' 231. Številka.
Trst, v torek 22. novembra 189$.
Tečaj XXIII.
i ___
,.Edlno»t ■ izhaja dvakrat na ilan. raznn nedelj in I praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oh 9. uri zjutraj.
Naročnina /naSa : Obe tedanji na leto . . . gld. 21'— Za samo večerno izdanje . ,, 12'— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-roČbe brez priložene naročnine se uprava ne osira.
Na drobno m prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske zjutranje Številke po S nvč. Izven Trata po 1 nvč. več.
F
EDINOST
(Večerno izdatke.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Kt*. H70.
4 nvč.
T edinosti Je moj!

Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konaorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie veati.)
frradec 11). Danes predpoludnc je bilo slovesno otvorjenje hiše za neozdravljive bolnike, ustanovljene povodom vladarjeve petdesetletnice. Na otvorjenju je bil navzoč vladni namestnik markij Raeijuehem in mnogo družili dostojanstvenikov.
Dunaj 19. Nagodi »en i odsek je po daljši razpravi z 22 proti 17 glasovom sprejel člen 1. carinske in trgovinske zveze in je pričel razpravo o členu 2. Prihodnja seja bode v ponedeljek.
Madrid 19. Franeozki poslanik Patenotre je naznanil ministru za zunanje stvari, vojvodu Almo-dovar-Rio, da je predsednik Faure kralj ici-regen-tinji podelil veliki križ častne legije.
Vllna 21. Danes se je v navzočosti ministrov slovesno odkril spomenik generala Muravjeva.
Carigrad 19. .Jedro predlogov o reformah, katere predloge je ministerski svet predložil v po-trjenje sultanu, je naslednje : Kompetenea komisije, ki se osnuje v ta namen, naj se omeji samo nu uravnavo odnošajev med inohamedanskimi Albanci in kristijani v Kosovom in Solunu, nadalje, da presodi pritožbe od srbske strani glede razmer v Kosovem, vključno mejnih pritožb. Name-rovane reforme se uporabijo v dotičnih krajih. Pretežnost Albancev se ne omeji s predlogi. O tem, da bi so dopustil eden srbski odposlanec v komisijo, se ni ničesar predlagalo.
Pariz 20. Popoludne je nastala v kleteh restavracije pod pisarnami »Agence Ha vas« velika eksplozija, vsled katere so prostori in oprava dotične restavracije deloma uničeni, deloma zelo poškodovani. Več služabnikov v restavraciji je lahko ranjenih, a eden je težko ranjen. Vsled eksplozije so zletela neka vrata na ulico s tako silo, da so ubila neko ženo. Eksplozija je nastala najbrže, vsled tega, ker je eksplodiral plin ali špirit.
Pariz 21. V tukajšnjih dobro obveščenih krogih se govori, da se že dolgo časa vrše med Francijo in Italijo pogajanja, ki se zaključijo s trgovinsko pogodbo na podlagi italijanskega konvencionalnoga tarifa in franoozkega minimalnega tarifa.
Pariz 21. F rancozko-italijanska trgovinska pogodba se je sklenila danes med italijanskim poslanikom grofom Torniellijem in tehniškim odposlancem dotičnih ministerstev.
Pariz 21. »Agence Havas« poroča z Kanejo, da se potrja, da Rusija, Francija in Angleška posodijo po eden milijon za uravnavo finaneijelnih razmer na otoku Kreti.
Iz tM\M krosov Goriškega;'
(I)opiH).
Gospod urednik! Ako bi človek imel čas, ako bi ne bil tako navezan na šolo in kopo postranskih opravil, s katerimi si mora služiti skorjioo kruha, da mu otročiči ne trpe lakote; ako bi tudi imel na razpolago časopis, kakor ga žalibog nema; ako bi vse to bilo, no potem bi zamogel podrob-
*) Ni trenotek ne nismo pomiSljali, dali naj bi priobčili ta dopis. OdnaAe lojalnosti nas ne morejo odvrniti niti ponovoljeni napadi v „Učit. TovariSu". Priobčujemo ta dopis, ne da bi dodali za danes ni jedne besedice v obrambo svojega staliSča. To je menda dovolj lojalno.
Kar moramo povedati, povemo jutri; a odrekli bi se tudi temu, ako ne bi „Učit. Tovariš" nadaljeval svoje perfidne taktike proti istrskim poslancem.	Uredništvo.
neje odgovarjati na vso, kar je spravilo to nesrečno vprašanje na površje. Zamogel bi primerno pojasnjevati, kakšno je naše stanje in kaj mu jc na poti zdaj in v minolosti. Ker pa ni teh predpo-gojev, prosim, da sprejmete v svoj cenjeni list vsaj nekaj opazk. Najprej moram slovesno zagotoviti, da učiteljstvo na Goriškem ni in tudi ne zasluži infamnega obrekovanja od strani »Hoče«, katera j c pozabila na svoj preobrat iz leta 1889. Takrat smo pokazali, kaj smo in kaj ostanemo. Žal, da se postopa z nami po znanem: Der Mohr hat seine Pflicht in Sehuldigkeit gethan, der Mohr kann gehen. Grda nehvaležnost. Vedč in hotč se se nas ohrekuje. Učitelj na Goriškem je več ko veren sin svojega naroda. Zanemarjen je narod naš v celoti, zanemarjen je veren sin naroda. »Edinost« je prišla do sklepa, da mora zagovarjati potrebe celokupnega naroda, toraj koristi učitelja le v toliko, kolikor se strinjajo z eelokupnostjo naroda. Prav, mi nimamo nič proti temu, ako bi veljalo to pravilo za vse stanove in ne samo za nažega. Ako odštejemo malega posestnika — našega kme-tiča in rokodelca, kateremu se godi, kakor nam: preveč ima za pogin, a premalo za življenje — spoznamo, da drugi deželni stanovi ne občutijo našega žalostnega stanja. Učitelj na Goriškem deli veselje in žalost z narodom, med katerim živi in katerega veren sin je. Svoje groše izdaja za svoje potrebščine kmetovalcu, rokodelcu in trgovcu, kjer živi. Ker malo dobiva, tudi more le malo potrositi. Svoje duševne moči, kolikor mu jih preostaja od trudapolnega dela v šoli in postranskega posla, posvečuje zopet le narodu: skoro zastonj in tudi povsem zastonj poučuje tiste otroke, katere žele poslati roditelji v daljno šolanje. Stotake bi morali dobivati za postransko poučevanje posebno v nemščini, katero morajo znati otroci, da morejo prestopati v više razrednice c. kr. vadnice. A jih ne dobivamo, ker jih ne zahtevamo, ker poznamo stanje, ker vemo, da bi mnogo otrok sicer nikdar ne videli srednjih šol. Mesto stotakov se zadovoljujemo s srčno zahvalo starišev, ter dobrovoljnimi darovi v obliki navadnih poljskih pridelkov, ki imajo le majhno denarno vrednost.
Gospod urednik ! Ali ne štejete k ukupnosti naroda učitelja, ki pozno v noč trpinči svoja že utrujena pluča s poučevanjem narodnega in cerkvenega petja; za prvo ne dobi niti zahvale, za drugo par goldinarjev. Goriška dežela sc ponaša z velikim številom narodnih društev. Nima li učitelj nič posla pri njih ? Poprašajte po ustanoviteljih, po predsednikih, tajnikih, blagajnikih, pevovodjjh, odbornikih v naših društvih in povsod najdete učitelja, kjer deluje — brezplačno. Altro-che priganjači!!
Učiteljstvo na Goriškem ni nikdar zahtevalo, da bi se mu pomagalo iz okr. šol. zalogov, ker ve, da njih sestava ni pravična. Kaj smo mi krivi, da imamo na Goriškem te nesrečne okr. šolske zaloge? Mi moramo trpeti za ptuje grehe. To ni pravično. Nekdanji slovenski poslanci so zakrivili v prvi \rsti, da so privolili v okrajne šolske zaloge. Za njih grehe moramo trpeti mi po krivici, ker tega greha niti podedovati nismo mogli, kakor so ga naši sedanji deželni poslanci, kajti nikdar sc ni na Goriškem upošteval naš glas na zakonodajalstvu. Po krivici trpeti je najtežje
trpljenje. Krivico voljno prenašati je sicer /v občanski blagor, kateri pa nam na tem tužnem svetu prav nič ne pomaga; žnjim si ne moremo pomagati. Pomagati nam zamore le oni, ki je gospodar sveta. Kako priti torej do primernega zboljšanja ? Doslej se je to vprašanje premalo uvaževalo.
Pred leti sc nas je tolažilo z neko deželno doklado za zemljiško odvezo. Ko je dežela splačala, pa je zopet pozabila na obljube svojih poslancev, da se ista deželna doklada uporabi za zboljšanje našega gmotnega stanja. Mesto tega je stopil kakor tolažilno sredstvo deželni šolski zalog. Doslej ga še nimamo in tudi ne vemo, kdaj ga dobimo. Govori se, da ponujajo laški poslanci mesto deželnega šolskega zaloga deželni prispevek z letnim zneskom blizu 1(K).()(X) gld.
To bi že bilo nekaj. Ako bi nam naši slovenski poslanci iskreno dobro želeli in dobro storiti hoteli, porabili bi to, kolikor toliko ugodno priliko, sprejeli ponujani prispevek dežele, s katerim bi bilo mogoče precej pomagati nam in tudi preveč obremenjenim okrajnim šolskim zalogom. S tem bi bil storjen prvi korak — do zaželjenega deželnega šolskega zaloga. Kdo bi branil našim poslancem v prihodnjosti zahtevati popolen deželni zalog? Zdaj nimamo ne mi nič, okrajni zalogi nič, a
bremena morajo nositi ie vedno le plačevalci izravnih davkov, ker tudi deželnega zaloga še ni. Boljše bi bilo na vsak način nekaj, nego nič.
Vidite, to so naše misli, ako bi jih smeli izraziti; a pri nas je že tako, da je vse prav in dobro, ako se molči in kima, sicer se ga proglasi za vse — samo za človeka ne. Ne, tako ni prav.
In ako bi učitelj dosegel par grošev na dan več, kaj menite, kam bi šli tisti groši ? Šli bi v roke našemu kmetovalcu, od katerega bi si zamogel kupiti posodico pristne kapljice za-se in družino — medtem ko mora piti sedaj brozgo, kateri pravi petijot, za katerega je kupil veliko premalo cukra od goriškega Laha, ker Slovenec nima zaloge, ampak mali slovenski trgovec odjcmlje cuker še vedno od laškega Orzana. (Govori se, da tudi naš slovenski (?) veletržce v Gorici Resberg odjomlje sladkor laškega Orzana! Pis.)
Naši groši bi odhajali v veči meri slovenskemu obrtniku in trgovcu, pri katerem bi zamogli pogosteje naročati si obleke, da bi jim ne trebalo hoditi strganimi in zakrpanimi v šolo in po vasi kakor zdaj, da celo otroci iz boljših naših hiš s prstom kažejo za nami : glejte, kako krparije nosi naš učitelj! Naj veči del naših grošev, katere bi dobivali v veči meri, pa bi romalo v roko slovenskih družin v Gorici, katerem bi zamogli v veči meri izročevati v srednje šole. In naša narodna društva, ali bi ona ne dobila ničesar ? Marsikdo se mora odtegovati, skrivati, ker nima ne denarja, ne primerne obleko. Resnično Vam povem, gospod urednik, ob delavnikih še izgledamo kakor pol gosposki ljudje, a ob nedeljah nas je sram med narod, ker je vsaki kmečki fant lepše in dražje oblečen, nego učitelj, in vsako kmečko dekle nad-kriljuje v obleki, ako ne učiteljice, ki se našemi z večkrat popravljenim klobukom, pač pa gotovo učiteljevo soprogo.
Tako bi Vara, gospod urednik, lehko nadaljeval, a naj bo dovolj, ker je že pozno v noč in jutri na vse zgodaj me čaka pisalna miza. Ako imate res dobro voljo z nami, naj Vam zadošča.
Politični pregled.
V TRSTI1, dne 82. novembra.
Vite deželno iodišče v Gradca in slovenski jezik. Se o vsaki priliki dosedaj so j«' I pokazalo, kako s<> Nemci grozno navdušeni za avstrijsko ustavo, za avstrijske zakone, za obrambo avtoritete, za najstrožjo disciplino, za državni interes itil., to<la le tako dolgo: dokler morejo po svoji- krojiti to avstrijsko ustavo, dokler morejo interpretirati zakone lev svojo izključno korist, dokler avtoriteta služi koristi stranke in njili klike, dokler zakoni discipline tepejo le nasprotnike Nemcev. in slednjič zagovarjajo interes države le tako dolgo, dokler je država n j i li domena in dokler se državni interes pokriva z njih interesom. Ćim pa kaže, da naj bi 1 »ili tudi drugi deležni dobrot ustave, da naj hi se zakoni o pravicah državljanov jednako krojili tudi za Nencmee, da naj bi avtoriteta čuvala tudi pravo Nenemeev, da naj hi se tudi nemški uradnik pokoril zahtevam discipline in da naj hi hila država varno zavetišče vsem narodnostim — tedaj vidimo med Nemci v hipu revolucijo proti ustavi, proti zakonu, proti avtoriteti, proti disciplini in proti interesu države. Tako je vodno in tako je tudi se-daj, ko je najviše sodišče na Dunaju normativnim načinom potrdilo pravice slovenskega jezika na višem dež. sodišču v Gradcu.
To hi hila »Grazer Tagespost« proslavljala najviše sodišče kakor najviše sodno mesto, proti kateremu ni apelaoije, da se je isto izreklo drugače ; ker pa se je izreklo tako, kakor ni hotela »Tagespost«, odreka njega sklepu vsako načelno važnost in pozivlje uradnike, naj se ne brigajo za to razsodbo. Na to brezvestno hujskanje na upor proti avtoriteti, zakonu in pravici, odgovarja kaj dobro konservativni »Vateland« menč:
»Naj višemu sodišču se očita, da jo prekoračilo svojo kompetenco in to v slučaju, glede katerega je naknadno pretresanje kompetenee eo ipso izključeno, ker je p r a v o s o d n i minister do-v tično razsodbo provociral izrečno kakor definitivno in izključujočo vsako d al nje razpravljanje. Ali se gre za upravno ali za pravno vprašanje, to je popolnoma vse jedno. Če gre za upravno vprašanje, je to pač tako, da je najviše sodišče kakor najviša in zadnja instanca spoznalo, da je kompetentno o njem soditi. Razsodba je torej brezpogojno veljavna. Vsako drugo tolmačenje vodi v anarhijo, katera se v Gradou precej bujno razvija tudi v druzih ozirib. Grašku »Tagespošta« pozna prav dobro pravne razloge, kateri so vodili najviše sodišče. Ona opozarja sama na novi oivilnopravdni red, kateri jo dal strankam in zastopnikom strank priliko, osebno intervenirati. Da! Ustno razpravljanje in nemška razprava z nenemškimi strankami, to je nepremostljivo nasprotje. Aajvišesodi-šče hoče, da se res uvede ustno razpravljanje in dokler je po zakonu določeno ustno razpravljanje, se mora so strankami razpravljati v njihovem jeziku. Temu se upirati, to more pač na misel priti graški »Tagespošti«, nikdar pa logično mislečemu človeku«.
Pa je res nezmisel to. Na novem oivilno-pravdnem redu se hvalita kakor največi uapredek ustmenost in neposrednost, V čem sestojita ta dva pojmu? V tem vendar, da sodnik govori naravnost se stranko in da jej govori v jeziku, katerega stranka ume. Noben pameten človek si ne more drugače misliti ustmenosti in duh novega civilnopravnega reda zahteva imparativno, da se slovenskimi strankami razpravlja slovenski v vseh instancah, torej tildi na višem dež. sodišču! Kdor hoče drugače, hoče nas Slovence izključiti od dobrot novega civilnopravnega reda. Ta je torej — kakor smo rekli gori — analogija v vsem postopanju Nemcev. Oni so navdušeni za vse državne institucije, dokler so isto njim na službo, čim pa seje nehalo to, je nehalo tudi navdušenje in se pričenja rušenje, razdiranje — revolucije.
Ogerska zbornica poslancev. Ogerski opozicijonelci nikakor ne zaostajajo za našimi \Vol-fovci. V razbijanju v zbornici so se pokazali ravno tako spretno, kakor prvi. Ako bi še mogel kdo dvomiti o tem, v zadnji seji se je lahko prepričal. Dno 21. t. m. se je razpravljalo v zbornici o Hentzijevi af&ri. Opozicija je ostro napadala mini-sterskega predsednika Banffyja in ministra za do-
mobraml*), barona Fe jerv arija. Slednji je rekel, da so komentarji, katere navaja opozicija k naredbi vojnega ministerstva, neresnični. Na to je nastal velik hrup. Ko je vojni minister rekel, da opozicija s svojim postopanjem škoduje armadi, mu ista ni več iti pustila govoriti. Predsednik je moral sejo dvakrat suspendirati. Ivo se je ista zopet otvorila, so opozicijonelni poslanci tolkli po mizah in žvižgali. Zahtevali so naj se Fejerv ar i pokliče na red. Predsednik je moral sejo zopet pretrgati. Toda vsakokrat, ko se je zopet pričelo zborovati, je to onemogočila levica. O polueni uri po polunoči je izjavil predsednik, da se vsled pozne ure preloži seja na drugi dan. Dijaki na galeriji so na to mahali z robci, ploskali in pevali pesem o Košutu. Policija je dala izprazniti galerijo in je zaprla nekaj demonstrantov. Kakor so vidi, se trudijo Madjari na vso moč, da pokažejo svojo nelojalnost napram dinastiji. Opozicija pa rase Banffvu nad glavo in rešiti se milje bo moči le energičnim činom.
Mej Italijo in Francijo je menda torej došlo do trgovinskega in carinarskega dogovora. Brzojavke iz Rima in Pariza sicer ne soglašajo popolni »ma v tem, da-li je prišlo do prave pogodbo, ampak nekatero hotd vedeti, da je Francija privolila Italiji le dobroto najnižih carinarskih tarifov svojih. Ali bodisi kakor hoče, vendar je gotovo, da Italija slednjič zapušča pota one nesrečno gospodarske politike proti Franciji, katere je bil in-uvguriral zloglasni Crispi v svoji germanofilski politiki, politiki, ki je vedno bolj odtujevala Italijo in Francijo, ki je pozneje dovcdla do mrženja in pogostih konfliktov, do gospodarskega boja, in ki je stala Italijo milijone narodnega premoženja in jej sekala krvavih ran. Do leta 1887 n. pr. je znašala italijanska trgovina z Francijo 450 mili-jouov, a pozneje jo padla na 110 milijonov. Zlasti je trpela Italija na svoji trgovini z vinom, kateremu dejstvu posledico občutimo tudi mi, zlasti naša produkcija vina, po poplavi z italijanskimi vini.
Domače vesti.
Tako treba! Pišejo nam: Slučajno sem dobil v roke akt, ki je vreden, da ga objavim v pohvalo onim, ki so polivale vredni. Sicer nisem pooblaščen v to in morda cel<5, da komu ne bode prav, ali, gospod urednik! Vi veste dobro kakor mi, kako naše ubogo ljudstvo treba vspodbuje. A najbolja vspodbuja so — lepi izgledi. Tako sem si mislil tudi jaz, ko sem so pripravil, da Vam sporočim o utoku, ki ga je uložilo »Del. podporno društvo« in ki se glasi:
Visoko c. kr. nameštnistvo!
Podpisano »Delniško podporno društvo v Trstu« je vložilo pod •/• priloženi dopis na slavni mestni magistrat v Trstu, s katerim dopisom naznanja isto, da je brisalo v priloženem spisu označene ude.
Mestni magistrat tržaški pa ni hotel dopisa vsprejeti i/, jalovega izgovora, ker je isti pisan v slovenskem jeziku.
Proti temu postopanju vlagamo pričujoči 111 o k.
Povsem nezakonito je, da magistrat tržaški ni hotel vsprejeti slovenske vloge našega društva, da-si je služben in uradni jezile našega društva izključno slovenski, kar priču že naslov društva.
Pa tudi če bi temu ne bilo tako, moral bi magistrat tržaški kakor politična oblast v prenesenem delokrogu vsprejeti slovenski dopis, ker je v tržaški deželi pri poznan ne samo italijanski in nemški jezik, ampak tudi slovenski. S1 o v e n s k i j e tu deželni jezik.
Iz teh razlogov, katera gotovo utemeljujeta naš upravičeni utok, in ker bi bilo zoper pravila našega društva, ako bi pisali v drugem nego slovenskem jeziku, stavimo nujno prošnjo: Visoko c. kr. namestništvo naj blagovoli našemu utoku ugoditi, sprejeti priloženi dopis našega društva ter ukreniti potrebno, da hode slavni mestni magistrat tržaški v prihodnje vedno vsprejemal vloge in dopise našega društva v slovenskem jeziku !
Tako treba: klin s klinom! Plačamo in zah-tevajmo, kar nam po zakonu morajo dati! Deset let že sprejema naš »slavni« magistrat vse vloge
t slovenskem jeziku in še le sedaj se je zopet — skujal. Mi pa nikakor nimamo volje za to, da bi se pokorili taki trmi, ker smemo zahtevati od slavne vlade, da ona pouči gospode na magistratu, da viši od njihove trme je — zakon
Z« veliki koncert pevskega društva Kolo« se delajo, kakor nam javljajo, velike priprave.
Odbor je že določil vstopnino in sicer za pritličje 40 nvč., za galerijo 20 novč.; sedeži I. vrste 40 nvč., II. 30 in III. 20 nvč.
Lože (katerih je oddanih že skoraj polovico!) v pritličju 4 gld., v I. nadstr. pa .'J gld.
Iz-za kulis smo doznali, da seje nameravalo drugo galerijo zapreti, kar bi pa le škodilo stvari, ker bi bilo niže ljudstvo potemtaken izključeno. Odbor je ukrenil dobro, da je določil, naj bode galerija odprta, kakor je tudi prav, da je postavil cene kolikor le možno nizko, ozirom na velike stroške in na veliko gledišče. (Politeama Rossetti« sprejme lahko do 5000 udeležencev v svoje prostore).
Z a zašla vo pevskega društva »Adrija« v Barkovljah se je nabralo v veseli družbi, pijoči »pikolit« »narodnega eksekutorja«, 4 krone.
UČIteljstvu na Goriškem in r Istri na-znanje. Odposlanci, kateri so bili izvoljeni v deputacijo na Dunaj, so imeli dne 17. t. m. v Gorici konečno posvetovanje, na katerem se je določilo sledeče: Od poslanci vlože nemudoma prošnjo na kabinetno pisarnico Nj. Veličanstva za avdijenco. Spomenica o našem gmotnem stanju se izroči Nj. Veličanstvu, prepis isto pa ministerskemu predsedniku, ministru za uk in bogočastje, Slov. krščansko-narodni zvezi, predsedniku desnice i. dr. Vsr.ko-učiteljsko društvo naše dobi tudi en prepis v znanje. Deželnim in državnim poslancem Goriškega in Istre se izroči svoječasno posebna spomenica.
Kozjansko učiteljsko društvo na Štajerskem namerava izdati zgodovinsko-zemljepisni opis kozjanskega okraja.
V	letošnji državni proračun so vsprejete tudi naslednje investijske svote: 150.000 gld. kakor tretji obrok za novo poslopje deželne vlade v Ljubljani; 100.000 gld. za novo gimnazijsko poslopje v Ljubljani; 165.000 gld. zopetnega kredita za razširjenje erurnih skladišč v Trstu ; 72.000 gld. za razširjenje državnega kolodvora v Ljubljani; 100.000 gld. za novo sodno poslopje v Ljubljani; 100.000 gld. za novo sodno poslopje v Gorici.
Občinski odbor okolice celjske je jednoglasno sklenil prositi za slovensko uradovanje in za slovensko izkliccvanjc na vseh železničnih progah po Slovenskem, za slovenske nadpise na novem c. kr. poštnem poslopju v Celji, ter za ustanovljenje nadsodišča in vseučilišča v Ljubljani. Peticije so se dne 12. t. in. odposlale dotičnim ministerstvom.
Iz sv. Križa nam pišejo: V novi odbor našega društva so izvoljeni: predsednikom Ivan Tence, podpredsednikom Jakob Sedmak, tajnikom Jakob Tence, blagajnikom Martin Sedmak; odborniki : Ivan Stepančič, Josip Košuta, Andrej Tence, Anton Bogateč, Ivan Fabris, Ivan Sedmak; nadzorniki : Josip Tence, Štefan Sirk in Matija Sedmak; namestniki Josip Tence, Lovrenc Tence in Anton Košuta.
V	gostilni tega društva se toči izvrstno vino, belo in črno, kakor je je rodila trte. Vse po 44 nvč.
Kazenska razprava radi izgredov devin-skili in nabrežinskili. (II. partija.) V soboto se je začel zadnji prizor v razpravah radi dogodkov v Devinu in Nabrežini povodom žalostnega dogodka v Genevi. Konstatujemo pa zadovoljstvom, da se je ta razprava proti III. partiji obtožencev ugodno odlikovala od njeuih prednic v jezikovnem pogledu. Obtožnica se jo čitala le v slovenskem jeziku in to dovoljenjem in na zadovoljnost vseh strank. Le državni pravdnik se je nekako rezerviral.
Obtoženci so deloma priznali, deloma tajili in trdili, da se orožniški stražmojster Cigoj moti glede njih. V dokaz temu so se sklicevali na priče. Zasliševanje obtožencev je trajalo do 2. ure popo-ludne in se je potem razprava nadaljevala ob 5. uri zvečer zasliševanjem prič. Mej temi so bili že iz prejšnjih procesov poznani Delorenzi, \Vildi, rJuch, stražmojster Cigoj; potem Alojzij Ples in Jo-sipina Ples.
Imenitna priča je bil stražmojster Cigoj. Od vseh onih, katere je v svojih poročilih in pred preiskovalnim sodnikom označil kakor krivce in jih
odločno obdolžil, ni na razpravi poznal skoro n i t i j e d n e g a (!!!!). Le par izgledov. O Andreju Semoliču je trdil 11. pr. v preiskavi, da je le-ta še kake 3 ali 4 dni po izgredilh večkrat govoril žnjim in da ran je Semolič tudi ovadil več demonstrantov. Na razpravi pa je izjavil Cigoj, da Se-moliča nikdar videl ni!! Gleda 7 obtožencev, ki so bili toženi le vsled ovadbe Cigojeve, j<' izjavil ta poslednji na razpravi, da se jib več ne spominja, pač pa je spoznal jednega, trdč, da ga je on aretiral o isti priliki, dočim izhaja iz kazenskih spisov in kakor so konstatovali toži teI j in branitelja, da dotičnik radi istega fakta niti tožen ni, pač pa da ga je aretiral stražmojster Urh (ne Cigoj) radi nekega druzega fakta. Glede obtoženca Dorbeža je trdil Cigoj, da ga dobro pozna in da je bil isti na izgredih pri \Vildiju, na kar je zaklieal Dorhež, da ima ne eno, ampak 100 prič, da je bil takrat najmanje HO—100 korakov oddaljen od kamenoloma VVildijevcga. In ko je bil Cigoj opozorjen še na neko prav kričeče protislovje, v katero se je bil zaplel, zmračilo se m u j e pred očmi in zgrudil seje na tla v nezavesti! Ta prizor je napravil tolik vtis, da je predsednik pretrgal razpravo za 10 minut.
Potem je bilo zaslišanih še nekaj prič, med istimi tudi ranjeni Desitnon, na kar se je razprava zaključila ob 8. uri in pol zvečer.
Razprava se je nadaljevala včeraj ob 9. uri. Priča Josip Trampuš je potrdil, da Dorhež res ni bil v kamenolomu W i 1 d i j e v e m, ampak 80 korakov proč žnjim v družbi ves čas. Istotako je potrdil priča Josip Tomažič glede Gu-zina, da se isti ni udeležil demonstracij. Branitelj dr. Rybai*' je hotel predlagati nekoliko prič v dokaz, da se obtoženec Urdih ni udeležil tepeža proti Desimoniju, a državni pravdnik je izjavil, da odstopa od zatožbe glede tega dejanja. Dr. Rybaf jo predlagal nadaljnjih prič v razbremenjenje obtoženca Dorbeša, toda sodni dvor je odklonil ta predlog, ker je smatral stvar popolnoma pojašnjeno.
Na to so se preči tale informacije in kazenski izvadki, iz katerih je razvidno, da veČina obtožencev še ni bila kaznovana.
Državni pravdnik jc utemeljeval obtožbo sicer ostro ali objektivno. Ob 2. uri se jc pretrgala razprava in se je nadaljevala oh 5. uri. Branitelj dr. R y b a f je v dolgem, izhornem govoru pov-darjal posebno, da o teh dogodkih ni vplivala samo žalost radi dogodka v Genevi, ampak tudi izzivajoče postopanje podjetnika Jucha. (Le-ta je bil namreč odpustil dva slovenska delavca in najel dva italijanska podanika.) Juoh se sicer izgovarja, da je storil to le zato, ker sta bila lena. (Dobro, zakaj pa ju ni nadomestil dvema pridnima domačinoma ?! Vprašanje stavčevo.) Ali vsaj neprevidno je bilo od Jucha, da je to storil prav v tistem trenotku. Ljudje vsaj so mislili, da je to storil navlašč.
Branitelj je povdarjal sosehno in dokazoval, da je vse te dogodke smatrati kakor jedno dejanje, ne pa da se ohtožeuci tožijo radi več zločinov. V tem jc velik nedostatek našega kazenskega zakona. Gledč nekaterih je predlagal hranitelj, naj se popolnoma rešijo obtožbe, druge pa je priporočal milosti sodišča. Branitelj Camber je izjavil, da se popolnoma pridružuje bistrim juridiškim izvajanjem dra. Rybafa, a sosohno pa temu, ker je isti rekel o slabem spominu priče Cigoj, kar so dostaje fizi-jognomij. Veselost je vzbudilo, ko jo Camber v svojem govoru nazval dra. Rvbatra svojim »compagno«. Camber je dokazoval, da je obtožba neopravičena gleda večine obtožencev.
Po 8. uri se je razglasila razsodba.
Obsojeni so bili: 1. Fran Kačič na 24 mesecev težke ječe, 2. Fran Škabar na 20 mesecev težke ječe, 3. Štefan Kolman na 14 mesecev; 4. Fran Trampuš na 5 mesecev težke ječe;,5. Vinko Martin Okretič na 10 mesecev težko ječe, 0. Rafael Novak na 13 mesecev težke ječe, 7. Alojzij Urdih na 5 mesecev težke ječe, 8. Rudolf Šulčie na G mesecev težke ječe, 1). Leopold Godnik na 7 mesecev težke ječe, 10. Peter Klarič na 6 mesecev težke ječe, 11. Kari Kolman na 8 mesecev težke ječe, 12. Avguštin Colja na 5 mesecev, 13. Anton Kovačič na 7 mesecov težke ječe, 14. Štefan Ko-vačič na 3 mesece težke ječe, 15. Josip Fran-češkin na 4 mesece težke ječe, 16. Fran Pahor na 15 mesesev težke ječe, 17. Josip Peric na 13 mesecev težke ječe, 18. Danijel Krt na 4 meBcee
težke ječe, 19. Anton Kozmina na 3 mesece teike ječe, 20. Anton Legisa na 4 mesece težke ječe, 21. Ivan Brajdič na 5 mesecev težke ječe, 22. Anton Besednjak na 4 mesece težke ječe, 23. Ivan Gahrovee radi pregreška po 305 k. z. na 14 dni strogega zapora.
Oproščeni so bili: Josip Pangos, Andrej Se-moliČ, Vinko Švara, Emanuel 8tepančič, Anton Strekelj, Alojzij Dorhež, Fran Jazbec, Henedikt Grgič, Fran liuzin, Lovro Pangos, Ernest Jurca, Fran Grgič, Angelj Furlan in Ivan Svara.
Skozi okno. Najčudneja prikazen med kazenskimi hranitelji, glasoviti »socijalist« in šefre-dakter »Lavoratora«, »sodrug« Camber, ni mogel drugače, nego da je v svoji dupliki na razpravi proti Devincem še jedenkrat kakor moralne av-ktorje izgredov označil one gg. duhovnike, ki so bili — kar je dokazano — onega usodnega dne čisto slučajno v Devinu. To nastopanje Camber-jevo je bilo tako odurno, da mu je predsednik sodišču, dež. sodišča svčtnik Crusiz, vidno nevoljo in energično segnil v besedo: »To pa vendar ne gre!« — in mu zažugal, da mu odtegne besedo, ako bi hotel tako govoriti še nadalje.
Ali mi umemo dobro »sodruga« Camberja. Govoril je — skozi okno sodrugom socijalistom. Možje čudotvorec, alhimist, ki ume čudovito spretno kapljati v tekočino svoje politiške okzistence sedaj par kapljic naeijonalizma in potem zopet par kapljic internacijonalizma. To sta sicer dijamentralno nasprotna si in navadno nezdružljiva pojma, ali g. Camber je, kakor rečeno, čudotvorec, ki ume divno spajati ta pojm v tekočino, ki mu jc najbolje krepilo — življenje. Tako jc delal tudi na tej razpravi ! Potem ko Bi je svojim rohnenjem proti slovenskemu jeziku pridobil [najvišo indipendentovsko-nacijonalno pohvalo, moral je gledati, da zadovolji, tudi »internacijonalce« »sodruge«. A ker pozna svoje papenhajmovce, menil je, da najlepše doseže svoj namen, ako vrže v on skozi okno duhovnikom na glavo nekoliko.....ne, nočemo izreči trde besede.
To pa je gotovo, da so z Camberjem zadovoljni socijalisti in nacijonalci; sicer pa ne odbijamo kar naravnost od sebe misli, da itak ni nobene razlike med njimi.
Stara pesem. Srečali sta so bili včeraj na ulici pred bolnico. Jedna je bila Helena, druga Vc-koslava. Vekoslava je Heleni odvzela Ijubčeka. To dela vročo kri in še bolj vročo jezo. Pred bolnico Bti se srečali torej. Beseda je dala besedo, in potom sti se sprejeli zares. Slednjič so je Vekoslava vendar osvobodila in je zbežala po ulici Solitario ob urnebesnem vsklikanju slavnoznane mularije tržaške. Helena je hotela zanjo, ali hkratu se je ustavila ter vzela iz žepa Bteklenico, naglo izpivši vsebino. Ko ac je zgodilo to, je z vso jezo vrgla steklenico ob tla. Kmalu so ubogo Heleno spopadli krči. Usmiljeni ljudje sojo prenesli v bolnico. Zdravniki so hitro storili, kar jo bilo možno, ali notranje poškodovanje jc toliko, da nimajo nikako nade, da bi uboga Helena še ozdravila.
Porotna razprava. Proti glasoviterau Mar-tinolichu hode porotna razprava dne 13. decembra v Rovinju. Obtoženca bode zastopal odvetnik Fur-lani iz Splitu, civilno stranko, Raj kota Rossija, pa dr. Laginja.
Porotne razprave v Trstu. Danes se je otvorilo zasedanje, ki bode trajalo precej dolgo. Začelo se je z razpravo proti Antonu Lubecu, ki je obtožen radi zavratnega umorstva. Umoril je namreč svojo ljubico v neki zloglasni hiši. Dobil je 0 let ječe.
Blagajništvu družbe sv. Cirila In Metoda v Ljubljani so od 25. oktobra do 15. novembra t. 1. poslali: Iz nabiralnika g. Majnika v »Narodnem Domu« v Ljubljani 1 gld. 34 kr. — Slavno uvravništvo »Mira« v Celovcu po g. V. Legatu zbirko 455 gld. 1 kr. — Podružnica v Ljutomeru po c. g. blagajniku J. Karbi 20 gld. iu 30 gld.
—	Podružnica na Teharjih pri Celju 24 gld. 80 kr.
—	Podružnica za Priblo Vos in okolico po gosp. Lipušu (5 gld, — Izven akad. podružnice v Gradcu po c. kr. okr. sodniku Fr. Hrašovcu 50 gld. udnine-in 13 gld. iz nabiralnika narodno zavedne obitelji Zabredovc na graškem južnem kolodvoru. — Veselo društvo na Podplatu 5 gld. — Slavna »Okrajna posojilnica v Krškem« 15 gld — Slavno »Hranilno in posojilno društvo v Ptuju« kot juhilejski dar 100 gld. — N. N. z N. 10 gld. — Podru-
žnica v Pečici po č. g. kapelanu Melhijoru Zorku 20 gld. -- Šentjakobsko- trnovska ženka podružnica v Ljubljani po gospej Zupančičevi in gospici Lo-zarjevi 700 gld. Gdč. Franjica Srnid na Gasteju pri Kranju a društvenega nabiralnika 10 gld Podružnica za Laško po č. g. blagajniku Ivanu Gorišku gO gld. — Moška podružnica na Greti pri Trstu 50 gld. .'11 kr. — Podružnica na Bledu 100 gld. pokroviteljnine kot juhilejski dar. C g. Ivan Sakser, župnik v Hotedršiei, 2 gld. Slavno upravništvo »Slov. Lista« zbirko 3 gld. 21 kr — Dalje so darovali kot juhilejski dar čč. gg.: stolni kononik Andr. Kalan 10 gld; bogosl. profesorji; Ant. Zupančič 5 gld; dr. Aleš Ušeničnik 3 gld; dr Ivan Janežič 1 gld.; stolna vikarja Fran Birk 3 gld. in Luka Smolnikar 1 gld.; semen, pod vodja Mih Bulovee 5 gld, spirituval dr. Fr. Ušeničnik 5 gld. in prefekt Evg. Lampe 2 gld. ter Jurij Aubol 20 kr. — Veselega srca se zahvaljujemo plemenitim rodoljuhkinjam in rodoljubom za obilne darove in kličemo: Živeli nasledniki! lil aga j n i nš tv o družbe sv. Cirila in Metoda Brzojavni in telefonski promet meseea oktobra 1SDH. — Na c. kr. brzojavnih postajah poštnega ravnateljstva tržaškega bilo je meseca oktobra 1898 in sicer
na Primorskem:
oddanih........ 55095
došlth........ 60966
tranzitujočih...... 1(54550
vseh brzojavk 280(517 od teh jih odpada na Trst sam:
oddanih........ 37923
„došlih........ 42713
tranzitujočih......151546
vseh brzojavk	232182 na K r a nj skem :
oddanih.........8887
došlih.........1014H
tranzitujočih............1632(5
vseh brzojavk 353(51 Telefonski promet: V interurbanem telefonskem prometu bilo je pogovorov v istej dobi:
v Trstu . ....... 1881
» Opatiji....... 270
» Pulju........ 132
» Ljubljani...... 290
b) V lokalnem prometu govorilo se jc:
v Trstu ......200000 krat
» Pulju . . ..... 5874 ♦
» Gorici....... 4774 »
» Opatiji....... 1(507 »
» Ljubljani..... 11030 »
Električen voz. V Ljubljani se je minole dni vozil baron Codclli v električnem vozu brez konja. Voz je stal 2000 gld. Voz je podoben navadnemu vozu in teče naglo naprej.
Velik požar je bil ininoli teden v Krškem na Kranjskem. Štiri požarne hrambe so »letovale neumorno. Škode je do 10.000 gld.
ZALOGA POHIŠTVA
tvrdke
Alessaniro Levi Minzi v Trsta.
Via RIborgo 21 in P i a/./a Rosarlo 2
(Šolsko poslopje). Zaloga pohištva in tapetari j vseh slogov lastnega izdelka. Bogato skladišče Ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na
zahtevanje ilustrovan ceuik zastonj in franko. Naročeno blago se stavlja na parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to raounil stroške.
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša I)iana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo.
Otrenj. Minoli tetlon je v Solkanu gorela L«1-nassijeva tovarna |>arkoti>v in stražama nad mlinom. Za vzrok požaru so ne vo. Skoda je velika.
Nesreča. Dne 17. t. m. je jteljal neki voznik vino iz Merna v Gorico. \a vozu j«* sedela 13-letna deklica, kateri je po neprevidnosti noga zašla v v kolo, tako, da je kolo strlo nogo. Deklico so morali prenesti v bolnico. Pazite na otroke!
/a družbo sv. Cirila in Metoda. Pišejo nam: ISratje in sestre, družabniki in družabniee družbe sv. Mohora! Illiža se čas, ko dobimo šestero zanimivih in poučnih knjig. Spomnimo se ob tej priliki tudi druge prepotrebne družbe družbe hv. Cirila in Metoda! Letos nas je nad 77(M)0 družabnikov in družabnic družbe sv. Mohorja. Ako damo vsaki le po jeden novčič za družbo sv. Cirila in Metoda, dobimo svoto nad 7<X) gld. za našo ubogo deeo. Sosebno bi prosil gg. poverje-nike, da bi se potrudili v tu označeni namen.
„Brivec" zopet brije po tobakarnah, velja f) nvč.
Loterijske številke izžrebane dne 19. t. m.: Trst	M 75 10 24 29
1'inec	56 18 58 31 (}
Koledar.
Danes v torek 22. novembra: Cecilija, d. mufi.; Maver, moč. Jutri v sredo 23. novembra: Klemen, p. mnč.; Felicita, muč.
Solnčni: lihod ob 7. uri 3« min. Zahod „ 3. , 56 „
Ta je 48. teden. Danes je 325. dan tega leta, imamo tnrej Se 40 dni.
Lunin: Izhod ob l. uri 13 min. Zahod „12. „ 50 „
Različne vesti
Beda V Italiji. Znani kriminalist Cesare Lom-broso je v »Revue des Revues« priobčil razpravo o anarhizmu v Ttaliji. Med drugim trdi Lombroso, da je ubožtvo v Italiji tak« strašno, da se ljudje prav nič ne boje zločinstva. Letni izdatek za osebo znaša v Italiji samo 270 frankov, dočira znaša na Angležkem 600 frankov. Poprečni imetek znaša v Italiji za osebo 800 frankov, a v Holandiji 8000 frankov. Italijani si morejo privoščiti na leto 2-35 kgr. sladkorja za osebo, dočim odpade na Angležke po priliki 36 kgr. na osebo. K temu se pridružuje skrajna zanemarjenost v napredku. Scarfoglio, izvrsten poznalec odnošajev v Italiji pravi, »da živi danes dobra petina prebivalstva v Italiji v kolibah, v katerih ne bi hotel stanovati divji Papuanec, sc zadovoljuje z hrano, katero bi prezirali divjaki, a o svetu ve toliko, kakor vedo o politiki Culukafri. Ti ljudje prihajajo na svet menda samo za to, da si žele in zahtevajo robstva. Tako sodijo o Italiji njeni lastni sinovi!
Dvakrat se je oženil in se potem ustrelil.
Pred dvema letoma je prišel v Dravljance blizo Pečuha neki Kin(ly, po obrtu jermenar in se je tam naselil. Sčasoma se je seznanil z neko tamošnjo mlado krčmarico in se je poročil ž njo. S to svojo ženo je živel jedno leto. Slučaj je hotel, da se je izvedelo, da se je tu poročil v drugič, ko je še živela prva njegova žena, s katero je imel troje otrok. Ko je izvedela legitimna žena, da se je njo mož oženil v drugo, ga je ovadila sodišču. Da se izogne kazni, se je Kirt£ly raje ustrelil. Minole dni so ga našli s prestreljeno glavo na židovskem pokopališču v Pcčuhu.
Narodno gospodarstvo.
Koroške Industrijske razmere. Pišejo nam: Odkar se je spominjati, ni bilo še reči, katera bi povzročila toliko hrupa v naši mali kronovini, kakor propad tovarn za železno industrijo. Že v rimskih časih je slovelo noriško železo in v teku vseh sledečih Btoletij je bila železniška obrt najimenitnejša na Koroškem. Ni še trideset let, odkar so slovele tovarno v Prevaljah za prve v Avstriji.
Sedaj je pa tam že prenehalo skoro vse delo. To je sad obrtniške politike alpinske montanske družbe. Poprej so že ustavili peči v Treibachu, v Svincu in številne manjše fužine, a sedaj zadene ista usoda znano tovarno v Lollingu. Kazun tega je omenjena družba opustila tudi svojo tovarno za stroje v Celovcu, ker hoče s tem pomnožiti delo svojih tovarn v Gradcu. Umevno je, da so ti dogodki jako razburili Korošce, to tem bolj, ker so donašale vse te tovarne znatnega dobička. Nekaj časa so gledali Korošci mirno to početje, sedaj so
se pa vendar vzdramili in kličejo vlado na pomoč, ker vidijo, da zgubi < elovec edino svojo tovarno za stroje, da se izseli vsled tega preko 200 delavcev iz Celovca, da vgasnejo plavži v Lollingu in da preti sploh pogin izdelovanju železa na Koroškem. Ti dogodki pomenijo za Koroško letno zgubo več milijonov gold. Govorilo se je, da namerava k u piti dežela rudno goro v Hiittenbergu, da bi ne prenehalo delo v plavžih; ne ve m pa, je-li družba pripravljena prodati ta rudnik. Na prodaj pa je sedaj tovarna v Celovcu in sliši se, da hoče prodati omenjena družba tudi svojo tovarno za verige v MostiČu (Rriickl). Za te dve tovarni se gotovo najdejo kupci, ker je tovarna v Celovcu potrebna za Koroško in je imela vedno mnogo dela, mosti-ška pa je jedina tovarna v Avstriji, ki izdeluje verige za ladije.
Govorilo se je, da hoče kranjska industrijska družba razširiti svoj delokrog na Koroško in kupiti zapuščene plavže; o zadnjem času pa se nič več ne sliši v tem. Morda zato, ker si je industrijska družba napravila svoje plavže v Trstu. Sliši se tudi, da hoče gosp, G o r u p kupiti celovško tovarno. Lepo bi bilo, ako bi ta tovarna, ki stoji na slovenskih tleh in ima večinoma slovenske delavce, prišla tudi v roko slovenskega kapitala.
Petrotfrad 22. Ruska brzojavna agentura javlja iz Kaneje: Slede izgledom Rusov v Retvino, ki so grški jezik pripoznali oficijelnim jezikom, so sklenili admirali, da odrede tako za v*o Kreto.
Pari* 22. Urad ni list objavlja dekret, po katerem se uveljavljajo z današnjim dnem nove cariae na vino. Podpis francoiko-italijanske trgovinske pogodbe je sprejela javnost ugodno.
Po vseh tobakarnah
dobite ravnokar izšlo povest
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Dunaj 22. Gosposka zbornica bode imela svojo sejo dne 21». t. m. ob 1. uri popoludne.
Dunaj 22. (Zbornfea poslancev.) Poslanca Laginja in Keil sta odložila svoj mandat za na-godbeni odsek. Na interpelacijo poslanca Gregorčiča, v kateri se pritožuje isti, da se je na neki razpravi na okrožnem sodišču v Gorici radi zaplembe lista »Soče« slovenski jezik izključil kakor razpravni jezik, je odgovoril pravosodni minister dr. pl. Ruber, da je dotično razpravo predsednik reB otvoril v italijanskem jeziku, da pa se je razprava potem vršila v slovenskem jeziku. O kakem zapostavljanju slovenskega jezika v Gorici ne more biti govora. Sicer pa se je odredilo potrebno, da se bodo odslej tudi uvodne besede govorile v raz-pravnem jeziku. Na to je zbornica prešla v laz-prftvo o predlogu Daszvnskega in Kozakieviča za obtožbo radi proglašenja izjemnega stanja v Galiciji. Poslance Daszynski jo na podlagi ssatistiških podatkov opisoval bedo ljudstva v Galiciji.
Dunaj 22. Na interpelacijo poslanca Reselja in tovarišev, radi pretežavne službe uslužbencev na južni železnici je odgovoril minister, da vsi podatki interpelantov ne odgovarjajo resnici. Sicer pa, da južna železnica, slično drugim železnicam uvede iste določbe gledejdelavnega časa in počitka, katere določbe izključajo 24urno službo zaporedoma. Slednjič je zagotovil minister, da vladni organi vedno nadzorujejo poslovanje južno železnice, sosebno kar se dostaje varstva potnikov.
Dlllli^j 21. Govori se, da je vojni minister Krieghammer podal svojo ostavko.
Budimpešta 22. Seja zboi-nice poslanccv je začela ob 12. uri. Na ulici je videti mnogoštevilnih skupin in v istih mnogo dijakov, ki prirejajo poslancem — kateri stranki že pripadajo isti — ali ovacije, ali pa jim kličejo »Abzug!« Mnogo policistov, peš in na konju, vzdržujejo red ter zapirajo dohod v ulico, v kateri se nahaja zbornica. Okolu poludno so dijaki začeli zasramovati policijo. Prišlo je do spopadov, na kar je policija energično pozvala dijake, naj se raz i dej o, na kateri poziv pa so dijaki odgovorili metanjem kamenja. Policija je razgnala dijake, ki so se umaknili v politehniko. Sicer se ni kalil mir.
Budimpešta 22. Ker se je bati, da se na-meruje atentat na Hentzijev spomenik, so stražili istega vso noč. Govori se, da namerujc vlada, ali zaključiti, ali odložili parlament, toda dobro obveščeni krogi oporekajo temu. lstotako se oporeka vesti o ministerski krizi, kajti, stališče Banffyjevo nasproti kroni je še vedno trdno.
Carigrad 22. Imenovanje princa Jurija Grškega višim komisarjem štirih vlastij za upravo na Kreti se priobči turški vladi še-le potem, ki princ pride na otok. Cas, {ko se to zgodi, jo znan atenskemu dvoru, kabinetom štirih vlastij in admiralom. Tukajšnji poslaniki štirih vlastij niso obveščeni o tem.
IJ
Vejja 35 nvč.
ZZZZZ]
Prijateljem dobre Me kapljice pozor!
V gostilni „Konsumnega društva pri SV. Ivanu" toči se izvrstno vino, in sieer : novi in stari refošk ter belo domače.
Vse po 48 nvč.
Za obilen obisk se priporoča
„Konsumno društvo" pri sv. Ivanu.
TRŽNE CENE.
<Cene se razumejo na debelo In * carino vred).
Domači pridelki.
Od for. do foif
Fliol: Koks.........100 K. 12*75 13 —
Mandoloni.......... „	12-— 1225
svetlorudeči......... „	—•—	—•—
temnorude£i......... „	—•—	—•—
kanarček.............—•— —•—
bohinjski novi........ „	11-75	12'—
Beli veliki......... „	—•—	—*—
„ mali novi........ „	8-75	—•—
zeleni dolgi.........100 K. — •—	—•—
„ okrogli........ „	—•—	—•—
Mešani hrvatski....... „	7-50 —*—
„ Štajerski....... „	—•—	—•—
maslo fino štajersko...... „	—'—	—•—
bečineti, štv. 10 ..................10 75	11 —
„ 9..................14-50 10.75
„8..........14-—	14-25
Zelje, kranjsko........ ,,	<5-50 7-—
Repa, „ ........ „	—'—•—
Krompir, štajerski...... „	3-—	3-10
Proso, kranjsko....... „	11.—	11-25
Leča, kranjska........ „	—*—	—•—
Speli...............59—	-.—
Mast. ........... „	56-—	57*—
Kava, Mocca......... „	14G-—	148'—
Ceylon Flant. fina...... „	150'—	152 —
Portorieco......... „	144'—	14G"—
Guatemala......... „	103 —	105-—
San Doraingo........ „	104*—	105'—
Santos najfineji.......100 K. 91-—	92-—
„ srednjefini..................87-—	88-—
„ srednji........ „	82-—	83*—
Santos navadni ....... „	78-—	80'—
Sladkor, Centrifugal I. vrste ... „	37'—	—'—
„ Centrifugal II. vrste . . „	36'50 —'—
Concassć.......... „	37-75	38-—
razkosani.............38-75	39-25
Rlž, italijanski fini....... „	21—	21-25
italijanski srednji..........20'50	20*75
Japan, fini......................20'-	20-25
Raueroon, extra..........15-50 15.75
I......... „	14-25	14-50
" II......................11-25	11.50
Petrolej ruski, v sodih........19'—	—.—
v zabojih od 29 klg............'>-(>0 —•—
Olje, italijansko najftneje.......<>7'—	158.—
italijansko srednjefino........<52-—	63'—
bombažno anierik....... „	29'—	29.50
Malaga....................36'—	37.—
Limoni mesinski.......zaboj 3'50 4'50
Pomaranče mesinske...... „	4-—	5-—
Mandeljni dalmatinski..... „	—.—	—.—
tfari....................112.—	114.—
Pinjoli............ „	78-	80.-
Rožičl dalmatinski..........10.25	—. -
pulješki....................11'50 —■■—
Smokve puljeSke . ...... „	14'—	—'—
„ grške v vencih nove ... „	17.50	—"—
Sultunine nove........ „	U0'—	64-—
Vamperll novi........ „	29-—	30.—
Clbebe..........................52—	54 —
Polcnovke, srednje velikosti ... „	40'—	42-—
Najnoveja trgovinska vest.
New-York 21. novembra. (Tzv. brzojav.) Pšenica za december 74 7h, za maj 711/*. Koruza za december 39,7/s za maj 39.SU Mast 530