The only Slovenian Daily in the United States.
breed my day except Smdiys ud Legal Holidays, v -: 50.000 Readers.
0
TXLEFON FISA&NZ: 4687 COETLANDT. Entered as 8econd.OlM» Utter, September 21, 1903, at the Port Office al Hew York, W. Y., vndor the Ant of Oengrea of Mareh 9.1OT.
TKLKFOH PI8ABNX: 4687 CORTLAND!
NO. 224. — ŠTEV. 224.
NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 23, 1916. — SOBOTA, 23. SEPTEMBRA, 1916.
VOLUME XXIV. — LETNIK XJLLV
750.000 unijskih delavcev v New Yorku bo zastavkalo.
ZASTOPNIKI OSEMDESETIH UNIJ SO ENOGLAS NO SKLENILI NAPOVEDATI &TRAJK. — TUDI TI SKABJI BODO MORALI STAVKATI. — STAVKA BO PRIZADELA TUDI ZAVEZNIKE. — NEUNUSKO DELAVSTVO SE BO PRIDRUŽILO. — STRAUS PRAVI, DA SO NAPRAVILI UNUSTI SLAB KORAK. — TO BO NAJVEČJA STAVKA, KAR JIH JE BILO KDAJ. — GOMPERSOVA POMOČ.
55,800 vjetnikov.
Fr&ncoxi so tekom te ofenzive vje-li 34.050 nemških vojakov. — Na-daljni angleški uspehi.
Zastopniki osemdesetih newyorških delavskih unij, katere so sc sklenile zavzeti za stavkajoče železniške stav-karje, katerim neizprosni kapitalisti nočejo lia noben način ugodit t namreč, da bi jim pri poznali unijo, so včeraj po}>oldne enoglasno volili, da bo v sredo izbruhnila največja stavka, kar jih je bilo kdaj v Ameriki. Zastavkalo bo okoli 750.000 unijskih delavcev.
Na tisoče in tisoče neuvorškili tovarn in delavnic bo zaprtih. V pristanišču bo vse vstavljeno.
Unijskim delavcem se bodo pridružili tudi lieunijski, v sled česar je pričakovati, da štrajkarjev ne bo veliko manj kot en miljon.
To bo brezdvoma največja ustaja, kar jih je bilo proti kapitalizmu, ki poskuša držati delavstvo v svojih krcmpljih in ga v svoje nesramne namene izkoriščati.
Stavka je bila že napovedana, in sicer včeraj od 5.16 zvečer, potem ko se je 125 delavskih uradnikov sporazumelo. Osemdeset lokalnih unij je zastopanih. Pri konferenci je bilo prisotnih šestinsedemdeset internacionalnih unijskih voditeljev.
Hugh Frafne, predsednik generalne konference, je prebral zastopnikom newvorskih kapitalističnih listov sledeče:
Enoglasno se je sklenilo, da se bo napovedano generalno prekinjenje dela v vseh obrtili in industrijah v Greater New Yorku in okolici, in sicer v sredo zjutraj, dne 27. septembra. Danes popoldne ob dveh se bodo delavski zastopniki še enkrat sestali in se pogovorili, kako bodo vodili to velikansko stavko.
Generalno stavko se je dozdaj šele enkrat napovedalo, in sicer vPbUadelphiji 4. marca 1910. Takrat je tudi šlo za železniške stavkarje. Stavka je bila dobljena.
Ko so newyorski časniški zastopniki rekli Mr. Fitz-geraldu, ki je pričel newyorske železničarje organizirati, da so mogli potem zastavkati, da bi jim dal kako izjavo, je rekel:
— Niti ene besede. To ni zdaj več moja afera. Zdaj se je pričel boj vseh delavcev, ne samo članov unije.
Člani teh osemdeset ill unij se ne bodo popolnoma nič upirali koraku svojih voditeljev.
Najprej bodo zastavkali, kot je bilo že včeraj sporočeno, prevažale! pristaniških vlačilnih čolnov, potem gra-dilci podeestne železnice, zidarji in sploh delavci pri gradnji hiš, tiskarji, krojači, strojniki, pivovarji, peki, glasbenici, različni kurjači in inženirji itd.
Najhujše posledice bo imela stavka prevažalcev vlačilnih čolnov. Mesto ne bo dobilo hrane, v pristanišču bo vstavljen ves promet. Toda posledice ne bo imela samo na mesto New York, temveč na eelo deželo in celo na Evropo. Izvažati se ne bo moglo munieije, kakor tudi nobenega drugega blaga.
Za slučaj stavke je zdaj že pripravljenih več polkov milice, ki bodo stopili v akcijo, ko bo prišlo do stavke.
Policija je na delu, na vsaki postaji so zdraj straže pomnožili, kajti zadnje ease je prišlo do mnogih napadov na vlake.
Tekom včerajšnjega dne je bilo več nesreč, v katerih je bil en ubit, okoli dvajset pa ranjenih.
Mr. Gompers je korak zastopnikov osemdesetih lokalni hunij odobril in je izjavil, da jim bo stal na strani, kjerkoli bo treba.
Te dni se bodo vršile lokalne seje unijskih delavcev, pri katerih bodo delavci odobrili, kar so ukrenili delavski zastopniki, oziroma jih bodo zavrnili.
Zadnje se uajbrže ne bo v nobenem slučaju zgodilo. Delavski voditelji so prepričani, da bo šlo vse organizirano, )takor tudi neorganizirano delavstvo na stavko, že raditega, ker so kapitalisti napovedali boj uniji.
A ko bo, in to je skoro brez vsakega dvoma, bo morala biti stavka takoj končana, in sicer v prilog delavcev, kajti tak štrigk sploh ne more trajati dalj časa, ne da bi ljudstvo zahtevalo, da bi se ena ali druga stran uklonila. Kdo se bo moral v tem slučaju ukloniti, je jasno, namreč slabejši, in to je zaenkrat — kapitalizem.
Straus, predsednik Public Service komisije, je rekel, da je bil zelo nespameten korak unijskega delavstva. župan ni hotel dati tozadevne nobene izjave.
ventre v Nemčyt	[xdaj volilo novih poslancev za par-
BerLUv Nemčija, 22. septembra, lament, da se bodo vršile šele v ja-Nazn&njeno je bilo, da se ne bo še > nuarju, 1918.
Pariz, Francija, 22. septembra. Angleške in francoski? čete so te-kuiii ofenzive na soinnieskem bojišču. namreč od 1. julija do 18. septembra, vjele 55.S00 nemških vojakov. od katerih so jih Francozi vje-li 34.050; to je okoli pet oMiiiii.
Tekom današnjega dne so francoske in angleške armade imele nekoliko uspehov. Francozi So se zopet nekoliko bolj približali Coin-blesu in so vjeli zopet 140 sovražnikov. Angleži so zavzeli dve črti nemških zakopov med Martinpui-choin in Flersom ter so tako nekoliko napredovali proti Bapauine.
Zadnje čase prihajajo od francoskih in angleških vojnih poročevalcev poročila, da niso angleške in francoske čete vjele še nikdar prej toliko nemških vojakov kot jih zadnje čase. kajti Nemci se jim v večjih slučajih sami predajo.
V zadnijh bojih, v katerih so zavezniki toliko napredovali, so Nemci pustili v zakopih veliko množino vojnega materijala.
London, Anglija, 22. septembra. Angleško uradno poročilo se glasi, da so Nemci vprizorili več napadov, ki so jih pa angleške čete z lahkoto odbile, poleg tega jim je bilo pa mogoče še napredovati.
Bet'lin, Nemčija. 22. septembra. Nemško uradno poročilo se glasi da je bial artilerija zelo aktivna, toda položaj je na vseh delih som-meske fronte tak kot je bil.
Ameriške ambulance bodo sle na Balkan.
Pariz, Francija, 22. seoteinbra. Vodstvo oddelka ameriških ambu-lami je naznanilo, da bode odšlo več ameriških ambulanc na balkan sko fronto.
Baje jih bo šlo okoli trideset, naj novejšega modela.
Protivojno gibanje v Nemčiji.
Kodanj, Dansko. 22. septembra. Iz razuih krajev Nemčije se poroča. da je v Nemčiji vedno večja nezadovoljnost. Protivojno gibanje je veliko.
Avstrijci in Lihi.
Ogrska opozicija.
Italijani zelo počasi lezejo. — Ita- Ogrski grof Apponyi hoče postati lija si je sigurna zmage- — &n av- avstro-ogrski poslanik v Washing-st 'ijskega zrakoplovca.	tono. — Značilno vprašanje.
Boji pri Florini m Vardarju Nemški vojaki zmagujejo.
Rim, Italija, 22. septembra. — London, Anglija, 22. septembra. Italijanski vojni urad poroča, da V ogrskem državeuui zboru sta sta-
Pozor pošiljatelji denarja!
▼M magotoTegft dostavljanj« poite, ki Je namenjena is Antrik* t Avstrijo in Wemttjo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatvedo praklioa |» pod pogojem. DA IB VILXD VOJNE IZPLAČAJO
koooGs z zamudo, d: hi so v NOBZtnm slučaju BOUBUBr. an morejo le nmnde. m Jamčimo na ■ko denarno poiOJatcv toliko časa, daaolsplnfe »lov. Zstotako nam Jamčijo Utre ameriške boak% s ki
io sedaj t svari radi vojne ia nil popolno sigurnost! pil poll, liaajatauja.
Cene:
r	9
so laške čet na tirolski fronti nekoliko napredovale.
Avstrijska artilerija je obstreljevala Gorieo.
Rim, Italija, septembra. — Tudi tukaj, kot vseh zavezniških državah, je mnenje, da se eentral-ue države še ne more smatrati za izčrpane, pač pa so vsi prepričani, od prvega do najbolj navadnega človeka, da Nemčija in Avstrija ne bosta mogli več stopiti v ofenzivo.
Vse tukajšnje časopisje je prinašalo zadnje čase članke, v katerih se razpravlja o vojnem položaju. Vsak je mnenja, da je zmaga zaveznikom zasigurana, vendar preteklo bo uajbrže še nekoliko časa. predno se bo to zgodilo.
Eden izmed teh italijanskih član-karjev je rekel:
"Zdaj je samo še en mesee. v katerem se bodo mogli vršiti uspešni. ali bolje rečeno, pravi boji, potem bo prišla zima. Po zimi se bo* do pa vršile priprave za pomladanske kampanje.
Benetke, Italija, 22. septembra. Sem ie prišel Corrado Recehi, splo-šnoznani zgodovinar in generalni direktor Umetniškega zavoda, da je preiskal koliko škode so napravile bombe, ki so jili metali avstrijski zrakoplovci na Benetke, na u-metiiiških predmetih in poslopjih.
Pronašel je. da jc škoda večja kot se je skraja mislilo.
Berlin, Nemčija. 22. septembVa, Avstrijska ailmiraiiteta danes na znanja:
1 * Nek avsiti-o-ogrski mornariški aeroplan je potopil v Jadranskem morju franeoski submarin "Fou-caus. Zrakoplov sta vodila poroč uik Celezy in poročnik von Kiim-burg.
Moštvo podmorskega čolna je bilo rešeno po omenjenem aeropla-uu, kateremu je pomagal tudi zra-koplovee poročnik Komjovee s svojim strojem.
Pol ure pozneje so spravili mo štvo na torpedni čoln in ga odpeljali v avstrijsko pristanišče. •
V tozadevnih rekordih ni najti nobenega fraueoskega submarina z imenom "Foeaus", pač pa je bila 14. januarja poroeano iz Rima, da je bil potopljen od avstrijske križarke submarin "Foueault".
vila voditelja opozicije grof An-drassv in grof Apponyi predlog, da naj se skliče delegaeinje, ki bi se skupaj posvetovale o sedanjem položaju.
Ministrki predsednik je dal ta predlog na glasovanje, nakar je bil predlog zavrnjen.
S tem je dosegel ministrski pred sednik popolno zmago.
Že tedaj, ko se je Rumunska vmešala v vojno, je zahtevala opo-zieija. naj se sestanejo delegaeije k zborovanju. Tisza je to tudi tedaj preprečil.
Amsterdam, Nizozemsko. 22. septembra. — V ogrskem parlamentu je rekel grof Karolvi, predsednik ogrske neodvisne stranke: — Ministrski predsednik, prosim vas, pojasnite mi, zakaj je odstopil o-grski kralj vse svoje suverenske pravice nemškemu cesarju?
Ministrski predsednik je odvrnil, da je Karolvi napačno poučen ter da ni odstopil ogrski kralj nem škemu cesarju nobene suverenske pravice.
Amsterdam, Nizozemsko. 23. septembra. — Ko so ogrskega mini strskega predsednika vprašali, kaj je s praznim mestom avstro-ogr skega poslaništva v Washingtonu, je rekel:
— Vlada bo v najkrajšem času poslala na to mesto zmožnega moža, ki bo gledal na to, da ne bo prišlo med obema vledaina do nobenih diferenc.
London, Anglija. 2o. septembru Sem je dospelo poročilo, da hoče dobiti vodja oprske opozicije grof Apponyi na vsak način mesto av-stro-ogrskega poslanika v Združenih državah. Apponyi je v Ameri ki zelo dobro znan. — Po Budimpešti se že splošno govori, da bo uajbrže on imenovan.
Pred kratkim je rekel Apponyi v ogrskem državnem zboru:
Mi vsi smo prepričani, da bo začela Amerika posredovati. Zelo slabo bi bilo, če bi ne bila naša država v tem usodepolnem času zastopana v Washingtonu. Na kakšen način bo rešilo zunanje ministrstvo ta problem?
6.... 10.... IS.... 20.... 25...« 30.... 35.... 40.... 45.1•• 60.,.. 65.... 00.... 88..a■
70.... 75.... 80.... 85.... 80.... 100.... 110....
.86 1.50 2.20 2.85 3.58 4.20 4.00 5.55 *2S 0.90 T.80 &25 8.96 0.80 10.30 1046 11.86 1230 13.60 14.80
I
K
120.... 130.... 140.... 150.... 180.... 170.... 180.... 190.... 200.... 260.... 800....
850____
400.... 450.... 600.... 000.... TOO.... 800.... 108.00 000.... 12140 1000.... 132 00
8
18.20 17.55
iaee
20.25 21.80 22.96 2440 25.85 27.00
83.75 4040 47.28 64.00
80.76 0740
MM*
iinimi mi
najnovejša
po *)lh. — Vaaslh se bo zgodilo, da dofal na.
pAmm
Ruski vspeh v Karpatih.
Nemci priposnajo, da no Rusi zopet vseli Stromec, toda zavrnili so jih ob reka Stohod.
Berlin, Nemčija, 22. septembra. Nemške čete so morale včeraj v Voliniji, zahodno od Lutska, odbiti par ruskih napadov, pravi da-našenje nemško poročilo. V tem delu fronte so Nemei vjeli v sredo 750 ruskih vojakov.
V Karpatih se vrše grozoviti boji.
Stromec*, katerega so Rusi že večkrat zavzeli in izgubili, je zopet v ruskih rokah, kot danes nemški vojni urad. uradno prjpozna.
Dunajsko poročilo tudi omenja da so morale nemško-avstrijske čete prepustiti Rusom Stromec.
PetrogL*ad, Rusija, 22. septembra. — Rusko uradno poročilo na znanja, da so Rusi zopet zavzeli Stromec v Karpatih, toda na ostalih delih fronte je položaj neizpre-menjen.
Istotako se tudi na kavkaški fronti ni nič posebnega dogodilo.
Gerard bo priiol domov.
Berlin, Nemčija, 22. septembra. Jambes W. Gerard, tukajšnji ame riški poslanik, bo najbrže odpotoval s skandinavsko-ameriškim par nikom "Frederiekom Vm." i Združene države.
ČETE NEMŠKEGA GENERALA MACKENSENA SG SI ZOPET PRIBORILE VELIKO ZMAGO V DOBRU DŽI. — RUMUNI SO SE BAJE ZACELI NA CELI ČRTI UMIKATI. — NEMŠKO ČASOPISJE POROČA, DA SIMPATIZIRAJO GRKI Z NEMCI. — GRŠKA ARMADA IN MORNARICA STA VDANI GRŠKEMU KRALJU KONSTANTINU. — VSTAJA V GRŠKEM DELU MACEDONIJE.
Submarin je uničil transport.
Berlin, Nemčija, 22. septembra. Admiraliteta danes naznanja, da je nek nemški submarin 17. septembra potopil v Sredozemskem morju nek sovražni transportni parnik.
DENAR SE LAHKO ODPOfiUE V STARO DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BRZOJAVK.
Cena kronam je ista kot pri navadnih pošilja tvah; le za naslov se računa 65 centov za vsako besedo Najboljše je, da se nam pofflje $4 za vsak naslov; ako bo kaj preveč, ali kaj premalo, bomo poslali nazaj ali pa sporočili, da se nam ie dopoilje.
Zdaj je moffoče poslati le okro-Klo srote, kot naprimer: K100,200, 300 itd. do K 10,000.
Brezžične poiDjatre sredo ▼ Nemčijo, od tam se pa pošljejo denarne nakaznice po poiti na sad nje mesto.
Natančno smo poizvedel!, da take poiiljatve dospejo primeroma hitro sa sedanje razmere. — Zgodi se pa kaj lahko, da poiOjatev trnje tudi dalj časa in to, oko napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja oe ne more izgubiti, pač pa je mogoča nitev, ako ae urine kje kaka napaka.
Kdor želi poslati no to način donor v staro domovino, moro natančno napisati naslov In dodati: pofljo noj so p
Denar za brezžične brzojavke po-iljite po poitnem Money Orderu ali pa gotov denar v priporočenem
Vendar gotovo-še ni, kajti mo- pismu, -no pa potom privatnih če-goee je, da se bodo diplomatične I kov. tako razvile, da ne bo mo-1
4-	- • -- . .	''i . . •
Berlin, Nemčija. 22. septembra. — Čete nemškega generala Maekenseiia so si zopet priborile veliko zmago v Dobrudži. Sovražnik je bil dobil zadnje dni velika ojaee-nja in je zaeel napadati pozicije pri Topajzaru, dvajset nii 1 j jugozahodno od Dobrudze.
Nemei in Bolgari so poskušali sovražnika obkoliti, toda on je to še pravočasno opazil in se začel v divjem begu umikati. Mackensenovim četam se je posrečilo T^u-rnuiie in Ruse odzadalj napasti in jim prizadeti velike izgube.
Bukarešt, Ruinuiisko. 22. septembra. — Vrhovno poveljstvo rumunske armade razglaša:
—	Na severni in severozapadni fronti je prišlo do manjših spopadov. Vjeli smo 140 avstrijskih vojakov in zaplenili dve strojni puški.
Na južni fronti v Dobrudži je začel sovražnik utrjevati svoje pozicije. Vsled našega neprestanega prodiranja se je moralo sovražniško levo krilo v Dobrudži nekoliko umakniti.
Sovražni letalci so obstreljevali ČJemovodo. Škoda, ki so jo povzročili, ni posebna. Kolikor se je moglo dognati, so poškodovane le tri hiše.
Berlin, Nemčija, 22. septembra. — Šef admiralnega štaba je izdal sledeče tu'adno poročilo:
—	Ob bolgarski obali Črnega morja vlada popolei. mir. Bolgarskim pristaniščem se je bilo zadnje dni približalo par ruskih bojnih ladij, katere so pa nasi zrakoplovci pregnali.
Amsterdam, Nizozemsko, 22. septembra. — Berlinsko časopisje poroča, da je dospel v Berlin baron Sehenk, bivši vodja nemške propagande na Grškem. Nekemu čas-mkarskemu poročevalcu je rekel:
—	Grška vlada je zdaj jiopoJLuoma po(L Venizeloso-vini u|)livoni, grško ljudstvo pa še vedno simpatizira z nami. Zandarji, ki so me spremili do meje, je rekel, so jokali, ko sem se poslavljal od njih. — Oprostite nam. — so rekli. — To smo morali storiti. Razmere in sila so nas prisilile do tega.
Atene, Grško, 22. septembra. — Konstantin Melas, poslanec okraja Janine, je izdal oklic na prebivalstvo, v katerem ga poziva, da naj se pridruži gibanju za narodno obrambo, ki se je začelo zadnji čas v Solunu.
London, Anglija, 22. septembra. — Nek tukajšnji časopis je dobil iz Aten sledečo brzojavko:
—	Moštvo grške križarke "Georgios Averov", ki sc nahaja v arzenalu otoka Salamis, se hoče baje pridružiti revolucionarnemu gibanju v Solunu. Vlada je naročila ostalim bojnim ladjam, da naj preprečijo ladji t4Geor-gios Averov" odpluti proti Solunu. Vse ostale bojne ladje kakor tudi vse vojaštvo simpatizira s kraljem.
Atene, Grško, 22. septembra. — Iz Košane, grškega mesta, ki leži 55 milj južno od Bitolja in ima nad 1U,000 prebivalcev, poročajo, da je prebivalstvo odstavilo grške civilne oblasti. Policijski šef in vojaški governer sta se pridružila vstašem.
Berlin, Nemčija, 22. septembra. — Vrhovno poveljstvo nemške armade poroča, da se vrše v okolici Florine še vedno vroči boji. Tudi vzhodno od Vardarja je postalo vse precej živahno. Poročilo se glasi:
—	Pred par dnevi je zavladal pri Florini in Vardarju skoraj popolen mir, zadnje dni so se zopet začele vojaške operacije. Ob ceh fronti se vrši precej vroča bitka, ki še ne bo tako kmalo končana.
Paril, Francija, 22. septembra. — Poročilo, ki ga je izdalo danes vojno ministrstvo, se glasi:
—	Ob reki Struini in ob jezeru Doiran se vrše vroči artilerijski boji. Med Vardarjem in Černo smo uspešno odbili nek bolgarski napad in pognali sovražnika z velikimi izgubami v beg.
Ob reki Brodi so prodrle srbske Čete do Verbenova ter vjele kakih sto bolgarskih vojakov.
Naše čete so po vročem boju pregnale sovražnika s ozemlja severozapadno od Arnenska ter zavzele višine, s katerih je mogoče kontrolirati cesto med Florino in Popli.
1 Vojaške operacije zelo ovira slabo vreme.
Berlin, Nemčija, 22. septembra* — Bolgarski generalni štab poroča:
—	Pri Florini in Kajmakalanu je položaj neizpreme-njen. Rusom se je izjalovil napad na višino severno od vasi Armaneik. Ob Egej/ski obali in v dolžni reke Struno« vlada skoraj popolen mir.
(
"i


(Slovenia Daily.)
Owned and Published by tb*
8LOVENIC PUBLISHING CO.
(a corporation) FRANK SAKSER, President, LOUIM B JEN EDI K, Treasurer.
Place of Business of tbe corporation
and addresses of aboVe officers: 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. T.
Za celo leto velja list za Ameriko in
Canado ..................-	$300
Za pol
Za celo leto za mesto New York..	4 00
Za pol leta za mesto New York..	2.00
Za Evropo za vse leto..............450
Za Evropo za pol leta....................2.55
Za Evropo za m rt leta....................1.70
-GLAS NARODA" Izhaja mk dan IzTsemši nedelj in praznikov.
-GLAS NARODA"
("Voice of the People") Issued every day except Sunday and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Advertisement on agreement
Dopisi brez podpisa in osebnosti k ne
prlobčujejo. Denar naj se blagovoli poSlijatl po —
Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bi-' valižte naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poSiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA"
R2 Cortland t SL,	New York City.
Telefon 4687 Cortland t
{ '
Balkan.
Čim vestnejše zasleduje človek • Injro.lke na Balkanu, tembolj mora biti prepričan, da v sedanj vojni tudi Balkan ne bo odločeval. Zavezniška ofenziva, o kateri so toiiko prerokovali in od katere so upali odrešenje, se ni tako obnesla kot bi se morala.
Zavezniki so z velikimi žrtvami in obljubami spravili tudi Ru munsko na svojo stran.
Nasprotnici zaveznikov sta fak-tično samo Bolgarska in Nemčija. Turčija pride primeroma le malo v postev, če se pomisli, da je morala poslati veliko svojih čet na sever Nemcem in Avstrijcem nn pomoč.
Grška se vsak dan po desetkrat odloči in vsak dan desetkrat izpre-meni svoje mnenje.
Kralj je v zadrepi. Mislil je. da bo iz nevtralnosti koval dobičke, kot jih kujejo drujre nevtralne dr žave, pa se mu je temeljito izjalovilo.
Venizelos je za vojno in je odločno na strani zaveznikov, glas ljudstva pa nc pride do veljave.
Zadnja poročila pravijo, da je v domovini Venizelosovi izbruhnila revolucija, da so okoli kraljeve pa lače izkopali strelne parke in da je vojaštvo kakortudi civilno pre bivalstvo navdušeno za vojno.
Kralj še vedno kima. Mogoče je prijateljstvo do nemškega cesarja res tako vkoreninjeno v njem. da mu ga ni mogoče i z ru vati, mogoče je mož res tako dalekoviden, da vo, kaj bi si nakopala Grška, če tj se umešala v vojno.
Zavezniki so gradili vse svoje upanje na Rumunski in to iz dveh ozirov: Nemčiji in Avstriji bo odvzet vir dohodkov, Rumuhi bodo lahko že par dni po začetku vojne zmagoslavno prodirali proti Pešti in se združili z Rusi v Ogrski nižini.
Ako si z Rumuni niso skoraj nična boljšem, bi jim tudi Grška ne pripomogla k zmagi.
Izmed vseh balkanskih narodov so edinole Srbi, ki vedo zakaj se bore.
Edino Srbi vedo, da ne bodo imeli več svoje domovine, če v zve zi z zavezniki ne bodo premagali Nemcev in Bolgarov.
Zategadelj so morda oni tudi edini, ki kaj dosežejo. Njim gre za biti in ne biti.
S sovražniki Nemčije in Avstrije se bore za svojo svobodo.
V slučaju zavezniške zmage, bodo dobili Srbi nazaj svoje ozemlje Rumunska del Ogrske. Grška bq pa najbrže za vedno izgubila Solun.
Po tem mestu sta Avstrija in Nemčija že leta in leta hrepeneli
Zaenkrat pa ne more še nikdo reči, kaj se bo egodilo. Zavezniki nc kažejo na Balkanu tiste delavnosti kot se je mislilo, da jo bodo pokazali.
Viri teh m onih so ie zelo izčr pan i. In popolno izčrpanje bo na pravih %on$c tej vojni,
central kiwi photo service. *rw vosu.
OSTANKI NEMŠKEGA "ZEPPELlNA", KATEREGA SO ANGLE
ŽI IZSTRELILI.
Neumno se je udajati zdaj raznim iluzijam in nekaj trditi, o čemur nikdo ne več, se bo res zgodilo ali ne.
Pred dobrim letom je bilo za Slovence. Hrvate in Srbe veliko več upanja kot ga je zdaj. Takrat smo bili uverjeni, da bo v slučaju zavezniške zmage za nas boljše kot nam je bilo pod Avstrijo.
Toda Italija nam je prekrižala račune.
Ker pomeni zmajra zaveznikov tudi obenem zmago Italjanov, si ne bomo vsled te zmage na boljšem, pač pa na slabšem.
Naš narod bo razdeljen pod dva gospodarja, ki sta napram tujcu o-ba enako kruta in sta naravnost mojstra v zatiranju. '
Vsi ,ki zdaj prelivajo kri, hrepene po miru, vedoč, da bo zanje boljše, kakorhitro bodo odložili o-rožje.
Slovenci ne morejo ničesar dobrega upati. Zdaj ne vedo. zakaj prelivajo kri. po končani vojni jim bo pa mahoma jasno, da so si morali s silnimi žrtvami priboriti še večjo sužnjost kot je bila ona v kateri so se nahajali pred vojno.
Vse prošnje, vsa dokazovanja, vse bo zaman.
—k.
Za reveže.
Dopisi.
Slaty Fork, W. Va. — Ker se
noben iz te naselbine nič ne oglasi v kakem listu, se>m se namenil jaz napisati par vrstic. Žal. da nimam kaj veselega poročati, ampak žalostno vest. da je 14. sapt.
Farrell, Pa. — Dne 30. septembra se vrši velika veselica v Slovenskem društvenem domu. Oisti dobiček je namenjen v pomoč bednemu na roti u v stari domovini. Zato vabimo vs-e tukajšnje rojake. posamezne kot tudi cela društva iz te naselbine, kakor tudi iz sosednjih naselbin, da se te veselice vdeleže v vel i kam številu. U-pam. tla ira ni rojaka- med nami. ki bi temu našemu koraku oporekal. Ljubezen do naših dragih rojakov v stari domovini nas je napotila do tega koraka, da s tem poin-igamo narodu, katerega sinovi smo. Toraj. dr;»gi rojaki in rojakinje. ne pozabite na ta veliki večer, kajti najlttpAe. kar se inore storiti, je pomagati narodu, ki tako zelo potrebuje naše skromne pomoči. Zato ne pozabite na dan 30. septembra. Pridite, da se bomo vsi delavei-trpmi nekoliko razveselili in pozabili na vse udarce. ki jih nam daje kapitalizem, pri tem bomo pa tudi pomagali svojim naj bližnji m. Pridite, možje. pripeljite s seboj ženice in ne pozabite doma svoje mošnice! Tukaj bo vsega na razpolago. jedi
ka in pa izvrstni orkester nam bo igral: seveda, kdor se bo hotel dodobra na plesa ti in pošteno se ga nftlezti, bo moral malo glob je v žep poseči. Toraj. farrellski Slovenci. na noge. pa pokažimo, da tudi naša naselbina ni ravno ena najslabših! Vsako društvo naj posije dva moža, da bosta delala na
veselici, da se bosta vdeležila po koiu-a'iii zabavi računa. Tukaj n« gre za čast kakega društva, ali
zvečer tukaj v gozdni kempi št. 11 utonil delovodja Frank Frank. Pokojni je bil doma iz Čelj na Notranjskem. Bil je hud naliv, ta- kake^a Posameznika, temveč nas ko. da je voda. ki teče mimo vseh tukajšnjih Slovencev. Cim-kempe. jako narastla in je pričela' vec 1>omo storih' temb°lj hom" jemati s seboj posekan les. Ker Jahko l>onf>sul- Vstopoma je pro-
je bil hlev za konje v bližini vode, je postalo nevarno, da ga voda t d nese. nakar je šel on s pomočjo par drugih delavcev goniti konje iz hleva. Kar naenkrat i>rinese voda več hlodov m jih s tako močjo porine v hlev. da se isti zruši in odnese s seboj pokojnega Franka in 4 kotnje, izmed katerih sta se dva nekako rešila, dva sta pa utonila. — Kar se tiče dela. se trukaj ne moremo ravno pritožiti, se prav lahko do»bi, ker pri manj kuje delavcev; koliko časa bo tako, se seveda ne more vedeti. Plača je od 25 do 26 centov na uro; dela se 11 ur na dan. — Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam ši-roru Amerike. — F. Flandrov.
Waukegan, 111. — Ker se malokdaj kdo oglasi iz te naselbine, sem se jaz namenil na kratko sporočiti. Tukaj nas je veliko Slovencev, ki spadamo k raznim Jedno-tam; vsi dobro napredujemo. — Z delom se ne morem preveč hvaliti. V žičarni po enih prostorih dobro delajo, fpo nekaterih pa bolj slabo. — V tej naselbini smo ostali ''suiiači". kar je za delavce zč-lo slabo. Pivo se sicer dobi. toda sitnosti so velike. — Naši wauke-ganski fantje so se neko dobro izmislili. namreč, da bodo napravili veselico, ki bo v korist Narodnemu Domu. — Tudi tukaj se je o-glasila tista Jjolezen — paraliza, tako, da bodo šole še- 14 dni zaprte ; sta bila že dva smrtna slučaja. — Slovenski Sokol priredi tudi zabavo, in sicer 3. oktobra v M. Slanovi dvorani, poleg 10. četrte, North Chicago. Vabljena so vsa društva in vsi posamezni rojaki in rojakinje. Vstopoma je 25 centov za osebo. — Pozdrav vsem rojakom v Združenih državah. — It**« Pivjafc,
sta. Za postrežbo bodo pa skrbeli naši fantje in možje. Na svidenje 30. stipt.! — F. Kramar in F. Cimperman.
Miss Jera Peterka. Ar verne, L. 1., N. Y.. je darovala za reveže v starem kraju $1. Hvala ji!
Dozdaj je pri nas $28.50 za ta namen.
države pridružile zaveznikom. To je služilo pravim nemškim rute-resonu
Tisti, ki hočejo, da bi Nemčija prelomila obljubo, ki jo je dala Združenim državam, so njem naj*' večji sovražniki.	;
Ako bi bil vojni položaj za Nemčijo tako ugoden, da bi ji bi-; lo vseeno, če ima ent%a sovražni-' ka več ali manj. namreč takega | sovražnika kot bi bile Združene države, potem bi se te nemške hujskače, ki žele zopet submarin-ske politike, no moglo imenovati , sovražnike. Toda od maja. ko je t Nemčija odpravila vojevanje s submarina. pa do danes ji je šlo m ji gre vedno «labše. | Oni Nemci, ki so na -strani Beth maim-HoIhvega. so pravi Nemci, udani sinovi Nemčije, medtem ko so pa oni drugi njeni zapeljivci. | Polkovnik Basserman pravi, da se naj to obljubo prelomi, ker tudi če se jo drži, ne bo Nemčija dobila ameriških simpatij. Toda. to ni vprašanje, da bi dobila Nemčija ameriške simpatije. Zdaj je vprašanje, ki se tiče amerlško-nemških prijateljskih odnošajev.
----.1 Velika večina nemškega naroda
Ijonov mož iu fantov, bolj časten, je zaupala svojemu kanclerju, ki kot bi bil zdaj ? - vprašuje prine. je nadvse trezen voditelj, m to ja Nikakor ne. — odgovarja. — po- bilo od strani naroda zelo modro.' tem bo mir tem bolj žalosten, kaj- Nemčija ne sme zdaj gotovim vro-1 V starem krajll.
ti na ljudi, ki bodo še ostali, bo čekrvnežem dovoliti, da bi doseg-'-------------
prišlo še večje breme.	li. -kar hočejo, kar bi bilo v njeno
1 'Princ omenja dva moža. ki škodo, ako hoče sama sebi dobro, sta zmožna, da bi vstavila to gro-,	N. V. T.
zno klanje, ki pravzaprav nima pravega, smotra in namena; to sta predsednik Wilson in rimski papež. prvi ima dovolj materijalne moči, drugi pa ima dovolj moralne oblasti, da bi mogel to doseči J Materijalna moč predsednika Wilsona je. da bi z eno samo besedo prepovedal izvažati inunieijo
KAKI IZBORNI LINIMENT
ima veliko število uporab v vsaki hiši. Nfkoli ne poteče dan ne da bi ga kaki član imel priliko rabiti.
Severn's Gothard Oil
(Severovo Gothardsko Olje^ je taki iiniment ter se že rabi preteklih 55 let. izkazal je svojo vrednost pri zdravljenju
REVMATJZMA, NEVRALGUE, IZVIN JEN J, OTOLKUAJEV, OTEKLIN, OTEKLIH ŽLEZ, OKORELIH SKLEPOV IN MIŠIC, KRČEV. BOLEČIN IN BOLESTL	Cena 25 in 50 centov.
Čitajte sleiWV pismo- "Severovo Go»h»r>I4co Olje se je izbaz.ilo *e!o l«oja it?n» je itne!« bu<ie bolestne v nt«ah loia po raKs?nyi Vvrvr^ Gnthnrti-ke-Olja so b »le't ne iKKtiiie raaoj hude in ko je poraba pol sieUl-mc*. soboWii-o 2upu.ut.ma izginile.'
.'ohc Mikutestik. RM. No. 1. Bex v«. Ir n :.i *ir.tam. Mkh.
Kupite Severove Pripravke v Mamah. A'«to jih ne motn« dobiti- Naročite jih od	Zatrait« nadomestitve.
w. F. SEVERA CO„ Cedar Rapids, Iowa. S
Zakladi v Kubi.
.K'
Xe\vyoršski lisst £4T«m*-*»' bil posebno poročilo iz Havaue. v katerem je nekaj, kar je zelo važ-. . . v. , v	no za ameriške farmarje, zlasti za
vojskujočim se državam, da m* bi pridelovalce bombaža, kakor tudi inogle nadaljevati z vojno.
'"Princ pričakuje, da se ga bo radii eg a kritiziralo, oš. da bi bi-, lo lo. t"e bi predsednik Wilson vstavil izvoz municije. v korist Xemeije. Za te kritike ima ou od-| govor, da Nenu'iji nc bo treba streljati nn zaveznike, ako bodo oni prenehali pošiljati nanje strele.
Rojaki, Slovenci, spominjajte se slovenskih rcvežev
GENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST NEW TORK, If. Y.

tovarnarje. Poročilo se je glasilo: Xa miljone pepelike (angl. potash; druga izraza sta: kalijev oksid in kalijev karbonat) .se je odkrilo blizu Mo-temba, na meji med Matan-zas in kalita Clara provincama. Inženirji .pravijo, da je povprečno 25 odstotkov Ciste tvarine.
4 Princ konča svoj članek stem,1 .. , . ,	j ii-	j i -i ' 1 red vojno s« dobivale Zdruze-
<la pravi, da, ako bi predsednik , . J
. - .	ne države vso pepeliko. ki so jo
\\ il-=on r. i i-iiu-.Ki i»a.pez napravila ... . .*. K
.	* . rabile prt forttliaaraujii. lzdelova-
na svetu mir jii konc-aia to med- - ^ , , , , ... ,
nju stokla. ekstrakciji zlata <wi
rude in pri drugrii produktivnik
procesih, iz Nemčije.
FOUČNE KNJIGE:
sebojno klanje evropskih narodov. bi pitala v svetovni zgodo-
ln pijače, e^trukljev, klobas, cvie-l™*	moža kot vsi evropski . . . . ....
i. ] i	+ • -I \ sled vojne je ni bilo mogoče
\ojsk vodje skupaj ter vsi naj- . , . . , , . • i-,
dobivati. vslc<l cesar je bilo opa-
! žati po\"sod. na farmah, pri nrido-
von H oh en- tovalcih bombaža, kaikor tudi, se-
tovarnah. veliko pomanj
pepel ike.
skupaj ter večji junaki."
Prine Aleksander
lohe. ki j*5- omenjen v gornjem po-' vet]a v ročilu iz Berna oziroma Londona, ^.^.j". p
je najbrže princ Aleksander v on Ilohenlolie - Scbillingfiirst. brat gla/\ne.ga člana te plemenit aške nemške družine. Ou je star 54 let. Člani te družine so že več desetletij vedno kot poslanci v bavarskem Reickstagu.
Abecednik neinšL;	—£.5
' Ahtiov neinškoaugleiki toi-	
i mač, vezan	—.50
Berilo drugo. verar>o	—.40
Cerkvena zgodovina	—.7C
Hitri raeunar	—.40
Poljedelstvo	—.50
i Popolni nauk 0 čebclar-	
! stvu, vezan	$1.00
Postrežba bolnikom	—.211
Sadjereja v pogovorih	—.25
Slov.-anploski in angl.-	
| slov. slovar	—.5(1
1 Slov.-augl. in angl. slo«-	sln-
1 var	1 f»0
. Trtna us in trtoreja	•—.40
Umna živinoreja	—.50
!Umni kmetovalee	1—.50
(Veliki sloveiisko-angleiikl	
j tolmač	$2.00
Življenja trnjeva pot	—.50
Življenje na a\str. dvom ali Smrt cesar je viča Kinlolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.73 Z slikami mesta New 1'orfca
po	r—.23
8PILMAN0VE POVESTI:
I. zv. Ljubite svoje sovražnike	—.20 4. zv. Praški judek —JiO 6. cv. Arumngan, Hin ir.dij--skega kneza —
Nevede sovražniki domovine.
Združenih državah izsledili' po-;ZABATOE ™ RAZNE DRUGE trebno tvariuo; to iskanje in pri-	KNJIGE:
dobivaaije je bilo seveda zelo dra- Doli z orožjem I go. Nekateri so kupovali pepeliko Božični darovi po $500 tono: pobrali so viie. kar Hubad, pripovedke, 1. in 2. so dobili. Toda nemogoče je bilo, zvezek po da bi se jo pridobilo toliko kot se Hustrovani vodnik po Go-jo je potrebovalo.	renjskem
Ona pepelika, iki je dohajala iz Leban, 100 beril
—.50 —.15
<—.20
Nemčije, mi vsebovala nit i 10 odstotkov uporabljive tvarine.
V različnih industrijah so se posluževali nadomestil, kot, lia-Ko se bo drugi t»-den sestal primer pri izdelovanju stekla so.
nemški Keichstag. se bodo razvile rabili sodo. Toda pepelike se še Titanik kontraverze nit^l pravimi prijate-' vseeno potrebuje v veiiki meri. i ji Nemčije m med onimi, ki so' 2daj bo temu odpomajgano, ko največji sovražniki svoje domovi- se je-našlo veliko pepelike na oto-ne. ne da bi za to vedeli.	( ku» ki ^ nahaja v bližini Zdm
Pravi prijatelji Nemčije so oni, ženih drž^'. Kuba mi daleč od a- Zgodba o povišanja
Mnenje nemškega princa o vojni.
Londonska "Morning Post" je dobila iz Berna poročilo, v katerem je naveden članek nemškega princa Aleksandra von H oh en-lohe. ki je bil natisnjen v *'Neue Gnarher Zeitung7'. Poročilo se glasi:	- *
'"Nemški princ pravi, da postaja jasno, da se vojna ne bo tako končala .kot je bilo misliti, namreč. da bo ena izmed vojskujočih se stratnk zmagaia in da bo druga poražena. On pravi, da je popolnoma nemogoče, da bi ena ali druga Nt ran izpeljala vse načrte, ki jih ima. Pravi. xla se bo vojna'Nemčijo, končala ali potom kompromisa,! ali pa da bo cela Evropa skoro uničena; s te-m misli, da bodo vse jj-armade tako izčrpane, da »ploh ne bo mogoče bojev nadaljevati.
"On je mnenja, da si mir sploh vsi narodi žele, ra^ven enega. Vsak mir. ki bi bil zdaj-le sklenjen, bi 'bil časten, kajti vse armade so se enako brabro borile in
—.20 r—.20 —.80 —.20 —.15 f—.30 —.25 —.30
Trojka, povest	—.50
Vojna na Balkanu, 13. zve«. $1.85 Zgodovina c. in k. pešpolka št. 17 s slikami	—.50
—.30
Mesija, 1. in 2. zvezek Na različnih potih O jetiki
Odvetniška tarifa Pregovori, priliko, reki
katerim načel j nje nemški državni nieriškin pridelovalcev bombaža, kancler. iki je imel tekom zadnje-'ln pepeliko iz Kulbe so bo lahko gn časa toliko moči. da je Nem- vozilo v ameriška pristanišča, na-čijo taiko dobro držal na svojih se jo^ potem transportiralo vojkah, da je bila zvesta svoji ob- <1° tovarn, ki jo potrebujejo pri ljubi, ki jo je dala Združenim dr-'protdukeiji svojega blaga. Najbr-žavam meseca maja, da ne bo več že 'bo cena tej pepeliki veliko niž-vršila svojega vojevanja s pod- j* k^t je Wla dozdaj, oziroma do morskimi čolni.	j tedaj, predno je izbruhnila vojna,
Absurden je argument T)olkov-'ko Je bil° treba dobivati "iz nika Bassermana, ki pravi, da "ni Nemčije, lastniki teh zakladov petrebe ali vzroka, da bi se ozira-'P^like v Kubi bodo imeli velike lo ali vpoštevalo Angleža".	(dobičke, ako bodo dovolj pamet-
Nemška vlada se ni uklonila ni' ak<) se ne bodo fpustili dobiti Združenim državam, ker se je ozi-jv ro^e itakiin brezvestnežem. j rala na Angleže, in Združene dr-| Najbrže bodo zdaj zainteresira-žave niso prisilile Nemčijo, da se ni krogi pobrigali še, da bodo preje uklonila, ker so so oziraie na iskali, ako- ni kaj takih zakladov Anglijo, temveč Združene države v Zahodni Indiji. Mogoče je. da so Nemčijo prisilile in nemška je pepelika tudi v Sairto Doinin-vlada se je uklonila Združenim Haitiju ali pa na ameriškem državam, ker sta se ozirali na otoku Porto Ricu.	t
| Gotovo se ibo o tem kaj razprav-' , Ako bi Nemčija nadaljevala z ljalo na konvenciji kemičnih dru-( I vojevanjein s podmorskima čolni, štev, iki se rbo vršila v kratkem v bi ji pretila velika nevarnost. New Yorku.___
Predsednik Wilson je rekel, da,' IŠČEM KUHARICO ako Nemčija takoj ne prekine s	'
tem vojevanjein, se bo prekinilo katera bi mogla kuhali m pečiti d?plomatiene zveze.	j kruh za 10 ljudi. Zato nič, ako je
Zgodovina slov. naroda 9.
rvezek Zlate jagode, Tea.
-.40 -.30
RAZGLEDNICE:
Nevryor^ke ■ cvetlicami, humorist i«.-ne, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Album siesta New Yorka s krasnimi alikainL mali
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav znali veliki
Astrijsko-Italijanska vojna
mapa Balkanskih drŽav Evrope Evrope, vezan Vojna stenska mapa Vojni atlas
Zemljevidi: New York. Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota. Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrske mali
veliki vecan Celi svet
Velika stenska mapa 0. B. sa drugi strani pa eeli svat
—.03 —.29
—.39
—.10 —.25
—.19 —.15 —.15 —.50 $1.50 —.29
—.29 —.10 —.50 —.29
$1.50
OPOMBA: Naročilom je prilo žili denarno vrednost, bodisi v gotovini, postni nakaznici, ali poitn ih tnaimkah. Poštnina j« pri vse* 4«nah i* Tainnana.
Zato se je Nemčija uklonila, stara ali mlada, vdova ali dekle. Uklonila se je. ker ni hotela, da bi ^^ da odgovarja zahtevi. Plača
izgubila prijateljske odnošaje z __
va___j--__- _____u	n* mesec.
i-.....—
. .... A
so zadužile vsa<ka od svoje in od Združenimi državami. Vzrok, da druge strani popolno čast.	Ini hotela izgubiti prijateljakai
4iAli bo mir, ki bo sklenjen po- odn^ajev % Ameriko, je bil ta, Bor "620,
iea», fe ffi ^o p**** fc p« BS-'k^r fli	0» ii 99 MnOo*
Nick Novoael,
—^ ^ -
K*ne, Pa.
'KRACKERJEV' BRINJEVEC
je najstarejše in od zdravnikov pripozeano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim
Cena za "BRINJEVEC" Je: « steklenic f 8 60
12 steklt-mc 13 00 V ZALOGI IMAMO tU/11 čisti doma« TROPINJEVEC Is SLIVOV-KA kuhana v naši lastni dlstilerijt Naše cene so sledeče: Troplnjevec per gal. $2-25, $2.50, $2.71 ^ ^
Slivovit2 per gal...............fi75 — f.i.00
Tropinjevec zaboj .................... $ 900
Slivovitz zaboj........................$13.00
•W Rye Whiskey 5 V * star, zaboj......$11.00
Rudeča Ohio vina per gal.......55c. 60c., 75c.
Catawba in Delaware per gal.......75c.—80c.
Za 5 in 10 gal. posodo računam« $1.00, za 25 gal. $2.00, sa večja naročila je sc-1 zastonj. Naročila naj be priloži denar aU Moiey Order In natančni naslov. Za pristnost pHain
Tke Ohio Brandy Distilling Ca.
6M&M St. CUB Alt, aETBUW, 0
T
C !

igislovanski
Kitil. iailiiiti
g
• kxpoorana dne 24. januarja 1901 v državi litanaacur
•Sedež ▼ ELY, MINNESOTA
mukvm uradniki.
JTfttdaednlk* J, A. GERM, Wl ChexxT Way o« So« R7,
dock. Pa.
Podpredsedniki ALOIS BALANT, Box 10C. Peat! AH.
Ohio.
•Umi tajnik: GEO. h. BROZICH, By, Mina. BU fajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely. Iffaa. Aanpnik: LOUIS COSTELLO. Box 688, Saiida, Ook.
VRHOVNI ZDBAVnm;
h* MARTIN I VEČ, 900 N. Chicago BL, Joilet, HL
MOT KITNICH, 421 «—> 7th St., Calumet, MleE.
PK: Fit ŠPEHAB, 422 N. 4th St., Kansas City. Kan«. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O, JOHN KHŽU&NIK, Bonte 2. Bur ley, Idakt
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN. 1708 E. 28th St.. Lorain, O.
JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springe. Wye,
«. J. POBENTA, Box 701, Bleck Diamond, Week. . L J
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH II EST EL, od drafttr* it. Cirila in Metoda, Iter, E.
Ely, Minn.
W>UIS CHAMPA, od drultra er. Srca. Jesuaa. ktev. 3, Ely. Minn. JOHN GRAHEK, at., od druitva Bio v ene«, iter. 114, Ely. Mina.
Val dopisi, tikajoči se uradnih seder, kakor tudi denarni •otfiljatrc, naj ee poiiljajo na glavnega tejnika Jednote, vse pri totbe pe ne predsednike porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani ilanov §4 a| MU
ealralo.
Druitveno glasilo:"« BAB NAROD A-
Zanimivosti za farmarje.
Farmarji v North Dakoti so se organizirali v politično btranko.
i (koli iiii«»M'iinl»"Mot (KUttrtkov prebivalstva North Da kote živina, farmah. (stalili petnajst odstotkov je pa dragih, ki so dozdaj imeli v rokah državne vojke, ali z dragimi besedami: farmarji v Norih Dakoti. katerih j*', kot re-čem> 8.1', vs»*ga prebivalstva, m>! stranko, ki bo podobna politična morali biri pokorni tem l."i odstot-, tUrinaraki organizaciji v Nontili kom um l katerimi so bali tudi vsi! Dakoti.
k a I > 11;. I i •»! i. ki jim ni za drugega, j y South Dakoti in Muutani so kot ria so izženudi farmarje in se-:Se pHeeli farmarji že tndi prebu-
lua. Ntotako bodo prodrli tudi dru^i farmarski kandidatu
(lepulikanska stranka zdaj u-inira. in v tem trenutku poskuša rešiti š»< državno vrhovno sodišče, h kateremu bi se v usoduem trenutku mogla zateči.
Organizirani farmarji drugod.
A. C. Tovmlev, predsednik Far-marske nestrankarske lige v North Dakoti, je zdaj v Mhmeso-ti. kjer l>o poskušal tudi tam napraviti tako "nestrankarsko"
In basali žepe.
Sprejete so bile |w»stave, ki s»» hili* v korist letu mogotcem, aiii so l»il( pa in/, vel javi jene, ako niso bile \ korist kapitalistom, tako. tla je mogla cela država North Dakota -.lu/iti železnicam, žitnim j»re ku j>če va 1 eem in špekulantom ter Mlinskemu trustu v M-iunea-polisu.
Farmarji >o morali Žito prodajati |Hje*mi. k»*r so jim prekupče-v al«*i zatrjevali, da je žito slabo. Farmarji so jim ga morali dati, krr niso mo-gli dobiti boljših kup-eev. Kupee je pa taoii samo eden, na m roe trust, ki je petem nakup-ljeno žito spravil v skladišča kot H;<jho.jst /,ito.
Farmarji ho dvakrat zahtevali oil državno uprave, da. s«* napravi državna skladišča. toda republikanska jie-tavodaja jih je vedno zavrnila.
Drugega jim ni kazalo. lv«»t da so organizirali. Za svoje g«vs!o >.i vzeli • "Držimo skupaj!"
Organizacija s« imenuje Far-iuaiska. nestrankarska liga. Člani morejo postati le farmarji oziroma »Mii, ki delajo ni farmah. Liga s«- je pa združila z delavstvom v \srli rii*e>t,yii in vaseh v državi.
Farmarji so na svojih shodih dokazali delavstvu in sploh vsem. da s<> <-t-n življenjskih potrebščin
jati in -slede vzgledu svojih sosedov v North Dakoti.
Zdaj izdelujejo načrt, da bi se *tiri severozaipadno države vdele-žile s fariuarsko stranko politiune kampanje leta 1(J18.
Za leto 19.0 se pa pričakuje, j da bo isploh vsaka poljedelska, država v Uniji organizirana.
Farmarji IxkIo pričeli skupno z delavstvom odločevati v narodni politiki.
Nekaj o praktičnem sadjarstvu.
Sati j** je letos brazdi vama, izvrstno obrodilo, ikut se poroča iz različnih krajev.
Navadno je sadjarstvo prišlo farmarju zelo drago. tako. da ni imel veliko od jabolk, hrušk in drugega sadja.
In to največ raditega. ker je imel /njim preveč dela. Prvič je delo z obiranjem, potem pride pa še najhujše, naturoč zavijanje in potem spravljanje v zaboje, da je: l»otem mogoče sadje odposla'ti naprej. To velja namreč za sadje, tki se ga prodaja notem na drobno.
Letos so imeli praktični sadjarji že m al o manj deia. kajti orni-j slili so si stroj, ki opravlja delo; zavijanja in spravljanja v zaboje. Naprkuer v Hood Riverju rabijo letos same take stroje, s katerimi dvaikrat hitrejše zavijajo sadje in
bilo mogoče v vseli državah toda lalilco se rtn-e. da je bilo v večini držav. Letos je <še slabše kot je bilo lansko leto.
V	Orange eounty-je. New York, je čebulina letina veliko slabša kot je bila lanska. Na zemlji, kjer je tonsko leto z rasti o 4.000000 buš!j^»v čebul*-, pričakujejo letos komaj -1,250.000 bušljev.
Poročila iz Miehigana. Ohk» in nekaterih zahodnih krajev se glase. da je lelrko farmarjev opustilo čebulo, ker jim je lansko Meto vzelo vs<- veselje. Baje je zdaj od ">0 do G0 odstotkov manj zemlje namenjene pridelovanju čebule.
S čebulo je zato slaba letina, ker je bilo preveč dežja, dalje so pa po večjih krajih tudi razne žuželke napadale.
Nekateri farmarji še upajo, da bo či^urla še dobro obrodila, ako bo zdaj-le vreme nekoliko boljše, namreč «bolj suho. vendar gotovo je, da bo pridelek še manjši, in sicer to raditega. ki*r je letos manj zemlje, ki bi bila obdelana s čebulo.
Farmar in mir.
Farmarjem bi moral biti mir vedno na^oolj pri srcu. kajti, ako pride vojna, mora farmar prenašat i največje breme.
V	francoskih zakopiii j • okoli 60 odstotkov kun tskeira sloja, medtem ko je industi ijskiJi delavcev komaj 32 odstotkov. Anglija je zapodila v vojno kmete in je obdržala tovarniške delavce doma.
I sto je v K usi j i.
V	Nemčiji so kmetje, njihovi sinovi in hlapci mrtvi, ranjeni ali se morajo pa še boriti. m«dt- m ko morajo v municijskih tovarnah delati možje, matnj ^sposobni za vo-ja-ko službo; ženske in otroci morajo pa doma delati na polju.
Isto je v Avstriji.
Isto je bilo tudi v vseh ameri <kih vojnah.
Nemci in grozovitosti v Armeniji.
Na kratko smo že omenili, tla je fakulteta nemške višješole v Al lepo, Armenija, poslala nemškemu zunanjemu uradu v Berlin protest, iz katerega je najbolj jasno razvi-deti. koga se more pravzaprav držati odgovornim grozovitostim v Armeniji, ki so jih počenjali nad ubogim narodom krvoločni Turki, nemški in avstrijski zavezniki.
V svojem protestu navaja vodstvo omenjene šole kako so Turki postopali z armenskim narodom. Kako so postopali, je našim čita-teljem znano, zato ne bomo navajali vseli podrobnosti.
Ko so Turki počenjali te stvari, pravi vodstvo tiste šole. je stalo
GLAS NARODA. 23. SEPT. 1916
poleg nekaj Nerneev, ki so popolnoma mirno opazovali to početje ter pripomnili:
"Mi samo Turke potrebujemo, vidite?"
Dalje se ua uekeiu mestu protest ^liisi:
4*<"elo onim. ki *o ležali prav ob vodi. ni bilo dovoljeno piti. Evropejcem je prepovedovauo med nje kruh deliti. Več kot sto trupel gre vsak dan iz Allepa.... Vsako kulturno človeško bitje je pr:morano. da s,* potegne zanje, in je. da je. njeirova sveta dolžnost, da to stori. To bo vedno ostalo na časti Nemčije kot velik madež, ki l>o ostal več generacij."
To n i s« > besede Angležev. Francozov. Huso v ali mogoče Armencev. To o pisali nemškemu zunanjemu departmentu ravnatelj Huber iu profesorji Niepage, Spieler in Graetuer i/ nemške višje šole v Al-lepu, katerega so poslali že S. oktobra 1915.
To se je zdaj zvedelo iz pisem dra. Uraetuer-ja, ki menda dovolj jasno govore, da se ne more Turčije držati odgovorne za te grozovitosti. kajti od Turčije bi sploh ne bilo mogoče kaj eloveškega pričakovati, pač pa bi lahko pričakovali. da bi Nemčija posegla vmes. ako prej ne. vsaj na poziv svojih lastnih ljudi.	'
Turka in Nemca je treba d jat i v en žakelj!
Se mu bn dalo priložnost.
Nek mož. ki je ravnokar dosedel svopo kazen v ječi. ker je oropal pošto, ko je bil zaposljen kot pomožni poštar v nekem poštnem u-radu v Milwaukee, Wis., bo prišel, kot se poroča, zopet uazaj v službo. namreč na svoje staro mesto, ua pošto.
On je že vložil prošnjo v isteui uradu in postmaster je prošnjo je dražje.
sprejel, ako bo še enkart naredili Bombažni izdelki so se istotako
srečnežem. Zakaj se ue bi tudi vlada zavzela zanje? Da, lahko stori in naj stori. Napis "Pustite nado na temi stenami vsi, ko ste prišli notri" se je je zdaj strgalo z jetniških vrat. Svet napreduje in postaja bolj človeški. Vsaj. kot posamezniki, se lahko smatramo za bolj človeške kot so bili posamezniki in mase nekoč. — Naj se da vsakemu možu priložnost ali. kakor pravi Amerikanee: naj se mu \la en "chance"; — naj se mu da dve priložnosti ali več. Svet je polu slabotnih, toda le
malo jih je. katerim bi se ne dalo
.
pomagati.
Poštni urad je napravil velik korak. ki bo imel najbrže lepe posledice.
Nastala draginja.
V Chietagu so sestavili pregled, iz katerega je razvidno, da se je življenje tekom te^a leta zelo podražilo, bodisi, kar se tiče hrane, obleke, raznih za živjjeuje ueob-hodnop otrebnih stvari, kakor tudi drugega materijala.
Trgovci iu producenti pravijo, da bodo cene življenju to zimo še višje.
Vsak že danes čuti dragijo. malone v vsaki stvari, ki jo kupi. Ce ne hrani se višajo vidito. bodisi, da direktno, bodisi, da se dobi za isti denar manj iu slabše.
Prodajalci na debelo naznanjajo, da i i m letos ne bo mogoče več blaga dati na razpolago kot eno tre-tino otl norma le. Pravijo, da se je zelenjave komaj polovieo toliko pridelalo kot je bilo pričakovati.
Sadje, preservirano v posebnih pločinastih škatljah. ali kakih drugih posodah, bo letos 30 odstotkov dražje; zelenjava v posodah se bo podražila za 1~» do 20 odstotkov, kot poročajo prodajalci na debelo.
Podražil se je papir iu vsi papir-ui izdelki.
Podražile so se eigare. sploh vse
potrebno izkušnjo za državno službo. Potem bo imenovan iu opravljal svoje staro delo.
Vedno je bila neka nepisana postava. da. ako se je kak uslužbenec v kakem državnem uradu v gori enakem oziru pregrešil, ui mogel več priti nazaj. To je bilo zlasti strogo na poštah. Da se je to enkrat ali parkrat pregledalo, je pripisovati Društvo za pomoč jetnikom. Predsednik tega društva. Mr. E. E. Dudding, ima o tej stvari sledeče nazore:
"Mož je je zadostil javnosti za svoj greh s tem. da je sedel v ječi. Zdaj j«1 zopet zunaj, dajte mu priložnost, da bo postal zopet mož. Trdoglavei po eeli deželi že pomagajo tem ne-
podražili od 2-"i do odstotkov. — Voljncni izdelki so na istem stališču kot bombažni.
Trgovei z ženskimi čevlji pravijo. da so se ženski eevji za enkrat podražili. In to vse skupaj, naj se imenuje prosperiteta ? To je pro-speriteta za magnate, ki iiuajo zdaj priložnost, da izkoriščajo ljudstvo!
Bombe na Dover.
London, Anglija. 22. septembra. Nemški zrakoplov je vrgel par bomb na Dover. Bombe niso napravile posebne škode.
Zrakoplov je moral odfrčati, ker so pošiljale nanj angleške proti-zračne puške hud ogenj.
Ameriški zdravniki delajo nesrečnim vojakom v Evropi nove obraze.
V Franciji so ameriški zdravniki. ki delajo nesrečnim francoskim, kakor tudi nemškim vojakom, ako so slučajno vjeti v takem stanju, nove obraze!
Tako je pripovedovala Mrs. William Sharp, žena ameriškega poslanika za Fraucijo. ki se je nedavno mudila v New Yorku. ko s«* je skupno s poslanikom za kratek čas vrnila domov.
Ona je videla čudovite operacije ameriških zdravnikov.
"Kot predsednica ženskega dela pri ameriškem ambulaiičiiem oddelku v Parizu mi je bilo prosto obiskovati pariške vojaške bolnice, kjer so ležali na bojišču ranjeni ali o boje H vojaki", — je rekla Mrs. Sharp.
*4Videla sem vojake, ki so jih pripeljala ameriške ambulauee. katerih obrazi so bili tako razmesarjeni. da bi jih ne bilo mogoče spoznati. ako bi jih bil človek prav prej videl, ko so imeli š»- eele o braze. Eden izmed teh je imel odtrgano s i »od njo čeljust. Njegov o-braz ni imel ustuie. niti zob in seveda tudi brad«* ne. Štiri mesece pozneje so mi pokazali ti»t»'ga moža hoditi okoli po vrtu. iu sicer z novo čeljustjo, novimi zobmi, novim nosom, pravzaprav skoro popolnoma novim obrazom.
4iTo se je zgodilo z nenavadno operaeijo.
"Ameriški zdravnik, ki ga j.-imel v oskrbi, mu je vzel d>* Ikosti iz njegove noge nad stopalom iu kolenom, iu jo potem tak" formiral. «la jo je mogel ustaviti notri kot čeljust. Zobe mu je naredil pa zobozdravnik.
"Potem mu je vzel ko<* rebra, ki je bil pokrit še s tenko kožieo. ter g£ tako oblikah da je mogel predstavljati nos ter mu je vstavil v obraz. Kožo. s katero mu je pokril nos. ali bolje, tisto kost. ki je predstavljala nos. je dobil pa na čelu.
"Ko seje pacient dobro počutil, je šel lahko na vrt iu se mu je povedalo. da se mu bo s časoma še lahko obraz izboljšalo, toda vojak je bil tako zadovoljen z novim o-brazom. da je rekel, da ni treba nič izboljševati, da je dobro.
"Nek drug zdravniški čudež se je dogodil na nekem nemškem v jet niku. kateremu je takozvana goreča tekočina sežgala celo desno li-ce, tako. tla ni imel nobene kože ua tistem mestu, celo obrvi ui imel ua tisti strani. Cez par tednov je zapustil bolnico s popolnoma normalnim obrazom. To so zdravniki, bili so ameriški, tako naredili, da so mu vzeli s yela nekoliko kože, in sicer toliko, da je bilo s kožo tudi
nekoliko las; oui del kože. ua kateri so rastle lase, so dali nad oko, drugo pa ua liee.
"Videla sem moške, ki so jih prinesli s fronte, ki so bili tako razmesarjeni. da ui bilo mogoče misliti. da bi daljčasa živeli. Iu vendar, mnogo teh mož. je hodilo po par mesecih okoli bolnice in celo po cestah, seveda z umetnimi obrazi. umetnimi udi, ki so bili pa tako popolni, da je bilo težko razločiti kaj nenavadnega na njihovi hoji oziroma kretnjah sploh.
"Vojna je dala zdravnikom priliko. da delajo čudeže. Zdaj mora vsak dan delati operacije, kakršne se je dozdaj smatralo za nemogoče.
"Streli iz puške zdaj niso več smrtni kot so bili pred to vojuo. Zdaj se rano takega strela zelo hitro pozdravi. Več kot devetdeset odstotkov takih vojakov docela o k reva."
Sattytiko živalstva
ie sestavil naravoslovni muzej v Parizu. Na suhem in v morju živi okrog 400.000 živalskih vr-t. ki znane in opisan.- »hI učenjakov. Na posamezna živaKke ^kupiue jih takole razdelili: žuželk 260.001» različnih vrst. ptičev 1-1.000. rib 12.000. reptilijev SWU. moluskov -"»0.000. a in fi bije v HMI0. pajkov 20 tiso.*, trdokožrev :i0t)0. črvov *0tJ0.
NAZNANILO.
V CONKMACGII. PA. S triu si- obvešča v se .'-lauc iu «li-rektorjo Slovenske Zadružne Z\«--ze v Conemaugii. Pa., da >e b » vršila izvanredra »eja Zadružne Zveze v sredo diuj 27. t. ni. ob uri zvečer. Vzrek j«\ ker n» -katt ri člani h Ie. .la se takoj s trgovino začne. Radi tega je potrebno. da se ••lani iu odborniki v potnem številu isto vdeleže. Na dnevnem redu več zelo važnih t«W-k za rešit.
(23-25—Tajnik.
P0ZCB!
Podpisani prodam s-, oje posestvo. to je liišo s tremi stanovanji in kh-;jo. Hiša je stara šele osem let- in je pozidana iz cementnih bloksov. Vsako stanovanje ima svoje stranišče iu za vse skupaj j** ena kopalna soba. Hiša leži blizo tovarn, katere še v slabih časih prilično dobro obratujejo ponoči iu podnevi. Vožnja v Milwaukee stane 7 centov, do tovarn je •"»—S minut, v šolo pol bloka, v cerkev 7 minut, v krčmo pa ie bliže. (Terbovčev Tone je že popisal to naselbino, kjer se poceni pije —-5 centov pa jut. > Ta prilika stane $2.800. Polovieo takoj iu ostalo pa na obroke. Jaz nameravam odpo to vat i v jesen v državo Missouri ua farmo. Za podrobnosti pišite na lastnika:
Anton Skrbish. 61o Barnard Ave., Cudahv, "Wis. (18-2:J— y»

■ .>t-fV-s-' j* , <.<-. •	■ r • - . -	■J. ■ ,>. ; riJ
Ustanovite si
svoj dom.
bo moglo nikdar znižati, akolsa spravljajo v zaboje..
bodo špekulanti in kapitalisti so nadalje držali v rokah vse državne z ideve iu jih čisro kontrolira li Delavstvo, farmarji, 'potem trgovci iu sploh vsi so bili v. krem-p-ljih organiziranih mogotcev, ki so vodili vse državne posle. Tomu se pa ne da drugače odpouioči, kot da stopi država v akcijo
Farmarxka nestrankarska liga je i mula takoj 40.000 članov, in sicer toliko se jih je nabralo v raz me roma kratkem času. Pri ' primary volitvah so imenovali vsa kega mosta, ki so ga bili namenjeni imeaov&ti.
VjA guvernerja so imenovali Itynua J. f raz ie r a. farmarja, ki ni bil še nikdar kandidat za kftko javno wluabo in ki je takrat, ko se je vršila konvencija, trdo delal ua polju.
Zdtoj se vrši najbolj zauimiva kampanj« m očitno je, da bo far-
Ta stroj i>a nitma samo te dobrote. da jabeLka ali hruške zavija, temveč jih tudi sortira po velikosti.
Nek velik sadjar iz Hood Ri-verja je pisal v nekem angleškem poljedelskem listu: "S tem strojem imaš dvakrat manj dela."
Družba sadjarcev v Californiji je naznanila, da so imeli preteklo' jesen pet takih strojev, ki so jim veliko pomagali,
Stroj je tudi poskutril profesor C. 1. Lewis na Oregou poljedelski višji šoli.
Pri nakupu teh strojev je treba] biti zelo prevoden, kajti jih je več vrst, nekaj teh je že (Starejših modelov. ki niso taki kot novejši.
Kako je letos s čebulo.
Pridelovalci čebule so bili lan-i »ko leto zelo razočarani vsled slabega pridelka, iu kar ko prido-j bili, je bilo pa še tako slafco, d*
čebulo. To ni
LORAIN LORAIN
LORAIN LORAIN LORAIN
LORAIN LORAIN LORAIN
je v nekaj letili postal iz male vasi velik trg. ki ima. 40.000 prebivalcev.
ima tako-krasno iu pripravno lego. kakor le malo trgov v Zediujeuih državah, zato je privabil "United States Steel Corporation", da je v njem zgradila eno svojih največjih tovarn, kjer je bilo in je še zdaj neprenehoma zaposlenih 12.0(H) mož. Ta tovarna ne zagotovim svojim delavcem samo polnega louci% ampak tudi stalno iu zadovoljno življenje.
leži v prijaznem kraju ob Erie jezeru. "THE AMERICAN SHIPBUILDING CO.*' ima eno svojih največjih delavnic v LORAIN. kj»*r je zaposlenih vedno 4.000 mož.
se ponaša tiidi z drugimi velikimi tovarnami kakor "AUTOMATIC SHOVEL CO.", "THE AMERICAN SHOVEL CO.", "THE NA TIONAL STOVE CO." in druge ti kompauije zaposlujejo 2.000 mož. ki imajo stalno delo in dobro plačo.
prav lahko računa ua veliko razširjenje, ker bosta "United States Steel Corporation" kakor tudi "American Shipbuilding Co." sea soma rabili ua sto in tisoč Se več delavcev.
ima ueštevilno parkov in v najbližji okolici vse polno sprehajališč. kjer se utrujen delavec lahko odpočije po napornem delu.
ima IG državnih šol ter mnogo drugih šol, trideset cerkva, izmed katerih je mnogo katoliških ter tudi drugih ver oi z povedan j.
je jako prikupljivo zgrajen, veliko ameriško trgovsko mesto ima velike trgovine, gledališča, javne knjižnice, javna kopališča iu sploh nudi vse ugodnosti za dobro življenje delavskega stanu, katere so potrebne iu priporočljive delavcem.
Mi nudimo s tem našim rojakom lote. ki se nahajajo v sredini tega mesta LORAIN. Ti loti so jako priporočljivi iu ne zahtevamo gotovega denarja, temveč jih prodamo celo na jako ugodne plačilne pogoje, da lahko tudi oui. ki zainore le malo svoto ua teden prihraniti, postaue lastnik svojega lastnega doma. Pri sklepu pogodbe zahtevamo 10% od kupne svote. ostalo se pa plačuje po $10.00 na mesec.
To ni nobena sleparija, temveč tu naložeu deuar je popolnoma varen in gotov. Loti leže na lepem kraju in mi smo pripravljeni našim odjemalcem razkazati naše lote. da se prepričajo o resničnem opisu in to vse ua naše stroške. Mi bomo kupce privedli na mesto iit jim prodali ono, kar bodo želeli in ne ono. kar ini hočemo prodati.	,
Sir • -i
Tu je zdaj prilika, da si zagotovite bodočnost in ustanovite svoj dom pod zelo lahkimi in ugodnimi pogoji. Ne zamudite te izvauredue prilike, ker naše mnenje je, da se vam bo v življenju težko še kedaj nudila taka prilika, kakoršuo vam zdaj mi nudimo.
Pišite nam takoj, ee vas zanima ponudba, ali pa pridite v našo pisarno. Lahko nam pišete v slovenskem jeziku iu uii vam bomo v vašem jeziku odgovorili.
& COMPANY, REAL ESTATE
Dixon
RRESPONDENCE OFFICE



Pittsburgh, Pa*


...... ^ '
JOŽKI* PBTEBNEL, Box 96 Wlllock, Pa. 1 podpredsednik: KABOL ZALAR, Bos 647, IV>Mt OUy, BL podpredsednik: LOUIS TAUCHAB, Box 835, Bock Muk: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. EL fs inlk: JOHN OSOLIN, Box 402, Forest City. Pa. Wlsgs jnlk: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest Oily. PL
JOSIP ISA 1.4 B, 1004 North CMem St, JoU«t, Dfc
W.
IYBO,
TBHOTNI ZDRAVNIKI st, JoOst. m.
nadzorni odbor |
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, «325 Station St B. E., Pittsburgh, Pa. C asdsomik s JOHN TOBNlC, Box 622, Iteest City, Pa. IL aadsornlk: FRANK PAVlOVČlS, Box 7US, fi«—g* Pa. HL ndsondk: ANDRBJ SLAK. 7713 Issler Ar«, Clsrsland, Cftl*
porotni odbor (
Prsdssdnfk: MARTIN OBRK2aN, Box 72 Hast Mineral, L poročnik: MARTIN ftTEFANČIČ, Box 78, Franklin, IL porotnik: MIHAEL KLGP&Č, 528 Darsoa Are, r. F. D. L fMd. Detroit, Mich.
upravni odbor 1
Frefiasdalk: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11%, L apiXynlk: ANTON DEM&AR, Box 136, Brooghtoo, Pa. XL vraralk: PAVEL OBRBQAK. Box 402, Witt, BL
Dopisi aaj so poVUaJo L tajnike tras Telhao, P, O* H*z Iff.
Clasllo: -m L.A U NAHODA"*
URADNO NAZNANILO GLAVNEGA URADA ZDRUŽENIH DRUŠTEV SVETE BARBARE.
Konvencija je sklenila na seji dne 12. septembra, da naj se razglasi vsem postajam te organizacije sledeče:
Odzdaj zanaprej naj se nič več ne sprejma članov in članic, katere se žele zavarovati za $500. sprejema se pa lahko še člane it članice, ki s, žele zavarovati za $250. Oni. ki se žele zavarovati za prvo svoto, naj se zavarujejo za 250 dolarjev. Zavarovanje za 5«J dolarjev je namreč začasno vstavljeno. Oni. ki so že zavarovani za 500 dolarjev naj plačujejo isti asesment kot so ga dozdaj. razlika je samo to, da se novih članov in članic ne sprejme več za to zavarovanje. dokler ne bo naznanjeno iz glavnega urada.
______JOHN TELBAN, glavni tajnik.
CEMTKAk "tw. H»TQ.«|»»IC«, an V«WL.
Izprehodi po Italiji.
(Odlomki iz popotnega dnevni ka, L 1907.)
PADOVA.
Prijetno je, ako solnčiiega. po itilttdau.sk« ca večera priromaš v Trst in iz nabrežinske soteske sl> diviš. kako se solnee z ognjenimi poljubi zataplja v morje, kako žari m pori njega rdeča krogla kot bi jo pravkar vzel iz si kaj oče ga plavža.. .
Še prijetiieje. ako se na večer malce pokrepčaš v hotelu "Balkan'". kj«*r ti mine par prijetnih urie \ krogu tržaških Slovencev. Nasi tržaški bratje, jadranski čuvarji, so kaj bistroumni politiki, v uvesti so si svoje velike misije, ki jo vršijo — io izpričevalo jim mo ramo dati —« neprimerno delav nosijo.
Tržaški Slovem i so kaj imeuit ni ljudje: precej s«- ločijo od dru gih Slovencev! Lastna sta jim vri»-čekr vnost m ciituzijazem najbližjega mejaša Italijana, v občevanju in kretanju so dostojni in gibčni kot bi se učili pri Kranco-zih. v političnem nastopanju pa prehodni iu hladnokrvni do moz-ga kakor Anglež, v ljubezni za narod pa en plamen, goreč in —-čist. liki da s«- v/.gledovali na največjih mojstrih rodoljubja — Čehih.
Pa m» tudi praktični. dobro ve do«-, da s sauum idealizmom n • pride daleč. To natn spričuje —
" Narodu i dom". Krasno so zna li združiti koristno z dobrim. To,čarom me je vleklo to mesto nase.
nega doma"' govoriti nefci tržaški odvetnik — Slovenec. Krasen, polil kipeče ljubezni do naroda ti: zbranega, je bil njegov govor in vplival je z magnetično silo. Narod je bil poučen, da bi bila s takim činom pokopana vsa manifestacija. da bi moglo priti celo do krvoprelitja: mirno je ostala množica na mestu ter se po končani slavnosti razšla — Tržaška slovanstvo klije, cvete in raste v njem so vsi pogoji za srečno in mirno bodočnost!
IJila je čarobna spomladanska uo<" — na polnoč je šlo — ko sem se poslavljal od milih tržaškin Slovencev, ki sotn se z nekaterim^ tako brzo seznanil in stopal proti pomolu. Llovdov parobrod "Venus'' se je polnil. Že v drugič v življenju se zibljem - ž njim po sinji Adriji. Mirna, nebeškomilu noč! Kakor nalašč za zaljubljence za mlade novoporočence! Nekoliko takih srečnih dvojic je pač še-talo po krovu: jaz pa sam samcat! .Malo zavidljivo sem jih gledal presrečne Zemljane; kmalu pa sem bi! v svoji kabini in spal. dokler m" niso v Benetkah prebudili sitni natakarji. Še bi bil spal. da me niso zbudili. Nekoliko slabe volje sem veslal v gondoli po kanalu grand *, ki ga je zlatilo jutranje solnee. d-i so odsevale v njem starodavne palače. kot iz čistega zlata ! Nisem bi! danes prvič v Benetkah in rnordti ne zadnjič, ker seiu jih že opisal n-storim tega danes.
Za dobro uro po nedogled ti i pa-dovauski ravnini sem bil s Ida po nom v Padovi. Z nekim posebnim
ni samo kak reprczentaeijski — dom tržaškega slovenstva in slo vanstva: tu je hotel, restavracija, kavarna, čitalnica, telovadnica. gledališče, tiskarna, knjige veznica, uredništvo in upravu
sam ne vem zakaj! Morda* zato, ker ma mnogo lepili cerkva n ar-heologičnih zanimivosti? Ne potujem nikdar samo izključno zaradi tega. da kai vidim, nego da se raz vedrim, ako pa nehote in mimogre
pod eno streho.	ip .
Tržaški Sovenei imajo pa tudi dobro narodno izšolano maso.
Bil *em lani v Trstu, ko so imeli Slovenci baš neko manifestacijo' za svoje ljudske šole. Priredili so veličasten obhod po mestu, naenkrat nekemu pade na um. da bi" bilo dobro iti demonstrirat preti magistrat. I>a se je to zgo-K pomen eele manifestacije bi — pokopan. Na trgu pred tr-" Narodnim domom'* je i h na tisoče tržaških Že j4r omahovala tnno-
_ NOVI AMERIŠKI AEROPLAN, KI IMA STO KONJSKIH SIL. —
kazal je na diplomo, potem pa se potrkal na prsi. rekoč : Nos doctor medicinae universae. universitatis; Paduensis!. ...'*) Važno je prist;'.-1 vil: "Ti seveda tega nerazumeš, j premlad si še! Ali samo priden j bodi. in prišel bo čas. ko boš vedel, kaj se to pravi: ali takrat mene, padovanskega doktorja, že ne bo več na svetu. ..." In res je blagi ■snož legel v grob. še predno sem razumel njegove besede. Par let po smrti dobrega starčka sem prišel v njegovo hišico, ki so jo posedali že popolnoma tuji ljudje. Slučajno zabredem ua podstrešje. In kaj zagledam? V kotu zlomljen okvir, v njem pa diplomo padovanskega doktorja. Šipa je bila strta, pod njo le še ostanki slavne diplome, večinoma je bila že snedena od molov in podgan. Ubogi padovan-ski doktor! Na podstrešje so vrgli tvojo slavno diplomo, kako so onečastili tvoj spomin! Da veš
za to. v grobu bi se obrnil!-----
Danes je v Padovi živahno vrvenje. Vrši se semenj, in poleg konjskih mešetarjev so prispele cele trume romarjev na počastje sv. Antona. Pa tudi sicer brezdelni Padovan in Padovanka prikazujeta danes mrzlično gibčnost: Glej kako brhko hiti po cerkvenem trgu padovanska matroua, kakor z ličilom zenačene so vse gube n:i ostarelem licu — izpreinemla se j * v svežo, cvetočo, razposajeno de-vojko!
Padovanci umrjo prav mojstrski združti idealno-pobono z materialnim in profanim! Cerkveni sho<; pa — konjski semenj! Iu lepi so vam bili ti konji, da sem se zavzel, kako more obstajati v istradani Italiji tako krasno konjsko pleme J Pa o tem pozneje! Ozke. vlaue ulice so bile nakopičene okolieanskeg ljudstva. Kdor pride sedaj na cer k veno prošeenje. stopi tudi mal* na sejmišče; kdor pa si pride izbirat iskrili vrancev ter uakupovai loncev in drobnarij, se gotovo po-mudi tudi malo v eerkvi. Kakor bi Padova doživela drugo preseljevanje narodov, tolika množica naroda vre v mesto; iz vseh sosednjih mest in trgov: iz Abana. iz Comi-sara. Pojana. Vigonze itd. Stojim na stopnjicah padovanske katedrale iu gledam nenavadni prizor. V cerkev se pomika pojoč, liedo-gleduo dolg izprevod italske duhovščine iu vernikov mnoga mitra
se svetli ob koncu.___Zašel sem
med ženske. Kolikor razumem nji hovo narečje, izklepetavajo vse novice iz širne okolice. Na stotine s-
latinščine? Sleherni s izpreinene r š. kar nič posebno ne gladi ušesa. Še enkrat se ozrem — zapuščajoč božji hram — na,utripajočo večno luč v srebrni svetilki sredi ogromnih prostorov — na nebu ji druga-
ri na milijone nebeških lnčič____i
Padova se je pomirila. Predstav-1 Ija se nam kot ono neznatno tiho; mesteee. brez tramvaja in žvižga
Mati in vojna. 1
"New York Evening Post'' je priobčila pismo, katero ji je dal na razpolago nek njen čitateij. Nemec. ki ima prijatelja v vojni, na-i m reč v nemški armadi.
Pismo je iz Berlina in priimve-
.	, .	. ...__,luje o neki materi, ženi umrlega
tovarniške pare kot poprej. I trn-	. ' " ~
- , .	i -i - *	nemškega generala von Uaffroua.
jen stopam poti zidovjem fraueis-1,* .......
kankega samostana. Po njega ne »?"a Je ^e a f«	™
skonenih arkadah domuje dolgo-jStirJe 80 blh VOJU1 ub,tl ~ ^rtve „	.1 vojne
easje. le tupatain je motijo korak:; t. " . . ,	. .
--i-	.	I rismo kot rečeno je pisid oni pri-
zamisljenega samostanca.	{ - . ,	.. ,
Med mnogimi tihimi mesti Itali. ^ pd° je je morda Padova najtišja. I)J\°Tk ^ .Prepojen z nem--a i j - •	.skim militaristiemm duhom do uio-
nisem videl današnjega, samo par 1 ^	, ,	. ,
„„ i +	- - u j	Je zvedel za smrt štirih m-
krat na leto se vrsecega shoda.1	, ,
i w • *	• .nov «me vdove, katero je pozna ,
imenoval bi jo mesto tihožitja. A e-' -	--
i-- i , - , .. . • i "i je bil tudi prijatelj teh »tirih lika množica nekdaj slavnih patri-1	, . ^ - ,
• •i-i ,	. .	i padlih nemških fantov. To je bilo
eijskih domov spi mirno smrtno'
spanje, kot zapuščena bivališča
nekaj tako nenavadnega, da so kar
-u 11» i u -	I štirje sinovi ene matere pad t v bo-
Pompejih! Povsod zob easa povsod I - ,	, ...
-	- , • , . i ju. da je general poslal pisca tega
zapuščeni prazni domovi, ki se - . T , , J ..
ii -	i • j pisma m se dva druga častnika k
preživljajo samo ob svoj zgodo-' - - . . , ..	....
vinki slav! Blažen mir vlada po'^,l,>srei"111 mate"' da ^.^^»-ocili ulicah. Le redkokdaj se pretrdarr°Z,,°- IM,V,CO J1 1ZraZlh v ,IUe-kaka kočija po ne ravno slabem
okroglo kamenitem tlaku. Kakor ulice brez civilizacije! Ob dolgih od slavne starosti začruelih domovih. monotoni portiki in temni koridori. Ljudje, ki letajo po teb arkadah, so pravi malomeščani. S filistrskim dostojanstvom po stavljajo nogo preti nogo; kakor bi bilo izprehajanje že samona-sebi kak čestit meščanski posel. — Tam obdana od starih palač sameva slavna univerza. ClovcK skoro ne bi verjel, da je dala ta šola svetu toliko geuijalnih. slavnih mož in mislecev. Tujci ne polnijo več njenih častitljvih prostorov; pod arkadami set*1 par dolgokodrastih sinov muzi-uih v živahnem, polemičnem raz govoru. Soba gori v nadstropju je razsvetljena; častivreden pro fesor zapira telečjekožnate foli-jante in hvali Boga. da more vzklikniti: diem non.perdidi! (Konec prihodnjič).
nu polka sožalje.
Pismo se na nekem mestu glasi; "Moj tovariš je po naročilu geuerala držal materi lep govor iu ji čestital, da je imela take sinove, da so umrli za do-
UNDEMWOOO * UH0UWOOB, M. V.
STOTNIK B0ELKE, NAJBOLJŠI NEMŠKI AVIATIK, KI JE IZSTRELIL ŽE 0SEMDVAJSET ZAVEZNIŠKIH ZRAKOPLOVOV.
rusko-japonske vojne! Kakor stena visoko platno ti izpričuje, tla se tu poveličuje grozota človeškega klanja na daljnem, vztoku! Slika predstavlja padec Port-Arturja. Na iskreni vrancu, z demonskim pogledom sedi zmagouosni Nogi in s ponosom turškega paše gleda prihajati ponižanega Steslja. Na desni in levi dežuje granat in bomb. Na bojnem polju kot zelnate glave, prave glave človeških bitij. Nad njimi vzhaja sobice, vse več no. vse-oživljajoče. Življenje in smrt si po dajata roko k nenavadni zvez'. Strašna, grandiozna. nepozabni: slika!
in zamazanega ženstva ne najde, kot je tam. Proti tem je severnn Italijanka vse kaj drugega. Plemenitega izraza v potezah, rožna lepota ua cvetočih licih in lilijsko snažna čednost na krilih, svojstva, ki jih zapaziš pri devojkah Milana. Verone in Padove, ali pri ženstvu južne Italije nikdar! V podvojeni lepoti nas pozdravljajo mlečno rožna lica severoitalijanskih blon dink! Italijanka je redko plavola-sa. ako pa ji glavico krijejo zlato-žolti kodri, je .omami j i ve lepote! Nisem je videl lepše ženske od se-veroitalijanske plavolaske. Človeku se nehote vrine misel, da li ni
Zabavišče ob zabavišču in trn nesmrtni Kafael tu zajemal snovi moma se gnete narod okolu njih.! k svojim nedosežiiim madonam5 Na tribuni menažerije stoji dra-!— Tu se križa severna pasma z žesttia devojka v vpijoči, karmina j južno iu v Florenci n. pr. že srečaš sti obleki, vabeča občinstvo v notra j čisto druge tipe. S kakšno graci-uje prostore. Zunanje slike prik*-; joznostjo se poda stasita Padovan-zujejo najstrašnejše »logtnlke iz; ka v naročaj svojega plesalca! srednjeafriških pustinj ! Razjarjen | Nežuobojna nošuja milobuo de tiger mesari dvojico lovcev in ji*> očesii: za tujca nekaj nenavadno srka kri. "Corpo tli Bacco!" To j«- poetičnega! Cele uh? bi zrl drhte-kaj za vročekrvne laške fantine.Jčemu kretanju nežnih bitij iu pri-
zbira tlevojk na velikem trgu: no Skrivnostno na mežikava jo svojim! sluškoval živahnim južnim arijam.
»dmega i izvo! jenkam. kot bi jim hoteli reči:: Ne raze vele rože-vrtuice in dehteči
štvo. hranilnica iu posojilnica, -jde kaj vidim, ne odtegne se to mo odvetniške pisarne, stanovati j • i jemu spominu in peresu, tržaških voditeljev — vse kar Spominjam se še na stare uaš<
"padarje" po deželi okrog, ki so ež danes skoro docela izumrli. Skoro ti vsi so bili promovirani na pa-dovanski univerzi, ki je imela še pre<I dobrim pol stoletjem najgla-sovitejšo medicinsko fakulteto na svetu! Kako živo se se spominjam tlobrodušnega dr. M. v nekem gorenjskem trgu: V enem kotu sobe je meLnabasaiiega orla. v drugem medveda, na pisalni mizi mu je že cela desetletja ležala mrtvaška* glava, nad pisalno mizo pa je vi sela diploma pfdovanske univerze Z zlatimi črkami je bilo upiasno: Nos rector magnifieus Paduensis
bena vaška lepotica izpotl st zvona ne zamutli današnjega dne: bilo da jo je ostavil ljubček. ali da je obolela na smrt. ali da nima niti dvajset cen težim o v v svojem žepu. Med njimi lični laški mladeniči zagorelih lic; za njimi brezzobe sta rice, ob njih otroci, ki so se morda komaj pred meseci rešili nadležnih povojev!
Valovanje.naroda me je vleklo seboj in uehote sem prišel v pa dovanski "prato**. Mnogo listnatega drevja je človeška roka raz poredila v iep perivoj. v njegovo senco pa postavila mogočne mra mornate kipe. Vsi ti, katere nam predstavljajo mramornati kipi. bili slavni učenci padovanske uui-verze. Kako jim kalijo daues po kojni mir. častitim. mramornatim očakom! Nebroj kolotočev se vrti. ob njih hreščeča godba, tekmujoča v najberjnejših uisakordil^ Na dru gi strani pa konjski semenj! Mnogi tisočaki romajo iz rok v roke! V ozadju so postavljeni šotori in v njih panorame ter menažerije* Iskrih oči letajo laške lepotie«-meti valovečo množico in z nemim občudovanjem zro na izobešene lepake. Za deset eentezimov celo dvajseto stoletje v sliki in besedi Od anglesko-bumke moritve pa do
Jim
"Ne tako! Da imamo vsi posla -j nagljički. ki presrečnim plesalkam to zverjo drugače. l»i ji dali vetra! J brezizjemno dičijo lepe kodre, le Ob pazni popoldanski uri pone- ^ poveličujejo njih krasoto! Se-
hava to uenavaduo \*rveuje, iu na sičen redkih vžitkov zapušča okoli čau šumna zabavišča. Sejmišča > praznijo iu okolu 6 ure popoldne zadobivajo prej tako živahni pro stori, vedno bolj vsakdanje lice. V mraku pa prispe tudi padovi..ska elita iz svojih palač, da s svojo navzočnostjo počasti mesto veselju. Ceste, vodeče iz mestnega o zid ji, se polnijo « svetlimi kočijami. Z% trenotek pozabiš, da si v malo-mestni Padovi in zdi se ti. da si na kakšni rimski Apiji. Plemiči pc rojstvu in denarju se živahno smejijo ua mehkih sedežih dvovprež-uih "karoc" njimi v tankih, svilenih pajčolanih meščanske kra-sotice. mile in čedne, kakor sam« junakinje fantastičnih romanov.
veda ne plešejo fantastične tarantele vročekrvne Rimljanke ali strastne Napolitanke. ali njih kretnje so zato tem ubranejše. harmonične j še.
Zatouila je nebes svetla krogla in lahek mrak se zagrinja nad bui no pokrajino. Po~ mnogoštevilnih ozkih ulicah prikolovratiin zope na stolni trg. Tu se vzpenja preti menoj mogočna križna katedrala s set!merico svojih orjaških kupol Prekrasne mramornate stopnjice v talijo navzgor kot biserna lestva Jakobova.... Neizbrisen spomin lepote iu veličastnosti za misli človeškega uma so zapustile v meni. tla se; niso drsali po njih brezdelni > in izžeti prosjaki in prosjakicje. | Kakor izklesano jim je zapisano
Do mraka je trajalo to nenavad— na licih, da jim ni obilica let upog no vrvenje, in danes sem prav po nila ramen; zgodaj odeveteti, rano naključju naletel nanj. L'liee se j dozoreli in brzo doživeli! Tipično praznijo, le na trgu pred stolnico! beraštvo južnih krajev, ki je sre-stoje še v gručah ljudje. Tu vdar-j čaš posebno v blaženi Italiji, v jajo goslarji svoje južne arije in; vsakem kraju, na vsakem mestu, igrajo mandolino, vmes se suče j ob vsakem času! mladi svet nižjih meščanskih slo-j Zbor kanonikov prepeva "ves-jev. Veselo frfotajo lahka krila' pere '. Globoko odjema zdaj poje-"belle fanciufle". ker lepe so Se-j inajoči. zdaj rastoči kantus po vi vemitaUjanke. Čast, komur čast! so) Wor je videl Napolj »II Genovo,"1
ie
bilo le preloženo.
Neka brzojavka iz Berlina od 1R. t. m., ki se je bila pa neznanokje zakasnila, se glasi:
"Polkovnik Ernst Bassermann. voditelj Narodno-berliuske stranke. je pred svojimi pristaši držal v ponedeljek v Saarbrueeken okra ju govor, v katerem je rekel, da je vojevanje s podmorskimi čolni le preloženo in ne odpravlejno za ved 110. —
''Bassermann je v svojem govoru oznanjeval, da se bo mogoče v najkrajšem času pričelo z najbolj neusmiljenim vojevanjein s podmorskimi čolni, kakor tudi s Zep-pelini.
'4 Voditelj Narodno - liberalne stranke je tlalje rekel, da se v tem strinjajo admiral von Tirpitz. admiral von Koester, princ von Bue low in grof Zeppelin.
"On je rekel, da je v nevarnosti obstoj Nemčije, vsled česar je Nem čija prisiljena, tla se posluži naj hujših bičev. ki jih ima proti svojemu sovražniku.
"Občinstvo mu je burno aplav-diralo.
(ilede Združenih drŽav je rekel. da se ni treba zanesti občinstvu, da je imela angleška črna lista kake slabe posledico v Ameriki, kar se tiče ameriških simpatij napram Angliji. Potem je tudi rekel, da ni treba misliti, da bo imela zadnja ameriška nota Angliji kak večji uspeh kot so ga imele prejšnje, ki jih je bilo že eel kup.
"Glede miru se ni izrecno izražal. Le to je omenil, da se še ne sme upati, da bi prišel konec vojne v kratkem času. Ravno nasprotno. vojna je vedno bolj oddaljena od miru. toda. kljub temu nima nobenega vzroka, da bi dvomil nad končno nemško zmago. Tako se glasi poročilo iz Berlina. Iz Washingtona se pa poroča, da je v vladnih krogih splošno mnenje, da se bo o vojevanju s tKHlmorskimi čolni razpravljalo v Reichstagu, ko se bo isti sestal 28. septembra. — Tako poročilo je dobila wasbingtonska vlada iz zanesljivih virov.
Državni tajnik Lansing in predsednik Wilson sta to nemško gibanje zasledovkla z največjo pozornostjo.
Treba je pomniti, da. ako bi Nem čija pričelo zopet s svojo podmorsko politiko, bi prišlo do prekinjeni* diplomatičnih zvez med Združenimi državami in Nemčijo.
movmo.
Ko je bil govor končal, je pričela mati upiti:
"Moji fantje, moji fan je! Sad tolikega trpljenja in bolesti. — Ravno ko ste nekoliko zrastli. ko ste postali visoki, lepi in blagi sem vas izgubila!----Kakšno pravico imate
vi častniki, vi generali iu kaj-i-er, pravico meni vzeti moje sinove. ... Moj rod je zdaj izumrl.— iiovorite mi o slavi, o ponosu, oooo, ne govorite mi o tem. Ne govorite ini o vojni, ki napra.vi moža sužnja in žensko obupano, brez pomoči.... Jaz nočem vaših simpatij. .. . Jaz bom molila iz celega svojega srca. tla bodo vse armade, naše tudi, vničene. da ne bom nikdar več na naši cesti slišala vojaškega marša".
"Jaz sem si razlagal te besede s tem, <la so prišle iz srca nesrečne, tužne matere, ki je izgubila štiri sinove".
Vaški čuvaj. ,
Idila. — Spisal CJs Čičikov.
Ta,ui v vasi ob plotu sloni čuvaj iu varuje ljudi pred tali. požarom in zeva in čaka nestrpno že dneva...
Oj. to vam je Vrban že star. živeti mu res ni .eč mar. in smrti od dne 'lo dne čaka. (saj zgine po smrti bol vsaka
Nocoj |>a se usmili ga smrt: zavije v mrtvaški ga prt. čuvaj pa ob plotu tam čtij ■. pretekle mu dni premišljuje.
No. to vam neslani res so. nevgnani vaščani res so. ker .sleherni siii v čuvaja : poredno vsakdo mu nagaja :
"Kako =i vendar varoval, presneti čukaj! Si li spal. ko danes ponoči je vzela soseda Vrbaca smrt bela?"
DOBRO STORI CELI DRUŽINI.
H. H. vou Schlick, slavnozuani naravni zdravnik in tovarnar Bol. garskega Krvnega Čaja, kateri je s stoinstotisoc bolnimi v stani zvezi in dobiva od onih, katerim je Bolgarski Krvni Caj vrnil zdravje. cele kupe zahvalnih pisem, je nyš rojak Petar Bilavich. Mine. No. 2. Staunton. III. pisal sledeče pismo:
"Pošljite ini še štiri škatlje Bolgarskega Krvnega Čaja. ker isti meni kakor tudi moji družini izvanredno dobro stori/*
Eno veliko škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja pet mesecev, pošlje za $1.00 kamorkoli, v Canado za 31.12:
Mami Products Co. '
9
PITTSBURGH, PA.
Ako ho&ote pošilja-
. .....".
GLAS NARODA, 23. SEPT. 1916
Kvišku.
Spisal Pran 8. Finigar.
(Nadaljevanje).
IV.
Soluce je preplulo skoro eetr-tinko poti, katera mu je bila določena mesf-e a velikega Krpana. Prejšnja noč je bila ja*>na. skoro liladna. Kot pajčolan t?nka megla je ležala zjutraj po polju, a je izginila že ob prvih žarkih ranega jutra. In ko »e j« raztopila megla, ko je biia odstranjena ta tenka zavesa, zaiblestelo je po travi, po cvetju in po drevju, po ])6aničnem klasju, po temno^-ele-11 ih listih turačice ua mirijade rosnih biserov, ki so drhteli in trepetali ter se zarili v odsvitu Holnčnrh pramenov, drseli po listih, pakali v travo, objemali in topili se tam z drugimi kapljicami. in kot apojeui in stopljeni v vroči ljubezni drseli vedno niže in niže. dokler jih ni použila združene v opojni ocnami črna zemlja.
Bilo je prekrasno jutro.
Iu v to krasno jutro se je zagledala ua onem vzvišenem robu grajskega vrta, kjer je pod starim hrastom mizica in stolec, odkoder se tako lepo vidi po pisani ravnini, Margita L<adičeva. Rahla aapica je dihala od vzhoda, tako kovale, rahla in tiha, da je komaj gibala mehke lase na Margitini glavi, tako lahka, da ni šumelo listje ua hrastu, ampak je samo posamezen
sati Margita, pisati baronu Lo-tarju. ko je vesela, da je sama, prosta kot srna v loži, ko se ne suče krog nje s tistimi nosljajočimi frazami, katere se je naučil pri častnikih, ter ji ne deklam i ra večnih komplimentov o njeni rasti, o njenih resničnih in neresničnih vrlinah. Temu toraj mora pisati, temu naravnost lagati, da ji ni prestati brez njega, da se dolgočasi, ko ji vemlar ie davno ui bil<> tako ugodno pri weu kot v tem grajskem mini sredi te divne narave. In ona mora, mora — tako hoče tetka. tako žele stariši. mora mu pisati, mora ga čislati, saj ji je usojen za eeJo življenje. Tako delajo menda tudi druge, to je pač tista t ni jeva pot. ki pelje poti sladki jarem zakona. Margita tega ni mogla umeti. Zakaj bi »e morala možiti. zakaj vzeti prav Lot aria, ko ga vendar ne ljubi, ko ne čuti čisto uič potrebe in hrepenenja po njem .' Saj je vendar-le brala tuli ko romanov, novelic — in oh, kako so tam junakinje ljubile. kako koprnele po zaročencu, a ona ne čuti nič. čisto nič. Zdi se ji eela stvar taka kot kupčij-ska pogodba, katero ciklepa mrzlo in razsodno njen oče. Razumela ni »ama sebe in »karo ni mogla verovati pisateljem, da bi bile isti-nito na svetu ženske, ki bi se tako ogrevale za moškega, tako vzdi-takc/ jokale, omedlevale samega koprnenja. Ona je ljubila prostost, ljubila svoja konjiča, s katerima je vihrala po cestaJi, ljubila izlete, kjer je plezala skozi listič vztrepetaval, nalahko. ne-jgrmovje, da se je vrnila domov slišno, kakor bi se'bal drainiti sa- trudna in spehana ter potem legla njajoeo deklico v senci starega in se sladko spočila brez sanj, hrasta. Metulji so pa jadrali ter. brez vzdihov in nepokojmih noči. pluli s pisanimi krili nad cvetjem,| jn prav to razigrano veselje je posedali na listih, gibali počasi S( bilo jasni dokaz, da je njeno srce krili, da so se Spreminjala in od-( pogrešalo nečesa, da je hrepenelo sevala v božjem solneu, potem pa po n<*e!m, in prav zato v tem ži-zopet odfrleli po mehkem vzduliu vem vrtincu, v tem beganju iska-mirno, posamezno, ali pa so zaple- [0 tistega, česar še poznalo ni. šali po dva m dva v strastnem vr-j Slednjič je napisala nekaj mr-tincu dvigajoč ** iu padajoč nad zlih. brezčutnih vrstic, opisala le-zeleao grivo. Vmes so šumele eo-| po prirodo, dostavila par tehtnih belice, poletavale zamišljene v de-j¥tavkov. podpisala se krepko, zvilo od cveta do cveta in se niso u pismo in zalepila zavitek. In menile za ljubezensko rajanje me- ko je kakor jeena udarila po tuljev, ne za sanjajočo MargitoJznamki, katero je prileniha, poeiia lie Za tralalieauje tičev — za nič; je v hrastovem gozdiču za njo j.u-njih slast, njih naloga je bila: de-^ka. Margita se je ozrla, obdržav-lo. vztrajno delo. Do4i na grajskivedno stisnjeno pest na njivi se je pa prijMigibaio desetero|znamki. Iz srede hrastov se je ka-žeujie, seklo s sipi rumeno khuije sivkasti dim. kateri seje hitro in je vezalo v težke snope.	Ipoizgubljal v vetru. Iiovca pa ni
Pred Margito je ležal ua mizi /apazila. pregreto je bilo drevje, pi^iir, na njem se je svetil Radovedna je bila, kdo strelja, in majhen, srebrn tintnik in belo skoro bi bila šla pogledat, da se ni slonokoščeno držalo. Ona se pa ui menda za pismo, zrla je zaamak-ujena v to rajsko naravo nepremično, podpirajoč zamišljeno gla-vieo s tanko, belo roko, katero je obdaja i o široko, skoro prosojno rokavee. Tako je biia zatopljena, da ni začutila pikapolonice, ki je priletela na njeno roko in plezala" po njej kvLku na kouec prsta, zaplesala na njem. razpela breu-eaje krila m zopet odletela. Tedaj *e je [>a zadela kostanjevih las rn jo rahlo zaščegetala, da se je deklica stiesnila in otretda z roko — a pikapolonica je že izginila nad travnikom v solučuih žarkih. V stolpu je bila ura poldesetih.
"Ah, pol ure že sedim iu še črke uiseiu napisala?" vzdibnila je Margita. odprla mehanično tintnik, razgrnila belo polo, prijeln za držalo, pomočila ostro konieo peresa v črnilo in zrla na to belo polje, katero bi morala obdelati, posejati z duhtečim cveijem ljuba v-uega pisma.
Pero je bilo namočeno, roka pripravljena, pripravljen paprr -v*»: treba je bilo le še hoteti — iu pero bi drselo po belem listu. Napisala je, da bi vsaj enkrat začela, naslov. Potem je zopet Čakala, pomočila v drugič v tintnik. a ni se ji dalo pihati, Bela pola je bila kakor megla v ujemi glavi, katera je zavila in zakrila vsako jasno misel, katera je biTa mrzla, brezčutna, prava zimska megla, ki je ovijala njeno srce, da ni nič čutilo, da se ni ganilo, ne tlelo, ne gorelo, ampak po svoje mirno tolklo, kakor brezčutno nihalo na vite ure. Pisati bi morala I^otar-ju, odgovoriti na včerajšnje pismo, in pisati mora. tako jc rekla tetka, ljubeznivo, srčkano, iskreno; izraziti veselje, da pride, da ga komaj pričakuje, da se bodo krasno zabavali — da... Vedela je, da ji je teta še vsi narekovala, da ni bilo teh "da"-stavkovne konca ne kraja. A ona se ui zanimala sanje, brez jeke so asli mimo njenih umM, »rta se ni ti dotaknili niso. Zapomnila si jih je, kot si vzapoWi d t »k migljaje iu navodila profesorjeva, kadar mu da domačo nsftogo s tako težkim
poslovil in obljubil vse natančno izpolniti.
Mladi p -avnik je odhajal lahkih, nepretiracih naravnih kora-okv. Bil je mladonie srednje veli kosti, lepo somerno zrastel, nekoliko bledega, a ne bolehnega obra za, ki je bil sicer suh. a ne prestrog. resen, pa vendar oblit z nekim odsvitom mehkega, srca, kot se x id i na lieih blagih, a kreme nitih značajev, ki so neizprosni in trdi sami zase in kadar jim gre za njihovo prepričanje, sicer pa do do bližnjega nikdar kruti, tiranski, ampak vedno mili in raiilc-cirtui.
Maigita je stala ob hrastu in zri a za njim, kot bi presojala vsak korak, vsak gibljaj. In ko je izginil v drevored, priznala s? je kar odkritosrčno, da ji ugaja ta Ante in da sodba gospe pl. Albe-n i je ve ni prava, da ni bilo na njem prav nič robatega, nasprotno. vse je v lepem soglasju, vse naravno, vse prikupljivo.
Čudno — prvi kratki sestanek in Margita se je veselila bo!j izleta kakor I^otarjevega prihoda.
bel
z našim posestvom! In tebe nič ne J	IŠČE SS KOVAČA,	f
skrbi bodočnost, čisto nič. Tja-Jki je sposoben pri tej obrti; po-vendan bi živel, da imamo le za ^bno se .zahteva, da zna kovati danes, za jutri se bo že kako na konje. Tudi vzamem učenca, ki
vzamem uccnca, ima resno željo priučiti se kova-; škega rokodelstva. Delo je stalno za moža na pravem »mestu: plača* in hrana primerna. Torej, komur, je sreča mila. naj pride hi se sam' prepriča.
L. Šla 111 ni k. (23-26—9)	Rice. Minn.
DELO DOBI _
izurjen brivec, Slovenec ali Hrvat. Primerna plača. Katerega ve seli priti v Waukegan, 111., piše na:
Peter Popit, slovenski bri\ee.
(21-27—9)
111.
Vrni — u — u — u! Votlo je hrlizgal parnik pred Opatijo iu klical ialetuike. da se vrnejo na krov in se odpeljejo zopet proti Reki.
Iz opatijskih parkov se je vsula pisana množica reške gospode in govoreč italijanski, madjurski in hrvatski, šetajoč ?»e bližala obrežju. Videti je bilo v tej živi reki gruče iu skupine najrazličnejših obrazov, naj razno vrstnejših toalet. dragocenih in preprostih, domačih in tujih, okusnih iu neokusnih. Tuiiitam se je za bliskala v solneu svetla sablja, drugod je zopet gledal črnordeči fez široko-hlacnega Dalniatinca nad vso množico, ker je ponosno čepel na gla\ i orjaka velikanskih brk, širokih p leč in mogočne rasti. Tam jc zopet kričala golouieča in goloroka, od solnca osmojena deua italijanske krvi, skakala in se lovila ter s svojo porednostjo nagajala ubogi guvernanti.
Iz parka je vonjalo najbujnejše cvetje iztočne zemlje, in široko-listne rastline so razprostirale mesnate široke liste in dihale u-godni duh sočuega zelenja; vzpenjale so se vitke palme, gosto pi-nije. plataue nad nizkimi lanta-uami. ketmijami, bodečimi kakti in cvetočimi jukami. Morje je pa plulo in pljuskalo ^tresoč se v sramovala in bala nepoznanega"-majhnih \alo\ih. ki so zapored lovca. Toda doigo ji ni bilo treba *u,ueli °b skalovito obrežje, raz-
ugilnrti, kdo da je streljal.
U gozda je stopil Amte Lacm-g«r. V levici je držal mrtvo šojo. Maigite ni videl, zato je šel žvn; gajoč tla redno j>esem po stezi proti hrastu, pod katerim je sedela M argita. Le par korakov cd hra-
redilo."
Tako na koncu vendar nismo". odgovarjal je gospodarski ženi nekoliko užaljeni mož.
Na koncu, na koneu! Seveda ne pojdeino beračit. Ali otroke imamo in tem je treba ugladiti pot, da pojdejo kvišku, da ne bodo obtičali po nizkih službieah ali celo v tvojem bureaus. Pomisli na sorodnike baronove: Nad-svetnik Kapi. svetnik N., pred-s-ednik — grof — ha. to je sorodstvo. ki ima vpliv! Adolf je sedaj pravnik; kaka karijera zanj v politični službi, če imamo zase baronove sorodnike! Ln Henrik, no. ta je sedmošolec — imam že tudi UGert. a ti ga ne izdam; pri tebi se mora vse narediti brez tebe; in J	ČILO*
ko j- dovršeno pa gledaš in se ^MljtllilD fffjjfcffll J Ctofdli-čudiš: Xaa - .aj jf to r^ izbm- ^ okio in okoUd TOananjsmo, no! te bi t. pa naprej razodelaj^ ^ ^ oW-k-l ^
dobil in stavil bi vse zapreke rll aaatonnlk	"
vzroke za coctra. Toraj sedaj na-ma gre za to. da se baron oklene Margite — potem je naša hiša na gladki cesti do časti in slave!"
Mož je 'poslušal soprogo in gledal še vedno v valove, gledal kot mož brez lastne volje, brez duhovitega preudarka, ki se kloni ženski pameti — morda, ker ni zmožen, morda zato. ker uvidi, da so v lokavosti. ukanah in v praktičnih spletkah ženske redno ftpret-nejše kakor moški, (gledal je toraj v zclewo morje in poslušal Šumenje valov ter pokorno molčal. •
(Dalje prihodnjič). _ * ^^^^ ^ ^^^
\ VI. IZKAZ D ASOV
(naročnine na "Avstrijske vojne slike") za avstrijske — posebno slovenske — vojne jetnike v Sibiriji:
PO $1 :
Steve Kojek, South Bethlehem. Pa-	*
Po 5<V:
•Toe Kožar, Pueblo. Colo.
wohai Grum, Forest City. Pa.
Anthony Kodriv. I^emont. Pa.
Neimenovan po g. Saks^rju.
John Pešec. Republic. Pa.
John Dempsv. EI ma. Wash.
Joe Pershin, Oilman, Colo.
Mary Aufderklain, St. Marys. Pa.
Tony Hueli. Ely. ilium.
L. Mat. Seljak. Butte, M out.
Crr. Zobec, Klein. Mont.
Jack Kocjan, Coketou. W. Va.
Fi-aikk Lotrich, Laurel. Minn.
E. J. Kostajewez. Milwaukee.
Frank Dauderk, Denver. Colo. Sku>paj $9.50. - I. iakatz $10.00;;
Stari zdravnik
Mullin
specijalist moških bolesni sad-
_ njih 35 let.
Ni vprašanj kaj vam cunjka — tdrt'Uf-uje patntajctr.
r«feit» lUnau sdraraiku svojo faol^Mr.
>»i T^nšuu« kaj je. on bo t» ozdravil
«w> je ozdravljivo. Niz k« cen« - najb<M;ia pt-mof zacotorljna bo moji doici akuinji
Vabim vas U brezplačno preiskavo. 409 Fourth Ave.. Pittsburgh, Pa. __nasproti poHe
SLUŽBO DOBI
Rad bi zvedel za naslov svojih dveh prijateljev JOSIPA TCR-SIC, doma r/. vasi Mahneti pri Cirknici. in JANEZA OTANI-CAR. doma iz Podslivnice. Pn»-sira, če kdo ve, da mi javi, ali naj se pa sama oglasita. - Joh:« Preveč, Ore Hill, Pa.
(21-23—9)
takoj pri majhni družini poštena naJ Slovenka, ki je znuržna \-saj nekoliko angleščine ali nemščine in se razume uekoliko v kuhinji. Več 1018 Lenox Ave., North Chicago.'pove upramištvo "(ilas Naroda".
Iščem svojega bra<a JOSIPA TCRSIČ in ^a prijatelja FRANA PRIMŠER. oba doma Is tirknice na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da mi naznani, ali naj se pa sama javita. — Math. Turšič. Box 27:i. South Fork. Pa.	(21-23—9)
(22-25—9)
kateri je pooblaKen pobirati na ročnino na nal lisi, knjige in dm ge v nafto strogo spadajoče posle t« izdajati pravoveljavne pote dila vsled česar ga rojakom naj topleje priporočamo.
TJnravniitvo "Olas Naroda'*
redke.
brade iu njegova, dokaj \isoka. preveč rejena soproga, ki se je ži-
"ta jo je zapazil za drevesnim de j	P^S^rjaln z mladim ka-
blom. Obmolknil je. prijel šojo valirjem. Ta je bil bolj zagorele
de,nico, da bi mogel gospieo do- ?°Ul'	^	T^ve 2alisct'
stojuo pozdra\ iti.	blh v sredl ,lca v rav_ni
Klanjam se. milowtua gospodična
penili se ob njem in se potapljali nazaj v brezmejno vodno ravan.
Izletniki so se ukreavali. Na S n. hJtaw' $9.50: IU. izkaz $19.00: bregu je stal potitareu gospod JV. izkaz $10.50; V. izkaz $16.00:'
pristrižene; dosedaj nabrana svota $74.50.
Naročila na brošuro in denar1
sive. kratko
prestriženi iu so se spajali z redkimi. a dolgimi »in nič zavihanimi
i. , ,	. , . . , ... brki pod nosom. V roki je vrtel
Dober dan. gospod doktor! Vi	f , --	, ... ,
, * i- i ■ , j »■ . , . kratek bie s srebrno konjsko jrla-ste streljali T In zadeli, kakor vi- „ .	, , . .	fl
vo na koncu; hlače je nosil d»«o-
barveue-jalialne iz črnega sukna in jelenove irhovine ter na visokih škornjih so se mu svetile o-stroge z majlrnimi kolesci.	j
4'Milostna, konec tedna odpo-j tujem za gospieo Margito". nos
dim Dober strelec!"
"To pač ni umetnost, da se za-leze taka tica in ubije!"
Ali hodite radi na lov!" Ne morem trditi, da sem strasten lovec, gospica; ali v počitni-
f 50c za vsaki zvezek brošure) naj | se blagovoli poslat i na:
VICTOR J. KUBELKA, 17 Battery PI., New York, N. Y.
Rojaki!
Columbia gramofone tu slovenske plošče je dobiti vedno pri:
IVAN PAJK, 456 Chestnut	Conenutugb, Pa.
Pišite po cenik, sv
Dr. KOLER
638 Penn Ave., Pittsbnrgli, Pa.
slovenski zdravnik
Dr. Kotar Jo oaj-atarejfti alovenakl sdravnik. ipecija-Ust v I'ittsburahu. ki Una 131etno prek ao v zdravljen}«! tajnih moiklh bolmi.
SifHia all n*tn> pljcnje krvi idrat! • Klasovi ti m «0«, kf gm Je lzurael dr. prof. Erlich Cm 1-mate mozolje U) mehurčke po tele-. Upadanj« laa. botetlne w pridite in Izčlatll vam bo krt. Ne čakajte, ker ta bolezen se naleze.
Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec ali tH-per In tudi vse druse posledice, ki nastanejo radi izrabljivanja urnega *e-be. Kakor hitro opazite, da vam poneha Je mačka zmotnost, na čakajte, temveč pridite ln Jas vam Jo sopet povrnil.
8uS*-nJe cevi. ozdravim v kratkem Času. llvd ali kilo ozdravim v SO urah ln di
so. v. crln. kosteh.
mehurja
kratkem _času. Hydrooalo rav
brez oporacije.
Bolesni mehurja. M povzročijo bolečine v križu in hrbtu ln včasih tudi pri spuščanju voda, osdravlm s ®o-tor ostjo.
Reumattzam, trganja. boltčlfKi ols* kline, srbečico, ikrofle In druoe kožna bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času ln al potrsb-no letati.
Uradne ure: V ponedeljkih, tn petki b od 8. zjutraj do I. popoldne. V torkih, Cetvrtkih in sobotah od a ure zjutraj do 8. ure zvečer. — Ob nedeljah pa do dveh popoldne.
8 poŠto ne delam. — Pridite ossimo. — Ne posabite Ime ln ttevllko!
ah člene,„ rad piwko na rame, da ijal je dobrikajoč se baron Lotar
Cil IIUL- U L'A « I %	■ __I- ^ JJZ_ « A	_ __
se nekako silim in več hodim po gospe
4*A, gotovo, gospod baronf Ah,
gozdu: sicer bi mi bilo dolgčas in bi bržkone obsedel doma pri knjigah. kar bi ne bilo koristno zame."
"Čakajte, sedaj vam pa ne bo dolgčas. IVedrea Gabrijela mi je obljubila, da bodete hodili z nami na izlete, ker Mte rojak in poznate vse zanimivosti. Ali bodete res tako prijazni, gospod doktor*"y
''Gospica. ua službo, kadar vam bo milo in drago. Zame bo le čast in ljubo veselje, ee vas bom smel spremljevati.'*
Hvala, gospod doktor, da ste tako prijazni. Midva se bova vozila skupaj; Dendi in Hasan sta preiukra, zato «e mi utrudijo roke, če ju dolgo vodim. Vi mi bodete j »omagali, kaj ne?"
Margita je uprla velike oči
dolgočasi na kme-
veste, tihf"
''Gotovo, milostna! S srcem sem itak vedno pri tej draiestni cvetki.''
' Toraj poslovite se eimpreje s častniki in pojdite za njo!" j "Moramo iti. zadnji suio! Z Bo-! gom. gospod baron!"	- «
I*adic je podal baronu roko ter silil na ladjo. Baron Wegel se je poklonil gospe nenamerno gdobo-ko. pogledal ji s tistimi nejasnimi. s sumljivimi kolobarji obrobljenimi očmi, ki so Strogo zanikava le baronovo solidno življenje, gospo v liee. počakai na bregu,! dokler ni parnik odplul in še za pantikoai dvakrat aalutiral, po-
v tem t*e zasukal na pesku in odšel
• i i___- . , . , .. t
MODERNO UREJENA
i GL1S NARODI
Anteta. nagnila v-prašajoče glavi- skozi park ter si tam pridal fino
eo po strani in bila tako naivno. egiptovsko cigareto, prijazna, da bi ji Lacinger ne bil' "Barona moramo
spraviti za go^a Ladi-!
bi ga prosila, da gre v ogenj za-|<*eva možu, ki je donel ob ograji
šu-
odrrkel — ne bil mogel odreči. če| Margito". pričela je
njo. In on ji je vrnil pogled, izra-jua kro^n m malomarno zrl v
katere
je rezala
zil veliko vesele nad to ponudbo meča valove, in ker je tafcazil, da ima Margita ladja.
na mizi tpero in tintnik, poklonil "S častniki preveč zapravlja in se ji je prijazno ter odšel.	I deia nove dolgove. "	ji
"Toraj, gospod doktor, do ve-j "Saj jih ima % rtak dovolj." čer a. ko pridejo gospe, napravite Meni se zdi vse to 2e preneuu-' ov<«t At ^era di- j načrt za izlet; potem se bomo po-iso!"	I
svetovali!"	j "Kajf Kako «oraišf Bodi 1
iU je naročala to Lacift-
TTTTir-
ITI
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVBŠUJE PO NIZKIH
N K S

OKUSNO.
IZVEAUJE PREVODE DRUGE
UNU8KO ORGANIZIRA?
DftUdTVENA
VILA,
SbVHK
Želim zvedeti za naslov svojih sestričen I R-ŠE in FRANČIŠKE BRZIN. Doma sta iz vasi Dule pri Skoejanu na Dolenjskem. Prosim, če kdo ve za nju naslov, da ffa mi naznani, ali naj se pa sami javita svojemu bratrancu: John Markovie, 70f> Keteham St., Indianapolis, Ind.
(22-25—0)
n. l>r. Kienierjtv
PAIN-EXPELLEE
:in
Ht A lepe v in
Pristni prihaja zavoju, kot j<
naslikan
Odklonita
tukaj.
voje, ki niao zapečateni s Anchor varstveno znamko. —
25 in 50 centov ▼ lekarnah ali na ravnost od
F. AD. RICHTER
& CO.
74-SS Wsiliagtea St. Na« Ter*. JLT.
OeRarne pošiljatve za ujet-
Lahko m poaljs denar sorodnikom, prijateljem ln tarl s« nahajajo t njatniltva ▼ Snaiji aH Italiji. Potrebno Je, kadar ie nam denar pošlje, da se priloži tudi njetnikora dopisnica aH pismo in se nam tako caoffoil pravilno sestaviti naslov.
Ako namer^rate poslati deisg ujetniku, pošljite gr takoj, ko sprejmete njegov nr*lorf ker ako bi odlaiali, bi se lahko dogodilo* dm bi ga ne naSll vei na Mem mestu in mn ne mogli vročiti denarja.
TVRDKA FRANK SAKSER,
82 Cortlandt StM New York, N. Y.
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
MTHE BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili oslepaijeni, oropani ali če so s njimi slabo ravnali.
Brezplačna navodila in pouk ▼ naturalisacijskih zadevah — kako državljan Združenih dr-devet urno delo. Za oženjene mno-jžav, kjer se oglasiti za državljanko stanovanj praznih. Predno o<l-,Kke listine.
potujete, pitšite za pojasnila. Pred; Sorodniki naj bi fcakali dovo-par dnevi s*-ui poročal, da je tu došle priseljence na Ellis Island
IŠČE SE DELAVCE
za strojarno 4iYard" in "Beam-house". Plata $15.00 na teden iu na strojih pa $15.50 na teden za!postati
dovolj delavcev; prišlo je namreč ve«" Albancev, pa so takoj po preteku nekaj dni odšli.
Anton Miller,
256. Whitehall, Mich (1 D-23^-9)_
IŠČE SE
10<» drvarjev za delati drva v se
vernem Mickiganu. liep gozd. Plača $1.30 od klaftre. Dobre kampe, ]»rijazna okolica. Vprašajte pri:
Charcoal Iron Company of America,
(6 f>—5-10) Manistique. Mich 'devete ure svečer.
ali pri Barge Office.
Oglasite se ali piiite:	s
STATE DEPARTEMENT i
OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, NewyorSki urad: 230, 5th Ave., Room 2012.
Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob čredah od osme do devete ore zvečer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Morgan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA GRILL
Prodajalbelo vino po...........—" 70e. ffalloo
črn« vino po................ 60c.
Droftnik 4 gultone za ...............................$11.01
Brinjovec 12 steklenic ca................ 112.01
4 gallon« (sod'ek) ............ »t« 01
Za obilna naro*bo a« priporoča
Marija Grill,
5308 St Clair Ave., N. Cfefdaad, Ok),
i
POPOTNIKI
Vsem oiiiin. ki »te namenjeni f*»tovati v Cleveland, j««sebn«» nk«» iniste družino. Ik> potrebno nabavili j«»bistvo in knbinjsko opravo ako se lioi'ete nastaniti v naši naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoje velike prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni Imate vedno po-fiteno in zanesljivo blago.
Ako d(*siN<te v Cleveland na postajo in se ne veste kam nbrniti, pokličite na telefon Princeton 13S1 ati i»a R;isedale 1881 in jaz l>om ]K»slai en avtomobil po vas. Ako pa vzamete pocestno karo se peljite s St. Clalr karo do 62. ceste fn na vogalu St. Clair Ave. ie naslov:


A.
6127 St. Clair Ave.,
GRDINA,
Cleveland, O.
Pri meni se vedno dobi letni koledar za 13k-. i*j6tnih znamk.
Frank Petkoršek
Javni notar (Notary Public)
718-720 MARKET STREET waves«** ILL
PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana xdr a vila.
PRODAJA vožne listke vseh prekomor-skih črt.
POŠILJA denar ▼ stari kraj zanesljivo In poiteno.
UPRAVLJA var ▼ notarski
T«k, N. T.
.. ii
pfjjpi,. ?

Alphonse Daudets
SAPPHO.
(Za "Glas Naroda" priredil J. T.)

17

(Nadaljevanje). ŠTIRINAJSTO POGLAVJE.
GLAS NAHODA. 23. SEPT. 1916
d i vami
r

—	Da, moj ljubi, tu iio«j je umrl v Rozineui naročju. S teuii besedami je ob^ovoril Jeaua godbenik Potter iu mu|
povedal, da nese najračit inulega • moearada, ki ga je ujegova Koza strašilo rada imela.
—	Vi ne veste, kako je jokala, ko je poginil. — L>a ji napravim malo veselje, ga bom dal nagačili. — Dobro, da je bila Fanny pri njej iu da jo ji- malo potolažila.
—	Fanny?....
—	Da, dolgo easa je že nisem videl. — Danes zjutraj je prišla iu je ostala pri njej.
Ne da bi opazil utiša, ki so napravile na Jeana te besede, je nadaljeval :
—	Torej je koneauoT — Torej ne živita več skupaj t — Ali se še spominjate, kaj sem vam povedal tedaj, ko smo se vozili po jezeru? — Veste. kyj, storite mi malo uslugo. — Danes moram obedovati l mojo ženo. — Ker pa ne morem pustiti Roze same, bi rad takoj po kosilu odšel. — Na vas se bom izgovoril. — Pojdite z menoj. —
Njepovo krasno stanovanje je bilo sila dolgočasno. — Ko sta nekaj časa sedela v sprejemu ie i. so se odprla stranska vrata, ua pragu se je pa pojavila Potterjeva žena in vprašala:
—	Ali si ti, Avgust?
Bila je elegantna in lepa. — Ko ji je predstavil Potter svojega prijatelj*, je bila nekako v zadregi.
—	Ti -- je rekla slednjič. — Rajmond bo jokal, ker sem mu obljubila, da bova jedla pri njegovi postelji.
—	Kako mu je T	/
—	Nekoliko boljše, toda kašlja še vedno. — Idi k njemu.
—	Ne zdaj. mudi se mi.... Ob šestih moram biti v klubu.
—	Pozdravljen — je rekla mlada žena pomirjena.
—	Idiva!	i * Potter ga je potegnil za seboj.
Človek, ki je nesel močerada svoje ljubice nagačit, je odšel, ne da bi poljubil svojega bolnega otroka.
—	Vse so zakrivili oni — mu je razlagal medpotoma — ki so me poročili. — Kakšno neumnost so napravili. — Bil sem Rozin ljubimec, sem Rozin ljubimec in boni ostali do smrti. — Čakajte! — Ali že veste, najnovejšo novico" — Flamaiit je oproščen. — To je poslediea Dechelettove prošnje.
—	Flamaiit oproščen.... Flamaut oproščen.... te dve besedi sta mu šumeli po ušesih.
Tedaj mu je bilo jasno, zakaj mu ni Fanny že več dni pisala, za-kap ga že toliko easa pusti pri miru.
Spominja! se je pisem, katere ji je pisal Flamaiit iz ječe. — Svoja pisma mora dobiti na vsak način nazaj. — Naj velja kar hoče.
Nekeka jutra v mesecu februarju je sedel ua vlak in se odpeljal proti hiši. kjer je preživel tako lepe iu tako burne čase.
Bal se je edine stvari- — da bi hiša njegove ljubice ne bila prazna.
Ko je šel uu kolodvoru čez progo iu videl odprta okna. se je pomiril. Bil je edini, ki je izstopil na postaji.
Na Pave des Gardes je srečal možkega. ki je peljal malega o-troka za roko. — Ko sta šla mimo njega, je otrok pridrušeno vzklik-nil. —
—	To je Jožef — je rekel Jean sam pri sebi. in se ozrl. Njegov pogled se je srečal s pogledom moža. — Njegov inteligenten obraz je bil nekoliko bled.
—	Moj Bog. to je Fiamaut iu Jožef je njegov sin! Posvetilo se mu je v glavi kot da bi slišal neko skrivno razodetje. — Hipoma mu je bilo vse jasno. — Da, tega otroka je imela Faunv ?> Flamaiit um.
Ko je nekoliko dorasel ga je vzela k sebi. — Oče in sin odhajata, zakaj pa ni ona odšla?
—	Madaiua.... Gospod je tukaj.
—	Kateri gospod? — se je oglasilo iz spalne sobe.	x
—	Jaz". ...
V spalni sobi je nekaj >/kliknilo.
—	Čakaj, takoj bom prišla.
Fanny je skočila k njemu in pa hotela objeti. — Ko je opazila njegov jezen obraz, je obstala in rekla mirno:
—	Dober dan.	t Bila je bolj bleda kot ponavadi.
—	Na kmetih pa precej pozno vstajate— je rekel zauieljivo. Onu se je opravičevala.-da je imela migreno. — Ni vedela, če bi
ga vikala ali tikala. — Ko je pokazal na mizo, ki je bil vsa polna posode, je odvrnila :
• — Otrok je jedel danes zjutraj--predno je odšel....
Odšel je? — Kam
pa
Govoril je kot da bi mu bilo vseeno, toda oči so se mu iskriL v nekem posebnem ognju.
—	Njegov oče je prišel in ga je vzel seboj.
—	Očeta so izpustili iz ječe. kaj ne?
Ona seje zdrznila, toda tajiti ni hotela.
—	No, seveda: kar je. je. — Kolikokrat sem ti že hotela pripo-ziiati. da je to moj sin, pa si uisem upala. — Bala sem se, da bi ga ne poslal vstran..— Oh. ta ubogi otrok. — ln polslišno je pristavila: — Ker si tako ljubosumen.
On se je zakrohotal.
—	Ljubosumen da bi bil? — Ljubosumen ua kaznjenca? — Ni Kar ne nori.
Čutil je. kako je začelo vreti v njem.
—	Daj mi pisma.... Daj mi jih.... Zakaj jih nisi dala Ce
M|juT , ........... ... , i ■ H3I
—	Dala ti jih bom. — Seveda ti jih bom dala. — Tam so.
Se* je zanjo v spalno sobo. kjer je dišalo po cigaretah iu parfumu.	B l|l|g Jfe
Na mizi je opazil škrinjieo, v kateri so bila njegova pisma.
—	Ni težka — je rekla, ko jo je vzdignila. — Kaj ne, da jih ne bova več zapalila?
On je molčal in jo gledal, kako je brskala po pismih. — Njen sklonjen vrat je bil bel kot alabaster.
—- Tukaj,— Vsa so tukaj____
Vzel je zavoj in pa spravil v žep. — ln ker ni mogel ničesar bolj pametnega vprašati, je vprašal:
—	Torej, ou je vzel svojega otroka seboj?
—	Da. v Bret ague je odpotoval. — V svoji domovini se bo skril. Svoje slike bo pošiljal pod drugim imenom v Pariz.
—	Kaj pa tif — Ali boš ti ostala tukaj?
Ona je pogledala v stran in zajecala, da je zdaj v hiši žalostno da bo morda odšla na kratko potovanje.
- V Bretagne, kaj ne? — je siknil skozi zobe. — K družini!
isH«
—	Zakaj pa tajiš? — Priznaj, da se boš zopet združila s tem luuipoin!.... Kaj nc. da si že dolgo časa hrepenela po njem? — Le pojdi, le pojdi in se vrni v svoje staro življenje. — Vlačuga iu lopov, to je lepa kompanija----lu jaz sem bil tako ueumen, da sem
le potegnil iz blaia.
Ona je molčala in stala pouosno pred njim.
In čimbolj jo je zmerjal, tem ponosuejša je bila in tem bolj so ji trepetale ustnice.
Začel je govoriti o svoji1 sreči, o svoji pošteni, mladi in pravi ljubezni.
In zatem je pristavil s pridušeuim glasom kot da bi se sramo
val:
—	Tistega tvojega Flainauta sem srečal. — Ponoči je bil pri Ifcbi____
—	Da. bilo je že pozno---- in sueg je ualetoval. — Na
sem mu postlala.
—	Lažeš!
—	Iu če tudi lažein? — Kaj pa zato?
Svoj obraz je približala njegovemu, v njegovih očeh je zapla incncl ogenj strasti.
—	Ali sem morda vedela, da boš ti prišel? — Zame si bil izgub Ijeii. — Kaj mi koristi vse drugo?.... Žalostna sem bila. zapu ščeua....
—	Ali je še vedno dišal po zaporu?. . . . S;» j si vendar dolgo časa živela s poštenim človekom.. ..Pa se ti je dopadel? — Kaj? — Ha----No. kako je bilo? -- Kaj?.... Ah!----Sramota____Na!..
Udaril jo je s tako silo v obraz, da se je opotekla.
Ona je pa zaječala od žalosti, veselja, zmage, planila je k nje mu in ga objela.
—	Moj ljubček.... u»oj dragi.... I i me torej še vedno ljubiš?.... •
(Dalje prihodnjič).
Rad bi zvedel za naslov svojih dveh prijateljev FRANKA JANEŽU'- in JOHNA NOVAK. Prvi je doma iz Dobropolja. drugi pa iz Knežaka. Notranjsko. Prosim cenjene rojaike. če kdo ve za nju naslov, da ga ini javi, ali naj se pa sama oglasita. — LouLs Ludvik. Box 10:». Morley, Colo.	(23-29—9)
IŠČE SE DELAVCE.
Delavni čas 6, S in 10 ur na dan. Zasluži se od $2.25 do «14.00 ua dan. Plača je od dneva aH pa tudi od kosa. 10% (bonus) pri-boljška pri stalnem ee lom osi č nem poslu. Samo stalni delavci naj vprašajo. Velika slovenska naselbina.
Koli le r Co., (219—4-10) Sheboygan, Wis.
POZOR ROJAKI!
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v West Virginia in Pennsylvania naznanjamo, da jib bo v kratkem obiskal na*; zastopnik
hue, kakor tudi ln brado. Od Sta MatUt * rastejo v (tih tadaLh kraaal *<»tl ln dolgi taajo kakor tudi ■nikl« kraaal brki ta brada la nafaodo odpadali in oaivcli. Umna tisam, koatiboi aH ttiujc v rok <b nošah ia » krito, t oanlh dash popolnoma ca drm-rim. rana. opeklina, bul«, tura. krast« ln irriote. potna noga kurje očesa, osablias t par dneh popolnoma odstranili). Kdor bi mol« zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za SI"00. Pišite takoj po cenik, ki se takni poAJjam zaatonr?
JAOOB WAHČIČ, 0701 Bonna Avs.. Cleveland. Ohir
IŠČE SE GOZDARJE.
Za delati drva; $1.35 od klaftre za rezati kemični les.
Za lupljenje; najboljša plača Ko preneha sezija, je dovolj dela od kosa ali pa v kempah.
Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za rezati logse, stebre, trame, švelarje itd.
Za splošno delo v gozdu; naj vi« ja plača. Stalno delo skozi celo leto.
I. STEPHENSON CO.. Trustees f\U—9 v d>	Wells. Mieh
HARMONIKE
—
. LORENZ,
^fvvvwvvvvvymY/^	^
Velika vojna mapa
I Sv«
Ju kb edini hmlU) a Specialist a«M>i ko Pittsburgh o. Pa.
(HL LOBKNZ. Ml hn At. IL mM. a
Uradne ure: dnevno od B. do-poione do & aro sveGer. V pet. Mb od 8. dopolne do 2. popoldne. Nedeljo od 10. dop. do 2. ponoL
HIŠE NA PRODAJ
nove m •razne Id« in Za v are tanje preti
JOHN ZTJLICH, «165 Norwood Kd„ Cferetead, Okle
Mr. Janko Pleiko,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za *4Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati je, da mu bodo ili rojaki v vseh ostrih na roko.
pommvljaai po najnltjlli cenah, a doto trpetno In sanealjlvo. Y popravo ■anesljivo vsakdo pošlje, ker m i* nad 18 let tukaj ▼ tem posle ln sedaj v svojem lastnem doma. V popravek vzamem kranjske kakor vse drog* harmonike ter računam po dela ka korflao kdo oabteva brea nsrtsljnlfc vpraAanj.
JOHN WENZKL. »17 Kast SSM 8L
DARUJTE PAR CENTOV SLOVENSKIM TRPINOM V STARI __DOMOVINI 1
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
dro&tvene tiskovine, m vselej obraejc na slovensko nnjjsko tiskarno
"GeveJandska Amerika
MlitMajowTw privatne tiskovina. Ni
trgovske ia tiskarna je najbolj
&EVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOTEN8XA UNU8KA
£119 ST. CUB AVE. CLEVELAND, Oo
8T. CLAIR AVE. JEWELRY CO.
Joseph Marinčič, lastnik, >84)5 St Clair Ave.. Cleveland, Ohio.
SUiveueelii iu lira tow Hrvatom priporuOutu ua-verižic, priveskov, p rs La-kup fhiib vs-akuvrstiiih nov. tudi takih z društvenimi Iu jeriuotiutini znaki. V zalogi iiimia vse ksir t>|wia v trgovino zlntuiue. diamante, stenske ure s kukavic«, budilke. Columbia graiuo-ulionc. »slovenske in druge plot&c. Sprejemam v f»opravo ure vsakega izdelka, gramophone ln zlatnino ln za vsako lelo jamčim. Priporočam se za obilo naroči; jaz bom vsakemu točno ln pošteno postregel. Ne > pozabite gesla: •svoji k svojim.
JOSIP MARINČIČ.
vojskojoah se evropskih držav,
Velikost je 21 pri 28 palcih. CEHA 15 CENTOV.
Zadaj je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, hojuih ladij i. t. d. V zalogi imaruo tudi
STENSKO KAPO CELE EVROPE $1.50
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUQI PA CELI SVET, CENA $1.50.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil. |
Obsega 11 raznih zemljevidov. $ CENA SAMO 25 CENTOV.	§
Naročila in denar pošljite ua: .	^
Slovenic Publishing Company j
82 CorUandt St.,	New York, N. Y. %
Rojaki, Slovenci, spominjajte se slovenskih reveže v v starem kraju!
Važno za priseljence!
Državni delavski department Združenih držav je odprl svojf urad na 240 E. 79. St.. med 2. ia' 3. Ave. v New Torku. Urad jo mi prt vsak dan od osmih dopoldne do osmih zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od desete uro dopoldne pa do opoldne.
Namen tega urada je, nuditi naseljencem nasvet, pouk in pomoč, iu sicer vse brezplačno.
Ta urad je obenem tudi posredovalnica za delo in deluje sporazumno in v zvezi s delavskim lepartmentom Združenih držav.
Za storjene usluge ni treba plačevati nikakih pristojbin.
Piiit* ali na oridke <M»hnn«
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER-NEW YO&IU
ANTON BURGAR
C3 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. T.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaiko proinje in daje potreba* aasvete v vseh vojaških sadevah. Rojakom, ki žele dobiti tmeriiki državljanski papir, daje potrebne informacije gleda datuma izkrcanja ali	parnika.
Obrnite se saupno na njega, kjer boste točno in solidno 90*
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAROD NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
A",
Borba za življenje.
Borba za življenje je vsakdan hujša, če ni celo pogibeljna, je pa škodljiva marsikomu, ki pozabi misliti na samega sebe in postane površen ter zanemari svoje lastno telo in zdravje. Posledice nemoralnega življenja so, da te izrabijo popolnoma, potem pride neredno prebavi ja-nje in temu sledi Se opešanje duševnih in telesnih moči. Tako stanje zahteva takojšnjo pozornost in najbolje sredstvo je, ako vzamete takoj

*
T
i ?
t
ntriški fliiir grenki viio
To ozdravi nezadostno delovanje prebavuih organov, ki so «> slabeli radi prenapornega dela ali kaj enakega s tem, da odstrani vse prebavi škodljive stvari,
NAREDI TEK, UREDI PREBAVANJK. ZABRANI RAZPAD, OZDRAVI ZAPRTJE, OKREPČA TELO.
Trinerjevo Ameriško Elixir grenko vino uredi delovanje prebavnih organov. Rabite ga pri
IZGUBI TEKA, TEŽKOČAH PO OBEDU.
vetrovih; _
NEPRIJETNEM DUHU UST,
ZAPRTJU.
RAZBURJENOSTI. TELESNI OSLABELOSTI.
Ono okrepča spanee in pomaga izvrševati dnevno delo s lahkoto.
Stari ljudje naj imajo to vredno zdravilo veono pri roksh in je naj rabijo redno. Ženske, ki trpe na glavobolu in navadnem
nerazpoloženju naj poskusijo Triner-jevo ameriško Elixir grenko
vino.
TRINE RS '•BLlXffl^
BITJIR-W1NE
o
/ S^wS* %
r rajMCftovo
H0RKE VINO
i yjoseph tainta
TRINERJEVO AMERIŠKO ELIXIR GRENKO VINO,
Cena $1.00.	V lekarnah.
JOSEPH TRINER.
Manufacturing Chemist,
1333-1339 SO. ASHUND AVE., CHICAGO, ILL. _
Proti oteklim žlezam, otrpljenju udov, rcum ati »mu, neuralgiji, zbadanju ja Triner-jev Li-* jpko priporočljiv. Radi pranapftoga dela oslabelo mifieevje drgnile f Triner-jevim
8 poito in 90s,