^Morski dnevnik 1 začif izhajati v Trstu ' maia 1945, njegov ^odnik PARTIZANSKI ^tVNlk pa 26. novem-rM v vas' Zakriž .. .p®rknim, razmnožen aklostil. Od 5. do 17. JP»mbra 1944 se je ti-v tiskarni «Doberdob» J^cu pri Gorenji Trebu-io*-0^ 18. septembra Jv* do 1. maja 1945 v >wami « Slovenija« pod Wriii'do 8 pa v osvoboje-T"**. kjer je izSla za-Številka. Bil je edini Jjan' Partizanski DNEV-k v zasužnjeni Evropi. O- ~n o-*- ► o ~ o ► fj o- G -n m Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 162 (11.578) Trst, sreda, 13. julija V G t-S 70 P'! CS r„„ j> G t,n ■z. Ul r„ -ts- 1—: k-: j> z: 3> r-i n 3> o- o o o ro o o Seja glavnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze Slovenci v Italiji odločno zahtevamo uzakonitev naše zaščite in pravic Pomen enotne delegacije - Poziv strankam, naj vložijo zakonske osnutke — Glavni odbor Slovenske D8010 - gospodarske zveze je v po-htpi ^ zvečcr odločno ponovil za-n, ,0 9 Slobalni zakonski zaščiti in o y~. nedavTL>b volitvah, je vče-dobj, a-st°Pil svojo deveto zakonodajno Hjstk s Pričakovano potrditvijo komu-C(, - ^, Kilde Jottijeve za predsedni-tv€o?S ajls^e zbornice in nekoliko bolj 'lika '? izv°litvijo bivšega predsed-rja ,, ade, demokrščanskega leviča-ka rancesca Cossige za predsednici r>nata' Cossiga je moral namreč Ha ?a^al^ tekmeca Vittorina Co-Csto’ *i ie zasedel drugo na j višje tajnj Za Predsednikom republike le rriaJi! dva meseca, na nekakih «pri-y h» volitvah med senatorji KD. Vič -p^^^nsko zbornico je včeraj pr-Cr,, pd Toni Negri, obtoženec na la r!jU. *7- aprila», ki je bil izvoljen li a!rdh listah. Misovci so skuša-f°d- lzoriti provokacijo, ki so ji ne-t>rM„f9asedli nekateri poslanci KD, a pojoči demokristjan Scalfaro je St-T°, obvladal položaj. iClarri sodaj izbirajo načelnike bostv,-M.ntarnih skupin, obenem so se CfgUSlo politični manevri. Tajnik PSI yiatJe ’ k* ^ Pokguje za predsedstvo ki p:' s9 je včeraj sestal z Longom tlolijjj':°lijem, danes pa bo srečal Spa- VEč NA 2. STRANI Nilde Jotti Francesco Cossiga SANTIAGO DE CHILE — Pinochetova diktatura je sinoči uvedla izredno policijsko uro v Santiagu od 20. do 2. ure današnjega dne. Gre pravzaprav za izjemno podaljšanje policijske ure (ki velja vsako noč od dveh do petih zjutraj) v zvezi z včerajšnjo protestno manifestacijo. Ukaz o anticipaciji policijske ure je izdal poveljnik santiaške garnizije gen. Her-nandez pod pretvezo da letaki, raztreseni po mestu, pozivajo na državni prevrat. Včerajšnji protestni dan je potekel do večera v znaku že ustaljenih oblik «Zgodovinski» rekord dolarja RIM — Dolar je včeraj napredoval za nadaljnje tri lire ter dosegel nov «zgodovinski» maksimum 1532,75 lire. Nov skok ameriške valute spravljajo opazovalci v zvezo s pričakovanji, da bodo ZDA v kratkem dvignile eskomptno mero na 9 odst., pa tudi z večjim povpraševanjem po dolarjih za nove naložbe na ameriškem tržišču. V okviru Evropskega monetarnega sistema se je lira včeraj nekoliko učvrstila, v odnosu s funtom šterlingom in švicarskim frankom pa je občutno nazadovala. Poslovilni ukrepi vlade RIM — Fanfanijeva vlada je na svoji zadnji seji v ponedeljek odložila za 3 do 12 mesecev izvršilne stanovanjske izgone, s katerimi bodo po 25. juliju seznanjeni najemniki, katerih pogodba zapade v tem letu. Nobenega novega ukrepa pa ni vlada sprejela kar zadeva «pravične stanarine», ki bodo za nekatere kategorije 1. avgusta poskočile tudi za 60 - 80 odst. (gre za najemnike, ki so v letu 1979 prijavili letni dohodek nad 8 milijonov lir). Vlada je nadalje podaljšala veljavnost odloka, na podlagi katerega je maja sto-■ pilo v veljavo doplačilo za zdravila (ticket). demokratičnega boja z izjemo nekaterih odločnejših podvigov študentov. Za sedanji položaj v Čilu je značilna solidarnost evropskih demokristjanskih oziroma ljudskih strank ter evropske deseterice EGS, ki je protestirala pri čilski vladi zaradi aretacije čilskega demokristjanskega prvaka Gabriela Valdesa. Grški podtajnik za zunanje zadeve Karolos Papoulias pa je v imenu «deseterice» izrazil svoj protest čilskemu veleposlaniku v Atenah (Grčiji pripada sedaj polletno predsedstvo v EGS). Vse to in prihod v Rim predsednika demokristjanske internacionale Čilenca Andreasa Zal-divara navaja na domnevo, da so na pragu hudi časi za Pinocheta. VEČ NA 3. STRANI Čitateljem se oproščamo, ker včeraj »(Primorski dnevnik« ni izšel,, zaradi sindikalnih problemov v zvezi z novim delovnim urnikom. Uredništvo l^lijansko- j^oslovansko ^»stično ^lovanje S'°vanS^V^lK — Predsednika jugo (lOM,9,'n italijanske turistične zve Sei*Pe iit Miodrag Mirovič in Giu-rtožn_ fr^etti sta se pogovarjala o bstijtie *n konkretnih oblikah tu C j,,'Ha sodelovanja med država Ht °n’*a sta. da bi bil skupni pro ()ba]a, 0 turistični ponudbi na obeh Cd]a Jadrana zelo koristen, zato % f:?ai°- da bi napravili dve ver-Cla aaa in prospekta, ki bi bili C, ameriškemu in avstralske f>r 'rorna japonskemu tržišču, aili Lednika sta poudarila, da so ^ Dni^°v°ri zalo plodni in opozorila J?.udbq rn°n novih pobud, kot so po ottov nZa bivanje večjih skupin tu na obeh obalah Jadrana. SESTANEK OBČINSKIH UPRAV Sodelovanje obeh Goric NOVA GORICA — Delegaciji občin Gorica sta se včeraj ponovno sestali pod vodstvom župana Scarana in predsednika skupščine Debeljaka. Na prisrčnih pogovorih so ugodno ocenili redno delovanje mešanih komisij za sodelovanje med obema mestoma in pregledali napredovanje del skupnega interesa, kot cesta čez Sabotin in vodovod Mrzlek ter proga Jesenice Nova Gorica. Govor je bil tudi o čimprejšnji od pravi pologa za prehod meje, o po vezavi tovornega postajališča z mej nim prehodom Štandrež - Vrtojba in Razdrtim ter o obojestranskem po speševanju višjih oblik gospodarske ga sodelovanja. VEČ NA 8. STRANI Na atletskem prvenstvu v Vidmu Irena Tavčar prva v deželi VIDEM — Na deželnem atletskem članskem prvenstvu v Vidmu se je borovka Irena Tavčar znova uveljavila, saj je zmagala tako v metu krogle kot diska. Rezultat v metu diska potrjuje tudi njeno vrednost v državnem merilu. Tavčarjeva tako nadaljuje s svojo serijo deželnih naslovov, saj je prvič zmagala že pred petimi leti in je njeno premoč (v disku) le leta 1981 prekinila njena klubska tovarišica Lore-dana Kralj. Novi sedež TPK Sirena Novi društveni sedež v Barkovljah ni velika pridobitev samo za TPK Sirena, ampak za vso našo narodnostno skupnost. VEČ NA 10. STRANI VEČ NA 10. STRANI Iz poročila Borisa Raceta GO SKGZ Stranke naj spet vložijo osnutke o zakonski zaščiti Na seji glavnega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze je predsednik Boris Race podal podrobno poročilo o volilnih izidih na splošno v Italiji in se zlasti na področju, kjer živi slovenska na rodnostna skupnost. Iz volilne a-nalize izhaja velik padec glasov krščanske demokracije, relativna okrepitev KPI in le pičel uspeh Craiija. Vlado bo težje sestaviti zaradi spremenjene teže posameznih strank. KPI bo imela več možnosti vpliva na vladno politiko, čeprav se alternativa zaenkrat ne bo uresničila. Izidi deželnih volitev so podobni parlamentarnim. Race je nato poudaril zmago občinske liste v dveh občinah Benečije, Tavorjani in Dreki. Lista za Trst je doživela pravo katastrofo in lahko računamo na nadaljnjo slabitev te stranke. Slovenska skupnost je prejela 10.465 glasov. V tej zvezi je Race poudaril važnost zastopnika te stranke v deželnem svetu in poziv laikov, da volijo svojega kandidata Dolharja. Na listi Furlanskega gibanja se je izredno uveljavil neodvisni kandidat Ferruccio Clavora, ki je odvzel glasove v glavnem KD in ni škodoval Slovencem naklonjenim strankam. V nadaljevanju je Race podrobno navedel izvoljene kandidate na listah raznih strank in še zlasti izvoljene slovenske kandidate, ali Slovence, ki so se uveljavili. Predsednik Race je nato obravnaval protislovenske fašistične provokacije in zastavil vprašanje, kdo je sugeriral provokacije, saj je treba iskati podpihovalce v tistih med narodnih krogih, ki hočejo destabilizacijo predvsem na meji. Odgovor slovenskega prebivalstva je bil vzoren, kar je bilo storjenega je bilo odraz njegovega razpoloženja. Ta pripravljenost preprečevati napade na našo skupnost in na naše ideale in simbole nas navdaja s ponosom. Množični odziv mladine nas utrjuje v prepričanju, da bo borbeni duh živ tudi v bodočnosti. Race je nato izrazil utemeljeno kritiko nad zadržanjem policijskih sil in omenil vrsto solidarnostnih izjav iz Jugoslavije. V drugem delu poročila pa je predsednik Race obravnaval pri čakovanja po volitvah in vprašanje naše globalne zakonske zaščite, saj smo naveličani izražati po vsakih volitvah novo upanje in je treba storiti nekaj učinkovitega. V tej akciji bi morala odigrati odločilno vlogo enotna slovenska delegacija, ki je veljala za najbolj reprezentativno telo Slovencev v Italiji. Zaradi kritičnega gledanja nanjo s strani SSk je opravljala samo obiske pri državnih in političnih predstaimikih. Pred meseci so predstavniki SSk predlagali nekaj, kar v preteklosti ni prodrlo in kaže, da je Sedaj prevladalo prepričanje o nujnosti enotnih nastopov. Kakorl&li že, s skupno akcijo ne smemo odlašati, ker bi v tem primeru' morali prevzeti sokrivdo za splošno zakasnitev. Sedaj, po volitvah, ne smemo obstati. Treba je razpravljati o pobudah, ki bi premaknile z mrtve točke zakon o ruiši zaščiti, kar je naša prva zahteva. Pričakujemo, da bodo vse stran- ke, ki so v pretekli zakonodajni dobi predložile osnutke zakona za globalno zaščito, to ponovno storile v najkrajšem času. To velja v prvi vrsti za KPI, PSI in SSk. Enako velja tudi za KD z razliko, da prej izpolni obljubo, ki jo je dal delegaciji SKGZ deželni tajnik Biasut-ti, da po predhodnih stikih z raznimi slovenskimi komponentami v deželi popravi vsaj dele prvotnega osnutka, ki so do Slovencev kri vični, predvsem do Slovencev videmske pokrajine ter da osnutku širši, globalnejši značaj, s tem da poleg pravic jezika in šole vključi tudi ostale narodnostne pravice. Skupna akcija poslancev in senatorjev Furlanije - Julijske krajine, ne glede na politično pripadnost, bi bila verjetno zelo učinkovito sredstvo, kako pognati v tek akcijo za sprejem zaščitnega zakona. Taka oblika pritiska, ki je hkrati izraz vsega prebivalstva, se je v preteklosti izkazala za zelo učinkovito, kot dokazuje na primer zakonodaja za obnovo po potresu v Furlaniji. Videli smo, da je današnja sestava goričkih in tržaških parlamentarcev ugodna. Upamo, da bi bili tudi vsi furlanski parlamentarci pripravljeni vključiti se v tako akcijo. Akcija proti obujanju fašizma bi tudi morala zajeti čimveč strank, slovensko in čim večji del italijanskega prebivalstva. Na podlagi dokumentacije — nekaj podobnega je izdelala KPI pred volitvami in predložila državnemu tožilstvu — in pričevanj bi bilo treba izsiliti dosledno izvajanje protifašističnega zakona in sprejetje novega, če se je le ta izkazal za neučinkovitega. Dežela Furlanija - Julijska krajina bi morala za slovensko manjšino napraviti neprimerno več kot doslej. V prvi vrsti bi morala biti bolj odločna do vlade v zahtevi po zaščitnem zakonu. Morala bi jo drugače obravnavati v gospodarskem programiranju, finansiranju novih gospodarskih pobud, v urbanistični politiki, jo upoštevati kot skupnost, ki ima posebne interese in ji zato omogočiti prisotnost ob različnih važnih ukrepih. Prevzeti bi morali nase finančno breme za vzdrževanje kulturnih dejavnosti Slovencev, posebno še uveljavljenih raziskovalnih ustanov, knjižnic in podobno. Tudi za uresničitev teh ciljev bo potrebna široka akcija, predvsem v krogu deželnih svetovalcev. V zadnjem mesecu smo se znašli pred hudimi preizkušnjami. Namesto da bi po 40 letih njegovega padca, obravnavala fašizem zgodovina, smo ga okusili tu, danes, na svoji koži. Dvakrat smo se spopadli z njim v Bazovici v Ul. Igo Gruden, in to mm pove vse. Pove, da nima slovenski jezik niti v čisto slovenski msi pravice, da ne govorimo o Trstu, sodišču, občini in o drugih javnih uradih. Pove, da moramo s pozicij neenakopravne skupnosti braniti še tisto malo, kar imamo. Preizkušnje, ki smo jih prestali, ne smejo ostati dogodek, ki spada v preteklost. Borbeni duh, ki je bil v tistih dneh tako prisoten, rte sme usahniti, zato bomo z večjo odločnostjo terjali pravice. Cossiga in Jotti jeva predsednika senatne in poslanske skupščine RIM — Deveta zakonodajna doba se je začela s potrditvijo na predsedstvu poslanske zbornice komunistke Nilde Jotti in z izvolitvijo za predsednika senata demokristjana Francesca Cossige: prva je bila pričakovana, druga pa precej nenadejana. Največ vznemi rjenja pa je povzročil «direntaj», ki so ga uprizorili neofašistični poslanci proti Antoniu Negriju, novoizvoljenemu poslancu na radikalnih listah, ki so ga prav zaradi izvolitve izpustili na svobodo in je včeraj prvič vstopil v dvorano Montecitoria. Misovska parlamentarna skupina je že zgodaj popoldne sklicala s tem v zvezi tiskovno konferenco, na kateri je dala razumeti, da bo «fizično onemogočila*, torej s tepežem, vstop obtoženca s procesa «7. aprila*. Ko je vodstvo poslanske skupine KD izvedelo za pobudo MSI, jo je skušalo prehiteti. Na vrat na nos so odposlali predsedniku zbornice pismo, v katerem so ga pozvali, naj «vabi profesorja Negrija, da ne stopi v parlament*, če bi pa ne ubogal, naj bi predsedstvo «proučilo vse možnosti za zaščito republiških ustanov.* V bistvu zahteva, naj predsedstvo zbornice prekliče ljudsko glasovanje, ki je Negrija pripeljalo v parlament. Toda predsednik KD Piccoli in tajnik De Mita sta pobudi odtegnila vsako podporo. Tudi KPI in PSI, ki gotovo nista Negrijeva simpatizerja, sta označila de-mokrščanski predlog za nesprejemljiv. V tem vzdušju se je začela seja poslanske zbornice, z misovci «v stanju pripravljenosti* (nekateri celo v črnih srajcah) in Negrijem, ki so ga spremljali poslanci skrajnolevičarske DP, ker se radikalci niso udeležili zasedanja. Prišlo je tudi do prerivanja med fašisti in reditelj'’ predsedujoči demokristjan Oscar Luigi Scalfaro pa F obvladal položaj. Energično je poudaril, da živimo v pravni državi, kjer pripada oblast ljudstvu, skliceval se je na ustavo in na osnovno pravno načelo, da uživa vsak občan civilne pravice, dokler ga sodišče ne obsodi z dokončno razsodbo. Razgrajanje se je tako v kratkeio času {»leglo, poslanci so disciplinirano obsedeli na svojih klopeh in poslušali Scalfarov uvodni govor, v katerem se je ponovno skliceval na vrednote demokracij« in ustave. Takoj nato so poslanci prešli h glasovanju: že Pr| prvem je Nilde Jotti prejela 488 glasov torej več kot potrebno dvotretjinsko večino. Manj gotova je bila ^ volitev bivšega predsednika vlade Cossige v senatu Prej je moral namreč premagati na notranjem tajne® glasovanju v demokrščanski skupini Vittorina Colo®' ba, nakar ga je skupščina izvolila z veliko večino. »1 pa je spet na notranje merjenje sil v KD, saj Cossig® pripada levici in stopa sedaj spet s prestižnega mesta na politično pozornico. Medtem se začnejo politični manevri. Crari je včeraj dosegel skoraj uraden pristanek tajnika PSDI ga za prevzem vlade, in se je dolgo pogovarjal tudi | Piccolijem. Danes pa bo imel srečanje, ki bi znalo odločilno, s Spadolinijem. Ostra obsodba pomanjkljivosti in miselnosti ki so botrovale gospodarski krizi v SFRJ LJUBLJANA — Na včerajšnji konferenci socialistične zveze Slovenije so ostro spregovorili o nekaterih pomanjkljivostih in zgrešeni miselnosti, ki so prispevale k takšnemu gospodarskemu položaju, v kakršnem se je znašla Jugoslavija. Predsednik Franc Šetinc je dejal, da bi nekateri hoteli spremeniti sistem in na ta način ohra niti staro prakso. Radi bi ohranili pri življenju politiko stalnega kršenja samoupravnih odločitev, popuščanj pred vsemi pritiski, odtujevanja dohodka, ki naj bi ga delili sami, po možnosti sebi, nato pa predložili vse neporavnane račune družbi in zahtevali splošno solidarnost. Šetinc je opozoril tudi na vrsto drugih napak v dosedanji praksi, pri tem še posebej na zelo razpaseno administracijo, ki si je ponekod izborila več besede kot jo imajo delavci. Na enkrat se je pojavilo tudi veliko število «rešitev in reševalcev* položaja, ki i-ščejo odgovornost predvsem pri drugih, svoje pa.ne vidijo. Ali pa «reše-valci», ki bi odgovornost radi solidarno porazdelili na vse, le svojega deleža nočejo sprejeti. Spet drugi pod različnimi krinkami ponujajo unitarizem kot alternativo za nacionalizem. Franc Šetinc je tudi opozoril na nevarnost, da bi v sedanjih težkih gospodarskih razmerah zaobšli samoupravljanje. To se kaže pri sprejemanju odločitev na hiter način in po skrajšani poti, s čimer se v resnici omalovažuje ustvarjalna moč delovnih ljudi. Socialistična zveza je dolžna preprečiti take postopke, to ji nalaga tudi ustavna odgovornost. V razpravi o uresničevanju politike družbeno - gospodarskega razvoj Slovenije letos, o predvidenih ukrep, in dejavnosti socialistične zveze F tem, so poudarili, da resnost P0*02^ ja zahteva predvsem discipliniran0 dosledno uresničevanje dogovorjen ga. Predsednik slovenskega izvršn«»a sveta Janez Zemljarič je opozoril, se bo kriza v drugi polovici let® bolj zaostrila. Tega pa ni treba 4*“ matizirati, pravi Zemljarič, to je znamenje, da smo se spoprijeli s P. vimi vzroki, ki so privedli do dan«*’ njega položaja. Glavna naloga slov , skega gospodarstva je ohraniti r® proizvodnje, ki se je v prvem pojv ^ povečala za 2,6 odstotka in doseči . odstotno rast izvoza — v prvem P« letju je bila 13-odstotna. JURE PENGOV Scotti bo danes odgovoril V Paterimi iščejo krivce za umor na zahteve sindikata FLM RIM — Minister za delo Scotti se bo danes dopoldne ponovno sestal s predstavniki sindikata kamnarjev FLM, katerim bi moral odgovoriti na zahteve po vnosu nekaterih popravkov v besedilo predloga o sporazumu s Federmaccanico za obnovitev delovne pogodbe kovinarjev zasebnega sektorja. Kakor znano, je sindikat konec preteklega tedna izjavil, da predlog, ki so ga sestavili na ministrstvu za delo, ni sprejemljiv, če se v nje govem okviru ne spremenijo nekatere klavzule in zlasti tista, ki se nanaša na skrajšanje delovnega urnika. V pripravo na današnje srečanje z ministrom Scottijem, se je vodstvo FLM sinoči sestalo s tajništvom enotne sindikalne zveze CGIL - C1SL -UIL. Na seji, ki so se je udeležili tudi generalni tajniki sindikatov Lama, Camiti in Benvenuto, so pregledali položaj ter poglobili nekatera izpraša nja v zvezi s spornimi točkami. Slednje so že bile predmet daljšega razgovora med generalnimi tajniki FLM Gollijem, Moresejem in Veronese-jem in samim ministrom Scottijem. Razgovor je bil v ponedeljek popoldne na ministrstvu za delo, kjer je minister včeraj sprejel tudi delegiranega svetovalca Federmeccanice Mortillara. Tako sindikalisti kakor pozneje tudi predstavnik Federmeccanice so se izognili temu, da bi po sestankih dali časnikarjem kakršne koli izjave, po vesteh z ministrstva za delo pa naj bi se v zadnjih urah začela odpirati možnost medsebojnega popuščanja. Dalla Chiese PALERMO — S širokopotezno jo so karabinjerji in policija «preče . li» razne mestne četrti Palerma v j skanju desetih osumljencev za u palermskega prefekta generala C®L Alberta Dalla Chiese. Preiskovalci ^ ilta' majo namreč več dvomov, da J« umor palermskega prefekta skupne pobude palermske in catainJjj, mafije. Po sledi «kalašnikovov* bržkone prej ali slej izsledili storl ^ preiskovalci pa že iščejo, kdo j® ^ ročil umor. In tu skušajo Pre4'^e. obnoviti zadnje pobude Dalla CW« j saj so prepričani, da je prav tu m J j trojnega umora. ,no, V bistvu morajo zadelati PraznLa- ! ki vlada med «oboroženim krilom fije», «podjetniško mafijo* in ajr politične oblasti*. Generalov sinjer do je prepričan, da so prav v P® mu ukazali uboj njegovega očeta- Povzetki iz razprave GO SKGZ Na seji glavnega odbora SKGZ so posegli v razpravo številni člani, tako, da lahko njih posege navedemo samo v osnovnih obrisih. Oskar Kjuder je pozdravil mladino in njeno odločno protifašistično zadržanje in ugotovil, da je treba krivce prijaviti sodišču. Salvatore Venosi je obravnaval enotno delegacijo in nujnost enotnih nastopov in v tej zvezi omenil predvolilne obveze predstavnikov slovenske skupnosti. Tudi Dušan Košuta je govoril o protifašistični akciji, navedel je podporo ANPI in posredovanje vsedržavnega predsednika Boldrinija pri predsedniku republike Pertiniju. Stanislav Bole je govoril o dveh smereh nadaljnje akcije: skupni nastop enotne delegacije in več naporov v smeri dežele za izkoriščanje obstoječih možnosti. Adri-jan Semen je obravnaval izkušnje občnega zbora Glasbene matice, saj šola ne more več čakati in je treba čim prej rešiti kritično stanje. Dr. Vito Svetina se je zavzel za nadaljnjo akcijo za globalni zaščitni zakon, poudaril pa je tudi novo ozračje, ki omogoča izvajanje onih klavzul osimskih sporazumov, ki obravnavajo gospodarsko sodelovanje na meji. V tem kontekstu je govoril o nujnosti podpore članicam, ki se aktivno bavijo s temi vprašanji. Lucijan Volk je govoril o pritisku na stranke, da se ne bo celotna razprava o zakonu pričela povsem znova. Položaj v Rimu je težaven in zato perspektive niso boljše, kot so bile do sedaj. Samo Pahor je govoril o nujnosti izboljšanja zakonskih osnutkov in o osebnih izkušnjah v boju za individualno zaščito. Podčrtal je nujnost, da se bolje angažiramo in posežemo v Rimu preko strank. Miro Kapelj je govoril o vrnitvi priimkov in osebnih imen in izrazil veliko zadovoljstvo zaradi enotnosti naših ljudi v protifašističnem odporu. Edi Bukavec je obravnaval nekatere aktualne probleme kmetijstva. Jože Cej je prvenstveno razpravljal o problemih šolstva in šolskih struktur. Franc Škerl je govoril o priimkih in objavi imen v Primorskem dnevniku, predlagal je tudi neposredno izvolitev slovenskega parlamentarca. V zaključku je predsednik Boris Race ugotovil, da je treba do skrajnosti izkoristiti sedanji boljši položaj. Treba se je truditi, da bo enotna delegacija bila ne samo učinkovita, temveč da bo tudi razpravljala o raznih skup nih vprašanjih. Treba je dokazovati našo narodnostno pripadnost tako, da izkoriščamo vse, kar nam je že prizna * no. Tesno se je treba povezati z izvoljenimi predstavni-i ki. V zaključku je predsednik Race sporočil, da je Bogo Samsa prevzel mesto odgovornega urednika Primorskega dnevnika in da je prezaposlen, da bi še naprej opravljal funkcijo odgovornega za stike v izvršnem odboru SKGZ. To mesto bo prevzel Filibert Benedetič, o čemer bo glavni odbor sklepal na prihodnji seji. | V Se vedno neznana usoda ugrabljene Emanuele Orlandi RIM — Svojcem ugrabljene Emanuele Orlandi je včeraj zastal dih, ko je neznanec neki zasebni televizijski postaji sporočil, da se truplo 15-letnega dekleta nahaja v prtljažniku nekega avtomobila parkiranega v Ulici Cinti. Te ulice v Rimu ni, preiskovalci so po večurnem delu lahko samo ugotovili, da se je o-glasil «šakah, Za svojce Emanuele Orlandi pa taka dejanja le stopnjujejo trpljenje, saj še vedno nimajo otipljivega dokaza, da njihova Emanuela še živi. Tudi ponedelkovo sporočilo ugrabiteljev s fotokopijo dekletovega sporočila staršem, naj ne bodo v skrbeh, ni prepričljivo jamstvo. V to so pre pričam tudi preiskovalci, med kate rimi se vedno bolj utrjuje prepri Čanje, da so za vsem nevadni kriminalci, ki skušajo z nemogočim pre dlogom zamenjave dekleta za Agco le zvišati ceno odkupnine. Oprostili elane višjega sodnega sveta RIM — «Ker dejanje ni kazniv® g včeraj tudi formalno oprostili vsC članov višjega sodnega sveta j11 j bivša člana težke obtožbe vLv-! nja javne lastnine, ki ga zakrili J (. ni funkcionar*. Konec skoraj “v jSf nim polemikam o ^razsipavanju* > $ nega denarja v višjem sodnem s vj-je napravil rimski preiskovalni nik Renato Squillante, ki je uP°\fjV ^računovodsko avtonomijo* šjega sodnega organa, da je ^ obtožbo o neupravičeni porabi lijonov lir v 15 mesecih Formalni konec vse zadeve P® Je bi smel pomeniti tudi, da bi preiti v pozabo obsodbe, ki jih j«hj)i) ti višjemu sodnemu svetu sP1^' rimsko sodstvo. Obtožbe so namjji pomenile pravi atentat na n®r s organ samouprave sodstva in strani prav tistega rimskega ki je imelo in še ima vse preveč i sla na glavi. V Washingtonu Genscheir poročal 0 obisku v SZ — Zahodnonemški zunanji Kter Hans Dietrich Genscher L,- 3e. Vedsinočnjim vrnil iz ZDA, „a'j ]e ameriškemu predsedniku Ro-obkk *ea9anu Poročal o nedavnem Kr>hi ZVezneQa kanclerja Helmuta dgj . v Moskvi. Pred svojim odho T .. lz Washingtcna je Genscher iz-sect Z,e^°’ da bi čimprej prišlo do pov v na vrhu Reaaan - Andro-nj ’ v Bonnu pa so nadvse zadovoljna l!■ ameriškimi ocenami Kohlave-<- oblska v Sovjetski zvezi. Washing °n je navsezadnje lahko zadovoljen rezultatom, saj je nad Slasnik bil Kohl le tmj. stališč Amerike in NATO do w„, ;]ania evroizstrelkov in- odno Vzohod Zahod. Ob tem je baje na a®anova administracija pripravi je-SLip^ris*afi na kompromisno rešitev dridu “ dokumenia KEVS v Ma- — Prvi namestnik pred-za 7, s.ovJetske vlade in minister js vč anje zac*eve Andrej Gromiko leDn ,eraJ sprejel jugoslovanskega ve-V dal^’ 3 v. SZ Milojka Druloviča. ra2nJsQe dežele v razvoju s(aje i ^danjost ali pa obvezne po-Tq °°dočnosti. lQže J^-ora/c ;n prednost naj-j PriJ*:ijemo 2 zamahom roke ali ■ ri ne r’ se nekaterim naro-.^i delati in tako ne spre-i e zavesti, kako velike raz- 6 p kuUla^° me£* n0TO* *n njimi, ne ^ejjj v turnem smislu, ampak pred-Bv ®ružbenogospodarskem. P°1teni|)ejec 2el° težko dojema, kaj je si)0)0 z0°dovini današnjega tret-'a*a m,, a evropska kolonizacija. Ta Peke dj?r.eč ni le prilagodila razvoja Zele v korist evropske velesi- V žariščih napetosti Piše Pavel Stranj Nemirni tretji svet le, ampak ga je praviloma tudi povsem spačila. Razumevanje učinka kolonializma je za Zahod posebno težko, ker se je z neodvisnostjo nekdanjih kolonij u-stvaril lažni vtis, da so nekdanje napetosti uravnovešene in razrešene. Resnica pa je precej drugačna; zgodovina meri svoj čas z ritmom človeških rodov in sedaj prihaja v celi vrsti držav na plan prva generacija, ki je bila vzgojena v relativni svobodi in ki končno lahko svobodno oblikuje in izraža svoje vzgibe, potrebe in sile. Ponekod je bilo po trebnih več rodov: tak primer je verjetno indijansko prebivalstvo Latinske Amerike. Tudi države, ki so izšle iz kolonia lizma z oboroženim narodnoosvobodilnim bojem niso izvzete iz te logike. Tudi te morajo v najboljšem primeru ohraniti meje, ki so jih narisale ko lonialne sile po drugačni logiki in e dina podlaga, na kateri lahko danes gradijo, so družbeni temelji, ki so jih zapustili kolonialisti. Že naš sam po jem «države» je vsiljevanje izkustva ki se je oblikovalo v Evropi med XVI in XVIII. stoletjem. Skoro vse nek danje kolonije, pa so nekoč v pre težnosti doživele tudi lastno, bolj u strežno izkustvo, ki je bilo pogostoma zelo različno ali celo nasprotno od našega. Podobno, kot s pojmom države je s pojmom nacionalizma. Politični voditelji arabskih, drugih azijskih ali a-friških dežel so si prilastili la pojem pogosto le zato, da so lahko bolj u-činkovito branili pravico do emancipacije evropejskim «idealomt. Nacionalizem je postal nekak protistrup kolonializma v rokah izobražencev, ki so ga spoznali med svojim študijem ali delom v metropoli. Za večino ne- evropskih dežel, pa je evropski pojem narodnosti neustrezen. Neodvisnost, na žalost, ni imela ču dežnih učinkov: bila je navadno predpogoj za dosego in oblikovanje prave narodne države, a ta se je lahko razvijala le kot nadaljevanje na prejšnjih kolonialističnih osnovah. Iz tega protislovja se je v Afriki razvila teorija adruge dekolonizacije», ki naj bi ne le prenesla oblast iz enih rok v druge, ampak tudi korenito preosnovo družbenih struktur, ki jih je zgradila kolonialna sila. Neodvisnost ni več cilj sama na sebi, ampak postaja vse bolj vezana na dolgotrajno spreminjanje družbenogospodarskih odnosov. To podiranje starega in grajenje novega ne more biti neboleče in nenasilno. Zato se v novih državah tako pogosto pojavljajo državni udari, vojaški režimi in posamezni diktatorji: skušnjava po upo- rabi sile in «trde roke» je zelo močna, zlasti v fazi «rušenja* starega. Če antikolonialni boj uspe, nastopijo novi problemi: sile, ki so nastopile enotno proti zunanjemu sovražniku se začnejo sedaj razlikovati in cepiti. Tudi tu pride kmalu na površje nasilje, ki je najbolj znana ali edina znana oblika soočanja. Kolonializem je bil namreč predvsem nasilje in ravno tako antikolonializem. V tem okviru ima izreden pomen o-sebnost glavnega političnega voditelja, zlasti kjer obstajajo etnična ali plemenska nasprotja. Despotizem je zato pogosto neizbežna nujnost, izraz močnih družbenih silnic. Ozka skupina ljudi, ki vodi državo, da bi iz nje napravili narod - družbo lahko nadomesti široko soglasje množic le s silo. Zato je militarizacija oblasti tako zelo razširjeno pojav, ki ni nujno več le izraz egoizma neke politične elite. Če upoštevamo, da se vsi ti delikatni družbeni premiki dogajajo pod zelo močnim vplivom velesil, lahko razumemo kako težke naloge imajo civilne ali vojaške vlade držav v razvoju, in kako važne so oblike skupnega iskanja novih rešitev za stare probleme. Reakcije političnih sil po sklepu Liste za Trst Sklep Liste za Trst, ki se je na o-snovi izida «referenduma» med svojimi člani, odločila preiti v opozicijo na občini in pokrajini po glasovanju o proračunih, je po pričakovanju izzval val reakcij drugih političnih sil. Tako odločitev je na «referen-dumu» podprlo 67,58 od sto listarskih članov, medtem ko se jih je le 29,89 od sto zavzelo za razširitev sedanjih manjšinskih odborov z vstopom Krščanske demokracije, 2,53 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Sklep seveda odpira vrsto vprašanj o usodi obeh krajevnih uprav; župan Rossi je že pred časom napovedal odstop občinskega odbora po glasovanju proračuna, isto je storil tudi predsednik pokrajine Clarici na ponedeljkovi seji; težko je odgovoriti na vprašanje ali bosta proračuna odobrena ali pa zavrnjena; v tem slednjem primeru bo logična posledica bila ponovni nastop komisarskih uprav. Po vrsti neformalnih kontaktov med zainteresiranimi strankami v teku včerajšnjega dne nam je pokrajinski tajnik PSI Se-ghene izrazil prepričanje, da bosta proračuna odobrena; to pa bomo lahko videli že drevi na seji pokrajinskega sveta, ki bo posvečena izključno razpravi in glasovanju proračuna. «Izid notranjega referenduma LpT ponovno dokazuje,* je včeraj izjavil pokrajinski tajnik KPI Tonel, «kako je to politično gibanje faktor zmede in splošne destabilizacije z razkrajajočimi posledicami za upravljanje mesta; tako imenovani prehod v opozicijo je namreč prevzem neodgovornega in obenem dvoumnega stališča,* je še izjavil Tonel, ki se je tudi obrnil na stranke, ki so sodelovale z listo, predvsem pa na PSI, s pozivom maj potegnejo zaključke te propadle pobude in naj proučijo možnost, skupno s KPI, za oblikovanje alternativnega političnega in upravnega programa za sanacijo in razvoj mesta.* Izid «referenduma» liste je deželni svetovalec PSI Carbone označil kot «izolacionistično izbiro, ki morda od govarja volilnim interesom gibanja, nikakor pa ne interesom mesta.* Dodal je še, da je «v trenutku, ko se v Rimu oblikuje nova vlada, pogubno za interese mesta stopati nasproti komisarskim upravam in jemati glas in reprezentativnost krajevnim zahtevam.* Carbone je v svoji izjavi tudi dejal, da te «histerične izbire liste ubijajo Trst.* Pokrajinski tajnik KD Coslovich pa je med drugim izjavil, da «kar se liste tiče mora Trst ostati brez vodstva, za njegovo prihodnost pa se ne sme narediti ničesar.* V soboto skupni sestanek šestih strank dosedanje deželne večine Prvi seji novoizvoljenega deželnega sveta, ki bo v ponedeljek, bo predsedoval tržaški republikanec Olivie-ro Fragiacomo, ker je najstarejši izvoljeni svetovalec; tajniške pasle pa bosta na isti seji opravljala najmlajša svetovalca, ki sta tržaški socialist Gianfranco Carbone in slovenski goriški komunist Ivan Bratina. Kdo pa bo predsednik deželnega sveta v peti zakonodajni dobi in kako bo sestavljeno predsedstvo skupščine, je še vedno odprto vprašanje; gotovo je le, da bo predsednik izvoljen iz vrst tistih strank, ki bodo oblikovale novo večino, ki bo po vsej verjetnosti enaka prejšnji: tako so namreč pokazala dosedanja posvetovanja, za katere je dala pobudo stranka relativne večine, to je KD. Predvideva se torej ponovna izvolitev šestčlanske koalicije, znotraj katere pa bi se spričo volilnih izidov moralo spremeniti razmerje sil. 0 teh problemih je bil govor tudi na včerajšnjem sestanku med delegacijama KD in PSI, ki sta jih vodila tajnika Biasutti in Bravo; na njem pa sta delegaciji predvsem poglobili številna vprašanja programskega značaja, vse druge odločitve, tako v zvezi z izvolitvijo predsednika in predsedstva skupščine, kot s sestavo nove vlade in porazdelitve odbamiških in drugih odgovornih mest, pa so bile odložene na skupni sestanek med šestimi strankami dosedanje večine, ki bo px> vsej verjetnosti v soboto dopoldne; glavna točka dnevnega reda na tem sestanku pa bodo obveznosti, ki so vezane na prvo sejo skupščine. Medtem se je sestala svetovalska skupina KPI in za načelnika potrdila Renza Pascolata. Obenem je iz- razila mnenje, da je ne samo potrebna ampak tudi ® žna sestava večine brez KD. Zato se komunisti ape® rajo na stranke levice, na laike, Fg in SSk, da FJK upravljala večina, ki bi spoštovala izid volitev. J' drobneje se je komunistična skupina zaustavila vprašanja izvolitve predsednika skupščine in izr3® mnemie da ie stališče KD elede teea rroblema neSC® Tudi mnenje, da je stališče KD glede tega problema selno, ker škoduje avtonomiji deželne skupjščine. zaradi tega kar so pjokazali, so komunisti mnenja, imajo pravico (tudi zaradi prestiža in meči svetova«® skupine) do predsedstva skupščine. Zato poudarjaj^ da morajo biti pjogajanja za sestavo nove vlade izvolitev predsedstva skupjščine in komisij, ločena, K se dogaja na parlamentarni ravni. Dodamo naj še, da je svetovalska skupina PSI svojega načelnika izbrala Gianfranca Carboneja. Generalni konzul SFRJ v Veroni Generalni konzul SFRJ Jugoslavije v Trstu Mirošič je včeraj opravil uradni obisk v pJokraJ| Verona. Ob tej priložnosti se je pogovarjal z govomejšimi predstavniki pjakrajine, o možnostih razširitev vzajemno koristnega sodelovanja te P**J, jine z Jugoslavijo, zlasti na pjodročju gospjodarskan kulturnih dejavnosti. Generalni konzul Mirošič se j sestal tudi s predstavniki pokrajinskega VZPI - ^ Verona. SSk ocenila izide Pogovori s pokrajinskimi tajniki strank nedavnih volitev V četrtek 6. julija se je sestalo deželno tajništvo Slovenske skupnosti ter ocenilo izide zadnjih volitev. Sejo je vodil pjredsednik Rafko Dolhar. Deželni tajnik Andrej Bratuž je iz-črpjno pjoročal o izidih junijskih parlamentarnih, deželnih in pjokrajinskih volitev. Izrazil je med drugim veli ko zadovoljstvo stranke, saj je le ta ne samo obdržala svoje glasove, ampak tudi lepjo napredovala pjosebej v pjrimeri z zadnjimi deželnimi volitvami. SSk zelo pjozitivno ocenjuje te rezultate, px>sebej še dejstvo, da je tudi zelo viden odmev pjo ostalih p>o-krajinah dežele, zlasti v videmski in pjordenonski. Deželni tajnik je nato pjoročal o prvih pjolitičnih stikih za sestavo nove deželne večine. Tako je zlasti o-menil dvostranski sestanek z deželnim tajnikom KD Biassuttijem, ki je bil pjrejšnje dni v Vidmu. Posl. Aglietta in pobude radikalcev Včeraj je pjrispjela v Trst poslanka in članica vsedržavnega vodstva radikalne stranke Adelaide Aglietta. Njen obisk se uokvirja v splošno p»o-budp zbiranja pjodpjisov p>od ljudskimi pjeticijami za izboljšanje kakovost življenja in pjroti «partitokraciji», kot je rečeno v tiskovnem pjoročilu, ki ga je včeraj objavila radikalna stranka v Trstu. Danes se bo pjoslanka Aglietta sestala s tržaškim državnim pravdnikom, kateremu bo izročila pjodpdse in tekste pjeticij. Harej: v upravnih telesih narediti več za Slovence Gost naših pjogovorov s pjokrajin-skimj tajniki strank je danes predstavnik Slovenske skupnosti Zorko Harej. Najprej smo ga seveda vprašali, kako SSk ocenjuje junijski volilni izid. «Ocenjujemo ga pjozitivno* nam je odgovoril «ker smo v deželnem meri lu veliko napredovali, predvsem pja smo napredovali v pjokrajinskem, kjer smo pjridobili preko 830 glasov več; to je sad našega dela, sam rezultat pa je nad pričakovanji; morda p>o-stajajo ljudje tudi bolj dostopni do tistih naših idejnih konceptov, kot so demokracija, svoboda in samostojna pjolitična prit v pjolitiki. Upjoštevati je tudi treba še drugi zelo važen faktor; naše prebivalstvo upjada in zato je tudi manj slovenskih prebivalcev na Tržaškem. In pjrav zato je naš u-spjeh še toliko bolj zadovoljiv za stranko. Z druge strani pa bi omenil upad Liste za Trst, ki, kot smo opažali, je nekoliko upjerjena proti slovanskemu svetu, proti Slovanom in Slovencem; v splošnem demokratičnem vidiku je ta upad v redu, z druge strani pa ni nič kaj razveseljivo, da je mnogo tistih, ki so glasovali za listo, prešlo na radikalnejšo stran, to je med MSI.* Odbora bosta odstopila po glasovanju proračunov, kot sta napovedala župan Rossi in predsednik pjokrajine Clarici. Lista je medtem sklenila, da bo šla v opozicijo; kaj nas torej čaka v bližnji prihodnosti? «Ne vem kaj lahko pričakujemo, ker se je pjoložaj px> odločitvi liste pjoslab-šal. Splahnela je tudi možnost razširitve odborov na KD. Kakšne možnosti obstajajo? LpT ne bo sodelovala s KD in niti s KPI; tudi ne vidim možnosti, da bi LpT pjodpjirala od zunaj katerikoli odbor; ostaja še mož nost, da bi dve od velikih strank pjo-tegnili skupaj, sicer je vsaka trdna in trajna večina nemogoča; mislim tudi, da KPI in KD sedaj ne bosta šli skupjaj v odbor. Kaj bo iz tega nastalo ne vem, vse pja kaže zelo slabo: pjoložaj je nekako brezizhoden. Zato mislim, da je bila pjoteza, ki jo je naredila KPI spjamladi 1981, ko je odvzela zunanjo podpjoro koaliciji na pjokrajini, vsaj v luči zadnjih dogodkov zgrešena, ker bi se iz tega dalo narediti tudi kaj trajnega. Da bi šli sedaj pjonovno na volitve se mi zdi neumno in tudi ne vem kako bi ljudje to sprejeli; pjostala bi prava farsa in sploh ne vem, če bi se ljudje udeleževali takih volitev.* Kako bi ocenil kot pjokrajinski svetovalec odnos odbora do vprašanj, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost? «Nasplošno bi rekel, da ta odbor ni zaživel, ker je opjozicija v večini, odbor pa v manjšini; rekel bi torej, da se nekako nadaljuje tista kriza, ki se je začela okrog leta '80, zaradi česar rednega delovanja ni bilo in tudi ga ni moglo biti. Tudi o slovenski problematiki se zato ni pretresalo veliko. Kot najbolj izstopajoče pjolitično dejanje pjokrajinskega sveta je treba gotovo omeniti, kako smo se mi pritožili, in z nami so nato pjotegnile vse demokratične sile, proti odredbi deželnega upravnega sodišča, ki je pre-pjovedal upjorabo slovenskega jezika v pjokrajinskem svetu. SSk je dosegla, da se je predsednik Clarici pritožil na državni svet. Sicer pa mislim, da smo rešili nekatere probleme: naše kulturne organizacije so prejele višje pjodpjore, osebno sem se potegoval, da bi našemu gledališču pjovišali finančni prispjevek spričo njegove dejavnosti in spričo tega kar predstavlja; v primerjavi s sosednimi gledališči, ki delujejo v Italiji, je namreč mnogo bolj delavno. Razpravljali smo in tudi rešili še nekatere druge probleme, ki zadevajo Slovence: seveda bi treba narediti še veliko več, to pa se bo dalo samo v primeru, da bi pjrišlo do oblikovanja trdne večine, ki bo lahko o teh problemih odločala.* Kakšni so predlogi vaše strank ^ premostitev hude gospjodarske *tr | ki pretresa pjokrajino? pjl I «Gospjodarska problematika J^jj nas živa že veliko časa; leta "JT smo naše napjore bolj koncenl narodno obrambno stran v str* zadnje čase pja smo skušali °D ^ pjozomost tudi na gospjodarsko r. blematiko. V dokumentu, ki ^ pripravili v zvezi z upjorabo sreo^ pjo zakonu 828, smo pjosebno P02®:., ji posvetili obrtniškemu, kmetijskenj^j deloma turističnemu sektorju,^ [jodročjem, kjer je prisotnost Sl n cev najbolj močna. Podčrtali s111® c; tiste tako imenovane inovativn j javnosti, ker mislimo, da če ^ usmerili na to pjodročje, bi se o tem marsikaj urediti kar ^ gospjodarsko problematiko. Pred1 % smo tudi, da bi v okviru gos] ( izdelali neki organski načrt, rešitev te problematike prav v skem načrtu vseh produkcijskih nosti na teh tleh. Vselej ko srno ® ( navali gospjodarsko problem3®^ Trstu p»a smo omenjali tudi italijansko - jugoslovansko indust ^ cono; bili smo proti predvideti j, ciji, vedno pa mislimo, da bi J dustrijska cona, za katero smo I ^ lagali drugačno lokacijo, bila 'JV p spjodarskega napredka na teh bi jo ustanovili. Na splošno mE'7jJ da je treba iskati rešitve v vanju s sosedi, predvsem pa 1 slavijo.* j Konec mature na poklicnem zavodu ni pri tehničnih predmetih in matematiki ter fiziki, medtem ko so številne slovnične napjake in pja netočnost v izražanju dokaj črnile spraševanje iz slovenske in italijanske literature. Za vzroke tega neravnovesja smo pjovprašali profesorico slovenščine E-ster Sferko. Povedala nam je, da o-težkoča dobro obvladanje lepjoslovnih snovi predvsem premajhno število ur saj imajo dijaki tedensko samo tri ure slovenščine in italijanščine. Poleg tega pja ne smemo, pjozabiti, je Sferko pjodčrtala, da so dijaki izgubili zaradi neprimernih šolskih prostorov in ob protestnih akcijah za nove u čilnice v pjoslopju nekdanje umobolnice veliko pouka. Vsekakor se jih je držala smola, saj so pjoleg omenjenih ovir še neprenehoma menjavali profesorje slovenščine, to pa predstavlja v pjoteku šolskega življenja vse prej kot neznatno težavo. Lah ko zagotovim, je še pripomnila Sferko, da so dijaki nižjih razredov neprimerno boljše pripravljeni Čeprav nam niso včerajšnji ustni izpiti pustili zadovoljivega vtisa, se torej ne smemo prenagliti in kandidate zapisati v kako črno knjigo. Že dejstvo, da so nekateri izbrali zgodovinski spis in pa naslov o Rebulovih delih ter predstavili kot prvi predmet slovenščino, dokazuje njihovo dobro voljo. Na slovenskem poklicnem zavodu za industrijo in obrt se je včeraj zaključil ustni del zrelostnih izpitov. Skupno se je pred maturitetno komisijo predstavilo 15 kandidatov, od katerih je eden polagal zrelostni izpit kot prrivatist. Komisijo so sestavljali: predsednik Maks Šah, za slovenščino Marija Cenda Klinc, za italijanščino Nataša Sirk, za kemijo Aldo Stefančič, za elektrotehniko in elektroniko Silvano Zaghi, za matematiko in fizi ko za Peter Suhadolc. Notranji član je bila prof. slovenščine Ester Sferco. . j, Najpjrej nekaj besed o pismenih nalogah. Večina jih je za spis iz slovenščine izbrala četrti naslov o najpomembnejših odkritjih zadnjih let v poljedelstvu, industriji in terciarnem ■sektorju. V splošnem naloge niso bile dobre in to predvsem iz jezikovnega vidika, saj ni manjkalo slovničnih in pravopisnih napjak. Boljše pa so se kandidati odrezali pri nalogi iz elektrotehnike, fizike in matematike, kjer je samo eden pisal nezadostno. Tudi pri ustnih izpjitih smo opjazili, da so , bili dijaki nasplošno boljše pripravlje- Glede nerešenih vprašanj v zvezi s hitro cesto Dodatne obveze dežele ■n W Predstavniki KGS, dolinske občinske uprave. Kmečke zveze zorcija razlaščencev Naša zemlja so se v ponedeljek sestali z odbornikom za promet in pjrevaze Dariom Rinaldijem, da bi (t kazali vrsto nerešenih vprašanj v zvezi z gradnjo hitre ceste od pjomola do Sesljana. Razpjravljali so o pjroblemih, ki zadevajo riiig V hiše pri Rovtah na Katinari, o zamudah pri izplačevanju odškodnin' šenju pravice lastnikov na nerazlaščenih zemljiščih in o njihovi ter o metanovodu družbe SNAM v dolinski občini. Odbornik Rinaldi je vzel na znanje vso problematiko in se da bo deželna uprava stopila v stik s podjetji, da bi se v celoti spjorazum o razlastitvenem pjostopku, ki je bil podpisan decembra Najbolj pjereče je v sedanjem trenutku vprašanje hiš na K2 ^ ki jih bodo pjorušili za gradnjo avtoceste. Lastniki so namreč preje® ^ fikacije, da bo gradbeno pjodjetje v torek ugotovilo stanje teh , zemljišč, ki jih obkrožajo ter jih istočasno pjrevzelo v pjosest; še konkretnih jamstev o svoji usodi, kljub temu, da obstajal0 obveze, ki so pjotrjene tudi v spjorazumu o razlastitvenem pjostopkU' Špediterji o tržaški luki Tržaško pristanišče je še vedno v krizi, zadnje čase pa je opjaziti y ( pozitivnih premikov, kot na primer pjonovno zanimanje tujih operah11® ^ usluge naše luke, ki jih gre izkoristiti, da si pristaniške dejavnosti, ih 1 J? vse tržaško gospjodarstvo, opjomorejo. To je v kratkem srt pjoročila Pw nika zveze špjediterjev tržaškega pristanišča Ernesta Marzarija na ved" občnem zboru združenja. Marzari se je zavzel za izboljšanje pristaniških struktur, o čeffl®jjd vi vor že nekaj let (kot na primer razširitev sedmega pjomola), da bi kos hudi konkurenci. Omenil je izboljšanje dela v pristanišču in P°'vj| trgovanja z lesom, naftnimi proizvodi, kavo, gumo in bombažem, oP°*p je na nekatere senčne plati (upjad prometa s testeninami, rudninami)’ gre v prihodnje odpraviti. S sinočnje seje občinskega sveta Cecovini vabi Listo k izvorom Slovencu Antonu Gregoriju odličje vietnamske države nji izvettel°, da bo na sinoč- J... “'ski seji posegel v proračun-sev jazpravo Prvak LpT Cecovini, je ®da bila vsa pozornost usmerjena JJgov poseg. Znan je bil izid refe-au*a članov Liste, vendar je bil covi'S' ° radoveden, kaj bo rekel Ce-D ni’. Potem ko je zapustil mesto žu-okuVn potem ko je na lastni koži , Sl1 grenkobo volilnega poraza in ni u “voljen v parlament. ^avimjev poseg je nosil v sebi brnenje neuspehov Liste za Trst in k: atl negacijo znamenitega Andreot-Ea V^a- rc^a’ da oblast izčrpa tiste-Potivn ^ nima- V bistvu je Cecovini j,-- .'da je vrhovni organ LpT skupaj ^ C anov- Potrdil je torej stališče. šeina ^ aKtista ne bo sprejela zavezništva z la t 'ozitivno je ocenil sodelovanje da .J^pcialisti, vendar je ugotovil, hodit r • verjetno ni mogoče več *; Lista se torej vrača v opozi-sti k n tu. ie nien vodja segel v ti-esedni repertoar, ki je pred leti napadi Krf ° °Str°- je Ijala 7s-KlU’ d° obdolžil, da je pripe-SDo irst na rob propada, osimske 'jrsJIzunie je označil kot razprodajo sto n zaYzel se je za integralno pro-vim *n za avtonomijo Trsta v oklu). dezele. Zavzel se je tudi za rast v smeri proti Bavarski. Potem izčistiti takoj! rele n^em občinskem domu za osta-po]0ia.e zaradi pomanjkanja osebja starčt- tako bud, da so nekateri «aj zaprti P°d ključem. Zgodilo mrli I, se..cel°, da so nekateri u-ga na Cr 1™ ni uspelo priklicati ko-nosti Pom°!-'; O tej dramatični stvarnim Je - Pr'eala med nekim nedav-nrisn|Sr<^anIem’ na katerem je bil aik en tudi tržaški občinski odbor-®»raha-iS°cia*no skrbstvo, skupina u-ne int °v doma. To je ozadje nuj-nji s erPc'a<-ije, ki sta jo na včerajš-župa e,‘ občinskega sveta postavila Pa,. a 'n odboru svetovalca Ester V - tKPl) in paoi0 Parovel (MT). vedli J Sprašuieta, če so odgovorni u-Prime preiskavo, kajti v nasprotnem krške ^ “Ostajajo pogoji za hude pre-Sveiftv.Z.arad‘ neizvrševanja dolžnosti. odbn/8 Ca l*adaljc sprašujeta, ec je nja v. loči teh dogodkov, še mne-*a L a }c treba klestiti prav izdatke socialno skrbstvo. ^talska dla ke . Iles novo letalsko progo Ron-Ronk .enekke Firence. Odhod iz v F;,Je Predviden „ p *rence na Ronke - ________ _____________ ho i^.a, P°tet z Benetk do Firenc pa reba odšteti 76 tisoč lir. družba Aligiulia bo uve- ob 14.15, prihod ob 15.50. Vozovnica Firence stane 98.500 ob njej pa odlikovanec Anton Gregori. «Kolajna in priložena diploma sta skromno priznanje za vso pomoč, ki jo je nesebično dajal Vietnamu v več kot dvajsetih letih Anton Gregori,» je včeraj povedala Phan Thi Minh. S svojimi prispevki (okrog 150 milijonov lir) je kot upokojen delavec z velikimi žrtvami pomagal Vietnamu v boju proti ameriškemu imperializmu in, kasneje, v prizadevanju za obnovo od vojne težko prizadete države. Odlikovanca smo že predvčerajšnjim hoteli intervjuvati, kar pa je odločno odklonil, češ da ne ljubi zvezdniškega nastopanja. To svojo skromno naravo, verjetno pa tudi velika ganjenost, je prikazal tudi včeraj, kajti sredi svečanosti, še preden mu je Phan Thi Minh formalno izročila kolajno, je kljub prigovarjanju zapustil dvorano. Ob včerajšnji svečanosti moramo še zabeležiti neokusno šalo neznanca, ki je med govorom vietnamskega ambasadorja telefoniral tajnici Novinarskega krožka in napovedal, da bo v kratkem eksplodirala bomba. Bombe seveda ni bilo. Vietnamski veleposlanik v Rimu, tov. Phan Thi Minh, bo danes sklenila svoj obisk v tržaški pokrajini. Predvčerajšnjim se je najprej sreča la s predstavniki krajevne KPI, zvečer pa je obiskala dolinsko občino, kjer jo je sprejel župan Švab. Včeraj zjutraj sta jo sprejela tržaški župan Rossi in prefekt Marrosu, pred svečanostjo v Novinarskem krožku pa se je uradna predstavnica vietnamske republike srečala s predsednikom deželnega sveta CoUijem. Zvečer je uradno obiskala nabrežinsko občino, kjer se je zadržala z županom škerkom. Jutri ob 19.30 se v Ul. dei Macelli 1, sestane skupščina medobčinskega prevoznega podjetja ACT. je Cecovini poklical KD, naj sama prevzame vodstvo občine, kot je to storila svoj čas Lista. Tu je pustil od prto rahlo špranjc.-ko je dejal, da če KD nima tega po*guma, bo pred komisarjem Lista poskusila druge poti za rešitev iz krize. V isti sapi pa je Cecovini dejal, da se Lista ne boji volitev in razvil razpravo proti belim glasovnicam in izrazil zaupanje, da se Trst ne bo več obnašal, kot se je na zadnjih volitvah. Marsikdo je komentiral, da gre za predvolilni govor. Vsekakor pa je gotovo, da se želi lista oprati vseh grehov, ki jih je nabrala med upravljanjem občine in pokrajine in stopiti pred volivce v stari obleki, ko so bili dovolj slogani in ni bilo nikomur treba polagati računov, skratka, Lista želi ponovno voditi protest. Bo opozicija vrnila Listi zaupanje določenega dela Tržačanov? Vsekakor nihče ne bo mogel reči, kot nekoč Pannella, da je Trst dobil nove krmarje. Vsi so danes dobro znani in «preverjeni». (am) • Skupina skavtov Agesci iz Seslja-na je prejela priznanje tržaške pokrajine, za trud pri počiščenju gozdiča pri starem devinskem gradu, ki ga je lastnik, princ Thum und Taxis, predal v upravo tržaški pokrajini. Na levi veleposlanik Phan Thi Minh, V Novinarskem krožku je bila včeraj popoldne krajša slovesnost, na kateri je ambasador Socialistične republike Vietnam v Rimu tovarišica Phan Thi Minh podelila Tržačanu Antonu Gregoriju, Slovencu s Pončane, spominsko kolajno za prijateljstva z Vietnamom. To je prvič, da prejme tako visoko odlikovanje, ki ga podeljuje vietnamska republika, italijanski državljan. Ob prazniku policije S kratko uradno slovesnostjo so predvčerajšnjim počastili v vojašnici v Ul. D. Chiesa tradicionalni praznik policije, ki je bil letos zaradi nerešenih ekonomskih zahtev in procesa v Padovi tudi sindikalno obarvan. Novoimenovani kvestor Allegra je v daljšem poročilu podal nekatere podatke o dejavnosti raznih policijskih oddelkov. V preteklem letu so izvidni-ške ekipe opravile 11.603 posegov in pregledale okrog 44 tisoč oseb. Le teči oddelek je prijavil sodstvu skoraj 3 tisoč oseb, prometna policija pa je naložila 8.323 glob. Na mejnih prehodih so pregledali okrog 15 milijonov in pol oseb in jih zavrnili 5800. V znak dobrega sodelovanja in prijateljstva z jugoslovanskimi kolegi se je kvestor Allegra srečal nato pri Fernetičih s predstavniki jugoslovan-je vodil načelnik obmejne milice skih organov javne varnosti, ki jih Dujmovič. Včeraj ob 2. zjutraj ga je na V prometni nesreči trbiški cesti zbil tovornjak umrl Niko Samsa »djek,,: I,ens*u javnosti je včeraj mrko srefj ” vest, da je v prometni ne-Nik0 v3 Obiski cesti izgubil življenje košari?arnfia, član tehničnega odbora r°kosr^rs*te.eLipe Jadrana in sploh šila. ySjea ljubitelj zamejskega špor-šfa so Ra poznali, vedo, da pu-kdo Se . Rloboko vrzel, kajti malo-r>o D le tako celostno in požrtvoval-sketrn, - ial zamejskemu košarkarja Oljenju kot on. včera^a ^ & pripetila ob 2. uri b^ščemUtr?j na trbiški cesti med Ratie Pri Opčinah in nadvozom za se je' ^ bližini cestarske hiše. Niko b z avf a<5al proti domu v Ul. Rosset-ford fiesta. Ker se je avto stopil T Pokvaril, se je ustavil in iz-^jakom akr£*t pa ga je zbil s tovor-tost drilJ?canta torinske registracije, y -atan- ^U£l Trasporti s sedežem kraja j ’ ^-letni Domenico Renda iz bil takn Vfia Pri Potenzi. Udarec je 'ežai ^.Sll°vit, da je Niko Samsa ob-Kg pri Priči mrtev. io pfj^bujerji iz Nabrežine, ki vodi-Srkrp aavo, si še niso povsem na jate bil v V?r°kib nesreče. Ford fiesta > J*kakor ustavljen na desnem ker je P? j®. verjetno zaradi okvare, °dprti' • pokrov privzdignjen in ker ■ ° oli.ni' katere se meri koli-bjerjj "* bilo zamaška. Karabi-ZaUstavi?mnevai0' ba je Samsa hotel 2aproSji V tormoidoči avtomobil, da bi ■^Iteljal /a pom°č ab da bi ga voznik Pq„, pr°ti Trstu. Možno je tudi, da [avpok °dal za avtomobilom, ki je Jjrtvii |)rk ,°dPeljal mimo in je zato o-ba zatri?^ tovornjaku. Domenico Ren-Seb°j tute, da je Samso zagledal pred W pFo zadnji trenutek in da ni mo-^st; ^Prečiti nesreče. Ker ni bilo na b> hobJl0gar 'n ker ni opazil v bliži-bORa telefona, se je s tovor n jakom zapeljal proti Trstu, kjer je takoj obvestil karabinjerje o nesreči. Danes ga bodo ponovno zaslišali in zelo verjetno obtožili nenamernega u-mora. Niko Samsa, rodil se je leta 1938, zapušča ženo in hčerko Natašo. Po maturi na realni gimnaziji je nekaj let študiral in delal v Firencah, nato pa je vodil v Trstu očetovo podjetje z lesnino. Pred približno dvajsetimi leti je v okolici Banjaluke v Bosni, kjer je bil po delovnih opravkih .doživel hudo prometno nesrečo, v kateri si je čudežno rešil življenje, kar pa mu tokrat, žal ni bilo dano. Pod predorom Sandrinelli se je včeraj okrog 19. ure lažje ranil 36-letni Michele Conticello iz Ul. Pirano 19. Kot je povedal policiji v bolnišnici, kjer so mu nudili prvo pomoč je padel z vespo, ker je pred njim vozeči avtomobilist nenadoma zavrl, nato pa pritisnil na plin. Kljub temu, da ni prišlo do trčenja, je Conticello izgubil ravnotežje in padel na asfalt, voznik pa se baje ni zavedel ničesar in je odpeljal naprej. Divja poletna noč tržaškega «revolveraša» Je 54-letnega Giovannija Strohma yerja iz Ul. Dell'Acqua 8 zdelala so-panca iz prejšnjih dni ali se je preveč predajal kavbojskim filmom? če ni ne eno ne drugo bo vsekakor dr- žalo, da je predvčerajšnjim pregloboko pogledal v kozarec. Dejstvo je, da si je izmislil posebno «zabavo»: s svojima strašilnima pištolama je koračil okrog 22. ure po Ul. Trissino in streljal v okna stanovanjskih poslopij. Ljudje so se zbali in poklicali policijo, ki je prihitela na vrat na nos, «revolveraša» pa ji ni uspelo kar tako spraviti v «žakelj». Junak se je namreč ritenski umikal, s pištolo pa meril v agente, tako da so ga morali obkoliti in skrivoma napasti. Šele po krajšem spopadu se je vdal. Poleg pištol je imel pri sebi še 28 slepih nabojev, ki so jih skupno z orožjem zaplenili. Preden so ga zaprli v koronejski zapor, so ga policisti še peljali na pregled v bolnico. Divja poletna noč bo Stroh-mayerja precej stala. Nabral si je kar lepo število obtožb zaradi nevarnega streljanja na javnem prostoru, nedovoljene posesti orožja, upiranja in žaljenja javnega funkcionarja in motenja javnega miru v vinjenem stanju. „ Občni zbor openske hranilnice Openska hranilnica in posojilnica je imela v nedeljo občni zbor, na katerem so marali člani dopolniti nadzorni odbor, ki je ostal po smrti Marina Milkoviča nepopoln. Za efektivnega nadzornika je bil imenovan dr. Marjan Bajc, za suplenta pa dr. Adrijan Sosič in Ivo Sosič. Na občnem zboru je bil tudi izglasovan predlog upravnega sveta, da openska hranilnica zaprosi za vstop v kompenzacijsko zbornico. Prometna nesreča Jadranovega košarkarja Jadranov košarkar Robert Daneu zadnje čase res nama sreče. Po končanem prvenstvu C-l lige je namreč oblekel vojaško suknjo, pred nekaj tedni si je izrinil gleženj, tako da ni mogel igrati na nedavnem Turnirju prijateljstva, ki ga je priredilo domače ŠD Kontovel, v nedeljo ponoči pa je postal žrtev hujše prometne nesreče. «Čita» (tako ga imenujejo prijatelji in navijači) se je v nedeljo, malo po 22. uri peljal na vespi 125 iz Repna proti Briščkom, namenjen v kasarno. Na ostrem ovinku pri naselju Girandode ga je nenadoma zaslepil žaromet nasproti vozečega avtomobila. 20-letni mladenič (stanuje na Kantovelu 297) je, tudi zaradi obcestnega grušča, izgubil nadzorstvo nad vozilom in padel. Udaril se je v levo nogo, tako da zdravniki domnevajo, da gre za kostne poškodbe, in po desnem kolenu. V bolnišnico so ga prepeljali z rešilcem Rdečega križa, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v mesecu dni. Ka rabinjerji nabrežinske postaje so medtem uvedli preiskavo, da bi izsledili avtomobil, ki je zaslepil mladeniča in botroval nesreči, ter voznika, ki je po nesreči kar nadaljeval svojo pot. Nesrečnemu Robertu želimo, da bi čimprej okreval in se spet kmalu vrnil na košarkarska igrišča. Ob izgubi zvestega sodelavca in prijatelja Nika Samse izreka uredništvo Primorskega dnevnika globoko sožalje svojcem. Uredništvo Radia Trst izreka družini polno sožalje ob bridki izgubi Nika Samse. Ob prerani smrti Nika Samsa izreka šola I. Cankar najgloblje sožalje Nataši in gospe. Sergij in Sonja Sancin izrekata iskreno sožalje družini Samsa ob smrti Ni-kota. Skavti, skavtinje Sv. Vincencija izražamo Nataši Samsi iskreno sožalje ob prerani izgubi očeta. Ob težki izgubi prijatelja NIKOTA izrekajo družini globoko sožalje Peter, Boris, Štefi, Claudio in Livio. Občinskemu svetovalcu Pavlu Hiklu izreka sožalje ob smrti drage mame kolektiv Primorskega dnevnika. Ob smrti očeta Albina Sancina izrekajo Nevi in Rudiju iskreno sožalje Sonja in Vanja Lokar, Laura in Na-zario Polojac, Savi in Armando Schil-lani, Barbara in Mario Gregorič ter Ani in Klavdij Palčič. Globoko pretreseni ob vesti, da je tragično preminil član našega tehničnega odbora Nike Samsa izrekajo svoje najiskrenejše sožalje in sočustvovanje soprogi Nadji in hčerki Nataši ter staršema odbor in igralci ŠZ Jadran Tiho nas je zapustila naša draga mama Marija Škrinjar vd. Hikel Po pogrebu sporoča žalostno vest sin Pavel Trst, 13. julija 1963 Dne 11. t.m. nas je zapustil Clemente Bressani Pogreb bo danes, 13. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo vsi sorodniki Trst, 13. julija 1983 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) P Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi Vincenc Čač (Vence) Žalujoči: Slavica in Sergio, sorodstvo in prijatelji Draga, 13. julija 1983 Ob obletnici smrti Roze Legiša se je spominjajo mama, sestra ter brati z družinami Prečnik, 13. julija 1983 Množica ljudi obiskala šagre na Krasu Prelepa poletna nedelja je privabila na šagre, ki so bile po Krasu, izjemno število obiskovalcev. Posebno proti večeru, ko so ljudje zapustili morje, so se na prireditvenih prostorih zgrnile prave množice. No, pa pojdimo po vrsti: v Repnu so se v nedeljo uspešno zaključili Re-pentabrski kulturni dnevi, ki sta jih priredili KD Kraški dom in občina. Velik uspeh je žela tudi občinska razstava domačih vin. V nedeljo je v kulturnem programu nastopila godba na pihala s Proseka in Kontovela. Zvečer je bil ples z ansamblom «Aries». Na sliki desno vidimo zgovorno podobo uspeha razstave vin v Repnu. V Ricmanjih so imeli prav tako tradicionalno šagro, ki je trajala do včeraj. Praznik je priredilo KD «Slavec». V nedeljo so poleg domače godbe na pihala nastopili tudi najmlajši godci (prvič), gojenci Glasbene šole. Na sliki zgoraj jih vidimo med nastopom. Šagra se je zaključila v ponedeljek. Šagra je bila tudi v Padnčah v priredbi ŠZ Gaja, igral je ansambel Taims. V Trebčah je bil praznik komunističnega tiska. V nedeljo je nastopila do mača godba na pihala «V. Parma». Zvečer je igral ansambel «The Lords». O posameznih prireditvah smo sicer že pisali in jih predstavili. Naj tu dodamo, da so prireditve na prostem primerne za popularizacijo društev in tudi zato, da se z izkupičkom omogoči nove pobude. Ob tem pa je treba poudariti, da pomenijo šagre tudi velik trud za prireditelje. Če se tako na stotine ljudi lahko razvedri je ob tem desetine kulturnih delavcev, ki žrtvujejo praznike in večere, poprimejo za orodje, ko se šagra pripravlja, potem kel-narijo, pečejo, računajo, čistijo, skratka, veliko truda vložijo za to, da se naši poletni večeri ne spremenijo v običajno sedenje za televizijo. Počitniška kolonija v Dragi Od prvega julija letuje v počitniški koloniji v Dragi, ki jo že devet najsto leto upravlja SLOKAD, 50 o-trok iz Trsta in okolice: od Štivana do Miljskih hribov. Otroci so razdeljeni v skupine za katere skrbijo, poleg upravnice, še vzgojiteljice, bolničarka, ekonomka, kuharici in drugo pomožno osebje. Počitniška kolonija v Dragi ima veliko dvorišče in krasen travnik, kjer se otroci lahko igrajo z gugalnicami, vrtiljakom in toboganom, ali pa lahko počivajo in berejo v senci košatih dreves. Zvečer uprizarjajo razne igrice, predvajajo filmine, berejo pravljice in pojejo. Spored v tej koloniji je pač več ali manj enak kot po vseh ostalih počitniških z razliko, da imajo otroci v Dragi, na razpolago avtobus, ki jih pelje vsaki drugi dan na kopanje na Suhi Rtič. Ob sredah pa imajo na sporedu 'kopanje ves dan, ki ga veselo preživijo v vodi in pod nadzorstvom vzgojiteljic, najmlajši se učijo plavati, tisti, ki to že znajo pa tekmujejo med sabo. V dneh ko ne gredo na kopanje, so na sporedu krajši izleti v prelepo Glinščico in kraško okolico. V ponedeljek, 18. t.m., imajo v načrtu celodnevni izlet v Beneško Slovenijo in na Matajur, kjer bodo lahko spoznali zgodovino, na- vade in težave življenja naših beneških bratov. Vsako nedeljo gredo otroci peš k maši na bližnji Pesek, kjer je notranjost cerkve poslikal znani slovenski slikar Tone Kralj. V nedeljo, 17. t.m., bodo imeli otroci kulturno-zabavno prireditev, kateri bodo lahko prisostvovali tudi starši in prijatelji, ki jim je sicer dovoljen obisk ob nedeljah. Otroci so zdravi in veseli in o dobrem teku ne govorimo, ker vse kar jim pridne kuharice skuhajo pridno pojejo. 35 deklic in 15 fantičev, kolikor pač jih je v koloniji, bodo ostali v tem prelepem kraškem kotičku do 25. t.m., ko se bodo veseli, za dovoljni in zagoreli vrnili domov. Za sedaj pa preko našega dnevnika pošiljajo mnogo pozdravov in poljubčkov staršem in vsem svojcem. MARIO MAGAJNA Gledališča VERDI V petek ob 20.30 peta predstava operete «Madama iz Teb». C. Lombarda. Režija Vera Bertinetti, dirigent Guerrino Gruber. V soboto ob 20.30 premiera Kalma-nove operete «Čardaška princeza». Dirigent Janos Sandor, režiser France-sco Macedonio. CANKARJEV DOM LJUBLJANA Razstave Do 24. avgusta (sprejemna dvorana) 15. mednarodni grafični bienale. Danes, 13. t.m., ob 18. uri: Otvoritev razstave fotografij živali v naravi, ob 10-letnici delovanja Kluba Diana. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma Šolske vesti Slovenski zavod za poklicno izobraževanje organizira v šolskem 1. 83/84 v Trstu sledeče tečaje: dveletni tečaj s kvalifikacijo za mizarje, dveletni tečaj s klasifikacijo za tajnice v podjetju, tečaj s kvalifikacijo za anali-ste programerje, tečaj ažuriranja za fiskalno vodenje malih obratov, posebni tečaj kmetijstva — gojenje oljk, posebni tečaj iz kmetijstva — vinogradništvo in kletarstvo, posebni tečaj iz kmetijstva — vodenje zadružnih obratov, posebni tečaj iz kmetijstva — fitopatološka zaščita kultur. Vpisovanje in podrobnejše informacije od 11. do 23. julija na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Carducci 8/II vsak dan od 9. do 13. ure. Kino Ariston 21.30 «Fantastica». Eden Zaprto zaradi počitnic. Nazionale Dvorana št. 1 ob 15.15 «Ma-riella». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 ob 15.15 «Week-end proibito*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 ob 15.15 «Ether, Tintimitk proibita di una giovane sposas>. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.00 «Make love». Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.00 «Moonraker — opera-zione spazio». Aurora 17.00—22.00 «L’uomo che cad-de sulla terra». Capitol Danes zaprto. Fenice Danes zaprto. Jutri «Nerone e Poppea*. Cristallo Zaprto zaradi počitnic do 11. avgusta. Radio 15.30 «Sexy party». Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto Zaprto zaradi počitnic do 30. t.m. Lumiere 16.30 «11 ritorno di Palma di acciaio*. B. Lee. Giardino pubblico 21.15 «Lilly e il va-gabondo». ma V galeriji Kraške hiše je odprta razstava Milana Bizjaka. Razstava bo odprta do 17. julija ob četrtkih; sobotah in nedeljah od 18. do 21. ure ob nedeljah tudi od 10. do 13. ure. V Domu Albina Bubniča, je odprta razstava zabavnih risb in vicev Ivana Škabarja. KD VESNA priredi danes, 13. julija, ob 21. uri na dvorišču doma A. Sirk KONCERT GODBE VESNA KRIŽ Vabljeni ! ! ! MENJALNICA vseh tujih valut 12. 7. 1983 Ameriški dolar 1.525.— Kanadski dolar 1.235.— Švicarski frank 718.— Danska krona 162.— Norveška krona 207.— Švedska krona 197.— Holandski florint 526.— Francoski frank 194.— Belgijski frank 26.— Funt šterling 2.330.— Irski šterling 1.850.— Nemška marka 590.— Avstrijski šiling 83,50 Portugalski escudo 11.— Pezeta 10.— Jen 5,— Avstralski dolar 1.275.— Drahma 17.— Debeli dinar 15.— Mali dinar 16,— BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTF. TR2ASKA KREDITNA BANKA S. P. A. TROT - ULICA F FIL2I 10 - 'E? 61-ddB Prireditve Godba na pihala V. Parma iz Trebč bo praznovala 70-letnico obstoja v nedeljo 17. julija 1983. Proslava se bo pričela ob 17. uri. KD Ivan Cankar in šentjakobsko kulturno društvo prirejata koncert Tržaškega okteta v petek, 15. t.m., ob 20.45 v cerkvi sv. Jakoba v Trstu. čeraj-danes Danes, SREDA, 13. julija DRAGAN Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 20.53 — Dolžina dneva 15.25 — Luna vzide ob 8.48 in zatone ob 22.22. Jutri, ČETRTEK, 14. julija SVOBODA Vreme včeraj: najvišja temperatura 28 stopinj, najnižja 21,5 stopinje, ob 18. uri 23,5 stopinje, zračni tlak 1013,5 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 59-odstotna, nebo rahlo pooblače-no, morje skoraj mimo, temperatura morja 24,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI V ponedeljek: Rodil se ni nihče. UMRLI SO: 86-letni Albino Sancin, 84-letni Romano Davoli, 74-letna Antonia Mauri vd. Sancin, 88-letni Ni-colo Caluzzi, 99 letni Nicolo Maricut-ti, 63 letni Mario Cemivani, 76-letna Angela Mitrano, 65-letni Mario Vidali, 58-letni Augusto Emili, 49-letni Romano Martini, 76-letni Paolo Novak, 86 letna Margherita Saitz vd. Demon, 80-letni Egone Donnersberg, 86-letna Giulia Lozej vd. Cergol, 81-letni Vin-cenzo Ciacchi, 60 letni Pietro Oddo, 73-letni Emesto Devetak, 75-letna Maria Stemberger vd. Tomažič, 74-letni Francesco Prezzi, 82-letni Giorgio Co-razza, 84-letna Sofia Grgič por. Vi-dau, 79-letna Anna Pizzamei vd. Giu-sti, 76-letna Paolina Majer vd. Prech, 76-letni Rinaldo Buri, 76-letna Natalia Rosin, 74-letna Anna Perossa vd. O-para, 80-letna Maria Škrinjar vd. Hi-kel. Včeraj: RODILI SO SE: Luisa Arena, Sa-verio Tarabocchia, Aliče Tonsa. UMRLI SO: 75-letna Clelia Pirnat por. Marchetti, 83-letni Stefano Ste-fanini, 72-letni Stefano Gorišek, 63-letni Mario Milkovič, 58-letni Renato Harei, 63-letni Romano Pace, 84 letna Maria Agata Ughetti. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 7, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36, Nabrežina, Bazovica, Milje (Drevored Mazzini 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Ginnastica 6. Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. Nabrežina, Bazovica, Milje (Drevored Mazzini 1). ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. f Čestitke Danes praznuje 4. rojstni dan ElE NA iz Ricmanj. Da bi bila pridna vesela ji želijo mama, nona in bo#*’ j Liviju in Gabrijeli Cerkvenič čes*1^ tamo, novorojenki pa želimo nui°» sreče in veselja družina Gustinčič- _ Odborniku Liviju Cerkveniču, $■? Gabrijeli, babici in dedku čestita ; rojstvu novorojenke KD Rovte - "||j lonkovec. Danes praznujeta 25. obletnico sW|; nega življenja LOJZKA in MAlWj MILIČ. Obilo zdravja ter še nanoff' skupnih let jima kličejo teta K®11' ter Milko in Verica z družinama' i Danes se sreča z Abrahama®: naš odbornik in pevec ALDO ZOBEC Iskreno mu čestita j KD F. Prešeren j Danes praznujeta srebrno roko MARJO in GETA MILIČ _ Da bi v zdravju in zadovolkj stvu dočakala še zlato, jima srca želita Marina in Igor. Sekcija KPI iz Križa obvešča, da so še tri prosta mesta za izlet v vjetsko Azijo, ki bo od 4. do 18- u tembra. Telefonirati v večernih m5" 220213. SPDT priredi v nedeljo, 31. J®"] in v ponedeljek, 1. avgusta, dvod®^ ni izlet na Triglav. Vpisovanje ^ informacije do vključno sobote, t.m., na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. I*® čiška 20. Prispevki Namesto cvetja na grob Fortun^, Rosatija daruje družina Strnad lir za ŠD Breg. f V počastitev spomina Nevineg" četa Albina Sancina daruje Marc 20.000 lir za Dijaško Namesto cvetja na grob E®® ) Štrain dam je Ivan Slavec 10.000 lir za pihalni orkester Breg^. V spomin na pok. Amalijo ŠtraiP ^ rujeta Justina Furlan vd. Štrain } ter Anton Ražem 20.000 lir za P111 orkester Breg. m Ob 8. obletnici smrti sina Bfr $ daruje Štefanija Stranj 10.000 h pihalni orkester Breg. V počastitev spomina tete Zof*®^p dau dam jejo Silvana, Zvonko injj ^ čelo Malalan z družinama 30,W” ^ za Dijaško matico ter 30.000 m Glasbeno matico. ^ Namesto cvetja na grob tete K ne Milkovič vd. Križmančič daj® ^ Zofka, Celestina in Rado 20.00^ [t, za Dijaško matico, 20.000 lir za ^1 K. D. Kajuh in 20.000 lir za SkuP' družina Opčine. V spomin na drago mamo ;> daruje sin Pavel Hikel 50.000 n TPPZ P. Tomažič. p V spomin na Sergija Geržini® ^ rujeta Dimitrij in Sonja di De*® 20.000 lir za sklad S. Tončiča. V spomin na Sergija Geržini®^ ruje Tončka Tomažič 50.000 lir ® Sirena. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 PRODAM knjige za prvi letnik teljišča po polovični ceni. nirati ob nedeljah, torkih in S1 na št. 412543. IZGUBILA sem zlato uro na ®; 0* Domja do Doline. Visoka pnp . za najditelja. Telefonirati v J njih urah na št. 794672. DRUŽBA, specializirana v tch®W[ izdelkih, išče diplomiranega K” ^ vodjo z že opravljeno vojaščin®’ nega, takojšnja zaposlitev. be na Primorski dnevnik, U*-tecchi 6 pod šifro «Delo». ^ PRODAM mlekarno v cent® ^ sta. Telefonirati v večernih na št. 745547. , pf OSMICO je odprl Pepi šarnek v lini. Toči belo in črno vin®- ^ PRODAM 126 v dobrem stanj®’ 2.500.000 lir. letnik 1976. Tel. OSMICO je odprl Ivan Terčon V hinjah. Toči belo in črno vin ‘Jt IZGUBIL se je psiček pasme y shire Terrier v četrtek, 7. jukP’^ 22.30 v bližini Brišč (cesta 1 lež). Je črne barve, kosmat. ^ rumeno ovratnico in zvonček, jg na ime Charlie. Je edina t® ^ stare gospe. Visoka nagrada ® ditelja, tel. 220454. * , MISH-MASH trgovina oblačil priliki poletne razprodaje od 50 odst. popusta. ,< PRODAM gumijasti čoln v d® jf stanju z motorjem. Tel. od 20^ lje na št. 040/228507. ^ogovor s slovenskim zvezdnikom Oto Pestner: popevkar med «belim» in «črnim» zVeftel a dobra ura, odkar so iz- rePentaKZa^e note ze'° uspešnega glask„ brs*ceSa koncerta slovenske tet. q e . skupine New Swing Quar spretriiani le te so skupno s svojimi P°2abneeValci’ or£anizator.ji tega ne- ega večera, končno sproščeno stav!>S* °1) mizi znane kraške re- sti). a ' e,, To priložnost sem izkori-najboif ™ se pogovaril z dušo in Otot« i, zriari'ni članom te skupine »Piši mo kar od začetka, torej fieic caiPrei svojo umetniško pot pri lis(jpn0lL'mfl Ouartetu, nato pa še so Poti rv.’ 'S'aj sta pravzaprav ti dve irua; en* strani zelo oddaljeni, k le /oL n?Tazdružljivi, saj pripada y Pa le tehi ■ Slashp 1 ln Pa splošnemu vsemirju Od la np)('. ^aša jazz skupina je nasta- sem sje,.v sredini leta 1968, jaz pa leto ka ■J* Pravzaprav pridružil kako benika 'laje: k° sem nadomestil glas- ki je takrat odpadel. Zbrali lje» P®« prijatelji, «kmečki fan-se navH °n^Jurja Pr' Celju. vsi smo glasbe * '?evaH nad vsemi zvrstmi boo ’ UOrtlbar [a^rai' Pa so nas iz Amerike bo, 7 i, lr?H predvsem s črnsko glas- Ulj, 2 Ki . ^‘CUVbClII b tl IldhU {^ldb" lahko n u.?:'■ Sospli. spirituali in še bi boj nai“!pe.val- Ta glasba nas je ta si jj, dušila, tako da smo jo poča-Prvj dar^ustvarjati tudi sami. Naši Ploščah Jni učitelji, seveda samo po bon Gat s“ biili člani ansambla «Gol e Quartet» iz San Francisca, od kate —___________________■___________ v° srno cel° prevzeli sesta- sa, p., tenoristov, baritonista in ba-Pjihov i-f«*'?8’ smo osvojili tudi Povedat^P61^031-- Takoj pa ti moram se d® sem jaz, še predno sem bst '^‘1 tej skupini, pel kot dru^Pdar > ižku^ ..snJa navduševala. boi , — pa sem kvartetu, ker k;jn^rtihKa^° *» so- se vseeno prime je ta glas- so vas na prvih sle sprejemali, glede na to, da Po je . ^rituale samo v angleščini, S^°venske^aS^ena ZVTS* ie luk0 tujo Qui -mu duhu... 8ekel bi, da so New Swing ploveč P?,v? 13.30 Risanka 14.30 «India favolosa* - film 16.00 Risanka 16.30 Harry O’ - TV film 17.30 Risanka 18.10 Honey West - TV film 19.00 «Polvere di stelle* - TV film 20.00 «Sempre tre, sempre infallibili* TV film 21.00 «Quattro morti irrequieti» - film 22.30 «Missione suicidio* - film 24.00 Horoskop 00.10 «Le grandi congiure* - nad. 01.40 Film TELEFRIULI 12.45 TG 13.00 The Beverly Hillbillies - TV film 13.30 Tudi bogataši se jočejo - Tw film 14.00 «Minuzzolo» - film 18.00 The Beverly Hillbillies - TV film TELEOUATTRO 8.30 Povezava z oddajnikom Italia 1 19.00 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10-10.00 Radijski mozaik: Po svetu sem in tja; Glasbena matineja; 9.15 Roman v nadaljevanjih; D. Jančar; «Galjot», 9. nad.; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30- 13.00 Opoldanski zbornik: Glasbeni potpuri; 12.00 Pod Matajurjan, posebnosti in omika Nediških dolin; 13.00 Radijski dnevnik; 13.20 Zborovska glasba s koncertnega odra; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10-16.00 Mladinsko popoldne: Zvezdniki našega časa; 15.45 Literarni listi; 16.00 Klasični album; 17.10 19.00 Razširjeni obzornik: Zimzelene melodije; 17.30 Rubrika; 18.00 Kulturni odmevi iz Beneške Slovenije. Pripravlja M. Ver-tovec; 18.30 Priljubljeni motivi. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.05 Glasba za dobro'jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved; Cestne razmere; Ekonomska priporočila; 6.45 Prometni servis; Napoved radijskih in TV programov; 7.00 Zaključek; 7.15 Val 202; 13.00 Otvori tev; Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev popoldanskega programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Mladi izvajalci; 14.05 Objave, kinospored, ekonomska priporočila; 14.20 Naši zbori; 14.35 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 15.25 Ekonomska priporočila; 15.30 Glasbeni kiosk; 15.45 Ekonomska priporočila; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; Objave; 17.30 Pogovor o... RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, ,14.30, 16.30, 19.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.00 Jutranji variete; 7.00 Horoskop; 7.30-8.32 Glasba; 7.50 Tim mušic; 9.15 Edig Ga-letti; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Glasba in pošta; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 S prve strani; 11.35 Glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Obvestila v nemščini; 14.40 Glasba, pesem; 15.45 Glasba; 16.15 Casadei; 16.30 Glasba; 17.00 Made in Jugoslavia; 17.32, 18.45, 19.40 Glasba; 20.00 Zaključek programov. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 8.30 Glasbena matineja; 9.00 Radio tudi jaz; 11.00 Glasba; 12.03 Ulica Asiago Tenda -glasbeno-govorni program; 13.15 Ma-ster; 14.28 Koncert; 15.00 Sever-Jug in obratno; 17.25 Globetrotter; 17.58 Ipotesi; 18.28 Radijski oder; 19.10 Prisluhni, večeri se; 19.30 Radio uno jazz; 21.00 Pesnik; 22.27 Audiobox; 23.05 Telefonski klic; 23.28 Zaključek. RADIO 2 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00-7.20 Glasbeno dobro jutro; 8.00 Šola in vzgoja; 8.45 Radijski oder; 9.32 Kviz; 10.30 Luna na vlaku; 12.48 Neodkriti otok; 13.41 Sound-track; 15.00 Zgodovina Italije; 15.45 Glasba; 16.32 Radijska priredba; 17.32 Glasbeno govorni program; 19.50 Glasba; 20.45 Veliki možje našega časa: Gandhi; 22.40 Klavir v noči. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.10, 6.45 in 7.35 Prometne informacije; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.20 Počitniški pozdravi; 8.35 Izbor v sredo; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate? 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Vrtiljak; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Zborovske pesmi tujih avtorjev v izvedbi APZ T. Tomšič; 18.15 S knjižnega trga; 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom V. Muženiča; 20.00 Pesmi M. Nikolovskega; 20.25 R. Schumann: Kreisleriana op. 16; 21.05 Od arije do arije; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE Srečanje upraviteljev Gorice in Nove Gorice Poudarjeni prijateljski odnosi pri reševanju skupnih vprašanj V Novi Gorici je bilo včeraj srečanje predstavnikov Gorice in Nove Gorice. Na srečanju, ki je bilo zelo prisrčno in prijateljsko, so si izmenjali stališča o vseh vprašanjih, ki lahko spodbudijo nadaljnje sodelovanje med dvema obmejnima mestoma, oziroma občinama. Pri tem so ocenili načrte, ki so jih bodisi že izpolnili ali pa jih sedaj uresničujejo v obmejnem prostoru obeh Goric. Delegaciji sta vodila predsednik občinske skupščine Nova Gorica Zorko Debeljak in župan Gorice Antonio Sca-rano. PO pozdravu je Zorko Debeljak naštel novosti na območju Nove Gorice in poudaril, da so mešane komisije, ki vzporejajo in usmerjajo sodelovanje med mestoma redno sestajajo in uspešno delujejo. Med pomembnimi objekti je važna cesta čez Sabotin in preko italijanskega ozemlja v Brda, ki jo hitro gradijo in bo odprta prihodnje leto. Na jugoslovanski strani so nadalje začeli obnavljati in modernizirati tudi vodovod Mrzlek, ki poleg vode Novi Gorici dobavlja vodo tudi Gorici. Za obe območji je pomembna nadalje modernizacija železniške proge Jesenice - Nova Gorica, ki jo usposabljajo za 20-tonski osni pritisk. Predsednik Debeljak je opozoril, da uvedba pologa za prehajanje meje v Jugoslaviji ni za vrla obsega in o-blik sodelovanja med obema Goricama, pri čemer se občina tudi trudi, da bi omenjeni ukrep preklicali. Med novimi pobudami pa je omenil zlasti nujnost pospeševanja višjih oblik gospodarskega sodelovanja. Zahvalil se je občinskemu svetu v Gorici, ki je med zadnjo proračunsko razpravo poudaril nujnost in pomen stikov in sodelovanja s sosednjo Novo Gorico, ter po tem izrekel željo, da bi nova italijanska vlada pospešila sprejem globalnega zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost v Italiji, ker takšna obveznost izhaja tudi iz osimskih sporazumov. Goriški župan Antonio Scarano je najprej poudaril «da gospodarske težave, ki so sicer širši pojav, ne morejo preprečiti naše želje in volje po sodelovanju*. Glede slovenske manjšine je goriški župan dejal, da je «važen faktor naše kulture* njena asimilacija bi nas osiromašila in občina Gorica bo prispevala svoj delež za zakonsko zaščito slovenske narodnostne skupnosti. Antonio Scarano je v nadaljevanju svojega posega podal tudi izčrpno informacijo o gradnji tovornega postajališča ter dejal, da bo objekt za-dobil pravi pomen šele ko bo mejni prehod Štandrež - Vrtojba, ki je že povezan z italijanskim sistemom avtocest povezan tudi z avtocesto pri Razdrtem in s tem z cestnim omrežjem v Jugoslaviji. O omenjenih vprašanjih je govoril tudi predsednik izvršnega sveta ob činske skupščine, Albert Bevčič. Menil je, da je treba zagotoviti kredite za izgradnjo avtocestne povezave od mejnega prehoda Štandrež - Vrtojba do Razdrtega. V Novi Gorici imajo velik interes za izpopolnitev cestnega omrežja in dograditev objektov na mednarodnem mejnem prehodu. Bevčič je tudi predlagal, da bi, kar zadeva gospodarsko sodelovanje med podjetji na obeh straneh meje, prešli od splošnih razprav h konkretnim možnostim in projektom. Do sedaj se je tako sodelovanje odvijalo skoraj izključno enosmerno. V Novi Gorici so včeraj govorili tudi o možnostih za povezavo plinovodov obeh držav, ki s svojimi napravami že segajo tudi v te obmejne kraje. Sklenili so nadalje, da bodo strokovnjaki preučili možnost, da bi se tudi Nova Gorica priključila na novo čistilno napravo v Gorici, v pričakovanju, da bodo na jugoslovanskem ozemlju zgradili naprave za preprečevanje onesnaževanja vodnih tokov. V Gabrjah zadovoljni s poletnim praznikom se kajpak prileže tudi trenutek razvedrila v hladni senci kostanjev, ob poslušanju prijetne glasbe in seveda ob okusnem prigrizku. Težko bi našteli vse poletne prireditve «šagre», ki so bile ob koncu tedna na Goriškem in bližnjih krajih, ne moremo pa mimo, ne da bi omenili praznika v Gabrjah, ki ga je pripravilo KD Skala in ki je dosegel višek v nedeljo popoldne in zvečer. Po tekmovanju koscev — letos so se pomerili samo moški — so se tekmovalci in gledalci zbrali na trgu pri vodnjaku, od koder je tudi gornji posnetek. Demanti tajništva KPI Pokrajinsko tajništvo KPI sebnim tiskovnim poročilom “"V, tiralo vest, ki jo je te dni J italijanski dnevnik, da je ponudila zunanjo podporo * v laičnih in socialističnih stran* j upravljanju goriške P°*craVw^i<| istem tiskovnem poročilu Kri za čimprejšnjo sestavo pokra]" ga odbora. Predvidoma v prihodnjem tednu Prva seja pokrajinskega sveta ugibanja o sestavi koalicije Profesorju Carlu Rubbii podelili nagrado «aezontius» Profesor Carlo Rubbia, znanstvenik svetovnega slovesa, kandidat za Nobelovo nagrado, ki je s svojimi odkritji prodrl v skrivnost atomskih delcev, je bil te dni spet v Gorici, rodnem mestu, gost kluba Rotary, ki mu je podelil odličje aezantius, priznanje, ki ga ta ustanova pode ljuje zaslužnim občanom, ki bistveno pripomorejo k slovesu Gorice in njene pokrajine. Profesor Carlo Rubbia je za člane kluba in predstavnike oblasti, predstavnike univerz iz Trsta in Vidma imel tudi krajše predavanje, med katerim je pojasnil pomen znanstvenih odkritij v sedanjem svetu in predvsem, kako je znanost v praktičnem pomenu danes pravzaprav dosegljiva slehernemu občanu. Profesor Rubbia je nadalje pojasnil delovanje in organizacijo v evropskem centru za jedrske raziskave, kjer je sam zaposlen in kjer načeluje dvema skupinama raziskovalcev. Prav pri tej ustanovi je pred kratkim opravil vrsto pomembnih odkritij, oziroma dokazati obstoj delcev W+, W— in Z°. Poleg gosta večera profesorja Rub-bie, so na srečanju spregovorili še predsednik kluba, Duka, bivši pred- Mature je konec - pred komisijo danes še dve zadnji kandidatki sednik Almerigomia in goriški župan, ki je napovedal, da bodo profesorju Rubbiu podelili častno meščanstvo. Novo srečanje v zvezi s predilnico Na sedežu deželnega ravnateljstva za industrijo v Trstu je bilo včeraj novo srečanje v zvezi s problemi goriške predilnice. Srečanju, ki so se ga udeležili javni upravitelji iz Goriške ter predstavniki sindikatov in delavskega sveta predilnice, sta prisostvovala predsednik deželnega odbora Co-melli in odbornik za industrijo Man-zon. Deželnima predstavnikoma so bila postavljena jasna vprašanja glede spoštovanja sporazuma, ki je bil sklenjen 4. februarja. Odbornik Manzon je zagotovil, da je bil problem podgorske predilnice vedno v središču pozornosti deželne uprave, da pa je bilo treba preveriti nekatera vprašanja finančnega značaja. Tudi Comelli je potrdil, da se dežela odločno trudi, da bi prišlo čimprej do uresničitve sprejetih obvez. Z današnjim nastopom zadnjih dveh kandidatk na učiteljišču «Simon Gregorčič* se bo trud gariških maturantov za letos končal. Delo ocenjevalnih komisij je bilo letos relativno lažje, saj je balo-maturantov manj kot prejšnja leta: dvanajst na učiteljišču, osem na trgovski šoli in le štirje na liceju. Vrh tega pa so komisije, ki opravljajo svoje delo bodisi v Trstu kot Gorici letos starta-le z Goričani, da je bilo tako vse bolj zgoščeno in je čas počitnic že tu. Lahko torej potegnemo črto pod letošnjimi maturami. Lahko bi rekli, da so naši dijaki dobro odgovarjali na vprašanja komisije, da se je celo nivo znanja (te sodbe so jasno omejene na kandidate, ki smo jih sami poslušali pa tudi sodeč po cvzdušju* na šolah) nekoliko izboljšal. Res je, vendar vsiljuje se nam misel, da je vse to nekoliko nepomembno. Lahko bi zapisali, da je matura neke vrste farsa, seveda ne v smislu, da so rezultati že prej znani in se s tem kandidatu sploh ni treba truditi ali da na izide vplivajo drugi faktorji, ki s šolo nimajo nobene veze. Farso bi lahko imenovali v smislu, da maramo resno podvomiti, če ta sistem izpraševanja, oziroma če ni današnja matura res zastarela in jo je čas že prehitel. U-pravičeno se lahko sprašujemo, če sta lahko merodajni tisti dve nalogi in ena ura spraševanja, ki dijaku daje potrdilo, da je zrel, da torej lahko poučuje naše otroke, obiskuje vse fakultete itd. Ocena iz mature naj bi upoštevala dijakovo znanje iz vseh štirih oziroma petih let šolanja. Menimo, da so za to profesorji, ki spremljajo dijakov trud skozi ves študijski proces najbolj pristojni, da kolikor toliko objektivno ocenijo dijakovo (ne)zrelost. Zato naj bi se dijaki ocenili ob koncu šolanja in, zdravo! Ko se je pred 15 leti začelo z novo obliko mature, so takrat vsi zatrjevali, da je to le začasni sistem, da se bo v kratkem stvar spremenila. Vsi pa vemo, da v Italiji ni nič bolj stalnega od začasnosti. Predlagano je bilo, da bi odpravili mature in bi uvajali vstopne izpite na fakultete. Proti temu se je kot Včeraj se je formalno pričela deveta zakonodajna doba. Začel se je namreč mandat 26. in 27. junija letos izvoljenih poslancev in senatorjev, ki bo trajal predvidoma pet let, v kolikor seveda medtem spet ne bo prišlo do predčasnega razpusta parlamenta in predčasnih volitev. Na sestavo vlade bomo po vsej verjetnosti še čakali. Počasi kljub temu, da splošni družbeni in še zlasti gospodarski položaj terjata hitrih ukrepov, poteka postopek za sestavo deželne vlade, goriškega pokrajinskega odbora in odborov nekaterih občin na Goriškem, med drugim v Tržiču, Gra-dežu in Ronkah, kjer so junija obnovili tudi občinske svete. Za sestavo deželnega odbora so se menda že pričela pogajanja, vendar bistvenih sprememb v primerjavi s sedanjo koalicijo najbrž ne bo, čeprav je slišati glasove, naj bi se razširila tudi na Furlansko gibanje. Nekoliko po-bliže nas zanima, kako bo z uprav-ljenjem goriške pokrajine, kjer se je po navadi vzdignil zbor pritožb, da bi zato omogočili dostop do univerz le omejenemu številu ljudi, da bi se s tem ponavljali tudi tu primeri ^dobrosrčnosti* do nekaterih, da bi tako bistveno omejili pravico do študija itd. Vse ostaja po starem. Dijaki so opravili svoj trud, se pošteno ali pa tudi ne pripravili na življenjsko pot. Če je torej tak zrelostni izpit odločujoč, moramo povedati, da so letos goriški maturantje preizkušnjo dobro opravili, pokazali so, da so kos zahtevam, torej zreli. Zato, vsaka jim čast in ... vesele počitnice. Danes bodo objavili ocene matur na trgovski šoli, jutri pa verjetno na liceju. Bodoči učitelji pa bodo morali p>očakati za ocene do naslednjega tedna. razmerje sil na zadnjih volitvah nekoliko spremenilo v korist levičarskih, oziroma laičnih strank, za eno petino pa se je zmanjšalo predstavništvo KD. Ob pogajanjih na uradni ravni sicer še ni nobenih vesti, čeprav je bilo kot zgleda, že nekaj pogovorov bolj na ravni osebnih stikov. Najbolj verjetno se zdi, da bo pokrajino v tej mandatni dobi upravljala koalicija petih strank, ki so bile zastopane v prejšnjem odboru. Na čelu pokrajinske uprave naj bil tudi v prihodnje socialist Silvio Cumpeta. Slišati pa je bilo tudi drugačno vest: za predsedniško mesto naj bi kandidiral tudi dosedanji pokrajinski odbornik Marino De Grassi. Zahtevo menda republikanci utemeljujejo z dejstvom, da so na zadnjih volitvah močno povečali število glasov, ostaja pa še tretja možnost, leva koalicija, ki je sicer teoretično možna, vendar realno ni izvedljiva. Sestavo uprave na pokrajini namreč pogojuje sestava deželnega odbora, pa tudi sestava odborov v Tržiču in Gradežu. Prav zato po vsej verjetnosti tako kmalu še ne bodo imeli pokrajinskega odbora, čeprav se bo pokrajinski svet predvidoma sestal že konec prihodnjega tedna. Seja bo zgolj formalnega značaja in jo bo vodil najstarejši izvoljeni svetovalec. To mesto pripada komunistu Silvinu Polet-tu. Pokrajinski svet, v katerem so tudi tokrat trije Slovenci, bo opravil samo dolžnost ratifikacije mandatov. 0 pokrajinskem odboru bo najbrž govor že po počitnicah. Nič še ni bilo določeno glede sestave odbora v Tržiču, čeprav je že prišlo do prvega sestanka med socialisti in komunisti, ki so pozitivno ocenili dosedanjo levo koalicijo pri upravi občine, ki se je na zadnjih volitvah še okrepila. Toča klestila v okolici Mariana Precej debela toča je padala med nevihto v ponedeljek popoldne v Mariami in okolici. V dobrih desetih minutah, kolikor je trajala ujma je bil uničen letošnji pridelek grozdja in koruze, zlasti zgodnejših sort. Škodo šele ocenjujejo in bo mogoče o številkah govoriti v prihodnjih dneh. Neurje je prizadelo tudi območje Corone in deloma Morara. Vse kaže, da je toča klestila na razmeroma omejenem območju. V Brdih in drugod na Goriškem je bil v ponedeljek popoldne samo močan naliv. Svet Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici je potrdil Sergija Pelhana za ravnatelja te osrednje gledališke ustanove za naslednja štiri leta. Doslej je Pelhan, ki je po poklicu doktor sociologije, opravljal dolžnost ravnatelja že dve mandatni dobi. i^utoLisert Last A. PERESSUTTI Costruzion) Automeccamche Industnali s r I PEUGEOT TAliOT T R 2 I C Ind, cona — Ul. Timavo — Tel. 470504 - 470505 TEHNIČNI SERVIS Skladišče originalnih nadomestnih delov — Vlečna kljuka in prikolice za vse vrste avtomobilov Spet ta kava ^ ■ (0 Preiskovalni organi v Novi ,. »r so odkrili in za krajši čas tu .0, prli 32-letno Zlato Piškur Vidma, Ul. Joppi 4. Osumljen8 Tj J nivega dejanja prenašanja blag ^ ko carinske črte, ne da bi z3 ^ čala carinske dajatve. Z drug0 p do, osumljena je tihotapstva- |i, Piškur je 30. maja letos preko mejnega prehoda pri ™an\V. ši/Rožni dolini pripeljala na^jj s kilogramov pražene kave. ^ j ličine je nekemu jugoslova'"^j kupcu izročila 90 kilogramov^,j logramov pa so zaplenili can[“* tem ko je to količino 25. junU ^ prepeljala čez mejo, očitno * nom, da bi jo sama razpeča*8- Zaradi kršenja carinskih PrLjJl se bo Zlata Piškur Cossio mor govarjati pred Temeljnim sodi Novi Gorici. Kino Gorica VERDI Zaprto do 28. julija-CORSO Danes zaprto. ■. VITTORIA 17.30—22.00 «La dese in calore*. Prepovedal dini pod 18. letom. 40* Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 meccanica*. PRINCIPE Danes zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 19.00-21.00 «Pirati av^' Ameriški film. SVOBODA 19.00^-21.00 «VeUt Hongkonški film. DESKLE 20.30 «Grozljivo d' Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V T^f Comunale, Ul. Terenziana 26’ 44-387. Namesto cvetja na grob Alb' j f na iz Škednia daruieta sva*^,I cina iz Skednja darujeta s’ niča in Deliča Miklus iz Pe tisoč lir za KD Naš Prapor. Sekcija VZPI - ANPI Podg°r8 ob smrti člana Antona Peteja"* cem iskreno sožalje. Ob izgubi dragega očeta 1 f člani pevskega zbora KD nestu Devetaku in svojcem sožalje. Dan“* Člani gospodarske zadruge cije VZPI-ANPI in kulturnega ^ Danica se klanjajo spominu ERNESTA DEVETAKA in izrekajo svojcem iskreno Letos že šestič v dijaškem domu Nad sto otrok iz raznih krajev Goriške Ha tritedenski zabavi v poletnem središču na večji odziv. Zakaj tako? Košuta je to utemeljil z dejstvom, da poletno središče ni nadaljevalec šolskega obdobja. Tu se srečujejo otroci, ki v okviru interesnih skupin so vključeni v okolje, ki je njim najbolj prikladno in to delajo z igro, delom in razvedrilom. K temu je treba dodati, da v alternativo brezdelja in dolgočasnosti dobijo tu vrstnike, s katerimi si bogatijo bivanje. Vse to pa poteka v slovenskem okolju in pod vodstvom izučenih animatorjev. Da bi izvedel nfekaj več o vsebini letošnjega središča, ki nosi naziv RTV, sem se obrnil do Sonje Klanjšček, ki je ravnokar delila čokolado. Skušnjava mi je silila, da bi se dal tudi sam v vrsto in segel po visoko-kalorični hrani. Vzel sem raje pero in Sonjo vprašal nekaj podatkov. Iz- Leto otroka, Olimpiada, J' Močefinza in klapa, RTV*. VeriM 1!tomu ta imena ne bodo po-aj,-a kaj dosti in bodo vzbudila le va kaj se za temi imeni skri- bažiu o°j P°vedano. Gre namreč za jih ,e ^»venskih poletnih središč, ki v . Uspehom že šest let prirejajo Gfoj, T„em Dijaškem domu Simon UgJjjjOJvič. Letošnji naziv središča je rtlll nler* našemu svetu, novinarske-^ ’ zat° me je zanimanje, kaj vse 10 j0]aga na Svetogorski cesti, sili-mj a se odločil za obisk. Sicer ljiVQ . dijaški dom domač in razumno n„ ei> da me zanimanje za vsa-%e V° ^udo *e bolj sili v te pro-Ko' -^Prišel, so se v kuhinji rav-osehj Popravljali na malico. Med obtok' ki ie Pripravljalo jutranji ta za stoglavo skupino, sem našel šut0 avnatelja doma Edmunda Ko-Ospehi? aberim sva se pogovorila o Svoje ■te Pounde, ki stopa tokrat v W tx.es*;o le*-0 in kar se da uspe-šutg rav lei°s' mi je podčrtal Ko-otrnu obeležili rekordno število leje - prisotnih je več kot 100, toč-v°dstvU6‘ ^a(l tem dejstvom so pri šča Is doma, ki je pobudnik sredi-bovit',Cer letos SPS poteka pod po-črj fnijstvom Odbora ze doraščajo-»oljni ■ .Pri SKGZ) nadvse zado-čak0Va saJ je stvarnost presegla pri-OatejjjJia- V isti sapi pa mi je rav-ska |lndoma povedal tudi, da občin-^la ,ava za to pobudo je doslej Zala guha ušesa in zanjo ni poka-^otnp°benega zanimanja, še manj stv0rn I"0 Pa Je utemeljila z dej-ČiSča ’ iTa v Dorici imajo že taka sre-f.|.' ai Pa so izključno italijanska. v°ljni temu’ so v središču zado-bo Dn,s Prisotnostjo in vse kaže, da Duda v naslednjih naletela še vedel sem, da je v središču večina otrok iz mesta in njegove neposredne okolice. Več pa je Doberdobcev in Rončanov, ki se v Gorico vozijo s šolskimi avtobusi. Kot smo povedali, je letos prisotnih 106 otrok, katere vodi 17 animatorjev. Otroci so razdeljeni v interesne krožke, ki pa imajo vsi skupni imenovalec: novinarski svet. Zato je življenje v središču organizirano kot v časopisni, oziroma televizijski redakciji. Obstaja novinarsko uredništvo, ki pripravlja dnevne novice in jih posreduje celotnemu središču. K tem vestem pa se pridružujejo reportaže, ki jih mladi «kolegi» pripravljajo na terenu, v raznih naših organizacijah in v naravi. «Logično, da vse ni usmerjeno le v novinarsko delo,* je pripomnila Sonja. «Pripravljamo tudi več televizijskih programov glasbenozabav-nega značaja, takih, kot se na naših ekranih lahko vidi po dnevniku in to še posebno ob sobotah.» Ker sem od «meštirja», me je zanimalo, kdaj bomo to lahko videli. «Večje televizijsko delo pripravljamo za zaključek našega središča, ki bo na sporedu v petek, 15. julija, ko bodo na našo prireditev povabljeni tudi starši in prijatelji mladine.* Naravno pa je, da me je osebna radovednost silila, da si od bliže o-gledam to, kar sta mi pripovedovala Košuta in Sonja. V prvem nastropju sem naletel na uredniški odbor, ki je bil v polnem delovnem zanosu. Pripravljali so dnevnik. Iz pogovorov sem razumel, da je na vrsti tudi oddaja o naravi in njenih lepotah. Čisto potiho sem jih zapustil, saj jih nisem hotel preveč motiti, saj dobro vem, kako se v našem uredništvu razburjajo, ko jih motiš med delom. V sprednjem dvorišču, v senci košatih dreves, se je druga skupina pripravljala na športno oddajo. Govorili se o boksu in ni mi bilo jasno, če bo ta šport spadal v zaključni televizijski spored. Z dvomom sem jih zapustil in se približal grafičnemu odseku. Tu je skupina pod vodstvom Hijacinta vneto risala in pripravljala, kot bi mi temu rekli, grafični prispevek za oddajo. Barv, čopičev, papirnih pol je bilo kar na pretek in vsi so lahko izbistrili svoje likovno znanje. Televizija brez tehnike ne gre. Zato je bilo tudi razumljivo, da sem na drugem delu dvorišča našel snemalce. V teku je bila akcija za pripravo kartonskih kamer, ki bodo služile za zaključno prireditev. Izdelki so bili kar se da dobri in podobni pravim, tako da sem se s fotoaparatom v roki raje usmeril igralsko-glas-beni skupini. Izza grmičevja je donela meni zelo domača melodija «Mar-. ko skače*. Pokukal sem v goščavo in videl skupino mladih, ki so s flavtami vadili za sklepali musical. Brez dvoma središča nisem zapustil prej, ko da bi se pogovoril z nekaterimi «kolegi». Za krajše pokramljanje sem izbral čas med malico. David, 12 letni Goričan, mi je povedal, da je tu že veteran (šef redakcije, sem si mislil!), saj je v središču vseh šest let in mu ni za to žal. Tokrat so ga namestili tehničnemu oddelku, kjer pripravljajo snemalne kamere. Profesionalna izkrivljenost mi je tudi tokrat silila, da sem se pogovoril s «še-fom». Zato sem se odločil, da bo drugi sogovornik tak, ki je v središče letos prvič prišel. Šestletni Boštjan iz Doberdoba je odgovarjal vsem rekvizitom. V središču je letos prvič in stvar mu je že od začetka bila všeč. «Poleg igre in dela tu v središču, me najbolj veseli obisk bazena na Rojcah, kjer se učimo plavati. Obenem sem tu dobil veliko novih prijateljev*, nam je ob zaključku pogovora pritrdil mladi Kraševec. Prvič v središču je tudi Ksenija, 9-letna Števerjanka. Njej so dodelili zabavni spx>red, saj je vključena v skupino, kjer vadijo s flavtami. Tudi njej je središče všeč in to predvsem, ker je tu našla veliko prijateljic, s katerimi preživlja dan v poletnem središču. Zaskrbljeno 8-letno Evo iz Ronk, sem vprašal, kaj ji je. Zagotovila mi je takoj, da v središču je vse v redu in da ga rada obiskuje. Probleme je imela le z inštrumentom. Trenutno spada k orkestru in igra na flavto. Njena skrita želja pa je, da bi še naprej nasto-pala za televizijski orkester, le da bi namesto flavte lahko tolkla na. trikotnik. V dvomu pa je bila, če bi to lahko povedala dirigentu in ga vprašala za zamenjavo. Prepričan sem, da ji bo želja uresničena, da jo bomo na zaključni prireditvi videli z novim inštrumentom v roki. RUDI PAVŠIČ Goriška tudi tokrat izgubila dva deželna svetovalca Dokončna analiza deželnih volitev in proglasitve izvoljenih deželnih svetovalcev s strani sodišč, ki jim je bilo poverjeno nadzorstvo nad volilnimi izidi, so potrdile to, kar smo sicer že vedeli od torka po volitvah, ko so bili znani rezultati. Gorica je dobila le pet deželnih svetovalcev, izgubila jih je torej dva. To se je ponovilo že v drugo. Zakaj je Gorica, oziroma Goriška izgubila dva svetovalca? Upoštevajoč število prebivalcev, kot izhaja iz podatkov zadnjega ljudskega štetja, ima Goriška pravico do sedmih deželnih svetovalcev. Zaradi tega je tudi toliko kandidatov na listi vsake stranke, ki se predstavi na volitve. Že od vsega začetka pa je bila Goriška osiromašena. V prvem deželnem svetu je Goriško zastopalo le šest svetovalcev: trije demokristjani, dva komunista, en socialdemokrat. Enako je bilo šest svetovalcev v drugem deželnem svetu, le da je socialdemokrata zamenjal socialist. lsto*6e je ponovilo 'v tretjem deželnem sne tu. V četrtem deželnem svetu pa je Gorica dobila k pet svetovalcev, trt demokristjane in dva komunista. Isto se je ponovilo na zadnjih volitvah. Kriv je volilni zakon, ki predvideva, da je moč izvoliti najprej svetovalce v vsakem okrožju (Goriška tvori enega), potem pa da je moč drugo serijo svetovalcev izbrati iz deželnega volilnega kotla, torej iz ostankov. Upoštevajoč veljavne glasove na Goriškem je količnik 12.746 glasov. Demokristjani in komunisti so dobili po dva polna količnika. Tretjega svetovalca so demokristjani izvolili iz ostankov, ker je bil njihov odstotek v deželnem merilu precej visok. Ni pa zadostoval odstotek socialistov v deželnem merilu, kajti za las, za peščico glasov je bil višji ostanek videmskih socialistov. Tako je goriškim socialistom zbežal svetovalec, pa čeprav so zelo povečali, v primerjavi s prejšnjimi volitvami, število svojih glasov, vendar pa še vedno za kakih sto petdeset premalo. Socialistična stranka sicer ne bo zaradi tega izgubila mandata, kajti namesto Goričana Blasiga je bil izvoljen Casti-glione (ker pa ta gre v senat, bo na njegovo mesto prišel Videmčan Saro). Razne stranke so v deželnem merilu dobile enako število svetovalcev, kot bi ga dobile sicer. Vendar pa je šlo to v prid enega ali drugega okrožja na račun tretjega. Goriška je izgubila enega svetovalca na račun Vidma, drugega na račun Pordenona. Manj svetovalcev iz Goriške v deželnem svetu pa pomeni tudi manjšo moč na vseh pogajanjih. Bodimo odkriti. Svetovalci vseh strank, brez izjeme, se seveda zanimajo bolj za kraje kjer so bili izvoljeni. Goriška je zato okrnjena. Zato si nekateri prizadevajo, da bi prišlo v sedanji mandatni dobi deželnega sveta do spremembe volilnega zakona, tako da bi vsakemu okrožju zagotavljal število svetovalcev, ki mu pripadajo. ^rdnko Marušič 2. S let zadružnega gibanja ^kanskih mizarjev $estan februaria 1898 ie dr. Tuma pripravil v Solkanu ^ katerega edina točka dnevnega reda je bila V,ava o ustanovitvi mizarske proizvodne in mizar-4r [ ! / Na tej barvni razglednici je moč videti Lenassijevo žago ob Soči v Solkanu, kjer je bil speljan čez Sočo jez. Teh stavb danes ni več. Od tod je Mizarska zadruga v Solkanu, katere stavbe so bile v vasi, dobivala vodno silo za pogon svojih strojev. Stavba Mizarske zadruge je bila v kraju, ki so mu pravili Na steni. je namestila stroje, ki so služili članom; ti so delo o-pravljali bodisi v zadružni, bodisi v svojih lastnih delavnicah. Poslovanje zadruge v prvem letu (1901) je vzbudilo upanje, da bo zadruga zrasla v pomembnem industrijski obrat. Toda kmalu so se pokazale prve razpoke v njenem poslovanju. Tuma, ki je pri zadrugi opravljal svetovalsko dolžnost, je želel ustvariti kar največ obratnega kapitala, medtem ko so si mizarji hoteli podeliti kar največ čistega dohodka. Prišlo je do konflikta in mizarski zadrugi se je tedaj približal goriški trgovec Rudolf Konjedic, ki je dosegel spremembo pravil in je postal decembra 1902 njen načelnik. To je praktično pomenilo, da je zadruga postala njegovo privatno podjetje. Mizarska zadruga je prva leta svojega dela uspešno delovala. Izboljšala je svoje obrate, jih posodobila (električna energija), naredila si je veliko skladišče, do katerega je vodil železniški tir. Svoje lastne trgovine je imela v Trstu, v Pulju, na Reki in v Splitu. Večala je število svojega članstva, pri Trgovski zadrugi, v Gorici pa je najela nove kredite, ki so leta 1908 dosegli število 400.000 kron. Zadruga je svoje izdelke izvažala na Bližnji vzhod, tja je s štipendijo avstrijske vlade potoval tudi Konjedic, da bi proučil možnosti predvsem na egiptovskem tržišču. Vse do leta 1908 so letne bilance poslovanja zadruge kazale na finančno uspešnost. Toda bilanca za 1. 1908 je očitno kazala, da z zadrugo le ni tako, kot je javno zatrjeval Konjedic. Šepala je trgovina z Egiptom, vodstvo zadruge je z najetimi krediti plačevalo članom izdelke, preden so se ti prodali. Zato so se večale zaloge v skladiščih in sodobniki so o razmerah sodili, da je bila zadruga «molzna kravica, ki nikdar ne odreče mleka«. Krizno obdobje je doseglo svoj vrhunec konec leta 1909. Tedaj je šla v stečaj tudi trgovina, katere solastnik je bil Konjedic in ker je imel tudi kot trgovec kredite pri goriški Trgovsko - obrtni zadrugi, se je polom trgovine prenesel na mizarsko zadrugo. Ker slednja ni bila sposobna vrniti kredita, in je bila tik pred gospodarskim polomom, se je tudi Trgovsko-obrtna zadruga znašla v težavah, ki so pripomogle k njeni likvidaciji leta 1912. Končane 12. vseučiliščne igre Premoč Sovjetov «Azzurri» ugodno presenetili Tragedija v bazenu EDMONTON — S popolnim slavjem sovjetske odprave so se v Edmontonu (Kanada) končale 12. poletne vseučiliščne igre. Sovjeti so vsega pobrali 114 odličij, od teh kar 59 zlatih, drugouvrščeni Američani pa so vidno zaostali za njimi. Ena najprijetnejših presenečenj letošnje univerziade je Italija, ki je po številu osvojenih kolajn na skupnem četrtem mestu. «Azzurri» so skupaj dosegli devet zmag. Zadnjo zlato kolajno je prav v zadnjem dnevu izbojevala atletinja Gabriella Dorio v teku na 1500 metrov, sicer pa so največ lovorik iztrgali sabljači. Čeprav udeležba na igrah ni bila kdove kako kakovostna, je torej Italija dosegla zavid- SZ 59 28 27 ZDA 12 23 20 Kanada 9 10 19 Italija 9 10 6 Romunija 6 12 9 Kitajska 5 3 4 Nigerija 5 0 0 VB 3 3 3 Japonska 2 3 6 Kuba 2 1 4 Avstralija 2 0 2 ZRN 1 6 2 Francija 1 5 6 Poljska 1 2 1 Belgija 1 1 0 Brazilija 1 0 2 Nizozemska 0 3 0 Jugoslavija 0 2 1 Tunizija 0 1 2 Senegal 0 1 0 ČSSR 0 1 0 Tanzanija 0 1 0 Avstrija 0 0 1 Bermude 0 0 1 Južna Koreja 0 0 1 Madžarska 0 0 1 Nova Zelandija 0 0 1 ljiv uspeh, ki ga ne gre podcenjevati. Kar zadeva kolajn, so Jugoslovani šele na 18. mestu. Dve srebrni in eno bronasto odličje so dokaj skromen o-bračun, ki pa je seveda odvisen tudi od skromne udeležbe. Med boljše dosežke velja prišteti tretje mesto košarkaric, ki so v malem finalu z 59:46 (34:18) premagale Kitajsko. Žal pa bo letošnja univerziada o-stala v analih športne zgodovine tudi zaradi tragične nesreče, ki se je pripetila sovjetskemu skakalcu v vodo Šalibažviliju, ki je med izredno zahtevnim skokom z glavo zadel ob rob desetmetrskega stolpa in si prebil lobanjo. Zdravniki so ga že proglasili za klinično mrtvega in tudi če bi se njegovo zdravstveno stanje čudežno izboljšalo, bi ostal trajen invalid. 'Na sedežu Sirene v Barkovljah Novi objekt - velika pridobitev za društvo in vso našo skupnost V četrtek so na teren Tržaškega pomorskega kluba Sirena v Barkovljah srečno pripeljali težki pričakovani montažni objekt, v katerem bo društvo imelo svoj sedež. Iz Škofje Loke so vse potrebne dele za sestavo objekta lesnega kombinata Jelovica pripeljali trije tovornjaki. Podjetje je društvu dalo na razpolago izvedenca, ki vodi montiranje ob sodelovanju Sireninih članov in od bomikov. V četrtek je bilo navdušenje tolikšno, da so vsi prisotni takoj po raztovarjanju panojev začeli z delom. Ko poročamo, končujejo streho. Od dneva, ko je klub dobil «jelo-vico», je na terenu res živahno. Posebno v soboto in nedeljo je kar mrgolelo ljudi, ki so pomagali s prostovoljnim delom. Nov sedež, ki meri 220 m2, ima obliko črke «L». Na desni strani je prostorno skladišče, na levi pa bodo u-rad, bar, slačilnice in sanitarije s tuši. Navdušenje, s katerim so se člani, odborniki in prijatelji lotili dela za postavitev novega objekta, priča, da so ga takoj vzljubili in so že zelo po- nosni nanj. Radi bi videli, da ga vsa tu živeča slovenska skup ogledala in se mu in se mu žala. (A. D.) Deželno atletsko prvenstvo v Vidmu Irena Tavčar dvakrat prva Borovka je zmagala tako v metu diska kot krogle V nedeljo je bilo v Vidmu deželno atletsko prvenstvo za člane in članice. Na tem tekmovanju so se zbrali vsi najboljši atleti iz naše dežele. Nastopala je tudi borovka Irena Tavčar, ki je tekmovala v metu krogle in diska. Kot že vrsto let zapored, je bila tudi letos v obeh disciplinah najboljša. V metu diska je dosegla rezultat 46,74 m, ki zopet potrjuje njeno vrednost v državnem merilu. Zelo dobra je bila tudi v metu krogle, ki jo je sunila 13,44 m daleč. Na prvenstvu je Tavčarjeva dokazala svojo premoč nad ostalimi metalkami v deželi. Naslov deželne prvakinje pa je prvič osvojila pred petimi leti. Od takrat je vedno zmagala tako v krogli, kot v disku razen ene izjeme: leta 1981 jo je namreč v disku prehitela borovka Loredana Kralj. Skupno je v teh letih osvojila devet naslovov deželne prvakinje. Dobri rezultati na deželnem prvenstvu pa dajejo dobro upati za druga pomembnejša tekmovanja, na katerih bo v kratkem nastopila. Že danes se bo namreč pomerila na tekmovanju v Sacileju. (C. D.) La Bora uspešna V okviru finalnega dela košarkarskega turnirja sv. Lovrenca v Skednju je sinoči v lepem srečanju Di-scoteca La Bora s 95:82 premagala peterko Edi Mobili. Kolesarska dirka po Franciji Kljub padcu Simon v vodstvu FLEURANCE - Zgleda, da še predno ga je dobil, bo «Tour» zgubil svojega protagonista: Francoz Pascal Simon je bil namreč že pri 46. kilometru žrtev padca, pri katerem si je zlomil levo lopatico. Kljub razumljivim težavam pa je dirko nadaljeval in tudi prišel na cilj ter ohranil prvo mesto na skupni lestvici. Seveda je imel pri tem pomoč vse ekipe. Sedaj pa se postavlja vprašanje, kako bo naprej. Včerajšnji dan pa je prinesel še eno novost: Nizozemca Joopa Zoete-melka so namreč obtožili jemanja poživil na etapi na kronometer e-kipno. Sedaj pa nekaj o samem poteku včerajšnje etape, ki je bila sicer precej živahna, vendar brez kakih posebno razburljivih dogodkov. Najprej je poskušal srečo Portugalec A-gostino z Duclosom Lassallom, nato sta bila na vrsti Madiot in Poisson, katerima je sledilo okrog dvajset kolesarjev. Za njimi so se pognali Lau- rent, Jourdan, Clere, Belgijec Wij-nants, Nizozemec Pirard, Švicar De-mierre in Španec Delgado. Ta skupina je pustila za sabo ostale, v končnem naletu pa je bil najhitrejši Francoz Regis Clere. VRSTNI RED L Clere (Fr.), ki je 176 km od Bagnaresa De Luchona do Fleuran-cea prevozil v 4.27’06”; 2. Jourdan Fr.) po 3”; 3. Pirard (Niz.) 5”; 4. Wijnants (Bel.) 25”; 5. Laurent (Fr.) 28”; 6. Van Der Poel (Niz.) 33”; 7. Demierre (Švi.); 8. Lubberding (Niz.); 9. Bazzo (Fr.); 10. Delgado (Šp.) vsi v istem času; SKUPNA LESTVICA 1. Simon (Fr.) 53.03’15”; 2. Fignon (Fr.) po 4'22”; 3. Bemardeau (Fr.) 5'34”; 4. Kelly (Ir.) 5’57”; 5. Mi-chaud (Fr.) 7T6”; 6. Delgado (šp.) 7’32”; 7. Madiot (Fr.) 7’36”; 8. Al-ban (Fr.) 9'09”; 9. Anderson (Av-stral.) 919”; 10. Agostinho (Por.) 9’21”; Na tiskovni konferenci Triestina in nova sezona Včeraj je na tiskovni konferenci predsednik Triestine Raffaele De Riu podal obračun letošnje nogometne borze v Milanu. Triestina je okrepila svoje vrste z osmimi igralci, odstopila pa je drugim moštvom prav tako osem igralcev. Triestina je dokončno nakupila: branilca Giannija Ardizzo-na (Mira), napadalca Carla Perrone-ja (Vicenza), branilca Pasqualeja Pic-cina (Treviso) in veznega igralca Ro-sola Vailatija (Avellino). V solastništvu pa je najela vratarja Maura Pe-losina (Sanremese), veznega igralca Francesca Romana (Milan), branilca Andreja Stinpfta (Foggia) in branilca Braghina (Varese). Dokončno pa je prodala vratarja Luigija Genovese-ja Brindisiju, napadalca Paola Maria-nija in branilca Luigina Pasciulla Vi-cenzi, branilca Giorgia Zuccherija Pordenonu in branilca Angela Trevi-sana Campobassu. V solastništvu je oddala napadalca Marka Štruklja državnim prvakom Rome. Posodila pa je naslednje igralce: Pavla Gregori- ča (Pordenone), Alberta Bollisa (Pordenone) in Giannija Dreolinija (Livorno). Triestina namerava prodati še nekatere igralce, saj razpolaga trenutno s previsokim številom nogometašev. -- Glede programa za prihodnjo sezono povejmo, da se bodo nogometaši zbrali 19. t.m. Trenirali bodo na nogometnem igrišču Zarje in prva njihova prijateljska tekma bo ravno v Bazovici proti Zarji 30. t.m. 11. avgusta se bodo pomerili z brazilsko enajsterico Atletico Mineiro. Nato bo Triestina gostovala v Vicen-zi (17. avgusta), 21. avgusta pa se bodo začela kvalifikacijska tekmovanja za italijanski pokal. Dotlej bi morali tudi dokončati dela za razširitev občinskega stadiona Pino Grezar, ki bo lahko sprejel 25 tisoč gledalcev. Ob koncu bi še omenili, da je Triestina zaključila nogometno borzo s precejšnjim deficitom (milijarda in šeststo milijonov lir). DAVISOV POKAL Italija iz boja «Plavi» v finalu Avstralija, Argentina, FranC‘j?J vedska so letošnii Dolfinalisti V Švedska so letošnji polfinalisti v J sovega pokala v tenisu. ArgentinLJ s 5:0 izločili Italijo (v zadnjih ""..J njih je Vilas odpravil Barazzp1 JI Arguello pa Cancelottija), ki F. J živel poraz, kakršnega ne pofl1IU 51 let S $ V evropski coni B je Jugosla'i jj sredi Sofije s 5:0 odpravila BolfFl., ,, V finalu se bodo «plavi» Pornev!.iiti n Madžarsko, ki AvSl je izločila Av^ ^ Dvoboj bo v Jugoslaviji. V P1.- t ^ zmage bi Jugoslovani prestopih „1____:__in_______:i i -x:i_ /-Ir73 litno skupino 16 najboljših držav svetu. KOŠARKA — Milanski BM.J ^ Benettonu iz Trevisa odstopil sv Vj 32-letnega centra Vittoria Feri V( ja. V zameno pojde v Milan ^ d ^ sodo 26-letni center Ezio Riva. p -d »• pa bo Benetton odštel še 200 jonov lir. Z JADRANJE — V enajsti ^ drugega dela izločilnega kola škega pokala v jadranju je jahta Victory 83 premagala lta%( 1 sko Azzurro. Zadala ja je kar l zaostanka. 2. — 1. Averroe 2. Vergan 1. Borlu 2. Ovile 1. Abelsa 2. Aquilvolo 1. Aloisio or 2. Gallen 1. Fanaka 2. Calgary 1. Inventing 1 2. Red wol KVOTE ^ lif 12 ( 9 dobitnikov) — 33.211^ « 11 (361 dobitnikov) — 81# ^ lir 5. — 6. — 10 (4274 dobitnikov) — V spomin Nika Samse Nika Samse ni več. Kruta usoda ga je sredi noči na asfaltu iztrgala iz naše sredine, zapustila široko vrzel ne samo v družini, pač pa v dokaj širšem krogu ljubiteljev naše zamejske košarke. Le težko si v teh bridkih trenutkih moremo zamisliti tekmo Jadrana v novem prvenstvu brez Nika, najzvestejšega navijača, požrtvovalnega odbornika, človeka, ki je bil v vsakem hipu pripravljen poprijeti za vsako delo, pomagati, kjer je bilo potrebno, zgladiti, s svojim, čeprav vehementnim nastopom, morebitna nerazumevanja. Verjetno bi na eni roki lahko našteli jadranove tekme doma ali na gostovanju, ki jih Niko ni videl. Bil je pač vedno zraven, in to ne samo na srečanjih, pač pa tudi na treningih, na sestankih odbora, pri razgovorih, družabnostih, pogajanjih, pripravah. In to ne samo pri Jadranu, pač pa tudi pri Kontovelu in Poletu. Tako so njegovi večeri, nedeljski dopoldnevi potekali v stalnem spremljanju razvoja zamejske košarke. Lahko bi celo rekli, da je bil najboljši poznavalec naših igralcev od mini-basketa, naraščajnikov in kadetov, pa do članov. S tem svojim širokim znanjem bi lahko napovedoval, kateri perspektivni mladi igralci pridejo v poštev za bodočo člansko ekipo Jadrana. Toda tudi ko smo se veselili nad u-spehi naših ekip, ni pozabil na realnost: opozarjal je na škodljivost precenjevanja, svetoval skromnost in požrtvovalnost pri treningu, toda samozavest in prepričanost v lastne moči na tekmah. Kot Slovenci, kot zastopniki slovenskega športa v Italiji, moramo najprej graditi naše poti z lastnimi močmi — je poudarjal Niko — in zavračal pri tem z vso odločnostjo vključevanje neslovenskih i-gralcov v naše ekipe. Z druge strani pa je zahteval od sebe in od vseh, da se prav zaradi tega, ker smo predstavniki slovenskega športa in slovenske manjšine, še bolj zagrizeno borimo in z zmagami utrjujemo v širši i talijanski javnosti našo prisotnost. Čeprav se je Niko poklicno ukvarjal s trgovino lesa, pa je že kot srednješolec pisal za liste in revije. V zadnjih letih je vodil statistiko Jadrana, pisal za Primorski dnevnik in sodeloval na Radiu Trst A. Nekoliko manj znana je njegova dejavnost pri «bridgeju» in vendar je kot zamejski Slovenec nastopal za jugoslovansko reprezentanco na številnih turnirjih. Vso to pestro dejavnost je prekinila kruta usoda, toda v našem spominu, spominu tisočev ljubiteljev slovenske zamejske košarke bo ostal živ kot človek, navijač, športni delavec in športnik v polnem pomenu besede. SAŠA RUDOLF Memorial B. Frandolič V ponedeljek so se začele prve tekme moškega in ženskega odbojkarskega turnirja za «Memorial B. Fran doliča» v Doberdobu. Od štirih tekem na sporedu so zaradi slabega vremena odigrali le tri. Izidi: Kras - Župančič 0:2 (5, 13) KRAS: I. in G. Devetak, F. Peric. L. Moro, S. in P. Vižintin, B. Cotič, I. Juren. ŽUPANČIČ: R. Faganel, O. Musič, I. Plesničar, M. Cingerli, D. Klanjšček, M. Kerpan, T. Marušič, Mučič. Kras - Sovodnje (ž) 2:1 (15:2, 9:15, 18:16) KRAS: A. Devetta, M. Juren, N., M. in R. Lavrenčič, R. Ferletič, K. Devetak, L: Gergolet. SOVODNJE: K. in B. Lavisutti, I. in C. Cotič, A. Florenin, L. Vižintin, M. Černič, V. Tomšič. Jamlje - Mlad. krožek Gorica 2:1 (7:15, 15:11, 15:4) JAMLJE: R. Pernarčič, P. Bagon. R. Antonič, P. Kobal, B. Oretti, B. Soban. MLAD. KROŽEK: M. Ferfolja, T. in D. VValtritsch, A. Cej, M. Komel, L. Semolič. Današnji spored: 19.30 Kras - Danica (moški)- 13.ou rvras - e/anica UIUA’ . «n Jamlje - Sovodnje (moški); 21V: prapor - Mlad. krožek (moški) Jezero - Župančič (moški). Četrtek, 14. t.m.: ^ 19.30 Jezero - Kras (moški)- J Mlad. krožek - Sovodnje i”1, f} 21.30 Danica - Župančič (moški) Jamlje - Naš prapor. • NOGOMET - Romunska vi suspendirala predsednika in P°*J,f sednika državne nogometne jt sta zagrešila nedopustno h*a nost, zaradi katere enajsteric3^- versitatee prihodnje leto ne bo nastopiti v pokalu prvakov v pokalu UEFA proti Hajduku)- 0 ka funkcionarja nogometne zve ’ namreč pozabila, da je rok za Jj <-kipe v mednarodno tekmoval) pt padel 30. junija in sta sklen'*?’/ finalno tekmo za določitev uri j nega pokala prvakov odigra . • NOGOMET - Jutri bo ita nogometna zveza sporočila tekem izločilnega dela pokala za leto 1983. italija° Na pobudo namiznoteniškega odseka pri športnem združenju Bor Na stadionu od jutra do večera z loparjem v roki ka namiznoteniškega odse- vsajj .športnem združenju Bor, se nem p hirajo v Borovem špcrt-mestni otroci, in tako lahko igrajo namizni tenis od jutra do večera. Otroci vadijo pod vodstvom Gabrijela Rasenija, kateremu nrm^ mri rfeln Pinm in Dario Italiano. Gabrijel Raseni je igral namizni tenis pri tržaškem društvu Ente Porto, pri kriški Mladini in pri Boru. Čeprav je star komaj 15 let, je v tej športni panogi dosegel zadovoljive uspehe, saj je bil v svoji kategoriji med prvimi petimi igralci v Italiji in tretji najboljši posameznik v deželi. Z Gabrijelom smo imeli kratek po govor, v katerem nam je podrobneje povedal, zakaj so v poletnih mesecih organizirali vadbo za najmlajše. odzemMa in se čudijo silnim obročem, n Pici yrat'h gorijo dolge mogočne stiskalnice, v 7t_0~ vodnjaku žare tri kolesa, tam se je s stro-v Ko 11 bivalni stroj. 3eti Zav>jejo okrog ogla, se nudi vojakom nena-l?rizor- Sredi ceste kleči sivolasi starec, za v$i trjj moški s hčerko, zadaj grbava ženica. Sti!! Vzdigajo kakor v molitvi sklenjene roke. de: n°ia se nas, gospod general! Žena tega moža, tf • Miša’ ^ ie Prlšla iz bolnišnice, umira v tej hiši.« 'r*va a ie lična, nova, pritlična, z latnikom, ki podrt Vojav dvorišče. la 1Mio K1 vstoPij°- za njimi priteče brigadir. Starec th 4 žem °knice- Na postelji sloni sede bleda, čmo-tleNljeoe1Ca’ ^1 ne trene. Oči so ji uprte kvišku, za- jjj skoči starec sredi sobe, «kaj je medtem ie ^0hia mela je bolno srce, veste. Zdravila se je. Stekla gal°- Na! In zdaj je tam. Ne bom preživela — ■ ■ • I v0~" ln zdaj je šla, Ančka, na! Na!« Njolaki postav jo v vrsto, odlože spravo in sa-V Idr'li^u- Nato udarijo s petami in gredo, ^g^^ihodnji hiši pa jih sprejme glasan krik iz Sri ^eni adstr°Pia- Brigadir stopi gor. rilhjp,.?8, z zlatimi naočniki srednjih let mu vije 'Of1 r°ki nasproti. j' Pripeljite mi mojega ljubljenega gospoda ■ taka prijatelja sva zmerom bila, te hiše ne e°ys°d kleti, kleti v zemlji, v pečine sekane, hladne kleti, sodi, velikanski sodi, kje je vino a Prejle, ko se je požar začel bližati naši hiši. P je nabivalo srce. Stavil sem ji mrzle ob- smete zažgati; jaz nisem vaša državljanka, jaz sem tujka.« «Marešala? Zdaj, ko ste ga pokončali kakor mačko?« Prime ženšče za roki in jo z vso silo vleče iz postelje. Oba se zakotalita sredi sobe, brigadir se hitro pobere, ženska pa vrešči: «Tako sem bolna, že tri leta imam prsni koš v mavcu.« Sleče se do golega in se obrača pred karabinjerjem v belem mavčevem stezniku, ki sega od za-tilka do bedra. Brigadir odide. Po cesti pripelje avto. V njem sede trije karabinjerji, med njimi lastnik zaboja z municijo, brez-nosi z nakaznim licem. Ko stoji pred generalom, se dobrodušno smehlja. Tanka zgornja ustna mu čisto izgine, samo zamazani škrbasti zobje mu strle. «Si lastnik------?» General se ozre v stran, nekdo ga vleče za rokav. Župnik mu zopet moli Julkino pismo. «Krivda naj se pretehta,« govori duhovnik, »nedolžnost izmeri. Ljudje ne razumejo uradnega jezika, ne česa so obdolženi. Skrbno naj se preišče.« Pred generala pripeljejo tudi Tinetovega brata, hišnega gospodarja; s silo so mu iztrgali dojenčka iz rok. Ta se ne smehlja, a rad bi govoril, pojasnjeval. Ko vidi, da se Tine smehlja in zre general vanj, ker drug drugega ne razumeta, se pritakne: «Niente, niente, nič kriv, nič!« Izpovedal bi rad svojo nedolžnost. Tudi on se posili in se smehlja, a nasmeh mu med tesnobo zamira, ledeni, sprevrže se mu, dokler mu ne spači lica. Belejevi otroci opazujejo dva vojaka, ki tekata po njihovem dvorišču. Drug za drugim drvita, kakor pes za psom, in po vsem dvorišču se lovita. «Če ne sprožiš, ko ukažem, je po tebi!« vpije ta, ki lovi drugega. Otroci si izprosijo od vojakov, da smejo spustiti perutnino na polje. Ko pridejo do kumika, zadenejo na dve polni vreči, a kurniki vpijo prazni. Le iz ene vreče moli grahast rep stare purice. «Pri priči te položim!« vpije naprej vojak, «če ne boš streljal!« Strmo si stojita nasproti. Nato tečeta čez travnik proti klancu. Res pekne kratko med hrumotom ognja, hupanjem avtomobilov, siganjem strojev. Sinjkast oblaček se zgubi v soncu. Mimo cerkve pridrvi vojaški kamion. Milan in Tone stojita na njem med karabinjerji. Postavijo ju poleg breznosega Tineta in njegovega brata. Tone drži usta široko odprta, ne more jih skleniti zaradi razbite spodnje čeljusti, lice je nabreklo, modrovijo- ličasto. Ranjenčev pogled prosi usmiljenja. Milan je bos. Nerodno mu je in se prestopa z noge na nogo. Obe bi rad skril — pa ne ve, kam? Vsi trije generali jih obidejo, ogledujejo, molče. , Nato jih odpeljejo po dva in dva v klanec pod vasjo. Klanec je skraja globok, ugreznjen med zidovi, nato zavije med žive meje, slednjič se spusti v ravan med visoke koruze. Reka je blizu, glasno odmeva šum slapov na jezu. Po Belejevem dvorišču se oprezujoč ob steni huli stari župnik, čez borjač zre zaskrbljeno, oko mu išče, išče. Nazadnje uzre v kotu zidov visoko položen kurnik. »Otroci so v njem, otroci.« In nameri korak na ozko, majavo lestev. Star je, spusti se na vse štiri in gre z rokami naprej proti nizkim vratcem. Previdno se skloni, pretakne se noter in ozre. Na klanec mu gre pogled, v polje, še dalje k reki. »Tu ste, mala drhal!« pravi otrokom in se nasloni na prečnico, «tu ste se skrili?« Otroci se v kumiku prestrašeni tišče drug k drugemu in zro v starca. Iz zadrege se smehljajo z velikimi očmi. Na skritem ovinku se ustavita Tine in njegov brat, gospodar. Nekdo pristopi temu za hrbet, pritisne revolver zadaj na klobuk; jek se izgublja med hrumotanjem volov, krav, ognja, človeških krikov in vekanjem otrok. Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 6,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 1 1-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v Širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska ZTT Trst Član M«*'*' zveze S««"’"'] založnik« fl* Od Medulma do Portoroža v štirih dneh Pet deklet na jadralni deski Pet deklet iz ljubljanskega jadralnega kluba na deskah «Veter» se je 4. julija odpravilo na prvi ženski maraton v jadranju na deski. Na svoje surfe so stopile v Medulinu in potem z ugodnim vetrom potovale po morju do Portoroža skoraj štiri dni. Ko so se 21-letne Barbara Fink, Maja Krašovec, Mojca Zupan, 22-letna Darja Kranjc in 23-letna Darja Primc — vse študentke z ljubljanske univerze — dan pred 4. julijem so se peljale s katamaranom proti Medulinu, jih je postalo kar strah. Obala se je vlekla in vlekla in je ni bilo konca. «Kaj šele bo na deskah?*, so se spraševale. «Pot nazaj je bila bolj kratkočasna in v dobrih treh dneh smo zmogle 120 km,» pravi Maja Krašovec. Potovati so hotele sicer iz Opatije, vendar je zmanjkalo denarja in so morale maraton razpoloviti. Prvega dne so stale na deskah 8 ur in so prevozile 42 kilometrov. Prespali so na otočku pred Rovinjem. Na katamaranu so kuhali, posprav ljali, pripravljali pijačo za dekleta, jih bodrili, svetovali in bili v vsa kršno pomoč: dva fanta in oče Darje Kranjc. Drugega dne so jadrale 12 ur, bilo je malo vetra in so naredile le 32 kilometrov. Prespali so v Poreču. Tretjega dne so pot od Poreča do Savudrije prevozile v slabših šestih urah. Pihal je idealen maestral. Četrtega dne pa so se zmagovalno podale iz Savudrije do Bernardina, misleč, da jih bo na kopnem pričakala prav gneča radovednežev. Pa ni bilo nikjer nikogar. Sonce je pa neusmiljeno žgalo in če se ne bi pridno mazale in celo skrivale kožo pred njim, bi prav gotovo maraton prevozile z opeklinami. Vse maratonke so tudi vaditeljice za jadranje na deski in ne mine po letje, da ne bi vsaka od njih vsaj 14 dni poučevala tega vsebolj priljubljenega športa. Ko so se odpravljale na mataron, se jim je marsikdo smejal, nekateri še zdaj nočejo verjeti, da so zmogle 120 kilometrov. Če ne verjamejo, pa naj stavijo in si pridejo pobliže ogledat. Rade volje ponovimo avanturo. Vsak poprečen jadralec na deski, bi v takih razmerah zmogel našo maratonsko pot. . .» in v tem je tudi športna poteza in dosežek poletnega maratona petih članic kluba Veter. BORIS ŠULIGOJ Dobitnik športne stave se je zbal kriminalcev RIO DE JANEIRO — Brazilska športna napoved je prejšnji teden ustvarila novega milijonarja. Piše se Valdesi Garcia de Oliveira, živi pa v notranjosti Brazilije v pokrajini Goias v mestu Palmeiras. De Oliveira se je do sedaj preživljal z dohodki majhnega bifeja, ki mu je prinašal okoli 72.000 cruseirov mesečno (150 dolarjev v valuti ZDA). Mož je oženjen, ima majhno hčerko ter mora skrbeti še za tri nedorasle brate. Sreča se je Garcii de Oliveira nasmehnila, čeprav najbrž nima niti pojma o nogometu. Vsak teden je namreč igral vedno isto napoved pri, kateri je bilo vedno 11 stalnih znakov ter samo dva dvojna.. Za tako napoved je vsak teden plačal 140 cruzeirov, oziroma okoli 400 lir. Prejšnjo nedeljo se mu je sreča nasmehnila: zadel je trinajstico in povrhu je bil še edini prvi dobitnik. Dobil je 745 in čez milijonov cruzeirov, ali okoli milijarda in 650 milijonov lir. Ker leži mesto Palmeiras globoko v osrčju Brazilije in ne razpolaga niti s krajevno radijsko postajo, je governer posredoval novico s premičnimi zvočniki na avtomobilih. Garcia de Oliveira pa ni čakal niti hip, da bi ga izsledili. Poblastil je svojega zaupnika, uradnika na «Caihi econo-mica», naj vpiše dobljeno vsoto na njegov tekoči račun Valdesi. Bal se je namreč, da bi ga utegnili zasledovati kriminalci. Najlepša na svetu Lorraine Elisabeth Downes, lepotica iz Nove Zelandije, je najlepše svetu. Tako je sklenila žirija v St. Louisu in ji prisodila naslov «Miss Samantha med pionirji Samantha Smith, 11-letno ameriško dekle, ki jo je Jurij Andropov povabil na obisk v SZ, preživlja nekaj brezskrbnih dni v Krimeji med sovjetskimi pionirji. Kljub razlikam v jeziku, je med Američanko in sovjetskimi vrstniki vzklilo prisrčno prijateljstvo (Telefoto AP) Je mavec pri zlomih odveč? RIM — Ko si zlomimo kost, zlasti na nogi, ne le da lahko opravimo brez mavca, ampak Celo moramo brez njega in najbolje je, da shodimo že dan po nesreči. To tezo je zagovarjal na akademiji «Lincei» sovjetski ortoped in travmatolog prof. Gavril llizarov, ki je znan po tem, da je iznašel posebno metodo za zdravljenje hudih kostnih zlomov in malformacij. Mavec prav nič ne pomaga pri zdravljenju kostnega zloma — je dejal prof. llizarov — temveč ga celo zavira. S tem, da shodimo takoj po nesreči, praktično «prisilimo» zlomljeno kost, da se prej zaceli, seveda pod pogojem, da poprej zagotovimo popolno medsebojno prilagoditev fragmentov. Sovjetski travmatolog je znan po tem, da brez operacije tudi znatno daljša in krajša človeške okončine, in to na podlagi posebnega aparata, sestavljenega iz sistema vijakov in jeklenih žic. Doslej je opravil nad 200.000 posegov, njegova klienta pa sta bila tudi sovjetski atlet V. Brumel in italijanski raziskovalec C. Mauri. Z Ilizarovo tehniko se v Italiji že nekaj časa ukvarja skupina zdravnikov v kraju Lecco. Dieslovo gorivo iz sončnic JOHANNESBURG — Če olju, ki ga pridobivamo iz sončnic, pridamo 15 odstotkov čistega alkohola, zmes s pridom lahko uporabljamo za pogon dieslovih motorjev. Novo gorivo so «iznašli» in tudi že preizkusili, in to na 12.000 motorjih, inženirji družbe «Deutz Dieselpo\Ver», južnoafriške filiale nemške «Klockner - Humboldt Deutz». Triletna praksa je pokazala, da semenskega olja ni treba posebej ((predelovati, potrebno je le, da mu pridamo nekaj alkohola. Južna Afrika je pospešila raziskave na tem področju po embargu dežel proizvajalk su-irove nafte OPEČ. Korejske jedi motijo turiste? SEUL — V središču in v glavnih ulicah Seula bodo od 20. septembra prepovedali prodajo tradicionalnih korejskih jedi (na različne načine pripravljeno pasje meso, kačja juha in najrazličnejše omake iz črvov), da ne bi vzbujali gnusa med tujimi turisti. Tak hlapčevski odnos Južne Koreje do tujine je odraz priprav na med parlamentarno konferenco, ki bo oktobra v Seulu. Po vsem sodeč pa se bo prepoved nadaljevala v nedogled, saj se bodo konference vrstile druga za drugo, leta 1986 pa bodo v Seulu azijske športne igre. Na seminarju slovenskega jezik0 Zanimanje za sodobni podobo SR Sloveni]6 LJUBLJANA — Devetnajsti seminar slavenskcS zika, literature in kulture je z včerajšnjim vrata drugemu tednu svojega delovanja. O se ^« smo v prejšnjem tednu sicer že poročali, a poleg običajne kronike — v glavnem posvetil’ r>t udeležencev. Naj tokrat povemo, kaj obsega P j dvotedenskega seminarja, oziroma s čim se ^"-cee seminaristi, med katerimi je tudi precej zan^l Trsta, Gorice, Beneške Slovenije in Koroške. j Letos je seminar, ki je v prvi vrsti nameni j vistom in slovenistom, izbral za temo zgodov (p bolje, njegovo zanimanje se je osredotočilo n° vo v kakšni in kolikšni meri je zgodovina, zQ,rn f zavest vrplivala teklih let. Tako so in oblikovala slovensko kultfd0^ p v prejšnjem tednu slušatelP -N teicim let. loko so v prejšnjem leanu siusu^j-.^, moči predavateljev razmišljali o zgodovinski Slovencih, o zgodovinskih temah v slovenski u77IL^1 o preteklih nazorih o jeziku, o slovenskem in > / vanskem zgodovinskem romanu. Seveda / v naslednjih dneh še poglobili in razširili. sj manja vzbuja tudi popoldanski program, v ^ šajo organizatorji predstaviti sodobno podobo s* jp ga sveta: seminaristi so spoznali kantavtedp. ^ Kovačiča in njegove pesmi, ki pa sp verjetno v°‘ # jile mlajšo publiko, včeraj so se udeležili o sedanjem gospodarskopolitičnem trenutku, v rL# dneh pa si bodo ogledali slovenski film «Rdečt f spoznali vrsto mlajših zamejskih ustvarjalcev f sostvovali večeru slovenske ljudske pesmi. vemo, da so udeleženci seminarja v nedeljo PV,# prisrčen izlet po Dolenjski, ki jih je zaradi ne._u\ft organizacije izleta — posvečen je bil namreč * g f etnološki podobi tega dela Slovenije — s stv° bivalci in lepoto krajev res navdušil. MAJA LAPO^ i v. Gogolj: Taras Buljba riše: Željko Loi TACAS BULJBAS KAKŠNA PA STA * Ml, UKRAJINSKI kOZAKI, NE OPLETAMO V TAKŠNIH KRILIH .. SAJ SK