61. številka.
Trst, v torek dne 1. marca 1904.
Tečaj XX)X
Izhaja vsak dan
. id. ob nedeljah iii praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj.
^•»Bmezae številk« se prodajajo po 3 nov6. (6 stotinki
• -poph tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, -•»ji. Kranju, Manboru. Celovcu, Idriji, Št. Petru. Sežani. ■Nabrežini, Novemmeetu itd.
iB. n*roćb® »prejema »prava lista .Edinost', Mo m piccolo stv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer.
t ere oglasom 16 stotin k na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi
^cs^oosc^ TELEFON 9tr. 870.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
Naročnina znaia
sa vBe leto 24 kron, pol leta 12 cron, 3 mesece 6 kron. Na naročbe brez doposlane naročnine se apinva ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranktvan«
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO : Ulica Torre Manca »tv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. —"Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorci'* lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. ta
Poštno-liranilnični račun št. Sil.<»52.
Gibanje kitajskih čet.
PETROGRAD 29. Generalni major Pflug je brrojavil danes, da je glasom dešlih poroč 1 na potu med Tungšu in Ćaojau okolo 10.000 kitajskih vojakov pod genera-»m M«. Vojaška ttraža na železnici Siumin-:.n je pomnožena in na vsaki postaji je nastanjeno 40 do 50 kitajskih vojakov.
Streljanje japonskega brodovja na Port Artur
BEROLIN 20. »V.«b. Zeituog« javlja ;z Tokia : Glasom poročila admirala Kami-mura trajalo je streljanje po brezuspešnem poskusu zapreti Port Artursko pristanišče, še dalje časa na streljaj. Po 15 minutnem streljanju je bil poškodovan 1 ruski uniče-vatelj torpedovk. Japonci niso imeli zgub.
PARIZ 29. Japonske torpedovke, katere bo napadle Port Artur, sj imele kakor kitajske ladje zvane »džunke«, jadra, da bi lažje prevarile Iiu^e.
50 OOO Rusov v Severni Koreji.
PARIZ 29. Kakor poroča »Ne*v York Herald« imajo Rusi v severni Koreji 50.000 mož in 54 topov. — Pričakuje se spopad z
Japonci.
LONDON 29. Japonsko poslaništvo objavlja vladno brzojavko iz Tokio, da so se pokazali ruski kenjiki pred Pinkjangom, da bo se pa umaknili pred japonskim pe-ftvom.
KIM 29. »Agenzia Štefani« ima poročilo iz Petrograda, da je prišlo vsled pogajanj Ruske in Japonske z Angležko, Francosko in Ttalijo do sklepa, po katerem se bedo vrcili častniki in množtvo, ki bo se podali po boju pri Cemulpo na ladije teh treh vlasti, nazej v Rusko. Rusija se je pa zavezala, da se ti vojaki ne bodo v sedanji vojsk: več bojevali.
PETROGRAD 29. Dopisnik ruske brzojavne agencije poroča iz Port Arlurja, da
je nastala kmalo pj odbitem napadu na zdaj preklican, in Morganu je bilo naročeno, Port Artur 25. t. m. eksplozija na neki ja- naj pričakuje novega ukaza.
Japcnsko-korejska zveza.
LONDON 22. »Dady Chronicle« raz glaša pogovor svojega dunajskfga dopisnika z dunajskim japonskim poslanikom. Ta je izjavil o prgodbi sklenjenej v prošlih dneh med Japonsko in Korejo sledeče : »Pogodba s Korejo ne nalaga poslednjej nikakih dolž nosti. Koreja ni primorana vsled te po godbe, da pomaga Japonski v vojni proti Rusiji. Korejci ne bodo torej napovedali Rusiji vojne niti bo Koreja združila svojo vojsko z Japonsko. Zunanja politika Koreje se vzlic pogodbi ne bo spremenila. Naloga Japonske je samo, da skrbi ob času vojne za javni red in za varstvo cesarske družine in cesarskega dvora korejskega, kakor tudi da pomaga pri vpeljanju modernih reform. Neodvisnost in celokupnost Koreje ostaneti vsled pegodbe netaknjeni, tako ostanejo v veljavi tudi vse pogodbe, ki jih je sklenila Koreja z raznimi državami. Drugače je seveda z pogodbami, ki sta jih sklenili glede Koreje Rusija i>i Japonska. Te pogodbe so toliko časa nične, dokler traja med obema državama vojno staDje.
Rusko časopisje sumi, da je tukaj zopet vmes Anglija. Toda jaz se moram postaviti nasproti napačnemu mnenju, rekel je poslanik, da bi Anglija na kateri koli način na-svetovala Joponski, naj napove Rusiji vojno. Ves čas pred napovedjo vojne se je ponašala Anglija popolne,ma korektno.
Demonstracije.
DUNAJ 29. Akademično društvo »Slovenja« poslalo je v imenu slovanskega dija-štva dunajskega sledečo brzojavko slovanskemu dobrotvornemu društvu v Petrograd: »Slovansko dijaštvo dunajsko, Hrvati, Srbi, Slovenci, Bolgari, Oehi in Rusi izražajo najiskreneje simpatije ruskemu narodu, pred-bojevniku in zaščitniku slovanskih interesov, in mu želč najlepše vspehe v boju z rumeno raso«
Preklicano imenovanje.
WASHINGTON 29. Morgan, kateri je bil pred nedavno imenovan trgovinskim agentom v Dalnjem, je dobil nalog, naj se takoj poda na svoje mesto. Ta nalog je bil
pon?ki ladiji. V" zadnjih časih se položaj ni spremen 1. Včeraj je razsajal velik vihar z nev ino. Morje je burno in vsako izkrcanje
je nemogoče.
Prevažanje čet na sibirski železnici.
PERTOGRAD 29. Z ozirom na vesti o o grdem p<stojaoju z vojaki na sibirski železnici, piša očividec v »Novoje Vremju«,
Tuje ladije po Rusih zaplenjene.
SL^EC 29. (Reuterjev bito.) Iz verodostojnih virov ee poroča, da so ruske vojne ladije zaplenile v sueškem zalivu dva an-gležka parnika in 1 norvežko ladijo z premogom.
Japonsko izkrcavanje.
LONDON 29. »Tunes« javlja iz Ča-
da -O vsi vojaki brez izjeme zimsko oblečeni mu^Pa : -Japonci so izkrcali zadnjih dni samo že.ezniški vozovi, v katerih zamorejo vo-	tren in konje.
>n
;aki tudi epati, ločenih dobah
za morejo vo-
bo vsi dobro kurjeni. V do-dobe vojaki gorkih jedi in
pijače. Prevažanje se vrši v najlepšem redu.
Ruske čete v Koreji.
LONDON 29. »Standard« javlja iz Tokia : Službeno se poroča, da se je videl
oddelek ruske pehote pol milje severno od Pingjaoga, ki se je umaknil proti severo-zapadu.
Dnevno povelje v Port Arturju.
PETROGRAD 29. Ruska brzojavna agencija dobiva od svojega dopisnika v Port Arturju sledečo brzojavko, datirano od včeraj : Poveljnik v Port Arturju je izdal včeraj dnevno povelje, v katerem opozarja bra nitelje trdnjave in prebivalstvo, da smatrajo Japonci zavzetje Port Arturja za vprašanje svoje narodne časti. Po neprestanih napadih Japoncev in bombardiranju trdnjave iz raz ličnih zalivov, sklepa on (poveljnik), da se skuša sovražnik izkrcati na polotoku in zavzeti trdnjavo, a v slučaju, da trdnjave ne bi mogel zavzeti, mis'i razrušiti železnično črto. Mi se moramo bojevati do skrajnosti, na življenje in smrt.
Poškodovane japonske ladije.
PORT ARTUR 29. (Rus. brzoj, agencija.) Kljub viharju v pretečani noči, so zapazili po došlih poročilih na obzorju japonske ladije, ki bo bile na rekoguosciranju.
»Cjurier Je Tieotsin« poroča : Čeravno skušajo Japanci prikriti svoje zgube, je vendar gotovo, da so bili oklopnjača >Jashima« in križarji »Osava« in »Tokima« poškodovani ter so jiu morali prepeljati v Nagazaki. — Nadalje poroča list, da je bilo 60.000 Japoncev v Gensanu koncentriranih z namenom, da prodrejo v Mandžurijo. Prihod kitajskih čet na mejo je baje odgodjen do 5. msrca.
0IFU 29. (Rsuterjev biro.) Kakor se slš;, so odplule dve japonski vojni ladiji na popravo v Saseho.
Japonski agitatorji v Kit iju.
PETROGRAD 29. Ruska brzojavna agentura je prejela od svojega dopisnika v Port Arturju od 29. t. m. sledeče poročilo : Glasom vesti došlih iz Pekinga je naznanil pr.nc C ng tamešnjemu japonskemu poslaniku, da bi utegnili Japonci živeči v Kitaju, ki razširjajo že nad teden dni krive vesti, provzročti nemire kitajskega prebivalstva proti Evropejcem.
Princ Oing je naprosil japonskega poslanika, naj v tem pog'edu upotrebi shodne korake.
Kakor se je zdaj dognalo, je bila v noči 25. t. m. 1 japnska torpedovka raz3treljena, druga se je potopila.
Bjja dne 26. t. m. se je udeležilo na j8pon*ki strani 6 cklopnjač, 6 oklopnih križarjev, 4 križarji 2 aviso ladiji z torpe-dovkami. Ladije so bile razdeljene v več od.Jelkov ter so skoraj istodobno napadle ruske križarje, trdnjave in 2 torpedovki. Na ruski strani Bta bila ranjena 2 moža.
PODLISTEK
29
ljudje
moji
ka-
Teodora.
Povest
Hrvatski -pisa! Ereenij K um i ti«. prevel J. S.
Prvi del.
—	Poznate pismo ? — jo je vprašal ka-varnar t.ho.
—	Dj, poznam: čakajte, da prečitam ! Ne, ne poznam, ne vem, kdo je je p;sal. A kako ste djbili to pismo? — se je čudila in sopla Maivina.
—	Gospića, ne ovadite me. Jaz sem je našel na ulici — jo je prevaril kavarnar.
—	To pismo je bilo v občinskem uradu, pri županu.
—	Pr» županu ? Kako veste to ? — je stopit Jovanino korak nazaj, pogledal jo preplašeno, se zgrbil in zašepetal : Tiho, vzel sem mu je — ne prašjjta, kako !
—	Hvala vam. Vi ste mu je vzeli...?
—	Da, ker me srce boli, ko... prosim,
ne ovadite me, ko vas varn;...
—	Umejem, ali vas srce boli.-.? — je zamrl nje glas s prisiljeno nežnostjo.
Jovanino je vprl črne oči v njen obraz, kakor da jo hoče požreti. Ona ga je gledala j začudeno ter mu rekla :
—	Hvala vam, lahko noč...
Jovanino je pomežikal, ŠToko odprl usta, Be priklonil in udaril ob mizo, erede proti vratom.
—	S:e se li udarili ? — je prihitela Maivina.
—	Nisem. Ne ovadite me! — je izustil suho, žvižgajoče in se splazil z dolgimi ko raki iz hiše.
Maivina se je zagledala v svoj sladoled in pomislila : Kako smešen je ta Jovanino ! G ej, njega boli srce, ko se ljudje v njegovi kavarni razgovarjajo o meni. Kako plemenit je ! S.romak, ako ne bi bil grbast, bi bil kakor vsi drugi možki...
Lepo je bilo Malvini na Banji. Znala je da se o njej govori maraikaj, ali vse to jej
ni motilo sladkega njenega spanja. Rizdraže-nost v mestecu ni nikakor hotela potihniti, ker so jo podpihovale mnoge matere staregd kroja kakor sveti ogenj, ker je spominjala imovi-teje rodbine na stare domače običaje. Da ni bilo te trajne, žilave razdražonost:, bili bi mnogi prepričani, da se je Bvet preobrnil, da pr haja č«s, ko hčere ne bodo umevale svojih roditeljev. Ona guvernantka Dakićevih otrok je bila nekaka sramotilka za vse mesto. Ko so matere, ki so imele hčere, slišale besedo »guvernantka«, bilo jim je kakor da jih je nekdo pljasknil. Mari so njihovi otroci kaj manje od Dakićevih ? A one, same matere, so-li imele v hiši guvernantko ? Pa mari one ne ve lo vsprejemati gosta, gospodariti, pisati, preČitati knjigo ? Tudi nemški jezik da se uče t« Dakičeve male! Kdo je pa še to čul ? Pojdeti morda za uradnika, žandarja, finanoarjs, na cesarske ladije ? S kom bosti govorili nemški na Banji ? A da, cče ju omoži na Dunaj za kake »princese« ! Seveda, naši otroci se niso rodili za to, to je le za Dakićeve. Pa vBaj da jima je našel oče kako
Brzojavne vesti.
Slovanska primorska deputacija pri dru. 3(oerberju.
DUNAJ 29. Danes je bila deputacija, v katerej so bili: dr. Gregorčič, Spineit- in dr. Gregoriu povodom predstojeće rešitve vprašanja italijanskega vseučilišča pri ministm-predsedniku dru. Koerberju. Deputacija je izročila ministru posebno spomenico, v kateri so pojasnjene razne dolgoletne pritožbe in želje glede slovenskega in hrvatskega šolstva v Primorju. Koerber je izjavil, da je dobro poučen o šolskih razmerah na Primorskem in je deputaciji zagotovil, da bo rešil želje in pritožbe v zndovoljnost Slovencev in Hrvatov.
Kasneje je minister Koerber sprejel italijansko deputacijo pod vodstvom dr. Sandrinelli-ja. Merodajni krogi trde, da se bo italijansko vseučilišče ustanovilo v Roveredu na južnem Tirolskem.
Poslanec dr. Skartla.
PRAGA 29. »Narodni list v« proglašajo vest za neresaiČno, da se bode deželni poslanec jdr. Skarda odpovedal nredsedništvu eksekutivnega komiteja mladočeške stranke. Trgovinska pogodba z Italijo.
RIM 29. Po izjavi »Tribune« nameraje italijanska vlada z ozirom na dobre odnošaje z avstro-ogrsko vlado zopet pričeti pogajanja v svrho, da se sklene definitivna trgovinska pogodba.
Potovanje Loubetovo v Kini.
PARIZ 29. Prihod predsednika Loubeta v Rim je oficijelno določen za 24. aprila.
Povišanje t službi.
DUNAJ 29. Koresp. urad je doznal, da bo povišanih v tlužbi več ravnateljev in profesorjev na državnih učiteljiščih in sicer 6 ravnateljev bo povišanih v VI., (J prelaso rje v v VII. in 28 profesorjev VIII. či-novni razred ; tako da bo sedaj od 58 rav-teljev 25 v VI., od o32 definitivnih profesorjev teh zavodov 66 v VII. in 126 v VIII. činovnem razredu.
Nemci v Afriki.
BEROLIN 29. Uradno se poroča : Kolona majorja E.Ktorffa je imela 2;"). t. m. 50 kilometrov vztočno od Omaruru 5 urni hud boj z Herero3i, kateri so bili v tako varnem položaju, da se ni moglo streljati s topovi. Na večer so še mora i Hererosi umakniti proti vztočni strani. Zgube sovražnikove s^ neznane. Od naše strani je bil I častnik ubit, 3 častniki in 2 moža težko, 1 častnik in 2 meža pa lahko ranjeni.
domačo učitaljico, katero vsi poznamo, ali o tej se ne ve, odkodi je, ker jedni trdijo, da je Nemka, drugi pa, da je Italijanka !
Meseca septembra je dobila Maivina pismo od sestre Berte, da razpusti zavod, ker pojde na Dunaj, kamor je pred jednim mesecem odišel Duvalandier. Njemu da se godi dobro na Dunaju, ker je tajnik nekega kneza. Berta jej je pisala : »Ta knez je rodom Poljak, neizmerno bogat. Nima otrok, a je že star. Njegovi ženi kneginji je nadležuo ua tam svetu, a bolijo je oč:. Gjapid du Duvalandier meje poklical na Dunaj, da ostauem pri knjeginji kakor njena družabnica in n9ka vrhovna nadzirateljica kneževske palače. Danes zvečer odpotujem na Dunaj. Vse tvoje mladeniške zmote ti odpuščam. Na Dunaju izdam svoje pesmi. Z Bogom ! Berta pl. Korner, tvoja sestra po očetu«.
Maivina je prečitala pismo, je raztrgala ter vzdihnila : Srečen pot! Ona je Berti verjela samo jedno, namreč, da se z Reke nekam preseli.
(Pride še.)
Rusko-japonska vojna.
Trst, 29. febr. 1904.
Tu še eno besedo na adreso vseh onib, ki institucijo vojne načelno odklanjajo, ker je isu nezdružljiva z načelom humanitete, a ki vendar žele v rusko japonski vojni, da bi japonsko orožje triumtiralo in da bi bila Rusija poražena.
Kdor načelno obsoja vojno institucijo kakor nekako dedščino is starih barbarskih časov, bi moral — tako bi sodili mi — vprašati najptej : kdo je izzval vojno, kdo je hotel, da pride do prelivanja krvi?! In tega mora obsojati najprej in mu želeti poraza v kazen za njegovo nečloveško početje !
Kdo je izzval sedanjo vojno? Kdo je hotel, kdo je delal na to, da pride do sedanje rusko-japonske vojne ? Odgovor na to vprašanje nam je zel<5 olajhčan, ker ga dajejo neoporečno dejstva! Zato pa tudi ta odgovor ne dopušča nikakega prigovora. Dejstva pa, ki dajejo odgovor na rečeno vprašanje, so :
Notorično dejstvo, da je car Nikolaj gotovo najmiroljubneji človek med kronanimi glavami. Iz njegovega miroljublja je izišla inicijativa za haaško mirovno konferenco. Jako zgovoren dokaz o svojem miroljubju je podal car N; kolaj tudi ee svojo politiko na Balkanu, katera politika je navidezno celd v navskriž u s trad:cjami, ki jih je ostavil Peter Veliki Rusiji. Tendencija v politiki Rusije za ohranjenje miru je tako odločno in tako dcsUdno izvajana, da so mučeniki na Balkanu jeli postajati nekako zbegani in se j:m je ekoro začela majati vera, da-li Rusija misli ostati zvesta svoji misiji kakor osvoboditeljica balkanskih Slovanov.
Sijajen dokaz o svojem miroljubju je
hoteli Japonci, v pristanišču, ampak zunaj njega in uhod oziroma izhod iz pristanišča je ostal povsem svoboden.
Dalje konstatuje isti list, da je izkrce-vanje japonske vojske v Korejo jako malo napredovalo, a na mandžurska tla Ja ni ■topil do sedaj ni eden japonski vojak. Japoncev da je v Koreji sedaj k većemu 30.000 mož, Rusov pa je v iztočni Aziji že sedaj do 130.000. Resni strokovnjaški krogi Evrope da sploh dvomijo, da bi bila Japonska sposobna za veči razvoj sil na kopnem. Aktivne armade ima 182.000 mcž, rezervne armade 50.000 mož, črne vojske pa 130.000 mož. Ali ti da niso izvežbani, da nimajo častnikov, da sploh niso porabni izven dežele. Tudi če Japonska vso to svojo vojsko spravi v Korejo, vendar bo Ru§ija gotovo tja v aprilu imela tudi številno pretežje. Ali Japonska bo morala puščati mnogo vojaštva v Koreji v varstvo zvez s pristanišči. Japonska je sicer pridobila za-se korejeko vlado. Ali koliko jej je pomagano s lem, je razvidno iz dejstva, da mala korejska vojska obstoji deloma iz nedorasl.h dečakov, ki niso prav nič izvežbani, a častniki so jim taki, da ne znajo čiteti niti arabskih številk. In ta korejska vojska je Blednjič brez konjištva in brez topničarstva. Radi vseh teh okolnosti se mora Japonska zel u požuriti se svojimi vojnimi operacijami, če ne bo prepozno. Ali — tako pridodaje »Neue Freie Presse« re-signirano — po dosedanjem vedenju Japoncev ni pričakovati tega.
Simpatije Slovanov do Rusije.
Slovanski dijaki na dunajskem vseučilišču eo odposlali nastopno brzojavko na »Dobrodelno društvo« v Petrogradu : »Slovansko dijaštvo na Dunaju, in to Hrvat', Srbi, Slovenci, Bolgari, Cehi in Rusi izražajo svoje
sibirski železnici prevažati na dan 9 dvojic vlakov. Sedaj funkcijonira v Mandžuriji 4000 vagonov, določenih za prevažanje vojaštva. Ekspresni vlak transsibirske železnice, ki je dospel 26. februvarja, je privel seboj 400 žensk in 600 otrok iz Port Arturja. Vztočno od Bajkalskega jezera je srečal vlak 30 napolnjenih vojaških vlakov. Obrat na železnici funkcijonira neoporečno.
Vrhni poveljnik Kuropatkin je odisel na svoje posestvo pri Pleskavu, da se pred svojim odhodom v vztočno Azijo poslovi od svoje zel6 stare matere. V torek Be povrne v Petrograd.
Proti Angliji!
»Graždanin« piše: Ni ga Rusa, ki ne bi umel, da tu ne gre za Japonce, ki niBO vredni ruske krvi in ruskega sovražtva. Tu gre za Anglijo. Vsa sila po krvi hrepene-čega ruskega duha je naperjena proti Angliji. V Moskvi se že davno govori: »Proti Japoncem imamo milijone, proti Angležem milijarde, ako car izusti le eno besedo«. Vsa Rusija, vsako mesto, vsaki vojak misli tako.
Državni zbor.
Ministerski svet je odločil, da se državni zbor snide dne 8. marca. Na dnevnem redu te seje bo jeden edini predmet : prvo čitanje predloge o novincih. Usodo tej predlogi določijo češki poslanci. »Politik« ne izključi, da vira doznajemo, da je
moti Hrvate pred Slovanstvom in služi na korist in naBladu tudi najbližjim našim neprijateljem, slovansko lice sili nas, da takov list odstranimo iz našega društva. (Čujemo, da so tudi gostje tržaške kavarne »Com-mercio« odločno zahtevali od kavarnarja, naj odstrani »Hrvatsko prave« iz kavarne. Op. ured.).
Ogrski trgovinski minister Hieronvmi je preklical naredbo, po kateri je morala vsaka dopisnica v Hrvatski in Slavoniji imeti tudi madjarski napis »Levelezo lap«. To odredbo je izdal minister na pritožbe privatnih obrtnikov in trgovcev, kateri so radi tega predpisa imeli polno sitnosti in so morali plačevati globe. Ko se zaloga porabi, imele bodo v področju hrvatske kraljevine dopisnice samo napis : »Dopisnica«.
Dnevne novice.
Iz mestne deiejraeije. C. kr. namestnik je potrdil sklep municipalne delegacije, s katerim se najemninska pogodba z varu-štvom mladoletnega A. Fanaingerja za stan župnega urada in svečenikov pri sv. Antonu novem podaljšuje za dobo 5 let.
Iz deželnega šolskega sveta za Istro. Členom tega šolskega sveta za ostali del funkcijske dobe je imenovan ravnatelj državnega gimnazija v Kopru goapod Štefan S t e f f a n i.
<£uousque tandem ?! Iz zanesljivega tukajšnji uradniški
podala Rusija povodom angležko-burske vojne. n8j?leblje eimpatije ia ruaki narodf boritelja
Kako lahko bi bila Rusija izkoristila tedanjo veliko zadrego svoje stare tekmovalke Anglije! Rusija je mogla porabiti to priliko, ona je mogla tedaj sebi na korist spremeniti vse oae poz.cije v Aziji, kjer si stojita nasproti aagiežki in ruski vpliv in padata vsaki na eno strnn tchtnice. Izlasti v iztočni Aziji bi si bila Rusija lahko tako utrdila pozicijo,
in zaščitnika slovanskih interesov in mu žele sijajnega vspeha v borbi proti rumeni rasi. c
V Pragi je biia v nedeljo zopet služba božja v ruski cerkvi. Pred <«erkvijo se je zbralo več tisoč oseb, največ dijakov in narodnih delavcev. Na »Prekopih« je prišlo
; do spopada z nemškimi dijaki. Množice so b.la ista jednostavno nepremagljiva, ajclsmiraj6 Ruaijo in želele zmago ruskemu
kajti Anglija je bila vezana po južno afriški orQŽju Demon8tr,cjje PO trajale do 2*/, ure vojni, da bi biia absolutno obnemogla proti j, ,p(jiu.
V Spljetu so bile dne 26. februvarja
šakovni potezi Rus:je. A Rusija ni storila tega. Nje stari računi s svojo staro nasprotnico je n so nikakor motili in varovala je strogo nevtralnost in se je izognila vsakemu
koctliktu.
1.5 resnično miroljubje se je moglo protiviti to!i vabljivi priliki.
Zadnji a ob enem najeklatantneji dokaz o rriroljublju Rusije je pa v dejstvu, da se ni popred nič pripravljala za sedanjo vojno. O tem priča vedenje ruske diplomacije, pri-
na ^ečer velike manifestacije. Za »narodno glarbo« je korakala velika množica, ki je prirejala ovacije ruskemu narodu, carju in ruskemu orožju. Pred občinsko hišo je množica pevala rusko himno, »ono veličastno in resno pesem, ki ti v duši dviga velike navale čutstev, velike in blage slovanske duše«.
Iz Sofije javljajo: Voditelj ruskega zastopstva v Sofiji je priobčil ministerskemu
se vlada zopet približa Čehom s kakimi pred- kazino, društvo c. kr. uradnikov, neda\no logi, toda v tem hipu ni možno ugibati, kakov temu izključilo iz svojih prostorov slovensko efekt bo imel ta poskus.	'»Sočo« in hrvatsko »Prosvjeto«, a je name-
—-————sto njiju naročilo — prosluli »Grazer Tag-
PraznO veselje	blatt«. To je list, ki radi svoje kričavosti niti
i -	v resnih nemških krogih ne uživa nikacega
Vladni listi kričč »hozana«, ker je na	. ®	i- , Z
t , . . , v.	spoštovanja. A da bodo videli čitatelji, kako
dopolnilni državnozborski vohtvi za kmečke	. . . „ .v A ,	o,
, . „ . ,	nizko m podlo pise ta list o nas islovencib,
občine kraljevoerasKe propal agrarec. da-si ga	r r .	.
■, .. , , • 1 V L'	naj navedemo tu, kar je napisal enkrat
je priporočala tudi mladočeska stranka. Neki	J .
J t T	n.,nrvlam lotil • llfln 1 lOlltCPnCIl H «1 I ITI hi
dunajski list kriči že o koncu mladočeške
stranke. Poraz agrarca in zmaga nad njim od
strani samostojnega aristokrata grofa Stern-	_
J ° v , , 7 i j	laven list v fanatizmu, sovražtvu m posurov-
berea ie že res neusecen dogodek za mlado-	J ,
v 1 , ... A ® . . , ..	ljenju čutstev! In takov list naroča društvo
češko stranko. Ah ta grof Sternberg je kapti-	J J . .
. , ... . . x .f.	c. kr. uradnikov, druBtvo, ki ima tudi lepo viral volilce ravno z jako radikalnim češkim
■r, . . - * j	število Členov Blovenske narodoo3ti ! ! lem
programom. Ce prav je torej to neusecen do-	, , .. . .. . A .-> ,
^ . , j x ,	poslednjim kličemo : Quoueque tandem . !
godek za aerarce in za mladocesko stranko,	\ J 1 .
6 6 . , , , . , rr	Kako dolgo še bodo smatrali združljivo *
radi tega pa ni vesel dogodek za dr.a .Koer-	°.....
berja. Ta volitev ne dokazuje, da je češki narod jel odjenjavat', marveč, da je nezadovoljen do skrajnosti in da želi ostrejega na-
minolem letu : Den Deutschen Heil in Sieg, den Windischen einen Sfcrick ! ! Vrv za vrat nam torej želi list ! Dalje menda ne more iti
čajo prvi dogodki pred Port Arturjem in predsedniku, da je car privolil, da se četa izlasti bitka pri Cemulpo, priča okolnost, da dobrovoljcev, sestoječa iz tisoč mož, Bolga-je b.Io v hipu, k.» je že začela vojna ie r0Vj Srb0v in Črnogorcev, udeleži vojne proti ruskih ladij v japonskih pristaniščih ; sosebno Japodi. {z Sjfije odide skoro 300 mož. klasičen dokaz je dejstvo da je še le po NoToimenovaIli ruski vojaškj poveljniki. zapr.četju sovražnosti začela z mobilizacijo in da eo -e še le sedaj izvršila imenovanja razn:h poveljnikov.
To 00 sama notorična dejstva, iz katerih izhaja z jasnostjo belega dneva, da je bila Japonska tista, ki je hotela vojno. In ravno
lastnim narodnim dostojanstvom, da so udje takega društva ? ! Kako dolgo še bodo odlašali s korakom, katerega morajo storiti, ako je v njih le še iskrica ljubezni do svojega naroda ? !
Slovenska socijalna demokracija in razpnščenje tržaškega mestnega sveta. Dr. R v b a r je nadaljeval :
Mnogo volilce v je bilo izpuščenih iz volilnih list. Mi smo rekla « irali vo ilno pravico za mnogo njih. In zelo značilno za postopanje gospodovalne stranke o sestavljanju vo-
zadoje dni prihajajo v svet vesti, kako se je Jap jn^ka že leta pripravljala na vojno z
Rm jo.
Kdor torej načelno obsoja vojno in nje
General baron Melle r-S ako-m e 1 s k i. Načelnikom sedmega vojaškega zbora je bil imenovan baron A. I. Meller-Sakomelski, dosedaj poveljnik tretje gardijske divizije. Vstopil je v vojaško službo leta 1863 ter je služil od leta 1871 —187(3 v Turkeetanu. V rusko-turški vojni je bil polkovnik 6. libavBkega pešpolka. Meller-Sako-melski je Btar 58 let.
stopanja proti vladi. Veselje vladinih glaBil je torej prazno veselje.
Ali Avstro-Ogrska res mobi-lizuje ?!
Ozirom na vedno ponavljajoče vesti, da je pri nas mobilizacija že zaukazana, katerim vestem pa točno slede službena oporekanja,
izvaja »Sii Isteierische Presse«, da je resnica jjj^ liat j0 dejstvo, da se število naših vo-— po sredi. Res da je, da naša vojna uprava lilcey p0 nekatenh krajih celo zmanjšuje.
: ni še pričela s mobilizacijo, kakor je pred-	me8to ^ ^ 8d množilo. Reklamirali tmo pisana ; res pa je tudi, da je vse, do zadnje Mve(jg slovenski. Toda brez vspeha. Potem
podrobnosti, pripravljeno za mobilizacij ». Tega	smQ gg pritožjii na me8tni svet. kakor zahteva
da ni možno tajiti, ker so priprave že segle	yolilnl red Xa pa je naše rekurze kar a preko delokroga vojaških oblasti, ki imajo Hmine odbil> ker 90 bili slovenski. Da varu-
navado molčati, ampak so se že raztegnile na	j jemQ yolilno pravico dotič-im volilcem in v
Podadmiral Birjulev. Na
instrument — militar.zem, mora potem naj-	„ ...	. . . „
.	J mesto v vztoeno Azijo odislega admirala Ma-
prej obsojati njega, ki iizivlja vojno. V našem slučaju torej Japonsko. Tem čudneje mora delovati na nas prizor, ki nam kaže, k&& • ravno taki ljudje uprav obs pljejo Ja-pOLsko §e svoj. mi mi simpatijami !
Sc-er pa se tudi med najbolj
karova je postal poveljnikom kronstadtske trdnjave in kronstadtakim guvernerjem podadmiral A. A. Birjulev. Rodil se je leta 1844 ter je po dovršenih mornaričnih studi-'jah mnogo potoval. Leta 1880 je bil povelj-organ Z1_ j nik fregate »Admiral Lazarev«, kaBneje je
ranimi prijatelji Japonske od dne do dne 7apOVedoval raznim vojnim ladijam in leta
mneže oni, ki zgubljajo vero v končno zmago Japonske. »Neue Freie Presse« je sedaj, ki odkrito konstatira, da aj se štiridnevni boji pred Port Arturjem završili z nevrpjhom za Japonsko. Ko je prišlo poročilo, kako brili-jantno so Rusi preprečili poskus Japoncev, da bi zažgali rusko brodovje v pristanišču Port ArtureKem in da bi zaprli uhod in
1898 je bil imenovan poveljnikom ruske sre-domorske eBkadre. V tem svojstvu je dvakrat obiskal francoska pristanišča, o kateri priliki so priredili Francozi Rusom velike ovacije.
Ruska eskadra Virenius.
ki je sedaj na poti proti skrajnem Vetoku,
nevojaški svet, čegar dolžnost je sodelovati na mobilizaciji. Neutajljivo dejstvo je — pravi rečeni list —, da se v dopolnilnih okrajih III. in XIII. voja z veliko naglico delajo priprave za mobilizacijo. V obsežjih teh dveh vojev žive Slovenci in Hrvatje ! Torej mi imamo biti prvi na vrsti ! Tako je bilo v letih 1864., 1866., 1878. in 1882. V vojnih časih smo mi Jugoslovani med prvimi v državi. In tako pojdejo naš; vojaki tudi sedaj prvi na Balkan. V časih torej, ko treba zastavljati življenje, nismo »mmje vredni«. Je-li po takem pravično, je li oprn-vieeno, če se nas politiško in narodno vedno proglaša »manje vrednimi« ? ! To bi bil postulat najednostavneje pravičnosti, da bi bili, ako moramo biti na dajanju med prvimi, vsaj jednakopravni tudi na uživanju !
izhod iz pristanišča, so govorili Japoncem	^eje sledeče ladij e: oklopnjačo »Osljabj.c, prijazni listi, da vse to je le samohvala Ru ldva ™lika križar> »Aurora« »Dimitrij
bov, ker v resn ei da so Japonci vendar	I^118*0.]* dosegii, kar so hoteli, češ, one štiri ladije, namenjene v pogreznenje, eo bile faktično pogreznene! Sedaj pa prihaja ista »Neue Prevažanje ruskih čet. l reie Presse«, ki s kruto roko uničuje tudi Iz Petrograda javljajo dne 27. febru-
to japomfilsko tolažbo, rekši: D a, pogreznene	varja: Zadnje tri dni je odiilo 175 lokomo-
bo bile res one ladije, toda ne tam, kjer so	tiv v Mandžurijo. Odslej morejo po trans-
va
ter 6 velikih iu 2 mali torpe-dovki. Na teb ladijah je 164 častnikov in
3284 mož.
Jtrvatske stvari.
V hrvatskih listih čitamo, da so hrvatska društva jela vračati »Hrvatsko Pravo« radi njega ostudnega pisanja proti Rusiji. Jedno teh društev je pisalo uredništvu: Danes, ko velika slovanska država Rusija vodi odprto vojno proti azijatskemu barbaru, na čegar stran so se postavili vsi neprijatelji Slovanstva... pa Vaše »Hrvatsko Pravo« ne le da se je postavilo na stran sovražnikov Slovanstva, marveč huje, nego-li kateri židovski »sornal«, zasmehuje bratski narod ru Bki. Ob takem pisanju Vašega lista, ki sra
obrambo principa enakopravnosti našega jezika smo šli mi do državnega sodišča. In ta visoka sodna instanca je spoznala, d» je mestni Bvet z zavrnitvijo naših rekurzov kršil zakon. Smo li mi res škodovali občinaki avtonomiji ? In če se bo v prihodnje zopet tako krivično postopalo? Ktj naj storimo V Mari naj molčimo in mirno dopuščamo, da se našim volilcem vzkrača volilna pravica in da se krši pravica našega jezika, ko je bil isti že z večimi sodnimi naredbami in ministerijalnimi naredbami pripoznan deželnim jezikom v Trstu ! ! ! Mi nismo hoteli in nismo škodili občinski avtonomiji, ampak emo po svoji dolžnosti branili svoje pravo. A vlada je dolžna siliti občno v vršenje zakona.
Nas veže dolžnost, da ne branimo le narodnih, ampak tudi politične in gospodarske koristi svojih volilcev. Toda slaba bi se godila tem koristim, ako bi se mi z zvezanimi rokami izročali sedaj gospodovalni stranki na miloBt in nemilost.
Govornik se brezpogojno pridružuje kritiki predgovornika g. Linharta o gospodarstvu na naši občini. Zato bi bilo želeti skupnega nastopanja v tem pogledu. Povdariti pa mora, da ne odgovarja resnici, ako je g. Linhart trdil, da smo mi zastopniki buržoazije. Sploh je ta pojm mnogim nejasen : mnogi ga rabijo, ne da bi ga umeli. Je-li morda kdo buržoa-eijec že zato, ker nosi malo boljo suknjo ? ! Gotovo ! Ako bi bilo temu tako, potem bi
imela tuđi socijalna demokracija marsikakega buržoazijca v avoji sredi. Tudi v nje vrstah je tako, da, kdor more, se nekolike bolje nosi ! Povsem krivo mnenje je, da je slaba obleka že znak pravega socialističnega mišljenja. Saj vidimo, kako naša *ocijaloo-demoaratična stranka vabi v Trst razne od-ličujake in socijologe, ki prirejajo tu predavanja. Ti se nosijo po buržoazijski in žive tudi kakor mi takozvani buržoatijei. Tuđine delajo z roko, ampak z glavo, z umom. A kdo bi hotel trditi, da radi tega ne morejo biti socijalisti ? !
Težnje proletarcev, da si pridobe politične pravice in da se jim zboljša gospodarski in socijalni položaj, so opravičene. Ce mi delamo za svoje volilce, delamo za proletarce. Naši voiilci posedujejo res kako kajžico in tu pa tam kakov košček zemlje. Ali ogromna več.na njih se morajo preživljati z delom svoj.h žuljavih rok. O njih se gotovo ne more govoriti, da bi bili buržoazijci v tistem zmislu, kakor se navadno rabi ta beseda.
(Pride še.)
Kaj je gospodinjam neznano ? Da
rabi vsaka v svojem gospodinjstvu, in če je isto še tako majhno, v jednem letu veliko pralnega mila in da bi, ako bi kupovala edino le prizuaao najboljše milo družbe sv. Cirila in Metodija v Ljubljani, koristila s tem ogromno ne le imenovani družbi, marveč vsemu slov. narodu.
»Slovenijanska« slavnost na Dunaju.
Slaveča ssrojo 35-letnico, je povabila dne 24. svečana »Slovenija« dunajsko slovansko družbo na sijajni koncert s plesom ter dosegla popolen vspeh. Njeni slovanski prijatelji so jej prišii polnoštevilno čestitat na jubileju. Iz med velikega števila udeležencev imenujemo poslance : dr. Kramar, vitez B e r k s, dr. P 1 o j. Dalje so došli: dvorni svetnik dr. Z a v a d i 1, podpolkovnik gosp. T o m š e, ministerijalni svetnik dr. B a b -n i k, dr. Primožič iz naučnega mini-eter^tva, predsednik odveta ške zbornice kranjske dr. Maj ar on, predsednik »Slov. pev. društva«, primar:j dr. D r o z d a, predsednik jug slovanskega kluba dr. Kožic, vseuči-liški docent dr. Z o 1 g e r, finančni svetnik S e ž u n, odvetnik dr. S e s h u n, kurespon-dent »Novega Vremena« dr. V e r g u n, ure d n k Fran Podgornik, predsednik podpornega društva slovenskih visokošolcev Pu i I. Akademičnd društvo »T r i g 1 a v« v Gra icu je poslalo zastopnika t. c. predsednika pbil. J a n c a ; po velikih deputacijah so bila zastopana akad. društva : »A kade-m i c k v spolek« (češko), »Balkan« f bolgarsko»Bukovina« (ruskj), »O g-nisko« (poljsko), »S i č« (malorusko), » V e s n a« (slov. brv. umetniško), »Z o r a« »rbskoi. »Z v o n i m i r« (hrvatsko). Svojo ods,tn st so opravičili: ruski generalni konzul pl. K u d r i a v c e v, srbski poslanik dr. V u i c, bolgarski diplomatski tajnik > i š m a n o v (vsi trije zadržani vsled thćatre par*- ja na ča*t švedskemu kralju), dalje pl. dr. Globočaik in dr.
Slavnost se je pričela s koncertom. Krasno izbrani vspored in slavnoznani sodelujoči umetniki »o podali užitek, ki je redek tu i; na razvajenem Dunaju. Nestrokovnjaku je težko o|K)zoriti na vse vrline, ki so jih razvili umetniki. Slavni zbor »Slov. pevskega društva« pod vodstvom gospoda Archangelskega je zapel Foerster-jevo »Slovenijansko« in »Naše gore« in rusko narodno »Vozle rečki« ; nastopila je hrvatska umetnica, operna pevka g.čna Mira Korošec; njen polni močni sopran, njen ognjevit temperament in umerjeno predavanje je^ obetajo krasno karijero. Pela je Nedvedovo Zlata doba« in »Strunarjevo pe=em« ter Zajčevo »Tiho, tsho moje žalje«, ki jo je morala ponoviti. Kakor ona, tako si je oevoj 1 v hipu občinstvo tudi drugi solist nov. angažirani člen opere praške, baritonist g. Marko V u š k o v i <:, njegov glas ie obsežen, močan in fino izšolan : pel je Zajčeve »Mletačke elegije« broj 3. in Pahorjevo »En stat črk je živel«, kjer je pokazal svoje fino poj m j' anje ia duhovito interpretacijo te narodne kompozicije. Soliste je diskretno umet niško spremljal na glasovirju g. dr. C e r i n. Vsak« gar je iznenadil nastop »jugoslovanskega kvarteta na lok« — Je r a j, S t a n o, Lenarčič, Šantl. izvajanje kvartetov Hsv ina, Beethovena in Boccherinija je dokazalo dovršeno tehniko umetnikov in globoko umevanje skladb. B:lo je, kakor da vse vodi en duh in ena roka — njihovega vodje virtuoza g. Jeraja. Ta točka je bila umetniški višek
koncerta. Jugoslovanskemu kvartetu zagotovljena je zmaga v vsaki koncertni dvorani.
Občinstvo je dajalo z dolgotrajnim aplavzom izraza svojemu občudovanjn.
Drugi del večera je zavzemal ples, na katerem je svirala godba bos. - herceg, peš-polka št. 4. Neko krasno soglasje brez vse napetosti in prisiljenosti je vladalo v tej dieti ngvirani slovanski družbi. Ples je bil tako animiran, da je zadnjo četvorko plesalo 72 parov.
Vsa slavnost je pričala o veliki priljubljenosti »Slovenije« na Dunaju in jo je gotovo še pomnožila. Tudi iz domovine so o tej priliki prišle mnoge brzojavke — dokazi simpatije. Izmed njih omenimo le dr. Josip Vošnjakovo : »Ostanite zvesti svojim mlade-niškim idealom ! Tekmujte med seboj le, kdo bolj ljubi svoj narod, kdo več žrtvuje zanj !«
Shod vinogradnikov v Mariboru. Iz
Maribora smo naprošeni, da prijavimo :
Kar sta poročala »Slovenski Gospodar« in »Siidsteierieche Preske« o tem namerjanem shodu, je bilo napačno. Omenjeni shod bo imel strogo agrarno političen značaj in je namenjen avstrijskim vinogradnikom. Razpravljalo se bo v obeh deželnih jezikih. Istotako se bo resolucija, ki bo glavni moment shoda, sklepala tudi v slovenskem jeziku. Ugodnega vspeha nam je pričakovati, ako smo si edini v kmetijsko - gospodarskih interesih. Tako skupno nastopanje je potrebno še posebno glede tiste nesrečne »vinske klavzule«. Torej vinogradarji na shod s skupno zahtevo : proč z obstoječo »vinsko klavzulo«.
»Podporno društvo za slovenske vi-sokošolce v Pragi«, ki je bilo v prvih dveh letih svojega obstanka mnogemu slovenskemu viBokošolcu izdaten in najbolj zanesljiv vir dohodkov za skromno življenje ter mu je s tem zagotovilo redno nadaljevanje studij, i obrača se do s'ovenskih rodoljubov z uljudno prošnjo, da mu blagovole namenjene podpore čim preje poslati, ker bi bilo sicer prisiljeno radi nedostatka sredetav ustaviti svoje redno delovanje ter neugodno reševati prošnje vrednih in potrebnih prosilcev. Redni mesečni izdatki znašajo 150—200 K, dohodki pa bo bili v minolih mesecih tako neznatni, da je odbor prisiljen prijatelje društva in vseuČi-lisčne mladine ter bivše podpornike tem potom opozoriti na sedanje društvene neugodne gmotne razmere.
Za odbor:
Josip Germ,	Fr. Tomšič,
tajnik.	preds.
Pogrebno društvo pri sv. Jakobu.
Osnovalni zbor, sklicani na dan 27. t. m., je b 1 mnogoštevilno obiskan in je sklenil soglasno, da se snuje »Pogrebno društvo pri bv. Jakobu«. V začasni odbor so bili izvoljeni :
Dragotin Živec, predsednikom, Andrej Širok, tajnikom, Fran Primožič, blagajnikom. Odbornikom : Ivan Hvastja, Andrej Furlan, Ante Zlobec, Martin Dobrila. Namestniki : Miha Hrovatin, Ivan Zabrič, Ante Moravec in Andrej Pertot.
Volilni odsek »Tržaškega podpornega in bralnega društva« vabi vse društvenike, da se udeleže volilnega ehoda, ki bo v nedeljo dne 6. t. m. ob 3. uri popoludne v društvenih prostorih ulica Stadion štev. 19, I. ndstr.
Za mo/ko podružnico družbe sv. Cirila in Metodija v Trstu je nabral g. Zivie v »Konsumnem društvu« pri sv. Jakobu 3 K 24 etot. — Gospod Filip Ivani-, ševič, trgovec v Trstu, je daroval 10 kron. Srčna hvala !	Biagajniatvo.
Pevskemu društvu »Kolo« v Trstu sta nadalje darovala o priliki zadnjih ples n h venčkov : slavno »Tržaško podporno in bralno društvo« po deputac ji 10 kron in slavni veselični odsek istega društva 12 kron. — (To ni bilo še objavljeno vsled neljube pomote).
Poskus umorstva nad mačeho. Pri
Špeharjih v Štorklji, na št. 388 stanuje družina .Sferca. Ta družina sestoji iz štirih členov : oče, dva sina in mačeha teh poslednjih. Eden sinov je 27-ietni Leopold, a drugi je 25-letni Ivan. Mej Leopoldom in mačeho, 45-letno Marijo, je že več časa tlelo sovraštvo. Leopold si je namreč vedno domišljal, da ga mačeha sovraži, in ker ga je oče večkrat radi njegove lenobe karal, je on vse te ukore pripisoval mačehi, katera da je očeta ščuvala proti njemu.
Pred tremi tedni je I^eopoldovo sovra fitvo prikipelo do vrhunca ia tedaj je bil pograbil sekiro, s katero je hotel udariti po
mačehi. K sreči mu je tedaj to zabranil njegov mlajši brat. Stepla sta se bila vsled tega z bratom in mi smo o tem pretepu tudi poročali. V pretepu sta bila ranjena oba brata; j
«Tikti H A«« i a L. M ■ ____I J ___T _ _ - I___•	T"	■
Hamburg. {Sklep pop.) Kava Santos good average za marec 33—, za maj 33s/4, za september 35—, za dec. 3;-3/4 stanov.; kava Rio navadna loco 30—33, navadna reelna Hi - -37, navadna dobra
38-40.
Hamburg. (Sklep.) Sladkor za februvar 16 25
vendar je bil Leopold raDjen huje, nego Ivan.' za marc 16.25, za maj 16.65, za avgust 17.05, za
Prt™	um a u-i u	j • oktober 17.45, za december 17.45. stanov. Vreme:
rrvo pomoč sta bila dobila oba na zdravni-<
j Mir^
London. Sladkor iz repe surov 81/* Sh,
Java 8.07V» Sh. Stanov.
Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 64.— do 65.50, za september K —■— do —, feb.-avg. 64.25 do 65.50. Concassć in Meliapile promptno K 67.30 do 67.80. za sept. K —.— do —.—, feb.-avg. 67.30 do 67^80.
New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bo loče dobave, trdno, 5 in 10 st. zvišanja.
Pariz. Rž za tekoči mesec 1525, rž za marec 15.25, za marec-junij 15.40, za maj-avguat 15.25 (Mirno.) — Pšenica za tekoči mesec 22.— za marec 22.10, za marec-junij 22.35, za maj-avg. 22.50, (Stanov.). — Moka za tekoči mesec 29.95, za marec 30.15, za marec - junij 30.20, za maj-avg. 30.45 (Stanov.). — Repično olje za tekoči mesec 47.—, za marec 47.75, za
, .	* i j	t u i raai-avg. 49.—, za sept-december 50.— (Mlačno.>
ure m pol se je pa vračala domov. Leopold, gp£jt teko{j meaec _ za marec 43 50> Zft
ki je vedel, kam in kedaj da gre mačeha in ! maj-avg. 42.25, za sept.-december 35.— (Mlačno) — , j. i j - . •	...	- „ , , : Sladkor surov 88° uso no? 21.—21.lL (mirno), bel
tudi kedaj da se ima vrniti, jo je čakal vi ^ tekoči megec	marec 24.50 (stanov.)
veži hiše Št. 6 na Škorkeljskem trgu. Ko jo : za maj-avgust 25.37za okt.-jan. 26.621/* rafiniran,
• j i ...	• . ,	„	• 1 56.—56Vi Mrzlo,
je videl iti mimo, je sel neopazen za njo v	17
breg, a ko je bila žena na samem je Leopold
ški postaji, a Leopold je bil šel zdravit se nadalje v bolnišnico.
Iz bolnišnice je prišel včeraj, ali pred-včerajnjim. A v tem času, ko se je nahajal v bolnišnici je njegovo sovraštvo do mačehe postalo še hujše, nego je bilo prej. Kakor hitro je prišel iz bolnišnice se je požuril, da je čim prej izvršil, kar mu je bil njegov br£t zabranil pred tremi tedni.
Marija Šferca, Leopoldova sovražeoa mačeha, ki je perica, je prišla včaraj predpo-ludne v mesto po vmazano perilo. Okolu 11.
Trgovina se zaklanimi prašiči.
Predvčerajšnjem je bilo pripeljanih na trg 12, včeraj pa (»6 prašičev. Prodalo se je vse po K 100—116.
<m
T
v
Marija Cevna
potegnil iz žepa nož, skočil nad mačeho ter i jo z istim zabodel trikrat : dvakrat v hrbet, na kar se je žena zgrudila na tla, a potem še enkrat na desno stran v prsi. Za tem je I Leopold pustil mačeho ležati v krvi na ce3ti ter pobegnil.
Kmalu na to so pa nekateri možki šli po isti poti ter so našli ranjeno ženo. Obvestili so takoj redarstveno oblast in zdravniško postajo. Sa zdravniške postaje je šal takoj	m , •	•	j
r J	r j j	j	Tužnim srcem n&zaanjamo vsem sorod-
na hoe mesta zdravnik dr. Turchetto, kateri j -ikom> prijateljem in znancem prežalostno
je, videč da so rane zelo nevarne, dal-ra- Vest, da je naša mati, oziroma soproga
njenko takoj prenesti v bolnišnico.	gospa
Leopold je pa šel mej tem preko škor- j
keljskega griča, se povrnil v mesto po ulici
t>	v i	j ,	v .	uo dolgri in mučni bolezni, previđena se sve-
Komagna in	sel na redarstveno stražnico v	F . &	. .	to
.. %,.	, .	, , . , .	totajstvi, v dobi 46 let, danes ob 6. uri
ulioo Tigor,	kjer ,e povedal svoj zločin ter	popoluQo6i mirno v Gospodu zaspala.
se izročil redarstvenej oblasti. Ker pa čez ( Pogreb pok,ine se ho vršil v sredo, dan ni v ulici Tigor nobenega uraduika in dne 2. marca ob 2. uri popoludne iz tržaške ker kraj, kjer je bil storjen zločin spada pod ; bolnišuice naravnost na pokopališče, območje vrdelskega komisarijata, je bil Lso-I Trst, dne 29. februvarja 1904. pold Šterca odveden na omenjeni komisarijat v ulico Luigi Ricci, kjer bo ga zasliševali do ' 3. ure in pol popoludne. Po končanem zasliševanju bo ga pa odvedli v zapor v ulico J Tigor.
Glede ranjenke doznajemo, da je njeno stanje jako nevarno, kajti prebodena so jej pljuča. Zdravniki imajo jako malo upanja, da bi okrevala.
Anton Čevna, soprog. Anton, Venceslav, Vl«dirair, otroci.
Trg-ovina.
Borzna poročila dne 29. februvarja.
Tržaška borza.
Napoleoni Iv 19.08—19.11, angležke lire K 24.00 do 24.05, Lond3n kratek termin K 240.10—240.65, Francija K 95.40—95.65, Italija K 94.20— 94.60, italijanski bankovci K 94.20—94.60. Nemčija K. 117.20—117.50, nemški bankovci K 117 20—117.50, avstrijska ednotna renta K 99 00—99.40, ogrska kronska renta K 96.50—97.00, italijanska renia K
98.--98.50, kreditne akcije K 625.00—628.00,
državne železnice K 626.00—S30.00, Lombardi K 75.00—77.00, Lloydove akcije K 710 00—720.00. —
Srečke: Tisa K —---.—, Kredit Iv —.—
do —.—, Bodenkredit 1880 K —.---.—, Bo-
denkredit 1889 K —.--—, Turške K —.—
do —. Srbske 2% —.— do —.—.
Dunajska Dorza ob 2.	uri popol.:
včeraj	danes
Državni dolg v papirju	99.20	99.25
„ v srebru	99.10	99.10
Avstrijska renta v zlatu	117.9"»	118.—
v kronah 4°/.	99.-tO	99.4o
Avst. investicijska renta 31/,'/,	91.15	91.15
^toSoa renta v zlatu 4°/0	116.45	116.55
„v kronah 47,	97.05	96.90
renta 3'/,	88.80	88.80
Akcije nacijonalne banke	1597.—	1602.—
Kreditne akcije	627.25	626.25
London, 10 Lstr.	240 35	240 22'/,
100 državnih mark	117.22V, 1I7.271/..
20 mark	23.48	23.*7 ~
20 frankov	19.09	19.08
10 i tal. lir	94.20	94.30
Cesarski cekini	11.32	1132
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Sklep.) — francozka renta 94.50, 5®0 italijanska renta 93.50, španski ezterieur 75'50 akcije otomanske banke 53JS.—.
Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice —.— Lombardi 78-50 unificirana turška renta 77.30 menjice na London 251.60, avstrijska zlata renta 100.70 ogrska 40/o zlata renu* 97.80, Lfinderbant 458.—, turške srečke 111.25, parižka banka 10.27, italijanske moridijonalne akcije 687, akcije Rio Tinto 11.64. Trdna. '
London. (Sklep) Konsolidiran dortg 86Vie Lombardi 3\;, srebro 26%, Špa iska renta 751/,, ita-ijanska renta 98 —, tržni diskont 31 «, menjice na Dunaju —.—, dohodki banke 24.000, izplačila banke —.—. Mlačna.
Tržna poročila 29. februvarja.
Budimpešta. Plenica za april K 8 83 do 8.84, za oktober od 8 54 do tv55. Rž za april K 6 95 do 6.96, za maj — — do —, Oves za april K 5.80 do 5.81, za maj K* —.— do —.—. Koruza za maj K 5.54 do 5.55, za julij 6.65—5.b5.
Pšenica: ponudbe srednje ; povpraševanje : slabe, mlačno. — Prodaja 15.000 met. Btotov, komaj vzdržano, nekaj nižje ; druga žita mlačneje. — Vreme: D.ž.
H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good average za tek. mesec po 50 kg 39.75 frk, za maj 40.50 frk.
TOVARNA POHIŠTVA
Rafael Italia
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetarij
- TRST
ulica Malcanton štv. i.
po zelo nizkih cenah.
Kavama ROSSI
ulica S. (jiovanni št. 16.
Telofon št. 1632.
Odprta celo noč.
Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov.
Ljubitelji dobre čaše čaja, zahtevajte povsod najti-nyši in n-tj boljši čaj sveta.
INDRA TEA
Zmes najflinejšega čaja Kine, Indije in Cejlona. Pristen le v izvirnih zavittih. Zaloge je razvideti iz lepakov.
eui|sn| eu9i|ejf|e
•usejcu
Tovarna ponidtva
Aleksander Levi Minzi
z= ulica Tesa št. 52. A. =
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se nI batf nikake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
Hnatrovan oenlkbrespl&Čno Ia franko.
Svoji k svojim !	Svoji k svojim-!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska tavarovatna zadruga
M
CrosLtisL
m
stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, glavnega mesta Zagreb
z jamstveno glavnico 500.000 kron in temeljno glavnico 200000 kron
pprejemlje vsako vrsto neprtm čnin (htse, gospodarska poslopja, tovarne) ter premiČLin ttcakor pohištvo, gospodarsko orodje, Btroje, živino, žito, slam >, peno, bb go v skladiščih mi Da prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli ob najniž h cenah in z najb< ljsiin jamstvom. — I-ti po»redu e za svoje zavarovance posojila na neprem čn ne pri nrvih de nam h zavodih. Dolžnost vsakega dobrega Slovana je zavarovati se pri domaČem zavodu — že da ne gre denar v tui no.
GLAVNO ZASTOPSTVO za TRST, ISTRO in GORIŠKO je ravnateljstvo izročilo gosp IVANU GORUP-U- inšpektorju pri »The Mutual«, Trst, ul. Miramar 11.
Sv lim pravnim konzulentom za te knja je imenovalo gasp. Dr. OTOKARJA RIBARA odvetnika v Tr-tu.
Ivan Semulič
v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša)
priporoča Blavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zal< gi ima vsakovrstno najfineje in dragih vrst pohištva dobrega leea. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene sj zmerne in postrežba tečna in poštena.
5||KX>0000000 Svoji k svojim !
w
Zlatar
DRAGOTIN VEKJET
(C. Vecchiet).
TRST. — Corso štv- 47. — TRST.
Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, ■rebrnine in žepnih ar. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro. W Cene zmerne.
Svoji k svojim ! <
prva kranjska z vodno silo in turbino delujoča
tovarna stolov
tvrdke Fr. Švigelj
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko,
* priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imejiteljem ■ in predstojnikom zavodov in šol, krčmatjem in kavar-narjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene
stole, naslonjače, fotelje, vrtne stolef gugalnike itd. itd.
po karnajbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega leea, poljubno likano ali v naravni boji imitirano.
Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalnikov iz trsja.
željo pcšlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je
oblika blaga in cene, zastonj in franko.
Naročevalcem na debelo dovoli se znaten popust.
Na razvidna
VELIKA ZALOGA
iPNENEGA KARBIDA
prve vrste
se vdobi pri tvrdki
PAOLO PATRIZI, TRST
Via S. Lazzaro štev. 9.
Zastopnik tvrdke > Societa anonima per 1" utilizzazione delle forze
idranliche della Dalmazia«.
Zaboji od 50 klg, ki ss komadno odmirajo in zapirajo
Kron 28 za ioo kip
Pri narot-bah za večje množine popust po dorovorti.
Teža Čista, zaboj gratis, franko parobrod ali kolodvor v Trstu. Plačno takoj ali povzetjem.
Zdravje je največje bogatstvo!
vse
Kapljice sv. Marka
Te glasovite in nedosegljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranjo in zuoanjo rabo. Posebno odstranjujejo trganje po kosteh, nogah in rokah ter cziravijo vsak glavobol. Delujejo blagodejno pri boleznih v želodcu, ubltžujejo katar, umirujejo blevanje in lajšajo naduho. Pospešujejo prebavljanje, čistijo kri in čreva. Odvajajo velike in male gliste in vse bolezni provzročene od glist. Delujejo izvrstno proti hripavosti, zdravijo vse bolezni
na jetrah, »koliko« in trganje v želodcu. Odstranijo vsake mrzlice bolezni izvirajoče iz mrzlice. Najbolje sredstvo groti maternici in madroLU. Te
kapljice ne smejo nnanjkati v nobeni mestni in kmečki hiši. Dobi va se samo v mestni lekarni v Zagrebn. NaroČila naj se naalovlia : Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg 44., v bližini cerkve sv. Marka. Denar naj Be pošilja naprej, drugače se pošlje po povzetju. Manje kot jeden ducat (12 steklenčic) se ne pošilja. Cena je sledeča franko na vsako pošto: 12 steklenic K 4.—, 24 steklenic K 8.—, 36 steklenic K 11.—, 84 steklenic
K 14.60, 60 steklenic K 17.— .
Na razpolago je tisoče in tisoče priznalnih pisem, ki se ne morejo vsa priobčiti, zato navedemo samo imena nekaterih gg., kateri so s pssebnim vspehom uporabljali kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili : Ivan Ptaretinčič, učitelj ; Janko Kišur, kr. nadgozdar : Žtefan Barčie, _jžupnik ; Ilija Mamić, opankar ; Zofija Vukelič, Šivilja; Josip Seljanovič, kmet itd.
Mestna lekarna, Zagreb, MaitOY trg 44, Y TOifini csrkve SV. Marka.
= Zdravje je največje bogatstvo!
X K X
10 kron na dan
si zasluži vsakdo lahko in pošteno. Povpraševanja na Winter & Nagy, Buda-pest. IV. Ungargasse 6.
Pavel Gastwirth
Trst, ulica Madonnina 3.
Zaloga pohištva, popolnih sob. Dunaj — Trst.
Zeiezno pohištvo, zrcala iz Belgi;e — Podobe v izboru in tapetarja. — Ure šivalni stroji za dom in obrt po najugodnejs h |cenah.
Debelost odstranj uj e
za
hitro (zajainč. neškodljivo) Thiele jev Čaj odpravo debelosti. Zavitek Mk 1.25, 4 zavitki IV.eo (s povzetjem) od tvrdke Ludw. Thiele Manncheim. (Pošitjatev se vrši potoni avstr. ltkaren)

JAKOB BAMBIC
- trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijah j, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovso in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobna po jako nizki ceni.
Zaloga
izVozno-marčne (E^port-Marzen) in vležane (Lager)
sjele :
- J? 5 kg.: novo sku, bljeno K 9.60 ^ boljše K 12.—, beli mehki puli, skubljeno K
30. — , K 36.—. Pošilja se franko po povzetju. Zamena ali povrnitev dovoljena proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedickt Sachsel. Lobes 183.
po*ta Flzen, ČeSko.
v sodčekili in v boteljkah, kakor tudi
= Kvasa =
iz tovarne Bratov Reininghaus
Steinfeld pri Gradcu, zaloga jVfattonijeve 0iessK,bler
vedno sveže kisle vode
po zmernih, cenah
pri
ANTONU DEJAK junior
TRST Via degli Artisti št. 9 in 10.
Hrnška mlekarna pri Sv. Molm.
ulica delle Scuole 18. uhod Campo S. Giacomc
naznanja cenienemu občinstvu, da je preskrbela raz-ven pri 4v. Jakobu tudi za mesto
Z mastnim pudrom „Unique" dostavljenje mleka na dom.
gospe O i s e a u, se zadobi najlepše polt. Cena škatljici K 1.20 in 2.40. Zavitki po »50 st. v pismu. Zalogo ima IVAN KAINER - G r a d e <*, Bahohofgiirtel številka 67. -
Priporoča se vsied tega tudi cenj. bal'goliotno podporo. Postrežaq točna.
Mleko vedno sveže.
mestjanom
sprejme v neko prodajalnico likerjev
DOCOk ^—^ star. poStenega značaja se Naslov povč uprava ..Edinosti ".
M. SALA RINI
v ulici Ponte della Fabbra št. 2.
(Vogal ul. Torrente.)
Zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Veliki izbor snovij za obleke, ki se po mer izgotovijo v lastni kroja>nici.
Bogat izbor površnikov, sukenj, havelokov po jako oizkik cenah.
PODRUŽNICA;
, ALLA CITTA Dl LONDRA'
nI. Poste llliore št. 5. (vogal ul. Torre bianca)
prodajalnlca izgotovljenih oblek
-.....„Mla Citta ili Trieste"
tvrdke
EDVARD KALASCH
Via Torrente št. 40 nasproti gledališču „COLDONI"
a krojačn:eo, kjer se izvršujejo oblek« po meri in najugodnejših cenah. \ prodajalniei ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenreiino cenah. Izbor boljših in navadnih saovij. VELIKI IZBOR
izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. Vvtorizovana krojaeui<-a.
K K K X
M nizkih
X
X X X X
X
g
8
XXXXXXXXXXXXXXXX
K
K «
K
K *
M P
.LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA- v LJUBLJANI
Podružnica v Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 i Podružnica v Spije tu
Kupuje in prodaja
?m vreve rent, ust&Tnih pisem, p rij o rite t, komunalnih obugacij. srečk, delnic, valut, novcev in deviz
iPromei« izdaja k -vsakemu žrebanju.
Zamenjava in eekomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale —	kupone. ----
Daje predujme na vred. papirje
Zavaruje srečke proti kurzni ========= Izgubi	-—
Vn''uluje In dlvinkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. BmMompt in inkaamo menic.	Borna noročUsu
Denarne vioge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do =	= dne vzdiga. ---=
Promet i deki in nakaznicami.