Razne stvari. Iz domačih krajer. Volilni shod. V nedeljo dne 5. oktobra t. 1. ob 3. uri popoldne se vrSi shod deželnozborskih volilcev v hiSi g. Ant. Korenjak pri Sv. Barbari v Halozah. Volilci se vabijo! Shoda se udeleži g. dr. Jurtela. — Pripravljalni odbor. Katol. politično draštvo za okraj Sv. Lenart v Slov. gor. priredi v nedeljo, dne 12. oktob. političen shod pri Sv. Lenartu in 19. oktobra pri Sv. Treh kraljih v Sl. gor. Polit. društvo BSloga" v Ormožu priredi v soboto dne 4. oktobra 1902 ob 10. uri predpoldne v dvorani okrajnega zastopa v Ormožu izvanredni občni zbor. Pri istem se bode proglasil kandidat za volitev v deželni zbor. Z ozirom na veliko važnost tega zborovanja pričakujemo, da se volilci istega gotovo udeleže. Zaupni shod za brežiški okraj. Dne 1. okt. se je vrSil v Rajhenburgu zaupni shod volilcev brežiškega, sevniSkega in kozjanskega okraja. Pozvani so bili zastopniki vseh stanov, ki so se tudi odzvali v obilnem Stevilu povabilu. Sedemnajst občin in mnogo posameznikov je poslalo piamene in brzojavne izjave, ostale občine so bile zastopane po županih in odbornikih. Vsi navzoči in vse izjave so bile kakor en mož za kandidaturog. Z i č k a r j a, ki je isto tudi prevzel. Dosedanjo taktiko slov. poslancev glede abstinence je shod odobraval tembolj, ker Nemci za slov. poslance kot zastopnike slov. ljudstva nimajo drugega, kakor preziranje, posmeh in zaničevanje, vlada pa nič boljša ni. Tudi za prihodnje se kandidatu glede vatopa v deželno zbomico ne vežejo roke, ampak se mu prepusti popolna prostost. Kolikokrat se sme voliti? Ce ima kdo v različnih občinah posestva, potem sme voliti le v tisti obdini, v kateri stanuje. A k o bi t o rej meSčani in tržani prišli v okolice volit, pokažite jim pot vmeato ali trgnazajlCene stanujejo med vami, tudi voliti ne smejo z vami. Vsak sme le enkrat voliti. Grajščak voli z grajščaki, meščanz meSčani. — Kdo zgubi volilno pravico? Volilno pravico zgubi 1., kdor je pod jerobom ali kuratelom; 2., kdor dobiva miloščino iz občinske blagajne, ali jo je Se pred letom dobival; 3., kdor pride v konkurz (krido); 4., kdor je bil kaznovan zavoljo tatvine, izneverjenja ali goljufije, pa še ni potekel postavni čas, v katerem nasledki takih kaznij izginejo (pri zločinih ali budodelstvih v 5 letih, pri prestopkih v 3 letih). Odlikovanje. Ceaar je podelil računskemu revidentu višjesodnega računskega oddelka v Gradcu, gosp. Mat. Trobcu naslov računskega svetnika. Cesar je daroval iz svojih privatnih dohodkov 1000 kron za pogorelce v Podovi. Umrl je v Ormožu goap. M. Kukovec, posestnik in mestni stražmešter v pokoju, v 72. letu svoje starosti. N. v m. p.! Slana je naredila mnogo skode tudi v jareninski župniji. V občini Pesnici je slana posmodila skoro vso ajdo. Tudi v vinogradu je naredila nekaj Skode. Ker letos pri nas ni bilo toče, je pa bil na grozdju trtni pikec. Toda kar še ta ni ugonobil, vzela }e bolj v nižavah slana. Kako ubog je pač naš kmet, in vendar ga še gospoda imenuje za »tumiše bauer.« Bog se nas usmili! —e— Omejitev živinskega prometa. Zaradi rudečice (perečega ognja) je prepovedano svinje uvažati na Ogrsko iz polit. okrajev Feldbach, Hartberg in Ptuj; zaradi svinjske kuge je prepovedano uvažati svinje na Ograko iz polit. okraja Ptuj. Trtna uš. Celjsko okrajno glavarstvo je izvoz trsja, radi trtne uši, prepovedan iz občin: Sv. Jurij ob juž. železnici, Kalobje, Dramlje, Sv. Rupert nad Laškim, Laško, Celie. Iz pošte. Med sv. Andražom v Leskovcu in Sv. Vidom pri Ptuju bo hodil od 2. t. m. vsak dan poštni sel. Vozi se pa pošta od Ptuja do Leskovca. Dopustnikom in rezervnikom v brežiškem okraj. glavarstvu! Letošnji pregledni zbor za dopustnike in rezerviste v brežiskem okrainem glavarstvu se bo vršil in sicer za sodni okraj Kozje dne 13. vinotoka za obcine: Dobje, Kozje, Drenakorebro, Buče, Gorjane, Podsreda, Koprivnica, Loka, Lastnič, Križe, Podčetrtek in Mrčnasela, dne 14. za občine: Pilštanj, Prevorje, Sv. Peter, Planinskavas, PreSično, Sedlarjevo in Zdole, dne 15. za občine: Sopote, Imeno, Sv. Vid, Velikikamen, Verače, Veternik in Virštanj; za sodni okraj Sevnica: dne 17. vinotoka za občine: Anže, Armeško, Blanca, Brezje, Gorica, Sevnica, Planina, Raztes in Rajhenburg, dae 18. za občine: Senovo, Sabukovje, Stolovnik in Golobinjek; za sodni okraj Brežice: dne 20. vinotoka za obfiine: Artiče, Bojsno, Mostec, Gaberje, Globoko, Kapele in Loče, dne 21. za občine: Mihalovce, Vel. Obrež, PiSece, Pleterje, Brežice, Rigonce in Sakot, dne 22. za občine: Sela, Sromle, Videm in Bizeljsko. — Pregledni zbor se bode vršil vaakokrat točno ob 9. uri dopoldne. Dopustniki in rezervisti, kateri ne bi prišli k preglednemu zboru, imajo priti brez opomina dne 6. listopada v Celje, sicer bi bili strogo kaznovani. Prosta slnžba. Za Štajersko je razpisano mesto enega cestnega mojstra z letno plačo 1.000 K z doklado 200—300 K in obhodnimi dokladami! Dobi tudi pravico do pokojnine. ProSnje se morajo vsaj do 15. okt. vložiti na c. kr. namestnistvo v Gradcu. Brod pri OreSju pri Mariboru se je moral ustaviti za vsak promet. Baje so se preiskale žice ter se je našlo, da so jako obrabljene. Goreti je začel v soboto zvečer okoli 7. ure hlev posestnika Jožefa Kocbeka v Zerkovcih pri Mariboru. Ogenj je uničil hlev in seno, ki je bilo spravljeno. Došle požarne iz Peker in Maribora so mogle le zabraniti, da se ni ogenj dalje razSiril. Sumi se, da je kdo zažgal. Posestnik je zavarovan. Vinski sejem se vrsi v Gradcu od 9. do 12. oktobra 1902. Celjan prijet v Zagrebu. V Zagrebu so zaprli Josipa Rozmana iz Gelja, ki je ušel iz bolnice uamiljenih bratov in nekemu Miji TrbuSiču ukradel 190 kron. Radi zagrebških demonstracij obsojeni Slovenec. V Zagrebu ie bil v soboto obsojen radi zagrebških demonstracij pekovski pomočnik Franc Omerzel iz Podsrede, občina Križe pri Brežicah, na tri mesece zapora. V Savi je utonila minoli teden pri Trbovljah 241etna šivilja Antonija Markovič pri kopanju. Našli so jo Se le čez teden dni. Celjske novice. Umrl je v Teharjih gostilničar Jurij Lemež, ki je imel prej dolgo časa gostilno v Celji. Bolehal je na neozdravljivi bolezni. — Nemški turnarji iz Ljubljane, Gradca in Celja imeli so preteklo nedeljo telovadno slavnost, ki pa se je klaverno obnesla. — Za »Večer v slovenskem raju« se delajo velikanske priprave. Iz Potoka v Zadrečki dolini. Dne 23. septembra je doživela naša okolica straSen prizor. Ob tretji uri popoldan se je začel dvigati iz Potočke vasi v velikanskih, temnorujavih plasteh neznan dim, in kmalu je zaplapolal nad njo v strašnem valovju daleč gori v ozračje žareči plamen. Zanetil se je namreč ogenj r neki hiSi sredi vasi in od tod razsiril z nepopisljivo hitroatjo na dvanajst drugih poslopij. Ko se je zapazil ogenj, jelo se je zvoniti pri vaeh bližnjih cerkvah, na kar so prihiteli v strahu in trepetu vaščani, ki so bili večinoma pri delu na polju, kakor tudi velika množica dobrih okoličanov, da bi rešili, kar bi se dalo rešiti. Na pomoč so prihitela tudi slav. prostovoljna gasilna društva iz Rečice in Mozirja. VelespoStovani gospod oskrbnik gornjegrajskih graščinskih poaestev pa in velecenjeni g. TurnSek sta preskrbela, da se je prislo na pomoč iz Nazarij z dvema zasebnima brizgalnicama. Ker so tudi Pobrežani pripeljali avojo brizgalnico, bilo je pet gasilnih strojev, in tako je bilo mogoče omejiti ognjeno silo, katera bi sicer vničila celo vas. A gorie sredi vasi še s tem ni ponehalo. Prasket ognia, pokanje tramovja, vdiranje stropov, rušenje zidovja ie provzročilo ubogim nesrečnikom v srcu neznosno tugo, katera se je pojavliala v premnogih obupnih vzdihih. Žalostno ihtenje otrok okrog plakajočih mater je moralo izvabiti vaakomur iz očij solzo sožalja, in bil si pripravljen prezveti del njihovega gorja. In kako tudi ne ? Saj ti je povsod donela na uho ista žalostna pesem, da jim je namreč nesreča opustoSila stanovanje, vničila obleko in hrano, skratka, pobrala jim vse, česar nimajo na sebi. — Umevno je torej, da je beda v Potočki vasi sedaj velika. Škode je blizu 20.000 K in sedemindvajset oseb je brez stanovanja in brez hrane. Bog daj mnogo usmiljenih src in dobrotljivih rok za uboge reve! Eoncem poročila v tej veliki nesreči se izreka na željo vseh Potočanov in na željo tukajSnega županstva vsem gasilcem najiakrenejša zahvala. Požarni brambi na Rečici in v Mozirju pa lahko stavimo v vzgled drugim požarnim brambam, zakaj delavnost, spretnost in čudovito drznost teh ognjegascev je bilo na dan nesreče zares občudovati. Bog jim plati preveliki njihov trud! Zitne cene. V Mariboru: 100 kg pSenice 14 K 80 v, rži 13 K 40 v, ječmena 12 K 90 v, ovsa 13 K 40 v, koruze 14 K 40 v, proso 14 K 80 t, ajda 14 K 40 v, fižola 20 K. — N a D u n a j u : 50 kg pSenice 7 K 34 v, rži 6 K 64 v, koruze 6 K, ovsa 6 K 22 v. <*"* Sadne cene v Mariboru. 1 kg jabolk 14 do 24 v, hruSek 14 do 28 v. J e s t v i n e: eno jajce 7 v, 1 kg sira 32 do 64 v, surovega masla 2 K do 2 K 80 v, 1 liter svežega mleka 18 do 20 v, posnetega mleka 10 do 12 v, sladke smetane 40 do 56 v, kisle smetane 56 do 64 v, 1 kg krompirja 5 do 6 v, čebula 16 do 20 v, česna 50 do 56 v, 100 glav zelja 3 K 60 v do 5 K. Cerkvene stvarl. Imenovanje. Č. o. Jan. M a c u r, apostoL misijonar in superior oo. lazaristov v Celju je imenovan knezoškofijskim duhovnim svetovalcem. Umrla sta. Dne 27. sept. je umrl v Mariboru 6. g. zlatomašnik Jur. Klančnik iz Braalovč, ki je prišel po dovrSenih duhovnih vajah na Slatini semkaj na obisk. Predpoldan istega dne je Sel v parno kopel, kjer je tako nesrečno padel, da si je pretresel možgane. — Dne 28. sept. je umrl pri Sv. Martinu pod Vurberkom 6. g. I. T r a m p u S, upokojeni župnik in zlatomašnik. Obema svetila večna luč! V mariborsko bogoslovnico so sprejeti naslednji gg. abiturienti: Julij Baršič in Franc Dolžan iz Predtrga na Kranjskem, Blaž D v o r š a k iz Sv. Antona v SIov. gor., Mihael Golob iz Št. Mihaela pri ŠoStanju, Leopold Kolenc iz Št. Eme, Franc Kovča iz Gomilskega, Ivan Lamut iz Zreč, Adolf Lenard iz Rajhenburga, Franc M o n e 11 i iz Marije Puščave, Josip O z im i 6 iz Sv. Venčesla, Anton P i n t a r iz Poljčan, Anton Pohleven iz Makol, Matjaž R o d 6 iz MengSa, Franc Š a n c iz Št. Ruperta pri Celju, Josip Š o r n iz Celja, Anton T k a v c iz Laporja, Josip Z i d a n S e k iz Špitaliča, Pavel 2 a g a r iz ŠL Petra v Sav. dolini. Društreua poročila. Mariborški dijaški knhinji so darovali sledeči p. n. dobrotniki: Berdnik, kapl., namesto venca na grob Mikličev 10 K; Jož. Zidanšek, ramatelj 20 K; Simonič, stolni vikar 10 K; ogrski Slovenec 10 K; Neimenovan 5 K; kan. Voh 10 K; Neimenovana za kruh sv. Antona 2 K; I. L. n. ž. 2 K; Neimenovan 10 K; stava «Lesar> 5 K; odvetnik dr. Lemež 10 K. Dijaški kuhinji v Ptoja je daroval 6. g. Anton Kolarič, kaplan pri st. Magdaleni v Mariboru 15 kron. — Priarčna hvala! Sv. Barbara pod Mariborom. Slav- nost sv. Cirila in Metoda, katero je priredila dne 21. sept. tukajšnja mladeniška zveza, se je obneala izvrstno. Na prostornem dvoriSču župnišča, kjer je stal oder, se je kar trlo ljudi. Domačini so bili častno zastopani in tudi gostje iz raznih bližnjih in daljnih kra- jev so nas počastili. Prišli so zastopniki dru- Stev od Sv. Urbana, Sv. Ruperta, Jarenin- čanje so se pripeljali na lepo okinčanem vozu, in tana sem od daljnega Št. Ilja so prisli mladeniči k nam. Benediktčani so prihiteli 8 slavnostnim govornikom, 6. g. MurSecem in lenarSki tamburaSi in pevci. Imeli smo goste iz Maribora, med njimi tudi zastopnika uredništva »Slov. Gospodarja« in »NaSega Doma«. Posebno so nas razveselili trije gostje iz bele Ljubljane, ki so prišli nalašč na našo veselico, č. g. L. Smolnikar, g. Rakovec in g. Kregar. Prvi govornik, čast. g. KoroSec nam je v poljudno-šaljivem govoru razjasneval pomen volitev. Vmes je povedal tudi kako Saljivo, da nam je tuintam kar po sili potegnilo ustnice na smeh. Drugi govornik, g. M u r š e c, je pa nam z vzgledi razložil čitanje slabih knjig in časopisov, tako, da ga je sleherni lahko razumel. Nato so nastopali mladeničigovorniki iz vseh krajev. C. g. L. Smolnikar iz Ljubljane se je zahvalil za vabilo na to slavnost in rekel, da je kar ginjen od današnje slavnosti, ko je videl, kako delajo naSi mladeniči. Lenarški tamburaSki in pevski zbor peval nam je prav lepo; domači pevski zbor je pa pesem »Slovenec sem« moral na občno željo še enkrat ponoviti. Taka je bila pri nas slavnost. Celo častitljiva hruška sredi dvorišča se lahko ponaSa, ker je razprostirala mogočno vejevje čez toliko množico navdušenega občinstva. Še celo nanjo je zlezel en radovednež, da je bolje videl. Ljudstvo se je razSJo prav zadovoljno in vsem, tudi na§im ljubim gostom kličemo z gesloin, ki ga imamo na naSem lepem zagrinjalu: Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos! Mladeniči! Dekleta! V nedeljo imajo jareninski mladeniči v »Gitalnici* po vefiernicah svoj podučni shod, na katerem bodeta tudi dva mladeniča govorila o shodu nepolitičnih društev v Ljubljani. Na tem shodu ima •naša mlada <Zveza» svoj prvi občni zbor. Na sporedu }e: Pozdrav, govori, pozdravi drugih mladeničev in deklet, volitev novega odbora, slučajnosti ter predlogi in nasveti. — Na veliko udeležbo vseh mladeničev in deklet od blizu in daleč najprijazneje vabita podpisana voditelja jar. mlad. «Zveze». — Alojzij Drozg, voditelj; France Sekolov, tajnik. Sv. Jurijj ob Ščavnici. Toliko Ijudij Sv. Jurij Se ni videl pri nobeni veselici, pri nobeni izvencerkveni slavnoati, kakor zadnjo nedeljo, dne 28. septembra, ko je naša mladeniška zveza priredila papeževo jubilejno slavnost. Samib vstopnic se je oddalo blizu 700. Da so bili Jurjevčani v ogromnem Stevilu zastopani, je umevno. A prišli so tudi gostje od blizu in daleč, poaebno mladeniči. Svoje zastopnike je poslal: Sv. Anton, Sv. Andraž, Sv. Peter pri Radgoni, Sv. Bollank, Sv. Lovrenc, Ljutomer. Prihiteli so vrli mladeniči od Sv. Križa, prišli so Nedeljčani, pozabili nas niso Kapelčani. Opazili smo goste iz Ptuja, iz Maribora ie med drugimi prihitel zastopnik uredništva *NaS. Doma» g. Iv. Vuk. Pripeljali so se trije mladeniči celo iz dalnjega Rogatca. Pismeno so nas navduženo pozdravili mladeniči od Sv. Barbare, iz Eozjega, domača mladeniča-vojaka iz Pulja in Beljaka. — Ker je bil slavnoatni govornik zadržan, je predsednik bralnega druStva g. KoSar v pozdravu razložil pomen alavnosti ier nazdravil slavno vladajočemu Leonu. Ko je pevski zbor odpel pozdravne peami, je prišla na vrsto »Lurška paatirica*. Igra že sama na sebi resno-mila, je naredila globok utis na občinstvo. Pa so tudi igrale naše igralke! M. Mundova je bila res prava Bernardika, ki je skušala docela prepričat Lojzo (M. Pučkovo) svojo mater o resničnosti svojih prikazni. Izvrstno je igrala slepa Tilka (Milka Vršie), katera je vse ganila do arčnega sočutja. Vredna je bila svoje nesreftne sestre Zofija (M. Bedekovie). Mina (Ivanka Košar) pa je bila istotako prava grajska governanta ali «godrnanta», kakor jo je imenovala zgovr rna Barba (M. Horvat), ki je že mojstersko svojim hčerkam razlagala časnikarsko poročilo o čudežu, ki ga je Bog storil nad Tilko. Jera (T. Kvasova) je pa z vso gotovoatjo prestrašeni Barbi naznanila prihod neverne grofinje (U Budja), ki je že res grofovsko nastopala proti vsem svojim podloznicam kot zapovedovalka. ln županja, (T. Nemčeva), ki je samozaveatno hotela vkazovati romarieam, je po čudežnem apreobrnjenju neverne grofinje sama bila do solz ginjena. — Posamezni prizori: kakor nastop angelov, Tilkina molitev, njeno petje sredi angelov, ki ga posnemajo, Marijina prikazen (M. Janžek) Bernardki, ki je bila jako krasno pogojena, procesija romaric in belih deklic z gorečimi svečami v rokah — ti prizori so bili do solz ginljivi. «Solze so nam »ilile v oči», si je zatrjevalo občinstro. Tako se je pri nas igraia »Lurška pastirica*. — Igra «Dr. VseznaU pa je bila polna smeha in srčne zabave, ki nas je povsem zadovolila. Posebno se je odlikoval črevljarski vajenec (Al. Kump), ki je imel tudi ulogo policaja in Napetnik (Domajko). Ko je nazadnje Štipko (R. Nemec) vse pometal po tleh, ni bilo smehu konca. Med pusameznimi odmori pa so udarjali domači tamburaši. Pri proati zabavi pa je bila taka stiska žn gnječa, da je moralo skoro polovica ljudi oditi. Petje, mladeniški govori so Se bolj poživljali in navduševali veaela srca. Ta veselica je dobro vplivala na ljudstvo, da so bili nekateri tako ginjeni ter rekli, sedaj pa le vidim, da je <štajerc> prava hudoba. Kdaj pa njegovi pristaši priredijo kaj tacega. Zapravil nisem skoraj nič. Če bi bil pa v kaki krčmi celih 5 do 6 ur, mi ne bi oatal krajcar v žepu. In zastopnik «Našega Doma» je nesel v Maribor seboj imena več naročnikov, med njimi tudi takih, ki so bili naročniki «Štajerca». Mi Jurjevčani pa Se kličemo našej mladini, ki se tako vstrajno ukvarja za pošteno zabavo nam atarim: Bog vas živi! 5e večkrat kaj tacega. — V nedeljo 5. oktobra pa se ponavlja «Lurika pastirica* ob ^/,4. ob lepem vremenu! Ciril-Metodova slavnost v Lehnu. 28. t. m. je po dolgem odmoru v gostilni g. Sevšeka zboro vala Lehenska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. Kljubu nepričakovano slabemu obisku je bil ta večer, večer prave domače zabave in veselja in ni menda zaostala kaka <narodna», da bi nje pri tej priliki ne bilo slišati. Došli gostje, cenjeni nam sosedi iz Št. Lovrenca in Ruš so nas s svojim petjem zabavali tako imenitno, da je čas ločitve le prehitro prišel. Ruški pevci, njim na čelu gosp. dr. Gorišek, so res pravi slavčki. Slava jim! Nezaslišana pa je zaspanost in narodna mršavost nekaterih domačih odličnih slovenakih rodbin, ki se dosledno odtegujejo slučajem, enakim včerajSnemu, kjer bi se mogli ojačiti za bodočnost. Lehen in Janževi Vrh, znano slovenski občini —, kje sta? In vi, ljubi ribniški sosedi, h katerim pri vsakej narodnej veselici prihaiamo tako obilno, ter se celo — domače polje narodnega dela opustivSi — z žrtvijo vsega prostega fiasa z vami pripravljamo in sodelujemo, kje ate bili ta dan, da niti jednega ni bilo videti? Ne noaimo narodnosti samo na jeziku in pod klobukom, kažimo v dejanju, da se vemo zjedinjevati, da poznamo moč zjedinjenja, katera sama imponira. Zato je podružnica včeraj sklenila, postaviti se trdneje na noge, držati se močneje lastnega domačega ognjišča. Negovali bodemo zopet petje in če mogoče zopet godbo, v koliki meri se nam bo pač za to nudilo močij. Iz zborovanja samega je poročati, da je po navdušenem pozdravu g. stud. phil. R. FiSinger-ja aledil govor podružničnega predsednika gosp. Ante Podlesnika, potem deklamacija gdčne Julike Urbančeve *NaS čolnič otmimo* in volitve. Novemu odboru g. Ante Podlesnik, predsednik — goapica Julika Urbanc, blagajnica — g. Fel. Maicen, tajnik vso srečo za bodoče delo, ki ga čakajo res v obilnem Stevilu. — Caai postajajo zmiraj resneji! Slovensko pevsko društvo v Ptuji imelo je v tekočem letu nastopne dohodke: društvenina iz Maribora 42 K, iz Celja 21 K, iz Krškega 8 K, iz Ptuja 46 K 87 v, vstopnina pri koncertu 437 K 80 v, skupaj 555 K 67 v. StroSki za letoSnji koncert pa so znašali 525 K 3 v; torej ima društvo prebitka 30 K 74 v, in ako se ta prebitek prišteje h glavnici 533 K 84 v, ki je že vložena v tukajšnji posojilnici, tedaj ima danes pevsko društvo v gotovini 574 K 48 v. Podporno društvo za slov. visokošolce v Pragi začenja prihodniim mesecem zopet svoje delovanje. Odbor se obrača k vsem prijateljem društva z nujno prošnjo, da se i to leto spomnijo slov. visokoSolcev v Pragi s poSiljatvijo in nabiranjem priapevkov, prirejanjem zabav ter se priglasijo za poverjenike društva. Društvo je izdalo tekom Sestih mesecev minulega leta 8 83 K; to je najlepSi dokaz, kako potrebno in kakega pomena da je društvo, ter bodi onim rojakom, ki do sedaj še niso pristopili druStvu, v vzpodbudo in nagib, da to stori čim preje! Oni visokoSolci, ki nameravajo priti na praško vseučiliSče ter računajo na podporo društva, pozivljejo se, da svoj prihod in svoje aspiracije takoj pismeno naznanijo. — Za odbor «Podpornega društva za slovenske visokoSolce vPragi>: Fr. TomSič, predsednik; Jos. Germ, tajnik. Št. Pavel pri Preboldn. Pretečeno nedeljo smo imeli tukaj zopet enkral pošteno veselico. Naše katol. društvo nam je priredilo igro «Novi zvonovi na Kotini*, katero so naSi fantje vrlo predatavljali. Nato je imel 6. g. Evald Vračko poučen govor o Skodljivem uplivu opojnih pijač, v katerem nam je živo opisoval, kakSna velika rana za slovensko Ijudstvo je pijančevanje. Nezmerno vživanje opojnih pijač nam škoduje v gmotnem oziru, v nravtsvenem, ker pijanec podivja, in pa v zdravatvenem, ker spodkapa pijancu zdravje. — Naj bi si to k srcu vzeli posebno mladi fantje in se varovali te pogubne strasti. Prav, ta strast je res železna srajca, ako se razvije — pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne. — Končno pa je bil srečolov, za katerega so ljudje prostovoljno darovali, nekateri v denarju, nekateri pa v dobitkih. Udeležba je bila nepričakovano velika, kar je veselo znamenje, da ima dobra stvar veliko prijateljev. Društvo lepo cvete, ker ima nekatere resnično vnete in požrtvovalne ude. Naj jih spremlja zaveat, da se trudijo za dobro in Bogu dopadljivo stvar. Težko pa se vdamo previdnosti božji, ki nam tedaj pa tedaj kakšnega vnetega in gorečega uda odpelja. Bralno društvo y Št. Jerneju priredilo je dne 8. m. m. ljudsko veselico, pri kateri je pokazal domači mešani pevski zbor sadove neutrujenega, vztrajnega urjenja v umetnih in nar. pesmih. Čestitati moramo Št. Jernejčanom, da imajo tako zavestne soobčane, ki so se pod vodstvom požrtvovalnega gospoda nadučitelja povspeli tako visoko! Slavnostni govor imel ie g. iur. Gosak, ki ie v poljudni besedi vspodbujal ljudstvo k aamozavesti in samoizobrazbi, poročal o slov. šolslvu itd. Žiski gledališčni ensemble igral je: «Dva goapoda pa jeden sluga», burka s petjem in burko «Kovač», kar je seveda vzbujalo med ljudstvom veliko neprisiljenega smeha. — Iskrena zahvala sosedom Zičanom za to požrtvovalnost in laskavo sodelovanje! Žiškemu bralnemu društvu darovali so v svrho prireditve liudske veselice v prid «Dii. domu» v Celju goapica Furman-ova 1 K; gospica Pirševa 1 K; gg.: Lednik, župnik v Ločah 5 K; Kumer, vikar v Konjicah 2 K; Zičkar, kapelan v Konjicah 2 K; Žuraj, gostilničar v Ločah 1 K; Janez SvetelSek 3 K; gospa M. Svetelšek 2 K; F. ZdolSek, pos. v Ločah 1 K; dr. Rudolf, odvetnik v Konjicah 2 K; J. GrobelSek, kapelan v Slov. Bistrici 10 K; F. Gosak, kapelan v Št. Janžu na Dravakem polju 6 K; Neimenovan 6 K. Bralno druStvo izreka tem potom vsem navedenim, pa tudi drugim rodoljubnim gospodom in gospam, ki so pripomogli druStvu do tako lepega uspeha, posebno gospici Rosinovi, prav iskreno zahvalo. Iz druglh krajev. Grosna nesreča ae je pripetila dne 9. t. m. na Hrušici na GoriSkem v predoru, kateri se dela tukaj za novo železnico. Za- žgali so mino, ki je dva delavca vrgla 15 metrov po rovu. Bila sta vsa razmesarjena in sta umrla takoj. Imela sta roke polomljene in sta tudi po životu bila vsa raztrgana. Eoliko se pridela kave na svetn. — V zadnjem letu pridelali so kave 15 in pol milijona vreč, katerih vsaka tehta 60 kg. Samo v Braziliji pridelali so 11 in pol milijona vreS, v Arabiji 225.000 vreč. Princ in kmet. Pod tem naslovom je objavila dunaiska »Reichspost« daljši popis dogodka na Gornjem Štajerskem, ki kaže, da pravica kmetova manj velja, nego krivica kakega princa. V tem slučaju se gre za princa Coburga, ki ima v planini Winkler kakih 700 oralov sveta v posesti, drug enak del pa pripada posameznim kmečkim posestnikom, med temi 350 oralov kmetu Schwabu. Povsodi je obilo divjačine. Lov v tem delu je imel dolgo vrsto let proti pogodbi in neznatnemu plačilu v najem imenovani princ. Sedaj je kmet pogodbo odpovedal in hotel sam streljati divjačino. Na mnogostranske pritožbe in pritiake mu je poljedelsko ministerstvo priznalo to pravico, a okrajni glavar v Grobmingu baron Esebeck mu jo je na prinčev ugovor zopet vzel in niti ni kaznoval princa, ki je pozneje iz Schwabovega posestva i divjo gonjo pregnal vso divjačino. Tožba in pritožeb proti tej krivici ne marajo sprejeti in kmet je sedaj vkljub vladnemu dovoljenjii in priznanju brez vseh pravic. Cnden slučaj. Dne 11. maja t. 1. je ljubljanski trgovec Avgust Tomažič na potu domov izgubil brilant vreden 500 K, ki se je izluščil iz prstana. Na njegov poziv v listih se ni nikdo oglasil. Prejšnji teden pa je Sel Tomažič k juvelirju Meisetzu, da bi si izbral drug kamen, ali pa kupil drug prstan. Juvelir mu je pokazal več prstanov z brilanti, katere da je pred tremi dnevi dobil z Dunaja. Ta si je izbral prstan z lepim kamenom, a je zaprosil juvelirja, naj mu dovoli, da nese karaen domov pokazat svoji ženi. Tu pa je slednjič pogodil, da ima v roki svoj izgubljeni brilant. Šel pa je vendar še k juvelirju K. Tamborninu vpraSat, če je brilant nov ali star. Ko mu je gospod Tombornino potrdil, da je brilant star, je šel g. Tomažič nazaj k Meisetzu in mu rekel, da kupi on prstan, samo da mu mora povedati, odkod da je dobil brilant. Gospod Meisetz mu je zatrjeval, da je prstan z brilantom dobil z Dunaja. Na to je g. Tomažič položil juvelirju Meisetzu 400 K na mizo in mu dejal, da je brilant, ki je vdelan v pratan, njegov brilant, katerega je spomladi izgubil in da hoče on aedaj prstan z brilantom seboj, da se izkaže, kdo ga je našel in prodal. Juvelir Meisetz je priznal, da je brilant kupi! v pondeljek ali torek minolega tedna od nekega Zagrebčana, katerega dobro pozna oče njegovega vajenca. Gospod Tomažič je naznanil vso stvar policiji, katera je v zadevi vršila poizvedbe in dognala, ds. je brilant prodal Meiseztu za 210 K bivSi občinski načelnik pri Sveti Nedelji pri Samoboru, potem piaar na finančnem uradu v Zagrebu in sedaj brezposelni poslovodja neke zagrebske vinarne, Ladislav pl. Hervoič. Le ta pravi, da je prstan naSel pred nekaj dnevi na cesti pri cirkusu. Ladislava pl. Hervoiča so aretirali in izročili deželnemu sodišču. Gospodarske drobtlnice. Gnoj in gnojenje. (Daije.) Pameten gospodar stavil bode torej vprašanje: Kako bi se izguba vsled razkrajanja gnoja po zmožnosti zmanjšala? Te izgube se lahko zmanjšajo, a nikakor popolnoma ne odpravijo. Da se redilne snovi iz gnoja zgubivajo, je pri nas največ deževnica kriva, ki izpira gnoj. Preobilo vode torej ne sme na gnojišče biti. Gnoj naj se zbira na taki podlagi, katere voda ne predere. če jo predere, tedaj se seveda voda zaeeja in ž njo pa tudi vse one snovi, katere je v gnoju razstopila. Ta izguba se da torej s primernim gnojiščem zabraniti. Pa to še ni vse. Trohnenje, razkrajanje gnoja povzroča izgubo organične snovi in pa tudi dušca. Razkrajanje pospešuje posebno zrak. Izgubo dušca zlasti provzročajo bakterije. Visoka toplota pospešuje razkrajanje. To vidimo pri vročem konjskem gnoju. Kjer presinja gnoj mnogo zraka, tam je pač njega toplota višja in torej se hitreje razkraja. Tak gnoj, ki ima manj vode, ki je bolj suh, zrak bolj prešine pa se tudi toliko hitreje razkraja. če leži gnoj v vodi, tedaj pride le malo zraka do njega. Pa v tem slučaju se ne more gnoj pravilno razkrajati, temveč le gnije. Z gnjilobo pa ne pride rastlinska hrana v obliko, ki je rastlinam primerna. Napačno je torej, če gnoj y gnojnici leži. Ravno to se tudi pri nas prevečkrat najde. Napačno je tudi, če se za kompost celo s eementom obzidane jame grade, v katerih kompost v vodi leži. Gnjiloba gnoja in gnojil ni nikakor rastlinam primerno razkrajanje. Ker bakterije povzročajo marsikatero izgubo, zlasti izgubo dušca, se naj te vničujejo ali vsaj ovirajo. Kdor te okoliščine vpošteva, ta bode že sam pravo pogodil. Skrbel bode za primeino, to je ne preveliko pa tudi ne premajhno vlago gnoja. Nastiljal bode ravno toliko, da stelja vso tekočino popije. Stlačen gnoj vlago bolje drži nego rahel. V stlačenem gnoju se vsled kapilaritete tekočina enako drzi kakor n. pr. olje v stenju svetilke. Umen gospodar bode torej gnoj tlačil. Hlapenje na vrhu bode zabranil z drobno plastjo zemlje ali slame. Stlačen gnoj tudi ovira drug škodljiv vpliv, namreč preobili vpliv zraka. Iz teh vzrokov je torej koristno, živino na gnojišče pognati, da ona gnoj dobro stlači. Od strani zabrani se pristop zraku z zidom, nasipom ali pa na ta način, da se za gnojnišče jama napravi. Kakor skušnja kaže, izgubi se iz gnoja, ki je stlačen, polovico manje vrednostnih snovi kakor iz rahlega, stlaeen gnoj bode torej polovico vee vreden. Škodljive bakterije pa ne prenašajo dobro tekoeine, ki so solnate ali kisle. Soli ali kisline, ki se topijo v vodi gnoja, ako jih na tega potrošamo, vničijo bakterije, ali jih vsaj zelo ovirajo. Za tako potrošanje so v rabi sledeče tvarine: Superfosfatgips, ki obstoji iz superfosfata, proste fosforove kisline in pa gipsa (mavca). Ker ima ta proste kisline, ovira ista bakterije in veže hlapni amonijak. Gnoj se vsled tega počasneje razkraja in izgubi manj snovi. Fosforova kislina superfosfatnega gipsa pa itak kot važna rastlinska redilna snov r gnoju ostane in tudi njega dobroto zboljšuje. Vs kg te tvarine zadostuje na dan za eno veliko živinče. Sup&rfosfat istotako vpliva, le ne tako močno, ker nima proste fosforove kisline. Treba ga je vec. Prej se je večinoma mavec ali gips za potrošenje gnoja rabil. Pa on ni približno tako dober. On pomnoži v gnoju le apno. Veže sicer amonijak, zadržuje tudi nekoliko razkrajanje, pa davno ne tako raočno kakor to stori superfosfatgips. Kajnit ima mnogo kuhinjske soli vv sebi ter vsled tega zadržuje razkrajanje. Šotna stelja, posebno taka, ki je okisana, zadržuje razkrajanje in veže araonijak, je torej tudi zato zelo priporočljiva. Tudi sama žveplena kislina, ki se vliva v gnojnico, se čestokrat vspešno rabi. Zemlja veže amonijak in tudi druge mineraliene redilne snovi gnoja. Zemlja je torej dobra podlaga za gnoj, dobro je pa tudi pokrivati ž njo istega. Ta načela naj bi si pač kmetovalci posebno dobro zapomnili. Saj od njih je odvisen gmoten vspeh njih delovanja. Saj polju brez gnoja kmet le tlako dela, gnojeno in sicer dobro gnojeno polje ga pa četudi manj dela, dobro plačuje. (Dalje sledi.)