Gorica - Kulturni dom Nedelja, 24. novembra ob 17.30
let Ob 32-letnici goriškega Kulturnega doma
Primorski
Št. 274 (20.902) leto LXIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal vtiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190
Šola injezik potrebujeta strategijo
Aljoša Fonda
Zgodba o slovenskem šolstvu v Italiji je zapletena, pogosto problematična, predvsem pa je zelo bogata z izzivi. Manjšina tem izzivom doslej ni bila docela kos. Prevladujoča tema srečanja o šolstvu, ki ga je v sredo priredila SKGZ (in tudi srečanja na letošnji Dragi) je bilo vse večje število otrok neslovenskih staršev v slovenskih šolah in vrtcih. S tem izzivom se ukvarjajo vzgojitelji, učitelji, profesorji in ravnatelji ob strokovni podpori Slovenije.
To pa ni dovolj, ker šole, kot smo slišali, ne delajo usklajeno, včasih pa so vzgojitelji ali učitelji ob pomanjkanju navodil solisti. Pogosto to delajo z zvrhano mero požrtvovalnosti in delno uspešno. A raziskave so pokazale, da bi pouk v slovenskem jeziku za otroke iz neslovenskih, slovenskih in mešanih družin terjal skupno strategijo, jasne standarde in cilje, enoten metodološki pristop ter specifične pripomočke. Manjšinske organizacije bi lahko aktivneje sodelovale s šolami. V študiji Inštituta za narodnostna vprašanja je recimo predlog ustanovitve jezikovnega centra, ki bi neposredno nudil nasvete, gradivo in še kaj.
Staro vprašanje je, komu so slovenske šole namenjene. Imamo pristaše načelnega odgovora »samo za Slovence«, ki bi iz demografskih vzrokov vodil v hitro zapiranje šol (poleg tega, da bi otroke kulturno prikrajšal). Potem imamo »laissez-faire« politiko, ki dopušča, da ima v raznih slovenskih šolskih okoljih vse večji vpliv italijanščina, medtem ko raven znanja slovenščine pada. Delno je to neizogibno, delno pa ni. Ponekod se je tudi zgodilo, da zaradi številnih novih vpisov, povečini otrok iz neslovenskih družin, v občinskem vrtcu ni bilo mest za otroke slovenskih staršev, ki so jih zato vpisali v italijansko sekcijo. Narobe svet, neka pravila bi le morala biti. Na Južnem Tirolskem celo preverjajo otrokovo poznavanje jezika, preden ga sprejmejo v šolo. Pri nas to ne pride v poštev, lahko pa vodi v razmislek.
Za usvajanje slovenskega jezika pa je ključen odnos staršev. Mnogi italijanski starši so zelo motivirani, se učijo slovenščino in s pozitivno energijo »nalezejo« otroka. Drugi doživljajo slovenski vrtec ali šolo kot »dvojezično epizodo« in se vanjo ne poglobijo. Ne pozabimo pa na zgled slovenskih staršev. Ko med vsakdanjimi opravili uporabljamo izraze »frizion«, »lavatrice« in »stampante«, dajemo otroku vedeti, da slovenskih izrazov »sklopka«, »pralni stroj« in »tiskalnik« sploh ne potrebuje. Ni čudno, kot pravi Matejka Grgič, da zamejski Slovenci vse težje komuniciramo z rojaki iz matice.
dnevnik
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
PETEK, 22. NOVEMBRA 2013
Koncert TPPZ »Pinko Tomažič«
posvečen 70-letnici rojstva Partizanskega dnevnika
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
rim - Naprodaj državni deleži v 8 družbah, od Enija do Fincantierija
Privatizacijski paket: 12 milijard evrov za znižanje javnega dolga
ljubljana - Na knjižnem sejmu
Nagradili zmagovalce natečaja Po koncu začetek
deželni svet
Predsednik sklical zbor Slovencev
RIM - Italijanska vlada namerava zmanjšati javni dolg. V ta namen bo prodala državne deleže v nekaterih pomembnih skupinah, kot so Eni, Fin-cantieri ali Enav. Rim računa, da bo s postopkom privatizacij unovčil okrog 12 milijard evrov. Namen vlade je na ta način prepričati Bruselj, da dovoli nove naložbe.
Razpravo glede vladinega odloka za ukinitev drugega obroka davka IMU na prvo stanovanje, ki bi ga moral ministrski svet sprejeti včeraj, so medtem preložili na prihodnji torek. Predsednik italijanske vlade Enrico Letta je vsekakor zagotovil, da bo do sprejetja dekreta prišlo. Razpravo so preložili iz formalnih razlogov, je dodal Letta: vlada je že obljubila, da družine ne bodo plačale drugega obroka IMU, država pa namerava držati dano besedo.
Na 11. strani
TRST - Predsednik deželnega sveta Franco Iacop (na sliki) je za torek, 3. decembra sklical zbor slovenskih upraviteljev iz tržaške, goriške in videmske pokrajine.
Na 2. strani
Adrenalinski zasvojenci, romantiki ali ubežniki?
šepet ulice
Montecchi
/
22
j. f. kennedy
Danes 50 let od umora v Dallasu
Od umora ameriškega predsednika Johna F. Ken-nedyja danes poteka natanko pol stoletja. Dogodek, ki ni pretresel le ZDA, ampak je odmeval po vsem svetu, zaradi številnih teorij zarote.
Na 12. in 13. strani
trst - Kradli so v tržaških in miljskih hišah
Aretirali 5-člansko srbsko tolpo tatov
TRST - Tolpa tatov, ki so v zadnjih dneh vdrli v nekatera stanovanja in hiše v Trstu in v Miljah, je končno v priporu. Policisti tržaške kvesture so namreč prišli na sled in aretirali pet srbskih državljanov in državljank, ki so dejansko poklicni tatovi in so po vsej verjetnosti odgovorni še za drugih 1015 tatvin, do katerih je prišlo v zadnjih tednih na Tržaškem. V zapor so odpeljali dve ženski in tri moške, ki so jih aretirali v dveh ločenih akcijah v Miljah in Trstu.
Na 5. strani
Izzivi slovenskih in italijanskih šol
Na 4. strani
Brezplačno do elektronskih knjig
Na 5. strani
Umrl je Primož Bebler, režiser in gledališčnik
Na 10. strani
Z umetnimi jezerci proti sušnim poletjem
Na 14. strani
Števerjanci slavili tudi na Jesenicah
Na 17. strani
gorica - Povzročili veliko gmotno škodo
Vandali razsajali po bazenu in sedežu nogometne ekipe
9771124666007
2
Petek, 22. novembra 2013
ALPE-JADRAN, DEŽELA
/
deželni svet - Za izvolitev treh članov posvetovanle komisije FJK za Slovence
Tretjega decembra zbor slovenskih upraviteljev
TRST - Predsednik deželnega sveta Franco Iacop je za torek, 3. decembra, sklical zbor občinskih in pokrajinskih svetnikov slovenske narodnosti z območja Trsta, Gorice in Vidma, kjer živi slovenska manjšina. Na skupščini bodo izvolili tri člane (enega za vsako pokrajino) deželne posvetovalne komisije za Slovence, ki deluje v sklopu deželnega zakona za slovensko manjšino. Sejo, ki se bo pričela ob 17.30 v dvorani deželnega sveta v Trstu, bo vodil podpredsednik deželnega parlamenta Igor Gabrovec. Vabilu predsednika Iacopa se je odzvalo 138 pokrajinskih in občinskih svetnikov iz treh pokrajin (46 za vsako pokrajino).
Alenka Florenin namesto Waltritscha?
Na zboru, ki ga je pred petimi leti sklical takratni predsednik deželnega sveta Edouard Ballaman, so bili za efektivne člane komisije izvoljeni Iztok Furlanič (Trst), Aleš Waltritsch (Gorica) in Miha Coren iz videmske pokrajine. Vsi trije so bili izvoljeni na osnovi dogovora med Demokratsko stranko, Slovensko skupnostjo in SKP oziroma Zvezo levice. Omenjene tri skupine se bodo v prihodnjih dneh najbrž znova dogovorile za skupne kandidature, ki jih bo mogoče vložiti vse do ponedeljka, 2. decmbra, ob 13. uri.
SSk se nagiba k potrditvi Corena, ki je podžupan v Dreki, predsednik tržaškega občinskega sveta Furlanič menda še uživa podporo strank na levici, medtem ko se morajo demokrati odločiti za novo ime. Waltritsch namreč ni več goriški občinski svetnik, zato se govori o možni kandidaturi sovodenjske županje Alenke Florenin.
SKGZ, SSO in šola
Krovni manjšinski organizaciji imata v komisiji vsaka po tri člane. V dosedanjem mandatu so SKGZ kot efektivni člani zastopali Dorica Kreševič, Rudi Pav-šič in Marina Cernetig, SSO pa Drago Štoka, Janez Povše in Riccardo Ruttar. Slovenske šolnike je zastopala Ksenija Dobrila.
S.T.
Zgoraj Franco Iacop in desno zadnja seja posvetovalna komisije, ki jo je vodil odbornik Franco Iacop
kroma
www.primorski.eu
t ' ■■
klikni
\ in izrazi svoje mnenje
Kako ocenjujete predlog deželnega odbornika Torrentija za korenito spremembo načina porazdelitve italijanskih državnih sredstev za Slovence v Italiji?
O Odlično, končno
O Dobro, a težko izvedljivo
q Naj ostane w pri sedanjem sistemu
dežela - Odbor za komunikacije (Corecom)
Zelena luč za predsednika
Giovannija Marzinija
TRST - Deželni svet je z glasovi večinske leve sredine včeraj po pričakovanju prižgal zeleno luč za imenovanje Giovannija Marzinija za predsednika Deželnega odbora za komunikacije (Corecom). Izbrala ga je sicer predsednica deželnega odbora Debora Serracchiani, deželni svet je le ratificiral njeno odločitev.
Marzini (59 let) je bil do letošnjega poletja, ko se je upokojil, glavni urednik italijanskega novinarskega uredništva deželnega sedeža RAI. Svojo poklicno pot je začel na Telequattro, nakar se je zaposlil v javni radiotelevizijski ustanovi.
V levosredinskem zavezništvu so prepričani, da bo Marzini kot novinar strokovno in neodvisno vodil Deželni odbor za komunikacije, ki formalno posluje v sklopu deželne uprave. V desni sredini pa niso tega mnenja, saj ocenjujejo, da gre za po-
Novinar Giovanni Marzini
kroma
litično obarvano izbiro, pri kateri naj bi imela odločilno vlogo Demokratska stranka. Marzini bo na predsedniškem položaju Corecoma nasledil Paola Francio.
videm - Festival iti •
v manj
razširjenih
jezikih
VIDEM - V kinu Visionario v Vidmu (ul. Asquini 33) se je v sredo začel tretji »Festival filmov v manj razširjenih jezikih«, kot so sardinski, baskovski, katalonski, furlanski in galicijski jezik. Festival prireja Centro espressioni cinemato-grafiche s finančno podporo Deželne agencije za furlanski jezik Ar-lef in Pokrajine ter Občine Videm. Filmi so opremljeni z angleškimi in furlanskimi podnapisi. Vstop je prost.
Danes zvečer (prva projekcija ob 20. uri) si lahko zainteresirani ogledajo katalonski film Fenix11*23, ki pripoveduje o štirinajstletnem fantu, ki je izdelal spletno stran, s katero je želel prispevati k zaščiti katalonščine. Ko pa pošlje e-mail v neko veleblagovnico, da bi od upraviteljev zahteval, naj bodo na izpostavljenih proizvodih tudi napisi v katalonščini, ga obtožijo terorizma in ga zato čaka proces, na katerem tvega, da ga obsodijo na osem let zaprtja v poboljše-valnici. Dečkova zgodba simbolno prikazuje psihološki pritisk, politično zatiranje in nasilje, kateremu so podvrženi vsi tisti, za katere oblasti menijo, da lahko predstavljajo problem.
Sledil bo furlanski dokumentarec režiserja Marca DAgostinija JNK - Oltri la ultime frontiere, večer pa bo zaključil katalonski dokumentarni film Velocitat, ki je posvečen hitri železnici TAV, ki bi morala povezati Barcelono in Pariz.
Jutri popoldne bodo na vrsto prišli otroci, saj bodo predvajali risanko Pimpa v furlanskem jeziku (ob 16. uri), ob 20. uri pa bo filmski festival serija baskovskih in furlanskih filmov.
Naj posebej omenimo film v baskovščini Barrura Begiratzeko Leihoak (Ventanas al interior), ki predstavlja zgodbo petih političnih ujetnikov organizacije ETA.
Več informacij o posameznih filmih in samem festivalu je objavljenih na spletni strani: www.mo-stredalcine.org. (NM)
koroška - Predstavil ga je škof Alojz Schwarz
Letošnji zbornik krške škofije tudi s številnimi prispevki v slovenščini
O d leve Kapeller, Schwarz in Messner
eggenberger
CELOVEC - »Poti iz strahu« so glavna tema letošnjega zbornika krške škofije, ki ga je konec preteklega tedna predstavil škof Alois Schwarz. Kakor je poudaril, naj bi prispevki posredovali zavest, da je s pomočjo vere mogoče premagati strah, prebroditi težave ter črpati upanje in zaupanje vase. Ob njem sta o zborniku spregovorila še tiskovni predstavnik krške škofije Matthias Kapeller in direktor deželne Raiffeisen banke (ta je izdajo zbornika omogočila) Georg Messner.
Zbornik vsebuje tudi obširno dokumentacijo cerkvenega življenja v krški škofiji v preteklem letu. Na 348 straneh letnega poročila pa so tudi številni dvojezični prispevki. Med drugim članek o »Iniciativi Angola« v fari Šentvid v Pod-juni ter razmišljanja svetovno znane slovenske mezzosopranistke Bernarde Fink, rojene v Argentini, o svoji zakoreninjenosti v krščanski veri. (il)
kitajska - Letos v gosteh tudi Furlani
Že šesti slovenski piknik v Suzhouju
SUZHOU - Kitajsko mesto Suzhou (na posnetku) letno gosti vseslovenski piknik, ki je tokrat dosegel šesto izvedbo. Družabnost, na kateri se je na prvi izvedbi zbrala le skupina prijateljev, je prerasla v uradno srečanje Slovencev, ki živijo na Kitajskem. Letošnji piknik je združil 94 gostov, večinoma slovenskih državljanov, med katerimi tudi konzula Draga Napotnika in ambasador-ko Marijo Adanija.
Na zadnjem pikniku je prišlo do nove pobude in sodelovanja med slovensko skupnostjo in člani Fogolar Furlan iz Šanghaja. Petnajst članov Fogo-
larja Furlana Shanghai se je pridružilo vseslovenskemu pikniku, da bi utrdili prijateljstvo in sodelovanje sosednjih narodov, ki živijo v tujini. Ob rekordni udeležbi in prijetnem vzdušju so organizatorji obljubili, da bodo tovrstna srečanja še nadgradili.
Nataša Gombač
Primorski dnevnik ste tudi vi!
Letošnjo naročniško akcijo opremljajo vaši posnetki s Primorskim dnevnikom.
Ne odnehajte! Vse najizvirnejše bomo objavili. Tokrat sta fotografijo prispevala Darko Grgič in Magda Slobez
100 odtenkov vsakdana
Vsak dan, zgodaj v jutru, pred vašim pragom. Za le 0,76 evra. _ Samo Primorski dnevnik!
_naročniška akcija 2014
Celoletna naročnina: 230 €, to pomeni: vsak izvod stane le 0,76 evra. novo: možnost vplačila naročnine v dveh obrokih (2 x120€)
- za podrobnejše informacije pokličite našo kontaktno številko.
Če se za naročnino odločite takoj, boste Primorski dnevnik prejemali brezplačno do konca leta 2013.
Celoletnim naročnikom tiskane izdaje Nekomercialna sporočila bo omogočen dostop do spletne izdaje in čestitke boste v Primorskem dnevniku
dnevnika brez dodatnih stroškov.
Primorski
r	dnevnik
lahko objavljali brezplačno.
info:
Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320
www.primorski.eu
1 4 Petek, 22. novembra 2013
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
šolstvo - Na zanimivem srečanju SKGZ z ravnatelji in izvedenci v ospredju predvsem tema jezika
Iskanje odgovorov na izzive slovenskih in italijanskih šol
Neslovenski otroci v slovenskih šolah in pouk slovenščine na italijanskih šolah sta bili glavni temi srečanja z ravnatelji in izvedenci, ki ga je v sredo zvečer v Gregorčičevi dvorani priredila komisija za šolstvo pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi. S srečanja izhaja, da je na področju slovenskega šolstva v Italiji nujno potrebna usklajena strategija, na osnovi katere bi šolske in tudi zunajšolske dejavnosti primerneje organizirali ter tako uspešno obravnavali izzive zadnjih let. Navzoči pa se v glavnem strinjajo, da bi bilo dobro spodbuditi poučevanje slovenskega jezika na italijanskih šolah. Do tega vprašanja je bila slovenska manjšina doslej nekoliko mlačna.
Livio Semolič je uvodoma ugotavljal, da je bilo študij in napotkov za šolstvo že veliko (srečanje o šolstvu je potekalo tudi na letošnji Dragi), konkretnih posledic pa premalo. Naštel pa je pozitivne novice z upravnega področja: »Naša deželna komisija bo imela po novem obvezujoče mnenje glede šolske mreže v Italiji, kar je nedvomno lep uspeh, pohvaliti gre poslanko Tama-ro Blažina. Poleg tega bomo ohranili deželni šolski urad v FJK.« Pristavil je, da bo »nižji status« deželnega šolskega ravnatelja v resnici povečal avtonomijo slovenskega urada, kar je dobro. V Rimu pa se je nekaj premaknilo tudi v zvezi s šolskim inšpektorjem, imenovali naj bi ga v prihodnjem letu. »Formalno-upravne zadeve se urejajo, tako da se bomo lahko posvetili odprtim vprašanjem slovenskega šolstva, začenši z vprašanjem jezika,« je napovedal Semolič.
Matejka Grgič je dejala, da se je v naši družbi nekaj zapletlo. »Skupnost ni posredovala šoli določene slike in ciljev. Glede znanja slovenščine si lahko npr. postavimo zelo različne cilje (razne nivoje znanja), mi pa si ciljev sploh ne postavljamo,« je bila kritična. Grgiče-va opaža velik manko v aktivni rabi slovenskega jezika, in sicer predvsem glede izrazov, ki jih uporabljamo zunaj tradicionalnih šolskih okvirov. Tudi univerzitetni študentje imajo težave pri osnovnem izražanju, ko je go-
Z leve Matejka Grgič, Livio Semolič in Andreja Duhovnik; višja svetovalka je med drugim opozorila, da pojav tujejezičnih in večjezičnih otrok ni značilen samo za manjšinsko šolstvo, saj je teh otrok veliko tudi v italijanskih šolah ter v Sloveniji
kroma
vor o vsakdanjih življenjskih temah, kot so lahko domača opravila. Šola se torej ne bi smela ukvarjati samo z izrazito šolskim znanjem, ker poznavanje vsega ostalega ni tako samoumevno, kot se lahko zdi.
Glavna gostja večera je bila Andreja Duhovnik, višja svetovalka za slovenske šole v Italiji pri zavodu RS za šolstvo. Duhovnikova že dolgo let živi na Tržaškem, odlično pozna tukajšnjo šolsko stvarnost in ima privilegiran pogled na več šolskih sistemov (med drugim dela tudi na devinskem Zavodu združenega sveta), splošna slika pa se ji ne zdi tako dramatična, čeprav so področja, na katerih bo treba še veliko delati. »Nikoli ne dopustim, da bi se šolstvo kritiziralo kar tako počez,« je dejala. Opozorila je, da se učno osebje slovenskih šol v Italiji redno udeležuje poletnih seminarjev, a tudi celoletnih izobraževalnih in izpopolnjevalnih programov. To ni obvezno, je stvar izbire, nekatere šole so bolj dovzetne.
Pri šolah v večjezičnem okolju je tako, da potrebujejo otroci vsaj tri leta za razvoj osnovnih jezikovnih sposobnosti, če hočemo višjo raven znanja, pa bo proces daljši in težji. »Učitelj bi moral pouk diferencirati in individualizirati, ponekod to že počnejo. Jezikovna kompetenca pa je neločljiv del vseh predmetnih kompetenc,« je poudarila Duhovnikova. Okvirni cilji v šolstvu so, o njih se krešejo mnenja vsako leto spomladi, šole se nekako povezujejo. Po njeni oceni je bistven jezikovni razvoj v primarnem šolanju, pri večjih so kalki iz italijanščine že utečeni. Pri neslovenskih starših pa je ključen odnos, od katerega bo odvisno, kako bo otrok odraščal v slovenskem okolju: »Staršem, ki ne kažejo zanimanja, bi bilo pošteno svetovati prepis v italijansko šolo.«
Ravnateljica goriškega Dijaškega doma Kristina Knez je dejala, da se kritike na račun jezika včasih sprejemajo kot napad na slovensko šolstvo, čeprav to ni, de-
bata pa se prekine. Dejstvo je, da se je raven znanja poslabšala in da je nujno ozaveščati starše (slovenske in italijanske) ter določiti potrebe in cilje.
Ravnatelj Marjan Kravos je poudaril, da bi bila ključnega pomena enotna metodologija s specifičnimi učnimi pripomočki, ki jih predvsem za otroke v večjezičnem okolju ni veliko. Kravos pa je odprl tudi vprašanje po-šolskih dejavnosti, kjer mora biti skrb za jezik prav tako v ospredju, a se to ne dogaja vedno.
Veliko vprašanje je pouk slovenščine na italijanskih šolah (zaenkrat poteka na NSŠ I. Masih na Mela-ri in v Miljah). Morali bi razmisliti, ali to podpiramo ter pripraviti primerne sistemske rešitve že od 1. razreda osnovne šole: »To moramo premakniti na italijansko raven. Zanimanje med italijanskimi kolegi je zaznavno, moramo nuditi odgovore,« je dejal Kravos. Navzoči so se večinoma strinjali, da je pouk slovenščine na italijanskih šolah pozitivna novost, ki jo gre podpreti, Martin Lissiach pa je opozoril, da če je tako, v prihodnosti se ne bomo smeli pritoževati nad osipom otrok v slovenskih šolah in vrtcih. Raziskovalka Norina Bogatec je opozorila, da bi ta osip povzročil težave z delovnimi mesti. »Italijanskim šolam bi morali nuditi neke izobraževalne pakete, na to pa še nismo pripravljeni,« je menila. Vodja deželnega urada za slovenske šole Tomaž Simčič, ki meni, da je na višjih srednjih šolah prevelik poudarek na književnosti in premajhen na jeziku, je povedal, da model slovenskega šolstva v Italiji le ni tako slab. V Dolini Aoste je dvojezično šolstvo privedlo francosko govorečo manjšino do hudih težav, »zdaj pa se zgledujejo po nas«.
Andreja Duhovnik je postregla z anekdoto o jeziku. Italijanski nižješolci, ki se v šoli učijo slovenščino, so imeli med druženjem z vrstniki neke slovenske šole iz Trsta takojšnje težave pri sporazumevanju. To pa zato, ker so jih slovenski dijaki z nerazumljivim italijanskim kalkom spraševali »kako se kličeš?«, oni pa so se v šoli naučili vprašati »kako ti je ime?«. (af)
pristanišče
Tržaški sistem se predstavlja na sejmu v Turčiji
Tržaški pristaniški sistem se v teh dneh predstavlja v Turčiji. Predstavniki tržaške Pristaniške oblasti, tovornega terminala pri Fernetičih, družb Samer & Co. Shipping, Trieste Marine Terminal in Europa Multipurpose Terminals ter združenja tržaških špediterjev bodo namreč še do jutri sodelovali na sejmu Logitrans Transport Logistic v Istanbulu, namen pobude pa je predstaviti tržaško pristanišče turškim pristaniškim delavcem. Udeležba na sejmu je v okviru prireditev, ki jih prireja posebna agencija tržaške Trgovinske zbornice Aries za krepitev komercialnih odnosov med Italijo in Turčijo.
Sejem Logitrans je eden izmed najpomembnejših v tem sektorju, je povedal predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti, in se ga udeležujejo številni pomembni in priznani razstavljalci, ki ponujajo najbolj sodobne proizvode in storitve za obdelavo blaga. Tržaško pristanišče je od nekdaj strateškega pomena za povezave z Bližnjim vzhodom, je še dodal Paoletti na srečanju z generalnim tajnikom zbornice za industrijo iz Istanbula Melekom Usom, ki je včeraj sprejel delegacijo tržaških podjetij.
vodstvi skgz in zsšdi - Soočenje o športnem gibanju, njegovi vlogi in težavah
Predvsem vez mladih s slovenstvom
Govorili so o novem sistemu financiranja, ki ga predlaga deželni odbornik Torrenti - Peterlin: Meritornost ni vedno nagrajena
Slovenska kulturno-gospodarska	t JiTil
zveza v ponedeljek v Trstu gostila deželno vodstvo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki ga je vodil predsednik Joži Peterlin, v njem pa so bili še podpredsednika Loredana Prinčič in Igor Kocijančič ter Damian Pertot. Predsednik krovne organizacije Rudi Pavšič (v zastopstvu SKGZ so bili še Marino Marsič, Dorica Krese-vič, Igor Tuta, Tjaša Gruden in Jure Kufersin) je uvodoma poudaril, da so taka srečanja potrebna, ker so problematike in cilji večkrat podobni in jih zato velja reševati v čim širšem dogovarjanju.
Podčrtal je vlogo športa pri uveljavljanju slovenskega jezika med mladimi in pohvalil krovno športno organizacijo za trud in prizadevanje, ki ju vlaga v to smer. Pavšič je naglasil potrebo po vsebinskem in operativnem premisleku v manjšinskih organizacijah in je s tem v zvezi orisal predlog po preureditvi sistema financiranja na Deželi, ki ga je pred dnevi orisal odbornik Gianni Torrenti. Srečanje je bilo tudi priložnost za oceno nekaterih aktualnih urgenc, začenši z vprašanjem najavljene krize pri ŠZ Bor. S tem v zvezi je orisal konkreten predlog za premostitev težav, ki ga je SKGZ ponudila na seji Deželne posvetovalne komisije. Nazadnje je predsednik Pav-šič posebej poudaril potrebo, da bi se
Omizje vodstev SKGZ in ZSŠDI
kroma
tudi v okviru športnih aktivnosti začelo resneje razmišljati o pobudah, ki bi lahko nastale med Slovenci na Vi-demskem, saj je doslej dvojezično špe-trsko šolo zapustilo že skoraj tisoč mladih, za katere bi bilo potrebno poskrbeti tudi za športno udejstvovanje v okviru slovenskih organizacij.
Predsednik ZSŠDI Peterlin je dejal, da je ena od značilnosti športnega združenja, da se vsa športna društva prepoznavajo v skupni organizaciji, v kateri najdejo vsi svoje mesto. Članstvo v krovni pomeni čast pa tudi spoštovanje notranje hierarhije. Tega bi se
morali vsi držati, zdaj pa se dogaja, da meritornost ni nagrajena in da so tisti, ki skrbno poslujejo, prikrajšani na račun tistih, ki se vedejo neodgovorno.
Peterlin priznava SKGZ izostren posluh za šport, saj je vedno verjela v njegovo duhovno in vzgojno sporočilo in percepcijo, da je dober instrument pri zbiranju mladih in za njihovo vključevanje v slovenske sredine. Tako kot SKGZ tudi ZSŠDI posveča veliko pozornosti rabi slovenskega jezika v okviru pošolske dejavnosti. Zato računa na pomoč obeh krovnih, da zagotovi mladim sposobne vaditelje, ki
bi posredovali športne veščine v slovenščini.
Pri ZSŠDI načrtujejo vrsto seminarjev za starejše in mlajše odbornike, za kar pričakujejo izdatnejšo finančno podporo. Prav tako pripravljajo novo podrobno analizo stanja tako z vidika številčnosti, sestave članstva kot narodnostnega profila športnikov, saj govoriti na pamet ne vodi nikamor. Pe-terlin je nazadnje izrazil željo, da bi bili predstavniki ZSŠDI sogovorniki o vseh temah, ki zadevajo našo družbo, od kulture, sociale do predstavništva manjšine.
/
TRST
Petek, 22. novembra 2013
5
kvestura - V zadnjih dneh so vdrli v več stanovanj in hiš v Trstu in Miljah
Srbska tolpa poklicnih tatov končno za zapahi
Ana Dorič
Dejan Ratkovič
Tolpa tatov, ki so v zadnjih dneh vdrli v nekatera stanovanja in hiše v Trstu in v Miljah, je končno v priporu. Policisti tržaške kvesture so namreč prišli na sled in aretirali pet srbskih državljanov in državljank, ki so dejansko poklicni tatovi in so po vsej verjetnosti odgovorni še za drugih 1015 tatvin, do katerih je prišlo v zadnjih tednih na Tržaškem. Nevarnost vsekakor še obstaja, saj je po mnenju preiskovalcev v tržaški pokrajini aktivna še neka druga tolpa tatov.
V koronejskem zaporu je od srede pet srbskih državljanov, točneje dve ženski in trije moški, ki so jih aretirali v dveh ločenih akcijah v Miljah in Trstu. Kot je povedal vodja mobilnega oddelka tržaške kvesture Roberto Giacomelli na včerajšnji tiskovni konferenci, gre namreč za eno samo skupino kriminalcev, ki pa delujejo ločeno. Za zapahi so se znašli dve sestri, in sicer 32-letna Ana in 30-letna Maša Doric, ter trije brati. To so 43-letni Dejan Ratkovic ter 38-letna dvojčka Tomica in Jovica Ratkovic. Za tem je bil izdan tudi mednarodni sodni pregon zaradi prekupčevanja z mamili.
Srbsko tolpo so prijeli, kot rečeno, v dveh ločenih akcijah. Glede na dejstvo, da so bile v zadnjem obdobju številne tatvine, so po nalogu tržaškega kvestorja Giuseppeja Padulana poostrili nadzor in tudi sledili nekaterim osumljencem.
Prve tri kriminalce, Ano in Mašo Doric ter Dejana Ratkovica so v sodelovanju s policisti z miljskega ko-misariata prijeli takoj po tatvini v neki hiši v Ul. Monte Sernio v miljski občini. Po 20 minutah so se vrnili na dom stanovalci, ki so prepoznali ukradeno blago. Tri člane tolpe so vklenjene v lisice takoj odpeljali v arest.
Drugače je šlo z dvojčkoma. Policisti so ju opazili v Ul. Montebello v tržaški občini, ko sta stopila v avtomobil z nekaj polnimi torbami. Ustavili so ju in se podali do njunega stanovanja, kjer so v neki omari našli nakit in druge dragocene predmete, ki so jih ukradli v nekaterih stanovanjih v mestu. Tudi dvojčka sta bila aretirana.
Policisti tržaške kvesture so nato obiskali še drugi dve stanovanji v Trstu, s katerima so razpolagali člani tolpe. Tudi v teh stanovanjih je bilo nekaj ukradenega blaga. Preiskovalci, ki so jim pri preiskavah pomagali tudi kolegi Interpola in srbske policije, so zato prepričani, da je 5-članska tolpa odgovorna še za številne druge tatvine.
A.G.
Zlikovci so pokradli kar nekaj nakita
Roberto Giacomelli
dan drevesa - Spomnili so na obveze kyotskega protokola
Otroški ringaraja okrog »gozda«, ki so ga postavili na Borznem trgu
Včeraj dopoldne so tudi v Trstu na pobudo občinske uprave obeležili dan drevesa. Lani je namreč parlament sprejel predlog, da se 21. novembra v Italiji obeleži dan drevesa, da bi se na ta dan spomnili obvez kyotskega protokola o zaščiti okolja in proti globalnemu segrevanju. Prav drevesa proizvajajo kisik in omejujejo toplogredne pojave.
Kljub neugodnemu vremenu je bilo dopoldne na Borznem trgu več prireditev za otroke in učence tržaških šol. Govorili so o ljubezni do dreves v mestu, o listju, o lovu na odpadke, o spoznavanju hrasta, otroci pa so tudi uprizorili »ringaraja okrog gozda«, ki so ga uredili ob vodometu (na sliki Kroma).
hitra železnica
Gibanje 5 zvezd kritično do
Deželni svet je včeraj zavrnil stališče Gibanja 5 zvezd, ki je od Dežele zahtevalo popolno zamrznitev načrta za hitro železnico od Benetk do Trsta in naprej do Slovenije. Proti resoluciji pristašev Beppeja Grilla sta strnjeno glasovali tako leva, kot desna sredina.
Deželna odbornica Maria-grazia Santoro, ki odgovarja za infrastrukture, je poudarila, da Fur-lanija-Julijska krajina podpira evropske transportne koridorje, ki predstavljajo daljnoročne projekte, obenem pa se zavzema tudi za posodobitev sedanje železnice, kot predlaga Gibanje 5 zvezd. Radikalni odklon hitre železnice bi po mnenju odbornice pomenil, da se Dežela predhodno odreka evropskim sredstom za ta načrt. Okoljska odbornica Sara Vito je napovedala, da bo Dežela pri načrtovanju železniškega omrežja še naprej prisluhnila predlogom občinskih uprav.
Gibanje 5 zvezd ocenjuje ta stališča kot protislovna. Po eni strani se Dežela zavzema za posodobitev sedanje proge Trst-Benetke, po drugi pa se ne odpoveduje hitri železnici, ki je ne samo nepotrebna, temveč okoljsko gledano zelo sporna. Grillovi privrženci pri tem izrecno omenjajo načrtovane tunele pod Krasom ter se sklicujejo na naprotovalna stališča glavnine občinskih uprav v tržaški pokrajini.
politika - Dogajanja na levici
Danes in jutri kongres SKP V kožkih prevladal Ferrero
S kongresom krožka Giuliano Goat (nekoč Kras-Altipiano), ki je med drugim soglasno podprl solidarnostno resolucijo z delavci šti-vanske papirnice Burgo, je Stranka komunistične prenove sklenila niz teritorialnih kongresov v pripravo na vsedržavni kongres, ki bo od 6. do 8. decembra v Perugii. Na osemih lokalnih kongresih v naši pokrajini se je uveljavil večinski dokument, ki je doživel 63 odst. (65 glasov) podpore članic in članov. Drugi dokument je zbral približno 7,5 odst. podpore (9 glasov), medtem ko se je za tretji dokument opredelilo 26 odst. (28 glasov) članstva. Vzdržalo se je pet članic in članov.
Zmagovito stališče se sklicuje na usmeritev vsedržavnega tajnika stranke Paola Ferrera. Skupno se je kongresnih skupščin udeležilo 107 članic in članov, praktično polovica včlanjenih v stranko za leto 2013 (skupno 215).
Danes (začetek ob 18. uri na strankinem sedežu v Ul. Tarabocchia«) in jutri bo na vrsti pokrajinski kongres, ki se ga bo - poleg gostov - udeležilo 27 delegatov (20 za prvi dokument,
Dennis Visioli
arhivski posnetek
3 za drugega in 5 za tretjega), ki sestavljajo temeljno kongresno skupščino, ki je bila izvoljena na osnovi članstva do konca leta (281 vpisanih).
Na kongresu bo navzoč Simone Oggion-ni, dosedanji vsedržavni glasnik gibanja Mladih komunistov. Skupščino bo uvedel Dennis Vi-sioli, predsednik kongresne komisije, politično poročilo pa bo imel tajnik v odstopu Antonio Saulle.
politika - Levica
Tudi stranka SEL bo imela kongres
Tudi stranka SEL-LES (Levica-ekologija-svoboda) se pripravlja na pokrajinski kongres, ki bo v nedeljo dopoldne na Pomorski postaji. Skupščina bo potekala pod geslom Prava pot: svet, politika in levica. Uvodno poročilo bo imel pokrajinski koordinator Ful-vio Vallon. SEL je sestavni del levosredinske večine na Deželi, Občini Trst in Pokrajini.
Tržaška svetniška skupina stranke, ki jo na državni ravni vodi Nichi Vendola, je medtem na včerajšnji novinarski konferenci izrazila veliko zaskrbljenost nad gospodarsko krizo, ki vse bolj pesti Trst in pokrajino. Posebno pozornost so namenili kriznim situacijam v Cooperative operaie (Delavske zadruge) ter v tržaškem avtobusnem podjetju Trieste Trasporti, ki zaradi močnega klestenja deželnih prispevkov tvega hude težave.
V SEL ocenjujejo, da bi morala deželna uprava pri razporeditvi finančnih prispevkov pokrajinskim avtobusnim podjetjem upoštevati značilnosti (tudi zemljepisne) posameznih pokrajin. To se sedaj ne dogaja, zato obstaja nevarnost, da bodo napovedani proračunski ukrepi v največji prizadeli Trst.
6
Petek, 22. novembra 2013
VREME, ZANIMIVOSTI
/
nšk in knjižnica koper - Podpisali dogovor
Bralci bomo imeli dostop tudi do elektronskih knjig
Obojestranska izmenjava knjižnega gradiva - Podpis pozdravila ministrica Tina Komel
Uporabniki Narodne in študijske knjižnice Trst bodo po novem imeli dostop tudi do storitev Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, enako pa velja tudi za člane koprske knjižnice, ki bodo lahko posegali po knjižnem fondu naše zamejske knjižnice. Včeraj sta namreč dotični knjižnici v prostorih Narodne in študijske knjižnice Trst, ob prisotnosti ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Tine Komel, podpisali pomemben sporazum, ki je nadgradil že dobro utečeno sodelovanje med ustanovama, uporabnikom obeh knjižnic pa ponuja vrsto ugodnosti.
Nov projekt bo našim bralcem omogočil tudi dostop do elektronskih knjig, ki jih ponuja koprska knjižnica. Ta knjižnica ima med drugim tudi spletni portal Biblos, v katerega je mogoče vstopiti s člansko številko knjižnične izkaznice in z geslom za določeno storitev. Na včerajšnji predstavitvi so direktor Osrednje knjižnice Koper David Runco, koordinatorka izvajanja dejavnosti iz naslova območnosti Luana Malec in naša knjižničarka Ksenija Majovski dejali, da se veselijo novega sodelovanja, v sklopu katerega bodo knjižnični fondi obeh
Vpričo ministrice Tine Komel sta dogovor o nadgradnji sodelovanja včeraj podpisala direktor koprske knjižnice David Runco in predsednica upravnega odbora NŠK Martina Strain
kroma
knjižnic na razpolago tako tržaškim in goriškim bralcem kot tudi koprskim bralcem. Posebna novost projekta pa je, kot smo povedali, da si bomo zamejski bralci lahko izposojali elektronske knjige. Nabor teh je trenutno še precej omejen, saj obsega okrog 500 naslovov, vendar pa se
bo število knjig dostopnih v elektronski obliki vsak dan povečevalo. Bralci bodo na svojih e-bralnikih, tablicah, pametnih telefonih in računalnikih brali različne kategorije knjig; od leposlovja do priročnikov in otroške literature. Najpomembnejši vir za e-knjige je spletni di-
ssg - Srečala se je s predsednico Lapornikovo, člani uprave in igralci
Ministrica Tina Komel obiskala tudi Slovensko stalno gledališče
Ministrica za Slovence po svetu Tina Komel je imela včeraj srečanje z upravnim odborom Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, na katerem jo je predsednica upravnega sveta SSG Maja Lapornik seznanila s sedanjim položajem gledališča, z novim statutom, s prizadevanji in načrti upravnega odbora in uslužbencev. Ministrica je pokazala posebno pozornost do načrtov, ki so namenjeni mlajši publiki. Po sestanku je sledilo neformalno srečanje z nekaterimi člani igralskega jedra v Mali dvorani. Čeprav se je ministrica že udeležila kulturnih dogodkov v tržaškem gledališču, je bilo to njeno prvo srečanje uradnega značaja v Slovenskem stalnem gledališču.
stribucijski portal za elektronske knjige Biblos, poleg tega pa bodo na razpolago še drugi elektronski viri in celo dostop do spletne enciklopedije Britannica.
Medknjižnična izposoja pa predvideva tudi izposojo klasičnega gradiva, ki pa si ga bo mogoče izposoditi na sedežih knjižnic. Koprska knjižnica razpolaga s 300 tisoč enotami knjižničnega gradiva, tržaška in goriška knjižnica pa bosta koprskim članom ponujali fond, v katerem je okrog 160 tisoč enot knjižničnega gradiva. Naj povemo tudi, da bo izkaznica koprske knjižnice veljala za izposojo tako e-virov kot tudi klasičnih, z izkaznico Narodne in študijske knjižnice Trst pa bo mogoče izposojati le klasično gradivo. Seveda pa velja poudariti tudi, da mora imeti član za pridobitev nove izkaznice poravnano članarino.
Nad nadgradnjo sodelovanja med dvema primorskima knjižnicama je navdušena predsednica upravnega odbora NŠK Martina Strain, ki je poudarila, da podpisani sporazum predstavlja dosežek za kulturno dejavnost Slovencev v zamejstvu. Poleg tega podpisani sporazum, kot je dejala knjižničarka Ksenija Majovski, lepo dopolnjuje lepe trenutke, ki jih trenutno doživlja NŠK, ki bo v prihodnjih mesecih odprla mladinsko sekcijo v Narodnem domu, v Gorici pa poteka prevzem Trgovskega doma. (sč)
ssg - Pokrajina
Prof. Marta Verginella v upravi gledališča
Pokrajinska uprava je določila Marto Verginella za svojo predstavnico v upravnem svetu Slovenskega stalnega gledališča. Novico nam je sinoči sporočila predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Po-ropat, ki bo v naslednjih urah formalizirala imenovanje. Marta Verginella,
ki )e P° MariaT. B. Poropat poklicu
zgodovinarka in poučuje na ljubljanski univerzi, bo v upravi slovenskega teatra nadomestila Tatjano Rojc, ki je pred kratkim odstopila.
»Tatjana Rojc mi je sporočila, da odstopa iz upravnega sveta, ker se je prijavila na razpis za umetniškega vodjo SSG. Njen odstop se mi zdi korektno dejanje,« je pojasnila predsednica Pokrajine, ki tudi vodi odbor-ništvo za kulturne dejavnosti. Na razpisu za umetniškega vodjo se je prijavilo pet kandidatov oziroma kandidatk, med katerimi je tudi aktualna umetniška ko-ordinatorka Diana Koloini.
Upravni svet Slovenska stalnega gledališča sestavljajo sedaj predsednica Maja Lapornik, podpredsednik Alessandro Malcan-gi (zastopnik deželne uprave) ter člani Paolo Marchesi (Občina Trst), Andrej Berdon in Adriano Sossi, katerim se je sedaj pridružila Marta Verginella. Mandat upravnega sveta zapade ob koncu februarja.
Marta Verginella
V	Contradi lahkotna ljubezenska komedija
V	Bobbiovi dvorani se sezona gledališča La Contrada nadaljuje z elegantno komedijo Noëla Cowarda Private Lives - Vite private v italijanščini, medtem ko smo Slovenci naslov prevedli Komedija ljubezni. Osrednja lika dela, ki ga je avtor spisal leta 1930 v samih štirih dneh, medtem ko je pre-boleval gripo v Šangaju, sta ločena mož in žena, ki se ponovno srečata ravno, ko oba v istem hotelu preživljata medene tedne z novim zakoncem. Angleški vsestranski umetnik Noël Coward je bil do smrti leta 1973 med najpopularnejšimi gledališkimi avtorji. Njegove briljantne komedije z duhovitimi dialogi so uprizarjali vsevprek in po njih snemali filme, že zlasti med obema vojnama. Sčasoma je njegova priljubljenost zamrla in gledalci so se nekako zavedli površin-skosti njegovih besedil. V novi postavitvi nastopata Benedicta Boccoli in Corrado Tedeschi. Režiser je Giovanni De Feudis. Predstava bo na sporedu od drevi do 27. novembra.
ssg - Nocoj v Mali dvorani v okviru sodelovanja z društvom Raz/seljeni
Plesni utrinki afriške kulture
Plesalka iz Ljubljane, ki ima po očetu korenine v Burkini Faso, bo nastopila v koreografijah Rojena zunaj svoje vasi in 1978
Afriški izraz »kagao« v prevodu pomeni »ženska, rojena zunaj svoje vasi«. 1978 označuje leto njenega rojstva. Maša Kagao Knez, korenine katere izhajajo po materini strani iz Slovenije, po očetovi iz Burkine Fasa, je plesalka in koreografinja, ki od rojstva živi v Ljubljani in je v slovenskem plesnem prostoru prisotna že skoraj dve desetletji.
Kot plesalka, igralka in koreo-grafinja sodeluje tako z institucionalnimi gledališči kakor tudi z neodvisnimi producenti. Leta 2013 je prejela nagrado Ksenije Hribar za plesalko.
Nocoj ob 20. uri bo nastopila na odru Male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v okviru sodelovanja z društvom Raz/seljeni. Kot izhodišče za dvodelni solo performans Rojena zunaj svoje vasi si je postavila izkušnjo zunanjosti in (ne)pripada-nja ter principe dvojnosti in identitete ter k sodelovanju povabila ko-
Maša Kagao Knez
milena bregar
reografinjo Rosano Hribar (Slovenija) in koreografa Filiberta Tologo (Burkina Faso), da iz različnih perspektiv razvijeta gibalni material, ki ga vsebuje telo plesalke.
In če je prvi del gibalne raziskave potekal pod naslovom Rojena zunaj svoje vasi (koreografija Rosana Hribar), je drugi del, narejen s časovnim zamikom dobrega leta, naslovljen z letnico 1978
(koreografija Filibert Tologo). Oba dela kljub svoji dvojni naravi (in ravno zaradi nje) ter dveh različnih uprizoritve-nih jezikov sestavljata celoto, to je človek s svojim dvojnim principom delovanja (dobro, slabo), umeščanja (prostor, čas) in pojmovanja (moško, žensko).
»Nisem ne črna, ne sodobna, ne afriška,« pravi Maša in nadaljuje: »Ko pridem v Slovenijo, nisem sodobna plesalka, ko pridem v Afriko, nisem plesalka afriških plesov. Vedno znova sem nekako 'zunaj'.«
Večer pobude Raz/seljeni se ne bo končal s plesno predstavo, saj bo publika vabljena v klubski prostor na gledališko-glasbeni performans dveh svojevrstnih, temnopoltih Tržačanov. Jacques in Mefehnja v življenju drugih je predstava, sestavljena iz mnogih različnih situacij, lahkotnih in zabavnih šal Mefehnje, ki jih spremlja Jacque-sova glasba.
/
TRST
Petek, 22. novembra 2013
7
kultura - Danes mednarodna konferenca
10 let PEN-a
Z mednarodno konferenco o svobodi izražanja in o miru bodo danes popoldne slavnostno proslavili 10. obletnico nastanka tržaškega PEN kluba. Tega so namreč priznali leta 2003 na svetovnem kongresu v Mehiki in je od takrat na seznamu najstarejšega združenja književnikov, pesnikov, esejistov in pisateljev PEN International. Tržaški PEN so ustanovili pred desetimi leti združenja Altama-rea, Artecultura in Skupina 85 ter skupina aktivnih književnikov s Tržaškega.
Tržaški PEN klub bo okroglo obletnico obeležil v palači Gopcevich (Ul. Rossini št. 4) v dvorani Bobi Ba-zlen ob 17.30. Mednarodno konferenco bo uvedel bivši predsednik PEN klub iz Kenije in bivši član vodstva
mednarodnega kluba PEN International Philo Ikonyja, ki bo predaval o svobodi izražanja. Sledilo bo predavanje predsednika odbora pisateljev za mir WfPC in bivšega predsednika Slovenskega centra PEN Toneta Peršaka. Ta se bo osredotočil na manifest Bleda, ki so ga sprejeli na mednarodnem kongresu v Reykjaviku v septembru. Prisotnost so med drugim že najavili predsedniki avstrijskega PEN Hel-muth Niederle, hrvaškega PEN Na-dežda Čačinovic, slovenskega PEN Marjan Strojan, švicarskega PEN (italijanski del) Franca Tiberto in bivši predsednik odbora WfPC Edvard Kovač. Ob tej priložnosti bodo tudi predstavili brošuro o zgodovini in dejavnosti tržaškega PEN kluba, ki jo bodo delili brezplačno.
Sinhrotron Elettra s pospeševalnikoma v Avstriji
Bazovski sinhrotron sodeluje z Avstrijo. Mednarodno raziskovalno središče Elet-tra je včeraj podpisalo dogovor o znanstvenem sodelovanju s tehniško univerzo v Gradcu, ki je zdaj uradni koordinator Elettrinih poskusnih postaj na avstrijskih tleh. To sta svetlobna pospeševalnika Saxs in Dxrl. Avstrijski rektor Herald Kainz je včeraj predal nov detektor rentgenskih žarkov, ki ga bodo v teh dneh namestili v laboratorij pospeševalnika Saxs. »Dogovor je nov korak v sklopu sodelovanja z avstrijsko znanstveno skupnostjo,« je izjavil predsednik Elettre Carlo Rizzuto.
USB: Dežela naj pristopi k upravljanju NŠK
Na prošnjo sindikata USB se je podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec skupaj z deželnima svetnikoma Demokratske stranke Stefanom Ukmarjem in Renato Bagatin ter predsednikom pristojne komisije Francom Codego (DS) sestal s predstavnikoma sindikata USB Sandijem Volkom in Ferdinandom Ze-bochijem. Beseda je tekla o stanju v Narodni in študijski knjižnici (NŠK)po nedavnem zaprtju prostorov v Ulici Petronio in prekinitvi delovanja Odseka za zgodovino in etnologijo, z odpustitvijo edinega preostalega dodeljenega uslužbenca.
Člana USB sta gostiteljem predstavila stanje, ki ga nazorno prikazuje priložena dokumentacija in sta konkretno prosila za posredovanje v odnosu do deželne vlade, zato da slednja neposredno intervenira v upravljanje NŠK, ki sta ga člana sindikata označila za zelo vprašljivo, nekako podobno kot se je to svoj-čas zgodilo za Slovensko stalno gledališče.Deželni svetniki so prisluhnili izvajanju in prosili za dodatna pojasnila, nakar so se obvezali, da bodo slišano in prejeto posredovali pristojnemu deželnemu odborniku Gianniju Torrentiju.
Na univerzi srečanje o človekovih pravicah v Rusiji
Nekaj dni pred obiskom ruskega predsednika Vladimirja Putina v Trstu (v torek se bo srečal z italijanskim kolegom Enricom Letto) bo danes popoldne na univerzi (dvorana Bachelet, Trg Europa 1) posvet o človekovih pravicah v Ruski federaciji. Prireditelji so radikalci in združenji Arcigay in Famiglia Arcoba-leno v sodelovanju s komisijo za enake možnosti tukajšnjega vseučilišča. Začetek ob 17.uri. Na posvetu, ki ga bo uvedla tržaška podžupanja Fabiana Martini, bodo govorili predstavniki prirediteljev in izvedenci, ki niso ravno zadovoljni s spoštovanjem človekovih pravic ter s položajem manjšinskih skupnosti v Rusiji.
Posvet o gensko spremenjenih rastlinah
V dvorani Predonzani v palači deželne uprave na Velikem trgu bo danes z začetkom ob 17.30 srečanje o vprašanju gensko spremenjenih rastlinah. Prireditelji so naravovarstvene organizacije ter združenji AIAB in Isde, ki odločno nasprotujejo tako zasnovanemu kmetijstvu. Srečanje, ki sodi v niz pobud proti gensko spremenjenim rastlinam, bosta uvedla univerzitetnih profesorjev Marcella Buiattija (Firence) in Alfreda Altobellija (tržaška univerza).
Openski učenci se zahvaljujejo za podarjeno opremo
Učenci 1. razreda Osnovne šole »F. Bevk« na Opčinah se prisrčno zahvaljujemo gospodu M. Canteju, očku naše sošolke Martine, ker nam je daroval opremo za naš razred, ki jo je sam osebno izdelal.
Slori predstavi knjigo Nevidni in pozabljeni
V	Tržaški knjigarni bo danes ob 16. uri na pobudo Slovenskega raziskovalnega inštituta predstavitev knjige nevidni in pozabljeni - Raziskava o izseljevanju v Argentino med svetovnima vojnama na primeru vaške skupnosti Pliskovica. Sodelujeta avtor raziskave Miha Zobec in dr. Aleksej Kalc, zgodovinar, član Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU.
Jutri v Trnovci spet o prvi svetovni vojni
V	galeriji Škerk bo jutri znova tekla beseda o prvi svetovni vojni. Ob 15. uri bo raziskovalec Giovanni Battista Panzera govoril o pozabljenih vojakih 97. avstro-ogrskega regimenta, uro pozneje pa bosta Paolo Malni in Vili Prinčič predavala o vojnih beguncih ter o velikem trpljenju in ogromni škodi, ki ju je vojna povzročila civilnemu prebivalstvu. Odvetniku Jožetu Škerku je tudi pri tej pobudi priskočilo na pomoč društvo Hermada-vojaki in civilisti.
Dante v tržaščini
Novinar Mario Luzzato Fegiz bo danes ob 18. uri v knjigarni Minerva (Ul. S. Nicolo 20) predstavil knjigo El Purgatorio. Gre za Dantejeve verze, ki jih je Nereo Zeper, sicer znan tudi kot El Mago de Umago, prevedel v tržaško narečje.
Bisignani s svojo knjigo
Luigi Bisignani je ena od sivih emi-nenc italijanske prve in tudi druge republike. Vpleten je v razne afere, bil je tudi obsojen. Skupaj s Pao-lom Madronom je o svojem vplivu na mogotce napisal knjigo »L'uomo che sussurrava ai poten-ti«. V Trstu jo bodo predstavili danes ob 18. uri v knjigarni Ubik.
Fotografski arhivi
V	Novinarskem krožku (Korzo Italia št. 13, 2. nadstropje) bo danes ob 17.30 javno srečanje na temo fotografskih arhivov in spomina družin. Srečanje prireja skupina ARFF, njegov namen pa je predstaviti delo skupine, ki je že zbrala približno 13 tisoč fotografij.
Financa in etika
V	dvorani Tessitori (Trg Oberdan št. 5) bo danes ob 17.30 javno srečanje na temo Financa in odgovornost. Srečanje prireja Etična banka, govoril pa bo njen predsednik Ugo Biggeri.
Koncert zbora gledališča iz Beograda
V	pravoslavni cerkvi v Ul. S. Spiri-dione št. 9 bo drevi ob 19.30 koncert zbora državnega gledališča iz Beograda.
Včeraj danes
Danes, PETEK, 22. novembra 2013
CILKA
Sonce vzide ob 7.14 in zatone ob 16.28 - Dolžina dneva 9.14 - Luna vzide ob 20.47 in zatone ob 11.18
Jutri, SOBOTA, 23. novembra 2013
KLEMEN
VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,2 stopinje C, zračni tlak 999,2 mb ustaljen, vlaga 71-odstotna, veter ju-gozahodnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,1 stopinje C.
Dragi
Peter Franza!
Ob današnjem lepem življenjskem jubileju ti čestitamo ter želimo še veliko sreče in zadovoljstva.
Tvoji prijatelji in bivši sošolci
[I] Lekarne
Do sobote, 23. novembra 2013
Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Borzni trg 12 - 040 367967, Ul. Mas-cagni 2 - 040 820002, Opčine - Nano-ški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33 - 040 633080.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
0 Mali oglasi
DAJEM V NAJEM malo, na novo opremljeno stanovanje v središču Kozine. Tel. št.: 0039 392-2225821. DAJEM V NAJEM na Opčinah, Ul. de-gli Alpini 85, prostor, 40 kv.m. Tel. 333-1129574 ali 331-4494670. DAJEM V NAJEM na Proseku stanovanje, 55 kv.m. (dve sobi, kuhinja, kopalnica, balkon, parkirišče in samostojno ogrevanje). Tel. 333-1129574 ali 331-4494670. DIATONIČNO HARMONIKO prostor prodam za 1.200 evrov. Tel. 3355387249.
GOSPA SREDNJIH LET išče delo kot hišna pomočnica, 24 ur dnevno. Tel. št.: 328-0246148. NA SV. MARTINU NA PROSEKU sem
11. novembra izgubila usb ključek bele barve. Pošteni najditelj bo prejel nagrado. Tel. 348-8340682. NOV PLUG, zelo močan, primeren za traktorje od 20 do 35 CV prodam za 390,00 evrov. Tel. št.: 340-9722510. OPEL ASTRA SW, 1.4-16 v., letnik 2000, 190.000 prevoženih km, bencin, prenovljen motor, nove gume, dobro opremljen, prodam za 1500,00 evrov. Tel. 328-7599640. PRODAJAM 4 zimske gume snoways 2 plus - 185/60 R14. Cena 70,00 evrov. Tel.: 348-5159966. PRODAJAM v Gabrovcu nezazidljivo zemljišče, 6.021 kv.m., 18.000 evrov. Tel. št.: 329-4068919. PRODAM novo oljčno olje, ročno pobirano, sorte belica iz dolinske občine. Najmanj 5 litrov. Cena: 12,00 evrov na liter. Tel. št.: 348-6183054. V SOBOTO zvečer, 9. novembra, sem na plesu MKPK na Proseku izgubil ze-brasto svetlo sivo majico z zadrgo velike mere. Tel. št.: 338-9444135 (Niko).
vabi nocoj ob 20.30 v društvene prostore
na predstavitev pesniške zbirke
Sumljive in abstraktne poezije
domačinke Irene Žerjal.
Pogovor bo vodila Mairim Cheber. Večer bo obogatil nastop MePZ
Jacobus Gallus pod vodstvom Marka Sancina.
Turistične kmetije
AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 24. novembra.
Tel. 040-229439
KMETIJA ŽAGAR je odprta v Bazovici.
Vabljeni!
040-226382
PRI KAMNARJEVIH - biodina-mična kmetija v Volčjem Gradu pri Komnu
vabi danes, jutri in v nedeljo od 12.00 do 22.00 na obisk lastnega vinotoča.
Degustacija domačega narezka, kraških slaščic in vina.
Tel.:00386 5 7668245 00386 40 644121
Bi Osmice
BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah 22/D. Tel. št.: 040-299453.
PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni. Tel. 040229270.
V SALEŽU N'Puljh sta odprla osmico Just in Bojana. Lepo vabljeni!
Loterija
21. novembra 2013
Bari	06	78	08	66	60
Cagliari	43	55	76	84	05
Firence	49	28	09	07	14
Genova	12	45	51	37	34
Milan	90	02	27	75	04
Neapelj	51	73	02	13	81
Palermo	75	32	53	16	38
Rim	24	76	32	07	78
Turin	90	69	16	15	23
Benetke	24	05	15	07	85
Nazionale	48	36	19	21	61
Super Enalotto Št. 140
28 37 52 57 64	66 jolly 43
Nagradni sklad	14.946.678,14 €
brez dobitnika s 6 točkami	--€
1 dobitnika+ s 5+1 točkami	319.513,01 €
5 dobitnikov s 5 točkami	21.784,98 €
665 dobitnikov s 4 točkami	365,40 €
23.970 dobitnikov s 3 točkami	20,13 €
Superstar
58
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
4 dobitnikov s 4 točkami	36.540,00 €
90 dobitnikov s 3 točkami	2.013,00 €
I.676	dobitnikov z 2 točkama	100,00€
II.452	dobitnikov z 1 točko	10,00 € 27.178 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
prej do novice
www.primorski.eu1
8
Petek, 22. novembra 2013
VREME, ZANIMIVOSTI
/
SKD BARKOVLJE
Ul. Bonafata 6,
s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete
prireja
»Ples v maskah«-modna revija starodobnih oblek
Izdelki članov klekljarske sekcije Ribice -KD Lipa iz Bazovice.
Glasbena kulisa mladinci Glasbene kamberce,
umetniški vodja Aleksandra Pertot.
DANES, 22. novembra, začetek ob 20.30
U Kino
H Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so bili v sredo, 20. novembra, na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it) objavljeni seznami sprejetih in zavrnjenih kandidatov za udeležbo na PAS - rezerviranih habilitacijskih tečajih za šole s slovenskim učnim jezikom. Rok za morebitne ugovore, ki morajo biti poslani na linguaslovena@istruzione.it, je 5 dni.
DIJAŠKI DOM S. KOSOVELA Trst in Slov.I.K. prirejata delavnice za starše »Učenje slovenščine - Kako lahko starši pomagamo otroku?«. 2. del: Kateri psihološki vidiki vplivajo na us-vajanje jezika? Kolikšen napor terja učenje jezika od otroka? V torek, 3. decembra, ob 17.30 s psihologinjo in psihoterapevtko Suzano Pertot. Info: info@slovik.org ali 040-573142.
Ü3 Obvestila
AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Sole a catinelle«.
ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Rampart«.
CINEMA DEI FABBRI - 17.00, 18.45, 21.00 »Blancanieves«.
FELLINI - 18.15 »L'ultima ruota del car-ro«; 16.45, 20.15, 22.00 »Stai lontana da me«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 19.00, 21.30 »Il passato«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Zoran, il mio nipote sce-mo«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Venere in pelliccia«.
KOPER - PLANET TUŠ - 22.50 »Carrie«; 15.45 »Dirka življenja«; 18.30 »Enderjeva igra«; 16.00, 18.00, 20.10 »Gremo mi po svoje 2«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Igre lakote: Kruto maščevanje«; 15.45 »Jaz, baraba 2«; 15.30, 17.10 »Jelenček Niko 2«; 15.50 »Khumba«; 20.50, 23.00 »Legende v Vegasu«; 18.15, 23.00 »Nesramni dedi«; 18.45 »Spopad na plesišču«; 20.45 »Svetovalec«; 20.30 »Thor: Svet teme«; 22.45 »Thor: Svet teme 3D«; 20.40, 22.50 »Vlažne cone«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 17.00, 19.00, 21.15 »Thor, the dark world 3D«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Thor, the dark world«; Dvorana 2: 16.45 »Disney Planes«; 18.30, 20.15, 22.15 »Il ter-zo tempo«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fuga di cervelli«; 22.00 »Jobs«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »In solitario«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.30, 18.25, 19.10, 20.20, 22.15 »Sole a catinelle«; 16.20, 18.10, 20.00, 21.50 »Stai lontana da me«; 18.40, 21.15 »Jobs«; 16.40 »Disney Planes«; 16.30 »Cattivissimo me 2«; 16.40, 19.10, 21.40 »Thor, the dark world«; 21.10 »Thor, the dark world 3D«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Fuga di cervelli«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »In solitario«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.20, 22.15 »Sole a catinelle«; 16.30 »Disney Planes«; Dvorana 2: 17.15, 20.00, 22.00 »Zoran, il mio nipote sce-mo«; 17.40, 20.15 »Il terzo tempo«; Dvorana 3: 18.15, 20.15, 22.15 »Stai lontana da me«; Dvorana 4: 17.00, 19.45, 22.00 »Thor, the dark world 3D«; Dvorana 5: 22.10 »L'ultima ruo-ta del carro«.
M Izleti
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA sporoča, da zaradi velikega zanimanja ponovno organizira ogled Londona v soboto, 7. decembra. Prijave in informacije: 00386-31479882 Marija.
KRU.T - ob torkih se nadaljuje skupinska vadba v termalnem bazenu v Gra-dežu. Lepo vabljeni, da poskusite in se pridružite skupini! Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it.
KRU.T obvešča člane, da na sedežu deluje društvena posvetovalna ambulanta. Pojasnila in predhodne prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it.
KRU.T obvešča, da se nadaljuje skupinska vadba, ki se odvija ob torkih, v jutranjih in popoldanskih urah in ob četrtkih, v jutranjih urah. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira danes, 22. novembra, ob 18.00 v prostorih gostilne na Razdrtem in na terenu pod Nanosom pri Razdrtem predavanje in predstavitev reševalnih psov. Vera Mikolič nam bo predstavila aktivnosti vodnikov reševalnih psov in reševalne pse, sledi praktični prikaz iskanja z reševalnim psom.
UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da zbiramo gradivo za objavo nove številke občinskega glasila. Rok za oddajo prispevkov zapade danes, 22. novembra, sprejemamo pa jih v občinskem vložišču in na traduzio-ni@com-monrupino.regione.fvg.it.
60-LETNIKI POZOR! V soboto, 23. novembra, praznujemo vsi skupaj od Brega do Krasa. Kliči takoj na tel. št. 348-5608501 (Divna) ali 348-5159966 (Edvin).
SKD LIPA vabi na predstavitev koledarja Bazovica 2014, ki so ga izdale SKD Lipa, AŠD Zarja in Zadružni pašnik in na razglasitev zmagovalcev fotonatečaja »Bazovica v štirih letnih časih« ob sodelovanju Fotovideo Trst 80. Gosta večera bosta Marjan Mi-klavec in Jadran Sterle ob predvajanju filma Kraška dediščina Marjana Mi-klavca - režija Jadran Sterle. Srečanje bo v soboto, 23. novembra, ob 20.30 v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici.
TFS STU LEDI vabi vse bivše plesalce, pevke in godce na skupno praznovanje 40-letnice ustanovitve naše skupine. Družabnost bo v soboto, 23. novembra, ob 19. uri v društvu Ventu-rini pri Domju.
KD I. GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi v nedeljo, 24. novembra, na seminar, ki ga bo vodila Esther Amiras o izvornih naukih učitelja S. Germaina (1. stopnja v jutranjih urah, 2. stopnja pa v popoldanskih urah). Info in vpisi: 328-1839881 (Vittoria).
SIMBOLNA GOVORICA DUŠE: v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini, KUD Magnet prireja ciklus 12 likovnih srečanj za spoznavanje arhetipov s simbolno govorico. Likovna dejavnost raziskovanja s samodejno risbo se bo odvijala od 29. novembra ob petkih od 17. do 19. ure. Tečaj bo vo-
dila slikarka Ani Tretjak. Uvodno srečanje bo v nedeljo, 24. novembra, z obiskom Beneškega Bienala. Informacije čim prej na tel. št. 040-220680 ali 339-4184635.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da je v nedeljo, 24. novembra, ob 14.15 odhod iz Padrič za nastop v kulturnem domu v Gorici. V torek, 26. novembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
VZPI-ANPI: 24. novembra - Vsedržavni dan včlanjevanja v imenu antifašizma in odporništva in za zavrnitev spreminjanja Ustave - bodo med 10. in 13. uro stojnice v Miljah (Trg Marconi), v Trstu (Borzni Trg), pri Sv. Ivanu (Ul. S. Cilino), na Opčinah (Narodna ulica).
SREČANJE 6O-LETNIKOV LOKEV iz vasi Lokev in Prelože pri Lokvi, bo v petek, 29. novembra, ob 18. uri v gostišču v Lokvi. Prijave do 25. novembra. Zbira in nudi dodatne informacije Drago Mali, tel. 00386-041-249-337.
TRŽAŠKA OBMOČNA ENOTA DRUŠTVA TIGR Primorske vabi na občni zbor v četrtek, 28. novembra, ob 20. uri v Kulturnem domu I. Gruden v Nabrežini: razprava o preteklem in bodočem delovanju, volitve novega odbora in vodje.
ČEBELARSKI KONZORCIJ ZA TRŽAŠKO POKRAJINO obvešča, da bo sedež v Repnu št. 20 odprt v petek, 29. novembra, od 18.00 do 19.30. Info: cons.apicoltoritrieste@gmail.com.
AŠD SK BRDINA obvešča člane in tečajnike, naj se oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Najkasneje do 29. novembra. Info: 342-10730513 (Sabina).
DELAVNICA AROMATERAPIJE: izvedenka Barbara Lokar in Društvo Fin-žgarjev dom vabita v petek, 29. novembra, na delavnico naravne kozmetike (kako izdelati naravno hranilo iz neagresivnih sredstev za kožo, da ta ostane prožna in nepoškodovana). Začetek ob 17. uri, traja 4 ure. Predhodne prijave na info@canangaodo-rata.si, tel. št. 329-3525878, od 19. do 20. ure.
SKD VESNA, v sodelovanju z Nastjo Milič, vabi na tečaj dekoracije sladic »Christmas cupcake design«, ki se bo odvijal v Križu v sredo, 11. decembra, od 18. do 21. ure. Vpis do 30. novembra na tel. št. 340-7908707 (Liliana) ali preko Facebooka (Vesna Skd).
SLOVENSKA SALEZIJANSKA SKUPNOST z Opčin vabi na počastitev relikvij sv. Janeza Boska z molitveno uro v slovenščini v cerkvi Salezijancev, Istrska ul. 32, v soboto, 30. novembra, ob 18. uri.
VSI PETDESETLETNIKI od Milj do Šti-vana: v soboto, 7. decembra, ste vabljeni na večerjo z glasbo v Zagradcu. Info in prijave: 340-2417429 (Robert) ali 349-1420610 (Nataša).
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA vabi na prireditev »Španski večer v Sloveniji« v nedeljo, 22. decembra, kjer bo španska glasba in ples flamenka. Informacije na tel. 00386-31479882 (Marija).
0 Prireditve
FOTOVIDEO TRST80 obvešča, da so v teku, v sklopu Okusi Krasa, fotografske razstave: Tatjana Masala in Jasmin Risegari v restavraciji Bita v Križu, Gi-no Dal Col in Nataša Peric v gostilni Guštin v Zgoniku in Radivoj Moset-ti v gostilni Baldon.
DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE KRAS prireja: danes, 22. novembra, od 14. do 17. ure program »Suhi zid z Borisom Čokom«, Vaški dom Gorjansko pri Komnu. Prijave na tel. 031351830.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja danes, 22. novembra, »Ples v maskah« - modno revijo sta-rodobnih oblek. Izdelki članov kle-kljarske sekcije Ribice - KD Lipa iz Bazovice. Glasbena kulisa mladinci Glasbene kamberce, umetniški vodja Aleksandra Pertot. Začetek ob 20.30.
SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi v kulturni dom v Ricmanjih na predstavitev pesniške zbirke Sumljive in abstraktne poezije Irene Zerjal danes,
22.	novembra, ob 20.30. S pesnico se bo pogovarjala Mairim Cheber. Večer bo obogatil nastop MePZ Jacobus Gallus, ki ga vodi Marko Sancin.
SPD MAČKOLJE vabi danes, 22. novembra, na »Cecilijanko« - srečanje ob godu svete Cecilije, zavetnice glasbenikov. Ob 19. uri bo v mačkoljan-ski župnijski cerkvi sveta maša v spomin na vse pokojne pevce, zborovodje, organiste in pritrkovalce. Sledi družabni del v dvorani Stare šole, gost večera bo časnikar Marko Tavčar.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v soboto, 23. novembra, v Finžgarjev dom na Opčinah na ogled komedije »Ona. On.« Izvajata mlada igralca Pa-trizia Jurinčič in Lovro Finžgar. Začetek ob 20. uri.
DRUŠTVO HERMADA - Vojaki in civilisti in Občina Devin Nabrežina prirejata v soboto, 23. novembra: ob 15. uri simpozij na temo »Zamolčani vojaki«. Predaval bo prof. Giovanni Battista Panzera; ob 16. uri na temo »Pozabljeni civilni begunci«. Predavala bosta prof. Paolo Manli in žur-nalist Vili Prinčič. Vstop prost.
TPK SIRENA vabi v soboto, 23. novembra, ob 17. uri na pomorski sedež
-	Miramarski drevored 32, na predstavitev knjige Bertija Brussa »Io, i tuoi occhi. Tu, l'anima mia. Jaz, tvoje oči. Ti, moja duša«.
VČERAJŠNJA DEKLETA vabijo na otvoritev razstave ročnih del v soboto,
23.	novembra, ob 18. uri v Vilo Prinz na Greti. Razstava bo odprta do 28. novembra ob delavnikih od 15.00 do 18.30, v nedeljo pa od 10.00 do 18.00.
ZSŠDI, ŠZ BOR, SKD Slavko Škam-perle, Založba Mladika in Tržaška knjigarna vabijo v soboto, 23. novembra, ob 18. uri na Stadion 1. maj na predstavitev knjige »Primorski Sokoli bodo še leteli« o življenju in delu Bojana Pavletiča, ki jo je uredil Mario Šušteršič. Knjigo bosta predstavila Saša Rudolf in Milan Pahor.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na igro »Večerne pravljice Ole-Luk-Ojeja«. Izvaja Otroška dramska skupina Breg. Priredba in režija: Boža Hrvatič. Izvirna glasba: Anastazija Purič. V nedeljo, 24. novembra, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29).
L'ARMONIA IN ZADRUGA KD PRO-SEK KONTOVEL prirejata gledališko komedijo v tržaškem narečju »www.amore.it« v nedeljo, 24. novembra, ob 17. uri v kulturnem domu na Proseku. Vabljeni!
SEKCIJA VZPI - ANPI Dolina-Mačko-lje-Prebeneg vabi na ogled italijanskega filma »Bambino con il pigiama« v nedeljo, 24. novembra, ob 17. uri v društveni dvorani V. Vodnik v Dolini.
SKD TABOR - PROSVETNI DOM: v nedeljo, 24. novembra, ob 18.00 - Open-ska glasbena srečanja: Luka Ljubas -violina in Jeremisa Fliedl - violončelo; v soboto, 30. novembra, od 20.30
-	Openski mladinski krožek in Bar Tabor: Balkan party s Kraškimi ovčarji.
MFU-UNINT - Šola umetnosti vabi na konferenco »Arhetipi: prikrita razsežnost umetnosti« z umetnikom Leonardom Calvom v ponedeljek, 25. novembra, ob 17.30 v knjigarni Borsatti-Libreria del Centro, Ul. Ponc-hielli 3. Info na tel. 040-2602395 ali 338-3476253.
GALERIJA VIPAVSKI KRIŽ (na Placu, Ajdovščina) vljudno vabi na ogled razstave »Prosojnost - Zrak« do 26. novembra. Razstavljata Tanja Prušnik in Rafael Samec. Urnik: sob. in ned. 15.00-18.00, in na željo obiskovalcev: kontaktni telefon g.a Iva Bandelj 00386031-48187.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM vabi na srečanje z naslovom »Jezikovna vprašanja«, ki ga bo vodil dr. Peter Weiss z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani v sredo, 27. novembra, od 17. do 19. ure v Narodnem domu v Trstu (Ul. Filzi 14). Znesek
vpisa in informacije na tel. 3334546847 (Eva) in 349-6141774 (Neva).
SKUPINA 35-55 - SKD France Prešeren iz Boljunca prireja v četrtek, 28. novembra, ob 20.30 v društveni dvorani v občinskem gledališču, večer o kulturni dediščini slovenske Istre s člani Študijskega krožka Beseda slovenske Istre, ki nam bodo predstavili novo brošuro »Prehojena pot«. Vabljeni.
OBČINA ZGONIK vljudno vabi v petek, 29. novembra, ob 18. uri v osmico pri Justu Fabjanu v Saležu na predstavitev knjige »Osmize illustrate: Trieste e il Carso di frasca in frasca«. O publikaciji bosta spregovorili avtorici Eli-sabetta Bonino in Alessandra Cossu.
SKD BARKOVLJE prireja »Predbožični čar« - bogata ponudba ročnih izdelkov za vse okuse in žepe. Otvoritev v petek, 29. novembra, ob 20. uri. Glasbena kulisa Matej Emili - diatonična harmonika. Urnik: sobota in nedelja od 10.00 do 13.00, ostali dnevi od 15.00 do 19.00. Zaključek v četrtek, 5. decembra.
UNINT Šola Umetnosti - MFU obvešča, da prireja obisk izjemne razstave »Leonardo da Vinci. Univerzalni človek« v Benetke v nedeljo, 1. decembra. Info: 338-3476253 ali 0402602395.
REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PLESNIH SKUPIN »Do svobodnega giba«, v organizaciji ZSKD in DSMO Kiljan Ferluga, bo v četrtek, 12. decembra, ob 19.30 v Občinskem gledališču Giuseppe Verdi v Miljah. Večer sodi v okvir božičnih prireditev, ki jih prireja Občina Milje. Toplo vabljeni!
Prispevki
Namesto cvetja na grob svaka in strica Dragota Miliča darujejo Milan, Liv-jo in Igor 50,00 evrov za AŠK Kras in 50,00 evrov za SKD Rdeča zvezda.
Še vedno mlade in borbene odbojkari-ce nekdanje Ekipe 10 darujejo 100,00 evrov za OD Bor.
V	spomin na Davorja Pečenka darujeta Mara in Marjuča 60,00 evrov za AŠD Sloga Tabor.
Namesto cvetja na Davorjev grob darujejo Ingrid, Joži, Matevž in Ambrož 100,00 evrov za AŠD Sloga Tabor.
V	spomin na drago teto Marijo Bogataj (18.11.1983) in njenega sina Milana Bogataj, padlega 3.11.1943 v NOB, daruje Zora 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk in 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opči-nah na Dunajski cesti.
Zelo nas je prizadelo žalostno sporočilo.
Ostal nam boš v najlepšem trajnem spominu, predragi bratranec BOGDAN GROM
Majda in Milko z družinama Zbogom stric iz Amerike Tina in Thomas
Devinščina, Dunaj, 21/11/2013
Ob odhodu dragega bivšega kolega profesorja in ravnatelja DARIBORA ZUPANA izrekamo Alexu in družini iskreno sožalje.
Vsi na zavodu Jožef Stefan
Ob izgubi DAVORJA PEČENKA izrekamo njegovi mami najgloblje sožalje
bivši dijaki Bernetič, Crevatin, Jogan, Pauluzzi, Pettirosso, Rebecchi, Sancin, Ziberna
/
KULTURA
Petek, 22. novembra 2013
9
literatura - V okviru tamkajšnje kulturne pobude
V Mendicinu na Kalabriji predstavili roman Marka Sosiča Tito, amor mijo
MENDICINO (COSENZA) - V prostorih predilnice Gaudio v Mendicinu (Cosenza) so v okviru kulturne pobude »Tradicija, Prevajanje, Izdajanje« predstavili italijanski prevod romana Marka Sosiča Tito, amor mijo (ComunicArte Edizioni, prevajalka je Darja Betocchi). Gre za delo, ki italijanskim bralcem približa del Krasa in slovenske duše. S pomočjo zgodbe o desetletnem dečku, njegovih sorodnikih in prijateljih bralec spozna tudi marsikateri element slovenskega jezika, pa tudi drugačen pogled, kot ga imajo Italijani, na polpreteklo zgodovino. Kot je na predstavitvi povedal avtor romana, je skušal s to zgodbo tudi najti svojo identiteto in obraz, ki ju je rekonstruiral preko podobe slovenskega otroka. »Ob tem sem se počutil, kot da sem še vedno v puberteti, predvsem zaradi težav, ki sem jih imel pri ustvarjanju svoje osebne zgo-
kroma
dovine skozi slovensko zgodovino,« je še dejal Sosič.
Kulturno dogajanje v Mendicinu ima za cilj ustvarjanje vezi med različnimi kulturami, na predstavitvi pa so ob
Sosiču spregovorili še Francesco Mon-talto, ki je bil pobudnik srečanja, novinarka Melissa Cosenza, pisatelj in novinar Francesco De Filippo in pisateljica ter šolska ravnateljica Assunta Morrore.
ljubljana - Mladinska literatura
Podeljene zlate hruške
LJUBLJANA - V Cankarjevem domu so podelili zlate hruške, ki jih za najboljše mladinske knjige namenja Pionirska, center za mladinsko književnost in knjižničarstvo. Priznanja so prejela dela Vojna pošasti Patricka Nessa, Ropotarna Petra Svetine in Damijana Stepančiča, Zgodbe iz Zemljemorja Ursule K. Le Guin ter Vroči novi svet Lučke Bogataj in Izidorja Lunačka. Slikanica Ropotar-na, ki je izšla pri založbi Miš, je prejela zlato hruško v kategoriji slovenska mladinska izvirna leposlovna knjiga, delo Vroči novi svet, ki je izšlo pri Cankarjevi založbi, pa so razglasili za najboljšo slovensko mladinsko poučno knjigo.
Vojna pošasti v prevodu Andrej a Hitija Ožingerja in Zgodbe iz Zemljemorja v prevodu Dušana Ogrizka pa sta si letos delili priznanje za najboljšo mladinsko prevede-
film - Vojnovicev film Čefurji raus si je v mesecu in pol ogledalo več kot 50 tisoč ljudi
Že druga zlata rola
Mladi igralci v Vojnovičevem filmu Čefurji raus
LJUBLJANA - Film Gorana Voj-novica Čefurji Raus! po njegovem istoimenskem romanu si je ogledalo že več kot 50.000 gledalcev, kar mu je prineslo drugo zlato rolo Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev in Kolo-seja. Nagrado so Vojnovicu in ustvarjalcem izročili včeraj v ljubljanskem Koloseju. Vojnovicev film Čefurji Raus!, ki so ga v Koloseju premierno zavrteli 3. oktobra, je že prvi konec tedna v kinodvorane privabil več kot 13.500 obiskovalcev. Samo v Ljubljani si je film ogledalo 7197 gledalcev. Prvo zlato rolo - za 25.000 gledalcev -so mu podelili 17. oktobra.
V začetku meseca je film doživel še mednarodno premiero na 23. festivalu vzhodnoevropskega filma v nemškem Cottbusu. Na festivalu si je igralec Emir Hadžihafizbegovic prislužil nagrado za najboljšo moško vlogo. Ce-lovečerec je bil pred rednim prikazo-
vanjem v kinih prikazan na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, kjer so vesno za najboljše stranske igralce prejeli Dino Hajderovic, Ivan Pašalic in Jernej Kogovšek za vloge Adija, Acota in Dejana.
Dogajanje filma, za katerega je Vojnovic napisal tudi scenarij, je postavljeno v ljubljansko sosesko Fužine. Film je nastal v produkciji Arsmedie v sodelovanju s sarajevsko produkcijsko hišo Depo in zagrebškim Jadran filmom. Pri scenariju je Vojnovicu pomagal priznani pisatelj in scenarist Ab-dulah Sidran iz Sarajeva.
Vojnovic je uspeh požel že z romanesknim prvencem Čefurji raus!, za katerega je dobil nagrado Prešernovega sklada in kresnika. Po romanu, prevedenem v šest jezikov, je nastala tudi gledališka predstava. Film je Vojnovi-cev drugi celovečerec po filmu Piran Pirano (2010).
no knjigo. Obe je izdala Mladinska knjiga.
Predstavili so tudi 19 založb, ki imajo vsaj eno knjigo, izdano leta 2012, z znakom zlate hruške. To so založba Buch, Cankarjeva založba, Celjska Mohorjeva družba, Didakta, Ebesede, Eno, Forum, Grafenauer založba, Kres, Miš, Narava, Novi svet, Okaši, Pomurska založba, Sanje, Sodobnost International, Tehniška založba Slovenije, Zala in Mladinska knjiga. Slednja ima pod svojim okriljem okoli 60 knjig s tem znakom. Urednik Andrej Ilc je v svojem »dvo-besednem sloganu«, ki so ga morali uredniki izreči, ironično dejal, da pri Mladinski knjigi »kvarijo otroke«, kar »počnejo že vse od leta 1945«.
V ironičnem, a duhovitem tonu, je izzvenel tudi nagovor slavnostnega govornika Boštjana Gorenca - Pižame, ki je spregovoril o nezavidljivem položaju slovenskih prevajalcev. Med drugim je dejal, da se bo počutil izjemno varnega, ko bo državi namenil 80 odstotkov svojega honorarja. »Takrat bom tako varen, da bom lahko sredi noči šel čez Rakovo Jelšo in vpil 'Vsi ste reve!',« je poudaril. Opozoril je tudi na nesoglasja med literati, prevajalci in lektorji glede knjižne slovenščine, kar pa je po njegovem mnenju precej manjši problem, kot je izdajanje knjig, ki jih ni videlo lektorsko oko.
Zbrane v polni Kosovelovi dvorani je nagovoril tudi državni sekretar na ministrstvu za kulturo Aleš Črnič, ki je pozdravil priznanje zlata hruška. To je po njegovem zanesljiv, ažuren in dobrodošel vodnik po mladinski literaturi.
Prireditev sta povezovala igralca Tina Janežič in Damjan Trbovc, za umetniški program pa so poskrbeli ekvilibrist Blaž Branc, skupina Cir-kokrog in tolkalist Issiaka Sanou.
S priznanjem kakovosti zlata hruška, ki je bilo prvič podeljeno leta 2010, želijo opozoriti na pomembnost in kompleksnost založniškega mojstrstva, so zapisali v Mestni knjižnici Ljubljana, v okviru katere deluje Pionirska, center za mladinsko književnost in knjižničarstvo. (STA)
gažon - Oživljanje slovenske kulture v Istri
Krožek Beseda Slovenske Istre predstavil zbornik Prehojena pot
GAŽON - Gažon, istrska vasica z več kot 470 prebivalci, je dobila ime po griži ali kupu kamenja. V italijanščini se ime glasi Gason in po temu je bila izpeljana tudi slovenska inačica imena Gažon. Ne bo pa držala razlaga italijanskih zgodovinarjev, da izhaja Gason iz besede Casone, to so ribiške hišice, koče, ki jih je polno v gra-dežki in beneški laguni. Gažon ni nikoli imel nič skupnega z ribištvom in ribiči. Vas je dobila ime dolgo pred prihodom Benečanov v Istro.
Prav Gažon pa je bil kraj, kjer je Študijski krožek Beseda Slovenske Istre, ki ga vodi mentorica Nadja Ro-jac iz Trsta, predstavil svoj zadnji podvig. To je brošura o dosedanjem delu s prevodi tekstov v italijanščino in angleščino. Naslov knjige je Prehojena pot pri odkrivanju in oživljanju slovenske kulture v Istri. »Vemo, da je avtohtona slovenska kultura v Istri zani-
kana, zamolčana, Istran pa zapostavljen. Zato je raziskovalno delo, ki smo ga opravili v krožku v vseh teh letih, izredno dragoceno. Začetki segajo v čas po osamosvojitvi Slovenije, ko je jeseni leta 1995 v Hiši od Čuda Loparju nastal študijski krožek, ki ga je ustanovila sociologinja Leda Dobrinja. Krožek vsako leto izda svoje glasilo oz. zbornik Brazde s trmuna in vsaka številka je tematsko obarvana,« je na predstavitvi najnovejšega dela, ki obsega na 74 straneh obilico zanimivega branja s fotografijami, poudarila Nadja Rojac.
Študijski krožek je sodeloval na številnih kulturnih karavanah študijskih krožkov, ki jih je priredil Andra-goški center Slovenije. Deseto številko, ki je bila posvečena prav šolstvu, so predstavili v Narodnem domu v Trstu. Člani krožka so prejeli tudi dve vidni priznanji. Leda Dobrinja je leta 1998 prejela priznanje Andragoškega centra
za dosežke pri bogatitvi znanja drugih. Leta 2004 pa je študijski krožek prejel priznanje ACS-ja za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja. Ponosni so tudi na lani prejeto Koc-jančičevo nagrado za leto 2011, ki jo podeljujejo tri obalne občine (Koper, Izola in Piran) in so jo prejeli za posebne dosežke pri oblikovanju kulturne podobe Slovenske Istre. Petnajst številk zbornika Brazde s trmuna sta zaokrožila razstava in knjižna izdaja najbolj sporočilnih prispevkov . Brošura Prehojena pot, ki je izšla v nakladi 400 izvodov, povzema tako sporočila skoraj 20-letnega delovanja krožka, v katerem je neposredno ali posredno delovalo veliko število članov in še več sodelavcev.
Zbrane na predstavitvi v Gažonu je uvodoma pozdravila predsednica domačega Turističnega društva Katja Tavčar Petrovič, ki je tudi avtorica raz-
Študijski krožek Beseda Slovenske Istre je aprila lani dobil Kocjančičevo nagrado
stave fotografij. Zbrani so si ogledali tudi krajši video Lede Dobrinja z naslovom »Iskanje spomina Esterinega ljudstva«, ki postavlja vprašanje, če so Istrani potomci Slovenetov oz. Istrov. Este ali Estera je ime boginje, ki so jo častili (Slo)Veneti, Istri in druga ljudstva, ki so prebivala v srednji Evropi,
pri nas, v Istri in verjetno je to ozemlje še širše. Večer so oblikovali še člani krožka Marija Koren, Danila Tuljak, Marija Jerman, Ivan Novak, Viktorija Pucer Štromar in Radoslav Kostantin Košte. Ljudske pesmi pa je na harmoniko igral domačin Albin Grižonič.
Olga Knez
10
Petek, 22. novembra 2013
VREME, ZANIMIVOSTI
/
ljubljana - V sredo na pobudo ZTT na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu
Nagradili pisce najboljših kratkih zgodb na literarnem natečaju Po koncu začetek
Med dvajseterico, ki jo je izbrala žirija, so bralci glasovali takole: 1. Kristijan Koželj, 2. Laura Pust, 3. Marjana Glušič
V sredo pod večer je na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu v Ljubljani, v sklopu Foruma za obiskovalce, potekala tudi razglasitev nagrad literarnega natečaja Po koncu začetek.
»Na naslov Založništva tržaškega tiska (ZTT) smo v poletnem času prejeli kar enainosemdeset kratkih zgodb, med katerimi je komisija izbirala dvajset najboljših. Celoten izbor pa je potekal strogo anonimno,« je na predstavitvi dejala Alina Carli. Strokovno komisijo, ki ji je bil zaupan izbor kratkih zgodb so sestavljali: Martina Kafol, Alina Carli, Jadranka Cergol, Slavica Radinja, Gabriela Caha-rija in Mitja Tretjak. Izbrane zgodbe so bile nato objavljene v Primorskem dnevniku ter na spletni strani založbe ZTT. Delo komisije so nadaljevali številni bralci, ki so preko časopisnih glasovnic ali spletnega glasovanja izbrali po njihovem mnenju tri najboljša dela.
»V Trstu smo ljubitelji lepe proze in zato smo tudi pripravili natečaj za kratko zgodbo Po koncu začetek. Želimo si, da bi v prihodnje natečaj postal tradicionalen,« je na podelitvi nagrad najboljšim dejala Martina Kafol. Jadranka Cergol, ki je uredila zbirko in napisala spremno besedo, je pri še dodala, da so v komisiji ugotavljali, da je kljub želenemu optimizmu v poslanih zgodbah, kot skupno značilnost , mogoče najti več »koncev« kot »začetkov«. »Zato knjižno zbirko zaključi Mojca Rudolf z optimistično zgodbo Recept za srečo,« je med krajšo predstavitvijo izbranih zgodb zaključila Jadranka Cergol.
Naštejmo še nagrajence. Marjana Glušič je osvojila tretje mesto z zgodbo Sakura in Aiko, drugo mesto je z zgodbo Po koncu začetek pripadel Lauri
Pust, največ glasov bralcev in s tem prvo mesto pa je zasedel Kristijan Koželj z zgodbo Prebujanje. Karin Cvetko Lah je za zgodbo Deček ob reki prejemnica posebne nagrade po mnenju ocenjevalne komisije. Nagrajenec Kristijan Koželj je med vsemi tistimi, ki so glasovali za najboljšo zgodbo izžrebal še tri nagrajence. Posebne nagrade bodo prejeli: Vesna Frančič, Marijana Marinšek in Kristina Furlan.
Naj še omenimo, da je vseh dvajset izbranih zgodb svoje mesto našlo tudi v izdani knjigi z naslovom Po koncu začetek, ki jo na naslovnici domiselno bogati ptič Feniks. Literarni natečaj je nastal v sodelovanju med ZTT, Narodno in študijsko knjižnico in Primorskim dnevnikom.
RoŠa
S predsinočnje razglasitve zmagovalcev natečaja Po koncu začetek
ro ša
knjižni sejem - Srečanje s pisateljem Borisom Pahorjem
»Pisanje mi je bilo v tolažbo«
Sodeloval je na predstavitvi knjige In mimo je šel spomin, ki zajema njegove zapise med letoma 1936 in 2010
V Cankarjevem domu so v sklopu knjižnega sejma pripravili predstavitev knjige In mimo je šel spomin, ki zajema več kot 70 let ustvarjanja Borisa Pahorja in je izšla pri založbi Mladika. V pogovoru je Pahor poudaril, da je na stara leta spoznal, da se je s pisanjem na nek način tolažil. »Starši so ob mojem pisanju dejali češ, naj se fant vsaj nekako tolaži. Predvsem po taborišču - ko sem si začel zapisovati taboriščne scene - je bilo pisanje tolažba,« je pojasnil. »Že takrat sem se začel reševati taborišča in svoje notranjosti,« je dodal Pahor.
Spregovoril je tudi o začetkih svojega ustvarjanja, ko je verjel, da je njegova slovenščina mizerna. »Ko pa sem
te zapiske bral po vojni, sem ugotovil, da tisti moj jezik ni bil tako nesrečen. Pomislil sem, da bi se to lahko objavilo,« je pojasnil. Spomnil se je tudi anekdot iz časa, ko je spoznal svojo ženo, ki ji je namenil črtico Mala Ingrid. »Spoznal sem jo na vlaku [...] Nekaj se je zgodilo, vlak se je ustavil. Takrat sem ji rekel, če se zaveda, da je podobna Ingrid Bergman, ona pa me je vprašala, če menim, da odkrivam Ameriko. Moja žena je bila hitra pri odgovorih,« se je spomnil.
Poleg te je Pahor izpostavil drugačno črtico - Ponižane oči, ki jo je posvetil Dragu Jančarju. V njej spregovori o »lagerskih očeh«, tistih, ki so zadnji del telesa, ki
so še zadržale »kanec mokrote«. »Kaj vse so te oči videle in kaj vse so morale prenašati. Predvsem to, da je vsak videl v drugem to, kako peša sam,« je dejal. Pisatelj se je dotaknil tudi življenja v Italiji: »Ko živiš v državi, ko vsako jutro, ko vstaneš, slišiš himno tiste države, in ko si v demokraciji, ki je zate vedno ranjena, se nikoli v življenju ne počutiš svobodnega. To lahko rečem vsaj zase.«
V knjigi In mimo je šel spomin so zbrani zapisi, ki segajo v obdobje med letoma 1936 in 2010. Knjiga je razdeljena na pet poglavij. Začne se s črticami, nadaljuje z govori in članki, zatem s portreti in knjižnimi ocenami ter konča z intervjuji. (STA)
gledališče - Premagala ga je huda bolezen
Odšel je Primož Bebler
Od leta 2009 do 2011 je bil umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča
glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar
NA VES GLAS
V sredo ponoči je po daljši bolezni in prav na dan svoje zadnje premiere umrl režiser in gledališki ustvarjalec Primož Bebler (1951-2013). V obdobju 2009-2011 je bil umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča, ki je pod njegovo taktirko v težki finančni situaciji doživelo razvoj ter beležilo vrsto uspehov.
Bebler je imel za seboj bogato ustvarjalno pot: v gledališču je delal že 37 let, od tega polovico kot umetniški vodja v slovenskih gledališčih - v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, Primorskem dramskem gledališču oziroma SNG Nova Gorica, nato - kot rečeno v SSG - vrsto let pa je oblikoval tudi program in produkcijo Primorskega poletnega festivala.
Rodil se je leta 1951 v New Yorku. Leta 2009 je prevzel dvoletni mandat umetniškega vodje SSG. Kljub hudi finančni krizi, ki je njegovo prvo tržaško sezono skrajšala skoraj za polovico, je z maloštevilno ekipo (sedem igralcev) realiziral deset premiernih uprizoritev (v dvanajstih mesecih), izvedenih ponovitev pa je bilo bistveno več, kot jih je gledališče obvezno izpolniti po normativih italijanskih zakonov(v letu 2010 jih je bilo kar 174, kar je 93 odstotkov več od obveznih 90). Še večji uspeh je dosegel na umetniškem nivoju - v gledališče je pritegnil uveljavljene režiserje, kot so Paolo Magelli, Egon Savin, Janusz Kica, Vito Taufer in Dino Mustafic, v repertoar pa tehtno vključil dela, ki so ponujala ustvarjalne izzive, omogočala umetniško rast ansam-
Primož Bebler je bil dve leti umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča
bla ter hkrati bila privlačna za specifično tržaško publiko.
Čeprav je dvoletno obdobje prekratko, da bi lahko celovito preobrazil neko institucijo, je bilo Beblerjevo delovanje v Trstu vendarle prepoznano tako doma kot v tujini: Schimmelpfennigov Zlati zmaj je bila uvrščena v tekmovalni program Borštnikovega srečanja 2011 in je prejela nagrado tantadruj za najboljšo uprizoritev primorskih gledališč v sezoni 2010-2011; igralka Maja Blagovič je prejela nagrado ZDUS 2010, igralka Ni-kla Petruška Panizon nagrado tantadruj
za najboljšo igralsko stvaritev v sezoni 2010-2011), predstava Uh, ljubezen je gostovala na mednarodnem festivalu MESS v Sarajevu 2010.
Bebler je v obeh sezonah v abonmajsko ponudbo uvrstil tudi številne predstave drugih slovenskih gledališč in tako SSG izpostavil tudi kot slovensko razstavno gledališko okno v Italiji. Z izbiro del, umetniških sodelavcev in podnapisi je v gledališče pritegnil tudi italijanske gledalce in tako doprinesel k promociji slovenske kulture ter k večji strpnosti in povezanosti tržaškega življa.
Reflektor
Arcade Fire
Indie rock
Merge Records, 2013
' ■ Ocena: ★★★★★★★
Prejšnji teden sem namignil, da se bom kmalu posvetil kaki bolj »radijski« zasedbi. — ' Obljuba dela dolg, tako da je danes na vrsti kanadski bend Arcade Fire s svojim zadnjim ploščkom Reflektor. Zasedba Arcade Fire praznuje letos okroglo, deseto obletnico obstoja. Skupino je namreč leta 2003 ustanovil pevec in kitarist Win Butler. Danes stojijo ob njem tudi njegova žena, glasbenica Régine Chassagne, bobnar Jeremy Gara ter glasbeniki Richard Reed Perry, William Butler in Tim Kingsbury. Arcade Fire spadajo danes med najboljše indie rock bende na svetu, glasbeni prestiž pa so si njegovi člani zaslužili s tremi ploščami, ki so v teh letih zmagale marsikatero nagrado. Sound Kanadčanov je res posebna zmes indie rocka, klaviatur, popa, elektronskih efektov in še marsičesa. Skupina si je, poleg glasbenih nagrad, zaslužila tudi številne pohvale. Med najbolj vnete zagovornike kanadskega benda spadajo med drugimi lider irske skupine U2 Bono, priznani glasbenik Brian Eno in še angleška legenda David Bowie. Ravno Bowie je s skupino sodeloval pri snemanju dvojne plošče Reflektor, na primer v istoimenskem singlu, prvem komadu albuma. Videoposnetek pesmi si je na Youtube portalu ogledalo skoraj šest milijonov ljudi! V poskočni pesmi poleg že omenjenega Bowieja poje tudi Régine Chassagne in to v francoščini.
Arcade Fire so nedvomno oboževalci glasbe iz osemdesetih in tu mislim predvsem na bende kot sta Smiths ali pa Joy Division. Navezanost Butlerja in ostalih na tovrstno glasbeno obdobje je razvidno skoraj iz vseh komadov. Bendu pa je treba priznati tudi glasbeni pogum, ko se, na primer v pesmi Flashbulb Eyes, odloči za skoraj dub ritem!
Med boljše komade plošče spadajo po mojem mnenju tudi šestminutni glasbeni ko-laž Here Comes the Night Time, rokerska Normal Person in »radijska« Afterlife. Album Reflektor so nekateri glasbeniki kritiki primerjali znamenitima ploščama Achtung Baby (U2) in Kid A (Radiohead); take glasbene mejnike raje pustimo pri miru, Reflektor je »le« dobra plošča.

/
ITALIJA, SVET
Petek, 22. novembra 2013
1 1
italija - Rim namerava unovčiti približno 12 milijard evrov
Prvi privatizacijski paket: naprodaj državni deleži v družbah Eni in Fincantieri
RIM - Italijanska vlada namerava zmanjšati javni dolg. V ta namen bo prodala državne deleže v nekaterih pomembnih skupinah, kot so Eni, Fincantieri ali Enav. Rim računa, da bo s postopkom privatizacij unovčil okrog 12 milijard evrov. Namen vlade je na ta način prepričati Bruselj, da dovoli nove naložbe.
Razpravo glede vladinega odloka za ukinitev drugega obroka davka IMU na prvo stanovanje, ki bi ga moral ministrski svet sprejeti včeraj, so medtem preložili na prihodnji torek. Predsednik italijanske vlade Enrico Letta je vsekakor na včerajšnji tiskovni konferenci zagotovil, da bo do sprejetja dekreta prišlo. Razpravo so preložili iz formalnih razlogov, je dodal Letta: vlada je že obljubila, da družine ne bodo plačale drugega obroka IMU, je spomnil Letta in poudaril, da namerava držati dano besedo.
Sicer se je Letta na srečanju z novinarji skupaj z ministrom za ekonomijo Fa-briziom Saccomannijem osredotočil na omenjeni načrt privatizacije državnega premoženja, ki ga je pripravila vlada. V prvi paket je Rim po Lettovih besedah uvrstil prodajo državnih deležev v osmih družbah in, kot rečeno, tudi v energetskemu gigantu Eniju. Vlada želi s privatizacijo med drugim znižati javni dolg države, je poudaril Letta. Naprodaj bo 3-odstotni državni delež v Eniju, ki ga vlada ocenjuje na dve milijardi evrov, medtem ko bo v družbi obdržala vsaj 30-odstotni delež. V prvem paketu so tudi ladjedelnica Fincantieri (40-od-stotni državni delež), hčerinska družba državnih železnic Grandi Stazioni, ki se ukvarja z upravljanjem in prenovo velikih
milan - Objavljena razsodba sodišča
»Berlusconi je bil režiser razuzdanih nastopov mladih deklet, znanih z imenom bunga bunga«
Predsednik italijanske vlade Enrico Letta
železniških postaj (60-odstotni delež), finančna družba Sace (60%), uprava za nadzor letenja Enav (40%), na seznamu pa je tudi proizvajalec čipov in polprevodnikov STMicroelectronics.
Prodaja državnih deležev v osmih družbah je prvi korak k znižanju javnega dolga Italije, ki je pri okoli 133 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). V ta namen namerava Italija porabiti polovico zbrane vsote, ostalo pa naj bi namenila za
MILAN - Nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi je imel spolne odnose s prostitutko Karimo El Mahrugh, bolj znano kot Ruby, čeprav je vedel, da je mladoletna, v obrazložitvi razsodbe v primeru Ruby piše milansko sodišče. Ruby naj bi za vsako intimno srečanje z medijskim mogotcem prejela okoli 3000 evrov.
Milansko sodišče je včeraj objavilo utemeljitev sodbe v primeru, v katerem je bil Berlusconi junija spoznan za krivega zlorabe položaja in spolnih odnosov z mladoletnico. Na prvi stopnji je bil obsojen na sedem let zapora in dosmrtno prepoved opravljanja javnih funkcij. »Berlusconi je bil režiser ra-
Karima El Mahrugh
ansa
dokapitalizacijo razvojne banke CDP. V absolutnih številkah sicer italijanski javni dolg presega 2000 milijard evrov.
Po ocenah gospodarskih strokovnjakov bi lahko Italija s privatizacijo vse skupaj zbrala več kot 80 milijard evrov. Samo nepremično premoženje države naj bi bilo vredno okoli 300 milijard evrov, neuradno pa naj bi v Rimu razmišljali, da bi del tega premoženja privatizirali prek razvojne banke CDP.
zuzdanih nastopov mladih deklet, znanih kot bunga bunga,« so v utemeljitvi razsodbe zapisali sodniki. Berlusconi je Ruby za seks plačeval okoli 3000 evrov, ob tem pa ji je še nakazal okoli 57.000 evrov. Darilo je milijarder opravičeval z besedami, da je mladenka želela odpreti lepotni salon.
Po mnenju sodnikov je bilo dokazano tudi, da je Berlusconi zlorabil položaj, ko je skušal Ruby leta 2010 s klicem v Milano obvarovati pred postopki zaradi kraje. Nekdanji italijanski premier je na sodišču trdil, da je verjel, da gre za sorodnico takratnega egiptovskega predsednika Hosnija Mu-baraka in da se je želel izogniti mednarodnemu škandalu.
Sodišče Berlusconiju tudi očita, da je na sojenju lagal, prav tako naj bi v laganje prisilil nekaj prič, med drugim številne mlade udeleženke njegovih zabav. Tudi sami Ruby je plačal, da je pred sodiščem lagala.
Na objavo utemeljitve razsodbe sta Berlusconijeva odvetnika Niccolo Ghedini in Pietro Longo reagirala z oceno, da gre za nerealno sodbo, ki je v pololnem nasprotju z logiko in dokaznim gradivom. Ocenila sta, da nizi z najboljšo voljo te sodbe ne bo mogoče potrditi na drugostopenjski ravni. Oglasila se je tudi poslanka Daniela Santanche, ki je napadla tri sodnice, avtorice obsodbe, češ da opredeljujejo ženske kot prostitutke samo zato, »ker so vprašale ali sprejele darila od nekega človeka«.
varšava
Okoljska gibanja
zapustila
konferenco
VARŠAVA - Šest največjih nevladnih okoljskih organizacij je včeraj protestno zapustilo podnebno konferenco v Varšavi. V sporočilu so zapisali, da konferenca ne bo prinesla »praktično nič«.
Prepričani so, da bi morala biti prav ta konferenca pomemben korak naprej k trajnostnemu razvoju, da pa ne vidijo, da bi prinesla kakršenkoli re-zultat.Varšavo so tako zapustile organizacije Greenpeace, Svetovni sklad za naravo (WWF), britanska humanitarna organizacija Oxfam, ActionAid, mednarodna zveza trgovinskih sindikatov in okoljevarstvena organizacija Friends of the Earth.
Med glavnimi cilji zasedanja, ki se je v Varšavi začelo 11. novembra, sta med drugim doseči napredek pri pripravi novega globalnega sporazuma, s katerim naj bi bile določene obveznosti zniževanja emisij po letu 2020 in zagotoviti izvajanje do sedaj sprejetih sklepov na področjih prilagajanja podnebnim spremembam ter finančne in tehnološke pomoči državam v razvoju za spoprijemanje s podnebnimi spremembami, razvoja in prenosa tehnologij ipd.
Novice s konference tudi sicer niso najbolj optimistične, saj je Japonska že sporočila, da bo zaradi učinkov zaprtja jedrskih reaktorjev po katastrofi v Fukušimi drastično znižala cilje zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Znižanja ciljev so med drugim napovedali tudi Avstralija in Nova Zelandija, ZDA in Kitajska pa sta bili v pogajanjih doslej nekoliko bolj spravni.
kijev - Potem ko je parlament zavrnil možnost zdravljenja Timošenkove v tujini
Ukrajinska vlada ustavila vse priprave na podpis pridružitvenega sporazuma z EU
KIJEV / BRUSELJ - Ukrajinski parlament je zavrnil predlog zakona, s katerim bi zaprti nekdanji premierki Juliji Ti-mošenko omogočili zdravljenje v tujini, ter s tem državo oddaljil od podpisa pri-družitvenega sporazuma z EU. Potem ko je ruski premier Vladimir Putin predlagal tristranske pogovore, je ukrajinska vlada vse priprave na podpis sporazuma zau-stavila.Ukrajinski parlament je glasoval o šestih različnih predlogih zakona o zdravljenju obsojencev v tujini. Noben od predlogov ni pridobil podpore vladajoče Stranke regij predsednika Viktorja Janu-koviča in s tem potrebnih 226 glasov v 450-članskem parlamentu.
Od 450 poslancev jih je glas za v vseh glasovanjih oddalo 200. Opozicijski poslanci, ki so podprli vse predloge, so ob zavrnitvah vzklikali: »Sramota!« Do glasovanja o različnih predlogih je prišlo, potem ko posebna delovna skupina, sestavljena iz poslancev vladne Stranke regij in opozicije, ni uspela pripraviti kompromisnega predloga, ki bi bil sprejemljiv za vse.
Voditelji EU so večkrat poudarili, da bo Ukrajina pridružitveni sporazum, ki velja za prvi korak proti članstvu v uniji, lahko podpisala le, če bo izpolnila vse pogoje, vključno z oprijemljivim napredkom pri reševanju »problema selektivnega sodstva«.
Zadeve je skušal popraviti evropski komisar za širitev Štefan Fule, ki je za petek napovedal svojo pot v Kijev. A mu je načrte prekrižal ruski predsednik Vladimir Putin, ki je predlagal, da bi predstavniki EU, Ukrajine in Rusije sedli za skupno mizo. Kot je pojasnil Putin, se je Rusija pripravljena z EU in Ukrajino pogovarjati o gospodarskih posledicah podpisa sporazuma. Takšni pogovori pa bi bili po njegovem smiselni le
pred podpisom kakršnega koli sporazuma med Kijevom in Brusljem.
Ukrajinska vlada je zatem sprejela poseben odlok, s katerim je zaustavila vse priprave na podpis pridružitvenega sporazuma z EU. Vlada namesto tega predlaga ustanovitev tristranske trgovinske komisije med Ukrajino, EU in Rusijo, ki bi razrešila trgovinske spore med njimi. Kot je zapisano v odloku, je bila odločitev sprejeta, da bi zagotovili nacionalno varnost Ukrajine ob upoštevanju učinkov na trgovino z Rusijo, če bi bil sklenjen sporazum z unijo.
Vodja ukrajinske opozicije Arsenij Ja-cenjuk je po odločitvi vlade zahteval odstavitev Janukoviča, češ da gre za državno izdajo ter »nezakonito in neustavno« odločitev vlade. Vitalij Kovačuk, zaveznik nekdanjega boksarskega zvezdnika, zdaj pa politika Vitalija Klička, pa je izjavil, da je pre-
mier Mikola Azarov »zagrešil zločin«. Ja-nukovič je sicer med včerajšnjim obiskom na Dunaju izjavil, da si bo njegova država ne glede na odlok še naprej prizadevala za tesnejše sodelovanje z unijo. Fule je na koncu svojo pot v Kijev odpovedal.
Timošenkova je bila oktobra 2011 obsojena na sedem let zapora zaradi zlorabe oblasti. Že kako leto se zaradi težav s hrbtenico zdravi v bolnišnici zunaj zapora v Har-kovu, Nemčija pa ji je ponudila zdravljenje na svojih tleh. Podpis sporazuma z Ukrajino je za EU strateško pomemben, saj bi veliko vzhodno sosedo, bivšo sovjetsko republiko, približal Evropi in oddaljil od Rusije. Moskva sicer pritiska na Kijev, naj se raje pridruži njeni carinski uniji, v kateri sta Kazahstan in Belorusija.
EU naj bi sporazum z Ukrajino podpisala na vrhu Vzhodnega partner-
stva, torej vrha EU in šestih bivših sovjetskih republik - Ukrajine, Belorusije, Armenije, Azerbajdžana, Moldavije in Gruzije, ki bo 28. in 29. novembra v litovski prestolnici. (STA)
L
ZLATO
(999,99 %%) za kg
29.672,89 -19,11
SOD NAFTE
(159 litrov)
110,08 $ +1,87
■ EVRO
1,3427 $ -0,40
Protest opozicije v kijevskem parlamentu
ansa
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
21. novembra, 2013		
valute	evro (povprečni tečaj) 21. 11. 20. 11.	
ameriški dolar	1,3472	1,3527
japonski jen	135,83	135,20
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	27,197	27,329
danska krona	7,4589	7,4590
britanski funt	0,83500	0,83765
madžarski forint	297,46	296,78
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,7027	0,7028
poljski zlot	4,1923	4,1867
romunski lev	4,4518	4,4465
švedska krona	8,9353	8,9195
švicarski frank	1,2318	1,2323
norveška kron	8,2065	8,2280
hrvaška kuna	7,6503	7,6453
ruski rubel	44,3825	44,4208
turška lira	2,7200	2,7197
avstralski dolar	1,4536	1,4418
braziljski real	3,1130	3,0705
kanadski dolar	1,4109	1,4145
kitajski juan	8,2082	8,2434
indijska rupija	84,7930	84,5230
južnoafriški rand	13,6700	13,6817
12	Petek, 22. novembra 
2013
VREME, ZANIMIVOSTI
/
Mit večji od i
NA DANAŠNJI DAN PRED 50 LETI UBIT AMERIŠKI PREDSEDNIK JOHN FITZGERALD
KENNEDY
Prvi katoliški in najmlajši izvoljeni predsednik ZDA John F. Kennedy je do atentata v Dallasu leta 1963 odpravil večino porodnih krčev svoje administracije in obetala se mu je gladka ponovna izvolitev v Belo hišo. Pri tem mu je pomagala tudi prizanesljivost medijev, ki so poudarjali dosežke in prikrivali negativna dejstva. John Fitzgerald Kennedy (JFK) se je rodil 29. maja 1917 v kraju Brookline v zvezni državi Massachusetts poslovnežu irskega rodu in diplomatu Josephu Kennedyju ter materi Rose Elizabeth Fitzgerald, kot drugi od devetih otrok.
Družinska dinastija
Za naslednika družinske dinastije in obetavno politično kariero je bil sprva predviden njegov starejši brat Joe, ki pa je leta 1944 umrl na bojišču druge svetovne vojne. Tudi JFK se je, kljub težavam z zdravjem, udeležil bojev v Tihem oceanu kot poveljnik torped-nega čolna s činom poročnika mornarice. Leta 1943 se je njegov čoln zaletel v japonsko ladjo in potonil, JFK pa je rešil ranjenega tovariša s plavanjem na varno in si prislužil odlikovanje.
Po vojni je bil nekaj časa dopisnik za Hearstove časopise iz Evrope, ki jo je poznal še iz časov pred vojno, ker je bil njegov oče veleposlanik v Londonu. Po izbruhu druge svetovne vojne so Jo-sepha Kennedyja od tam sicer umaknili, ker je veljal za premalo gorečega nasprotnika Nemčije. JFK je bil nasprotno zelo kritičen do šibkosti evropskih držav do Hitlerja pred vojno.
Njegova novinarska kariera je bila kratka, saj je imel oče zanj druge ambicije. Ko je bil star 30 let, je postal zvezni demokratski kongresnik iz Mas-sachusettsa, od leta 1953 do leta 1960 pa je bil zvezni senator iz te države. Vmes je napisal knjigo Profili o pogumu, s katero si je leta 1957 prislužil Pu-litzerjevo nagrado, v prvem letu članstva v senatu pa se je poročil z 12 let mlajšo Jacqueline Bouvier.
loval povsem drugače od utrujenega, neobritega in jezljivega Nixona. Videz je bil pomembnejši od vsebine, saj so radijski poslušalci soočenja menili, da je bil Nixon veliko boljši.
Vesoljski program
Velika ovira do zmage je bila v protestantski Ameriki Kennedyjeva katoliška vera. Kot kandidat je moral tako zagotoviti, da ne bo poslušal navodil papeža v Vatikanu. Volivce je prepričal tudi z besedami, da ga pred služenjem v drugi svetovni vojni nihče ni spraševal o veri.
Že na inavguraciji je nakazal, da prinaša spremembe, saj ni nizal obljub, ampak je izrekel slavni stavek: »Ne sprašuj, kaj lahko domovina stori zate, ampak vprašaj, kaj lahko ti storiš zanjo.« Ustanovil je Mirovne korpuse, organizacijo, ki je pošiljala mlade Američane po svetu pomagat revnim. Napovedal je, da bodo Američani v desetih letih stali na Luni. Res je pospešil razvoj vesoljskega programa, kar je leta 1969 pripeljalo do uresničitve te napovedi.
Dvoboj s Hruščovom
Zmaga nad Nixonom
Jeseni leta 1960 je na volitvah za predsednika ZDA tesno premagal republikanca Richarda Nixona. Kennedy je dobil 49,7, Nixon pa 49,5 odstotka glasov in republikanci še danes trdijo, da mu je do večine pomagal demokratski stroj iz Illinoisa z vključitvijo pokojnikov v njegov rezultat. Zmaga proti izkušenemu republikancu je sicer postala mogoča šele zaradi prvega televizijskega soočenja predsedniških kandidatov v zgodovini ZDA. Mlad, simpatičen in napudran Kennedy je de-
Njegov mandat je sicer najbolj zaznamoval dvoboj s Sovjetsko zvezo oziroma njenim voditeljem Nikito Hruščovom, ki je na dunajski konferenci junija 1961 o Kennedyju dobil vtis, da je sicer inteligenten, a šibak. Že aprila 1961 je JFK zabredel v hude težave po ponesrečenem napadu na Kubo. Odobril je star načrt Cie za invazijo 1500 kubanskih izseljencev, nasprotnikov Fidela Castra, v Prašičjem zalivu na Kubi. Invazija je trajala le dva dni; Ca-strove sile so napadalce pobile ali zajele in jih v zameno za hrano in zdravila vrnile v ZDA. Castro, ki po invaziji ni zaupal Kennedyju, se je s Sovje-ti dogovoril, da na otoku namestijo jedrske izstrelke srednjega dosega.
To je svet pripeljalo na rob jedrskega spopada. JFK je uvedel pomorsko blokado Kube in po nekaj napetih dneh oktobra 1962 sta obe strani popustili. Hruščov je umaknil rakete, ZDA pa so obljubile, da ne bodo več napadale Kube in bodo odstranile jedrske rakete iz Turčije. Kennedyjeva priljubljenost je narasla, saj je del glede Turčije ostal skrivnost.
»Jaz sem Berlinčan«
Napetosti s Sovjetsko zvezo so se nadaljevale; Kennedy je junija 1963 sredi Berlina kritiziral gradnjo berlinske-
S ,<rtt«£f: I
ga zidu in se meščanom zahodnega dela priljubil z besedami v nemščini, da je tudi on Berlinčan. Kljub napetostim so se ZDA uspele dogovoriti s Sovjetsko zvezo o prepovedi jedrskih poskusov, z izjemo podzemnih.
Njegova negativna dediščina je Vietnam, kamor je napotil vse več vojaških svetovalcev in ZDA zapletel v zavezo Južnemu Vietnamu, ki so se je njegovi nasledniki le težko rešili.
Kar zadeva pravice temnopoltih Američanov, je Kennedy na zunaj podpiral njihovo enakopravnost, vendar ni storil veliko, da bi do nje res prišlo.
Njegov naslednik Lyndon Johnson je nato leta 1964 podpisal zakon o državljanskih pravicah s preroško napovedjo, da je demokratska stranka s tem izgubila jug ZDA za najmanj eno generacijo, kar se je potem res zgodilo.
JFK je bil ubit v atentatu 22. novembra 1963 med obiskom Dallasa. Uradna preiskava je ugotovila, da je nanj streljal in ga ubil privrženec komunizma Lee Harvey Oswald. Obstaja več teorij zarot, po katerih je bilo v atentat vpletenih več ljudi ali organizacij. Na zatožni klopi sta poleg Castra, Moskve in vesoljcev med drugim Cia zaradi Prašičjega zaliva in mafija zaradi neuresničenih obljub Josepha Kennedyja.
Ta naj bi mafiji obljubil, da bodo imeli organizirani kriminalci v zameno za pomoč pred volitvami leta 1960 mir pred pravosodnim ministrstvom.
Vodenje ministrstva je prevzel predsednikov brat Robert Kennedy, ki pa je počel ravno nasprotno. Tudi on je bil ubit v atentatu - leta 1968 med predsedniško kampanjo.
JFK danes ne bi mogel biti izvoljen za predsednika ZDA. Pokopale bi ga že zdravstvene težave. Bolehal je za najmanj dvema boleznima žlez, kronične hude bolečine v hrbtu pa si je lajšal z močnimi mamili, ki so vplivala na presojo. Še odmevnejša pa bi bila njegova zunajzakonska razmerja s številnimi ženskami, med njimi Marilyn Monroe.
Umor, ki še buri duhove
Od umora ameriškega predsednika Johna F.
Kennedyja danes poteka natanko pol stoletja. Dogodek, ki ni pretresel le ZDA, ampak je odmeval po vsem svetu, zaradi okrogle obletnice in poplave teorij zarote ter nepojasnjenih dejstev te dni še posebej odmeva. Najmlajšega predsednika v zgodovini ZDA je po uradnih navedbah 22.
novembra 1963 v teksaškem Dal-lasu ubil nekdanji marinec in komunistični zanesenjak Lee Harvey Oswald - s tremi streli s šestega nadstropja teksaškega skladišča šolskih knjig blizu trga Daley v središču mesta.
/
OBLETNICA
Petek, 22. novembra 2013 13
•esnice
To je potrdila komisija pod vodstvom predsednika vrhovnega sodišča ZDA Earla Warrena. V 60. letih prejšnjega stoletja so v ZDA številni sumili, da je šlo pri atentatu za zaroto Sovjetske zveze, v 70. letih je dežurni krivec teorij zarote postala obveščevalna agencija Cia, v 80. letih je to postala mafija, vmes se je vrinil še nekdanji kubanski predsednik Fidel Castro in celo domača ameriška vlada. Veliko sta k širjenju teorij zarot prispevali Warre-nova komisija in družina Kennedy z dolgoletnim skrivanjem rezultatov obdukcije in drugih podatkov.
Danes manjka le še majhen del informacij od Cie in zvezne policije FBI, ki pa veljajo za ključne. Njihova objava je predvidena leta 2017. O objavi bo sicer odločil naslednji predsednik ZDA. Zgodovinar z univerze Virginija Larry Sabato je zato ob nedavni objavi svoje knjige Kennedyjevih pol stoletja pozval javnost, naj od vseh predsedniških kandidatov zahteva obljubo, da bodo informacije res objavljene.
Streli v Dallasu
Kennedy je s soprogo Jacqueline 22. novembra prispel v Dallas, da bi pomiril med seboj sprti krili demokratske stranke. Na poti po središču mesta so ju pozdravile navdušene množice. Uradna razlaga pravi, da je Oswald v zgradbo, kjer je bil zaposlen, pritihotapil svojo muzejsko italijansko puško «carcano» z japonskim daljnogledom in iz šestega nadstropja izstrelil tri strele.
Za Kennedyja je bil usoden zadnji naboj, ki ga je razneslo v njegovi glavi, delci lobanje pa so se razleteli naokrog, tudi po prvi dami in drugih sopotnikih. V avtomobilu sta bila še guverner Teksasa John Connally in soproga Nelly ter agenti tajne službe. To je bilo zadnjič, da se je ameriški predsednik peljal naokrog v odprtem avtomobilu. Danes se vozijo le v izjemno zaščitenih blindiranih limuzinah.
Kennedyja in guvernerja Connal-lyja, ki je bil prav tako ranjen, so prepeljali v bolnišnico, a je bilo za predsednika prepozno že na trgu Daley. Kmalu zatem je na letalu Air Force One kot 36. predsednik ZDA prisegel podpredsednik Lyndon Johnson.
Atentat poln nejasnosti
Dogodek je v ZDA odmeval podobno kot 11. september 2001 in vsi, ki so bili takrat živi, se natanko spomnijo, kaj so delali v času atentata. »Zelo dobro se spomnim. Takrat sem bil mornariški pilot in celo v bolnici v Teksasu. Bilo je zelo travmatično. Sam sem kot
mladenič aktivno podpiral Kennedyja. Prizadelo je najbolj mlade ljudi, ki so bili zelo aktivni v podporo predsedniku,« je za STA pred obletnico povedal 73-le-tni senator iz Iowe Tom Harkin.
Dokazano je, da je bil Oswald na dan atentata v skladišču knjig in da je streljal na predsednikovo kolono. Strokovnjaki za orožje in predvsem ostrostrelci pa dvomijo, da bi lahko s svojo puško kaj zadel, še najmanj pa, da je z njo v šestih sekundah z repetiranjem izstrelil tri strele, od katerih je bil šele zadnji smrtonosen.
Oswald se je po atentatu vrnil z mestnim avtobusom v svoje stanovanje, pobral pištolo in nato na ulici ubil policista. Po dejanju se je skril v bližnjo ki-nodvorano, pri čemer so ga opazile priče in sledila je aretacija. Med premeščanjem iz zapora v zapor ga je ustrelil in ubil lastnik nočnega kluba Jack Ruby, ki je bil vpleten v mafijske posle. Uvodoma je trdil, da je to storil, da bi Oswalda kaznoval za umor, kasneje pa je začel zgodbo spreminjati in navajati zarote. Leta 1967 je umrl za rakom.
Mnenje o krivcu za atentat je spremenila tudi Oswaldova vdova, danes 72-letna Marina Oswald Porter. Sedaj namreč po lastnih navedbah verjame, da je kriva Cia skupaj z mafijo. Vdova je možev poročni prstan s srpom in kladivom, kupljen v beloruskem Minsku, kjer sta se poročila, nedavno prodala anonimnemu kupcu za 108.000 dolarjev.
Oswald je po vojaškem roku leta 1959 prebegnil v Sovjetsko zvezo in se zaposlil v tovarni tranzistorjev. Slaba tri leta kasneje sta se z ženo preselila nazaj v Teksas. Tudi doma mu ni šlo in je agitiral za Kubo in socializem, leta 1963 pa je na sovjetskem in kubanskem konzulatu v prestolnici Mehike prosil za vizo za selitev na Kubo, kar so mu zavrnili tako Sovjeti kot Kubanci.
Izjave prič, ki so jih sončnega petka pred 50 leti pretresli streli, so nezanesljive. Nekateri so slišali tudi do osem strelov, nekateri so jih slišali s travnika grassy knoll, drugi spet s sosednje poslovne zgradbe DalTec poleg skladišča knjig. Teorijo o širši zaroti je kasneje raz-pihnil tudi poseben odbor predstavniškega doma zveznega kongresa na podlagi policijskih posnetkov domnevnega četrtega strela. Zgodovinar Sabato sicer trdi, da njegova raziskava tega ni potrdila.
»Televizijski« predsednik
Kennedy je bil prvi »televizijski« predsednik. Njegova mladost in živahnost sta mu skupaj z optimizmom, ki ga je izžareval, pomagala dobiti prvo televizijsko soočenje predsedniških kandidatov v zgodovini ZDA proti republikanci Richardu Nixonu. Poslušalci radia so sicer menili, da je bil boljši Nixon. Mlade Američane je mobiliziral s svojimi mirovnimi korpusi za pomoč v revnih državah, postavil je cilj poti na Luno, ki je bil uresničen, mirno je razrešil kubansko jedrsko raketno krizo, začel pogajanja s Sovjetsko zvezo o razorožitvi. Začel pa je tudi največjo ameriško vojno katastrofo - Vietnam, kar pa ostaja v senci mita o Kennedyju, ki ga je po atentatu pomagala ustvariti tudi njegova vdova Jackie. V ZDA je danes veliko ulic, krajev in objektov, ki nosijo njegovo ime, med njimi newyorško letališče JFK.
Kennedy je pokopan na nacionalnem pokopališču v Arlingtonu, kasneje pa so ob njem pokopali tudi Jackie, čeprav se je nekaj let po atentatu poročila z ladijskim magnatom Arijem Onassisom.
Dopisnik STA iz New Yorka Robi Poredoš
i
H,'íSSS
I "jfl
1 4 Petek, 22. novembra 2013
APrimorski
r	dnevnik
ow
n o ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
goriška - Predlog združenja Okolje 2000 za rešitev težav s pretokom Soče
V umetnih jezercih voda za namakanje
Umetna jezerca pri Romansu (levo); Soča pri Podgori (spodaj)
Koncert zmagovalcev
V	goriškem Kulturnem centru Lojze Bratuž se danes ob 20.30 s koncertom in nagrajevanjem zmagovalcev zaključita pianistično tekmovanje Giuliano Pecar in tekmovanje za nagrado mesta Gorice, ki ju trinajstič prireja združenje Florestan. Danes ob 9. bo žirija ocenila pianiste pod devetim in dvanajstim letom starosti, ob 11. uri bodo na vrsti pianisti pod 15. letom starosti.
Trockadero v Gorici
V	goriškem gledališču Verdi bo danes ob 20.45 nastopila po celem svetu znana baletna skupina Les Ballets Tro-ckadero de Monte Carlo. Gre za moški baletni ansambel, ki interpretira tako ženske kot moške vloge.
Letalca za otroke
V	tržiškem Kinemaxu bodo od danes do nedelje, 24. novembra, delili otrokom, ki si bodo ogledali film Planes, obeske v obliki letalca. Poklonilo jih bo podjetje Aeroporto FVG.
Geyser - izbruh energije
ZSKD prireja danes ob 19. uri v goriškem Kulturnem domu mladinsko prireditev Geyser. Nastopili bodo mladinski zbor Šempeter-Vrtojba, skupina Alga, dve skupini umetniškega društva M&N Dance Company iz Nove Gorice, Manuel Dominko, skupini Fanny Dance in Take dance kulturno športnega društva Vipava s Peči ter mešani zbor Neokortex.
S patrom o Madagaskarju
V	Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo danes ob 17.30 srečanje s patrom Pedrom Opeko, ki kot misijonar deluje na Madagaskarju. Z njim se bo pogovarjal novinar Jože Možina.
Primer umetnega jezerca
Težave z nihanjem pretoka reke Soče in s poletno sušo je mogoče rešiti z gradnjo umetnih jezerc. V to so prepričani pri združenju Okolje 2000, katerega člani so se v zadnjih mesecih udeleževali srečanj delavnice »Laboratorio Isonzo«, na katerem so skupaj s kmeti, naravovarstveniki, ribiči in drugimi nosilci interesov razpravljali o Soči in njenih težavah; seveda so še zlasti posvetili pozornost nihanju pretoke vode, ki ga povzroča delovanje solkanskega jezu. Kot znano so kmetje s predsednikom konzorcija za bonifikacijo posoške ravnine Enzom Lorenzonom na čelu prepričani, da je edina rešitev v gradnji jezu, vendar njihova zamisel po mnenju združenja Okolje 2000 tehnično ni uresničljiva.
»Zagovorniki gradnje novega jezu potrebujejo za poletno namakanje devet milijonov litrov vode. Če bi hoteli na Soči - recimo pod Pevmo - zgraditi jez za tolikšno količino vode, bi moral biti visok vsaj sedem metrov,« poudarja Alberto Ballarini, ki je prepričan, da je treba težave z namakanjem rešiti z gradnjo umetnih jezerc, v katere bi ob visokem vodostaju odtekala voda iz Soče. »Vodo iz jezerc bi nato poleti uporabljali za namakanje,« pravi Ballarini in opozarja, da je pri Romansu že nekaj jezerc, ki so nastala zaradi izkopavanja gramoza. »V jezercu, ki se razteza na 1000 kvadratnih metrih površine in je globoko en meter, imamo na razpolago za namakanje en milijon litrov vode. V vseh jezercih v okolici Romansa bi lahko že bilo kakih devet milijonov litrov vode; seveda na ta jezerca ni mogoče računati, ker jih že izkoriščajo v turistične namene. Treba bi bilo zgraditi nova, kakor delajo v številnih evropskih državah. Njihova gradnja je zelo enostavna, po izkopu gramoza oz. zemlje dno prekrijejo z nepropustno folijo, vsenaokrog posadijo drevesa, v njih lahko tudi živijo ribe, za katere je treba med črpanjem vode seveda primerno poskrbeti,« pravi Ballarini, ki je prepričan, da je treba težave s pomanjkanjem vode za namakanjem reševati tudi z izbiro poljskih kultur, ki za rast ne potrebujejo toliko vode. »Kmetje bi se morali odpovedati koruzi, ki porabi za svojo rast izredno veliko vode. Spremeniti bi bilo treba tudi način namakanja, ki danes sloni na oroševanju. Koruze ni mogoče zalivati na sto metrov razdalje, saj velik del vode izhlapi, še preden kapljice padejo na tla. V Ameriki uporabljajo nove sisteme oroševanja, ki so vkopani v zemljo in zalijejo rastline v razdalji do dvajsetih metrov,« pravi Ballarini in pojasnjuje, da bi tudi obnova starega jezu med Stražcami ne veliko koristila, saj bi bil akumulacijski bazen za njim odločno premajhen. Koliko pa bi stala gradnja akumulacijskih jezerc, ki jih predlagajo pri združenju Okolje 2000? »Za gradnjo jezerca s površino 5000 kvadratnih metrov in dvema metroma globine, v katerem bi imeli na razpolago 10 milijonov litrov vode, bi porabili med 50 in 70 evrov na kvadratni meter,«pravi Ballarini. Gradnja tovrstnega jezerca bi stala med 250.000 in 350.000 evrov, za jez, kakršnega predlaga konzorcij za bonifikacijo posoške ravnine, pa bi šlo od 16 do 18 milijonov evrov. (dr)
gorica - Zeleni
»Koruza potrebuje preveč vode«
Fiorelli med zasedanjem bumbaca
»Ko govorimo o Soči, moramo reko postaviti v ospredje našega razmišljanja in pri tem pustiti ob strani Unescov seznam. Razmisliti moramo, kaj reka dejansko potrebuje, katere so njene značilnosti in potrebe, šele zatem se lahko pogovarjamo o namakanju, ribolovu, kopanju gramoza in drugih človeških dejavnosti.« Tako poudarja goriški okoljevarstvenik Renato Fiorelli, ki je pred dnevi vodil zasedanje pokrajinske federacije Zelenih. Na srečanju so govorili o raznih okoljskih vozlih, še zlasti o Soči in kmetijstvu v naših krajih, ki bi se moralo odpovedati uporabi umetnih gnojil in kemikalij, predvsem pa bi morali kmetje izbirati poljske kulture, ki za rast potrebujejo manj vode. Med zasedanjem so izvolili tri delegate, ki se bodo jutri in v nedeljo, 24. novembra, udeležili državne skupščine federacije Zelenih v Chiancia-nu; to so Giulia Giorgi, Silvana Moi-mas in Guido Trani.
tržič
Nesreča v ladjedelnici Fincantieri
Žerjav se je zapel v kombi in ga več metrov vlekel za sabo
Poškodovani kombi po nesreči
fotoc.v.
V ladjedelnici Fincantieri v Tržiču se je zgodila spektakularna nezgoda, v kateri se ni k sreči nihče poškodoval. V sredo dopoldne se je velik žerjav med premikanjem zapel v kombi, zatem pa ga je vlekel za sabo nekaj metrov.
Po razpoložljivih podatkih so v zadnjih dneh na žerjavu opravljali nekaj vzdrževalnih del; med premikanjem znotraj ladjedelnice se je veliki žerjav zapel ob kombi podizvajalskega podjetja. Nekaj metrov ga je vlekel za sabo, pri čemer se je kombi poškodoval, saj je po kakih desetih metrih zadel cementni zid.
V notranjosti kombija ni bilo nikogar; zgleda, da je voznik izstopil iz vozila in pustil odprta vrata, ravno vanje pa se je nato zapel žerjav. Kombi naj bi bil vsekakor parkiran na prepovedanem območju, žerjav pa na svoji sprednji strani ni imel predvidene zaščite in senzorjev, ki med premikanjem opozarjajo na morebitne ovire. Podjetje, ki je lastnik kombija, naj bi moralo plačati deset tisoč evrov globe, voznik, ki je parkiral kombi na nedovoljenem mestu, pa naj bi bil suspendiran do vključno nedelje. Družba Fincantie-ri vsekakor ni neposredno vpletena v nesrečo.
prižig novoletnih luči
SOBOTA, 23. NOVEMBER 2013

IH
/
/ *

v
OB 18h
NUŠA DERENDA
>
i* Ä
'i
OB 19h
PRIŽIG LUČI
v
pOpf,
^■/Oo

^ft
-V
OB 20h
VELIKO PRESENEČENJE
www.supernova.si
r Mercator
Optika p (Jams
^JYSK
W
NAKUPOVALNI CENTER
SUPERNOVA
NOVA GORICA
VIA
á" LJUBLJANA
Izpolnite kupon, ga oddajte hostesi v Supernovi in ob 20h pričakujte presenečenje!
SUPERNOVA NOVA GORICA, Prvomajska ulica 35, 5000 Nova Gorica
i in ob 20h pričakujte presenečenje!
				
				
	HH	1		
				
SUPERNOVA
392	Petek, 22. novembra 
2013
VREME, ZANIMIVOSTI
/
gorica - Med nočnim vlomom povzročili več deset tisoč evrov škode
Vandali razdejali bazen in sedež nogometnega kluba
Znesli so se nad vsem, kar jim je prišlo pod roke. Neznani vandali so v noči s srede na včerajšnji dan vlomili v stavbo goriškega bazena in v društvene prostore nogometnega kluba Pro Gorizia na Rojcah, kjer so povzročili zelo veliko škodo. Uničili so opremo, računalnike, avtomate, vrata in okna, za nameček pa so onesnažili še vodo bazena in zanetili ogenj v pisarni. Škodo so prvi odkrili predstavniki društva Gorizia nuoto, ki so poklicali goriške karabinjerje. Preiskava je še v teku, sile javnega reda pa naj bi bile na dobri poti, saj so videokamere, ki delujejo v stavbi bazena, posnele vandale na delu.
»Možno je, da so iskali denar, hoteli pa so predvsem povzročiti škodo. Kaj takega se nam še ni pripetilo,« je bila potrta predsednica društva Gorizia nuoto Martina Gratton, ki je včeraj zjutraj ob 5.15 prejela neprijeten telefonski klic: »Poklical me je vzdrževalec bazena. Ko je vstopil v stavbo, je slišal sumljiv ropot. Vandali so bili očitno še v stavbi. Takoj sva poklicala karabinjerje, pred njihovim prihodom pa so nesramneži že pobegnili.« Vandali - po neuradnih informacijah naj bi šlo za tri mlajše osebe - so v objekt bazena
V goriškem bazenu so vandali razbili več oken in vrat (levo), slačilnice in ambulanto nogometnega stadiona pa so pobelili z gasilnim prahom (desno)
bumbaca
vlomili okrog 4. ure skozi zadnja vrata. »Po vhodnih vratih so poškodovali vse, kar so našli. Razbili so šipo pulta, več steklenih vrat, opremo slačilnic in pisarn. Poškodovali so nam računalnike in razmetali vse dokumente, ob tem pa so poškodovali tudi sušil-ce za lase in avtomate za otroke, iz katerih so ukradli drobiž. Še hujše so bile posledice v bazenski dvorani, kjer so pometali vso opremo v vodo in izpraznili gasilske aparate. Ponjava, s katero je bil pokrit bazen, je bila popolnoma pobeljena. Prah je bil tudi v vodi, zato smo morali bazen izprazniti. Upamo, da nam ne bo treba zamenjati filtrov,« je povedala Grattonova, član društva Giancarlo Kar-lovini pa je pokazal razbita vrata kavarne, kjer so vandali izpraznili blagajno. »Ko so razbili steklo, so se ranili, saj smo na tleh našli kaplje krvi,« je povedal Karlovini.
Še pred vlomom v bazen so vandali obiskali bližnji nogometni stadion. V prostore, ki jih upravlja klub Pro Gorizia, so vdrli skozi vhodna vrata, nato pa so z gasilnim prahom pobelili ambulanto, hodnik in slačilnice. V pisarni so zanetili ogenj in uničili vrsto dokumentov, poškodovali pa
Nered v pisarni kluba Pro Gorizia
so tudi opremo in fotokopirni stroj, ki so ga polili z oranžado. Neznanci so dalje vlomili v kiosk, kjer so predstavniki društva našli človeške iztrebke. »Poklicali so nas okrog 5.45. Soseda je videla karabinjerje in nas obvestila, da se pri stadionu nekaj dogaja,« je povedala članica kluba Pro Gori-zia, ki se je po odhodu sil javnega reda lotila čiščenja in pospravljanja.
Tako na stadionu kot v bazenu še ocenjujejo škodo. Pri društvu Pro Gorizia menijo, da le-ta znaša več tisoč evrov, v bazenu, ki so ga ponovno odprli včeraj popoldne, pa bi lahko presegala 20.000 evrov. »Sa-
Poškodovana vrata na sedežu društva
mo izpraznitev bazena nas bo stala okrog 3000 evrov. Upoštevati je treba tudi škodo, ki jo bomo utrpeli zaradi večurnega zaprtja,« je pojasnila predsednica društva Martina Gratton.
Preiskavo, ki je še v teku, vodijo goriški karabinjerji. V pomoč jim bodo posnetki videokamere goriškega bazena, ki je posnela vandale pri kaznivem dejanju. »Upam, da bodo odgovorni plačali za to, kar so naredili. Ob društvih in občini so namreč s svojim nespodobnim ravnanjem oškodovali vso goriško skupnost,« je bil jezen podžupan Roberto Sartori. (Ale)
nova gorica
Koledar za slepe že na voljo
Pri medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Nova Gorica so odslej na voljo koledarji za leto 2014, prilagojeni za slepe in slabovidne. Prvi tovrstni koledar v Sloveniji je opremljen s povečanim tiskom in brajico, v njem so posebej označeni prazniki, krasijo pa ga likovna dela članov omenjenega društva.
Koledar prejme vsakdo, ki s plačilom donacije 10 evrov za posamezni izvod pomaga medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Nova Gorica pri kakovostnem izvajanju njihovih aktivnosti. »Gre za individualno pomoč slepim in slabovidnim, na območju celotne severne Primorske, v okviru programa Rehabilitacija kasneje oslepelih in slabovidnih oseb na osebnem nivoju,« pojasnjuje predsednik omenjenega društva Igor Milja-vec. Rehabilitacija je zelo pomembna, da oseba z okvaro vida sprejme novo nastalo situacijo, pridobi ustrezne veščine in se usposobi za opravljanje osnovnih življenjskih potreb ter se ponovno integrira v socialno okolje.
Del izkupička pa bodo namenili delavnicam osveščanja predšolskih in osnovnošolskih otrok o okvarah vida, specifičnih potrebah slepih in slabovidnih ter pravilnem pristopu do slepe in slabovidne osebe. »V okviru teh delavnic otroci pridobijo pristno izkušnjo slepote in slabovidnosti, jo ozavestijo in prenašajo na svoje svojce in bližnje. Na ta način zmanjšujemo predsodke in ste-reotipe o slepoti in slabovidnosti ter pripomoremo k večji enakopravnosti slepih in slabovidnih v okolju,« dodaja Miljavec. Koledar, katerega izdajo sta podprla Lions Klub Nova Gorica in novogoriška mestna občina, je moč naročiti na elektronskem naslovu igor.milja-vec@guest.arnes.si, sredstva pa donirati na transakcijski račun Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica št. 05100-8010758941, odprt pri Abanki Vipa d.d, za namen: do-nacija za MDSSNG. (km)
nova gorica
Brezplačni tečaj digitalne fotografije
V novogoriški knjižnici Franceta Bevka organizirajo brezplačen 16-uri tečaj digitalne fotografije. Delavnica je namenjena vsem tistim uporabnikom, ki želijo izdelati digitalno fotografijo, jo obdelati in nato znanje širiti med prijatelje preko brezplačnega komunikacijskega programskega orodja. S tečajem pričnejo v ponedeljek, 25. novembra, ob 15.30 do 18.30, preostala srečanja bodo še 27. in 29. novembra ter 6. decembra. Število udeležencev je omejeno, prijavijo pa se lahko na info-pultu v knjižnici ali po telefonu 00386-53309 100. Tečaj je brezplačen, vodil ga bo Boštjan Vouk. Potrebno je določeno predznanje: poznavanje okolja Windows XP, tečajniki pa morajo s seboj prinesti fotoaparat s kablom za prenos slik, imeti morajo tudi izdelan e-po-štni račun. (km)
vileš - Niso vedeli za odložitev
Vrsta pred zaprtim nakupovalnim središčem
V vrsti so čakali zaman, saj nakupovalnega središča včeraj niso odprli
bumbaca
Veliko ljudi očitno ni vedelo za odložitev odprtja in se je včeraj vseeno odpravilo v Vileš, kjer je s kančkom razočaranja (in jeze) ugotovilo, da je nakupovalno središče Tiare Shopping še vedno zaprto. Včeraj bi ga kot znano morali odpreti, vendar so v torek zaradi zamud pri opremljanju trgovin odprtje odložili na 5. december. Vseh ta informacija ni dosegla, saj so po številnih krajih še vedno zalepljeni letaki, na katerih je zapisan napačni datum odprtja. S hitrostjo se ne more pohvaliti niti upravitelj spletnih storitev nakupovalnega središča, saj je vpisanim v »mailing list« poslal sporočilo o odložitvi odprtja komaj včeraj okrog poldne. V družbi Inter Ikea Centre Group zdaj pripravljajo novo reklamno kampanjo, s katero bodo po vsej deželi, v Sloveniji in na Hrvaškem promovirali odprtje nakupovalnega središča, ki bo torej 5. decembra.
gorica - MotorXmans
mm	IVI	• »v v
Na goriškem sejmiscu avti, motorji in boks
Razstave avtomobilov in motorjev, dirke, ekshibicije, nasveti za varno vožnjo in še marsikaj. V Gorici bo od 29. novembra do 1. decembra že četrtič potekala priljubljena av-tomobilistična prireditev MotorX-mans, katere pobudnik je goriško športno združenje Gamma Motori. Dogodek, ki so ga včeraj predstavili na goriškem županstvu, je v minulih letih potekal na ploščadi pri Rdeči hiši, tokrat pa se bo odvijal na goriškem sejemskem razstavišču v Ulici Della Barca. »Motorxmans je prireditev, ki iz leta v leto rase in ki bo v prihodnje lahko postala alternativa sejmu Motorshow v Bologni. Sejemsko razstavišče, kjer so nekoč že potekale av-tomobilistične prireditve, smo v minulih letih obnovili, zato nas veseli, da lahko v njem gostimo tako pomembno pobudo,« je povedal predsednik Trgovinske zbornice Emilio Sgarlata, ki je skupaj z županom Ettorejem Ro-molijem in odbornikom Alessan-
drom Vascottom pohvalil organizatorje. V njihovem imenu je spregovoril Gianluca Madriz, ki je izpostavil, da so k sodelovanju letos povabili tudi stanovske organizacije. Tridnevne prireditve se bo udeležila slovenska ekipa Lema Racing, ki bo obiskovalcem ponujala vožnje z GT avtomobili (Audi R8 in Porsche GT3), v program pa so prireditelji vključili tudi okrogle mize, projekcije in predstavitev knjige »A tutto gas« Riccar-da Paternija. V nedeljo, 1. decembra, bosta na vrsti dirka za 1. Trofejo Grande Punto in 2. Trofeja Grandi Vini Isonzo. Med udeleženci bodo Simone Faggioli, Omar Magliona (zmagovalca absolutne prve nagrade in prve nagrade v skupini CN na italijanskem gorsko-hitrostnem prvenstvu 2013), Lucio Da Zanche, Matteo Musti in Murizio Verini. »Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji boksa. Na sejmišču bomo namreč postavili ring,« je še napovedal Madriz.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 23. novembra 2013 1 ~¡

števerjan - Gledališka skupina F.B. Sedej uspešna na Jesenicah
Števerjanci spet zmagali, Sari Miklus nagrada za najboljšo žensko vlogo
Števerjanska dramska družina F.B. Sedej je zmagovalka 26. Čufarjevih dnevov, ki so se v sredo zaključili na Jesenicah. Komedija Umor v vili Roung je bila izbrana za najboljšo predstavo v celoti, števerjanska igralka Sara Miklus pa je za vlogo Di-daskalije prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo. Na festivalu je nastopilo šest amaterskih gledaliških skupin z raznih koncev Slovenije; nagrado občinstva je za predstavo To imamo v družini prejela domača skupina Gledališča Toneta Čufarja, njen igralec Klemen Košir pa je dobitnik plakete za najboljšo moško vlogo. Med tremi nominiranci za najboljšo moško vlogo je bil tudi Števerjanec Matej Pintar.
»Dramska družina iz Števerjana je letos ustvarila v vseh ozi-rih presežno predstavo. Začenši z drznim izborom teksta, na-daljevši z natančnim dramaturško-režijskim premislekom in za-ključevši z briljantno izvedbo,« so napisali prireditelji Čufarjevih dnevov v utemeljitvi nagrade. »Izčiščena in nadvse estetska likovna zasnova, natančna stilizacija in umeščenost v točno določen čas, prostor in milje, podkrepljen tako v kostumu, koreografiji in načinu igre, so vrline, ki skupaj ustvarjajo izjemno gledališko simbiozo. Nujno je treba izpostaviti tudi ansambelsko igro radoživega kolektiva dramske družine F.B. Sedej. Izjemno barvita paleta raznolikih, samih po sebi zanimivih dramskih oseb zaživi v bravurozni uigranosti, najsi bo v trenutkih zamrznitve, songov in plesnih točk ali v posamičnih prizorih, ki niti za trenutek ne uidejo iz skupnega imenovalca natančne, dovršene in zaokrožene odrske podobe. Dramska skupina F. B. Sedeja iz Šte-verjana je ustvarila predstavo, ki bi se ji gotovo poklonil veliki Ignacij Borštnik in ki se ji z veseljem priklanja in zahvaljuje tudi veliki Tone Čufar,« poudarjajo na Jesenicah in opozarjajo, da je Sara Miklus alias Didaskalija v izjemno uglašeni igralski postavi dobila vlogo, ki to ni. Njena naloga je bila uprizoriti dida-skalije v igri, ki sicer običajno niso uprizarjane, temveč se prelevijo v odrski prostor in premike v njem. »Na prvi pogled sila nehvaležna naloga in težko oprijemljiv material, ki pa ga je Sara Miklus suvereno zgrabila in mu vlila zavidljivo mero ustvarjalnosti in inventivnosti. V didaskalije je vdihnila moment antičnega grškega zbora, vse skupaj okitila v maniri najboljših va-rietejskih conferansjejev in zapakirala v izjemno karizmatično igralsko stvaritev. Sara Miklus je iz vloge, ki to ni, ustvarila vlogo, ki to je. In še kako je!!!« so polni presežkov Jeseničani.
V	Števerjanu so seveda na svoje igralce še kako ponosni, saj so bili doslej uspešni na vseh svojih tekmovalnih nastopih. Julija so zmagali 10. Festival amaterskih dramskih skupin v Mav-hinjah; zatem je bila komedija Umor v vili Roung izbrana za najboljšo predstavo na regijskem tekmovanju Severne Primorske, Zvonko Simčič pa je prejel nagrado za najboljšo moško stransko vlogo. Na septembrskem 52. Linhartovem srečanju so Šte-verjanci spet zmagali, za najboljšo režijo pa je bil nagrajen Franko Zerjal. Pred nekaj tedni je bila na vrsti zmaga na 6. Repassage festivalu v srbskem Ubu, kjer je bil Zerjal spet nagrajen za najboljšo žirijo, Matej Pintar pa je bil izbran za »glumaca večera«, najboljšega igralca večera.
V	ponedeljek, 25. novembra, se bodo člani dramske dru-
ronke - Nov podvig društva Jadro
V glasilu petindvajset let društvenega delovanja
V kratkem bo kulturno društvo Jadro na ronškem županstvu predstavilo novo številko glasila, ki je posvečena 25-letnici društvenega delovanja. Glasilo je izšlo s pokroviteljstvom ronške občine in goriške pokrajine, v njem je s svojimi prispevki in raznovrstnimi članki sodelovalo 16 avtorjev, tako da se je nabralo kar 100 strani formata A4. Prijetno obarvano in lepo oblikovano glasilo je opremljeno s šestindvajsetimi članki, šestimi poezijami in več kot stopet-desetimi slikami o življu in posebnostih tega dela Goriške med Sočo in Timavo. Glasilo, v katerem je govora o morju, pomorstvu, ribištvu in letalstvu, je tudi tokrat oblikoval odbornik društva Oskar Beccia. Objavljene pesmi pa so prispevali poleg starejših domačink Marjete Pahor in Nerine Ko-cman še člani, ki so tako rešili pred pozabo dve stari ljudski dvojezični zanimivosti.
Kot nam je povedal urednik Karlo Mucci, »je zbornik začel izhajati leta 1988 v ciklostilnem formatu, to tiskano in lepo oblikovano delo pa predstavlja dodatno vrednost k slovenski zgodovini Laškega in omogoča poznavanje tega območja, ki je posejano s slovenskimi krajevnimi imeni. V tej številki so člani in prijatelji društva skušali prikazati, tudi preko slik, ustvarjalnost Slovencev v zadnjih dveh letih predvsem v občinah Ronke in Tržič.« Mucci pojasnjuje, da so tokrat pisali tudi o stikih, ki jih ima občina Škocjan z občino Škocjan v Podjuni na Koroškem in z občino Divača, po drugi strani pa še o vaški skupnosti iz Selc, ki goji stike s skoraj petdesetimi drugimi istoimenskimi vasmi po Sloveniji. Ze več let sta pobrateni občini Ronke in Metlika, Štaran-can goji stike z Renčami, lani so praznovali 35-letnico pobratenja med Oglejem in Piranom. V svojem 25-letnem delovanju je društvo Jadro izdalo vrsto knjig v samozaložbi, med katerimi naj omenimo trilogijo zbirk zakonov in razsodb namenjenih spoznavanju pravic Slovencev v Italiji, tri knji-
u	-n
Ltt	aüüüi
V	£01
Platnica glasila
ge pesmi Liliane Visintin, dve zgodovinski knjigi Iva Petkovška, knjigo o slovenskih mlekaricah v Laškem in druge publikacije, tiskane v sodelovanju z društvom Tržič in z Združenjem staršev iz Romjana.
Težko si je predstavljati, koliko strani bi obsegal ves ta pisni društveni material, saj lahko samo v petnajstih glasilih preberemo nad 260 člankov, obogatenih s skoraj 500 fotografijami in risbami. Prav gotovo predstavlja skupna vsebina člankov najobsežnejšo zbirko podatkov o Laškem, predvsem kar zadeva zgodovino in delovanje tukajšnjih Slovencev in opis značilnosti teritorija, ki je povezan tako s Krasom kot z morjem. Glasilo je tudi tokrat natisnjeno v 400 izvodih in bo na razpolago tudi v knjižnicah in na spletni strani Tržiškega kulturnega konzorcija. Za to obsežno in natančno delo je zdaleč najbolj zaslužen predsednik društva Jadro Karlo Mucci, saj je slovenska tiskana beseda v Laškem v glavnem plod petindvajset let njegovih prizadevanj.
Zulejka Paskulin
nova gorica - Župan Matej Arčon
Zaradi anonimk in transparentov bo vložil prijavo zoper neznance
Matej Arčon
»Danes ali jutri nameravam na policijo vložiti prijavo na policiji zoper neznance, ki so v ponedeljek zjutraj po Novi Gorici razobesili transparente z žaljivo vsebino zoper mene in za nadlegovanje moje družine doma - avto moje žene, ki je bil parkiran na dvorišču pred našim stanovanjem, so neznanci ponoči oblepi-li z žaljivimi napisi. Šlo je predaleč!« je včeraj povedal novogoriški župan Matej Arčon.
Kot smo že poročali, so neznanci v minulih dneh na uredništva medijev pošiljali anonimna elektronska sporočila, v katerih so opozarjali na domnevne nepravilnosti delovanja župana Arčona. Ob našem preverjanju so se vsebine izkazale za neresnične. V ponedeljek zjutraj pa so se, kot rečeno, na različnih koncih mesta pojavili transparenti z očitki županu in vodji njegovega kabineta Simonu Klau-tu, avtomobil županove žene pa je bil oblepljen z napisi Gotof si. Vse to je sprožila že znana
»afera Klaut«, zaradi katere je skupina »zaskrbljenih« Novogoričanov župana prijavila protikorupcijski komisiji. Zupan je dogajanje zadnjih dni včeraj znova komentiral: »Jaz kot župan in pravna služba smo odločali na podlagi zakona, ki pravi, da sklad nima pravice vpogleda v stanje najemnika pet let od začetka najema. Matej Arčon se ni odločil na podlagi morale in etike, ker bi se odločil drugače, odločil se je tako, kot je pravna služba pripravila odločbo. In pritožbi ugodila. Ne jaz ne noben drug župan v tej državi nima pristojnosti odvzeti nekomu nekaj, kar mu pripada po zakonu. Strinjam pa se, da je moralno in etično sporno. Simon Klaut je dal odpoved, jaz sem jo sprejel. Ima trimesečni odpovedni rok - v tem času mora dokončati stvari, ki jih je začel,« je povedal župan, kije anonimke, uper-jene zoper njega označil za neresnične in zlonamerne, avtorje pa za ljudi, ki nimajo obraza, da bi se predstavili javnosti. »Lahko razumem nezadovoljstvo ljudi, a mislim, da se stvari rešujejo le z dialogom!« je še dodal župan in poseganje v zasebnost njegove družine označil za nedopustno. (km)
nova gorica - Objekt za 15. obletnico
Gonzaga odpira vrata
Tovarno pohištva in opreme imajo v Čepovanu - Zaposlujejo petdeset ljudi
Po letu dni je Gonzagin poslovno stanovanjski objekt na stičišču novogoriških mestnih vpadnic dokončan. Kot zatrjuje direktor podjetja Gonzaga, Iztok Bizjak, je 70 odstotkov stavbe že zasedene, v mesecu dni naj bi se zasedenost povzpela na 80 odstotkov. Investicijo, vredno 5,5 milijona evrov, so dokončali v predvidenem roku.
Posebnost objekta z dvema podzemnima in šestima nadzemnima etažama, je v energetski učinkovitosti in varčnosti. »Prostori so ogrevani in hlajeni s pomočjo toplotnih črpalk, vse instalacije pa so ločena, kar uporabnikom zagotavlja popolno neodvisnost. Vgradili smo najboljše stavbno pohištvo in uredili nadstandardno število parkirnih mest,« našteva Bizjak. »Najboljše zagotovilo za naše kupce pa je dejstvo, da imamo v tej stavbi tudi mi svoj sedež,« dodaja direktor. Podjetje se je v nove prostore preselilo te dni, ravno ko praznujejo 15. obletnico delovanja.
Kletni etaži, ki sta namenjeni parkiranju, obsegata 4.200 kvadratnih metrov bruto površin, šest etaž nad zemljo pa skupno 3.900. V parkirni hiši je prostora za 122 avtomobilov, pred objektom pa še 19. Objekt, ki se nahaja med novogoriško konkate-dralo in krožiščem pred Kromberkom, je zgradilo ljubljansko podjetje VG5. Med že znanimi kupci po-
Nov poslovno stanovanjski objekt
foto k.m.
slovnih prostorov so Gospodarska zbornica Slovenije, Zavarovalnica Tilia, banka Sparkasse ... Prodana so že nekatera od dvanajstih stanovanj. Cene kvadratnega metra Bizjak ni hotel razkriti, povedal je le, da so konkurenčne z ostalimi, prepričan pa je, da nudijo »veliko več za isto ceno«. Podjetje Gonzaga je v petnajstih letih delovanja postal vodilni slovenski proizvajalec pohištva in opreme za pisarne, vrtce, šole, knjižnice, hotele, izdelujejo še zunanja igrala in didaktične materiale. Tovarno imajo v Če-povanu, zaposlujejo pa okoli 50 ljudi. (km)
18
Petek, 22. novembra 2013
VREME, ZANIMIVOSTI	/
nova gorica - Odločitev mestnega sveta
Muzej bo vodil Brecelj
Med zadnjim mandatom je bil namestnik direktorja muzejske ustanove
Novogoriški mestni svet je za novega direktorja Goriškega muzeja imenoval Matjaža Breclja, ki je v zadnjem letu že vodil to ustanovo kot namestnik oziroma pooblaščenec direktorja Andreja Malniča, ki je lani novembra hudo zbolel, avgusta pa preminil.
Kot smo že pisali, je na razpis, ki je bil objavljen 18. oktobra, prispelo osem prijav, štiri med njimi so izpolnjevale pogoje. Potem ko sta se s štirimi ustreznimi prijavami seznanila svetu zavoda in strokovnemu svetu Goriškega muzeja in sta oba podala mnenje o tem, kateri
kandidat je najprimernejši, je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja mestnega sveta le-tega predlagala v potrditev tudi mestnim svetnikom. Ti so njegovo imenovanje potrdili z 21 glasovi za in štirimi proti.
55-letni Brecelj je profesor umetnostne zgodovine in sociologije, v muzeju je bil zaposlen kot kustos. Njegov mandat bo trajal pet
M. Brecelj
k.m.
let. »A pod pogojem, da v roku enega leta od imenovanja dostavi komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja potrdilo državnega izpitnega centra o znanju italijanskega in enega svetovnega jezika,« je včeraj ob imenovanju Breclja poudaril Stanko Žgavc, predsednik omenjene komisije, ki je izbor Breclja utemeljil takole: »Sledili smo mnenju sveta zavoda in strokovnega sveta, je pa tudi izpolnjeval vse ostale pogoje in upoštevaje njegove izkušnje je tudi komisija smatrala, da je vreden zaupanja.« (km)
EI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel.
0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel.
0481-711315.
DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU
SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel.
0481-76025.
Q Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.10 »Zoran, il mio nipote scemo«. Dvorana 2: 17.00 - 19.45 - 22.00 »Thor
-	The Dark World« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 22.15 »Sole a ca-tinelle«; 20.00 »Venere in pelliccia«.
DANES V NOVI GORICI
KULTURNI DOM: 18.00 »Jaz, baraba 2« (Ben Daurio in Cinco Paul) - ZDA, 2013 (Filmski vrtiljak); 20.15 »Dej mi, no!« (Jannicke Systad Jacobsen) -Norveška, 2011 (filmsko gledališče).
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.20 -22.15 »Sole a catinelle«. Dvorana 2: 17.15 - 20.00 - 22.00 »Zoran, il mio nipote scemo«. Dvorana 3: 17.00 - 19.45 - 22.00 »Thor
-	The Dark World« (digital 3D). Dvorana 4: 17.40 - 20.15 »Il terzo tempo«; 22.10 »L'ultima ruota del carro«. Dvorana 5: 16.30 »Planes«; 18.15 -20.15 - 22.15 »Stai lontana da me«.
Razstave
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-
TUŽ je na ogled razstava nagrade Franz Kafka Italia. Razstavljajo: Luciano Biban, Avelino De Sabbata, David Faganel, Anna Maria Fanzutto, Katia Gori, Andrej Kosič, Ada Renza Modotti, Franca Morandi, Alberto Quoco, Sergio Romano, Daniela Savini, Giovanni Toniatti Giacometti, Massimo Totolo, Adriano Velussi; do 31. decembra.
RAZSTAVA »120 X 120 MEDANA ART 2013«, ki predstavlja dela udeležencev dveh letošnjih mednarodnih likovnih kolonij v Medani je na ogled v palači Attems Petzenstein na Trgu De Amicis 2 v Gorici v organizaciji kulturnega društva Ethos v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji v Gorici; do 15. decembra od torka do nedelje 10.00-17.00; vstop prost.
FOTOKLUB SKUPINA 75 vabi v dvorano ljubiteljske kulture na Gledališkem Trgu 4 v Celju na ogled razstave v organizaciji DF Svit; do 9. decembra ob delavnikih 17.00-19.00 oz. po dogovoru.
V	GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled razstava slikarja Andreja Kosiča iz Gorice, ki slavi letos 80-letnico.
À Gledališče
23. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 23. novembra, ob 20.30 »Tre sull'altalena« (Luigi Lu-nari), nastopa gledališka skupina Laboratorio Minimo Teatro iz mesta Ascoli Piceno; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212).
»ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 30. novembra »Voglio la luna«, nastopa gledališka skupina Teatro Pirata (za otroke od 4. leta starosti); 14. decembra »Il gioco del lupo«, 18. januarja 2014 »A proposito di Piter Pan«, 1. februarja 2014 »L'airone e il grande fiume«, 15. februarja 2014 »La grande foresta«, 22. februarja 2014 »La città e il drago«; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici 10.0014.00 (tel. 0481-537280, 3351753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it).
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: 4. decembra, ob 21. uri »Che fine ha fatto Baby Jane?« (Lukas Heller) iz istoimenskega filma Roberta Aldricha; nastopata Sydne Rome in Francesca Bianco; informacije pri blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753); več na www.artistiassociatigorizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bo 26. novembra ob 21. uri gledališka predstava »Beniami-no« (Steve J. Spears), nastopa En-nio Fantastichini; informacije pri blagajni v Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu (tel. 0481-630057), več na www.artistiassociatigorizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 26. in 27. novembra ob 20.45 (»contrAZIONI«) »Verdi, narrar cantando« napisala in nastopata Marco Paolini in Mario Brunello«; informacije in predpro-daja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664); več na www.teatromonfalcone.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 22. novembra, ob 20. uri »Morilec« (Eugène Ionesco); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
9 Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so bili v sredo, 20. novembra, na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it) objavljeni seznami sprejetih in zavrnjenih kandidatov za udeležbo na t.i. PAS - rezerviranih habiltacijskih tečajih za šole s slovenskim učnim jezikom. Rok za morebitne ugovore, ki morajo biti poslani po elektronski pošti na naslov linguaslovena@istruzione.it, je 5 dni.
M Koncerti
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: danes, 22. novembra, ob 20.15 bo koncert skupine Blue Family z gostom Raphaelom Wressnigom; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si).
V	CERKVI SV. NEDELJE v Selcah bo v spomin na Bernardko Radetič v soboto, 23. novembra, ob 20. uri orgelski koncert Eve Dolinšek, Liliana Vi-sintin borecitirala nekaj poezij.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE vabi v soboto, 23. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 24. novembra, ob 17. uri na 55. revijo goriških pevskih zborov »Cecilijanka«, ki je posvečena pesnici Ljubki Šorli ob 20-letnici smrti.
V	soboto bodo nastopili: MePZ Rupa-Peč, vokalna skupina Lipa - Velikovec (Koroška), MePZ Mačkolje, Oktet Vrh iz Branika, MePZ Mirko Špacapan iz Podgore, MoPZ Mirko Filej - Gorica, MePZ Štandrež, MoPZ Jezero - Doberdob, MePZ F.B. Sedej - Števerjan.
V	nedeljo: MePZ Lojze Bratuž - Gorica, MoPZ Srečko Kumar - Kojsko, MlPŽZ Le note allegre - Ronke, MPZ Fantje izpod Grmade - Devin, MePZ Hrast iz Doberdoba, MPZ Štmaver, Barški oktet - Bardo, MPZ Anton Klančič - Miren, DVS Bodeča neža -Vrh sv. Mihaela; vstop prost.
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ bo nastopil v nedeljo, 24. novembra, ob 17.30 v goriškem Kulturnem domu ob 32-le-tnici Kulturnega doma in 70-letnici Partizanskega dnevnika; vse vstopnice so bile razprodane.
V	LOKALU IL CARSO IN CORSO na Korzu del Popolo 11 v Tržiču potekata dve bo iz niza »Musica in Corso« v nedeljo, 24. novembra, ob 11. uri nastopil Ghenadie Rotari (accordeon) iz Mol-davije; več na www.ilcarsoincorso.it.
V	POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju bo v nedeljo, 24. novembra, ob 11. uri koncert Tria Friedrich.
□ Obvestila
DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ prireja družabno srečanje v agriturizmu Ma-lovščevi v Vitovljah v nedeljo, 1. decembra. Poskrbljen bo prevoz z avtobusom, odhod izpred sovodenjske telovadnice ob 12. uri, predvidena vrnitev na istem mestu ob 18. uri. Otroci do vključno 12. leta se kosila in družabnosti udeležijo zastonj. Vpisovanja bodo potekala na sedežu društva v Gabrjah ob torkih od 17. do 18. ure ali po tel. 329-40069255 (Vincenza) in tel. 340-3423087 (Paola).
V	GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici organizirajo v sodelovanju z Waldorfsko šolo Ljubljana de-
lavnico izdelovanja Waldorfskih božičnih okraskov za otroke in odrasle danes, 22. novembra, ob 17.30; vstop prost.
ŠTEVERJANSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI vabi na občni zbor danes, 22. novembra, v prvem sklicu ob 20. uri in v drugem ob 20.30 v župnijskem domu F.B. Sedej v Števerjanu.
SKŠD KRAS DOL-POLJANE se z otroki pripravlja na miklavževanje. Srečanje za tiste, ki bi želeli sodelovati bo v soboto, 23. novembra, ob 15. uri v društvenih prostorih na Palkišču; informacije in najave prisotnosti tudi po tel. 338-3176605 (Katiuša).
PRVA IZVEDBA GORSKEGA TEKA NA KALVARIJO »Calvario Alpin Run 2013« bo v nedeljo, 24. novembra, s startom ob 9.30 pred kočo (»Baita de-gli Alpini«) v Ločniku Tekaški dogodek (17 km dolga krožna trasa) prireja goriška sekcija vsedržavnega združenja alpincev ANA (Associazione na-zionale alpini), pod pokroviteljstvom številnih krajevnih sponzorjev; vpisni obrazec in informacije na spletni strani www.anagorizia.it.
KD DANICA pireja v pričakovanju Božiča dvourni tečaj za pripravo adven-tnih vencev v četrtek, 28. novembra, ob 20. uri v KŠC Danica na Vrhu; prijave najkasneje do ponedeljka, 25. novembra, po tel. 339-7484533 (Dolores).
El Prireditve
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na prireditev z naslovom »Geyser« danes, 22. novembra, ob 19. uri v Kulturnem domu v Gorici. Nastopili bodo mladinski zbor Šempeter Vrtojba, skupina ALGA, dve skupini umetniškega društva M&N Dance Company iz Nove Gorice, Manuel Dominko, skupini Fanny Dance in Take dance kulturno športnega društva Vipava s Peči in mešani zbor Neokortex.
FOLKLORNA SKUPINA SANTA GO-RIZIA vabi na praznovanje 85-letni-ce v soboto, 23. novembra, ob 18.30 v dvorani UGG v Gorici.
GOSPODARSKA ZADRUGA DOL POLJANE IN SKŠD KRAS DOL-POLJA-NE vabita na debatno srečanje o razvoju sodelovanja članov in vaščanov ter programih društvenega delovanja v prihodnosti. Srečanje bo v društvenih prostorih na Palkišču danes, 22. novembra, od 19.30 dalje.
OB EVROPSKEM TEDNU ZMANJŠEVANJA ODPADKOV bo danes, 22. novembra, ob 18. uri v župnijski dvorani v Stražcah v organizaciji goriške pokrajine in kulturnega združenja Borgo Straccis prireditev z naslovom »RI-ciclare, RI-durre, RI-usare: 3 azioni per investire nel cambiamen-to«; več na www.provincia.gorizia.it, www.ewwr.eu,www.menorifiuti.org.
OB RAZSTAVI »PAOLO CACCIA DO-MINIONI. Un artista sul fronte di guerra«, ki je na ogled v raznih lokacijah v Gorici, Redipulji in Vidmu, bo danes, 22. novembra, ob 18. uri predstavitev projekcije o Paolu Caccia Do-minioniju v dvorani občinskega sveta na Trgu Municipio 1 v Gorici; v soboto, 14. decembra, ob 10. uri bodo organizirali vodeni ogled krajev na Krasu, kjer je bil Caccia Dominioni prisoten med 1. svetovno vojno.
SREČANJA POD LIPAMI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: danes, 22. novembra, ob 17.30 bo gost misijonar Pedro Opeka, letošnji kandidat za Nobelovo nagrado za mir. Pogovor bo vodil časnikar Jože Možina.
V OBČINSKEM AVDITORIJU V RON-KAH bosta v sklopu prireditve »Au-tunno da Sfogliare... e da Ascoltare« danes, 22. novembra, ob 18.30 srečanje z Anno Mario Sanguineti in njeno knjigo »Solvay - Una sodiera a Monfalcone 1911-1969« in v torek, 26. novembra, ob 20.30 koncert študentov Šole združenega sveta v Devinu z naslovom »Vocale & strumentale«.
ZDRUŽENJE ZA SREDNJEEVROPSKA KULTURNA SREČANJA ICM prireja danes, 22. novembra, v dvorani palače Attems-Petzenstein v Gorici
-/
celodnevni posvet o vlogi in prihodnosti političnega predstavništva s posebnim poudarkom na Srednjo Evropo. Ob 10.30 bodo spregovorili predsednik združenja ICM Fulvio Salim-beni, poslanka Flavia Piccoli Nardel-li, prof. Giulio Maria Chiodi in prof. Claudio Cressati. Ob 15. uri bo okrogla miza; dopoldanskim gostom se bodo pridružili goriški predsednik SKGZ Livio Semolič, senator Ales-sandro Maran in poslanec Giorgio Brandolin. Okroglo mizo bo vodil novinar Mario Rizzarelli.
CHOCOFEST poteka v Gradišču do 24. novembra: v soboto, 23. novembra, ob 15. uri bodo na Trgu Unita pripovedovali pravljico »Cioccolino« ob zvokih harf skupine Girotondo d'arpe. V nedeljo, 24. novembra, ob 18. uri bo v gradu v Gradišču koncert folk skupine harf Girotondo d'arpe.
V OBČINSKI KNJIŽNICI SANDRO PERTINI v Ronkah prirejajo pravljične urice v italijanščini in slovenščini med 17. in 18. uro: za otroke do 3. leta starosti«: 26. novembra ter 3. in 10. decembra. Za otroke od 3. do 7. leta v italijanščini: 27. novembra »Esplo-riamo e giochiamo con i 5 sensi«, 4. decembra »Storie di Natale«, 11. decembra »Lo spuntino di Natale«. Za otroke od 3. do 7. leta v slovenščini: 28. novembra »Male zelene pošasti«, 5. decembra »Miklavž prihaja«.
DRUŠTVO ZA KULTURO FORUM PER GORIZIA GORICA GURIZA vabi v petek, 29. novembra, ob 18. uri na sedež v Ul. Ascoli 10/A v Gorici na predstavitev knjige »Nascita di una mino-ranza. Istria 1947-1965: storia e memoria degli italiani rimasti nell'area istro-quarnerina«; z avtorico Glorio Nemec se bosta pogovarjala Anna Di Gianantonio in Alessandro Cattunar; več na forumgorizia.blogspot.com.
BOŽIČNI DECOUPAGE: dvodnevni tečaj o krasenju izdelkov s tehniko decoupage na božično temo bo 4. in 12. decembra od 20. do 22.30 na sedežu društva Briški grič v Števerjanu. Obvezna prijava (tel. 334-2825853; bri-skigric@gmail.com).
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.30, Stefania Ten-si (s pokopališča v Gradišču) v cerkvi v Stražcah, sledila bo upepelitev.
DANES V GABRJAH: 11.00, Giuseppe Florenin v cerkvi in na pokopališču.
DANES V LOČNIKU: 11.00, Milka Blas-covic vd. Matkovic (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 9.50, Carlo Fabris iz bolnišnice na pokopališče.
DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Na-talino Pin s pokopališča v cerkev in na pokopališče.
DANES V TURJAKU: 11.00, Giacomo Deprat (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev; 14.00, Erina Moro por. Zorba (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
Ob boleči izgubi dragega očeta izrekamo Wernerj'u iskreno sožalje
Vsi na OŠ Romjan
Ob prerani smrti MIRKA KLANJŠČKA iskrene sožalje vnuku Dej'anu, sinovoma Marku in Damjanu ter družinam.
Kmečka zveza
Predsednik, člani Upravnega in Nadzornega sveta, ravnateljstvo in uslužbenci Bančne skupine Banca Popolare di Cividale
izrekajo uslužbencu Marku Klanj'ščku iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta.
/
MNENJA, RUBRIKE_Petek, 22. novembra 2013 1 9
ŽARIŠČE
Nov način financiranja in dogovarjanje

• v • •
v manjšini
Julijan Čavdek
Organizacijska struktura slovenske narodne skupnosti v deželi Furlaniji Julijski krajini je temeljnega pomena za naš obstoj in prihodnji razvoj. O tem ni nobenega dvoma. Kako bi lahko brez take organizacijske strukture shajali, si je težko zamisliti. Sicer nam nekaj lahko pove zgodovina, če samo pomislimo na fašistične čase, ko so bile vse organizacije, ustanove in društva prepovedane. Takrat smo se ohranili - to je res - ker smo kljub vsemu imeli tajno organiziranost. Kakšen pa bi bil scenarij, če bi struktura izginila brez zunanjega nasilnega posega? Zelo verjetno bi to sovpadalo z izginotjem naše skupnosti.
Organiziranost torej potrebujemo. Ona je vidni izraz tega, da je v nas živa zavest o pripadnosti in volja, da to zavest ohranimo. Ta težnja nas sili, da se organiziranosti poslužujemo v različnih oblikah, zato da na koncu dosežemo cilj narodne uveljavitve in utemeljitve. Gre se za šole, kulturna, rekreacijska in športna društva, znanstvene ustanove, cerkvena občestva, gledališča, gospodarska, finančna in kmečka podjetja, itd. In eden temeljnih skupnih elementov te organizacijske strukture je finančni okvir. Imeti vse to na razpolago ima svojo nemajhno ceno, ki je ravno za manjšinsko skupnost povprečno večja zaradi njene številčne omejenosti. Prav zaradi tega narodne in jezikovne manjšine potrebujejo urejen sistem javnega financiranja, če se jim hoče omogočiti kolikor toliko minimalne pogoje za nemoteno življenje in če je politična volja, da se iz bolj ali manj priložnostnih izjav, da je razlika bogastvo, preide tudi h konkretnim dejanjem.
Financiranje slovenske narodne manjšine v FJK je v zadnjih dneh bilo v ospredju medijske in širše pozornosti, predvsem zaradi predloga, ki ga je na zasedanju posvetovalne deželne komisije za Slovence v FJK iz-nesel odbornik Gianni Torrenti. Oziroma, če moram biti prav točen, to ni bil še konkreten predlog. Šlo je bolj za povabilo k razmisleku o učinkovitosti sedanjega sistema financiranja manjšine in o možnih spremembah, da bi razdelitev bolj odgovarjala potrebam in izzivom sedanjega časa. V tem smislu je verjetno omenil, da bi
PISMA UREDNIŠTVU
Skupaj za ŠZ Bor
Spoštovano uredništvo,
vprašanje Športnega združenja Bor in samega Stadiona 1. maj je v zadnjem času v središču pozornosti zaradi napovedi, da bo lahko mestno športno združenje prenehalo z dejavnostjo, če ne bo našlo rešitve iz krize.
Kot običajno se je ob bolniku zvrstilo kar nekaj zdravnikov, ki so ugotavljali, kdo nosi odgovornost za nastalo stanje in pri tem zelo radi pogledali na bližnjega. Bral in slišal sem veliko predlogov in
ocen.
Menim, da je vprašanje Športnega združenja Bor prere-sno, da bi postalo predmet površne razprave, ne da bi pri tem po-
bilo možno del sredstev nameniti manjšini preko projektov. To pa naj bi zadevalo tisti del prispevkov, ki je namenjen t.i. manjšim organizacijam, saj so za deželne urade največji problem zaradi številčnosti prosilcev in posledično majhnih prispevkov. Ključ, ki bo odprl vrata novemu financiranju pa naj bi bil dogovor znotraj manjšine, kjer naj bi imeli glavno besedo krovni organizaciji SSO in SKGZ.
Zgleda torej, da bo zadevalo poglavitno vprašanje, s katerim se bomo v naslednjih mesecih ukvarjali, dogovor znotraj naše stvarnosti. In če smo iskreni, potem moramo priznati, da to ne bo lahka zadeva. Dodatna neznanka, ki bo imela pri tem svojo težo bo tudi financiranje s strani Slovenije, o katerem se je že govorilo, da bo manjše kot v prejšnjih letih. V tem smislu tudi ne pomagajo določena prehitevanja, ki se začenjajo pojavljati v naši manjšinski stvarnosti, kot je na primer zadeva o obujanju ali celo ustvarjanju novega Slo-maka. Zgleda namreč zares čudno, da se porivajo naprej predlogi glede predsedstva in glede načina sprejemanja odločitev, ki so za pomemben, če ne celo odločilen del članic manjšinske koordinacije nesprejemljivi. Raven dogovarjanja se bo pokazala tudi, ko bomo obnavljali slovenske predstavnike v dveh ključnih organih, Paritetnem odboru, ki deluje na podlagi državnega zakona 38/01 in posvetovalni deželni komisiji za Slovence v FJK, ki je bila ustanovljena z deželnim zakonom 26/2007. Posebno pozornost pa bo tudi potrebna pri tem, da ne bo iskanje dogovora za nov sistema javnega financiranja slovenske manjšine preveč pod vplivom raznih kriznih stanj ene ali druge naše ustanove.
Dogovarjanje je stvar modrosti in žal je danes tega, v raznih bolj ali manj političnih arenah, vse manj. Želim pa verjeti, da je modrosti pri nas še zmeraj dovolj. Zaradi tega smatram pomenljive besede deželnega odbornika Torrentija, ko je rekel, da »ne bo nobeden izključen in bodo spoštovani vsi, ki delajo za razvoj slovenske narodne skupnosti, začenši s tistimi, ki delajo prostovoljno.« Točno tako, saj je dogovarjanje stvar sinteze različnih in enakovrednih dejavnikov.
Nlfi
skrbeli, da zadevo postavimo na boljše temelje.
Zaradi povedanega predlagam, naj krovna športna zveza povabi na operativni sestanek predstavnike obeh krovnih organizacij in ŠZ Bor, da bi se meritorno seznanili z nastalim položajem in skupaj poiskali rešitev iz krize.
S spoštovanjem,
Rudi Pavšič, Predsednik SKGZ
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
TA TEDEN
PRED 100 LETI
Edinost je tokrat poročala o dobro obiskanem shodu šentjakobske podružnice Narodne delovne organizacije. »Shod je pokazal, da se je začelo šentjakobsko delavstvo znova zanimati za svojo organizacijo. Ob veliki udeležbi je ot-voril shod podružnični predsednik tov. Volarič. Nato je poročal strokovni tajnik Brandner o potrebi Narodne delavske organizacije. Med drugim je navedel tudi dejstvo, da tržaška socijalna demokracija niti svojim članom noče preskrbeti dela, če so Slovenci, marveč jih pošilja v urad NDO, češ - tja pojdi, tam preskrbljajo službe slovenskim delavcem. Nato je poročal o preustroju podružnice NDO pri Sv. Jakobu, ki bo odslej avtonomna tudi v denarnem oziru. Centralno vodstvo NDO hoče iti šentjakobskemu delavstvu na roko v vsakem oziru, pri tem pa strogo gledati na to, da se odpravijo vzroki, ki so povzročali, da do danes ne moremo govoriti o zaželjenem uspehu. Upati je, da bo v tem slučaju mogoče zgraditi trdno organizacijo vsemu slovenskemu delavstvu pri Sv. Jakobu.
Državni poslanec dr. Rybar je omenjal razvoj NDO in razmere med njo in socijalno demokracijo, ki ima pač srce
za italijansko delavstvo, dočim ga za slovensko nima. Takih slučajev je nešteto. Drastičen zgled v tem oziru pa nam je podal zlasti v zadnjem času socijalno demokratični deželni poslanec Cemiutz, ki se vedno bolj nagiba na italijansko nacijonalistično stran in so mu pred vsemi drugimi narodnostmi najbolj pri srcu - kakor se je sam že neštetokrat izrazil - italijanski delavci.
Po govoru gospoda dr. Rybara je bil izvoljen volilni odbor podružnice. Izvoljeni so bili: Švigelj, Renko, Pišot, Hvast-ja, Stojkovič, Zvone, Vrabec in Valenčič. Po tej izvolitvi se je pri točki slučajnosti vnela daljša debata, v katero je poseglo več delavcev, med temi Sajina, Hvastja, Volarič in Babi. Na vsa vprašanja je odgovarjal tovariš Brandner, nakar je predsednik Volarič shod zaključil, naznanjajoč, da se bo vršil občni zbor podružnice takoj, ko volilni odbor sestavi kandidatno listo.
Obeta se velik napredek organizacije šentjakobskega delavstva, ki bo imelo za naprej svojo avtonomijo. In to želimo iz dna srca - saj je pri Sv. Jakobu toliko slovenskega delavstva, da bo to ena izmed največjih krajevnih organizacij!«
tateden $ PB IHOnSKI DNEVNIK pred 50 leti
Kako je pisatelj France Bevk priljubljen v naših krajih, je bilo tokrat videti v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ki je bila premajhna za vse, ki so pisatelju nameravali prisluhniti. »France Bevk je govoril o svoji pisateljski poti. Ta pot je bila obenem njegova življenjska pot in ta je vodila skozi vsa velika dogajanja v času in prostoru, v katerem je pisatelj živel in delal. Bevk ni bil tiste vrste pisatelj, ki bi stal izven življenja in dogajanja svojega časa in ki bi mogoče s svojo pisateljsko funkcijo opravičeval izoliranost od svojega ljudstva. Nasprotno je sam poudaril, da je bil odločilnega pomena za njegovo književno dejavnost prav povratek med primorsko ljudstvo.
France Bevk se pridružuje tistim, ki menijo, da je najmočnejši, ko opisuje kmečko življenje svojih gora. Vendar je pisatelj segal tudi po drugih snoveh in z opisom dela trpljenja zamejskih Slovencev je nastalo njegovo najboljše delo Kaplan Martin Čedermac. Sicer pa je Bevk mnenja, da je še kaka njegova stvar na isti umetniški ravni. Zanimivo je bilo nadalje pisate-
ljevo razglabljanje o aktualnosti dela, ki ga je povzel s stavkom, da je vsaka dobra knjiga, ki jo napiše sodobnik, obenem sodobna. Pogoj je torej umetnost. Nadalje je zanimiv pisateljev odnos do dela z mladino. »Jaz nič manj ne cenim svojih 'Pastircev', kot to ali ono povest ali roman,« je dejal Bevk in v tem je pravzaprav pojasnilo za njegov obsežen opus mladinskega slovstva in obenem za priljubljenost njegovih del pri mladih in najmlajših. Glede kritike pa je pisatelj rekel, da je najzanesljivejša kritika - samokritika. Ko pa postane pisatelj zrel in dela po svojih najboljših močeh, se tudi tuje sodbe ne boji.
Na koncu je pisatelj dejal, da mu sedaj pisanje -peresa namreč še ni odložil - ne gre več tako izpod rok kot včasih. To je pač davek, ki ga je treba plačati starosti, je zaključil svoja izvajanja pisatelj.
Vendar mi nočemo prav verjeti v njegovo starost, so pač prišla leta, toda naš France Bevk je še vedno živahen, sedaj tu sedaj tam!«
natečaj - Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Za diplomska, magistrska in doktorska dela s področja zamejstva ali izseljenstva
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja XII. Nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi: A: Slovenci v zamejstvu B: Slovenci v izseljenstvu
Namen natečaja
Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodi-plomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja.
Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so uspešno zagovarjana diplomska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja Republike Slovenije.
V poštev pridejo dela, napisana v slovenščini, hrvaščini, bošnja-ščini, srbščini (latinica), italijanščini, nemščini ali španščini. V primeru, da delo ni napisano v slovenščini, mora imeti v prilogi povzetek v slovenskem jeziku (60 do 150 vrstic).
Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi posamezniki z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo
dela, zagovarjana v obdobju od 01. 11. 2012 do 31. 10. 2013.
Nagrade
Nagrajena bodo tri dela s področja zamejstva in tri dela s področja izseljenstva, in sicer prvi nagradi za vsako od področji v višini 800 evrov, drugi nagradi v višini 600 evrov in tretji nagradi v višini 400 evrov.
Komisija lahko izjemoma podeli tudi posebno nagrado v višini 400 evrov za najboljšo diplomo v okviru triletnega bolonjskega programa.
Na predlog strokovne komisije se Urad lahko odloči tudi o večjem številu nagrad v eni od kategorij, vendar skupno število nagrad ne sme presegati skupnega števila razpisanih nagrad (6) in denarnega sklada 3.600 evrov (400 EUR za posebno nagrado za »bolonjsko« diplomo šteje posebej).
Najboljša dela bodo na željo nagrajencev prejela tudi priporočilo Urada za objavo. Strokovna komisija bo ocenjevala diplomska, magistrska in doktorska dela z različnih področij na temo slovenskega izseljenstva oziroma zamejstva. Pri tem bo upoštevala naslednje osnovne kriterije:
-	izvirnost teme - pristopa;
-	uporabnost v smislu ohranjanja slovenske identitete zunaj meja Republike Slovenije in povezanosti z njo;
- strokovnost, zahtevnost in interdisciplinarnost dela.
Sodelovanje naloge na natečaju se šteje kot soglasje avtorja, da se prispelo delo obdrži v arhivu Urada oziroma Inštituta za slovensko iz-seljenstvo in migracije ZRC SAZU (za področje izseljenstva) ali Inštituta za narodnostna vprašanja (za področje zamejstva).
Način in rok prijave
Kandidati naj na naslov Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana s pripisom "ZA NAGRADNI NATEČAJ" pošljejo ali dostavijo en vezan izvod svojega dela v trdih platnicah, potrdilo o uspešno opravljenem zagovoru diplomskega, magistrskega ali doktorskega dela z razvidnim datumom zagovora in kratek življenjepis z osnovnimi osebnimi podatki in kontaktnim naslovom (tudi elektronska pošta in telefon).
Strokovna komisija bo dela sprejemala do vključno 10. 12.
2013,	rezultati natečaja pa bodo znani predvidoma do konca aprila
2014.	Svečana podelitev nagrad bo sledila predvidoma spomladi/poleti leta 2014.
Dodatne informacije je mogoče dobiti na tel. št. (00386) (0)1 230 80 11 (dr. Zvone Žigon) ali preko elektronske pošte: zvone.zi-gon@gov.si.3
2 o Petek' 22- n°vembra 2013
APrimorski
r	dnevnik

Carlsen praktično že prvak
CHENNAI - Norvežan Magnus Carlsen je v deveti partiji za naslov šahovskega svetovnega prvaka s črnimi figurami po 28 potezah premagal branilca naslova Indijca Viswanathana Ananda in po tretji zmagi povedel s 6:3. V indijskem Chen-naiju je s tem dvoboj praktično že odločen, saj Carlsen potrebuje v zadnjih treh partijah le še en remi. V tem primeru bo dvaindvajsetletni Norvežan postal dvajseti svetovni šahovski prvak v zgodovini.
j» k4
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Leghissa »kriv« za tretji poraz Italije
DUBAJ - V zadnji tekmi kvalifikacijske faze mednarodnega turnirja v nogometu na mivki Samsung International Cup 2013 v Dunaju je Italija po dodatnih kazenskih strelih z 10:9 izgubila proti Iranu. Po porazih tudi proti Rusiji in Braziliji se bo morala od danes zadovoljiti z nastopom v skupini od 5. do 8. mesta. Po rednem delu se je tekma končala z izidom 7:7, odločilni kazenski strel pa je zgrešil, »azzurro« z Medje vasi Michele Leghjissa.
nogomet - Branko Zupan o Katancu in perspektivah reprezentance Slovenije
»Ne zadovolji se z malim«
Branko Zupan je odličen poznavalec slovenske nogometne reprezentance. Trener repenskega Krasa pravi, da ima slovenski selektor Srečko Katanec zelo jasne ideje v pričakovanju novega kvalifikacijskega ciklusa za nastop na evropskem prvenstvu leta 2016 v Franciji.
»Katanec je zelo izkušen selektor. Nima več kaj dokazovati, saj se je kot selektor izkazal že takrat, ko se je Slovenija uvrstila na evropsko (v Belgijo in na Nizozemsko leta 2000) in svetovno prvenstvo (na Japonsko leta 2002). Ima tisti pravi občutek za sestavo ekipe in zna zbrati res najboljše. Medtem je še dodatno utrdil svoje znanje, saj je vodil makedonsko izbrano vrsto in grškega prvoligaša. On je tip trenerja, ki navduši igralce s svojo zmagovalno miselnostjo. Vsakič doseže, da njegove ekipe igrajo na določenem nivoju in se nikoli ne zadovolji z malim. Njegove ekipe ustvarijo veliko priložnosti za gol. Srečko začuti, kateri so igralci, ki so lahko odločilni.«
Kateri pa so bili za Slovenijo?
Vrnitev napadalca Novakoviča je bilo ključno Katančevo dejanje, saj je pred tem imela Slovenija veliko težav v fazi napada. Tim Matavž je namreč igralec, ki mora šele priti v življenjsko formo, saj je doslej igral premalo stabilno. Njegovi nastopi so preveč nihali. Podobno tudi Josip Iličič. Pomembna je bila vključitev Kevi-na Kampla, ki igra v Salzburgu v prvi avstrijski ligi. On je univerzalni zvezni igralec, kakršnega smo v zadnjih letih pogrešali. Veliko se giblje po celem igrišču. S svojo živahno igro je Kevin prinesel v reprezentanco nekaj svežine in čvrstosti.
Srečko Katanec pravi, da je igranje z dvema špicama trenutno nemogoče. Ali se strinjate z njegovo izjavo?
To je pač Srečkov trenutni pogled na stanje v reprezentanci. Ob napadalcih sta namreč pri taki taktični postavitvi ključna še bočna igralca, pa tudi tako imenovani 'trequartista! To vlogo je na zadnjih tekmah dobro odigral Valter Birsa. Če imaš v napadu dobrega napadalca, ki zadrži žogo, potem je dobro imeti na bokih dva hitra in zelo ofenzivna nogometaša, ki prodirata ena na ena in se redno vključujeta v napad.
Selektor Katanec še vedno išče pravega defenzivnega (obrambnega) zveznega igralca.
Na razpolago ima tri igralce. To vlogo lahko dobro odigrajo Kampl, Jasmin Kurtič ali pa Aleš Mertelj. Pozabil sem tudi na Reneja Krhina.
Nekdanji trener Interja Andrea Stramaccioni je pred kratkim v pogovoru za naš dnevnik pohvalil Krhina. »Ima ogromen potencial,« je izjavil »Strama«.
Popolnoma se strinjam. Njegova velika hiba pa so stalne poškodbe. Če bo več časa posvetil boljši fizični pripravi, lahko Katanec resno računa nanj. Pozna se mu, da nima kontinuitete v igri in, kar je najbolj pomembno za zveznega igralca, nima spremembe ritma. Precej trpi pri hitrem prenosu žoge in če to ne teče dobro, se to hitro občuti. Katanec je na tem mestu preizkusil tudi Željka Filipoviča in Ene-sa Stevanoviča. Trenutno najboljša varianta pa je Kurtič, ki zelo dobro igra tudi v italijanski A-ligi s Sassuolom.
Vrnitev Novakoviča (levo) je bilo ključno dejanje Katančevega vodenja slovenske reprezentance, Tim Matavž (desno) pa vrhunca kariere že ni dosegel, meni Branko Zupan
ansa
Kaj pa mlajši igralci? Kdo bi se lahko vključil v člansko reprezentanco v prihodnjem kvalifikacijskem ciklusu za nastop na evropskem prvenstvu?
V prvi vrsti 23-letni nogometaš Chieva Dejan Lazarevič. Je hiter in tehnično dober napadalec. Mora pa se izboljšati pri organiziranih napadih in v sodelovanju z drugimi soigralci.
Kaj pa drugi?
Vsi, ki igrajo v reprezentanci U21, so lahko v veliko pomoč in se uveljavijo tudi pri članih. Pomembno pa je, koliko tile igralci igrajo v svojih klubih pri nas in v tujini. Omenil bi še napadalca Romana Bez-jaka (letnik 1989) in bočnega igralcaMar-tina Mileca (1991).
Zaradi klubskih obveznosti ima Katanec zelo malo časa na razpolago, da dobro pripravi svoje fante na pomembne tekme.
Velja. Moramo pa poenostaviti: Ka-tanec ima že zgrajeno ekipo za prihodnje dve/tri leta. Spremenil jo bo le za slabih 10 odstotkov. In še to le zaradi poškodb, slabe forme kakega igralca oziroma diskvalifikacije.
Žreb za kvalifikacije za EP 2016 bo 23. februarja v Nici. Slovenija bo v tretjem bobnu, Italija pa v prvem. V šestem bobnu bo prvič v zgodovini tudi Gibraltar.
Jan Grgič
gimnastika
Tea Ugrin na spletu Repubblice
Ne dogaja se ravno vsak dan, da se za športnika iz naših krajev zanimajo vsedržavni mediji. Pa vendar. Spletna stran dnevnika La repubblica je včeraj objavila intervju s tržaško gim-nastičarko Teo Ugrin, ki je letos dosegla odlične rezultate na državni in mednarodni ravni, posebno presenečenje pa sta pomenila naslova državne prvakinje v mnogoboju in na parterju v absolutni državni konkurenci.
V intervjuju za spletno izdajo najbolj razširjenega italijanskega dnevnika je Tea obnovila svojo kariero in izrazila upanje, da bi se ji posrečil nastop na olimpijskih igrah v Rio De Janie-ro, ko bo stara 18 let, kar je za gimnastičarko vrhunec zrelosti, kot je sama povedala. Je ena redkih tržaških športnic, ki ji ni treba zapustiti rodnega mesta za doseganje vrhunskih uspehov, ker je dvorana društva Artistica '81 pri Sv.Jakobu vrhunsko opremljena.
Novinar v vprašanju poudarja, da pripada Tea slovenski manjšini in jo sprašuje, koliko se ima za Slovenko, koliko pa za Italijanko. »Slovenskega imam jezik. Lahko rečemo, da sem popolnoma Italijanka s to prednostjo, da obvladam jezik več,« se glasi njen odgovor.
košarka - NBA
Dragic prvi strelec Phoenixa
NEW YORK - Goran Dragic je bil z 31 točkami prvi strelec Phoenixa na tekmi proti moštvu Sacramento Kings. Dragic je v 36 minutah igre v statistiko vpisal pet podaj, dva skoka, ob metu iz igre 10:20, dal pa je tudi tri trojke v šestih poskusih ter bil izjemno natančen v prostih metih (8:9). Kljub odlični predstavi Dragic ni mogel preprečiti že četrtega poraza zaporedoma ter šestega skupno (106:113).
Ekipa New York Knicks je doma po podaljšku izgubila z Indiano Pacers s 96:103, čeprav je Beno Udrih prikazal svojo najboljšo predstavo v dresu Knicks. Že drugič je igral v prvi peterki in v nekaj manj kot 38 minutah dosegel 19 točk, osem skokov in štiri podaje.
Kazen zaradi ustaškega pozdrava
ZAGREB - Hrvaški nogometni reprezentant Josip Šimunic bo moral zaradi ustaških pozdravov po tekmi v sredo proti Islandiji plačati 25.000 hrvaških kun kazni (3200 evrov). Odločitev je sprejelo zagrebško sodišče in nogometašu naložilo kazen zaradi javnega pozivanja z ustaško krilatico «Za dom - spremni» (Za dom - pripravljeni op.p.), ki jo je kapetan Dinama sprožil po omenjeni tekmi. Šimunic je po tekmi prijel za mikrofon, odšel na sredino igrišča in večkrat zaklical «Za dom» ter s tem izzval reakcijo navijačev, ki so se odzvali s «sprem-ni». Gre za najvišjo možno izrečeno kazen za omenjeni prekršek. Omenjeno skandiranje je naletelo na velik negativni odmev v hrvaških in tujih medijih. (STA)
Mohorič in Žakljeva
košarka - Eurobasket 2013
»Lipko se je zasidral v srca ljudi«
Prodali so 15.000 njegovih maskot in 55 tisoč artiklov z njegovo podobo
PORTOROŽ - Športno-marketinška konferenca Sporto v Portorožu je bila priložnost za podajanje prvih ocen o evropskem košarkarskem prvenstvu 2013 v Sloveniji. Številke njegove finančne uspešnosti še nekaj časa ne bodo znane, predstavnik Eurobasketa za stike z mediji An-že Blažič, pa je postregel s podatkom, da si je vsaj eno tekmo slovenske reprezentance ogledalo 84 odstotkov Slovencev. Veliko vlogo pri promociji prvenstva je odigrala maskota Lipko, ki je pred in med prvenstvom obiskovala številne dogodke, ne samo športne, ampak tudi kuharske, šivalne, dobrodelne.
«Lipko, s katerim smo hoteli znižati stroške klasičnega oglaševanja in ki ga je ustvaril Goričan Boris Lutmar, mi pa smo ga še nadgradili, je opravil izredno delo. Ves čas je bil med ljudmi in to ne samo v Sloveniji. Obiskal je 15 držav udeleženk prvenstva, sodeloval pri številnih promocijskih spotih in prireditvah. Zasidral se je v srca ljudi, za njih je veseljak, pozitivec ali kar legenda. V začetku ga je podpiralo le 50 odstotkov ljudi, preostali so menili, da ne bi smel biti drevo, ampak žival, kot so druge maskote. A mnenje se je v tem času precej spremenilo. Glavno pa je, da je bil prepoznaven. Nemci so ga imenovali kar plešoči brokoli.
Navdušil je tudi uporabnike socialnih omrežij, saj je bil zanje ves čas prisoten, ves čas je stregel z informacijami. Ljudje so v njem našli nekaj, kar potrebujejo,» je zgodbo o uspehu Lipka opisal Blažič.
Ta je tudi postregel s številnimi podatki v zvezi z Lipkom. O njem je bilo 8500 prispevkov, prodanih je bilo 55.000 artiklov z njegovo podobo na njih, prodali so 15.000 njegovih maskot.
LJUBLJANA - Kolesarska zveza Slovenije je na Ljubljanskem gradu podelila nagrade najboljšim v letu 2013. Na Večeru zvezd sta lovoriko za najboljšega kolesarja prejela Matej Mohorič, svetovni prvak med mlajšimi člani na cestni dirki, in Tanja Žakelj, evropska prvakinja in zmagovalka svetovnega pokala v gorsko-kolesarskem olimpijskem krosu. Žakljeva je na mestu najboljše kolesarke leta nasledila Blažo Klemenčič, ki je bila najboljša lani.
Nagrade za posebne dosežke v cestnem kolesarstvu sta dobila Luka Mezgec, ki se je letos uveljavil med najboljšimi sprinterji na svetu, in Simon Špilak, ki je bil v letošnjem letu najboljši slovenski profesionalni tekmovalec.
/
ŠPORT
Petek, 22. novembra 2013
21
atletika - Fabio Ruzzier končal letošnjo sezono, že 46 ...
»Uživam predvsem na tekmah članov«
jadranje - Razred 420
Pri Čupi in Sireni šest posadk
Z nastopom na zadnji tekmi Pokala Alpe Adria v Zagrebu se je tudi za Lonjerca Fabia Ruzzierja končala letošnja tekmovalna sezona v hitri hoji.
V njej je nastopil na 27 uradnih tekmah, dosegel 16 zmag, 8 drugih in eno tretje mesto. Skoraj vse nastope je opravil v kategoriji članov.
Med veterani je s prestopom v starejšo kategorijo Master M60 osvojil letos v čeških Upicah dva evropska naslova na 10 in 30 km, zmagi na Svetovnih igrah master v Torinu na 5 in 10 km, zmago na Balkanskih igrah v Zagrebu na 5000 m z novim balkanskim rekordom, poleg tega pa se je okitil še z 10 državnimi veteranskimi naslovi (trije v Avstriji, dva v Sloveniji, na Madžarskem in na Hrvaškem ter enim na Češkem).
»Tekmujem, ker mi je še vedno zelo všeč. Hitra hoja je del mojega vsakdana, nastopam že 46 let in sem zdrav. Na ravni veteranov nastopam le še na velikih tekmovanjih, ker prave konkurence nimam. Posebno zdaj, ko sem prestopil v kategorijo šestdesetletnikov, v njej sem torej »mlad«, opažam, da drugi vse bolj zaostajajo za mano. Razlog je preprost. Jaz še vedno treniram vsak dan, drugi pa največkrat štirikrat na teden ali celo manj. Na svetovni veteranski lestvici WMA imam letošnji najboljši izid na vseh treh uradnih razdaljah, na 5,10 in 20. km. Ko bi se oktobra udeležil svetovnega veteranskega prvenstva v Braziliji, bi tudi tam zlahka zmagal. Težje bo čez nekaj let, ko se bodo v mojo kategorijo vključili mlajši. Zato zdaj bolj uživam na tekmah članov. Na njih velikokrat še vedno premagujem dosti mlajše tekmece. Zakaj bi odnehal,« se ob koncu sezone sprašuje Ruzzier, ki tedensko prehodi od 80 do 120 kilometrov, skupno več kot 5.000 kilometrov na leto.
Največje zadoščenje je letos doživel na začetku sezone, ko je na velikem mednarodnem dvoranskem mitingu za člane z rekordnim časom na 3000m (14:27,07) premagal vso konkurenco tudi več kot 40 let mlajših hitrohodcev. Pokal Alpe Adria, skupno osem tekem, pa je osvojil šesto leto zapored.
V »preddverju« olimpijske klase 470, v kateri tačas jadrata samo Čupi-na jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, bo v naslednji sezoni kilometrino na manjšem dvosedu 420 nabiralo šest posadk, tri pri Čupi in tri pri Sireni. Skupnega dogovora, da bi jadralce treniral en sam trener, kot sta se kluba uskladila pred dvema sezonama, ni več: tačas vsak trenira po svojem programu, ne izključujejo pa kak skupni trening ali skupno usklajevanje daljših gostovanj. Športni direktor Čupe Franko Rebula je odločitev utemeljili tudi z dejstvom, da je razdalja med kluboma včasih problem, zato se za skupne treninge lažje dogovarjajo s sosedo Pietas Julio. Pri Sireni prekinitev sodelovanja s skupnim trenerjem obžalujejo. Predsednik Peter Sterni je povedal, da so pred sezono predlagali celo mešane posadke Čupe in Sirene, kar pa se ni izšlo, morda pa imata klube tudi drugačne cilje.
Kakorkoli že, bo pri Sireni potrjeni trener Matjaž Antonaz treniral dve ženski posadki Carlotto Omari in Fran-
cesco Russo Cirillo ter Jano Germani in Cecilio Fedel, v kratkem pa naj bi se jim pridružil še Pietro Osualdini, ki še išče flokista. Svojo pot na dvosedu sta zaključila pri Sireni Matteo Omari in As-hik Crevatin, pa tudi Matia Ugrin, ki se bo usmeril na jadranje na večjih jadrnicah. Njegov sotekmovalec Mirko Ju-retič se je tako vrnil k matičnemu klubu Čupi, kjer bo svojo jadralno pot nadaljeval z Luco Carciottijem, ki je šele prestopil iz optimistov. Ker je Juretič že član, bo posadka nastopala samo v absolutni konkurenci, ne pa v mladinski. Pri Čupi bosta trenirali še ženska posadka Chantal Zeriali in Ingrid Peric, ki bosta nastope usklajevali s študijskimi obveznostmi, pridružila pa se jima bo še mlada posadka Sebastian Prinčič in Luka Paljk. Trener oziroma tisti, ki bo določil smernice, je pojasnil športni direktor Čupe, bo Sebastjan Prinčič, bivši slovenski reprezentant v razredu 470. Prvi nastop bo za vse posadke že v začetku decembra na mednarodni regati v Imperii. (V.S.)
Fabio Ruzzier, četrti z leve, na startu zadnje tekme v Zagrebu
Za prihodnjo sezono načrtuje Ruzzier nastop na istih tekmah kot letos, že marca pa ga v Budimpešti čaka dvoransko svetovno prvenstvo za veterane, poleti pa veteransko EP v turškem Izmiru. Misli, da je na razdalji 50 km tudi še vedno sposoben doseči normo za nastop na članskem svetovnem pokalu, za hitrohodce najprestižnejši tekmi na svetu. »To zame niti ni pretežko, a razdalja 50 km zahteva specifično in naporno pripravo.» Vendar je spoznal, da na tej tekmi veterani niso dobrodošli. Vedno se njegov nastop konča z diskvalifikacijo, čeprav je njegov slog hoje priznano »čist«.
»Na svetovni pokal še računam, a kot trener kakega od mojih varovance oz. varovank. Med mladinci morda že leta 2016 ali 2018,« pravi Ruzzier, ki v Kopru že dve leti z dobrimi rezultati in velikim zadoščenjem trenira mlade. V srednji Evropi velja tudi kot pravi spodbujevalec hitre hoje, ki je sicer disciplina v precejšnjem zatonu. V nedeljo v Zagrebu mu je tajnik Hrvaške atletske zveze Milan Oreškovic izročil posebno priznanje za zasluge za obuditev in promocijo hitre hoje v tej državi.
A. Koren
mladinska košarka - Mladinci Jadrana ZKB in Bora NLB
Napredka (še) ni, pomembne pa so izkušnje
V prvenstvu elite U19 se je Jadran ZKB tokrat pomeril s še nepre-maganim San Vitom, ki s Cordenon-som (prav tako še brez poraza) vodi po 8. krogih. Ekipa, ki jo vodi Dean Oberdan, se s tremi zmagami in petimi porazi uvršča na sredino lestvice. Čeprav so jadranovci odigrali več kot tretjino tekem, trener Oberdan ne opaža napredka: »Težava je v tem, da nimamo niti enega skupnega treninga. Srečujemo se samo na tekmah, in to se pozna. V taki situaciji tudi trener težko vzpostavi svoje ideje, ampak z igralci enostavno odigra tekmo,« je priznal Oberdan, ki je hkrati trener Bora Radenske v deželni C-ligi. V ekipi namreč nastopajo igralci, ki med tednom trenirajo s članskimi ekipami, tako da je bilo usklajevanje še enega treninga težavno. Oberdan sicer izpostavlja, da je vzdušje dobro, da se igralci potrudijo,
karate - Shinkai klub na mladinskem mitingu v Ferrari
V mednarodni konkurenci do polfinala in stopničk
Na mednarodnem turnirju tradicionalnega karateja v Ferrari »Meeting Europeo Ragazzi« so pretekli konec tedna nastopili tudi tekmovalci Shinkai karate kluba. Kakovostnega tekmovanja se je udeležilo 435 karateistov med 10. in 16. letom iz treh držav: Italijo so zastopali klubi iz 11 dežel, nastopili pa so še tekmovalci iz Slovenije in Švice, kar je povečalo kakovost in težavnost tekmovanja. Člani Shinkai kluba iz Zgonika Agnese Ma-stromauro, Massimo Blocar, Goran in Amina Hammousi, Patrik Zidarič in Mi-ja Ukmar so nastopili samo v individualnih katah (obveznih likih). V ostri konkurenci so se izkazali, saj so se vsi uvrstili v polfinale. Najvišjo uvrstitev je dosegla Agnese Mastromauro (rjavi pas letnik 1997), ki je bila tretja v svoji kategoriji. Na mednarodnem mitingu je 54 skupin tekmovalo tudi v skupinskih katah, tekmovanja pa se shinkajevci niso udeležili.
Izkušnja v Ferrari je bila za vse nepozabna, zadoščenje pa prav tako veliko. Pred koncem leta čaka karateiste zgoni-škega kluba še enkaj preizkušenj in ob-
Tekmovalci zgoniškega kluba v Ferrari
veznosti. Starejši in izkušenejši člani se bodo udeležili seminarja z japonskim mojstrom, 1. decembra pa se bodo tekmovalci udeležili mednarodne tekme v Ilirski Bistrici. Na tekmovanju bodo sodelovala
društva tradicionalnega karateja iz Slovenije, Italije in Hrvaške, na vrsti pa bo tudi troboj v borbi med raprezentanco naše dežele, v katero so vpoklicali tudi Mat-tea Blocarja, Slovenije in Hrvaške.
saj je nenazadnje za nekatere to edina priložnost za igranje in torej pomembna izkušnja za njihovo košarkarsko dozorevanje.
Bor NLB v deželnem prvenstvu under 19 ostaja po treh krogih pri eni zmagi. Trenerju Dejanu Faragli povzroča največ težav preskromno število igralcev - ta teden so igrali samo v šestih. Ze v decembru naj bi se Sem-nu in ostalim spet pridružil Denis Fai-man, bržkone pa bosta ekipo dopolnila še dva igralca. Če bo tega res prišlo, računa trener tudi na boljše rezultate in kvalitetnejše treninge.
Medtem pa so z nastopi začeli igralci v deželnem prvenstvu under 13. V skupini A nastopa Bor/Breg pod vodstvom Igorja Medna, ki je po dveh krogih še nepremagan. Nazadnje je bil z 83:41 boljši od Azzurre D. Sokol v skupini B pa je obakrat visoko izgubil, nazadnje z Interclubom 15:117.
PRVENSTVO U19 ELITE San Vito - Jadran ZKB 62:44 (20:6, 28:20, 48:34)
JADRAN: Regent 2, Coretti, Ster-nad 3, Gregori 4, Leghissa 9, Ridolfi 10, Peric, Mattiassich 2, Kocijančič 14, trener Oberdan. 3 točke: Sternad; skoki: Leghissa 14 (9+5).
Proti še neporaženem San Vitu so jadranovci izgubili. V primerjavi s tekmo pred tednom dni je bil odnos tokrat dober, nasprotniki pa so očitno izstopali v hitrosti igre in fizičnih sposobnostih, vseh deset razpoložljivih igralcev pa je bilo kakovostno enakovrednih, tako da je bilo skozi celo tekmo ritem na visoki ravni. Ko v drugem delu tekme se je jadranovcem zataknilo v napadu, nasprotnikom niso uspeli več parirati.
DEŽELNO PRVENSTVO U19 Libertas - Bor NLB 74:60 (18:14, 22:18, 16:15, 17:12)
BOR: Semen 10, Bole 10, De Luisa 15, Buzzi 6, Mervich 4, Pearson 2, trener Faraglia.
Borovi mladinci so spet nastopili v okrnjeni postavi. Varovanci trenerja Faraglie so se ves čas dobro upirali, največ preglavic pa so jim povzročali nasprotnikovi natančni meti iz razdalje, s katerimi so vsakič prevzeli visok naskok.
DEŽELNO PRVENSTVO U17 Breg/Jadran - Monfalcone 39:107 (13:29, 21:54, 30:72)
BREG/JADRAN: Škabar 8, Del Fabbro 2, Petrovsky, Čuk 6, Štoka 4, Angler, Martelossi, De ve tak 15, Tul-liach 4, DellAnno, trener Švab.SON 14; PON: Petrovsky, Tulliach; 3T: Devetak 2, Škabar 2.
Breg je doživel visok poraz proti tržiški ekipi, ki je po tehnični plati povsem izstopala. V prvih dveh četrtinah so se nasprotnikom uspeli delno upirati, v končnici pa so popustili.
DEŽELNE LIGE
Bor Radenska in Sokol danes na zmago
Bor Radenska bo v deželni C -ligi tekmo 9. kroga odigral že danes. Na Stadionu 1. maja se bo ob 21.00 pomeril s Cervignanom, ki ima zmago več. Trener Oberdan bo imel na razpolago vse igralce, vprašljiva pa bo njihova forma. Meden cel teden ni treniral zaradi gripe, Norbeda, Babicha in Pizzigo je do prejšnjega tedna mučila poškodba, fizične težave ima tudi Boc-ciai. Pri Boru si kljub vsemu želijo iztržiti pozitiven rezultat, važno pa bo, da bodo le odigrali celih 40 minut. Potrebno je ohraniti koncentracijo do konca, je pred tekmo še pozval trener Oberdan.
V deželni D-ligi bo Sokol v Na-brežini ob 21.00 lovil tretjo zaporedno zmago proti Albi iz Krmina. Tokrat (tudi zaradi »tour overja«) ne bo Hme-ljaka, Budina, Piccinija in Semoliča.
□ Obvestila
ZSŠDI obvešča, da bosta danes urada v Trstu in Gorici zaprta. AŠD SK BRDINA obvešča člane in tečajnike, naj se oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Najkasneje do 29. novembra. Info: 342-10730513 (Sabina).
SK DEVIN prireja za začetek letošnje zimske sezone dvodnevni Openday v Innichenu 7. in 8.decembra. Informacije in prijave do 25.novembra na info@skdevin.it ali pa na 340 2232538.
1 4 Petek, 22. novembra 2013
Št. 40 (2)
Šepetajo: Barbara, Caterina, Daniel, Ester, Eva, Igor, Lucia, Lucija, Martina, Mateja, Nika, Patrizia, Tjaša in Vesna.
sum@primorski.eu
-	t- '
„>r C" i	' '
lí ^	X " ~ w r
. -	- • ... V '


m
Refleksi!
Adrenalinski zasvojenci romantiki ali ubežniki?
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
Lepo bi bilo prenoviti Gregorčičevo dvorano... Kdo bo prispeval? »Prodajte enega Černigoja, ki visi na steni, ne?«
(Šumovcem pride marsikaj na ušesa...)
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
Zora(n),
kije posijal(a) med nami
Le koliko je lepih besed o filmu Zoran - moj nečak idiot? Le koliko je nasmehov ob pre-mišljanju na junaka Zorana, ki še zdaleč ni tako neumen, kot se zdi? In še: koliko je ljudi, ki so iz kinodvorane odšli srečni in z ustnicami, ki so se ukrivile v nasmeh? To je film, ki je kot zora posijal med nami. Ne le, ker se njegova zgodba odvija v naših, domačih krajih, temveč predvsem zaradi tega, ker se v njem v resnici skrivamo mi. Mi, naše okolje, naše osmice in vino, a tudi naše pesmi, naši zbori, naše trte, naše oljke ...skratka vse tisto, kar v resnici smo, vse tisto, kar je del nas in naših solza in nasmehov. Zoran nas je prebudil, ker smo v filmu videli same sebe: in glej!, še všeč nam je bilo. Všeč nam je bilo, ker je Zoran postavil v ospredje tako predsodke kot multikulturnost naše okolice. In vse to je prikazal tako iskreno, tako grenko, pa tudi tako komično, da se je izkazal za zrcalo: v njem tako gube kot lepota.
Film, ki je briljanten kot kozarec in močan kot vino, ki se lesketa v njem.
Že od samih samih začetkov nekaj mika človeka k nevarnemu in k premikanju meja svojih sposobnosti. V zgodovini je bil to motor napredka, kolektivne rasti tako na tehnični kot kulturni ravni. V današnjih dneh pa ta človeška težnja doživlja novo dimenzijo - dimenzijo osebnega zadoščenja in zabave -predvsem z razmahom t.i »ekstremnih« športov. V zadnjem desetletju so ti eksponentno narasli, tako v številu, kot tudi v številu ljudi, ki se z njimi ukvarja.
Ekstremne, a še vedno
Druga značilnost velikega števila ekstremnih športov je hitrost v relativno ozkih prostorih. Verjetno najbolj zabavna komponenta, dinamična, ritmična, pogosto nepredvidljiva. Adrenalin se sprosti v kri in srčni utrip naraste. Akcija! Stoodstotna zbranost je v teh primerih nujna, potrebne so hitre reakcije na pričakovane, kot tudi na nepredvidljive dogodke. Največkrat je to prava apoteoza človeških refleksov: odgovor v milisekundi, drugače je konc!
Jutri v šolo/službo, singh...
Pogostoma, predvsem na spletu, lahko spremljamo najnovejše in vedno bolj neverjetne dosežke teh in drugih ekstremnih športikov. Dejansko se mi, navadni smrtniki, ne moremo in tudi ne smem primerjati z njimi! Oni so pravi profesionalci, od tega živijo, so pijonirji teh športov in potiskajo meje vedno bolj v stran. Morebitna poškodba je za njih le žal neizogiben korak h večni slavi v zgodovini športa. Navadni smrtniki si tega ne moremo kar tako privoščiti, naslednji dan nas čaka šola ali služba. Zato je še bolj pomembna zavest o tem, kaj počenjamo.
Zakaj?
športne panoge
Po definiciji so ekstremni tisti športi, ki so na mejah fizičnih sposobnosti ali samih fizikalnih zakonov. Magična in fascinantna komponenta pa je dejanska nevarnost takih športov, najmanjša napaka lahko ima hude posledice. Dejansko pa večino spremenljivk določa posameznik, vse (ali skoraj) je v njegovih rokah. Zaradi tega je potrebna dobra fizična pa tudi psihična pripravljenost, da se izognemo nesrečam. Čeprav je z leti prišlo do številnih inovacij v ekstremnih športih v prid varnosti, obstaja še vedno naključna komponenta, kjer dobra psiho-fizična pripravljenost lahko razreši naključne zagate.
Ko se ukvarjaš s kakim ekstremnim športom vzbujaš v znancih ali zanimanje ali pa te vprašajo, zakaj to počenjaš, ali je sploh s tabo vse redu! In to je bistvo, zakaj to počenjamo? Šumovci mislimo, da je to
odvisno od posameznika do posamenznika. Lahko navedemo nekaj primerov:
Adrenalinski zasvojenci: to smo tisti, ki brez periodične adrenalinske doze ne preživimo. Povišani srčni utrip, hitri refleksi in občutek hitrosti so to, kar iščemo v ekstremnih športih.
»Romantiki«: nekatere mika to, da smo v boju z naravnimi elementi in s fizikalnimi zakoni. Ne da se jih premagati, a z njimi se lahko enakovredno merimo jih spoštujemo. To je pravzaprav edini način, da nas ne premagajo in vzpostavi se tako globoka vez med nami in naravnimi elementi. Na lastni koži jih doživljamo, postanemo neke vrste integralni del matere narave. Pomislimo npr. na potapljače na prosti vdih (free-diving): občutki na morskem dnu, brez jeklenke, so enkratni; v bistvu voda, ki je za človeka neugodno okolje zaradi odsotnosti kisika, postane naenkrat zanimiva, človek postane del morja.
Ubežniki: drugi iščemo v ekstremnih športih trenuten izhod iz vsakodnevne rutine. Za nas so te panoge skrajna antiteza potlačenosti v službi ali v študiju. Iščemo neko svobodo v gibih in v tistih občutkih, ki jih v vsakdanjem življenju ne moremo izkusiti. V tistih trenutkih pustimo svet za nami in se posvečamo nam samim.
Večina teh ekstremnih športnih panog se vrši v naravnem okolju, kar ponuja možnost obiska prelepih krajev, pravih biserov narave. Po drugi strani pa se odpira vprašanje, ali jih z našim početjem »kvarimo«. Vsekakor nas to nekako ozavešča o naravovarstvenih problematikah, saj se zavedamo, da človeška dejavnost spreminja videz našega planeta in nas, med najmanjšimi težavami kar to pozroča, prikrajša dogodivščin.
Navadno se vse skupaj začne z ogledi raznih podvigov na spletu, postopoma pa se ti potem porodi želja, da bi še ti kaj podobnega poskusil. Pa poskusiš, všeč ti je in se začenjaš resno ukvarjati s tem. V sebi razvijaš svojo predstavo o ekstremnem športu, vse dokler ti to postane pravi način življenja.
Šumovci želimo VSE NAJBOLJŠE šumovki Martini! :)
Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se
Spremenimo videz zdravju moških!
Ste v zadnjih tednih opazili več brkatih moških kot sicer? Svojo zunanjo podobo so s puščanjem brk za en mesec spremenili kot civilno gesto za akcijo, ki želi ljudi senzibilizirati in osvestiti glede rakastih in drugih obolenj moških ter promovirati zbiranje fondov za zdravljenje le teh. V eni besedi: Movember - sestavljenka iz moustache in november!
Ideja se je porodila skupini Avstralcev leta 2003. Kmalu so ugotovili, da brki, ki danes niso več v modi, predvsem na mladem obrazu vzbudijo pozornost ter radovednost prijateljev,
znancev in mimoidočih. Vsakdo, tako, pri razlagi
na »Zakaj kar naenkrat brki?« postane prvoosebni promotor pobude. Kaj pa ženske? Ženske predstavljajo po mnenju pobudnikov ključni element pri uspehu, saj lahko spodbudijo in bodrijo partnerja, brata, očeta, strica, ki se odloča za rast brkov. Glavni sledilec te samorastniške akcije je spletna stran movember.com, na kateri si lahko vsaka država ustvari svoj portal. Zaenkrat Italija in Slovenija še nimata svojega, lahko si pa ogledamo strani drugih držav, kjer najdemo raznovrstne informacije o rakastih obolenjih ter
splošna načela organizacije in se tudi brezplačno vpišemo. S svojim vpisom postanemo člani/ce skupnosti Mo bratov in Mo sester, ki šteje 931,336 članov razpršenih po celotni zemeljski sferi!
Ključno vlogo pri pobudi imajo seveda tudi socialna omrežja. Na facebooku sta prisotni tako movemberska skupina prijateljev v Italiji kot v Sloveniji, kjer lahko preberemo morje pričevanj. Tako izvemo za gospoda, ki je svojo novembrsko kolesarsko turo posvetil moškemu zdravju in za nogometne tekme odigrane z brki ter si ogledamo galerijo fotografij brkačev. Vse več je tudi podjetnikov, ki podpirajo akcijo in na lastno iniciativo tudi na teh straneh oglašajo posebne ponudbe v čast Movembru. V Ljubljani bodo v soboto 23. 11. imeli tudi pravi brkati tek, s pričetkom ob 11h na Prešernovem trgu. Celo naš zaspani Trst ponuja nekaj možnosti, predvsem po zaslugi ekipe
Venjulia Rugby Trieste a.s.d. . Po mestu so postavili nabiralnike za prostovoljne prispevke označene z brki v sodelovanju z združenjem G-U-O-N-E (Gruppo Uro-Oncologico del Nord Est), v petek 30. 11. pa bo na vrsti „fešta" VENJULIA MOVEMBER PARTY, v kavarni Caffe Rossetti, ki se je seveda lahko udeleži kdorkoli.
Večkrat se zgodi, da se dolg, včasih žalosten pogovor s prijatelji zaključi s »kaj č'mo, ne moremo pomagati«. Prav take zgodbe pa so dokaz, da to ne drži. Lahko pomagamo! Z novo originalno idejo, z vpisom v take skupnosti, s finančnim prispevkom, z dobro besedo, ali pa s tem, da si za mesec dni pustimo rasti brke! :- {
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 23. novembra 2013
19
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 TDD predstavlja 21.05 Iz naših arhivov: dok.: Všeč so mi bile njegove roke, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
Rai Due
V" Rai Tre
Canale 5
vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Show: Uo-mini e donne 16.10 Nad.: Il Segreto 16.55 Talk show: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la noti-zia - La Voce dell'irruenza 21.10 Film: Ferrari 0.10 Talk show: Matrix
O Italia 1
6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 Aktualno: La vita in diretta 16.45 Dnevnik 17.00 Eurovisione - 56° Zecchi-no d'oro 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Show: Tale e quale show 23.25 Aktualno: Tv7
6.55 Risanke 8.35 Nan.: Heartland 9.20 Nan.: Settimo cielo 10.00 Dnevnik: Tg2 In-sieme, sledijo rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fat-to
La 7
^ Tele 4
16.15 Nan.: Ghost Whisperer 16.55
Nad.: Private Practice 17.55 20.30, 23.20 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nad.: NCIS 21.00 LOL - Tutto da ridere 21.10 Talk show: Virus - Il contagio delle idee 23.35 Film: Rogue - Il solitario
6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 22.55 Agora 10.00 Mi manda Rai Tre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quo-tidiano 13.10 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.15 Nan.: La signora del West 16.05 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Parkland
u Rete 4
6.10 Mediashopping 6.25 Nan.: Chips 7.20 Nan.: Charlie's Angels 8.20 Nan.: Siska 9.45 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in gial-lo 14.00 Dnevnik. Vremenska napoved 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.35 Nad.: My life 16.05 Film: PT 109 -Posto di combattimento 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.35 Aktualno: Quinta Colonna - Il Quotidiano 21.10 Aktualno: Quarto Grado
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 10.05 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefona-ta di Belpietro 8.50 Show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in
6.45 Nan.: Friends 7.40 Nan.: La vita se-condo Jim 8.35 Nad.: The Middle 9.30 Nad.: Royal pains 10.20 Nad.: Dr. House - Medical Division 12.10 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Športna rubrika 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nad.: What's my destiny Dragon Ball 15.00 Nad.: Naru-to Shippuden 15.30 Nan.: Si salvi chi puo 15.45 Nan.: Two broke girls 16.10 Nan.: How I met your mother 17.05 Nan.: Le regole dell'amore 18.00 Nad.: Mike & Molly 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Film: I guardiani del destino 23.25 Film: Il prescelto
13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 City folk 14.50 Vesolje je... 15.20 Film: La donna giusta 17.00 School is cool 17.15 Ora musica 17.30 Me-diteran 18.00 Iz popotne torbe 18.20 Bu-kvožerček 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 Potopisi 20.30 Le parole piu belle 21.00 Il nostro veleno quotidiano 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Serija: Al bed and breakfast 23.30 Avtomobilizem 23.45 Kino Premiere
Tv Primorka
8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 19.00 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 18.30 Naš čas 20.00 Odbojka: Salonit Anhovo - Go Volley, 8. krog, sledijo Znanstveni večer, Glasbeni večer, TV prodajno okno, videostrani
LA
7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.30 Nan.: Due South 18.15 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Croz-za nel paese delle meraviglie 22.40 Guer-rieri - Storie di chi non si arrende 23.40 Tg La7 Night desk
pop Pop TV
6.00 Risane in otr. Serije 6.50 16.45 Nad.: Vihar 7.4014.55 Nad.: Ljubljena moja 8.30 15.50 Nad.: Rožnati diamant 9.25 10.35, 11.45 Tv prodaja 9.40 10.50 Nan.: Ko listje pada 12.00 17.55 Nad.: Divja v srcu 12.55 Serija: Lepo je biti sosed 13.30 Nan.: Pod eno streho 14.25 Serija: Jamie - Obroki v pol ure 18.55 24UR - vreme 19.00 21.00 24UR - novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.20 Film: Hitch (rom., ZDA, '05, i. W. Smith, E. Mendes) 23.05 Eurojackpot 23.40 Film: Ne brez moje hčere
7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.2512.45 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Qui studio a voi sta-dio 16.30 Dnevnik 17.0019.00, 23.30 Trieste in diretta 18.00 Calcio.Puntozero 19.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Ring 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved
(t Slovenija 1
6.05 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.10 Risanke, otroške nan. in odd. 11.55 Panoptikum 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Tarča 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 Kaj govoriš? 16.05 18.35 Risanke 16.10 Odd.: Razred zase 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Nova dvajseta 20.30 Slovenski pozdrav 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub
|r Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.10 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura 11.20 Dobra jutro 14.00 Sledi 14.40 Alpe-Donava-Jadran 15.10 Zapojte z nami 15.35 Rad igram nogomet 16.15 Migaj raje z nami 16.45 Mostovi - Hidak 17.25 Dok. film: Neskončne širine 18.15 Osmi dan 18.45 Knjiga mene briga 19.10 23.40 Točka 20.00 Slovesnost ob podelitvi Zoisovih nagrad in priznanj, priznanja ambasador znanosti in Puhovega priznanja, prenos 21.10 Nan.: Sodobna družina 21.40 Nad.: Ura 22.35 Film: Živel Riva!
iT Slovenija 3
6.00 22.00, 23.20 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.35 22.35 Aktualno 8.00 Odbor za zadeve Evropske unije, prenos 9.00 Skupna seja Komisije za nadzor javnih financ in Odbora za zadeve EU, prenos 10.00 19. redna seja Državnega zbora 20.30 Poslanski premislek 20.45 Slovenija in Evropa 20.55 Na tretjem... 21.30 22.50 Žarišče 21.50 23.25 Kronika 22.05 Prava ideja 23.05 Tedenski pregled 23.40 Odmevi
Kanal A
6.55 Risane serije 8.05 Nan.: Jimova družina 8.35 Serija: Mladi zdravniki 9.05 13.05 Faktor strahu Južna Afrika 10.0017.05 Serija: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Malo za šalo 14.05 19.25 Nan.: Dva moža in pol 14.40 Film: Krokodil Dundee 16.30 18.00, 19.55 Svet, Novice 16.35 Nan.: Moja super sestra 19.00 Nan.: Blažen med ženami 20.05 Film: Krojač iz Paname 22.20 Film: Prekršeni ukaz
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip, sledi Music Box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music Box; 17.30 Odprta knjiga: Nevenka Kovačič: Reminiscence - 20. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Čisto blizu nas; 14.00 Botrstvo; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima Classifica; 11.35, 20.30 Il vaso di Pandora;
HM Petek, 22. novembra UMI Rai 3, ob 21.05
Parkland
ZDA 2013
Režija: Peter Landesman Igrajo: Paul Giamatti, Billy Bob Thornton, Zac Efron, Marcia Gay Harden in Tom Welling
Pred petdesetimi leti, 22. novembra 1963, nekaj minut po 12.30 je morilec v Dallasu streljal na enega najbolj priljubljenih ameriških predsednikov, Johna Fitzeralda Kennedyja. Kljub njegovemu brezupnemu stanju, so predsednika takoj nato odpeljali v bolnišnico Parkland, kjer so mu kljub vsemu skušali rešiti življenje. Landesmanov film, ki so septembra predstavili na beneškem festivalu pripoveduje o ljudeh, ki so bili tistega dne zraven. Zdravniki, varnostniki in seveda žena Jackie, ki ponosno nosi okrvavljeni kostim in še zadnjič obupano objame umrlega predsednika. V filmu se srečata poti JFK-ja in atentatorja Leeja Harveyja Oswalda, ki ga prav tako odpeljejo v isto bolnico in o katerem je njegova mama Marguerite prepričana, da je bil njen sin ameriški agent, ki so mu Kennedyjev umor podtaknili. V filmu pa spoznamo tudi čustva bolničarjev in zdravnikov, ki so tistega dne dežura-li v bolnici Parkland, vidimo vse, kar se je tistega dne dogajalo v zakulisju, enega najbolj tragičnih trenutkov ameriške zgodovine.
12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35, 20.00 Orbita a New York; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio cinque; 18.00 Etno bazar; 19.00 Saranno suonati; 19.30 Večerni dnevnik; 23.00 The magic blues; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.55-12.30 Svetovni dan srca; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Izvidnica; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.00 Express; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Klub klubov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Nova elektronika.
SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna, J. S. Bach; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Glasbena medigra; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Gremo v kino; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Literarni nokturno; 19.30 Povabilo na koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA
6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |f|
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MID AS ^^r
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
24
Petek, 22. novembra 2013
VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
V	noči na petek nas bo prešla hladna atlantska fronta.
V	petek čez dan bo začel dotekati bolj suh zrak. V soboto bo zaradi sredozemskega ciklona spet pritekal vlažen zrak od vzhoda. V nižjih plasteh bo pihal severovzhodnik.
V_A
Danes zjutraj se bo od zahoda začelo jasniti in popoldne bo prevladovalo le zmerno oblačno vreme. Ob morju bo sprva zapihal jugo, nato pa burja najprej zmerna nato okrepljena. V hribih bo močno snežilo, zlasti na zahodu. Meja sneženja bo na okrog 500m.
Danes bo oblačno, padavine se bodo od zahoda hitro širile proti vzhodu in bodo dopoldne na zahodu države že ponehale, zvečer pa prehodno tudi drugod. Meja sneženja bo med 500 in 800 m nadmorske višine. Čez dan se bo ponekod na zahodu države delno zjasnilo, na Primorskem pa bo začela pihati zmerna burja.
Jutri bo po vsej deželi prevladovalo oblačno vreme. V nižinskem pasu in ob morju bo zmerno deževalo. V hribih bo padavin več; tam bo snežilo do okrog 1000m. Na območju Trbiža se bo meja sneženja spustila do dna dolin. Ob morju bo pihala okrepljena burja v sunkih do okrog 80 km/h. Tudi v visokogorju bo pihal okrepljen vzhodnik.
Jutri bo oblačno z občasnimi padavinami. Meja sneženja se bo prehodno nekoliko dvignila. Na Primorskem bo pihala zmerna burja.
Sonce vzide ob 7.14 in zatone j g ob 16.28 i Dolžina dneva 9.14
Luna vzide ob 20.47 in zatone ob 11.18
1978 - Nad južno polovico je bilo obsežno območje visokega _ zračnega tlaka, v Sloveniji so bile izmer-o jene nenavadno visoke vrednosti. V Ljubljani < je čez dan tlak, preračunan na morski nivo, dosegel 1042 hPa ter v Portorožu 1036 hPa.
Danes: ob 5.12 najnižje -7 cm, ob 10.47 najvišje 29 cm, ob 17.54 najnižje -43 cm. Jutri: ob 0.45 najvišje 24 cm, ob 5.54 najnižje -3 cm, ob 11.09 najvišje 22 cm, ob 18.30 najnižje -36 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 16,1 stopinje C.
500 m............3
1000 m ...........0
1500 m ...........-2
2000 m...........-4
2500 m ...........-7
2864 m ...........-9
UV indeks bo sredi dneva v krajih z jasnim vremenom 1,5.
Meteorit prastar del površine Marsa
TALLAHASSEE - V Sahari odkriti meteorit, ki je prastar del površine Marsa, znanstvenikom pomaga pri razkrivanju skrivnosti o nastanku rdečega planeta. Beduini so v afriški puščavi odkrili kamen z Marsa, ki je glede na raziskave v ameriškem laboratoriju star 4,4 milijarde let.Meteorit z oznako NWA 7533 je tako le «malenkost» mlajši od našega osončja in po vsej verjetnosti prvi najdeni kamniti primerek iz južnega višavja na Marsu, ugotavljajo raziskovalci s floridske državne univerze v Tallahasseeju, ki so svoja dognanja objavili v britanski znanstveni reviji Nature. »Na tem s kraterji posutim terenom se po dosedanjih ugotovitvah morebiti skrivajo odgovori o rojstvu in zgodnji mladosti Marsa,« je povedal vodja raziskav Munir Humayun.
V Vatikanu po večletni prenovi spet odprli Prisciline katakombe
RIM - V Vatikanu so po petih letih prenove ponovno odprli Prisciline katakombe, ki veljajo za najzanimivejše v Rimu. V sklopu odprtja skoraj 2000 let starih katakomb so predstavili tudi Googlov vir-tualni sprehod. Vatikanski minister za kulturo, kardinal Gianfran-co Ravasi, je ob odprtju poudaril, da so te katakombe »simbol prvih kristjanov, njihovih življenj«. V novem muzeju, ki so ga odprli v katakombah pod rimskim parkom Villa Ada, bo razstavljenih okoli 700 tam najdenih ostankov sarkofagov. Prisciline katakombe so prvi kristjani zgradili v nekdanjem kamnolomu, v njih pa je postavljena tudi bazilika, v kateri je pokopan papež Silvester I.
& TIARE
SHOPPING