresničevanje družbenih planov. Brez dvoma prihajajo te slabosti do izraza tudi v delu delegacij in delegatov v delegatskih skupščinah. Toda te slabosti so predvsem slabosti fo-rumskega dela ZK, SZDL, zveze sindikatov in zveze socialistične mladine. Vendar je dejstvo, da bi morali biti delegati in delegacije kot institucije področje dela občinskih organov ZK, sindikatov, socialistične zveze in zveze socialistične mladine tudi delegati kot njihovi aktivisti in delegacije bi jim s svojim delom lahko pomagali pri izboljšanju dela njihovih osnovnih organizacij ter pri ustreznem angažiranju delavcev in njihovem vplivu na delo tako delavskih svetov kot tudi organov njihovih organizacij v TOZD, DO, KS in občini. Brez dvoma so naloge, ki jih tovariš Kardelj glede tega posebno razčlenjuje in utemeljuje posebej za ZK, za SZDL, Zvezo sindikatov in ZSMS, v sedanjem času najpomembnejše tako zaradi reševanja naših tekočih nalog, kot tudi zaradi priprav na oba kongresa ZK in priprav na volitve. To velja prav tako tudi za konference delegacij. Med pogoje uspešnejšega dela delegacij spada brez dvoma tudi naloga, da se republiška in občinske skupščine osvobodijo nalog in odgovornosti, ki spadajo po črki in duhu ustave in samem karakterju konkretnih interesov v odgovornost in področje dela KS oziroma občin, samoupravnih interesnih skupnosti in samoupravnih organizacij. Za nekatere med njimi pa lahko dejansko odgovornost nosi samo ustrezni stro. kovni upravni organ ali izvršni svet. Vedno znova se poudarja naloga, da je delegacijam za to delo potrebno pripraviti posebej ustrezno gradivo in informacije in to praviloma v več inačicah z vsemi družbenimi in materialnimi posledicami vsake od njih vedno kadar gre za odločitve o delitvi dohodka. To bo zmanjšalo stroške, ker bodo odpadle gore gradiva, ki sedaj obremenjujejo delegate ali delegacije. Stroške bo moral v vsakem primeru prevzeti dohodek TOZD tako kot je tudi kapitalist plačal stroške upravljanja iz dobička oziroma jih vračunava v stroške poslovanja. Tovariš Kardelj v svoji razpravi ugotavlja določeno zaprtost skupščin in izvršnih svetov ter upravnih organov tako v odnosu do samoupravnih interesnih skupnosti kakor tudi do drugih samoupravnih organizacij, skupnosti, društev in družbenih organizacij, kadar posegajo oziroma kadar bi morale posegati v njihovo interesno področje. Mislim, da to v celoti velja tudi za naše občinske skupščine, pa tudi za republiško, obalno in ljubljansko mestno skupščino. Prav gotovo ni nobenih ovir, da se ne bi v praksi tako delovanje delegatskih skupščin spremenilo hi izpopolnilo. Mogoče pa je potrebno, da se vnesejo v poslovnike skupščin in statute občin potrebne spremembe, zlasti, če bi s tem bolj mobilizirali samoupravne in družbene dejavnike oziroma če bi to lahko prispevalo k premagovanju morebitnih konzervativnih odporov in rutinskega dela. Seveda, da bodo delegatske skupščine tudi po vsebini postale izraz delegatov in interesov baze ter njihovih odločitev na bazi alternativnih predlogov pa lahko nastane samo kot rezultat upornega dela vseh organiziranih subjektivnih sil našega političnega sistema, in še zlasti osnovnih organizacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih kot njihovih forumov v občini in republiki. Vloga družbenopolitičnih zborov in družbenih svetov Pri odpiranju skupščine v njihovem delu, predvsem pri pobudah in oblikah sodelovanja zavestnih organiziranih subjektivnih sil, pripada odgovornost posebno znanosti in strokovnjakom. Konfrontacije ustvarjalne moči naše družbe bi morale biti prav naše skupščine v občinah in republiki predvsem pa družbenopolitični zbori. Brez dvoma so v socialistični zvezi prizadevanja, da se spremlja delo skupščin in družbenopolitičnih zborov, vendar v občinah zelo različno, predvsem pa mnogo manj intenzivno kot v republiški skupščini. Zato bo treba posebno skrbno analizirati kritične pripombe tovariša Kardelja ne samo glede sestave družbenopolitičnih zborov, ampak tudi in predvsem glede metode dela delegacij družbenopolitičnih organizacij v Socialistični zvezi in zagotoviti, da bodo te organizacije »v takšnem razmerju do delegatskih skupščin oziroma do družbenopolitičnih zborov, da bi bile ravno kot organizacije, ne pa samo prek svojih članov, z vso odgovornostjo samoupravljalcem prisotne v skupščinskem odločanju«. To bo zahtevalo še nadaljnjo izpopolnitev dosedanjih analiz in ocen dela teh zborov, tako da bodo služili kot podlaga za ustrezno pripravo za volitve in za polaganje temeljev njihovega dela do volitev in v novi sestavi po volitvah. Odgovornost za to pa seveda nosijo Socialistična zveza in v njej združene družbenopolitične organizacije. V delovanju našega političnega sistema se tudi v naši družbeni praksi uveljavlja dejanska koncentracija politične moči v delegatski skupščini, le počasi. Predsedstvo in izvršni svet sta politično izvršna oblast z dovolj opredeljenimi pristojnostmi in odgovornostmi v odnosih do skupščine. Mislim pa, da bodo potrebne še bolj poglobljene analize dosedanjega dela izvršnih svetov kot kolektivnih organov uprave tako občin, mesta in obale kot republike v luči zelo preciznih opredelitev tovariša Kardelja, tako glede njihovega ustavnega položaja kot glede njihovega sodelovanja in konzultacije! v praksi »s celotno družbeno strukturo, ki je nosilka dekoncentrirane politične moči« ter njihovega opiranja na celoten ustvarjalni znanstveni potencial družbe, ne pa »samo na tisti del, ki je neposredno vključen v sistem državne uprave«. Pred nami je razprava o zakonu o državni upravi, tako da bomo morali ob tej priložnosti razčleniti rezultate reorganizacije državne uprave, ki smo jo izvedli v začetku tekočega razdobja in jo v smislu tako postavljenih zahtev brez dvoma še izpopolnili. Mislim, da lahko družbeni sveti odigrajo pomembno vlogo v demokratičnih pripravah vseh družbenih odločitev, posebno pa pri povezovanju upravnih organov z ustreznimi samoupravnimi organizacijami in znanstvenimi ter strokovnimi zavodi in znanstveniki ter za zagotavljanje potrebnega celovitega pristopa in dosledne ter ustvarjalne uporabe marksistične metode pri pripravljanju predlogov in odločanju. To velja tudi za njihovo vlogo pri delu SDK in Zavoda za statistiko, posebej pa je treba pristopita pri njihovem ustanavljanju k organizacijam kot so sindikati in pri nekaterih organizacijah združenega dela zlasti tiste, ki opravljajo dejavnosti posebnega druž- benega pomena. To bi morala biti naloga sindikatov. Kar se tiče nalog vodilnih subjektivnih sil družbe pri nadaljnji graditvi našega političnega sistema, mislim, da se zaradi izčrpnosti in neposredne jasiiosti Kardeljeve knjige o ocenah njihove dosedanje prakse in opredelitve neposrednih nalog lahko omejim samo na’ nekaj ugotovitev in opozoril. Gotovo predstavlja analiza vloge in dela ZK in podrobna opredelitev njenih nalog v nadaljnjem razvoju socialističnega samoupravljanja iri v sistemu socialistične samoupravne demokracije nadaljnji prispevek k teoriji partije in njeno obogatitev, to velja zlasti kar zadeva pomen njene vloge za marksistično znanstveno naravnanost jn usklajenost delovanja celotnega političnega sistema in organsko povezanost delovanja vseh družbenopolitičnih organizacij in družbenih organizacij in društev. To Je osnovno jamstvo, da bodo politika in pluralizem političnih interesov delovali dejansko kot sestavni del pluralizma samoupravnih interesov in ne kot monopol političnih grupacij oziroma organizacij brez tendenc oziroma z obvladovanjem takih tendenc za osamosvojitev posameznih političnih centrov izven Socialistične zveze delovnega ljudstva ali kot paralelni center njenim organom. Ideologija in politika morata tako prvenstveno z delovanjem Zveze komunistov igrata in prevzeti tako vlogo, kot jo imata znanost in kultura v družbenem življenju in razvoju in tako zagotoviti zmago marksističnega pojmovanja vloge politike z njenim lastnim preseganjem. Obenem pa je s tovarišu Kardelju lastnim realizmom obdelana odgovornost ZK za ustavni sistem in razredni boj v zaostrenih mednarodnih pogojih in notranjih pritiskih. ' A Ob uspehih in neuspehih se bodo člani ZK izpopolnjevali za svoje odgovorne naloge in uveljavljali kot demokratična sila političnega sistema in ne kot politični monopolist v tem sistemu Vloga ZK je v knjigi postavljena z vso prepričljivostjo s tako širino, da bo zvezi komunistov v celoti in vsaki njeni organizaciji služila kot konkretna podlaga za orientacijo pri presoji lastnega dela, zlasti glede odnosa do dela z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in delegacijami, in morebitnega podcenjevanja tega dela, kakor tudi v drugih organih našega političnega sistema, od delavskih svetov do skupščin krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti in njihovih izvršnih organih. Zato se s toliko večjo zahtevnostjo postavljajo naloge zvezi komunistov za sistematično idejno usposabljanje njenega članstva in njenih organizacij, da bodo kos svojemu odgovornemu poslanstvu avantgarde delavskega razreda. Seveda se bo ZK in njeno članstvo moralo usposobiti, da deluje in uveljavlja svoja stališča kot demokratična organizacija v celotnem sistemu samoupravne demokracije in v vsakem njenem delu tudi kot manjšina. Komunisti se učijo in se bodo učili in naučili samo v svoji neposredni akciji, kako z marksistično analizo in kritiko ter z močjo argumentov pridobivati večino za svoje predloge in stališča. Ob uspehih in neuspehih se bodo izpopolnjevali za svoje odgovorne naloge in uveljavljali kot demokratična sila političnega sistema in ne kot politična monopolist v tem sistemu. SZDL nadaljuje tradicije naše revolucije in je tudi danes sposobna združevati vse družbene sile Tudi ustavna vloga socialistične zveze je v tem delu tovariša Kardelja podrobneje razčlenjeoia in precizirana, tako glede celote političnega sistema kot njegovih posameznih področij, od krajevnih skupnosti do delegacij in delegatskih skupščin. Tovariš Kardelj posebej poudarja velik in za naš družbeni sistem odločilen pomen specifične družbene vloge socialistične zveze delovnega ljudstva kot obiike organiziranega pluralizma socialistične in demokratične politične misli, ki nadaljuje tradicije naše revolucije in ki tudi danes združuje oziroma je sposobna združevati vse družbene sile ne glede na ideologijo, svetovni nazor in razlike, ki spremljajo samoupravno in socialistično osnovo naše družbe in sistema samoupravne demokracije. Uresničevanje take vloge Socialistične zveze in njenih organizacij v občinah in krajevnih skupnostih je ena od glavnih nalog vseh subjektivnih sil z Zvezo komunistov na čelu. Vendar smo v tem pogledu marsikje šele na začetku. To nam najbolj kažejo omahovanja v nekaterih sredinah glede sodelovanja delovnih ljudi z vernimi, vključno z duhovniki, pri upravljanju družbe in usklajevanju njihovih interesov kot vernikov z drugimi družbenimi interesi v delegatskem sistemu in posebej v Socialistični zvezi in omahovanja pri vključevanju vernikov in duhovnikov v članstvo in delo Socialistične zveze. Zato se to postavlja stalno kot naša posebna naloga. Po drugi strani pa nam prav pozitivne izkušnje v razvoju sistema splošnega ljudskega odpora kažejo, kako so tudi danes, tako kot v času narodnoosvobodilnega boja organizacije socialistične zveze na vasi in v soseskah ter sindikati v tovarnah in ustanovah nepogrešljiva sila in pogoj uspešnosti akcij in delovanja splošnega ljudskega odpora. In obratno, kjer takih organizacij Socialistične zveze ni, kjer ni njenega frontnega udejstvovanja, tam izostanejo tudi pričakovani rezultati. Za uresničevanje teh nalog je še prav posebnega pomena usmeritev, da morajo postati vodilni organi Socialistične zveze predvsem usklajevalci, ki naj skrbijo za to, da organizacije, združene v Socialistični zvezi skupaj z njeno celotno člansko strukturo sprejemajo potrebne sklepe skupaj in dogovorno. Tu je posebej poudarjena vloga sekcij oziroma svetov, ki morajo reševati konkretno problematiko našega razvoja, ki so jo dosedaj obravnavale mnogokrat republiške konference oziroma predsedstvo SZDL. Vloga sindikatov je tembolj odgovorna, ko gre za interese delovnih ljudi Prav tako je v Kardeljevem delu podrobneje opredeljena ustavna vloga sindikatov. Ob oceni njihovega dela so opredeljene organiziranega pluralizma tudi tiste njihove naloge, ki so obenem naloge ZK, Socialistične zveze in vseh subjektivnih socialističnih sil. Tudi sindikati morajo biti samostojni in svobodni pri svoji akciji in morajo biti pri nas v večji meri kot doslej »aktivni tudi v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih, občini, delegacijah in delegatskih telesih, družbenih dejavnostih zunaj materialne proizvodnje itd.« Pri tem se posebej kaže pomen in vloga strokovnih sindikatov in medstrokovnih organizacij sindikatov z oziroma na delovanje in organiziranje reprodukcijskih celot ali vsaj njihovih strokovnih služb ter razmejitev njihove vloge z vlogo organov zveze sindikatov. Pomembna je tudi zahteva, da se poveča in okrepi vloga občinskih svetov sindikatov. Z delovanjem v tej smeri moramo tudi v Sloveniji zagotoviti, da bodo sindikati v našem sistemu »prisotni s svojimi stališči in alternativami vedno, ko gre za interese delovnih ljudi, saj imajo sindikati svoj del odgovornosti za uresničevanje teh interesov«. Glede delovanja in nalog Zveze socialistične mladine naj ponovim ugotovitev tovariša Kardelja »da vse pomankljivosti v odnosu in aktivnosti Zveze komunistov do družbenopolitičnih organizacij, pomanjkljivosti v njihovih medsebojnih odnosih, vse slabosti Socialistične zveze in položaju sindikatov vplivajo tudi na položaj in vlogo Zveze socialistične mladine v našem sistemu.« Zveza socialistične mladine ne sme biti prepuščena sama sebi, zaprta v svoje »mladinske« probleme Zveza socialistične mladine Slovenije in njene organizacije lahko upravičeno pokažejo na vrsto uspehov svojega dela zlasti pri organiziranju mladinskih delovnih akcij, pohodov in obravnavanju problemov, ki tarejo mladino. Tudi za Slovenijo moramo ugotoviti, da je bila Zveza socialistične mladine vendarle preveč prepuščena sama sebi in da se je tako preveč zapirala v svoje »mladinske« probleme kot da to ne bi bili splošni družbeni problemi, da se ni v njihovem reševanju orientirala na delo v delegacijah in delegatskih skupščinah s premalo dosledno izdelano orientacijo, da upe-lje »ne samo izbrani del mladine, ampak njene široke množice« v sistem samoupravne demokracije, se pravi v delegacije in delegatski sistem odločanja. Pri tem se bo moralo delo Zveze mladine organsko vključiti, in združevati z delovanjem in pobudami številnih družbenih organizacij in društev, ki združujejo desettisoče mladincev in mladink v uresničevanju njihovih raznovrstnih interesov v bogatstvu in razvejanosti našega družbenega življenja. S tem končujem svoje uvodno izvajanje. Nakazal sem samo nekatere misli ocene in usmeritve iz knjige tovariša Kardelja, ki se postavljajo kot osnovne naloge v naši družbeni praksi. Kaj več mi tudi ni bilo mogoče, saj je Kardeljeva knjiga znanstveni prikaz bogastva našega socialističnega samoupravnega razvoja, izkušenj, dilem in uspehov in revolucionarnih sprememb v našem družbenem življenju in razvoju. Kot odgovorni nosilci tega razvoja boste lahko v svojih sredinah to bogastvo še ustvarjalno obogatili z izkušnjami vašega dela, oziroma dela in prizadevanj vaših organizacij. in merila Nove smernice za podrobnejše urejanje medsebojnih delovnih razmerij — Vsak delavec - pobudnik discipline LJUBLJANA, 29. sept. — Zakon o delovnih razmerjih mora vsebovati povsem jasne pojme, saj bo drugače lahko prihajalo do povsem različnega urejanja istih vprašanj v posameznih temeljnih organizacijah. To so med drugim poudarili med današnjo razpravo o osnutku tega zakona predstavniki delovnih in sestavljenih organizacij, ko so opozorili na nekatere pomanjkljivosti sedanjega besedila zakonskega osnutka. Gospodarska zbornica Slovenije oziroma njen odbor ea samoupravljanje in pravna vprašanja ter koordinacijska odbora za izobraževanje kadrov v gospodarstvu in za vprašanja ustvarjanja in delitev dohodka so obravnavo določb osnutka zakona o delovnih razmerjih pripravili v okviru programa za uresničevanje členov zakona o združenem delu. Na njej so govorili predvsem o tistih vprašanjih, ki zadevajo sklenitev delovnega razmerja in odgovornost delavcev, merila delovne uspešnosti delavcev v sistemu delitve osebnih dohodkov in o samoupravnem pravu ter samoupravnih splošnih aktih s področja delovnih razmerjih. Zakon o delovnih razmerjih bo kot sistemski zakon prinesel predvsem smernice za podrobnejše urejanje medsebojnih delovnih razmerij v vsaki temeljni organizaciji posebej. Opredelitev pravic, odgovornosti in obveznosti delavcev ter vsa druga vprašanja bodo uredili delavci sami. Med današnjo razpravo je bilo še veliko različnih mnenj, na kakšen način bo to mogoče uresničiti. Ob skupni oceni, da z ničemer ne more biti okrnjena delavčeva pravica do urejanja medsebojnih delovnih razmerij, smo na primer med razpravo slišali različne predloge, kako podrobno bi lahko določena vprašanja uredili na ravni delovne organizacije, saj bi bile temeljne organizacije v takem primeru vezane tudi na te skupne odločitve. Pri tem gre predvsem za vprašanje, kaj so osnove in merila, kakšna je metodologija in kakšni postopki. Kakor so poudarili med razpravo, naj zakon o delovnih razmerjih točno določi definicijo pojma osnov in meril. Zdaj na primer v raznih sredinah zelo različno tolmačijo, kaj so osnove. Nekateri na primer menijo, da je analitična ocena dela osnova za delitev osebnih dohodkov. To pa ne more biti, kajti osnova pri tem so delovni rezultati, ki jih merimo. Podrobno so razpravljali tudi o sklenitvi delovnega razmerja. Opozorili so, da je sklenitev tega razmerja oblika in postopek, s katero posamezen delavec po lastni odločitvi združi svoje delo z drugimi delavci. Nujna je njegova pismena izjava o pristopu k samoupravnemu sporazumu o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, saj delavec k temu samoupravnemu sporazumu ne daje le soglasja, da se z njim strinja, temveč k njemu pristopa. Vse druge samoupravne splošne akte pa mora dobiti, saj mora v pismeni izjavi povedati, da se z njimi strinja. Tudi glede posameznih členov so razpravljalci predlagali drugačno ureditev, kakor je zdaj zapisana v osnutku zakona o delovnih razmerjih. Med drugim so se strinjali s predlogom, naj bi vsak delavec imel pravico, da je pobudnik disciplinskega postopka, ko krši delovno obveznost njegov sodelavec. Zavzeli pa so se tudi, da mora zakon omeniti tudi pravice in dolžnosti tistih delavcev, ki se izobražujejo ob delu. ALENKA LESKOVIC Višji življenjski stroški -višje pokojnine v SR Srbiji BEOGRAD, 29. sept. (Tanjug) — V Srbiji bodo kmalu lahko valorizirali pokojnine v skladu z naraščanjem življenjskih stroškov, in sicer za 6,85 odstotka od 1. julija dalje. Do konca letošnjega leta bodo dodatna sredstva, ki jih bodo dobile izobraževalne skupnosti, omogočila tudi izboljšanje materialnega položaja prosvetnih delavcev v Srbiji. To bodo omogočili s spremembami in dopolnitvami v družbenem dogovoru o višini sredstev za splošne, družbene in skupne potrebe v letošnjem letu, ki jih je predložil izvršni svet, danes pa so jih sprejeli delegati skupščine SR Srbije. Stopnja rasti potrošnih sredstev se je povečala od 14,8 na 17,3 odstotka oziroma za 2,5 odstotka. To je za 5 odstotkov manj od ocenjene rasti družbenega proizvoda in v skladu s cilji srednjeročnega načrta in medrepubliškimi dogovori. Dogovorjena sredstva za potrošnjo se bodo v letošnjem letu v republiški skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja povečala za 370 milijonov dinarjev, v skupnosti usmerjenega izobraževanja za 130 milijonov dinarjev, v republiški skupnosti temeljnega izobraževanja za 20 milijonov dinarjev, in v republiški skupnosti za socialno varstvo za 8 milijonov dinarjev, skupno torej za 528 milijonov dinarjev. Umestne pritožbe Na sklep zdravniške komisije se je v zadnjih petih letih pritožila kar petina vojaških ali vojnih invalidov BEOGRAD, 29. sept. (Tanjug) — V pripravi je več predpisov, ki bodo natančneje uravnali delo zdravniških komisij pri postopku za uveljavitev pravic iz zakona o vojaških in vojnib invalidih. To je danes na seji komisije skupščine Jugoslavije za vloge in pritožbe, na kateri so proučili delo zdravniških komisij, dejal podsekretar v zveznem komiteju za vprašanja borcev in vojaških invalidov Todor Vujoševič. Ugotovili so, da se je v mi- ročju zaslediti nulem obdobju občutno izboljšalo materialno varstvo vojaških invalidov in borcev. Vendar pa priča podatek, da je v zadnjih petih letih vsak dvajseti vojaški invalid vložil pritožbo, da je na tem pod- pomanjkljivo-sti, ki jih velja čim prej odpraviti. V pritožbah največkrat opozarjajo na neizenačenost meril zdravniških komisij v celoti, zlasti pa drugostopenjskih komisij. Med drugim je zaslediti največ SAMO StO|» PRINAŠA 10 TV PROGRAMOV očitkov, da te komisije v večini primerov ne pregledujejo invalidov, temveč svoje mnenje, ocene in ugotovitve izrekajo na podlagi pregledov in ugotovitev prvostopenjskih komisij. V pritožbah tudi opozarjajo, da je odnos članov posameznih komisij do vojaških invalidov in borcev včasih takšen, da upravičeno povzroča nezadovoljstvo. Kako neizenačena so merila pri delu zdravniških komisij, kaže primer iz Sombora. Prvostopenjska komisija je namreč pregledala 15 pritožb in v dveh primerih ugotovila 50-odstotno invalidnost, v petih 40-odsbotno, v štirih 30-odstotno, štiri pritožbe pa je zavrnila kot neutemeljene. Drugostopenjska komisija v Novem Sadu pa je izrekla drugačne .ugotovitve in mnenje in v štirinajstih primerih ugotovila 60- odstotno invalidnost, v enem primeru pa kar 100-odstotno. Druga faza KVSE Odbor zveznega zbora ugodno ocenil delo naše delegacije med prvo fazo in priprave na drugo fazo konference BEOGRAD, 29. sept. (Tanjug) — Odbor za zunanjo politiko zveznega zbora skupščine SFRJ je danes obravnaval delo pripravljalnega sestanka konference o evropski varnosti in sodelovanju v Beogradu, ter Izhodišče za drugi del tega sestanka, ki se bo v našem glavnem mestu začel 4. oktobra. O delu jugoslovanske delegacije in o drugih vprašanjih dela beograjskega sestanka, je delegate obvestil šef delegacije, veleposlanik pri zveznem sekretariatu za zunanje zadeve Milotrad Pešič. Predsednik odbora Mihajlo Javorški je ob koncu tega sestanka podal oceno odbora, da je naša delegacija med prvo fazo beograjskega sestanka KVSE bila zelo dejavna in je uspešno opravila svojo nalogo. Odbor je tudi odobril stališča, ki jih je navedel Pešič o glavnih smereh delovanja naše delegacije v drugem delu sestanka. Javorški je še posebno poudaril. da odbor pripisuje velik pomen evropski varnosti in sodelovanju ter z velikim zanimanjem spremlja delo beograjskega sestanka KVSE, ki mu je doslej namenil nekaj svojih sestankov. Prav takšno zanimanje, je poudaril Javorški, obstaja tudi v zveznem zboru in v celotni delegatski bazi v republikah in pokrajinah, zato je zaprosil naj se obveščanje o delu beograjskega sestanka, uspešno nadaljuje. V razpravi, ki so jo imeli v odboru, so izrazili željo, naj druga faza beograjskega sestanka uspešno opravi svoje naloge. Kot so poudarili bo to mogoče, če bodo vse države udeleženke pokazale dobro voljo in željo za pospešitev evropske varnosti in sodelovanja in za njeno razširitev na tem beograjskem srečanju KVSE. Pri tem je bilo slišati tudi oceno, da je pred sestankom manj enostranskih pristopanj k njegovemu delu in vprašanjem, ki jih bodo obravnavali, kot pa je bilo to pomladi, še pred začetkom pripravljalnega sestanka. Na svoji seji se je odbor tudi seznanil s parlamentarnimi obiski, ki so v teku oziroma do katerih bo prišlo I le parlamentarne delegacije v oktobru. Prihodnji mesec Nepala, Irske, Avstralije in bodo skupščino SFRJ obiska- | Sovjetske zveze. Prodor tehnike v kmetijstvo NOVI SAD, 29. sept. (Tanjug) — V jugoslovanskem kmetijstvu je čutiti močan prodor strojev in druge tehnike, zlasti v poljedelstvu na družbenih gospodarstvih, tako zdaj že govorimo o »industrijskem poljedelstvu«, so poudarili na devetem mednarodnem simpoziju kmetijske tehnike in agrodndustriji, ki se je pravkar začel v Novem Sadu. Po tej poti, ki vodi k izenačenju delovnih pogojev v kmetijstvu in industriji, so krenila tudi zasebna posestva z združevanjem dela in sredstev. Predsednik gospodarske zbornice Vojvodine inž. Jon Srbovan je poudaril, da je tudi doslej kmetijska tehnika veliko prispevala k pridelku in produktivnosti na jugoslovanskih poljih. Kot primer je navedel, da na 600.000 hektarjih plodne zemlje v družbenem sektorju v Vojvodini delajo z 10.500 .močnejšimi traktorji in 38.000 različnimi stroji. Na zasebnih posestvih so še pred sedmimi leti imeli le 7000 traktorjev, zdaj pa jih imajo že 37.000, kar priča o pospešeni mehanizaciji. Najhitreje se resda mehanizira poljedelstvo, veliko počasneje pa živinoreja, povrtninarstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Koncept in program mehanizacije kmetijstva v celoti še ni dokončno določen, še zlasti pa ni usklajen program kmetijstva in industrije kmetijskih strojev. Zato imamo največ uvoženih traktorjev, zlasti težkih. Zaradi pisane izbire kmetijske mehanizacije, kar je deloma posledica starih odnosov, samo Vojvodina porabi za rezervne dele 1,2 milijarde dinarjev na leto, se pravi prav toliko kot za nakup novih strojev. Z izvajanjem zakona o združenem delu se bodo ti odnosi občutno hitreje spreminjali. Dejstvo, da jugoslovansko gospodarstvo razpolaga s skoraj 10 milijoni hektarov zemlje, Vojvodina, kot najbolj žitorodno območje, pa z milijonom in 570.000 hektari, je dejal Srbovan, zagotavlja izredne možnosti za najširšo uporabo kmetijskih strojev. Upoštevati velja dejstvo, da si je proizvodnja hrane pridobila eno najvidnejših mest v srednjeročnem načrtu razvoja Jugoslavije, kar zagotavlja velike možnosti za uvedbo nove sodobne mehanizacije iri nalaga veliko odgovornost za njeno uporabo. Še premalo žensk in mladine Na Koprskem pozni z evidentiranjem >— Oktobra zbori občanov v KS KOPER, 28. sept. — Po zadnjih volitvah je skrb za sistematično izvajanje kadrovske politike v koprski občini kar nekako zaspala, kar je verjetno po svoje tudi razlog, da akcija evidentiranja kandidatov za prihodnje volitve v začetku tega leta ni stekla tako, kot bi morala. Sele koneo marca so se stvari začele hitreje premikati in tako zdajšnji razmah evidentiranja spremlja časovna stiska. Vse kaže. da so akcijo dokaj resno vzeli v krajevnih skupnostih, medtem ko je v zaostanku v združenem delu, zlasti v nekaterih večjih delovnih organizacijah. Vse krajevne skupnosti že imajo svoje liste kandidatov, te dni pa jih na posameznih sestankih dopolnjujejo. Na občinski konferenci SZDL v Kopru pravijo, da je bilo doslej v vseh samoupravnih okoljih v občini evidentiranih že preko 4000 kandidatov, evidentirali pa naj bi .iih vsak dvakrat toliko, kolikor jih bo na volitvah dejansko izvolienih. Tako naj bi ob za-kliučku akcije imeli okoli 7500 evidentiranih kandidatov, izvoljenih delegatov pa bo približno 3500. Kakšna bo razlika glede na prve delegatske volitve leta 1974, dovolj zgovorno priča že podatek, da so takrat evidentirali samo okoli 3 tisoč ljudi. V koprski občini pa ne morejo biti zadovoljni s strukturo doslej evidentiranih kandidatov, saj je med njimi le približno 6 odstotkov mladih, medtem ko je delež žensk ugodnejši, kot pred prejšnjimi volitvami, okoli 27 odstotkov. 'Izpad’ mladih gre pripisati predvsem dejstvu, da se ZSMS doslej še ni vključila v akcijo, medtem ko pri deležu žensk moti to, da so, kljub relativno dobri zastopanosti, le redko predlagane. BORIS JEZ Visoko priznanje »Zlatega Merkurja« za produktivnost in sodelovanje so dobili številni posamezniki in organizacije iz Slovenije OD NASE BEOGRAJSKE DOPISNICE BEOGRAD, 29. sept. — Dejstvo, da se nenehno veča Število naših organizacij, ld so dobile priznanja kot je »Zlati Merkur«, Id ga podeljujejo vsako leto gospodarskim organizacijam, ustanovam in posameznikom, ld so si najbolj prizadevali za povečanje produktivnosti in posprešitev mednarodnega gospodarskega sodelovanja, v prvi vrsti kaže, da smo dejansko dosegli zavidanja vredno raven tehnično-tehnolo-ške in strokovno-kadrovske opremljenosti gospodarstva. Pot, ld jo je bilo treba prehoditi do tega cilja, ni bila lahka. O tem po svoje zgovorno priča dejstvo, da je bila naša država pred 30 leti na svetovnem trgu znana predvsem kot izvoznica kmetijskih izdelkov in da je bila v gospodarskih stikih s komaj 48 državami, vrednost ce- • V minulem obdobju se je obseg zunanjetrgovinske menjave povečal za okoli 50-krat, tako smo danes v gospodarskih stikih s 139 državami, obseg menjave blaga in tehnologije s temi državami pa presega četrtino družbenega proizvoda. lotne menjave pa je znašala okoli 380 milijonov dolarjev. Visoko mednarodno priznanje »Zlati Merkur« so letos dobili 104 TOZD, ki so dosegli izredne dosežke pri pospeševanju poslovanja, produktivnosti dela, izvoza v zadnjih dveh letih, ki so dosegli pomembne uspehe na področju industrijske kooperacije, drugih oblik sodelovanja na svetovnem trgu, združevanja dela in sredstev z domačimi partnerji itd. Na tem seznamu je 16 slovenskih kolektivov: Belinka, Elan, IMV, Intertrade, Iskra — Železniki, Javor, Jugotextil (TOZD Jugotextil-Impex, Ljubljana), Kovinotehna, Lesnina, Meblo, Metalka, Novoles, Planika, Sladkogorska tovarna papir- J ja, Slovin, Tovarna kolektor-jev Idrija in Tovarna usnja iz Slovenj Gradca. Med sedmimi nagrajenimi negospodarskimi ustanovami je »Zlatega Merkurja« dobil center za proučevanje sodelovanja z deželami v razvoju. Med enajstimi nagrajenimi informativnimi organizacijami je tudi »Delo« — TOZD Časopisi. V obrazložitvi so zapisali, da je s svojo infor-mativno-publicistično dejavnostjo prispevalo k spoznavanju in razumevanju sodobnih gospodarskih gibanj, kar bralcem in gospodarskim subjektom pomaga pri vrednotenju in odločanju o medsebojnem poslovnem sodelovanju in povezovanju. Delo Jurija Levičnika kot generalnega direktorja je tesno povezano z uspehi IMV — zato je dobil priznanje »Zlati Merkur«. Z drzno poslovno politiko se mu je posrečilo združiti vse delovne potenciale na Dolenjskem, jih uskladiti z interesi jugoslovanskega gospodarstva ter Jih uspešno vključiti v mednarodno delitev dela, kar hkrati tudi potrjuje pravilno usmerjenost te delovne organizacije. Generalni direktor »Emone« Franc Nebec je dobil »Zlatega Merkurja« med drugim tudi zaradi svojih pobud za tesnejše povezovanje in dolgoročnejše sodelovanje med trgovino in živilsko industrijo, posledica tega pa so bile dolgoročne kooperantske pogodbe z večjimi jugoslovanskimi proizvajalci. Neposredno je pripomogel tudi k širjenju mednarodne trgovine in gospodarskega sodelovanja, v prvi vrsti z neuvrščenimi državami in državami v razvoju. Na današnji slovesnosti v polni dvorani doma sindikatov v Beogradu so tovrstna mednarodna priznanja podelili tudi predstavnikom več kot sto tujih podjetij iz 39 držav. BOJANA JAGER Sanacija brodarstva OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 39. sept. — Na podlagi pobude delegatov in stališča zbora republik in pokrajin, da naj bi problematiko v zvezi z ladjedelstvom in pomorsko plovbo natančneje proučili in nato predlagali ukrepe, so delegati odbora zbora republik hi pokrajin za družbeni plan in razvojno politiko ter odbora za gospodarske odnose s tujino danes sprejeli sklepe o ukrepih, ki Jih je predlagal ZIS. Na podlagi informacije ZIS, v kateri je podrobno prikazano stanje v pomorski plovbi in ladjedelstvu, kakršno je v bistvu povzročila svetovna recesija, so se delegati obeh odborov strinjali s predlaganimi ukrepi za saniranje. Hkrati sta odbora sklenila, da naj bi glede na stanje rečne plovbe in rečnega ladjedelstva zainteresirane organizacije združenega dela, občine in republike sprejele ustrezne ukrepe. Delegat SR Makedonije je s podporo drugih delegatov predlagal, naj hi podobne probleme začeli reševati tudi v nekaterih drugih dejavnostih splošnega družbenega pomena. V tem smislu je delegat Nikola Mimčev še posebej poudaril, da njegova delegacija ne bo mogla dati soglasja k ukrepom, ki jih je ZIS predlagal za ladjedelstvo in ladjarstvo, če ne bo dobila zagotovila, da bodo te probleme začeli reševati tudi v drugih panogah. EEDJA ZIMIC Uspešno polletje Kljub zadovoljivemu gospodarjenju v ilirskobistriški občini, je še premalo denarja za razširjeno reprodukcijo ILIRSKA BISTRICA, 29. sept. — Preteklo srednjeročno obdobje do leta 1975 je bilo za pretežni del gospodarstva ilir-skobistriške občine obdobje sanacije in priprav razvojnih programov, ob tem pa tudi tedanjih pogojev in razvojnih možnosti v tej občini niso izkoristili v polni meri. Tako se je položaj iUrskobistrlške občine med 60 občinami v republiki stalno slabšal in je bil gospodarski razvoj močno pod republiškim povprečjem. Ugodna gospodarska gibanja v SAP Kosovo OD NAŠEGA PRISTINSKEGA DOPISNIKA PRIŠTINA, 29. sept. — Gospodarska gibanja v SAP Kosovo so se v primerjavi z lanskim letom izboljšala. Industrijska proizvodnja narašča in vse kaže na to, da se bo letošnje leto končalo z boljšimi finančnimi rezultati. Vsi podatki potrjujejo, da se je ekonomičnost m produktivnost dela povečala, dviga pa se tudi akumulativna in reproduktivna sposobnost, ter življenjski standard. K ugodnejšemu gibanju industrije je veliko prispevalo tudi prizadevanje delovnih ljudi in vseh družbenih subjektov na Kosovem. V preteklih osmih mesecih letošnjega leta se je industrijska proizvodnja v primerjavi z istim obdobjem lani povečala za 8,5 odstotkov, kar je za 2,5 odstotka manj od načrtovane. V tem obdobju so najboljše lezul-tate dosegli: industrija premoga, kemična in elektro industrija, sledi gradbeništvo, papirna, tekstilna, prehrambena in tobačna industrija. Od kmetijstva pričakujemo slabše rezultate zaradi slabih vremenskih razmer. Del odgovornosti za take rezultate je treba pripisati tudi nekaterim OZD, ki niso bile dovolj učinkovite pri uresničevanju programa setve, pri preskrbi repromateriala in uporabi ustreznih agrotehničnih mer. Letos je na primer 9520 hektarjev ostalo neobdelanih, kar je za 30 odstotkov več kot lani. Izvršni svet skupščine SAP Kosova je poleg industrijskih gibanj v Pokrajini za letošnjih osem mesecev razpravljal tudi o izvajanju investicijske politike, da bi načrtovane objekte lahko pravočasno končali. Temeljne organizacije, ki so v prvem polletju letos poslovale z izgubo, morajo izdelati sanacijske programe, pokrajinski organi, SDK, gospodarska zbornica in poslovne banke pa morajo najti možnost za pokritje izgub temeljnih organizacij združenega dela ki imajo pogoje, da bodo v prihodnjem obdobju uspešno poslovale. MUHAMET SHKOZA Nič kaj zavidljiv gospodarski položaj v ilirskobistriški občini pa se je v zadnjih mesecih lanskega leta že močno izboljšal. Tudi v ocenah, da je bila rast družbenega proizvoda 3,7 odstotna, je presegla prva pričakovanja in sodeč po gospodarski aktivnosti v prvih šestih mesecih letošnjega leta, bodo v tej občini tudi letos dosegli predvideno štiri odstotno rast družbenega proizvoda. In kakšni so bili rezultati gospodarjenja v prvi polovici letošnjega leta? Na prvi pogled vsi najpomembnejši kazalci poslovnih rezultatov odražajo sorazmerno visoke in ugodne stopnje rasti. Tako je bil celotni prihodek ilirskobistriškega gospodarstva v. primerjavi s prvimi šestimi meseci lani večji kar za 47 odstotkov, kar je tudi znatno več, kot znaša republiško povprečje z 33 odstotnim povečanjem. Na tako visok porast celotnega prihodka je vplivala zlasti izredno nizka osnova ob lanskem polletju ter spremembe v sistemu obračunavanja po plačani realizaciji. Ob tem velja omeniti, da so visoko stopnjo rasti celotnega prihodka dosegale prav vse delovne organizacije in tozdi v občini, med njimi zlasti tovarna organskih kislin (48 odstotkov), obe TOZD gozdnega gospodarstva (78 odstotkov), komunalno gradbeno podjetje (74) itd. Rezultat takšnega porasta celotnega prihodka ter splošne ugotovitve, da so porabljena sredstva gospodarstva celotne občine naraščala neprimerno počasneje, je seveda tudi dokaj sunkovit porast doseženega dohodka, ki za vse gospodarstvo občine znaša kar 44 odstotkov. Ob podatkih o rasti družbenega proizvoda, ki je v primerjavi z enakim obdobjem lani, večji za 40 odstotkov, pa je zaskrbljujoč podatek, da so tudi vse oblike porabe naraščale hitreje kot je bilo predvideno. Gospodarstvo občine je na primer Interesnim skupnostim negospodarstva prispevalo kar 41 odstotkov več sredstev kot lani, pri čemer so se relativno najbolj povečali prispevki izobraževalnim skupnostim (za 83 odstotkov) in kulturnim skupnostim (78 odstotkov). Polletni rezultati gospodarjenja odražajo tudi dokaj ugodno zmanjšanje izgub, vendar pa je kljub oživljanju gospodarske aktivnosti, predvsem pa olajšava v obračunskem sistemu, nekaj delovnih organizacij in tozdov prvo polletje sklenilo z izgubo v skupnem znesku 4.797.000 dinarjev. Za večino med njimi sicer predvidevajo, da bodo poslovno leto končale uspešno, vsekakor pa bo to najtežje uspelo komunalnemu gradbenemu podjetju tozd Gradbeni obrtnik, saj bo moral ta 36-članski delovni kolektiv v drugi polovici leta nadoknaditi sorazmerno visoko izgubo 571:000 dinarjev. Ob tako ugodni porasti pomembnih ekonomskih kategorij kot so celotna prihodek, družbeni proizvod, dohodek in druge, bi bilo pričakovati tudi sorazmerno zadovoljive dosežke pri oblikovanju sredstev za razširjeno reprodukcijo. Prav tu pa se je izkazalo, kako varljive so lahko samo enostranske ocene gospodarskih rezultatov, saj je gospodarstvu iUrskobistrlške občine ostalo bore malo denarja za poslovne sklade oziroma razširjeno reprodukcijo. Resda je bilo teh sredstev ob letošnjem polletju skoraj petkrat več kot v enakem obdobju lani, vendar pa nekaj čez 12 miUjonov dinarjev za te namene ne predstavlja niti polovice lanskih predvidevanj. MARJANA TRILER | Steklarna v stiski Sanacija hrastniške steklarne kasni - GZS predlaga ukinitev maksimiranih cen — Slaba notranja organizacija HRASTNIK, 29. sept. — Hrastniška Steklarna se že Ulje nbada z vprašanjem, kako bi se le izvlekla lz precejšnje izgube. Pri tem niti ni najbolj važno, da ji trenutno morebiti kaže celo nekoliko bolje, ampak je nujno pripraviti tako kratkoročne kot dolgoročne ukrepe, ki naj bi jo v resnici postavili na noge. Na pogovoru o razvojnih težavah hrastniškega gospodarstva, ki sta se ga udeležila predsednik republiške gospodarske zbornice Andrej Verbič ter podpredsednik Rudi 'Babič, so razmišljali predvsem o pomanjkanju strokovnih moči. S tem pa je povezano tudi dejstvo, da kadrov ni mogoče dobiti, če v Steklarni ne bodo pripra- Solastništvo družbenega stanovanja? Vrhovno sodišče Srbije meni, da za ustrezen zakon še ni utemeljitve BEOGRAD, 29. sept. (Tanjug) — Osnutek zakona o pravici do zasebne lastnine pri delu stanovanja v družbeni lasti, je bil danes predmet razprave na vrhovnem sodišču Srbije. Čeprav sodišče predloga tega zakona ni zavrnilo, je v razpravi prevladalo mnenje, da ta trenutek ni mogoče ugotoviti vseh družbenopolitičnih, socialnih in gospodarskih elementov za upravičenost takšnega zakona. Po zamisli predlagatelja naj bi občanom omogočili, da z udeležbo lastnih sredstev pri gradnji stanovanj ali z nakupom idealnega dela stanovanj v družbeni lasti, rešujejo stanovanjske probleme. Menijo, da bi tako ustvarili možnost gradnje 50.000 novih stanovanj v republiki. vili resnično stimulativnega nagrajevanja po delu. In to predvsem delavcev, ki bi sa zavzeto ukvarjali s tako pomembnimi opravili, kot sta načrtovanje in prodaja izdelkov. Steklarna je delovna organizacija, ki izdeluje za tržišče široke porabe. Pri tem njeni izdelki, zlasti kozarci in svetila, niti niso tako zelo pozvezani z življenjskim standardom, da bi naravnost klicali po nakupovanju. Tudi zato bo zbornica sprožila pobudo, da se za takšne izdelke ukine pristojnost zavoda za cene in s tem maksimirane cene. Seveda pa je to lahko le delna rešitev, saj nikakor ni mogoče pričakovati, da se bo položaj izboljšal že, če se bo tako imenovano votlo steklo lahko podražilo. Ni odveč vedeti, da se lahko na ta račun steklenica tudi marsikje poceni, Če bi se oprli na misel, da je maksimirana cena večkrat tudi cena naj slabšega izdelovalca. Poleg tega, da steklarna slabše prodaja svoje izdelke, ker jih kot kaže bolje tudi ne zna, pa bi kazalo pristaviti še mnenje steklarjev. Dosedanji stiki s trgovino so temeljili na starih kupoprodajnih odnosih, ko ni bilo možno niti klasično načrtovanje njihove proizvodnje za daljši čas, do novih dohodkovnih odnosov pa se bodo verjetno zelo težko prebili. Posebno vprašanje se tiče stimulacije za izvoz, posebej ko se je po energetski krizi strmo znižala ekonomičnost dela. K temu še posebej prispeva neurejeno tržišče s temi izdelki, kot tudi neurejeni odnosi v tej stro- Vdor na trg računalnikov Unisov uvoz računskih strojev ogroža proizvodnjo vseh treh domačih proizvajalcev — Utemeljeni očitki El Niš, Digitrona iz Buj in zagrebškega TRS OD NAŠEGA ZAGREBŠKEGA DOPISNIKA ZAGREB, 29. sept. — Na našem trgu računskih strojev bo prišlo do vojne. Letni proizvodnji računskih strojev treh naših tovarn: Digitrona iz Buj, Tovarne računskih strojev Zagreb in Elektronske industrije iz Niša, so se pridružili še stroji, ki jih je uvozil sarajevski Uniš, pa čeprav že domači proizvajalci nimajo dovolj kupcev. Uvoženi stroji so v glavnem že prišli na jugoslovanski trg, tako da se sedaj ni več mogoče dogovarjati, ampak je treba začeti konkurenčni boj. Takšnega mnenja je Marjan Sumam, direktor zagrebške tovarne računskih strojev (to je naša najstarejša tovrstna tovarna, saj bo prihodnje leto proslavljala 30-letnico obstoja), pa tudi v drugih dveh naših tovarnah se ne strinjajo s trditvijo Unisa, da gre za kooperacijo in ne uvoz računalnikov. »Po 29-letni proizvodnji se dovolj dobro spoznamo na računske stroje, da s pogledom v njegovo notranjost ugotovimo, da ni sluha ne duha o kakšnem domačem delu. Njihova trditev o kooperaciji je zatorej na trhlih nogah. Takše" dogovor kot so ga sklenili s tujim partnerjem, lahko že jutri sklenemo tudi mi, saj so vsi tuji proizvajalci zainteresirani za izvoz svojih izdelkov. Četrta tovarna računskih strojev nam ni potrebna tu- di v primeru, če bi sami izdelovali celotne računske stroje in ne samo uvažali,« meni direktor zagrebške Tovarne računskih strojev. Sarajevski Uniš je dobil od ZIS dovoljenje, da lahko za domala 80 milijonov deviznih dinarjev uvozi računske stroje. Toliko deviznih sredstev je dovolj za uvoz okrog 27.000 namiznih računskih strojev s trakom, čeprav so letne potrebe okrog 30 do 35.000 teh strojev. Naše potrebe pa lahko obstoječe tri tovarne zadovoljijo s polletno proizvodnjo. Negativno mnenje proti lanskemu in predlanskemu uvozu računalnikov iz ZRN so dali skupina proizvajalcev v Gospodarski zbornici Jugoslavije, zvezni sekretariat za zunanjo trgovino in za tržišče in cene, zato so pričakovali, da ZIS ne bo dal takšnega dovoljenja. Vendar je kot strela z jasnega odjeknila vest, da je ZIS odobril devizno vsoto za uvoz računalnikov zahodnonem-škega podjetja 01ympija-Werke, s katero Uniš v kooperaciji proizvaja pisalne stroje. Uniš ali njegova tovarna računskih strojev Term iz Mostarja ima pri zveznem komiteju za zunanjo trgovino in energetiko dogovora za proizvodnjo in medsebojno dobavo elektronskih računalnikov, vendar brez soglasja ali mnenja, da se mu lahko odobri devizna kvota za uvoz računalnikov. Tudi v primeru, da trt Uniš imel formalno-pravno možnost za uvoz računskih strojev, ni mogoče opravičiti njihovega uvoza, ko pa domači proizvajalci lahko zadovoljijo vse potrebe. To je mnenje hrva- Frank ,čez‘ marko Švicarski frank je na svetovnih borzah »skočil« čez za-hodnonemško marko — Kriv trgovinski primanjkljaj ZDA Najnovejši skok vrednosti švicarskega franka na ziiriškl in drugih svetovnih valutnih borzah — pred dvema dnevoma je švicarska valuta s tečajem 2,35 franka za dolar presegla ceno zahodnonemško marko — je vsekakor samo eden v seriji dokazov, da se kaotično stanje v mednarodnih denarnih tokovih nadaljuje ter da se svetovni denarni sistem sooča z izredno resnimi vprašanji. Opozorilo iz Švice je tolikanj pomembnejše, ker se je pripetilo prav v času letne konference mednarodnega denarnega sklada (IMF), na kateri bi vsekakor veljalo tudi temeljiteje kot doslej spregovoriti o ukrepih za stabilizacijo tečajev najpomembnejših valut. ‘ Tokratno dviganje veljave švicarskega franka, v času, ko okoliščine niso narekovale tolikšnega borznega premika, najbolj nazorno prikazuje položaj v mednarodnih denarnih odnosih. Poleg marke velja frank za v, ki je najpogosteje na tarči špekulativnih posegov; v švi carsko valuto se stekajo presežki vrste evropskih valut, kar na borzi, ki pozorno be leži takšne premike, nemudoma privede do dviga vrednosti. Borzni izvedenci menijo, da je do povečanja zanimanja za frank pr šle predvsem zaradi najn-rmišj-ga ameriškega trgovinskega primanjkljaja, ki je bil avgusta 2,67 milijarde dolarjev, kar je za junijem (ko je bil primanjkljaj 2,82 milijarde) letošnji rekord ZDA. Seveda pa to ne more biti edini vzrok, posebej š9, ker tudi Švica, ki sicer Ima tradicionalne primanjkljaje v trgovinski bilanci, letos ugotavlja, da se »luknja« v trgovinski bilanci, ki je lani bila 2,7 milijarde frankov, ne bo zmanjšala. Do avgusta so namreč zabeležili že poldrugo milijardo trgovinskega primanjkljaja, kar naj bi po borzni logiki pomenilo oviro za nadaljnje dvige vrednosti franka. Prav zaradi obsežnega prelivanja tujih plačilnih sredstev v švicarske franke, pa se ta napoved ni uresničila. Švicarske finančne oblasti, ki so za obrambo svoje valute letos dale že več kot sedem milijard frankov (lani 9,8 milijarde), ali več kot je celotni letošnji presežek v tekoči bilanci, so ugotovile, da samo z neposrednimi posegi na borzi ne bodo ničesar uredile. Skok franka je bil namreč tolikšen, da se je približeval točki, ki Je pomenila že revalvadjo švicarske valute. To pa bi industrija, ld je v precejšnji meri usmerjena v izvoz in ima zaradi tradicionalne trdnosti svoje valute že tako otežkočen položaj na svetovnem trgu, le stežka prenesla in je zato pritisnila na vlado in centralno banko, naj posežeta z ostrejšimi ukrepi. Tako so včeraj v ZUrichu objavili dva posega, ki ne sodita med običajne pripomočke za uravnavanje tečaja, povzročila pa sta takojšnjo ustavitev naraščanja vrednosti franka. Tako je banka tujcem prepovedala sodelovati v terminskem (časovnem) poslovanju, in sicer za tiste posle, ki veljajo za trideset dni ali manj. S tem so preprečili kratkoročne špekulativne posege, ki najhitreje dvignejo vrednost valute. In drugič, s prodajo večjih količin frankov, torej s povečanjem denarne mase, je toliko zmanjšala razliko med ponudbo in povpraševanjem, da se je tečaj franka znova ustalil. Najnovejši vihar okoli švicarskega franka je torej mimo, vsekakor pa je na dlani, da se bodo valutni pre- tresi letošnjo jesen še nadaljevali ter da tako imenovana »organizirana svoboda«, s čimer označujejo sedanji sistem omejenega drsenja valut, povzroča čedalje več napetosti v denarnem sistemu. Ne gre namreč pozabiti, da vrsto nihanj nekaterih valut povzročajo posamezne države, saj jim ti premiki nemalokrat pomenijo hiter in enostaven izhod iz gospodarskih težav. BOŽO MAŠANOVIC NOVI DEVIZNI TEČAJI država valuta tečaj velja za nakup. srednji prodajni efektivni nakupni ZDA dolar 1 18,2815 18,3090 183365 18,10 Avstrija šiling 100 110,1519 1103174 110,4829 10933 Belgija frank 100 51,2921 513692 51,4462 49,75 Danska krona 100 295,5940 296,0381 296,4821 292,64 V. Britanija funt 1 32,0729 32,1211 32,1693 31,83 Franclja frank 100 372,4745 373,0341 373,5936 369,68 Nizozemska florin 100 7403079 741,4200 742,5321 734,75 Italija Ura 100 2,0731 2,0762 2,0793 2,06 Kanada dolar 1 17,1111 17,1368 17,1625 1634 ZRN marka 100 7903415 791,4286 792,6157 784,31 Norveška krona 100 3313434 331,8412 3323390 328,03 Švica frank 100 776,4685 777,6350 778,8014 770,64 Švedska krona 100 377,7962 3783637 378,9312 374,02 Finska marka 100 438,7574 439,4165 440,0756 434,37 Japonska jen 100 6,8716 6,8819 6,8922 Španija pezeta 100 21,6051 21,6376 21,6700 Kuvajt kv. dinar 1 63,8962 63,9922 64,0882 — Irak ir. dinar 1 63,1217 633165 63,3113 Avstralija avstr, dolar 1 20,1803 203106 20,2409 19,78 Grčija drahma 100 46,80 4733 50,00 Srednji In prodajni tečaji za efektivo so enaki srednjim In prodajnim tečajem za devize. Tečaji za devize veljajo od 14. ure 29. septembra 1977. leta. Tečaji za efektivo veljajo od 30. septembra 1977. leta. škega izvršnega sveta v pis. mu ZIS, v katerem so dodali, da je pravzaprav nerazumljivo, da na takšen način trošimo devizna sredstva, ko pa jih na drugi strani nimamo za zadovoljitev drugih, nujnejših potreb. Tudi v Digitronu in v vseh Bujah so ogorčeni nad uvozom. računalnikov. Predsednik hujske občine Lucijan Benolič je poslal pismo predsedniku ZIS in povedal, da so bila vložena znatna sredstva v izgradnjo tovarne računskih strojev na njihovem ne dovolj razvitem področju. Digitron uspešno posluje že šest let, v njem pa jo zaposlenih 500 delavcev. Z izgradnjo tovarne so na tem področju rešili problem nezaposlenosti, sedaj pa so se zavoljo uvoza znašli v velikih težavah. Domači proizvajalci računskih strojev dvomijo celo v zakonsko osnovo kooperacije Unisa z 01ympijo. To pojasnjujejo s tem, da Uniš sestavlja samo en tip računalnikov in sicer iz izključno uvoženih delov, potem pa te stroje izvozijo. Na osnovi sklenjenega dogovora o dolgoročni proizvodnji, kooperaciji in medsebojnih dobavah pa uvažajo drugi tip — sporni računski stroj. Po njihovem mnenju Uniš v tej kooperaciji sodeluje samo z delom, z rokami pa ni mogoče ustvariti pozitivne bilance, s katero' bi pokrili uvoz. Zaradi verjetno nepotrebnega uvoza računskih strojev so se drugi proizvajalci znašli v težavnih razmerah. Povedati Je treba, da uvoženi računski stroji niso nič boljši od domačih, njihova cena pa je v primerjavi z Digitronovimi celo višja. Zagrebški TRS pa ima nekatere modele cenejše, druge pa dražje od uvoženih strojev. Pri prodaji računskih strojev pa ima Uniš prednost, ker v kooperaciji z Oiympijo izdeluje pisalne stroje, medtem ko na trgu ni drugih uvoženih pisalnih stro. jev. Njegova prednost je namreč v tem, ker sumijo, da bo prodajo pisalnih strojev vezal s prodajo računskih, ki gredo težjo v prodajo. V TRS pravijo, da ne morejo dokazati vezave trgovine, vendar Je takšna praksa po njihovem običajna. Kaj storiti, smo vprašali direktorja tovarne računskih strojev Iz Zagreba? »Dogovarjati se ni več mogoče, ker so uvoženi stroji v glavnem že tu. Verjetno bo treba znižati ceno, čeprav smo jo z napredkom tehnike stalno zniževali. Takšno zniževanje cen pa bo šlo na račun akumulacije, ki bo vse manjša, zgodi pa se lahko, da se bomo morali spopadati z izgubami«. BORKO DE CORTI ki nasploh. Sanacijski načrt Je bil sicer potrjen, toda večino potrebnih stredstev so jim odobrili šele pred kratkim, tako da tudi zamujajo z nekaterimi sanacijskimi odločitvami. Predsednik zbornice Andrej Verbič je dejal, da so že ob ocenjevanju njihove izgube ugotovili, da tovarna izrazito težko prodaja svoje izdelke. Nedvomno bo treba poiskati prave vzvode za dobro nagrajevanje za učinkovito poslovanje. Iskati je treba možnosti za konkurenčnost s pestro ponudbo, ko ne bi več govorili, češ da umejo narediti, prodati pa ne. Sami pa naj premislijo, zakaj ne znajo bolje plačati tudi tistega, ki ustvarja večji dohodek. Pri tem ne kaže izgubljati moči v čakanju na to, kaj dobrega jim bodo prinesli dohodkovni odnosi, ampak naj tudi vodilni pripravijo čim prej podrobna napotila, kaj kaže v danem storiti in s tem stopiti pred delavce. Pri tem jim bo pomagala tudi strokovna pomoč zbomioe, saj imajo v Steklarni med 1600 zaposlenimi le šest visoko strokovno usposobljenih. Dejstvo je namreč, da vse le ni odvisno od zunanjih pobud in dejanj, temveč se kaže ozreti tudi po lastnem delu v proizvodnji. Medtem ko hi od delavcev težko pričakovali, da bodo iz strojev iztisnili še kaj več, pa se velja domeniti vsaj o vprašanjih notranjega transporta in sploh notranjega organiziranja delovnega postopka. Turistični delavci k ZRN v Jugoslaviji V Dubrovniku občni zbor združenja agencij ZRN — Tudi v Slovenijo LJUBLJANA, 29. sept. — Dubrovnik, kd sd je med Jugoslovanskimi kraji pridobil najtrdnejše mesto v kongresnem turizmu, bo letos od 6. do 13. novembra prizorišče letnega občnega zbora združenja potovalnih in turističnih agencij ZR Nemčije. Računajo, da bo na občni zbor v Dubrovnik prišlo okrog tisoč predstavnikov vseh velikdh in tudi številnih malih turističnih agencij iz ZRN, seveda pa se jim bodo pridružili tudi mnogi predstavniki sedme sile, tako od časopisov, radia in televizije. Obisk predstavnikov zahod-nonemških potovalnih in turističnih agencij bo za nas še posebno pomemben, saj so med tujci, ki obiskujejo Jugoslavijo, gostje iz ZRN po številčnosti vsa leta na prvem mestu in jih je med tujimi turisti približno tretjina. Zahod-nonemški turistični delavci si bodo tudi ogledali nekatere pomembnejše turistične kraje pri nas in nedvomno navezali veliko novih poslovnih stikov. Predvideno je, da bi večja skupina predstavnikov turističnih agencij iz ZRN od 11. do 13. novembra obiskala tudi nekaj središč na Gorenjskem in ob slovenski obali (Bled, Postojna, Lipica, Portorož ipd.), da bi se pobliže seznanila s slovensko turistično ponudbo in možnostmi za še večjd obisk turistov iz ZRN v Sloveniji. Seveda se bodo nemški turistični delavci zadržali nekaj časa tudi v Ljubljani. I. P. STOJAN ŽITKO iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii Odbor za združeno delo TOZD NOTRANJI PROMET delovne organizacije CENTROTEXTIL, export-import BEOGRAD, Knez Mihailova 1—3 objavlja prosta delovna mesta za modno prodajalno ▼ Ljubljani — šiška, Runkova ulica št. 2 1. PET PRODAJALCEV I., II. ali lil. vrste 2. SPREJEMALCA BLAGA POGOJI: poleg splošnih pogojev po zakonu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu morajo prijavljeni kandidati obvezno izpolnjevati tudi posebne pogoje: pod 1. VKV delavec v trgovini in 4 leta prakse v stroki, KV delavec v trgovini ali srednja strokovna izobrazba in najmanj 6 let prakse v stroki ali VKV delavec v trgovini in najmanj 2 leti prakse v stroki, KV delavec v trgovini ali srednja strokovna izobrazba in najmanj 3 leta prakse v stroki ali končana šola učencev v gospodarstvu, tfljovska smer ali srednja ekonomska šola pod 2. VKV delavec v trgovini in 4 leta prakse v stroki in KV delavec v trgovini in 6 let prakse v stroki. Osebni dohodek po veljavnih samoupravnih aktih Centrotextila. Prijavo z življenjepisom in podatki o dosedanjem službovanju pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: Modna prodajalna, Ljubljana, šiška, Runkova 2. 6708 čura magazin £*■ Aurn AH magazin SODOBNA ELEKTRONIKA 77 3.-7. 10. 1977 NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI »v>1N»Oa/ 5- Več kot 400 razstavlj'alcev z vsega sveta predstavlja zadnje dosežke s področij: • Elektronski sestavni deli in materiali • Telekomunikacije • Oprema za radio in televizijo • Elektronske meriine naprave • Elektronske krmilne naprave • Elektronski računalniki in periferne naprave • Elektroakustične naprave • Specialna proizvodnja In merilna oprema za elektronsko industrijo Posebej opozarjamo na prikaz uporabnosti elektro-nike za veje industrij, ter javnih In družbenih služb. Sejem je odprt vsak dan od 11. do 18. ure. „Slab kot Nemec!" Jezne zahodnonemške reakcije na »histerično protinem-ško kampanjo v Evropi« — Odgovor kanclerja Schmidta POSEBEN TANJUGOV DOPIS BONN, 29. sept. — V zadnjem letu dni in pol so raziskave javnega mnenja v ZR Nemčiji pokazale, da je vse več Nemcev prepričanih o posebni »kakovosti nemškega naroda« in o tem, da so zahodni Nemci danes »boljši od drugih«. Ta podatek je bil publiciran z določeno mero ponosa, sprejeli pa so ga kot dobro znamenje, da gospodarsko in tehnično tako močni narod vse bolj veruje vase, pri čemer poudarjajo zlasti delavnost, pridnost, varčnost in pamet kot lastnost, ki jih imajo Nemci »več kot drugi narodi«, Toda najnovejši dogodki, na primer eskalacija terorizma, ravnanje nemške vlade in javnosti po aferi Kappler in vse pogostnejšo neonacistične manifestacije, med katerimi nosijo kljukaste križe in Hitlerjeve slike ter skrunijo židovska pokopališča — so neugodno odjeknili pri nemških zaveznikih in sosedih v Evropi. Nemci zdaj na te kritike ostro reagirajo. Njihove reakcije, za katere je značilna velika doza jeze, so si podobne v osnovnem prepričanju — da svet gleda na zahodno Nemčijo v napačni luči, da ima stare, a tudi nove predsodke v razmerju do te države in njene »dolge demokracije«. »Nemci se zdaj gledajo v »izkrivljenem ogledalu« velikega dela evropske, a tudi svetovne javnosti, zlasti pa zamerijo francoskim kritikom, ki so kdove katerič s tolikšno ostrino potencirali sliko »grdega Nemca« in »hudobne Nemčije«. Predsednik ZRN Walter Scheel je dejal 19. septembra v Hamburgu: »Velika žalitev za dostojanstvo naše demokracije je, če ji podtikajo, da je stopila na fašistično ali fašistoidno pot,« in dodal: »Kot predsednik te države ■ odločno zavračam takšna podtikanja v imenu vsega nemškega ljudstva.« Ponovil je, da so se Nemci »naučili svojo lekcijo iz zgodovine« in da v skladu s tem izpolnjujejo svoje obveznosti. »Nismo država, ki bi bila za zgled, nismo kamen modrosti, smo pa demokrati,« je rekel Scheel, ne da bi zanikal, da tudi ZR Nemčija dela napake, toda po njegovem »naše napake niso hujše, kot so bile napake naših sosedov.« Tudi znani pisatelj Giinter Grass je nastopil proti »histerični antinemški kampanji v Evropi«, ki se je začela po ugrabitvi zločinca Kapplerja iz Rima, vendar je dejal, da se sramuje »ravnanja bonske vlade« in ti- HELMUT SCHMIDT — Zakasnela izjava o Kapp-lerju stih (nemških) trditev, po katerih je za Italijo baje bolje, če molči v zadevi Kappler, kar »kar naprej dobiva kredite od ZR Nemčije«. Tudi zgodovinar Golo Mann, sin velikega očeta Tomasa Manna, je ostro napadel vse, ki podobno kritizirajo ZRN, zlasti še Francoze. Ob tem je primerjal mnoge kritike s teroristi skupine Baader-Meinhof, ki so »ravno tako govorili, da je ZR Nemčija brutalna, netolerantna policijska diržava, kjer preganjajo levičarje«. Tudi kancler Schmidt in drugi politiki so te dni javno odgovorili tujim kritikom najnovejših pojavov v ZR Nemčiji. Schmidt je dvakrat, vendar z očitno zamudo, obsodil ugrabitev Kapplerja, bonska vlada pa je odgovorila italijanski, da Kapplerja ne more izročiti Italiji, ker to prepoveduje ustava, vendar bodo postopek proti njemu sprožili v ZR Nemčiji. Obnovljena slika »grdega In hudobnega Nemca« zunaj ZR Nemčije in delno v njej sami se najpogosteje povezuje s stopnjevanjem terorističnih zločinov, ugrabitev in ubojev uglednih osebnosti iz krogov največjega kapitala. Znani zločini, zlasti pa brutalna ugrabitev predsednika dveh velikih združenj zahodnonem-škega vplivnega kapitala Hannsa Martina Schleyerja, dolgoletnega člana predsedstva. koncema Daimler-Benz in častnega konzula Brazilije v ZR Nemčiji, so pognali strah v kosti tako politikom kot poslovnim ljudem. Bonske politike spremlja zdaj po šest policistov, oboroženih z brzostrelkami, in pred vsakim križiščem skačejo iz avtomobila, če se prižge rdeča luč. Družine politikov, ki jih ravno tako stražijo policisti, razpostavljeni okrog železnih ograj, za katerimi so njihove hiše, živijo v nenehnem strahu. Medtem si bonska vlada prizadeva zatreti terorizem s sredstvi v okviru ustave in zakona in se brani ugoditi prenagljenim zahtevam po spremembi zakona in uvedbi Smrtne kazni. Preiskava proti teroristom teče »na vseh frontah«, toda kakor da bi bili nekakšni fantomi ali da bi se skrili na kakem drugem planetu, jim ne pridejo do živega. Nemci na veliko opozarjajo, da je terorizem »svetovni pojav« in da jih mora svet zdaj bolj kakor kadarkoli prej podpreti in jih razumeti, namesto da jim tako grdo očita preteklost, ki je, kakor dobro vemo, v mnogih evropskih državah še niso in je ne bodo tako kmalu pozabili. ZDRAVKO ILIČ Potrebne reforme Reforma političnega sistema v Mehiki — Možnosti za manjše stranke — »Transfuzija« tudi parlamentarizmu OD NAŠEGA DOPISNIKA V MEXICU CIUDAD MENICO. 29. sept. — »Reforma političnega sistema, ki smo jo začeli nedavno, je pomemben korak naprej v procesu nenehnega iskanja demokratične popolnosti. Seveda smo še vedno daleč od tega cilja. Toda naša obveznost je, storiti vse, kar je mogoče, da bi se temu cilju čimbolj in čimprej približali.« S temi besedami je mehiški predsednik Jose Lopez Por-tillo razložil, kakšna politična akcija zdaj poteka v azte-ški deželi. Akcijo je napovedal že 1. decembra lani v nastopni besedi, ko je prevzel funkcijo šefa države. Čeprav predstavlja temelj političnega mozaika te države večstrankarski sistem, je predsednik Jose Lopez Por-tillo lani prišel na predsedniški položaj, ne da bi praktično imel enega samega konkurenta. Poleg vladajoče institucionalne-revolucio-name stranke (PRI), ki brez presledka prevladuje na političnem prizorišču že od leta 1929, so ga za svojega predsedniškega kandidata izbrali tudi provladni socialisti (PPS), kar je bilo svojevrsten precedens, hkrati pa tudi najboljša inlustracija položaja. Lopez Portillo, ki se je zavedal, da ne sme tratiti časa, se je neutegoma lotil dela. Dne 1. septembra je predložil za marsikoga dokaj protisloven projekt, ki naj bi prerazporedil sile v kongresu, okrepil to parlamentarno telo ter omogočil nekaterim novim opozicijskim strankam, da stopijo na nacionalno politično prizorišče. Po predlogu tega dokumenta naj bi namreč dobile tudi teoretično možnost, da pošljejo v parlamentarni dom svoje kandidate. Za sedanji položaj (ne le za trenutni, ampak tudi za položaj dosti let nazaj) je značilna neučinkovitost kongresa, kjer ima PRI v obeh domovih nedosegljivo večino. Vseh 64 senatorjev pripada vladajoči stranki, medtem ko Ima v predstavniškem domu 197 mest, v »opoziciji« pa je 41 predstavnikov drugih strank. Slabosti tega svojevrstnega »enostrankarskega sistema« mehiškega Upa, ki so od zdavnaj očitna, so še Izrazitejše zato, ker imajo celo člani kongresa vladajoče PRI dejansko le malo vloge pri vodenju države. KajU utečena in že zdavnaj veljavna praksa je, da dobivajo mesta v tem visokem domu kot nagrade za zasluge iz preteklosti ali pa so jim le odskočna deska za prihodnost, in zato v šestih letih svojega mandata pod oboki kongresne palače le malokdaj dajo od sebe Usto, kar bi pravzaprav morali. Določbe mehiške ustave so omogočale močno centralizacijo izvršilne oblasti v rokah predsednika, njegovih ministrov in guvernerjev kakih 30 držav, tako da se je na- LOPEZ PORTILLO — Pri. ložnost za manjše stranke tudi z levice cionalni kongres sčasoma spremenil v aparat, ki razglaša in blagoslavlja akcije in pobude v zgoraj omenjenem duhu. Spremenil se je v nekakšen simbol demokratičnih idealov, poslanci se zbirajo ob torkih in četrtkih za nekaj ur (pa še to samo v obdobju september—december), kar jim omogoča obilico prostega časa, ki ga lahko posvečajo drugim opravkom in drugim zaslužkom. Predsednik Lopez, zavedajoč se nevzdržnosti takega položaja, je v poslanici narodu napovedal pomembno kongresno reformo: število članov v predstavniškem domu naj bi se povečalo na 400 (od teh bi 100 poslancev volili proporcionalno, na podlagi preštevanja volilnih glasov) in s tem hi opoziciji omogočili, da dobi najmanj četrtino mest v predstavniškem domu. HkraU pa dobi vrhovno sodišče pravico (in obveznost), da pretresa vse primere ^morebitnih volilnih ponaredb in mahinacij, kar Je mehiška javnost še zlasU naklonjeno sprejela, saj se zdaj veliko govori o krizi odnosov in zaupanja, o podkupovanju, poneverbah in vseh drugih malverzacijah, ki. so se tolikanj razmahnile, da so postale pravi nacionalni problem. Poleg kongresne reforme zavzema v Lopezovem »preobratu« pomembno mesto tudi reforma registracijskega sistema političnih strank. Omogočila naj bi, da bi prišlo na površje nekaj opozicijskih strank z levega krila, ki imajo svojo popolno organizacijo in veliko pristašev (predvsem komunisti), vendar pa ne bi imele tudi pravice javno nastopati, sodelovati na volitvah in se bojevati za mesta pod parlamentarnim soncem. Zdaj, pred to pomembno politično reformo, imajo to pravico v Mehiki samo štiri stranke: vladajoča institucionalno-revolucionama stranka (PRI), ljudska socialistična stranka (PPS), avtentična stranka mehiške revolucije (PARM) in konservativna stranka nacionalne akcije (PAN). Omenjena reforma je dejansko zasnovana na ublažitvi pogojev, potrebnih, da se posamezna stranka lahko vpiše v uradni register. Za to bo v prihodnje potrebno, da ima stranka 65.000 članov in glasove v najmanj polovici mehiških držav, če pa tega pogoja ne izpolnjuje, dobi stranka »pogojni« status, ki se lahko spremeni v »dokončnega«, če dobi na naslednjih volitvah najmanj 1,5 odstotka celotnega števila vo-lilcev Poznavalci mehiških razmer menijo, da bodo ti spremenjeni pogoji omogočili, da bodo na prihodnjih volitvah v kongres leta 1979 prišle na prizorišče poleg sedanjih še tri nove stranke — dve z levega in ena z desnega krila. To bo vsekakor pomemben korak naprej na poti krepitve demokratičnega sistema in nadvse potreba »transfuzija« zakrnelemu in hiper-trofiranemu parlamentarnemu organizmu, ki se tak, kakršen je danes, le s skrajnimi močmi ohranja pri življenju. Posebno vprašanje je seveda — nanj pa bo lahko odgovoril samo čas — koliko in kako bodo načrtovane reforme vplivale na položaj v že desetletja nedotakljivi PRI, ki izključno iz njenih vrst delegirajo vse člane vladajoče piramide (nacionalne in regionalne), ki pa kljub temu predstavlja bolj instrument, s katerim uresničujejo in zagotavljajo politično, ekonomsko in vso drugo kontrolo, veliko manj pa dejansko upravlja deželo. SLOBODAN PAVLOVIČ Skrita cena orožja POSEBEN TANJUGOV DOPIS NEW YORK, 29. sept. — Najnovejša študija OZN o oborožitvi kaže, da ves svet porabi na leto za orožje okoli 350 milijard dolarjev. Za kako velikanski znesek gre, si lahko predstavljamo, če vemo, da je to ravno toliko kot dve tretjini celotnega narodnega dohodka držav v razvoju, v katerih živi več kot pol svetovnega prebivalstva. Toda ta znesek še zdaleč ne prikazuje resnične cene oboroževalne tekme. Gre namreč le za seštevek zneskov, ki jih prijavljajo velike sile, to so pa samo proračuni za vojsko. Drugih stroškov ne objavljajo, čeprav je jasno, da gre za celo vrsto materialnih in človeških sredstev. Zato lahko rečemo, da je teh orjaških 350 milijard dolarjev še zelo malo v primerjavi z resnično ceno oboroževalne tekme. V OZN si prizadevajo, da bi ravno to skrito plat oboroževalne tekme bolj osvetlili, zlasti zdaj, ko se bolj in bolj bliža izredno zasedanje OZN, ki bo posvečeno samo vprašanju, kako bi orožje naredili manj nevarno za mir, stabilnost in mednarodno sodelovanje. Vsi govorijo največ o glavni nevarnosti — kopičenju jedrskega orožja. Ce bi dosegli popolno prepoved proizvodnje tega orožja, bi lahko več kakor 20.000 znanstvenikov in inženirjev posvetilo svoje sile blaginji, ki jo jedrska energija ponuja svetu. Danes pa je vse njihovo delo posvečeno enemu samemu cilju: kako bi jedrsko energijo izkoristili v vojaške namene. Danes nosi uniforme po vsem svetu okoli 22 milijonov ljudi. V državah v razvoju jih oblačijo precej hitreje kot v industrijskih državah, kjer si zdaj predvsem prizadevajo, kako bi orožje čimbolj izpopolnili. Hkrati pa se tam močno veča posredno delo za vojsko. Za tri ameriške vojake na primer delajo štirje ljudje na nevojaških sektorjih gospodarstva. V svetu kot celoti dela za vojsko več kot 60 milijonov ljudi v uniformi ali brez uniforme, v javnem in zasebnem sektorju. Ce bi industrijske države samo za en odstotek zmanjšale vojaške proračune in dale tisti denar za pospešitev proizvodnje brane v državah- v razvoju, bi že s tem dosegli nujni minimum in odpravili lakoto. Danes strada pol milijarde ljudi, ravno toliko pa je nedohranjenih. Zadnjih deset let so po vsem svetu zbrali manj denarja za boj proti črnim kozam, kot ga je treba odšteti za nakup enega samega strateškega bombnika. Stroški za oboroževanje znašajo v enem samem dnevu več, kot so po svetu vsa zadnja leta izdali za boj proti malariji. Ta primerjava je še zlasti značilna, ker malarija nenehno ogroža več kakor milijardo ljudi v 66 državah v razvoju ter onemogoča ali omejuje kmetijsko proizvodnjo na velikanskih prostranstvih. Svetovna zdravstvena organizacija bi potrebovala samo 450 milijonov dolarjev, da bi malarijo popolnoma izkoreninila, to pa je tretjina tistega, kolikor bo veljala ena sama atomska podmornica tipa »trident«. V študiji OZN vidimo, da se znanstve-no-tehnična zmogljivost v razvitih državah zelo intenzivno črpa, medtem ko gre v državah v razvoju za vojaške cilje izredno malo znanstveno-raziskovalnega’ dela. Te države imajo desetkrat manj znanstvenikov, kot jih je na svetu zaposlenih samo v vojaški industriji. Skratka, to delo je koncentrirano v svetu razvitih. Nanje pride 97 odstotkov svetovnega znanstvenoraziskovalnega dela za vojsko. Strokovnjaki OZN so poskušali izračunati, koliko dragocenega materiala in surovin požira oboroževalna tekma. Koliko aluminija, bakra, svinca, cinka, jekla, železa, urana, redkih kovin? Samo v vojaških vozilih zgori dvakra toliko nafte in bencina, kot ga vse leto potroši afriška celina. Oboroževanje po svetu je že v šestdesetih letih naraščalo izredno dinamično, brez zastojev. Poskus, da bi pogledali »skrito plat« oboroževalne tekme v prvi polovici našega desetletja, pa je pokazal, da se dinamika črpanja finančnih virov človeške sile in surovin kakor tudi znan-stveno-tehničnih zmogljivosti vse doslej še ni zmanjšala, temveč je ostala enako burna. BOŽIDAR DJtTRICA Propagandni trik Poljski časopis piše, da je termin »evrokomunizem« le buržoazna zvijača, ki naj bi razcepila delavsko gibanje POSEBEJ ZA DELO VARŠAVA, 29. sept. — »Buržoazna propaganda sl je premeteno izmislila .evrokomunizem’, da bi opredelila politične koncepte in taktiko, Id so Jo zadnjih nekaj let izoblikovale komunistične partije v nekaj zahodnoevropskih kapitalističnih državah. S tem terminom je buržoazna propaganda povezovala in povezuje upanje, da bo razbila internacionali-stično enotnost mednarodnega delavskega gibanja.« Navedeno oceno vsebuje članek, kd je pod naslovom »Moč komunističnega gibanja je v njegovi enotnosti« izšel' v mesečniku »Ideologija in politika«, namenjenem šolanju kadrov poljske združene delavske partije. Poglavitni namen tega dokaj obsežnega teksta je prikazati partijskemu članstvu smisel polemike z generalnim sekretarjem KP Španije Santiagom Carrillom, ki je v poljskem tisku doslej niso podrobneje komentirali. Antikomunisti raznih barv, piše v članku, si neutrudno prizadevajo »podcenjevati teorijo marksizma-lenindzma, omajati intemacionalizem ter z metodami politične in ekonomske diverzije spodkopati moč socialističnih držav«. Sovražna dejavnost proti Poljski in njeni politično-pravni ureditvi se skriva pod krinko »obrambe človekovih pravic«. »Drugi problem, čeprav povezan s prvim, je propagandni vik in krik buržoaznega tiska ob knjigi Santiaga Carrilla in ob .evrokomuniz-mu’«. Časopis očita Carrillu, ker je '»politično sprejel« termin »evrokomunizma«, čeprav ga je 11 mesecev poprej na berlinski konferenci negiral. Avtor članka izvaja iz tega sklep, da so Carrilla k objavi knjige Evrokomunizem in država spodbodle priprave na volitve v Španiji. »Čeprav je Carrillo morda nameraval osebno nastopiti proti na Zahodu široko razširjeni tezi, po kateri, kakor piše, obstojita dve enačbi: de-mokracija-kapitalizem in so-cializem-sovjetska dominacija, je način, ki si ga je izbral, absolutno neučinkovit in negira sam namen. Nezadržna kritika realno obstoječega socializma lahko pripomore samo k temu, da se v zavesti ljudi, sicer kritičnih do kapitalistične ureditve, okrepijo teze, ki jim jih buržoazna propaganda nenehno vliva v glavo.« Carrillu nadalje očita, ker neprikrito priznava, da so njegova stališča »revizija temeljnih političnih trditev marksizma-leninizma« in ker imenuje Lenina »enega največ j ih revizionistov«. Avtor članka Zygmund Simbiero-wicz sodi, da to niso »niti malo originalna stališča«, saj sta jih -že pred Carrillom uporabljali meščanska znanost in propaganda. Poljski časopis predstavlja osnovne teze knjige Evrokomunizem in država samo v grobih potezah in poudarja, da je ta knjiga »nesporno kritična do politike in aktu- alne družbenopolitične resničnosti socialističnih držav« ter da analizira »mnoge probleme strategije in taktike delavskega gibanja, zlasti še komunističnih partij v razvitih kapitalističnih državah«. Problemi, ki jih načenja Carrillova knjiga, nadaljuje Simbierowicz, so taki, da zahtevajo diskusijo »tako v okvirih teoretičnih razprav kot v luči zgodovinskih in sodobnih izkušenj delavskega gibanja in revolucionarne prakse družb, ki so že zakoračile na pot graditve socializma in komunizma«. Toda takšnih diskusij ni mogoče imeti na straneh meščanskih časnikov, temveč na konferencah in v pogovorih komunistov, ki potekajo »v duhu sodelovanja, proletarske solidarnosti in in-temaoionalizma, ki je bil tako značilen za potek berlinske konference«. Časopis pa hkrati opozarja, da je razpravljanje o evro-komunizmu in Carrillovi knji-‘gi »zelo oteženo zaradi tendenciozne narave kritike raznih pojavov v družbenem življenju socialističnih držav, zlasti ZSSR«, ker »avtor obširno piše o domnevnih deformacijah v dejavnosti sovjetske države«. Z globljo analizo Carrillove knjige se avtor članka ne ukvarja, temveč namesto tega povzema obširne odlomke iz obeh kritičnih člankov o knjigi Evrokomunizem in država, objavljenih v sovjetskem časopisu »Novoje Vremja«. Potem pa kot »najboljši zgled za izmenjavo pogledov« navaja potek in sklepe berlinske konference ter citira ocene Brežnjeva o proletarskem intemacionalizmu in berlinskem dokumentu, na koncu članka pa ocene šefov italijanske in poljske partije Enrica Berlinguerja (o potrebi po razpravljanju »v duhu prijateljstva in razumevanja, ki pa naj bo hkrati svobodno in odkrito«) in Edvvar-da Giereka (o krepitvi enotnosti gibanja, povezanega s proletarskim intemacionaliz-mom). ILIJA MARINKOVIČ ,Samo moda1 A. Cunhal meni, da ni »evrokomunizem« nič drugega kot minljiva moda MADRID, 29. sept. (Tanjug) — »Evrokomunizem je danes v modi, toda tako kot vse mode se bo nekega dne preživel.« To je mnenje generalnega sekretarja portugalske komunistične partije Alvara Cunha-la, ki je izšlo včeraj v njegovem intervjuju za madridski list »El Pais«. »Danes se veliko govori o evrokomunizmu,« pravi Cmihal, »toda to je nedefiniran termin, ki nima svojega oporišča in opredelitve ne v geografskem ne v političnem pogledu. "‘ovrh si tega termina niso izmislili komunisti, temveč tisti, ki so zunaj mednarodnega delavskega gibanja.« Cunhal priznava, da ima ta pojem kljub vsemu določeno vsebino. »Hotel bi poudariti dva vidika evrokomunizma. Po prvem pomeni evrokomunizem' ijpravičeno in nujno iskanje poti v socializem vsake komunistične partije, in to v skladu s specifičnimi gospodarskimi in političnimi razmerami vsake države in njenimi tradicijami. Drugi vidik, in ta se zelo loči od prvega, pa je v tem, da si nekatere sile zunaj delavskega gibanja prizadevajo s političnimi projekti držav kapitalistične Evrope oponirati socializmu, kakršen obstaja danes v socialističnih državah.« Cunhal, ki je že doslej kategorično nastopal proti evro-komunizmu, ne prikriva, da so se zaradi tega ohladili od- nosi med njegovo partijo in KP Španije. Prvo vidno znamenje te ohladitve je bilo, da Cunhal ni prišel na sestanek marca letos v Madridu, kjer so se zbrali Marchais, Berlinguer in Carrillo. Carrillo je takrat odkrito dejal, da se Cunhal ne udeležuje sestanka zato, ker obstajajo velike razlike med njim in omenjeno trojico generalnih sekretarjev v pogledih na evrokomunizem. Na nedavni »fiesti« portugalskega partijskega lista »Avante« v Lizboni pa ni bilo predstavnikov KP Španije. »O tem r« bi hotel govoriti, zlasti ne v intervjuju,« je rekel Cunhal. KP Portugalske je po njegovih besedah zavzela stališče, da je evrokomunizem »rešitev, ki ne koristi boju za socializem«. Cunhal je zatrdil, da je KP Portugalske odločena »braniti enotnost revolucionarnih sil v sodobnem svetu«. Pol Pot v Pekingu Prva pot premiera Kampučije v inozemstvo - Nejasnost pa ostaja — Vase zaprta Kampučija in njene sosede J V sredo popoldne Je prispela v Peking na uradni in prijateljski obisk vrhunska delegacija iz Kamipučiie (nekdanja Kambodža). Okoliščina, da jo vodi za tujino tako skrivnostna osebnost, kot je premier Pol Pot, je zadosten razlog za \ Izredno zanimanje, ki ga Je ta obisk sprožil med predstavniki tujega tlaka. Razlogi za to zanimanje so mnogoteri. Odkar so 17. aprila 1975 »rdeči Khmeri« vkorakali v Phnom Penh in prevzeli oblast, obdaja doga janje v Kampučiji žavesa uradnega molka. Edini' vir informacij so bile nepreverjene in dvomljive pripovedi beguncev, ki so šli skozi postopek strokovnjakov za psihološko vojno v tajskih begunskih taboriščih. Na podlagi teh pripovedi so vznikle najbolj različne predstave o stanju v Kampučiji, ki so burile domišljijo v kar se da črnih barvah, ker pač prizadeta stran nanje ni reagirala, ali pa jih je neprepričljivo, brez nasprotnih argumentov zavrnila kot »čisto laž«. Za nepristranske opazovalce, ki jim je šlo, da odkrijejo obtektivno, ne propagandistično resnico, je Kampučija veljala in še vedno velja za školjko, ki se je nepredirno zaprla sama vase, vodstvo te dežele pa za politični vrh, ki se je lotil graditi družbo, ki »ni podobna prav nobenemu od znanih modelov socialistične družbe«. Tudi številna ugibanja o sporih in obračunih na samem vrhu, zasnovana in razpredana na podlagi skopih in nejasnih oddaj ra dijske postaje v Phnom Pen-hu, so ostala brez odgovora, brez potrdila ali demantija. oglašujte v dnevniku DELO Natovski „da“ za nevtronsko bombo? Skupina za jedrsko načrtovanje NATO pakta podprla proizvodnjo BRUSELJ, 29. sept. (Tanjug) — »Evropske države, članice skupine za jedrsko planiranje NATO, ne nasprotujejo proizvodnji nevtronske bombe,« sta danes objavila hkrati vladni krščansko-so-cialni »Libre Belgique« in opozicijski list KP Belgije »Drapeau Rouge«, sklicujoč se na »dobro poučene« diplomatske kroge v Bruslju. S tem je tudi neuradno potrjena informacija, ki jo je bilo te dni slišati iz »krogov, ki so blizu atlantski zvezi« — da se je skupina za jedrsko planiranje izrekla za nevtronsko bombo in je to sporočila predsedniku Carterju. Posamezni opazovalci v NATO poudarjajo, da se je evropska »zelena luč« za proizvodnjo nevtronske bombe prižgala v »nepravem trenutku« — tik pred konferenco v Beogradu, piše »Libre Belgi-que«. Vendar pa razprava še ni končana, dodaja list, ker morajo »atlantski strategi razmisliti o vprašanju uskladi-ščenja te bombe v Evropi«. »Skupina za jedrsko planiranje NATO« ima štiri stalne članice (.ZDA, ZRN, Velika Britanija ir Italija) in tri začasne (trenutno so to Belgija, Danska in Grčija). Novica o stališču, ki ga je zavzela ta skupina, je prišla na dan po pogovorih njenih članov z več ameriškimi vojaškimi izvedenci, ki so bili nedavno v Bruslju. Dejstvo, da je o delu te skupine, ki zaseda -r popolni tajnosti, vedno slišati samo taka neuradna mnenja, toda »iz dobro poučenih virov«, priča, da gre verjetno za ' testiranje javnosti in pripravljanje tal. Kot piše »Libre Belgique«, pa bo neugodni odmev v evropski javnosti po mnenju »atlantskih opazovalcev« tista »politična cena, ki jo bo treba plačati zaradi ravnotežja sil in airu v Evropi«. Skupina za jedrsko planiranje se bo ponovno sestala sredi oktobra v Bariju na ministrski ravni. Libanonska vojska poziva prostovoljce BEJRUT, 29. sept. (INA) — Poveljstvo libanonske vojske je pozvalo mladince, naj se prostovoljno pridružijo vrstam libanonske armade. Letake s pozivi prostovoljcem so trosili iz helikopterja nad libanonskim glavnim mestom in pokrajinami. Akcijo so organizirali v sklr ’ množičnih priprav na reorganizacijo libanonske vojske. Bokassin sin minister PARIZ, 29. sept. (AP) — Princ Georges Bokassa, najstarejši sin cesarja Jeana Bedela Bokasse, je bil postavljen za ministra za narodno obrambo Centralnoafriškega cesarstva. Doslej je imel ta resor v svojih rokah cesar Bokassa, ki se je dal okronati 4. decembra lani. Bo obisk visoke delegacije iz Kampučije v Pekingu vsaj posredno dal odgovor na katerega od številnih vprašanj, ki se ponujajo v zvezi s Kampučijo? Pol Pota so tuje agencije v poročilih iz Pekinga opisale kot človeka, o katerem se ne ve niti to, kakšno je njegovo pravo ime. Tokrat se je prvič podal v tujino in agencija Hsinhua ga je opisala kot premiera in šefa komunistične partije Kampučije, že ta podrobnost je vzbudila zanimanje. Doslej je namreč radijska postaja Phnom Penh omenjala samo »organizacijo« in v zadnjih dneh »partijo«, Pol Pota pa kot »sekretarja partije«. Obisk kampučijske delegacije v Pekingu pa je najbrž bolj pomemben spričo geopolitičnega položaja Kampučije, ki se je v izredno razgibanem prostoru jugovzhodne Azije nepropustno zaprla sama vase, pa kljub temu prihaja v konflikte in konfrontacije s sosedi, ki jo obkrožajo. naj gre za prozahodno usmerjeno Tajsko, ali za socialistična Vietnam in Laos. S tajske meje prihajajo preko Bangkoka občasna poročila o krvavih spopadih z »rdečimi Khmeri«. Spričo molka v Phnom Fenhu si je na podlagi enostranskih informacij iz Bangkoka težko ustvariti kolikor toliko objektivno predstavo o tem, za kaj gre. Se teže pa je prodreti v politično vsebino oboroženih incidentov, do katerih je po posrednih informacijah aprila letos prišlo na meji z Vietnamom in Laosom. Tuja informacijska sredstva so inšpekcijsko potovanje vietnamskega obrambnega ministra Giapa v juž- nem Laosu julija letos nedvoumno povezovala z nemirno situacijo na meji med Laosom m Kampučijo. Najbrž bi bilo zmotno domnevati, da je Pol Potov obisk v Pekingu prvi korak k odpiranju Kampučije proti zunanjemu svetu. Prej bi nemara veljalo to, da je situacija v prostoru nekdanje Indokine dozorela do te mere, da se je tudi sam vase zaprti Phnom Penh moral odločiti za izmenjavo mnen, na »vrhu«. Ce je temu tako, je logično tudi to, da se je Pol Pot s podpredsednikom vlade In zunanjim ministrom Ieng Saryjem napotil v Peking. Kitajci so namreč vsem trem deželam nekdanje francoske Indokine med osvobodilno vojno izdatno pomagali, hkrati pa so se pokazali taktni in diskretni, ko je šlo za nacionalno občutljivost vodstev teh dežel. In kar je najbrž za Phnom Penh v sedanjem položaju bolj pomembno: Peking je vedno ž nezaupanjem gledal na ambicije, da bi se v prostoru nekdanje Indokine uveljavila kaka »vodilna« država ne glede na to, kako pro-gresističen je njen politični predznak in kakšne so njene zasluge v boju proti francoskemu kolonializmu in ameriškemu imperializmu. Veliko bolj neposredno prizadeto nezaupanje do takih ambicij gojijo tudi v Phnom Penhu za katerega je z gotovostjo trditi le eno: da je dosledno radikalen v obrambi neodvisnosti svoje državne in politične biti. MIRAN ŠUŠTAR dobra knjiga najboljši prijatelj SEDAJ JO ODPRAVLJA Z NAJSODOBNEJŠIMI PRIPOMOČKI CENTRO OTOACUSTICO MAICO v 30 sekundah boste ponovno, dobro slišali brez aparata v ušesu. Obiščite nas v petek, 30. septembra in 7. oktobra od 9.30 do 12. ure in od 16. tlo 18. ure ter v soboto, 1. in 8. oktobra od 9.30 do 12. ure. CENTRO OTOACUSTICO MAICO TRST, Ul. Maidlica 1 (poleg pokrite tržnice) tel.: 793-490 millllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIItUI I GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE | I LJUBLJANA I I vabi strokovnjake, da v poslovnem času, vsak dan med 9. in 11. uro, obiščejo 24. mednarodno razstavo elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije, elektronskih naprav z obdelavo podatkov in nuklearne tehnike. Poslovni čas je Gospodarsko razstavišče uvedlo letos prvič in s tem omogočilo strokovne pogovore brez prisotnosti publike. Gospodarsko razstavišče vam posreduje stike s predstavniki kateregakoli razstav-Ijalca izmed 415 iz 23 držav. Prosimo, da svoj obisk oz. svoje želje predhodno najavite po telefonu (061) 312-924 oziroma na teleks 311 27 YUGR. Sodobna elektronika 77 — od 3. do 7. oktobra 1977. Sejem odprt za javnost vsak dan od 11. do 18.ure. 720 K = JlllllllllillllllllllllllllUllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllliHii Roke in zaposlitev Veliko je še Jugoslovanov, ki bi radi delali, pa nimajo kje, in to je verjetno eno najbolj bolečih dejstev sedanjosti. Zadnje čase pa za nekatera dela ni moč najti ljudi, ljudje, ki so brez dela, jih nočejo opravljati. Ta podatek znova opozarja, da je zaposlovanje samo po sebi preveč zamotano delo in da ni vse rešeno tudi tedaj, ko se mučno iskanje dela postopoma spreminja v prav tako neprijetno iskanje delavcev. Dolga je bila pot od nezaposlenosti do pomanjkanja delovne sile, če naj uporabimo ta zastareli izraz. Seveda ni govora o tem, da bi že prebrodili razdaljo med nezaposlenostjo in prezaposlenostjo. Seznami nezaposlenih so žal še vedno dolgi in vselej nepopolni, čeprav se iz leta v leto podaljšujejo z novimi imeni tistih, ki iščejo delo. Hkrati se zaposli po 200.000 novih delavcev na leto, njihova mesta med nezaposlenimi pa. čedalje hitreje zasedajo novi in to je najpreprostejša razlaga za že zdavnaj ugotovljeno značilnost našega načina zaposlovanja — z večanjem števila zaposlenih se seznami nezaposle- nonHTHitn nih ne krajšajo, temveč še podaljšujejo. Ne bi mogli reči, da je vse to povsem logično, a je vendar tako. Dejstvo, da se seznami nezaposlenih podaljšujejo, smo si različno razlagali, nobena izmed teh razlag pa ni nikoli pomenila, da smo se sprijaznili z nezaposlenostjo. Nihče izmed nas nikoli ni mogel biti ravnodušen do tega. Stopnja družbenega, predvsem materialnega in socialnega varstva nezaposlenih se je nenehno večala in zajemala čedalje več ljudi in čedalje širše pravice. Zaposleni so se prav tako pogostokrat odzvali s prirojeno delavsko solidarnostjo: odpirali so vrata svojih delovnih organizacij, tudi kadar to ni bilo nujno, in delili delo in zaslužek z novimi delavci, čeprav so največkrat vedeli, da to ni povsem v skladu z doslednim pojmovanjem gospodarske smotrnosti. V številnih naših delovnih organizacijah je več zaposlenih kot v podobnih tovarnah v zahodnoevropskih državah, vendar največkrat ne zato, ker naši delavci ne bi znali bolje delati, temveč zato, ker je težko reševati probleme svojega materialnega položaja in standarda in biti ravnodušen do usode in položaja tistih, ki čakajo na zaposlitev. Ne bi torej povedali nič novega, če bi še enkrat poudarili, da je število zaposlenih v delovnih organizacijah nestvarno, tako kot seznam nezaposlenih vsebuje tu- di imena nekaterih posameznikov, Id v resnici niti ne iščejo dela. Tako prvi kot drugi seznam označujeta le možne razsežnosti problema nezaposlenosti, vendar ne povesta dovolj o njegovem bistvu. Tudi če bi bil seznam zaposlenih daljši, kot je, število nezaposlenih pa manjše, kot kaže uradna evidenca, bi bilo zaposlovanje vsekakor prva družbena skrb. Nezaposlenosti ni mogoče zanemariti, pa naj gre za razprave o gospodarskem razvoju države ali pa za vprašanje enakopravnosti ljudi in njihovega ustavnega in samoupravnega položaja. Zanimivo je, da zadnje čase praviloma načrtujemo in predvidevamo počasnejše zaposlovanje, kot ga uresničujemo. Lahko bi rekli, da načrtovalci delajo pod vplivom ekonomskih pravil in zakonitosti o produktivnem zaposlovanju, delovne organizacije pa so bliže življenju in življenj-' skim nadlogam, med temi pa je nezaposlenost ena najmanj prijetnih. Tako prvi kot drugi pa spoznavajo, da smo na področju zaposlovanja pred ■•odločilnim obdobjem. Spremembe, ki so pripeljale do novih odnosov in pogojev za zaposlovanje, so morda nastopale počasi in se jih zato nismo dovolj zavedali. Omenjajo socialno gotovost, sicer še nepopolno, in izboljšanje materialnega položaja kmetovalcev. Osebno delo si prav tako utira nove poti in si pridobiva nov prostor, zaposlovanje strokovnjakov v manj razvitih območjih pa je dobilo nove spodbude. V Srbiji so pred kratkim ustanovili sklad, iz katerega bodo izplačevali dodatne osebne dohodke strokovnjakom, ki se bodo zaposlili v delavnih organizacijah v nerazvitih krajih. Tudi v Črni gori in drugih republikah so podobne pobude. Po drugi strani pa se delavci čedalje bolj usmerjajo v industrijsko razvite kraje, v katerih je že več dela kot delavcev. Spremembe so v resnici očitne, čeprav razlage še niso usklajene; velike so razlike v ocenah o tem, koliko časa bo še trajalo obdobje nezadostne zaposlenosti. V načrtih previdno govorimo o desetletjih, številni opazovalci življenjskih razmer pa se nagibajo k temu, da bi predvideni rok, ko bomo zagotovili popolno zaposlenost v državi, veliko bolj približali. To je seveda odvisno od ukrepov, ki se jih bomo lotili, da bi problem nezaposlenosti postopoma omilili in ga hitreje ali počasneje popolnoma odpravili. Ugibanja o rokih nam seveda niso v veliko pomoč: najpomembneje je, da mislimo na zaposlovanje vselej, kadar govorimo o razvoju države, dosežkih samoupravljanja, vračanju naših delavcev iz tujine, in človeških, ekonomskih in samoupravnih pravicah nezaposlenih. V. ZEČEVIČ Ne živimo samo od kruha w . * A Včasih so naborne komisije zavračale podhranjene rekrute, zdaj pa take, ki jedo preveč in nepravo hrano - Največ pojemo kruha, krompirja in testenin OD NAŠEGA sarajevskega dopisnika SARAJEVO, septembra — Pravdna in dobra prehrana Je temelj zdravja, delovne in obrambne sposobnosti jugoslovanskega prebivalstva. To je vodilna misel petega jugoslovanskega kongresa o prebrani, ki bo konec oktobra prihodnjega leta v Sarajevu. Na njem bodo strokovnjaki tako rekoč z vseh področij človekovega delovanja spregovorili o tem, kakšno hrano jemo, kako Jo jemo in kako vpliva na naše telesne in umske sposobnosti. Hrani posvečajo veliko skrb vsi narodi, a še vedno je del človeštva podhranjen, medtem ko se drugi del koplje v izobilju. Pri nas imamo k sreči hrane dovolj. Toda ali imamo dovolj prave hrane, ali jo znamo pravilno prede, lati, kakšna je njena kakovost, kakšno vlogo ima hrana med vojno ali oh večjih nesrečah, kakšna je naša družbena prehrana in o podobnih vprašanjih bo stekla beseda na sarajevskem kongresu. Dosedanji kongresi so bili na to temo v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Ohridu. Zanimivo je, da pri novačenju naši zdravniki le še redko najdejo podhranjenega novaka, kar je bil nekoč reden pojav. Zdaj zavračajo mlade fante na naboru, ker jedo preveč in ker jedo neprimerno hrano. Iz 'tega izhaja cela vrsta bolezni, ki so znamenje neustrezne prehrane: od bolezni srca in ožilja do sladkorne, če se temu pridruži še alkohol z nikotinom, pa še pomanjkanje telesne kulture, potem ni čudno, da so vojaški zdravniki vse bolj zaksrbljeni nad skromnimi telesnimi zmogljivostmi dela naše mladine. Največ pojemo Jugoslovani ogljikovih hidratov, ki predstavljajo 66 odstotkov našega jedilnika. Na vrhu je že od nekdaj kruh, sledijo krompir, testenine itd. Na račun takšne nepravilne prehrane pišejb zdravniki milijone dni bolniške ljudem, ki bi morali biti na vrhu svojih moči. Povejmo samo, da ima četrtina bosanskohercegovskih prebivalcev vsaj po eno kronično bolezen. Torej kar milijon oseb, ki jih tarejo prav tiste bolezni, ki izvirajo iz obilja prehranjevanja in neustrezne hrane: zamaščeno Zavist onemogoča razvoj / Zakaj strokovnjaki ne prihajajo v nekatere kraje Črne gore kljub izredno ugodnim pogojem - Odpor »domačinov«, ki bi radi »prišlekom« zagrenili življenje Po številnih posvetih in razpravah je republiški izvršni svet na svoji seji sprejel sklep o spodbujanju zaposlovanja kadrov v štirih najmanj razvitih občinah v Črni gori. Tako si je Plav »pridobil pravico«, da pod ugodnimi pogoji zaposli osem strokovnjakov, Savnik, Plužine in Kolašin pa po štiri. Ti kadri bodo prišli, so že tam, ali pa jih nemara tudi ne bo ... Naj ob tem navedemo še nekaj podatkov. »Gornji Ibar« iz Roža ja je razpisal natečaj za deset strokovnjakov, ki so ga objavili v številnih listih v Jugoslaviji. Rezultat — prišel je en strokovnjak, z drugim pa se še »pogajajo«. Kombinat volnenih izdelkov iz Bijelega Polja išče tehničnega direktorja za konfekcijo. Išče ga vsepovsod; rezultat — brez rezultata, v občinskem sodišču v Ulcinju je letos delal sodnik iz okrožnega sodišča Titograd — kot pomoč. Trikotaža in konfekcija (TIK) iz Titograda si je priborila več strokovnjakov pod izjemnimi pogoji. Lahko bi našteli še druge podobne podatke (kot na primer podatek o kolašinskih profesorjih), a kaže, da bo dovolj. Sredstva za spodbujanje so velika — za štiri najmanj razvite občine okoli 4000 dinarjev več kot znaša povprečna plača. V Rožaju ponujajo posojilo za stanovanje ali hišo, dogovorjeno plačo itd. V Bi-jelem Polju stanovanje (kraj si bo izbral strokovnjak sam), dogovorjeno plačo, za- iiobueha poslitev za tri leta ... Kljub vsemu pa je strokovnjake težko pripraviti do tega, da bi prišli. (Preden poskušamo odgovoriti na vprašanje, zakaj je tako, velja zelo jasno poudariti, da takšni orientaciji v resnici nimamo kaj očitati. Gre za razvoj, za jutrišnji dohodek, za zagotavljanje možnosti, da bi si ga pridobili že danes — jutri pa prav gotovo. In prav v teh očitkih je Iskati odgovor na vprašanje, zakaj strokovnjaki ne prihajajo. Ne Plužine, ne Savnik, ne Plav, ne Kolašin, kaj šele Bijelo Polje (ali kateri drugi od omenjenih krajev) ni več »bogu za hrbtom«. »Oddaljenost« strokovnjaka ne bi motila, prišli bi, zlasti pod tako ugodnimi pogoji. A ne prihajajo, ker vedo, kaj jih v teh krajih čaka — temu rečemo odpor; tista naša logika, po kateri tem »priseljencem« ne more hiti bolje kot nam »tukajšnjim«, domačim. In domačini si vsestransko prizadevajo, da bi »prišlekom« pripravili »dobrodošlico«, še zlasti pa, da bi jih čimbolj ovirali pri njihovi dejavnosti. Pri tem pozabljajo na marsikaj, najbolj pa na tisto, čemur pravimo razvoj. Razvoja preprosto ni brez kadrov. Je treba to komu dokazovati? Namesto dokaza naj vas spomnimo, kaj se je, na primer, zgodilo z »Iingoplastam«. če bi imeli dovolj kadrov, se najprej ne bi lotili te nič kaj poceni investicije, in drugič, ko so se je že lotili, se verjetno ne bi zgodilo, da bi »Lingoplast« propadel. Kot je že v navadi, se moramo tudi tokrat vrniti na začetek — k opredelitvi. Ta je jasna — razvoj, brez kadrov pa ni razvoja, ni dohodka, ni mogoče zagotoviti pravih možnosti za dohodek. In ko se takole vračamo k temu začetku (tu pa je v resnici tudi konec — pri teh temeljnih opredelitvah), dobijo vse stvari, tudi odpor proti prihodu »priseljencev« in drobne igrice »domačinov« prave razsežnosti in »barvo«. P. NIKOLIČ srce, visok krvni pritisk, sladkorna bolezen, bolezni ožilja, želodčne, ledvične bolezni itd. Skorajda ni dela telesa, ki ga ne bi mogli uničiti z nepravilno prehrano. V grobem ocenjena je naša hrana precej slaba ali celo nevarna. Pred leti so zdravstveni organi pregledali 32 vzorcev živil iz večjih jugoslovanskih mest in v 17 vzorcih odkrili preveliko količino pesticidov. Danes trdijo, da podoba ni bistveno spremenjena. V BiH pa se še posebej zavedajo tega, da imajo slab nadzor nad živili, saj jih le občasno pregledujejo. Zadnji pregled živil je bil prav tako porazen kot prejšnji: nekaj čez polovico živil ni ustrezalo predpisani kakovosti, našli pa so celo v hrani in jedilnem priboru strupe: arzen, svinec in živo srebro. V mesnih pločevinkah bi moralo biti vsaj pol vsebine iz mesa, drugo iz masti, vode in raznih dodatkov. Tržni inšpektorji trdijo, da bi morali imenovati te pločevinke vse drugače, samo mesne ne, kajti tako rekoč praviloma najdejo v njih okoli 25 odstotkov mesa, drugo pa so mast, zmlete kosti in kože, kite, voda in dodatki. Proizvajalci tako zavestno goljufajo ne glede na kazni. Potrošnik dobi predrago plačano pločevinko in dobi v resnici precej manj kalorij, kot obetajo bahavi napisi proizvajalcev na njej in oznaka prve kvalitete. Po predpisih bi sicer mo- Hitreje do stanovanja če bo vse steklo po načrtu, bodo v Vojvodini do kanca leta sprejeli družbeni dogovor o določanju meril za dodelitev posojil za stanovanjsko gradnjo pod ' ugonej Šimi pogoji. Gre za to, da bi delovnim ljudem z manjšimi dohodki pod ugodnimi pogoji omogočili, da bi vložili osebna sredstva in dvignili posojila za nakup, gradnjo ali adaptacijo stanovanja oziroma družinske stanovanjske stavbe. V osnutku družbenega dogovora pritegnejo posebno pozornost določila, ki govore o merilih za odobritev posojil, če dohodek na člana družine znaša 30 odstotkov od povprečnega neto osebnega dohodka na področju občine, lahko delavec dobi posojilo 25 let, brez pologa, obresti pa znašajo 1 odstotek. Drugo merilo določa, da mora dohodek na družinskega člana znašati 30 do 40 odstotkov povprečnega osebnega dohodka v občini, da bi delavec dobil posojilo na 22 let z dvoodstotnimi obrestmi in esetodstotnim pologom, če pa dohodek na družinskega člana presega 40 do 50 odstotkov povprečnega neto osebnega dohodka v občini, lahko delavec dobi posojilo na 18 let z dveodstotnimi obrestmi in 15-odstotnim pologom, piše novosadski Dnevnik. rali imeti vsi predelovalci hrane svoj laboratorij, v katerem bi nadzorovali kakovost svojih izdelkov. Ti laboratoriji so zelo redki, če pa so, so v njih slabi kadri, kajti slaba živila so nenehno v trgovinah. Dogaja se celo, da skozi ena vrata odnesejo iz trgovine izločena živila, ko pa inšpektor’ pokaže hrbet, jih vrnejo skozi druga vrata nazaj na police. Nobena kazen namreč ne dosega milijonov, ki jih tako proizvajalci prigoljufajo. V naši hrani je tudi veliko dodatkov, za katere predelovalec pogosto ne ve, ne iz česa so, ne zakaj jih dodaja hrani. Praviloma so to uvoženi dodatki, o katerih sp ne ve, ali sploh kaj izboljšajo hrano, ali so morda celo škodljivi. V Bosni in Hercegovini je prehrana še posebej velik problem. V tej republiki ni niti ene posvetovalnice za prehrano. Zdravniki se morajo za to smer specializirati v sosednjih republikah. Zato ni čudno, da prehrana ni ustrezna celo tam, kjer hi morala biti najprej. Družbena prehrana ne ustreza ne po kalorijah ne po sestavi, pripravljajo jo priučeni delavci. Tako ni čudno, da so v eni od sarajevskih šol odkrili, da dobijo otroci enkrat na teden za malico čokoladno ploščico z rumom. Prehrana v okviru ljudske obrambe je še posebej pomembna. Naši vodni viri so slabo zaščiteni pred okužbami in sevanjem. Na ozemljih, kjer bi se lahko najbolje vojskovali, imamo najmanj vode. Zato pripravljajo seznam prav vseh vodnih virov v Jugoslaviji, kar je prav gotovo obširno in pomembno delb ne le za vojne čase, temveč tudi v miru. Da ne govorimo o študijah in poskusih naše vojske o prehrani v posebnih okoliščinah. Naša armada s tem pomaga ljudem, ki živimo v miru. Doslej namreč nimamo organizacije, ki hi bila sposobna načrtovati prehrano narodov in narodnosti ter jo po potrebi tudi organizirati. Na tem področju smo si med večjimi potresi in poplavami nabrali šele prve izkušnje. Vojska nam bo spet enkrat priskočila na pomoč in bo izdelala tabele za prehrano po kategorijah za vsakogar: za dojenčka kot za nosečnico, za delavca kot za vojaka. Sami načrti so seveda premalo. Treba bo ljudi tudi prosvetljevati, da se bodo znali pravilno hraniti, da bo v njihovi prehrani dovolj vsega, pa ničesar preveč. Med prvimi spoznanji mora biti: ne živi se samo od kruha, zato bo treba na naših jedilnikih zmanjšati količine kruha, testenin in drugih ogljikovih hidratov. BOGDAN NOVAK Resnica iz preteklega časa Kontinuitete pri spremljanju gibanj gospodarstva Je pravzaprav konec v poletnih mesecih. September je tisti mesec, ko poskušajo nadomestiti zamujeno. V številnih gospodarskih centrih pri nas prav zdaj potekajo razprave o šestmesečnem stanju in poslovanju gospodarstva, a kar z dvema mesecema in pol zamude. V ilustracijo naj navedemo reški primer. Te dni ro v gospodarskem centru istrsko-primorsko-goranske regije nekajkrat ponovili ocene, da je gospodarstvo te regije preseglo lanski celotni dohodek kar za 46,9 odstotka, da se je povečala produktivnost, se zmanjšale zaloge končnih izdelkov, da je poravnanih več terjatev, da so. manjše izgube gospodarstva in podobno. Vse ocene so se vrstile v približno takem tonu — kot da bi šlo vse po maslu. Ne gre dvomiti o prislovični preciznosti avtorjev statističnih kazalcev in ekonomistov, ki jih strokovno komentirajo. Ti podatki so resnični, vendar Je to resnica »iz preteklega časa«. Takšno stanje so v gospodarstvu zabeležili pred dvema mesecema in pol, kakšno pa je v resnici danes, kaj se je spremenilo na bolje ali slabše, komu je uspelo splavati iz pogubne krize In komu je voz gospodarstva ušel po hribu navzdol, ne bi nihče od tistih, ki sodelujejo v razpravah o položaju gospodarstva, vedel povedati (izjema je morda tu In tam turizem, o katerem imamo tudi bolj sveže podatke). Nerazumljivo je, da ne moremo zagotoviti podatkov, ki bd pokazali pravo podobo o tem stanju. Tudi administraciji v gospodarstvu ni moč očitati, da bi še »na roko« urejala podatke in da bi zaradi tega zamujali- Le malo je še takih delovnih organizacij, ki ne bi uvedle tudi najbolj modernih računalniških sistemov. Podatkov je dovolj, vendar kaže, da leže prepisani in skrbno zloženi v kakem predalu- administracije, piše »Vjesnik«. Nepovabljeni botri Brezvestneži se lotijo marsičesa, da hi se dokopali do neupravičenega zaslužka. Tako na primer nekateri proizvajalci in trgovci s pohištvom preprosto spremenijo ime garnitur, da bi navidezno novemu izdelku lahko takoj zvišali ceno. Tako so Inšpektorji ugotovili, da je garnitura pohištva »Maja« kar čez noč postala »Jasna«. In se podražila za 2540 dinarjev. Garnitura »Andreja« se je preimenovala v »Marijo« in je z novim imenom za več kot 2000 dindarjev dražja, piše Borba. Nekaterim se celo ne ljubi, da Joi bili kar naprej botri. Zato preprosto zamenjajo blazine na naslanjačih in jih proglasijo za novo vrsto pohištva, in že je tu nova cena in nov zaslužek ... Kdo po zdravje v tujino Ne smemo se slepiti, da lahko na naših klinikah zdravijo prav vse bolezni, saj to ni uspelo še nobeni državi - Vedeti moramo, kaj lahko zdravimo doma Kdo se hodi zdravit v tujino, kam in zaradi česa, je bilo do nedavnega znano le ozkemu krogu ljudi. Okoli tega so se pletle razne zgodbe, veliko Je bilo tudi neresničnih, žal pa tudi precej resničnih. Lani so prav zaradi tega sprejeli vrsto predpisov, ki določajo kako naj bi pošiljali zavarovance na zdravljenje v tujino in kako naj bi bolniki uveljavljal: pravice, ki jim gredo od zdravstvenega zavarovanja zunaj države. Strokovna služba republiške skupnosti zdravstvenega zavarovanja Srbije in delegati v skupščini te skupnosti so sklenili, da poostre nadzorstvo. Ne le zato, da bi zajezili odhajanje na zdravljenje v tujino, temveč tudi, da bi preprečili zlorabljanje takih pravic. Uspeh zdravljenja neznan Eden od rezultatov te akcije je tudi natančno obveščanje delegatov o tem, kdo se hodi zdravit v tujino. Vendar pa vse to ne pomeni, da problemov ni več. Da bi laže ocenili, kaj smo dosegli, se ponudimo pri 6-me-sečni analizi o tem, koliko zavarovancev iz SR Srbije se je šlo zdravit v tuje bolnišnice. O tej analizi bodo delegati razpravljali na prihodnji seji skupščine republiške skupnosti zdravstvenega zavarovanja. Skupno število zavarovancev, ki so se šli zdravit v tujino, se je v primerjavi z lanskim letom zmanjšalo za dobro petino. Medtem koso izdatki za tako zdravljenje lani znašali 18 milijonov, so letos že porabili 35 milijonov dinarjev. Uspeh zdravljenja, ki je toliko stalo, pa žal ni znan. Na temelju seznama bolezni, zaradi katerih so naši bolniki romali čez mejo, bi lahko ocenili, da je za večino ljudi to potovanje v tujino pomenilo zgolj psihološko pomiritev. Na prvi pogled je to zelo humano. A mar /je tudi humano, da porabimo toliko denarja za ležanje (pogosto neuspešno) 300 ljudi in da velika večina bolnikov, ki ostajajo v državi, BORBA nima zagotovljenih niti najbolj minimalnih pogojev zdravljenja. Čeprav so naši zdravniki, kar zadeva strokovnost, na svetovni ravni, pa nimajo ustreznih možnosti za delo in tudi opreme jim primanjkuje. Skrivnost še ostaja, po kakšnih kriterijih izbirajo te »srečneže v nesreči«, ki se jim ponudi priložnost, da iščejo rešitve na znanih svetovnih klinikah. Beograjčani so najbolj številni med »pri-viligiranimi«. Od skupaj 357 bolnikov, ki so se v prvih šestih mesecih tega leta zdravili v tujini, jih je bilo 234 iz Beograda. Primat imajo tudi zaposleni v negospodarstvu 1172), 96 je delav. cev iz neposredne proizvodnje, 41 upokojencev, 26 študentov in dijakov, 20 kme-tijcev in dva obrtnika. Pomembno je tudi, da se je od 357 pacientov prvič zdravilo v tujini 172 ljudi, ostalih 185 pa je šlo v tujino po dvakrat ali večkrat. Podaljšanega zdravljenja (na predlog tujih ustanov) je bilo deležno 64 bolnikov in 121 bolnikov je šlo na kontrolni pregled v tujino. Prvi dogovori in predlogi Več prošenj za zdravljenje v tujini je deloma posledica nepoučenosti, katere storitve vse lahko nudijo naše bolnišnice. Vso pozornost zasluži dogovor radiološkega in onkološkega inštituta, naj bi pripravili gradivo o zdravljenju maliganih obolenj in z njim seznanili tudi ustrezne oddelke srbskega zdravniškega društva. Sklenili so še, da bodo zagotovili denar, ki naj bi ga prenesli na določeno zdravstveno ustanovo, njena dolžnost pa naj bi bila kontinuirano kupovati in razdeljevati ustrezna zdravila po bolnišnicah, ki se ukvarjajo z zdravljenjem maliganih obolenj. Dogovorili so se tudi, da se bosta urološka klinika v Beogradu in inštitut za nefrologijo v Nišu usposobila za presajanje ledvic. Navezali so sodelovanje s klinično bolnišnico »Dr. Zdravko Kučič« z Reke in v prihodnje bodo ledvični bolniki hodili namesto na kontrolne pre. glede v tujino v to bolnišnico. Zanimiv je tudi predlog republiške skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je 570 milijonov dinarjev namenila za opremo vrhunskih zdravstvenih ustanov, v katerih bodo zdravili kardiovaskularna in maligna obolenja. To so le nekateri od poskusov, da bi zavladalo pri teh stvareh malo več reda. Tako bomo vsaj vedeli, kaj je mogoče zdraviti doma in kdo mora res potovati v tujino. Ne smemo se namreč slepiti, da lahko na naših klinikah zdravijo prav vse bolezni, saj to ni uspelo še nobeni državi na svetu. O vseh teh problemih se bodo ponovno pogovarjali delegati republiške skupnosti zdravstvenega zavarovanja. Nedvomno smo doslej že precej naredili, a čaka nas še veliko dela. Akcijo bi morali še okrepiti in usmeriti v boljše opremljanje in usposabljanje zdravstvenih delovnih organizacij ter medicinskih delavcev, da bi bili naši zavarovanci doma deležni čim popolnejše zdravstvene zaščite, od preventive do najbolj zapletenega zdravljenja. BOJANA MARJANOVIČ ANTON KOLENDIČ: OZADJE NEKEGA ATENTATA OZADJE NEKEGA ATENTATA — OZADJE NEKEGA ATENTATA — OZADJE NEKEGA ATENTATAOŽADJE Božič spe t prehaja v napad Prepaden se sprehajam gor in dol po pisarni. Tla pisarne so pokrita z debelo perzijsko preprogo. Korakov ni slišati in hodi se mehko. Gor in dol. štirinajst korakov ... Takole sem se navadil, se spominjam, sprehajati v samici kaznilnice v Sremski Mitroviči. Mlad študent-komunist, še niti dvajset let nisem imel. Po mučenju med policijsko preiskavo in sojenju na »sodišču za zaščito države« — to je bilo leta 1935 — so nas dvanajst obsojenih komuni-stoy iz »makedonske skupine« prestavili v -zloglasno kaznilnico v Sremski Mitroviči. Predpisi so bili takšni, da smo prvih šest mescev prebili ločeni po samicah. Edini izhod je bil jutranje odnašanje »kihle« in umivanje, kar je trajalo vsega nekaj minut. Sicer pa ves dan brez knjige in brez pravice, da bi sedel ali legel na posteljo; ostalo je edino sprehajanje, gor in dol tiste tri metre, kolikor meri samica v mitroviškem zaporu. Navada iz kaznilnice Gor in dol in razmišljaš, sanjariš o našem komunističnem jutri. Kako sem to, kako smo vsi to sanjali in si predstavljali... In glej, zdaj spet hodim gor in dol žavljanov — potreben je družbeni -dogovor Predsedstvo zvezne konference SZDL Jugoslavije je razpravljalo o šolanju tujih državljanov v Jugoslaviji in se še posebej zavzelo za učinkovito razreševanje vprašanj v zvezi s šolanjem več tisoč mladih ljudmi iz več kot 100 neuvrščenih držav in držav v razvoju, osvobodilnih gibanj in drugih prijateljskih držav. Njihova navzočnost in njihovo delo v naši državi predstavlja specifično obliko sodelovanja Jugoslavije s temi deželami in gibanji, kakor tudi pomoč, ki Jo Jugoslavija dosledno nudi narodom, ki se še vedno bojujejo za svobodo, neodvisnost, samostojen in nemoten razvoj. Vprašanja s tega področja Je potrebno obravnavati v sklopu celotne mednarodne aktivnosti Jugoslavije, ki presega okvire bilateralnih odnosov s posameznimi državami, gibanji, partijami oziroma mladinskimi in študentskimi organizacijami. Mladi iz drugih držav, ki se šolajo v Jugoslaviji se vključujejo v celo vrsto druž-beno-političnih, ekonomskih in kulturnih dogajanj, kar narekuje stalno informativno, družbeno in politično delo z njimi, v katero pa se morajo vključiti vse organizirane socialistične sile naše samoupravne skupnosti. V prvem obdobju bivanja tujih študentov v Jugoslaviji naj bi se seznanili z najrazličnejšimi vidiki življenja pri nas, razvojem in sedanjo stopnjo razvoja našega samoupravnega sistema s posebnim poudarkom na seznanjanju z izobraževalnim sistemom oziroma samoupravnim organiziranjem in odločanjem na tem področju. Nujno je najti ugodnejše možnosti za štipendiranje, bivanje v študentskih domovih ter jim zagotoviti popolno zdravstveno zaščito, saj je to prvi pogoj za uspešen študij mladih iz prijateljskih držav. Predsedstvo zveZne konference SZDL Jugoslavije je mnenja, da je nujno vsa ta vprašanja urediti z družbenim dogovorom. Ravno tako je potrebno pospešiti že začeto delo koordinacijskih teles na ravni republik, pokrajin in federacije, ki bi sistematično in analitično spremljala problematiko s tega področja. Več pozornosti je potrebno posvetiti družbenemu in kul-tumo-zabavnemu življenju tujih študentov in jim omogočiti pridobitev turistično-re-kreacijskih ugodnosti, ki jih uživajo mladi Jugoslovani. Predsedstvo se je tudi zavzelo za Izboljšanje dela v klubih tujih študentov, ki so pomemben dejavnik družbene aktivnosti, a do sedaj niso vedno delovali v skladu z našimi zakonskimi predpisi. (PO TANJUGU) Razstava v Meblu NOVA GORICA — V galeriji Meblo začenjajo danes novo likovno sezono. Svoja dela bo postavil na ogled akademski slikar Zdenko Huzjan iz Ljubljane. Razstava bo odprta do 15. oktobra. Zbor delegatov TOZD založništva ln knjlgotrštva pri Gospodarski zbornici SR Slovenije organizira od 9. do 17. decembra 1977 III. SLOVENSKI KNJIŽNI SEJEM Pravico sodelovanja in razstavljanja imajo vse slovenske založbe, znanstvene institucije in druge družbene organizacije, ki se ukvarjajo z izdajanjem knjig, revij in gramofonskih plošč. Razstavljajo lahko na posebnih panojih ali na skupinskem panoju. Ob III. SLOVENSKEM KNJIŽNEM SEJMU bo organiziran tudi NATEČAJ ZA NAJLEPŠE OPREMLJENE SLOVENSKE KNJIGE. Prijave sprejema Organizacijski odbor slovenskega knjižnega sejma pri Gospodarski zbornici SRS, Titova 19, Ljubljana do 10. oktobra 1977, kjer dobite tudi vsa morebitna pojasnila (telefon: 23-951, int. 274). iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiir TISKARNA KRESIJA OZD za tisk in knjigoveška dela Ljubljana, Adamič Lundrovo nabrežje 2 vabi k sodelovanju delavce v priučitev za naslednja delovna mesta: 1. PRIUČENEGA MONTAŽERJA 2. STROJEPISKE NA IBM STAVNEM STROJU IZDELOVALCA MATRIC NA XEROXU VLAGALKE NA TISKARSKIH STROJIH KNJIGPVEŠKE DELAVKE 3. 4. 5. Od kandidatov, ki se želijo vključiti v našo delovno organizacijo pričakujemo, da so že delali na podobnih delih, vendar to ni obvezno. Interesenti za delovna mesta pod 1. naj Imajo tečaj za tehničnega risarja, pod 2. pa strojepisni tečaj in 1 leto prakse. Zaradi specifičnosti delovnih pogojev je zaželeno, da bi moški zasedli delovni mesti pod 1. in 3. Delo se sklepa za nedoločen čas in je enoizmensko. Za vsa delovna mesta je predvideno poskusno delo. Pismene prijave pošljite v 15 dneh na gornji naslov. Informacije so na voljo po tel. 324-743 ali se zglasite osebno. 6704 , i sg8gjEs«6pB8{M. Na Vipavskem nekaj pridelka manj, kakovost grozdja (in vina) bo dobra VIPAVA, 29. sept. — Vipavska vinska klet, ki posluje v sklopu TOZD predelava v Kmetijskem kombinatu Vipava, je naslednica najstarejše vinarske zadruge na Slovenskem. To so vinogradniki Vipavske doline ustanovili že 1894. leta in je imela precejšen pomen tudi za ohranjanje slovenstva v teh krajih. Toliko o zgodovini zato, da bo laže razumeti navezanost in odvisnost prebivalcev zgornje in spodnje Vipavske doline na vinogradništvo. VIPAVSKI VINOGRADI »Vipavec" zori IZBRANA FOTOGRAFIJA Pionirji na svoj dan LJUBLJANA, 29. sept. — Po konferencah pionirskih odredov, ko so pionirji pregledali svoje delo v preteklem šolskem letu in sprejeli nove delovne programe, so pionirji odhajali na izlete, prirejali športna tekmovanja, v letu praznovanja jubilejev pa niso pozabili tudi na našo revolucionarno preteklost. Pionirji četrtih razredov osnovne šole Komenda-Moste pri Kamniku so na dan pionirjev uredili okolico spomenika talcem v Kuharjevem borštu, kjer so izvedli tudi kratek kulturni program. Foto: Janez Zrnec KMETIJSTVO Se nam obeta brezmesno leto? V živinoreji se je nakopičilo toliko problemov, da že resno ovirajo nadaljnji razvoj reje živine ter klavniške industrije in seveda trgovine z mesom V živinoreji se je nakopičilo toliko problemov, da že resno ovirajo nadaljnji razvoj reje živine, klavniške industrije in trgovine, ki se ukvarja s prodajo mesa. Na tem področju namreč že dve leti čakajo na sistemske in ekonomske rešitve, ki pa jih še sedaj ni, čeprav je bil dogovor o razvoju agroživil-stva že podpisan. Razmere v živmoreji so sedaj take, da so rejci nezainteresirani za pitanje živine, klavnice pa delaje z izgubo. Da bi v proizvodnji rešili kar se rešiti da, se rejci preusmerjajo v mlečno proizvodnjo (spod-budnejše cene mleka), klavnice pa v predelavo mesa v konzerve in suhomesnate izdelke, ki je donosnejša od prodaje svežega mesa. Precej problemov izhaja že iz poljedelstva. Cene krme so proste, cene mesa pa zadržane. Zaradi tega so se škar- • V okviru poslovnih skupnosti na gospodarski zbornici Slovenije so se dogovorili o odkupnih in prodajnih cenah nekaterih kmetijskih pridelkov v ča-su od 20. septembra do 20. oktobra. Dogovorili so se, da bo odkupna cena krompirja znašala 2,din za kg, maloprodajna* cena 3,65 din, za ozimnico (v vrečah po 30 kg) pa 3,20 din. Odkupna cena jabolk (prvovrstna) znaša 5 din, 8,15 din v maloprodaji in 6,50 din za ozimnico. je cen že povsem zaprle v škodo rejcev, predelave in prodaje mesa. še bolj kot to pa moti nesorazmerje med cenami kmetijskih pridelkov. Svinina je dražja kot govedina, kar naj bi bila jugoslovanska posebnost. Cene mleka so sicer realne, kot je bilo rečeno na današnji seji, povsem nerealne pa v primerjavi s cenami mesa in drugih kmetijskih pridelkov. Podobnih primerov pa je v kmetijstvu še več. Do njih prihaja zaradi delnih rešitev oziroma »gašenja požarov«, medtem ko v tem trenutku nihče ne ve, kaj bo jutri doletelo rejce, predelovalce in trgovce na tem področju. V takih pogojih pa je, kot so poudarili, težko govoriti, kaj šele . urejati dohodkovne odnose, izpolnjevati zadane načrte ipd. Kako kratkoročno delamo na tem področju, pove tudi podatek, da naj bi s 1. oktobrom prenehale veljati premije za pitano živino, vendar je za zdaj znano le to, da so premije podaljšane še za mesec dni. To pa pomeni še najmanj mesec dni čakanja, in to v razmerah, ki so zelo kritične za nadaljnji razvoj živinoreje. Po njihovih podatkih se namreč hlevi hitro praznijo, rejci pa se preusmerjajo v druge bolj donosnejše posle. Zaradi tega opozarjajo, da bi se utegnila preskrba prebivalstva z mesom v naslednjem obdobju občutno poslabšati. Ko so razpravljali o letošnjem pridelku jabolk in krompirja, so opozorili na težave pri prodaji, še zlasti krompirja. Krompir je letos zelo dobro obrodil. V Sloveniji smo ga pridelali okoli 600 tisoč ton ali 15 odstotkov več kot lani. Po pokritju lastnih potreb so izračunal:, da bo v Sloveniji ostalo za prodajo še okoli 120 tisoč ton krompirja. Računajo sicer na izvoz, vendar kljub temu pričakujejo precejšnje težave pri prodaji, še zlasti, ker so dober pridelek dosegli tudi v drugih republikah. Pridelek jabolk je letos zaradi pozebe in toče za okoli 18 odstotkov manjši od lanskega. V Sloveniji naj bi pridelali okoli 1200 vagonov prvovrstnih jabolk (v Jugoslaviji 15 tisoč vagonov). Slovenske potrebe znašajo okoli 3000 vagonov namiznih jabolk in 1000 do 2000 vagonov jabolk za predelavo. Zaradi slabše letine bo letos potreben večji uvoz jabolk iz drugih republik. Opozorili so, da lahko pride do slabše založenega trga, ker je treba upoštevati, da je bila letos v Evropi za okoli 30 odstotkov slabša letina od lanske in da je že dovoljen izvoz 3000 vagonov jabolk. RAJKO OCEPEK Asfalt na slemenski cesti? Cesto ob neurju odnaša in ni prevozna — Kako bodo odločili delegati? Sežanska in bistriška občinska skupščina za ureditev 40 milijonov din SEŽANA, 29. sept. - Slemensko cesto v Brkinih, v katero je vloženih tisoče prostovoljnih delovnih ur brigadirjev iz vse Slovenije, ob nekoliko hujših neurjih voda dobesedno odnaša. Brigadirji so naredili svoje, zdaj pa je vrsta še na drugih. Seveda, če hočemo to cesto ohraniti m z njo odmaknjenim Brkinom dati tisto, kar smo obljubili. Torej povezavo z drugimi kraji, jim dati več življenja, jim pomagati iz spon zaostaloslti. govorili, da cesto rekonstruirajo (treba je narediti še nekaj propustov in opornih zidov, na mestih, kjer cesto odnaša) in asfaltirajo. Podporo sta temu dala tudi izvršna sveta občin, zdaj pa morajo odločiti še delegati. Najprej o tem, ali bodo. cesto rekonstruirali in asfaltirali, nato pa še o podpori oziroma garanciji za najetje kreditov za ureditev ceste. Ureditev naj bi namreč veljala 40- milijonov din in za to bi morali Sežančani najeti 20 milijonov kredita Bistričani pa 10. Preostalih deset milijonov bi dobili v obliki pomoči od republiške skupnosti za ceste (tri leta zapovrstjo po 2,5 milijona din) in iz obstoječega sklada za gradnjo slemenske ceste. Cestni skladi, ki naj bi najeli te kredite, jih bodo' vračali najmanj 12 let po 6 ali 7 odstotni obrestni meri. DUŠAN GRČA No, o tem ne gre dvomiti, kot tudi ne o tem, da se bodo delegati obeh skupščin (sežanske in bistriške) odločili, da dajo podporo oziroma- zagotovilo občinskim cestnim skladom, ki nameravajo najeti posojilo za rekonstrukcijo in asfaltiranje slemenske ceste. Asfaltna prevleka je namreč za enkrat edini način, kako narediti cesto trdnejšo odpornejšo in vseskozi prevozno. Ob hudih neurjih namreč ponekod postane tudi prevoznost ceste vprašljiva. Cesto kar odnaša, po neurju pa na njej ostanejo prave hudourniške struge. Letno to od obeh občinskih skladov za ceste (sežanskega in bistriškega) zahteva okrogel milijon dinarjev le za najnujnejša dela. Ce naj bi cesto uredili tako kot je treba, morajo na njo zdaj priti še stroji in asfalt. Zato so se na cestnih skladih načelno že do- GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE Potrebe so prerasle možnosti Gospodarsko razstavišče že dolgo ne služi več svojemu namenu tako, kot od njega združeno delo pričakuje - Kmalu razširitev razstavnih prostorov V celotni Vipavski dolini je sedaj okrog 1.400 hektarjev vinogradnikov, od tega okrog 300 v družbeni lasti. Največji vinogradniški kompleksi pa so v Biljanskih gričih, Ložah in Kromberku. Druge vinogradniške površine so v lasti zasebnih vinogradnikov, vendar od njih kar dve tretjini sodelujejo z vipavsko kletjo, ki bo odkupila letos od njih kakih 500 vagonov grozdja. Sodelovanje kooperantov z vinsko kletjo ima na Vipavskem dolgo tradicijo. V družbenih vinogradih pa bodo letos obrali okrog 200 vagonov grozdja in bodo tako v kleti predelali skupno okrog 700 vagonov sladkih jagod. Kakih 200 vagonov grozdja pa si bodo za lastno porabo obdržali vinogradniki. Vremenske nevšečnosti so letos »pobrale« kakih deset do petnajst odstotkov pridelka. Vendar pa na srečo vsaj na Vipavskem kvaliteta grozdja ni prizadeta. Zato lahko iz vipavske kleti, ki je »požela« na letošnjem vinskem sejmu v Ljubljani za svoja vina kar štiri velike zlate medalje, eno zlato, dve srebrni medalji, njihov merlot predlanskega letnika pa je osvojil naslov šampiona, tudi od letošnjega pridelka pričakujejo kvalitetno vino. Po količini bo približno enako belega in rdečega. Med belimi vini bo največ Vipavca, rebule, malvazije, laškega rizlinga in pi-nele, med rdečimi pa merlota, barbere' in kabameta. S skupnim nastopom članic SOZD Frukta, ki združuje delovne organizacije s področja agroživilskega kompleksa severne Primorske, v njej pa so tudi TOZD iz Hrvatske in BiH, naj tol si vipavsko vino utrlo pot v vse večje jugoslovanske potrošniške centre. Doslej pa smo vipavska vina pili predvsem Slovenci. Trgatev na Vipavgkeon se bo razmahnila konec tega tedna. Takrat bo najbolj živahno tudi v vinogradih devetih vinogradniških skupnosti, ki so jih ustanovili zasebni vinogradniki. Tudi te skupnosti so velika značilnost vipavskega vinogradništva. Prva je bila pred devetimi leti ustanovljena skupnost na Brjah. Sedaj pa je takih skupnosti, v katerih so vinogradniki združili 594 parcel na osnovi komasacije, že devet, pripravljajo pa še nove. Sedaj delujeta po dve taki skupnosti v Brjah, Velikih žabljah in Braniku, po ena pa v Dornberku, Podragi in Gradišču. Skupaj imajo skupnosti 103 hektarje rodnih vinogradov. Predstavniki vinske kleti, kooperantov in obrata lastne vinogradniške proizvodnje, ki sestavljajo vinogradniški odbor, so že določili letošnje odkupne cene grozdja, ki pa so zgolj akontacija, saj bo dejanska odkupna cena znana šele tedaj, ko bo vino letošnjega pridelka grozdja prodano. Za kilogram posamezne vrste grozdja, ki bo vsebovalo normalno stopnjo sladkorja, bodo ob prevzemu grozdja plačali kooperantom naslednje akontacije: za grozdje, ki ga daje merlot in barbero 9,50 din, za kabernet in zelen 10 din, za rebulo, pinelo in laški rizling 8,34 din ter za kilogram grozdja, iz katerega bodo stisnili malvazijo in tokaj, 6,97 dinarjev. BRANKO PODOBNIK Kdaj bo Drava čista? MARIBOR, 29. sept. — Problem onesnažene Drave je v Mariboru vsak dan bolj pereč. Ob dograditvi jezu hidroelektrarne Srednja Drava I v Melju je bil zgrajen na levem bregu Drave kanalski kolektor, problem odplak pa na desnem bregu še dosedaj ni bil rešen. Tako nekateri industrijski obrati spuščajo svoje strupene odplake kar v reko (na sliki). Foto: Bogo Čerin Nekaj kritik ob koncu sezone Te misli in opazovanja niso omejena le na poletje. Na primer: na Vogel prihajajo večje skupine turistov, med njimi tujcev, mladina. Zabavajo se z metanjem kamenja v dolino in z valjenjem skal po strmini, ki se s hruščem in truščem razbijajo v gozdu pod Rjavo skalo. Nikogar ni, ki bi jim dopovedal. da to ni prav, da se s tem plaši divjad in ogroža morda planinca ali lovca, ki gre po stezi ob vznožju Rjave skale. Ni niti table z napisom, ki bi prepovedovala metanje kamenja — in tudi odpadkov — po bregu. V teh letih kar stoji hotel, za to še ni bilo priložnosti, kajne? Turisti se zanimajo tudi za cvetje. Opazoval sem jih, Nizozemce, Avstrijce, ki so nekatere rastline ruvali v šopih in s koreninami Zopet nikjer nikogar, ki bi to preprečil, nobene table, ki bi opozarjala, da manjka le še malo, pa bo tudi na Rjavi skali in okolici puščava brez zelenja, če bo šlo tako naprej brez občutka za čuvanje narave. Seveda, doma tega ne smejo, pri nas pa verjetno lahko.. . In druga žičnica, na Kanin. Značilen pojav je neurejena okolica postaj. Ze začetna postaja je še v stilu nedokončanega gradbišča. Pred leti je postajo C odnesel plaz in zgradili so novo, potrebna so bila obsežna dela, ki pa so sedaj dokončana. Vendar okolici nihče ni popravil vzgleda, kot, da se bodo delavci zdaj zdaj vrnili na delo. V vrtačah, po ruševju, po grapah vidimo iz gondol kupe pločevine, lesa, žične vrvi itd, kot je to pustil plaz in kot so to odvrgli delavci. Vse kot po bitki!. In postaja D pri restavraciji, ki stoji že nekaj let. če ni snega se ni upati iz hiše! Polomili si boste noge na lesenih stebrih, deskah, sodih za nafto in katran, na žicah in žičnih vrveh, ki so jih zavalili kar ob zid ali pa leži vse to po bližnji in daljni okolici. Ostanki pač Kanina ne kmse, tudi ko pokrije sneg večino tega, še mnogo reči ovira gibanje. Prostor za taborjenje na Vinici je na lepem prostoru, Kolpa je mirna, ne pregloboka, topla. Zal je počasna in od časa do časa se prav pri stopnicah v vodo pojavijo pene, ki niso prav privlačne za kopanje. Odkod? Morda vzdolž toka kdo pere ali pa pritečejo pene po kanalu iz umivalnice in stranišč po najbližji poti do najbližje vode? Z druge strani tabornega prostora namreč priteka izpod restavracije smrdeč kanal, se vije med šotori zopet v vodo, kjer se ljudje kopljejo in pomivajo posodo. Jih tc ne moti? Pravimo, da je Kolpa še čista. Tu tega ni videti, morda na hrvaški strani. Morda je to malenkost, vendar celota sestoji iz malenkosti. Hotel lahinja v Črnomlju. Rezerviramo sobo že pred nekaj dnevi. Pridemo popoldne, dobimo ključ in stopimo v sobo. Tla pod nogami se udro, na drugem koncu sobe se tla dvignejo! Kaj je to? Stopim na preprogo, pod nogami se mi zopet udre. Parket v sobi je ves razkopan, deščice plešejo vsaka po svoje, veliko jih manjka. Le preproga. ki jih prekriva jih še malo drži na mestu. Nevarno je hoditi po sobi, lahko bi si izvil gleženj. »Pripravljena« soba ima popoldne še poln pepelnik od prejšnjega gosta, od prejšnjega obiskovalca mokro brisačo in umazano kopalnico. In to za ceno hotela B kategorije! Tudi glasni in sočni prepiri med uslužbenci hotela Bela krajina, na prihajajoče goste ne vplivajo ravno vzpodbudno. Posledica tega je, da si morajo gostje zjutraj v zajtrkovalnici sami zla- gati stole z miz in ne vedo ali bodo dobili zajtrk ali ne, natakar pa na vprašanja sploh ne odgovarja. DUŠAN NOVAK, Ljubljana Zadnji kriki iz savane Povod, da vam pišem je predvajanje italijanskega filma »Zadnji kriki iz savane« v kinematografu Komuna. V* sporedu-vsebini, ki je pripisana kot vabilo za ogled (prepoved mladini do 15. leta!) je navedenih nekaj samovoljnih zaključkov, ki pa jih ne bi ponavljal. Stvar je namreč v tem, da smo danes ob razgovoru po vprašanju organizacije OOZSMS v KS Nove Jarše (sem predsednik KK SZDI.J razpravljali o vsebini filma in hkrati ugotoviti, da je v filmu nekaj scen izrednega »nasilja« p barvni tehniki, izjemno plastični, skratka imaš občutek, da je poanta filma kot sredstva za verjetno visok finančni uspeh, ravno na teh scenah. Ob 1. maju 1976 sem bil z nekaj kolegi v Stockholmu in tam smo ta film videli. Bil je predvajan z uvodom, ki je bil podan na odru pred platnom in začuda, v vsebini ni bilo nekaterih že omenjenih scen nasilja-zverstev nad člove-kom-živaljo!, oziroma scene kastracije niti celotna pojedi. ne levje družine s slučajnim potnikom. Bilo pa je nekaj več »spolnih« scen, ki pa jih ne bi mogel vrednotiti s pornografijo niti sedaj opisati, čeravno se je vseskupaj gledalo brez zgražanja oz. določenega stresa, če to tako ovrednotim. No, ta film sta videla dva naša mladinca, danes pa sem si ga ogledal še sam. Ta dva sta namreč tudi sprožila razpravo o tem, kako in kakšen je vzgojni-moralni pristop in rezultat ob gledanju tega filma, ki ima sicer komentar in to mestoma dober. Vendar pa fabula le ni tako opravičljiva in po mojem povsem zgrešeno, da se predvaja mladim med 15 in 18 letom, ko ga morda sam ne bi dovolil s spornimi scenami sploh predvajati. Morda ne bi bilo oportuno, da se razpišete o umetniškem-kulturnem poslanstvu takšnih filmov v naši samoupravni socialistični družbi, oziroma, ali je to tudi kaj, kar sliši k osebni svobodi in humanem statusu človeka. LEOPOLD KOS Ljubljana K U PO N za pravno posvetovalnico »Dela« s JAN V- 2ul se|)t' — D? začetka slovenskega kongresa ZK bo na Gospodarskem raz-. ' Llub|Ja»I uresničen prvi del obsežnega programa razširitve razstavišča. Dogra- »ega koncIpSGR:1ga ^ Iniciativni odbor je pregledal načrte in stanje na osrednjem slovenskem razstavišču in ugotovil, da že dolgo ne služi več svojemu namenu tako kof od njega združeno delo pričakuje. Obisk se od sejma do sejma povečuje, razstavlja vse več organizacij združenega dela, svoje izdelke kaže vse več tujih firm, sklepa se več in več poslov, vendar razstavišče tehnično ne prostorsko ni več doraslo za organizacijo vse številnejših srečanj gospodarstva. * Sporazum o interesni skupnosti Samo razstavišče ima premajhno akumulacijo, saj je stisnjeno na komaj osem tisoč kvadratnih metrov neto površine in nima ustreznih tehničnih naprav za boljšo organizacijo sejmov in drugih prireditev. Tako samo ne more razvijati svojega poslanstva v imenu združene- ga dela, ki potrebuje sodobno organizacijo in več prostora. Majhne dograditve, kot je bila letošnjo pomlad dvorana A2, dvorana v Gornji Radgoni, ne morejo več zamašiti vrzeli. Zato je iniciativni odbor predlagal ustanovitev interesne skupnosti »Gospodarsko razstavišče«, v kateri je zaenkrat združilo svoje interese Gospodarsko razstavišče samo, Gospodarska zbornica Slovenije in Mercator. Najprej dvorana B Program razvoja razstavišča je dokaj bogat, toda v ospredje sili dokončanje dvorane B. Sedaj ima dvorana, ki so jo začeli graditi pred leti, dve etaži, vendar sta brez vse opreme, celo brez sanitarij. Po načrtu pa naj bi bilo v drugi kleti skladišče, strojnica in zaklonišče, v prvi kleti razstavni prostor, carinsko in manipulativno skla- dišče, v pritličju razstavni prostor, ki ga bo moč preurediti za različne prireditve, v prvem nadstropju bodo poslovni prostori za stalne razstave, v drugem nadstropju pa informativno poslovni center. Z dograditvijo na pol zgrajene dvorane naj bi razstavišče takoj, do pomladi, pridobilo vrsto prostorov, ki naj bi omogočiji boljše tehnično poslovanje razstavišča in nekoliko razširilo razstavne prostore oziroma prostore za druge prireditve. Načrt — 30.000 kvadratnih metrov V generalnem načrtu razvoja celotnega kompleksa pa je predvideno seveda veliko več kot le v tem omejenem, parcialnem. Med večjimi in novimi pridobitvami naj bi bil predvsem poslovni hotel A kategorije s približno 300 ležišči (da se ne bi razstav- ljalci v času sejmov vozili spat a Brežice!), zgradili naj ; bi dve stolpnici z 18.000 kvadratnimi metri prostorov za gospodarske organizacije, zgradbo Akademskega kolegija pa naj bi preuredili v dom gospodarstva, v poslovno hišo, kjer naj bi našla svoj prostor predvsem vsa predstavništva. Tu naj bi bila še parkirna hiša s štirimi etažami in splet podzemnih komunikacij, ki naj bi vse te prostore med seboj povezoval Drugi del načrta predvideva zazidavo vzhodnega dela. Uredili naj bi kompleks med Vilharjevo im Linhartovo cesto, vse do stanovanjskih blokov v Savskem naselju. Tu naj bi nastalo 200.000 kvadratnih metrov urejenega prostora, na katerem naj bi stale mešane zgradbe — spodnje etaže naj bi bile namenjene poslovnim dejavnostim, razstavnim prostorom, trgovinam, zgornje pa stanovanjem. Takšen razvoj razstavišča je že v družbenem planu mesta in republike. ‘ JOŽE VETROVEC čtaiprostorf _ Leva stran je novi, Slovenijales, desna pa dokončana dvorana B z nekaterimi nujnimi spremljajo- glinopor sodobno embaliran v vrečah po 60 litrov ponovno v prodaji — izboljšana kakovost — glinopor E — izboljšana kakovost vreč glinopor nasutja-glinopor tlaki-glinopor omoti Glinopor je ponovno v prodaji v vseh poslovalnicah Kurivo-prodaja. Gramexa, Standard-investa, Dom Smreka in Kovinotehni. gradbeno podjetje stavbar maribor glinopor DELO ★ IV. — stran 11 LJUBLJANSKI KOMUNISTI Še več aktivnih V. Hafner: Prizadevanja za vključitev vseh »opazovalcev« — Informiranje LJUBLJANA, 29. sept. — Na današnji seji mestnega aktiva komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev je tekla beseda o uresničevanju zakona o združenem delu in dejavnosti aktivov komunistov delavcev pri tem, ter o pripravah na volilno konferenco osnovnih organizacij in organov ZKS v Ljubljani. Sekretar komiteja mestne konference ZKS Ljubljana Vinko Hafner je najprej orisal prehojeno pot, nato pa nakazal smernice nadaljnjega dela — izpolnjevanja našega samoupravnega socializma. Opozoril je, da je bila do zdaj večina delavcev premalo aktivna pri samoupravni preobrazbi. Približno ena tretjina jih je res aktivnih in to je uspeh, toda prizadevati si je treba za korak naprej in vključiti tudi tiste, ki so bili do zdaj praktično le opazovalci. »Eden poglavitnih vzrokov njihove pasivnotsi je premajhna informiranost. Delavce je treba idejno politično izo- braziti in seznaniti s vprašanji o katerih odloča, da bo lahko pravilno odločal«, je dejal Vinko Hafner. Udeleženci seje so namreč opozorili na težave, ki izvirajo ravno iz nezadostne se-znanosti delavcev, pa tudi nekateri osnutki zakonov in samoupravnih sporazumov, o katerih delavci odločajo, kot so poudarili, pogosto niso dovolj razumljivo napisani. Na seji so izvolili člane in predsednika sekretariata mestnega aktiva komunistov delavcev neposrednih prolzva-Jelcev. Predsednik je delavec Ljubljanskih mlekarn Andrej Perko. Tudi jesen ni, kot nekoč LJUBLJANA, 29. sept. — Čeprav Jesensko sonce že precej skopari s toploto, se okrog pol-dneva še da posedeti na sončni klopci v parku, zlasti če grejejo še spomini na bolj tople jeseni, ko je sonce grelo še vse drugače kot danes ... Klepet preganja osamljenost in osvežuje bolj od svežega zraka. Stokrat premlete »novice« dobivajo nove podrobnosti, razsežnosti in oblike. Foto: Janez Pukšič OBČINSKI IN MESTNI STATUTI Odpravljanje nejasnosti Izvirne pristojnosti tudi po spremembah statutov ostanejo občinam - Mestu le vprašanja skupnega pomena LJUBLJANA, 29. sept. — Osnutki sprememb in dopolnitev občinskih in mestnega statuta, ki bodo do 15. oktobra v javni razpravi, prinašajo razmejitve pristojnosti občine in mesta, nekatere spremembe v določbah ali odpravljajo nejasnosti v starih statutih. O teh novostih smo povprašali bežigrajskega delegata za mestno skupščino, Nika Abrahams-berga. »S spremembami in dopolnitvami smo hoteli odpraviti napake starih statutov in posamezne določbe uskladiti z ustavo in zakonom o združenem delu. Pri tem smo hoteli biti čim bolj jasni, da ne bi prišlo do nesoglasij, kaj VMM NIKO ABRAHAMSBERG — »Novi statuti bodo odpravili nejasnosti.« Foto: J. Zrnec je pristojnost občine in kaj mesta. Najprej smo morali razčistiti nejasnost iz stare, ga statuta, kaj sploh je mesto: ali je mesto mišljeno kot urbana celota ali kot skupek vseh občin. Novi statut natančno določa, da se ljubljanske občine združujejo v mestno skupnost Ljubljana kot posebno družbenopolitično skupnost, ki temelij na samoupravljanju in oblasti de. lavskega razreda in vseh delovnih ljudi.« »Kar se tiče pristojnosti, izvirne še vedno ostajajo v občinah in so naštete v statutih. Določene zadeve, take, ki bi jih občani v posameznih občinah težko reševali sami in ki so skupnega, pomena za vse, pa občine z dogovorom poverijo mestu, ki bo tako vodilo enotno politiko za vse mesto. To so skupne zadeve na področju gospodarstva, prostorskega urejanja mesta, varstva oko. lja komunalnega, stanovanjskega in cestnega gospodar- stva, prometa, družbene dejavnosti, ljudske obrambe in družbene samozaščite, notranjih zadev, javnega pravobranilstva in sodnika za prekrške, inšpekcijskih in geodetskih zadev ter kadrovske politike. Vendar se mestni statut ni spuščal v pristojnosti občin v primerih, ko te nekatere zadeve s teh področij lahko na svojem območju same rešujejo.« »V zadevah, ki so posebnega pomena za mesto, pa na podlagi soglasja delegacij vseh občin odloča zbor občin, tako da ostaja usoda mesta le v rokah vseh občanov Zbor občin kroji srednjeročne lin dolgoročne plane razvoja mesta, njegov ur. b artistični program in načrte, predpise o plačevanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, o urejanju prispevkov, ki jih mestu plačujejo dielovni ljudje,« je dodal Niko Abrahamsberg. V čem še obstajajo nejasnosti v statutih? »Za nekatere samostojne organe mesta, kot sta javno pravobranilstvo in sodnik za prekrške, je bilo dogovorje. no, da svoje funkcije opravljajo na nivoju mesta, ker ni posebnih razlogov za to, da bi delovali v občinah. Vendar občinski statuti, ki so v naštevanju svojih organov sledili ustavi, omenjajo tudi te organe kot občinske, ne predvidevajo pa načina njihovega finansiranja. Pri tem pa bi poudarili, da so statuti šele v osnutkih, v katerih ni še nič dokončnega.« Katere pa so novosti v skupščinskem delegatskem sistemu? »Spremembe so v zborih de’egatov za mestno skupščino. Zbor občin bo sestavljen po paritetnem načelu, kar pomeni. da bo vsaka občina zastopana z enakim številom delegatov. Zbor združenega dela ostaja tak kot prej, s tem, da delegate v zbor ZD RDEČI KRIŽ Pomoč v stiski Za desetino več krvodajalcev - Ljubljančani so za solidarnostne akcije LJUBLJANA, 29. sept. — Mestna organizacija Rdečega križa Ljubljane je v prvem letošnjem polletju sipet dokazala, da je izredno pomemben dejavnik, ko gre za pomoč sočloveku v stlsld. Tako so bile na primer krvodajalske akcije, ki so jih organizirali letos, zelo uspešne, saj se jih je v ljubljanskih občinah udeležilo kar 13.638 krvodajalcev, kar je 10 odstotkov več kot so predvidevali. Kot nam je povedala sekretarka mestne organizacije Rdečega knža Anica Gašperič, so bili uspešni tudi pri zbiranju oblačil. Ljubljančani se, kot kaže, radi odzovejo solidarnostnim akcijam, saj so letos darovali že okrog 50 ton oblačil, odej in podobnega materiala. S tem so okrog 200 Ljubljančanom, ki so zaprosili za pomoč, pomagali prebroditi stisko, nekaj pa so odstopili tudi trinajstim manj razvitim občinam v republiki, v katerih je Rdeči križ zbral premalo oblačil, da bi lahko pomagal vsem tistim, ki so zaprosili za pomoč. Izjemno skrb posveča Rde 6i križ tudi zbiranju starega papirja, toda pri tem imajo težave, saj jim »v zelje« ho- dijo nekatere šole. Čeprav so se že leta 1974 v okviru republiške konference SZDL dogovorili, da bo zbiranje starega papirja trajna akcija Rdečega križa, se še vedno dogaja, da potem, ko Rdeči križ opravi vse organizacijsko pripravljalno delo, pripravljeni ‘ papir odpeljejo šole, ka na ta način zbran denar porabijo za izlete. Tako na primer v lanski akciji zbiranja starega papirja v krajevni skupnosti Posavje, čeprav so krajani pripravili papir, ni Rdeči križ zbral niti kilograma papirja. Nedvomno bi bilo torej treba narediti tudi nekaj v tej smeri, da bi nekatere šole, bi so pri takem delu zelo aktivne in nočejo slišati opozoril Rdečega križa, spoštovale dogovor iz leta 1974, saj konec koncev Rdeči križ pomaga tudi otrokom iz socialno šibkih družin in jim omogoča letovanja na morju. ,.. UILJANA D JERIC delegirajo skupine delegatov Iz posameznih področij, npr. gozdarstva, kulture, zdravstva itd. Največja sprememba pa bo v načinu delegiranj«. za družbenopolitični zbor. Po novem delegate zanj ne bi volili več direktno kot delegate za ostale zbore, pač pa bi Jih občinski družbenopolitični zbori na sejah občinskih skupščin delegirali vsakokrat posebej za sejo mestne skupšične.« BARBARA GUČEK KS Hinko Smrekar praznufe LJUBLJANA, 29. sept. — V počastitev krajevnega praznika prireja krajevna skupnost Hinko Smrekar jutri ob 16. uri na območju industrijske cone (toplarna) združeno vajo »jesen 77«, v kateri bodo sodelovale enote civilne zaščite, tabornikov, športna društva. Rdeči križ in gasilska enota Zgornja šiška. Ob 18. uri bo na ploščadi TVD Partizan v Spodnji šiški zaključna prireditev. Slavnostni govronik bo predsednik občinske konferenco SZDL Stanko Hvale. Na proslavi bodo zaslužnim krajanom podelili priznanja OF, predali brizgalno gasilskemu društvu iz Zgornje šiške in razvili prapor Zveze rezervnih vojaških starešin krajevne skupnosti Hinko Smrekar. Sledil bo kulturni program, v katerem bosta nastopila pihalni orkester Ljudske milice in partizanski pevski zbor iz Zgornje šiške. V primeru slabega vremena bo zaključna prireditev v dvorani Ljubo Šercer (Drenikova 32). V okviru mladinskega memoriala Hinko Smrekar bo v soboto ob 9. uri na štadionu Ljubljana-šiška še turnir balinarskih športnih klubov, ki se ga bo udeležilo 8 ekip. L. Dj. CICIBANOVE URICE Del vrtca za vse Delo z otroki, ki niso v vrtcih, se uveljavlja — Pomoč interesnih skupnosti LJUBLJANA, 29. sept. — Tudi predšolski otroci, ki ne obiskujejo vrtcev, naj bodo deležni vsaj delčka vodenega vzgojnega dela ali vsaj ene od oblik dela v vrtcih. Takšno vodilo so sl zadale občinske zveze prijateljev mladine v Ljubljani. To pa bo tudi njihov letošnji prispevek k tednu otroka, ko bodo pričeli z načrtovano akcijo za vse leto naprej. V marsikateri krajevni skupnosti oziroma v vrtcih, ki so na njenem območju, so se oblike dela z otroki, ki niso v vrtcih že uveljavile. Otroci v vrtec enkrat tedensko po urico do dve radi prihajajo. Te cicibanove urice so se priljubile tudi staršem. Drugje za delo z otroki ni bilo volje ali pa tudi ne odziva staršev. Zato je vse skupaj že v povojih zamrlo. Da se tudi sedaj ne bi to zgodilo, bodo občinske zveze prijateljev mladine prihodnji teden povabile na sestanke predsednike društev ZPM, kjer teh društev ni pa predstavnike krajevne konference SZDL. Na njih se bodo pogovorili, kako se naj lotijo dela z otroki v krajevni skupnosti. Seveda bodo morali pri tem poiskati pomoč vseh, ki bi lahko kakorkoli sodelovali. Vrtci bi naj bili prvi, ki so dolžni ponuditi roko, v vsaki krajevni skupnosti se pa najdejo tudi ljudje, od gospodinj, učiteljev, patronažnih sester in drugih, ki bi bili pripravljeni delati s predšolskimi otroki. Na sestanke bodo povabili tudi predstavnike delegacij samoupravnih interesnih skupnosti, ki imajo v svojih programih zapisano delo s predšolskimi otroki, so pa zanje doslej malo storili. Telesna kultura, kulturna skupnost, otroško varstvo in delno tudi izobraževalna skupnost bi pri tem lahko še marsikaj prispevali. Tudi denar, ki je bil doslej vedno prepreka, sedaj ni več problem. Samoupravna Zanimiva razstava v salonu Arkade Narodni muzej obvešča, da bo ogled zanimive razstave »Grafične interpretacije Rubensovih slik« v salonu Arka de na Trgu osvoboditve 18 v petek 30. IX. In v soboto 1. X. 1977 brezplačen. Na sliki: Izvirna Rubensova ujedanka »Starka s svečo«, ki je nastala okoli leta 1620. Grafični Ust je iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje. Interesna skupnost otroškega varstva da denar za vse oblike dela z otroki, ki niso v vrtcih, vendar le, če so te organizirane. Za vse, ki bodo v krajevni skupnosti pripravljeni delati a otroki, ter pa aktiviste društev prijateljev mladine, bodo organizirali tudi seminarje. Na njih se bodo pogovorili o konkretnih oblikah in metodah dela, ki jih lahko organizirajo v posamezni krajevni skupnosti. Oblike dela s predšolskimi otroki bodo odvisne od tega, ali so v krajevni skupnosti otroška igrišča, telovadnice, vrtci ali drugi prostori. MIHAELA ŽITKO MIMOGREDE Smetarji na bolniški LJUBLJANA, 28. sept. — Prebivalci Šentvida, Polja, Viča, Kosez in morda še drugih delov Ljubljane, te dni zaman skušajo spravi-sti odpadke v posode za smeti ob robovih pločnikov. Ti so polni. Tako so v Kosezah zadnjikrat pobirali smeti pred sedmimi dnevi m so se polnim posodam pridružile še številne plastične ali papirnate vrečke, stari lonci in zaboji polni odpadkov. Prebivalci Kosez so se že navadili, da jim »smetarji« praznijo posode le dvakrat te densko, da jih ne izpraznijo posod, če so polne le do polovice, vendar so sedaj upravičeno slabe volje. In kje je vzrok? Pri Komunalnem podjetju Ljubljana, TOZD Javna higiena in ceste smo zvedeli, da je prvi krivec za to njihov avtomobil za odvoz smeti, ki je v soboto do poldne obstal zaradi okvare. Velike težav* pa imajo tudi s delavci, saj jih je trenutno — kot pravi vodja odvoza Drago Perič — od 150 zaposlenih kar 60 na bolniškem dopustu. Tako spremlja voznika avtomobila namesto štirih le en delavec, ki pa seveda ne more vsega dela opraviti sam. Zagotavljajo, da se bodo te dni razmere spremenile, da se bodo delavci vrnili z bolniškega dopusta, v nasprotnem primeru pa bodo, če bo potrebno, smeti odvažali tudi ponoči. Obljubljajo, da bo do tokrat pobrali tudi vse smeti, ki so jih stanovalci naložili ob posode. S.V Tržne klopi se praznijo Na tržnicah po Sloveniji manjše ponudbe • Nekatere cene »poskočile« LJUBLJANA, 29. sept. — Sobo* čani danes še malo niso Dili zadovoljni z Izbiro na svoj! tržnici, saj je bilo v glavnem mogoče dobiti le papriko po 8 dinarjev, solato po 12, zelje 7; od sadja pa grozdje po 15, hruške 14 in jabolka po 6 dinarjev kilogram. Cene si je zapisal Ivan Gerenčer. Nič bolje ni bilo v Kopru. Bolj ko postaja hladno, manj je izbire, pa tudi branjevk. Danes so zahtevale — kot pravi Dušan Grča —- za kilogram paradižnika in pese 8 dinarjev, paprike 14, bučk 20, kumaric 6, čebule in ra-diča 10, krompirja 7, stročjega fižola 16 tn endivije prav tako 16 dinarjev. Od sadja so imeli naprodaj smokve po 10 In grozdje po 14 dinarjev kilogram. Sonja Vraz je bila na ljubljanskem trgu. Stojnic z zelenjavo je bilo manj kot navadno, izbira pa je bila kljub temu dokaj dobra. Lepo endivijo je moč dobiti po 10 dinarjev, 2 ali 4 din več stane glavnati radič, cena lepe cvetače je poskočila od 24 kar na 30 dinarjev, luščeni sveži fižol prodajajo po dobrih 30 din, kumare po 7 in 8, dovolj je še paprike po 7 in 8 dinarjev, paradižniku pa so prodajalci dvignili ceno celo na 10 in 12 dinarjev za kilogram. Tud* sadje ne manjka. Za kilo grozdja je treba odšteti od 12 do 18 dinarjev, sliv od 8 do 12, jabolk 6 do 10, smokev 20, banan 10, hrušk od 12 do 16 dinarjev kilogram. Majda Štruc pravi, da tudi mariborska tržnica ni bila danes najbolje založena. Nekaj cen: solata je naprodaj od 8 do 20 din, radič je po 10 din kilogram, zelje 6, paradižnik od 6 do 10, paprika 7, čebula 10 ln česen po 50 dinarjev kila. Dovolj je kostanja, ki je naprodaj od 10 do 15 dinarjev kilogram. Jabolka so od 7 do 9 din, slive 14, hruške 10. Manjša ponudba gob je dvignila tudi ceno — za kilo iurčkov je bilo treba odšteti kar 130 dinarjev. Peter Romanič je pohvalil novomeško »Dolenjko«, ki na živilskem trgu prodaja ozimnico: jabolka od 4,80 do 6,40 dinarjev, krompir po 3 ln čebulo po 6 dinarjev kilo-gram. Blago pripeljejo tudi na dom. Drugi stalni prodajalci na trgu pa trmasto drže visoke cene: za jabolka zahtevajo 10 dinarjev, hruške 16. čebulo 12, papriko 6, breskve 22, ohrovt 16, zelje 6 in grozdje od 13 do 14 dinarjev kilogram. Se pogled v Celje, odkoder poroča Ivica Burnik, da so prodajali danes fižol v zrnju po 20 dl--narjev, krompir po 6, čebulo od 8 do 10. zelje po 4, paradižnik 5, papriko od 5 do 7, špinačo po 30 din, solato od 10 do 12 dinarjev kilogram. Od 13 do 15 din je treba odšteti za kilogram hrušk, jabolka so od 5 do 8 din, grozdje od 13 do 17, slive od 15 do 20. Nastop šolanih psov v Lescah LESCE, 29. sept. — Na nogometnem igrišču v Lescah bo v soboto in nedeljo dvanajsto mednarodno tekmovanje šolanih psov, ki ga bo pripravil klub za vzrejo športnih in službenih psov Bled. V soboto bo trajal program od 8. do 16. ure, v nedeljo pa od 8. do 14. ure. Ob 15. uri pa bo zaključni nastop, na katerem se bodo predstavili tekmovalci z izbranim programom, ekipa šole RSNZ iz Ljubljane pa bo prikazala iskarjje mamil s pomočjo psov. V. F. KOMUNALA Denar za štart Podpisan sporazum ža investicije — Modela za preostala sredstva še ni UUBL.ANA, 29. sept. — V prostorih Magistrata so zastopniki Komunalne energetike, Plinarne, Mestnega vodovoda in Kanalizacije podpisali samoupravni sporazum, s katerim so se našteti tozdi obvezali, da bodo združili 70 milijonov dinarjev za Izvedbo programa investicij za leto 1977/78. 70 milijonov dinarjev je malo v primerjavi z že potrjenim programom Individualne komunale, za katerega bo treba zbrati 592 milijonov dinarjev, vendar pa bodo ta združena sredstva individualne komunale osnova, h kateri bo banka primaknila 230 milijonov dinarjev kreditov, na ta način pa bo na kupu že polovica potrebnih sredstev. Težava je le, ker model financiranja za preostalih 240 milijonov, o katerem je bilo sicer v Ljubljani že precej govora, še ni potrjen, čeprav se Je začelo plansko leto komu-nalcev že julija. A tudi kadar je denar zagotovljen, ne manjka težav. Zaradi dolgotrajnih lokacijskih postopkov ln sporov pri pridobivanju zemljišč se bp izvedba lanskega programa individualnih komunalnih investicij (v skupni vrednosti 384 milijonov dinarjev) zavlekla za šest mesecev. Med načrti individualne komunale za leto 1977/78 so: gradnja čistilne naprave v Zalogu, sanacija kanalizacije na območju varstvenih pasov za vodne vire, izgradnja primarne srednjetlačne in nizkotlačne plinske mreže, priprava stare plinske mreže za sprejem zemeljskega plina, povečanje plinarn v Zalogu in Kosezah ter izgradnja vodarne Brest in pripravljalna dela ra vodarno Jarškl brod. L. Dj. LJUBLJANA — Prvi odzivi gledalcev na Bergmanovo ln Mozartovo »Čarobno piščal« ne dosegajo pričakovanj lepega filmskega dogodka in nekako niso pohvalni za naš filmski okus. Vredno je videti ta film, to vzorno opero o filmu in film o operi, film o glasbi, ki gradi most razumevanja tn pot vživljanja v glasbeni, pa tudi filmsko senzibilno vizuali, zirand svet. Za »Zadnje krike lz savane« smo že prejšnji teden pribili, da niso za mlade, občutljive gledalce, saj nam doslej prek Disneyeve produkcije idilično obarvani svet narave, živali in sožitja človeka odpira z novega, pretresljivega zornega kota. V njem se razgalja vprašanje krutosti in nasilja ne samo kot nagona samoohranitve, temveč kot spodbude za sproščanje najnižji nagonov. Westem Je to pot slabo zastopan s filmom »Vrnitev moža, Imenovanega konj«. Tudni to je namreč — mimo biografskega okvira o angleškem plemiču, ki se Je odločil živeti v indijanskem plemenu — film nasilja. Nasilja nad soljudmi in nad samim seboj, ki ga kot nekakšen etnografski očiščevalni ritual kaže film vse preveč vsiljivo ta poudarjeno. V »Šiški« napovedujejo zanimivost, saj je mehiška kinematografija redek programski gost. »Dolina nesrečnih« je križanje iskanj in tradicije. Iskanja so usmerjena v socialno analizo mračnih izkrivljanj kapitalističnega kolonializma, tradicija popuščanja melodramskemu ljubezenskemu zapletu, novi val nasilja pa dodaja neupravičeno krut ta s tem banalen konec. »Point Blanc« v »Viču« pomeni vrnitev enega pomembnih filmov ameriške proizvodnje, je celovito, dramaturško in pomensko zgoščeno delo o absurdnosti, v katero lahko pritira sodobni mehanizem. STANKA GODNIČ Sobotno in nedeljsko dežurstvo LJUBLJANA, 29. sept. — S prvim oktobrom bodo ob sobotah spet odprte vse ljubljanske blagovnice od 7.30 do 20. ure. Poleg teh bodo ob sobotah od 7. do 19. ure odprte še naslednje trgovine: SISKA: Emonina na Celovški 63, Merkatorjeva na Celovški 99, trgovina Sadje zelenjava na Celovški 181 ta Žito na Černetovi 25. ‘ ŠENTVID: Emontaa Celovška—Brod, poslovalnica Ljubljanskih mlekarn na Celovški 415 ta Loke Sloga-Medvode. VIC: Merkatorjeva v Rožni dolini c. IX/17 ta Ljubljanskih mlekarn na Koseskega 25. RUDNIK: Emonina na Galjevid 9 a in Sadje zelenjava na Dolenjski 78. BEŽIGRAD: Merkatorjeva na Majke Jugovičev 11 ta Delikatesi-na pri Ruskem carju MOSTE: Merkatorjeva na Zaloški 87, Emontaa na Bezenško-vi 23 ta Delikatesina na Rojčevi. POLJE: Merkatorjeve trgovine na Zaloški 172. v zadružnem domu Polje ta v zadružnem domu v Zadobrovi. CENTER: Emontaa na Trgu osvoboditve 2, Merkatorjeva na Tavčarjevi 6, Sadje zelenjava na Titovi 6 in pekama center na Smartinški 24. NEDELJSKO DEŽURSTVO TRGOVIN: Od 7.30 do 11.30 bodo odprte poslovalnice Emone na Gosposvetski 6, Ljubljanskih mlekarn na Starem trgu 30 in Delikatese na Titovi 28. Od 11.30 do 15.30 bo odprt kiosk Sadje zelenjava, na Zaloški cesti (pri Kliničnem centru). VEČERNO DEŽURSTVO: Vsak delavnik je od 7. do 22. ure odprta Merkatorjeva trgovina na Trgu mladinskih delovnih brigad 1. KNJIGARNE IN PAPIRNICE: Ob sobotah bo do 19. ure odprta knjigarna in papirnica Mladinske knjige na Nazor levi 1—3. ŽENSKO IN MOŠKO FRIZERSTVO: To soboto od 14. do 20. ure bo odprta poslovalnica brivsko-frizerskega podjetja Ljubljana na Miklošičevi cesti 40. ELEKTROINSTALATERSTVO: V soboto od 14. do 20. ure ta v nedeljo od 7. do 13. ure bo dežural Ivan Horvat na Soški 3. VODOVODNO INSTALATERSTVO: To soboto od 14. do 20. ure in v nedeljo od 7. do 13. ure bo dežuralo obrtno podjetje Usluga na Derčevi cesti 31. POPRAVILA OSEBNIH AVTOMOBILOV: V soboto od 14. do 20. ure ta v nedeljo od 7. do 13. ure bo dežural Slovenija-avto na Tržaški 7. POPRAVILA AVTOBUSOV IN TOVORNIH AVTOMOBILOV: Vse sobote bo od 14. do 20. ure dežurala Viatorjeva delavnica na Celovški 166, ob nedeljah od 7. do 13. ure pa Sapova na Središki 4. IMV - RENAULT 4 TL SPECIAL Praktičen. Ekonomičen. Minimalna poraba. Maksimalna možnosti. Prtliažni prostor do 1185dm3. Prostornina motorja 845 cm3.34 km (DIN). IZKORISTITE UGODNEJŠO MOŽNOST NAKUPA ZA DEVIZNA SREDSTVA IZ POVEČANE PROIZVODNJE VOZIL NAMENJENE DEVIZNI PRODAJI Za vse Informacije se obrnite na poslovalnice IMV: LJUBLJANA, TITOVA 172-a TEL. 061 343-485, 343-471 MARIBOR, GRAJSKI TRG 8 TEL. 062 27-371 NOVO MESTO, ZAGREBŠKA 10 TEL. 068 23-311, 21-770 inDUSTRiJfl moTORniH vozil novo m E ST □ DANES NA RTV TELEVIZIJA 9.00 TV V ŠOU: ruščina, pravljica, dober tek (Zg) 10.00 TV V ŠOLI: angleščina, risanka, Smederevo (do 11.05) (Bg) 15.00 TV V ŠOLI — ponovitev (do 16.00) (Zg) 16.57 KRIŽEM KRAŽEM * 17.12 V NOVI SVET ODRAŠČAMO, barvna oddaja 17.51 OBZORNIK 18.06 JAZZ NA EKRANU: Jazztrack 18.40 ASTMA, II. del barvne oddaje iz cikla Sodobna medicina 19.05 CESTA IN MI, barvna oddaja 19.15 BARVNA RISANKA 19.30 DNEVNIK 19.55 TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR 20.05 ZAČETEK KONCERTNE SEZONE, barvni prenos iz dvorane Slovenske filharmonije 21.14 RAZGLEDI: S skupnimi močmi, barvna oddaja 21.48 GALANTNI VLOMILEC, barvna serija Policijske zgodbe 22.35 BOKS MOHAMED ALI : SHA-VERŠ, posnetek iz New Yorka (Tg) pribl, ob 23.00 POROČILA Oddajniki II. mreže: 17.15 DNEVNIK (Zg) 17.35 KOLEDAR (Zg) 17.35 KOLEDAR (Zg) 17.45 KAPETAN MIICULA MALI 18.15 NAŠA OBRAMBA (Zg) 18.45 DNEVNIK 10 (Zg) 19.05 KULTURNI PREGLED (Zg) 19.30 DNEVNIK (Sk) 20.00 GOST UREDNIK: Pero Kvrgič (Zg II) 21.10 24 UR (Bg II) 21.25 BALADE, glasbena oddaja (do 22.05) (Bg II) Zagreb — I. program: do 19.30 isto kot na od.. II. mreže 19.30 DNEVNIK (Zg) 20.00 V ČAST MI JE, DA VAS LAHKO POVABIM (Bg) 21.00 SERPICO — serijski film (Bg) 21.50 NA PRVEM MESTU: Legenda o Perastu (Zg) 22.20 DNEVNIK (Zg) 22.35 BOKS MOHAMED ALI : SHA-VERS (Tg) Studio Koper: 19.55 OTROŠKI KOTIČEK, v barvah 20.15 DNEVNIK, v barvah 20.35 TAT, film, igrajo Henry Fonda, Vera Miles, režiser Alfred Hitchcock ,22.40 BOKS, Mohamed Ali — Sha-vers, posnetek, v barvah 23.40 RAZSTAVA DOMAČE OBRTI, dokumentarna oddaja, v barvah IZ RADIJSKEGA SPOREDA PRVI PROGRAM 4,30 Dobro jutro; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.20 Beseda na današnji dan; 8.00 Vremenska napoved, poročila; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Postal sem pionir; 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov; 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.03 Po Talijinih poteh; 12.10 Z orkestri in solisti; 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Franc Zagožen: Reja ovc je pomembna v planinskih, pa tudi v iiru-gih krajih; 12.40 Pihalne godbe; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 15.30 Človek in zdravje; 14.05 Glasbena pravljica, I. Petrič: Zgodba o Ferdinandu; 14.21 Naši umetniki mladim poslušalcem; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.45 Naš gost; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Mesta prijatelji; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom štirje kovači; 20.00 Stop pops 20; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo; 1.03 Romantična klavirska poezija; 1.30 Nočni znanci; 2.03 Mojstri jazza — Artie Shaw; 3.03 Serenada v noči; 4.03—4.30 Majhni ansambli. DRUGI PROGRAM 8.00 Na valu 202; 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov; 13.33 Zvoki dežel ob mediteranu; 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (pono- vitev); Postal sem pionir; 16.00 Prometni leksikon; 18.40 Glasbeni stereo studio — Top albumov; 17.30 Zrcalo - dneva; 17.40 Odmevi z gora, prof. Pavel Kunaver; Moje steze (oddaja iz cikla Brezna in vrhovi); 18.00 Stereo - jazz: Charlie Antolini, Lee Morgan; 18.40—19.00 Glasba za vsako- TRETJI PROGRAM — stereo 19.00 Vremenska napoved in poročila; 19.05 Radijska igra, Milan Rale Nikalič: Dvakrat dlan v dlan, pa še dvakrat; 9 19.40 Izbrani stavki iz sonat; 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov; 22.30 Z mojstri glasbenega baroka; 22.30 Mednarodna radijska univerza; 22.40 Iz manj znane operne literature; 23.55 Iz slovenske poezije; 24.00 Konec oddaje. Nikoli v sredo Beograjska televizija sl je že skrojila program za prihodnje leto, za čas od 5. junija do 10. septembra. Ta se ne razlikuje kdove kako od letošnjega in tako velja za največjo novost poletja 1978 tako imenovana Poletna filmska premiera, ki so ji že določili dan v tednu in uro: vsak petek ob 23.30. Takrat bodo na prvem sporedu’ beograjske televizije predvajali filme najrazličnejših (tudi bolj drznih) zvrsti. Sicer bodo v republiki Srbiji gledali prihodnje leto šest filmov na teden (bodisi na prvem bodisi na drugem sporedu), torej vsak dan, razen ob sredah. Na sliki eden najmočnejših filmskih TV urednikov, Slobodan Novakovič, urednik filmske redakcije TV Beograd. TV i ob 18.06 Lirični jazz kvartet Iz jazzovsko razvite Zahodne Nemčije prihaja kvartet Jazztrack, star dve leti, ki • je do danes požel mnogo priznanj. Od VVolfganga Engstfelda, saksofonista, ki je med drugim igral z Daunerjem, Albertom Mangelsdorfom in Danielom Humairom, do bobnarja Heinricha Hocka, mladega glasbenika, ki je študiral v Gradcu jazz in nato nastopil na mnogih festivalih, so vsi moderno usmerjeni »jazzisti«, ki jim neposredno ustvarjanje, dialog subtilnih improvizacij pomeni glavno metodo igranja. Skupina zdaj nastopa brez trobentača, ki j'i je sicer dajal značilno barvo. Kvartet tako v zadnjem času usmerja glasbo po ritmično trdi, a glede gradnje svobodni glasbeni poti. Dokaj jasne teme se prelivajo v lirične in z veliko inventivnostjo izvedene variacije, pri čemer vsak član skupine natančno pozna svojo vlogo in jo ustvarjalno tudi igra. Skupina Jazztrack je nastopila na mnogih festivalih jazza, med drugim v Met-zu, Moersu, Wurzburgu, Berlinu in na srečanjih novega jazza v Baden Badnu leta 1974. Pod črto Kako obvaruješ gledalca Urednik filmskega uredništva ljubljanske TV Marjan Maher je v zadnji oddaji »625« ljubeznivo pojasnjeval, zakaj po drugem programu teden prej nismo mogli gledati filma »Izgubljena čast Katarine Blum«. Kaj je pravzaprav hote) povedati, se nam je začelo svitati v sredo, ko se je RTV Ljubljana na drugem programu vključila v »Športno sredo« (Zagreb I) namesto v Het-richovo »3—2—1 — start« s »Plesom vampirjev« Romana Polanskega (Zagreb II). Pričakujemo, da nam bo Marjan Maher v prihodnji »625« povedal kaj takegaie: »Ljubljanska RTV upošteva priporočilo, naj bodo prevodi (»podnapisi«) filmov v slovenščini. Ker po RTV Zagreb niso ...« Zagotovo pa ni verjeti opravljivcem, ki pravijo, da bodo Polanskega pred predvajanjem po ljubljanski televiziji prikrojili, tako kot so izrezali iz filma »Feniksov let« žalostno smrt dveh glavnih junakov, in da nam bodo prihranili prizore s pitjem krvi. Ko to postane - Sandi Čolnik, ki nas je v sredo v oddaji Ne prezrite vabil v gledališče, čisto natančno, v ljubljansko Dramo, Opero in k baletu, nas je poskušal tja, kjer korprnijo po številnejšem občinstvu, zmamiti drugače, kot bi si od takšnele oddaje drznili pričakovati: ni le podtaknil mikrojona, da bi potem poslušali dolgo in široko predenje o novi sezoni in novo preoblečenih upih (gledalci pa v zehanje), pokazal je gledališče, kakršnega malokdaj vidimo, pokazal tudi s kamero. Pa spet gledališče ni bil le Ciril Cvetko in operni orkester med vajo Falstaffa (bilo je življenje, ko si videl in slišal dirigenta in glasbenike med »piljenjem«); ne le Zvone Šedlbauer, ki je gledal, poslušal, potem pa razlagal, kazal igralcu, kaj bi on, režiser, rad od njega. Ne, že začelo se je s tistimi, za katere samo slutimo, da so, o katerih pišemo (če sploh) kot o ljudeh v ozadju, ki tako govorijo tudi sami o sebi. Sicer imajo ti ljudje ime, kot se organizaciji (to tudi so) spodobi, Gledališki atelje SNG, temeljna organiza- TV cija scena in kostumografija. Krojači in šivilje, ki krojijo kostime, (po skicah, ki jih napravi kostumograf), mizarji, ki delajo sceno (jasno, spet po načrtih). Videli smo akademsko kiparko, ki je pripovedovala, kako je napravila masive za predstavo Falstaffa in govorila je o tem, obkrožena s svojimi izdelki. Nič, čislo nič, smo vedeli, ne teče kar samo od sebe, kot bi kdo pripisoval takšni »vzvišeni« stvari, ki ji pravimo gledališče. Na koncu (kar je bilo v oddaji na začetku), je treba pred gostovanjem prav natanko pregledati, če so vsi kostumi v redu. In nastopajoči so hodili pred preiskujočimi po vrsti, vsak posebej, da ne bi bilo treba na tujem iskati, »česar tako ali tako ne bi našli«. Skoraj mimogrede smo zvedeli za programe in načrte obeh gledaliških hiš, načrte novega direktorja Drame Poldeta Bibiča, ki je postal direktor »po sili razmer, kot sem se navadil reči«. In nenadoma postane televizija — televizija. MIJA REPOVZ Vino, pesti in nož MARIBOR, 29. sept. —. V mariborsko bolnišnico so pripeljali hudo ranjenega Jožeta Koresa iz Cermožič pri Žetalah, ki ga je med pretepom poškodoval in zabodel Leopold Lorber iz Cermožič. Kores je prišel včeraj k Lorberju, ki je njegov sosed, nakar sta skupaj do večera popivala. Pri tem pa sta se sprla in začela pretepati. Kores je potegnil iz žepa bokser in pograbil še kuhinjski nož ter napadel Lorberja. Ta pa se mu je umaknil, tako da je Kores padel, Lorber ga je napadel in ga poškodoval, po pretepu je Lorber pobegnil, vendar so ga kmalu prijeli. D. P. Iztrgal mu je denarnico iz rok LJUBLJANA, 29. sept. — Po intenzivnem delu, zbiranju podatkov in mnogih preverjanjih so kriminalisti UJV Ljubljana, našli sled in odkrili tatu izpred skoraj treh tednov. V soboto, 10. septembra je v asfaltni bazi Slovenija ceste delal 57-let-ni N. M. Nenadoma je k njemu prišel neznanec in ga prosil, da mu posodi 10 dinarjev. Čeprav možak tujca ni poznal, mu je bil denar pripravljen posoditi. Iz žepa je potegnil denarnico, takrat pa je neznanec skočil, izpulil denarnico lastniku iz rok in izgmil. V denarnici je bilo 900 dinarjev. Po intenzivnem delu so kriminalisti ugotovili, da je bil storilec 28-letni B. š., delavec brez zaposlitve in stalnega bivališča. Ugotovili so še to, da je B. š. istega dne, malo pred tem dogodkom vlomil v garderobni prostor delavnice obrtnika Viktorja Koncilija in mu odnesel nekaj oblačil. Zaneslo ga je v tovornjak LJUTOMER, 29. sept. — Včeraj ob 14.45 uri je po Razlagovi ulici v Ljutomeru vozil tovorni avtomobil, 31-let-ai Vinko Vrbnjak iz Brano-slavec. Nasproti, se je pripeljal z osebnim avtomobilom, 31-letni Stanko Lipovec iz Gedemarec. Lipovca je zaneslo v tovornjak. Pri nesreči sta bila ranjena voznik Lipovec in njegov sopotnik, 28-letni Janez Ozmec iz Brano-slavec. Zdravniško pomoč sta iskala v soboški bolnišnici. škoda na vozilih znaša okrog 20.000 dinarjev. R. Mopedista so kmalu izsledili LJUTOMER, 29. siept. — Včeraj ob 18.20, se je 26-letni Feliks Bolkovič iz Vu-griševec peljal brez vozniškega izpita z mopedom. Ko je v Cezanjevcih prehiteval štiriletno deklico, jo je zadel in zbil po cestišču. Hudo ranjeno deklico so prepeljali v bolnišnico v Mursko Soboto. Mopedist je s kraja nesreče pobegnil, vendar so ga kmalu izsledili. R. Uspešno delo AMD Kočevje KOČEVJE, 29. sept. — AMD Kočevje je zelo delovno in se uspešno trudi, da bi včlanilo v društvo čim več lastnikov motornih vozil. Odbor društva meni, da so vozniki amaterji elani društva bolje seznanjeni z vsemi novostmi v cestno prometnih predpisih in z vsem ostalim v zvezi z avtomobilizmom, kakor oni izven društva. Marsikaj pridobijo na društvenih sestankih. Društvo kakor tudi njegovi člani sodelujejo z ostalimi krajevnimi društvenimi organizacijami za vzgojo občanov in mladine v drugih družbenih dejavnostih. Članstvo hitro narašča. Leta 1975 je bilo 618 članov, leta 1976 že 678, za leto 1977 so si zadali nalogo, da pridobijo preko 700 članov. To nalogo so :zpolnili že do 30. 6. Trenutno je včlanjenih že 742 lastnikov motornih vozil na območju občine Kočevje, kar je 29%. Ta odstotek včlanjenih je od 82 AM-društev v Sloveniji med najvišiimi. Društvo prireja tudi tečaje za pripravo voznikov na izpite. Tako je že v prvem polletju letos tečaj za kandidate za voznike AB kategorije obiskovalo 245, tečaj za kolesarje s pomožnim motorjem 189 In tečaj za voznike kmetijskih traktorjev 20 kandidatov. Društvena mentorja tov. Franc Brus in Vitomir Savič sta v svojem prostem času naučila nad 170 šolskih otrok kolesariti ter jih seznanila s cestno-prometnimi prednisi. ANDREJ ARKO Infarkt zaradi ozimnice LJUBLJANA, 29. sept. — Slovenske ceste so v teh, jesenskih dneh — zlasti oh koncu tedna — nabite predvsem zaradi ozimnice. Nerodnost je predvsem ta, da ozimnica najbolj »raste« na Dolenjskem in štajerskem. In še ena nerodnost: tam so ceste tudi že običajno prenatrpane. Prejšnjo nedeljo je »Dolenjka« v prvih večernih urah skorajda podlegla najbolj razširjeni bolezni našega stoletja — prometnemu infarktu. Razlog je bil preprost — večina voznikov je vozila po levem prometnem pasu — na Rudniku nastaneta dva —- in desni se je smejal gneči na levi strani. Bil je skorajda prazen. Razilog — zopet dokaj jasen — pred Karlovškim mostom se oba pasova združita v enega, pravzaprav — desni da prednost levemu. In tisti vozniki na desnem prometnem pasu morajo potem čakati... Toda pred Karlovškim mostom se odcepi Hradeckega cesta, ki malo bolj iznajdljivega voznika ravno tako pripelje v 'mesto, domov ali naprej proti Kranju, Kamniku, Domžalam, v Moste_ Cas ozimnice še traja, konec tedna je najprimernejši za take opravke in dolga vrsta vozil bo v nedeljo zvečer zopet napolnila slovenske ceste. In tisti, ki hodijo domov skozi Ljubljano ali so njeni prebivalci naj se zavedajo, da vse poti res vodijo vanje, toda ne samo skozi eno tanko uho... JANEZ KOVAČIČ Brez tovornjakov 12 ur Po koncu turistične sezone omejitev težkega prometa v petkih od 15. do 20. ure in v nedeljah od 15. do 22. ure LJUBLJANA, 29. sept. — Sredi meseca je prenehalo veljati določilo odredbe o omejitvi prometa na magistralnih cestah naše republike, ki je v času turistične sezone, to je od 15. junija do 15. septembra — prepovedovalo ob sobotah vožnjo tovornjakom s prikolicami ali brez njih (gre za tiste, katerih največja skupna teža presega pet ton), traktorjem In ostalim motornim vozilom. Velja pa še vedno tisti del odredbe, Id prepoveduje vožnjo tem vozilom ob petkih od 15. do 20. ure in ob nedeljah od 15. do 22. ure. Enako velja ta prepoved za dan pred in zadnji dan državnih in republiških praznikov. Nedvomno je tak način urejanja prometa, vsaj v turistični sezoni, pripomogel k hitrejšemu in tudi bolj varnemu prometu na naših cestah. Na republiškem sekretariatu za notranje zadeve pravijo, da se zlasti vozniki tovornjakov ne drže prepovedi, ki še veljajo ob petkovih in nedeljskih popoldnevih. Res je, da je v poletni turistični se- Zublji, ki dajo misliti Pri požaru v Cankarjevi ul. v Celju so se pokazale stare napake, varčevanje pri protipožarni opremi se maščuje CEDE, 29. sept. — Danes, drugi dan po požaru v Cankarjevi ulici 2, se življenje v tej veliki, stari mestni hiši še ni normaliziralo. Pet družin iz zgornjega nadstropja, kjer so stropovi in stene tako prepojeni z vodo, da so stanovanja povsem neuporabno, se seli v nove stanovanjske soseske v Vojnik in na Lavo, stavba pa bo kmalu dobila vsaj zasilno novo streho. Zoglenelo ostrešje in močno poškodovani balkoni še vedno zgovorno pričajo o precej neprijetni noči, ki so jo doživeli stanovalci — pa tudi o drugih okoliščinah, ki jih je razkril dogodek. Čeprav vzrok požara še ni znan, je več ali manj vendarle jasno, da je bilo v zgradbi iz požarnovarnostnega stališča marsikaj narobe. Vnetljiva embalaža na primer nikakor ne sodi na dimniku podobno dvorišče, pa tudi najrazličnejša krama, ki je samo še 'podkurila’ ogenj, ne na staro podstrešje. Vse to je samo še povečalo težave med gašenjem. Stano- valci vedo na primer tudi povedati, da hidranti na ulicah niso pravilno označeni, da so jih zato precej časa iskali, da so jih lahko odprli le z največjo težavo In podobno. Tudi na račun gasilske opreme je veliko pripomb, saj so morali gasilce z dolgo -lestvijo poklicati na pomoč iz Maribora. Vsekakor je požar v Cankarjevi 2, (na srečo je zaiel samo eno stavbo — lahko pa bi bilo tudi drugače, kajti mestne strehe se tu skorajda prepletajo med seboj) potrdil, da požarnovarnostnih ukrepov v občini ne jemljejo do- volj resno in da se to v primeru nesreče rado hudo maščuje. Tudi dobra protipožarna opremljenost je presneto pametna naložba. Ni toliko važno, kolikokrat je oprema uporabljena, temveč je pomemben učinek posredovanja, saj lahko včasih prepreči katastrofo, ki ^ denarjem ni moč izmeriti. I. BURNIK Nesreča pri zavijanju MARIBOR 29. sept. — Voznik osebnega avtomobila Vin- zoni promet najgostejši, toda turistični in tranzitni pretok po slovenskih cestah .skozi vse leto m kaj dosti manjši. Obstajajo tudi znane jesenske — lahko bi jim rekli kar »ozimniške« — konice, pa tudi spomladi se ob prvih toplejših sončnih žarkih že pojavljajo kolone vozil na cestah proti morju, če ob tem zapišemo statistično in dejansko ugotovljeno resnico, da je naša republika izrazito tranzitna dežela — zlasti za tovorni promet — je podaljšanje petkove in nedeljske omejitve skozi vse leto čisto umestno. Omenjena odredba pa ima tudi drugo stran, kar pomeni, da je za kršitelje predvidena tudi ustrezna kazen. Republiški zakon o varnosti vozil v cestnem prometu ne omenja samo kazni za voznika, ki prepovedi ne spoštuje, temveč odgovornost nalaga tudi njegovi delovni or- Trčenje v koloni CELJE, 29. sept. — Iz Vojnika proti Celju je vozila kolona avtomobilov in ustavila pred križiščem Mariborske in Kidričeve ceste. Zaradi prekratke varnostne razdalje je voznik tovornega avta Anton Vrisk trčil v tovorni av-, —— . • —— .. . to pred seboj, ki ga je vozil £? ^ofar IZ Bodkovcev 22 pri s Karel Čretnik in ga porinil Ptuju, je vozil včeraj od Haj- v avt;0, jast ZŠAM Celje, ki ga je vozila kandidatka za izpit Ljudmila Cene, z inštruktorjem Miloradom Vukovičem. Pri trčenju je nastala škoda za okrog 27.000 din. N. K. dine proti Krapini. Pri motelu v Podlehniku je zavil levo, pri tem pa ga je zaneslo v betonski steber. Hudo se je ranila sopotnica Jelka Belca iz Sestrž, voznik pa je bil lažje ranjen. D. P. oiesa za,preživljanje' Domžalsko občinsko sodišče je Vladimirja Bobeka za tatvino triindvajset koles obsodilo na tri leta zapora ganizaciji ali katerikoli pravni ali odgovorni osebi. Da pa vendarle ne bi omenjali samo nekoliko neprijetnih strani je potrebno povedati, da ta omejitev velja samo za slovenske ceste, kar predstavlja svojevrstno težavo za voznike, ki prihajajo iz drugih republik. Ravno zaradi take nesinhroniairanosti medrepubliške prometne ureditve, je bilo potrebno »tovornjakarje« nekoliko bolj natančno seznaniti s specifičnimi zahtevami na slovenskih tleh. Opozorilni letaki in na republiških »mejah« postavljene obvestilne table, naj bi voznike seznanile z odredbo, vendar vse kaže, da bo potrebna še nekoliko bolj množična akcija. JANEZ KOVAČIČ Zbirka prestopkov se je povečala LJUBLJANA, 29. sept. — Kako lepe sadove lahko obrodi sodelovanje med posa-meznimi UJV, kaže primer 21-letnega B. P. Fant se je zaradi premoženjskih prestopkov znašel v priporu v Novem mestu, kamor so ga spravili novomeški kriminalisti. Po nekaj razgovorih z njim pa mu je »ušlo« nekaj podatkov, in kriminalisti so posumili, da njegovo novomeško delovanje ni vse. Povezali so se z ljubljanskimi kriminalisti. Kmalu je postalo jasno, da je B. P. že pred časom vlomil v stanovanje Vojka R. na Cesti 9, št 23 v Ljubljani, 13. julija letos. Med 17. in 19. avgustom pa je vdrl v stanovanje Mire G. na Jarški cesti in v stanovanje Slavke P., prav tako na Jarški cesti. S. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllll EMO — EMAJLIRNICA, METALNA INDUSTRIJA, ORODJARNA n. sol. o. CELJE Komisije za medsebojna razmerja TOZD KONTEJNER IN SKUPNE SLUŽBE DOMŽALE, 29. sept. — Kot kaže, je kolo še vedno priljubljeno prevozno sredstvo. Da je temu res tako, naj omenimo samo primer starega znanca sodišč in vnetega »zbiralca«, ki je za svojo »zbirko« nakradel od 13. septembra do oktobra lani triindvajset koles. Občinsko sodišče v Domžalah je zato obsodilo 30-letnega Vladimirja Bobeka, brez zaposlitve in stalnega bivališča na tri leta zapora. Za tatvino kolesa, ki ga je ukradel v Kamniku, pa je Bobeka tamkajšnje sodišče obsodilo še na štiri mesece. Kazen še ni združena. Kaj je Bobeka gnalo v to »zbiralno« strast ni povsem znano, vendar pa je pred sodniki povedal, da se je moral nekako preživljati. Pred časom se je kot zdomec vrnil iz ZRN v Slovenijo. Iskal je primemo zaposlitev, vendar je ni našel zato, ker nima dokončane osnovne šole. Probleme je imel tudi s stanovanjem, saj so mu povsod, kamor je prišel vprašat za službo, postavili pogoj, da mora imeti zagotovljeno prebivališče. Za vse to, kot pravi sam Bobek, je kriva družba, ker mu ni omogočila primernega dela. Zato je bil primoran — v to je prepričan — da se je preživljal s krajo in prodajo koles. Vsa kolesa, ki jih je Bobek odpeljal, so bila nezaklenjena. To pa kaže na skrajno neodgovornost lastnikov. Zanimivo je tudi, da je kradel skoraj povsem nova kolesa, to pa zato, ker jih Bobek drugače ne bd mogel prodati. Kolesa, ukradena seveda, je prodajal za smešno nizko ceno. Kupci so bili predvsem sezonski delavci ali njegovi znanci, ki so morali za takšno kolo odšteti okrog 200 do 300 dinarjev, čeprav so kolesa stala tudi do 1500 dinarjev, se razume nova. Tožilstvo je vse ugotovljene kupce obtožilo prikrivanja, saj bi morali vedeti, da so kolesa ukradena. Lastniki so svoja kolesa puščali pred raznimi ustanovami, nezavarovana, od koder jih je Bobek brez težav odpeljal. Kradel pa ni samo v Domžalah, temveč je iskal kolesa za dopolnitev svoje »kolekcije« tudi v bližnji in daljnji okolici. Vendar Bobek in njegova Smrtni padec pod voz NOVO MESTO, 29. sept — Na Krajevni cesti Mirna peč-Veliki kal se je danes okrog 17. ure smrtno ponesrečil z konjsko vprego 41-letni Drago Muhič iz Orkljevca. Muhič se je peljal na vozu s konjsko vprego proti Velikemu ka-lu in ko je hotel zavreti, je padel pod voz. Pri nesreči je dobil tako hude poškodbe, da je na kraju ranam podlegel. N. V. kolesa niso osamljen primer. Teh tatvin je v domžalski občini še vedno precej, če se že kakšno kolo najde, gre za- sluga za to hitri akciji milice. Pogosti so primeri, da tatovi kolesa razstavijo in jih pošljejo v domači kraj. Zato je tudi največ ukradenih koles odkritih prav oh takšnih pošiljkah. Pa še nekaj za tiste, ki imajo kolesa in se z njimi še vedno vozijo. Da ne bo nepotrebnih poti ali celo slabe volje, za vsak primer kolo zaklenite ali pa ga postavite na varen kraj. Ž. HOJNIK Obisk sumljive ladje v Splitu SPLIT, 29. sept. — Splitska carinarnica je z 10.000 dinarji kaznovala Marina Fabrija, poveljnika italijanske ladje »Pitses«, ki sicer pluje pod panamsko zastavo. Ta ladja z nosilnostjo 85 ton je 14. septembra zaplula v splitsko pristanišče, pri tem pa ni prijavila radijske postaje »Seavoice« z 12 kanali in en walkie-t.alkie, s čimer je storila večji carinski prekršek. Poleg te denarne kazni, bo moral kapitan Fabri, ki sicer nima uradnih kvalifikacij za opravljanje te dolžnosti, v obliki carinskih pristojbin plačati še 11.430 dinarjev zaradi večjega števila tujih cigaret, ki so jih našli na ladji in tudi niso bile prijavljene. Tričlanska posadka, kapitan Fabri in mornarja Grk Pantalena Catziothosia in Indijec Santokk Singhi pravijo, da je »Pitses« morala zaplati v splitsko pristanišče zaradi okvare na hladilnih napravah dveh motorjev z močjo po 275 KS. Zaradi utemeljenega suma, pa tudi glede na to, da je ladja posebej opremljena za tihotapljenje cigaret, da se je' »Pitses«, še preden je zaplula v naše vode, založila s tujimi cigaretami v nekem albanskem pristanišču in jih nekje med Palagružo in Jabuko pretovorila na drugo ladjo, zaradi vsega tega so jo začeli nadzirati, posadki pa so prepovedali stike z drugimi ljudmi. Našim carinikom ni uspelo dokazati ničesar, kljub temu, da so zaprosili za pomoč Interpol. Kar pa zadeva okvaro na hladilnih napravah motorjev, so dokazali, da je bila izmišljena. In-tako so pravi razlogi tega »obiska« v Splitu ostali nepojasnjeni. J. SVALINA Enotni, pregledni kažipoti LJUBLJANA — Republiška skupnost za ceste in cestna podjetja so poskrbela, da so na vseh, tudi stranskih cestah lepo vidni in razumljivi kažipoti. Napisi so izdelani enotno za vso Slovenijo in pobarvani z odbojno barvo. Taki kažipoti so zelo učinkovita sredstva posebno za informiranje voznikov, ki ne poznajo krajev, kjer se vozijo. To je tudi prispevek k hitrejšemu odvijanju prometa in zmanjšanju nesreč na cestah. Na sliki: velik, lep in razumljiv kažipot v Vodicah, Foto: B. Blenkuš objavljajo naslednja prosta delovna mesta: TOZD KONTEJNER 1. vodje konstrukcije 2. konstruktorja I 3. tehnologa I 4. programerja II (2 DM) 5. koordinatorja prodaje SKUPNE SLUŽBE 6. vodje poslovalnice ZT (3 DM) 7. referenta ZT I 8. referenta ZT II 9. vodje odnosov z javnostjo 10. referenta prodaje II 11. referenta prodaje III 12. vodje socialnega oddelka 13. socialnega delavca 14. vodje kadrovskega oddelka 15. pomočnika obratovodje elektro delavnice 16. elektronika II (2 DM) POGOJI: pod 1.: visoka šola strojne stroke in najmanj 2 leti delovnih izkušenj na ustreznih delih pod 2.: visoka šola strojne stroke in najmanj 2 leti delovnih izkušenj na ustreznih delih pod 3.: visoka šola strojne stroke in najmanj 2 leti delovnih izkušenj na ustreznih delih pod 4.: višja šola strojne ali organizacijske stroke in najmanj 2 leti delovnih izkušenj na ustreznih delih pod 5.: visoka ali višja šola ekonomske ali strojne stroke in najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih pod 6.: visoka šola ekonomske ali komercialne stroke z zunanjetrgovinsko registracijo in najmanj 4 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih pod 7.: visoka šola ekonomske ali komercialne stroke z zunanjo trgovinsko registracijo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj na ustreznih delih pod 8.: višja šola ekonomske ali komercialne stroke z zunanjetrgovinsko registracijo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj na ustreznih delih pod 9.: visoka šola novinarske, sociološke, filozofske stroke, ekonomske ali pravne stroke in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih pod 10.: višja šola ekonomske, komercialne ali tehniške stroke in najmanj 2 leti delovnih izkušenj na ustreznih delih pod 11.: tehniška šola ekonomske, komercialne ali tehniške stroke in najmanj 2 leti delovnih izkušenj na ustreznih delih pod 12.: visoka šola ali višja šola socialne ali sociološke stroke (kadrovske smeri) in najmanj 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih pod 13.: višja šola za socialne delavce — kadrovske smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj na ustreznih delih pod 14.: visoka ali višja šola organizacijske stroke — upravno pravne, socialne ali sociološke stroke — kadrovske smeri in najmanj 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih pod 15.: visoka šola elektro stroke — smer šibki tok in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih pod 16.: poklicna šola elektro stroke — šibki tok in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih Prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije EMO Celje 15 dni od dneva objave in daje tudi vsa potrebna pojasnila. • 6662 O Naši brez kolajne na EP Jugoslovanski odbojkarji so izgubili tekmo z Italijo z rezultatom 0:3 in se v Helsinkih niso uvrstili v polfinale HELSINKI, 28. sept. (telex) — Jugoslovanska odbojkarska reprezentanca se ni uvrstila v polfinale letošnjega evropskega prvenstva. Danes je Italija premagala naše s 3:0 (15:8, 15:4, 15:6). Tako je Jugoslavija, ki brani bronasto kolajno z zadnjega evropskega prvenstva v Beogradu, izgubila možnost za eno izmed kolajn. Jugoslovanski odbojkarji so z Italijani odigrali nedvomno naj-siabšo tekmo v Helsinkih. Dober je bil samo začetek, ko so »plavi« Pojedli s 6:4, potem pa so prevzeli igro v roke nasprotniki, ki so igrali izredno mimo, preudarno Italija : Jugoslavija 3:0 (15:8, 15:4, 15:6) Dvorana Ice Halle, gledalcev 1500, prvi sodnik: Brien-lozy (CSSR), drugi: Zwierzan-ski (Poljska). JUGOSLAVIJA: Bogoevski, Trifunovič, Mati jase vic, Ta- sevski, Vračarič, Kuljic, Lukač, Jelič, Jovič, Suker, Kisič in Travica. ITALIJA: Negri, Montorsi, Ibani, Greco, DalPOlio, Nassi, Giovenzana, Concetti, Mattioli, Lanfranco, Bonini in Di Coste. I in kar je še m j bolj važno — učinkovito. Pri jugoslovanskih odboj k ar j ih ni bilo niti enega, ki bi znal to pot z mimo igro urediti . vrste in zaigrati, tako kot je bilo pričakovati. Bilo je vse preveč napak in blok ni bil v vseh treh nizih niti enkrat uspešen. Poleg tega pa Jugoslovani niso mogli organizirati niti enega uspešnega napada. To je seveda omogočilo nasprotniku, da je razmeroma lahko osvajal točko za točko. V 4. kolu zmagali oboji Odbojkarji in odbojkarice Jugoslavije so bili v 4. kolu uspešni: moški so v Helsinkih premagali domačine s 3:0, ženske pa so v Turku ju odpravile Nizozemsko s 3:2. Naši sa proti Fincem igrali zelo sproščeno, imeli pa so razme- Inles je izpadel V osmini finala rokometnega pokala mladosti že nekaj večjih presenečenj LJUBLJANA — Rokometaši Lipe iz Ajdovščine so priredili največje preesnečenje v tekmah osmine finala za pokal mladosti. Po hudem boju so namreč po zaslugi izjemno razpoloženega vratarja Krapeža izločili drugoligaša iz Ribnice. Tudi drugi drugoligaš Jadran je bil proti Obali na pragu poraza, a se je nazadnje zanj le vse srečno končalo. Med moškimi so se v četrtfinale uvrstili: Celje, Sl. Gradec, Ormož, Kolinska Slovan, veterani Ljubljane, Jadran, Jelovica in Lipa, med ženskami pa Drava, Velenje, Olimpija, Preddvor, Krka, Alples, Slovan in Mlinotest. Oba prvoligaša sta zlahka dobila v Sevnici oz. Novem mestu, pri čemer je lahko celjski trener Miškovič nekoliko zaskrbljen zaradi 36 prejetih golov, škofjelo-čani so z malimi težavami dobili v Križah, a so ostali brez svojega najboljšega igralca Peternela, ki se je huje poškodoval. Slovenjgradčani so po pričakovanju zlahka opravili z Zasavci, med presenečenji pa velja omeniti poraza Minerve in Tržiča. Pri ženskah ni bilo presenečeni, le igralke Alple-sa so v okrnjeni sestavi s težavo zmagale v Cerknem. Rezultati — moški: Sevnica : Celje 36:45 (18:26), Sl. Gradec : Zasavje 32:18 (15:8), Minerva : Ormož 29:30 (28:28, 26:26, lil: 10), Krka : Kolinska — Slovan 14:34 (6:14), Vet. Ljubljana : Tržič 24:22 (9:13), Obala : Jadran 23:24 (9:13), Križe : Jelovica 26:33 (13:14), Lipa : Inles 22:19 (7:1>1); ženske: Polana : Drava 9:17 (3:9), Velenje : Posavje 10:0 b.b., Šmartno : Olimpija Ul: 19 (2:8), Grosuplje KRŠKO — Na delavskih športnih igrah občine Krško bodo tekmovali v petih panogah. Tekmovanje so že začeli in bo trajalo do konca oktobra. G. R. : Preddvor 9:19 (4:10), Kočevje : Krka 11:26 (4:8), ETA : Alples 16:17 (8:10), Slovan : Obala 18:17 (6:7). DOPISNIKI DEL/ TENIS * Jaušovčeva v Radencih in — Južni Ameriki? RADENCI — Po končani ameriško-japonski poletni turneji in nastopu na mednarodnem prvenstvu Jugoslavije v Zagrebu, je najboljša jugoslovanska teniška igralka Mirna Jaušovec na zdravljenju v Radencih. Skušala bo sanirati nekatere poškodbe. Ce bo mogoče, bo sredi oktobra znova tekmovala — na velikem turnirju v Braziliji. V tekmovanju za »grand prix« ima Jaušovčeva namreč realne možnosti, da se uvrsti med osmerico finalistkinj za zaključni turnir v Palm Springsu. Za zdaj je na 7. mestu, do konca pa preostaja 6 turnirjev, med katerimi sta najmočnejša zadnja dva (Sao Paolo, Puerto Rico), ki se jih namerava udeležiti tudi Jauševčeva. Vrstni red: 1. Evert 550, 2. Wade 455, 3. Navratilova 41)0, 4. Stove 390, 5. Reid 265, 6. Barker 255, 7. Jaušovec 250, 8. Tumbull 240, 9. Fromhoatz 200, 10. King 190 točk. roma lahko delo, ker so se očitno utrujeni Finci slabo upirali. Zmaga naših je bila precej gladka 15:18, 15:6 in 15:18. Po igri, kakršno so pokazali domačini v tekmi z našimi, je težko dojeti, kako jim je prvi dan EP uspelo premagati dobre Madžare. Finci so se naših precej bali, saj so na nedavnem turnirju za »Memorial Savina« v Minsku prav tako izgubili z našimi z 0:3, vendar šele po žilavem odporu. Naši so delovali sveže in zanesljivo, pri Čemer so bili tudi motivirani, da po dveh porazih z Madžari in Romuni še ujamejo uvrstitev v polfinale. Igralke so v Turku ju v naporni tekmi odpravile Nizozemsko s 3:2, pri čemer so izpolnile pričakovanja, saj naša mlada reprezentanca šele zbira skušnje na velikih mednarodnih tekmovanjih. Rezultati 4 kola, moški, Skupina A: Italija : Francija 1:3, Finska : Jugoslavija 0:3 (—18, —6, —13), Madžarska : Romunija 1*:3. LESTVICA SKUPINE A 1. Italija 2. Romunija 3. Jugoslavija 4. Madžarska 5. Francija 6. Finska Skupina B: NDR : Nizozemska 3:1, Poljska : Bolgarija 3:0, SZ : CSSR 3:1. LESTVICA SKUPINE B 1. Poljska 4 3 1 lile4 7 2- SZ 4 3 1 10:4 7 3. CSSR 4 3 1 10:7 7 4. NDR 4 2 2 7:9 6 5. Bolgarija 4 1 3 5:9 5 6. Nizozemska 4 0 4 2:12 4 Ženske, skupina A: Bolgarija : Italija 3:0, Finska : NDR 0:3, ZRN : Poljska 1:3. LESTVICA SKUPINE A 1- NDR 4 4 0 12:0 8 2- Bolgarija 4 3 1 9:3 7 3. Poljska 4 3 1 9:4 7 4. Italija 4 13 3:9 5 5. Finska 4 1 3 3: UL 5 6. ZRN. 4 0 4 3:12 4 Skupina B: Nizozemska : Jugoslavija 2:3 (12, —8, —1, 6, —10), SZ : Romunija 3:1, CSSR : Madžarska 1:3. LESTVICA SKUPINE B 1. SZ 4 4 0 12:1 8 2. Madžarska 4 3. CSSR 4 4. Romunija 4 5. Jugoslavija 4 6. Nizozemska 4 3 '2 4 3 1 5 2 3 4 2 2 4 2 2 1 3 12:10 8 11:5 7 7:10 7 8:8 6 7:9 6 7:10 5 4 0 12:3 8 2 2 7:8 6 1 3 8: lil 5 1 3 5:11 5 4 2:12 4 IVAN FURLANIC HOKEJ NA LEDU O Poraz Jesenic KATZENBERG, 29. sept. — V prijateljskem srečanju so Jeseničani izgubili z ekipo Katzenberg, ki je član prve avstrijske lige, z rezultatom 2:0 (0:0, 2:0, 0:0). L. K. Od danes prvenstvo Ljubljane LJUBLJANA — Odprto teniško prvenstvo Ljubljane, ki ga zaradi slabega vremena ni bilo mogoče izvesti pred štirinajstimi dnevi, se bo začelo danes ob 15. uri. Organizator je TK Olimpija. Veterani v Rogaški Slatini ROGAŠKA SLATINA — V tem zdraviliškem in turističnem središču se bo danes začel letošnji veteranski teniški turnir za Tedyjev memorial, ki bo letos prvič odprt. To pomeni, da bodo nastopili tudi tekmovalci izven SRS. Premik v delu z mladimi atleti LJUBLJANA — Mnogokje v Sloveniji uspešno potekajo akcije za razmah atletike med mladimi. Tudi v Ljubljani tokrat ne zaostajajo, saj je novoustanovljeni atletski center Ljubljana razpisal vabljivo pokalno tekmovanje osnovnih šol vseh petih občin. Finale bo v četrtek, 6. oktobra. Na sliki: s tekmovanja mladih bežigrajskih atletov na Centralnem štadionu. Eden izmed mnogih tekov pionirjev na 60 m. Foto: J. Zrnec Poskrbeti za obnovo Po napovedih objektov Ljubljana zaostaja za teiesnokulturno razvitejšimi občinami LJUBLJANA, 29. sept. — Po-manjkanje športnih objektov in slabo stanje že obstoječih, razdelitev razpoložljivih sredstev za po-* pravilo in dograditev tistih objektov, ki so zaradi skupnega pomena v Ljubljani na prioritetni listi, je problematika, ki so ji na 42. seji izvršnega odbora TKS Ljubljana namenili največ časa. Na osnovi izčrpnega gradiva o stanju objektov in prepotrebnih sredstev za sanacijo in dograditev le-teh, so člani IO sklenili, da s sredstvi (7 milijonov 382 tisoč din), ki jih imajo na voljo, pomagajo do najnujnejših popravil in dograditev naslednjih športnih objektov: dvorani Tivoli (pred- vsem za popravilo strehe), centralnemu štadionu, športni dvorani Kodeljevo, bazenu Kolezija, tacenski progi kanuistov in štadionu speedwayistov. S tem bodo le za silo rešili zaskrbljujoče stanje športnih objektov v republiškem središču, ki caplja za drugimi občinami v Sloveniji, ki imajo razvitejšo teiesnokulturno infrastrukturo. Medtem ko je zdaj prva skrb zagotoviti prepotrebna sredstva za vzdrževanje in obnovo že obstoječih objektov, pa ne gre pozabiti tudi na gradnjo novih, kar naj bi zajemal srednjeročni načrt razvoja TK v Ljubljani od leta 1980—1985. M. MATVOZ ZAVIDOVICI — V prijateljski rokometni tekmi je reprezentanca SZ premagala ekipo Krivaje s 26:21 (14:10). Na tekmi je bilo 1200 gledalcev. Jugoslovanska namiznoteniška reprezentanca premagala Nizozemsko 5:2 PTUJ, 29. sept. — V evropski superligi v namiznem tenisu sta se v Ptuju — po slovesnem ceremonialu, predstavitvi igralcev in igralk, pozdravu predsednika SO Ptuj Branka Gorjupa in intoniranju himne — pomerili reprezentanci Jugoslavije in Nizozemske. Dvoboj so dobili Jugoslovani s 5:2. V prvem srečanju Stipančič ni imel težav z Bertom van der Hel-mom, dobil je zlahka z 21:8 in 21:11. V drugi igri sta se pomerila Kosanovič in Hijnes. Jugoslovan je kljub večji borbenosti gosta zmagal zlahka z 2U:1I7, 21:19. V tretji igri je Palatinuševa izgubila proti zelo razpoloženi mladinski evropski prvakinji Vriesekoop z 111:21, 1-9:21. V obeh igrah dvojic — moških in mešanih — so po odlični igri zmagali Jugoslovani: Kosanovič, Karakaševič : Bert van der Hilm, Hijnes 21:17, 21:16 in Stipančič, Palatinuš : Bert van der Helm, Vriesekoop 21cl7, 21:14. Stipančič je v drugem nastopu podcenjeval nasprotnika in kljub prvemu dobljenemu nizu moral priznati premoč nasprotnika Hij-nesa z 21t:14, 18:21, 18:2)1. V zadnjem srečanju sta igrala Kosanovič in Bert van der Helm, z veliko borbenostjo pa je Kosanovič odločil srečanje v svojo korist z 21:28, 21:9, 211:14. Sojenje madžarskih sodnikov je bilo odlično, enako tudi organizacija, gledalcev pa je bilo 600. M. ZUPANC KOŠARKA ' Triglav : Dolenjska 74:76 (31:35) TRBOVLJE — Dvorana osnovne šole, gledalcev 600, sodnika Jeraj (Kostrevnica), Zule (Slovenske Konjice). TRIGLAV: Košir 16, Mavrič H, Fartek 10, Zupan 8, Omahen 4, Skubic 8, /EJpovac 17. DOLENJSKA: P. Seničar 16, Z. Kovačevič 3, Munih 4, S. Kovačevič 110, Ivančič 18, S. Seničar 4, Plantan 21. V 'kvalifikacijskem srečanju za izpraznjeno mesto v II. ZKL zahod so bili uspešni dolenjski košarkarji. Z metom Plantana 10 sekund pred koncem tekme so z minimalnim porazom postali novi člani II. ZKL. S. KRASNIK Kladivar-Kroj : Brest 49:92 (20:42) ŽIRI: Telovadnica osnovne šole, sodnika Kolendo (SL) in Bogataj (Kr), gledalcev 30. KLADIVAR: Gantar 2, Mihovi-lovic 9, Eržen 18, Pečelin 4, Krol-nik 9, Ealderman 5. BREST; Vuleta 10, Štoka 8, Guberinič 37, Bajželj 6, Pukl 18, Hočevar 8, Fugina 6. Oslabljene domačinke so se gostjam enakovredno upirale le v prvih desetih minutah, nato pa so jih Ljubljančanke povsem nadigrale. M. BOGATAJ Celje : Maribor 107:87 (55:40) Klubov iz ZRN je največ Slab štart klubov iz vzhodne Evrope v treh pokalnih nogometnih tekmovanjih - Že v 1. kolu nekaj presenečenj ZURICH, 29. sept. — Čeprav je WeisweiUerJevo moštvo Kotna z Dieterjem MiiUerjem, Van Goolom, Flohejem, Loh-rom, Cullmannom in drugimi nepričakovano izpadlo v 1. kolu pokala pokalnih prvakov, so zahodnonemšld klubi s 6 predstavniki še vedno najšteviineje zastopani v treh evropskih nogometnih pokalih. Predstavniki Nizozemske, Španije, Belgije in NDR pa so v konkurenci še v neokrnjeni zasedbi. Španija in Nizozemska imata v konkurenci torej vseh 5 klubov, Belgija in NDR po 4, Jugoslavija, J 9 Marjanovič korak do norme Na Kostrčevem memorialu v Vršcu so odigrali trinajsto kolo Italija m Grčija po 3, prav toliko jih imata za zdaj tudi Francija in Anglija, toda Manchester United m St. Etienne bosta 5. oktobra v FIymouthu odločala o četrtem zastopniku svojih držav v pokalih. Zelo sJabo so se odrezali klubi iz vzhodne Evrope (z izjemo NDR seveda), saj imata na primer CSSR in Poljska le po 2 kluba v 2. kouiu, SZ pa celo samo enega, vendar bo bržkone napredoval še moskovski Dinamo v pokalu pokalnih prvakov. Moskovski Torpedo je s porazom po 11 m proti Benfici priredil eno največjih presenečenj , v nasprotnem smislu pa je presenetil Dinamo iz Tbilisija, ki je izločil milanski Inter. Kijevski trener Lobanovski je v Braun-sohweigu poskušal vse, da bi se nekdanji evropski šampioni prebili v 2. kolo. Toda zaman. Po-pivoda in Rreitner sta pokopala vse njihove upe, francoski sodnik Conrad pa je oškodoval domačine, ko ni dosodil enajstmetrovke po prekršku nad Popivodo. Jugoslovanski klubi so lahko a izkupičkom povsem zadovoljni. Crvena zvezda in Hajduk sta bolj ali manj z lahkoto po pričakovanju izločila irski moštvi, medtem ko je zagrebški Dinamo zablestel v igri z grškim moštvom " Olimp: akos in nadomestila razliko dveh golov. Poslovila se je le Sloboda, ki navzlic optimizmu ni mogla izenačiti razlike petih golov s prve tekme v Las Palma-su. | ŠPORTNA NAPOVED J Dvanajst pravilnih 1. Sligo Rovers — C. zvezda 2 2. Hajduk — Dundalk I 3. Sloboda — Las Palmas 1 4. Dinamo — Olimpiakos 1 5. Atletiko — Dinamo 1 6. Borussia M. — Vasas 0 7. Nantes — Dukla 0 8. Torpedo — Berrflca 0 9. Manchester U. — St. Etienne ne velja 10. Steaua — Barcelona 2 11. Schalke 04 — Fiorentina 1 12. Eintracht B. — Dinamo 0 VRŠAC — Rezultati 13. kola memoriala Bore Kostiča: Matanovič : Ouintetros remi, Kneže vid : Jamo-ševid remi, Nikolin : Schmidt 0:1, Marjano vi d : Hemamdez 1:0, Ku-rajica : Bukid remi, Smej hal : Torre remi, Makarečev : Maro vid remi. V nadaljevanju prekinjenih partij je Nikolin premagal Kapetana, Ivanovid in Hemandez pa sta ponovno prekinila. Vrstni red: Smejkal 9, Marjanovič 8,5, Bukid, Tonre, Schmidt 7,5, Kurajica, Quinteros, Makari-čev 7, Marovid 6,5, Kneževid. Ivanovid 6 (1) itd. V boju za velemojstrsko normo je Marjanovič dosegel izredno pomembno zmago s kubanskim velemojstrom Hemandezom, ki je v izgubljenem položaju prekoračil čas za premišljevanje. Mladi mednarodni mojster je zaradi odhoda na balkaniado partijo zadnjega kola s Schmidtom že remiziral, tako da za velemojstrsko normo potrebuje zmago s črnimi figurami v srečanju s Kape lanom. Remi s prvakom TILBURG, 29. sept. — V 5. kolu velemojstrskega turnirja je naš Svetozar Gligorid kot beli remizi-ral s svetovnim prvakom Karpovom. Drugi rezultati tega kola: So-sonko : Timman remi, Smislov : Miles 0:1, Balašov : Hort remi, Hiibner : Andersson prek., Kava-lek : Olafssom 1:0. Vrstni red: Hort, Timman, Ka-valek, Miles 3. Karpov 2,5 (1). Gligorid, Balašov 2,5, Hiibner in Andersson 2 (1), Smislov 1,5 (1), Sosonko in Olafsson 1,5. Vodi Rukavina VIROVITICA — Rezultati 3. kola mednarodnega turnirja: Damjanovič : Lengyel remi, Marangu-nic : Bertok remi, Rukavina : D. Kovačevič 1:0, Mairoja : Bukal remi, Hortvath : Stean 1:0, Ne-met : F. Portisch 1:0, V. Kovače-vi(d : Pialetsky prek. V nadaljevanju prekinjenih partij sta D. Kovačevič in Marangunid remizirala, Rukavina pa je premagal Bukal a. Vrstni ned: Rukavina 2,5. Damjanovič 2, Horvath 1,5 (1), Bertok, Marangunid, F. Portisch in Stean 1,5 itd. Pokal šampionov Juventus : Omonia 2:0 (1:0), naprej Juventus s 5:0. At-letico : Dinamo (B) 2:0 (0:0), naprej Atletico s 3:2, Brugges : Kuopio Paloseura 5:2 (3:1), naprej Brugges z 9:2, Aajx : Lille-slrdm 4:0 (2:0), naprej Ajax s 4:2, Nantes : Dukla 0:0, naprej Nantes z 1:1, Halmastd : Dinamo (D) 2:1 (1:0), naprej Dinamo s 3:2, Sligo Rovers : C. zvezda 0:3 (0:2), naprej C. zvezda s 6:0, SLASK : Levski Spartak 2:2 (1:1), naprej Levski Spartak s 5:2, Torpedo : Benfica 0:0, po enajstmetrovkah naprej Benfica s 4:1, Jeunesse *. Celtic 1:6 (1:1), naprej Celtic z 11:1, Borussia (M) : Vasas 1:1 (0:0), naprej Borussia s 4:1, Swarovski : Basel 0:1 (0:0), naprej Swarovski s 3:3, 1903 Kjobenhavn : Trabzanspor 2:0 (1:0), naprej 1903 Kjobenhavn z 2:1, Panathinaikos : Floriana 4:0 (3:0), naprej Panathinaikos s 5:1. Pokal pokalnih prvakov Reipas : Hamburger 2:5 (0:1), naprej Hamburger s 13:3, Za-glebie : FAOK 0:2 (0:0), naprej PAOK s 4:0, Osters Vaxjo : Lokomotiva (K) 2:2 (0:1), naprej Lokomotiva z 2:2, Diosgyori : Besiktas 5:0 (3:0), naprej Diosgvori s 5:2, Austria : Cardiff City 1:0 (0:0), naprej Austria z 1:0, Milan : Befis 2:1 (2:1), naprej Betis s 3:2, Akranes : Brann 0:4 (0:1), naprej Braun s 5:0, Twente : Rangers 3:0 (2:0), naprej Tvvente s 3:0, Anderlecht : Lokomotiva (P) 2:0 (1:0), naprej Anderlecht z 8:1, Lokomotiva (L) : Coleraine 2:2 (2:1). naprej Lokomotiva s 6:3, Vejle : Pro-greš 9:0 (3:0), naprej Vejle z 10:0, Hajduk : Dundalk 4:0 (1:0), naprej Hajduk s 4:1, Universitatca : Olimpiakos 2:0 (1:0), naprej Universilatea z 8:1, Porto : Koln 1:0 (0:0), naprej Porto s Pokal UEFA Steaua : Barcelona 1:3 (1:1), naprej Barcelona z 8:2, Spor* ting : Bastia 1:2 (1:2), naprej Bastia s 5:3, Schalke 04 : Fiorentina 2:1 (1:0), naprej Schalke 0:4 s 5:1, Inter (B) : Rapid 3:0 (1:0), naprej Inter s 3:1, Atletico (B) : Servette 2:0 (0:0), naprej Atletico z 2:1, Fenerbahče : Aston Vlila 0:2 (0:1), naprej Aston Villa s 6:0, Eintracht (B) : Dinamo (K) 0:0. naprej Eintracht z 1:1, Valkeakosken : Gornik 0:0, naprej Gornik s 5:3, Malmo : Lens 2:0 (1:0), naprej Lens s 4:3, Ipswich : Landskrona 5:0 (4:0), naprej Ipswich s 6:0, Ujpest Dozsa : I.ASK 7:0 (1:0), naprej Ujpest Dozsa z 9:3, Dinamo (T) : Inter (M) 0:0, naprej Dinamo z 1:1, PSV Eindloven : Glenavom 5:0 (1:0), naprej PSV z 11:2, Lazio : Boavista 5:0 (5:0), naprej Lazio s 5:1, Altay : Carl Zeiss 4:1 (3:0), naprej Carl Zeiss s 6:5, Ncwcast!e : Bohe-mians 4:0 (1:0). naprej Newcastlc s 4:0, Mjondalen : Bavern 0:4 (0:1), naprej Bayern z 12:0, Aberdeen : Molenbeek 1:2 (0:0). naprej Molenbeek z 2:1, AEK : Asa Tirgu 3:0 (3:0), naprej AEK s 3:1, Slavija (P) : Standard 3:2 (1:1), naprej Standard s 3:3, Kjobenhavn : Dundee 3:0 (0:0), naprej Kjobenhavn s 3:1, Fram : Start Kristiansand 0:2 (0:1), naprej Start z 8:0, Diferdange : AZ 67 0:5 (0:3), naprej AZ 67 s 16:1, Ferencvaros : Marek 2:0 (2:0), naprej Marek s 3:2, Sliema Vanderers : Eintracht (F) 0:0, naprej Eintracht s 5:0, Widzew : Manchester Clty 0:0, naprej Widzew z 2:2, Magdeburg : Odra 1:1 (1:1), naprej Magdeburg s 3:2, CSKA (S) : Ziirich 1:1 (1:0), naprej Ziirich z 2:1. ApocI : Torino 1:1 (1:0), naprej Torino s 4:1, Dinamo (Z) : Olimpiakos 5:1 (2:1), naprej Dinamo s 6:4, Sloboda : Las Palmas 4:3 (1:2), naprej Las Palmas z 8:4. * ; \ C , r' ; II „ ■ : ISs : ; ■:■ 1H1 I f: : mmams trii ■ -J‘ ..V' lpli 55. nadaljevanje Toda v resnici je že sama vedela. Tetin glas ji je jasno dn razložno in nezmotljivo zvenel v ušesih: »Zdrži deklica, Brett je človek, za katerega se splača boriti. Mogoče nikoli več ne boš srečala takega, kot je on.« Ni si bila na jasnem, ali bi to res bile tetine besede ali pa je v sebi slišala samo odmev podzavestne želje. Toda Mia je zdaj zatrdno vedela, da je prelomnica v njenem življenju blizu. Charles zanjo ni bil več pomemben. Spomin nanj je zbledel in se umaknil med njene prijetne spomine na deklištvo in na čase zaletave ne-rezlosti... 17. poglavje Eden izmed mož se je vmil iz rudarskega mesteca Murrumbar s polno vrečo pošte. Brett se je približal Mii s pismom v roki. »Kaže, da bom moral v Perth,« je rekel. »Brecej nerodno, kajti konec tedna začnemo zganjati govedo. Toda vseeno bom moral na pot.« Njen obraz je vneto zažarel. »Brett, ali grem ‘lahko s teboj?« Bil je tako zatopljen v pismo, da ni opazil njenega obraza in da je preslišal novi zven njenega glasu. »Ne, preveč dela bom imel. Tičati boš morala v hotelu, ali pa se sama izgubljati naokoli.« »Saj bi mi bilo všeč. V Perthu še nisem bila. Pravih so md, da je zelo lepo mesto.« »Kdaj drugič.« »Prosim, Brett! Tule sem tako osamljena, posebno kadar si ti zdoma. Prosim, vzemi me s seboj.« S komaj opazno spremenjenim obrazom si je natočil pijače. »Ne, to bi bilo zgrešeno.« Zanjo pa je nenadoma postalo neznansko pomembno, da ga spremlja v Perth, zato je postala brezobzirna. »Zakaj neki ne? Delala se bom, da je vse v naj lepšem redu. Tvoji prijatelji še opazili ne bodo, da je kaj narobe, in nihče ne bo zaslutil resnice.« Takoj je uganila, da je napravila napako, čeprav je vedela, da je ni maral s seboj predvsem zato, ker se je bal, da bi kdo zaslutil resnico o njunem zakonu. Ni ji odgovoril, temveč je mračno strmel v kozarec. Zaradi njegovega molka je postajala živčna, zato je brezglavo nadaljevala. »če želiš, lahko spiva vsak v svoji sobi —« Opazila je, kako so se ob teh njenih besedah gube na njegovem čelu poglobile in kako je še močneje stisnil ustnice. »O teh rečeh se raje ne bi pogovarjal, če ti je prav.« »Brett, ah res ne moreva prenehati s tem? Zakaj ne moreš pozabiti preteklo- sti?« je moledovala. »Ali jo ti lahko?« »Trudim se, zelo... Zakaj mi nočeš pomagati?« »S tem, da bi te vzel s seboj v Perth?« »S tem, — da bi bil človeški!« »To je moj problem, ne tvoj. Dovolj sem človeški, da ne morem deliti svoje ženske z drugim moškim. Niti v njenih sanjah ne.« To je bil zanjo krut udarec, še bolj zato, ker ni vedela, zakaj govori o njenih sanjah. Malodušno mu je obrnila hrbet. Ponudila mu je roko, on pa jo je zavrnil. Kaj neki zahteva od nje? Solze? 'Ponižno moledovanje? Ponižujoče tikanje na prsi? S tem, da je petošolsko ljubila Charlesa, ni bila kriva ničesar... Njeno čustvo je bilo iskreno in globoko, zato pa nič manj romantično, otročje ta_ nerealno. Da je na večer pred njuno poroko Brett prisluškoval pogovoru ob reki in tako sploh zvedel o njena neumni zaljubljenosti, je bila res smola, saj drugače nikoli ne bi ničesar izvedel. Ali je po naključju naletel nanju, ali pa ji je sledil in vohunil za njo? če je vohunil, je bilo njegovo početje nizkotno in je dobil samo tisto, kar je zaslužil, si je ogorčeno rekla. Ko se je drugo jutro odpeljal, je gledala za njim še vedno tako uporniško razpoložena. Brett ni bil tak kot večina moških s takšnim bogastvom in posestvom. Namesto da bi si naročil ali kupil lastno letalo, se je. še vedno raje vozil štirideset milj do Murrumbara in tam sedel v redno letalo za Perth. Brett ni bil niti malo bahaški. Pilotiranje je raje prepuščal drugim, medtem ko se je sam med vožjo mirno zatopil v branje listin in različnih pisem, ki jih je vzel s seboj. V Perthu je imel pomembne opravke, bil je trdno odločen, da vse razčisti do kraja. Upal je, da mu dogovarjanje ne bo vzelo preveč časa in da se bo v najkrajšem času lahko vrnil domov. Na domačijo ga nd gnala samo nuja zaradi bližnjega žigosanja in prebiranja živine; bolj ga je pretresla Mia s svojo prošnjo. Zdaj se je kesal, ker je ni poslušal. Naprej in naprej se mu je pred očmi prikazoval njen žalostni obraz in med branjem so mu nenehno zvenele v ušesnih njene besede. Prosila ga je, naj ji pomaga pozabiti preteklost, on pa jo je zavrnil, ker jo je prav po otročje hotel prizadeti. Sam sebi ni znal pojasniti, kaj ga je gnalo, da se je tako vedel, toda zdaj ga je bilo tega sram. Rekel sl je, da ni Mia edina, ki bi morala poskušati pozabiti preteklost. Tudi njega je bremenila in bil je že čas, da bi breme preteklosti stresel s sebe... Mia je pobito strmela v prašni vrtinec, ki ga je za seboj puščalo Brettovo vozilo, doškler ga je mogla videti. Spet so bili pred njo dolgi, dolgočasni dn prazni dnevi. Brett ni niti z besedico omenil, kdaj bo nazaj. •iiiiiiiifiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii »Pozneje.« Cigareta je dogorela, ne da bi jo vlekla. Vprašala je: »Koliko je ura?« »Tri in petnajst, gospodična.« »Zdaj mora biti konec.« »Da, gospodična.« V kabini je spet zavladala mučna tišina. »Kaj delate, Anna?« »Molim, gospodična. Pri nas doma zmerom molimo za pokojnike-« »Lahko bi molili tudi za žive.« »Za koga gospodična?« »Zame.« »Ce hočete, gospodična.« In spet ni bilo slišati drugega kot zamolkli ropot strojev. »Gremo naprej.« »Torej je končano, gospodična.« »Da, Anna, končano je.« Potrkalo je na vrata. »Poglejte, kdo je.« Anna Wickstod je ubogala. »Poročnik Valcour je, gospodična-« »Valcour? Naj vstopi.« Ko je Valcour stopil v kabino, si ni prizadeval prikrivati nelagodje, ki se ga je polaščalo. Mislil si je, da morajo podgane občutiti nekaj podobnega, preden zapustijo potapljajočo se ladjo. Kako da je tisto, kar je dano podganam, zavrnjeno višjim bitjem, kakršna so ljudje? Zdelo se mu je, da čaka na starterjev strel, po katerem se bo pognal v tek z nevidnim tekmecem. Čeprav tega tekmeca ni videl, je bil prepričan, da je nekje blizu. Tako je bilo z vsemi, ki so sodelovali v nenavadni tekmi, se pravi, ki so bili na ladji Eastem Bay. »Žal mi je, da vas motim gospa Poole, vendar potrebujem še en dokaz, da končam preiskavo.« »No, potem pa sedite, gospod Valcour.« »Hvala-« Usedel se je na divan in pregnal razne izraze sožalja, ki so mu prišli na misel. Po navadi človek ne more priti k ženski, katere moža so pokopali, ne da bi ji rekel nekaj besed sožalja .Tudi z gospo Poole je bilo mogoče tudi to. »Bi kadili, gospod Valcour?« »Ne, hvala,« je rekel in uprasnll vžigalico, da ji prižge cigareto. »Odprite okenca, Anna. Torej ste rešili zadevo, gospod Valcour?« »Mislim, da sem jo.« Policist je vzel iz žepa tri fotografije: dve majhni in eno precej večjo. »Poglejte malo tele slike, prosim,« je rekel. Gospa Poole se je zastrmela v fotografije. In Ted je izginil iz njenih spominov. Pregnala ga je preteklost. »Tole sem prepoznala,« je rekla. »Da, gospa Poole?« »Poglejte, Anna... Kaj ni to To-ody?« Anna VVickstod je mimo pogledala fotografijo. »Da, gospodična,« je rekla. »To je Toody-« Brzojavka newyorškega policijskega j načelnika direkciji radijske postaje I Cap May: Nič več ni treba oddajati sporočila j v biltenih STOP Prosimo vas, da nam j pošljete vse informacije o ladji Eas- j tern Bay, katere položaj bomo jutri I ob zori poskušali ugotoviti z letalom j stop obvestili bomo vse radijske po- j staje obalne straže na atlantski obali i STOP Najlepša hvala za sodelovanje. ] 42. poglavje »Rad bi vam povedal zgodbico,« je : začel Valcour. Zdelo se mu je, da so te besede starterjev strel: nenavadni tek se je začel. V salonu je bilo natanko tako kot prejšnji večer. Valcour se je spet usedel poleg kapitana Sohma, zraven njiju pa je bil tudi mladi Swithers. Slednjemu je Valcour nekaj naročil, tako da je vztrajno gledal v tla. Vendar v parketu salona ni videl sebe, temveč obraz mladega prijatelja Gan-sa. Pred očmi mu je bilo zadnje slovo od Gansa, od trupla v platneni vreči... Gans je imel rad kikiriki in v vsakem pristanišču, kjer so se ustavili med potjo proti Argentini, sta jedla kikiriki in pila pivo. Koliko kikirikija sta pojedla! In ker je mislil na tiste srečne dni, je Swithers strmel v tla, oči pa so ga vse bolj pekle. »Zgodba je sestavljena iz nešteto drobnih stvari,« je nadaljeval Valcour, »pa naj bo še tako kratka.« Ni govoril glasno, pa vendar ga je bilo dobro slišati v vse kotičke salona. Dumarque je sedel z Wrightom na kanapeju, Sanfordova in gospodični Siderby so bili z gospo Poole za mizo, Stickney in Force pa sta sedela vsak na eni strani okrogle mizice ter kadila cigareto za cigareto. Prižgane so bile vse luči. »Ali ne pretiravate,« dragi Valcour?« »Ne, gospod Dumarque. »Kmalu bo vse jasno. Gre za zadevo, s katero sem se moral ukvarjati in ki bi jo lahko poenostavil takole: moški, njegov najboljši prijatelj in njegova žena so šli plavat, mož in žena pa sta se vrnila sama. Zgodba je zelo kratka, vendar je v njej marsikaj — kot v tejle, ki vam jo bom povedal.« »Vaše zgodbe bi pokopale kateregakoli založnika,« je šepnil Dumarque. Iz znanosti in tehnike Plin iz gnoja BERN — Med vrenjem organskih snovi v prostoru brez zraka nastaja biološki plin metan. Po naročilu švicarske komisije za energetiko so proučili razne vidike metanskega vrenja v kmetijskih odpadkih. Ugotovili so, da bi iz gnoja ene krave lahko vsako leto pridobili energijo, ki ustreza 280 litrom kurilnega olja. Po podatkih v objavljeni študiji leži na srednji švicarski kmetiji s 25 glavami govedi energetski potencial, enakovreden 7.000 litrom kurilnega olja. Ta biološki plin se po mnenju raziskovalcev obnese za kuho, za segrevanje vode, za ogrevanje stavb, rastlinjakov, pita-lišč in sirarn ter za sušenje sena, uporabiti pa bi ga bilo mogoče tudi kot gorivo v stoječih motorjih in s tem za dodatno proizvodnjo električne energije. Tehnično je izvedljiva celo zamisel o rabi tega plina za pogonsko gorivo v vozilih. Očetovstvo HAMBURG — Očetje se ne morejo več izmazati, pregledi krvi so že tako izpopolnjeni, da se da očetovstvo ugotoviti skoraj stoodstotno zanesljivo, hkrati pa je mogoče pri obdolženih moških dognati v 95—98 odstotkih primerov, da kot očetje ne prihajajo v poštev, je poročal na mednarodnem kongresu za sodno medicino profesor Hoppe, predstojnik hamburškega zavoda za transfuzijo, še leta 1950 je bilo mogoče na podlagi pregleda krvnih skupin izločiti samo 20 odstotkov po krivem obdolženih očetov. Laboratorijski izvedenci so zdaj kos tudi ukanam tistih očetov, ki si dajo pred pregledom delno zamenjati kri. Nejasnost v rezul-. tatih analiz kaže na primes tuje krvi. Točne ugotovitve so možne predvsem zato, ker ima vsak človek svojo beljakovinsko formulo, pravi Hoppe. Pes išče rudo MOSKVA — Desetletni poskusi so potrdili domnevo, da psi odkrivajo rudne žile hitreje in zanesljiveje kot človek po najbolj izpopolnjenih metodah. V SZ so v tundri, v planinah, pa tudi drugod ustrezno dresirani psi odkrili ležišča bakra, cinka, niklja in volframa ter raznih piritov, ki jim instrumenti niso prišli na sled. Uspešno ločeni dvojčici MANHASSET, 29. sept. — Na kirurški kliniki univerze North Shore v državi New York je skupina dvajsetih zdravnikov med peturno operacijo ločila s spodnjim delom prsnega koša in s trebuščki zraščeni siamski dvojčici Brendo in Lindo. Predstavnik bolnišnice pravi, da bosta deklici »normalno živeli« In da bodo podrobnejše podatke o operaciji objavili ob koncu tedna. Telefoto: UPI SKRB JAPONCEV ZA STARŠE Senčna stran starih let Japonska življenjska doba takoj za švedsko - Vsak tret-ji upokojenec odpre obrtno delavnico ali majhen lokal TOKIO, 29. sept. — Japonci zelo spoštujejo stare ljudi. Ta njihov odnos do starejših letnikov je uzakonjen: dan starih je v septembru in velja za državni praznik. Ko so letos z vrsto manifestacij in prireditev počastili stare ljudi, so se ponovno razvnele razprave o svetlih in temnih straneh pozne življenjske dobe. Zaradi izboljšanja življenjske ravni se je na Japonskem močno podaljšala povprečna življenjska doba, saj je vsak deseti prebivalec te otoške dežele starejši kot 65 let. Po statistiki lahko povprečni Japonec pričakuje, da bo dočakal starost 72, Japonka pa 77 let. To je v svetovnem merilu druga najdaljša življenjska doba, višjo starost dočakajo le na švedskem. Po drugi strani pa je na Japonskem bolj malo materialnih možnosti za vedno daljše življenje. Kljub napredku, doseženem v minulih letih, lahko le vsak drugi Japonec, starejši kot 65 let, računa z brezplačnim ali sicer ugodnim zdravstvenim varstvom. Za tako dolgo življenje so »kratke« zlasti pokojnine. Potem ko Japonec zapusti delo v podjetju, prejema zase ta za ženo povprečno Okoli 90.000 jenov. Ce je zavarovan po tako imenovanem nacionalnem pokojninskem sistemu, je njegova pokojnina znatno nižja, giblje se okoli 20.000 jenov. Ce bi računali po uradnem tečaju, po katerem je jen vreden okoli se- dem par, pokojnine niti niso tako nizke, če pa upoštevamo japonske cene, ki so naj-vlšje na svetu, in povprečni mesečni zaslužek zaposlenih (okoli 220.000 jenov), je na dlani ugotovitev, da je življenjska raven upokojenih Japoncev precej nizka. Druga nadloga, ki tare japonske upokojence, je tako imenovani sistem obvezne upokojitve. Industrijske družbe ta podjetja po navadi zahtevajo od zaposlenih, da se poslovijo pri 55 letih. To je sicer obdobje, ko ima človek najvišje prejemke, vendar njegova pokojnina ne more biti višja od 60 odstotkov plače. Japonska še nima razvitega, boljšega pokojninskega sistema, zato se je uveljavil običaj, da dobi delavec ob odhodu v pokoj visoko odpravnino, ki lahko znaša tudi 30 milijonov jenov. Vsota je na pogled visoka, vendar Japonci pravijo, da si z njo na stare dni ne morejo kupiti niti primernega stanovanja. Ker je pokojnina nizka, upokojenec po navadi vloži ta denar v kako obrtno delavnico ali v majhno prodajalno. Zato celo v najbolj zakotnih ulicah japonskih mest naletite na številne obrtne delavnice in servisne službe, katerih zunanjost ne priča o kakem posebnem zaslužku lastnikov. Ti obrtniki ta mali trgovci so veseli, če kaj prodajo, da z izkupičkom povečajo dohodek gospodinjstev, ki so po navadi sestavni del »poslovnih prostorov«. Na ta način se pregovorna marljivost Japoncev nadaljuje tudi še potem, ko odidejo v pokoj. Po uradnih podatkih je zaposlen vsak tretji Japonec nad 65 let ne glede na to, da je odšel iz tovarne ali industrijskega podjetja. Za primer: v ZDA je zaposlenih upokojencev 13,1, v ZR Nemčiji pa 6,9 odstotka. Ker še ni boljšega pokojninskega sistema — v pripravi oziroma v obravnavi je več predlogov — poskušajo vrzel zamašiti z izjemno skrbjo mladih rodov, ki svoje ostarele starše obvezno sprejemajo v svoje gospodinjstvo. Ta japonska tradicija se je obdržala tudi v modemih mestih in industrijskih naseljih. DRAGO BUVAC VODORAVNO: I. polotok v severovzhodni Aziji, ki pripada Sovjetski zvezi, 8. v srednjem vekn zemlja, podeljena v dosmrtno ali trajno last, 12. upravno središče Asturije, 13. največji moskovski dnevnik, 15. morska riba, imenovana tudi morski vrag, 16. planota nad Bohinjsko kotlino, 17. ime ameriškega filmskega režiserja_ Kazana, 18. mešanec, potomec belokožca In črnke. 19. črki z začetka abecede, 21. skupina čebel, 22. odličen jugoslovanski nogometaš, 23. vzdevek ladjarja Aristotela Onassisa, 24. kemijski znak za cink, 25. redko moško ime, Egidij, 26. človek z velikimi očmi, 27. predelana smola za lake In polilure, 28. slovenski gledališki igralec (Brane), 29. predsednik ZDA po II. svetovni vojni (Harry), 31. Ime hrvaške popevkarice Vučkovič, 32. glavno mesto in luka afriške države Togo, 33. kolektiv glasbenikov. NAVPIČNO: 1. študentska popivka, veseljačenje, 2. starejši ameriški popevkar (Frankle), 3. svinčeno rdečilo za zaščito kovin proti rji. 4. vojaški oddelek, 5. ime italijanske pesnice Negri, 6. avtomobilska oznaka Torina, 7. grški bog sonca, lepote in harmonije, 8. neoženjen moški, 9. ime popevkarice Sršen, 10. kratica za »vršilec dolžnosti«, 11. pritrdllnica, 14. zdravilna travniška rastlina, 16. psiček, 18. drugo največje italijansko mesto, 19. slovenski slikar in pisec razprav o umetnosti (Ivan), 20. pripadnik narodne manjšine v SFRJ (Aromua), 22. orodje za obdelavo kovin, 23. sredozemska rastlina, stilizirana na korintskih stebrih, 25. gornji del glave, 26. konjska zob, 27. rahel glas, 28. določen dan meseca v rimskem koledarju, 29. okrajšava za »tega leta«, 30. grška črka, 31. kratica za Zvezo komunistov. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. turneja, 7. volar, 12. Ariana, 18. večina, 14. sajga, 13. Porezen, 16. trni, 17. sold, 18. Ate, 19. blatnik, 22. oko, 25. Odra, 26. amok, 30. pometač, 32. Praga, 33. aparat, 34. Petrol. 35. teror, 36. Konakrl. Križanka 2 3 U 5 5 r 7 U 8 9 10 11 W~ 13 11. 15“ . 16 | 17 18 19 20 21 22 ' 23 2U 25 26 1 27 28 29 30 31 W~ n 33 J I RDEČI GUSAR Ljudje in nravi Pivo in proračun Grenlandije Zaradi novega davka na pivo se potrošnja te pijače na Grenlandiji ni zmanjšala, prav zaradi tega pa se je predvideni proračunski primanjkljaj spremenil v izdaten presežek. Davek v viSini ene krone (okoli 3.5 dinarja) na prodano steklenico piva s o uvedli letos. Tako je zdaj v proračunu te danske pokrajine 14 milijonov kron presežka. Oblasti so predvidevale S milijonov kron primanjkljaja. Zdrvel je čez mejo Okrajno sodiSče v Mo-sonmagyarovaru je obsodilo na Sest mesecev zapora avstrijskega državljana Ernesta Plochbergerja, ker je priSel na Madžarsko brez potnega lista. Na mejnem prelazu v Hegyes-halomu je zdrvel čez mejo v trenutku, ko se je dvignila zapornica. S svojim avtom je prehitel dolgo vrsto čakajočih vozil. Na mejnem prehodu ni ustavil, marveč je nadaljeval noro vožnjo skozi madžarska naselja. Policija ga je pozivala, a se ni zmenil, obstal je Sele, ko so mu s streli preluknjali gume. Na zaslišanju je izjavil, da ga je zanimalo, kako na Madžarskem opravljajo žetev. Trdil je, da ima kombajne in da bi sosednji deželi odstopil ne-■ kaj svojih strojev. Preden je policija izročila Plochbergerja sodišču, ga je poslala na pregled k psihiatru, ki je ugotovil popolno prištevnost. Bolgarski stoletniki V Bolgariji je šestkrat več stoletnic kot stoletnikov. Po najnovejših podatkih jih je skupaj 351, nd tega 296 žensk in samo 55 moških. Med vzroki za številčno nesorazmerje omenjajo tudi to, da je bila dežela v 77 letih tega stoletja zapletena v dve balkanski in v dve svetovni vojni, v katerih je padlo veliko vojakov. Tudi sicer se je število stoletnikov v Bolgariji močno skrčilo, kajti pri prejšnjih popisih prebivalstva so našteli okoli 2.00o ljudi, starih sto let in čez. Nasvet Princ Philip, mož britanske kraljice, je odrezavo utišal 22-letnega protestnika, ki ga je med razpravo na univerzi v Edin-burghu poskušal osmešiti kot kraljičinega moža. Zavrnil ga je z besedami: »Molči, da boš hitreje zrasel.™hoa J, TOOOSIAVIA. TEL (0*7) »5/1, »S/Z. TELDČ B»J TU INCXTA Vabimo vas na krajša večdnevna potovanja v tujino z letali DC-9 INEX-ADRIE: ŠPANIJA, odhod 20. oktobra GRČIJA, odhod 10. oktobra OTOK DJERBA v Tuniziji, prvič iz Ljubljane, odhod 25. oktobra MEHIKA, odhod 24. novembra RIM, odhod 25. novembra SICILIJA, odhod 28. novembra MALTA, odhod 1. decembra RIM, avtobus, 4 dni, odhod 7. oktobra Tečaji angleščine so tudi jeseni in pozimi. Prijave in informacije: . . f- ’ , . Inex Ljubljana, Titova 25, tel. 312-995 in 327-947 . Inex Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel. 24-571 v Izletnik Celje, Velenje, Žaleč ' . ■ Alpetour, Kranj,' Radovljica, Šk. Loka • AP Nova Gorica Mladi turist. Novo mesto ■ ZDRUŽITE SVOJ ODDIH Z ZDRAVLJENJEM S Za naše zdravilišče ste gotovo že slišali. Odločili smo se, da vam v jesenskem in zimskem času ponudimo ugodnosti posebnih paketov (aranžmajev) po izrednih cenah: | v enoposteljni v dvoposteljni sobi sobi po osebi V OKTOBRU 1977 Triglav 7 dni 1.060,— din 910,— din 10 dni 1.500,— din 1.230,—din 14 dni 2.070,— din 1.760,— din 21 dni 3.080,— din 2.620,— din V NOVEMBRU, DECEMBRU 1977 Triglav 7 dni 910,— din 870,— din 10 dni 1.280,— din 1.220,— din 14 dni 1.760,—din 1.680,— din 21 dni 2.620,— din 2.490,— din Zagreb ili Beograd 7 dni 1.030,— din 960,— din 10 dni 1.450,—din 1.350,—din 14 dni 2.000,— din 1.860,— din 21 dni 2.970,— din 2.760,— din V ceno paketa je vključeno: vsakodnevni polni penzion, en zdravniški pregled, vsakodnevno kopanje oziroma gimnastika v bazenu ali kopanje v kabini ter turistična taksa. Na vašo željo vam naša recepcijska služba posreduje vse informacije pismeno ali telefonsko (tel. št. 063-778-023) Kolektiv Zdravilišča Dobrna m- •» e «* S «• s o *» ! s «* m : GLEDALIŠČA OPEKA IN BALET SNG Torek, 4. oktobra, ob 18.30 PRED PREMIERO Verdijeve opere »FALSTAFF«. Pogovor občibstvom bodo vodili dirigent Ciril Cvetko, režiser Mladen Sabljič in asistent režiserja Marjan Breznik, odlomke iz opere pa bodo peli solisti. Vstop prost. Četrtek, 6. okt., ob 10.30 — G. Verdi: FALSTAFF. Abonma premierski in izven. Premiero so pripravili dirigent Ciril Cvetko, režiser Mladen Sabljič k. g., asistent režiserja Marjan Breznik, scenograf Miomir Denič k. g., kostumograf Ljiljana Dragovid k. g., zborovodja Jože Hanc, koreograf Metod Jetra« in korepetitorja Igor Švara in Zdenka Lukec. Blagajna je odprta vsak dan od 110.30 do 12.30 in uro pred začetkom predstave. Petek, 7. okt., ob 15. uri — M. Kozina: EKVINOKCIJ. Zaključena za razne šole. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO GLEDALIŠKA PASAŽA Petek, 30. sept., ob 10.30 — M. Zupančič: IZ TAKE SMO SNOVI KOT KRANJSKI KOMEDIJANTI. Za abonma red bol. P. Sobota, 1. okt., ob 10.30 — M. Zupančič: IZ TAKE SMO SNOVI KOT KRANJSKI KOMEDIJANTI. Za izven. Nedelja, 2. okt.: zaprto. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI obvešča vse študente, da danes, 30. septembra zaključuje z vpisom v abonmaje za Dramo ter Opero in balet. Samo še danes, se lahko vpišete na UK — ZSMS, Trg osvoboditve. MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Petek, 30. sept., ob 10.30 — Dušan Jovanovič: ŽRTVE MODE BUM-BUM. Gostovanje v Teto-vem (šestinseriemdasetič). LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA MARIONETE, Levstikov trg 2 Petek, 30. sept., ob 9.30 — Vida Taufer-Lili Novy: MOJCA IN ŽIVALI. Zaključena predstava za VVZ Poljane. Sobota, 1. okt., ob 10. in IB. uri — Vida Taufer-Lili Novy: MOJCA IN ŽIVALI. Obe predstavi sta za izven in sta primerni za vse starosti otrok. Prodaja vstopnic za vse izven predstave je eno uro pred začetkom vsake predstave pri blagajni marionetnega gledališča. Rezervacije vstopnic so prav tako vsak delavnik od 10. do 12. ure po telefonu 312-020. Obiskovalce obveščamo, da predprodaje vstopnic za izven predstave na upravi gledališča, Resljeva c. 36, ni več. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR Petek, 30. sept., ob 20. uri — M. Vučetič: LIZIKA — monodrama z Mileno Muhičevo. Gostovanja v Ilirski Bistrici. 98. ponovitev. Ob 19.30 — Viktor Parma: ZLATOROG — premiera za red premierski in izven. Sobota, 1. okt., ob 19.30 — T. Partljič: O, NE, ŠČUKE PA NE — za izven. Zadnjič. 78. ponovitev. V petek zvečer bo v gledališču uprizorjena prva operna premiera v tej sezoni, in sicer slovenska opera ZLATOROG skladatelja Viktorja Parme. Opera ZLATOROG je napisana po slovenski ljudski pravljici in je po mnenju glasbenih kritikov Parmovo najboljše delo. Za opero so značilne spevne melodije. V Mariboru je bil ZLATOROG uprizorjen 1023. leta. Predstavo Je zrežiral Franjo Potočnik, glasbeno pripravil dirigent Kristijan Ukmar, scensko in kostumsko pa Vlasta Hegedušičeva. Nastopajo: Ada Thumova, Veronika Miheličeva — Nada Zrim-škova, Ervin Ogner, Majda šva-ganova, Miro Gregorin, Štefan Kunštek in Emil Baronik. Zborovsko je predstavo pripravil Ferdo Pirc, koreografsko Iko Otrin, lektorsko pa Darja Potiskdva. Cenjene obiskovalce gledališča obveščamo, da bo v soboto zvečer zadnjič ponovljena priljubljena Partljičeva komedija O, NE, šcUKE PA NE za zunaj abonmajsko občinstvo. Predstavo je zrežiral Voja Soldatovič, nastopajo pa: Milena Muhičeva, Mimi Kjudrova, Boris Brunčko, Peter Ternovšek, Angelca Jankova, Roman Lavrač, Janez Klasinc, Evgen Car in Breda Pugljeva. Rezervacija vstopnic je možna pri gledališki blagajni ali no telefonu 21-401 v času od 11. do J2.30 in od 18. do 19.30. Prosimo abonente, ki imajo rezervirane abonmajske vstopnice v redih PREMIERA, S030TA, TOREK, PETEK in U, da jih prevzamejo najkasneje do 1. 10. 1077 v času od IX. do 18. ure pri gledališki blagajni. ger, Irma Urrila, Hafcaa Hage-gard, Elisabeth Erikson, Ulrik Cold, Erik Kaeden in drugi. Brez predfilma! Predstave ob 16.30, 18. in 20.30. Zaradi dolžine filma zvišane cene! (Sporočamo: od 4. oktobra bo film na voljo za posebne dopoldanske predstave po znižanih cenah. Pokličite po tel. 20-075 ali 20-835). Drevi bo ob 20.15 1. koncert modrega abonmaja Slovenske filharmonije. Orkester SF bo pod vodstvom Antona Nanuta izvedel Sre-botnjakove Balade, Elgarjev Koncert za violončelo in orkester v e-molu in Beethovnovo Simfonijo št. 3 v Es-duru. Solist Heinrich Schiff. Koncert bo prenašala televizija. Vstop-niče so razprodane v abonmaju. __________________ -K Orgelski večer bo imela Angela Tomanič v ljubljanski stolnici v petek, 30. septembra ob 20.16. Na sporedu J. L. Krebs, J. S. Bach in C. Saint-Saens. 20408-K SPORED ZA PETEK KINOTEKA, Miklošičeva c. 28: ob 16. in 19.15: sovj. barv. film VOJNA IN MIR, II. del (nagrada oskar za najboljši tuji film). Režija: Sergej Bon-darčuk. Glav. vi.: Sergej Bcn-darčuk, Ljudmila Saveljeva, Vja-česlav Tihonov, Irina Skobceva in drugi. Prodaja vstopnic uro pred prvo predstavo. Prosimo cenjene obiskovalke in obiskovalce, da ne zamujajo predstav! KINO UNION: »Tvegajte ter glejte in poslušajte Čarobno piščal. Upam, da vam ne bo žal!« (I. Bergman). Švedski barv. film — opera W. A. Mozarta ČAROBNA PIŠČAL. Prod.: AB Svensk Film-industri, 1974. FEST 77 — nagrada švedske kritike 75. Kamera; S ven Nykvist. Režija: Ingmar Bergman. Glav. vloge pojo in igrajo: Josef Kbstlin- KINO KOMUNA: »To Je najbolj grozljiv film, ki sem ga kdajkoli videl, pa tudi najbolj poučen film: osnovna Šola za človeštvo!« (L. Viscon-ti). Ital. barv. dokumentarni film ZADNJI KRIKI IZ SAVANE. Prod.; Titanus, 1075. Scenarij in režija*: 'Antonio Climati in Mario Morra. Hrvaški komentar bere Edo Peročevič. Filmske novice št. 30. Predstave ob 15., 1/7., 19. in 21. uri. Otrokom in mladini do 16. leta ne dovolimo ogleda filma! Ob 10. uri MATINEJA amer. barv. filma — melodrame LJUBEZENSKA PESEM. Glav. vi.: Nathaly Wood in Robert Wag-ner. Samo danes! KINO VIC: amer. barv. CS Indijanski vestem VRNITEV MOŽA PO IMENU KONJ. Prod.: United Artists, 11976. Glasba: Laurence Rosenthal. Kamera: Owen Roiz-man. Scenarij: Jack Dewiit. Režiser: Irvin Kerschner. Glavna vi.: RICHARD HARRIS. Druge vloge: Gale Sondergaard, Bill Lucking, Geoffrey Lewis, Jorge Luke in drugi. Brez tednika! Predstave ob 16., 18.16 in 20.30. Zaradi dolžine filma zvišane cene! KINO ŠIŠKA: PREMIERA — mehiški barv. film, zgodovinska socialna drama DOLINA NESREČNIH (El valle de los miserables). Prod.: Comacine, 1074. Glasba: Gustavo C ari on. Kamera: Daniel Lopez. Scenarij in režija: Rene Car-dona. Glav. vi.: Mario Almada, Femando Almada, Ana Luisa Peluffo, Silvia Mariscal in drugi. Brez tednika! Predstave ob 16., 18. in 20. uri. KINO SLOGA: ital. barv. W pust. film SCA-RAMOUCHE V VOJNI IN LJUBEZNI. Glasba; BiJdo-Frizzi-Tempera. ScJuarij: Tito Carpi. Režiser: Enzo Castellaii. Glav. vi.: Michael Sarrazin, Uršula Andress in drugi. Filmske novice št. 38. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. OTROŠKI KINO MOJCA: amer. barv. CS pust. film SIN POGLAVARJA MASAJEV. Režija: Lamont Johnson. Igrajo: Richard Mulligan, Phillip Hodg-don, Jesse Kinaru in drugi. Kratki film »šport na ulici«. Predstavi o,J j.* 30 in 17. uri. KINO TRIGLAV: ob 16. uri amer. barv. W mladinski detektivski film BENJI — ŠTIRINOŽNI DETEKTIV. Režija: Joe Čamp. Igrajo: Peter Breck, Patsy Garrett in drugi. Kratki film »Aplavz«. Ob 18. in 20; uri amer. barv. W komedija CIRKUS Z JER-RYJEM. Režija: Norman Tau-rog. Glav. vl.: JERRY LEWIS. Igrata še: Dean Martin in Zsa Zsa Gabor. Brez tednika! Vstopnice prodajamo uro pred začetkom predstav! ' KINO KRIŽANKE: amer. barv. CS film NAVA-RONSKA TOPOVA, ob 17. in 20. uri. Režija: Lee J. Thompson. Igrajo: Gregory Pečk, David Niven, Anthony Quinn, Irene Papas, Stanley Baker, Richard Harris, Anthony Quayle. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. KINO SVOBODA — DOLGI MOST: amer. film LENNY, ob 10. uri. KINO CANKARJEV DOM — VRHNIKA: slov. barv. glasbena komedija SREČA NA VRVICI, ob 20. uri. KINO CENTER — KRANJ: ital. barv. akcijski film ZMEDA V HONGKONGU, ob 16., 18. in 20. uri. KINO STORŽIČ — KRANJ: amer. barv. krim. film SHAF-TOV VELIKI PODVIG, ob 16.. 13. in 20. uri. KINO TRŽIČ: danes zaprto. KINO DOM KAMNIK: danes zaprto. KINO RADIO — JESENICE: franc. barv. CS film ZOPET SEDMA ČETA, ob 17. in 19. uri. KINO PLAVŽ — JESENICE: amer. barv. film PREŠ TEJ SVOJE KROGLE, ob 18. in 20 uri. KINO RADOVLJICA: amer. barv. fantastični film ZEMLJA IZGUBLJENA NA ČASU, ob 20. uri. KINO BLED: ital. barv. vestem DJANGOV SIN, ob 20. url. KINO DEL. DOM — TRBOVLJE-angl. barv. CS film GROF MON-TE CRISTO, ob 10. uri. KINO SVOBODA II — TRBOVLJE: amer. zgod. film POSLEDNJI DNEVI HITLERJA, ob 17. in 19. url. KINO KRKA — NOVO MESTO: amer. barv. film PUSTOLOVŠČINE SREČNE LADY, ob 17. in 19. uri. obNsavi^L’ 0051 — ZAGORJE domači — makedan. barv. W film, zgodovinska drama JAD, ob 118. uri. Domači barv. WS TVm, grozljivka REŠITELJ, ob iO. Un FEST 11977. KINO BREŽICE: amer. barv. film TAKSIST. KINO ROGAŠKA SLATINA: angl. barv. komedija DOŽIVLJAJI PRALCEV STEKLA, ob 17. in 20. uri. REDNI KINO VELENJE: amer. satira LUCI VELEMESTA, ob 17.30 in 18.30. KINO MARIBOR KINO GLEDALIŠČE: ob 1I5.30, 17.45 in 20. uri amer. barv. melodrama MAHOGANY. Premiera. Režiser: Berry Gordy. V glav. vi.: Diana Ross, Billy Dee Williams, Anthonv Perkins. KINO UNION: ob 15.30, 17.45 in 20. uri amer. barv. CS vestem BIVŠI PRIJATELJ KID. Zadnjič. Režiser: Sam Peckinpah. V glav. vlogah: James Coburn, Kris Kristoffer-son. KINO PARTIZAN: ob 10. uri franc.-ital. barv. krim. film JUDO IN KARATE PROTI BANDI. Ob 15.30, 17.45 in 20. uri amer. barv. drama GOLI V SEDLU. Zadnjič. Režiser: -Dennis Hoo-per. V glav. vi.: Peter Fonda, Dennis Hooper, Jack Nicholson. KINO UDARNIK: ob 115.30, 17.45 in 20. uri franc.-ital. barv. krim. film JUDO IN KARATE PROTI BANDI. Režiser; Christian Jacques. V glav. vi.: John Phillip Lowe, Gert Frobe, Natalie Del on. V soboto, dne 1. 10. bo ob 10. uri matineja v KINU UNION z angl. barv. pust. 'filmom ČLOVEK S SREČNO ROKO. RADIO MARIBOR 8.00 Poročila, nato zabavna glasba; 8.115 Obvestila, zabavna glasba in reklame; 8.35 Igra Mala pihalna godba Maribor; 14.00 Novice, nato zabavna glasba; 14.10 Turistični napotki v nemščini; 14.16 Obvestila, zabavna glasba in reklame; 14.30 želeli ste — poslušajte; 15.30 Za vrtičkarje; 16.45 Prijetno popoldne vam želijo; 17.00 Dnevnik; 17.16 Obvestila; 17.20 Na tekočem traku iz studia 3; _ 17.50 Reportaža dneva — D. Pasek: Združevali j e v zdravstvu; 18.00 Mladina igra — Harmonikarski ansambel prosvetnega društva Krilato kolo; 18.16 Svet in mi; 18.25 Mali recital klarinetista Valterja Petriča; 18.40—19.00 Zabavne melodije od včeraj in danes. OBVESTILA Republiški prometni inšpektorat SRS obvešča, da bo cesta 11/374 na odseku Pod gora—Babno polje zaradi asfaltiranja cestišča zaprta za ves promet od 30. 9. do 23. 10. 1977. Obvoz je določen na relaciji: Kozarišče—Linkovica — po novi gozdni poti »Požarji«—Babino polje in obratno. 6750-0 Uprava Gospodarskega razstavišča v Ljubljani obvešča javnost, da bo cesta, ki vodi preko Trga VII. kongresa ZKJ, zaprta za ves javni promet zaradi 24. mednarodne razstave Sodobna elektronika, od sobote, 1. 10. do vključno nedelje, 9. 10.1077. _____________ 6706-0 CUK KLUB je odprt vsak dan, razen to-rka, od 20.30 do pol treh. Pozivamo šoferja kombija, ki je dne 8 . 8. 1977 v vložišču ELEKTROTEHNE Ljubljana, Titova 51, prevzel napačni 50 kg težak lesen zaboj štev. 085-2736-8673 — strojni deli za ITAS Kočevje, da ga takoj vrne. 6729-0 POTOVANJE V SOVJETSKO ZVEZO • BUDIMPEŠTA — MOSKVA — DUŠANBE — AŠHABAD — BAKU (16 dni z vlakom, letalom) odhod: 9. oktobra, cena 5.520,00 dinarjev • BUDIMPEŠTA — MOSKVA — LENINGRAD — VARŠAVA — PRAGA (16 dni z vlakom) odhod: 10. oktobra, cena 3.900,00 dinarjev KOMPLETNI PENZIONI. MOŽNOST KREDITA. Informacije in prijave: BIRO ZA MEDJUNARODNU RAZ-MENU OMLADINE I STUDENA-TA JUGOSLAVIJE, Beograd, Trg bratstva i jedinstva 7, tel. 641-993. zavod tivoli REKREACIJSKO DRSANJE je v torek ob 210., v sredo ob 10. in 21. (starejši), v četrtek ob 20., v petek ob 21. (starejši), v soboto in nedeljo ob 10., 14. in 20. uri. CENTRALNO KOPALIŠČE TIVOLI Kopanje je v ponedeljek ob 14.45, 16.30 in 20.30, v torek ob 10.30, 14.45 in 29.30, v sredo ob 14.45, 16.30 in 20.30, v četrtek ob 10.30, 14.45, 16.30 in 20.30, v petek ob 14.45, 16.30 in 20.30, v soboto ob 9., 13.30 in 18., v nedeljo ob 9. in 14. uri. ZLATI KLUB je odprt vsak dan, razen nedelje, od 9. do 22. ure, v soboto od 8. do M. ure. Ob torkih in petkih je samo za ženske, ostale dneve pa mešano. BOWLING je odprt vsak dan od 15. do 22. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 22. ure. TIVOLI GOLF je odprt v petek od 16. ure dalje, v soboto in nedeljo od 11. ure dalje, ostale dneve je zaprt. je odprta ob torkih, sredah in nedeljah od 20. do pol enih, ob četrtkih in petkih od 29. do enih (ob četrtkih je na sporedu stara glasba) in ob sobotah od 16.30 do 19. za mlajše od 18 let in od 20. do enih za starejše. Mladinski center Zgornja Šiška Obiščite naše plesne prireditve! Petek in sobota sta namenjena starejšim od 18 let od 20. ure dalje, nedelja pa mlajšim od 16. ure. Revijsko plesna skupina AR-RUBA prireja avdicijo za sprejem novih članov. Avdicija bo 1. oktobra ob 17. uri v Mladinskem centru. Folklorna skupina »EMONA« vpisuje nove člane (plesalce in glasbenike). Vpišete se lahko vsak dan od 16. do 20. ure na Vodnikovi 14)1. 11.00—12.30 Združene mutacije, vmes ob 12.30 Poročila, obvesti-la; 13.30—15.00 3000' radia študent + včerajšnje obljubljene jutrišnje sanje. DEŽURNI ZDRAVNIK LJUBLJANA Nočna dežurna zdravniška služba je za nujne obiske na domu od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih ves dan, in to v naslednjih enotah Zdravstvenega doma Ljubljana: Bežigrad: Kržičeva c. 10, telefon 350-518. Center: Miklošičeva c. 24, telefon 313-063. Vič-Rudnik: Postojnska c. 24, telefon 61-121. Moste-Polje: Prvomajska 6, telefon 43-145. Šiška-šentvid-Medvode: Derčeva ul. 5, za občinsko stavbo, telefon 55-221. Grosuplje-Ivančna gorica: v enoti Ivančna gorica, telefon 783-030 ali 783-006, v odsotnosti zdravnika kličite po tel. 61-121 (ZD Ljubljana — enota Vič). NOČNA NEDELJSKA in praznična dežurna zobna ambulanta je v zobni ambulanti v nebotičniku, Kidričeva 1, soba št. 7, II. nadstropje. Ambulanta nudi pomoč v nujnih primerih, in to vsak dan od 20. ure zvečer, do 6. ure zjutraj naslednjega dne, ob nedeljah in praznikih ves dan. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA MARIBOR V mestu: dr. Kruno šalinovič; okoliška dežurna služba: dr. Jože Barovič in dr. Franc Fludemik; ambulantna dežurna služba: dr. Leandra Vokač; pediatrična dežurna služba: dr. Marjeta Korbar. JUGOSLOVANSKA LOTERIJA DEŽURNA LEKARNA LJUBLJANA Lekarna Ajdovščina, Gosposvetska 4 MARIBOR »Studenci«, Gorkega 16 Svet vzgojno varstvenega zavoda H. CH. ANDERSEN razpisuje tri delovna mesta ČISTILK Poskusno delo 3 mesece. Rok prijave 15 dni po objavi. Ponudbe prinesite v Vzgojno varstveni zavod H. Ch. Andersen, Ljubljana, Raši-ška 7. Stanovanj nimamo. 6730 Neuradno poročilo 1 i e srečk 39. kola, ki Je bilo 29. 9. 1977. Srečko so zadele s končnicami din 50 50 70 30 80 30 41 50 3151 100 0251 500 63421 1.000 02 80 52 30 72 30 542 80 932 100 0(2702 1.030 33082 5.000 238082 10.000 183 80 543 200 5333 500 00563 1.000 01863 1.000 10223 1.000 30893 1.000 02233 1.000 020423 50.000 077103 100.000 3454 400 35564 1.000 552174 10.000 5 20 10335 5.020 15425 2.020 22775 5.020 87605 1.020 384805 lo.oao 583555 lo.oao 36 40 46 70 686 80 5606 400 28396 2.000 66156 1.000 70896 2.000 076906 10.000 273846 10.070 4417-76 400.000 37 40 87 50 97 40 03687 1.050 07577 2 000 62177 1.000 043497 10.040 107997 10.040 446087 10.050 8 20 211268 1.020 65503 1.020 86698 1.020 409218 10.020 436898 10.020 57358« 10.020 593788 10.020 30 30 79 40 224149 10.000 318379 10.040 484649 10.000 563610 10.000 LOTO miiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiniimiiiiini | Petrol Ljubljana, Temeljna organizacija | | združenega dela Blagovni promet i E objavlja E g da zaradi redne letne inventure ne bodo pošlo- E § vala za stranke naslednja skladišča: = | v soboto, 1. 10. 1977 | = — v Ajdovščini E = — v Brežicah S E — v Celju |j j= — v Dravogradu s | — v Kočevju | g — v Kopru H = — v Murski Soboti = = — v Novem mestu || = — v Postojni = = — v Ptuju H 1 v soboto, 1.10. in ponedeljek, 3. 10. 1977 1 — v Mariboru — v Zalogu 6703 iiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir 39. kolo LOTA — 37. IX. 1977 Izžrebane številk© so: 4, 10, 16, 27, 38 in dodatna 34 Začasne vrednosti dobitkov: Peterka — 65.583,85 din, četverka — 580,40 din, trojka — končna vrednost — 34,85 din. Večji dobitki v Sloveniji. ČETVERKE: Ljubljana — 34 1—J—272110—4 1—J—231683—i 1*—J—237930—4 (1ix4, 3x3) 1*—M—592896—4 1—S—104672 (4x4, 24x3) 1—S—101678 (3x4, 12x3) 1—S—197674 (3x4, 12x3) 3—L—0881.12—4 (1x4, 1x3) 3—S—11343180 ( 4x4, 24x3) 3—S—134453 (2x4, 4x3) 5—T—2543112—4 12—L—102996—4 12— S—632000 ( 6x4, 60x3) 13— S—.732740 (2x4, 4x3) 15—S—'554147 (3x4, 112x3) Celje — 5 32—L—O71021—4 34—S—1138072 (4x4, 24x3) Črnomelj — 2 30—L—036247—4 39— L—986310—4 Domžale — 3 40— S—759998 (3x4, 12x3) Jesenice — 5 49—E—421530—4 40—S—1152856 (4x4, 24x3) Koper — 11 53— A—047004—4 54— J—245543—4 55— M—617310—4 (3x4, 1x3) 55—M—617320—4 (1x4, 3x3) 55—M—61732L—4 (1x4, 2x3) 55—M—617363—4 (1x4, 2x3) 55—S—566745 (3x4, 12x3) Kranj — 3 58— L—098935—4 59— S—675141 (2x4, 4x3) Maribor — 12 69—T—246572—4 69—T—246766—4 69— S—649275 (4x4, 24x3) 70— T—247872—4 76— S—5411156 (3x4, 12x3) 77— J—248671—4 (1x4, 1x3) 77—J—248672—4 (1x4, 1x3) Radovljica — 1 98—L—974110—4 (1x4, 3x3) Sevnica — 1 105—L—099817—4 Rog. Slatina — 1 lili—E—423090—4 iiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiijiimiiimiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiMiiiiiiiiiNiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiNiiiiNiiiii! Razpisna komisija delavskega sveja SGP »ZIDAR« Kočevje razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA GOSPODARSKO FINANČNEGA SEKTORJA (ni reelekcija) POGOJI: kandidat mora biti državljan SFRJ in mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — visoka strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri ali — višja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri — 5 let delovne prakse — kandidat mora imeti smisel za organiziranje, sposobnost za sodelovanje, taktnost, avtoritativnost, biti mora moralno in politično neoporečen in imeti pravilen odnos do družbenega premoženja. Na to delovno mesto sprejmemo kandidata za nedoločen čas. Kandidati naj vložijo pismene vloge v 15 dneh od dneva objave pri razpisni komisiji delavskega sveta SGP »ZIDAR« Kočevje. Kandidati morajo prošnjam priložiti: — dokazila o izobrazbi in — potrdilo o nekaznovanju. Pismene odgovore bodo kandidati sprejeli v 30 dneh po poteku razpisnega roka. Predhodne informacije lahko dobijo kandidati v kadrovski službi podjetja. 6745 Večji dobitki v Sloveniji: premija 50.000 din v Ljubljani na številko 020423, premija 10.000 din v Celju na številko 6B095S. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIlillHIIIlillllllllllillllHIIIIIIIIIII lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Odbor za medsebojna razmerja delavcev HP PIVOVARNE LAŠKO ob j avlj a naslednji prosti delovni mesti: 1. VODJE poslovne enote Ljubljana In 2- VODJE poslovne enote Radeče Delovni mesti, ki ju razpisujemo, sta zahtevni, pa vendar zanimivi in dajeta možnost vsestranske uveljavitve. Za delo na obeh delovnih mestih pričakujemo sodelavce: — z višjo ali srednjo šolo ekonomske smeri — pasivno obvladanje enega tujega jezika — primerne, vsaj 3-letne izkušnje v komercialni stroki Ce se zanimate za to delo, vas vabimo na neobvezni informativni pogovor. Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa pošljite na naslov do 12. 10. 1977. _____________________ 6743 NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO — v ustanavljanju 68270 KRŠKO oglaša delovno mesto TEHNIČNEGA DIREKTORJA V POGONU POGOJI: — dokončana strojna ali elektrotehniška fakulteta — 10 let delovnih izkušenj, od tega 5 let na vodilnih tehničnih funkcijah — pogonske izkušnje iz termoelektrarn — aktivno znanje angleškega jezika Ponudbe pošljite v 8 dneh na naslov delovne organizacije. 6736 milllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlllllliiiiiiiiiiuiiuiin, SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »ZIDAR« KOČEVJE Komisija za medsebojna razmerja TOZD Gradbeni sektor Kočevje objavlja prosto delovno mesto: REFERENTA ZA KADRE, IZOBRAŽEVANJE IN DELOVNA RAZMERJA POGOJI: višja strokovna izobrazba upravne ali politološke smeri ali srednja strokovna izobrazba upravne smeri in 3 leta prakse na podobnem delovnem mestu Zaželeno znanje enega tujega jezika. Pismeni prijavi morajo kandidati priložiti: dokazilo o šolski izobrazbi in kratek življenjepis o dosedanjem delu. Nedokumentirane prijave ne bomo upoštevali. Rok za vložitev pismenih prijav je 15 dni od dneva objave delovnega mesta. Prijave sprejema komisija za medsebojna razmerja v ZD SGP »ZIDAR« — TOZD Gradbeni sektor Kočevje, Turjaška 6, Kočevje. 66980 KLINIČNI CENTER V LJUBLJANI o. sub. o. Ljubljana, Zafoška c. 7 TOZD SPECIALISTIČNO HOSPITALNI ODDELEK EMONA o. sol. o. razpisuj e po sklepu razpisne komisije TOZD Specialistično hospitalni oddelek Emona Kliničnega centra v Ljubljani vodilno delovno mesto GLAVNE MEDICINSKE SESTRE TOZD Kandidatke morajo poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu, imeti še moralnopolitične lastnosti, pravilen odnos do samoupravljanja, do ljudi in sodelavcev ter izpolnjevati še naslednje pogoje: — končana višja šola za zdravstvene delavce — odd. za medicinske sestre — 5 let dela v stroki — organizacijske sposobnosti vodenja in ekonomskega poslovanja, praktične izkušnje iz nege bolnika. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, življenjepisom in potrdilom, da kandidat ni v kazenskem postopku naj kandidati pošljejo na naslov: Klinični center v Ljubljani, Zaloška c. 7, kadrovska služba v zaprti ovojnici z oznako: »TOZD Spceialistično hospitalni oddelek Emona — za razpisno komisijo«. Prijave sprejemamo 15 dni razpisa. dneva objave 6728 UUlUU SUPERAVTOMATIČNI KOTU za CENTRALNO OGREVANJE knmfnr po licenci zahodnonemške firme OTTE za ogrevanj'e stanovanj, družinskih hiš, stanovanjskih blokov, gostinskih objektov, šol in podobnega učinek od 15.000 do 250.000 kcal/h univerzalno kurjenje: trdo gorivo (premog, drva in podobno), kurilno olje ali plin visoka stopnja izkoristka goriva avtomatično delovanje in regulacija z bojlerjem ali brez njega bojler za ogrevanje vode pozimi in poleti servis zagotovljen širom po Jugoslaviji kakovost kotlov KOMFOR potrjujejo 90-letne izkušnje v proizvodnji kotlov OTTE prodaja v trgovini tehničnih izdelkov za dinarje PRODAJA NA KREDIT . ZA DEVIZE POPUST 6 ODSTOTKOV LAB,lsj tvomica termičkih. uredaja LABIN 51420 LABIN (ISTRA), telefon: (053)82-522 TELEFON 21a896 - MALI OGLASI NA TELEFON Ž2-657-roSTAVAr'tŠ£eTOn‘ aT^T-^OVA n1^£cJ^ Z^A °DNEVNIK "dEI^IpR^EM A^O DNEH — NAROČNINA JE SAMO MESEČNA, ODPOVEDI UPOŠTEVAMO SAMO OB KONCU MESECA — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TE LEKS: YU DELO 31-25^^™VXJAMO DOSTAVO NAJKASNEJE V TREH TELEFON DEŽURNEGA UREDNIKA 20-646 Pogovor pred startom jesenske oddaje V ŽIVO Za prvo oddalo V ŽIVO — Potrkan« na nntlnlnln vrata utira rtrvf --Ji:X Za prvo oddajo V ŽIVO — Potrkajte na naslednja vrata — ao priprave stekle že v času, ko ae Je večina naših gledalcev mudila že na dopustih. V uredništvu ae pripravljajo že na novembrsko In zaključujejo prvo v letošnjem dklu, ki bo 6. oktobra 1977, ob 20.30. Oglasila sem se v uredništvu tal poklepetala z urednico Marjo Cerkovnikovo o delu tal še o dem. Zakaj žanje oddaja zanimanje? Vsi smo radovedni In vse nas zanima naša sedanjost — kakšna je, kako sl jo urejamo? Potem je oddaja veliko kolektivno delo. Najprej delo malega programskega tcama, nato obogatemje vsebine z deleži številnih družbenih, znanstvenih, strokovnih delavcev, fcl vsebino poglabljajo s svojim znanjem, nato velikega televizijskega tima in vseh, ki se oddaje udeležijo v živo v studiu S 2. Po mojem skromnem prepričanju priteguje in privlači predvsem zato, ker oktober utira pot demokratičnemu, množičnemu razgovoru med Slovenci, ga utrjuje, udomačuje in hkrati dovoljuje in terja od nas, da razmislimo o sebi, kakšni smo in nismo v tej naši sedanjosti. Je moderator robot ali osebnost? Jože Volf and je na primer za »eno samo Jabolko, ki ne pade daleč od drevesa« moral prebrati in spoznati naše kmetijstvo, trgovino in sadjarstvo ter družbeni polo žaj in pogoje vseh treh panog. Peter Likar je zaradi navidez nedolžne tablete, kd pomirja, prebral in spoznal za obseg Cankarjevih zbranih del literature o sodobni medicini in tabletah. Moderatorji za to oddajo pa izčrpajo v vseh primerih eno tretjino svojega znanja. Vsakdo, ki sprašuje in sproti oblikuje oddajo, mora veliko delati in Nadaljevanje na četrtkovi strani oktober TV 8.20 CELJSKI FESTIVAL 77 Največja prireditev na področju mladinskega »borov-skega petja pri nas je bil letošnji XII. Mladinski pevski festival v Celju od 26. do 29. maja. Pevci so se pomerili v raznih kategorijah, tekmovali v jugoslovanski, nato pa če v mednarodni konkurenci, peli so na množičnem koncertu v Mestnem parku, peli na otvoritveni svečanosti. Par »tival sam smo že predstavili v reportaži takoj po prireditvi, z oktobrom pa pričenjamo predvajati posamezne nastope zborov v celoti. Prva oddaja predstavlja tri otroške zbore: OPZ I. osnovne šole Celje z zborovodkinjo Jožico Soko, OPZ osnovne šole »Ivan Bob« iz Sentpetra pri Gorici, ki ga vodi Anamarija Jug m še OPZ osnovne šole I. celjske čete lz Celja pod vodstvom Dragice Zvar. Oddaje Je realiziral Fran Žižek. TV 11.00 KARINO Poljska barvna nadaljevanka v 13. delih. Karmo se je rodil pozimi. Mlad žrebiček je ostal brez matere, ki je poginila takoj potem, ko ga je povrgla. Zanj se zavzame krušna mati Grazyna Barska, mlada študentka veterinarske fakultete, ki je trenutno na praksi v tej ustanovi. Tako se prične naša nova nadaljevanka. V posameznih epizodah potem zasleduje vesele in žalostne dogodke, ki so vsi vezani na odraščajočega žrebička. Redakcija: Peter Povh. TV 17.50 ALI POZNATE PAVLA PLEŠO Režija: Dejan Burkovlč, Jovan Ačin, Milan Sečerovlč, Miljenko Dereta 1975. V glavnih vlogah: Milan Strljič, Adam Cejvan, Ružiča Sokič, Neda Američ, Kole Angelov-ski, 2ika Milenkovič, Voja Cipramič. Malokdaj imamo priložnost srečati oz. videti film, ki mu je botrovalo toliko režiserjev, kot se je to zgodilo pri tem filmu. Ta film Je spremljala ves čas čudna smola, ki se Je bodo nekateri spomnili iz časopisa, ko se je govorilo o filmu »Ruža od betona«. Po montažnih popravkih Je nastal film »Ali poznate Pavla Plešo?« Film govori o ljudeh in njihovih stiskah, ki so posledica napačnega razumevanja samoupravljanja. Zaradi tega pride do moralnih in zakonskih odklonov, pa tudi osebnih m družbenih. Gre torej za silno aktualen prikaz družbenih dogajanj y sedemdesetih letih, kot tudi za zapletenost medčloveških odnosov v času spopada med starim in novim, pri-viligiranim in razlaščenim v gospodarstvu, med delavci in podjetniki... TV 20.00 IVICA IVANEC: NIKOLA TESLA Zagrebška televizija je ob 120-letnici rojstva Nikola Tesle pripravila TV nadaljevanko o njegovem življenju. Zgodba, ki obsega devet epizod, se začenja nekje od leta 1917—1920, ko je Nikola dobil Edisonovo medaljo, pa vse do njegove smrti. Nikola Teslo bosta zaigrala Todor Medič in Rade šerbedžija. Dvanajstletni Todor, ki bo upodobil malega Tesla, pravijo da ima precej skupnega z velikim znanstvenikom. Kot Tesla se tudi on navdušeno poganja z dežnikom s strehe, strelja z lokom In v vasi, kjer so nadaljevanko snemali, ga kličejo preprosto kar mali Tesla. Za znanega zagrebškega interpreta gledaliških, filmskih in televizijskih vlog Radeta Serbedžijo Je Nikola Tesla nedvomno zahtevna in odgovorna vloga, vendar pa tudi priložnost, da upodobi velikega moža s vsem svojim igralskim žarom. Pripravlja pa se tudi celovečerni film o Nikoli Teall v jugoslovansko-ameriški koprodukciji, ki ga bo režiral Krsto Papič. 8.18 • ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: Festival mladinskih pevskih zborov Celje 77 -A- . 8.48 625, ponovitev 9-28 S. Karanovič: NA VRAT NA NOS 10.33 POLETJE NA OTOKU MIRABELLE -4- 11.00 KARINO, poljska serija -*-H-30 KMETIJSKA ODDAJA 13-50 KRIŽEM KRA2EM 14.06 ČUDEŽI ŽIVALSKEGA SVETA + 14.30 OKROGLI SVET 14.45 ROKOMET CRVENA ZVEZDA : KRIVAJA —— prenos 16- 20 FESTIVAL KAJKAVSKE POPEVKE: KRAPINA 77 17- 35 MODA ZA VAS * 17-50 • ALI POZNATE PAVLA PLEŠO?, domači Mm 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK * 19-50 TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR 20.00 • I. Ivanac: NIKOLA TESLA, nadaljevanka TV Zagreb * 30.55 CRES IN LOŠINJ, III. del -*- V tretjem delu, lz serije Karavana »Cres—Lošinj«, nam bo Milan Kovačevič, reporter beograjske televizije prikazal otoke na našem Kvamefru. V zanimivi reportaži nas bo popeljal skozi zgodovinski prerez Cresa in Lošinja in sosednjih otokov, seznanil nas bo z gospodarskim in turističnim položajem teh otokov, s kulturnimi pridobitvami ta tradicionalnimi narodnimi običaji. 21.30 TV dnevnik 31.45 Atletski mladinski pokal republik ta pokrajin _ re- portaža 33.00 ŠPORTNI PREGLED Oddajniki II. TV mreže: 15.00 NEDELJSKO POPOLDNE (Bg) 19.30 TV DNEVNIK (N. Sad) 20.00 ZABAVA VAS JULIO INGLESIAS (Bg IJ) 21.00 24 UR (Bg II) 31120 MOŽ. IZ PRERIJE — celovečerni film (do 22JO) (Beograd II) TV Zagreb - I. program: 9.50 POROČILA (N. Sad) 10.00 OTROŠKI SPORED (Bg, Se) 11.00 NARODNA GLASBA (Bg) 11.30 KMETIJSKA ODDAJA (Zg) 13.40 GLEDALCI IN TV (Bg) 14.10 ROBIN HOOD — ser. Mm (Zg) 15.00 NEDELJSKO POPOLDNE (Bg) 19.30 TV DNEVNIK (N. Sad) 30.05 I. Ivanac: NIKOLA TESLA (Zg) 31.10 POPOTOVANJA (Sa) 3140 TV DNEVNIK (N. Sad) 33.00 ŠPORTNI PREGLED (Bg) TV studio Koper — Capodistria 19 30 L'angoltao dal ragarad -p-Otroškl kotiček 30.00 Canale 27 37 kanal 20.15 Punto dlncontro Stičišča 20.35 Quella carogna dl Frank Mitraglia, film con Johnny Halliday, Michael Serrault, Eddle Oostantine, regla dl John Berry Strašni Frank Mitraglia, celovečerni fu™ 32.00 Gll asattarl, prlma parte -fr RUbežnikl, I. (M RADIO LJUBLJANA __-• ■ .'v- v ■ *:■-* I. program - 4.30 Dobro Jutro 6.00 Dnevni koledar 6.15 Danes je nedelja 7.00 Jutranja kronika: novice, komentarji in prireditve dneva 7.15 Zdravo, tovariši vojaki! 7.30 Za kmetijske proizvajalce 8.07 Radijska igra za otroke Boris A. Novak: V ozvezdju postelje (prva izvedba) 8.52 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši ... 10.05 Panorama lahke glasbe 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Nedeljska reportaža 13.45 Obisk pri orkestru in zboru Quincy Jones 14.05 Nedeljsko popoldne 14.10 Pregled športnih novic 14.15 Prvih pet prejšnjega tedna 14.30 Humoreska tega .tedna: I. Sivec: »Piknik na travic 15.00 Informativna oddaja nedeljskega popoldneva 15.15 Glasbeni trim 15.35 Gost oddaje :dr. Cene Malovrh, predvojni komunist, alpinist in planinec .-Od 16. ure dalje: balkansko prvenstvo v gimnastiki; ob začetku državnega prvenstva v hokeju; mladinski pokal republik v atletiki; prvo srečanje aloverekih športnikov zamejskih dežel; pregled ligaških izidov in rokometna komentar; ob koncu tekmovalne poti Draga Freliha. Vmes ob 17.050 poročila; 17.03 Morda niste vedeli; 17.40 Brez njih ni športa: ob 60-letnici življenja predstavljamo Karla Daneva, dolgoletnega telesnokultur-nega delavca in vodjo košarkarjev Ljubljane. 17.50 Igra: Marjan Marinc — »Skrivnost roke v smetnjaku«, I. epizoda, »Vsaka roka roke ne umiva« 18.20 Kako se pripravljajo naši smučarji; Slovensko prvenstvo v kegljanju; pregled nedeljskih dogodkov. 19.00 Radijski dnevnik 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.00 Poročila, športna nedelja 22.20 Skupni program JRT — studio Sarajevo Glasbena tribuna mladih 23.06 Literarni nokturno M. Popovski: Mlada dvojica 23.15 Plesna glasba za vas 24.00 Poročila: pregled in ocena najpomembnejših dogodkov 90.05 Iz slovenske klavirske literature 0.30 Pop, rock, beat 1.03 Ce še ne spite 2.03 S pevci jazza Bukka White — Sonnjr Bojr WOHamson 230 Zvoki godal 8.03 Plošča za ploščo 330 Simfonični poem 4.03 Lahke note velikih orkestrov II. program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba ne pozna meja 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Filmska glasba 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike 18.55 Minute za kulturo -IH. program — stereo ;V 19.05 Iskanja In dognanja 1920 Igramo kar ste izbrali R. Savin: »Ljubkovanje« — valček za veliki orkester L. van Beethoven: Štiri irske pesmi za glas in klavirski trio E. Granados — prir. G. Mohino: Španski ples (Danza triste za kitaro v D-duru) V. Parma: »Sanjarija« za violino in klavir F. Mendelsohn-Bartholdy: »Sen kresne noči« — scen-eka glasba k Shakespearovi komediji L. M. Škerjanc: Canzonetta za violončelo in godala F. Liszt: Ogrska rapsodija za klavir št. 7 v d-molu A. DvorSk: »Dumky« — klavirski trio S. Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester št 3 v d-molu J. Brahms: Simfonija št. 4 v e-molu !0.35 Naš likovni svet 2330 Ravelov večer z njegovo solistično in komorno glasbo M. Ravel: Sonata za violino In violončelo — Nočne prikazni — klavir — Pavana za umrlo infantinjo — kitarski duo 23.55 Iz slovenske poezije Radio Maribor V •' " - =£ 11.00 Ljudje ob meji 11.45 Novčič v Jugotonovem glasbenem avtomatu 12.00 Mariborski feljton 13.10 Želeli ste — poslušajte Radio Koper v : 6.05 Glasba za dobro jutro 6.15 Koledar 6.30 Poročila 7.00 Program v italijanščini 16.30 Sosednji kraji In ljudje 1630 Od hiše do hiše — Glasba po šeljah, humor, kmeti}. ski in gospodinjski nasveti > 1730 Primorski dnevnik 17.45 Od hiše do hiše ... % ZAVOD RADIOTELEVIZIJA LJUBLJANA objavlja naslednja, delovna mesta: OPERATER TELEKINA v TOZD tehnična produkcija programov. V poštev pridejo kandidati s končano poklicno šolo elektro ali strojne smeri, s tečajem za ktaoooperaterja in s enim letom ustreeane prakse; in dve delovni mesti PRALCEV T avtoservisu ▼ TOZD aervlsnd obrati. “ »prejem: končana osemletka, poi leta delovnih ižkušenj in vozniško dovoljenje B kategorije. Za navedena delovna mesta velja delo za nedoločen čas s polnim delavnim časom m s 3-mesečnim poskusnim delom. Plamene prijave a dokazili o izobrazbi sprejema do vključno 15. oktobra letos kadrovska služba zavoda Radiotelevizija Ljubljana, Komenskega ul. 5, Ljubljana. NEDELJA R I 15.4S DR. ANDREJ KIRN 2 začetkom oktobra bomo ▼ I. radijskem programu spet nadaljevali oddajo Naši znanstveniki pred mikrofonom, ki bo na sporedu vsakih Štirinajst dni in m bo menjavala s oddajo Kulturna kronika. Naj pil tem opozorimo, da stopa oddaja že v svojo deseto sezono. Gost v prvi oddaji bo filozof in sociolog dr. Andrej Kirn, docent za sociologijo znanosti in znanja na Fakulteti sa sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Andrej Kirn se Je rodil leta 1040 v Spodnji Kokri pri Kranju, tu Je tudi obiskoval osnovno Solo (nekaj časa v Preddvoru), nato pa se je vpisal na ljubljansko učiteljišče. Leta 1961 je vpisal na Filozofski fakulteti ▼ Ljubljani filozofijo in sociologijo in diplomiral leta 1966. Se isto Isto se je zaposlil na tedanji Visoki Soli za politične vede ▼ Ljubljani in postal 1969 magister filozofije (naloga: Antropološki princip r filozofiji Ludwiga Feuerbacha). Leta 1970 se je izpopolnjeval v tujini, leta 1976 pa je ubranil doktorsko disertacijo s naslovom Mantovo razumevanje znanosti in tehnike. Kot rečeno, dela zdaj na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. TV 20.00 A. STRINDBERG: SMRTNI PLES Avgust Strindberg, osrednji Švedski dramatik svetovnega slovesa Je vstopil v literaturo in gledališče, ko Je bU naturalizem v svetovni književnosti že na višku. Čeprav je nastal najprej v francoski književnosti, kjer ima med začetnimi zastopniki Zolaja tn Flauberta, se je v Franciji umetniško uveljavil predvsem v romanopisju, medtem ko v dramatiki dolgo ni dosegel večjih uspehov. Strindbergova moč dramske besede je v oživljanju resnične snovi v zgodbi prek oseb, ki lahko na odru utelešajo domišljijske ali celo fantastične zamisli simbolov in spak, druševne in duhovno predmetnosti določenega občutja v človeškem bivanju. »Smrtni ples« sodi med Strindbergova najboljša in najpomembnejša dela; ▼ njem je srebrnoporočenca Edgar* in AUce natančno orisal ter ju skiciral v odnosih do zunanjega sveta, do soljudi, do mladih, hkrati pa analiziral njuno človeško naravo do take mere, da so ga ponekod poimenovali kar »demoničnega kirurga meščanskega obdobja In meščanske dramatike«. Tragik« zakonskega življenja ln razmerja moža in žene je stopnjeval do absurda, saj zakonca le peg* dne spoznat*, da sta v resnici največja sovražnika; mod njima je le še sovraštvo, ki so včasih sprevrže celo v medsebojni prezir. Hkrati pa spoznata, da ni nobenega drugega Izhoda sanja, kakor da živita še naprej tja do naravne smrti. Avtor v svojem delu ne razlaga, pripoveduje ali ptJinnJw]tF marveč prikazuje ter slika dogodke, razčlenjuje človekovo narave In okolje, v katerem živi; njegova drama in gledališče nas ns skaka privesti do tega, da bi razumeli ampak nas skuša soočiti a dajatvi; začarani krog — ples življenja pa teče dalje. Drugi del bo 19. t. m. ob 30.00. Prevod; Janko Moder. Dramaturška obdelava; Mojca Kreft. Igrajo; Dare Ulaga (Edgar), Alenka Svetel (AUce), Saša Miklavc (Kurt), Nadja Strajn*r (Jenny), Nada Bavdaž (Starka), Jožica Avbelj (Judit), Franček Drofenik (Allan), Tomaž Pipan (Poročnik). Režija ln TV realizacija: Voja Soldatovič. Redakcija: Vladimir Frantar. R III 21.00 ROŽE IN OGENJ Dvanajstega avgusta j« minilo ISO let, odkar je umrl« angleški pesnik, slikar in bakrorezec Willlam Blake. V4 poeziji in slikarstvu Js vizionar, mistik in fantast in je poskušal preseči prastaro dualistično delitev sveta in človeka v njem na zemljo in nebo, človeka in boga, telo in dušo. Pisal je kratke pesmi, predvsem v zgodnji dobi, pozneje pa religiozne, mistične in filozofske pesnitve, ki jih Je imenoval preroške knjige. Svoja dela je tudi sam tiskal s posebnim iluminativ im tiskom, vendar v času njegovega življenja ni izšla niti ena knjiga njegovih pesmi in bakrorezov. Med sodobniki Je bil kot umetnik skorajda neznan — kot pesnik pa napadan. Neznan Je tudi pri naz. Prav zato mu posvečamo literarni večer, ki ga je pripravil mladi slovenski pesnik in prevajalec Miha Avanzo. Vanj je uvrstil nekaj Blakeovih mladostnih pesmi, najboljše odlomke is pesnitve Poroka Nebes ln Pekla in Knjige e fbeL pesmi tudi sam prevedel ln komentiral. 9M TV V SOLI: Primerjanje, Plantažni nasad, Elektrika v atmosferi (Zg) 10.00 TV V SOLI: Srbohrvaščina, Risanka, Zemljepis (Bg) 11.03 TV V SOLI: Za naj mlaj še (do 11.30) (Sa) 15.05 TV V SOLI — Ponovitev (Zg) 16.00 TV V SOLI — ponovitev (do 16.15) (Sa) 17.10 VRTEC NA OBISKU: V Jesenskem gozdu + 17.25 ŽIVLJENJE KUKAVICE, ffllm -*• 17-50 OBZORNIK 18.05 PETA, PRSTI, CEL KORAK -A 18.30 DOGOVORILI SMO SE 18.45 MLADI ZA MLADE, TV Novi Sad 19.30 TV DNEVNIK ».00 • A. Strindberg: SMRTNI PLES, L del TV drame Na sliki glavna Igralca, A. Svetel ln D. Ulaga 21.15 KULTURNE DIAGONALE 22.05 MOZAIK KRATKEGA FILMA: Slikar-krajinar 22.15 TV DNEVNIK Oddajniki II TV mrež«?; 17.15 TV DNEVNIK (Zg) 17.35 TV KOLEDAR (Zg) 17.45 POTOVANJE OKROG »VETA (Zg) 18.00 RECI MI, RECI (Sa) 18.45 MLADI ZA MLADE (N. Sad) 18.15 NOVE KNJIGE (Ti) 19.30 TV DNEVNIK (Zg) 20.00 ŠPORTNA ODDAJA (Bg TD 20 JO IZKUŠNJE (Zg II) 21.00 POROČILA (Zg n) 91-10 V SANTIAGU DEŽUJE, celovečerni «*-» (do 22.40) (Beograd n) TV Zaereb I program: do 20.00 isto kot na odd. H. TV mreže 20.00 Majakovskl: STENICA, predstava BITEF (Ba) 2120 MOZAIK (Sa) 92.10 KAR JE NAPISANO OSTANE — dokumentarni Oh* (Sarajevo) 22.30 TV DNEVNIK (Zg) TV studio Koper — Capodistria 19.55 L’angolino ded ragazzl -fa Otroški kotiček 20.15 Telegiomale -fr TV dnevnik 2025 n eignificato del lavoro per ltromo, dooun ntarto Pomen dela za človeka, dokumentarna oddaja 2190 Ooctadl dl melodie, apettaoolo musicale Kototail melodij, zabavno glasbena oddaja 21J5 Pasno dl damza -fr Baletni večer t RADIO LJUBLJANA II. program I. program 6.15 Danes ca vas 6.30 Jutranja kronika: poročila, Šport 6.00 Dobro jutro, rojaki na tujem! 6.20 Rekreacija 6.50 Dobro Jutro, otroci! 7.20 Beseda na današnji it« B OO Jugoslovansko in evropsko zbirno porodijo o premaknem položaju in prevoznosti cest 8.06 Glasbena matineja 9.06 Ringa raja 9.20 Pesmica ca mlade risarje Tllllli «Ui InflM Boje* V' lllegro a«gftl Jakob Jal J - +-~.A: kok nl-ko-111 Zdaj ro-ka co,cdaJ nosa, pa-la {lt-n, j 1 . ________________. 8nw»sbezy n«na^pi^ 1620 Na valu kritike 16.40—19.00 Glasbeni stereo studie J 16.40 Za mladi svet 1720 Zrcalo dneva 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni oocktall — Koper 1820 Iz delovnih organizacij 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 1825 Minute za kulturo Ul. program — stereo 1929 V gosteh pil Komornem zboru RTV Ljubija« •029 Kkionoinuika politika 9029 Igor Stravinski: »PuldneUa* — suita k baleta po PergoOeadju (Orkester Fhllhanncnia dirigira Otto Klamperer) 3120 Literarni večer »Rože in ogenj« Blakea) (Ob 1504etatal smrti WilUama 3140 Večeri pri Slovenskih skladatelj ih Nado redno tedensko oddajo posvečamo nocoj profesorju in akademiku LUCIJANU MARIJI ŠKERJANCU, ki sl Je s svojo vsestransko bogato dejavnostjo kot ustvsrjte leo, glasbeni pedagog, publicist, pa tudi kot poustvarjat ni umetnik — pianist in dirigent ter vidni aktivni glasbeni delavec ustvaril ugled ene največjih glasbenih oseb* nosti v slovenski glasbeni kulturi 20. stoletja. V oddajo smo uvrstili nekaj mnenj in misli jzknše-nega muzika, od njegovih Številnih del pa smo izbrali: 1 NOKTURNOV ZA KLAVIR, IV. GODALNI KVARTET, nekaj SAMOSPEVOV, SEDEM DVANAJSTTONSKIH FRAGMENTOV, KVINTET ZA PIHALA hi II. SIMFONIJO, 8320 Za vas muzicirajo... / Humorni orkester iz Toulouse in dirigent Louis Km rdacambo A. Vivaldi: »fitlrje letni čaalc — Koncert m violino ta orkester v F-duru 6t. 3 F. Couperin — »Veliki«: Parnas ali CoreUijava bt-v taosM — koootrt za orkester ■3-55 IZ slovenska poezija Radio Maribor 340 Tretji polčas 1440 Turistični napotki v »vzaiei 1420 Zdeli sto — poslušajta 1920 Prijetno popoldne vam tatgi 1645 Univerza v Mariboru 1700 Dnevnik 1720 Na tekočem traku te studi* 3 1720 Reportaža dan — Jasna ■'-—**— stvo 1900 Pojemo in Igramo 1320 Novosti te Produkcije kaste te pto« PONEDELJEK R I 15.45 DRUŽBA IN CAS Z jesenjo ponovno začenjamo ob tem času redne tedenske oddaje Družba In čas, Pota sodobne medicine. Narava in človek in Svet tehnike. Tokrat nam bo v ciklu Družba in čas dvakrat zapovrstjo spregovorila profesorica doktorica Aleksandra Kornhauser. Njeno razmišljanje Znanost in tehnologija v humanizaciji napredka — problemi in možnosti Je povzetek referata, s katerim je nastopila Junija letos na mednarodni konferenci Znanost In družba v Portorožu. Dr. Kornhauser jeva izhaja iz dej sta, da se mora človeštvo danes spopasti z vrsto problemov, od katerih Je eden najbistvenejših prav pomanjkanje znanja. Zlasti v deželah v razvoju so ta vprašanja najtežja. Bistvo izboljšanja položaja vidi v Izobraževanju, ki bi že v.osnovni šoli moralo biti naravnano v znanstveno delo In spremljati človeka tudi v delovni organizaciji. Znanost mora postati potreba in zavest družbe, kajti le tako bo mogoča enakopravna mednarodna izmenjava znanstvenih in tehnoloških dosežkov. Ob najrazličnejših raziskavah in investicijah pa ne bi smeli pozabiti na človeka in njegovo okolje, kakor tudi ne bi smeli rušiti ravnotežja v naravi. Pa vendar — nove tehnologije rušijo prav to. Krivda pa ni v znanosti, pravi doktorica Kornhauserjeva, temveč v nepravilni izkoriščenosti znanstvenih dosežkov, ki človeku nemalokdaj prinašajo tudi zlo. Na koncu razmišlja tudi o birokraciji, ki mnogokrat ovira ustvarjalno delo in ne nazadnje o svobodi ustvarjanja ter odgovornosti znanstvenikov. R II 17.50 LJUDJE MED SEBOJ Tako težko smo pričakovali, kdaj nas bodo iz vrtca obvestili, da je naš otrok končno la sprejet; ničkoliko-krat smo spraševali, če bi se morda le ne našel prostor tudi zanj; otroku smo že pripovedovali, kako prijetno se bo igrati z vrstniki in kaj vse zanimivega bo zvedel. No, prav te dni smo le dobili tako zaželeno obvestilo in otrok, ki je bil tudi sam poln veselih pričakovanj. Je prvič odšel od doma. Vendar pa se je zgodilo to, na kar nismo računali —- zjutraj se kar ne more ločiti od nas, joka in noče med otroke. Ali pa morda vse dopoldne tiho presedi v kotu sobe tn se ne zmeni ne za igrače, ne za družbo. Kaj pa zdaj? Kaj naj storimo? Takole se začeti j a današnja oddaja »Ljudje med seboj«, v kateri smo želeli najti odgovor na vprašanje, ki te dni verjetno bega precej mladih staršev. Oddajo . sta pripravila Irena Levičnlk, pedagoška svetovalka za predšolsko vzgojo pri Zavodu SR Slovenije za šolstvo in novinarka Mojca Dvofdk. R I 20.00 SLOVENSKA ZEMLJA V PESMI IN BESEDI Med oddajami Radia Ljubljana, ki jih posluša po vsej Sloveniji največ ljudi, je priljubljena serija torkovih večernih oddaj na prvem programu s naslovom »Slovensflca »etnija ▼ pesmi In besedi«. V njih se je v zadnjih letih zvrstilo že na stotine ljudskih pesmi in Instrumentalnih viž iz vseh slovenskih pokrajin. Za novo radijsko sezono, ki se začenja z oktobrom, bo v to serijo po načrtu vključeno nekaj oddaj dr. Valenss Voduška, vodje Sekcijo za glasbeno narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti In umetnosti, o značilnostih slovenske ljudske glasbe. Ker so oddaje namenjene širokemu krogu poslušalcev, bo skušal avtor govoriti čim bolj preprosto in razumljivo o tem, zakaj Je naša ljudska pesem prav taka, kot Jo poznamo dandanes, v čem In zakaj je drugačna od pesmi drugih narodov. To bo nekak zgodovinski sprehod ob raznih glasbenih plasteh, ki jih danes lahko le s precejšnjo zanesljivostjo ugotavljamo pri nas in drugod v Evropi. Ta poljudna predavanja bodo vključena v šesttedensklh presledkih v torkove oddaje. Prva od njih bo v torek, 4. oktobra, kjer bo govora o tem, v čem se slovenske ljudske pesmi ločijo po glasbeni strani od pesmi drugih Južnoslovanskih narodov. Ob tem bo nadeto tudi vprašanje, katere In kakšne eo najetarejie glasbene plasti, ki Jih lahko ugotovimo na slovenskem etničnem aasmlja. 8.30 TV V SOLI: Nemščina, Nevama vojska, Geometrija, TV vrtec. Moja delovna miza, Dohodek v TOZDU (Zg) 10.30'TV VSOLI: Risanka, Prirodoslovje (do U.05)' (Bg) 14.30 TV V SOLI — ponovitev (do 16.00) (Zg) 16.05 SOLSKA TV: Svetloba oblikuje, oddaja is aerije Likovna vzgoja (do 16.20) Za prvo polletje šolskega leta 1977/78 je slovenska šolska televizija pripravila dva ciklusa: Likovna vzgoja 3 oddaje in Zemljepis za višje razrede osnovne šole 6 oddaj. Oddaje za likovno vzgojo ln zemljepis s« bodo nadaljevale še v spomladanski čas emitiranja. Oddaje smo prevzeli od zagrebška šolske televizije in Jih poslovenili. 17.15 DOGODIVŠČINE MORSKEGA KONJIČKA * 17.30 ČRNA FUSCICA, TV serija 17.55 OBZORNIK 18.10 MUPPET SHOW, zabavna oddaja 18.40 JUGOSLOVANSKA TRIMSKA TELEVIZIJA -A- 19.15 RISANKA * ^ 19.30 TV DNEVNIK 20.00 OCI KRITIKE 20.45 • G. Flaubert: GOSPA BOVART, barvna 21-50 OBRAZI JAZZA, glasbena nfl6Aij««mTr^ i 22.25 TV DNEVNIK Oddajniki II. TV mreže: Oddajniki II. TV mreže: 17.15 TV DNEVNIK (Zg) 17.35 TV KOLEDAR (Zg) 17.45 MAJHNA ČUDESA VELIKE PRIRODE (Bg) 18DO BELI DELFIN (Bg) 18-15 PROGRAMIRANA UMETNOST — dokumentarni film (Zagreb) 18.50 GLASBENI SOLISTI (Zg) 19.30 TV DNEVNIK (Sa, Zg H) 20.00 GOSPOD PREDSEDNIK, predstava BITEF (Bg ID 21.10 24 UR (Bg II) 21.30 MUPPET SHOff (Sa II) 22.00 ZNANSTVENI STUDIO (do 2S.45) (Bg H) TV Zagreb — I. program: 16.00 TV V SOLI — nadaljevanje (Zg) od 17.15 do 19.30 Isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV DNEVNIK (Zg) 20.00 ODPRT EKRAN (Sa) 20A0 AKCIJE (Bg) 21.00 RISANKA (Zg) , 21.10 PRVI NAPAD Z MAČETAMI — celovečerni Sle (Zg) 22.40 TV DNEVNIK (Zg) TV studio Koper — Capodistria 1930 Gonilne apento Odprta meja 1958 L’angoliiio del ragaszrf -fr Otroški kotiček 20.15 Teiegiomale it TV dnevndk 2035 Salvabare Giullano, film ooo Salvo Rendono, Frank Wolff e Fietro Cammarata, regia dl Franoesoo Rosi Sailvaitare Giullano, celovečerni film 9250 Temi dl ottualita it Aktualna tema RADIO LJUBLJANA ■ ta;?--*, • • I. program 4.30-Dobro jutro! 6.15 Danes za vas 6.30 Jutranja kronika: porodila, šport 6.00 Dobro jutro, rojaki na tujem! 6120 Rekreacija 6.50 Dobro jutro, otroci! 7.20 Beseda na današnji H«n 8 DO Jugoslovansko in evropsko (jbimo poročilo o promet- nem položaju in prevoznosti cest 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo Slovenski alpski svet 9 DO Iz glasbenih šot Ljutomer 10-00 Danes dopoldne: novice, komentarji, zanimivosti, vremensko poročilo in poročilo o razmerah na slovenskih rekah 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste is aijtov 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12 DO Kmetijski nasveti Lojze Kastelic: Kako nadomestiti ajdovo peto 12.40 Po domače 14.05 V korak Z mflmUmj 15.00 Dogodki in odmevi: novice, glose, ma- gnejpforaski zapisi, šport 16.45 Radijska univerza Družba in čas — prof. dr. Aleksandra Komhausert Znanost in tehnologija v humanizaciji napredka 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17. uri 18.05 Obiski naših solistov (Pianistka zrimvirm Novak izvaja kompletna dela Janka Ravnika) 19.00 Radijski dnevnik 19D5 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža 20.00 Slovenska zemlja ▼ pesmi ip besedi (značilnosti slovenskih ljudskih melodij) 20DO Radijska igra Bphraim Kischon: Zlggy ta Habooba 21.18 Zvočne kaskade 22.00 Poročila, našim rojakom po svetu 22 DO Skupni program JRT Jugoslovanska glasba ' 23.05 Literarni nokturno P. And ruška: Roka ta cvet 23.15 Popevke se vrstijo 24.00 Poročila: pregled In ocena najpomembnejših dogodkov 00.05 Dbcieland — parada ODO Popevke za vse 1.03 z opernega ta koncertnega odra 2.03 Kaleidoskop zabavnih 3.03 Majhni ansambli 3.30 Paleta akordov 4.03 Proti jutru II. program 8.00 Torek na valu 202 12.30 Opoldanski poročevalec 13.00 h partitur velikih zabavnih niirostrnv 13D3 Danes vam izbira 14.00 Radijska tola za višjo stopnjo Shka in podlistek v Slovenski literaturi 14.33—16.00 z vami ta aa vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Modemi odmevi 16.30 Nič nas ne sme presenetiti 16.40—19.00 Glasbeni stereo studio 16.40 Kiosk s ploščami 17 DO Zrcalo dneva 17.40 Z ansamblom Dečo 2gur 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.30 Iz delovnih organizacij 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo 1». program-^trtere«),$'feft 19X0 ArrLgo Bolto: MeflstofeOea (odlomki) ' A. Bolto: Mefistofeles — prva scena prologa — Scena Fausta in Mefistofelesa iz 1. dejanja —* Zbor iz 1. dejanja —- Vrtna scena — Scena v ječi 20.00 Znanost in družba 20.15 Friderik Chopin: Etude in mazurka Pianistka Nataša Keršovan 20.35 Koncert za besedo Jesen Z nocojšnjim večerom smo stari oddaji, v kateri sta lahko prisluhnili motivom razpoloženj v zborovski glasbi, dali novo ime. Pod naslovom KONCERT ZA BESEDO bomo tudi v prihodnje pripravljali motive razpoloženj v glasbi in jih primemo ilustrirali s pesmimi domačih in tujih pesnikov. Pesmi bodo recitirali znani slovenski gledališki igralci ln tako skušali predstaviti govorjeno be. aado skupaj z zapeto zborovsko pesmijo. Za začetek prisluhnite Koncertu za besedo — JESEN, ▼ katerem bomo v izvedbi Komornega zbora RTV Ljubljana ta zbora RTV Beograd slišali skladbe Emila Adami, ča, Rada Simonitija, Sama Vremšaka, Alojza Srebotnjaka, Josipa Slavonskega ln Blagoje Berse. Pesmi Petra Levca, Josipa Murna, Srečka Kosovela, Toneta Šifrerja, Maričke Žnidaršičeve, Janeea Menarta, Alojza Gradnika ln Ivana Minattija bosta interpretirala Alenka Vipotnikova in Marko Simčič. Oddajo sta pripravila Marjeta Gačeša in Branko SOmen. 21.00 Dvignjena zavesa 21 DO S tujih koncertnih odrov W. A. Mozart: Serenada nottuma za dva orkestra — Koncert za klavir in orkester v A-duru — »Pea- questa bella mano« — koncertna arij« — »Ch’io ml scordi dl te« — prizor z rondojem ■a sopran. Obvezni klavir in orkester — Koncert za klavir ta orkester v F-duru 23.00 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije Radio Maribor 14.10 Turistični napotki v nemščini 14D5 Petnajst minut z ansamblom Mihe Dovžana 14.40 Naši zbori — Moški oktet gimnazije Miloš Zidanšek, vodi Joža Ambrož 16JO Prijetno popoldne vem šalijo 17.00 Dnevnik 17D0 Na tekočem traku iz studia 3 117M Reportaža dneva — Lojze Kos: v Podjuni 18.00 Mladinski radijski klub Mladi — miantm 18DO Dober večer, kako ato kaj? Radio Koper vi.'.:. • s - 4.30 Prenos RL 6.05 Glasba za dobre Jutro 6.15 Jutranji servis 7.00 Program v italijanščini 17.00 Ob petih popoldne — Mladim poslušalcem 17.30 Primorski dnevnik 18.00 Glasba po željah 18.36 Domači pevci zabavne glasbe 1920 Program ▼ italijanščini 4 TOREK R I 18.05 ODSKOČNA DESKA Spoštovano poslušalke, spoštovani poslušalci, vabimo vaj k poslušanju glasbeno oddaje Odskočna deska, ki bo od dar nes dalje na sporedu vsako sredo ob tem času. Teh oddaj se spominjate verjetno še od lani, saj smo vam v njih predstavljali mlade nadarjene glasbenike — gojence višjih razredov glasbenih šol ter študente akademije za glasbo. Pianistka ALENKA SCEK, ki se nam bo predstavila v prvi letošnji oddaji, Je doma Iz Kopra. V svet glasbe Jo je uvedel oče — pokojni sklsr datelj Ivan Sček. Nižjo glasbeno šolo je obiskovala v Kopru, na Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje ▼ Ljubljani pa je diplomirala pri prof. Jelki Suhadolnikovi. V tem času je na republiškem tekmovanju mladih pianistov osvojila 1. nagrado, na zveznem pa drugo. Sedaj Je študentka 3. letnika v razredu prof. Zdenke Novakove na ljubljanski akademiji za glasbo. Alenka Je tudi članica Akademskega baročnega kvarteta, M Je t zadnjem času dosegel nekaj lepih uspehov doma in v tujini, pa ■mo ga tudi v Odskočni deski. V današnji oddaji bo pianistka Alenka Sček izvajala Tri intermezze, op. 117, Johannesa Brahmsa ter Glavni ples petelina. Ples goske in Ples osla la Osmih baletnih skib skladatelja Ivana Sčeka. Oddajo je pripravila Lela Berkopec. TV 18.45 ZA TROBENTO Trobenta, glasbeni instrument iz skupine trobil. Je • svojim značilnim bleščečim zvokom, pa tudi po obliki glasbilo, ki ga ni moč preslišati, pa tudi ne pogrešati, bodisi v orkestru, ali v manjših zasedbah. Lahko bi rekli, da je to moški inštrument, saj zahteva igranje nanj precejšnje napore poleg dolgoletnega študija. Oddaja, ki Jo povzemamo po zagrebškem studiu, želi mlade seznaniti z bistvenimi lastnostmi trobente. TV 19.00 IGRE V RITMU Gojenci in gojenke zagrebške šole za ritmiko in ples, koreografinja Lela Gluhak-Buneta, skladatelj Igor Kul Jerič in realizator Haris Nonveiller so ustvarili oddajo ■ gornjim naslovom, ki jo povzemamo po zagrebškem studiu. Predstavlja nam možnosti plesnega izraza, ki Je pravzaprav kar otroška igra, sproščena in estetska, pa tudi nadvse vabljiva za oko kamere. Oddaja Ja čraobela. TV 20.00 FILM TEDNA: KO SE BO VRNIL JOŽKO Režija: Zoltan Kesdl Kovača V glavnih vlogah: Lih Monort, Sva Rutkarl, GyOrge Parani Madžarski barvni film Ko se bo vrnil Jožko predstavlja zgodbo mlade tene, ki se poroči s možem, ki ga skoraj nikoli ni doma in tudi v bodoče ne kaže, da bi se utegnilo kaj spremeniti. Mol ve, skušnja- ve utegnejo premamiti mlado leno. Priporoči Jo svoji materi, ki naj bi pazila nanjo. In bistvo filma Je prav v tem — kako mlada Cena, tovarniška delavka, ne more ostajati vedno sama le ob moževi materi. Zakon utegne doživeti krizo, toda podjetna mati svojo varovanko le ttrerait, da bo počakala na svojega Jožka..« «.50 TV V SOLI: Hrvaška, Od Senja do Reke, Iz del Pranja Horvata-Kiša (Zg) 10.00 TV V SOLI: Kocka, kocka. Risanka, Film (do 11.10) (Beograd) 1705 A. Ingolič: ZAČETEK TVEGANE POTI, nadaljevanka Udarna brigada 1700 ZAKLADI BRITANSKEGA MUZEJA 17.55 OBZORNIK 18.10 NA SEDMI STEZI 18.45 0 ZA TROBENTO, glasbena 19.00 • IGRE V RITMU 19.15 RISANKA + 19.30 TV DNEVNIK 20.00 • FILM TEDNA: KO SE BO VRNIL JOŽKO 21.35 VČERAJ, DANES, JUTRI: SPORNO BOGASTVO Oddaja osvetljuje odkritje in izkoriščanje nafte ▼ Severnem morju. Prikazuje epohalnost tehnološkega napredka, ki je omogočil izkoriščanje iz morja, kakor tudi negativno plat podviga: vdor nadnacionalnih družb in poraz Britanije pred njimi, kopičenja novih socialnih in družbenih problemov, omenja tudi krepitev narodne zavesti Škotov in njena posledice. V oddaji nastopajo tehnologi, gospodarstveniki in politiki. Posneta Je bila med bivanjem ekipe TV na Škotskem, ▼ juliju 1977. 3140 TV DNEVNIK 32.25 NOGOMET MADŽARSKA > JUGOSLAVIJA — posnetek is Budimpešte Oddajniki II. TV mreže; 17 £0 Budimpešta: NOGOMET MADŽARSKA : JUGOSLAVIJA, prenos (s slovenskim komentarjem) (Zg I-IV, Ljubljana II) 20.00 TV DNEVNIK (Zg) 2040 OD GLAVE DO PETE (Bg H) 21.45 24 UR (Bg H) 22.00 BUTAN, dokumentarna oddaja (do 22.45) (Bg H) TV Zagreb -- I. program: 1545 TV DNEVNIK (Zg) 15.45 TV KOLEDAR (Zg) 15.55 DALJNOGLED (Bg) 1645 RADOST EVROPE — prenos (Bg) 17£0 Budimpešta: NOGOMET MADŽARSKA l JUGOSLAVIJA (IV) 20.00 TV DNEVNIK (Zg) 20.30 PROSTA SREDA (Sa) 4 vmes ob 22.30 TV DNEVNIK (Zg) TV studio Koper — Capodistria 17 £0 Telesport — caldo: Ungheria — Jugoelavia Nogomet: Madžarska — Jugoslavija 19 £5 L’amgolino del ragand -fr Otreškl kotiček 2946 Teleglomale -fr TV dnevnik 2045 Marzabotto, reportags »Marzalbotbo«, reportaža 20£0 Do avrai, cameorata Kesserling, documentario »Postavili U ga bodo tovarišica Kesserling«, dokumentarna oddaja ' 21.40 m name deila gluetlzla, Quesrttons dl psov* Živeti pogumno. Vprašanje dokazov 22J0 La Scandlnavia, documentario deUa earle LEuropa neflle nosbre mand-A-Htaropa ▼ naših rokah, Skandinavija 2340 H segreto dl VicAar Ssneev, documentario-fr Skrivnost Viktorja Saneeva, dokumentarna oddaj* II. program RADIO LJUB! JANA !. program 5.15 Danes za vas 6.30 Jutranja kronika: porodila, šport 6.00 Dobro jutro, rojaki na tujem! 620 Rekreacija 650 Dobro jutro, otrocil 720 Beseda na današnji ■.00 Jugoslovansko in evropsko zbirno porodilo o prometnem položaju In prevocmosU cest 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic tn 9.25 Zapojmo pesem 9.40 Aktualni problemi nmrirjimi« 10.00 Danes dopoldne: novice, komentarji zanimivosti 10.15 Kdaj, kam, kako in po dem? 10.45 Turistični napotki za naše gosta is tujina 11.03 Fe Talijlnih poteh 12.10 Veliki zabavni orkestri 1220 Kmetijski nasveti tog. Mihaela Cerna: Uporaba plastičnih maa pri prezimovanju to skladiščenju zelenjadnio 13.40 Pihalna godba — pihalni oricaatar botKuUn nona rice 14.06 O izvirih ljudske glasbene umetnosti (Severna At rika) 1420 Kaki poslušalci čestitajo to pozdravljajo 1520 Dogodki in odmevi: novice, komentarji, glosa 15.45 Spomini in pisna K. Černigoj: O 'Srečku Kosovelu 16.00 »Loto vrtiljak« 1. Oliver Saln: ZABAVA (OLIVER SAIN) *. Miroslav Balta, arr. Ranico Klhtman, bea. Slobodan DJnraeo* vid: IZMED JU JAVE I SNA (1SMETA DERVOZ-KRVAVAC) S. Ann In Nancy Wllson: ČARODEJ (ana. HEART) 4. Miha Kralj; BALADA (vok. lnatr. ana. PRAH) I. B. R. In M. Gibbt PRAVA LJUBEZEN (ana. BEB OEES) t. Nenad Vllovld, arr. SUplea Kalogjan, bea. N. VllevMi VERUJ SAD (MERI CETINI C) 1. Evera-Korduletch: SLADKI DINAMIT (CLAUDIA BARRT) •. Oto Pestner, arr. D. Z*ur, bea. g, mirinabli zakaj qrka MIMO (OTO PESTNER) t. Jeff-Lynne: TA NEUMNOST (JEFF LYNNK) 10. A. Baša, arr. lati, bea. O. Blmovldt SLOŽNA BS n A SEOSMO RADE (ansambel 777) ’ 11. Jackson.Vancy; NOCES OSTATI TU (NATALUB GOLE) U. Tomaj Krmelj: GLEJ ČUDO (vok. lnatr. ansambel HORIZONT) 18. Melsner.Frey: DO SKRAJNOSTI (ana. DA VB MAflON) M' *"• 1,u* Velimir MtlanovM: STAŽA erv- LJENJA (ana. SUNCE) . Odločite ae a eno od popevk, a katere mislite, da M a nja svojo odloditer potljlte na dopUnld da torka, VRTiij7*7Kn\ina^IOT. Kjy Tavdarjev, H, redakcija LOTO 17.00 Studio ob 17. uri 18.05 Utrinki is svetovna Zborovske glasbe 19.00 Radijski dnevnik 1925 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute a ansamblom Francija Puharja 20.00 Z orkestrom RTV Ljubljana 2020 Glasbena panorama 2020 Svečano* ob revoiucAonarol pesnil — prenos prt* roditve ob jubilejih tovariše Tita — program . JRT 22.00 Našim rojakom po svete 2220 S festivalov jazza 18. Mednarodni festival jazza aZJubSJana-77« Trio ' Emst-Ludwig Petrovnkj 23.06 literarni nokturno W. Whdtman: Pesem o aebi 23.16 Revija jugoslovanskih pevcev nabavna glasbe M.00 Porodila: pregled in ocena najpomembnejših dogodkov 00.05 Minuta a Lucijanom Marijo Škerjancem 020 Za poeme plesalce 2.03 Note v ritmu 220 Minute a Janom SfbaHusom SDS KaleddoZkop zabavnih melodij 423 Lahka note velikih orkestrov 8.00 Sreda na valu 202 12.30 Opoldanski poročevalec 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 1323 S solisti to ansambli RTV 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) Slovenski alpski svet 1425 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 1620 Tehnika za vsakdanjo rabo 16.40—-19.00 Glasbeni stereo studio 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 1720 Zrcalo dneva 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba — Koper 1820 Iz delovnih organizacij 18.40 Srečanja melodij 1825 Minute za kulturo lil. program stereo- i ■ 1925 Glasbena soareja R. Wagner: Predigra in Izoldina ljubezenska smrt ti glasbene drame »Tristan in IzoJda* J. Suk: Fantazija za violino in orkester v g-molu ML de Falia: Trije plesi la baleta »TrfrogeOJnik* 2020 Kultura danea 20.15 Predklasidna Zborovska umetnoat 3028 Z roiAlimi opernimi umetniki Sopranistka Mila Kirinčld (1. oddaja) R. Wagner: Senilna balada is opere »Večni mornart P. Mtesnagni: Arija Senfauva is opere »Cavalleria Ra* sttoana« G. Puccini: Arija Tosoe is istoimenske opere G. Verdi: Arija Amalije iz opere Ples v maskah Bolto: Arija Margarete iz opere Metfisrtotelae L. ven Beethoven: Ah, Perfido U. Giordano: Sklepni duet Cheniara to to opera Andre Chenier 21.40 Sodobni literarni portret: Sdith SttweB 22.00 Razgledi po sodobni glasbi: Avstrijsko prtmrlMs W. Markbei: Suita za komorni orkester A. Uhl: Variacije za godala J. Mathiaa Hauem Apokaliptična *—m catoešter L. L. Uray: Simfonija St. 1 R. SchoUum: Simfonija ŠL 6 Beneške pridobitve G. ron Rinem: Plesni rondo m orkester 2326 Is slovenske poezije Radio Maribor 820 V sredo dopoldne 14.10 Diriatični napotki ▼ n—«a««« 1420 Zeieil ste — poslušajte 1520 Prijetno pnpnhtne vam MQ» 1720 Dnevnik 1720 Na tekočem traka to amil« g 1720 Reportaža dom — Diego Marušič: Komunalne akrtal Maribora Radio Koper 626 Glasba m dobro jutra 6.15 Jutranji servis 620 Poročila 720 Program ▼ 16.46 Med rojaki ▼ zamejstvu 1720 Ob petih popoldne — Pogovor o dedu - (oddaja a področja družbenopolitičnega šMJenla) 1720 Primorski dnevnik 1820 Oddaje progresivne giaabe 1826 la opusa velikih mojstrov SREDA TV 20.30 V ŽIVO Nadaljevanje s prve strani vedeti, da sploh lahko sprašuje. V oddaji sodelujejo živi ljudje In oddaja »gre v živo«. Bogastvo misli, bogastvo zavesti in bogastvo dejanj pa izvirajo iz bogastva ustvarjalnosti. Za zdaj je oddaja odmevna, če vam to kaj pove. B. Finžgar Je v Stopu zapisal, da Je oddaja pogovor ■ življenjem? Skušajmo se zmeniti s seboj, pa bodimo v razgovorih duhoviti, kritični, polemični, optimistični (pri nas zelo zamerimo, če Je kdo optimist) in to til bilo tisto, kar bi m bolj osočilo in osončilo naš pogovor, da bi bil bogat in pester, kot Je bogat in pester tisti, s katerim se pogovarjamo — NASE ŽIVLJENJE. Potrkajte na naslednja vrata — kaj bo vsebina oddaje? V tej oddaji bo v žarišču pozornosti naš občan, naš delovni človek, to smo pa vsi, ki trkajo na vrata našega občana, našega delovnega človeka in to smo tudi vsi, ki Iščemo pri njem odgovor na vprašanje, nasvet ali pomoč pri urejanju svojih zadev, pojasnilo, neznankah. Oddajo bo vodil Jože Volf and. Toliko pred oddajo. Z Marjo Cerkovnikovo se Je pogovorila D. Rogl-Ivan-Usva R I 21.00 VEČER Z JANEZOM MENARTOM Pred izidom najnovejše pesniške zbirke POD KUŽNIM ZNAMENJEM pesnika Janeza Menarta, se Je z njim pogovarjal novinar kulturne in literarne redakcije Branko fcflmen. Dotaknila sta se predvsem Menartove duhovite, satirične poezije, ki se bo z nekaj pesmimi predstavila tudi V novi zbirki: spregovorila sta o kmečki motiviki v pesni- 9DO TV V SOLI: Poljedelstvo, Evropsko podnebje, Delitev celice (Zg) ,, 10.00 TV V SOLI: Francoščina, Risanka, Kemija (Bg) 11.05 TV V ŠOLI: Minerali (do 11.35) (Sa) 15.00 ŠOLSKA TV: Svetloba oblikuje, oddaja is sarlje Likovna vzgoja (do 15.15) ’ 17.25 ČUDOVITI SVET MUCA FILEMONA + 17.35 OBZORNIK 1735 MODRI PLAŠČEK — otroška serija TV Zagreb 1835 SKRIVNOSTI MORJA, serija * 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 PRIJATELJI IN SOSEDJE, nanizanka * 20.30 V ŽIVO: Potrkajte na naslednja vratal vmes POROČILA 17J5 TV DNEVNIK (Zg) 1735 TV KOLEDAR (Zg) 17.45 MALI ODRED (Bg) 18.15 SEDANJOST IN PRIHODNOST NAŠEGA GOSPODARSTVA (Sa) 18.45 ODGOVOR NA VSE (Bg) 1930 TV DNEVNIK (Zg) 20.00 DEŽELA POTRPEŽLJIVIH LJUDI (Tanzanija) (Ti) 2030 24 UR (Bg II) 21.10 TUAREGI — L del dokumentarne oddaje (do 22.00) (Beograd II) * •. -i:*' /-• .. TV Zagreba— I. program: / . "• X 15.00 TV V SOLI — ponovitev (Zg) od 17.15 do 2030 isto kot na odd. H. TV mreže 2030 NEVARNA SREČANJA — TV nadaljevanka (Sa) 2135 TV DNEVNIK (Zg) 22.15 MEDNARODNO TEKMOVANJE GLASBENE MLADINE (Bg) TV studio Koper — Capodistria 1935 Trim test televisivo Jugoslovanska krimska televizija 1935 L’angollno del regami Otroški kotiček 90AS Talegiomala TV dnevnik 9036 I du» capitand, film oon Fred Mac Murray, Charltoe Heston, Domna Reed, regia dl Rudolph Mat* Daljna obzorja, celovečerni film 98.19 Piume: Un Muro oha e’gla tniadato, dooutnentarto -fr Reka: Bodočnost, ki ne Je ie načela, dokumentarna oddaja REKREACIJA PO RADIU kovl poeziji, za katero Js značilno, da se kot rdeča nit vlade akoed vse Menartove pesniške zbirke la slednjič — pesnik bo »pregovoril o tako Imenovani osebni poeziji, o ustvarjalnih dilemah »od kod prihajamo, kam gremo«, ki predstavlja večji del ▼ pesniški Zbirki POD KUŽNIM ZNAMENJEM. Dodajmo, da bodo poslušalci lahko Slišali več novih Menartovih peensl, U Jih bodo recitirali slovenski gledališki igralci. Karikatura J. Menarta Je delo B. Koea. Ponedeljek: Novi prijemi v organizaciji športne rekreacije v Gorenju: Torek: Tečaj sa organizatorje rekreacije v Poreču: Sreda: Boj proti kajenju; četrtek: Vabili k telovadbi Petek: Reševanje s betikoptsrjemi Sobota: Na gotzdne stene s v rokah RADIO LJUBLJANA .ši -r ■ • ' , ■. I. program 430 Dobro jutro! 5.1S Danes za vas 6.30 Jutranja kronika: novice, Šport 6.00 Dobro Jutro, rojaki na tujem! 6.20 Rekreacija 635 Deset minut-za EP 630 Dobro jutro, otroci! 730 Beseda na današnji dan 8.00 Jugoslovansko in evropsko zbirno porodilo o pro metnem položaju In prevoznosti cest 8.08 Glasbena matineja P. Constantinescu: Rapsodija za orkester St. 2 L. M. Škerjanc: tntermezzo romantique za violino in klavir G. Bizet: Farandola im suite »Arležanka« St. 2 G. Donlzetbi: Ljubezenski napoj — arija Neznorlna iz 2. dejanja O. Respigbi: »Fantastična prodajalna« — suita A. Dvofak: Slovanski ples • 05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) Slika In podlistek v slovenski literaturi 9.33 Ljudsko izrodilo ▼ Zborovski glasbi 10.00 Danes dopoldne: novice, komentarji, zanimivosti, porodilo o razmerah na slovenskih rekah 10.15 Kdaj, kam, kako in po Cern? 10.45 Turistični napotki za naše goste Iz tujine , 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.00 Na današnji dan 12.10 Zvoki znanih melodij 1230 Kmetijski nasveti Ing. Dare Bemot: Domača pridelava sadja 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00 14.05 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Enajsta šola 15.00 Dogodki in odmevi: novloe, komentarji, glose, magnetofonski zapisi, šport 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17. url 18.05 Z opernih odrov 19.00 Radijski dnevnik 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer Večer s slovenskim pesnikom Janezom Menartom 21.40 Lepe melodije 22.00 Našim rojakom po svetu 22.20 Minute s klasiki sodobne glasbe (Iz solistične literature Slavka Osterca bi Sergeja Prokofjeva) 23.05 Literarni nokturno Iz severnoafriške poezije - 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov 24.00 Poročila: pregled in ocena naj pomembnejših dogodkov 00.05 Lahka kri 0.30 Pop, rock, beat 1.03 Koncert po polnoči 2.03 Kaleidoakop zabavnih melodij 3.03 Jam s plošč — Jazz v operi — Zoller-Konltz 830 Nepozabne popevke 4.03 Proti Jutru II. program 8.00 Četrtek na valu 202 12.30 Opoldanski poročevalec 18.00 Iz partitur velikih zabavndh orkestrov 1333 Danes vam Ubira 14.00 Aktualni problemi marksizma (ponovitev) 1430 Mehurčki 1433 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.30 Mladi svet 16.40—19.00 Glasbeni stereo studio 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 1730 Zrcalo dneva 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Čustveni svet računalnika Ruperta 18.30 Iz deloviilh organizacij 1 16.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 1835 Minute za kulturo lil. program— stereo 19.05 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja (Danilo Švara) 1930 Zunanjepolitični feljton 19.45 Večerni concertino S. Osterc: Trije plesi za orkester P. Ramovš: Koncert za violino, violo in orkester I. Petrič: Integrali v barvah — zvočna razmišljanja ob Kosovelovi poeziji za orkester 2035 Vprašanja telesne kulture 20.40 Z letošnjih stilnih koncertov v Grobljah Trlo Labacense (ljubljanski trlo) na koncertu z dne 10. junija 1977 L. van Beethoven: Godalni trio — Serenada — Moderato j 2135 Novi posnetki a mezzosopranistko Evo Novšak-Hou-škovo Pri Klavirju Ljubo Rančigaj C. Debussy: Tri pesmi na besedilo Paula Verlalnea — Petje v francoščini A. Webem: Pet pesmi na besedila Stefana Georgea H. Wolf: Na potovanju; Anakreomtov grob 2230 Tri vokalne simfonije M. Bravničar: Simfonija (»Faronika«) J. Stolar-Slavenski: Simfonija Orienta za soliste, zbor in orkester D. Šostakovič: Simfonija št 13 ▼ b-molu sa r—« mtxot basistov In orkester 2336 Ih slovenska poeeijs Radio Maribor •36 Zabavajo vas Štirje kovači in ansambel Vilija Petriča 14.10 Turistični napotki v nemščini 1430 Klavirski Intermeono 1430 Desetkrat naj ... 1530 Prijetno popoldne vam želijo 15.45 Vaš gost: Mariborska livarna 17.0 Dnevnik 1730 Na tekočem traku Is studia 3 1730 Reportaža dneva —- J. Ujčič: Drugo poglavja 1830 Kulturna paleta 1830 S koncertnih odrov (Brane Rončel) Radio Koper 6.06 Glasba za dobro jutro 6.15 Jutrarji servis >30 Poročila 7.00 Program ▼ italijanščini 1730 Ob petih popoldne — Ulica M (oddaja o življenju ta delu mladine) 1730 Primorski dnevnik 18.00 Glabba po željah 1836 Mladi Izvajalni 1030 Program v Italijanščini 6 ČETRTEK TV 18.10 SREČANJE OKTETOV V minulih dveh oddajah smo predstavili oktete lesne industrije hi njihova koncerta v proizvodni dvorani motornih vozfl v Novem mestu. V tej oddaji pa bo zapelo pet oktetov, zastopnikov slovenske regije na zaključnem nastopu v Šentjerneju, 28. oktobra bo še zadnja oddajo • skupnim nastopom vseh združenih oktetov. TV 18.45 POČASNO ODŠTEVANJE Po dveh zanimivih oddajah o astmi Je Izobraževalna redakcija pripravila zapis o hipertenziji. »Počasno odštevanje« Je film o rizičnih faktorjih — zlasti o prevlso-k€*m krvnem pritisku — bolezni sodobnega časa, pretira^ ziega hitenja in nepravilnega življenja. TV 21.15 BOLNIŠKE »BOLNIŠKE« T polurni dokumentarni oddaji bomo med pri nekaterih večjih delovnih organizacijah v občini Grosuplje skušali ugotoviti, kaj vse vpliva na rast in upadanje tistih Izostankov ■ dela, ki Jim v vsakdanjem žar. gonu pravimo bolniške. Zdravniki in sociologi so Še zdavnaj ugotovili, da bot niški stalež ni samo izraz zdravstvenega stanja zaposle- nih ljudi v odjem pomenu besede, ampak na njegovo gt banje vplivajo tudi številne druga. ne. Bnotanfcl. boantSd in aboDnUkil« seveda asOo bzetne-fW° “kupnost, kar Je še posebno žgoče na področjih, ki so manj razvita« v Grosupljem, kjer so osebni dohodki te tako pod republiškim, povprečjem, je vsak '**’■ fv staležu delavcev za celo delovno organizacijo, to pa taa seveda hud« posledic za gospodarstvo. Rešitev, h kakršni so ae zatekli v Grosupljem, kjer je Id delovnih organizacij sklenilo samoupravni sporazum o uvedbi ilia be laičnih kontrolorjev. Je lahko začasna, saj zdravi samo posledice, ne odpravlja pa vzrokov. Vse drugačne mod. P°»d Pa se ponujajo s boljšo kadrovsko in strokovno okrepljeno organizacijo služb medicine dela, saj m lahko tehta skladnost med zahtevami delovnega mesta In delavčevo reaktivnostjo in tako ustvarja čvrsto vsa' med zdravstveno službo in gospodarstvom. Oddajo js pripravila Helena Koder, posnel Jo Is Ihi ko Ksbm m srašlrel Jane Kavčič. Mi sUki glavna Igralca, A. Brstel la D. rn-y- 15.00 TV V SOLI — ponovitev (do 16.00) (Zg) 17.05 KRIŽEM KR.ASttnu ^ 17.20 PISANI SVET 1755 OBZORNIK 18.10 • SREČANJE OKTETOV * 18.45 POČASNO ODŠTEVANJE, oddaja te — medicina -Je 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 1950 TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR 90.00 P. Gejdoš: NEMIRNA LJUBEZEN, nadaljevanka 1 RAZGLEDI: Bolniške — »bolniške. 21.15 •..................... 21.45 POLICIJSKE ZGODBE -*■ 2255 TV DNEVNIK Oddajniki ii. 1 v r.treža. . 17.15 TV DNEVNIK (Zg) 1755 TV KOLEDAR (Zg) 17.45 KAPETAN MIKULA mat.t (Zg) 18.15 DRUŽBENA TEMA (Pr) 18.45 DNEVNIK 10 (Zg) 19.05 KULTURNI PREGLED (Zg) 1950 TV DNEVNIK (Sk, Zg IX) 20.00 FILM DANES (Bg XI) 21.00 24 UR (Bg II) 21.15 KONCERT BEMUS (do 3255) (Bg XI) TV Zagreb — I piogram. do 1950 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV DNEVNIK (Zg) 20.00 IZVOLITE, KAR NAPREJ (ga) 2050 LJUBEZENSKE ZGODBE — earTMrl m™ (Zb) 2140 PORTRETI (N. Sad) 9250 TV DNEVNIK (Zg) TV? studio Koper --- Cspodistria 1956 L’angoildno del ragaaod-d-Otroški kotiček 90JČ Teiegtamale -fr TV ttaevnik 9056 Camera Minrista, Bm oon Darom Neabitt, Oktopaa soba — igram Ctardon s Ano Lynn, regia dl Vemoo SeweU B5B Notormo plttorioo, Lojse Spacal, documentario tV Z4hxmž nokturno, Lo0ze Spočel, dokumentarna od- ižJ« R I VSAK DAN OB 19.35 LAHKO NOČ, OTROCII BdaJ pa Je res le Jeseni Bonču se vsak dan bolj dl »P«*. Potem ao pa večeri včasih dolgi, predolgi in odo dolgočasni, g svojimi pravljicami, pov« Ican In zgodbicami bomo na radln akniali n8n -v—-♦»-*< z. _ kratkih rtaaot minut. Tndl še nekaj dobrih znancev nam be pst tem potna. 8»lot Da Feroct (3. 10, 6. 10, U. 10.), Marjan Pavčnlk («. 10 ), Mareal Buh (10. 10.), Franček Rudolf (U. 10.), nuodna (U. 10.), Franoe Bark (90. 10.) in Fran Roš (90.10.). Pripovedovala pa nam bosta, kot sta pred davnimi flroo Ha... dnsvi začela« IVANKA MEZANOVA 9a RADIO LJUBLJANA I. program " 4 JO Dobro Jutro! 6.15 Danes za vas 6 JO Jutranja kronika: poročila, Spor« 6.00 Dobro Jutro, rojaki na tujeml 6 JO Rekreacija - 6.35 Deset minut aa EP 6 JO Dobro Jutro, otroci! 7 JO Beseda na današnji dan 8.00 Jugoslovansko in evropsko zbirno poročilo o prometnem položaju in prevodnosti cest SDS Glasbena matineja Z. Durko: Madžarska rapsodija aa dva klarineta ta orkester P. Ramovš: Intermezao aa violino in harfo P. I. Čajkovski: Jevgendj Onjegin — mazurka m finale 1. slike 2. dejanja D. Švara: Fantazija za Oboo in klavir H. Berlioz: Arija patra Lorenza iz dramatična simfonije »Romeo in Julija« 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo Ptiček brez kljunčka 8.30 Iz glasbene tradicije Jugoslovanskih narodov In nerodnosti 10.00 Danes dopoldne: porodila, komentarji, zanimivosti, poročilo o razmerah na Slovenskih rekah 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste is tujine 11.03 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Janez Žgajnar: Uporabnost sadnih in vinskih tropin za prehrano živali 12.40 Pihalne godbe vam igrajo 14.05 Glasbena pravljica Ela Peroci — I. Petrič:- Hišica iz kock 14.15 Naši umetniki mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.00 Dogodki in odmevi: poročila, komentarji, glose, magnetofonski zapisi, šport 15.30 Napotki za turiste 15.45 Naš gost 16.00 »Vrtiljak« 17 DO Studio Ob 17. url 18.05 Moment muslcal 19.00 Radijski dnevnik 19.35 Lahko noč, otroci! 20.00 Stop popa 20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jasa pred polnočjo Charlie Haden — Mlles Davis #4.00 Poročila: pregled in ocena najpomembnejših dogodkov 00.05 Ples do enih 1.03 Iz slovenske komorne glasbe 2.03 Mojstri jama ... Duško Gojkovič 2.30 Revija popevk 3.03 Od baroka do nove Klasike -1 3.30 Paleta akordov 4.03 Majhni ansambli II. program 8.00 Petek na valu 202 12.30 Opoldanski poročevalec 13.33 Zvoki dežel ob mediteranu 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) Ptiček brez kljunčka 14.25—16.00 Z vami in za vas — vmes ob 14.30 Vremenska napoved in novice 16 JO Vremenska napoved, novice, obvestila k> reklame 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16-30 Vremenska napoved, novice — Mi In narava 16.40—19.00 Glasbeni stereo studio 16.40 Top albumov 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Odmevi z gora — Marijan KrišelJ: Srečanje na Obirju 17J0 Prijetni zvoki 16.00 Stereo Jazz — Plesni orkester RTV Ljubljena s tujimi solisti 18 JO Vremenska napoved, novica — is delovnih organizacij 16.40 Glasba za vsakogar 18.56—19.00 Minuta sa kulturo In konec U. pfngpim« 19.05 Radijska igra: Vitomil Zupan: Ptiči pojejo l^odbo #0.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov Dubrovniške poletne igre 1977 Polnočna serenada Komornega studia zagrebške filharmonije dirigent Tanko Nindč, solisti: Amloo Dolci, Tbnks Nindč, Vladimir First G. f. Haandel: Ooncerto grosso v g-molu t G. Sammartinl: Koncert za kljunasto flavto, godala in oontinuo S. Horvat: Ferpetuum mobile za 12 godal J. S. Bach: Koncert za dve violini in orkester v d-molu #1.15 V nočnih urah (Iz domače in tuje glasbene literatura) P. Sivic: Sonata za nepreparlran klavir 1976 A. SchOnberg: »Ožarjena noč« — pesnitev za godal* L. Lebič: Tri nočne pesmi H. W. Hemze: Simfonija št. 2 za veliki orkester 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 Iz jugoslovanske operne literatura D. Švara: Veronika Deseniška — predigra in prizor na Desenicah P. Sivic: Cortesov® vrnitev — prizor Cortesa in dan Francisca 23.15 Otožnost... (Iz komornega opusa Marija Kogoja) 23.55 Iz slovenske poezije Radio- Maribor , v 8JS Popularne melodije 14.10 Turistični napotki v nemščini 14 JO želeli ste — poslušajte 15J0 Prijetno popoldne vam želijo 15.45 Za vrtičkar j o 17.00 Dnevnik 17 JO Reportaža dneva — S. Golob: Pritožil se bom... 18.00 Mladina poje — Otroški zbor osnovne šole Gornja Radgona, vodi Ljudmila Kralj J 18.15 Svet in ml 18.25 Mali recital pianistke Zorana Cotič 18.40 Zabavne melodije od včeraj in danes Radiu Koper .. , v J j * r. 6.05 Glasba za dobro Jutro 6.15 Jutranji servis 6.30 Poročila 7.00 Program v italijanščini 17.00 Ob petih popoldne — Srečanja (oddaja o kulturi) 17.30 Primorski dnevnik •18.00 Tops-pops 18.35 Naši zbori pojo 19.30 Program v itahjanščdra 23.00 Prenos RL Q PFTFK R III 21.00 NOVE PREVODNE STRANI V oktobru načenja radijsko literarno uredništvo % oddajo, ki nosi naslov NOVE PREVODNE STRANI. K sodelovanju so povabljeni slovenski prevajalci, ki posredujejo domačemu bralstvu svetovno poezijo, prozo in dramatiko. Prednost v novi oddaji bo imela svetovna klasika, od orientalskih in antičnih književnosti do srednjeveške in novoveške književnosti v Evropi In ZDA. Ker bo oddaja sorazmerno kratka — vsega 15-minutna — bo v njej mogoče zaokroženo predstaviti predvsem pesnike, manj prozalke, najmanj pa dramatike, posebej še zato, ker bodo prevajalci svoj izbor iz posameznega besednega umetnika tudi kratko komentirali. Kratkost oddaje pa verjetno ne bo škodila njeni kakovosti, saj bodo v njej predstavljena najboljša dela tistih avtorjev, ki pri nas še niso izšli v samostojnih knjigah, pa tudi v različnih izborih in antologijah so slabo zastopani. Oddaje NOVE PREVODNE STRANI bo tako zapolnila vrzel v naši prevodni književnosti, predvsem poeziji, in nudila solidno osnovo za prihodnje antologije nacionalnih književnosti. Posebno veliko prostora bo namenjenega književnosti pred 20. stoletjem; od modemih avtorjev 20. stoletja pa bodo imeli prednost tisti, ki so se že vpisali ▼ svetovno literarno zgodovino in so povečini že mrtvi. Tar ko bodo NOVE PREVODNE STRANI dopolnjevale oddajo SODOBNI LITERARNI PORTRET. Prva oddaja bo na sporedu ▼ soboto, 8. oktobra. V njej bo Andrej Arko predstavil angleškega romantičnega pesnika Williama Wordswortha. Cez štirinajst dni (oddar ja bo namreč na sporedu vsak drugi teden in se bo menjavala z oddajo VIDIKI SODOBNE UMETNOSTI) bodo poslušalci lahko prisluhnili pesmim srbskega nadrealističnega pesnika Dušana Matiča. Do konca leta pa so bodo zvrstili še: izbrane pesmi in odlomki iz najboljših del sovjetskega prozaika Borisa Filjnjaka, avstrijskega Impresionista Arthurja Schnitzlerja, španskega pesnika na prelomu 16. stoletja Lulsa de Gongore in pri nas skoraj neznanega francoskega modernista Borisa Viana. DRAGO BAJT 8.00 ČUDOVITI SVET MUCA FILEMONA ir 8.10 ZAČETEK TVEGANE POTI Jr 8.25 MODRI PLAŠČEK 8.55 PISANI SVET -*• 9-30 DOGODIVŠČINE MORSKEGA KONJIČKA 9.45 POČASNO ODŠTEVANJE -*• 10.05 CESTA IN MI * 10.15 KOLERA, izobraževalna oddaja 10.35 P. Gej daš: NEMIRNA LJUBEZEN, nadaljevanka Jr 11.45 JUGOSLOVANSKA TRIMSKA TELEVIZIJA Jr 15.45 NOGOMET RIJEKA : ČELIK, prenos 17.35 OBZORNIK 17.50 RADOST EVROPE, oddaja TV Beograd Jr 19.15 RISANKA ir 19.30 TV DNEVNIK 19.50 TEDENSKI ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR 20.00 DOBRI, SLABI IN GRDI, celovečerni film 21.50 MODA ZA VAS ir 22.00 TV DNEVNIK 22.20 625, pogovor s poslušalci 'V-'-: * i. :.v Oddajniki tl. TV mreže: » : 17.35 POROČILA (Zg) 17.40 TV KOLEDAR (Zg) 17.50 PRVOŠOLCI, otroška prireditev (Zg) 18.45 ZABAVNO GLASBENA ODDAJA (Ti) 19.30 TV DNEVNIK (Bg, Zg II) 20.00 Človek in okolje — feljton (Bg n) 20.30 GLASBENA ODDAJA (Bg II) 21.40 24 UR (Bg II) 21.50 LOV NA TIGRA, dokumentarni film (Zg II) 22.45 ŠPORTNA SOBOTA (do 23.00) (Bg II) TV studio Koper — Capodistria ___ _____:_i_.--i. _________L:____________ 15.45 Teles po rt — Calclo: Fiuma — Rijeta — Celil* Nogomet: Rijeka — Čelik 19-30 L’angolino del ragazzi • Otroški kotiček 30.15 Telegi orna le * TV dnevnik 30.35 I iruovi medici: SaJvare una vit« * fciveti pogumno: Rešiti življenje 1130 La st orla della resistenza, documentario secondo part« Zgodovina italijanskega odporniškega gibanja, 2. del •• *30 Caroline cheri, film con France Anglade, Vittorio de Slca, B«r nard Blier e Giorgie AlbertazzI. regia dl Denys de la PateOier« Draga Caroline, celovečerni film '' ^...- . . FOTO OBJEKTIV IZ VALA 202 Z zanimanjem smo spremljali v nedeljo, 25. septembra neumorne novinarje in njihove goste, ld so se s celo »mašinerijo« premestili v Pomurje. Zdaj pa lahko Se vidimo, od kod tako glasno in prijetno klokotanje purlc In puranov ... Tako so tem velikim in dobrim pticam nastavili mikrofone. Kot balerine so se postavile pred skedenj in pridno sodelovale. Kaj pa honorar? Foto: Vili Bitežnik (namesto honorarja bi vzel kar eno take lepo zalito ptičico, Je rekel.. .) 4.30 Dobro jutrol 5.15 Danes za vas 5.30 Jutranja kronika: poročila, šport 6.00 Dobro jutro, rojaki na tujeml 630 Rekreacija 630 Dobro jutro, otroci! 7.20 Beseda na današnji dan 8jOO Jugoslovansko in evropsko šibimo poročilo o prometnem položaju in prevoznosti cest 8.00 Glasbena matineja 936 Pionirski tednik 935 Mladina poje 10.00 Danes dopoldne: novice, komentarji, zanimivosti, poročilo o razmerah na slovenskih rekah 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? — vmes ob 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Sedem dni na' radiu 12.10 Godala v ritmu 1230 Kmetijski nasveti — ing. Jože Dular: Investicije in proizvodnja v zasebnem kmetijstvu 12.40 Veseli domači napevi 13.00 Danes do 13. ure — posebna obvestila 14.05 Glasbena abeceda 1425 S pesmijo in plesom v novi teden 1530 Dogodki in odmevi: novice, komentarji, gtose, magnetofonski zapisi, šport 15.45 S knjižnega trga 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17. uri 18.05 Gremo v kino 18.45 Zabaval vas bo plesni orkester Radia Novi Sad 19.00 Radijski dnevnik 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta 20.00 Sobotna glasbena panorama — vmes Koncert iz naših krajev 2130 Oddaja za naše Izseljence 23.05 Popularnih dvajset... 24.00 Poročila: pregled in ocena najpomembnejših dogodkov 00.05 Popularnih dvajset 030 Zvoki iz naših krajev 130 Kalejdoskop zabavnih melodij 2.08 Preludiji in nokturni (iz tuje tn domače glasbene literature) 3.03 Glasbena skrinja 4.03 S popevkami v novi dan II. program 1230 Opoldanski poročevalec 13.00 Iz partitur velikih aabevndh orkestrov 1330 Vremenska napoved in novice 1333 Danee vam izbira 14.00 Odrasli talko, kako pa mi? 14-20—16.00 Z vami in aa vas — vmes ob 1430 Vremenska napoved in novice 15.30 Vremenska napoved, novice, obvestila in reklame 16.00 Naš podlistek — G. Grass: Levičarji GUnther Grass, rojen leta 1927 v Danzigu, aodi med vodilne nemške pisatelje. Bil je član povojna »kupIn« 47 Piše vse literarne zvrsti, od lirike do proze in dramatike, ukvarja pa se tudi a likovno umetnostjo. Pri nas je po prevedenem romanu Pločevinasti boben. Grass j« socialno angažiran pisatelj, ki groteskno karikira ln ironizira sodobne nemške družbene razmere. V prozi j# t**1*/* ■družil tradicijo burlesknega romana, polnega napadalnega humorja, s postopki moderne prozne književnosti. Značilen primer njegovega pisanja je tudi novela Levičarji, ld Je uvrščena v Naš podlistek tega tedna. Prevedla Jo je Lučka Jenčič, prebral pa Jo bo Miha Baloh. 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.30 Vremenska napoved in novice — Na naših vsakdanjih poteh 16.40—19.00 Glasbeni stereo studio 16.40 Glasbeni casino 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Popevke Jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov (studio Koper) 18.30 Vremenska napoved, novice — Iz krajevnih skupnosti 18.40 Z ansamblom Tone Janše 18.50—19.00 Svet in ml III. program— stereo 19.05 Slavnostne igre v Bayreuthu Nocoj začenjamo s predvajanjem posnetkov z letošnjih Slavnostnih iger v Bayreuthu. V sedmih zaporednih sobotnih večerih bomo slišali naslednja Wagnerjeva delat Rensko zlato, Valkira, Siegfried, Somrak bogov, Tannhku-ser, Tristan in Izolda in Parsifal. 20.35 Zborovska glasba v prostoru in času 2130 Nove prevodne sitrani 2125 Znani skladatelji — sloviti pianisti Mozart, Beethoven, Debussy — Friedrich Oulda, klavir Ludvvig van Beethoven: Tema in variacije 1—18 C. Debussy: Suite bergajmasque za klavir — Preludij, Memuet W. A. Mozart: Koncert št. 26 ▼ D-duru za Klavir ta orkester — Allegro 2230 Sobotni nočni koncert A. Dvordk: »Othello« — uvertura B. Bjelinskl: Simfonija poletja C. S. Saems: Koncert za klavir in orkester št. 2 v g-molu L. van Beethoven: Simfonija št. 6 v F-duru, »Pastoralna« 23.55 Iz slovenske poezije Radio Maribor, ... v * .> 8.00 Sobotno dopoldne na valovih Radia Maribor 9.00 Glasbeni radiogram 14.10 Turistični napotki v nemščini 1530 Prijetno popoldne vam želijo 17.00 Dnevnik 1720 Na tekočem traku iz studia 3 1730 Reportaža dneva — S. Trglec: Po poljčanskth kolovozih 18.00 Drugo dejanje iz Foerster J eve opere Gorenjski slavček 1830 Glasba kreativnih Radio Koper • 6.00 Prenos RL 6.05 Glasba za dobro Jutro 6.15 Jutranji servis 6.30 Poročila 7.00 Program v Italijanščini 17.00 Ob petih popoldne — S polnimi jadri (oddaja o turizmu in pomorstvu) 1730 Primorski dnevnik 18.00 Vročih 100 kilovatov 18.35 Zapojmo in zaigrajmo' 19.00 Prenos RL 19.30 Program v italijanščini 23.00 Prenos RL SOBOTA / MARIJAN DROBE2 NOVI DOPISNIK RTV LJUBLJANA V TRSTU S 1. oktobrom bo prevzel dolžnosti dopisnika-komen-latorja ▼ Trstu oziroma v deželi Furlaniji—Julijski krajini Marijan Drobež, ki Je doslej delal v Novi Gorici. Kamenjal bo Jureta Pengova, ki ee vrača t Ljubljano, k delovnemu mestu na RTV. S kakšnimi občutki zapuščate Novo Gorico, kjer ate delali celih 23 let? Ne zapuščam Nove Gorice za zmerom, saj ae bom lem spet vrnil. Na splošno pa menim, da So zamenjave pri delu dobra stvar, saj novinarja lahko spodbudijo k Intenzivnejšemu delu In aktivnosti. Človek rad spoznava in razmišlja o stvareh, Id Jih ne pozna dovolj, pa so aktualne in pomembne. Prav tak je primer s Trstom. Na Tržaškem, v Gorici In okolici ter ▼ Beneški Sloveniji in Kanalski dolini žive naši rojaki In predvsem v njihovo problematiko ln življenje bl se rad poglobil. Mislim, da naši ljudje tudi v Javnih občilih niso dovolj predstavljeni in premalo vemo o velikih In majhnih stvareh Is njihovega življenja na zemljepisno tako pomembnem področju, kot je dežela Furlanija—Julijska krajina. Slovenci v Italiji veliko pričakujejo od Osimskih sporazumov, ki so začeli novo poglavje v odnosih med Jugoslavijo ln Italijo. Da, s temi dogovori so bila dokončno rešena številna vprašanja, ki so vso povojno obdobje obremenjevala odnose med sosednima deželama. Ugodnejše ozračje, ki je s tem nastalo, bl se moralo, sodim, predvsem odraziti v odnosu do naše narodnostne skupnosti v Italiji ln njenih pravic. Tako zatrjujejo tudi vso politične In demokratično organizacije, ki se sklicujejo na. italijansko ustavo In demokracijo v tej deželi. Med prvimi sadovi, Id bi jih moral dati Osimo, Je prav gotovo zakon o globalni, torej celoviti zaščiti Slovencev v Italiji. Predsednik Italijanske vlade Andreotti je delegaciji Slovencev, ki ga je pred kratkim obiskala zagotovil, da bo takšen ■ekon čimprej sprejet, prt čemer bl morali sodelovati tudi predstavniki manjšine. Z mnogimi od vprašanj, U Jih omenjate, ste se ukvarjali tudi pri dosedanjem novinarskem delu v Novi Gorici. Sevdda, saj gre za obmejno območje, kjer ae dogodki pogosto prepletejo ln segajo la ene na drugo stran državne meje. Poudarim naj na primer tesne stike, ki te veliko let obstajajo med sosednjima mestoma Novo Gorico in Gorico. Obe občini se sedaj intenzivno ukvarjata s načrti in pobudami, da bi na njunem območju čimprej uresničili gradnjo raznih infrastruktur ln druge projekte, ki jih določajo Osimski dogovori. Pri stikih ob meji se ustvarja ncv odnos med prebivalci obeh območij, ki Se ni do kraja preučen. Državna meja namreč Izgublja svojo klasično funkcijo ter v bistvu postaja le geografska ločnica, prek katere se razvija in zmeraj bolj poglablja sodelovanje med prebivalci obeh dežel. Kot je videti iz vaših razmišljanj, bo novo delovno mesto v Trstu zelo zanimivo? Mislim, da ja tem, ki jih bo mogoče obravnavati tm . Os bl te razmišljanja povzel, tedaj M sad pouda- da se bom zlasti ukvarjal ■ vprašanji Slovencev v Italiji, Izvajanjem Osimskih dogovorov ter a vsemi osta-Hml pobudami, ki lahko prispevajo k nadaljnjemu poglabljanju sožitja ob meji ter razvoju prijateljskih stikov in sodelovanja med Furlani j o—Julij sko krajino in Slovenijo oziroma Jugoslavijo. Nadaljeval bom skratka delo, ki so ga tako zavzeto izvajali prejšnji dopisniki našega zavoda v Trstu, kolegi Igor Gruden, Drago Koš-mrlj, Ivo Vajgl ln Jure Pengov. Na sliki ste M. Drobeč in A. Vencelj. (Foto: Janez Alič) TOREK, R I 14.05 V KORAK Z MLADIMI Eno leto Je minilo, odkar smo ▼ mladinskem uredništvu začeli malo drugače pretresati, obračati in sejati novice, ki smo jih dobivali o delu mladih Slovencev, združenih (ali pa tudi ne) v mladinski organizaciji in vseh drugih organizacijah, ki tudi vključujejo mladino Program smo, takole za sebe, imenovan eksperimentalni — in tak je tudi bil. V enem letu smo uvedli pa tudi ukinili toliko rubrik, kot jih ne bl nobena spodobna oddaja, glasbo smo vrteli takšno ln drugačno, program smo pripravljali tako, da nihče ne bi mogel uganiti, kako. bo tekel prihodnji teden. Skratka poskušali smo In poskušali in končno ugotovili, da je ravno ta spremenljivost prvi adut oddaje, namenjene mladim ljudem. Tako bo oddaja tudi v svoje drugo leto stopila z enim samim načrtom: vsaka oddaja naj se čimbolj razlikuje od prejšnje, vsaka naj zajame najpomembnejše dogodke, ki utegnejo zanimati mlade, hkrati pa naj jim ob rob zapiše tudi naše mnenje. Bo prav tako? Ne vemo. Do zdaj ni bilo prav hudih pritožb, pohval pa že kar nekaj. Najmanj pa jo bilo tistega, po čemer smo hrepeneli: predlogov, obvestil o zanimivih dogodkih, ki jih uradna vabila ne zajamejo; povabil in drezanj v občutljivejša vprašanja, ki zadevajo mlade v vsej Sloveniji. Velikokrat smo torej morali informacije iskati sami — takrat pa smo bili bolj odvisni od tega kar so nam bili sogovorniki PRIPRAVLJENI povedati. Dobili smo torej »polakirano« podobo, ne pa takšne, ki bi vselej in v celoti ustrezala dejanskim razmeram. Vse je torej odvisno od sodelovanja, kajti vi gotovo vesta o vašem kraju več, kot novinar, ki ga obišče 'le za nekaj ur; poskusimo ga torej malce poživiti, da ne bo tako skromno. Sicer pa tudi vse naslednje torke ob 14.02 — dobrodošli med nar ml, GOJKO BERVAR NEDEUA, R I 8.07 B. A. NOVAK: V OZVEZDJU POSTELJE Sezono radijskih {er ca otroke bo letoe odprl prvence n«m ie doslej neznanega avtorja, mlado, ga peenlka ln absolventa filozofije ln primerjalne književnosti. Borisa A. Novaki, s naslovom V OZVEZDJU POSTELJE. Igra preseneča tako po Izvirni tematiki kakor po domiselni zasnovi dogajanja ln karakterizacije oseb, hkrati pa tudi po izredni stilni dognanosti ln učinkovitosti teksta, ki te ponaša z svojskim lirlzmom in nenavadno jezikovno zgoščenostjo. Avtor je našel mnogo lepih rešitev, ko vnaša Zvezdico Zvezdano v svet otrok, hkrati pa prenaša izkušnje otroka iz sveta otrške sobe v svet po svoje doživetih podob. Deklica, ki se v sanjah Identificira s junakinjo Zvezdano, Je tudi oh prebujanju ne izgubi, saj najde tudi zjutraj Zvezdana svoje zatočišče kar prt nji. Prebujanje ni Izginjanje Zvezdane, saj je Ie-ta tudi še nadalje deklica, polna bogate poetičnosti ln odprtosti življenju, ki ji nudi neštete ustvarjalnih možnosti. Zaradi svojske mehke, lirično ubrano pripovedi Je bilo delo odkupljeno na nagradnem natečaju RTV. Izvirno glasbo za igro V OZVEZDJU POSTELJE je napisal ŠM Kersnik, v glavnih vlogah nastopajo Jožica Avbljevs. Boris teh, Niko Goril«. Borlg Kralj hi Dara VaiM, nog pa je kito » rekah Alaia 1— STANOVANJA prodam STANOVANJE, dvosobno, nekom -fortno, prodam za gotovino v Mariboru. Franka Glavan, Ljubljana, Vide Pregare 52. 20516-ST-l STANOVANJE, takoj vseljivo, dvosobno, komfortno, v Šiški, III. nadstropje, prodam. Ponudbe pod »Gotovina. — ključi«. 20540-ST-l HIŠO, starejšo stanovanjsko, takoj vseljivo z vrtom, pomožnim poslopjem in dvoriščem prodam v ožjem središču Vrhnike. Ponudbe pod »Izredna lega«. 20745-ST-l GARSONJERO v Igranju, starejše gradnje, vseljiva, prodam. Ponudbe na podružnico »Dela« Kranj pod »Garsonjera«. 3700-ST-l SPALNICO ugodno prodam. Tel. 55-740 20729-ST-l kupim GARSONJERO, enosobno stanovanje kupim v okolici šiške ali središča mesta. Ponudbe pod »Predplačilo«. 20668-ST-2 najamem STANOVANJE, opremljeno in ogrevano vzamem v najem za tri mesece od novembra dalje. Ponudbe pod »Tričlanska družina« 20725-ST-3 ŠTUDENT išče sobo tudi kot sostanovalec. Ponudbe pod »Dober plačnik.« 20733-ST-3 SOBO, skromno, potrebujem. Ponudbe pod »študent«. 20718-ST-3 SOBO, skromno ogrevano s posebnim vhodom išče učitelj s 1. oktobrom, Vič ali Moste. Ponudbe pod »Matematik«. 20709-ST-3 SOBO, ogrevano skromno iščeta dve uslužbenki. Ponudbe pod »Pošteni«. 20714-ST-3 SOBO ogrevano, po možnosti s souporabo kopalnice iščeta mirni dekleti. Ponudbe pod »Redni plačnik.« 20694-ST-3 SOBO v Ljubljani išče mlad fant, zdomec, nekadilec. Ponudbe pod »Plačam v naprej«. 20679-ST-3 SOBO išče v Ljubljani miren in pošten fant, ne pije in ne kadi, plača po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov čaral ič Jasico Slomškova 31 Ljubljana. 20669-ST-3 TAKOJ potrebujem dve opremljeni sobi za pet mirnih, veliko odsotnih fantov v Ljubljani s souporabo kopalnice. Ponudbe po tel. 59-085 20496-ST-3 Honorarno zaposlimo DELAVCA na delovno mesto uvoz materialov. UNITAS — LJUBLJANA, Celovška 224. 6665 NEOPREMLJENO enosobno stanovanje ali garsonjero išče tričlanska družna. Ponudbe pod »Ljubljana«. 20488-ST-3 GARSONJERO ali sobo, ogrevano iščem. Ponudbe pod »Ljubljana«, lahko tudi Gorenjska. 20472-ST-3 GARSONJERO iščem v šiški ali na Viču. Ponudbe pod, »Predplačilo eno leto«. 20445-ST-3 SOBO iščeta študenta abstinenta in nekadilca. Kličite tel. 86-502 20343-ST-3 GARSONJERO ali enosobno stanovanje, opremljeno ali neopremljeno, v Ljubljani ali bližnji okolici, iščeta mlada zakonca. Ponudbe pod »Nujno« ali na naslov Matjaž Pirc, Teslova 6, Ljubljana. 20287-ST-3 MIRNA uslužbenka išče ogrevano sobo. Ponudbe pod »Dolenjka«. 015218-ST-3 GARSONJERO ali enosobno stanovanje nujno potrebujeta fant in dekle — študenta za dve leti. Ponudbe pod »Slovenca«. 20654-ST-3 GARSONJERO ali enosobno stanovanje kjerkoli v Ljubljani ali na periferiji iščeta mlada zakonca za dve leti. Ponudbe pod »Dobro plačava«. 20652-ST-3 SOBO s sounorabo sanitarij nujno išče strojni kontrolor. Ponudbe pod »Dobro plačam«. 20649-ST-3 SOBO opremljeno ogrevano s souporabo kopalnice in kuhinje iščeta uslužbenka in izredni študent. Lahko je garsonjera. Ponudbe pod »Nujno«. 20641-ST-3 SOBO išče mlad zakonski par brez otrok. Ponudbe pod »Nujno«. 20638-ST-3 SOBO iščem dobro opremljeno s parnim ogrevanjem in kopalnico. Ponudbe pod »Takoj«. 30617-ST-3 GARSONJERO takoj potrebujeta brat in sestra. Ponudbe pod »Nujno«. 015357-ST-3 ŠTUDENTKA išče sobo v Celju in sicer s sanitarijami, ogrevano in po možnosti s posebnim vhodom. Telefon 063 217-34 3688-ST-3 ENOSOBNO stanovanje ali garsonjero iščeta dekleti v šiški. Ponudbe pod »Nekadilki«. 015203-ST-3 GARSONJERO ali sobo z možnostjo kuhanja iščeta mirna izobraženca za dive leti. Ponudbe pod »Enoletno predplačilo«. 015393-ST-3 SOBO ogrevano s posebnim vhodom iščeta dva študenta. Ponudbe pod »1. oktober«. 015204-ST-3 SOBO ogrevano išče v Ljubljani zaposlen Japonec. Govori sl oven. sko. Cenjene ponudbe prosim pod »Blizu avtobusne postaje«. 015215-ST-3 SOBO, po možnosti ogrevano in s souporabo kopalnice, nujno išče študent H. letnika medicine v Ljubljani. Možnost plačila vnaprej . Ponudbe pošljite na naslov: Saksida Marija, Prvačina 51, Dornberk. 3780-ST-3 Iščemo gostinskega delavca lahko priučen ali mlajša upokojenec oz. upokojenka, za občasno dopoldansko pomoč v internem bifeju v središču Ljubljane. Kličite telefonsko številko 320-880. 6613 SOBO iščem v Ljubljani, grem tudi za sostanovalko. Ponudbe pod »Takoj«. 20252-ST-3 SOBO nujno iščeta solidna štu-denta-nekaždilca, po možnosti za Bežigradom. Ponudbe na naslov: Janez Britovšek, Titova 102, Ljubljana. 20556-ST-3 SOBO, opremljeno, z gretjem in uporabo kopalnice iščem kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Poštenost«. 20574-ST-3 SEM študent — iščem ogrevano sobo, po možnosti ob progi 6 ali 8. Ponudbe prosim pod »FSPN«. 20576-ST-3 STANOVANJE, enosobno ali dvosobno, neopremljeno, išče zakonski par s tri mesece starim otrokom. Ponudbe pod »Otrok«. 20489-ST-3 SOBO iščem v Črnučah ali za Bežigradom. Ponudbe pod »Asistent-študent«. 20528-ST-3 STANOVANJE, dvosobno, neopremljeno ali opremljeno med Piranom in Lucijo iščem v oktobru. Ponudbe na podružnico »Dela« Koper pod »Navedite ceno«. 20515-ST-3 SOBO išče študent v Novih Jaršah. Ponudbe pod »Dober plačnik«. 20528-ST-3 SOBO ali garsonjero v Ljubljani iščeta inženir in študent. Ponudbe pod »Dobra plačnika«! 20530-ST-3 STANOVANJE, neopremljeno, najamem v stari Ljubljani. Ponudbe pod »Intelektualec«. 20531-ST-3 STANOVANJE išče mlada tričlanska družina izobraženega športnika za čas do treh let. Ponudbe pod »Plačamo vnaprej«. 20545-ST-3 SOBO iščeta dekle in fant, po možnosti v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Mirna«. 015318-ST-3 SOBO, centralno ogrevano, s souporabo kopalnice išče študent biologije. Ponudbe pod »Po dogovoru«. 015319-ST-3 STANOVANJE, enosobno, ali garsonjero iščeta dva študenta. Pogoj: centralno ogrevanje. Ponudbe pod »1. oktober«. 015320-ST-3 SOBO potrebujem za enega ali dva študenta. Ponudbe pod »Nujno«. 015307-ST-3 SOBO iščem v Ljubljani, opremljeno, po možnosti tudi ogrevano. Ponudbe pod »Samska«. • 015331-ST-3 SOBO, neopremljeno, s kuhinjo, s posebnim vhodom iščeva kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Nujno«. 015215-ST-3 STANOVANJE, enosobno ali garsonjero išče mlad par, dava tudi nekaj predplačila, če bo potrebno, lahko tudi zunaj Ljubljane do pet kilometrov. Ponudbe pod »Čimprej«. 20596-ST-3 SOBO, skromno, lahko neopremljeno, iščeta dekle in fant. Ponudbe pod »Uslužbenca«. 015289-ST-3 SOBO iščejo tri gtmnazijke-matu-rantke, v Ljubljani. Ponudbe pod »Zanesljive«. 015332-ST-3 SOBO na območju mestnega prometa v Ljubljani išče študent. Ponudbe pod »Pošten«. 20584-ST-3 MANJŠE stanovanje v okolici Kamnika, ogrevano, lahko tudi ooremljeno za dobo enega leta, išče mlajši uslužbenec. Ponudbe po telefonu — dopoldne na številko (061) 831-731 int. 02. 20595-ST-3 SOBO, enoposteljno, išče študentka v Ljubljani. Ponudbe pod »Nujno«. 20614-ST-3 SOBO iščeta dve mladi uslužbenki, po možnosti s souporabo kuhinje in kopalnice. Ponudbe pod »Nujno«. 20590-ST-3 GARSONJERO ali enosobno stanovanje išče miren študentski par. Ponudbe med 9. in 16. uro po telefonu 321552 — Janez. 015347-ST-3 SOBO, ogrevano iščem na Kodeljevem. Ponudbe pod »Študentka«. 20755-ST-3 MALI OGLASI INFORMACIJE TEL. 22-657 DONAGGIO CONFEZIONI TRST BIVA 3 NOVEMBRE 9 NADOMESTNI DELI ZA VSE ZNAMKE PRALNIH STROJEV IN HLADILNIKOV vred ULICA GRAZZANO ŠTEV. 79-81, TEL. 61900 - VIDEM (UDINE) oddam SOBO, opremljeno, za enega ali dva solidna študenta oddam, bližina Tehnike. Ponudbe pod »Nekadilca«. 20581-ST-4 zamenjam STANOVANJE, enosobno (35 m2), s telefonom, v Novem Sadu, nujno zamenjam za enako v Velenju, Celju, Mariboru ali Ljubljani. Ponudbe pod »Cimprej«. 20555-ST-5 STANOVANJE, trisobno, na Reki, zamenjam za podobno v Ljubljani. Ponudbe pod »Morje«. 20621-ST-5 VELIKO sobo — poseben vhod — v Ljubljani, zamenjam ža enakovredno ali garsonjero od Portoroža do Pirana. Ponudbe pod »Dogovor«. 015380-ST-5 STANOVANJSKA OPREMA prodam POHIŠTVO prodam za kompletno dnevno sobo (ali samo pisalno mizo in dva stola), orehov furnir, predvojni Naglassov izdelek. Ponudbe pod »Unikat — zelo ugodno«. 20563-SO-l DVE nizki omari, črno bajcani, lepo ohranjeni, prodam. Ponudbe pod »Rezljan hrast«. 20564-SO-l KAVČ z vgrajeno večjo posteljno omarico prodam. Vprašajte v petek in soboto po telefonu 44 542, Ljubljana. 20517-SO-l SPALNICO, rabljeno, ugodno prodamo. Informacije vsak dan od 19.—20. ure po tel. št. 326-032, Ljubljana. Vlado Mihailovič, Cr-tomirova 7. 20605-SO-l OMARO za dnevno sobo (regali z garderobno omaro), kavč, ki se raztegne v zakonsko posteljo ter kuhinjsko mizo s kotom prodam. Fettaver, Gotska 13, ogled popoldne. 20704-SO-l kupim DRUŠTVO prevzame ali odkupd nekaj kosov rabljene pisarniške opreme, pisalno mizo, omare. Ponudbe pod »Amaterji«. 20573-SO-2 TRI elemente od viseče kuhinjske omare kupim. Ponudbe pod »Nujno«. 20583-SO-2 DVA fotelja in elemente za omaro 2,4 m visoko in dolgo 2 m kupim. Lahko že precej zrabljeno. KAKRŠENKOLI prostor, primeren za mirno intelektualno delo, vzamem v najem. Ponudbe pod »Atelj e«. 19669-LO-4 prodam STARO stanovanjsko hišo prodam v Tomaju št. 57 pri Sežani najboljšemu ponudniku. Ogled vsak dan. Angel Tavčar, Tomaj 57. 015295-PO-l DRUŽINSKO hdšo površine 100 kv. m, z vrtom in sadovnjakom, površine 500 kvadratnih metrov, prodamo pod zelo ugodnimi pogoji. Hiša je primerna za preureditev v gostinski lokal. Informacije: Milan Bekdč, »Rib- lji restoran« Poreč. 014852-PO-l DVORIŠČNO hišo in zemljišče prodamo v Ljubljani — Rakovnik. Informacije telefon 062 24-233 v soboto popoldne. 3697-PO-l NEDOGRAJEN objekt v Rožancu, 30 km od Zadira, od morja oddaljen okoli 50 m, prodam. Asfaltirana cesta, voda in elektrika v hiši, dokončana kuhinja, shramba, prostor za restavracijo z dvema manjšima separejema, klet in sanitarije. Objekt je primeren za stanovanje ali restavracijo (zmogljivost 40—50 oseb). Informacije po telefonu (057 ) 22-907, vsak dan od 6. do 7. in od 13 do 14. ure (razen sobote in nedelje). 2000-PO-l Ponudbe pod »Cim ceneje«. 015212-1 SO-2 (D OTROŠKA OPREMA proaam ITALIJANSKI globok otroški voziček oddam. Telefon: (061) 53-920. 015216-OP-l OTROŠKI globok voziček, malo rabljen in otr. stajico, okroglo, prodam. Ponudbe: Gale, Belokranjska 25, telefon 326 340. 20557-OP-l GLOBOK otroški voziček ingle-sina, rjav žamet, prodam. Informacije po telefonu (061) 54 718. 20632-OP-l OTROŠKI avto športni voziček prodam, je dobro ohranjen, cena je ugodna. Tel. 321-517 od 13 ure dalje. 20715-OP-l OTROŠKI voziček globok italijanski prodam, cena 850 din. Informacije po telefonu 57-277 20699-OP-l GLOBOK italijanski voziček prodam. Ogled v nedeljo na naslov: Erjavec, Murkova 23, Lj—Podutik. 20696-OP-l DOBRO ohranjen giobok otroški voziček urodam. Ogled 30. 9. in 1. 10. 1977 od 18. do 20. ure šišenska 34, stanovanje 22. 20642-OP-l kupim OTROŠKO posteljo in hodala, ku-pdm. Ponudbe po telefonu 63-786 ljubi jana. 20653-OP-2 APARATI IN STROJI LOEWE opta prenosni radiokasetofon v garanciji m aparat za TV igr* ugodno naprodaj. Informacije dopoldne po tel. 315-473 in popoldne na naslov: Volčič — Pipan, Vožarski pot 8, Lj. 20736-AS-l RELAX pralni stroj delno v okvari in trifazni števec poceni prodam. Ul. Pohorskega bataljona 36, Ljubljana. Ogled vsak dan od 18. ure dalje. 015257-AS-1 NAJNOVEJŠE zvočnike sansui SPL 800 — 300 W in ojačevalnik 20.000 poceni prodam — tel. 21-019. 015354-AS-l TERMOAKUMULACIJSKO peč in kuhinjsko napo bauchniht prodam. Informacije od 18. do 20. ure. Po tel. Hemler 316-764 (061). 015397-AS-l ŠIVALNI stroj »super Slavica« in električni štedilnik »gorenje« poceni prodam. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Francka Poljanšek, Podhruška 3 pri Kamniku. 20444-AS-l PLINSKI štedilnik in štedilnik na trda goriva poceni prodam. Ponudbe pod »Gorenje«. 20481-AS-l TOSCO 10 poceni prodam. Dro-bež, Linhartova 98, telefon (061) 326 320, Ljubljana. 014891-AS-1 FOTOAPARAT avtomatiziran žarki 10 in fleš (novo) prodam za 1400 din. La/oanja, tel. 43 402. 015342-AS-1 ŠIVALNI stroj Bagat »Slavica« in štedilnik Tobi 2 x plin in 2 x elektrika poceni prodam. Telefon 56-932 20750-AS-1 TELEVIZOR Panorama Iskra — letfonu 316-369. V petek od 15. ure dalje. 20746-AS-l LOKALI vzamem v najem DELOVNI prostor (atelje) za mirno intelektualno delo vzamem v najem. Ponudbe z opisom in ceno pod »Posebni vhod«. 10672-LO-4 Mizarstvo Vižmarje, Ljubljana, Tacenska 51 objavlja po sklepu komisije za medsebojna delovna razmerja naslednji prosti delovni mesti: 1. mlajšega moškega za priučitev v mizarski obrti 2. mlajšega KV mizarja Nastop dela takoj. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. 6534 HIŠO, starejšo, vseljivo z manjšim vrtom in dvema parcelama v Selu pri Črničah ugodno prodam. Informacije: tel. 065 21-496, Nova Gorica. 3706-PO-l STARO hišo z 2000 kv. m. zemlje prodam v Skriljah pri Ajdovščini. Informacije po telefonu (065) 61-534. 3718-PO-l V BLIŽINI Mirne na Dolenjskem prodam starejšo kmečko hišo, vo-da-elektrika v hiši, 550 kv. m, dostop z vsemi vozili. Ponudbe pod z oznako »Mirna na Dolenjskem«. 015310-PO-l HIŠO v Vrsarju, lahko tudi samo polovico, nujno prodam (14 sob, 4 kopalnice, dve kuhinji). Primerna za počitniški dom, adaptiramo z mednastropnimi betonskimi konstrukcijami. Vse informacije dobite na naslovu: Marinko Popov, 231206 Mužljan pri Zrenj aninu. nti=onc or* i 015306-PO-1 kupim GLASBENA skupina iz Ljubljane najame ali kupi manjšo hišo na samem v okolici za vadbo. Ponudbe pod »Hiša«. 20674-PO-2 PARCELO, okrog 300 kv. m, kupim med Ljubljano in Kranjem. Ponudbe po tel. (061) 24-951 int. 5 (dopoldan) ali ponudbe pod »Gorenjska«. 20471-PO-2 ZAZIDLJIVO parcelo do 600 kv. m na relaciji Brezovica—Log kupim. Ponudbe pod »Nujno«. 20437-PO-2 ZAZIDLJIVO parcelo, 500 kv. m, v Ljubljani kupim. Ponudbe pod pod »78«. 20622-PO-2 ZAZIDLJIVO parcelo z lokacijskim dovoljenjem, ca 1000 kv m ali dve parceli po ca 500 kv. m, v Ljubljani ali do 15 km iz Ljubljane kupim. Plačam takoj v gotovini. Ponudbe po tel. 061 23-195 od 19. do 22. ure. 015321-PO-2 zamenjam HIŠO, novo, centralno ogrevano, z vrtom in garažo, zamenjamo za eno dvosobno stanovanje in 70 M din. Ponudbe pod »Lepa priložnost«. 20541-PO-3 MOTORNA VOZILA prodam OSEBNI avto fiat zastava lllDO E, vozen prodam. Franc Ljubič, 29 Hercegovske divizije 3, BS 3 Ljubljana. 20535-MV-l MERCEDES 220 D, malo rabljen prodam. Ogled v nedeljo, 2. 10. 77 od' 9. do 14. ure. Maj st rova ul. 10, Radovljica. 20542-MV-l FIAT 11100 R, letnik 1967 prodam. Marko Obid (Malnarski), Cerkno 241. Ogled vsako popoldne. Informacije po tel. 065 75-005 vsak dopoldan. 015304-MV-1 AUSTIN 1300, 1. 70, obnovljen prodam Ogled popoldne. Janez Puntar. Unec 12. 015327-MV-l SIMCO 1301 special prodam. Informacije po telefonu 065 61-556 od 14. ure dalje. 015322-MV-l ZASTAVA 101 deluxe, 1977 prodam. Svet, tel.: 061 62-645. 015324-MV-l TAM 6500 vlačilec, ugodno prodam. Roman Jerlah, Šentvid pri Stični, Dolenjska. 015305-MV-l VW, letnik 65, 5000 km po generalni ugodno prodam. Ponudbe v dopoldanskem času po tel. 310-260 (061). 015298-MV-l TOVORNJAK magirus deutz 150 KS ugodno prodam. Informacije po telefonu 88-376. 20588-MV-l R-8 major, starejši letnik ugodno prodam. Tomšič, Levstikova 18 Ljubljana od 15.—17. ure. 015336-MV-l MORRIS 1100, letnik 66, ugodno prodam. Tel. (061) 44-834 od 15. do 17. ure. 01533-MV-l R 16 ugodno prodam. Cesta na Bokalce 17, Ljubljana. 20631-MV-l SPACKA, 1973 , 80.000 km prodam. Zavrl, Rezančeva 5 — v soboto od 10. do 12. ure. 015348-MV-l 125 P, leto 1976, prevoženih 10.000 km prodam za gotovino. Ogled popoldne do nedelje Silvo Merhar, Martina Krpana 7. 20602-MV-l AVTOMOBIL wartburg standard kupim. Plačam v gotovini. Ponudbe pošljite pod »Nov«. 015291-MV-l GARAŽO kjerkoli v Ljubljani nujno potrebujem za 90 dni. Telefon 320-006. 20549-MV-l AVTO VW pasat, letnik 74, dobro ohranjen prodam. Informacije od četrtka dalje samo popoldne po tel. 26-058 . 3724-MV-l OPEL MANTA, 1. 76, prevoženih 8 000 km prodam. Kranj. Luzmer-jeva 13. 37-40-MV-l FIAT 127 ugodno prodam. Prebačevo 3, Kranj. 3738-MV-l ZASTAVO 101, letnik 1974, ugodno prodam. V račun vzamem tudi fiat 750. Klanc 45, 61 218 Komenda. 3742-MV-l FORD taunus 12 M, letnik 1965, karoserija nikjer pokvari ena, motor 1600 ccm, letnik 1971 poceni prodam. Avto je vozen, neregistriran. Ponudbe na »Delo« Kranj pod oznako »12.000«. 3734-MV-l FIAT 750. prenovljen, letnik 1970 prodam. Ogled danes do 16. ure. Telefon 63 608, Splitska 6, Vič. ^ 20769-MV-l SPACKA, letnik 71, 83.000 km, prodam za 16.000 din. Jazbinšek, Dragomer, Rožna pot 2. 20759-MV-l AMT — 8. letnik 1974 prodam, možno delno odplačilo, cena 35.000 Ogled v petek in soboto Ljubljanska 19, Trzin. 20751-MV-l ZASTAVO 101, novo, neregistrirano prodam. Ponudbe pod »Gotovina«. 20741-MV-l SPAČEK, 1973, karamboliran prodam. Svoljšak, Poljedelska 7. 20737-MV-l ZASTAVO 101 1, popolnoma novo prodam ali zamenjam proti doplačilu za fiat 126 P ali za volks-wagen 1200. Informacije tel. 326-800. 20695-MV-l AVTO fiat 126 P, nov prodam. Tel. št. 346-909 . 20666-MV-l SIMCO 1100, zelo dobro ohranjeno ugodno prodam. Ogled v četrtek od 16. do 18. ure in v soboto dopoldne. Janežičeva 3, stan. 8. 20512-MV-l FIAT 850 prodam. Franc Kralj, Marčenkova II, Lj. tel. 41-076. 20493-MV-l BMW 1600 GT 106 MS, letnik 1968, prodam ali zamenjam. Marjan Zupančič, Mengeš, Kersnikova 6. 20474-MV-l R 8, zelo dobro ohranjen prodam. Ogled popoldne pri Bergant, Bavdkova 2, Ljubljana. 20464-MV-l ZASTAVO 101, 1. 1074, registri- rana do septembra 1978 ugodno prodam, možnost na obroke. Informacije vsak dan po tel. (061) 341-294 od 16. uire dalije. 20463-MV-l VW 1200 1. 1965, generalna, eks-port model, prodam. Ogled v sobe to od 8.—12. ure na Mucher-jevi 11. 20373-MV-l PEUGEOT break 204. karamboliran, prodam. Tel. 24-019 od 8.—12. ure, razen sobote in nedelje. 20278-MV-l FIAT 850, letnik 1969 s prevoženimi 75.000 km ugodno prodam. Roman Bric, Cerkno 200, telefon (065) 75-049 (po 14. uri). 20567-MV-l AUSTIN 1100 saloon II. super de lux, odlično ohranjen prodam za 35.000,00 din. Oglasite se pri Lavrenčič, Campova 4, Ljubljana od 19. do 20. ure. 20495-MV-l RENAULT 12 TL, letnik 1975, ugodno prodam tudi na obroke. Informacije po telefonu 061 64-640 od 18. ure dalje. 20520-MV-l RENAULT 30 TS, prevoženih 30.000 km, prodam. Tel. (011) 552-508. 015033-MV-1 AVTO PZ-73, karamboliran, prodam. Veber, Stara Loka 36, Škofja Loka. 015261-MV-l Za predstavništvo v Ljubljani vzamemo v najem POSLOVNE PROSTORE v velikosti od 25—40 m2 na območju Prul, Rakovnika, Galjeviee, Rudnika, Lavrice ali Škofljice. Zaželeni dva ali trije prostori po možnosti s telefonom in sanitarijami. V poštev pride najem za daljše obdobje, toda najmanj za dve leti. Prostore lahko obnovimo ali v celoti adaptiramo. Ponudbe pošljite na oglasno agencijo C. P. DELO pod oznako »OKTOBER 1877« v 15 dneh po objavi. 6641 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiim OBUTEV POLU Modeli italijanske visoke mode za moške in ženske TRST--- CORSO IT ALI A 13 iščem iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TOVORNI avto mercedes tip 322, 6 ton, letnik 1963. Registriran do septembra 1978, prodam. Informacije po tel. 20-025, Ljubljana. 20644-MV-l NSU 1000, dobro ohranjen prodam. Ogled popoldne. Ponudbe pod »Ohranjen«. 015361-MV-l GS, letnik 76. ugodno prodam. Informacije popoldne 063 27-760. 3684- MV-l TOVORNI avto OM tigroto, 5 tern, letnik 1968, s hidravličnim nakladalcem HIAB, osebni avto opel Rekord 1700 ccm, letnik 1968, malo zaleten, osebni avto fiat 750, letnik 1974 prodam. V račun vzamem tudi ček. Zaver-šnik Franc, Zakl 3, Gomilsko. 3685- MV-l AVTO citroen GS, leto izdelave 1971, dobro ohranjen prodam. Ogled možen v popoldanskem času. Maks štor, Košnica 8, Celje. 3689-MV-l MERCEDES 200 D, 67, malo karamboliran prodam. Informacije (066) 71-101. 3690-MV-l SUZUKI GT 750 prodam zaradi odhoda v JLA. Klemenčič, Limbuška 22, Maribor. 3696-MV-l FIAT 132 S, 1600 ccm, letnik 73, registriran do septembra 78, prodam. Kranj — Reševa 10 a (Primskovo). 3704-MV-l TOVORNI avto mercedes 808, prodam. Franc Funda, žerovnica 47, Grahovo pri Cerknici. . M-158-MV-1 LADO L, novo še neregistrirano, prodam Kličite po telefonu 061 44-566, vsak dan od 15. ure dalje. 015373-MV-l MERCEDES 180 D, prodam ogled v soboto, nedeljo, čez teden pa samo popoldne od 15. do 18. ure. Merhar, Ledarska 38, Koseze. 015382-MV-l FIAT GLS 182 1800, odlično ohra-nien prodam. Informacije tjo tel. (065 ) 21-496. 3705-MV-l AVTO 126 P, skoraj nov prodam. Tel.: 065-22-206, Nova Gorica od 16. ure dalje. 3707-MV-l ZASTAVA 750, letnik 68. prodam. Ulčar. Ljubljana, M. Maicna 43, tel. 315-512. 015390-MV-l TOVORNI avto OM 40/35, letnik dec. 1974, nosilnost 1.5 t, karamboliran zadnji del, prodam. Informacije po tel. 314-419, ogled v Domžalah, Toneta Tomšiča 7 v nedeljo, 2. 10. 015391-MV-l CZ 750, letnik 76, registriran do konca junija 78 prodam. Informacije tel. 320-978 popoldne. 20359-MV-l kupim ZASTAVA 101, novo ali novega golfa J, kupim. Ponudbe s ceno pod »Plačam v gotovini«. 015363-MV-2 R 12 kupim. Lahko potreben manjšega popravila. Pišite na naslov Janez Petrič, Gumnišče 7, 61291 Škofljica. 015392-MV-2 lVARTBURG »turist« ali zastavo 101 kupim na obroke. Ponudbe pod »Avto«. 015214-MV-2 deli za avto SPACKA, karamboldranega prodam po delih. Tel. 55981, Ljubljana. 20645-MV-4 MOTOR in menjalnik za Austin 1300 po delih prodam. Izlakar, Pod ostrim vrhom 37, Trbovlje. 3694-MV-4 MOTOR za renault 4 od 69. leta naprej kupim. Ponudbe z opisom pod »R 4«. 20525-MV-4 ŠPORTNI REKVIZITI prodam KOLO moško in žensko prodam po ugodni ceni. Celovška 162, pri remizi šiška. 015372-ŠR-l JADRNICO westerly Tiger (poli-est^r-Anglija) 7,7 x 2.7 x 1,30, brez motorja, proizv. 1975, 5 + 1 ležišče, WC, kuhinja, prodam. R. Polak 58.000 Split, Smiljaniča> 3. 015311-ŠR-l GLASBILA OPEL kadett, 1. 66, zaleten, ugodno prodam, tudi po delih. Pogač, Kočevje, Cankarjeva 3. 30150-MV-l ZASTAVO 750 de lux, letnik 1971, prodani. Ogled v sredo popoldne pri Jožetu Markoviču, Glavarjeva 19. Ljubljana. 015287.MV-1 ZASTAVO 101, letnik 1976 , 30.000 km, dobro ohranjeno in dodatno opremljeno, prodam. Informacije PO tel 56-118 . 015272-MV-l ŠKODO letnik 1969, vozno, registrirano do avgusta 1978 ugodno prodam. Ogled vsak dan popoldne prt Ilič, Galjevica 53 b, Lj. 015096-MV-l SUNBEAM super 1600, letnik 1976, prevoženih 12438 km, prodam. informacije po tel. (OSI) 74-004 . 20637-MV-l V GORICI Cappellari „ Čevlji la mlade “ Narekuje modo prodam ŠOFER D kategorije z višjo izobrazbo išče temu primemo zaposlitev, po možnosti v dopoldanskem času. Stane Slovenec, Celovška 166, Ljubljana. 20697-DE-2 SPREJMEM delo za 70 t stiskalnico za globoki vlek in 100 t Stanco. Ponudbe pod »Serije«. 20298-DE-2 PLESKAR išče takojšnjo zaposlitev: Ponudbe pod »Samostojen«. 015394-DE-2 ED INSTRUKCIJE nudim PIANINO »Hasmann und Sohn« prodamo. Ogled od 17. do 19. ure. Kozinc, Privoz li B, Ljubljana (11.000 ND) 015352-GL-l ORGLE »Welson president de luxe«, odlično ohranjene prodam. Martin žvelc, Zg. Gameljne 55 a. 61-211 Šmartno pod šmarno goro. 015396-GL-l ELEKTRIČNO kitaro gibson s-1, nerabljeno poceni prodam. Tel. 314-018, Ljubljana. 015317-GL-l kupim PIANINO, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe po tel. 72-906 (061). 015297-GL-2 S DELO dobi IŠČEM varstvo za bolnika 2—3 krat tedensko v popoldanskem času. Vprašajte med 11. in 13. uiro ali po 18. uri. Koder, Teslova 9. 20761-DE-l S TOVARIŠICO — upokojenko iz Ljubljane se dogovorim glede urejanja .garderobe (šivanje, likanje). Ponudbe pod »Sodelovanje«. 20572-DE-l IŠČEMO varstvo na lastnem domu za 17-mesečno deklico in manjšo pomoč v gospodinjstvu vsak dan, razen sobote in nedelje, od 7.30 do 14.30. Plačilo po dogovoru. Ponudbe po tel. št.: 65-U16 od 15. ure dalje. 20539-DE-l ZIDARJU veščemu zidarskih del, ki bi s svojim materialom izvajal zazidavo za vodovodnimi popravili iščem. Delo je za družbeni sektor Ponudbe pod »Skozi vse leto«. 20546-DE-l KUHARICO, lahko tudi honorarno zaposlimo za manjši bife v Ljubljani, Turnerjeva 5. Delo lahko, zaslužek dober, hrana in stanovanje brezplačna. Telefon 343-984 ali ponudbe pod »Nastop službe čimprej«. 015301-DE-1 NATAKARICO iščemo, kvalificirano, polkvalificirano, nekvalificirano. Hrana in stanovanje v hiši. Rača po dogovoru, nastop službe takoj. Telefon 48-845 . 20667-DE-l ČISTILKO zaposlimo s polnim delovnim časom, od 4000 din. Kličite po telefonu (061) 53-584. 015226-DE-1 MATEMATIKO za vse vrste šol inštruiram. Informacije po telefonu (061) 345-722. 20764-IN-l INŠTRUIRAM francoščino in angleščine za vse šole. Ponudbe na naslov: Vika Premzl, Vlahovi- čeva 39, 611000 Ljubljana. 015294-IN-l NEOPREMLJENO SOBO po možnosti v pritličju, iščemo v lož jem središču Ljubljane. Plačamo dobro. Ponudbe pod »1. november«, na oglasno agencijo »Dela«. 6576 ANGLEŠČINA — nemščina. Nudim pomoč pri učenju obeh jezika* po sodobni metodi na začetni, nadaljevalni in konverzacijski stopnji — posebej odraslim in posebej otrokom od petega leta starosti naprej. Informacije tel. 314-182, od 9.—11. ure. 015250-IN-l INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in angleščino za srednje šole. Ponudbe pod »Uspešno«. 20665-IN-l © ŽIVALI prodam PLAVE dobermane, kupirana ušesa, nemške ostrodlake ptičarje, madžarske ostrodlake vižle, zlate k oker Špan jele in kratkodlake jazbečarje visokonagrajenih staršev Cac in Cacib prodam. Miho-vil Banski, Varaždin, Labinska 8. 20686-21-1 ŠARPLANTNCE, samčke z rodovnikom prodam. Drago Jazbec, le-tence 19, 64-204 Golnik. 3703-ŽI-l iščem V 'OKOLICI Kranja se je izgubil pes foxterier »šado«. Prosimo javite na naslov: Varšek, Kranj, Nazorjeva 10, tel. 064 24-364. Najditelja nagradimo. 3702-21-3 SIAMSKI maček temno rjav, velik, se je izgubil. Kdor ga najde, naj javi po tel. 25-647 ali 25-747, kjer prejme lepo nagrado. 015309-ŽI-3 RAZGLASI razno FILATELISTI! če želite kupiti celotno zbirko žigosane Jugoslavije od leta 1945 dalje, vam jo prodam. Ponudbe pod »1,3 M«. 20538-RA-4 ŽIGOSANE in nežigosane znamke Jugoslavije od leta 1945 dalje, ugodno prodam. Ponudbe pod »Znamke«. 20537-RA-4 POROČNO obleko številka 38, prodam. Ogled v nedeljo na naslov: Erjavec, Murkova 23, Lj.—Podutik. 20698-RA-4 KER nujno potrebujem do 50.000 gotovine, vrnem čez dve leti z obrestmi. Ponudbe pod »Dogovor«. 20422-RA-4 VZMETNO jekleno klavirsko žico 0,5 in 0,6 ter 0,7 mm q — 50 kg ugodno prodam. Ponudbe »Delo« Kranj pod »žica«. 3701-RA-4 SOBOSLIKAR-pleskar — polaganje tapet, lakiranje parketa izvajam hitro in po zmerni ceni. Ponudbe pod »Kvaliteta zaj amčena«. 015193-OA OBRTNIKI! Na svojem domu opravljam vsa primerna oziroma prenosna dela. Ponudbe pod »Zanesljivo«. 20569-OA KAKOVOSTNO in po najmodernejši metodi čistimo tapi-som, itison in vse ostale vrste talnih oblog. Naročila sprejemamo po tel. 791-552. 20754-OA »UČENJE U SNU« — najnovejša knjiga. Cena 50 dinarjev. Pošljemo takoj. Plačljivo ob prevzemu. Naročila sprejema: »Hipnotizam«, 71001 Sarajevo, p. p. 214. _______ 014559-OA PARKETARSTVO »Lamela« — parket polagamo, stružimo in lakiramo z uvoženimi laki. Tel. 311-700, od 7.—10. ure. 20497-0A dL/Tn + magazin Aurn M magazin Razpisna komisija DS DIMNIKARSKEGA PODJETJA JESENICE, p. o. Jesenice, Delavska 10 razpisuje po 66. členu statuta Dimnikarskega podjetja, Jesenice prosto delovno mesto individualnega poslovodnega organa DIREKTORJA delovne organizacije (reelekcija) Kandidat mora poleg splošnih pogojev za to delovno mesto Izpolnjevati še naslednje: 1. KV delavec dimnikarske stroke z dokončano srednjo šolo 2. 10 let delovne dobe v stroki, od tega 5 let na vodilnem položaju (vodja okoliša — mojster) 3. da ni bil obsojen za kazniva dejanja 4. da mu ni bilo z izrekom sodišča prepovedano opravljanje dolžnosti direktorja 5. da ni bil proti njemu uveljavljen ukrep, zaradi katerega ne more opravljati dolžnosti direktorja 6. da je moralno in politično neoporečen Delovna organizacija nima na voljo stanovanj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev s kratkim življenjepisom sprejema komisija 15 dni po objavi. 6731 NAMERAVATE KUPITI NOVE CEVUE? NAŠI IZDELKI IN CENE — UGODNO F TESENEČENJE! ferncMido ČEVLJI — TORBICE — USNJENA GALANTERIJA v novi pasaži CORONEO — S FRANCESCO (blizu trgovine GODINA) TRST — Ul. Coroneo. 7 — Tel. 761 602 EMO — CELJE EMAJLIRNICA, METALNA INDUSTRIJA, ORODJARNA, n. sol. o. Razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa — glavnega direktorja DO EMO razpisuje na podlagi določb členov 35. in 36. Statuta DO EMO in skladno z določili družbenega dogovora o enotnih osnovah kadrovske politike v občini Celje ter s sklepom DS z dne 14. 9. 1977 mesto individualnega poslovodnega organa GLAVNEGA DIREKTORJA Razpisni pogoji: kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da so državljani SFRJ in izpolnjujejo splošne pogoje določene z zakonom in družbenim dogovorom — da imajo visoko izobrazbo tehniške ali ekonomske smeri — da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih — da so moralno in politično neoporečni — da so predložili osebne poglede na organizacijo dela in glavne smeri vodstvenega delovanja ter program razvoja DO. Rok za prijavo je 30 dni od dneva objave razpisa. K prijavi priložite dokaze o izpolnjevanju razpisnih pogojev. Prijave pošljite na naslov: EMO CELJE, kadrovska služba, z' oznako »Za razpisno komisijo za imenovanje glavnega direktorja DO«. Kandidati lahko dobe podrobnejše informacije v kadrovski službi podjetja. 6707 Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI, Jarše, p. Domžale n. sol. sub. o. razpisuje prosto vodilno delovno mesto: VODJE NABAVNEGA SEKTORJA Kandidati za navedeno delovno mesto morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo visoko izobrazbo tehnološke ali ekonomske smeri — da imajo najmanj 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu pri izvrševanju nabavnih nalog — da imajo zunanjetrgovinsko registracijo — da obvladajo 1 svetovni jezik — da so nekaznovani — da imajo potrebne poslovno-organizacijske sposobnosti in da so moralnopolitično neoporeč. ni ter da izpolnjujejo druge pogoje družbenega dogovora o kadrovski politiki za območje občine Domžale. Na navedenem delovnem mestu se po preteku štirih let opravi ponovna izbira delavca. Razpis velja 15 dni od dneva objave. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati na naslov: INDUPLATI, Jarše 61230 Domžale z oznako »za razpisno komisijo«. 6734 vaš TV vozni red *•••< DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA »UNIVERZUM« LJUBLJANA, Parmova 39 izobražuje na sodoben seminarski način v šolah in tečajih. »••••••••••M 0 0 0 VPISUJEMO V: — šolo za osnovno splošno izobraževanje ob delu (5., 6., 7. in 8. razred) — poklicno administrativno šolo (2-letno) — upravno-administrativno šolo (4-letno) — vpis v 3. letnik za absolvente PAŠ — ekonomsko srednjo šolo (4-letno) — poklicno kovinarsko šolo (3-letno) — delovodsko šolo za strojništvo (2-letno) — tehniško šolo za strojništvo (3-letno) za absol. vente poklicnih kovinarskih šol — tehniško elektro šolo (4-letno) in 3-letno za absolvente poklicne elektro šole — poklicno šolo za kemijske laborante (2-letno) — tehniško šolo za lesarstvo (3-letno) za absolvente poklicne šole lesne stroke — dopisno filmsko in TV šolo — za mentorje A V vzgoje — za diferencialne izpite za vpis v 3. razred upravno-adminstrativne šole Organiziramo naslednje tečaje — strojepisni tečaj — tečaj za stavce na IBM stavnih strojih — tečaj tehniškega risanja — za skladiščnike — za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki (za skupine v OZD) — za varstvo pri delu (skupine v OZD) — začetni tečaj nemškega jezika Organiziramo tudi pripravo za preizkuse znanja za naslednje visoke in višje šole: — Višja pravna šola — Maribor — Višja upravna šola — Ljubljana — Višja šola za socialno delo — Ljubljana — Visoka šola za organizacijo dela — Kranj Tečaji so namenjeni kandidatom, ki nimajo popolne srednje šole. Z novim študijskim letom organiziramo 1. in 2. letnik Višje pravne šole — Maribor za študij ob delu. Vpisujemo vsak dan od 7. do 13. ure in vsak torek od 7. do 18. ure. Znanje zagotavlja zadovoljstvo in uspeh! Izobraževalni center pri Dopisni delavski univerzi Univerzum, Ljubljana, Parmova 39, p. p. 106. 5527-Š 0 0 : « o 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiimmiiiiiiiimiiiit Razpisna komisija Kovinska industrija »KOVIND« Unec Unec pri Rakeku razpisuje po sklepu delavskega sveta in skladno z določili statuta in samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA (reelekcija) Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori — da ima višjo izobrazbo strojne, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri, 6 let prakse, od tega vsaj 3 leta na vodilnem delovnem mestu — da ima srednjo izobrazbo strojne ali ekonomske smeri, 10 let prakse, od tega vsaj 5 let na vodilnem delovnem mestu — da ima nepopolno srednjo šolo kovinske sme- ri, 15 let prakse, od tega vsaj 7 let na vodilnem delovnem mestu ■- Poleg navedenih pogojev se zahteva za zasedbo delovnega mesta direktorja še poznavanje problematike strojegradnje, organizacijska sposobnost in moralnopolitična, neoporečnost. Ponudbo s kratkim življenjepisom, dokazili o izpolnjevanju gornjih pogojev in o dosedanjih zaposlitvah naj kandidati pošljejo Kovinski industriji KOVIND Unec, Unec pri Rakeku, z oznako »za razpisno komisijo«, 15 dni po objavi razpisa. Razpis sicer velja do zasedbe delovnega mesta direktorja. Razpisna komisija _______ 6737 IlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllimililllll Kadrovska komisija LESNINA n. sol. o. Ljubljana TOZD Lesna industrija »BOR« b. o. Laško razpisuje prosto delovno mesto VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA TOZD Lesna industrija »BOR« Laško Kandidati za zasedbo navedenega delovnega mesta morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo končano višjo pravno šolo z najmanj 3 leti delovnih izkušenj Poleg zgoraj navedenih zahtev morajo kandidati za zasedbo delovnega mesta izpolnjevati naslednje pogoje: — družbenopolitične vrline, kot so pravilen odnos do socialistične revolucije, zavzetost za razvijanje samoupravnih odnosov — moralnoetične vrline, kot so pravilen odnos do dela, ljudi in sodelavcev ter zavzetost za spoštovanje zakonitosti. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Lesnina Ljubljana TOZD Lesna industrija »BOR« Laško, 63270 Laško za »Kadrovsko komisijo«. Rok prijave je 15 dni od dneva objave tega razpisa. 6744 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiimiiiiimiiiii IEVT INŠTITUT ZA ELEKTRONIKO IN VAKUUMSKO TEHNIKO, p. o. LJUBLJANA, Teslova 30 vabi k sodelovanju TEHNIKA — elektrostroke — šibki tok ali strojnika za usposobitev na področju vakuumske tehnike POGOJ: uspešno končana TSŠ, 2-letna praksa, aktivno znanje nemškega jezika zaradi sodelovanja pri zastopanju zahodnonemške firme KV ELEKTROMEHANIKA za črpanje neon cevi POGOJ: uspešno končana poklicna šola — šibki tok, zaželena 1-letna praksa, lahko tudi začetnik, odslužen vojaški rok. Za obe delovni mesti je potrebno poskusno delo. Pismene prijave pošljite na kadrovsko službo zavoda. Razpis velja 15 dni po objavi. 6727 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimim JUGOSLOVANSKA POMORSKA AGENCIJA — BEOGRAD POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA razpisuje naslednja delovna mesta: 1. BROKERJA 2. POMOČNIKA BROKERJA POGOJI: — visoka ali višja šolska izobrazba — delovne izkušnje 3 oziroma 4 leta, od tega 3 leta pri opravilih v stroki -— znanje enega svetovnega jezika (prednost imajo kandidati z znanjem angleškega jezika) Za delovno mesto brokerja je potrebno tudi potrdilo o izpolnjevanju pogojev za delo pri zunanjetrgovinskih opravilih. 3. PRIPRAVNIKA POGOJI: — visoka ali višja šolska izobrazba — znanje enega svetovnega jezika (prednost imajo kandidati z znanjem angleškega jezika) Pod visoko ali višjo šolsko izobrazbo menimo naslednje smeri: pravno-ekonomsko, zunanjetrgovinsko, organizacijsko, prometno, pomorsko, na-ravoslovnomatematično, filološko, filozofsko, pedagoško in turistično-gostinsko. Poskusno delo bo 90 dni in je obvezno v naslednjih primerih: • — če sprejemajo delavca, ki je prekinil delovno razmerje za več kot šest mesecev in — če sprejemajo delavca, kateremu je delovno razmerje v prejšnji organizaciji prenehalo po sklepu o izključitvi iz delovne skupnosti. Prijave z življenjepisom in podatki o dosedanjem službovanju, potrjenim prepisom diplome o ustrezni šolski izobrazbi in potrdilo o delovnih izkušnjah pošljite na naslov: Jugoslovenska pomorska agencija — kadrovska služba, Beograd, Knez Mihajlova 22. Prijave brez dokazil o izpolnjevanju pogojev ne bodo upoštevali. Razpis velja 15 dni od dneva objave. O izidih bodo kandidate obvestili v 10 dneh od sklepa o izbiri kandidata. 6735 iiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Odbor za medsebojna razmerja, socialno varstvo in nagrajevanje ELEKTRARNE BRESTANICA razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. ING. za razvoj elektro stroke — za nedoločen čas 2. ING. za razvoj strojne stroke za nedoločen čas POGOJ: — visoka ali višja strokovna izobrazba elektro — strojne stroke — strokovni izpit — aktivno znanje nemščine ali angleščine — 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj 3. VODJE gradbenega vzdrževanja — za nedoločen čas POGOJ: — visoka strokovna izobrazba — strokovni izpit — aktivno znanje nemščine ali angleščine — 2 leti delovnih izkušenj 4. NAMESTNIKA VODJE elektro vzdrževanja — za nedoločen čas POGOJ: — visoka ali višja strokovna izobrazba elektro stroke, energetske smeri — 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj 5. DVA VK ELEKTRIKARJA * — za nedoločen čas POGOJ: — VK izobrazba, delovodska šola — 6 let delovnih izkušenj 6. OBRATNEGA ELEKTRIKARJA — za nedoločen čas ROGOJ: — VK izobrazba, delovodska šola — 6 let delovnih izkušenj 7. TRI KV KLJUČAVNIČARJE — za nedoločen čas, izmensko delo POGOJ: — poklicna šola ključavničarske stroke 8. KV KLEPARJA — za nedoločen čas POGOJ: — poklicna šola kleparske-ključavničarske stroke — 4 leta delovnih izkušenj 9. KV ZIDARJA — za nedoločen čas POGOJ: — poklicna šola — 4 leta delovnih izkušenj 10. KV PLESKARJA — za nedoločen čas POGOJ: ' — poklicna šola — 4 leta delovnih izkušenj 11. ČISTILKO — za nedoločen čas - POGOJ: — končana osnovna šola 12. TRI NK DELAVCE — za določen čas POGOJ: — lahko nepopolna osnovna šola Za delovna mesta od t. 1—11 je določeno poskusno delo. Objava velja do zasedbe delovnih mest. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: ZP elektrogospodarstva Slovenije, Elektrarna Brestanica, Brestanica. ____________ 6738 uiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiniiiifiiMiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiHimimimiiiiiimmiiNiiMiiiiiimiiiiiiiii HP Kolinska (n. sol. o.) Ljubljana, Šmartinska 30 Odbor za medsebojna razmerja Kolinska SDS Skupne službe ob j avl j a prosto delovno mesto v sektorju ekonomike plasmaja: PRODUKTNEGA VODJE v marketingu Delovne naloge: — izdelava marketing programov, planiranje prodajnih količin in sredstev za promocije — raziskave tržišča — proučevanje cen, stroškov in kazalcev uspešnosti izdelkov — sodelovanje z domačimi in tujimi poslovnimi partnerji ter institucijami na področju marketinga. POGOJI: — visoka strokovna izobrazba ekonomske ali živilsko—tehnološke smeri z najmanj 3-letno prakso v marketing službi, aktivno znanje enega tujega jezika — zaželena nemščina — poskusno delo 3 mesece. Od kandidatov pričakujemo komunikativnost in sposobnost za samostojno in teamsko delo. Kandidati za objavljeno delovno mesto naj pošljejo pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovni izobrazbi v 7 dneh od objave v kadrovsko-socialno službo HP Kolinska, Ljubljana, šmartinska cesta 30, kjer dobe tudi obširnejše informacije. 6705 liiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii SOZD ALPETOUR TOZD HOTELI BOHINJ Na podlagi sklepa poslovodnega odbora TOZD Hoteli Bohinj objavljamo naslednja prosta delovna mesta za novi hotel »Zlatorog« v Bohinju: 1. gospodinjo hotela pogoji: — višja šola turistične smeri s 3-letno prakso, aktivno znanje enega tujega jezika ali — hotelski tehnik s 5-letno prakso in aktivno znanje enega tujega jezika 2. vodje strežbe pogoji: — hotelski tehnik s 3-letno prakso ali — VKV delavec gostinske stroke s 5-letno prakso, aktivno znanje dveh tujih jezikov 3. več natakarjev pogoji: KV gostinski delavec s 3-letno prakso in pasivnim znanjem dveh tujih jezikov 4. dva točaja pogoji: KV gostinski delavec z 2-letno prakso in pasivnim znanjem dveh tujih jezikov 5. vodje kuhinje pogoji: — hotelski tehnik s 3-letno prakso ali — VKV gostinski delavec s 5-letno prakso 6. več kuharjev pogoj: KV gostinski delavec — kuhar s 3-letno prakso 7. dve kuharski pomočnici pogoj: PKV kuhar z I-letno prakso 8. dve kuhinjski blagajničarki pogoj: KV gostinski delavec s 3-letno prakso 9. slaščičarja pogoj: KV delavec slaščičarske stroke s 3-letno , prakso 10. frizerja pogoj: KV delavec s 3-letno prakso 11. več sobaric pogoj: KV ali PKV delavka z več kot 2-letno prakso in pasivnim znanjem enega svetovnega jezika 12. dve snažilki pogoj: NK delavka 13. več receptorjev pogoji: — srednja strokovna izobrazba s 5-letno prakso in aktivnim znanjem dveh svetovnih jezikov ali — KV gostinski delavec s 5-letno prakso in aktivnim znanjem dveh svetovnih jezikov Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in posebnim pogojem uspešno opravljeno poskusno delo Hotel bo odprt 29. novembra 1977. Nastop službe je mogoč najpozneje do 15. 11. 1977 oziroma po dogovoru. Samska stanovanja zagotovljena, družinska stanovanja pa po planu stanovanjske gradnje. Zaposlenim nudimo ugodnejšo prehrano. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Pismene prijave sprejema v 8 dneh od objave kadrovska služba TOZD Hoteli Bohinj ___ 64265 Bohinjsko jezero. 6713 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi najinega posvojenega sina Cirila Veharja se iskreno zahvaljujeva vsem prijateljem, sorodnikom in znancem za izraze sožalja. Posebno se zahvaljujeva tovarišici Zmagi Zniderič za njen trud, da je mladi pevski zbor tako lepo zapel ob njegovi zadnji poti ter župniku Marjanu in za poslovilne besede tovarišu iz podjetja Libis Ljubljana. Ata Ludvik in mama Jožefa Notranje Gorice, 29. septembra 1977 Vodnogospodarsko podjetje SOČA p. o. Nova Gorica, Tumova 5 vabi k sodelovanju: diplomirane gradbene inženirje gradbene tehnike za delo v operativi in projektivi. Možnost pridobitve stanovanja. Pismene, prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo do 20. 10. 1977 na gornji naslov. 6741 Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosto delovno mesto KNJIGOVODJE VKNJIŽEVALCA na Ascota stroju ter druga opravila v knjigovodstvu Pogoj: srednja šola z me-hanografskim tečajem ali nepopolna srednja izobrazba z mehanografskim tečajem in prakso, 2-meseč-no poskusno delo. 6701 ■lllllllllllllllllllllIHIIIIUIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllIlinilllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIlUJlIIIIIHlilir Podjetje za ptt promet Ljubljana, n. sol. o. Ljubljana TOZD PTT VRHNIKA, n. sol. o., VRHNIKA Po sklepu razpisne komisije za imenovanje individualnega poslovodnega organa TOZD PTT Vrhnika razpisujemo delovno mesto DIREKTORJA TOZD Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom v skladu z določili samoupravnih splošnih aktov TOZD zahtevamo še naslednje pogoje: — višja ptt šola — 4 leta delovnih izkušenj — družbenopolitične in moralnoetične vrline Vloge in dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev ter življenjepis naj kandidati pošljejo v 10. dneh po objavi na naslov: TOZD PTT VRHNIKA — za razpisno komisijo. Kandidate bomo pismeno obvestili o izidu razpisa v 8 dneh po opravljeni izbiri. 6712 Umrl je Emil Grbec upokojene« Pogreb bo danea, 30. septembra 1977 ob 16. uri v Kopru Odbor za medsebojna delovna razmerja osnovne šole »Adolf Jakhel« Zalog razpisuje naslednji prosti delovni mesti: UČITELJA matematike-fizike za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) PRU,. P ali absolvent UČITELJA v podaljšanem bivanju od 1. 10. 1977 naprej. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. 6711 Odbor za medsebojna razmerja delavcev na OSNOVNI ŠOLI 7. MAJA Dobrova pri Ljubljani ponovno 'objavlja naslednja delovna mesta za določen čas: učitelja razrednega pouka ali učitelja telesne vzgoje vzgojiteljice (od 15. dec. 1977 do 7. maja 1978) Za učitelja se lahko prijavijo tudi absolventi PA ali VŠTK. Z Ljubljano so ugodne avtobusne zveze. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. • 6732 »MIK«, proizvodno podjetje Prebold TOZD konfekcija proda na JAVNI LICITACIJI ki ho dne 7. oktobra 1977 ob 8. uri na dvorišču TOZD, naslednja osnovna sredstva: 1. Kombi IMV 2200 D furgon 1,751, letnik 1977, vozen, izklicna cena 142.200,— din 2. Kombi IMV 1600 B furgon 1,5 t, letnik 1972, ni vozen, izklicna cena je 12.800,— din. Udeleženci licitacije morajo vplačati varščino, ki znaša 10 odst. od izklicne cene. V izklicni ceni ni zajet prometni davek. 6699 Žalujoči: žena Viktorija, nečakinja Lucija z družino, sestri Valerija in Leticija, brat Rugerij z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob prerani smrti našega dragega Jožeta Matičiča se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih dneh pomagali, izrekli sožalje, podarili vence in cvetje in ga tako številno spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se za skrb zdravnici dr. Bjelanoviče-vi iz Postojne in osebju Hematološkega oddelka Kliničnega centra za zdravljenje. Iskrena hvala podjetju Liv iz Postojne, gasilcem za spremstvo, pevcem, župniku za lep obred in govor ter vsem predstavnikom organizacij za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste počastili njegov spomin. ' Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta in starega očeta Jožeta Volariča se iskreno zahvaljujemo krajevni skupnosti Spodnji Hrastnik, organizaciji ZB, tovarni kemičnih izdelkov ter vsem bivšim sosedom in znancem za izraženo sožalje in darovane vence, obema govornikoma za poslovilne besede in izraženo sožalje. Hvala vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hčerka Danica, sinova Stane in Jože z družinami ZAHVALA Zalivala za pokojno našo teto POLDI BAJŽELJ vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali lajšati težko trpljenje. Hvala kaplanu za tolažilne obiske, župniku za pogrebni obred in govorniku za iskrene besede. Hvala vsem za poklonjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Globoko smo občutili, da je bila ljubljena in spoštovana. Sorodniki V 99. letu starosti je mimo zaspala naša nadvse skrbna, ljubljena mama, stara mama, prababica, praprababica in teta TEREZIJA MIHELAK rojena PRAŠNIKAR p. d. Jamškova Rozika iz Okroglic pri Zidanem mostu Na zadnjo pot k večnemu počitku smo jo spremili dne 29. sept. 1977 v najožjem družinskem krogu na Žalah v Ljubljani Z žalostjo v srcu, komaj dojemamo, da naše mame ne bo nikoli več med nami, ostal pa nam bo nanjo lep trajen spomin Žaluj oči: hčerka Greta, sin Cene, snaha Cita in drugo sorodstvo Ljubljana, Trbovlje, Okroglice, 27. septembra 1977 ZAHVALA V globoki in neizmerni žalosti, ob nenadomestljivi izgubi mojega moža ALOJZIJA REKA se iskreno zahvaljujemo zdravnikom in sestram Gerontološke klinike v Ljubljani, posebno zahvalo sem dolžna dr. Mari Fakin za nesebično pomoč in skrb med težko boleznijo. Enako se zahvaljujem vsem stanovalcem za izkazano pomoč v težkih trenutkih, posebno družini Emeršič in Mole. Zahvala velja tudi tov. Jožetu Rupniku, predsedniku Mestnega odbora borcev za severno mejo 1918—1919 ta soborcem za častno stražo in spremstvo, tov. Antonu Ciuhi, predsedniku društva upokojencev občine Vič-Rudnik, enako tov. Marjanu Bergerju in tov. Močniku za poslovilne govore ob odprtem grobu. Zahvala tudi duhovniku za cerkveno opravilo. Obenem se zahvaljujem vsem, ki so mi kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih ter mi izrazili ustno ali pismeno sožalje. Žalujoča žena Ani ZAHVALA vsem, ki so ob prerani smrti našega sina, brata, vnuka ta nečaka TOMIJA NASTRANA pospremili na njegovi zadnji poti, ga obsuli s cvetjem in venci. Velika hvaležnost gre ZSMS Kodeljevo, ZSMS 1MP TOZD TRAA, sind. org. IMP TOZD TRAA, Dijaškemu domu IMP Domžale, Andreju ta tov. Bredi za izrečene prisrčne ta tople besede ob odprtem grobu. Prav tako se zahvaljujemo učencem osmih razredov osemletke Ketteja in Murna, katere je vodila tov. Vera Železnik ter dijakom VI. gimnazije Moste. Posebno se zahvaljujemo sosedom, predvsem tov. Minki Kravanja, dr. Marjeti Povše-Trojar, Janezu Kordonu za nesebično pomoč ta tolažbo v teh težkih dneh. Vsem daljnjim ta bližnjim sorodnikom, prijateljem ta drugim, najlepša hvala za darovano cvetje ta tolažilne besede. Globoko žalujoči: mamica, oči in sestra Bojana Ljubljana, 21. septembra 1977 Nenadoma nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, tati, brat in stric MILAN DIMITROVIC-MITA polkovnik JLA v pokoju, nosilec partizanske spomenice 1941 Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 30. septembra 1977, ob 16.45 iz mrliške vežice v Kranju žalujoči: žena Jožica, hči Nataša, sin Ml to, brata Jovo z družino in Rade z družino in drugo sorodstvo Kranj, Sisak, Prigrijevica, Beograd in Radovljica, 28. septembra 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta, starega očeta ta brata JOŽETA RUTARE polkovnika milice v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, poklonili cvetje in pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Republiškemu sekretariatu za notranje zadeve UJV in postaji milice Novo mesto, VP Cerklje, Odboru 12. SNOUB, družbenopolitičnim organizacijam, osebju vojne bolnice, kliničnega centra ta bolnišnice Novo mesto tat. oddelek in vsem, ki ste nam karkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči, nenadni izgubi dragega moža ta očeta IVANA DIRNBERA se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem ta znancem za darovano cvetje in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, ki so nama vsestransko pomagali ta nama skušali lajšati bolečino ob tej težki izgubi. Zahvaljujeva se tudi pevcem prosvetnega društva Zasip, govorniku za lepe poslovilne besede. Žena Rezka in hčerka Cvetka Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma preminil dolgoletni član našega kolektiva PETER JUGOVIČ 1. pomočnik tiskarja v DE plemenitilnlca I Pogreb bo v petek, 30. septembra 1977, ob 16. uri izpred mrliške vežice na kranjsko pokopališče ZAHVALA Ob boleči Izgubi JOŽETA STROHSACKA Dolgoletnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu Delovni kolektiv in sindikalna organizacija Tekstilindus Kranj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, darovali cvetje in ga pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala velja vaščanom Dovja, ki so nam v težkih dneh pomagali in stali oh strani. Vsi njegovi Kranj, 29. septembra 1977 Dovje, Ljubljana, 28. septembra 1977 Umrl je Milan Dimitrovič nosilec spomenice 1941 in drugih vojaških odlikovanj polkovnik v pokoju Od njega se bomo poslovili v petek, 30. septembra 1977 ob 16.45 na kranjskem pokopališču Občinski odbor ZZB NOV Kranj, Občinski odbor ZRVS Kranj, Družbenopolitične organizacije Kranja In Garnizija Kranj Naj s sveta izginem, brez sledu, tako kakor uvene steblo trave? V SPOMIN Mineva drugo leto, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubljeni nečak in vnuk RAJKO PERŠAK Letos februarja pa nam je umrla naša ljuba hčerka in sestra ter ljubeča in skrbna mamica LENKA PERŠAK roj. PLANINŠEK gradbeni tehnik Vsem, ki se ju spominjate, prinašate cvetje in sveče na njun mnogo prerani grob, se iskreno zahvaljujemo. žalujoča: družina Planinšek Teharje, v septembru 1977 ZAHVALA Našega dragega, plemenitega moža, očka ta dedka OSKARJA HRASTA - OČKA ni več. Skromno in tiho, kot je živel, se je hotel tudi ob smrti brez godbe, petja, vencev in cvetja posloviti od vseh, ki so ga poznali. Njegovo željo smo delno izpolnili dne 23. septembra 1977 ter ga, 78-letnega pokopali na Žalah v Ljubljani. Štejemo sl v dolžnost, da se ob tej priliki zahvalimo vsem zbranim ob njegovem grobu. Zlasti zastopniku političnih organizacij KS Vodovodni stolp Kranj tov. Nacetu Laharnarju, ki se je z iskrenimi besedami poslovil od pokojnega ter mu prinesel zadnje pozdrave. Vso življenjsko pot tovariša^ komunista je orisal Janez Benedik iz Novih Jarš. Spomnili so se ga tudi tamkajšnji upokojenci, KO ZB iz šmartna ob Savi, kolektiv tovarne JUB iz Dola pri Ljubljani, kolektiv skladišča MERIMA iz Ljubljane, njegovi učenci iz Bukovščice v Selški dolini, iz Ljubljane, Litije, znanci iz njegove mladosti in krajani šmartna, kjer je živel zadnja leta. Najtoplejša zahvala upravi Doma oskrbovancev Novo Celje, zdravstvenemu in strežnemu osebju, ki je požrtvovalno ta' z veliko topline streglo tri mesece težko obolelega Očka. Hvala vsem za izrečena ta poslana sožalja, poklonjene vence ta cvetje. Žalujoča žena Lojzka, sinovi Alojz-Oko z ženo Ljubo, Rado z ženo Danico, Vane, , vnuki Irena, Janja, Radko Ljubljana, Zemun, Berita, Litija, Markovec pri Ložu, Store, Kranj, Reka ta Idrija Vsem znancem ta prijateljem sporočamo, da je v 92. letu prenehalo biti srce naše mame Antonije Gederer Pokopali smo jo v družinskem krogu na pokopališču v Stepanji vasi v Ljubljani Ohranimo jo v dobrem spominu Sin Janez z ženo Jožo in otrokoma Tomažem in Marjetko ter sin Toni z ženo Majdo in otrokoma Renčem In Tanjo Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni sodelavec Božo Erklavec kvalificirani elektro varilec Pogreb pokojnika bo v petek, 30. septembra 1977 ob 16. uri na pokopališču v Trbovljah člani delovnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij podjetja Strojna tovarna Trbovlje Umrla nam je naša mama Ivana Prebil roj. OBLAK Pokopali jo bomo v soboto, 1. oktobra 1977 ob 14.30 na zaklanškem pokopališču Žalujoči: otroci Janez, Julka, Ivanka, Jože z družinami ta Marija Zaklanec, 29. septembra 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Vinka Koširja se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence ta cvetje ter ga pospremili na zadnji poti. Njegovi Kočevje, 28. septembra 1977 Zadnje vesti Koroški Slovenci zavrnili Wagnerjeve trditve ki iP^n?^C^29'-,Sept' ~ Skupma slovenskih novinarjev, dnižbi isinv(,S?r°S^em -T gOSteh pri avstrijsko-jugaslovanski ’ S1° ven*Ja—Koroška«, je danes končala svoj tridnev-Slovenski novinarji so se dopoldne srečah s predsednikoma osrednjih organizacij koroških Slovencev dr Francijem Zwitterjem m dr. Matevžem Grilcom. Oba slovenska voditelja sta odločno zavrnila trditve deželnega eha- ^ T^erja' da je 7' Člen avst™ državne pogodbe v letu 1977 »v celoti izpolnjen« in njegovo stališče proglasila za nevzdržno: nasprotno, sedmojulijska zako- roških ŠT6™ revizijo državne Pogodbe. Predstavniki ko-™Skb ,! V ■ so tudi zavmili Wagnerjevo trditev, da manjšinski organizaciji ne kažeta pripravljenosti na poga- ®i,°Ventkl novinarji so se danes srečali tudi s krajevnimi predstavniki slovenskih organizacij v Bekštajnu. Današnji koroški tisk obširno poroča o včerajšnjem dve inpolumem pogovoru slovenskih novinarjev z dtSOm Vit varjem tvagnerjem pn čemer - kakor“je bilo pSovati ponavlja Wagnerjeve trditve o »dokončni rešitvi manjšinskega vprašanja«. M | Carter: bolj elastično sovjetsko stališče CartlVrA1f IHfGTON’•29' “**■ (Taniuš! — Predsednik ZDA staOlčem So^sk?^’ dS j* °hrabren ■ »kooperativnim Sovjetske zveze v sedanjem obdobju pogajanj o žftv“ D ~ šef skuPnega štaba ameri-ških vojaskah sil general George Brom je prispel v Madrid Udevžd « gfnTIa FeIipa Galarza- General Brown se bo 1 sestarlka vojaškega komiteja ameriško-španskega dogovora o prijateljstvu in sodelovanju. -.-:Jsw4was?“ msl, _ ŠHr?he^«n+7f -KPanSke Ustave' Na ta način so Katalonci po nridobnr ^tJ* .znova dobl11 svoja avtonomijo, ki so j0 ? Y h0311 španske republike leta 1932, izgubili pa na diktaturorZaVljanSke VOjne’ ko je Franco uvedel fašistično Požar v dunajskem hotelu DUNAJ, 29. sept. (UPI) — Dve ženski sta izgubili življenje sedem ljudi pa so prepeljali v bolnišnico zaradi zastrupitve z dimom pri požaru, ki je izbruhnil v hotelu Par-kmg v središču Dunaja. Pri gašenju požara, ki je nastal v l laboratoriju v pritličju hotela, je sodelovalo škoda^elo^vehka! S° hitr0 0mejUi’ Vendar je gmotna PA SE TO VSESTRANSKA OBVEŠČENOST — v Beograd’1 sta včeraj komisija za življenjski standard zveze sindikatov Jugoslavije m zvezni izvršni svet razpravljala o letošnji poli-tiki cen. O tem poročamo na 2. strani. Nerodno je le to, da so ob tem na seji komisije prevla-odtenkTimiStl<5ni’ ”a SSji ZIS pa °Ptimistični razpoloženjski Slovenska delegacija v SAP Kosovo Pogovarjala se bo o načrtih za nadaljnje gospodarsko sodelovanje LJUBLJANA, 30. sept. — Danes je odpotovala v Prištino delegacija izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, ki jo vodi podpredsednik Zvone Dragan, na razgovor s predstavniki izvršnega sveta in gospodarskih organizacij SAP Kosovo, v delegaciji so tudi predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in Ljubljanske banke. Skupaj z delegacijo je odpotoval tudi namestnik sekretarja izvršnega komiteja predsedstva CK ZK Slovenije Vlado Janžič, ki se bo pogovarjal v pokrajinskem komiteju ZK Kosovo. V zadnjih letih se je sodelovanje na gospodarskem področju med SR Slovenijo in SAP Kosovo zelo pospešilo, tako da ima vrsta organizacij združenega dela že razvite raznovrstne oblike sodelovanja. Veliko pa je načrtov za razširitev tega sodelovanja. S tega izhodišča bosta delegaciji obeh izvršnih svetov in gospodarskih zbornic proučili nekatera odprta vprašanja in predloge ter prispevali k pospešitvi sklepanja dogovorov o sodelovanju organizacij združenega dela. Tako je v načrtu graditev skupne blagovne hiše v Prištini, tovarna elektromotorjev in črpalk za pomivalne in pralne stroje, tovarna jeklenih konstrukcij, pridobitev novih 3000 hektarjev vinogradov itd. Temeljna oblika sodelovanja je združevanje sredstev in dela med organizacijami združenega dela na podlagi dohodkovnih odnosov. Zato bo predmet razgovorov v okviru združevanja sredstev tudi angažiranje 20 odstotkov dela sredstev, ki se samoupravno združujejo za hitrejši razvoj manj razvitih republik in pokrajin. Prav tako bosta delegaciji obravnavali vprašanje preobrazbe bank na novih sistemskih osnovah in izmenjali mnenja o tekočih gospodarskih gibanjih. Razgovori obeh delegacij pomenijo nadaljevanje spoznavanja obojestranskih razmer, interesov in možnosti ter bodo prispevali k nadaljnji poglobitvi sodelovanja med SR Slovenijo in SAP Kosovo. Po Helsinkih prva resna preizkušnja Tiskovna konferenca v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve: obiski, KVSE in druga mednarodna srečanja OGLEDALO BEOGRAD, 29. sept. (Tanjug) — Obisk panamskega voditelja Omarja Torriosa ter generalnega sekretarja KP Italije Enrica Berlinguerja, nadaljevanje beograjskega sestanka KVSE in še nekaj aktualnih vprašanj, to so bile osrednje točke redne tiskovne konference, ki jo je vodil predstavnik za tisk ▼ zveznem sekretariatu za zunanje zadeve Mirko Kalezič. groženo tržišče M. Cemovič na skupščini mednarodne banke: Nepravičen položaj držav v razvoju škoduje svetovni enotnosti MASHINGTON, 29. sept. (Tanjug) — Zvezni sekretar za finance Momcilo Cemovic je včeraj govoril na redni skupščini mednarodne banke m mednarodnega monetarnega sklada ki ta teden poteka v Washingtonu. Cemovič je bil mnenja da nas trenutna svetovna gospodarska situacija ne more navdajati z optimizmom, ker jo ves čas tarejo težave Nezaposlenost, inflacija, protekcionizem v trgovini in podobno najbolj prizadevajo države v razvoju. Plačilnobilančni primanjkljaji držav v razvoju so zelo visoki in v številnih državah povzročajo preveliko zadolženost, ki ogroža tako možnosti njihovega razvoja kot svetovni finančni sistem v celoti. »Po našem mnenju,« je dejal Cemovič, »so korenine tega nevarnega stanja v sedanjem sistemu mednarodnih gospodarskih odnosov. Gospodarski napredek v svetu prihaja čedalje bolj navzkriž z blokovsko razdelitvijo, s čedalje hujšimi posledicami neznanske koncentracije gospodarske moči samo v nekaterih državah ter revščino večine držav v razvoju. Takšen nepravičen položaj držav v razvoju v mednarodnih gospodarskih odnosih ogroža enotnost svetovnega trga, ki je tako zelo pomembna za rast svetovnega gospodarstva.« Cemovič je ugotovil, da je mednarodna banka tudi lani razširila svojo dejavnost in dejal, da bi nadaljnje izboljšanje pogojev za posojila in iskanje novih oblik finančnega sodelovanja prispevalo k še močnejši uveljavitvi poglavitne vloge banke — pospešenemu napredku držav v razvoju. »še posebej bi rad poudaril, da Jugoslavija podpira splošno povečanje kapitala svetovne banke, ki je trenutno pomembna finančna institucija za prenos sredstev iz razvitih v države v razvoju. Splošno povečanje kapitala mednarodne banke je nujno potrebno, sredstva se morajo povečati v precejšnji meri in omogočiti vsaj se- demodstotno letno realno rast posojil«. Ob koncu je Cemovič dejal: »Dovolite'ml, da na tem srečanju poudarim pomen sklepov o bodočem gospodarskem sodelovanju med neuvrščenimi in drugimi državami v razvoju, ki so bili sprejeti na peti konferenci neuvrščenih držav v Colom-bu. Pričakujemo, da bosta mednarodna banka in mednarodni monetarni sklad podprla to sodelovanje s svojimi sklepi in politiko. Vselej smo podpirali in se zavzemali za konstruktiven dialog med razvitimi in državami v razvoju. Vendar pa sodimo, da je moč okrepiti načela in vzdušje pogajanj in se izogniti neželenim sporom le, če bomo dosegli konkretne rezultate pri vzpostavljanju enakopravnih mednarodnih gospodarskih odnosov.« Momčilo Cemovič je sinoči odpotoval iz Washingtona v Beograd, jugoslovansko delegacijo na skupščini pa bo vnaprej vodil guverner Narodne banke SFRJ Ksente Bogoev. • Za odnose med Jugoslavijo in Panamo je značilna izredno visoka stopnja prijateljstva in razumevanja in obisk predsednika vlade republike Paname, poveljnika nacionalne garde brigadnega generala Omarja Torrijosa bo ugodna priložnost za vsestransko izmenjavo mnenj o nekaterih vprašanjih mednarodnih odnosov in dvostranskega sodelovanja, ki se sicer uspešno razvija in poglablja na številnih področjih. Mirko Kalezič je še posebej poudaril uspešno sodelovanje med državama v okviru gibanja neuvrščenosti. Dejal je, da bo ena pomembnih tem jugoslovansko-panamskih pogovorov vsekakor tudi pred kratkim podpisani sporazum o Panamskem prekopu. Po oceni zveznega sekretariata za zunanje zadeve bodo obisk predsednika Torrijosa in pogovori, ki bodo tekli ob tej priložnosti, brez dvoma prispevali k nadaljnji krepitvi in poglobitvi odnosov in medsebojnih stikov med neuvrščenima in prijateljskima državama. • Tudi obisk generalnega sekretarja italijanske komunistične partije Berlinguerja je odraz uspešnega sodelovanja in iskrenih odnosv med ZKJ in KPI, je dejal Mirko Kalezič, ko je komentiral napovedani obisk generalnega sekretarja KPI v Jugoslaviji. Obisk sodi v redno in običajno izmenjavo mnenj na visoki ravni, je poudaril Kalezič, in Berlinguer bo s predsednikom Titom izmenjal mnenja o svetovni gibanjih, mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju ter o nadaljnjem razvoju odnosov med partijama. Generalni sekretar KPI se bo pogovarjal tudi z drugimi visokimi funkcionarji ZKJ. • Pričakujemo, da bo beograjski sestanek KVSE po zaslugi prizadevanj vseh delegacij, torej tudi jugoslovanske, uspešno opravil naloge, ki jih narekuje sklepna listina konference o evropski varnosti in sodelovanju. Tako naj hi bil ta sestanek nova in pomembna spodbuda nadaljnji krepitvi varnosti in sodelovanja v Evropi, je dejal Mirko Kalezič v odgovoru na eno izmed vprašanj v zvezi z začetkom jesenskega zasedanja KVSE. Evropska in širša mednarodna javnost se izredno zanima za to prvo multilateralno srečanje predstavnikov 35 držav iz Evrope, ZDA in Kanade. Dve leti po konferenci v Helsinkih je to prva resna preizkušnja možnosti razširitve in pospešitve medevropskega sodelovanja in popuščanja v sedanjih dokaj zamotanih mednarodnih okoliščinah. Prepričani smo, je dejal predstavnik ZSZZ, da se upi v pozitiven potek in izid tega političnega srečanja ne bodo izjalovili. Ko so ga vprašali, ali so države udeleženke sporočile, kakšna bo sestava in vodstvo njihovih delegacij, ter kdo bo vodil jugoslovansko delegacijo na KVSE, je Kalezič dejal, da je večina držav te podatke že sporočila izvršnemu sekretariatu beograjskega sestanka. Za vodjo jugoslovanske delegacije so določili Milorada Pe-šiča, veleposlanika v ZSZZ, v delegaciji pa bo več funk-’ cionarjev ZSZZ in drugih ustanov. Formalno otvoritev beograjskega sestanka so po sklepu pripravljalnega sestanka zaupali gostitelju srečanja. Udeležence bo na slovesni seji v imenu SFRJ kot države gostiteljice pozdravil podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minic. • V New Delhiju bo od 3. do 5. oktobra letos sestanek glavnih koordinatorjev Jugoslavije, Indije in Egipta za tripartitno gospodarsko sodelovanje in razvoj. v odgovoru na eno izmed vprašanj o tem srečanju je Mirko Kalezič dejal, da so ta sestanek sklicali na podlagi priporočil četrtega ministrskega sestanka za tripartitno gospodarsko sodelovanje in razvoj, ki je bil v Kairu maja lani. Gromikovo pismo VValdheimu OZN naj razpravlja o detentu in odvrnitvi jedrske vojr.e NEW YORK, 29. sept. (TASS) — Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko je včeraj v pismu generalnemu sekretarju OZN Kurtu Wald-heimu zahteval, da na 32. zasedanju generalne skupščine OZN razpravljajo o detentu in odvrnitvi jedrske vojne. Gromikovo pismo je priloženo »osnutku deklaracije« o krepitvi in širjenju popuščanja napetosti v mednarodnih odnosih ter »osnutku resolucije« o odvrnitvi morebitne jedrske vojne. »Jasno je, da v sedanjih razmerah ni nobene pametne alternative politiki detenta,« je rečeno v pismu. V njem Gromiko poudarja, da so bili v zadnjih nekaj letih storjeni »bistveni koraki, s katerimi naj bi preprečili širjenje jedrskega oboroževanja in odvrniti novo vojno«. Gromiko opozarja na žarišča krize na Bližnjem vzhodu ter na nevarno napetost na Cipru, prav tako pa tudi na kolonializem in rasizem v Južni Afriki, ki nič manj ne ogrožata svetovnega miru. Neenakost ter diskriminacija v gospodarskih odnosih sta prav tako ovira na poti do normalizacije razmer na svetu. Gromiko pripominja, da bi morala OZN pripomoči k ublažitvi mednarodne napetosti. »Vse države, zlasti pa tiste, ki imajo atomsko orožje, morajo na pogajanjih sprejeti dodatne ukrepe, da bi preprečili morebitno atomsko vojno, dosegli popolno in splošno prepoved jedrskih poskusov in zmanjšali atomsko oboroževanje.« »Glavni koordinatorji treh držav,« je pristavil, »bodo na prihodnjem sestanku v New Delhiju proučili dosedanjo stopnjo razvoja gospodarskega sodelovanja na področju trgovine, industrijskega sodelovanja in kooperacije, tehnologije, znanosti in na drugih področjih ter možnosti za nadaljnjo pospešitev^ sodelovanja med tremi državami. Obravnavali bodo tudi dnevni red in določili datum petega sestanka ministrov za tripartitno sodelovanje.« r • Ko je spregovoril o poteku priprav na konferenco radiodifuznih organizacij neuvrščenih držav, je Kalezič dejal, da bo to srečanje v Sarajevu od 27. do 30. oktobra letos, v skladu s programom, ki je bil sprejet na sestanku ministrov za informacije neuvrščenih držav leta 1976 v New Delhiju. Ta program so potrdili tudi na peti konferenci neuvrščanih v Colombu. 1 1 BCLAVHICA ! 3AKA Bfc&llfcA Tokrat sva jo še kar dobro odnesla! Prejšnji teden sva za isto popravilo plačala petindvajset jurjev več! O. REISINGER, Vjesnik ialog gluhih" Mitterrandove in Marchaisove izjave ne napovedujejo sporazuma med socialisti m komunisti - Obsodbe na obeh straneh - Razhajanja tud« glede obrambe OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA iS/ssv tsssssts-jss. s Levica je bila sinoči spet v središču francoske politične aktualnosti, prva poteza je pripadla Francoisu Mitter-randu, ki je priredil tiskovno konferenco, na kateri je pono- Velika ideja brez etike ni nobena ideja. JUS KOZAK Družbene ideje niso rezultat plemenitih krikov posameznikov, temveč kristali družbene psihologiie. VESELIN MASLESA VODA . V JEZERIH Vsa sladkovodna jezera na svetu imajo površino 850 tisoč kv. km, v njih pa je 125.000 kub. km vode, kar je okoli 0,009 odstotka vode na Zemlji, če upoštevamo seveda morja. Največje sladkovodno jezero po množini vode je Bajkalsko jezero, ki vsebuje 26.000 kub. km vode, kar je za 1200 kub. km več kot je ima vseh pet najvejčih jezer Severne Amerike skupaj. Največ vode imajo sladkovodna afriška jezera, namreč 33.300 kub. km ali 29 odstotkov vse sladke vode na svetu, medtem ko imajo azijska jezera le 20 odst. sladke vode, skoraj vsa ta množina pa gre na račun Bajkalskega jezera. Velika jezera na drugih kontinentih (Evropi, Južni Ameriki in Avstraliji) imajo skupaj komaj 3000 kub. km vode ali le 2 odstotka vse sladke vode. Slana jezera merijo 220 tisoč kv. km, vsebujejo pa 104.000 kub. km vode (0,008 odst. vse vode na Zemlji). Vremenska napoved Meteorološkega zavoda SR Slovenije Prognostična karta za 30. september 1977 ob 7. uri SLOVENIJA Precej sončno bo, najnižje nočne temperature bodo med 4 in 8, v Primorju 10, najvišje dnevne med' 14 in 19 stopinjami C. JUGOSLAVIJA Drugod po naši državi bo pretežno sončno, zjutraj po nekaterih kotlinah megla. IZGLEDI ZA SOBOTO še suho in razmeroma toplo vreme. TEMPERATURE MORJA Piran 18, Senj 15, Rab 18, Lošinj 20, Hercegnovi 20, Bar 20,5 in Ulcinj 18 stopinj C. VREMENSKA SLIKA Slovenijo bo ponoči dosegla oslabljena hladna fronta, ki se pomika proti vzhodu in povzroča v krajih južno od Alp le oblačnost. Za njo se bo nad srednjo Evropo ponovno okrepil greben visokega' zračnega pritiska. Od severozahoda se Alpam približuje hladen zrak. Vreme in temperatura 29. septembra 1977 kraj ob 13. urt vreme stopinj l.j aDiJana Planica Brn k Kredarica Man bor Sl Gradec Celje Novo mesto PortoToi Reka Puij Hvar Dubrovnik Zagreb BeogTad Sarajevo Titograd Skopje Celovec Gradec Dunaj Benetke Milano Genova Munchen Ztificb Rim Pariz Berlin Stockholm Moskva rahlo oblačno poloblačno rahlo oblačno oblačno rahlo oblačno oblačno rahlo oblačno rahlo oblačno poloblačno jasno jasno jasno jasno jasno jasno jasno jasno jasno oblačno dežuje dežuje oblačno oblačno poloblačno oblačno 13 14 13 5 15 14 14 13 15 17 18 20 17 15 13 13 17 14 14 14 16 17 12 7 F. MITTERRAND: Bodice na račun komunistov. Telefoto: UPI vil svoje misli o odločitvi socialistov za strategijo in orodje: združeni levici in skupnem programu vlade. Po njegovih besedah v sporu med KPF in PS ne gre samo za različne poglede na nacionalizacijo gospodarstva, marveč tudi za razhajanje v stališčih do obrambe in varnosti Francije, šel je še dlje, kajti temeljna razlika med komunisti in socialisti sega v leto 1920, »mi pa ne moremo Hišni pripor za Butovo hčerko ISLAMABAD, 29. sept (Reuter) — Pakistanske vojaške oblasti so danes odredile hišni pripor za starejšo hčerko bivšega premiera Zulfikarja Ali Buta, ker je dajala provokativne izjave. Oblasti so opozorile tudi Butovo ženo Nus-rat, ki sedaj namesto moža vodi volilno kampanjo pakistanske narodne stranke, naj neha s pozivanjem na nemire. Plače v OZN niso previsoke ŽENEVA, 29. sept. (UPI) — Uslužbenci, zaposleni na sedežu OZN v Ženevi, so zavrnili ^poročilo mednarodne komisije za uslužbence, ki zahteva, da se njihove plače zmanjšajo za 15 do 19 odstotkov. Okoli 2000 tehnikov in upravnih uslužbencev na sedežu OZN pravi, da je trditev o previsokih plačah neutemeljena in da tisti, ki so sestavljali oceno, niso upoštevali visokih življenjskih stroškov v Ženevi. Ce bo zahteva, da se jim plače zmanjšajo, kljub temu sprejeta, utegnejo tudi stavkati. »Concorde« bo lahko pristajal v New Yorku NEW YORK, 29. sept. (Reuter) — Apelacijsko sodišče ZDA je presodilo, da lahko nadzvočno potniško letalo »Concorde« pristaja na letališču Kennedy pri New Yor-ku. Obenem je sodišče dalo pravico letališkim oblastem, da v bodoče sprejme nove enotne in razumne standarde glede hrupa. v kratkem času popravita tistega, kar je naredila zgodovina«. Mitterrand je s temi besedami opozoril na razdor v socialistični stranki, ki se je na kongresu v Toursu leta G. MARCHAIS: Obtožbe na naslov socialistov. Telefoto: UPI 1920 razbila na današnjo KPF in druge sile, katerih dedinja je današnja socialistična partija. Mitterrand je nekajkrat močno zbodel komuniste, češ da se »spreminjajo v pisarje in notarje ter dajejo v javnost pogovore, ki naj bi veljali za tajne« (ker je »L’Humanite« objavil stenogram izjalovljenega vrha levice) in češ da »nekateri ljudje ne bi smeli izdajati potnih listov, če bi bila levica na oblasti«, (ker ga je »L’Humanite« napadla zaradi njegovega današnjega obiska v Bonnu, se je sestal s Schmidtom *n Brandtom, torej predstavnikoma režima, ki se upira prihodu komunistov na oblast »kjer koli, zlasti pa v državah atlantskega zavezništva«). In kot je Francois Mitterrand pozval Francoze in Francozinje, naj v prid združene levice pomagajo socialistični partiji, tako je tudi Georges Marchais na mitingu v Parizu pozval »ženske in moške naše dežele«, naj podprejo KPF, kajti za uspeh levice je najbolj potrebna »še močnejša komunistična partija«. Pred kakšnimi 30.000 poslušalci je generalni sekretar KPF obtožil socialiste, da »za-vračaj'o« komunistične predloge, da se »obračajo stran od združene levice«, kajti pripravljeni naj bi bili sami vladati, če bi levica zmagala na volitvah (tega Mitterrand res ni zanikal, vendar s pogojem, da komunisti in levi radikali ne bi hoteli v vlado). Skratka, poglavitna partnerja združene levice se gresta dialog gluhih in vse močnejše je prepričanje, da se bo združena levica sprevrgla v preprosto »volilno zavezništvo«, v katerem bo veljalo pravilo »v neslogi je moč«, se pravi, da bo vsak partner ig-ral na svojo karto ter skušal kot edini glasnik levice pritegniti čimveč glasov, čeprav še ni prepozno in je še vedno mogoče presenečenje z »vrnitvami izgubljenih sinov«. Skoraj nesmiselno se sliši, da danes najmočneje veruje v enotnost levice njen najhuj-si nasprotnik Jacques Chirac, ki je na »golističnih parlamentarnih dnevih« zagotovil, da bo »napadal levico pa naj bo združena ali ne«. Tako kot drugi govorniki je tudi Chirac zavrnil »analizo« premiera Barra, ki je tik pred odhodom v SZ dejal, da je kriza levice »temeljito načela politični pejsaž Francije«, kar. naj bi bil namig, da bi stranke večine začele vabiti socialiste v svoj tabor in riniti komuniste »nazaj v geto«, za Chiraca je najvažnejše zapreti pot do oblasti tako komunistom kot socialistom, zlasti še slednjim, ki so za omahljive golistične volilce bolj vabljivi kot komunisti. Seveda to tudi zavrača Giscardovo teorijo o levem centru kot »tretji sili« na francoskem političnem bojišču. STANE IVANC Vesoljsko presenečenje OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, 29. sept. — Pet dni pred dvajseto obletnico izstrelitve prvega sovjetskega sputnika, ki označuje začetek vesoljskega obdobja, in dober mesec dni pred 60. obletnico oktobrske revolucije so na bajkonur-skem raketnem izstrelišču v puščavskem Kazahstanu znova poskrbeli za presenečenje: v krožnico okrog zemlje so poslali znanstveni vesoljski laboratorij »Sa-ljut-6«. Pričakujejo, da mu bo kmalu sledila posadka sovjetskih vesoljcev v »Sojuzu-25«. Laboratorij »Saljut-6« so izstrelili z Bajkonurja davi, zdaj pa kroži okrog zemlje oddaljen največ 275 in najmanj 219 kilometrov. V laboratoriju so številne znanstvene naprave za tehnične in znanstvene raziskave ter eksperimente. Polet spremljajo iz vesoljskega centra v mestu Kaliningradu nedaleč od Moskve ter z raznih opazovalnic na sovjetskem ozemlju in na znanstvenih ladjah v Atlantskem oceanu. Kot poročajo, delujejo vsi sistemi in naprave na laboratoriju. Uradno niso sporočili podatkov o teži in velikosti laboratorija, domnevajo, pa da se ne razlikuje bistveno od prejšnjega »Saljuta-5«. Ta je bil dolg 23 metrov, tehtal pa je 25 ton in je lahko naenkrat sprejel tudi po 6 vesoljcev. V šestih letih je to šesti sovjetski vesoljski laboratorij. Prvega so izstrelili aprila 1971, dve leti pred prvim ameriškim laboratorijem »Skyla'o-l« in je krožil pol leta, od tega poldrugi mesec s posadko šatalov— Jelisejev—Rukavišnikov ter 23 dni s posadko Volkov— Dobrovoljski—Pacajev, ki je med vrnitvijo umrla v vesoljski ladji »Sojuz-11«. »Saljut-2« so izstrelili aprila 1973, letel pa je le mesec dni v avtomatskem režimu. .»Saljut-3« je letel 7 mesecev do januarja 1975, v njem pa sta bila 15 dni Popovič in Artjuhin. »Saljut-4« so izstrelili decembra 1974 in je letel rekordno dolgo, dobri dve leti, v njem pa sta bila najprej 28 dni Gubarjev in Grečko, nato pa 63 dni Kli-muk in Sevastjanov. Njun polet maja 1975 ost.aja še zdaj rekorden v dolžini bivanja. Zadnji laboratorij, »Saljut-5«, so izstrelili junija lani in je letel približno leto dni. V njem sta bila najprej lani poleti 48 dni Volinov in Žolobov, februarja letos pa 18 dni Gorbatko in Glazkov, v »So.juzu-24«. Pred njima, oktobra lani, sta vesoljca Zudov in Roždestven-skij dva dni zaman poskušala izvesti združitev »Soju-za 23« in »Saljuta-5«, ker je prišlo do tehnične napake. Običajno se vesoljska ladja vrste »Sojuz« odpravi proti laboratoriju dan ali dva po njegovi izstrelitvi. Pričakovati je torej, da bodo na Bajkonurju te dni poskrbeli za novo vesoljsko presenečenje — morda še b°I_j spektakularno kot dozdajšnja, ker gre pač za bližino pomembnih datumov: 20. jubilej izstrelitve sputnika, sprejetje nove ustave, 60. obletnica oktobrske revolucije. Vesoljski uspehi so bili za ZSSR od samega začetka ne le znanstvenega, ampak tudi političnega pomena: ko je 4. oktobra 1957 začela »Rdeča luna«, kot so prvemu sputniku rekli na zahodu, oziroma »veseli balon«, kot so mu rekli v ZSSR, oddajati svoj »bip-bip«, so to označili kot konec ameriške tehnične pa tudi politične prevlade v svetu. Morebiti bo podobna težnja prišla do izraza tudi zdaj, ob 20. obletnici — tako da današnjo izstrelitev šestega laboratorija vrste »Saljut« spremljajo številna pričakovanja. TIT DOBERSEK KAIV1 po nadomestne in okrasne dele? !lTRST UL. XXX OTTOBRE 17, TEL. 61-620 CENA — KAKOVOST — IZBIRA AUTOFORNITURE AUTO ŠPORT RACE 2. Cilj: boljša gospodarska rast Praznik občine Kočevje v spomin na zasedanje kočevskega zbora - Letošnje leto gospodarstvo brez izgub - Pomembne investicije - Večja skrb podeželju KOČEVJE, 29. sept. — Občina Kočevje praznuje svoj praznik visako leto 3. oktobra v spomin na zbor odposlancev slovenskega naroda, ki je od 1. do 3. oktobra 1943 zasedal v Kočevju. Pred praznikom smo prosili za razgovor predsednika občinske skupščine inženirja Sava Vovka. — Katere so glavne naloge kočevskega gospodarstva v letošnjem letu in kako jih uresničujete? — V petletnem načrtu smo predvideli hitrejšo gospodar- SAVO VOVK: Do konca leta bomo dosegli za 9,S odstotka večji prihodek. sko rast, kot jo predvideva republika. Za to smo se odločili, da bi se približali povprečnim rezultatom, ki jih dosega republiško gospodarstvo, kajti zdaj še vedno preveč zaostajamo za njim. Lani načrtovanega nismo dosegli, letos pa so rezultati precej boljši. Ocenjujemo, da bomo do konca leta dosegli za 9,6 odstotkov večji celotni prihodek, v industriji pa celo za 12 odstotkov večji kot lani. Zaposlenost v družbenem sektorju bo porastla za 3 odstotke, produktivnost pa za 7. Razveseljivo je, da gospodarstvo skoraj nima izgub, oziroma jih ob koncu leta sploh ne bo imelo, čeprav jih je bilo lani veliko. Združeno KGP, Melamin, Itas in Teksti-lana, ki so glavne nosilke razvoja v občini v glavnem uspešno uresničujejo svoje naloge. Žal pa so osebni dohodki še premalo odvisni od dohodka oziroma rezultatov dela. — Kako se kaže napredek občine v zadnjem letu dni skozi investicije? — V okviru praznovanj občinskega praznika bo Elektro odprlo novo razdelilno transformatorsko postajo 110/20 kV, ki bo omogočala nadalj-ni razvoj gospodarstva. Združeno KGP bo odprlo hlev za 250 krav molznic in farmo za 15.000 prašičev, še letos, predvidoma za dan republike, bodo odprli novi proizvodni dvorani Opreme in Trikona, novo avtobusno postajo v Kočevju, na območju Osilnice pa bodo dokončali gradnjo vaških cest in poti. V gradnji je poslovna stavba podružnice Ljubljanske banke. Prav te dni pospešeno urejajo nekatere krajše odseke re- V Sloveniji je v prvem polletju zaradi začasne nezmožnosti za delo (bolezni in nesreče pri delu) dnevno izostalo z dela 4,64 odstotka zaposlenih, na Gorenjskem pa 4,84 odstotka (v Škofji Loki 4,63 odst.). To pa ne pomeni, da bi lahko bili Škofjelo-čani zadovoljni, kajti v prvem polletju letos so izgubili 712.327 delovnih ur. Lani so v okviru regionalne zdravstvene skupnosti porabili za nadomestila osebnih dohodkov bolnikov 72 milijonov dinarjev. Tudi na škofjeloškem območju letošnji bolniški stalež povzroča skrbi, saj je večje število delavcev bolnih več kot 30 dni, in jim nadomestila za osebne dohodke plačujejo iz blagajne občinske zdravstvene skupnosti. gionalnih cest. V mestu pa krajevna skupnost finansira ureditev križišč in postavitev semaforjev. Na območju Strug in v Vimolju .urejajo vodovode še letos pa jih bodo začeli urejati tudi na območju Osilnice. Ne moremo pa se pohvaliti z gradnjo družbenih stanovanj. Več smo investirali tudi v razne druge komunalne naprave. Med drugim gradimo čistilne naprave za Kočevje. Za izgradnjo centra za usmerjeno izobraževanje pa občani plačujejo samoprispevek. — Kako uresničujete prog ram za izgradnjo manjših industrijskih obratov na podeželju? — Obrate imamo le v Pod-preski oz. Dragarski dolini in Osilnici. Ostala območja so brez njih, zaradi česar se podeželje hitro prazni. V vaseh žive le še stari ljudje. Ce ne bodo podeželska središča V škofjeloški občini je bilo namreč lani 1.653 primerov zavarovancev, ki so jim boleznine plačali iz zdravstvene skupnosti, letos v prvem polletju pa je bilo teh primerov 1.963 z okoli 280.000 plačanimi delovnimi urami. Ce pomnožimo v prvem polletju 712.327 izgubljenih delovnih ur s 50 dinarji, lahko ugotovimo, da je škofjeloško gospodarstvo bilo prikrajšano za 35,6 milijona dinarjev. Med delovnimi organizacijami so seveda občutne razlike. Naj več ji izostanek z dela zaradi bolezni in nesreč pri delu je v dimnikarskem podjetju, v Alpetouru — delovni organizaciji za obnovo avtomobilskih plaščev (14,88 odst.), v žirovskem mizarskem podjetju (12,89 odst.) itd., najmanjši pa v dejavnosti, ki jo označuje pridobivanje rude barvastih kovin, kjer je dosegel izostanek z dela le 0,98 odstotkov. P. POTOČNIK Gozd bo povezan z dolino TRŽIČ — Kot vse kaže, bo končno tudi Gozd, vasica na pobočju Križke gore, ki jo je med vojno okupator do tal požgal, prebivalce pa, ki niso bili v partizanih, preselil, le dobila sodobno cestno povezavo z dolino, kar je dolgoletna želja vaščanov. Skupščina občine Tržič je namreč naročila idejni program za cesto, ki je bil te dni gotov in ga je že obravnaval IS. Gre za rekonstrukcijo približno 3 kilometre dolge sedanje gozdne poti in za njen priključek na cesto v Križah. Š. B. ^ UTn + magazin kmalu dobila obratov, bo podeželje še hitreje propadalo. Zemlja bo ostajala neobdelana, hiše bodo propadale, pa tudi mesto ne bo rmeio potrebnega zaledja. Naš program o izgradnji male industrije oziroma proizvodnih obratov na podeželju se uresničuje prepočasi, zakaj niti domača niti tuja podjetja ne kažejo pravega zanimanja za odpiranje obratov na podeželju. Pa vendar smo tud na tem področju napredovali. Tako se bo te dni začela v Osilnici gradnja proizvodne ha'e za obrat LIV Postojna v Osilnici. Dogovarjamo se tu. di o ustanovitvi proizvodnega obrata v Vas-Fari. — Katere so glavne naloge delovnih kolektivov v sedanjem obdobju? — Predvsem uveljavljanje zakona o združenem delu ki pomeni hkrati tudi uveljavljanje geila, pod umerim j-; ,j-ta 1943 potekal kočevski zbor: »Narod si bo pisal sodbo sam.« M. P. A Občina Kočevje meri 76.580 ha in šteje 17.500 prebivalcev. Po površini je druga največja občina v Sloveniji, hkrati pa najbolj redko naseljena, saj ima le 23 prebivalcev na kvadratni kilometer. Blizu 80 odstotkov prebivalcev živi v Kočevju in vaseh v bližnji okolici. Podeželje je zelo redko naseljeno. Mnoge nekdanje vasi štejejo le še po nekaj prebivalcev ali pa so že popolnoma opuščene. Leta 1931 je štela občina prek 20.000 prebivalcev. Med vojno je padlo okoli 2000 borcev, aktivistov in civilistov. Porušeno in požgano je bilo mesto in nešteto vasi. Kočevska je dala osem narodnih herojev, od katerih so trije še živi. V družbenem sektorju je zaposlenih 7200 delavcev. Po narodnem dohodku na prebivalca je občina na 27. mestu v republiki. žal pa je po odstotku posodobljenih cest v republiki na zadnjem mestu in kaže, da se tega ne bo še tako kmalu znebila. Bogata ustvarjalnost otrok V celjskem muzeju revolucije odprta likovna razstava učencev CELJE, 29. sept. — V muzeju revolucije je te dni odprta zanimiva likovna razstava likovnih del učencev osnovne šole Prve celjske čete iz Celja. Pripravili so jo ob 80-letnici šole, na njej pa zbrali najrazličnejše likovne izdelke — od risb in intarzij do reliefnih in okroglih plastik, ki pričajo o bogatem likovnem ustvarjanju učencev v vseh razredih te šole. Zanimivo razstavo si je ogledalo že zelo veliko Celjanov, akademska slikarka Darinka Lorenčakova pa je o njej dejala, da je to zelo dober in nazoren pregled bogatega likovnega življenja učencev šole Prve celjske čete. Posebej izstopa izredno pester izbor motivov, velika prizadevnost za izpopolnjevanjem barvnih kompozicij, pa tudi mnoge tehnike. I. B. NOVO MESTO — »Sreča na vrvici«: vsako jutro nas menda opozori nanjo radijski spored, ki priporoča kasete. In vendar še ni obrabljena Z njo se je slovenski mladinski film srečno izmotal iz idiličnih pravljičnih sfer do resničnih vprašanj našega časa in mladosti, ki se mora vanj vživeti. Ta čas in njegovo okolje sta opozorilo na urbanistične spomenike, ki si jih z novimi stanovanjskimi naselji postavljamo, obenem pa ne posvečamo prave in primerne skrbi ljudem, ki bodo v njih živeli. Otrokom na primer, ki so ob zaposlenosti staršev toliko bolj osamljeni, toliko bclj hrepeneči po prijateljstvu, ki ga lahko pooseblja tudi velik prevelik kuža. Kavčičev film se odpira v dve smeri — je prijetno spletena zgodbica za otroke in je obenem malce neprijetno svarilo odraslim. Tistim vmes, med otroštvom in odraslostjo, bi priporočili srečanje z ameriškim filmom »Zadnja kinematografska predstava«. Naš rojak, Peter Bog-danovich, se je z njim vživel v miselnost in občutje ameriškega podeželja v začetku šestdesetih let, v čas, ko je televizija načrtovala svoj veliki korak ran j, razbila njegovo patriarhalnost in spodbudila tragična reagiranja. »Zbogom kifeljc« je standardna, kar pomeni dobra francoska kriminalka. KRANJ — Najbrž bo največ obiska požela ameriška »Prerokba«. Čeprav vabi tudi Hitchcock s svojo »Družinsko zaroto« in slavljeni ameriški »Taksist«. Zakaj torej zarotniška »Prerokba«? Vsekakor zato, ker se marljivo trudi ustrezati želji po neznanem, mističnem, m v tej svoji težnji pravzaprav zanemarja svoje možnosti politične in moralne prispodobe sodobne kapitalistične družbe. Edino, kar je vrednega v tej pripovedki o Satanovem sinu, ki so ga podtaknili družini ameriškega diplomata, je patronat, ki ga dobi v Beli hiši. To je svojski odmev ameriške zbeganosti nad Wattergatom in drugimi sorodnimi političnimi aferami zbeganost pa je tolikšna, da se še ni mogla dvigniti nad raven čarovniških štorij. STANKA GODNIČ Izgubljene ure Na Gorenjskem naraščajo boleznina - V škofjeloški občini manj primerov ŠKOFJA LOKA, 29. sept. — Četudi je po podatkih regionalne zdravstvene skupnosti Kranj letos edinole v škofjeloški občini nekoliko zmanjšan izostanek z dela zaradi bolezni in nesreč pri delu — v ostalih štirih gorenjskih občinah je v porastu — so o tem vprašanju razpravljali na sinočnji seji občinske skupščine. Prešibko osebno znanje Kljub razvejanim oblikam marksističnega izobraževanja je v kranjski občini še zapostavljen individualni študij KRANJ, 29. sept. — Z izobraževanjem komunistov smo na Gorenjskem, zlasti v kranjski občini, doisegli pomembne uspehe. Sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, Ludvik Kejžar je kot pomanjkljivost navedel zapostavljanje individualnih oblik izobraževanja s spremljanjem dnevnega tiska in drugih informacij kot tudi le občasnega izobraževanja mladih, novosprejetih komunistov. Nismo še zreli, je poudaril, da bi aktualna družbenopolitična vprašanja marksistično obravnavali kot osnovo za akcijo. Nastop šolanih psov v Lescah LESCE, 29. sept. — Na nogometnem igrišču v Lescah bo v soboto in nedeljo dvanajsto mednarodno tekmovanje šolanih psov, ki ga bo pripravil klub za vzrejo športnih in službenih psov Bled. V soboto bo trajal program od 8. do 16. ure, v nedeljo pa od 8. do 14. ure. Ob 15. uri pa bo zaključni nastop, na katerem se bodo predstavili tekmovalci z izbranim programom, ekipa šole RSNZ iz Ljubljane pa bo prikazala iskanje mamil s pomočjo psov. V. F. Priznanje dosedanjemu ravnatelju MARIBOR — Na pionirski konferenci osnovne šole Prežihov Voranc v Mariboru so se učenci poslovili od svojega ravnatelja Iva Matkoviča, ki odhaja po 21 letih službovanja na tej šoli v zaslužen pokoj. Ob tej priložnosti so se mu zahvalili in izrekli priznanje za njegovo uspešno delo na pedagoškem področ ju. M. K. Naše izobraževanje se namreč bolj ali manj zaustavi pri teoretičnih spoznanjih, ki niso povezana z aktualno družbeno prakso, življenjem. Nekaj razpravljalcev na sinočnji seji občinske konference ZKS Kranj je tudi menilo, da se velikih nalog pri graditvi zapletenih novih družbenih odnosov lotevajo s premalo znanja in zaradi tega tudi neodgovorno. Dosedanje usposabljanje in izobraževanje komunistov v kranjski občini v minulem šolskem letu, so ugodno ocenili. Pripravili so kar 364 oblik družbenega izobraževanja poleg mladinske politične šole. Slušateljev pa je bilo 16.249. Postregli pa so tudi s podatkom o drugih oblikah družbenega izobraževanja v občini, ki Jih je bilo 232, udeležilo pa se jih je 14.337 slušateljev. Sprejeli so tudi novi program marksističnega Izobraževanja in usposabljanja komunistov, ki za razliko od lani zajema bolj aktualne naloge. Te dajejo odgovor na sodobna vprašanja nadaljnjega razvoja družbe in človeka v njej. Razprava o uresničevanju zakona o združenem delu j® poleg ocene, da se skoraj v vseh delovnih sredinah temeljito pripravljajo na uresničitev zadnjega roka, da bodo povsod a prvim Januar- jem prihodnjega leta prešli na delitev dohodka in osebnih dohodkov v skladu z rezultati dela slehernega zaposlenega, zajela tudi nekaj vprašanj, ki jih kaže osvetliti. V šolstvu namreč ugotavljajo, da bi kazalo za posamezne šolske kolektive izdelati enotnejša merila na grajevanja po delu, ker gre pač za enotno dejavnost v republiki. Vprašanje pa je, če lahko uspešno kdo zunaj šolskega kolektiva vrednoti delo slehernega učitelja? Medtem ko se v večini delovnih organizacij dogovarjajo in prepirajo pri ocenjevanju dela posameznikov, bodo to kajpada morali storiti tud: v šolskih kolektivih, čeprav gre za eno najtežjih nalog, ki jih brez zamer — in tega se najbolj bojijo in ogibajo v šolah in tudi ponekod v tovarnah — ne bo moč izpeljati. PETER POTOČNIK Za praznik petih KS po novi cesti Vasi pod Krvavcem so povezane z asfaltom — Prizadevna KS Zalog CERKLJE NA GORENJSKEM, 29. sept. — V nedeljo bodo ob krajevnem prazniku petih krajevnih skupnostih cerkljanskega območja Poženik, Brnik, šenturška gora, Cerklje in Zalog svojemu namenu predali 1700 metrov asfaltirane ceste Komenda—Zalog—Cerklje na odseku občinska meja — Zalog. Tako je pred štirimi leti začeta asfaltna prevleka bila položena od Cerkelj do Zaloga, sedaj pa še proti Komendi. Tako so vasi pod Krvavcem dobile dobro cestno povezavo ne samo proti Cerkljam in Kranju, ampak tudi proti Kamniku. Svojemu namenu pa bodo predali tudi 1880 metrov asfaltirane ceste Zalog—Cerkljanska Dobrava, prihodnje spomlad pa še cesto v Glinje. Vrednost do sedaj opravljenih del v krajevni skupnosti Zalog, ki združuje vasi Zalog, Lahovče, Cerkljanska Dobrava, Glinje in Vopovlje je 230 starih milijonov. Uspešno pa se zbirajo tudi sredstva iz pred dveh let razpisanega samoprispevka. V zadnjih nekaj letih so v krajevni skupnosti Zalog veliko naredili. Zato ima največ zaslug svet krajevne skupnosti, ki ga zelo uspešno vodita predsednik Franc Bohinc in tajnik Stane Janežič. Pred dvemi leti so dobili v Zalogu telefon, začeli z delno regulacijo potoka Pšata, saj je bil od hudih nalivih del vasi vedno poplavljen, sedaj pa so dobili asfaltno prevleko. V načrtu pa imajo že asfaltiranje ceste doGlinj spomladi prihodnje leto, napeljavo telefona v Cerkljansko Dobravo, dokončanje regulacije potokov Pšate in Do-bliča in ureditev cestne povezave Zalog — Vrhovje — Viševca. J. KUHAR Tržne klopi se praznilo Na tržnicah po Sloveniji manjše ponudbe • Nekatere cene »poskočile« LJUBLJANA, 29. gept. — Sobo-čani danes še malo niso bili zadovoljni z izbiro na svoji tržnici, saj je bilo v glavnem mogoče dobiti le papriko po 8 dinarjev, solato po 12, zelje 7; od sadja pa grozdje po 15, hruške 14 in jabolka po 6 dinarjev kilogram. Cene si je zapisal Ivan Gerenčer. Nič bolje ni bilo v Kopru. Bolj ko postaja hladno, manj je izbire, pa tudi branjevk. Danes so zahtevale — kot pravi Dušan Grča — za kilogram paradižnika in pese 8 dinarjev, paprike 14, bučk 20, kumaric 6, čebule In ra-diča 10, krompirja 7, stročjega fižola 16 in endivije prav tako 16 dinarjev. Od sadja so imeli naprodaj smokve po 10 In grozdje po 14 dinarjev kilogram. Sonja Vraz Je bila na ljubljanskem trgu. Stojnic z zelenjavo j« bilo manj kot navadno, izbira pa je bila kljub temu dokaj dobra. Lepo endivijo je moč dobiti po 10 dinarjev, 2 ali 4 din več stane glavnati radič, cena lepe cvetače je poskočila od 34 kar na 30 dinarjev, luščen! sveži fižol prodajajo po dobrih 30 din, kumare po 7 in 8, dovolj je še paprike po 7 In 8 dinarjev, paradižniku pa so prodajalci dvignili ceno celo na 10 in 12 dinarjev za kilogram. Tud! sadje ne manjka. Za kilo grozdja je treba odšteti od 12 do 18 dinarjev, sliv od 8 do 12, jabolk 6 do 10, smokev 20, banan 10. hrušk od 12 do 16 dinarjev kilogram. Majda Strne pravi, da tudi mariborska tržnica ni bila danes najbolje založena. Nekaj cen: solata je naprodaj od 8 do 20 din, radič je po 10 din kilogram, zelje 6, paradižnik od 6 do 10, paprika 7, čebula 10 In česen po 50 dinarjev kila. Dovolj je kostanja, ki je nanrodaj od 10 do 15 dinarjev kilogram. Jabolka so od 7 do 9 din. slive 14, hruške 10. Manjša ponudba gob je dvignila tudi ceno — za kilo jurčkov je bilo treba odšteti kar 130 dinarjev- Peter Romanič je pohvalil novomeško »Dolenjko«, Id na živilskem trmi prodaja ozimnico: jabolka od 4,80 do 6.40 dinarjev, krompir po 3 in čebulo po 6 dinarjev kilogram. Blago pripeljejo tud! na dom. Drugi stalni prodajalci na trgu pa trmasto drže visoke cene: za Jabolka zahtevalo 10 dinarjev, hruške 16, čebulo 12, papriko 6, breskve 22, ohrovt 16. zelje 6 in grozdje od 13 do 14 dinarjev kilogram. Se pogled v Celje, odkoder poroča Ivica Burnik, da so prodajali danes fižol v zrnju po 20 dinarjev, krompir po 6. Čebulo od 8 do 10, zelje po 4, paradižnik 5, papriko od 5 do 7, špinačo po 30 din, solato od 10 do 12 dinarjev kilogram. Od 13 do 15 din Je treba odšteti za kilogram hrušk, jabolka so od 5 do 8 din, grozdje od 13 do 17, slive od 15 do 20. Premostitveni kredit za lekarno Radovljičani pet let čakajo na novo lekarno — 900.000 dinarjev pomoči RADOVLJICA, 29. sept. — O tein, da je Radovljici potrebna nova lekarna, so tekli prvi razgovori že pred petimi leti. Ideja pa je začela kazati prve trdne obrise ob koncu lanskega leta, ko je začelo gradbeno podjetje Gorenje s prvimi deli za novo lekarno, ki stoji poleg zdravstvenega doma. če bi šlo vse po načrtih, bi občani lahko kupovali zdravila v novi lekarni že v začetku avgusta za občinski praznik, vendar se to ni zgodilo. Vse etape del so potekale v skladu s časovnim planom do 1. junija, ko je izvajalec opozoril na težave zaradi zamude pri dostavi detajlnih načrtov za notranjo opremo. Pa tudi zagotovljenega denarja ni bilo. Doslej je bilo opravljenih za okoli 3,462.000 dinarjev del, poleg tega pa potrebujejo še 213.000 tisoč dinarjev za ureditev parkirišča, 40.000 dinarjev pa bo prispevala TOZD Zdravstvena enota Radovljica, 53.000 za prispevek za ceste in po oceni za nabavo opreme 900.000 dinarjev. Da bi delo v novi lekarni čimpirej zaživelo, republiški sanitarni inšpektorat je namreč že podaljšal odlok o zaprtju sedanje lekarne, je izvršni svet občinske skupščine na svoji zadnji seji sklenil, da bo dal 900.000 dinarjev premostitvenega kredita. '?ri tem pa je opozoril, da se je treba na vsako novo investicijo temeljito pripraviti. Kljub slabim izkušnjam v preteklosti tudi sedaj stvari niti finančno niti projektno Mladi Tržičani v pomoč KS niso bile urejene. V. FELC TRŽIČ — Tržiška mladina je pripravila letos že več lokalnih delovnih akcij v posameznih krajevnih skupnostih, za katere so smatrali, da najbolj potrebujejo pomoči. Žal je bila na nekaterih akcijah udeležba slaba, kar pa verjetno ni odraz nepripravljenosti mladih za delo, ampak prej slabega organizacijskega pristopa. To vprašanje je obravnaval center za delovne akcije pri občinski konferenci ZSMS, ki je izvolil tudi novo vodstvo delovne brigade in se dogovoril za nove konkretne akcije. S. B. SAMO ŠE BANKINE — V nedeljo bo odprta 1700 metrov dolga asfaltirana cesta Komenda—Zalog—Cerklje. Zdaj urejajo bankine (na sliki ob cesti v Zalogu) in vse bo nared. Foto: J. Kuhar Spet vsak po svoji poti Ločitev v tekstilnem centru — Kranjske zlepljenke: šole in tovarne ni več — Tri samostojne organizacije KRANJ, 29. sept. — Leta 1973 so kranjski tekstilni center registrirali kot izobraževalno in proizvajalno organizacijo s tremi tozdi: šolski center za tekstilno in obutveno stroko, center za funkcionalno izobraževanje in preučevanje proizvodnje in kot TOZD tekstilne tovarne Zvezda. Pred dnevi so se po odločitvi zaposlenih v vseh treh tozdih ločile enovite delovne organizacije na tri samostojne. Do tako imenovane »zlep-ljenk«e, torej dosedanjega tekstilnega centra, je prišlo že leta 1961, ko se je k takratni srednji tekstilni šoli priključila tekstilna tovarna Zvezda. Ta sedaj zaposluje 165 ljudi, izdelujejo pa lepljive »medvloge«, kot strokovno pravijo svojemu izdelku za potrebe konfekcijske in obutvene industrije. K tej delovni organizaciji se je še leta 1966 priključil zvezni center za izobraževanje inštruktorjev tekstilne stroke, ki sedaj zaposluje 13 ljudi. V času vsesplošnih prizadevanj za povezovanje delovnih organizacij je kajpada ločevanje obstoječih na več samostojnih enot, navzven dokaj nerazumljivo dejanje. Toda kranjska svojevrstna organizacija, kot so ugotovili ob izidu zakona o združenem delu, nima podlage za obstoj in delovanje, ker v skladu s 346. členom zakona, dejavnosti vseh treh tozdov v ničemer niso povezane. Zato so se že poleti delavci tekstilnega centra odločili za ustanovitev treh samostojnih delovnih organizacij, pred dnevi pa so z vpisom v sodni register opravili še zadnjo formalnost. Tako so iz tekstilnega centra nastale tri delovne organizacije: tekstilna tovarna Zvezda, tekstilni in obutveni center, ta zaposluje 66 učiteljev in drugo šolsko osebje, srednjo tekstilno in čevljarsko, poklicno tekstilno in čevljarsko pa obiskuje 750 dijakov — ter delovno organizacijo zvezni tekstilni center, ki bo še naprej opravljal servisno vlogo (za tekstilno industrijo). PETER POTOČNIK IMV-RENAULT 4 TL SPECIAL Praktičen. Ekonomičen. Minimalna poraba. Maksimalne možnosti. Prtljažni prostor do 1185dm3. Prostornina motorja 845 cm3. 34 km (DIN). IZKORISTITE UGODNEJŠO MOŽNOST NAKUPA ZA DEVIZNA SREDSTVA IZ POVEČANE PROIZVODNJE VOZIL NAMENJENE DEVIZNI PRODAJI Za vse Informacije se obrnite na poslovalnice IMV: LJUBLJANA, TITOVA 172-a TEL. 061 343-485, 343-471 MARIBOR, GRAJSKI TRG 8 TEL. 062 27-371 NOVO MESTO, ZAGREBŠKA 10 TEL. 068 23-311, 21-770 inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo ITIESTO Zadnje vesti t Koroški Slovenci zavrnili _ Wagnerjeve trditve CELOVEC, 29. sept. — Skupina slovenskih novinarjev, fci Je bila na Koroškem v gosteh pri avstrijSko-jugoslovanski družbi »Slovenija—Koroška«, je danes končala svoj tridnevni obisk. Slovenski novinarji so se dopoldne srečali s predsednikoma osrednjih arganiaacdj koroških Slovencev dr. Francijem Zwitterjem in dr. Matevžem Grilcom. Oba :No venska voditelja sta odločno zavrnila trditve deželnega glavarja Leopolda Wagnerja, da je 7. člen avstrijske državne pogodbe v letu 1977 »v celoti izpolnjen« in njegovo stali-Sče proglasila za nevzdržno: nasprotno, sedmojulijska zakonodaja pomeni revizijo državne pogodbe. Predstavniki koroških Slovencev so tudi zavrnili Wagnerjevo trditev, da manjšinski organizaciji no kažeta pripravljenosti na pogajanja. Slovenski novinarji so se danes srečali tudi s krajevnimi predstavniki slovenskih organizacij v vobštajnu. Današnji koroški tisk obširno poroča o včerajšnjem dve-inpolumem pogovoru slovenskih novinarjev z deželnim glavarjem Wagnerjem, pri čemer — kakor Je bilo pričakovati — predvsem ponavlja Wagnerjeve trditve o »dokončni rešitvi manjšinskega vprašanja«. M. S. Skupščina svetovne banke v Beogradu WASHINGTON, 29. sept. (Tanjug) — V jugoslovanskem glavnem mestu bo prihodnje leto letna skupščina mednarodnega monetarnega sklada in svetovne banke. Dokončen sklep o tem, da bo Beograd gostitelj 5.000 izvedencev in strokovnjakov, finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank 1z 131 držav, članic monetarnega sklada, bodo sprejeli v petek, ob koncu letošnjega zasedanja. Gotovo pa Je že, da je na spisku mest, ki so ponudila svoje gostoljubje naslednji letni skupščini teh dveh svetovnih monetarno -finančnih ustanov, ostal samo Beograd. Avstrija zapira vrata tujim delavcem DUNAJ, 29. sept. (Tanjug) — Deželni urad za delo v Vorarlbergu jo nehal izdajati nova dovoljenja za delo tujim delavcem. Ta ukrep pojasnjujejo s kritičnim položajem v tekstilni industriji te pokrajine, saj so nekatera tovarne že napovedale, da bodo odpustile oziroma nehale zaposlovati novo delovno silo. Uradom za delo so dali tudi navodila, naj ne podaljšujejo dovoljenj za delo za določen čas. Dovoljenj za delo ne bodo izdajali tistim delavcem iz Jugoslavije, ki se niso vrnili na delo več kot trt mesece, od družinskih članov pa bodo dobili dovoljenja samo tisti, ki letos obiskujejo šolo. To so prvi ukrepi proti zaposlovanju tuje delovne sile po nedavni izjavi kanclerja Kretskega, da bodo namesto tuje delovne sile zaposlovali predvsem domačo. Sekou Toure zahteva Izročitev napadalcev PARIZ, 29. sept. (UPI, APP) — Predsednik LR Gvineje Sekou Toure je danes v izjavi po radiu Conakry zahteval izročitev 50 napadalcev, ki so včeraj vdrli v gvinejsko veleposlaništvo v Parizu ter prizadejali konzulu Abdulaju NTDauju poškodbe, zaradi katerih se mora zdraviti v bolnišnici. Kot Je danes izjavil veleposlanik LR Gvineje v Franciji Seydou Kelta, se je ta napad nasprotnikov vlade predsednika Sekou Toureja zgodil »na dan zgodovinskega ,ne’ francoski skupnosti, cilj incidenta pa je skrhati dobre odnose med Francijo in Gvinejo«. PA ŠE TO VSESTRANSKA OBVEŠČENOST — V Beogradu sta včeraj komisij a za življenjski standard zveze sindikatov Jugoslavije tn zvezni izvršni svet razpravljala o letošnji politiki cen. O tem poročamo na 2. strani. Nerodno je le to, da so ob tem na seji komisije prevladali pesimistični, na seji ZIS pa optimistični razpoloženjski odtenki. Slovenska delegacija v SAP Kosovo Pogovarjala se bo o načrtih za nadaljnje gospodarsko sodelovanje LJUBLJANA, 30. sept. — Danes je odpotovala v Prištino delegacija izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, ki jo vodi podpredsednik Zvone Dragan, na razgovor s predstavniki izvršnega sveta in gospodarskih organizacij SAT Kosovo. V delegaciji so tudi predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije In Ljubljanske banke. Skupaj a delegacijo je odpotoval tudi namestnik sekretarja izvršnega komiteja predsedstva CK ZK Slovenije Vlado Janžlč, ki se bo pogovarjal v pokrajinskem komiteju ZK Kosovo. V zadnjih letih se je sodelovanje na gospodarskem področju med SR Slovenijo in SAP Kosovo zelo pospešilo, tako da ima vrsta organizacij združenega dela že razvite raznovrstne oblike sodelovanja. Veliko pa je načrtov za razširitev tega sodelovanja. s tega izhodišča bosta delegaciji obeh izvršnih svetov in gospodarskih zbornic proučili nekatera odprta vprašanja in predloge ter prispevali k pospešitvi sklepanja dogovorov o sodelovanju organizacij združenega dela. Tako je v načrtu graditev skupne blagovne hiše v Prištini, tovarna elektromotorjev in črpalk za pomivalne in pralne stroje, tovarna jeklenih kan. štrukelj, pridobitev novih 3000 hektarjev vinogradov itd. Temeljna oblika sodelovanja je združevanje sredstev in dela med organizacijami združenega dela na podlagi dohodkovnih odnosov. Zato bo predmet razgovorov v okviru združevanja sredstev tudi angažiranje 20 odstotkov dela sredstev, ki se samoupravno združujejo za hitrejši razvoj manj razvitih republik in pokrajin. Prav tako bosta delegaciji obravnavali vprašanje preobrazbe bank na novih sistemskih osnovah in izmenjali mnenja o tekočih gospodarskih gibanjih. Razgovori obeh delegacij pomenijo nadaljevanje spoznavanja obojestranskih razmer, interesov in možnosti ter bode prispevali k nadaljnji poglobitvi sodelovanja med SR Slovenijo in SAP Kosovo. Po Helsinkih prva resna preizkušnja Tiskovna konferenca v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve: obiski, KVSE in druga mednarodna srečanja BEOGRAD, 29. sept. (Tanjug) — Obisk panamskega voditelja Omarja Torriosa ter generalnega sekretarja KP Italije Enrica Berlinguerja, nadaljevanje beograjskega sestanka KVSE In še nekaj aktualnih vprašanj, to so bile osrednje točke redne tiskovne konference, ki jo je vodil predstavnik za tisk v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve Mirko Kalezič. OGLEDALO Ogroženo tržišče M. Cemovič na skupščini mednarodne banke: Nepravičen položaj držav v razvoju škoduje svetovni enotnosti V7ASHINGTON, 29. sept. (Tanjug) — Zvezni sekretar za finance Momčilo Cemovič je včeraj govoril na redni skupščini mednarodne banke In mednarodnega monetarnega sklada, ki ta teden poteka v Washingtonu. Cemovič je bil mnenja, da nas trenutna svetovna gospodarska situacija ne more navdajati z optimizmom, ker jo ves čas tarejo težave. Nezaposlenost, inflacija, protekcionizem v trgovini in podobno najbolj prizadevajo države v razvoju. Plačilnobilančni primanjkljaji držav v razvoju so zelo visoki in v številnih državah povzročajo preveliko zadolženost, ki ogroža tako možnosti njihovega razvoja kot svetovni finančni sistem v celoti. »Po našem mnenju,« je dejal Cemovič, »so korenine tega nevarnega stanja v sedanjem sistemu mednarodnih gospodarskih odnosov. Gospodarski napredek v svetu prihaja čedalje bolj navzkriž z blokovsko razdelitvijo, s čedalje hujšimi posledicami neznanske koncentracije gospodarske moči samo v nekaterih državah ter revščino večine držav v razvoju. Takšen nepravičen položaj držav v razvoju v mednarodnih gospodarskih odnosih ogroža enotnost svetovnega trga, ki je tako zelo pomembna za rast svetovnega gospodarstva.« Cemovič Je ugotovil, da Je mednarodna banka tudi lani razširila svojo dejavnost in dejal, da bi nadaljnje izboljšanje pogojev za posojila in iskanje novih oblik finančnega sodelovanja prispevalo k še močnejši uveljavitvi poglavitne vloge banke — pospešenemu napredku držav v razvoju. »še posebej bi rad poudaril, da Jugoslavija podpira splošno povečanje kapitala svetovne banke, ki je trenutno pomembna finančna institucija za prenos sredstev iz razvitih v države v razvoju. Splošno povečanje kapitala mednarodne banke je nujno potrebno, sredstva se morajo povečati v precejšnji meri in omogočiti vsaj se- demodstotno letno realno rast posojil«. Ob koncu Je Cemovič dejal: »Dovolite mi, da na tem srečanju poudarim pomen sklepov o bodočem gospodarskem sodelovanju med neuvrščenimi in drugimi državami v razvoju, ki so bili sprejeti na peti konferenci neuvrščenih držav v Colom-bu. Pričakujemo, da bosta mednarodna banka in mednarodni monetarni sklad podprla to sodelovanje s svojimi sklepi in politiko. Vselej smo podpirali in se zavzemali za konstruktiven dialog med razvitimi in državami v razvoju. Vendar pa sodimo, da je moč okrepiti načela in vzdušje pogajanj in se izogniti neželenim sporom le, če bomo dosegli konkretne rezultate pri vzpostavljanju enakopravnih mednarodnih gospodarskih odnosov.« Momčilo Cemovič je sinoči odpotoval iz Washingtona v Beograd, jugoslovansko delegacijo na skupščini pa bo vnaprej vodil guverner Narodne banke SFRJ Ksente Bogoev. • Za odnose med Jugoslavijo in Panamo je značilna izredno visoka stopnja prijateljstva in razumevanja in obisk predsednika vlade republike Paname, poveljnika nacionalne garde brigadnega generala Omarja Torrijosa bo ugodna priložnost za vsestransko izmenjavo mnenj o nekaterih vprašanjih mednarodnih odnosov in dvostranskega sodelovanja, ki se sicer uspešno razvija in poglablja na številnih področjih. Mirko Kalezič je še posebej poudaril uspešno sodelovanje med državama v okviru gibanja neuvrščenosti. Dejal je, da bo ena pomembnih tem jugoslovansko-panamsklh pogovorov vsekakor tudi pred kratkim podpisani sporazum o Panamskem prekopu. Po oceni zveznega sekretariata za zunanje zadeve bodo obisk predsednika Torrijosa in pogovori, ki bodo teku ob tej priložnosti, brez dvoma prispevali k nadaljnji krepitvi in poglobitvi odnosov in medsebojnih stikov med neuvrščenima in prijateljskima državama. • Tudi obisk generalnega sekretarja italijanske komunistične partijo Berlinguerja je odraz uspešnega sodelovanja in iskrenih odnosv med ZKJ In KPI, je dejal Mirko Kalezič, ko je komentiral napovedani obisk generalnega sekretarja KPI v Jugoslaviji. Obisk sodi v redno in običajno izmenjavo mnenj na visoki ravni, je poudaril Kalezič, in Berlinguor bo s predsednikom Titom izmenjal mnenja o svetovni gibanjih, mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju ter o nadaljnjem razvoju odnosov med partijama. Generalni sekretar KPI se bo pogovarjal tudi z drugimi visokimi funkcionarji ZKJ. • Pričakujemo, da bo beograjski sestanek KVSE po zaslugi prizadevanj vseh delegacij, torej tudi jugoslovanske, uspešno opravil naloge, ki jih narekuje sklepna listina konference o evropski varnosti in sodelovanju. Tako naj bi bil ta sestanek nova in pomembna spodbuda nadaljnji krepitvi varnosti in sodelovanja v Evropi, je dejal Mirko Kalezič v odgovoru na eno izmed vprašanj v zvezi z začetkom jesenskega zasedanja KVSE. Evropska in širša mednarodna javnost se izredno zanima za to prvo multilateralno srečanje predstavnikov 35 držav Iz Evrope, ZDA in Kanade. Dve leti po konferenci v Helsinkih je to prva resna preizkušnja možnosti razširitve in pospešitve medevropskega sodelovanja in popuščanja v sedanjih dokaj zamotanih mednarodnih okoliščinah. Prepričani smo, je dejal predstavnik ZSZZ, da se upi v pozitiven potek in izid tega političnega srečanja ne bodo izjalovili. Ko so ga vprašali, ali so države udeleženke sporočile, kakšna bo sestava in vodstvo njihovih delegacij, ter kdo bo vodil jugoslovansko delegacijo na KVSE, je Kalezič dejal, da je večina držav te podatke že sporočila izvršnemu sekretariatu beograjskega sestanka. Za vodjo jugoslovanske delegacije so določili Milorada Pe-šiča, veleposlanika v ZSZZ, v delegaciji pa bo več funkcionarjev ZSZZ in drugih ustanov. Formalno otvoritev beograjskega sestanka so po sklepu pripravljalnega sestanka zaupali gostitelju srečanja. Udeležence bo na slovesni seji v imenu SFRJ kot države gostiteljice pozdravil podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Mlnič. 0 V New Delhiju bo od 3. do 6. oktobra letos sestanek glavnih koordinatorjev Jugoslavije, Indije In Egipta za tripartitno gospodarsko sodelovanje in razvoj. V odgovoru na eno izmed vprašanj o tem srečanju je Mirko Kalezič dejal, da so ta sestanek sklicali na podlagi priporočil četrtega ministrskega sestanka za tripartitno gospodarsko sodelovanje in razvoj, ki je bil v Kairu maja lani. Gromikovo pismo VValdheimu OZN na] razpravlja o detentu in odvrnitvi jedrske vojne NEW YORK, 29. sept. (TASS) — Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko je včeraj v pismu generalnemu sekretarju OZN Kurtu Wald-heimu zahteval, da na 32. zasedanju generalne skupščine OZN razpravljajo o detentu in odvrnitvi jedrske vojne. Gromikovo pismo je priloženo »osnutku deklaracije« o krepitvi in širjenju popuščanja napetosti v mednarodnih odnosih ter »osnutku resolucije« o odvrnitvi morebitne jedrske vojne. »Jasno je, da r sedanjih razmerah ni nobene pametne alternative politiki detenta,« je rečeno v pismu. V njem Gromiko poudarja, da so bili v zadnjih nekaj letih storjeni »bistveni koraki, s katerimi naj bi preprečili širjenje jedrskega oboroževanja in odvrniti novo vojno«. Gromiko opozarja na žarišča krize na Bližnjem vzhodu ter na nevarno napetost na Cipru, prav tako pa tudi na kolonializem in rasizem v Južni Afriki, ki nič manj ne ogrožata svetovnega miru. Neenakost ter diskriminacija v gospodarskih odnosih sta prav tako ovira na poti do normalizacije razmer na svetu. Gromiko pripominja, da bi morala OZN pripomoči k ublažitvi mednarodne napetosti. »Vse države, zlasti pa tiste, ki imajo atomsko orožje, morajo na pogajanjih sprejeti dodatne ukrepe, da bi preprečili morebitno atomsko vojno, dosegli popolno in splošno prepoved jedrskih poskusov in zmanjšali atomsko oboroževanje.« Velika ideja brez etike ni nobena ideja. JUS KOZAK Družbene ideje niso rezultat plemenitih krikov vosameznikov, temveč kristali družbene psihologije. VESELIN MASLESA V0- od- če VODA V JEZERIH Vsa sladkovodna jezera na svetu imajo površino 850 tisoč kv. km, v njih pa Je 125.000 kub. km de, kar je okoli 0,009 stotka vode na Zemlji, upoštevamo seveda morja. Največje sladkovodno jezero po množini vode je Bajkalsko jezero, ki vsebuje 26.000 kub. km vode, kar je za 1200 kub. km več kot je ima vseh pet najvejčih jezer Severne Amerike skupaj. Največ vode imajo sladkovodna afriška jezera, namreč 33.300 kub. km ali 29 odstotkov vse sladke vode na svetu, medtem ko imajo azijska jezera le 20 odst. sladke vode, skoraj vsa ta množina pa gre na račun Bajkalskega jezera. Velika Jezera na drugih kontinentih (Evropi, Južni Ameriki in Avstraliji) imajo skupaj komaj 3000 kub. km vode ali le 2 odstotka vse sladke vode. Slana jezera merijo 220 tisoč kv. km, vsebujejo pa 104.000 kub. km vode (0,008 odst. vse vode na Zemlji). Vremenska napoved Meteorološkega zavoda SR Slovenije Prognostična karta za 30. september 1977 ob 7. url SLOVENIJA JUGOSLAVIJA Precej sončno bo, naj- Drugod po naši državi nižje nočne temperature bo pretežno sončno, zjut-Pri- raj po nekaterih kotlinah bodo med 4 in 8, v morju 10, najvišje dnevne med 14 in 19 stopinjami C. I ZGLEDI ZA SOBOTO Se suho in toplo vreme. razmeroma megla. TEMPERATURE MORJA Piran 18, Senj 18, Rab 18, Lošinj 20, Hercegnovi 20, Bar 20,5 in Ulcinj 18 stopinj C. VREMENSKA SUKA Slovenijo bo ponoči dosegla oslabljena hladna fronta, ki se pomika proti vzhodu ln povzroča v krajih južno od Alp le oblačnost. Za njo se bo nad srednjo Evropo ponovno okrepil greben visokega zračnega pritiska. Od severozahoda se Alpam približuje hladen zrak. Vreme in temperatura K. septembra 1977 ob IS. urt vreme ■topih] L.ju.Oijana Planica Srn k Kj-eilanca Man bar Sl. Gradec Celje Novo mesto Portorož Reica Pulj Hvar Dubrovnik Zagreb Beograd Sarajevo ntograd Skopje Celovec Gradec Dunaj Benetke Milano Genova Mtinchen ZUricb Rim Pari* Berlin Stockholm Moskve rahlo oblačno 16 poloblačno 14 raihlo oblačno 13 oblačno 6 rahlo oblačno 15 oblačno 14 raihlo oblačno 14 rahlo oblačno 13 poloblačno 15 jasno 17 jasno 18 jasno 20 jasno 17 jasno jasno 15 13 jasno 13 17 14 oblačno 15 deftuj# 14 diežujo 14 oblačno 16 oblačno 17 poloblačno 12 oblačno T »Glavni koordinatorji treh držav,« je pristavil, »bodo na prihodnjem sestanku v New Delhiju proučili dosedanjo stopnjo razvoja gospodarskega sodelovanja na področju trgovine, industrijskega sodelovanja in kooperacije, tehnologije, znanosti in na drugih področjih ter možnosti za nadaljnjo pospešitev sodelovanja mod tremi državami. Obravnavali bodo tudi dnevni red in določili datum petega sestanka ministrov za tripartitno sodelovanje.« • Ko je spregovoril o poteku priprav na konferenco radiodifuznih organizacij neuvrščenih držav, je Kalezič dejal, da bo to srečanje v Sarajevu od 27. do 30. oktobra letos, v skladu s programom, Id Je bil sprejet na sestanku ministrov za informacije neuvrščenih držav lota 1976 v New Delhiju. Ta program so potrdili tudi na peti konferenci neuvrščanih v Colombu. H€LAVWiCA 3AKA ""-1 Tokrat sva jo še kar dobro odnesla! Prejšnji teden sva za isto popravilo plačala petindvajset Jurjev več! O. REISINGER, VJesnlk »Dialog gluhih" v levici Mitterrandove in Marchaisove izjave ne napovedujejo sporazuma med socialisti in komunisti - Obsodbe na obeh straneh - Razhajanja tudi glede obrambe OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA PARIZ, 29. sept. — Socialisti In komunisti vztrajajo ▼ protislovnem stališču, zaradi kate-rf.K“ se raz»nerje v francoski levici vse bolj spreminja v dialog gluhih. Prvi sekretar soci-alisticne partije Francois Mitterrand in generalni sekretar KP Francije Georges Marchais sta sinoči tako rekoč po stari navadi zatrdila, da sta njuni stranki zvesti združeni levici in pripravljeni doseči medsebojno soglasje, toda njune druge manj načelne izjave kažejo vodstvi1stranki aktualizaciji sLp^vŠtga pr^“’ '* med Levica je bila sinoči spet v središču francoske politične aktualnosti. Prva poteza Je pripadla Francoisu Mitter-randu, M Je priredil tiskovno konferenco, na kateri je pono- v kratkem času popravita tistega, kar je naredila zgodovina«. Mitterrand je s temi besedami opozoril na razdor v socialistični stranki, lci se je na kongresu v Toursu leta F. MITTERRAND: Bodice na račun komunistov. Telefoto: UPI vil svoje misli o odločitvi socialistov za strategijo in orodje: združeni levici In skupnem programu vlade. Po njegovih besedah v sporu med KPF in PS ne gre samo za različne poglede na nacionalizacijo gospodarstva, marveč tudi za razhajanje v stališčih do obrambe in varnosti Francije. Sel je še dlje, kajti temeljna razlika med komunisti in socialisti sega v leto 1920, »mi pa ne moremo Nova izraelska naselja? JERUZALEM, 29. sept. (AP) — Enajst skupin pripadnikov izraelske ekstremistične desničarske skupine »Guš Emu-nim« je zasedlo vojaško taborišče na okupiranem zahodnem bregu reke Jordana. Kakor pravijo, bodo prihodnji mesec tam zgradili stalna naselja. Plače v OZN niso previsoke ŽENEVA, 29. sept. (UPI) — Uslužbenci, zaposleni na sedežu OZN v Ženevi, so zavrnili poročilo mednarodne komisije za uslužbence, ki zahteva, da se njihove plače zmanjšajo za 15 do 19 odstotkov. Okoli 2000 tehnikov in upravnih uslužbencev na sedežu OZN pravi, da je trditev o previsokih plačah neutemeljena ln da tisti, ki so sestavljali oceno, niso upoštevali visokih življenjskih stroškov v Ženevi. Ce bo zahteva, da se j!im plače zmanjšajo, kljub temu sprejeta, utegnejo tudi stavkati. KP SZ ima 16 milijonov članov MOSKVA, 29. sept. (TASS) — Po podatkih, ki j lih objavlja partijski list »Komunist«, je imela KP SZ 1. julija letos več kot 16 milijonov članov. Na delavce v mestih pride 42 odstotkov partijskega članstva, na kmete pa 13,6 odst. NajšteviLneje so v partiji zastopani znanstveniki, inženirji!, profesorji, zdravniki in drugi strokovnjaki (44 odstotkov). G. MARCHAIS: Obtožbe na naslov socialistov. Telefoto: UPI 1920 razbila na današnjo KPF in druge sile, katerih dedinja je današnja socialistična partija. Mitterrand je nekajkrat močno zbodel komuniste, češ da se »spreminjajo v pisarje in notarje ter dajejo v javnost pogovore, ki naj hi veljali za tajne« (ker je »L’Humanite« objavil stenogram izjalovljenega vrha levice) in češ da »nekateri ljudje ne bi smeli izdajati potnih listov, če bi bila levica na oblasti«, (ker ga je »L’Humanite« napadla zaradi njegovega današnjega obiska v Bonnu, kjer se je sestal s Schmidtom in Brandtom, torej predstavnikoma režima, ki se upira prihodu komunistov na oblast »kjer koli, zlasti pa v državah atlantskega zavezništva«). In kot je Francois Mitterrand pozval Francoze in Francozinje, naj v prid združene levice pomagajo socialistični partiji, tako Je tudi Georges Marchais na mitingu v Parizu pozval »ženske in moške naše dežele«, naj podprejo KPF, kajti za uspeh levice je najbolj potrebna »še močnejša komunistična partija«. Pred kakšnimi 30.000 poslušalci je generalni sekretar KPF obtožil socialiste, da »zavračajo« komunistične predloge, da se »obračajo stran od združene levice«, kajti pripravljeni naj bi bili sami vladati, če bi levica zmagala na volitvah (tega Mitterrand res ni zanikal, vendar s pogojem, da komunisti in levi radikali ne bi hoteli v vlado). Skratka, poglavitna partnerja združene levice se gresta dialog gluhih in vse močnejše je prepričanje, da se bo združena levica sprevrgla v preprosto »volilno zavezništvo«, v katerem bo veljalo pravilo »v neslogi je moč«, se pravi, da bo vsak partner igral na svojo karto ter skušal kot edini glasnik levice pritegniti čimveč glasov, čeprav še ni prepozno in je še vedno mogoče presenečenje z »vrnitvami izgubljenih sinov«. Skoraj nesmiselno se sliši, da danes najmočneje veruje v enotnost levice njen najhuj-šd nasprotnik Jacques Chirac, ki je na »goldstičnih parlamentarnih dnevih« zagotovil, da bo »napadal levico pa naj bo združena ali no«. Tako kot drugi govorniki je tudi Chirac zavrnil »analizo« premiera Barra, ki je tik pred odhodom v SZ dejal, da je kriza levice »temeljito načela politični pejsaž Francije«, kar naj bi bil namig, da bi strart-ke večine začele vabiti socialiste v svoj tabor in riniti komuniste »nazaj v geto«, za Chiraca je najvažnejše zapreti pot do oblasti tako komunistom kot socialistom, zlasti še slednjim, ki so za omahljive golistične volilce bolj vabljivi kot komunisti. Seve-da to tudi zavrača Giscardovo teorijo o levem centru kot »tretji sili« na francoskem političnem bojišču. STANE IVANO Vesoljska presenečenje OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, 29. sept. — Pet dni pred dvajseto obletnico izstrelitve prvega sovjetskega sputnika, ki označuje začetek vesoljskega obdobja, in dober mesec dni pred 60. obletnioo oktobrske revolucije so na bajkonur-skem raketnem izstrelišču v puščavskem Kazahstanu znova poskrbeli za presenečenje: v krožnico okrog zemlje so poslali znanstveni vesoljski laboratorij »Sa-ljut-6«. Pričakujejo, da mu bo kmalu sledila posadka sovjetskih vesoljcev v »Sojuzu-25«. Laboratorij »Saljut-6« so izstrelili s Bajkonurja davi, zdaj pa kroži okrog zemlje oddaljen največ 275 in najmanj 219 kilometrov. V laboratoriju so številne znanstvene naprave za tehnične in znanstvene raziskave ter eksperimente. Polet spremljajo iz vesoljskega centra v mestu Kaliningradu nedaleč od Moskve ter z raznih opazovalnic na sovjetskem ozemlju in na znanstvenih ladjah v Atlantskem oceanu. Kot poročajo, delujejo vsi sistemi in naprave na laboratoriju. Uradno niso sporočili podatkov o teži ln velikosti laboratorija, domnevajo, pa da se ne razlikuje bistveno od prejšnjega »Saljuta-5«. Ta je bil dolg 23 metrov, tehtal pa je 25 ton in je lahko naenkrat sprejel tudi po 6 vesoljcev. V šestih letih je to šesti sovjetski vesoljski laboratorij. Prvega so izstrelili aprila 1971, dve leti pred prvim ameriškim laboratorijem »Skylab-1« in je krožil pol leta, od tega poldrugi mesec s posadko šatalov— Jelisejev—Rukavišnikov ter 23 dni s posadko Volkov— Dobrovoljski—Pacajev, ki je med vrnitvijo umrla v vesoljski ladji »Sojuz-11«. »Saljut-2« so izstrelili aprila 1973, letel pa je le mesec dni v avtomatskem režimu. »Saljut-3« je letel 7 mesecev do januarja 1975, v njem pa sta bila 15 dni Popovič in Artjuhin. »Saljut-4« so izstrelili decembra 1974 ln Je letel rekordno dolgo, dobri dve leti, v njem pa sta bila najprej 28 dni Gubarjev in Grečko, nato pa 63 dni Kli-muk in Sevastjanov. Njun polet maja 1975 ostaja še zdaj rekorden v dolžini bivanja. Zadnji laboratorij, »Saljut-5«, so izstrelili junija lani In je letel približno leto dni. V njem sta bila najprej lani poleti 48 dni Volinov in Žolobov, februarja letos pa 18 dni Gorbatko in Glazkov, v »Sojuzu-24«. Pred njima, oktobra lani, sta vesoljca Žudov in Roždest.vem-skij dva dni zaman poskušala izvesti združitev »Soju-za 23« in »Saljuta-5«, ker je prišlo do tehnične napake. Običajno se vesoljska ladja vrste »Sojuz« odpravi proti laboratoriju dan ali dva po njegovi izstrelitvi. Pričakovati je torej, da bodo na Bajkonurju te dni poskrbeli za novo vesoljsko presenečenje — morda še bolj spektakularno kot dozdajšnja, ker gre pač za bližino pomembnih datumov: 20. jubilej izstrelitve sputnika, sprejetje nove ustave, 60. obletnica oktobrske revolucije. Vesoljski uspehi so bili za ZSSR od samega začetka na le znanstvenega, ampak tudi političnega pomena: ko je 4. oktobra 1957 začela »Rdeča luna«, kot so prvemu sputniku rekli na zahodu, oziroma »veseli balon«, kot so mu rekli v ZSSR, oddajati svoj »bip-bip«, so to označili kot konec ameriške tehnične pa tudi politične prevlade v svetu. Morebiti bo podobna težnja prišla do izraza tudi zdaj. ob 20. obletnici — tako da današnjo izstrelitev šestega laboratorija vrste »Saljut« spremljajo številna pričakovanja. TIT DOBERŠEK KA1 P° nadomestne in okrasne dele? f-TRST UL. XXX OTTOBRE 17, TEL. 61-620 CENA — KAKOVOST — IZBIRA AUTOFORNITURE AUTO ŠPORT RACE 2 Po poteh goriške fronte V tem tradicionalnem pohodu sodelovalo 9000 novogoriških učencev NOVA GOBICA, 29. sept. — Okrog 9.000 osnovnošolcev in srednješolcev iz novogoriške občine je sodelovalo na današnjem tradicionalnem pohodu »po poteh goriške fronte«. Letošnji pohod, ki so ga zaključili z množičnim zborom pri kromiberškem gradu, je bil že deseti po vrsti. V sodelovanju s šolami ga je pripravila občinska zveza teles-nokultumih organizacij. Z udeležbo na pohodih mladi obujajo spomine na september leta 1943, ko je bila ustanovljena goriška fronta, ki simbolizira množično vstajo prebivalcev tega dela Primorske. Med današnjim pohodom so udeleženci obiskali spominska obeležja in spomenike NOV, kjer so jim nekdanji borci spregovorili o takratnih dogodkih. O pomenu goriške fronte za razvoj NOV v tem delu Primorske ter Slovenije je mladim na zaključnem zborovanje pri kromberškem gradu spregovoril predsednik izvršnega odbora občinske te-lesnokultume skupnosti Drago Požar, učenci pa so pripravili tudi bogat kulturni program. Z zborovanja so poslali predsedniku Titu, pozdravno pismo. B. P. O vlogi žensk v pripravah na volitve IDRIJA — Učbenikov za samoupravljanje ni. To je bila ena izmed mnogih ugotovitev žensk na seji sveta za družbenoekonomski in politični položaj žensk pri OK SZDL Idrija. Druga, zelo pomembna ugotovitev je bila ta, da družbena osveščenost žensk še ni zadovoljiva. Na tem področju bo potrebno še trdo delati in dokončno razbiti razširjeno mnenje, da je ženska sicer dobra kot sa-moupravljavka v družbenih aktivnostih, medtem ko v združenem delu njena vloga še ni prišla do izraza. Vse to so ugotovile delegatke in delegati sveta za družbeno-ekonomski in politični položaj žensk pri OK SZDL Idrija, ko so razpravljale o vlogi žensk v pripravah za volitve v letu 1978 in o evidentiranju kandidatov za te volitve. M. C. I Prihodnji teden otvoritev šole DEKANI, 29. sept. — Novo šolsko poslopje, v katerem so štiri učilnice in pa telovadnica v Dekanih, je dokončano. Včeraj so pristojni izdali tudi uporabno dovoljenje in šolarji so se lahko preselili v nove učilnice. Tako je pri koncu prva faza izgradnje nove šole v Dekanih. Dela so veljala 9 milijonov dinarjev, slovesno pa bodo šolo odprli prihodnji petek. Dodajmo še, da je bila šola zgrajena s sredstvi iz samoprispevka občanov in da bodo, čimprej ko bo mogoče, pričeti tudi z drugo fazo, s čimer nameravajo povezati staro in novo šolsko poslopje. Foto: D. Grča KRAJEVNA KRONIKA Turizem brez gostiln Vipavci še zdaleč niso izkoristili vseh možnosti za njegov razvoj — »Vipavska trgatev« bo prihodnjo nedeljo VIPAVA, 29. sept. — Bolj kot industrijo naj bi v Vipavi razvijali turistično dejavnost. Gotovo je, da imajo »Primorske Benetke«, kot nekateri radi imenujejo Vipavo, za razvoj turizma dovolj možnosti, prav tako pa je res, da je bilo doslej mnogo premalo narejenega, da bi to tudi uresničili. »Mesto je zares zanimivo in vredno ogleda, a kaj, ko se človek tudi utrudi, postane lačen in žejen, pa tudi spat je treba zvečer. Vsem tem zahtevam, ki so v resnici zgolj osnovna potreba, pa je v Vipavi nemogoče ugoditi,« pravi predsednik vipavske krajevne skupnosti Jože Furlan. »Za razvoj turizma bi potrebovali razvito gostinstvo. Pa ga ni. Imamo sicer tri manjše zasebne gostilne, ki pa še zdaleč ne morejo »sprejeti« vseh lačnih in žejnih. Upoštevati je treba, da je v našem kraju poleg 2000 domačinov, še mnogo vojakov. In ko jih pridejo svojci in prijatelji obiskat, največkrat ne dobijo prostega stola v gostilni. Spat pa morajo v Ajdovščino ali celo v Novo Gorico. To pravim zato, ker se je že dosti Bogata ustvarjalnost otrok V celjskem muzeju revolucije odprta likovna razstava učencev CELJE, 29. sept. — V muzeju revolucije je te dni odprta zanimiva likovna razstava likovnih del učencev osnovne šole Prve celjske čete iz Celja. Pripravili so jo ob 80-letnici šole, na njej pa zbrali najrazličnejše likovne izdelke — od risb in intarzij do reliefnih in okroglih plastik, ki pričajo o bogatem likovnem ustvarjanju učencev v vseh razredih te šole. Zanimivo razstavo si je ogledalo že zelo veliko Celjanov, akademska slikarka Darinka Lorenčakova pa je o njej dejala, da je to zelo dober in nazoren pregled bogatega likovnega življenja učencev šole Prve celjske čete. Posebej izstopa izredno pester izbor motivov, velika prizadevnost za izpopolnjevanjem barvnih kompozicij, pa tudi mnoge tehnike. I. B. Spet vsak po svoji poti Ločitev v tekstilnem centru šole in tovarne ni več — Tri — Kranjske zlepljenke: samostojne organizacije KRANJ, 29. sept. — Leta 1973 so kranjski tekstilni center registrirali kot izobraževalno in proizvajalno organizacijo s tremi tozdi: šolski center za tekstilno in obutveno stroko, center za funkcionalno izobraževanje in preučevanje proizvodnje in kot TOZD tekstilne tovarne Zvezda. Pred dnevi so se po odločitvi zaiposienih v vseh treh tozdih ločile enovite delovne organizacije na tri samostojne. Do tako imenovane »zlepljenke, torej dosedanjega tekstilnega centra, je prišlo že leta 1961, ko se je k takratni srednji tekstilni šoli priključila tekstilna tovarna Zvezda. Ta sedaj zaposluje 165 ljudi, izdelujejo pa lepljive »medvloge«, kot strokovno pravijo svojemu izdelku za potrebe konfekcijske in obutvene industrije. K tej delovni organizaciji se je še leta 1966 priključil zvezni center za izobraževanje inštruktorjev tekstilne stroke, ki sedaj zaposluje 13 ljudi. V času vsesplošnih prizadevanj za povezovanje delovnih organizacij je kajpada ločevanje obstoječih na več samo- POMENEK Mladi niso razočarali Tako Ivan Bevk-Žigič o mladih Idrcih, ki bodo jutri, skupaj z drugimi občani, proslavili svoj občinski praznik IDRIJA, 29. sept. — Prvega oktobra 1943 je bila nekje v cerkljanskih hribih formirana Vojkova brigada. Zaradi tega idrijska občina na ta dan praznuje tudi svoj občinski praznik. Zanimivo je bilo prisluhniti enemu izmed borcev Vojkove brigade, Ivanu Bevku-žigiču, ki je na njemu svojstven način pripovedoval o teh dneh. »Koncem leta 1943 sem po končani goriški ofenzivi prišel na Idrijsko, ali bolje rečeno na cerkljansko območje. Ustanovili smo Vojkovo brigado. Blizu 400 borcev nas je bilo. Čudovito so nas ljudje sprejeli. Pogoji za ustanovitev brigade so bili več kot ugodni. Italija je razpadla. Primorski narod je začutil, da je napočil njegov veliki trenutek. Četrt stoletja teptan, se je še bolj silovito vzdignil na noge in ni bilo človeka, ki ne bi bil z nami. Lepi so bili ti trenutki, kljub vsej svoji težavnosti.« Ivan Bevk-Zigič je še danes aktiven, predvsem v organizaciji RZVS. V Vojkovi brigadi je bil komisar 2. čete 2. bataljona. — Bržkone so bili v letih vašega oboroženega boja tudi težki trenutki? »Da. Bili so. Najhuje mi je Nastop šolanih psov v Lescah LESCE, 29. sept. — Na nogometnem igrišču v Lescah bo v soboto in nedeljo dvanajsto mednarodno tekmovanje šolanih psov, ki ga bo pripravil klub za vzrejo športnih in službenih psov Bled. V soboto bo trajal program od 8. do 16. ure, v nedeljo pa od 8. do 14. ure. Ob 15. uri pa bo zaključni nastop, na katerem se bodo predstavili tekmovalci z izbranim programom, ekipa šole BSNZ iz Ljubljane pa bo prikazala iskanje mamil s pomočjo psov. V. F. bilo takrat, ko smo se komaj izvlekli iz neke akcije pri Rovtah. Samo 50 nas je preživelo od nemara kakih 150. Takrat je padla Drina, ulo IVAN BEVK-ŽIGIC: »Ni bilo človeka, ki ne bi bil z nanii, borci Vojkove brigade.« vili so Irmo Kacinovo. Hudo jo bilo.« — Včasih pa je bilo tudi kaj lepega, mar ne? Razvitje prapora ZB NOV MAKOLE — V nedeljo, 2. oktobra praznujejo prebivalci krajevne skupnosti Makole svcj vsakoletni praznik krajevne skupnosti. Tudi na letošnjega so se skrbno pripravili. Osrednji dogodek letošnjih praznovanj bo tako v nedeljo dopoldne ob 10. uri, pri domu gasilskega društva Makole, ko bodo slovesnost obeležili z bogatim kulturnim progrumom, v katerem bodo sodelc-vali učenci makolske osnovne šole, mladine tega kraja, pevski zbor in godba na pihala. Letošnji praznik krajevne skupnosti Makole bodo zaključili z razvitjem prapora krajevne organizacije ZB NOV Makole. V. H. »Mislim, da je bilo tako za Novo leto 1944. Takrat so nam ljudje z Zirovskega vse vprek nosili darove. Takrat sem začutil povezanost naroda z nami, partizani. Končno pa, kdo je bil v teh krajih partizan? Povem vam, vsak prebivalec je bil partizan, samo da so bili eni doma in nas podpirali, drugi pa smo nosili kape z rdečo petokrako. In prav to je tisto, kar daje naši borbi svojstven pečat, to je tisto, kar se še sedaj čuti v povezanosti mladine in ljudi z našo JLA. Mladina. Nimajo prav tisti, ki pravijo, da ne ceni naše borbe. Kdor tako govori, hoče poteptati to, za kar smo se borili. Mladina je dobra. Samo pravilno jo je treba usmerjati. In zapišite: idrijska mladina je dobra. Gledati pa moramo, da bo taka budi ostala.« MARUAN CANTARUTTI stojnih enot, navzven dokaj nerazumljivo dejanje. Toda kranjska svojevrstna organizacija, kot so ugotovili ob izidu zakona o združenem delu, nima podlage za obstoj in delovanje, ker v skladu s 346. členom zakona, dejavnosti vseh treh tozdov v ničemer niso povezane. Zato so se že poleti delavci tekstilnega centra odločili za ustanovitev treh samostojnih delovnih organizacij, pred dnevi pa so z vpisom v sodni register opravili še zadnjo formalnost. Tako so iz tekstilnega centra nastale tri delovne organizacije: tekstilna tovarna Zvezda, tekstilni in obutveni center, ta zaposluje 66 učiteljev in drugo šolsko osebje, srednjo tekstilno in čevljarsko, poklicno tekstilno in čevljarsko pa obiskuje 750 dijakov — ter delovno organizacijo zvezni tekstilni center, ki bo še naprej opravljal servisno vlogo (za tekstilno industrijo). PETER POTOČNIK Kupili poslovne prostore MARIBOR — Skupnost TOZD Elektro Maribor je sklenila s Proizvodno gradbenim podjetjem Ljutomer kupoprodajno pogodbo v znesku 3,728.120 dinarjev za poslovne prostore v Ljutomeru za potrebe TOZD Elektro-gradnje in Montaže Ljutomer. Poslovni prostori so v Po-stružnikovi ulici v Ljutomeru in merijo več kot 500 kvadratnih metrov. M. K. KOPER — Izbiramo med resnobo in razvedrilom. Resnoba, zamišljenost nad medsebojnimi odnosi dvom in svarilo, vse to prihaja iz obalnega filmskega gledališča, ki bo v prihodnjih dneh predvajalo španski film »Divji lovci«. Po dolgih letih frankističnega pritiska na sleherno, tudi filmsko ustvarjalnostjo se je nazadnje odprl prostor še filmskim avtorjem, ki so na svojo priložnost čakali doma. Med njimi je režiser Jose Louis Boreau. Skoz ljubezensko dramo odpira širši prostor družbenih dilem, ki prizadevajo Španijo. Za protiutež resnobi skrbi na enako visoki profesionalni ravni angleška komedija »Povabilo na večerjo z umorom«, ki posrečeno združuje srhljivo grozljivost s črnim in navsezadnje prav televizijsko parodičnim humorjem, ko nam v starem gradu predstavlja najboljše detektive sveta (filmskega, pisateljskega in televizijskega seveda) v spopadu z novo nevarnostjo. »Popaj«, risan seveda, je namenjen mladim in prav tako tudi »Avanture štirih mušketirjev«, ki Dumasovo literarno predlogo dvigajo v veščine kaskaderske spretnosti. SEŽANA — Ustaviti se moramo oh klicaju, ki ga postavlja klub ljubiteljev filma s Fellinijevo mojstrovino »Arna-cord«. Spominjam se, pravi film v riminijskem narečju, v govorici Fellinijeve mladosti, v katero je vpletel presenetljivo dognane podobe o svojem otroštvu, o času, v katerem je fašizem že pognal korenine, postajal apoteoza in srhljivo svarilo obenem. Pa tudi reden spored vabi. Ne samo s francosko, s Pierrom Richardom zabeljeno komedijo »Razjezil se bom«, temveč tudi z Altmanovo mojstovino »Nasvil-le«; vsa je obdana s tako priljubljeno »Country« glasbo, obenem pa boleče razgalja površnost ambicij, tragičnost nesporazumov v družbi, ki je usmerjevana v plitvost doživljanja, v iluzije uspeha in popularnosti. Za najmlajše so pripravili še švedsko risanko »Bučko Grom«. STANKA GODNIČ Delaven, radosten dan V Pomurju pionirji ob svojem prazniku niso pozabili na naloge - Po vseh šolah delegatske pionirske konference MURSKA SOBOTA, 29. sept. — Pomurski pionirji so današnji dan, ki je tudi njihov praznik, preživeli v radostnem razpoloženju, vendar delavno. Na vseb pomurskih šolah so se zvrstile pionirske konference, kulturni programi, športna tekmovanja, od povsod pa je bilo slišati sproščeno in prešerno pionirsko pesem. Čeprav je bilo brez izjeme praznično na vseh šolah, na kratko zapišimo, kako so preživeli današnji dan pionirji v pomurskih občinskih središčih. Na vseh treh soboških osemletkah so pripravili pionirske konference, ki so bile organizirane po delegatskem načelu. Kritično so pregledali delo pionirskih organizacij in s tem tudi svojo dejavnost v krožkih in drugih interesnih dejavnostih. Sprejeli pa so tudi program dela za prihodnje leto. Pionirji so izvolili tudi nove predsednike svojih organizacij, tako da bodo Jureta Gobca in številne druge, sicer prizadevne predsednike, pri odgovornem delu zamenjali njihovi tovariša. Soboški pionirji, ki kot vsi njiho- vi vrstniki na drugih pomurskih šolah, so se tudi obiskali v »hramih učenosti«. Na tretji osnovni šoli so si tako skupno ogledali tudi film o celodnevni šoli. Ob pionirskem prazniku je bilo slovesno tudi v Ljutomeru Na konferenci v kulturnem domu se je zbralo 655 pionirjev. Po oceni lanskega dela in sprejetju dolžnosti za naprej, so pionirji pripravili pester kulturni program, ki so si ga ogledali tudi številni gostje. Deset pionirjev, ki so se poleti udeležili tabora Sutjeska v Su-tomoru v Cmi gori, je zanimivo pripovedovalo o svojih doživetjih, ob koncu pa je v dvorani zadonela pionirska himna. Pionirji lendavske dvoje- zične šole »Drago Lugarič« so praznični dan preživeli z vrstniki iz OŠ »Narodnega heroja Ivana Mukerja« iz Smederevske Palanke. Obe šoli sta pobrateni že šest let in lepo sodelujeta. Lendavski pionirji so že po starem običaju goste sprejeli na svoje domove, danes dopoldne pa so skupaj pripravili kulturni program, domačini pa so pripravili tudi konferenco. Gostom iz Smederevske Palanke so mladi Lendavčani popoldan razkazali tudi Pohorje. Radgonskim pionirjem je praznik olepšala Marija Ke-renčič-Pika, žena narodnega heroja Jožeta Kerenčiča, po katerem se imenuje pionirski odred na šoli. Pionirji so pripravili na konferenci peste:- pregled dosedanjega dela ni manjkalo recitacij, pesmi glasbe. Ob 35-letnici pionirske organizacije so pionirji na radgonski šoli pripravili tudi razstavo. IVAN GERENČER govorilo o tem, kako bo ta ali ona delovna organizacija v Vipavi uredila primeren gostinski objekt, a je ostalo doslej, žal, le pri besedah ...« Letos bodo zgradili v Vipavi okrog 300 metrov kanalizacije, asfaltirati pa nameravajo še štiri ulice, kar bo stalo okrog 600 tisočakov, od katerih so jih polovico že zbrali krajani, nekateri med njimi pa so prispevali za asfalt tudi po 4.500 dinarjev. Do tradicionalne turistič-ne-folklome prireditve »Vipavska trgatev«, ki jo bodo v Vipavi priredili prihodnjo nedeljo, pa nameravajo urediti še razsvetljavo na ulioi, ki vodi od glavne ceste Ljubljana—Ajdovščina do trga. Žal pa ni mogoče zapisati imen ulic, saj jih v Vipavi, kljub temu, da je v kraju več kot 20 ulic, še niso poimenovali. Pa ne po krivdi Vipavcev. Ob tem je treba še zapisati, da so pri izkopavanju jam, za položitev kabla za javno razsvetljavo, veliko pomagali vojaki, ki tudi sicer Vipavcem pogosto priskočijo na pomoč pri raznih delih. Sodelovanje med krajani in fanti, ki v njihovem kraju nosijo uniformo, je res zgledno. Ker urbanističnega načrta v Vipavi nimajo, zanimanje za zasebno in družbeno stanovanjsko gradnjo pa je veliko, bodo skušali v naslednjem obdobju s prostorskim planom določiti območja za stanovanjsko gradnjo, javne objekte in industrijo. V naslednjih letih naj bi dobili v Vipavi novo samopostrežno trgovino, pošto in kot kaže, tudi kak industrijski obrat. »V krajevni skupnosti smo z našim »V ipavskim zidarjem«, v katerem dela okrog 30 zidarjev, zelo zadovoljni. Prav nič pa nismo navdušeni nad »Čebelico«, obratom blejske »Vezenine«. Okrog 120 delavk je v njej zaposlenih, vendar nimajo skorajda nobenih piravic, zato sodelovanja med »Čebelico« in Vipavo, v kateri te delavke živijo, praktično ni. V krajevni skupnosti menimo, da blejska »Vezenina« v »čebelici« grdo izkorišča ceneno delovno silo, ki še zdaleč nima pravic, kakršne pripadajo delavcem po ustavi in zakonu o združenem delu,« trdi predsednik krajevne skupnosti. Ce zmorejo, rešujejo Vipavci težave sami. Nevarnosti in škoda, ki jo mnogokrat povzročajo podivjane vode istoimenske reke, pa ne zmorejo sami odvrniti. Ob zadnjih poplavah, avgusta letos, je Vipava samo v vipavskih hišah povzročila za okrog tri milijone dinarjev škode, v vsej ajdovski občini pa kar za okrog 20 milijonov. V Vipavi, ki je ob močnem deževju najbolj ogrožena, terjajo regulacijo reke s pritoki. To delo bo terjalo manj denarja kot škoda, ki jo poplave povzročajo. B. PODOBNIK Priznanje dosedanjemu ravnatelju MARIBOR — Na pionirski konferenci osnovne šole Prežihov Voranc v Mariboru so se učenci poslovili od svojega ravnatelja Iva Matkoviča, ki odhaja po 21 letih službovanja na tej šoli v zaslužen pokoj. Ob tej priložnosti so se mu zahvalili in izrekli priznanje za njegovo uspešno delo na pedagoškem področju. M. K. Trideset uspešnih let Gostola Veliki izvozni načrti novogoriškega kolektiva — Načrtovane naložbe NOVA GORICA, 29. sept. — Delovna organizacija »Gostol« fiz Nove Gorice praznuje v teh dneh 304etnico obstoja. V njej delujejo štiri TOZD — livna, livarska oprema, oprema za prehrambeno industrijo ter tovarna strojev v Ci-ginju v tolminski občini. Razen tega pa od pomladi letos deluje v okviru »Gostola« še obrat v Idrijil, kjer je zaposlenih nekaj več kot sto nekdanjih idrijskih rudarjev. Celotna delovna organizacija bo ustvarila letos okrog 500 milijonov dinarjev skupnega prihodka, na tujih trgih pa bodo prodali za okrog 30 milijonov svojih proizvodov. Kot so poudarili na današnji novinarski konferenci predstavniki »Gostola«, v katerem je zaposlenih okrog 1.100 delavcev, od tega kar 46 strokovnjakov z visoko izobrazbo, sii v delovni organizaciji prizadevajo, da bi v doglednem času prodali na tuje že za polovico proizvodnje. Znano pa je, da si v »Gostolu« že več let zelo načrtno in vztrajno prizadevajo, da ne bi prodajali le fizičnega dela, pač pa predvsem »pamet«, »vgrajeno« v njihovih izdelkih, oziroma v njlihovem inženiringu, znanem predvsem pri celotni opremi livarn in pekarn. V naslednjem obdobju imajo v »Gostolu« zahtevne investicijske načrte, saj nameravajo vanje vložiti kar okrog 600— 700 milijonov dinarjev. Svojo tridesetletnico bo kolektiv proslavil jutri, na slovesnosti bodo jubilantom in ustanoviteljem tovarne podelili priznanja, spregovoril pa bo tudi član predsedstva republiške konference SZDL Dušan Šinigoj. B. P. + magazin Aurn HB magazin Tržne klopi se praznijo Na tržnicah po Sloveniji manjše ponudbe - Nekatere cene »poskočile« LJUBLJANA, 29. sept. — Sobočani danes še malo niso bili zadovoljni z izbiro na svoji tržnici, saj je bilo v glavnem mogoče dobiti le papriko po 8 dinarjev, solato po 12, zelje 7; od sadja pa grozdje po 15, hruške 14 in jabolka po 6 dinarjev kilogram. Cene si je zapisal Ivan Gerenčer. Nič bolje ni bilo v Kopru. Bolj ko postaja hladno, manj je izbire, pa tudi branjevk. Danes so zahtevale — kot pravi Dušan Grča — za kilogram paradižnika in pese 8 dinarjev, paprike 14, bučk 20, kumaric 8, čebule in ra-diča 10, krompirja 7, stročjega fižola 16 in endivije prav tako 16 dinarjev. Od sadja so Imeli naprodaj smokve po 10 in grozdje po 14 dinarjev kilogram. Sonja Vraz je bila na ljubljanskem trgu. Stojnic z zelenjavo je bilo manj kot navadno, izbira pa je bila kljub temu dokaj dobra. Lepo endivijo je moč dobiti po 10 dinarjev, 2 ali 4 din več stane glavnati radič, cena lepe cvetače je poskočila od 24 kar na 30 dinarjev, luščeni sveži fižol prodajajo po dobrih 30 din, kumare po 7 in 8, dovolj Je še paprike po 7 in 8 dinarjev, paradižniku pa so prodajalci dvignili ceno celo na 10 in 12 dinarjev za kilogram. Tudi sadje ne manjka. 7a kilo grozdja Je treba odšteti od 12 do 18 dinarjev, sliv od 8 do 12, jabolk 6 do 10, smokev 20, banan 10. hrušk od 12 do 16 dinarjev kilogram. Majda Štruc pravi, da tudi mariborska tržnica ni bila danes najbolje založena. Nekaj cen: solata je naprodaj od 8 do 20 din, radič je po 10 din kilogram, zelje 6, paradižnik od 6 do 10, paprika 7, Čebula 10 in česen po 50 dinarjev kila. Dovolj je kostan*a. ki jc nanrodaj od 10 do 15 dinarjev kilogram. Jabolka so od 7 do 9 din. slive 14, hruške 10. Manjša ponudba gob je dvignila tudi ceno — za kilo Jurčkov je treba odšteti kar 130 dinarjev. Peter Romanič je pohvalil novomeško »Dolenjko«, ki na živilskem triru proda ja ozimnico: jabolka od 4,80 do 6.40 dinarjev, krompir po 3 in čebulo po 6 dinarjev kilogram. Blago pripeljejo tudi na dom. Drugi stalni prodajalci na trgu pa trmasto drže visoke cene: za jabolka zahtevajo 10 dinarjev, hruške 16, čebulo 12, papriko 6. breskve 22. ohrovt 16, zelje 6 !n grozdje od 13 do 14 dinarjev kilogram. Se pogled v Colje, odkoder poroča Ivica Burnik, da so prodajali danes fižol v zrnju no 20 dinar lev. krompir po 6. čebulo od 8 d*» io, relic po 4. paradižnik 5, papriko od 5 do 7, špinačo no 30 din. solato od 10 do 12 dinarjev kilogram. Od 13 do 15 din je treba odšteti za kilogram hrušk, jabolka so od 5 do 8 din, grozdje od 13 do 17, slive od 15 do 20. IMV - RENAULT 4 TL SPECIAL Praktičen. Ekonomičen. Minimalna poraba. Maksimalne možnosti. PrtSJažnl prostor do 1185 dm3. Prostornina motoria 845 cm3. 34 km (DIN). OKORISTITE UG0DKEJS0 MOŽNOST NAKUPA ZA DEVIZNA SREDSTVA IZ POVEČANE PROIZVODNJE VOZIL NAMENJENE DEVIZNI PRODAJI Za vse informacije se obrnite na poslovalnice IMV: LJUBLJANA, TITOVA 172-a TEL. 061 343-485, 343-471 MARIBOR, GRAJSKI TRG 8 TEL. 062 27-371 9 NOVO MESTO, ZAGREBŠKA 10 TEL. 068 23-311, 21-770 inOUSTRIJR mOTORfllH VOZIL ROVO fllESTO Naši brez kolajne na EP Jugoslovanski odbojkarji so izgubili tekmo z Italijo z rezultatom 0:3 in se v Helsinkih niso uvrstili v polfinale HELSINKI, 28. sept. (telex) — Jugoslovanska odbojkarska reprezentanca se ni uvrstila v polfinale letošnjega evropskega prvenstva. Danes je Italija premagala naše s 3:0 (15:8, 15:4, 15:6). Tako je Jugoslavija, ki brani bronasto kolajno z zadnjega evropskega prvenstva v Beogradu, Izgubila možnost za eno izmed kolajn. Jugoslovanski odbojkarji so z Italijani odigrali nedvomno naj* slabšo tekmo v Helsinkih. Dober je bil samo zaičetek, ko so »plavi« povedli s 6:4, potem pa so prevzeli igro v roke nasprotniki, ki so igrali izredno mirno, preudarno Italija : Jugoslavija 3:0 (15:8, 15:4, 15:6) Dvorana Ice Halle, gledalcev 1500, prvi sodnik: Brien-lozy (CSSR), drugi: Zwierzan-ski (Poljska). JUGOSLAVIJA: Bogoevski, Trifunovič, Matljaševič, Ta-■®vski, Vračarič, Kuljic, Lukač, Jelič, Jovič, Suker, Kisič in Travica. ITALIJA: Negri, Montorsi, Ibani, Greoo, DalPOlio, Nassi, Giovenzana, Concetti, Mattioli, Lanfranco, Bonini in Di Coste. in kar Je še najbolj važno — učinkovito. Pri jugoslovanskih odbojkarjih ni bilo niti enega, ki bi znal to pot z mimo igro urediti vrste in zaigrati, tako kot je bilo pričakovati. Bilo je vse preveč napak in blok ni bil v vseh treh nizih niti enkrat uspešen. Poleg tega, pa Jugoslovani niso mogli organizirati niti enega uspešnega napada. To je seveda omogočilo nasprotniku, da je razmeroma lahko osvajal točko za točko. V 4. kolu zmagali oboji Odbojkarji in odbojkarice Jugoslavije so bili v 4. kolu uspešni: moški so v Helsinkih premagali domačine s 3:0, ženske pa so v Turku ju odpravile Nizozemsko a 3:2. Naši sa proti Fincem igrali zelo sproščeno, imeli pa so razme- roma lahko delo, ker so se očitno utrujeni Finci slabo upirali. Zmaga naših je bila precej gladka 15:18, 15:6 in 15:18. Po igri, kakršno so pokazali domačini v tekmi z našimi, je težko dojeti, kako jim je prvi dan EP uspelo premagati dobre Madžare. Finci so se naših precej bali, saj so na nedavnem turnirju za »Memorial Savina« v Minsku prav tako izgubili z našimi z 0:3, vendar še- le po žilavem odporu. Naši so delovali sveže in zanesljivo, pri čemer so bili tudi motivirani, da IX) dveh porazih z Madžari in Romuni še ujamejo uvrstitev v polfinale. Igralke so v Turkuju v naporni tekmi odpravile Nizozemsko s 3:2, pri čemer so izpolnile pričakovanja, saj naša mlada reprezentanca šele zbira skušnje na velikih mednarodnih tekmovanjih. Rezultati 4. kola, moški, skupina A: Italija : Francija 1*3, Finska : Jugoslavija 0:3 (—IB, —6, —13), Madžarska : Romunija lh3. Inles je izpadel V osmini finala rokometnega pokala mladosti že nekaj večjih presenečenj LJUBU AN A — Rokometaši Idipe lx Ajdovščine so priredili največje preesaiečenje v tekmah osmine finala za pokal mladosti. Po hudem boju so namreč po zaslugi izjemno razpoloženega vratar,ja Krapeža izločili drugo Ugaša iz Ribnice. Tudi drugi drugoligaš Jadran .je bil proti Obali na pragu poraza, a se je nazadnje zanj le vse srečno končalo. Med moškimi so se v četrtfinale uvrstili: Celje, Sl. Gradec, Ormož, Kolinska Slovan, veterani Ljubljane, Jadran, Jelovica in Lipa, med ženskami pa Drava, Velenje, Olimpija, Preddvor, Krka, Al ples, Slovan in Mlinotest. Oba prvoligaša sta zlahka dobila v Sevnici oz. Novem mestu, pri čemer je lahko celjski trener Miškovič nekoliko zaskrbljen zaradi 36 prejetih golov, škofjelo-čani so z malimi težavami dobili v Križah, a so ostali brez svojega najboljšega igralca Peternela, ki ee je huje poškodoval. Slovenjgradčani so po pričakovanju zlahka opravili z Zasavci, med presenečenji pa velja omeniti poraza Minerve in Tržiča. Pri ženskah ni bilo presenečenj, le igralke Alple-so v okrnjeni sestavi s teža-Vb zmagale v Cerknem. Rezultati — moški: Sevnica : Celje 36:45 (18:26), SI. Gradec : Zasavje 32:18 (15:8), Minerva : Ormož 29:30 (28:28, 26:26, 101:110), Krka : Kolinska — Slovan 114:34 (6:1(4). Vet. Ljubljana : Tržič 24:22 (9:13), Obala : Jadran 23:24 (9:18), Križe : Jelovica 26:33 (13:14), Lipa : Inles 22:19 (7:10); ženske: Polana : Drava 9:17 (3:9), Velenje : Posavje 10:0 b.b., Šmartno t Olimpija 111:19 (2:8), Grosuplje KRŠKO — Na delavskih športnih igrah občine Krško bodo tekmovali v petih panogah. Tekmovanje so že začeli in ibo trajalo do konca oktobra. G. H. : Preddvor 9:19 (4:10), Kočevje : Krka 11:26 (4:8), ETA : Alples 16:17 (8:10), Slovan : Obala 18:17 (6:7). DOPISNIKI DEL/ TENIS e Jaušovčeva v Radencih in — Južni Ameriki? RADENCI — Po končani ameriško-japonski poletni turneji in nastopu na mednarodnem prvenstvu Jugoslavije v Zagrebu, je najboljša jugoslovanska teniška igralka Mirna Jaušovec na zdravljenju v Radencih. Skušala (bo sanirati nekatere poškodbe. Ce bo mogoče, bo sredi oktobra znova tekmovala — na velikem turnirju v Braziliji. V tekmovanju za »grand prix« ima Jaušovčeva namreč realne možnosti, da se uvrsti med osmerico finalistkinj za zaključni turnir v Palm Springsu. Za zdaj je na 7. mestu, do konca pa preostaja 6 turnirjev, med katerimi sta najmočnejša zadnja dva (Sao PaoLo, Puerto Rico), ki se jih namerava udeležiti tudi Jauševčeva. Vrstni red: 1. Evert 550, 2. Wade 455 , 3. Navratilova 410, 4. Stove 390, 5. Reid 265, 6. Barker 255, 7. Jaušovec 250, 8. Tumbull 240, 9. Fromhjolta 200, 10. King 190 točk. liESTVTCA SKUPINE A 1. Italija 5 3 2 12:10 8 2. Romunija 4 3 1 11:5 7 3. Jugoslavija 5 2 8 7:10 7 4. Madžarska 4 2 2 8:8 6 5. Francija 4 2 2 7:9 6 6. Finska 4 13 7:10 5 Skupina B: NDR : Nizozemska 3:1, Poljska : Bolgarija 3:0, SZ : CSSR 3:1. LESTVICA SKUPINE B 1. Poljska 2. SZ 3. CSSR 4. NDR 5. Bolgarija 6. Nizozemska 4 3 1 7 4 3 1 10:4 7 4 3 1 10:7 7 4 2 2 7:9 6 4 l 3 5:9 5 4 0 4 2:12 4 Zenske, skupin« A: Bolgarija : Italija 3:0, Finska : NDR 0:3, ZRN : Poljska 1:3. LESTVICA SKUPINE A 1. NDR 2. Bolgarija 3. Poljska 4. Italija 5. Finska 6. ZRN 4 4 4 3 4 3 4 1 4 1 4 0 0 1©:0 1 9:3 1 9:4 3 3:9 3: UlJ 5 3:12 4 Skupina B: Nizozemska : Jugoslavija 2:3 (12, —8, —1, 6, —10), SZ : Romunija 3:1), CSSR : Madžarska 1:3. LESTVICA SKUPINE B 1. SZ 2. Madžarska 3. CSSR 4. Romunija 5. Jugoslavija 6. Nizozemska 0 13:1 8 0 1(2:3 8 2 7:8 6 3 8: lil 5 3 5:1*11 5 4 2:12 4 IVAN FURLAN IC Od danes prvenstvo Ljubljane LJUBLJANA — Odprto teniSko prvenstvo Ljubljane, ki ga zaradi slabega vremena ni bilo mogoče izvesti pred štirinajstimi dnevi, se bo začelo danes ob 15. uri. Organizator je TK Olimpija. Veterani v Rogaški Slatini ROGAŠKA SLATINA — V tem zdraviliškem in turističnem središču se bo danes začel letošnji veteranski teniski turnir za Tedyjev memorial, Jci bo leto« prvttS odprt. To pomeni, da bodo nastopili tudi tekmovar«ai izven SRS. Premik v delu z mladimi atleti LJUBLJANA — Mnogok.je v Sloveniji uspešno potekajo akcije za razmah atletike med mladimi. Tudi v Ljubljani tokrat ne zaostajajo, saj je novoustanovljeni atletski center Ljubljana razpisal vabljivo pokalno tekmovanje osnovnih šol vseh petih občin. Finale bo v četrtek, 6. oktobra. Na sliki: s tekmovanja mladih bežigrajskih atletov na centralnem Stadionu. Eden Izmed mnogih tekov pionirjev na 60 m. Foto: J. Zrnec Revija mladih iz SFRJ 22. mladinski atletski pokal republik in pokrajin bo v soboto in nedeljo v Ljubljani — Tokrat udeležba popolna LJUBLJANA — V soboto, 1. oktobra (začetek ob 14. uri) in v nedeljo, 2. oktobra (od 9. ure dalje) bo centralni štadion za Bežigradom prizorišče letošnjega največjega mladinskega atletskega tekmovanja ▼ Jugoslaviji — 22. »mladinskega pokala republik in pokrajin«. Prijavljene no vse republiške in pokrajinske reprezentance, saj se je v zadnjem hipu prijavila tudi črna gora, ki sprva ni bila prijavljena. Priprave sa letošnjo revijo jugoslovanske mladinske atletike so se začele že junija, ko je AK Olimpija imenoval poseben organizacijski odbor na čelu s predsednikom kluba Milošem Hočevarjem. Odbor in komisije že dalj časa skrbno delajo, zato prireditelji upajo, da bo vse pripravljeno za čim uspešnejšo izvedbo tekmovanja kot tudi za čim boljše počutje mladinskih ekip republik in pokrajin v Ljubljani. Na prošnjo AK Olimpije so namreč nekatera podjetja iz Ljubljane in okolice prevzela pokroviteljstvo nad posameznimi reprezentancami. Tovarna Ilirija-Vedrog je prevzela pokroviteljstvo nad reprezentanco Srbije, trgovsko podjetje Sloveni j a-šport bo pokrovitelj ekipe Hrvatske, delovna organizacija Iskra pa ekipe Vojvodine. Reprezentanco Makedonije bo imela na skrbi Tosama iz Domžal, reprezentanco BiH podjetje Helios iz Domžal in reprezentanco Kosova časopisno grafično podjetje Delo. Skrb za slovensko izbrano vrsto je prevzelo ljubljansko industrijsko montažno podjetje IMP. Reprezentance bodo obiskale kolektive. Ker v Ljubljani še ni modernih atletskih naprav (ko so spomladi prevzemali organizacijo tekmovanja, so ▼ AK Olimpiji upali. da bo do oktobra modernizacija centralnega štadiona že opravljena), si bodo pomagali s tartanskimi preprogrami za zaletišča. Skušali si bodo tudi izposoditi semafore in druge naprave, ki jih v Ljubljani še ni, tako da se bo lahko tekmovanje v redu odvijalo. S seminarjem so se na KOŠARKA r Celje : Maribor 107:87 (55:40) CELJE — Dvorana Golovec, gledalcev 300, sodnika Segedin (Lj) in Grmič (MS). CELJE: Golc 8. Trobiš 6, Polanec 35, Pipan 14, T. Sagadin 6, Rozman 7, Sabolčki 21, Kuljad 15, Pongrac 8. MARIBOR: Peljhan 10, Vezjak 15, Lah 7, Buršič 2, Vujačič 6, Dobrin 25, Lovše 18, Bambič 4. V polfinalni tekmi košarkarskega pokala na področju SRS so domači zasluženo visoko premagali dmigoligaša iz Maribora. Celjani, ki so večino časa igrali s prvo peterko, so vodili met tekmo tudi z več ko 20 točkami prednosti, na kar pa so gostje na trenutke nešportno reagirali. To velja zlasti za Buiršiča in Tone Sagadin je že v 11. minuti tekme moral s težko poškodbo v bolnišnico. V drugem delu se je tekma le umirila, gostje pa so na koncu po zaslugi Dobrina, Vezjaka in Lovšeta vsaj malce omilili poraz. K. JUG. tekmovanje pripravili tudi sodniki. Ljubljanskemu sodniškemu zboru, ki deluje popolnoma na amaterski podlagi, gre zato vse priznanje. Pri delu sodniških komisij bodo sodelovali tudi študenti VSTK. Žal pa zboru sodnikov ni uspelo izpeljati akcije za nabavo sodniških uniform, tako da tudi na tem tekmovanju ne bo enotno oblečenih sodnikov. V atletskem centru Ljubljana pa obljubljajo, da bodo do spomladi našli sredstva, da bi na prvih spomladanskih ■ tekmovanjih tudi ljubljanski sodniki-amaterji nastopili enotno oblečeni. AK Olimpija ta republiška atletska zveza sta prek šol izvedla akcijo za čim večji odziv mladih gledalcev. Ogled tekmovanja je brezplačen, enako tudi za pripadnike JLA. FRANC MIKEC Kladivar-Kroj : Brest 49:92 (20:42) ŽIRI: Telovadnica osnovne šole, sodnika Kolendo (SL) in Bogataj (Kr), gledalcev 30. KLADIVAR: Gantar 3, Mihovi-lovič 9, Eržen 18, Pečelin 4, Krol-nik 9, Balderman 5. BREST: Vuleta 10, Stoka 8, Guberinič 37, Bajželj 6, Pukl 18, Hočevar 8, Fugina 6. Oslabljene domačinke so se gostjam enakovredno upirale le v prvih desetih minutah, nato pa so jih Ljubljančanke povsem nadigrale. M. BOGATAJ ZAVTDOVICI — V prijateljski rokometni tekmi je reprezentanca SZ premagala ekipo Kriva j o s 26:21 (14:10). Na tekmi je bdlo 1200 gledalcev. Klubov iz ZRN je največ Slab štart klubov iz vzhodne Evrope v treh pokalnih nogometnih tekmovanjih - Že v 1. kolu nekaj presenečenj ZtiRIGH, 29. sept. — Čeprav Je WeiswellIerJevo moštvo Kolna s Dleterjem MfiUerjem, Van Goolom, Flohejem, Loh-rom, GuRmaimom In dragimi nepričakovano izpadlo v 1. kolu pokala pokalnih prvakov, so zahodnonemški klubi s 6 predstavniki še vedno najštevilneje zastopani v treh evropskih nogometnih pokalih. Predstavniki Nizozemske, Španije, Belgije in NDR pa so v. konkurenci še v neokrnjeni zasedbi. Španija in Nizozemska Imata v konkurenci torej vseih 5 klubov, Belgija in NDR po 4, Jugoslavija, Marjanovič korak do norme Na Kostičevem memorialu v Vršcu so odigrali trinajsto kolo Italija in Grčiija po 3, prav toliko jih imata za zdaj tudi Francija in Anglija, toda Manchester United in St. Etienne bosta 5. oktobra v Plymouthu odločala o četrtem zastopniku svojih držav v pokalih. ZeLo slabo so se odrezali klubi iz vzhodne Evrope (z izjemo NDR seveda), saj imata na primer CSSR in Poljska le po 2 kluba t 2. kolu, SZ pa celo samo enega, vendar bo bržkone napredoval še mosfoovški Dinamo v pokalu pokalnih prvakov. Moskovski Torpedo je s porazom po 11 m proti Benfici priredil eno naj večjih presenečenj, v nasprotnem smislu pa Je presenetil Dinamo iz Tbilisija, ki je izločil milanski Inter. Kijevski trener Lobanovski je v Braun-schweigu poskušal vse, da bi se nekdanji evropski šampioni prebili v 2. kolo. Toda zaman. Po-pivoda in Breitner sta pokopala vse njihove upe, francoski sodnik Oonrad pa je oškodoval domačine, ko ni dosodil enajstmetrovke po prekršku nad Popivodo. Jugoslovanski klubi so lahko ■ izkupičkom povsem zadovoljni. Crvena zvezda in Hajduk sta bolj ali manj z lahkoto po pričakovanju izločila irski moštvi, medtem ko je zagrebški Dinamo zablestel v igri z grškim moštvom Olimp: akos in nadomestili razliko dveh golov. Poslovila se Je le Sloboda, ki navzlic optimizmu ni mogla izenačiti razlike petih golov s prve tekme v Las Palma- ŠPORTNA NAPOVED > Dvanajst pravilnih 1. Sligo Rovers — C. zvezda 1 2. Hajduk — Dundalk 1 3. Sloboda — Las Palma« 1 4. Dinamo — Olimpiakoe 1 5. Atletiko — Dinamo 1 6. Borussia M. — Vasaa 0 7. Nantes — Dukla 0 8. Torpedo — Benfioa 9 9. Manchester U. — St. Etienne ne velja 10. Steaua — Barcelona 2 11. Schalke 04 — Fiorenttaa I IB. Eintracht B. — Dinamo 0 VRŠAC — Rezultati 13. koda memoriala Bore Kostiča: Matanovič : Quintecos remi, Kneževič : Jamo-ševič remi, Nikolin : Schmidt 0:1, Marjanovič : Hemandez 1:0, Kura j ica : Bukič remi, Smejhal : Torre remi, Makarečev i Marovič remi. v nadaljevanju prekinjenih partij je Nikolin premagal Kapetana, Ivanovič in Hemandea pa sta ponovno prekinila. Vrstni red: Smejkal 9, Marjanovič 8,5, Bukič, Tonre, Schmidt 7,5, Kurajica, Quinteros, Makari-čev 7, Marovič 6,5, Kneževič. Ivanovič 6 (1) itd. V boju za velemojstrsko normo Je Marjanovič dosegel izredno pomembno zmago s kubanskim velemojstrom Hernandezom, ki je v izgubljenem položaju prekoračil čas za premišljevanje. Mladi mednarodni mojster je zaradi odhoda na Ibalkaniado partijo zadnjega kola s Schmidtom že remizirali, tako da za velemojstrsko normo potrebuje zmago s črnimi figurami v srečanju s Kape lanom. Remi s prvakom TTLBURG, 29. sept. — V 5. kodu velemojstrskega turnirja je naš Svetozar Gligorič kot beli remiziral s svetovnim prvakom Karpovom. Drugi rezultati tega kola: Bosanko : Timman remi, Smislov : Miles 0:1, Balašov : Hort remi, Htibner : Anderssom prek., Kava-lek : Olafsson 1:0. Vrstni red: Hort, Timman, Ka-val ok, MiCes 3, Karpov 2,5 (1), Gligorič, Balašov 2,5, HUbner in Andersson 2 (1), Smislov 1,5 (1), Sosanko in Olafsson 1,5. Vodi Rukavina VIROVITICA — Rezultati 3. kola mednarodnega turnirja: Damjanovič : Lengyel remi, Marangu-nič : Bertok remi, Rukavina : D. Kovačevič 1:0, Maro j a : Bukal remi, Hortvath : Stean 1:0, Ne-met : F. Portisch 1:0, V. Kovačevi (č : Pialetsky prek. V nadaljevanju prekinjenih partij sta D. Kovačevič in Marangunič remizirala, Rukavina pa Je premagal Sukala. Vrstni red: Rukavina 2,5, Damjanovič 2, Horvath 1,5 (1), Bertok, Marangunič, F. Portisch ta Stean 1,5 itd. Pokal šampionov Juventus : Omonia 2:0 (1:0), naprej Juventus s 5:0. At» lelico : Dinamo (B) 2:0 (0:0), naprej Atletico s 3:2, Brugges t Kuopio PaJoseura 5:2 (3:1), naprej Brugges z 9:2, Aajx : Lille-strom 4:0 (2:0), naprej Ajax s 4:2, Nantes : Dukla 0:0, naprej Nantes z 1:1, Halmastd : Dinamo (D) 2:1 (1:0), naprej Dinamo s 3:2, Sligo Rovers : C. zvezda 0:3 (0:2), naprej C. zvezda s 6:0, SLASK : Levski Spartak 2:2 (1:1), naprej Levskl Spartak s 5:2, Torpedo : Benfica 0:0, po enajstmetrovkah naprej Benfica s 4:1, Jeuncsse : Celtlc 1:6 (1:1), naprej Celtic z 11:1, Borussia (M) : Vasas 1:1 (0:0), naprej Borussia s 4:1, Swarovskl : Basel 0:1 (0:0), naprej Swarovski s 3:3, 1903 Kjobenhavn : Trabzanspor 2:0 (1:0), naprej 1903 Kjobenhavn z 2:1, Panathinaikos : Floriana 4:0 (3:0), naprej Panathinaikos s 5:1. Pokal pokalnih prvakov Reipas : Hamburger 2:5 (0:1), naprej Hamburger s 13:3, Za-glebie : PAOK 0:2 (0:0), naprej PAOK s 4:0, Osters Vaxj5 : Lokomotiva (K) 2:2 (0:1), naprej Lokomotiva z 2:2, Diosgyori : Besiktas 5:0 (3:0), naprej Diosgvori s 5:2, Austria : Cardiff City 1:0 (0:0), naprej Austria z 1:0, Milan : Betis 2:1 (2:1), naprej Betis s 3:2, Akranes : Brann 0:4 (0:1), naprej Brann s 5:0, Twente : Rangers 3:0 (2:0), naprej Tvvente s 3:0, Anderlecht t Lokomotiva (P) 2:0 (1:0), naprej Anderlecht z 8:1, Lokomotiva (L) : Coleraine 2:2 (2:1). naprej Lokomotiva s 6:3, Vejle : Pro-greš 9:0 (3:0), naprej Vejle z 10:0, Hajduk : Dundalk 4:0 (1:0), naprej Hajduk s 4:1, Universitatea : Olimpiakos 2:0 (1:0), naprej Universitatea z 8:1, Porto : Koln 1:0 (0:0), naprej Porto s 3:2. Pokal UEFA Steaua : Barcelona 1:3 (1:1), naprej Barcelona z 8:2, Spor-ting : Bastia 1:2 (1:2), naprej Bastla s 5:3, Schalke 04 : Fioren-tina 2:1 (1:0), naprej Schalke 0:4 s 5:1, Inter (B) : Rapid 3:0 (1:0), naprej Inter s 3:1, Atletico (B) : Servette 2:0 (0:0), naprej Atletico z 2:1, Fenerbahče : Aston Vlila 0:2 (0:1), naprej Aston Villa s 6:0, Eintracht (B) : Dinamo (K) 0:0, naprej Eintracht z 1:1, Valkeakosken : Gornik 0:0, naprej Gornik s 5:3, Malmo : Lens 2:0 (1:0), naprej Lens s 4:3, Ipswich : I.andskrona 5:0 (4:0), naprej Ipswich s 6:0. Ujpest Dozsa : LASK 7:0 (1:0), naprej Ujpest Dozsa z 9:3, Dinamo (T) : Inter (M) 0:0, naprej Dinamo z 1:1, PSV Eindloven : GTenavom 5:0 (4:0), naprej PSV z 11:2, Lazio : Boavista 5:0 (5:0), naprej Lazio s 5:1, Altav : Carl Zeiss 4:1 (3:0), naprej Carl Zeiss s 6:5, Newcastle : Bohe-mians 4:0 (1:0), naprej Newcastle s 4:0, Mjondalen : Bavem 0:4 (0:1), naprej Bayern z 12:0, Aberdeen : Molenbeek 1:2 (0:0), naprej Molenbeek z 2:1, AEK : Asa Tirgu 3:0 (3:0), naprej AEK s 3:1, Slavija (P) : Standard 3:2 (1:1), naprej Standard s 3:3, Kjfibenhavn : Dundee 3:0 (0:0), naprej Kjobenhavn s 3:1, Fram : Start Kristiansand 0:2 (0:1), naprej Start z 8:0, Diferdange : AZ 67 0:5 (0:3>, naprej AZ 67 s 16:1, Ferencvaros : Marek 2:0 (2:0), naprej Marek s 3:2. Sliema Vanderers : Eintracht (F) 0:0, naprej Eintracht s 5:0, Widzew : Manchester City 0:0, naprej Widzew z 2:2, Magdeburg : Odra 1:1 (1:1), naprej Magdeburg s 3:2, CSKA (S) : Zurich 1:1 (1:0), naprej Ziirich z 2:1. ApocI • Torino 1:1 (1:0), naprej Torino s 4:1. Dinamo (Z) : Ollmpla-kos 5:1 (2:1), naprej Dinamo s 6:4, Sloboda : Las Palmas 4:3 (1:2), naprej Las Palmas z 8:4. llllll ■MM K? mm' 80. septembra 1977 IZ NAŠIH KRAJEV DELO ★ I. — obran 11 Praznik velenjske občine Številne prireditve Podelitev Kajuhovih nagrad 8. oktobra VELENJE. 29. sept. _ Z otvoritvijo gasilskega dama v Šmartnem ob Paki bodo v nedeljo delovni ljudje velenjske občine začeli s praznovanjem občinskega praznika, s katerim obeležujejo spomin na noč med 7. in 8. oktobrom 1941, ko so borci 1. štajerskega bataljona napadli in za krajši čas zavzeli Šoštanj. Osrednji dogodek praznovanja bo 8. oktobra, na praznični dan, ko bo slavnostna seja občinske skupščine, na kateri bodo podelili tradicionalne Kajuhove nagrade in srebrni grb Velenja. Praznično pa bo že ves teden prej, ko bedo predali namenu več pomembnih objektov. Tako bodo v Velenju odprli 4. osnovno šolo, vrtec »Tinkara s Kekcem«, cestni predor pod šaleškim gradom in novo samopostrežno trgovino v krajevni skupnosti Velenje _ Stara vas. Lepa pridobitev je tudi asfaltirana cesta Silova—Laze. V okviru praznovanja pripravljajo še številne kulturne prireditve, od katerih naj omenimo premiero filma »Velenje, sreča v dlaneh«, razstavo umetniških del likovnikov iz pobratenega Splita in odkritje skulpture pred zdravstvenim domom v Šoštanju. Pozornost bo vzbudil še drugi vzorčni sejem Gorenja, na katerem bodo pokazali ves proizvodni program te velike SOZD. D. UTENKAR Vreme podaljšuje sezono f10 ™PLIC®’ — Kljub jeseni so po zaslugi sončnega vremena termalna kopališča v Pomurju se zmeraj polno zasedena. Največja gneča Je v Moravskih Toplicah, kjer je za domače In tuje goste zlasti privlačno naselje panonskih hišic, kritih s slamo (na sliki). Foto: BORO BOROVIC Prazni pohorski domovi Zahtevam sodobnega turista ne ustrezajo več — Kolektivi si premalo prizadevajo, da bi zboljšali to stanje MARIBOR, 29. sept. — Turistični promet na mariborskem področju kaže vsaj v prvi polovici leta dokaj ugodno stanje. Tak0 '!? 14 gostinskih tozdov na tem področju doseglo nekaj čez 227 milijonov dinarjev celotnega dohodka, to je za 20,9 odstotka več kot v enakem obdobjn lani. Medtem ko so se cene povečale za 17,6 odstotka, je fizični obseg večji le za 3,3 odstotka, čisti dohodek se je povedal za 30,4, dohodek za 34 in sredstva za osebne dohodke za 20 odstotkov. Za sklade so namenili več kot IS milijonov dinarjev, to je kar 112 odstotkov več kot lani. Boljša opremljenost lokalov, zima, ki je bila bolj radodarna s snegom, večja poslovna disciplina, vse to je toliko vplivalo na promet, da gostinci vsaj trenutno malo laže dihajo, seveda pa to še ne pomeni, da so že izplavali iz težav. Osebni dohodki, ki so bili zmeraj na repu v primerjal z ostalimi panogami so se vsaj malo popram vili in niso tako kričeče nizki. Tako je bil lani v Novem svetu poprečnd osebni dohodek 34® dinarjev, v prvi po- Kupili poslovne prostore MARIBOR — Skupnost TOZD Elektro Maribor je sklenila s Proizvodno gradbenim podjetjem Ljutomer kupoprodajno pogodbo v znesku 3,728.120 dinarjev za poslovne prostore v Ljutomeru za potrebe TOZD Elektro-gradnj e in Montaže Ljutomer. Poslovni prostori so v Postružnikov: ulici v Ljutomeru in merijo več kot 500 kvadratnih metrov. M. K. Bogata ustvarjalnost otrok V celjskem muzeju revolucije odprta likovna razstava učencev CELJE, 29. sept. — V muzeju revolucije je te dni odprta zanimiva likovna razstava likovnih del učencev osnovne šole Prve celjske čete iz Celja. Pripravili so jo oh 80-letnici šole, na njej pa zbrali najrazličnejše likovne izdelke — od risb in intarzij do reliefnih in okroglih plastik, ki pričajo o bogatem likovnem ustvarjanju učencev v vseh razredih te šole. Zanimivo razstavo si je ogledalo že zelo veliko Celjanov, akademska slikarka Darinka Lorenčakova pa je o njej dejala, da je to zelo dober in nazoren pregled bogatega likovnega življenja učencev šole Prve celjske čete. Posebej izstopa izredno pester izbor motivov, velika prizadevnost za izpopolnjevanjem barvnih kompozicij, pa tudi mnoge tehnike. j. b. Delaven, radosten dan V Pomurju pionirji ob svojem prazniku niso pozabili na naloge - Po vseh šolah delegatske pionirske konference MURSKA SOBOTA, 29. sept. — Pomurski pionirji so današnji dan, ki je tudi njihov praznik, preživeli v radostnem razpoloženju, vendar delavno. Na vseh pomurskih šolah so se zvrstile pionirske konference, kulturni programi, športna tekmovanja, od povsod pa je bilo slišati sproščeno in prešerno pionirsko pesem. čeprav je bilo brez izjeme praznično na vseh šolah, na kratko zapišimo, kako so preživeli današnji dan pionirji v pomurskih občinskih središčih. Na vseh treh soboških osemletkah so pripravili p:onirske konference, ki so bile organizirane po delegatskem načelu. Kritično so pregledali delo pionirskih organizacij in s tem tudi svojo dejavnost v krožkih in drugih interesnih dejavnostih. Sprejeli pa so tudi program dela za prihodnje leto. Pionirji so izvolili tudi nove predsednike svojih organizacij, tako da bodo Jureta Gobca in številne druge, sicer prizadevne predsednike, pri odgovornem delu zamenjali njihovi tovariši. Soboški pionirji, ki kot vsi njiho- Več tvorne kritičnosti Občinska konferenca SZDL v Murski Soboti poglobljeno analizira stanje na področju družbenega informiranja TUTTPCir* črtnem. * S« s, kot v soboski obemi. Nosilec te akcije, ki jo vselej povežejo s široko javno razpravo, je socialistična zveza. Tudi te ferenceJSvmrt^,fTfld °^b0r za infoi'miranje občinske kon-rfinTn ^ te zah‘evne naloge. O načinu ocenjeva- ^,1^1 C^anJi!-1 JU,dl V tCJ ob£ini nam ie pripovedoval podpredsednik občinske konference SZDL Stefan Dravec. NaAa prizadevanja za oceno etan j a na področju informiranja smo zastavili širše, v pripravah tez, o katerih zdaj poteka javna razprava je sodelovalo več kot stotrideset ljudi, k sodelovanju smo pritegnili bralce, družbenopolitične delavce in tudi novinarje iz naše občine. Povabili smo pokrajinska tisk in lokalno radijsko postajo — oboje v slovenskem in madžarskem jeziku — dnevnika Delo in Večer ter RTV Ljubljana. S posebnim poudarkom analiziramo informiranje v združenem delu. Tu smo se omejili na interna glasila delovnih skupnosti in obdelali tudi druge načine ter oblike informiranja in komuniciranja. V oceno smo zajeli še informiranje v krajevnih skupnostih, v SIS ter delo indok centra v Murski Soboti.« vanje v vsa družbena dogajanja v svojem ožjem in širšem okolju. Z drugimi besedami — zanima nas, ali so sredstva javnega obveščanja dovolj mobilizatorska in v kolikšni meri je iz njihove vsebine razviden dejanski dru-žbeno-ekonomski položaj delovnih ljudi in občanov.« »Do katerih pomembnejših spoznanj ste prišli v tej javni razpravi?« »Ker smo se lotili ocenjevanja posameznih področij obveščanja, se nam že zdaj ponujajo nekatere zanimive ugotovitve. Sredstva javnega obveščanja so med občani v naši občini dokaj razširjena pa tudi kakovost informacij O informiranju v združenem delu pa smo ugotovili, da poteka v kolektivih v internih glasilih — teh je v naši občani že 18 — in tudi v 29 občasnih biltenih, ki pa še zmeraj niso resnična tribuna delovnih ljudi. Vzrok za to je premajhna politična angažira-nost uredniških odborov in družbenopolitičnih organizacij, torej ZK in sindikatov.« »Kako pa je v krajevnih skupnostih?« »Pri ocenjevanju informiranja v krajevnih skupnostih sicer ugotavljamo, da imajo občani na voljo več virov obveščanja, vendar pa sistem informiranja ni dovolj povezan. Informacije so preveč razdrobljene, zato bo treba najti nove poti za celovitejše informiranje krajanov. Veliko si obetamo od informacijskih skupin v krajevnih skupnostih, ki naj bi prevzele naloge s področja organizacije sistema medsebojnega ob- vi vrstniki na drugih pomurskih šolah, so se tudi obiskali v »hramih učenosti«. Na tretji osnovni šoli so si tako skupno ogledali tudi film o celodnevni šoli. Ob pionirskem prazniku je bilo slovesno tudi v Ljutomeru. Na konferenci v kulturnem domu se je zbralo 655 pionirjev. Po oceni lanskega dela in sprejetju dolžnosti za naprej, so pionirji pripravili pester kulturni program, ki so si ga ogledali tudi številni gostje. Deset pionirjev, ki so se poleti udeležili tabora Sutjeska v Su-tomoru v Cmi gori, je zanimivo pripovedovalo o svojih doživetjih, ob koncu pa je v dvorani zadonela pionirska himna. Pionirji lendavske dvoje- zične šole »Drago Lugarič« so praznični dan preživeli z vrstniki iz OS »Narodnega heroja Ivana Mukarja« iz Smederevske Palanke. Obe šoli sta pobrateni že šest let in lepo sodelujeta. Lendavski pionirji so že po starem običaju goste sprejeli na svoje domove, danes dopoldne pa so skupaj pripravili kulturni program, domačini pa so pripravili tudi konferenco. Gostom iz Smederevske Palanke so mladi Lendavčani popoldan razkazali tudi Pohorje. Radgonskim pionirjem je praznik olepšala Marija Ke-renčič-Pika, žena narodnega heroja Jožeta Kerenčiča, po katerem se imenuje pionirski odred na šoli. Pionirji so pripravili na konferenci pester pregled dosedanjega dela, ni manjkalo recitacij, pesmi, glasbe. Ob 35-letnici pionirske organizacije so pionirji na radgonski šoli pripravili tudi razstavo. IVAN GERENČER .* —sistema measeoojnega 33 vse višja. Vendar pa so članki I veščanja občanov o delu in posameznih večjih glasil, pa življenju v temeljnih samo tudi radia in TV preveč po- upravnih celicah.« ročevalskd, torej premalo problemsko in tvorno kritični. I BORO BOROVIC MARIBOR — Pozornost gledalcev bi te dni, pravzaprav samo še danes, radi usmerili v kino Union, kjer predvajajo »vestern »Bivši prijatelj Kid«. Ob že nekoliko romantični klasiki te tipično ameriške filmske zvrsti, kot jo zastopajo »Točno opoldne«, »Poštna kočija«, »Moja draga Klementina« uveljavlja vselej zanimivi režiser Sam Peckinpach moderen odmik v demistifikacijo junakov Divjega Zahoda. V ponovnem soočenju dveh starih tovarišev, ki sta se v nemirnih letih ameriške zgodovine znašla vsak na drugi strani zakona, film psihološko analizira lik pustolovca, moralnega neodgovomeža, kovalca pravice na lastno pest, in obsoja tako posameznika kot okoliščine, ki so ga oblikovale. V ogled lahko priporočimo še ameriško melodramo o usodi temnopolte manekenke »Mahogany«, za razvedrilo akcijsko komedijo »Mož srečne roke«, pa italijansko kriminalko »ženska tedna«. Sicer ugledni, vseh priznanj vredni italijanski režiser Vittorio de Sica je pognal »Prostor za zaljubljene« v zaprt krog melodramatičnosti, ki sta se ji podredila tudi tako ugledna igralca, kot sta Faye Dunnaway in Mar-cello Mastraianni. CELJE — Domači film je vselej programski dogodek in zato uvajamo pregled sporeda z opozorilom na hrvaški mladinski film »Hajduški časi«. Ne bi mogli reči, da sledi sodobnim odkrivanjem filmskega prostora za mlade gledalce, saj se vse preveč zapira v zaigrano idiliko minulosti, Ima pa nekaj prisrčnih trenutkov mladih igralcev in otrokom bo zato všeč. Odrasle opozarjamo še na vrnitev filma »Avto smrti« in na rock opero režiserja Russella »Tommy«. MURSKA SOBOTA — »Buster j'e ljubil Billie« je film, ki stopa v vrh sporeda, pa čeprav je pripoved o mladih, v katerih poganjajo klice nasilja, nestrpnosti in čustvovanja, melodramatično napet. Iz podobnih obremenjenih sfer se ne dvigne francoska drama »Rojeni morilec«. Kdor pa ima rad akcijo, napetost, skratka razvedrilo, naj se odloči za »Kazen na gori Eiger« (izhajal je tudi v Telexu) ali za komedijsko »Vrnitev Pink Pantherja«. STANKA GODNIČ KRAJEVNA KRONIKA ŠTEFAN DRAVEC: »Vse preveč poročevalsko delo novinarjev.« »Kakšna merila uporabljate pri tem ocenjevanju?« »Ker se le dobro informirar ni delovni ljudje in občani lahko uspešno vključujejo v vse procese dogovarjanja in odločanja, se želimo s širnko Javno razpravo dokopati do temeljite politične ocene o tem, ali sredstva javnega obveščanja in sistemi informiranja ustrezajo sedanji stopnji razvoja samoupravnih odnosov v občini. Poskušamo oceniti, ali delovni ljudje in občani dobijo vse tiste informacije, ki so potrebne za uspešno vključe- Rotovž potrebuje vrtec V tej mariborski krajevni skupnosti razpravljajo o njem že kar poldrugo leto — Zataknilo pa se je pri lokaciji MARIBOR, 29. sept. — V krajevni skupnosti Rotovž v Mariboru živi okoli 6000 prebivalcev. Zajema mestno središče, v katerem so razne trgovine in gostinski objekti. Večina njihovih delavcev ne stanuje na področju krajevne skupnosti in živi v drugih mestnih predelih ali pa se vozi v Maribor iz mariborske okolice. Tako je tajnik krajevne skupnosti Rotovž JožeGašpet rič predstavil krajevno skupnost, ki se pri svojem delu srečuje z vrsto problemov. Eden najbolj perečih je prav gotovo otroški vrtec, ki ga ne morejo postaviti v njihovi krajevni skupnosti. Razprave o lokaciji zanj trajajo že poldrugo leto, vendar se gradnja ne premakne z mrtve točke. Okoli 100 do 120 itrok iz krajevne skupnosti Rotovž je našlo varstvo v vrtcih krajevnih skupnosti Koroška vrata, Ivan Cankar in Ob parku. Potrebe pa so še dosti večje. Zidavo otroškega vrtca so predvideli že v prvem programu občinskega referenduma in bi ga morali že davno odpreti. Zataknilo pa se je pri lokaciji vzhodno od starega glavnega mostu, kjer so nameravali postaviti otroški vrtec za 120 otrok in kuhinjo, ki bi pripravljala hrano za 500 do 600 domačih otrok in za sosednje vrtce. Pripravili so tudi načrte za gradnjo tega objekta, vendar svoje zamisli niso mogli uresničiti, ker se stanovalci bližnjih stanovanjskih hiš in njihovi hišni sveti s to lokacijo ne strinjajo in ne dajo potreb- nega soglasja. Trdijo, da bi jim nov objekt jemal svetlobo in jim onemogočil razgled čez Dravo. V krajevni skupnosti pa še vedno zatrjujejo, da je gradnja novega otroškega vrtca več kot potrebna. Poseben problem krajevne skupnosti je tudi predel Lenta, v katerem je vrsta zaščitenih objektov. Tu pa je tudi več stanovanjskih hiš, ki so dotrajane in je bivanje v njih postalo že nevarno. Razumljivo, da se v takšnih okoliščinah na Lentu porajajo številni socialni problemi, ki jih morajo urejati v krajevni skupnosti. Posebna komisija za to področje dela pri krajevni skupnosti ima vedno polne roke dela. V krajevni skupnosti živi okoli 700 občanov, ki so starejši od 70 let. Tudi sta- novanjske hiše so v glavnem stare in so potrebne večjih popravil. V zadnjih letih so v krajevni skupnosti zgradili okoli 180 stanovanj v Ulici Heroja Bračiča in v Slovenski ulici. To pa je razmeroma malo za vse večje potrebe. V bližini uprave Jekiotehne med Ulico Heroja Šlandra in Mlinsko uli- | co ob magistralni cesti se vidijo dimniki porušene hiše že 30 let. Sramota za mesto in za krajevno skupnost je neurejen Glavni trg, kjer še do danes niso uredili ploščadi pred Kvikom. Parcela Je prazna in mesta ne polepšu-je. Drugi oktober pa je praznik krajevne skupnosti Rotovž, ki je posvečen prvi večji skupini taloev, ki Jih je okupator ustrelil na ta dan leta 1942 v Mariboru. V petek 30. septembra bodo pri spomeniku talcev pri pravili spominsko svečanost. V okviru prireditev tega praznika pripravljajo oktobra srečanje krvodajalcev in izlet borcev in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij v Bazo 20, Urh in druge kraje, znane iz NOB. MARJAN KOS lovici letos pa 4619. V Turistu je bil lani 3361, letos pa 4126 in v Orlu lani 3236, letos pa 3862 dinarjev. Povsod pa ni tako. Hotel Košenjak iz Dravograda ima poprečne osebne dohodke v višini 3349 dinarjev, to Je daleč pod slovenskim poprečjem. število gostov, to je nočitev, so pri strokovnem odboru za gostinstvo in turizem v Mariboru ocenjevali za osem mesecev. Tako so lani v enakem obdobju zabeležili 88.040 domačih in 47.357 tujih gostov, letos pa 95.312 domačih in 51.849 tujih gostov, to je skupaj 135.397 gostov lani in 147.161 letos. Nedvomno ima dokaj velik delež pri teh številkah novo letališče, ki postaja posebej za goste iz Avstrije vedno bolj privlačno. Zasedenost mariborskih hotelov je bila dobra, ne moremo pa tega trditi za Pohorje, kljub temu, da je število nočitev naraslo. Tako Je bdi lani zaseden hotel Zamorec kar 115-od-stotno — s pomožnimi ležišči seveda, hotel Orel 70 in Slavi-ja 61, letos pa je bil Zamorec nekoliko manj, to je 113, Orel precej več, kar 81 in Slr.vija tudi bolje, to je 68 odstotno. Domovi in hoteli na Pohorju pa so imeli lani 18750 domačih in 883 tujih gostov, letos pa 25.355 domačih in 1526 tujih gostov. Zasedenost pa je šibka točka in vse razprave mariborskih turističnih delavcev se vrtijo okoli tega, kako usposobiti te domove in hotele, da bodo polni Lani je hii hotel Bel-levue zaseden 40, letos pa samo 30-odstotno. Poštarski dom je bil lani zaseden 42, letos pa 39-odstotno. Areha lani še ni bilo, zato pa je bil letos zaseden 46-odstotno. Mariborska koča je bila lani zasedena 6,3-odstotno, letos pa samo dvoodstotno. Nekaj bo treba narediti, pravijo, toda kaj? Znano Je, da pohorski domovi ne ustrezajo zahtevam sodobnega turista. Nimajo prostorov za zabavo, nekateri so oddaljeni od smučarskih prog. 2e leta nazaj govorijo o enotnejši pohorski politiki, vendar pa največkrat odpovedo kolektivi samih pohorskih domov. Njihovi predstavniki ne pridejo še na pogovore o prihodnosti Pohorja, kaj šele, da bi bili pripravljena kaj prispevati ali celo narediti. Dokler pa ne bo tega, bodo tudi ležišča prazna. JOŽE JERMAN Razvitje prapora ZB NOV MAKOLE — V nedeljo, 2. oktobra, praznujejo prebivalci krajevne skupnosti Makole svoj vsakoletni praznik krajevne skupnosti. Tudi na letošnjega so se skrbno pripravili. Osrednji dogodek letošnjih praznovanj bo tako v nedeljo dopoldne ob 10. uri, pri domu gasilskega društva Makole, ko bodo slovesnost obeležili z bogatim kulturnim progrtmom, v katerem bodo sodelovali učenci makolske osnovne šole, mladine tega kraja, pevski zbor in godba na pihala. Letošnji praznik krajevne skupnosti Makole bodo zaključili z razvitjem prapora krajevne organizacije ZB NOV Makole. V. H. Priznanje dosedanjemu ravnatelju MARIBOR — Na pionirski konferenci osnovne šole Prežihov Voranc v Mariboru so se učenci poslovili od svojega ravnatelja Iva Matkoviča, ki odhaja po 21 letih službovanja na tej šoli v zaslužen pokoj. Ob tej priložnosti so se mu zahvalili in izrekli priznanje za njegovo uspešno delo na pedagoškem področju. M. K. V ponedeljek ocena razmer v Jeklotehni Dosedanje razprave kažejo na nepravilnosti v mariborskem kolektivu MARIBOR, 29. sept. — V ponedeljek, 3.. oktobra, bodo na razširjeni seji občinskega komiteja ZKS Maribor ocenili razmere v OZD Jeklotehna. Preučili bodo ugotovitve tovariškega razsodišča osnovne organizacije ZK in drugo gradivo, ki so ga obravnavali v zadnjih mesecih v tej delovni organizaciji! Značilne so ugotovitve osnovne organizacije ZK trgovina Maribor, ki je tudi podrobno obravnavala družbenopolitično stanje v Jeklotehni. Razpravo na seji kolegija delovne organizacije, na kateri so razpravljali o izključitvi glavnega direktorja iz vrst ZK, so obsodili in jo označili kot poskus uveljavljanja tehno-kratizma. Teorija, da je treba najprej gospodariti in šele pozneje samoupravljati, se je pri Jeklotehni po ugotovitvah osnovne organizacije ZK rodila iz prakse. Poslovna politika je bila sicer dobro zastavljena, vendar pozneje niso poskrbeli, da bi harmonično delovale vse službe na vseh ravneh. Uspehov poslovne politike niso tekoče zasledovali. Vodilni delavci pri nekaterih bistvenih odločitvah niso poprej iskali mnenja samoupravnih organov. Na seji osnovne organizacije ZK trgovina so celo prišli do zaključka, da je pri Jeklotehni moč govoriti o zavestno zanemarjenem samoupravljanju. Dosedanje razprave so tudi pokazale, da so SDK Maribor, UJV Maribor in drugi organi ugotovili vrsto nepravilnosti in pomanjkljivosti pri delu v zadnjih letih. M. K.