ŠteV. 19.	Na Dunaju, 15. octobra 1898.	Letnik XI.
Delo sedanje večine.
Nastopila je bila uže pred 3 leti doba, ko se je bilo treba pripravljati na obnovljenje pogodbe z Oger-sko. Tedaj je vrelo med nemškimi krščanskimi socija-listi, in slovanski narodi so z največim zanimanjem in simpatijami opazovali gibanje in pozdravljali napredek te stranke. Misleči slovanski politiki so se celo nadejali, da se okrepljena kršč. socijalna stranka združi s strankami, če ne vseh, pa vsaj tlačenih slovanskih narodov. Madjarsko-židovska premoč in oholost je bila in mora biti vsem, najbolj pa pritiskanim narodom zoperna. Mislili bi bili, da skupni nasprotnik v ogerski polovini in zajedno židovski tostranski vpliv zjedini slovanske stranke z nemškimi narodnimi in krščansko socijalnimi strankami. Nadejali so se slovanski narodi, da združene te stranke uženejo-silo madjarsko-židov-sko. in da se v ta namen poprek sporazumejo kakor si bodi.
Slovani so poznali ustavno zgodovino in s poukom te bi bili mogli pričeti primerno skupno akcijo tudi v nacijonalnem pogledu Slovanom je namreč uže davno znano, da avstrijske vlade se začenjajo pogajati ž njimi le tedaj, kedar jih potrebujejo. Obnovljenje pogodba z Ogersko spravlja tostranske vlade ob vsakem desetletju v velike stiske, in bližanje potrebe sedanjega obnovljenja je vzbujalo nadeje vsem tostranskim narodom, da prisilijo Madjare na pravičniše razdeljenje skupnih bremen, z druge strani pa, da Slovani dosežejo rešitev vsaj svojih nacijonalnih prav. Napočila je bila doba za veliko skupno delo, in od nemških kršč socijalistov smo bili dolžni pričakovati, da sporazumno s Slovani stopijo pred vlado, da se zadovolje s svojimi svojstvenimi težnjami tukaj, da bodo toliko silnejše pritiskali na Madjare.
Doba je bila sposobna, ugoditi nemški katoliški stranski, nemškim kršč. socijalistom in slovanskim narodno in gmotno zanemarjenim narodom.
Nastopil je v isti dobi gr. Badeni, otvoril se je drž. zbor, in večina tostranskega naseljenja je pričakovala velike akcije in rešitve v gmoLnem in na.rodnem pogledu. A bodisi kakor koli, nesrečna roka je bila vmes, da je takoj ob začetku porušila nadeje in uničila vse načrte in cilje. Nesrečna in pogubna je bila tista misel, ki je vodila Mladočehe, da so na svojo roko začeli barantati z Badenijem. Nesrečen je bil
tisti moment, ko so Mladočehi pa nemški kršč. soci-jalisti začeli žaliti drug druga v državnem zboru.
S tem je šla tista nadeja po vodi, vsled katere bi se bila vstvarila ne sicer homogenna, ali vendar taka večina, ki bi bila sposobna, prisiliti tostransko vlado do rešenja narodne jednakopravnosti, zato pa jej dala tako moralno moč, da bi bila mogla postaviti madjarski vladi uslovja za pogodbo, kakoršna bi odgovarjala današnjim razmeram obeh poloviu cesarstva.
Prišlo je drugače, na slovanski strani so ostali od Nemcev pogojno jedino katoliki, ki so bili doslej pod načelstvom Dipaulijevim. Vse druge nemške stranke so se odcepile ii vedno bolj oddaljevale od Slovanov. Naposled so kršč. socijalci združili se z vsemi drugimi nemškimi strankami, celó z Wolfom, Schonererjem, dasi se ne vjemajo s poslednjimi cilji teh severnih irredentašev.
Sestavila se je druga večina, katera je po svojih strankarskih elementih bila in ostane nesposobna za vsako veliko delo, naj nesposobniša pa za rešitev narodnostnega vprašanja.
Nemški katoliki so stopili v to večino, da bi, kakor se je izrazil sam Dipauli, stražili, da se ne zgodi Nemcem nič krivičnega in hudega. V isti večini je tudi poljsko plemstvo, ki je duvalizmu kot takemu a priori prijazno in celó prijateljsko. Mladočehi so se pridružili tej večini in postopajo ž njo bolj radi taktike nego iz preverjenja. Hrvati in Slovenci so pustili Srbe na cedilu, ali pa ti nje, ker so videli, da v taki večini se ne morejo nadejati ničesar. Malorusi so se pridružili Slovencem in Hrvatom, toda le taki, ki so pristaši bolj poljske, nego stare maloruske politike. Saj pravi Malorus ne more dosezati svojih nacijonalno politiških ciljev v kolu poljskega plemstva, in če je sedanja večina v družbi s poljskimi plemiči razglasila program, v katerem je tudi točka narodne jednakopravnosti, je to prava ironija k programu nacijonalne avtonomije, za katero teži in gori malorusko naseljenje z nepokvarjenimi voditelji vred.
I kakó je moralno združena ta večina? Toseje kazalo poprej in se kaže še posebno sedaj. Mladočehi so vstrajali v švojem delovanju na svojo roko; napake so delali sami in so jih — vsaj dosledno je to — skušali tudi sami popravljati. Vlada jim je prvotno napako — jezikovne naredbe — še poslabšala. Poljaki, kakor smo uže večkrat povdarjali, puščajo Nemce in
Čehe, naj se bore sami med seboj, ker tvrdijo, da češko in nemško vprašanje se ne dostaje poljskih interesov. Tak princip razdeva, ne pa druži; moralno mora vsako solidarnost rušiti in uničiti. Če se moram vojskovati sam tam, kjer potrebujem najbolj zaveznikov, kaj mi pomaga tako prijateljstvo in zavezanje?
Slovencem in Hrvatom, zlasti istrskim, seje poslednjih par let itak hudo in neznosno položenje še poslabšalo, in sedanja večina je to mirno gledala. Seveda; ako Poljaka ne briga češko vprašanje, teži ga toliko mani jugoslovanski črevelj.
Ko bi sedanja večina ne bila žalostna sama po sebi, služiti bi mogla v največi posmeh, in kranjski katoliki so poslednje tedne ovadili značaj te večine na posebno smešen, v jedru pa tužen način. Ta frakcija kranjskih Slovencev se je začela še le sedaj pritoževati, da se vlade bavijo najbolj s Čehi in Poljaki, z Jugoslovani pa nič! Ista frakcija se je ob sestavi sedanje večine ponašala, da je ta krepka in da s svojim programom doseže slovanskim narodom celo nacijonalno avtonomijo! Sedaj pa tuguje, da Poljaki in Čehi hodijo svoja pota, in začela se je kujati prav po otroško tudi nasproti večini in ne le vladi.
Vladi kažejo sedaj Mladočehi na potrebe svojega naroda, in Slovenci, Hrvati, pa frakcija par maloruskih oportunistov groze celo, da zapuste večino in vlado, ako jim ne ustreže v tem momentu, ko teče zadnja ura za pogodbo normalnim potom!
Torej taka je notranja vez, taka je moralnost in vzaj-mnost sedanje večine, da se poruši vsak trenutek, če ne izpolni volje raznih strank in frakcij, ki se oglašajo v najneprimernišem času!
Menil bi človek, da večina, ki se je dve leti ba-hala s svojo krepostjo, je uže vse dognala med seboj, da ima določene programatične načrte in taktiko, da je zares tvrdna in so.idarna; sedaj pa sama razkriva, da je prazna, bez vsakega obveznega principa, bez medsebojne zanesljivosti. Tako daleč so jo slovanske stranke privedle s svojo psevdosolidarnostjo ! Na tako soporoštvo je primerna le kaka Byronova satira, ne pa zaresen obraz treznih dejatsljev. laka večina je v posmeh nasprotnikom, ki se norčujejo s Slovani in prav farizejski sleparijo na zunaj, kakor da bi zares imeli skupnega slovanskega sovražnika pred seboj.
Čudo bi pač ne bilo, ko bi nemška obstrukcija z južno irredento vred dosegla vse, kar hoče, in ko bi naposled zmagala ona. Sram, prav sram mora biti slovanskih treznejših dejateljev, da postopajo stranke in frakcije sedanje večine prav po donquixotski!
Kje je možno nadejati se, da doseže taka večina kaj izdatnega, skupnega, kar bi postavilo narode na tvrdna tla? Ali more taka večina sanjati, da pribori zares razna državna prava? Ali moremo pričakovati od nje, da bi zares pripomogla do pravilnega rešenja narodne jednakopravnosti?
Nemški farizejci raznih strank so se delali, kakor da bi se bali sedanje večine, in zbali bi se je bili mogli, ko bi bila solidniša in solidarniša; v resnici so jo ugnali z obstrukcijo, in načrti, ki so jih imeli Mladočehi, so se uže kedaj potopili; potopile so jih jezikovne na-redbe. Nemška obstrukcija je pregnala nadejo, da bi se kmalu izvršilo češko drž pravo, in ista obstrukcija je stvari zamešala tako, da vlade odstopajo celo od
rešitve jezikovnega vprašanja, kaj-li še od naeijonal-nega v smislu samodoločevanja narodov v svojih na-roduih stvareh.
Take večine, ki razkriva take slabosti in notranje rane, ne boji se nobena nasprotna stranka, najmanje pa skupnost nemških hegemonističnih strank.
Slovanska večina je zapravila s svojim nesložnim, na znotraj in moralno votlim postopanjem zopet jedno desetletje slovanskim šibkim nar idom, in to bodo občutili najbolj Malorusi, Jugoslovani in tudi sileški, oziroma tudi moravski Čehi.
Večina se je ponižala zopet do stopinje oportunisti-ških drobtiničarjev, in vse njeno delovanje pa stremljenje meri nato, da bi nabrala kar možno mnogo drobtinic; za velike potrebe nima več moči v sebi, in še ugodno bode, ako jej ne odnesejo tudi drobtinic nasprotniki. Sedaj še le prav barantajo z vlado in se smešijo z okorno postavljenimi postulati. Nemški nasprotniki se smejejo v pest, ko očitajo Čehom, Slovencem, Hrvatom vse, kar ti sami naštevajo v svojih postulatih.
Večina je pokazala po svoji sestavi, da ni sposobna za velike zadače, kakoršne jej je ponujal čas obnovljenja pogodbe z Og3rsko; ona je spodobna po največ za drobtinice, in vsaj teh jej moramo privoščiti v obili meri. Saj jih bodo dosti drago plačevali vsi narodi, naj si bado zastopani v večini ali ne.
Da bi se slovanski narodi in njih dejatelji vsaj za bodočnost naučili kaj boljšega iz neugodnega sedanjega položenja I
•—-i--*----
Nemci na Balkanu.
Kaže se, kakor da bi Rusija, in kako." da bi Slovani v obče osvobajali svoje naseljenje izpod turškega jarma samo zato, da bi jih v drugi obliki spravil v svojo oblast zapadni kulturni svet, in kakor da bi imele osvobojene pokrajine s slovanskim naseljenjem, pripasti specijalno pod nemški vpliv, naposled v nemško politiško zavisnost. Sedaj se uže vidi, da Angija nima več na Balkanu tistega gospodarskega in finan-cijalnega vpliva, ki ga je imela še pred rusko-turško vojno, in s katerim je zaprečevala osvobojenje krščanskega naseljenja, podanega pol tisočletja turški oblasti. Na mesto Anglije nastopa nemški trgovinski in sedaj uže tudi kulturni, najbolj pa politiški vpliv.
Duvalistiška politika Avstro-Ogerske je uničevala vpliv Busije na Balkanu; ni pa zabranila vpliva nemškega. Madjarska diplomatiška in politiška preteža je sicer skušala pridobiti Bolgarsko in Srbijo za svoje židovske trge; a postopanje Madjarov je bilo prekratko-vidno, in vsled tega se je nemška trgovina razprostranila ter utvrdila v Romuniji, na Bolgarskem in čim dalje bolj napreduje tudi v Srbiji, da ne govorimo o sami Turčiji, kjer se veča vpliv velikonemške politike, in kjer se, zlasti v Mali Aziji, nasajajo naselbina za naselbina naseljenja iz Velikonemčije. Avstro-Ogerska politika sama pospešuje na Balkanu nemško trgovino in razprostranjenje. Politika, ki se sistematiški uganja v Bosni in Hercegovini, je privabila v ti dve deželi takoj ob začetku okupacije In pozneje naselbine iz nemškega cesarstva. Ista politika je dopustila, da se
je Zidovstvo ugnezdilo tudi v ti dve deželi, kjer pustoši gozdove in fruktifikuje prirodne zaklade teh starih slovanskih pokrajin. Na Dunajski jubilejni razstavi mogel si v Kallayevih paviljonih za Bosno in Hercegovino ogledati si tudi knjižice učencev in učenk; povsod zaslediš vaje nemške in moreš izvesti, da se obrt in trgovina, kolikor se poučuje, širi z nemškimi termini ali izrazi. Avstro-ogerska politika si ostaje dosledna tudi v Bosni in Hercegovini v tem, da dela propagando za nemški element in za utvrjenje nemške kulture z nemškim naseljenjem.
Kar dela Avstro-Ogerska v Bosni in Hercegovini, to opravlja in zna izvrševati Nemčija sama na Balkanu in drugod. Nemški sistem je pravi sistem; povsod pro-paguje svoj vpliv in širi svoje naseljenje na jeden in isti način, ki je podoben do cela angleškemu. Če ni prilike za snovanje vasi z nemškimi prebivalci, gnezdi se pa kupčija. Trgovci se naseljajo po raznih mestih; to je seme; k temu semenu prihaja še drugo seme, ker bogačenje jednih kupcev vabi samo od sebe še druge kupce. Kupci imajo potrebno vzgoje svojiho trok; tako dojdejo še nemške učitelje in učiteljice. Zraven se pridruži še kak obrtnik, in naselbina je v istem mestu kmalu dovolj velika, da si sezida svojo kat. ali še rajši protestantsko cerkev. S to je združeno zasno-vanje nemške šole, in naselbina je utvrjena s cerkveno avtonomijo. Bogastvo podeli vpliv tudi v javnem življenju; Nemec postane občinski mož, ali pa celo župan, in tako se vkorenini tudi politiški vpliv. Taka naselbina pa je potem uže močna dovolj, da postaje nedotakljiva, in ko bi se kakemu členu te naselbine pripetilo kaj neprijetnega od strani prvotnega, avtohtonnega prebivalstva, je uže nemški konzul pri vratih in, če treba, tudi nemška diplomacija. Nemški pijonirji v pu-blicistiški podobi pa po svoje delujejo, da se nobenemu Nemcu ne izkrivi las.
To vse je podobno naseljevanju in kramarstvu angleškemu; samo da Nemec dan danes vsiljuje tudi svojo kulturo, bodisi ta narodom ljuba ali ne. Da bi šlo delo bolj od rok, začela je Nemčija tudi sama podpirati svoje trgovce in podjetnike. Vrhu tega je začela iazpošiljati svoje podjetnike in nemško trgovino s tem, da skuša tudi na Balkanu z nemškim kapitalom zidati nove železnice ali pa jih spravljati v svojo zavisnost.
Te dni so prišl, nemški kapitalisti, trgovci, vele-obrtniki, inženirji in učeni ljudje neposredno iz Bero-lina v Srbijo. Došli so pod pretvezo, da hočejo pro-učavati svojstva dežele in naroda; a ovadili so se uže s tem. da žele prevzeti zidanje kake srbske železnice in druge vzeti v najem. To se zdi Srbom ugodno, in ne vedč. da se jim ponuja Danajski dar. Nemčija hoče s železnicami pospeševati svojo trgovinsko in gospodarsko politiko tudi na Balkanu, in kakor je lzpod-maknula s samo trgovino izvoz avstro-ogerski v Romuniji in Bolgariji, ravno tako hoče prehiteti našo monarhijo s prisvajanjem železnic.
Ako se uda Srbija ali kaka druga sosedka balkanska za komunikacije, katere bi vstvarila nemška politika s pomočjo svojih nemških bank. potem ni dvombe, da zaveda nemški politiški in diplomatiški vpliv po vsem Balkanu. Nemčija je začela delovati na Zapadu in Vstoku, in kar se dostaje Turčije, deluje Nemčija neposredno v Garjigradu in Mali Aziji v isti meri in z isto brzostjo, kakor na Srbskem, Bolgarskem
in Romunskem. Iz tega je razvidno in očitno, da Nemčija hoče dobiti politiško premoč ob spodnji Donavi in po vsem Balkanu, torej v osvobojenih državicah in v Turčiji. Rapidno napreduje, in to daje Nemčiji in njenim podjetnikom [velik pogum, da prodirajo dalje in dalje.
Avstro-Ogerska je s svojim duvalizmom in svojo protislovansko politiko dosegla le to, da se raauje Velikonemčija. Rusija, ki je s krvjo svojih sinov in s svojimi žrtvami osvobodila balkanske narode, pa je preveč zapletena na azijatskem Vstoku; mora gledati, da žanje Nemčija, kar jejzasejala njena moč, hrabrost njenih in balkanskih Slovanov.
Nemčija seza in prodira danes tudi v Afriko in vstočno Azijo ; a ona ne zanemarja zadač, ki si jih hoče izvršiti še v Evropi. Nemški ekonomisti, politiki in v obče premišljujoči dejatelji pa učenjaki dokazujejo, da Nemčija mora v Evropi zasesti še prostrano ozemlje, zlasti med Slovani. Iztrebljenje ali ponem-čenje Čehov in Slovencev je le jedna zadača, katero prepuščajo avstrijski politiki in avstrijskim Nemcem, tem dajajo le moralno in glede na publicistiko in kulturne ustanove tudi gmotne podpove. V ostalem pa spodbujajo Velikonemci svojo diplomacijo, da spravi pod svoj vpliv tudi ves jugovstočni del Evrope, na katerem je večina naseljenja slovanska.
Vsa nemška politika se v Evropi vrši s stališča stremljenja k povečanju svojega dosedanjega ozemlja s slovanskimi deželami, od avstrijskih dežel najprej proti vstoku in na jugovstoku. Vsak korak, ki se stvori od nemške strani, služi le v sredstvo k temu občemu cilju, in tako so Slovani dolžni popraševati se ob vsakem nastopu in postopanju bodisi Nemčije, bodisi avstrijskih nemških strank: „Cui prodest ?" Zakaj ukrepajo in postopajo tak6?
V Srbiji in Bolgariji so še prenajivni; ondi ne vedo, kaj se skriva za ponudbami nemškega kapitala, ki se jim vseljuje za razna gospodarska potrebna podjetja. Saj še avstrijski Slovani, ki imajo stoletja opraviti z Nemci, se rajši med seboj prepirajo o premoči te ali one stranke, tega ali onega naroda, nego pa da bi po-števali, kdo preži proti vsem slovanskim narodom, dosledno tudi proti vsem narodnim slovanskim strankam,
Duobus litigantibus tertius gaudet; v tem ko se srpo gadata Srb pa Bolgar, Hrvat pa Srb, smeje se jima tretji, in ta je v prvi vrsti Nemec, in če je na pozorišču tudi Italijan ali pa Madjar, delujeta ta dva in ne hote za povečanje Germanije. Od vseh sporov strank na jugu in jugovstoku se kaže prej ali poslej le Nemcu dobiček, in to pa velikonemški načrti bi morali spametiti vsaj Slovane same, da bi uredili svojo med sebojno politiko drugače, nego so jo izvrševali doslej.
Ako nočejo krenuti avstro-oger. državniki na druge poti, dolžniso SI ovani naši pridobiti si zavest o velikih ciljih Pangermanije in se potem primerno braniti. V svojem interesu imajo pa tudi balkanski Slovani poslušati glas tistih svojih bratov, ki imajo z Nemci večih skušenj, nego oni sami. Avstro-ogerski Slovani ne morejo biti indiferentni nasproti vedenju balkanskih Slovanov; ako gazijo oni v opasnot. treba jih je svariti, ker r&di zmot jeduih Slovanov ne bodo trpeli le oni, temveč bolj ali manj in prej ali poslej tudi vsi drugi Slovani.
Velikonemška politika je postavila v svoj okvir del jugovstočne Evrope poleg tega, da v Avstro-Oger
ski hoče, da se potujčijo najprej Čehi in Slovenci, da jej napravijo pot do Adrije. S staišča tega okvira so Slovani navezani na moralno medsebojno pomoč. Okvira agresivnosti mora odgovarjati okvir defenzive. Drugače ni spasenja, in poštevanje delovanja nemšKe politike spada eminentno tudi v ta okvir primernega odpora. Srbom in Bolgarom pa kličemo: Bodite i vi na straži!
•—-§- ž - ■ Iz državnega zbora.
Drž. zboru so bili med drugimi vročeni tudi ti nujni predlogi: Daszynski: odprava izjemnega stanja v Galiciji; dr. Sylvester: odprava § 14.; dr. Funke: takošuji preklic jezikovnih naredeb ; Bobič : o revščini na spodnjem Štajerskem; Bianchini: revizija zakona o podpori trgovske mornarice; dr. Bareuther: preklic jezikovnih naredeb.
Načelniki obstrukcijskih klubov so sklenuli. naj nemška opozicija ustavi obstrukcijo pri prvem čitanju nagodbe ter jo eventuvalno nadaljuje pri drugem čitanju. Nemški nacijonalci pa se nočejo udati.
Slovanska kršč. narodna zveza je sprejela predlog, s katerim je izrazila skrajno nezadovoljnost gledg stanja Slovencev, Hrvatov in Malorusov in glede postopanja vladnih organov proti istim. Zveza ostane v večini, dokler bode ista zvesta načelom, izraženim v adres-nem načrtu. Vlado pa bo sodila po dejanjih.
30. sept. Schönerer stavi nujni predlog: Jezikovne naredbe naj se takoj prekličejo, nemščina kot državni jezik proglasi, in jezikovno vprašanje reši potom zakona, ki pa se sme le ob prisotnosti 3/4 poslancev z večino sklenuti pravomočno. — Stojalowski urguje radi izjemnega stanja v Galiciji.
Min. preds. grof Thun govori o potrebi in važnosti nagodbe. Drž. zborska večina je za uspešno delo, v manjšini so razna stremljenja, jeden del hoče obravnavo o nagodbi, drugi noče opustiti opozicije. Vlada : e povsem jedina z večino.
Schwegel želi besede za utemeljenje svojega nujnega predloga. Preds. mu to dovoli z uvetom, da iz tega ne nastane noben prejudicij. Schwegel povdarja, da njegova stranka želi nagodbo parlamentarnim potom, ker je to jedino ustavno. Zlasti važno je vprašanje, za koliko časa naj se sklene. Zagotavlja se, da do 1903. To leto pa je najneugodnejše. Tedaj potečejo vse pogodbe, na katerih temelji naš trgovmsko-polit. sistem. Tedaj pojde za najvažnejše odločitve v srednji Evropi, ali je ob taki priliki primeren čas za pogajanja z Oger-sko? Parlament tudi ne more sedaj teh važnih stvarij rešiti v tako kratko omejenem času. Min. predsed. je zbornico opominjal na njeno dolžnost. Zaveda naj se tudi on svoje. To pa je, da odstrani iste zadržke, ki onemogočujejo delovanje zbornice. Mi smo odstranili največo zapreko (obstrukcijo), odstranite vi drugo. — Sedaj gre zato, ali se nagodba reši ustavnim potom, ali na temelju parlamentarnih pogajanj ali § 14.? — § 14. je smrt nagodbi in smrt ustavi.
Min. preds. Thun: Lanski provizorij na podstavi § 14. je bil neizogiben. — Dogovori z Ogersko namer-jajo pred vsem nagodbo parlam. potom. Pri teh obravnavah pa bo vlada podpirala zbornico, Vprašanju, kaj se je določilo za slučaj, da se ne doseže to, ne more odgovoriti.
Prade je proti preds. izjavi, daje drugi del Schweg-lovega predloga identiški z vladnimi predlogami. Za glasovanje nasovetuje ločitev obeh delov. — Tajni dogovor z Ogersko je prekršenje ustave. Min. preds. je priznal, da so taki dogovori. Potem pa je zadača parlamenta, da skrbi za to, da pade ta vlada. Kdo bolj izpodkopuje parlamentna pravna tla, nego avstr. vlada, preje z jezik, naredbami, sedaj s tajno nagodbo? Sedanja užitnina se je premenila Ogerski na korist; zato naj bi Ogerska privolila v povišanje kvote. Ali pa vam je to dovolila? Tajna pogodba pravi, da naj cesar za 1899 določi isto kvoto, ki je bila doslej. Torej isto pravo korone se zlorablja. Taka vlada mora na zatožno klop, pred vsem pa iz zbornice. — Daszynski pravi, da se hoče opozicija dražiti toliko časa, da jo mine potrpežljivost. Gr. Thun se je v „Dunajskih Benetkah" razveseljeval, ko je imel skrbeti za najvažnejše drž interese. Današnji govor je bil provokacija. S parlamentom uganja komedijo. Zato je sklical drž. zbor. A bil je toli neroden, da je zajedno razglasil, da je pripravljen za vsak slučaj. To znači § 14. in absolutizem. Samo jedna stranka je, ki hoče samomor zbornice, in na to zida svojo bodočnost, to so Mladočehi; le oni so za Thunom. On, ki jih je svoj čas kaznoval s škorpijoni, je orodje mladočeške politike. Kljubu provokacijam sedaj ne bo obstrukcije. Z Banffyjem ste sklenuli zaroto proti lastnemu ljudstvu, in sedaj se drznete stopiti pred nas s takim govorom! — Dr. Gross zaznamuje Thunov govor kot provokacijo. Mari misli, da je parlament le zato, d<* mu luži v zabavo, kedar so zatvorjena druga zabavišča? Nagodba naj se na Oger-skem in pri nas reši s silo. Na Ogerskem imajo dober povod, saj napravijo sijajno kupčijo; pri nas pa je to nerazumno. Umorili ste avstrijsko drž. zavest; samo dinastično mišljenje nas še združuje. Ako bodete hodili po tej poti, postanejo centrifugalni elementi močneji; ta pot. vodi k pokopu ustave, duvalizma, grobu Avstrije. Mi vas hočemo po možnosti odvračati od tega pota. — Dr. Lueger izjavlja, da bodo vsi jedini v tem, da vržejo ministerstvo frivolnosti. Min. predsed. ni hotel odgovoriti, ker tudi Banffy ni stvoril tega. Bavnokar pa čitam v večernem listu, da je odgovoril na vprašanje Appony-jevo, da se o kvoti ni določilo nič, ako avstr. vlada govori o nje povišanju, je to le individu-valna želja ali zahteva, 0 tem naj min. preds. odgovori.' Mi hočemo zvedeti polno istino, in gotovo ga privedemo do tega, da nam odgovori. Iz komedije s parlamentom naj postane tragedija za Thuna. — 0 obeh delih Schweglovega predloga se glasuje ločeno, in sicer po nasovetu Hochenburgerja imenoma. Za prvi del je 172, proti 162 glasov. Ker je za nujnost treba 2/3, je odklonjena. Za drugi del so malone vsi glasovi. — Levica je dobila vsaj formalno 10 glasov večine; zakrivili so to sosebno mnogi češki poslanci radi neprisotnosti (Pogrešali so jih 17 ali 18). Levica je radi tega toržestvovala, češ, da gr. Thun nima več večine. No, nasledkov ni vsled tega; češki listi pa po pravici grajejo nemarnost nekaterih svojih zastopnikov Taki gospodje zaslužijo, da ostanejo doma in se ne vsiljujejo za poslance!
Seja 3. okt. Pravosodni min. predloži več zakonskih načrtov, med temi za zboljšanje plač drž. slugam. Predsed. javi, da so bili v kvotno deputacijo voljeni: bar. Dipauh", vit. Javorski Povše, bar. Sclrsvegel, dr. Steinwender, dr. Fort, Janda, dr. Menger, grof Zeatwitz,
Dav. vit Abrahamowicz. — Dr. Verzegnassi interpeluje zaradi „grozovitostij", učinjenih na Goriškem proti Italijanom, Sokol za brambo čeških manjšin v severo-čeških mestih. — Türk očita veleposestnikom izdajstvo nad nem. narodom. Njemu bi bila nagodba po § 14. ljubša; kajti, ako naj se stvori parlamentarnim potom, mora ministerstvo dobiti v to s koncesijami pritvrdil raznih klubov, kar se zgodi le na škodo nemškemu narodu. Nato polemizuje proti Luegerju, kateremu očita vetrnjaštvo. Da se prične prvo čitanje nagodb. predloge, se je sklenulo z 202 proti 32 glasom. — Dr. Verkauf polemizuje proti Tiirku, ki je rekel, da ima največe nezaupanje do desnice in levice. Nem. nacijonalci nočejo razprave o nagodbi, ker se boje, da se ta morda vendar odkloni, kar bi bilo neprijetno za njih mandate. Soc. demokratje so za skupno carino, ker so nasprotniki draginje živil, in bi nove carinske meje ne značile leoplenjenja ogerskega proletarstva, temveč tudi avstrijskega od strani agrarcev. A Ogri sedaj še ne morejo osnovati lastnih carinskih granic, pač pa 1903, ako se min. posreči njegov načrt. Nagodba je pred vsem pospeševala militarizem. Troški za vojno so narastli od 108'/2 milj. (od leta 1868) na 165'/2 milj. Dočim je 42°/0 vojakov Ogrov, plačuje Ogerska le 30% za vojsko. Carina je od 1868 narastla od 17V2 milj. na 56 milj.; užitnina od 40 milj. na 128 milj. Vlada hoče užitnino povišati/ za 50 milj. Čemu? Saj imamo prebitek, a ta je le za nove topove in nove puške. Na korist pose-dujočim naj se podražijo najpotrebnejša življenska uslovja revežem. S tem pa se pospešuje tudi prostitucija.
Fin. min. KaizI: Vedno se je povdarjalo, da je vladi zelo neprijetno, da se nagodba razpravlja parlamentarno, ker jo je namerjala vtihotapiti po § 14. Ako je vlada za slučaj, da ne pride do parlam. rešitve ¡ega vprašanja, skrbela za provizorne določbe, je s tem stvorila le svojo dolžnost. Očitanje frivolnosti je torej neopravičeno. Baron Schwegel je rekel, da se je na Ogerskem obrtnija zelo pospeševala, pri nas pa zatirala. To se je res dogajalo. A lehko je, podpirati obrtnijo, kjer še ni konkurenčnih ustanov. Tudi v Avstriji sta Karol VI. in Marija Terezija razvijala mogočno i rgovsko politiko. A baš sedaj je pričela vlada podpirati zadružna podjetja. Ako se stvori kaj pravičnega za delavce, se to ne objavlja, temveč zamolčuje. Pozneje pa se napada na nejasen in neopredeljen način. Najvažnejše koncesije Ogrom so se stvorile v nagodbi 1877/8, in tedaj se niti govorilo ni o povišanju kvote. Nagodba 1887 se je sprejela gladko in harmonično. Misli se, da pri veči energiji bi takoj odnehali Ogri, in pozablja se, da je Ogerska samostojna država. Poleg države, ki se je oproščena od centralističnega jarma, razvila politično in gospodarsko nepričakovano, stojimo kot starša in gospodarsko utvrjena država. Kakor se moramo mi ozirati na svoje kmetijstvo, mora se Ogerska na svojo mlado industrijo. (Klici: Tako govori ogerski minister.) Ne, tako govori oni, ki se zamisli v dušo istega, s komur hoče sklepati pogodbe. — Ogri se ozirajo na nas, kakor se mi na nje. Povdarjati ne smemo samo koncesij od naše, temveč tudi one od ogerske strani. (Klici: Bolje bi niti Banffy ne mogel govoriti za Ogersko.) Z dispozicijami, na katerih se dobč še ostanki domišljane centralistiške vsemogočnosti, je težko sklepati nagodbo z Ogersko. — Ako bi morali osnovati samostojno banko, žrtvovati
bi morali jednoto denarja, prometnega ozemlja in trgovske politike. Naša domača industrija pride potem v nevarno krizo. Kvota ni najvažnejše; mnogo veče važnosti je carinska in trgovinska zveza. Kvotna deputa-cija naj se o nji zjedini, vlada je tu v drugi vrsti. Vendar je znižanje avstr. deleža neizogibno potrebno.
—	Namerjana odprava trgovine z moko, uravnava železniških tarif in konzularstva niso Avstriji v škodo.
—	Nato razpravlja valutno vprašanje ter našteva kot pridobitve sladkorni davek, carino na petrolej, (Klici: za Galicijo!), davek na pivo in žganje, ter omenja, da se morejo nastavke za ta davek znižati izdatno. — (Po izvršitvi govora so mu klicali levičarji »Eljen Kaizl«)
—	Vitez Javorski izjavi, da vlada more računiti na mogočno podporo desnice. — Dr. Lecher pravi, da je malokdaj došlo do tolike izpremembe v kaki človeški duši, kakor pri min. Kaizlu. Odrasli ne morejo svojega prepričanja, po katerem so se ravnali desetletja, menjati, — ne da bi se jim reklo, da so komedijanti. Javorski je blagoslovil Kaizla, kakor je blagoslovil Bilinskaga 2. okt. 1897. Nato polemizuje proti izvajanjem fin. min. — Zakonski načrt o kartelih daje vladi nadzorstvo nad karteli. Člani največega avstr. sladkornega kartela pa so fevdalni grofi, in med njimi tudi min. preds. Thun. Ta je podaljšal zakon od 15. jul. 1896 na negotovi čas. V njem se je povišal sladkorni davek od 11 na 13 gld.; a tudi izvožna nagrada tovarnarjem od 5 na 9 milj. — To darilo 4 milj je bilo odveč, saj imajo tovarnarji nad 25% dobička Min. preds. si je sam določil denarni dobiček z odredbo 9. jul. 1898. To znači prekršenje ustave, ker se nalaga državi trajni izdatek, a vlada je vedela, da poteče termin zakonu, in bi lehko skrbela za njegovo obnovitev.
—	Min. je glede valute tvrdil, da z jednoto banke prestane jednota vrednosti in prometnega ozemlja. Mari on, prof. nacijonalne avtonomije, ne v6, da so v Nemčiji Italiji, Ameriki mnogobrojne notne banke, in vendar jednotno denarna vrednost in jednotno prometno ozemlje. „Nobene nevarnosti bi ne bilo, ako Ogri ustanovi lastno banko, groženja v tem pogledu nas ne motijo," je sam izjavil svojedobno. — Govornik omenja razmerje Avstrije do Bolgarije. Tam kaže trgovska politika ogerski obraz, ki je uže iz narodnostnih ozirov sovražen. Dasi so balkanske države neposredno ob avstr. monarhiji, in dasi vodijo naravne trgovske ceste skvozi našo monarhijo, jih vendar sili teroristična ogerska trgovinska politika, da delajo dolgove, da si sozidajo železnice, ki jih vežejo z morjem. Tako pridejo vedno bolj pod ruski vpliv. Za Solun se borite Srbija in Bolgarija na življenje in smrt. Od ogerske vlade javni anketi predloženi avtonomni carinski tarif je blamaža prve vrste, zlasti za ogerskega trg. min., ki je priznal, da posamičnih nastavk ne mora zagovarjati kot vladne predloge. A bila je koristna, ker je dokazala, kaka usoda čaka ogersko kmetijstvo, ako bi verovali njih grožnjam. A kdo so na Ogerskem kmetje? Ne Madjari, temveč Slovani. Ako bi se s temi tarifi povzdvignula industrija, zgodilo bi se, kar se je v sudetskih deželah (čeških). Odkar se je tam razvila industrija, imamo jezikovno vprašanje. — Taka industrija bi dovedla slavizacijo Ogerske. — Avstr. vlada in Mladočehi pravijo: Oplenimo ljudstvo ter darujmo vse Ogrom. Ti nam pomorejo s § 14. do absolutizma in slovanskega federalizma v Avstriji. A ta bi se kmalu razširil tudi na Ogersko. »Sistem grofa Thuna je sistem
samooblastnostiin brutalitete< ; te besede je rabil dr. Kaizl proti grofu Thunu, ko je bil namestnik na Češkem. Dr. Kaizl je 13. dec. 1895 izjavil, da se vsa naša po-lovina po sedanji nagodbi čuti tako tlačeno in oškodovano, da na obnovo s tako malenkostnimi premem-bami kakor 1887 ne smemo niti misliti, ter da minister ne sme imeti jedino volje, nego tudi moč, da izvede svojo obljubo, sicer naj odstopi. — Gospoda ne pozna drugega, nego § 14, zanj deluje po listih, volilnih shodih in za kulisami.
Schönerer predloži predlog, da se ministerstvo toži radi naredeb, izdanih od njega, Szajer pa za prisilno zavarovanje kmetij v Galiciji.
Slov. posl. so v 2. seji drž. zbora podali te interpelacije: 1. dr. Ferjančič s tov. na pravosodnega min. vsled postopanja višega sodišča v Gradcu, ki je velevalo v slov. pravdi nemško obravnavo in izreklo nem. sodbo. — 2. dr. Ferjančiča in tov. vsled dopisa višega sodišča nanotarsko zbornico v Ljubljani, da morata svoja naznanila objavljati v nemščini. —3. dr. Gregorca in tov. do pravosodni min., ker Graško nadsodišče odstranjuje slov. sodnike in notarje iz slov. sodnih okrajev na Štajerskem in Koroškem ter jih namešča z nemškimi nacijonalci (tako v Mariboru, Železni Kaplji in Ljutomeru). — 4. Zičkar in tov., ker se je cesarjev manifest v Mariboru in Celju razglasil samo v nem. jeziku. — Dr. Ferjančič in tov. so podali še samostojni predlog, da se vlada pozivlje, da predloži načrt zakona o ustanovitvi višega deželnega sodišča v Ljubljani.
Cesar je 5. oktobra v posebni avdijenciji sprejel predsedništvo obeh zbornic ter se zahvalil drž. zboru na izraženju sožalja radi smrti ces. Elizabete.
Seja 4. oktobra. Lecher popravi svojo tvrditev, da je vlada kupila »Nar. Listy«.— Kaiser: Min. preds. povdarja potrebo sloge, a sam niti na narodnostnem, niti na drugem polju ne poskuša zjediniti prebivalstva. Poljski klub je uverjen o kvarljivosti predloge, a on ne zastopa dežele, temveč le jedno kasto. Vlado hoče podpirati le proti primerni odškodnini. Mladočehi bi morali iti v boj za nagodbo, katere je sokriv njih minister, a na avstr. agrarnem shodu so se izrekli za medcarinsko mejo. Slovenci so se razcepili. »Slov. Narod« pravi, da ne smemo pozabiti, da so slov. in nrv. dežele pasivne, ter da troški za nagodbo zadenejo bogate češke dežele in Nižo Avstrijo. Oni torej prav lahko glasujejo za pogodbo, za nje je važno le, kateri vladi jo dovolijo. Katol. stranka pa pravi, da ona kot prava ljudska stranka niti misliti ne sme na glasovanje za nagodbo, ki oškoduje narod. Lepo bo citati to v stenogr. zapisniku, ko bodo isti gospodje glasovali za nagodbo. — Kaizlovo postopanje se dä razlagati samo kot „streberstvo". Čudne so besede o centralizmu; nikdar se še ni avstr. min. pritožil, da vlada v Avstriji preveč centralizma in jednote. Ako bi nastala nevihta vsled tega, da nas ovirate, varovati prava zakonitim potom, spomnite se, da ste jo vi pro-vzročili. Odplavi oni fevdalizem iz prošlih časov, kije pripravljen, da nosi največa bremena le zato, da dobi pravo, podjarmiti drug narod. — Millesi: Parlament se je sklical le radi volitve v kvotno deputacijo, sedaj se hoče umoriti. Ta nagodba, ki je pogin Avstrije, mora pasti Dajte drugo ali pa personalno unijo. — Girstmayer primerja avstr. in ogerske gospodarske razmere. Naše kmetijsko ministerstvo je le oskrbovalnica
za ljudi, ki ničesar ne razumejo o stvari. Vojni minister si vzame svojih 30 miJj., ne da bi koga vprašal; želeli bi, da bi ga posnemal kmetijske min. Min. preds. naj cesarju pove, da mu je bil slab sovetovalec, s tem si pridobi največo zaslugo za Avstrijo. — Dr. Menger pravi, da pri nagodbi za dobo 10 let gre za 1500 do 1600 milijonov. Vvedenje zlate veljave bi bila možna, ako bi bili aktivni. Pri nas se pa leto za letom le povišujejo davki. Avstrija je država, ki je najbolj zadolžena v inozemstvu. — Banki naj se privilegij podaljša mesto na 10, na 12 let.. To je najdaljši obrok, v katerem si Ogri hoté ustanoviti lastno banko. Na Ogér-skem je več filijalk nego pri nas. A pri nas in tam naj ustanovi banka po 10 filijalk. Vsa Niža Avstr. nima nobene filijalke, Moravska le dve, Galicija pa 7. — Namerjani dac na pivo, povišanje za 50°/0 bi bil opravičen le po kaki vojni nezgodi. Novi davek na sladkor zadene zlasti reveže, ki žive le od kave. Ker se bo odslej plačevala nagrada po izvozu in ne po proizvod stvu, vržejo Ogri ves svoj sladkor v Avstrijo, ki bode morala plačati vse nagrade. — Pri razdelitvi jednega dela indirektnih davkov posamičnim deželam moralo bi se upoštevati tudi, koliko davka plačujejo posamična mesta na pivo. Nemci, katerih je 40% preb. v Avstriji, plačujejo skoro 2/s direktnih in nad polovino vseli indirektnih davkov. Naj se Nemcem še tako otežuje življenje v državi, ne glede na moment inteligencije, ne more se nič predrugačiti na tem, da plačujejo največ davka, dasi so četvrt stoletja kontumacani in bez odločilnega vpliva na usodo države (??). Na Ogerskem so vojaške oblasti ukazale, da se vse potrebščine, kar je le možno, dobivajo od ogerskih tovaren. To je proti duhu trgovske in carinske zveze. Ako pride popotnik na Jadranskem morju z ladijo ogerskega parobrodnega društva, mu kovčega ne preiščejo, pač pa, ako pride z Lloydovo ladijo, torej od društva, katero podpira Avstrija. Mari hočejo oni podpirati industrijo s tihotapstvom? Ogri so državo centralizovali, pri nas pa gre vse narazen. Avstr. vlada noče rešiti jezikovnega vprašanja po zakonu, le da so si narodi v laseh. Kdor še ni povsem zaslepljen, naj pové, ali je na vsem svetu kje, da se tako kulturni narod, 2/5 prebivalstva, ki plačuje nad '/2 davkov zatira, da sin nemškega uradnika in kmeta v lastni nemški domačiji ne dobi niti najmanje uradniške službe, ako se ne trudi na svoja stara leta, da se priuči povsem nemožnemu jeziku^??). Rajši naj zraste rod v podivjanosti, nego da se uveljavi pravica (??). Obstoj Avstrije je velik nemški interes, vse narodnosti morajo biti složne proti veliki nevarnosti 11a vzhodu, ki preti zapadni kulturi (??). Tudi katolicizem naj se čuva, tako bezobzirna in propagan-distična moč, kakor je vstočni cezaropapizem, nima jednakega. V vseh slojih je uže razpad, zato proč z jezikovnimi naredbami! Obljuba zakonite ureditve jezikovnega vpratanja bilo bi najbolje pospeševanje poštenega in pravičnega pogojenja med Avstrijo in Ogersko.
5. okt. Preds. naznani, da je predsedstvo zbornice izročilo cesarju sožalje ter sporoči cesarjevo zahvalo; dalje, da je cesar sprejel odstavko ministra Baern-reitherja. Lecher s tov. nasovetuje, da se osnuje med-narodno-socijalno-statistični urad, in z ljudskim štetjem 1900 združi statistika bez dela in službe živečih. — O nagodbi govori dr. Roser; potem Schlesinger, ki pravi, da predložena nagodba uniči državo, dinastijo
in narode, neihške in slovanske. — Dr. Lueger pritvr-juje Schlesingerjevi želji, da »naj vse one, ki glasujejo za nagodbo, vzame hudič«, a to bi se moralo zgoditi pred glasovanjem, sicer je prepozno. Nagodba se prične s tremi zakoni o zlati valuti, to je poklon pred zlatim teletom. Potem pride zakon o avstr. og. banki, katero daruje fin. min. Ogrom. Sedaj pridejo davki najprej na žganje, potem pivo, naposled sladkor. Nato poklon Galiciji; vendar so tamošnji petroličarji največi oderuhi naroda. Nato pride federalistiški poklon. Da rajši privolijo v nove davke, da fin. min. nekoliko tega dohodka deželam. Naposled pride statistika, ki naj ljudstvo preslepi. Z njo se naj dokaže, česar ne veruje nikdor. Mojstri v tem so Madjari. Mi zahtevamo, da se Dalmacija, Bosna in Hercegovina z veže z našimi deželami. Tudi, da južna železnica še ni podržavljena, je pregreha proti južnim koronovinam. Kršč. socijalisti nočemo zlate veljave, nočemo skupne avstr. og. banke, nočemo podražanja vžitninskih davkov. Mi hočemo pošteno in pravično carinski zvezo. Da bi nam stvoril fin. min. le 5°/o tega, kar je obečal kot opozicijski govornik. Za nagodbo se navdušujejo katol. ljudska stranka in Mla-dočehi Sreča in dobiček Madjarov je bil vedno, da so prepire med avstr. narodi izkoriščali zase. Danes žrtvujete narod jezikovnim naredbam na ljubo, danes dokazujete, da se te niso izdale radi praktične potrebe, temveč, da se pridobe Mladočohi za nagodbo. To so bili judeževi groši, za katere izdajate svoj narod. Namesto da se združite z opozicijo, združite se z Madjari in Židi z največimi sovražniki in t.lačitelji Slovanov »Nar. Listy« so izdali načrt, da se ima obstrukcija razdražiti t.ako, da se prisili zaključenje drž zbora.— Bar. Dipauli je postal minister. On je nasprotnik .jezikovnih naredeb On je še pred kratkim izjavil, da hočejo katoliki posovetovanje in poboljšanje tagodbe. Mari bo to še kot minister? Beseda »katoliški« se zlorablja, katol. vera nima ničesar opraviti z mahiuaci-jami katol. stranke. Kdor koli je med nasprotniki, mi je vsejedno, jaz se bojujem za čast Av-it.rije in blagor naših narodov, dokler ne bo miru, ki je pristojen našemu cesarstvu in zvestobi naših narodov. — Noske povdarja veliko ljubezen Madjarov do konstitucijona-lizma. Kako velik mora biti dobiček zanje ako to žrtvujejo, kar se vidi v njih hladnosti do § 14 Ako bi narod ne hotel biti poslušen toliki krivici, je žalostno, da so bajoneti vladi in ne, narodu razpolago. — Hannich pravi, da bodo socijalni demokrati proti nagodbi, ker ni možno, da bi se ta predrugačila toliko, da postane pravična. Schonererjanci pravijo, da smo se kot reveži z ozirom na dijete odločili za drugo postopanje. Revščine nismo tajili. Ako nam pa to očita človek, ki ja po vsem severnem Češkem potoval s svojo beraško torbo, je to podlost (meri na Wolfova »častna darila«). Ur. Chiari pravi, da taki nagodbi tudi obrtniki ne morejo pritvrditi. Pri naših trgovskih pogodbah ne odloča avstrijska, temveč ogerska agrarna politika — Preds. sporoči predlog vit. Javorskega, da se voli odsek 48 članov za poročanje o nagodbi.— Czecz predlaga konec debate. Pri imennem glasovanju sprejeto s 181 proti 149. V stvarnih popravkih odklanja vit. Berks odgovornost »si. nar. kršč. zveze« za članek v »Slov. Narodu«. — Bianchini isto. z ozirom na Kajserjev citat, da je Dalmacija pasivna le vsled vladine krivde. Dr. Hofmann-Wellenhof vpraša, ali pridejo nujni predlogi, po vrsti, kakor so bili predlagani, v posovetovanje.—
Preds. se sklicuje na praktiko Chlumeckega. — Hof-mann-Wellenhof protestuje proti temu; razlage opra-vilnika po Chlumeckem v tem oziru niso nikdar priznavali. — Dr. Pergelt, grof Stiirgkh in Lueger mu soglašajo; Mauthner pravi, da hoče preds. opozicijo spraviti tje, kamor jo želi. — Preds. izjavi, da na željo dr. Pergelta prenaredi dnevni red prih. seje.
Avstr. kvotna deputacija je imela 5. okt. sejo, v kateri se je volil grof Schonborn predsednikom, vit. Javvorski namestnik om, dv. sov. Beer poročevalcem. Povše tajnikom. Grof Thun sporoči, da bo prva seja 8. okt v Budimpešti. Dv. sv. Beer želi. da se doseže popreje jedinstvo med avstr. člani, in da se odgodi prva seja na pozneje. — Min. preds. odvrne, da na Ogerskem dvomijo o sposobnosti avstr. parlamenta do dela, mislili bodo, da kvotna deputacija deluje le na videz, kakor mislijo, da je opuščanje obstrukcije le bojno sredstvo opozicije. Dr. Steimvender zavrača to insinuvacijo. Seveda vemo, da grof Thun išče kako priliko, da konstatuje nezmožnost parlamenta zadelo. Skleuulo se je soglasno, da se seja odgodi na 10. okt.
V posl. zbornici je v seji 5. okt. vit. Berks kon-statoval, da je od »si. kršč. narodne zveze« pooblaščen izjaviti, da njeni člani niso v nobeni zvezi s člankom »SI. N.« o nagodbi, kjer se dela razloček med aktivnimi iti pasivnimi deželami, ter da se strinjajo ž njim. »SI. N « donaša v telegramu z Dunaja zajedno s tem poročilom izjavo, da klub vit. Berk-a ni pooblastil v to izjavo.
■—ž-— RAZOČARAN.
Čudno li se sreda vije Sa ognjišta na ognjište, Zaludu li mnogi plače Zaludu li pravdu iste!
Zalud misli, želje ciste, Zalud pravda i poštenje, Kad se lomi od nepravdu Kao pjena od kamenje I
Šta je život, svijet šta je? Čudne igre mješavina, A te igre kolo vodi: Podlac ili ništavčina!
Četi nje.
Nema pravde, nema ljudi, Nema sreče ni istine, Život nam je punan jada Patnje muke i gorčine!
Epa šta če život bjedni? Kad s'neplasi sila Boga, Nego čojka tlaoi gnjavi Radi čefa pakosnoga !
Sve je nista, sve se krede Tamo amo - naopako . . . Ili krepa il' živio Gotovo je sve jednako 1
J. T. Tomi é-Dro bn j a k.
Cvetke z ruskih poljan.
PafjyM-feii, KTO yMČHt —.
31.	H BairB roBopio, 'ito HacTaHera ') BpČMa2), Kor,a;a bt> EBpoirfe ite	^pyroro acejtama, Kant s-Ke-aame, Pocciu: Kor,a,a OHa o;r,na 6y^eTi, 3aK0H0^;aTe.ii>-Him,a:1), ospaHiiTe.ii.nirii,a4) h HociiTejitniiua4) eBponeiicKOii Ky.it>Typi>i. . . Eu npHHafljteacHTi.5) 6y/iymh0cti>, mm we pojiaHCKaa paca. oTUirfc.ni ii Bpa^t") ait Kor,a;& B03p0-
/pimch 7) fljras) hoboii skilitui!') . . .
Imbriani dopisniku Leo »Nov. Vr.« Nr. 7881.
32.	BocniiT&HieI0) ^.o.ivkiio 11) pa3biib&t& cnoco6-
HOCTB /T^MaTI.la) c66cTBeHHE,IM1>1S) yM6M1>, ->iyBCTBOBaTb co 6 c t f. c h n fi i m rf> cčp^emt, BLipaacaTtM) CBoe mirfci-iie.
Vir: glej »Cvetke« 27.
33.	Hiiicor;i,ž.15} jnemiR-B"') ne noiiMen.l1) Taici. xoponio l8)oBoero yufcre*XH, keki. nocM^Biiiuct BMicri'")
CB HUMI».
Ibidem.
34.	9.ieiieHTW 3/tpa.Baru CMticJia npoCTti: ^oB^pte Ha^eac^a2'), ,a;o6poTa.
Ibidem.
35.	/lrh.j;iTb /joopo otepyma ro n (im t> . co.nivKaTfcCH ch
di^IIJIKŠMH H TpjsKeHHHIiaMH, HOMaraTb TijIT., kto HJTHCflft-eTca22) bi> noMomii —- bott. Hann> ^oart23).
36.	EflHHCTBenHoe le^ioBtnecKoe cpe^CTBO ^¿ra ofi.ierMeiiia24) CTpaflteia2i) cocToirrc»2,i) bt> tomi>, hto6bi pa3^"feaatl hxt> cepflnemt.
priti, biti, 2) čas, 3) zakonodavka, 4) samost. žen. spola od glagolov ohranjati i nositi, 5) biti (čegav;), e) jedva, 7) prero-diti se, obnoviti se, 8) k, 9) življenje, 10; bdgoja, i1) morati, 12) misliti, 13) vlastni (svoj), u) izražati, 16) nikoli, ,s) učenec, 17j razumeti, I8) dobro, 19) skup, 20) zaupanje, 2') nadeja (upanje), 22) potrebovati, biti reven, trpeti revščino, 2S) dolžnost, olajšava, 23) trpljenje, 2e) biti.	Bož. Tvorcov.
-'i i'--
RUSKE DROBTINICE*
C"b Mipy no initk'b, ro.aoMy pyoaxa.
V imperatorskem društvu stavbarjev v Petrogradu priobčili so 9. sept. končni rezultat konkursa na sestavljenje načrtov rimsk o-katoliške cerkve v Kijevu. Postopilj je celih 30 načrtov, iz kojih je društvo odbralo 4 ter jih nagradilo v takem razmeru. Najgorši načrt je bil poslan pod napisom »križ v dvojnem krogu«. Ta načrt dobil je največo nagrado 900 r., a njegov tvorec je P. E. Tipsius iz Varšave. Druga nagrada je bila razpisana na 700 r. Te se je udostojil načrt pod devizom »in hoc signo«. Sestavil ga je dijak inštituta državljanskih inženirjev S. P. Valovskij. Tretjemu po dostojinstvu načrtu namenilo je društvo 500 rublj. Ta nagrada je bila prisojena načrtu z nadpisom »križ z nadpisom Kijev«. Tudi tega načrta avtor je dijak zavoda državljanskih inženirjev A. A. Bensan. Poslednjo nagrado dobil je g. V. A. Pokrovskij iz Varšave, 300 rublj., pristavši svoj načrt pod znakom »alpha«. Kakor vidite, Varšava silno tekmuje s Petro-gradom v stavbarski umetnosti. Gmotno — je sicer ni prekosil Petrograd ni na groš, i on i ona sta dobila po 1200 r., duhovno prvenstvo pa je ostalo za Varšavo. Porečete, da je tako prav, kajti v Varšavi je več rimsko-katoliškega duha, nego pa v Petrogradu. To bi vam pritvrdil tudi jaz ter pribavil bi od sebe, da se je Petrograd odličil izključno mladimi silami; sploh pa ne bomo zanikali, da Varšava v nekaterih pogledih precej draži i Petrograd i Moskvo, kar pa nič ne de: tam i tukaj so Slovani, a pripomnite tudi prispodobo Sokratovo Aten z okornim konjem, katerega je on moral vedno spodbadati . . . Slučajno smo spregovorili o stavbarskem društvu Petrograjskem, katero si je celo izprosilo preznačilen pridevek „imperatorskega"! To društvo torej se slavi na vso Rusijo i, da je čislajo tudi v Petrogradu, neglede na „nemo in patria propheta", vidno bo vam iz naslednjega. Petro-grajsko zemstvo si namerja zidati velikansko bolnico za du-ševno-bolne cele gubernije. Tej dobrodejni zgradbi se bo pravilo „okrožni", ter jej bo glavni namen vse slabotne umom i voljo iz vseh ujezdov obširne Petrogiajske gubernije zbirati pod svoje neruti ter tako zboljšati postrežbo i zdravljenje do možnih razmerov i predalov. Tudi Petrograjsko zemstvo se je torej nedavno obrnulo k omenjenemu stavbarskomu društvu s prošnjo, da bi ono blagohotno prijavilo tekmovanje na načrte njegove bolnice. Uslovja pa zemstvo stavi taka: Nagrade morajo biti tri: 800 r., 500 r. i 300 r. Načrti morajo biti okončeni ter prislani društvu do 1. dec. t. L; do 15. dec. pa mora društvo izreči svojo razsodbo, pri koji pa morata prisostvovati dva zemca i dva zdravnika od zemstva. Pri tem si zemstvo še izgovarja pravo nakupa po 300 r., kolikor mu bo po volji, takih načrtov, koji ne dobijo po razsodbi društva nikake nagrade. Društvo je uslovja zemstva sprejelo, a zemstvo le dvojake blagotvorilo, če si samo iz-za načela, podpirati umetnost, nakupi nekoliko takih načrtov, avtorji kojih morebiti še le začenjajo, ali pauže davno hodijo >s trebuhom za kruhom...« Seveda ni pravdopodobno, da bi stavbarji mogli trpeti
nedostatek, da bi popadali v neprijetne situvacije. Stavbarska umet nost arhitektonika, je umetnost, katera pač po vseh linijah svojega fronta ima tesno zvezo s praktikoj. Bednjak je zamislil podpreti svojo kolibico novimi hlodi: bez stavbarja se mu to ne dozvolja; bogač hoče razširiti svoje prostore: mora najprej posovetovati se s stavbarjem. Ves narod žali uvekovečiti dejanja svojega carja blagotvorca: mora se obruuti k stavbarjem za načrti, kateri ga pač drago stojijo V obče blagourejena civilizacija ni kotiča, ni črte ne dopušča bez vede, sila i vlast katere se širi od dne do dne. Vzemimo higijeno. Dolgo je svet molčal o njej, poslednje čase pa je apostolska beseda tudi o higijeni zagrmela po vseh koncih sveta, v vseh kotičih' ruske zemlje. Pri nas je »društvo narodnega zdravja«, katero je izdelalo načrte o predavanju njenem v srednjih šolah. Ti načrti so sedaj uže v minister-stvu „iipocn-liinenia", a od tod razpošljejo jih po raznih učnih zavodih, da bi na mestu praktike dobili svojo konečno sankcijo. A če uvedejo higijeno, treba bo polovino raznih gimnazij i realk popolnoma prestrojiti, i tukaj bo pa le treba najprej „coopaHceHiiiu, nasovetov stavbarjev, pravih umftnikov — praktikantov. Da se odpirajo novi vidi, novi horizonti, pa prav nič ne d6; kajti ni tako širokega poprišča, kjer bi ne bilo neudačnikov, katere pa skoro vselej tare nuja (revo), da i kaka nuja! . . .
Božidar Tvorcov.
--—I--š—-
Iz novin.
Srbija in Vatikan. »Hrv. Dom« donaša o tem članek. Biskup Strossmayer je vedno sovetoval, da se sklene v interesu cerkve in Srbije dogovor; on se je odrekel časti opravitelja, da se tako olajša urejenje razmerja med Vatikanom in samostojno katol. cerkvijo v Srbiji. Ta bi donesla emancipacijo Srbije od židovsko-liberalnih budimpeških krogov, ker bi djakovski biskup ne bil več biskup v Srbiji. Imenovanje o. Vujčiča je bil prvi korak, žal, da ga je srbska vlada odbila. To se bo devalo na rovaš Rusiji A ta v Srbiji sedaj nima vpliva. Pač pa ga ima v Črni Gori. In vendar je Črna Gora sklenula konkordat z Vatikanom. Ivan Sundečič je bil tedaj v avdijenciji pri papežu, kateremu je izročil kneževo pismo. Riskupom v Črni Gori je bil, kakor znano, imenovan o. Milinovid, hrvat. rodoljub in pisatelj. Vse to se je godilo z odobravanjem Rusije in posredovanjem Strossmayerjevim. Da je torej Vujčič odvržen, je delo madjarske politike. To ji je bilo tem lažje, ker v Srbiji smatrajo katolike neprijateljimi Srb-stva in Slovanstva.
O zaključku izstopa sloven. poslancev iz večine piše »Slov.«: Sklep se je stvoril po resnem, treznem posovetovanju in vsestranskem razmotrivanju. Beztakt-nosti zadnjega časa so igrale pri tem le stransko vlogo. Zaupniki katol. narodno stranke so presojali položaj v prvi vrsti s stališča interesov celoskupnega slovan. naroda, v drugi s stališča interesov katol. narodne stranke. Popolnoma uničiti, na beraško palico spraviti hočejo Slovence. To dokazuje postopanje primorske vlade zoper slov. in hrv. posojilnice. Kmetijske zadruge imajo največe nasprotnike v vladnih organih. Povsod se nahaja slov. ljudstvo v permaentnem boju z vladnimi organi, naše ljudstvo je uže leta v opoziciji zoper vlado. Vlada pa je v poslancih našla zveste oprode in zaščitnike. Mislili so, da izpremene vladni sistem v slov. pokrajinah. Slovenci nimamo ničesar več izgubiti. Kat. nar. stranka mora prenašati od vlade preganjanja in preziranja. Kot prava ljudska stranka ne more glasovati za nagodbe. Vstraja^je v vladni večini pa je moraleh engagement za nagodbo. Na drž. potrebe se je treba vedno ozirati, a slov. delegacija naj te po svojih načelih neodvisno presoja. Nasproti dosedanjim zaveznikom
slovanskim je razmerje prav jednostavno. V zagovarjanju teženja slovan. narodov po ravnopravnosti se vedno najdemo. Taktično pa naj hodi slov. delegacija vsekakor svoja pota. Vodstvo kat. narodne stranke je izrazilo le svoje mnenje, to je merodavno le za katol. nar. poslance, vsiljevati ga neče drugim članom slov. delegacije. — Kritika v tem članku je resnična; o iz-premembi taktike pa smo govorili v 1. članku v 18. št. »SI. Sveta« mi v posebnem članku.
Mehmed effendi Spahič je pričel v »Hrv. Pravu« vrsto člankov proti srbskemu narodu. »Jedinstvo« ga radi tega razkrinkava kot človeka domišljavca in bez-značajnika. Obrnul se je preje na »Jed.« Uredniku je rekel, da ga je črnogorski Knez poprašalo kmetijstvu v Bosni in Hercegovini. A sedaj si v „Hrv. Pravu" izmišlja, da se je pogovarjal o polit, stvareh, in to tako, kakor služi pravašem v korist!
„Glos Nar." javlja iz odličnih parlam. krogov, da je bil grof Thun 2. okt. dal cesarju odstavko,ta pa je ni sprejel, temveč ga pozval, da se odloči za desnico.
„Hrv. Dom" je o tem, naj li Slovenci in Hrvati podpirajo grofa Thuna, objavila članek, jako ostro pisan. Grof Thun je na slov. tožbe in pretnje obečal, da jim opomore — kedar bo v to čas, a sedaj še ni časa zato — Ako nima časa on, da nam da naše pravice, nam ni čas, da še dalje čakamo nanje. Rešitev našega naroda nam je bliža, nego Thunova nagodba. Kolikor je njemu do naših tožeb, toliko je nam do njegove sile za nagodbo. Dokler se nam ne da vsaj to, kar se da učiniti administrativnim potom, dotlej ne damo niti malega prsta na njegov voz, kaj še le, da se uprežemo vanj. — Ta glas zopet kaže, da ne pošteva večine, katera je dolžna v skupnosti govoriti, ali pa ni nič — vredna! Aut — aut! A separatisti ne smemo biti!
Carjigradski »Monileur oriental« javlja, da je patri-jarh sozval člane sv. sinoda v posebno sejo, kjer se je razpravljalo o pravoslavni cerkvi v Bosni in Hercegovini. Večina ni odobrila načrta, ki se je dal odposlanstvu. Trem cerkv. poglavarjem se odpošlje sino-dalno in patrijarhalno pismo, da se strogo drž6 kanona in predpisov pravosl. cerkve.
»Soča« piše: Primorski namestnik, grof Goess, je bil v »avdijenciji« pri italijanskem konzulu v Trstu, da ga zagotovi o avstr. ponižnosti in potrpežljivosti ter o tem, da je vsestransko poskrbljeno, da se zana-prej Lahom ne skrivi niti las na glavi.
»Arbeiter Ztg.« hujska proti slovenskim »Hetz-pfaffen«, ki so baje provzročili »proganjanja Italijanov« na Primorskem.
»Germania« piše o »Boju za vzhodne marke«: Pred 30—40 leti so bila mesta Inovraclav, Gnezdno, Ostrovo, Srim itd. večinoma poljska, danes so večinoma nemška. V njih je bilo tedaj 10—20% Nemcev, danes jih je 30—60% in več. Cela zapadna granica Poznanjska proti Braniborski in Sileški je bila od 1815 dalje povsem ponemčena. Na vsem Poznanjskem so se za zadnjih 12—15 let stvorili nemški jezikovni otoki. Nemška komisija je v mnogih krajih pokupila posesti poljskih plemičev in naselila nemške protestante. Ker ti ne sprejemajo katol. Poljakov v delo, morajo ubožni Poljaki potovati daleč na zapad v Porinsko in Vestfalsko. Kdor noče zadovoljno, mora šiloma: poljski uradniki na pošti, telegraf železnicah se pošiljajo v Al-
zacijo. nameščajo se s prot. Nemci. Poljski vojaki ne smejo služiti v drugih garnizijah nego v nemških.
»Ed.« noče grajati zveze, da ostane v večini, ker ne ve, ali in kake garancije je dobila od vlade in večine. Ker je soglašala z akcijo katol. narodne stranke, zlasti z ozirom na bezupno stanje Slovencev na Primorskem, pravi, da očitanje, da se je ta akcija pričela v neprimernem času, ni umestno, ker je ta čas bil najbrž skrajni in zadnji. Za slučaj, da se zopet prične parlamentarno delovanje, je bilo treba dokazati, da Slovenci nočejo biti več marijonete in »potrpežljivi osli«. Efekt je bil povoljen, ker je došlo do slovesnih izjav solidarnosti in vzajemnosti med Slovani. Za slučaj, da se premeni ustava, pa bo vlada morala računati z nami, ko ve, da so drugi Slovani z nami solidarni. V kratkem času parlam. počitnic je bilo več dogodkov, pogubnih za naš narodni obstanek, nego prej v več letih, in morali bi biti pravi narodni in politiški hermafroditi, ako ne se bi postavili po robu z ono odločnostjo, kakoršno daje človeku obup. — Na take argumencije je treba le opomniti, da slovenski in drugi zastopniki so imeli vzrokov in prilik uže davno poprej, izjaviti vladi in večini, kar so bili stvorili še le sedaj.
—-i—5-—
DROBTINE.
V	Sarajevu se je osnoval odbor, ki hoče ustanoviti bučetalsko društvo, ki naj ima poddružnice po vsi Bosni in Hercegovini.
Državno podporo 200 gl. je naučno min. dovolilo »Zavezi slov. učit. društev« za šolski muzej.
Pred 50 leti se je zbral na Dunaju drž. zbor. Imel je 383 članov, od teh jih živi samo še 8. Trije od teh (Smolka, Ziemialkovvski in Kudlich) so bili obsojeni na smrt; od teh so prva dva in Rieger bili v odboru, ki je sostavil avstr. ustavo.
Slovenci še niso došli do mestne godbe v Ljubljani, Nemci pa so si osnovali v „Laibacher Bicycleclubu" orkester, močan 30 godcev !
V	Stičini na Dolenjskem so bili z veliko cerkveno svečanostjo umeščeni menihi cistercijanci v svoj nekdanji slavni samostan.
„Slov. kršč. socijalna zveza" v Ljubljani je skle-nula, da razširi svojo knjižnico v veliko ljudsko knjižnico. Domoljube prosi da ji podarijo primernih knjig.
V	Pragi se je vprizorila nova opera Rozkošnega »Satanella«.
40.000 Nemcev, razpršenih v 32 občinah v bel-giški provinciji luxemburški, zahteva od belgijske vlade, da nastavi na šolah nemške učitelje, ker imajo pravo, da se njih otroci vzgajajo v materinem jeziku. Vlada jim ugodi. — A Dunajskim Čehom Nemci nepriznavajo istega prava.
Pri sv. Ivanu poleg Trsta je slavil župnik Treven zlato mašo. Na predvečer je bila krasna razsvetljava in serenada; tržaška društva so se poklonila slavij encu, mnogi čestilci so mu darovali razna dragocena darila, narodnjaki pa nabrali med saboj 50 gl. za dijaško kuhinjo. Drugi dan je po cerkvenem opravilu bil obed, pri katerem je mons. Simčič latinsko pozdravil slavljenca, ki je slovensko odgovoril in s tem označil naslednje govornike, da so rabili slovenščino mesto mrtve latinščine.
Ker je odpadla vsled cesaričine smrti proslava odprave robote, naznanjena kot velika slovanska slavnost v Brnu, utrpi tamošnjo češko gledišče najmanj 3000 gld. Društvo, na čelu posl. baron dr. Pražak, pozivlje Čehe, naj podpirajo gled. ter poslance v dež. zboru, naj izpo-slujejo gled. dež. subvencijo.
Ljudski univerzni kurzi na Dunaju so bili v treh letih (186 kurzov) obiskovani od 22.073 oseb.
Krajni sovet v Kralj. Vinogradih je „Ustr. Matici školske" poklonil svetovaclavski dar 1000 gld.
V	Levovu so Čehi, katerih je mnogo v mestu in okolici, priredili svetovaclavski prijateljski večer. Namer-jajo zopet osnovati „Češko besedo".
Dodatno objavljajo češki listi o prebivanju Černja-jevem v Pragi v januvarju 1877. Došel je v četvrtek 11. jan. zvečer. Drugi dan je obiskal dr. Riegra in mestno hišo, kjer ga je pozdravilo starešinstvo. Od vseh stranij so mu dohajale deputacije; dijaštvo mu je izročilo adreso. 13. jan. je bil pravoslavni novoletni praznik; Černjajev je prisostvoval bogoslužju v ruski cerkvi. Toužimsky, osebni znanec generalov, ga je hotel obiskati v hotelu, a. ta je bil v obsednem stanju policistov, ki niso pripuščali posestnikov. V Pragi je dobil Černjajev novoletno čestitko od kneza Milana in Natalije. Iz Prage je Čern. odešel na Angleško k Gladstoneu.
Mednarodni mirovni kongres v Bruselju je 29. sept. soglasno sklenul, da izdela adreso, v kateri se pozdravlja carjev predlog ter povdarja važnost mednarodnega razsodišča.
»Prodana nevčsta« se je 350. igrala 30. septembra v Pragi.
V	Vyzovicah na Moravskem je društvo »Mir« poslalo carju (po min. Muravevu) zahvalo na mirovnem manifestu.
„Nov. Vr." je doneslo sliko pok. dr. Vašatega, oslavljaje ga kot privrženca rusko-češkega zbližanja in ustanovnika »Ruskega krožka v Pragi«.
Odbor »Prve češke polit, jednote« na Dunaju priporoča češko-slovanskim društvom Dunajskim, naj prirejajo izlete v češke občine dolnjeavstrijske ter tam predavanja, petje, deklamacije in s tem vzbujajo prebivalce k narodni zavednosti.
Bolgarski učitelji so obiskali Belgrad, a tam je policija jednega zadržala v zaporu, ker, je na vprašanje po narodnosti, odgovoril, da je Bolgar iz Makedonije.
28. sept., na praznik sv. Vaclava, je bil v Praški razstavi „Praški dan". Društva in korporacije malostran-skega predmestja so priredila slovesen obhod, in bila ofi-cijalno pozdravljena. Tudi češki pivovarji so korpora-tivno obiskali razstavo.
72 „ vsega veleposestva v Avstriji je v rokah ple-menitašev in cerkve. Dohodki vseh avstr. biskupij so znašali v vsem 27,620.000 gld.
Rabinec Bloch se je silno razsrdil nad grofom Thu-nom, ker je sklical drž. zbor na 26. sept., ko je bil židovski praznik.
Na Sušaku je izšel nov tednik „La Difesa", kateri izdaje več Reških avtonomašev. »Difesa« brani avtonomijo in ostro napada og. vlado; zato pa ta hoče list sprejeti pod strogo cenzuro.
Na Dunaju so ta sokolska društva: »Sokolska župa dolnorakouska«, ustan. 1894. v VI. okr. — »Sokol vi-densky«, ust. 1867., isto tam (Magdalenenstr. 32.). — »Sokol Tyrš«, ust. 1888, (XV. Turnerg. 9). — »Sokol Fiigner«, ust. 1889 (XVII. Hauptstr. 13). — »Sokol Fa-
voritsky«, ust. 1891 (X. Quelleng. 72). — »Sokol Leo-poldovsky«, ust. 1893 (Kaiser Josefstr. 36). — »Sokol florisdorfsky«, ust. 1896 (Briinnerstr. 302).
Po vseh Peštbudinskih sinagogah so imeli molitve za Dreifussa. Vsak šahter je za te molitve dobil po 10 gld. Udeležba pri teh pobožnostih je bila tolika, da v sinagogah ni bilo več prostora.
Zavod sv. Nikolaja v Trstu je imel 18. sept. prvi obči zbor. Županstva na Slovenskem naj opozarjajo v Trst odhajajoče domače ženske na ta zavod.
V	Cetinjski dekliški zavod je letos došlo 9 učenk' iz Bosne in Hercegovine.
Na Moravskem je poštno vodstvo prepovedalo dostavljanje dopisnic z Bismarckovo sliko.
Kuhanje in šivanje se vvede kot obligatni pouk v dekliške šole v Chicagu.
Gospodinjska šola c. k. kmetijske družbe kranjske se otvori sredi oktobra v Ljubljani v „Marijanišču". Šolski tečaj traje jedno leto, in morajo gojenke stanovati v zavodu, ki je pod nadzorstvom sester reda sv. Frančiška.
Nemška ljudska banka v Litomericah ima 3050 členov s 7080 deleži.
Strokovne šole za belo šivanje, umetno vezenje in šivanje oblek se prične v Gorici. Učenke bodo zajedno obiskovale obrtno-nadaljevalno šolo za deklice.
V	Monakovu umrli Velimir Todorovic, nezakonski sin srbskega kneza Mihajla, je zapustil srbski državi 2 /, milj. vredno posest v Romuniji, z uslovjem, da se njeni dohodki porabijo v prosvetne namene. Ogerski baroni Nikoliči in Bajiči ugovarjajo temu, češ, da je posestvo njih, ter so oni prepustili umrlemu le užitek.
Za preiskovanje Ptujskega polja je antropološko društvo na Dunaju vlani podelilo juristu VI. Levcu pp-tovalno štipendijo. V Izvestjih društva je sedaj priobčil plod tega raziskavanja, zanimivo zgodovinsko delo o na-seljenju teh krajev.
Bansko-bistriški biskup svari svoje duhovenstvo pred Osvaldovim listom „Kazatel", homiletičnim listom, v katerem ne dobi ničesar proti veri ali nravi, a njegov obseg mu je premalo cerkveno — in domoljuben („domoljuben" v madjarskem smislu).
Prva dram. predstava „Pokroka" na Dunaju (I. Jo-hannesgasse 3) je bila v 2. okt. Igrala seje veseloigra „Ohniva zemš" Vaclava Štecha, ki je dobila Naprstkovo nagrado in vrlo uspela v Pragi.
Češkoslov. društvo »Havliček« v Floridsdorfu je slavilo 2. okt. svojo 10 letnico.
Češka viša gimn. v Opavi, katero vzdržuje uže 15 let bez vsake subvencije „Ustr. Matice šk.", morala bi prejti letos v drž. upravo, a pogajanja se še niso zavr-šila. Kljubu strastnemu nasprotovanju Nemcev šteje letos 280 dijakov. — V Mistku je „Ustr. Mat. šk." ustanovila 1895 nižo gimn., ki šteje 155 dijakov, v Moravski Ostravi 1897 dvorazrddno realno gimn. s 142 učenci.
V	Teplicah je kmetijska centralna zveza sezvala svoj shod, ki ga je namerjal župan Siegmund pozdraviti imenom mesta. A dr. Eisenkolb je imenom nacijo-nalcev izjavil, da mu ne dovolijo besede. Med poročilom Richtarjevim so antisemitje večkrat razgrajali, isto tako med govorom zastopnika kmetijskega ministerstva. Vsako nadaljnje razpravljanje je bilo nomožne, dokler se niso ta odgodila na popoludan, ko so se vršila ločeno po politiških frakcijah „vsenemške celokupnosti".
Znani poljski poslanec Stanislav Stojalovvski ima v Čači na Ogerskem malo tiskarno, kjer izdaje lista: »Wieniec« in »Przezolka«. Avstrijski vladi to seveda ni bilo vseč, ker je to bilo v inozemstvu, torej ne pod njeno oblastjd. Porabila pa je pretvezo, da razširja St. socialistične ideje, dasi je znano, da ima s temi hud boj. 3. okt. se je torej prepovedalo tiskarni, da nadalje tiska poljske liste. Ko je izjavil vodja tiskarne, da smatra to prepoved nezakonitoj ter torej ne sprejme ustmene prepovedi, so došli žandarji v tiskarno, zabili lokal in pripravili tako 12 ljudij ob kruh.
Društvo slov. odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Celju vabi k pristopu. Dosedaj se je oglasilo 80 rednih členov. Ustanovnikov šteje 4 in 2 podpornika. Društvo hoče zlasti gojiti slovensko stenografijo ter si osnovati lastno bolniško blagajno.
Dež. investicije je s cesarskim dovoljenjem minister Kaizl uporabil 20 milj. Od teh se uporabi za naučne smotre: za 2. natis kataloga slikarske akademije v Pragi 1700 gld., subvencije Benešovski gimn. 1500 gld., kra-ljedvorski 3000 gld., za opavsko češko gimn. 9000 gld., Češko-slov. narodopisni muzej 2500 gld., društvu kralj, češk. muzeja 5000 gld., za češko medic, fakulto Praško 3000 gld., za ustanovo fizikalno-matem.-astronomičnega ustava pri češki univerzi v Pragi 100.000 gld., za drž. trgovsko šolo v Pragi 30.000 gld. i t. d. — Za lokalne železnice 936.000 gld.
V	Gorici so zaprli drvarja, ki je nekaterim slušal-cem čital „Sočo" ter ga obdržali 4 dni v zaporu!
Sadjetržca iz Kozane je mestni tržni nadzornik v Gorici, zagrizen Lahon, radi privatnega pogovora z drugim udaril, in ko se je radi tega šel pritožit, dal zapreti; izpustili so ga šele drugi dan na intervencijo odvetnika.
Na Celovški pošti je bil oddan zaboj v Zagreb s slovenskim naslovom in pristavkom »Agram«. Uradnik pa je vpričo oddajalca črtal slovenski naslov in ga zamenjal z nemškim!
V	Johannisburgu v Južni Afriki živi do 700 Srbov in Hrvatov v najlepši prijateljski slogi.
Bolgarska vojska v vojnem stanu štejo 271.402 mož in 624 topov.
»Soča« poroča, da so Italijani ubogemu božjepot-niku na Staro goro podtaknuli nekaj tabaka, laški finan-carji pa ga preiskali, pretepli in odvedli v zapor v Čedad, kjer so ga pridržali 7 dnij. — Tudi staro ženico so preti pit in zavrnuli domov.
V	hrv. deželnem glasbenem zavodu je bilo v pro-šlem šolskem letu 250 gojencev (rednih 54, izrednih 101, frekventantov 95). Zavod ima 513 členov, (29 ustanovnikov, 18 častnih, 146 podpornikov I. in 298 podp. II. vrste). Vseh troškov je bilo 21.455 gld., pokritja 21.175.
Nagrado 20 cekinov za srbsko povest iz trgovskega življenja razpisuje Mir. Spaič.
Na Dobrni so zmagali Slovenci v občinskih volitvah soglasno, ker se nemčurji volitev niso udeležili v svojem obupu.
»Obzor« priobčuje dopis, da naj Hrvati ustanove, kot spomenik umorjeni cesarici, »Jelisavin dom za slepe djevojke.«
„Slov. Beseda" na Dunaju priredi 5. novembra Pa-lackega slavnost v veliki dvorani glasbenikov.
Razstava južnoštaj. sadjarjev v Celju 18.—20. sept. se je jako dobro obnesla. Nad 120 razstavljavcev je iz-ložilo v dvoranah »Narod, doma« svoje sadne pridelke. Obiskovalcev je bilo mnogo.
Poljakov v Prusiji je nad 3 milj., ki žive v 4 pro-vincijah: Sileziji, Poznanjskem, Zapadnem in Vzhodnem Pruskem. Jedro njih, 1,000.000, tvori Poznanjsko; tu je poljski narod tudi po mestih. V Zah. in Vzh. Prusiji je meščanstvo in duhovenstvo večinoma nemško. V Sileziji je meščanstvo nemško; uprav fanatično nemška je katol. duhovščina. — 200.000 poljskih izseljencev je še v za-padnih nemških provincijah, Vestfalskem, Porinskem in Saškem; večinoma delavci. Tudi v Berolinu živi nad 60.000 Poljakov, ki imajo tudi svoj časopis »Dziennik Berlinski«. Organizacije in središče nimajo. Velika nevarnost poljski narodnosti je gvezdensko-poznanjski biskup Stablevsky. Velik je tudi vpliv žlahte, ki ima skoro vse časopisje v rokah.
O Berolinskem „Sokolu" so nemški listi pisali, da je razpuščen, in navajali vse zločine, ki so provzro-čile to. Vest je prešla tudi v slovanske liste. Sedaj pa dementuje Berolinska policija to vest, in sicer „ker nima nobenega povoda, da bi postopala proti društvu." — Pri nem. časopisju se je pač zopet uresničilo : der Wunsch ist der Vater des Gedankens, — prisiliti so hoteli vlado, da jim ustreže.
„Lid. Nov." poročajo, da je od Brnskega mesta ustanovljena gledališka komisija prepovedala vsemu osobju v nem. gled. (muzikom, koristom, statistom in služabnikom, da med seboj govore češki.
Spomenska plošča na rojstnem domu dr. Julija Gregra v Bfezhradu poleg Kraljičinega Gradca se je odkrila 2. okt. Na predvečer je bila slavnost v gledišču v Kraljičinem Gradcu, Červeny je slavil pokojnikove zasluge; na to je bila predstava „Mali kralj", in v „Besedi" prijatelski večer. — Na dan odkritja so se zbrala društva in deputacije, pozdravila na kolodvoru goste iz Prage in šla v slavnostnem sprevodn s separatnim vlakom v Opatovice in od tam v rodno selo. Tu je imel dr. Engel slavnostni govor.
V	Sofiji so otvorili trgovsko-obrtnijski muzej.
Češko narodni-delavci so izročili mestnemu zastopu
v Prosnici memorandum, naj jih podpira pri boritvi za obče volilno pravo. Mestni zbor je na to sklenul 30. sept., da poda deželnemu in drž. zboru peticijo za obče volilno pravo.
V	Sarajevu je nadškov Stadler blagoslovil stavbo od njega ustanovljenega ženskega sirotišča, v katerem bo do 100 deklic dobivalo popolno oskrb.
Nove razglednice v korist dr. sv. Cirila in Metoda so izšle s sliko biskupa Stro ismayerja in njegove kate-dralke. Prodaja jih gdč. Z. Roblek v Litiji, komad po 5 kr.
Statistika o ljudskih šolah v Nemčiji pravi, da je poljščina v mestih za 0-08;J o, na deželi za 0'98"/•■ narastla, in to zlasti z ozirom na kašubski in mazurski jezik, kateri izpodriva. 1891 je bilo 3443 kašubski govorečih otrök, 1896 samo 89.
Drž. nagrado je dobil od minis. češki kipar Adalb. Šaff za načrt „dekliškega toja" Izvršitev dela, ki bo stalo 25.000 gl., pokrije na polovino ministerstvo, na polovino občina Plzenska, ki je bode hranila v muzeju.
30. sept. je v Pragi pričel zborovaii kongres čeških tehnikov.
' V Stuttgartu je bil kongres nemške socijalne demokracije. Iz Avstrije sta došla delegata dr. Ellbogen in Daszynski. Sprejela se je resolucija proti anarhistom in protest, da vlade namerjajo vsled Ženevskega atentata nastopiti proti socijalni demokraciji.
Prof. Gebauer je slavil 8. okt. svojo 60 letnico. Po filozofskih naukih je postal realčni prof. v Pardu-bicih, potem v Pragi. 1873 prišel za slovansko filologijo na Praški univerzi. Bil je leposlovno in znanstveno delaven. Zlasti veliko in učeno delo, ki pa še ni povsem završeno, je njegova historična gramatika staročeškega jezika.
V	Carjigraskem patrijarhatu je sezvana konferencija članov sv. sinoda, da vsestransko prouči ustav in ure-jenje srbsko-pravoslavne cerkve v Bosni in Hercegovini.
Od 520 izšedših tekom 10 let številk „Pensiero slavo« je bilo 186, torej več nego tretjina zaseženih.
V	Bieljini se je otvorila nova sinagoga. Svečanost je opravil sarajevski nadrabinec. Mladež je pevala v špan-jolskem jeziku.
Pamflet proti črnogorskemu knezu se je razposlal duhovenstvu in učiteljstvu srbskih in mohamed. šol ter raznim uglednim osebam v Bosni in Hercegovini v zavitkih s tiskanimi naslovi. Srbska duhovščina zahteva od mitropolitov naredbo, da se ta pamflet proglasi za heretično knjigo.
„Glas Črnog." poroča o pamfletu. Knjiga je velika, ima 320 str. in stoji 3 dinare. Tiskana je fino. Jasno je, da ima svojega mecena. Ne zna se, kdo jo je pisal, kdo založil, kje se je tiskala.
Slavni skladatelj A. Dvorak je uglasbil novo opero »Čert a Kača«, ki se bode o Božiču predstavljala v Pragi. Tudi dvoje novih simfoničnih skladeb je dovršil, ki se bodeti proizvajali na slovanskem in filharmoničnem koncertu v Pragi. Tudi ravnatelj Dunajskih filharm. koncertov, Mahler, je skladatelja naprosil, da ji prepusti v proizvedbo na Dunaju.
V	Časlavi je 2. okt. umrl 62 letni Em. Klier, vodja kora v dekanatski cerkvi, pevovodja tamošnjih treh pevskih društev in češki skladatelj.
V	Moskvi je 20.000 Nemcev, ki imajo 2 nemški srednji šoli, v Petrogradu 30.000 Nemcev, ki imajo 3, nem. srednje šole. Na Dunaju do 200.000 Čehov — in?
Češkoslovanske društvo v Berolinu je imelo 8. octobra veliko 37 letno ustanovno slavnost, pri kateri je sodeloval klavirni virtuvoz A. Foerster, sin našega slov. skladatelja.
Za češko realko v Olomucu je pripravljena od „Narodne jednote" peticija na naučno ministerstvo. Ta bo predložena vsem Olomuškim češkim korporacijam za podpisovanje.
Mestni zbor v Rotterdamu je sklenul, da se ne uči v nižih šolah vec francoščina, temveč nemščina in angleščina s praktičnih ozirom na nižezemsko trgovino.
V	c. k. javni učilnici za orientalne jezike na Dunaju prične se pouk v arabskem, perzijskem, turškem, srbskem, ruskem in novogrškem jeziku s 17. oktobra. Pouk je bezplačen. Vpisnina celo leto za vsak tečaj 3 gl.
Srbski topniški polkovnik Vladimir Nikolič je dobil odpust, da gre v Gradišče uredit svoje stvari. Slučajno pride na ladijo, na kateri se je vozil Pašič v zapor v Požarevac. — Ko se je vrnul in javil kralju, ga ta pred vsem štabom imenuje izdajnikom, strga rede s prs ter zahteva, naj sleče uniformo, katere kot „izdajalec" ne sme več nositi. Izdala se je naredba, da ne sme noben častnik z njim občevati niti ga pozdravljati. Njegov sin se izključi iz akademije. —• Tako je paševstvo Milanovo v Srbiji.
20. septembra je grško-vstočni mitropolit sarajevski Nikola Mandic v prisotnosti mnogobrojnega naroda po liturgiji v novi grško-vstočni cerkvi, blagoslovil temeljni
kamen za novo mitropolijo za cerkvijo.
* *
*
Razglednice s Preširnovo doprsno sliko, katerih čisti dohodek je namenjen Preš. spomeniku, se dobivajo pri gdč. Roblekovi v Litiji.
Glavni smoter Bismarckov je bil: osamotiti in oslabiti Avstrijo, zato je najbolj onemogočeval avstro-rusko zbližanje. V Buschovi knjigi pripoveduje sam vse to prav odkritosrčno. 1879 je bil zlasti vznemirjen po Rusiji in se bal avstr. ruske zveze, kateri bi se pridružila še Francija. V skrbeh je v Gasteinu pričakoval Andrassy-ja. Tu mu je sporočil idejo o trovladarski zvezi. Avstr. cesar je bil takoj zanjo, a cesar Viljem se je le težko pridobil zanjo. Ko je tako otujil Avstrijo Franciji, je tudi preprečil nieno približanje Rusiji. Bismarck je popreje uničil avstr. hegemonijo v nemški državi, potem jo pa privel v trozvezo, t. j. taktično zopet vvel v to, pod vodstvom Prusije. — V cesarju Viljemu I. je imel Bismarck prijatelja Rusije, katerega je le s težavo uverjal o svoji protiruski politiki. Trozvezo je rabil, da je dobila Nemčija potrebno svobodo v sredozemskem morju.
----J—H-
DIJAŠTVO.
Na Zagrebškem vseučilišču je bilo prošlo leto 523 slušateljev. Bogoslovcev 78, pravoslovcev 317, modroslovcev 92, farmacevtov 35.
Na hrv. vseuč. v Zagrebu so naznanjena za zimski tečaj ta predavanja o slovanskih stvareh: Smičiklas: Povest Hrvatske od naj-starše dobe do 1526. — Izvori hrv. zgodovine. — Maretič: Glasovi staroslov. jezika na osnovi poredbene gramatike. — Histor. etnograf. pregled slov. narodov od najstarših časov do XI. veka. — Stvarna razlaga II. knjige Vukovih srb. narod, pesnij. — Dr. Pavič: O narodnih pesnih Hrvatov in Srbov. — Čitanje in razlaganje dalmat. piscev 16. veka. Maretič: Ruska gramatika. Vrbanič : Statistika avstro-ogor. monarhije s posebnim ozirom na Hrvatsko in Slavonijo.
Akad. okrajno društvo „Radbuza" je slavilo svojo 25 letnico v Plznu. Slavnostnega zbora se je udeležilo mnogo dostojanstvenikov in zastopnikov raznih akad. društev. Sklenulo se je, da se naj odbor Husovega fonda preosnuje na zaklade okrajnih društev; da se pozivljejo abiturijenti, naj svoje veselice prirejajo v korist Hu-sovemu fondu. — S slavnostno akademijo v Sokolovi dvorani seje slavnost završila.	,
Dijaška demonstracija je bila na vseučilišču v Budimpešti Juristi niso dovolili predavati prof. Timonu.
--§-Hh-—•
RAZGLED PO SLOVANSKEM SVETU.
A) SLOIIISII DBŽBLSi,
Kranjsko. V Ljubljani se je ustanovilo »splošno kreditno društvo«, iz katerega naj se s časom porodi domača kreditna in eskomptna banka. Zadružni deleži so po 100 in po 10 gld. Podpisanih je doslej uže 70.000 gld. Predsednikom upravnega soveta je voljen stavbeni podjetnik Filip Supančič.
Klerikalna ljubezen do slov. rodu se je sijajno dokazala v izjavi »Slovenca«, da bi za slučaj imenovanja dr. Ferjančiča. ministrom stopili slov. kat. posJ. v opozicijo. Iz sovraštva do političnega nasprotnika torej bi žrtvovali vse pridobitve, katere bi po takem imenovanju dosegel slov. narod. To je v istini „vrhunec politične prismojenosti", kakor je dobro pripomnil »Slov. Nar.« Izrecno treba pripomniti, da „SI. N." ni besedice ni napisal proti ministerski kandidaturi Pov-šetovi; taka izjava je bila jedino možna od »pravih zastopnikov slov. naroda«.
Tržaško. Kazenske razprave radi tržaških izgredov so se vršile 1. okt. proti 15—20 osebam. Obtoženci so bili Italijani, Tržačani, avstr. Furlani in jeden laški podanik — ker so klicali »fora gli Italijani«, mendi vsaj ne iz slovenskega sovraštva do Labov.
V	seji Tržaškega mest. soveta je 4. okt. vprašal m. sv. Bratos, zakaj se je izgotavljanje kostumov za mestno gledišče izročilo inozemski tvrdki, vsled česar je izgubilo 60 domačih delavcev delo ter so sedaj bez kruha. — Za 1100 letnico Pavla Dijakona v — Civi-dadu se je podarilo 200 gld.
Goriško. Knez in nadškof Missia slovenskim poslancem ni prišel na pomoč riti tedaj, ko so v adresi cesarju stavili dopolnilo v katoliškem smislu!
Primorsko. Rekurzi primorskih posojilnic proti nalogu namestništva so bili ugodno rešeni.
Istra. V Poreču, kjer so zasramovali in kame-novali slovanske poslance, prigodili so še izgredi — proti Italijanom.
V	razpravi zaradi izgredov na galeriji istrskega dež. zbora je bilo 5 obtožencev obsojenih na kratek zapor, drugi pa so proglašeni nekrivimi.
Štajersko. Pri Graškem nadsodišču se je 29. sept. vršila razprava v slov. pravdni stvari. Sklicana je bila zopet samo nemški. Zastopnika dr. Krisper in dr. Kašar sta grajala predsedniKovo postopanje in predlagala slov. razpravo, ker ste stranki slovenski in pravda slovenska. Senat je predlog zavrgel in ukazal nemško razpravo, a predsednik je prisilil zastopnika, da sta razpravljala nemški. Ko sta protestovala, je rekel preds., da za ustne razprave ni nobenih naredeb.
Geljsko-polit. dr. »Naprej« je sklicalo na 25. sept. javen shod na Pako v slovenjegraškem okraju. Voditelj glavarstva Zoff je ta shod prepovedal, »ker bi pri sedanji razburjenosti in negotovosti v okrajih Šoštanj in Slovenjigradec bil shod za javno varnost in javni blagor nevaren.«
V	Gradcu so bile 5. okt. volitve v mestni zastop v I. razredu. Od 1274 volilcev se jih je udeležilo 807. Voljeni so nemški nacijotialci. »Patrijotična meščanska stranka« ni dobila niti šestine glasov.
C k. više dež. sodišče v Gradcu je dosledno v sovraštvu do slovenščine. O premeščenju notarja Thurna iz Logatca v Ljutomer je obvestilo not. komoro v Ljubljani z dostavkom, da se mora konkurz za izpraznjeno mesto kakor tudi vsi javni oglasi komore razglasiti v nemščini kot jeziku notranje službe. — Notarska komora pa je avtonomna, sme svoj poslovni red sama odločiti, in ta red je potvrdilo justično min. A ta red ji nikjer ne predpisuje, da mora vse javne oglase razglašati v nemščini.
B) OSMO SLomiSBi mmT-
Obče. Cesar je imenoval tajnimi sovetniki: fin. min. dr. Kaizla, min. Jedrzejovvicza, Baernreitherja in Kasta.
Danska kraljica Lujiza je 29. sept. umrla v 81. letu. Bila je mati carice-vdove; princezinje vvalske (angleške naslednice) in grškega kralja.
Trgovinski minister dr. Baernreither je dal svojo odstavko ter je utemeljil s tem. da se je vlada izrekla proti nujnim predlogom nemških veleposestnikov.
Iialska vlada vabi k mednarodni konferenciji za skupno akcijo proti anarhizmu.
Vatikan je v odgovoru na carjev predlog o raz-oroženju predlagal, da se ustroji mednarodno sodišče za mednarodne prepire ter s tem zabranijo krvave vojne.
Trgovskim minist, je imenovan bar. Dipauli. Rodil se je 1844. služil pri tirolskih strelcih in kot dobrovoljnik v vojni 1866. Leta 1871 je vstopil v papeško legijo.
V	drž. zboru je bil član Hohenwartovega kluba, ognjevit in mnogobeseden. Bil je tudi v Pragi v dogovorih s češkimi politiki. Dissident je postal 1881. — 1885— 1891 ni sprejel mandata. 1895 je opustil klub konservativcev in osnoval svoj klub. Znano je, da je predlagal okvirni zakon za rešenje jezik, vprašanja.
Pred upravnim sodisčem na Dunaju je bila 1. okt. razprava radi Praških uličnih napisov z ozirom na pritožbo nem. društev in nem. hišnih posestnikov. Mestni zbor je razglasil ulična imena lastnimi, ki se ne smejo prevajati, in ki se imajo glasiti le češki. Na-mestništvo je to spoznalo nezakonitim. Kljubu temu se nekateri nemški hišni posestniki razobesili nemške ulične table, občina je zaukazala njih odstranitev v 14 dneh, oz. jih potem odstranilo. Proti temu so podali Nemci rekurz na občino, potem na dež. odbor, ki pa sta zavrgla pritožbo. Sedaj je stvar pred upravnim sodiščem, kjer občine zastopa dr. Herold, nemške pri-zivnike pa dr. Pergelt.
Car je prišel na Dansko, da se je udeležil pogreba kraljice svoje stare matere.
Nadvojvoda Rainer potuje od 3.—10. po Bosni in Hercegovini.
Pred upravnim sodiščem je bila 1. okt. razprava o protestu mesta Bilina za ustanovo češke jednoraz-rednice. Sodišče je utok zavrglo; češka šola je bila pribojevana.
O razglednicah, t. zv. »Michelkarte« in »Obstruktionskarte«, ki so bile v Češki Lipi kot provokatorne konfiskovane, se je razpravljalo pred kasacijskim sodiščem. Založniku, Strachu v Warnsdorfu, se je naznanila konfiskacija, ki pa je bila potem preklicana, a pozneje vnovič prepovedano razširjanje teh dopisnic. Založnik je bil torej tožen radi širjenja prepovedanih tiskovin. Kasacijski dvor je zavrgel pritožbo Machovo proti obsodbi in mu naložil globo 70 gld. in 3 dnevni zapor.
Poslanec dr. Bareuther je izstopil iz nemške ljudske stranke.
Nadvojvoda Bainer se je mudil v Bosni, obiskal kopališče Ilidže ter posetil soprogo min. Kallaya.
Ministerstvo je dalo dalmat. vladi 150.000 gld. drž. pripomoči v nepovratne podpore po potresu ponesrečenim Sinjanom, z opazko, da se ima v to svoto uračuniti uže popreje v isti namen nakazani znesek 75.000 gld.
V seji nemške ljudske stranke 13. oktobra se je izreklo, da Bareutherjev izstop ni utemeljen v zadržanju stranke, ter da je jedinstvo pred vsem potrebno.
V	prvi vrsti je še vedno odstranitev jezikovnih naredeb. Bavno radi tega pa je treba, da se prepreči Badeni-Thunova nagodba z Ogersko. Predstojništvu se je uže v seji 6. okt. naročilo, da si v ta namen zagotovi pomoč drugih strank.
Bar. Dipauli je v Budimpešti konferiral z og. trg. in poljedel. min ter izjavil, da mora v nasprotju z na-godbenimi določili pristati na vzdržanju tirolske carine za žito, ker sicer ni upanja, da njegova stranka sprejme ostale točke nagodbine bez premembe.
Cesar je sprejel iz Pešte vrnuvšega se min. predsednika grofa Thuna 12. oktobra trajajoči nad uro v avdijenciji.
Katol. ljudska stranka je (na mesto Dipaulijevo) izvolila predsednikom dr. Ka breina.
Odposlanci slov. kršč. narodne zveze, Barvinski, Povše in Vukovič, so izročili min. preds. grofu Thunu zahteve zvez-; v obširnem memorandumu. Min. predsednik je obečal, da hoče skrbno pretresti težnje. Hipoma ne more ničesar izjaviti, a hoče biti vsem narodom jednako pravičen.
Min. preds. Thun, finančni minister dr. Kaizl in trgovski min bar. Dipauli so šli 10. okt. v Budimpešto, 11. okt. so došli tje člani avstr. kvotne deputacije, da se pričiio pogajanja za nagodbo.
Upravno sodišče je gledč Praških uličnih napisov razsodilo, da se ne ugodi protestu nemških posestnikov in društev, ker spada naprava uličnih napisov v naravna avtonomna prava občine, v katera ne sme po-sezati posamičnik.
Shod nem. socijalnih demokratov v Stuttgartuje glede na carjev predlog o razoroženju izrazil zadoščenje, da se njih načelo o kvarnosti in nepotrebnosti sedanjega militarizma priznava celo od vladarjev samodržcev. Busija pa naj podeli narodu one pravice in svobodščine, bez katerih ne more noben narod izpolnjevati svoje kulturne misije.
Dunaj. Tu so osnovah katol. polit, društvo za Čebe na Dunaju in Niže Avstrijskem. — Na prvem shodu so govorili tudi poslanci dr. Žitnik, Spinčič, Trumbič in dr. Stojan. Povdarjala se je zlasti solidarnost vseh Slovanov.
Voditelji socijalnih demokratov so na predvečer otvoritve drž. zbora sklicali 7 javnih shodov, na katerih so povdarjali, da je treba z obstrukcijo ponehati in omogočiti delovanje parlamenta.
Klub avstrijskih narodnostij je bil 3. okt. sezval obči shod, katerega se je udeležilo povoljno število členov in dragih vabljencev, med njimi tudi drž. poslanci dr. Dyk, Hofica in Kurz. Prva točka dnevnega reda je bila o najbližih ciljih Dunajskih Cehov. Podpredsednik društva g. Jos, Urban je izpregovoril o teh zadačah in navedel obče osnovne šole, jezikovne šole, versko vprašanjeJ gospodarske zasnove, posebe povdarjal potrebo, da se Čehi pripravljajo za novo ljudsko štetje. Kazal je naposled tudi, kakö ščuvajo nemške stranke proti Dunajskim Čehom, bodisi po zastopih, zborih, na shodih ali po novinah, in povdarjal je, da bode treba misliti na odvračanje takega mnogovrstnega šču-vanja, ki ne more trpeti uže preprostega češkega napisa na tablah čeških firem. — Dr. Dyk je naglašal, da se Čehi organizujejo na znotraj po društvih in na zunaj po politiški jednotni organizaciji. V ta namen naj bi se dosedanja polit, društva zjedmila in stopila v jed-nem samem polit, društvu. Naj bi se navskrižja poravnala, ker drugače Dunajski Čehi ne dosežejo ničesar. Razlagal je tudi smisel ljudskega štetja na podstavi občevalnega jezika. Ni nadeje, da bi se izpremenila
dosedanja rubrika, a treba je poštevati pomen te rubrike. Obč valni jezik ni tisti, ki sem ga prisiljen govoriti na zunaj in radi službe, temveč tisti, ki ga govorim doma, ali kateri bi govoril rad, ko bi me ne zavirale zunanje razmere. Ni treba se torej udajati za tuje jezike, katere smo prisiljeni govoriti radi zunanjih služeb in razmer. Treba je množice v takem smislu poučevati. — Urednik „Slovana", g. Janča je hotel opravičevati obstanek vsaj 2 sedanjih pol društev, ker se razlikujeti drugo od drugega nasproti politiki mladočeški. Pozneje je urednik našega lista kazal, da je »Klub avstrijskih narodnostij« izjavljal se načelno za jednako politiko, kakoržno (nacijonalno avtonomijo) zagovarja urednik Janča in njegov list »Slovan«, da pa je klub pošte val težave mladočeškega kluba vsled sestave in programa sedanje večine. Govoril je tudi drž. posl. Hofica, in je potem še dr. Dyk dokazoval, zakaj da so se potezah Čehi za znano politiko na Češkem. Ta točka je bila jako zanimiva, h kateri se prilično povrnemo povrnemo posebe. — Načelnik narodne delavske stranke Dunajskih Čehov je kazal na veliko moč delavskih množic, in da je treba vzgajati, organizovati, ker le s temi dosežejo Čehi tudi politiški vpliv na Nižeavstrij-skem in specijalno tudi na Dunaju. — Govorilo je tudi več drug'h, urednik »Vestnikac je kazal na potrebo složnosti v vsem politiškem delovanju nižeavstr. Čehov.
Čudno je le, da ostali Slovani se ne udeležujejo takih shodov, kateri so na korist Slovanom Dunajskim bez razlike narodnosti in s tem tudi na korist a\str. Slovanom. Izmed Slovencev se doslej udeležuje teh shodov menda jedini urednik »Slov. Sveta«.
Dunajski trgovski gremij je sklenul resolucijo proti nagodbi.
Češko. V Hebu so 1. okt. zborovali zaupniki nemško-nacijonalne stranke Hebske. Prisoten je bil seveda Wolf. V premenjeni taktiki nemške levice vidija oni »golo in očito izdajstvo na nemškem narodu in grdo prelomljenje svete prisege Hebske 11. jul. 1897.« ter jim zato izrekajo največe zaničevanje. Volilci naj jih pozivljejo, da odložš mandat ali da vsaj izstopijo iz sedanje stranke. Scbönererjancem se za njih „moško borenje za narodna prava in zahteve nemškega naroda v teh dneh parlamentarne korupcije" izreka vnovič »neomejeno zaupanje in prisrčna nemška hvala«.
Češkoslovanski uradniki so imeli 2. okt. svoj shod v Pragi. Cesarju se je odposlala sožalna brzojavka. Nato so razpravljali o položenju in željah privatnih uradnikov.
Namestnik dež. maršala, Nemec dr. J. Lippert, je odložil poslanstvo in svoje dostojanstvo.
Praški župan dr. Podlipny je bil 6. okt. na Dunaju, da se udeleži konferencije za zgradbo justične palače v Pragi. Bil je tudi s posl. Kaftanom sprejet od min. preds. Thuna, s katerim se je dogovoril o raznih stvareh Praškega mesta. — Posl. Kaftan se je pri železniškem min. pritožil ö preziranju češkega jpzika pri državnih in privatnih železnicah na češkem ozemlju.
Trgovsko sodišče v Libercu je, kakor smo poročali svojedobno, zavrnulo češko razpravo, ker je v Li • bereu razpravni jezik nemški. Utok na više dež. sodišče v Pragi je bil rešen tako, da se je naročil» okrajnemu kot trgov, sodišču, da pri obnovljeni razpravi pripusti strankam in njih zastopnikom razpravljati v vsakem od obeh dež. jezikov, samo pa se mora
posluževati onega, v katerem ti razpravljati, oziroma obeh; ker se morajo pri ustnih razpravah pri vseh sodiščih na Češkem sprejelmati izjave v jeziku, v katerem so se podale, v zapisnik, ter pri razpravah rabiti jezik, katerega se poslužuje stranka; torej ima stranka pravo, posluževati se istega dež. jezika, ki se ji poljubi.
Dosedanji predsednik Praškega nadsodišča, Rumler pl. Aichenwehr, je vpokojen, in za jedno mu je podeljeno baronstvo.
V	dopolnilni volitvi za državni zbor namesto dr. Slavika je voljen dr. V. Naxera z 992 glas. Protikandidat Kratochvil je dobil 730 glasov.
V	Pragi so bila 8. in 9. okt. socijalno-demokra-tiška zborovanja. Ostro so se obsojali Mladočehi in izrekle nagddbene predloge kot nemožne.
Moravsko. V Novi Paki je bil 25. sept. ljudski shod, na katerem je starokat. vikar dr. Iška iz Berna v Švici govoril o narodni cerkvi. Boj proti klerikalizmu ne širi bezverstva. Cerkev hočejo postaviti na podstavo. ki ji zagotovi bodočnost, in ji pridobi zvezo s pravo-slavjem. Ako se ustanovi češka starokatol. cerkev, bode s tem postavljen temelj za češkoslovausko narodno cerkev. V resoluciji se med drugim tudi prosi za cerkveno revizijo obsodbe Jana Husa.
Sileško. „Polit, in gospodarska jednota" v Opavi je sklenula, da za letos opusti namerjani tabor, a zato priredi shoda v Predbezni in v Hlavnici.
Galicija. Dež. šolski sovet je vsled brzojavnega ukaza naučnega ministerstva odredil zasnovo prvega razreda maloruske paralelke na gimnaziju v Tarnopolu.
Pravni odsek mestnega soveta Levovskega je soglasno sklenul predlagati zboru, da sklene pritožbo na ministerstvo, oz. na upravno sodišče proti odloku namestnika, s katerim je ustavil sklep mestnega soveta za odpravo izjemnega stanja.
Avstr. vlada je 12. okt. okt. preklicala za 10 ga-liških okrajev izjemno stanje. Ono ostane torej še v 23 okrajih v veljavi.
Bukovina. O deželnozborskih volitvah pišejo „bykob. B^omocth", da so se vršile, kakor se vrše v Galiciji. Kmetje niso volili po svojem preverjenju, temveč kakor jim je zaukazovala birokratiška volja. Izvoljenci so zgolj ljudje, ki se uklanjajo, ne delajo pa, kakor potrebuje narod. Ustava je tudi v Bukovini le na papirju.
Na prih. dež. zboru bo 13 Romunov, 6 Nemcev, 4 Rusi, 4 Armeno-Poljaki, 3 »divjaki« in vseuč. rektor.
V	Seretu je vlada zasnovala nižo gimnazijo z nemškim poučnim jezikom ; ruščina in romunščina bode sicer obvezna, a le pouk v teh dveh domačih jezikih je vveden; vsi drugi predmeti so nemški. Ta gimnazija je torej tako zasnovana, kakor na pr. goriške srednje šole, kjer je večina učencev izmed Slovencev in Lahov. — V tem ko se trudijo Slovenci za slovenske gimnazije, snuje vlada na vstoku nemške sreduje šole. Kauo mora biti pač politiški sistem, ki sredi slovanskega in romunskega naseljenja vzdržuje nemško univerzo in snuje nove nemške srednje šole.
Na inicijativo dež. posl. dr. Stockega in bar. Wa-ssilka so se združili »stari« in »mladi« Malorusi.
Dalmacija. Dolgoletna želja Dalmatincev po železniški zvezi s Cislajtanijo ne more se uresničiti, ker je ne dopustč Madjari. To je potvrdil v Spljetu trg. min. Baernreither, ko je proučeval dalmat. odnošaje,
obečal pa je, da se potegne za zgradbo črte od Spljeta do Aržan, ki nizavisna od volje Madjarov No, Baernreither je uže odstopil, in je le nadeja, da bodu njegov naslednik tudi v tem postopal za njim.
Hrvatsko. Žumberško vprašanje — ali pripada Kranjski ali Hrvatski — je bilo rešeno tako, da se je pridelilo Hrvatski. Obstanek bivšega gradu Zumberškega so dež. zemljemerci brvat. dokazali nitančno po Val-vazorjevem opisu. Slovenski listi dvomijo o tej natančnosti.
Ogersko. Ogerska zbornica je 29. sept. soglasno sprejela zakon o inartiku'aciji spomina cesarice in kraljice Elizabete.
V seji ogerske poslaniške zbornice 8. okt. je na Kušutovn int- rpelacijo odgovoril Banffy, da ste avstr. in ogerska vlada sprejeli nagodbene predloge in se zavezali, delovati z vsemi močmi, da jih sprejmeta parlamenta. V avstr. parlamentu je položaj ugoden, prvo čitanje je gotovo, in zato je nujno potrebno,'da se prične razprava tudi v ogerskem nagodbenem odseku. Polonyi je vprašal,. ali vlada res veruje, da se nagodba sprejme neizpremenjena, ter o povišanju kvote. Banffy je odgovoril, da je tudi ogerska kvotna depu-tacija priznala povišanj«. Ako avstr. parlament ne sprejme nagudbenih predlog bez premembe, porabi vlada Ogerski pristujoča prava in uredi samostojno razmerje do Avstrije.
Ministerski sovet v Budimpešti je 5. okt sklenul, ker je za spomenik cesarice Elizabete nabranih uže nad 300 000 gld., da se poveri deželna komisija 36 članov s provedbo. Drž. zbor voli 12, magnatska zbornica 6 članov: 18 članov imenuje vlada.
Srbska pravoslavna cerkev v Bosni in Hercegovini. Vesoljna patrijaršija ni odobrila načrta statuta bosenskih poslancev. Dosedaj še ni stvar konečno rešena. Glavne točke novega ustava bi bile: Biskupa voli duhovščina in narodni zbor, potvrdi ga Carjigraj-ski patrijarh. — Plačo biskupu in svečenstvu dado občine, ne vlada. — Duhovščina ima pravo, da drži sinode in rešuje cerkvena vprašanja.' (Doslej bosensko-herceg. duhovščina ni imela tega prava). Pravoslavni narod v Bosni in Hereeg. prosi, da se cerkev ne odcepi od vesoljne cerkve, nego da ostane i nadalje pod pokroviteljstvom Carjigrajskega patrijarhata. — Vse torej je na tem, da ona ne poslane samostalna, nego, da se njeni odnošaji do Carjigrajske urede, in da se ne poveča cerkveno-šolska samostojnost Kdor ne pozna razmer Carjigrajsko-vesoljne patrijaršije, ne vé, zakaj se ta protivi temu ustavu. Nobena teh določeb ni v protislovju s kanoničnimi načeli piavosl. cerkve. Tu pridejo v poštev le politični in materijalni razlogi. Carjigr. patrijaršija, kjer sedé sami Grki, ni bila nikdar posebno prijazna Srbom. V Bosni in Hercegovini ni Grkov. — Konkordat avstro-ogerske vlade s to patrijaršijo 1880 je določil, da vlada plača vsako leto patrijarhatu 58 000 koron v zlatu, to je na mestu kanonske subvencije mitropolije Bosne, Zvornika in Zahumlja. Avstro-oger. poslanstvo v Carjigradu je dobilo velik vpliv na patri-jarhat, in s tem si razlagajo pravi razlog protivja.
Črna Gora V Berani je bila zopet bitka med mohamedani in kristjani.
Srbija. V Belgrad so dospeli 3. okt. tovarnarji, obrtniki, trgovci in profosorji iz Berolina, da se uve-rijo o napredku srbskega naroda. Nemško društvo ka-
pitalistov v zvezi z nem. banko v Berolinu hoče, da ji vlada zgradi železniški črti Niš-Pirot in Niš-Vranja. S tem bi Nemci imeli vso trgovino, vodečo v Solun in v Carjigrad, v svojih rokah. Učvrstil bi se seveda tudi njih polit, ugled.
Srbska vlada je odbila fra Vujčiča, ki bi imel upravljati katol. cerkev v Srbiji, in zauteva za to mesto duhovnika, rojenega v Srbiji.
Ker je turška vlada izročila cerkev v Kumanovu Bolgarom in ne Srbom, je nastal v srbskih listih, ki dokazujejo, da je bila cerkev sozidana s srbskim denarjem, velik krik, ter se zahteva, da se Turčiji na-pravljajo vse možne težave.
Rnsija. V min. vnanjih poslov je posebna komisija, ki ima obveščati carja o odgovorih vlastij na njegov predlog o razoroženju in sostaviti program za mednarodno konfsreneijo, na kateri se ima ono razpravljati.
V Varšavi so bile 26. sept. mnoge policijske revizije ter so pri teh dobili mnoge, od londonskega osrednjega odbora poljske socijalistične stranke izdaue knjižice.
Nemčija. Nemški cesar in cesarica prideta v Carjigrad 17. okt., 22. odpotujeta v Palestino in bosta prisostvovala posvečenju protest, cerkve v Jeruzalemu Od tod pojdeta v Egipet. Na potu v Carjigrad je bil v Benetkah sostanek z laškim kraljem.
Tarčija. Turško ministerstvo je poslalo srbskemu noto, da je preiskava pod vodstvom Saad Eddin paše dognala, da od 31 grozovitostij, radi katerih se je pritožila srbska vlada, 5 ni bilo učinjenih. Napačne informacije izvirajo najbrže od ljudij, ki bi radi motili prijateljske odnošaje obeh držav.
-4—5-
Književnost.
Všeobecny slovnik pravni. Priručni sbornik prava soukro-meho i verejnebo zemi na rade rišske zastoupenych. Se zvlašt-nim zčeteiem ua nejnovejši zakonodiirstvi a pomery pravni zemi koruny českš. Poradš. a vydava J. U. Dr. Fraat. Xav. Vesely. V Praze. Nakladem vlastnim. V komisi knihkupeetvi F. Topiče. 1898. Sešit 51—52 (dilu III. seš. 20—21). Cena 1 zl. — To obsežno strokovno delo dospelo je uže do 52. seš, (str. 1808), iu sicer do razlaganja besede: Pričetnost.— Prislušnost soulni. S tem izdanjem si morejo pomagati tudi slovenski juristi in dejatelji ter se morejo tako izognuti kupovanju tujili Knjig. Zajedno morejo strokovnjaki primerjati ieško terminologijo s svojo domačo ter tako poslednjo po možnosti nadalje piliti.
„Narodni straž". Koledar čeških manjšin za 1899. C^na 50 kr. Prinaša poleg spisov priznanih čeških pisateljev 60 slik .
„Los von Prag u. Rom" se zove Scbonererijanskega »župnika« A. Nibtela knjižica, katero priporočajo nacijonalci svojim pristašem.
Med. dr. L. Riedl podaje v svoji knjižici »Cesta na Rus« (v Olomucu, založba izdatelja) spomine in vtise od potovanjav na lanski zdravniški kongres v Moskvi. Knjižica ima več slik. Čisti dohodek je namenjen Prerovskemu sirotišeu.
»V61e« je naslov črtici, katero je letos priobčila sarajevska »Nada«, spisal Rih. Katalinie-Jeretov. To črtico je prevedel dr. A. Caboton v Pariškem mesečniku »Ssrrez vos rangs!«
V francoski smotri »Nouvelle Revue«, ki izhaja v Parizu, je izšla črtica iz Dubrovniškega življenja od Kristine Solvejgs „Yele, Moeurs Jugoslaves". Kr. Solvejgs je psevdonim gospe Voj-novič-Loisea-a.
»Primulae veris«. Zbirka kompozicij učiteljice glasbe v Sarajevu ge. Zlatice Belohlavek Kovač. Obseza 6 nežnih pesnic.
„Politicky a školni okres Vinohradsky a pameti i rozvoj jeho škol nArodnich". Krasno opremljena knjiga z 231 slikami šol, cerkva, okrajev in obrazov iz šolarskega življenja; 27 reprodukcijami starih tiskovin in s 3 kartami. Literarni del je uredil Rais, slike Turek. 'Knjiga šteje 648 str: vel. formata in stoji 5 gld.
„Macedonija ali glas roba" se zove' knjižica, izšedši v Zagrebu. Pisec Georgij Kapčev razpravlja v nji poljudno o makedonskih razmerji in potrebah. Cena 30 kr.
Mjia.ia CooKDita se zove knjižica Belgrajskega učitelja M. Stajnojeviča, leposlovnega obsega za male deklice.
PyccKaa BnojiioTeKa (Ile-iexa) donaša v združenem snopiču VII. in VIII. konec romana: „Khhsb HnKnTa" M. H. Bo.i-kohckaro (cTp. 257—340) in pa: Ileciiii o nagemu Bi<ia IIckob-CKaro (CTiixoTopeme A. M. ©e^opoBa).
HepKOBHaa ncTopiorpa<j)ia b'b rapBntrx'b ea npe^CTa-BHTeaax'B cl IV. bii-ca no XX. Upo<]>. Mock, yinmep. A. n. ,Ie6e-fleBa. 3 p., nepec. 50 k. To učeno delo bi si mogel prisvojiti tudi kak slovenski teolog, da bi popolnjeval svoje znanje o cerkveni zgodovini; saj je znano, da zapadni bogoslovci le preveč pristranski obdeljujejo občo cerkv. zgodovino.
XpncTiancKoe iTeide, H3^aBaeMoe npn C.-IIeTepoyprcKon: ^yxobhofl AKa^eMin. Bi.ihvckt. 1898 r. ^ebstun. CeuTaopt. Co,n;ep-jKairie: XpncriaHCKoe BocmiTaiiie bi, nepBtie b4kii nepicbh. — llpo-ncxojK^eHie 3KII3HH. 13po<I>. C. T^orojieBa. — liana JleBT, XIII. (XapaKTepncrnica ero hch3hii n fliaTejiBHocTn), — KaTOjiiiKoc-B BoCTOKa n ero napo^t. — Onncame CTaponeHaTHBix'b n nepKOBHO-cjiaBaHCKnxi, KHHn>, xpanarnnxt ca bi ono.rioTeKi Cno. ^yxOBHOii AKaflemin. Eno.rioTeKapa A. C. Po/roccKaro. — To izdanje združeno s tednikom: „HepKOBHuii BicTmiicB" stoji za me|0 (pri nas) 10 rub. na leto, in se pošilja naročnina na adreso: Bt Pe^aKi;iio „I^epKOB. BicTHHKa" b'b C.-lIeTepoypris.
Opomnja upravništva.
Sjo (19.) št. je pričelo poslednje četvrtletje. jH^Jm so plačali le doslej ali imajo plačati še za prejšnje obroke tega leta, prosijo se vljudno, da spravijo svojo naročnino vred. Starim dolžnikom pa vzbujamo spomin, da so bili oni najbolj zakrivili, da l 1896 in 1897 ni „Slov, Svet" izhajal celoletno, ker so nas spravili nasproti tiskarni in v obče stroškom za list v naj-veče stiske. Komur je torej mari obstanek in 'pravilno izdavanje „ Slov. Sveta", ta naj izpolni svojo dolžnost.
Novim naročnikom moremo postreči še z vsemi številkami tega leta. Stare letnike odda-jemo pa po dogovoru.
„SLOVANSKI SVET" izhaja v 10. in 25. dan vsakega meseca, in sicer na 16 straneh. Stoji za vse leto gld. 5, pol leta gld. 2.50, četvrt leta gld. 1.25. — Za učitelje, učiteljice in dijake za vse leto 4, za pol leta 2 in za četvrt leta 1 gld. — Posamične številke se razpošiljajo po 20 kr. — Zunaj Avstro-Ogerske na leto 6 gld. 50 kr. — Inserate sprejema upravništvo. — Naročnini, reklamacije in vsakovrstna pisma naj se pošiljajo F. Podgorniku na Dunaj (Wien), IX., Eisengasse Nr. 13.
Izdatelj, lastnik iu odgovorni urednik: Fran Podgornik, Tiskli Bratfi Chrastinove ve Valašskem Mezinci.