Za tvojo reklamo novi ■' j ggg^jg^g Mt&M tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / »* ai svqa\ a a k t t u 1 om abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir 4J V»»4/ * cedaci, Četrtek, 15. novemDra tyy / Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Trieste Telefon 0432/731190 fipv, §»*3 Zadruga PD ali nova stran v naši zgodovini Primorski dnevnik oziroma istoimenska zadruga ima od nedelje novo vodstvo, ki je bilo izvoljeno na prvem rednem občnem zboru zadruge. Bil je reden, a izjemen občni zbor, v kolikor se ga je udeležila prava množica članov (697), kar je bil najboljši dokaz navezanosti slovenskih ljudi na svoj dnevnik in skrbi za njegov obstoj, obenem pa je jasno prišla na dan vitalnost slovenske narodnostne skupnosti. In v tem smislu je bila nedelja resnično praznični dan za naSo manjšino. Na prvi pogled bi zgleda-lo, da se nas ta problematika le marginalno tiče, saj nismo v Benečiji, kljub korenitemu in v marsikaterem pogledu presenetljivemu preporodu, nadoknadili razkorak z ostalimi Slovenci, ki je seveda rezultat drugačnih zgodovinskih okoliščin. Danes je vse večje Število Benečanov, tudi mladih ljudi, ki lahko segajo po Primorskem dnevniku, bo pa potrebno Se kar nekaj časa zato, da bo Primorski postal dnevnik tudi za večino Benečanov. V resnici, tudi mi smo bili aktivni v projektu zadruge Primorski dnevnik, ki pomeni mejnik v zgodovini slovenske manjšine v deželi F urlartiji-J uljiski krajini. In to iz več razlogov. Prvič zaradi oblike lastništva časopisa. Izhodišče je bila izredna huda kriza dnevnika oz. založbe, ki ga je izdajala in resna nevarnost, da ga ne bomo zmogli ohraniti. V okviru skupnega zastopstva Slovencev je bila izdelana finančna konstrukcija za rešitev dnevnika, obenem pa se je oblikovala zadruga, ki pomeni kolektivno lastništvo dnevnika in istočasno upravljanje podjetja PRAE, s katerim je življenjsko vezana usoda PD. Drugi pomemben moment so osebne garancije, ki so omogočile finančno kritje. Tudi tu ne gre le za reševanje konkretnega problema, pač pa za nov pristop pripadnikov slo- venske manjšine, ki se znajo zediniti in reSevati odprte probleme tudi s sampomo-čjo. Tretji aspekt, ki ga velja poudariti je volilni sistem za oblikovanje vodstva zadruge. Vsak sistem ima pozitivne in negativne lastnosti. Enotno zastopstvo, ki ga je oblikovalo, je imelo pred očmi bogato tradicijo zadružnega gibanja in potrebe tudi v naSi manjšini po čim-širši partecipaciji ljudi, oz. članov zadruge pri njenem upravljanju. Prva skrb je bila zagotoviti manjšini na volitvah, ki vsekakor potekajo po proporčnem sistemu (D’Hondt), minimalno zastopstvo, po drugi strani pa omogočiti vsakemu članu, da lahko kandidira za vodstvo zadruge. Torej ni omejitev niti glede števila kandidatnih list. Toda pod vsako listo je potrebnih 90 podpisov, tak prag pa je nujen, če upoštevamo, da gre za upravljanje zadruge oz. podjetja, ki obrača devet milijard letno. Nedeljski občni zbor je bil pomemben tudi zaradi tega, ker je prodrla misel, da se moramo tudi v naši manjšini lotevati problemov trezno in zrelo in da so trenutki, ko je nujno in prav, da strnemo naše vrste in nastopamo enotno, kot se je zgodilo, ko smo ustanovili zadrugo Primorski dnevnik in so trenutki, ko je prav, da vsak pove, kaj misli. Na volitvah je bilo oddanih 1792 glasov, od teh jih je lista ‘ Primorski jutri" prejela 1251, lista “Pluralizem in prozornost”pa 524. Volilni izidi so nagradili listo, ki je skušala odražati pisani svet ClansWa, predvsem pa se je zavzemala za takšen pristop, ki je jasno ločil odgovornosti obeh upravnih svetov, to je upravnega sveta zadruge in družbe Pr ae. Treba je vsekakor upoštevati, da je šlo za prve volitve v okviru manjšine, kar seveda ima svoj pomen in bo vplivalo na manjšinsko stvarnost, (jn) Po neuspehu kandidature SL, tekma med Volčičem in Mulitschem Na volitvah za Senat samo dva kandidata Volitve za nadomestitev pokojnega senatorja Darka Bratine se bodo vršile 14. decembra, toda volilna tekma se odpira z nepričakovano novostjo: kandidata bosta namreC samo dva, ne pa trije, kot je bilo predvideno. Za Oljko kandidira novinar Mitja Volčič, za kartel svoboščin pa podjetnik Dario Mu-litsch, napovedani kandidat Severne lige, župan iz Gradeža Salvini pa je v zadnjem trenutku izpadel, ker stranka ni uspela zbrati za njegovo kandidaturo dovolj podpisov. V političnih krogih se vrstijo ugibanja, kako je mogoCe, da je do tega prišlo, saj je Severna liga v tem okrožju na zadnjih Mitja Volčič, kandidat Oljke parlamentarnih volitvah dosegla 20 odstotkov gla- sov. Kot je znano, je takrat zmagal kandidat Oljke Bratina s 44 odstotki glasov, medtem ko jih je imel desničar Romoli 36. Večini komentatorjev se zdi malo verjetno, da Severna liga resnično ne bi uspela zbrati dovolj podpisov, saj je v tem volilnem okrožju doslej bila kar moCna stranka. Obstaja sum, da sta se desnica in liga tajno dogovorili za eno samo kandidaturo, ki naj bi se tako uspešno zoperstavila Oljki. Zato naj bi bila zgodba o premalo nabranih podpisih zrežirana. To potezo naj bi Severna liga naredila zato, ker je njeno gibanje na Goriškem v težavah. Da obstajajo težave in nejasnosti, je potrdil tudi deželni tajnik Severne lige Roberto Visintin, ki odpadle kandidature za volitve v senat ni želel komentirati, napovedal pa je razci-šCenja na izrednem kongresu Severne lige za gori-ško pokrajino, ki bo 30. novembra. Sedaj se postavlja vprašanje, kam bodo šli na de-cemberskih volitvah v senat glasovi Severne lige. Sedaj je ”prostih“ kakih 20000 glasov in težko je reci, kako se bodo usmerili ti volilci. Vsekakor je dejstvo, da ima kandidat Oljke Mitja VolCiC sedaj težjo nalogo in za njegovo izvolitev bo treba resnično napeti vse sile, kajti dragocen je postal vsak glas. Nuove norme per le elezioni regionali licenziate dalla Commissione Un ritocco alla legge La novità principale è lo sbarramento del 5% - Contrario l’Ulivo Qualche ritocco qua e là, e la Commissione affari costituzionali del Consiglio regionale ha licenziato, lunedì, quella che passa sotto il nome di “nuova legge e-lettorale” e che di nuovo ha per la verità poco. Il testo - che dal 25 novembre verrà discusso in aula - è stato approvato dal Polo (escluso il Cdu), dalla Lega Nord e da Rifondazione comunista. Contrari Pds, parte del Ppi, Verdi, Cdu, socialisti, mentre gli esponenti di Slovenska vlada je sprejela predlog proračuna Manj sredstev za nas Slovenska vlada je v teh dneh dopolnila predlog državnega proračuna za leto 1997. Predvideni odhodki znašajo 742,9 milijarde tolarjev, prihodki 710. Odločitev o proračunu bo v Državnem zboru predvidoma sprejeta 25. novembra. Vlada je pojasnila, da ne podpira amandmajev, ki so vloženi k predlogu proračuna 1997, vendar nekatere od njih povzema in jih predlaga kot svoje. Po neuradnih vesteh, kaže, da vlada ni sprejela v celoti predloga, da bi dvignila postavko s sredstvi za pomoC manjšini. Namesto 490 milijonov tolarje, kolikor jih je predlagalo zunanje ministr-tstvo je vlada dvignila postavko le za 100 milijonov tolarjev. Vest je potrebno še preveriti, vendar vzbuja v naši skupnosti zaskrbljenost, zaradi znanih finančnih težav, ki hromijo delovanje manjšine. Rinnovamento italiano e Unione Friuli si sono astenuti. Il sistema rimane proporzionale (la Bicamerale non ha infatti apportato le modifiche che pure da più parti erano state auspicate) e questo è il fatto importante. Forse tra gli ultimi in I-talia, in primavera andremo a votare con un metodo che ormai sembra appartenere al passato. Le novità introdotte a Trieste riguardano uno sbarramento del 5% su base regionale per poter accedere ai resti del Collegio u-nico regionale (il Cur assegna 11-12 seggi su 60) ed un nuovo quoziente elettorale con il quale verranno assegnati i seggi. Ci sarà la possibilità dell’apparentamento tra due liste ma quella delle due che avrà raccolto il minor numero di voti dovrà superare il 2,5% del totale, (m.o.) segue a pagina 2 Veplas, da lunedì nuova fase Potrebbe tornare in attività già all’inizio della prossima settimana, la Veplas di S. Pietro al Natisone. Lunedì i sindacati e i delegati del gruppo tedesco Bga hanno firmato un accordo che ridà speranze alle sorti dell’azienda di S. Pietro al Natisone, legata alla Vetroresina di Po-voletto. Ora manca solo la firma, che comunque dovrebbe essere questione di ore, per la concessione dell’affitto dei due stabilimenti - che dovrà essere sottoscritta dal curatore fallimentare, a Siracusa - alla Bga, azienda che dice di puntare, nel corso di un quadriennio, ad un fatturato di una trentina di miliardi. Ottimismo sul fronte dell’occupazione. Si parla in totale di una quarantina di rientri immediati, che dovrebbero diventare 110 dopo quattro anni. La preoccupazione, l’unica, per quanto riguarda la Veplas, viene proprio da questo punto. segue a pagina 2 Drugi v Alpah Alpe-Jadran v soglasju KD Ivan Trinko Speter - Condominio “Al centro” otvoritev razstave v petek, 14. novembra ob 19. uri Čedad - Gledališče “Ristori” koncert zbora “DerZweisprachige Chor/Dvojezični zbor” v soboto, 22. novembra ob 20.30. uri četrtek, 13. novembra 1997 2 La legge elettorale in Regione Un ritocco • v e poco più dalla prima pagina “E’ una modifica che non porta alcuna novità - spiega Miloš Budin, vicepresidente del consiglio, Pds - che faccia fare alla Regione passi in avanti in funzione di una maggiore stabilità”. E tornano in mente le cinque crisi che si sono succedute nell’ultima legislatura. Nulla da fare, dunque, per la proposta che l’Ulivo aveva caldeggiato, cioè una legge elettorale che spinga le forze politiche a creare alleanze prima del voto. Alla maggioranza dei membri della commissione, invece, secondo Budin “non sta a cuore la stabilità quanto piuttosto il destino della propria forza politica”. Nella legge approvata non viene presa in esame la questione della rappresentanza della minoranza slovena, che è stata stralciata dal testo. Quali le prospettive, ora? “Non è facile capirlo - risponde Budin - perchè la commissione non è volu- ta entrare nel merito. Per noi lo stralcio non ha senso: la società regionale è una u-nica e gli elettori della minoranza slovena devono essere elettori come tutti gli altri”. Dal 25 novembre, come detto, il testo passerà all’esame dell’aula. Tutto può succedere, in teoria, anche se le speranze di chi è contrario alle innovazioni non sembrano molte, (m.o.) D distretto si trasferisce Nuova sede dell'organo scolastico Il distretto scolastico ha una nuova sede. Da sabato sono infatti aperti i nuovi locali nel centro civico, in piazza Chiarottini. L’inaugurazione della nuova sede si è sovrapposta allo sciopero degli studenti dellTtc, ai quali è stata tolta la segreteria scolastica, passata al liceo classico “Paolo Diacono”, a cui l’istituto commerciale è accorpato. Dalla prossima settimana la ripresa della Veplas dalla prima pagina La esprime Piergiorgio Domeniš, fino a pochi giorni fa ancora responsabile delfazienda, secondo cui non sarebbe del tutto scontato il rientro delle persone che a S. Pietro sono rimaste senza lavoro, mentre ci potrebbero essere degli arrivi da Povoletto. Quello della Veplas sembra essere comunque, tra i due stabilimenti, quello più ambito, e la Bga pare garantisca anche un rilancio della produzione. I dipendenti proprio nei giorni scorsi erano stati messi in mobilità, dopo 28 mesi di cassa integrazione. L’Inps ha inoltre annunciato che dal 20 novembre liquiderà la cassa integrazione che copre il periodo da maggio a settembre. Borze so Čudna stvar. Nekateri pravijo, da so zrcalo družbe, drugi pa dodajajo, da izkrivljajo njeno podobo. Kakorkoli že, zadnje čase so bile azijske in ameriške borze v ospredju zanimanja varčevalcev. Vest prihaja iz New Yorka, kjer v mitičnem Wall Streetu stojita dvojčka - nebotičnika, v katerih se (baje) odloča usoda človeštva. Padec kotacij lahko osiromaši sloj prebivalstva ali manjšo državo. Množica ameriških varčevalcev vsako dopoldne preko televizijskih ekranov sledi dogajanju v dvorani, kjer se prodajajo kapitali. Za newyorSki “Business Channel” zadnje mesece dogajanja na borzi spremlja prikupna plavolaska, Jennifer po imenu. Se pred dvema letoma je poklicnim fo- tografom nastavljala svoje zale obline, kajti priznati je treba, punca je prsata in bi lahko nastopala v televizijski uspešnici “Baywatch”. Svoj dekolte primerno opremi in se nastavlja televizijski kameri. Njena “posebnost” je v tem, da padec kotacij na borzi spremlja tudi padec zadnjih tančic z dekolteja. Po načelu: “Ce borza pade in so varčevalci obupani, naj jih vsaj pogled name potolaži.” Resnična zgodba o Jennifer, ki se je s svojimi oblinami prebila do funkcije glavnega urednika ekonomske rubrike BC, nam seveda navdihuje zelo različna razmišljanja. O tem, kako se razvija sistem množičnih občil in kako televizija narekuje nove načine sporočanja, tudi preko meja dostojnosti. Ali o perverznosti “papir- nate ekonomije” in borznega sistema, kjer so reakcije povsem nelogične in navidez nesmiselne. To je pač perverzna logika borze, kjer posli naraščajo, če minister napove rast nezaposlenosti. Investitorji vedo, da večja brezposelnost pomeni manjšo pogodbeno moč sindikatov in večje dobičke. Toda danes moram ta razmišljanja prekiniti. V Rimu so, le par dni pred volitvami, našli peklenski stroj le lučaj stran od kraja, kjer sta D’Alema in Di Pietro zbirala svoje somišljenike. Ce bi počila, bi danes pisali o novem pokolu. Kdo nastavlja bombe? Zakaj? Analogija z ameriškimi borzami je možna. Tam posli naraščajo, če se veča brezposelnost. Pri nas pokajo bombe, ko se politični položaj stabilizira. Ali še drugače. Ko je opozicija šibka in zmedena, da išče dogovor z oblastjo, pa čeprav o novih pravilih igre, iz mračnega podzemlja prilezejo podgane z eksplozivom in sejejo nemir. Bodimo budni! La cerimonia è così diventata l’occasione per molti, dai rappresentanti delle i-stituzioni politiche e scolastiche agli studenti, per chiedere più autonomia e potere decisionale. “Troppe volte - ha ricordato l’assessore provinciale all’istruzione Mauro Bigot - abbiamo dovuto sopportare scelte da parte di Roma, che hanno inciso profondamente sul nostro tessuto scolastico”. L’augurio di una maggiore partecipazione, anche da parte degli studenti, alle decisioni scolastiche è venuto dal presidente del Consiglio scolastico provinciale, Gaetano Longo, e dal sovrintendente regionale Valerio Giurleo. Ma è stato uno studente dellTtc ad esprimere maggiormente “il malcontento che si sta creando, con una razionalizzazione che ci sta penalizzando. Se certe decisioni devono essere prese vogliamo essere coinvolti, non trattati come l’ultima ruota del carro”. Prima della benedizione dei locali da parte di monsignor Genero, il presidente del distretto Stefano Gasparin ha avuto il tempo di ricordare l’impegno dell’istituzione che rappresenta e la necessità di una maggiore partecipazione alla vita scolastica da parte di tutti, (m.o.) Ulivo, incontro il 19 a S. Pietro Mercoledì 19 novembre, alle 20.30, presso l’albergo “Belvedere” di S. Pietro al Natisone, soci e simpatizzanti dell’Ulivo si ritroveranno per riprendere un cammino iniziato alla vigilia delle ultime elezioni politiche. L’intento degli organizzatori dell’incontro, che dovrebbe servire a costituire ufficialmente un comitato per le Valli del Natisone e per Cividale, è quello di proseguire sulla strada tracciata dal compianto senatore Darko Bratina, con una seconda esperienza, dopo quella del Comitato Prodi, che dovrà essere più duratura. Za Slovenijo problem tokrat prihaja s severa Vse kaže, da težav Slovenije v odnosih s sosednjimi državami še ne bo konec. Dobro se še spominjamo mučnega in kar dolgega obdobja polemik z Italijo, ki je pridruževanje Slovenije EU pogojevala z vprašanjem premoženja istrskih beguncev. Na srečo so se ti odnosi bistveno popravili, odkar v Italiji vlada leva sredina. Toda komaj se je polegel spor z Italijo, že je nastopila Avstrija, ali bolje rečeno, dežela Koroška, od koder so v zadnjih tednih začele prihajati odločne zahteve po ureditvi statusa nemške manjšine v Sloveniji. Takšno zahtevo je na očiten pritisk Haiderjevih desničarjev postavila deželna vlada Koroške, vse od polovice oktobra naprej pa so se odnosi med Slovenijo in njeno severno sosedo zaradi tega vprašanja vedno bolj zaskrbljujoče zaostrovali. Res je, da vprašanje ni novo in ga je Avstrija v odnosu do Slovenije v preteklosti že pogrevala, skupno z zahtevo po zaprtju atomske elektrarne v Krškem in zahtevo po vrnitvi premoženja Nemcem, ki so bivali v Sloveniji in so bili od Jugoslavije s sklepi zasedanja AVNOJ razlaščeni med drugo svetovno vojno. Ista trojica zahtev se ponavlja sedaj. Glede tega zadnjega vprašanja je slovenski zuna-nji minister Frlec jasno odgovoril, da ni mogoče odpirati vprašanj, ki so bila že urejena na potsdamski konferenci leta 1945 ali z avstrijsko državno pogodbo iz leta 1955. O elektrarni Krško je znano, da je stopnja njene varnosti zelo visoka, vsekakor pa tega vprašanja ni mogoče rešiti brez Hrvatov, ki so 50-odstotni lastniki objekta in tudi njegovi največji koristniki. Frlec je glede obstoja staroavstrijske manjšine dejal, da so se nekdanji Kočevski Nemci po tragični epizodi druge svetovne vojne odselili in razpršili, in tako danes na ozemlju Slovenije živijo le še posamezni, vsekakor ne kompaktno prisotni nemški prebivalci. Zaenkrat se odnosi med Ljubljano in Dunajem še niso pokvarili, ker so glavne osti avtrijskih zahtev še vedno na Koroškem, kjer so v ozadju (kot po navadi) tudi volilni razlogi. Vendar avstrijska vlada ne more kar spregledati stališča koroške deželne vlade, ki na izsiljevanje Haiderjevih svobodnjakov hoče, da se s temi vprašanji pogojuje pristop Slovenije k EU. Očitno bo treba najti kompromis. Vsekakor je dejstvo, da se je ob popisu prebivalstva v Sloveniji pred šestimi leti izreklo za nemško govoreče 1813 državljanov Slovenije, ki so sicer razpršeni po vsej državi. Je to mogoče opredeliti kot manjšino? Drugo dejstvo je, da je v okolici Kočevja še vedno naseljena skupina 200 do 300 avtohtonih prebivalcev, ki ohranjajo nemško govorico in tradicijo. Je za to skupnost možno kaj storiti? Nad tretjim dejstvom pa bi se morala zamisliti sama Avstrija, ki še zdaleč ni v celoti uresničila določil državne pogodbe, ki jo obvezujejo, da celovito zaščiti Slovence na Koroškem. O Slovencih na avstrijskem Štajerskem pa, kot vemo, Avstrija celo noče nič slišati. (D. U.) Popravek V Novem Matajurju sem 30. maja 1996 poročal o izidu prve številke slovenskega tednika “Panorama” in povzel vsebino nosilnega članka, ki je bil namenjen g. Ivu Hvalici. Pred nekaj tedni sem izvedel, da se je Panorama opravičila g. Hvalici za netočnosti v članku, ki sem jih tudi sam povzel in objavil. Zaradi povedanega in dejstva, da sem v Novem Matajurju povzel članek, ki se je kasneje izkazal za netočnega in žaljivega do g. Hvalice, se prizadetemu opravičujem. Rudi Pavšič Una Chiesa “ricca” di boschi I boschi della chiesa Nel difficile e complesso processo di denazionalizzazione in Slovenia, uno degli aspetti più ostici è rappresentato dalla questione dei boschi di proprietà della Chiesa. La portata del problema è intuitiva se ricordiamo che si tratta di una superficie enorme. L’ultima proposta fatta dal governo Drnovšek, su cui si dovrà e-sprimere la Chiesa slovena, è che la maggior parte dei boschi (27 mila ettari) rimanga di proprietà pubblica, mentre alla Chiesa verrebbe riconosciuto un in- dennizzo con il quale finanziare le proprie attività. Viaggio pastorale Dopo aver augurato il successo alle elezioni solo a due degli otto candidati alla Presidenza della repubblica, e precisamente a Jožef Bernik e Janez Podobnik, come nota il Deio, l’arcivescovo di Lubiana e metropolita sloveno Frane Rode è partito per New York. Qui ha benedetto il rinnovato centro religioso-culturale degli sloveni che da 81 anni funge da punto di incontro e anche rifugio per i molti sloveni che nel corso di questo secolo hanno raggiunto New York. Mons. Rode proseguirà poi il viaggio in Argentina. Un anno di austerity Mentre è ancora in fase di discussione il bilancio dello stato per l’anno in corso, i tre partiti della coalizione di governo (liberalde-mocratici, popolari e Desus) hanno trovato l’accordo sugli indirizzi di politica economica per il 1998 che sarà un anno all’insegna del risparmio. I tagli previsti si aggirerebbero sui 74 miliardi di talleri. Maestri a Bled Domenica pomeriggio ha avuto inizio nella suggestiva cornice di Bled una conferenza internazionale a cui partecipano i rappresentanti sindacali degli insegnanti e diversi esperti che affronte- ranno il tema di una società democratica e tollerante e del ruolo che in questo contesto svolge la scuola. In apertura della conferenza ha preso la parola Danielle Mitterand e la presidente dell’internazionale degli insegnanti (EI) Mary Hatwood Futrell. Gli illustri ospiti sono stati ricevuti anche dal presidente Kučan. Programma Phare La Camera di economia interregionale di Capodi- stria ha preso in esame le possibilità di sviluppare nuove forme di collaborazione transfrontaliera con l’Italia. Nel corso dell’incontro è emerso che lungo i 200 chilometri del confine italo-sloveno da Rateče a Pirano, sono stati elaborati complessivamente 127 progetti che potrebbero essere finanziati con i mezzi del progetto Phare. Nel dibattito è stato evidenziato il fatto che manca una strategia globale e ben armonizzata, tesa a valorizzare le aree di confine e che gli interventi sono troppo frammentati. ima Stojan Spetič četrtek, 13. novembre 1997 Interessante serata letteraria in una libreria di Udine La poesia slovena in quattro voci Taja Kramberger Taja Kramberger, Matjaž Pikalo, A-leš Šteger ed UroS Zupan, quattro tra i maggiori esponenti della poesia slovena delle ultime generazioni, sono stati i protagonisti, mercoledì 5 novembre, presso Ir libreria “Il compralibro”, in via Vittorio Veneto ad Udine, di una serata letteraria che ha davvero riscosso “Parlare di generazione nei confronti di questi autori - ha detto - non è del tutto esatto perché questo nuovo corso della poesia slovena non è caratterizzato da un’età precisa, ma da un sentimento, un sentire che unisce vari autori. In una sua intervista Zupan ha detto di non sentire di far parte di una generazione. Questo sentire, poi, ha varie facce, da quella più «intimista» di Uroš Zupan e quella più «esuberante» di Matjaž Pikalo, ma è per tutti caratterizzato da quella che si può chiamare «o-riginalità», nel senso che parte dall’origine, che segna un distacco netto rispetto alla poesia slovena precedente”. Obit si è quindi brevemente soffermato sulla figura del poeta sloveno Tomaž Šalamun, che da questi autori è considerato un vero e proprio punto di riferimento, ed ha poi sotto-lineato come il nuovo corso della poesia slovena sia contraddistinto da un episodio storico - la raggiunta indipendenza della Slovenia “che anche dal punto di vista letterario avrebbe potuto creare una situazione negativa, una chiusura a riccio, in una posizione di difesa della propria identità, ma per fortuna è stato tutt’altro” - e dall’attenzione che l’università slovena dà non solo alla letteratura ma alla cultura in generale. Questa attenzione non solo non viene imposta, ma Uroš Zupan viene “delegata”, cioè agli studenti - e gli autori presenti mercoledì ad Udine, come tanti altri, fanno parte o provengono tutti dall’ambiente universitario - viene data la possibilità di autogestire il proprio spazio culturale. Infine Obit ha rimarcato il lavoro compiuto fino a un grande successo di pubblico e di critica. I quattro giovani poeti - di età compresa tra i 24 ed i 34 anni - sono stati presentati da Michele Obit, che ha recentemente curato la traduzione in italiano di alcuni loro testi per la rivista letteraria udinese “Corrispondenze”. qui dalla casa editrice studentesca di Lubiana «Bele-trina» che lavora nel campo della poesia, della narrativa, della saggistica, presentando anche autori stranieri tradotti in sloveno. Una casa editrice che sta raccogliendo i primi frutti: proprio mercoledì sera, a Lubiana, AleS Car, che ha pubblicato il suo primo romanzo con la “Beletrina”, ha ricevuto un premio come migliore autore esordiente all’interno della “Fiera del libro” che si è tenuta la scorsa settimana nella capitale slovena. All’introduzione sono seguite le letture di alcune poesie, con le conseguenti traduzioni in italiano, da parte dei quattro autori sloveni. L’iniziativa è stata realizzata all’interno della rassegna “Zona Centro”, che prevede fino a dicembre, sempre nella libreria di via Vittorio Veneto, ancora mostre ed incontri con autori. Ieri, mercoledì 12 novembre, è stata intanto i-naugurata la mostra di Beppino De Cesco, artista già conosciuto a “Stazione Topolò” mentre, ancora a proposito di poesia, mercoledì 3 dicembre ci sarà una serata dedicata alla poesia dialettale nella nostra regione, con letture da parte di Luigi Bressan, Pier Luigi Cappello, Ivan Crico, Gian Mario Villalta e Claudio Grisancich. 3 Zajeten zbornik posvečen Tolminski Pri zanimivi publikaciji je sodelovalo kakih 70 avtorjev V zadnjih letih je izšlo na Tolminskem kar nekaj knjig s tolminsko tematiko. Letos jeseni je izšel še Tolminski zbornik, ki je rezultat skupinskega dela kakih 70 domačih avtorjev, je res zajeten, saj obsega 550 strani in ponuja precej izčrpno in zanimivo sliko o realnosti Tolminske. “Zbornik - je napisal njegov glavni urednik Janez Dolenc - je posvečen za Primorce pomembnemu jubileju 50-letnici priključitve k matični domovini, obenem pa tudi veliki pridobitvi, razširjeni in izpolnjeni tolminski muzejski zbirki”, ki je na ogledu v lepo preurejeni Coroninjevi graščini. Vsekakor gre za pestro in bogato izdajo, kjer je dosti zanimivega za vsakega bralca. “Zgodovinski opis priključitve in zanikanje fojb sta najpomembnejši zgodovinsko obdelani področij našega tretjega zbornika” je napisal župan in poslanec Ivan Božic, ki poudarja namen odgovoriti “na krivi-. Cne obtožbe amaterskih italijanskih zgodovinarjev o pobitih italijanskih vojakih prostovoljcih v fojbah na Tolminskem. O tem smo Tolminci prviC slišali ob novem letu 1996”. Zelo obsežen je prvi del zbornika z naslovom “Zgodovina dalje dnevnik piše”, ki je poljudno znanstvene narave in kjer je poudarek na zgodovini Tolminske. Gradu na Kozlovem robu nad Tolminu je prosveCenih kar šest prispevkov, ki segajo od arheoloških sanacijskih del do Kozlovega gradu v književnosti in ljudskem izročilu. Drug sklop vprašanj je verske narave. Tu je dekan Franc Rupnik obravnaval začetke verskega življenja in usta- Glavni urednik Tolminskega zbornika Janez Dolenc spodaj pa sedež tolminskega muzeja *f — —-: »■s m»***•«, / ’ novitve far na Tolminskem, zanimiv je tudi prispevek o lutrovcih na tem območju. Sledijo številni prispevki z zgodovinsko vsebino, kjer so osvetljena najznačilnejši momenti tolminske zgodovine od puntov (Dva dokumenta o kaznovanju tolminskih puntarjev zaradi upora leta 1713) do nastanka čitalnic, od prve svetovne vojne do italijanske oblasti ob zaCetku druge svetovne vojne in vojne za samostojno Slovenijo. Drugo poglavje v zborniku “Pod obokom Čarobnih vej” zajema iz besedne, likovne in glasbene umetnosti in predstavlja domače ustvarjalce, medtem ko je v tretjem “Misel moja vse bo preletela” veC prispevkov, ki predstavljajo delovanje društev in ustanov ter dru- gih pomembnih področij. Za uvod v zbornik so poskrbeli tolminski župan in poslanec Ivan Božic, glavni urednik Janez Dolenc in Boris Filli, ki je napisal zanimiv prispevek o Tolminski 50 let po pariški mirovni konferenci. Tradicija tovrstnih publikaciji je precej razširjena v Sloveniji in bi bilo pametno jo posnemati tudi pri nas v Benečiji. Naj kot dopolnilo povemo, da je prvi Tolminski zbornik izšel leta 1956 in je bil posvečen padlim v drugi svetovni vojni in 50-letnici smrti pesnika Simona Gregorčiča. Drugi zbornik je izšel leta 1975 ob 30. letnici osvoboditve, leta 1980 pa je bila posebna izdaja posvečena potresu iz leta 1976: “Potresni zbornik”, (jn) Sabato “D dono delle Valli” Sabato 15, alle 17, presso là Comunità montana delle Valli del Natisone avrà luogo la premiazione del concorso di poesia e narrativa “Il dono delle Valli”. La giuria, della quale fanno parte i docenti dell’ateneo udinese Attilio Mauro Caproni, Raimondo Strassoldo, Livio Clemente Piccinini e Hans Kitzmuller, Antonio Piromalli (Università di Cassino), Antonio De Cillia e Pavle Merkù, ha già scelto i finalisti. Fra questi troviamo Edi Cudicio di Torcano e Adriano Noacco di Taipana. L’iniziativa è promossa dal Consorzio gubana, dal Centro studi Ippolito Nie-vo, dalla Banca popolare di dividale, dalla locale Comu-nità Montana e dal Lions club Cividale- Manzano. “FilmVideoMonitor” a Gorizia, questa sera la prima proiezione La rassegna continua fino a sabato presso il “Kulturni dom’ Si inaugura oggi, giovedì 13, nel “Kulturni dom” di Gorizia, la 12a edizione di “FilmVideoMonitor”, rassegna dedicata alla cinematografia slovena che venne i-deata dal senatore Darko Bratina e che, proprio grazie ad un suo progetto, verrà quest’anno ripresa anche in Carinzia. Questa sera verranno presentati i primi due film in programma, “L’uccello della vertigine” di Sašo Podgoršek e “Felix” di Božo Sprajc. “FilmVideoMonitor” continuerà venerdì e sabato con una serie di proiezioni che i-nizieranno alle 9 del mattino. Tra le opere più interessanti figurano “Ekpress, ek-press” di Igor Sterk ed “Herzog” di Mitja Milavec. Iniziativa della Comunità montana Valli del Natisone Quattro lingue in regalo Sarà distribuito a tutti gli alunni e studenti delle scuole dell'obbligo delle Valli del Natisone. E’ il “Dizionario pratico delle lingue d’Europa”, redatto da Marjan Brecelj e Gianni Nazzi, che sarà presentato lunedì 24 novembre, alle 18, nella sala consiliare di S. Pietro al Natisone. Il volume, un dizionario in quattro lingue (italiano, sloveno, friulano e tedesco), è stato stampato in mille copie dalla Comunità montana, promo- trice dell’iniziativa, e verrà distribuito grazie all’interessamento del Distretto scolastico di Cividale. Alla presentazione interverranno il presidente dell’ente montano Giuseppe Marinig, il presidente del distretto Stefano Gasparin, la prof. Lojzka Bratuž, dell’università di Udine, il prof. Giorgio Faggin, dell’università di Trieste ed il vicepresidente del Consiglio regionale Miloš Budin. Ansambel Antona Birtič slavi 45. letnico “Beneški fantje” v Murski Soboti Ansambel Antona Birtiča “Beneški fantje” bo jutri, petek 14. novembra nastopil v Murski Soboti na VII. veliki tradicionalni glasbeni prireditvi “Zapojmo in zaigrajmo po domače”. Prvi koncert bo ob 16.30, drugi pa ob 20. uri z neposrednin radijskim prenosom. Nastopilo bo okoli 25 znanih izvajalskih skupin in javno veljavnih posameznikov. Med temi, kot reCeno, tudi “Beneški fantje”. Ta narodno - zabavni ansambel ga je ustanovil domačin Anton BirtiC iz Me-čane. Bilo. je leto 1952. Zato lahko tardimo, da je Birti-Cev ansambel zgodovinsko najstarejši tu pri nas. In prav na koncertih v Murski Soboti bo slavil svojo 45 letnico uspešnega javnega delovanja v kulturni prid vseh Slovencev. Lusevera Chiesa parrocchiale domenica 16 novembre ore 15.30 Concerto PER ORGANO di Carlo Rizzi in occasione della festa di S. Martino novi mata j ur Četrtek, 13. novembra 1997 Aktualno Slovenske banke melane SDGZ Slovensko deželno gospodarsko združenje je 5. novembra podpisalo na svojem deželnem sedežu v Trstu s tremi bančnimi zavodi - Zadružno kraško banko, Novo tržaško kreditno banko in Kmečko banko Gorica -okvirno konvencijo v korist včlanjenih podjetij in njihovih uslužbencev. To je prva konkretna pobuda na novi poti Združenja, ki teži k navezavi čim tesnejših stikov z omenjenimi denarnimi zavodi. Združenje opravlja za svoje člane raznovrstne sindikalne storitve, spodbuja nove dejavnosti in naložbe, ter si prizadeva, da bi bili člani pri tem deležni najboljših pogojev. Med te spada nedvomno možnost pridobivanja kakovostnih in ugodnih bančnih storitev. Denarni zavodi so se vabilu Združenja odzvali in pripravili pestro ponudbo zanimivih ekonomskih pogojev, ki gredo od obrestnih mer do cene vodenja računov, od opravljanja bančnih operacij in posebnih vrst srednje ročnih in dolgoročnih posojil do koriščenja kreditnih kartic in do pridobivanja olajšanih posojil z deželnimi ali državnimi dotacijami. Posebno zanimivi pogoji so za novoustanovljena podjetja in za uslužbence včlanjenih podjetij. Vse ugodnosti in ponudbe so namenjene članstvu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Za koalicijo Oljke kandidira za župana dosedanji tr-biški Zupan Carlo Toniutti. ki je vodil občino v zadnjih štirih letih, po obdobju komisarske uprave. Star je 50 let in je upokojeni uslužbenec državne želežniške družbe. Po rodu je doma iz Čedada, vendar že dolgo let živi v Trbižu. Toniutti ocenjuje, da je občinska uprava v zadnjih štirih letih dosegla dobre rezultate, čeprav ni imela lahke naloge, ker je morala predvsem povrniti ljudem zaupanje v javno upravo. To je dosegla z vrsto javnih del, ki so bila nujno potrebna za zvišanje kakovosti življenja na Trbižu. Toniutti pravi, da je bil ponovno vzpostavljen konstruktiven odnos z deželno Carlo Toniutti upravo, ki je Trbižu dodelila precejšnja finančna sredstva, med temi 35 milijard za obnovitev infrastrukture za zimske športe. ”Treba se je zavedati, da bo Trbiž v bodočnosti vse manj obmejni kraj, zato je treba njegovo sociogospodarsko strukturo hitro prilagajati1*, meni kandidat Oljke in podčrtuje pomen usmeritve v turistični razvoj, ter se zavzema za tu- Lettera al direttore Sulla scalinata di Azzida A rettifica dell'articolo sulla scalinata di Azzida, comparso sul vostro giornale del 6 novembre, voglio precisare che all’epoca della segnalazione di questo problema, il sottoscritto attendeva dal dicembre 1996 un riscontro alla lettera inviata ai consiglieri comunali. Una risposta T ha avuta recentemente con il sopralluogo effettuato dal tecnico comunale assieme ad esponenti del consiglio e con l’invio da parte della stessa amministrazione comunale di una relazione tecnica agli organi regionali competenti. Pertanto in relazione a ciò, l’affermazione che il sottoscritto non aveva avuto risposta alla sua richiesta, non è più attuale e la prego, per correttezza, di rettificarla, possibilmente nel prossimo numero. Certo della sua sensibilità, ringrazio ed invio cordiali saluti. Roberto Venturini Na nedeljskih upravnih volitvah so trije kandidati Kdo bo izvoljen za župana Trbiža? V nedeljo bodo na Trbižu občinske volitve. Doslej je občinsko upravo štiri leta vodila levosredinska koalicija z županom Toniuttijem, ki je nastopil leta 1993, potem ko je občino po krizi nekaj časa vodil komisar. Čeprav Trbiž ni velik center, saj ima občina le nekaj več kot 5400 prebivalcev, je položaj tega mesteca pomemben, ker se nahaja na tromeji med Italijo, Avstrijo in Slovenijo. Ta položaj je dolgo let odločilno vpliva! na krajevne življenjske razmere, saj je meja prinašala veliko vsakovrstnega prometa in je nudila ugodne okoliščine za razvoj nekaterih gospodarskih dejavnosti, še zlasti špedicije in mednarodnega trgovanja. Z leti se je ta položaj začel spreminjati. Najprej je prišla avtocesta, ki je Trbiž in druge kraje v Kanalski dolini precej odrezala od prometnih tokov, nato je v začetku leta 1995 Avstrija vstopila v Evropsko Unijo, s tem pa se je obmejna vloga Trbiža dodatno zmanj- šala. Naj omenimo, da se je tedaj praktično iz dneva v dan izgubilo 180 delovnih mest, ki so bila vezana na carino, špedicijo in druge obmejne dejavnosti. S približevanjem Slovenije EU se bodo razmere na Trbižu se dodatno spreminjale. Tudi industrija je na območju Trbiža doživela korake nazaj. Prenehal je delovati rudnik svinca v Rajblju, ki je zaposloval mnogo delavcev, ki so v večjem številu prihajali celo iz Bovca in drugih krajev v soški dolini. Tovarna verig Weissenfels je v nekaj letih zmanjšala število zaposlenih od 600 na 200. Skupno je bilo v zadnjih desetih letih v občini Trbiž izgubljenih približno 1000 delovnih mest, kar je za tak kraj zelo veliko. In ravno prve dni novembra se od Trbiža poslavlja tudi osmi alpinski korpus, ki bo premeščen v Čedad. Vse to pomeni, da so za področje Trbiža in Kanalske doline potrebne drugačne ekonomske usmeritve, zato da se izogne nadaljnemu gospo- ristično območje treh meja, v katero naj bi bili vključeni Trbiž, Kranjska gora in Pod-klošter (Amoldstein). Toniutti podčrtuje pomen kandidature za zimske olimpijske igre treh dežel, kajti to bi bila priložnost, da se investira v turistični razvoj. Istočasno je treba po njegovi oceni ovrednotiti kulturno raznolikost Trbiža, v kateri imajo tudi Slovenci pomembno vlogo. Toniutti se zavzema za podporo dejavnostim manjšine, učenju slovenskega jezika in želi, da bi bil čimprej sprejet zaščitni zakon, v katerega naj bodo vključeni tudi Slovenci iz Kanalske doline. Za ovrednotenje večnaro-dnega značaja Trbiža se zavzema tudi županski kandidat Kartela svoboščin Franco Baritussio, 36-letni doma- čin, profesor nemščine, ki je bil v minulem mandatu občinski svetovalec in načelnik t Franco Baritussio skupine Nacionalnega zavezništva. Baritussio je pred kakimi darskemu nazadovanju in odseljevanju ljudi. Po splošnem mnenju je izhod možen v krepitvi turizma, ki ima v teh krajih tradicijo in možnosti za razvoj. V tem okviru ima velik pomen kandidatura Trbiža za zimske olimpijske igre treh dežel, za katere se potegujejo dežela Furlanija Julijska Krajina, Koroška in Slovenija. Doslej kandidatura ni uspela, kljub močnemu vsebinskemu sporočilu in pomenu sodelovanja med tremi narodi in kulturami. Sedaj so v teku prizadevanja, da bi kandidatura uspela za leto 2006. Trbiž je značilen tudi po tem, da je izrazito večkulturen kraj, v katerem od vedno prebivajo Italijani, Slovenci, Furlani in Nemci. Slovenci so še zlasti prisotni 5 kulturno dejavnostjo, živijo pa predvsem v Zabnicah, Rajblju, Beli peči in tudi v samen Trbižu. Za župansko mesto se na teh volitvah potegujejo trije kandidati, ki predstavljajo koalicije Oljke, Kartela svoboščin in Severne lige. (d.u.) dvemi meseci pozitivno presenetil prisotne na okrogli mizi v Spetru, kjer je bil govor o zakonski zaščiti naše skupnosti. Takrat se je kot predstavnik NZ s poglobljeno analizo zavzel za sožitje in spoštovanje pravic manjšin, ker je treba po njegovi oceni upoštevati stvarnost, kakršna je in premoščati ovire, ki jih je postavila zgodovina. Ista stališča potrjuje Baritussio tudi kot kandidat za Zupana v Trbižu. Baritussio ugotavlja, da je bila do padca berlinskega zidu svetovna politika kristalizirana. Hladna vojna in delitev sveta pa sta pogojevala vsakogar izmed nas. "Nikomur ni treba zaradi tega zanikati lastno preteklost, vendar moramo imeti tudi sposobnost razvoja. Vsi smo poklicani k dejanju veli- ke odgovornosti**, pravi Baritussio in opredeljuje Kanalsko dolino kot domovino ve-četnične skupnosti, kjer morajo pravice in dostojanstvo uživati Italijani, Slovenci, Furlani in Nemci. Vsi skupaj lahko uspevajo le v medsebojnem spoštovanju in sožitju. Glede zaščitnega zakona Baritussio pravi, da bi bil potreben poseben zakon, ki bi upošteval specifičnost Kanalske doline in prisotnost več manjšin, ne samo slovenske. Obenem bi moral biti zakon navezan na problematiko teritorija, saj je obstoj narodnih skupnosti vezan nanj in tradicionalne deja- Maurizio Dunnhofer vnosti. Za Severno ligo se kot županski kandidat predstavlja 42-letni Maurizio Dunnhofer, poklicni športnik in trener italijanske državne reprezentance smučarskih skakalcev. Dunnhofer pravi, da Severna liga nastopa izključno v interesu Trbiža, zato občinske volitve nimajo kaj opraviti z ligaškimi programi za "odcepitev Padanije**. Kandidat lige je prepričan, da se mora krajevna stvarnost prebuditi iz nekega spanja in zaprtosti vase ter se znati odločno potegovati za lastne interese. Dunnhofer kot poklicni športnik mnogo potuje po svetu in bi rad kakšno pozitivno izkušnjo na področju turizma prinesel tudi v domače razmere: "Olimpijsko kandidaturo je treba bolje izkoristiti in treba se je znati predstaviti v svetu. Imamo vse pogoje, da lahko prodremo s kandidaturo za leto 2006. Kompetitivni smo bodisi s prometno infrastrukturo kot drugimi možnostmi**, meni kandidat Severne lige, ki kot izvedenec dejansko vidi edino možnost razvoja v turizmu, tudi on pa se zavzema za ovrednotenje vseh tam živečih narodnih skupnosti, (d.u.) Riguardo la canonica di S. Pietro Egregio direttore, le scrivo per far sapere la mia verità su quanto è apparso nell’articolo ‘‘La canonica di S. Pietro”, pubblicato sul numero di ottobre del periodico del circolo culturale Jacopo Steliini ‘‘Friuli orientale”. I lettori ed i valligiani in particolare devono sapere quanto segue: a) la spesa superiore al miliardo per la costruzione della nuova canonica è a carico della Curia e della Regione; b) la vecchia canonica, che secondo lo sconosciuto articolista, doveva essere consegnata e servire ‘‘le famiglie proletarie locali”, è in gestione alla Parrocchia. I sei appartamenti di cui si compone non sono in rovina, ma i tre appartamenti della parte destra dell’edificio sono a disposizione per le Suore dell’Assunzione, mentre gli altri tre sono uno per gli obiettori di coscienza e gli altri due rispondono al fabbisogno abitativo di alcuni cittadini; c) in riferimento alla domanda “forse perchè uno dei due parroci era italiano?”, posso rispondere dicendo che questa domanda ha dell’assurdo, perchè fino a prova contraria tutti e due i parroci sono italiani, con solo una positiva differenza: u-no dei due sa la nostra bella lingua madre! Queste scarse precisazioni, possono rendere l’idea del bel “romanzo” che si potrebbe scrivere sul periodo che va dall’idea, alla progettazione ed alla costruzione della nuova canonica e della ristrutturazione di quella vecchia. L’anonimo articolista, che avrebbe potuto anche sottoscriversi, penso che abbia voluto ancora una volta col- pire la figura del Vicario Foraneo delle valli del Natiso-ne mons. Dionisio Mateucig, il quale ama più i fatti concreti che le inutili polemiche. Ringraziamo invece mons. Dionisio per quello che ha fatto finora per noi e che si è tanto prodigato per fornirci di questa bella canonica, degna sede per la Parrocchia e la Forania di S. Pietro al Natisone. Ringraziando porgo ossequi. Un membro del consiglio pastorale e parrocchiale foraniale Fabrizio Dorbolò Servizi alle AZIENDE Via Manzoni, 25 - Dividale Tel. 0432/730153 Con discrezione e QUALITÀ’ ad un costo competitivo • Gestioni contabili e amministrative • Elaborazioni cedolini PAGA • Assistenza per adempimenti specifici (Sicurezza e igiene lavoro, ecc.) • Assistenza per prestiti agevolati e contributi • Consulenza informatica Kronaka tiovi matajur Četrtek, 13. novembra 1997 5 Življenje Ažle v fotografijah V Ažli zbierajo po cieli vasi stare fotografije, de na-pravejo ’no razstavo, ’no mostro, v postrojenim faružu. Vsi vasnjani so zvestuo parskoCil na pomuoč Antonellu Venturini, ki je imeu telo idejo, an iz starih Škatli, iz trug, kasetinu, iz starih banku, so venesli uon zaries zanimive, interesant fotografije, ki pričajo o življenju Ažle an nje vasn janu. Donas publikamo telo, ki nie pru stara, sa’ ima “sa-muo” 40 liet. Bla je nareta lieta 1957 v Ažli v parložno-sti svetega obhajijla. Al zapoznata tele otroke, ki sevie-da, donas imajo kako lieto vic? X Praznik v Vukuovi hiši V Seuc nona Marta an majhana navuoda Gloria so praznovale malomanj tu an dan njih rojstni dan Poseban dan m Dorina Gosgnach -Mulonova iz Matajura an Enrico Dorbolò (Rikač za parjatetje) taz Tarčet sta želiela, de na njih poroki bo tudi njih mala čičica, an takuo je šlo. Morgana, takuo se kliče ta mala, se je rodila 13. junija lietos an kajšan miesac potlè je ‘pošjala" vabilo, invito žlahti an parjateljam, de naj pridejo na poroko mame an tata, an za de bo fešta še buj liepa an velika, tudi na nje karst, ki je biu le tisti dan, v saboto 6. setemberja. Je bluo zaries lepuo an komovet videt mlade n o vi če kupe z njih čičico, so nam jal. Parnesli so nam tudi fotografio tistega dneva za želiet še ankrat vsem trem, srečno an veselo življenje. Mladi družini, ki živi v Tarčet, želmo tudi mi vse narbuojše Vesta zaki publikamo telo fotografijo? Ne samuo zak na nji je Marta Vukuova iz Seucà kupe z nje navuo-dami an z navuodam, paC pa tudi zak nje sinuovi, nevie-ste an hči željo uoščit nji an navuodi Glorii veseu rojstni dan, ki so ga praznovale malomanj v adnem dnevu. V saboto 8. novemberja je Gloria dopunla parvo lieto življenja; drugi dan, v ne-diejo 9. novemberja je pa nona Marta dopunla liet. Se pravi, de za karjančo se na povle, ki dost liet ima ’na žena, vierta nam pa, kar pravimo, de Marta za lieta ki jih ima se zaries dobro dar-ži. An reč, de v nje življenju je preživiela tudi hude an žalostne cajte. Vseglih pa je lepuo veredila tri otroke, ki so ji šenkal vsak po adnega navuoda (za seda!). Ta par nji je ta velika, Giulia, ki je hči od hčere Mariucci, v naruočju Giulie je Gloria, ki je hči od sina Sergja, v naruočju none Marte je pa Mattia, ki je sin od sina Gianna. Vsiem želmo veselo an srečno življenje an čakamo, de nona Marta nam predstavi čez kajšno lieto še kaj Snega druzega malega navuoda! Od vsieh kraju parhajajo na kosilo tle h nam Nomalo liet od tega kajšan je poštudieru, de bi bluo lepuo an pru, de bi naše tratorije začele ponujat judem, predvsem fureštim, naše stare jedila, tiste, kar so naše none ankrat kuhale ta n doma. Pruzapru je biu že kajšan med tistimi, ki imajo gostilne tle par nas, ki je kuhu naše stare jedila, pa za tuole se nie previe vi-edelo “okuole”. Takuo se je rodila iniciativa “Vabilo na kosilo v Ne-diških dolinah”. CRUQL RENATO via Cicigolis 2 33046 Pulfero (Ud) tel. 0432/726065 Installazione e manutenzione di Grondaie - coperture - isolamento IMPERMEABILIZZAZIONE lz lieta v lieto je šlo ni-mar buojs. Za telo stvar se je zviedelo na deleč okuole, nomalo zak so začel pisat po časopise h, po gjornalah, nomalo zak tisti, ki so paršli ankrat tle tode, so se ušafal dobro an drugi krat so par-pejal še druge, ki potlè so parpejal še druge... an takuo napri. Lietos na teli iniciativi, ki se je začela 10. otuberja an puode napri do 30. novemberja, sodeluje 17. tratori ji an restavracijah: “La tana del formichiere" v Spesi (gospodarji pa so iz P rese-rij, v srienjskim komune); “Alla posta” an “Alla cascata” go par Hloc; “Al vescovo” v Podboniescu; “Alla trota” par Spehuonjah; “All’antica” na Krasu; “Ai buoni amici” v Tarčeti; “Alla stella alpina” par Pu-lerje; “Al giardino” an “Alle querce" v Spietre; “Vera" an “Al ritrovo” v Petjage; “Il raissa” v Sar-ženti; “Valle d’oro” v Hrasto vijem; “Da Obalìa” v Jeronišču, “Bellavista” v Dolenjim Tarbju an “Sale e Pepe” v Sriednjem. Med njim so tiste, ki so ble 2e od začetka an so puno nardile, de se to stvar spozna okuole an okuole. Lietos se jim je parložla vič ku kajšna, ki jo nie bluo do seda an trošta-mo se, de bojo zna! dobro kuhat an ponujat, ku vse te ostale. Kakuo gre lietos? Zaries dobro. Za ušafat prestor par nekaterimi se muore klicat puno dni priet. Par kajšnim kraju so paršle cele koriere ljudi. Judje parhajajo tle s Furlanije, pa tucli taz Tarsìa, Gorice, dol z Pordenona an vič krat tudi iz miest tam v Venete. Puno zanimanja, interesa do tele iniciative so jo pokazal an v Sloveniji an odkar je slovienski dnevnik “Delo’” napisu an članek, an ar-tikul go mez tele posebneo vabilo, muormo reč de puno ljudi kliče tudi na Novi Matajur za zviedet kiek vič, za imena restavracij, za njih telefonske številke, za vie-det, ka’ kuhajo, kakuo je nar e to... Ki reč? Muormo pohvalit naše oštierje, ki so pokazal, de če se če, se more. Se more študierat an tle par nas na turizem. Sevieda, s ponudbo tistega, ki je pru naše an prit na kosilo a! na viče-rjo tle par nas je tudi ’na parložnost za spoznat od blizu lepote Nediških dolin an njih kulturo. An če vsako lieto parhaja tle h nam v telem cajtu ni-mar vič ljudi, pride reč, de je varglo ratingo, osam liet od tega, “uagat” venest na dan tiste stare jedila, tiste dobruote, ki so ble šle malomanj v pozabo. JL • •JF TS ' I off? jih prave... Liepa an mlada uči-teljca v dvojezični Suoli v Spietre je zamerkala, de mali Perinac je zaljubljen tu njo. Kadar ti drugi otroc so sli damu, ga j’ ustavla v Suoli an gaj' pokregala: - Perinac, že nomalo cajta od tega videm, de na StudjaS nič, na runaš kompitu tan doma an na ku tu me gledaš! Ka’ ti se gaja? - Sem zaljubljen tu vas, gospodična učitelj-ca, an bi vas rad oženu! - Perinac dragi, ti si an otrok an mene mi niso uSeč otroc! - Oh draga učiteljca, če vam niso ušeč otroc se moremo vseglih oženit, ist vam obljubim, de bom gledu vzEt vse prekauejone!!! An pekjar je čaku tam za kantonam, de kajšan mu da kiek za Buogime, pa za vič ku dvie ure mu niso dali nič, an kadar je zagledu na uredič ’no kažermo od karabinierju, je od-loču, da potuče na tiste vrata, more bit, da mu dajo kiek za luošt pod zob. Za de mu bojo buj vierval, de na more zaslužit z dielam za živiet, je vetegnu adno roko uon z rokava od jope an jo skriu tJa za harbat. Ku je potuku na vrata, se j’ parkazu an karabi-nier. - Na zamierte - je jau pekjar an pokazu, kuo mu j’ majau rokav od jope - sem zgubiu ’no roko! - Mi se huduo zdi - je odguoriu hitro karabi-nier -, a tle v kažermi jo niesmo ušafal!!! Gospa Toninca je Sla h miedihu psikjatru an mu poviedala: - Sem pru zaskarbje-na za mojiga moža! 'No lieto je mislu, de je an petelin, kajšan miesac od tega, se j’ luožu tu glavo, deje ’na kakuoš! Psikjatra je pokregu Tonino an jo poprašu, zakaj ni paršla priet mu pravit, ka’ se gaja nje možu. - Ah ja, gospuod dohtor, imate ražon. Sem bla paršla tudi priet, pa za tele praznike so mi korle jajca! ! ! Toninac je šu plesat v Liron, kjer je zapoznu ’no lepo čečo. Ku sta se ušafala tu tami, sta se dala an poljubček. - Orpodibako - je jau Toninac - dost murozu si imiela, de znaš takuo lepuo bušuvat? - Obednega! - je od-guorila čeča - Ist godem trombo v bandi iz Orzami! !! novi mata j ur Četrtek, 13. novembra 1997 6 Gli scavi archeologici nella Velika Jama -15 Stazione neolitica sconerta da Musoni Minimatajur Vediamo come Francesco Musoni racconta le sue tre esplorazioni alla Velika Jama: nel 1903 la prima volta insieme ai colleghi del Circolo Speleologico Friulano, la seconda volta insieme al prof. G. Ghirar-dini dell’Università di Padova e al dott. G. Fogolari, direttore del Museo di Civi-dale, e infine nel 1904 insieme ad Olinto Marinelli. La descrizione dell’escursione è un buon esempio della prosa scientifica di Musoni, il quale concede molto all’aspetto divulgativo, con puntuali appunti sugli aspetti antropogeografici del contrafforte di Ter-cimonte-Tarčmun, «villaggio (m.645) con circa 200 abitanti, diligenti coltivatori di una abbastanza vasta distesa di campi, messi a frumento, mais, saraceno, fagiuoli, rape, patate, carote, alberi da frutta: la vite, beninteso dove esposta a mezzogiorno, arriva fino a circa 690 metri. I fianchi della montagna sono prati e boschi in cui prevalgono la Modrost UČENJE JE KOT VESLANJE PROTI TOKU. TAKOJ KO NEHAŠ, TE ODNESE NAZAJ. ZAKON JE POSKUS V DVOJE REŠEVATI PROBLEME, KI BI JIH ČLOVEK SAM NIKOLI NE IMEL. SMEJTE SE IN SVET SE BO SMEJAL Z VAMI. JOKAJTE SE IN JOKALI BOSTE SAMI. H« $ VEC KOT JE ADVOKATOV, DALJŠI JE PROCES; VEC KO JE ZDRAVNIKOV, KRAJŠI JE PROCES. PRAVICO DO KRITIZIRANJA IMA SAMO TISTI, KI IMA SRCE, DA POMAGA. quercia e specialmente il castagno che dà un reddito importante». Musoni si sofferma poi sulle formazioni geologiche delle adiacenze del ponte di Rante. «Dai fianchi [della montagna] si vedono affiorare calcari a grana, più o meno grossolani, molto somiglianti alla pietra piasen-tina, alternati con strati sottili di calcare marnoso, di sopra i quali zampilla di tratto in tratto qualche debole sorgente». Infine la grotta in «una massa rocciosa, in gran parte nuda, e-mergente a guisa di protuberanza, costituita di calcare brecciato di una potenza considerevole, certo di parecchie decine di metri, solcata da molte fessure quasi verticali, nella quale, nascosta in mezzo ad abbondante fogliame di edere, vitalbe, carpini e fichi selvatici, si apre finalmente la “Velika Jama”». Musoni descrive l’interno della grotta: il ‘pavimento’ quasi piano, le pareti laterali convergenti, ne riferisce le misure: lunghezza 32 metri, larghezza da 5 a 8 metri, altezza da 2,4 (a 24 metri di profondità) a 6,4. Musoni prende nota come la forma della grotta richiami ad una «naturale abitazione e fa subito nascere l’idea che un tempo possa essere stata dimora u-mana, tanto più che non sarebbe l’unico esempio comprovante la remota esistenza dei cavernicoli anche nella nostra regione». A questo punto Musoni lavorò, come lui stesso racconta, per quindici giorni con tre operai «asportando circa 90 me. di terriccio. Ne vennero alla luce tre depositi di ceneri con avanzi di legno in parte carbonizzati, in parte induriti dal carbonato di calce che li a-veva incrostati: ed ivi stesso e in altri punti della grotta si rinvennero frammenti di vasi fittili e ossami di animali. Sotto il terriccio fu scoperto un pavimento manufatto, di sabbia commista ad argilla, compresso e battuto, dello spessore di 3-5 centimetri; e finalmente un letto ghiaioso costituente il fondo naturale della caverna. Le nostre previsio- L’interno della Velika Jama all'epoca degli scavi di Francesco Musoni (1864-1926) ni... ricevevano piena conferma e noi ci trovavamo davanti a una stazione umana preistorica. Ed è naturale che, siccome fu durante l’età neolitica che la maggior parte delle caverne delle regioni limitrofe alla nostra furono abitate, molte rimanendolo anche durante l’eneolitica, fummo subito portati ad attribuire alla medesima età, consideratane anche la natura, pure i ritrovamenti della “Velika Jama”». Veniamo ora ai reperti. Musoni raccolse con grande cura gli avanzi dell’industria umana, li trasferì a Udine alla sede del Circolo Speleologico Friulano, dove il prof. Ghirardini ne fece un primo esame. I resti animali furono invece spediti a Firenze. Ghirardini comunicò a Musoni con u-na lettera che «quantunque i ritrovamenti fatti siano disgraziatamente scarsi, tuttavia sono sufficienti per poter affermare che la “Velika Jama” si collega colla serie delle grotte italiane che servirono di abitazioni e di tombe nell’età neolitica e nella eneolitica». Si trattava di «frammenti di vasi fittili, di impasto rozzo, malamente cotti a fuoco libero, di tinta brunastra. Numerosi quelli a pareti abbastanza grosse, molte dei quali hanno una decorazione caratteristica di cordoni rilevati paralleli, talora semplici, più spesso attraversati da incavi ottenuti con impressione delle dita. Tra i rottami figurano resti di orli, anch’essi ornati con pressioni di dita o intaccature di unghie ed e-semplari con anse infisse verticalmente nei vasi, a nastro più o meno largo o ad anello cilindrico». Con i frammenti fu possibile ricomporre tre piccoli vasi. Oltre ai frammenti di ceramica fu esaminato un ‘macinello ellittico’ di pietra a-renaria, due pezzi di corno lavorati e tre punteruoli di osso, ed infine un frammento di conchiglia di My-tilus edulis. (Archeologia, 15) Paolo Petricig Francesco Musoni, 1904 - La Velika Jama, Mondo Sotterraneo, 1 (3) e 1 (5) Revija Galeb je le prišla med svoje mlade bralce Te dni je med slovenske šolarje prišla prva številka Galeba za šolsko leto 1997-98. Se nikoli - je napisala urednica Majda Železnik - ni imel tako dolge in težavne poti kot tokrat. “Čeprav smo ga vse poletje skrbno pripravljali, ni bilo denarja, da bi pravočasno izšel. Vemo, da ste ga pričakovali s skrbjo, saj ste nas spraševali, zakaj zamuja. Veliko pomoč, predvsem srčno, dajete Galebu prav vi, mladi prijatelji. Želimo si, da bi ga z veseljem brali in ga vsi naročili”. Čakali smo ga dolgo, vendar sedaj i-mamo v rokah lepo, bogato številko, kjer je precej zanimivega, poučnega, zabavnega in ustvarjalnega. V njem sodeluje več avtorjev besedil in ilustratorjev, kot po navadi posebno mesto imajo s svojimi prispevki tudi Galebovi bralci. Naj povemo še, da je platnica delo Poljanke Doljak iz šempoljakse osnovne m šole. Galeb računa na podporo svojih mladih bralcev, učiteljev in staršev, pa tudi na občutljivost institucionalne sfere do te dragocene publikacije. Še posebej želimo podčrtati, da je izdajo te dvojne številke omogočila tiskarna Graphart, ki seji toplo zahvaljujemo. Poletna tečaja slovenskega jezika v Ljubnem in Tržiču O mojih počitnicah Lepi spomini beneških otrok na aktivne in živahne poletne dneve Zadnjič smo objavili nekaj spisov beneških otrok, ki so preživeli zanimive in aktivne počitnice, daleč od doma, a v prijetni družbi in kjer je bila največja skrb posvečena bogatenju znanja slovenskega jezika. Posebnost teh počitnic je bila tudi v tem, da so bili naši najstniki gostje slovenskih družin in torej je bila njih izkušnja še bolj zanimiva in vzgojna. Preberimo, kako sta jo doživela Martin in Daria. Enajstega julija, ob osmih zjutraj sem odpotovala od doma proti Tržiču. Šla sem z mamo, očetom in družino od prijateljice Giu-lije. Peljali smo se k družini Kožar, kjer sem ostala dva tedna. Potovali smo štiri ure, ker smo izbrali najdaljšo pot. Ustavili smo se v Škofji Loki in si ogledali tamkajšnji grad. Cez dve uri smo prispeli v Tržič. Odšli smo do šole, kjer smo se srečali s svojimi gostitelji in drugimi učenci. Ravnatelji- ca slovenske poletne šole nam je predstavila druge učence, ki so prišli iz Italije, Hrvaške, Nemčije, Avstrije, Nizozemske, Švice, Bosne in Hercegovine ter Argentine. Ko sem spoznala svojo družino, sem bila zelo vesela, saj so bili vsi zelo prijazni. Njihova hčerka se je imenovala Karmen in je bila stara 10 let. Ko sem prišla v njih stanovanjski blok, so me vsi sosedi hoteli spopznati. Bila je sobota. V ponedeljek sem prvič šla k pouku. Moj učitelj slo- Kaj manjka? Si SLIKI SE RAZLIKUJETA V 7. PODROBNOSTIH. POISCI JIH! Od pike do pike POVEZI VSE PIKE OD 1 DO 46 Z RAVNIMI ČRTAMI venščine je bil Branko Oman. Živi v Nemčiji in tam uči slovenski jezik. Bila sem v tretji skupini, skupaj s punco iz Švice, enim fantom z Nizozemske, dvema puncama in enim fantom iz Bosne, dvema puncama iz Argentine, dvojčkoma iz Nemčije, Giulijo in sestrično Eriko. Naredili smo veliko izletov. Obiskali smo tudi Dolžanovo sotesko, kjer je razstava fosilov. Na teh počitnicah sem se zelo zabavala. Daria To poletje sem dva tedna obiskoval Poletno šolo slovenskega jezika v Ljubnem blizu Ljubljane. Bilo nas je veliko učencev, spali pa smo pri raznih družinah. Moji gostitelji so bili zelo prijazni. V družini so bili mama, oče, dedek, babica in dva fanta Mario, ki je imel 13 let in Mišo, star 10 let. Z mano je bil tudi fant iz Madžarske, ki pa je precej slabo govoril slovensko. Zelo smo se zabavali, pa tudi jedli smo zelo dobro. Vsako Jutro je bil pouk, kjer smo brali zgodbe in se učili slovnico. V odmoru smo igrali odbojko in košarko. Z Matijem sem igral tudi tenis in beach-volley. Popoldne smo odšli na kakšen izlet, obiskali fitess studio, enkrat pa smo se s kanuji peljali po reki Savinji. Celodnevni izlet je bil zelo zanimiv. Odšli smo v Logarsko dolino in si ogledali tudi slap Rinka. V Ljubnem sem se zabaval in sem te izkušnje zelo vesel. Martin Šport novi mata]ur četrtek, 13. novembra 1997 Risultati 1. Categoria Latte Carso - Valnatisone 3-1 3. Categoria Moimacco - Savognese 1-1 JUNIORES Valnatisone - Fortissimi rinv. Giovanissimi Gaglianese - Audace 2-0 Esordienti Audace - Buonacquisto rinv. Pulcini Torreanese - Audace rinv. Amatori Bar Corrado - Reai Filpa 0-0 Valli Natisone - Termokey 1-4 Sedilis - Pub Sonia e Luca rinv. Poi. Valnatisone - Grigioneri 1-0 Coopca Tolmezzo - PSM Sedie 2-3 Calcetto Bar Crisnaro - Pv2 Rualis/B 3-6 Millenium - Spaghetto 3-9 Caminetto - Merenderos 2-7 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Tavagnacco 3. Categoria Serenissima - Savognese JUNIORES Fortissimi - Valnatisone (13/11, ree.) Buonacquisto - Valnatisone Giovanissimi Audace - Majanese Esordienti Comunale Faedis - Audace Pulcini Audace - Azzurra Amatori Reai Filpa - Fagagna Anni 80 - Valli Natisone Borgo Aquileia - Pub Sonia e Luca Moulin Rouge - Poi. Valnatisone PSM Sedie - Axo club 35 Calcetto Lo Spaghetto - Pv2 Rualis (14 nov.) Rubignacco - Bar Crisnaro (18 nov.) Merenderos - Linea Punto (14 nov.) Classifiche 1. Categoria Torreanese 16; Tarcentina 15; Union 91, Domio, Bujese 14; Latte Carso 12; Corno, Cividalese, Riviera 11; Valnatisone 10; Reanese, Costalunga, Venzone 9; Cussi-gnacco, Ancona 5; Tavagnacco 3. 3. Categoria Lumignacco 18; Fulgor, Paviese 13; Buttrio 12; Comunale Faedis 11; Savognese 10; Stella Azzurra, Moimacco, Serenissima 7; Gaglianese, Nimis 5; Cormor, Fortissimi, Chiavris 2. JUNIORES Bressa/Campoformido 13; Comunale Faedis 12; Cividalese, Union 91, Lestizza 11; Natisone, Azzurra, Lavarianese 10; Valnatisone, Buonacquisto 9; Sangiorgina Udine, Cussignacco 5; Flumignano 4; Mereto Don Bosco 1. Giovanissimi Pagnacco 15; Biauzzo/A 13; Audace, Ga-gianese 12; Sangiorgina Udine, Natisone 11; Majanese 10; Arcobaleno/Pro Osoppo 6; Savorgnanese 5; Astra 92, Bressa/Campoformido, Basaldella 2; Cussignacco 0. Amatori (Eccellenza) Termokey 10; Warriors 9; Reai Filpa, Bar Corrado 8; Chiopris, Coopca Tolmezzo 7; Fagagna, Fant Moda 5; Valli del Natisone, Anni 80, S. Daniele 3; Mereto Capitolo 2. Amatori (2. Categoria) Grigioneri 9; Pub Sonia e Luca Drenchia, Polisportiva Valnatisone, Rojalese, Red Box, Red Devils 7; Val Judrio, Piaino 6; Se-dilis, Effe Emme 4; Moulin Rouge 3; Bar Roma 2. Amatori (Over 35) Costantini, Contarena 8; Free energy 7; Remanzacco, Pasian di Prato 6; Fagagna, Soker club 5; PSM Sedie Cividale, Al Saraceno, Asaf 4; S. Daniele 3; Billerio, Pas-sons 2; La Bettola, Axo club 1; Autosofia, Autotua, Borgo Aquileia 0. Amatori (Calcetto) Lega Punto Hidroclima 4; Bar Crisnaro, Lo Spaghetto, Merenderos 2; Al Caminetto, Millenium 0. 7 La squadra gialloblu raggiunta dal Moimacco soltanto a tempo ormai scaduto Savogna tradita dal recupero Nel primo tempo è Podorieszach a portare in vantaggio i valligiani - Nella ripresa l’offensiva dei padroni di casa che negano agli ospiti il terzo successo consecutivo MOIMACCO 1 SAVOGNESE 1 Savognese: Cudicio, Giovanni Zufferli, Luca Bledig, Saccavini, Floreancig, Go-lop, Marseu, Moreale, Dor-bolò, Podorieszach (88’ Meneghin), David Speco-gna ( 80’ Trinco). Moimacco, 9 novembre -Nel primo minuto di recupero, quando ormai sembrava che la gara dovesse terminare con il successo dei gialloblù, i padroni di casa sono riusciti a raggiungere il pareggio. La Savognese aveva dominato nel primo tempo, mentre nella seconda frazione di gioco si è registrato l’arrembaggio dei padroni di casa che però hanno rischiato di subire la seconda segnatura. Parte bene la formazione di Mesaglio che al 15’, su traversone di Podorieszach, impegna il portiere locale. Due minuti più tardi, su punizione di Marseu, Saccavini (autore di una doppietta domenica scorsa) da buona posizione metteva a lato. Si registrava quindi un’uscita di piede del portiere biancoverde che anticipava Podorieszach. Buon intervento del portiere Cudicio, al suo esordio con la maglia gialloblu, che salvava su una pericolosa conclusione dei locali. Sull’azione conseguente, al 31’, passava in vantaggio la Savognese grazie a Podorieszach. L’attaccante sorprendeva la sbilanciata difesa avversaria superando anche il portiere, quindi eludendo l’estremo tentativo di un difensore depositava la sfera nella porta sguarnita. Al 4’ La squadra della Savognese che ha battuto in trasferta il Chiavris della ripresa clamoroso palo dei padroni di casa. Proseguivano gli attacchi dei locali, che correvano due seri pericoli al 23’ con Speco-gna che mandava a lato ed al 31’ quando Podorieszach, superato anche il portiere, esitava troppo permettendo il disperato recupero di un difensore. Nel recupero la rete del pari del Moimacco che concludeva le sue fatiche con un pareggio che alla fine risulta meritato, (p.c.) Capolista spietata, Valli Natisone k.o. VALLI NATISONE - TERMOKEY 1-4 Valli del Natisone: Sirch, Vo-grig, Notarnicola, Volarič, Car-lig, Mauri, S. Medveš (M. Medveš), Scaravetto (F. Fanna), Pol-lauszach, A. Fanna, Clavora. Pulfero, 8 novembre - Gli Škrati, dopo fa vittoria di Tolmezzo, erano attesi al difficile incontro casalingo che li vedeva opposti alla capolista. Gli ospiti passavano in vantaggio, ma venivano raggiunti dalla rete di Mauro Clavora siglata su punizione. Dopo questo promettente inizio, due errori difensivi dei locali davano il via al largo ed immeritato successo della capolista. Bisogna riconoscere le numerose palle gol create dai valligiani e la spietata vena realizzatrice messa in luce dai primi della classe. La Polisportiva li fa... Grigioneri Sconfitta la Valnatisone, che è tornata dalla trasferta triestina con il Latte Carso a mani vuote. Gli azzurri hanno gettato al vento l’occasione di un possibile pareggio sbagliando con De Marco, sull’1-2, un calcio di rigore. Lo stesso giocatore aveva siglato la rete della bandiera. Rinviata la gara degli Junio-res della Valnatisone, che sarà recuperata stasera, e quelle degli Esordienti e dei Pulcini dell’Audace, queste ultime a causa del maltempo. Il Reai Filpa di Pulfero è u-scito indenne dalla trasferta di Villa Santina, ospite del Bar Corrado. I valligiani recriminano per la mancata concessione di ben due calci di rigore. Rinviata per il maltempo la gara tra Sedilis e Pub Sonia e Luca. La Polisportiva Valnatisone di Cividale castiga la capolista Grigioneri grazie alla rete di O-liver Cantoni. I ducali con Pecchia hanno poi fallito l’occasione del raddoppio. Un gol di Michelutti e due di Marino consentono al PSM Sedie di Cividale di espugnare il campo di Tolmezzo. Seconda vittoria consecutiva dello Spaghetto, che si è imposto sul Millenium in trasferta a Cividale. Cinque minuti di follia vanificano il buon primo tempo del Bar Crisnaro che nella ripresa lascia al Rualis l’intera posta. Vincono invece senza problemi i Merenderos opposti al fanalino di coda Caminetto. L’Audace lascia i tre punti agli amaranto che si riportano nelle posizioni di testa del girone Giovanissimi, inchino alla Gaglianese Determinan te la prestanza fisica dei locali GAGLIANESE-AUDACE 24) Audace: Cernotta, Ba-stiancig, Bergnach, Balus, Cappelli, Corredig, Ruc-chin, Cendou, Suber, Tiro (Floreancig), Duriavig. Rubignacco, 9 novembre - La Gaglianese dopo il passo falso di Savorgnano si è imposta con due reti di scarto all’Audace. Gli amaranto sono passati in vantaggio all’8’ su classica azione di contropiede. Più prestanti tisicamente, i padroni di casa si sono difesi senza tanti problemi anche per la scarsa vena in attacco di Suber e compagni. Un solo serio pericolo corso dalla difesa locale su conclusione di Filippo Rucchin che lambiva il palo. A 5’ dalla fine del primo tempo i ragazzi alle- Filippo Rucchin nati da Fabrizio Vogrig hanno subito il raddoppio su a-zione conseguente a calcio d’angolo. L’assenza di Cristian Trusgnach a centrocampo si è fatta sentire. Anche se l’Audace ha dominato territorialmente, non è riuscita a siglare il tanto sospirato gol della bandiera. Tržaški kožarkarski derbi C lige zopet uspešen za našo ekipo Jadran premagal Latte Carso Slovenska združena košarkarska ekipa Jadran je minulo soboto odigrala svojo doslej najboljšo tekmo v letošnjem prvenstvu C lige. Z rezultatom 92-79 je prepričljivo odpravila svojega dolgoletnega tekmeca Latte Carso Servolana. Jadran je to zmago nujno potreboval, da se je premaknil iz statičnega položaja na lestvici, kjer je po porazu z močno ekipo Fagagne prejšnji teden obtičal na samih štirih točkah. Za ta mestni tržaški derbi je bilo kot vedno veliko pričakovanje, saj je bilo to že 17. prvenstveno srečanje s Servolano. Dosedanji obračun je vključno s sobotno zmago zelo očitno v korist jadranovcev, ki so zmagali 12 derbijev. Vendar je bila zadnja tekma važna tudi zato, ker bi se v primeru poraza Jadranu zmanjšale možnosti za končno uvrstitev med prvih pet ekip, s tem pa tudi možnost za uvrstitev v play-off skupino. Jadranovci so pokazali borbeno in dobro organizirano igro, s katero jim je tudi uspelo zaustaviti najnevarnejšega igralca Servolane, nekdanjega jadranovca Umberta Merlina. Začeli so zelo napadalno in že po prvem polčasu je bilo jasno, da imajo zmago trdno v rokah, potem ko je Servolani Latte Carso uspelo v 10 minutah igre zbrati samo 4 točke. Nastopil je tudi najmlajši jadranov igralec Valente, ki je osvojil svoji prvi dve točki. Četrtek, 13. novembra 1997 PREMARJAG wmmmmmmmmmmmmmmsumm Marsin - Premarjag Zbuogam mala Sara Dva miesca od tega nono Miljo nam je ponosen an veseu parnesu fotografijo, kjer njega navuoda Samantha je varvala malo sestrico, ki se je bla kumi rodila, Sara. Cičica se je rodila 4. setemberja an je i-miela samuo malo dni, kar so jo bli fotografai, a bla je zaries liepa an močna čičica. Na žalost, Se an miesac od tegà ne tista liepa an močna čičica se je huduo oboliela. Miedihi so ji gledal pomagat a v četartak 6. novemberja nje majhano sarce se je ustavlo. Za njo jočejo sestrica Samantha, ki jo je čakala šest liet, mama Maria Luisa Saccavini iz Premarja-ga, tata Claudio Cucovaz, ki ima njega koranine v Marsine, noni Miljo Kran-cu iz Marsina an nona Pia, noni iz Premarjaga Giuseppe an Renza, “zii” an kuži-ni. . Velika nasreča, ki je ta-kuo močnuo zajela mlado družino, je pretresla tudi vse tiste, ki poznajo mamo an tata male Sare, pru takuo nje none, an na nje pogrebu, ki je biu v saboto 8. novemberja v Premarja-ge, kjer družina živi, se je zbralo zaries puno ljudi. Paršli so tudi iz Nediških dolin za pozdravit zadnji krat čičico an za potroštat žalostno družino. Nji naj gredo tudi naSe kondoljance. PODBONESEC Arbeč Smart parlietne Zene V čedajskem Spitale nas je za venčno zapustila Ada Specogna, uduova Crucil. Učakala je vesoko starost, 91 liet. Zapustila je sinuove Ernesta, Isolino an Marijo, neviesto Gigliolo, zeta, sestro, navuode, pranavuode an vso drugo Zlahto. Nona Ada bo venčni mi-er počivala go par svetim Standreže, kjer je biu nje pogreb v saboto 8. novemberja zjutra. ^GRMEK^ Kanalac Žalost v Jakopinovi hiši Tan na svojim duomu je za venčno zaspau Luciano Trusgnach - Jakopinu po domače. Imeu je 73 liet. Luciano Jakopinu je biu dielovan mož, lahko bi jal, de je malomanj do zadnjega dielu. V žalost je pustu ženo, sina Romea, hči Luciano, neviesto, zeta, sestre, ku-njade, navuode an vso žla-hto. Zadnji pozdrav so mu ga dali v torak 11. novemberja na Liesah. Naj v mieru počiva. SREDNJE 16.11.90-16.11.97 Z e sedam liet je šlo na-pri odkar nas je za nimar zapustu Giuseppe Lauretig - Bepo Lenkcju po domače iz Gniduce. Ob teli žalostni oblietin-ci se spominjajo na anj vsi tisti, ki so ga imiel radi. Družina an žlaha se ob teli parložnosti spominjajo tudi na druge Bepulnove brate, ki so nas zapustili v telih zadnji sedam liet: Valentino - Tinac, ki je umaru luja lieta 1991, Vittorio, ki nas je zapustu junija lieta 1992 an Antonio - Toni, ki je umaru pa setemberja lie-tos. Naj v mieru počivajo. Se ankrat Ideanatale “Mama moja, se bliža Božič! Ka’ nardim z adne Šenke pa lietos?” Vsako lieto v telem cajtu čujemo tele besiede. Čujemo tudi “Ja, ben, Božič nie samuo študierat na šenke, je kiek druzega, pa manjku tistim, ki so v družini, našim pa-rjateljam, je lepuo narest kiek. Ma ki?” Tele zadnje lieta vide-mo, de se Senkavajo take stvari, ki so hnucu: posodo za hišo, oblieke, dobruote za jest... Če smo brez ideji, lahko skočemo na razstavo, na manifestacjo “Idea Natale”, ki jo organizavajo že deveto lieto dol v Vidme. Lietos bo od petka 14. do pandiejka 17. novemberja. Lietošnja novuost je, de tisti, ki imajo manj ku 14 liet ne plačajo vstopnine, biljeta za iti jo gledat. Na teli razstavi je lietos paršlo razstavljat (esporre) 300 razstavjalcu, ki pa nie-so samuo tle z Italije, pa tudi iz Avstrije, Slovenije, Nemčije, Poljske an Uoga-rije. Kadà pa jo gresta lahko gledat? Od 10. do 22. ure. Urniki spitala v Vidme Odkar tle v čedajskem Spitale so zaparli nekatere “reparte”, naš judje se mu-orajo obarnit drugod če imajo težave z zdravjam. Če gre “dobro”, se gre “samuo” do Vidma, čene pa v Gorico, Palmanovo, San Daniele... s kakimi težavami, vsi moreta viedet. Na vsako vižo narvič naših buniku se obarnejo do videmskega an zavojo tega naši braucu nas vprašajo urnike, kada morejo iti gledat bunike an mi vam ga prepišemo: vsaki dan od 13. do 14. an od 19. do 20. ure; v nediejo an ob praznikih pa od 10.30 do 12. an od 17. do 20. ure. Telefonska številka Spitala (centralino) je pa 5521. Srečanje Slovienju v Vidme Nad 150 Slovencev, ki živijo v Vidmu, se je srečalo v saboto 27. oktobra na vičerji v ristorantu “Diana” ob statalni ciesti blizu Tricesima, da bi potardili duh prednikov, ki so se zbirali nad 400 let okuole “Bratovščine svetega Hje-ronima” v Vidmu. Tole pobudo, iniciativo je dau adan, ki nie Slovenec, pač pa Furlan. Z oče-tam je preživeu svoje rane lieta v Dolenjim Barnasu, kjer so imiel devet liet v rokah lokal “Taverna fiorita”: piše se Giorgio Giavit- novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 49.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - D1STRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 2500.— SIT Posamezni izvod 70.—SIT Žiro račun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% to. Mlad Giorgio se je za-Ijubu v naše doline in vzljubu naše ljudi. Ob prostem času je v Vidmu začeu barskat za našo preteklostjo, pregle-duvat našo zgodovino, što-rjo. Takuo je odkru, da je živielo v Vidmu že pred 500 lieti puno Slovienju, ki so paršli dol iz Nediških dolin, pa tudi iz Karnaht-ske, Terske in Rezijanske doline. 2e lieta 1452 so uficialno kostituil, ustanovili Bratovščino svetega Hjeronima v Vidmu -“Confraternita di San Girolamo degli Schiavoni”. Slovenska Bratovščina sv. Hjeronima v Vidmu je imiela veliko število članu (membri, ali adepti). Imiela je asistencialen an duhovni, spiritualen karakter. Vsak član je muoru plačat 12 soldov na leto, kot članarino (quota di associazione). Zanimivo, interesant je, da so muorli reveži, te buozi, plačat na doplih, 24 soldov, zatuo, ker so oni potlè dobivali iz blagajne podpuoro (assistenza). Bratovščina je takuo pomagala te potriebnim. Ka- dar je kajšan zboleu, je v družino parnesla denar. Z denarjam je podperjala tudi ljudi v stiskah an težavah. Imiela je svoj špitau s petimi pastieji, kjer so zdravili te buoge zastonj. Nevie-stam iz buogih družin so celuo kupili “balo” (dote). Lahko rečemo, da so naši te stari Slovenci v Vidmu za vič stuo liet pretekli avstrijansko cesarico Marijo Terezijo na socialnem polju. Lahko tudi tar-dimo, da so bli naši predniki (antenati) v Vidmu parvi v Evropi, če ne v svetu, da so uresničili, realizali že vič ku stierstuo liet od tega socialno zavarovanje (assistenza sociale). Naši predniki od Bratovščine svetega Hjeronima v Vidmu so pokazali svetu, kakuo se je trieba med sabo pomagat. Lahko bi jal, da so že pet-stuo liet od tega ustanovili no sorto današnje Inam. Vse tuole, an druge reči, je poviedu Giorgio Giavit-to ljudem zbranim na vičerji v ristorantu Diana. Srečanje Slovencev, ki živijo v Vidmu, je imielo namien, da bi se v duhu prednikov začelo misliti, da bi se po njihovem vzgledu tudi donas nekako organizal. Giorgiova iniciativa je dobila hitro podpuoro od puno strani. V Vidmu živi nekaj tav-žent Slovencev in padla je miseu, ideja, da bi ustanovili kulturno društvo, ki naj bi nosilo ime “Ognjišče”. Večina tistih, ki so paršli na vičerjo, so dakor-do. To društvo naj bi orga-nizalo več srečanj na lieto, da bi Slovenci, ki živjo v tistim mieste imieli vič parložnosti se srečat vsi kupe, pru takuo za stuort spoznat videmčanom našo sloviensko kulturo, naše navade. Na koncu ponosno povemo, da je bluo srečanje Slovencev, ki žive v Vidmu, res lepo, veselo an simpatično. Za veselje pa so ries lepuo poskarbieli Nediški puobi, Gusto iz Spietra z mandolinam, Li-Zo iz Petjaga z ramoniko an s kitaro Guido Qualizza iz Dolienjanega. (Novi Matajur, 15.11.84) Vsako soboto ob 14.10. uri na Rai Radio Trst A NEDISKI ZVON Novice in kultura, humor in glasba. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 17. DO 23. NOVEMBRA Prapotno tel. 713022 - Tavoijana tel. 712181 OD 15. DO 21. NOVEMBRA Cedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoC se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: 1 v pandiejakob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Podbuniesac: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak četartak od 16.00 do 17.30 tel. 726161 al 0368/3233795 doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9,30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v četartak od 11.30 do 13.00; Čedad, v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina Iž Čedada v Videm; ob 6.10 *, 7.00, 7.26 *, 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55, 12.29 *, 12.54, 13.27 *, 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8.*, 8.32, 9.32 *, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Bolnica Cedad, ....7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad... .731142 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .700961 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731987 Ronke Letališče..0481 -773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza sbv. izseljencev ..732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost... .727281