________t • LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. ■ GLEVELANP, OHia FRIDAY, MAY, 5th, 1916. LETO IX. - VOL. = ovor Nemcev je na potu if Štnyka|iželezničaijev ne bo. AJ2BENCI CLEVELAND SKE CESTNE ŽELEZNICE SO Z VELIKO VEČINO GLASOVALI PJIOTI STRAJKU. DOBIJO ZBOLJŠANE PLACE IN BOLJŠE DELAVSKE RAZMERE. —iMir je .sklenjen medi The Cleveland Railway Ca. iin med 2500 uslužbenci te kompanije, mir, ki bo trajal vsaj do 1. maja, 1918. Štrajlka ne 1m>. Tri-cervtna vožnja bo še nadalje ! trajala. To je uspeh dolgih po- na eni strani ter med lestoim na drugi strani, časo-isje (pripisuje županu Davisu islfugo, da se je mnogo potrudi, večanje znašalo $952.000 v j^tihi za uslužbence, do-j $ kompanij a konečno poli iš. $532.000. Delavci so na ^straneh odnehali, kom p ar je nekoliko pridejala, in je nastal mir. Sicer je balo tej i nezadovoljstva med1 u--li fclani Stelezničarjev, in ilo je celo do pretepa pri >vanju, toda treznejši gla» so zmagali. V Cleveland« Ibodemio še nadalje vozili po cente na vožnjo- uslužbenci dobijo zboljšane iplače. —Rojaiki, berite naš list 1 Na*. ;ite se f Oni, ki ste naročeni posojujete list drugim, po ;jte jim, naj se naroče. Danas-ji dogodki so velevažni, jin »es je človelk fbrez časopisa ivecten, zapeljan in pomilova-vreden. Vse, kar se ivažne-zgodi v politiki, na dJruštve-polju, v družbi, v mestu, 5 dobite takoj v listni', in *n-lirani ste o vseh važnih in ste vanj a vrednih dogodkih, ki sfhaja danes enkrat na len, je brez veljave. Naš list hodi trikrat na teden redr hišo, če se naročite. rečerna šola za driavlja-vsaflc pondeljek in četrtek Knovi dvorani ob pol os-•zvečer. Poduk jev zastonj. >jaki, (postanite državljani, in nimate še prvega (papirja, »mita ga takoj. Ne ve se, kaj 5» in nečemo, da !bi kdb iz-Slovencev trpel, kadar na-ijo kritični čafci. Ameriška paizi na nezaželjene ne-idžie, ki se poganjajo v sivoji ti in nevednosti za Avstri-in jih "bo znala v času krize ti. 'Postanite državljani 1 -Nekateri kikar ji tožijo pod-ki hočejo graditi pod^ leljske dohode k novemu ;rior viaduktu, in kaitere le je ljudstvo dovolilo pri tvab 25. aprila. Sodnik Vi-bo ddločil. • četrtek zju-tiraj se je vr-sprevodl soproge Fr. iPod-Ranjka je bivala v A-19 let, tu zapušča ®o-in osem otrok. Bolehala re leti. petek se vrši qprevod soproge Josip iPlevnlka. a je bila "doma iz Stare pri 'Kočevju, tu zapušča tre, isoproga in 3 otroke, leriki je bivata 11 let. Jmrl je Fr, Poje tu, kroja-St. Clair ave. 6" mesečni starišem šu starš ič v roodu sin Frank, star 2 F ase sožalje! ljube opozarjamo, d!a nedeljo, 7. maja Zririj-iska predstava v dvorani. Priredi jo anijo in. Itfazrtva'h se poznajo ^ • ". j !____it.' 11 n_jj.. ___it,— Hrvatski Sokol s pomočjo Jugoslovanskih naprednih dru-ŠJteV. Čisti -dobiček je namenjen političnemu fondu Jugoslovanskega Odbora v Londonu. Nobenega zavednega Jugoslovana ne bi smelp m^tljkati na tej junaki J Pridite torej na veliko jugoslovansko proslavo v. nedeljo, 7. maja v Knausovo dvorana —Dr. Jadransžka Vila, SNPJ priredi 21. maja na Re-ohairjevi farmi piknik. Društvo je'sklenilo, da 15 procentov dobička gre .za Narodni Dom. jFosneimanja vredno! In rojaki bodejo gotovo tem raje prihiteli na piknik, ker vedo, da bodejo pomagali za uresničitev najbolj potrebne stvari med elevelandskimi Slovenci! Naj bi še dTUga društva, ki priredijo letos piknike, (posnemala to društvo, in lepo svoto bi imeli v jeseni, ko se zaključijd pikni-niki. K~Fr. Aiko, 1254 4E. 55th St. naj se oglasi v našem uradu. —Frank's Cleaners priredijo v nedeljo v Gordon parku baseball z iPhillips Athletic CWb. —V petek zVecer, 5. maja, so sklicani predsedniki in tajniki slovenskih, hrvatskih in srbskih društev na skupno posvetovanje v Odinovi dvorani glede vse-slovanskega dneva v Clevelandu, ki se vrši 21. maja-O. tej prireditvi poročamo prihodnjič nekoliko več. —Brivci od E. 138. ceste do 70. ceste in &t. Clair ave, so se organizirali v unijo, da si zbolj-šlajo svoje stanje. Resnica je, -radniki, da- se poravna štrajk, ki traja že več itednov v Youijg-stow\m. Prizadetih je že kakih 10.000 delavcev. Za posredovanje se posebno trudi župan, ki želi, daj, nastane čimprej sporazum med delavci in delodajalci, ker je mesto Youngstown že mnogo trpelo radi štrajka. Kompanije s|t> stioer povečale plačo, vendar samo toliko, dm je razlika; med prejšno in sedaj no plačo prav neznatna. Poravnava tesarjev v Akronu. (Akron, O., 4. maja. (Pbložaj v Aloronu je dober. Skoro vs! tesarji, ki so bili nekaj dnij na štrajkiu, so se vrnili na delo. in ostali se vrnejo jutri. Med' člani unije in gradbinimi kompa-nijami je pcrršlo do sporazuma. Kompanija je priznala osem-urno delo za tesarje in obljubila plačevati 55 centov na uro. Pisma nemških vojakovi 1 'Pri nemškem vojaku Seba-sitianu Schauerju od 11. kom panije 13. bavarskega polka, so d"obile angleške oblasti sledeče pisrtio: iMoji dragi: Če padlem na (bojišču, zapišite na moj nagrobni kamen: Umorjen je Ibrl od stražnikov ktflture, dal je svoje življenje za denarne mošnje bogatinov. Jaz ne maram ne kralja ne Nemčije, kajti vocKtelji Nemčije so iztrgali ljubezen do domovine h mojega ®rca. Nemci bežijo iz Metza? (London, 3. maja.. Iz . verodostojnih virov se naznanja, d!a nemško civilno prebivalstvo beži iz Metiza. Metz je ena naj močnejših trdnjav Nemčije, ima Odgovor Nemčije. Nemčija je gotova z odgovorom na ameriški ultimatum,' in v Washingtonu pričakujejo nemškega odgovora. "Washington, 4. maja. Od a-meriškega poslanika Gerarda v Berolinu je prišlaflcratka brzojavka, ki pravi, da Amerika ne bo mogla sprejeti nemških predlogov. Vlada se boji, da nastane očiten spor med Nemčijo in Ameriko f Predsednik Wilson je odločen. Nobenega upanja ni, da bi se spor z Nemčijo na miren način rešil. V ameriškem ultumatumu se med drugim bere to: Če nemška vlada takoj ne preneha s sedajnim načinom subma-rinskega boja proti potniškim Nemčiji grozi socijalna revolucija 1 W .ti ............. NEMŠKA VILADA JE ZAPRLA DR. LIEBKNECHTA. V BEROLINU SO BILE OGROMNE DEMONSTRA^ CIJE NA 1. iMAJA. VLADA SE BOJI LJUDSKE RE-. VOLUCIJE. London, 4. maja. Nemška vlada je ukazala aretacijo dr. Kari 'Liebknedtota, znanega nemškega propagandorja soci-jalizma. Baije se je vdeležil delavskih nemirov in demonstracij 1J* maja. Ko so delavci zaslišali, da je iLiebkneaht prijet, so priredili ponovne demonstracije, katere je policija le s težavo udušila. Revolucija v Berolinu? BrzojaVlja se iz Berolina, da se .nemštkai vlada boji, da nastane revolucija v Berolinu, kakor tudi v drugih industrijskih mestih. Vlada zato premiš- ljuje ali bi izpustila dr. Lieb-m prometnim ladijam, nima\knechta ali ne. Govori se, da vlada Zjed. držav nobene dru-|je fbil Liebknecht zaprt, ker je ge izbere kot prekiniti diplo- nosil na sebi civilno dbldko, da-matično razmerje z INeihčijo,1 sj s-pada k vojaškemu stanu. V k čemur je prisiljena na podla- parlamentu je neki socijalist gi humanitete in pravic nev- vložil predlog, da se dr. Lieb-tralnih narodovi kneehta spusti zapora in da Washington, 4. maja. Dr- se ustavi sodnijska obravnava žavni tajnik Lansing se je iz- proti njenniu, dokler za državni javil, e ulovi Villo. Mek-siko bo diaila 40.000 čet na razpolago, da gotovo obkolijo fcandrte, dočim bodejo aimeri-ške čete na severu blokirale hod bamfitom in pristašem le. 1= D* ' •ig iS NAROCNINAi BOropo fXSO JZa Cl+tfd. po poJttif3.00 1*o*am*xna iUH)it%f* - Jo Tm pfaM, dopUl ia dotar Ml M M: "CUreland.k. Afrika", tilt ST. CLAIR AYE. N. B., CLEVELAND, OHIO EDWARD KAUSH PnbHsker. LOUIS J. PMC, Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. Km4 by 25.000 Slovenians (Krainen) in the City of Cleveland a\ idoertising rates on request. American in spirit Foreign in language only. , . Cleveland and elsewhere. \EiUarm QUolpndertl TILKPHONE CUY PWfNCETON 1»9 Entered as second-class matter the Act of Monk 3rd. 1 5th 1909. at the poet office at Cleveland. 'No. 53. Friday, May, 5th, 1916. Slovenci ne smemo biti zadnji. "E pour si imove!" Da, giblje se, konečno tiidi med najini Pred štirinajstimi -meseci smo imeli v Chicagi potjes, in rodila se je Slovenska 'Liga. Kakor Hitro pride potres, se zdrami ljudstvo, neverjetno gle da in opazuje naravni dogodek. Potem pa zapet preide na vsakdanje delo. V naglici se tiared'i marsikatera napaka. Ta-loo tuidi pri nas. Strahopetni, brez ciljev so (bili. .Padla je glava iz' bojazljivosti, in namesto da bi predsednik kot taik zastavil vse -moči za prospCh, je vrgel puško v (koruzo in dejal: iPa se dajte sami, če se hočete,, jaz se bojiimll In bali so se še drugi, nekateri vislic avstrijskih, nekateri slo se baJi, ker za druzega irojeni niso kot za strah, nekateri ker niso razumeli, kaj je pravzaprav potres naredil, v ostalem pa jpotres> ni bil dovolj močan, da bi ljudstvo prebudil rz letargaje. Nismo se .tedaj še popolnoma zavedali usodepotnih trenutkov, (ki so kot vihra prihrumeli nad ves civilizirani svet. V teh trenutkih se je šlo za usodo vseh evropsfciih narodov. In Še danes sc odloi&uje, silno odločuje. Mi govorimo zaenkrat o Jugoslovanih. Slovenci so Jugoslovani, "bratje ao Hrvatov in Qitoov. To vedeli it v stari domovini, in tudi tam smo se ntaizivali bratje! Le kadar nam je avstrijska vlada zažu-gala in zaklenila nekaj naših najboljših imož v podzemeljske ječe, smo se zbali in imelr- besedo brat samo še v fcfuiši, na jezik se pa ni več drznila. Pa kri ni voda. Mrene pred očimi, verige na rokah in nogah, slepota v duši in v očeh, tema v pameti, kar vse nam je avstrijska vlada tako lepo in zvijačno prisodila kot svojim podložnikam, vse to je pričalo padati od nas, ko smo zrli svobodni in brez pritiska tukaj v Ameriki na svetovne dogodke. Danes je padla mrena, jutri je zginila tema, tretji dan so padli okovi od rok in nog. Pa smo se vpraševali: Kaj smo Slovenci res samo za to, da s svojo srčno krvjo branimo in vzdr-\žujetrno ipijavke, narodne . trote, božjemilastne tujce, ki nam sesajo kri, a nas silijo, da prelijemo zadnjo kapljo na bojPšču v njJh korist? Saj so Slovenci bil vseh zadnjrh 700 let vedno na bojišču*, vedno za druge, nikdar za sebe. In vselej, ko je bdla vojna končana, so prišli ti siroimaki krvavi domov, »oonislil, da bodlo svobodni, pa so dobili nove verige na roke. In rekli smo: Danes je dvajseto stoletje, vsa»k narod hiti naprej, hoče več svobodie, neodvisnosti, hoče biiti gospodar. Sami ne 'zmoremo vsega. INa-ši bratje Hrvatje in Srbi so tu. Skupaj udarimo, skupaj stopimo, in kadilo in razbijalo se l>o duševno temo, suženjstvo pred nami. Dobili smo voditelje. Najbofjsi slovenski, »hrvatski jn srbski možje so prišli skupaj, pobegnili so vislicam germanske vlade, ki danes v 20. stoletju posnema vzgled ®red'nje-veefkih Tuakov, mesto katerih dbeša slovenske glave na drevesa. Jugoslovanski Odbor v I4W1-donu nas je predstavil svetu. Franoazje, ki so od Napoleona že pozabili, da je bila Slovenija nekoč pod Francijo, so nas znova zagledali v vrstah onih^ ki »bi radi svobode. Angleži so najn pripoznali pravico do svobode, Rju-sija se je izjavila, da ne odneha, dokler nimamo svo- je vlade. In tako je prišlo naše slovensko ime, ^kujpno s hrvatskim an srbskim, na mizo diplomatov, pred . zborovanje onih, ki bodejo odločevali po vojni! Brez Jugoslovanov se ne bo reševala evropska politika po vojni, na programu smo. Naši Ibratje jugoslovanski v južni (Ameriki so vsi kot en mož se zbrali v ogromne politične organizacije. Dovolili so $120.000 Jugoslovanskemu Odboru za stroške, da se bore in pridobijo svobodo. Pa v severni Ameriki je enak odsev borbe za svobodo. »Naša bratska organizacija "Hrvatski Savez" je poslala nad $10.000 za borbo za svobodo F Kje smo Slovenci! Ali je kje zapisano slovensko ime, da smo kaj žrtvovali za svojo svobodo7 Slovenska Liga je tu. Danes se vršijo volitve po vseh podružnicah Lige, da se zvoli nov odbor, da se ukrene živahnejše žrtve, da tudi mi Slovenci dejansko, ne samo z jezikom pokažemo, da smo pripravljeni nekaj žrtvovati! Predsednik (odstopli) je obljubil tisoč dolarjev, ni jih. Ze vidimo, da je treba vso stvar obrniti na narod. Narod je bil bolj zaveden ^ot voditelj. Mi moralno, ako hočemo kaj dolbati, tudi kaj 'žrtvovati! Nihče ne more dobiti ogromne nagrade, ne da bi se boril za njo. M5 Slovenci ne smemo biti zadnji izmed neod-rešenih narodbv. Klic Slovencem po Ameriki: Na va's.i strani je pravica, ker se borite za svobodo in pravico ! Slovenska Liga je bila pri-poznana od amepiSkega predsednika s krasnim pismom. Je ameri&ka organizacija svobode, ameriških slovenskih državija~ nov, ki hočejo svojim bratom stare domovine isto svobodo kot jo imamo tu. Zbirajte se, pristopajte v Ligo, kmalu napočijo dnevi, ko se bo reševalo našo uscvdb za mnoga stoletja! Bodimo na mestu, ne bodimo zadnji, ampak med prvimi! Slovenska zavest, n^ dan! Le narod, ki sc bori za svobodo, bo dobil svobodo! da Pozdrav Gte / V'; ' || fg i 14th Cavalry, Coal Creek, Colo. Cenjeni narednik: V okraju Fremont, država Colorado, se dela v pre mogovnikib od meseca febru arija * sem, tako slabo, dtei stari ljtodje, lei so tukaj že desetlet ja, ne pomnijo kaj tacega. De la «e po tri ali štiri dnij na me sec. Ne kaže p^ nič, da bi se kaj zbolj-šalo. Slovenca delata tqkaj samo dva. Jaz se pa zdra vim tulkaj za pljučno boleznijo. Vse kar imam dobrega v tej puistinji je voda1, ki je speljana iz gorskih studencev. S poadlra-vom K. Drgan -0- IZ URADA TAJNIKA S.N.D Dopisi. Alpine, Tex., Ravno mi čas nekoliko »dbpuišča, zato bom opisal nekoliko naše življenje. Jaz in Jakšič sva tukaj pri posadki, Rovan je v Columbus« ostal še nekaj časa, nakar je tudi prišel za najma. Kakih pet tednov sva bila z Jakšičem vi Fort 'Clark, Tex. Taim s/ino se učili odi jutra do noči. V sredo, 18. aprila ob 8. zjutraj smo bili vsi (pripravljeni, da gremo k vajam, imeli smo konje in vse pripravljeno, pa je prišel vojaški sel s poročilom: Konje nazaj, razsedlajte; v (petnajstih minutah, morate biti pripravljeni na odhod. Čudno se nam je zdelo, češ,^kaj bo sedaj, in kmalu potem smo odšli v Alpine, Tex. To je malo mesto, kakih 2000 ljudi j, odi teh je 1000 'Meksi-kancev. Tukaj živimo v kem-pah, godi nam se še zadosti dobro. Hrib je so toka j veliki, ne raste druzega kot trava in §e ta se sproti posiusk Dnevi so vroči, noči pa j ako mrzle. Na patroli Ln straži sem skoro že t^den noč in dan. Tri dnij in tri noči že vojake tukaj mimo prepeljavajo, nič ne vemo, kaj mislijo, .mi nič ne zvemo. Oboroženi smo pa tako, da se ne bojimo Meksikajnarjev. Vsak Ker še večina društev, ki so član Doma, ni izvolilo zastopnika za prodajo delnic pri dru-Sitivu, naj vpoštevajo skflep seje z dhe 22. marca it. 1. glej zapis ni/k nadaljevanje seje, točika se glasi: Sklene se, da se delnice prodajajo pri društvih in društvo si naj izvoli iz svoje srede enega člana, kateremu bo dnu*-štvo (poverilo prodajo delnic. 'Zato apeliram na vsa društva, katera še niso volila zastopnikov, naj to store in oni ziastopniki, kateri so bili že izvoljeni, naj se oglasijo v pisarni tajnika, da prejmejo potrebne reziit knjiž&ce, da gremo z delom naprej. Do sedlaj priglašeni kot edini 'zastopniki za prodajo delnic za S. N. Dom so: Mihael Kos, 4602 St. Claiir ave. za člane pri društvu Primož Trubar., št. 126 £|N|PJ. Frank Hudovernik, 10512 E. 62nd' St. za člame pri društvu Slovehski Sokol, Louis J. Pire, 6119 St. Clair ave. za člane pni društvu sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ. Anton Malavec, i'22>i E. 60th St. za člane pri Slovenski Narodni Čitalnici, Alojzija Čelbular, 1207 E. 6oth St. za članice pri društvu Svob. Slovenke št. 2. SIDZ. Za spfošno prodajo pri članih in ne članih so: Frank černe, Josip 'Kalan, Ruidolf 'Pertian, Frances Lausahle, Mihael Set-nikar Primož Kogoj Zofi Birk, Ignac Smuk in iMatt. Petrovich IGlasom zaključka knjige in računa za mesec april, t. 1. je dosed a j prodanih delnic otfdnu-štev samih 575 od članov teh društev in privatnikov 60 skupaj 635 delnic, za svoto $6350. 'V kratkem času bodejo tiskane delnice, dlelnice se začnejo takoj izdajati, ko bode cela rvota plačanai, za katero se je društvo ali posameznik zave-»a»l. . Direktorij je dal tiskati: "opeke" komad po 5 icentov, "katere se bodejo prodajale na vesdicalh in splošno po naselbini., za korist S. iN. Doma. Zadnja seja idirektorija se je vršila dlne 25. aprila in prihod^ 11 ja seja se vrši 12. maja t. 1. Navodila zastopnikom za pro- (Jpjodelnic pri društvih in izven društva. 1. Rezit knjižice se izdajo iz gl. urada, potrjene z uradnim pečatom in (podpisom gl. tajnika in objednetn so nume-rirane od št. ii naprej, vsak zastopnik dobi po 50 rezitov z d'uplikatom. 2. Vsak zastopnik, ki pr,ej>-m« rezit knjižico od gl. tajnika, se mora lastnoročno podpisati, da je v resnici prejel in da je Odgovoren za onih 50 rezitov, da nobenega, ne izgubi in dla bode pošteno oddal vse številke nazaj na gl. tajnika. 3. Vsak zastopnik, ima v glavnem uradu stran v knjigi za oddajo rezit knjižic, \ tej knjiitžici bode vedno se zapisalo, katere številke, koliko idenar-ja in koga je dobil denar, za isto svoto bodle prejel od gl. tajnika pobotnico za izročeno •svoto. 14- iVsaik zastopnik, kateri je prejel iz gl.urada rezit knjižico in oni, kaitere je dmštvo izvolilo, ictai prodajajo delnice pri svojih članih,\ laihko prodajajo delnice članom ali nečlanom, ali z drugimi besedami povedano, vsakemu, kateri koga nagovori, da vzame delnico. ~jo 6. Vsak zastopnik, kateri proda delnico, anona vedtno zahtevati 10% od vzetih delnic kot prvi obrok, manj se ne sme vueti, več pta lahko. 7. .Vsak zastopnik, kateri proda delnico, rnaij zapise ime in (priimek, naslov old delničarja ali je član katerega društva ali privatnik in število delnic 8. V teku enega tedna izit-dej<^ posebne pobotnice tati i kon-tradoti, katerega bo moral vsak zastopnik dati istemu, ki je kupil ■fJelnico, dvakrat v poidlpis eno si ibode olbdtžal delničar, a drugo bode zastopnik izroči z denarjem vred gl. baijnilkiu. 9. Za prostovoljne doneske niso opravičeni zastopniki, dla bi izdajali režite ali potrdila iz reiit knjižic, katero so prejeli iz gl. urada, ampak se izdaijajb potom glavnega urada ali po oblaščenca izvoljenega od direk torija. ' I Fr. Hudovernik, taijnik. ■ 'a ; ieve If Razno. CELO BOJNO POLJE JE LAST GROFICE » Pinsk, Rusija. Velikansko boj^šlče, kjer imajo Rusi in ^emci svoje strelne jarke, oko-i Pinska, na petnajst milj okol^pi proti vzhodu in zahodu, ugu in severu, je lastnina ru ske grofice Pušvaske. Toda grofice Pušvaske ni danes tam. Zbežala, je tri tedne poprej, jredno so Nemci prišli na njeno lastnino, kt je tako velika, da nemški in in ruski strelni jarki najdejo dovolj prostora na ogromnem posestvu. Grofi ca je stara 60 let in jako ekcen-trična. Ko se vrne, bo pač dobila namesto pognojenih njiv in polj globoke brazde V podobi strelnih ja,jikov. V starem gradiču je nastanjen ruski glavni stan. Kakih pet milj proč, v gospodarskem poslopju posestva, pa se nahaja nemški generalni sta'b. (Toda iz enega glavnega stanu se ahko vidi v druizega. Vprašal sem starega (polkovnika, ki je stanoval v gradu, če Nemci ne pričnejo streljati na ruski glavni stan, katerega imajo tako-rekoč pred očmi. Odgovoril mi je, da se kaj tacega sploh ne bo zgodilo, kajti med ruskim in nemškim stanom je nekako nepisano sporazumLjenje, da niti ena niti druga armada ne obstreljuje glavnega stanu. V tem oziru so se Rusi skazali kot "gentlemani", ki drže svojo besedo, in celo,Nemci jiih na-zivljajo kot "anstaendig1*. Ruskim straižam se je približala nemška patrola pod vodstvom narednika. Rusi so opazki Nemce in pričeli streljati na nje. Narednik je bil ubit. Nemca pa niso bežali ampak so se plazili naprej, da dobijo truplo svojega vochiijca. 'Rusi jih pri tem niso nadlegovali, niti niso streljali na Nemce. Taki so Rusi. Neki štabni častnik mi je pripovedoval drug dogodek, %z katerega se sprevidi, kakšni ljudje so Rusi. V sredini med nemškimi in ruskimi postojankami so ruski in nemški vojaki utrjevali izpostavljene strelne jarke, kakih 40 sežnjev ;eden od druzega. Rusi niso streljali na iNIemce, niti Nemci na Ruse, in ves dan tekom enega tedna so delali' na eni kot na drugi strani, Noben strel ni padel. Peti dan pa pride neki častnik, ki ni poznal tega dogovora, in opazi Nemce. Takoj prime za puško bližnjega vojaka in ustreli enega Nemca. iPresenečeni Nemci so, takoj prijeli za orožje in ustrelili častnika, v očividno veselie. navzočih Rusov, ki so potem dali razumeti iNemcem,' da častnik ni vedel za dogovor, nakar so Nemci [prenehali1 (streljati, in na obeh straneh se je delo nadaljevalo (kot da bi se ničesar ne zgodilo. 150 MILJ DOLG PLOT. Maastricht, Nizozemska. To mesto je prve dneve evropskega pokolja videlo precej vojne. Nekaj nad eno miljo proti za-pad-u je belgijska meja, dvajset r- > - ^ Nemd so (prihajali od zapa-da skozi Belgijo, vsakdo je vedel to, toda nihče 'ni vedel, ali ne Ibodejo Nemci udarili tu»cH skozi južni del Nizozemske. Zato je bila nizozemska armada meseca julija, 1914 v naglici mobilizirana, in ob meji so se pričeli kopati strelni jarki, do-čim je dvajset milj bolj proti jugu sedel general Leman trdnjavi Liege, o kateri je vsakdo mislil, da se je ne more vzeti. Tekom prvih dnij vojske je prišlo iz 'Belgije kakih 5000 pregnanih INtermcev, ki so meni li, da je Maastricht za nje bolj varen kot (Nemčija. Prebivalci Maastrichta so pa videli, kako Nemci požigajo belgijske vasi. Prva vas, ki je bila požgana, je bila Vise, 4 milje od Maastri dhta. Belgijci v tej vasi niso hoteli Nemcem dati hrane. Zft to je bila vas požlgana tako popolno, da niti ena sama hiša niti ibajta ni • ostala. 200 ženskih, mc&kih in otrok so Nemci v Vise na cesti ustrelili, kar je dokazno nad vsakim dvomom. 2upan mesta Maastrichta, ki je nevtralen, je dejal: Nemoi so trd'ili, da so prebivalci Vise streljali na nemške vojake. To ni res. Jaz dobro vem, da se je nekaj nemških vojakov upi-janilo, nakar jih je povozil avtomobil, in Nemci so zato streljali civilno prebivalstvo vse povprek. Desettisoč beguncev je prišlo Maastricht, mesto, ki šteje 40.000 oseb, potem, ko je padla trdnjava Liege. Siprva so imeli ti ljudje denar in so dobro živeli. Pozneje pa je denar pošel, in pričeli so delati v raznih| tovarnah, ki so prav tedaj začele s polnim delom. Nizozemci v M'aastrichtu dobro vedo o nemških grozovitostih. Pripovedujejo stvari, katere so na astne oči videli, da se človeku lasje ježijo. In zato ni bilo nič so dej erikance in se e nizozemski krompir ravno tako dober kot "ger* man", katerega naj zlodej vzame! Nekaj mesecev po zavzetju Liege je bilo še dovoljen* hoditi preko (belgijske meje. Danes je to nemogoče, Nemci so postavili dvojni plot preko celega ozemlja, ki meji ob Nizozemski, 150 milj na dolgo. Ta plot je delan iz bodeče žice, in v njem: je elektrika. Eden plot od druzega je 500 čevljev, in vsak je tako visok, da niti pisma ne moreš vreči preko. Na vsako miljo, ati bolje prr vsaki cesti je nemška stražnica, nudeče-čriKHbelo pobarvana, znamenje, da so Belgijo iNemci priropali- Niti miš se ne splazi tu mimo. 'Med obema plotoma pa leži okostje tisoče mrtvih psov, mačk, krav in drugih žival, pometano tja nalašč,* da se vsem pristudi prestopek meje. Nizozemci imajo svojo mejo zavarovano proti-*vsakemu1 napadu. Ne toliko z vojaki ikot z velikanskimi zatvornicami, katere v slučaju nevarnosti lahko odipro, in z njimi poplavijo dve tretini Belgije. Vsak sovražnik je uničen, ki se drzne v Nizozemsko. Splošno mnenje v Nizozemski je na .strani zaveznikov, in 'Nemci imajo le malo pristašev. EN'MILIJON ARMENCEV POKLANIH. Iz Amsterdama se poroča, da so dobili nemški katoliški škofje v Carigradu . zanesljiva poročila, da je bilo tekom vojne najmanj en milijon Armencev poklanih, med njimi več kot 100.000 katoličanov. Tuniki so divjali z nevrjetno (besnastjo napram Armencem. Ponekod so bili pokloni vsi moški prebivalci vseh vasij na* 50 milfj v okolici, z njimi zajedno starejše ženske, d očim so mla zadovofljil. Cena 25 in 50^, po pdsti 35 in 6of. m - ^ »-: - v/a & ■ -it rsJri ■ ■ - ■ — HM* 1 1 —m UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Dr. FRANK J. KEKN, 6203 ST. OLA1R AVB. Podpredsednik: JOSIP KALiAN, 8101 p*T. CLAIR AVE. Tajnik: FRANK HUDOVMKN1K, 1082 E. 82nd BTKUflBT. Blagajnik: MIHABL SBTPNIKAR, 6306 GLASS AVB. NADZORNI ODBOR: Frank Cenrte, 6033 St Clair ave. Frank M. JalttHC, 1S02 Norwood Rd. Mat Petrovteh, 1096 p. 67th »t. STAVBENI ODBOR: Josip Cele, 6108 St. Clair are. Anton M. Kolar, 3222 Lokertde ave. LouU J. PItc, 6119 St. Cirtr ave. FINANČNI ODBOR: Rudolf Perdan, 5802 iPTOMer e(ve. Zott Blrtk, 6006 Bt. Clair ave. __Jjoui» J. Pire, Josip Kal an ia tfrauk Čeme. Sdjedtrektorlja ae vrfte vsak dru«l to četrti petek ▼ meeecn na 6029 Olaaa ave. Vae dohodke ln korespondenco tikajoče m 8. N. D. naj ae po-Mljajo na prvega tajnika. wmL žal vam bo, u so komični prizori,? in nasmejani se bodetc do srca, Jtio bode te videli g. Jos. Mriiar-ja, ko nastopi z godbo "Jurij Grozni." a Groboljžek bo pa enda štruklje delal, pa popolnoma na moderen način. Udeležit^ se t;egn večera. VsttopnF ce so po 75 za moške in po 50c za žlenske. 'Kupite jib lahko pri sledečih braltih in sestrah: Ig. Smuk, FV. Somrak, 'Alois Turk Fr. Čeme, Ivana Novak, Matija Glavič (pri Setnikarju), Josipina Jereb, Filip Epich, John Jerman in Frances Lau-sche. Godba Jurija Groznega pd vodstvom g. Jos. MHiarja. Odbor. (S3) —"Čas" je edini slovenski mesečnik v Ameriki za poduk '-'in izoibrazbo. |Nlaročite se na ta velezanimivi list. Naprodaj je izvrstna Jersey 'krava in tele. Proda se tudi izvrsten pes stražar. Martin Te kavčič, E. 141st St. in Aspin-wall ave. Coll in wood1. (54] POZOR, COLLIN WOO D. iNa znanj am rojalkom v Colli nwoodu, da sem otvoril še eno prodajalno s pohtištvom. Vse (kar potrebujete ised'aj v svoji hiši, ddbite sedaj pri meni. Ni kakor vam ni treba hoditi več v Cleveland) kupovat, kajti vi sedaj lahko dobite vse, kar želite, doftia v Colli nwoodu. Vselej bom,imel dobro blago v zalogi, totfe ne predrajgo. Priporočam se rojakom v dbilen o-"bisk in se jim zahvaljujem za wsako naklonjenost. (5®) CHRISTIAN MANDEL, Železnina in pohištvo. 1570a Waterloo Rd. Išče se ženska za hišna dela. Samo en otrok pri družini. Vprašajte na ii 14 tu 63rd' St. -:- (55) (FVoda se dobro idoča krojač-niča, za nidko ceno, raidS družinskih razmer. F. Jurrioovič 4706 St. Clair ave. V najem se odda pripravna garaža lačate $100 takoj, drugo pa cakor rent. Vprašajte pri L. Rechar^ Eucilid, O. (54) Naprodaj je dobra hiša za 2 družini, 12 sob, se lahko priredi v hišo za tri druaiine. Lot 30 xi50. Pirav nizka cena. 1397 E. 47th St. (55) Ženska, ki službo za 63ndl St. zna tiutii kuhati išče hišna dela. 984 £. • (53) Naprodaj sta dva. lota na vogalu Waterloo Rd. in E. i6otih Collin wood. Ugodno za trgovsko podjetje. Poirve se pri lastniku M. Plut, 3611 E. 81st St. Newburg, (Fri. June 30) NAZNANILO. Vsem članom dr. Slovenec, št. 1. SDZ naznanjam, da se udeležijo redne mesečne seje dne 7. maja, 19,16. Na dnevnem radi volitev delegatov za 2. glavno konvencijo 9DZ. Bratje nej zberejo razumne in delavne delegate, ker naša Zveza je še mlada, in zato potrebuje dobrih in delavnih mož, da jo dvignejo na zdravo in trdno podlago. INadalje se tudi naznanja, da je društvo sklenilo, da se korporaltrvno udeležimo^ veselice bratskega društva, št. 9. SDZ ob priliki blagos lovljenj a dr. zastave dne 28. maja, 1916. Bratje, pokažite, da smo bratje in pridite vsi kot eden. Z bratskim pozdravom Frank Zoriah, 5909 Pros-ser ave. . (53) CENIK MALIH OGLASOV. liCE 8E DELAVCE VSE VR8TS, do 25 baaed ali 8 vrat 1. krat po.......................40c. 3 krat po...................i...35c. 6 krat po.......................30c. vsaka nadaljna vrata po 0e. DELO IMEJO VSE VRSTE, do 28 beaed ali 8 vrat. 1' krat po.......................20c 3 krat dn več po.................I7c. vaaka nadaljna vrata po 3c. SOBE 8E ODDAJO IN NA HRANO 8E SPREJMEJO, do 28 beaed ali 8 vrat. 1 krat po.......................25c. 3 krat'in vefi po.................20c. Vaaka nadaljna vrata po 4«. V NAJEM 8E ODDA, HI«A, STANOVANJE, TRGOVINA, Rd. NAPRODAJ HI4A, TRGOVINA, PARMA, KONJI IN DRUGO. TftčE 8E OSEBE, ZGUBLJENO, IN ORUGO NEOZNAČENO, do 28 beaed aH 8 vrst 1 krat po........,...............BOc. 3 krat po.......................42c. 8 krat in več po................36c. vsaka nadaljna vrata po 7c. IŠČEJO 8E TRGOVSKI SOLASTNIKI ALI DRUGE DENARNE PRILIKE — PREKLICI IN DRUGE OSEBNO pri. do 28 besed alf 8 vrat 1 krat po.......................60c. 3 krat te veC po...............$1j60 Vsaka nadaljna vrsta po 10c. ZAHVALE iN NAZNANIL Vaaka vrata po MRTV 4ILA. AAKA .6c. Za večkrat ae .Ista cena pomnoži. DRUŠTVENA NAZNANILA. " lkrat po ...................4c vrata Za večkrat po..............3c vrsta 4 do 5 it mta SVOJI K SVOJIM! Pozor rojaki! Vsem cenjenim rojakom na znanjam, da sem prevzel znani saloon in hotel "Gilbreatft" na 694 E. 152nd St. v Collinwood^ Pri meni dobite vselej sveže pivo, najfinejše vrste, j>9 ga pa vedno dobro žganje, brandy, slivovka, drožtiik in tiropi-njevec. Jako dobre smodke za goste. Poleg tega imam okusno kosilo in večerjo vsak dian na razpolago, dober gulaš, pnU sitne kranjske klobase in drugo vedno za prigrizek. Posebno opozarjam rojake na mnogo dobro opremljenih sob za prenočišče. V sobotah svira v mojih prostorih godba in vrši se dobra zabava. Uljudtao se priporočam Slovencem in Slovenkam za obilen obisk in jim jamčim, da jim bom vedno pošteno postregel. Anton Ser-schen, 694 E. 152nd St. Collin-wood, O. (Mon-Fri-68) se da v naznanje, da je drultvo "Srca Jezusovega" se odločilo Sprejemati nove čftane od 16 do 35- leta 1 vstopnine prosto, in sicer za tri mesece, april, maj- in junitj. Torej kogar veseli postat« član tega najbolj premožnega društva v Clevelandu, naj nikar ne odlaša, ampak naj se takoj posfutzi ugodne prilike, katera se mu sedaj nudi.. Za več pojasnila naj se /vpraša pri predsedniku John Pekolj, 1.197 E. 61 st St. ali pri Math Oblak, 1235 E. 60th St. June 9) Delo dobijo ženske! Dekleta, stara osemnajst let ali več, dobijo takoj dobro in stalno delo v tovarni. (Plača znaša $1.50 na dan. Lake Erie Iron Co. 915 E. 63rd St. severno od St. Clair ave. (56) TRGOVINA Z BICIKLL Naznanjam, da sem zopet odprl svojo trgovino s kolesi ali bicikH, ki je največja slovenska trgovina be vrste. V zalogi imam vedno vsakovrstne gumijeve ruber je in vse drugo, kar se .potrebuje pri kolesih. Vse to dobite v moji trgovini na 6607 St. Clair av«a_i__ iNaznanjam, da sem dobil veliko zalogo vsakovrstnih koles ali bicikljev, tako da bom lahko postregel vsakemu rojaku, da ne bo treba hoditi okoli drugih, ker vsakdo je lahko prepričan, da pri svojem rojaku dobi najboljšo postrežbo, kar pa ni prav se lahko pove in se lahko pobotamo. Dolžnost je tudi rojakov^ da podpirajo slovenske trgovce, ker izgovori: nisem vedel ali znal, ne veljajo. Moja trgovina s kolesi je največja slovenska trgovina te vrste med Slovenci, in preprjja-ni ste lahko, da dobite pri meni vedno najbolj trpežno blago. Osem let sem že v tej trgovini in vselej sem v zadovoljnost vseh postregel. Torej se rojakom v Clevelandu in okolici uljudfto priporočam za obila naročila. Vsak me lahko najde, ker moj natančen naslov je tukaj priobčen. ( Fri-June • 1,5) FRANK ZAKRAJŠEK, 6607 St. Clair ave. 2EN8KINE NEPRILIKE •o mnovoitevltae. One same vedo koliko trpita Ja morajo včasih prsetatt Fopolooma naravno Je, da ttftejo edra-vila. Od M Jim dala od&jftbo. Za ta n* men se Severov Regulator ae moro prek valiti. Njegovo uapeteost najbolj lahko oplieJo ieneke, katere so ga rabile. Mre. James Peffert, Fairport, Oblo piam Je pUala: "Iskala sem po-moči v reč krajih, toda alfi ni pomagalo, dokler nisem poskusila Severov regulator; priporočam ga vsem len skam, bi trpijo." Cona $1.00, v vseh lekarnah ali od nas. Pišite po oaio knjižico "Zdravje Mbolah la aa tU-_ k« 4. ia a. ofc aWalLji l.kom pol. t j*. 5S Vlak it. 1. •• wrmm Ix Buffalo v ptaMJUk $3*0 ROUND TRIP Urad: 733 Euclid Avenue. £iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikiiiiiiiiiii^ alutraj. L Cass lekarnar. Collinwoodskirn Slovencem v nazinanje! Mi imamo sedaj mposljtei-nega Slovenca v nasi lekarni, da nam pomaga pri naši hitro naraščujoči trgovini s Slovenci. Imamo v zalogi popolno vrsto zdravil in kemikalij. Zastopstvo za Columbia gra-fonole in plošče. (Fri-5-5) JOHN E. CASS, lekarnar. 15519 Waterloo Road. Stop, 117 Shore Line. MLEKO (Najboljše pasteuri mleko, dobite pri Frank Jerid 1166 E. 60 tK ST. Prodaja se na drobno debelo. Svoji k ivo, Išče se dober krojaški nik. Plača dneyna ali od G. Rus, 3698 E. 78th St. nfaintje, dobijo takoj delo za lahka tovarniška opravila. Stalno delo celo leto. THE union SALT co. E. 65th St. & Lake Shore R'y., St. Clair St. kara (53)* ZOBJE! f s Kadar zgubite en zob, zgubite dVa. In ali veste, da kadar zgubite dvoje svojih zob, da zgubite takorekoč celo zobovje?- Manjkajoči zob y spodnji zobni uniči korist zcfca, ki je do-tičniemu nasproti v gorenji zobni in narobe. In to vam sko-duje na zdravju, kajti brez popolnih zob nikakor ne morete biti popolnoma zdravi. Jaz vam lahko preskrbim manjkajoče zobe in jih naredim da zgledajo popolnoma naravni. Dr. F. J. KENNEDY, zobozdravnik. Uradne ure: Od 9. zjut. do 5.30 zveč. Ob pondteljkih, četrtkih in solbotah tudi zvečer. Vse delo garantirano. Zobje se iz-vlečejobrez bolečin. Mi govorimo slovensko. (38) koga 2e£ite za predsednika? Letošnje predsedniške vdlitve bodejo izvanred zanimive, enake volitvam tedaj, ko je bjl izvoljen Lincoln in se je pričela meščanska vojsk^v Ameriki. Množica kandidatov se je oglasila; Mi želimo zvedeti za mnenja naših naročnikov o posameznih kandidatih. Naredite križ za imenom onega kandidata, katerega želite, da bi bil zvoljen. Pošljite izrezek v našopisarno osebno ali po pošti. Kontest se sklene 10. maja, nakar naznanimo uspeh te "volitve". Glasujejo naj državljani tako v Clevelandu kot po vseh državah. Oebs Wilson Roosevelt Hughes La Follette, ' Cummins Root 5herman ......... • ■•i i Ford ........ ■•••i i Fairbanks ... • i j Naprodaj so štirje dobri konji, vsa konjska oprava, vozovi in dobro delo. Se proda za ugodno ceno, če se hitro oglasite. 4620 St."Clair ave, od 4. ure popoldne naprej- (54) Soba s hrano in stanovanjem ^e išče. |P)onudbe prosim na 5377 6tanard ave. (54) Ml POSBJAMO denar V AVSTRO-OCSKO POTOM HRANILNICE NA DUNAJU Yaak, ki poi|je denar, dobi potrdilo prejemnika. Hitra in poltena postrežba. Odprt urad xa pošiljanje danarja ob nadejala od 10—12 dop. vL nadat LEOSCHWALB 6131 St. CUir Ave, NAZNANILO. Cenjenim rojakom, ki so me povpraševali za sv. pismo, in vsem, ki želite; sv. pbmo imeti vsem, ki želit^ slovensfleo sv. pismo v biši, " naznanjam, da jih sedaj imam. Celo sv. pismo starega in novega zakona v eni knjigi, ki obsega 1040 stranij. Cena s pošto $1.50, brez pošte $1.25- " i Rev. Jos. Wolf, 1260 E. 59th St. Cleveland, 0. (Frr-May, 19) I Ker so se poslednji čas poStne razmere izboljšale pošiljam zopet redno denaije v staro domovino. PoSiljatre ne pridejo ▼ sedanjem času tako brzo naslovnika ▼ roke; pač pa v teku 20 do 24 dni. 100K ve|ja sedaj $14.00 s poštnino vred. Brzojaviti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nem^Jcp, naj-manje pa denarje poslati potom brzojava. Prank Sakser 82 Corflandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, 0. si * - . v 7 , m v Clevelandu ne WATOH u» 0BOW" Fr. Hudovernik, tajnik. DRŽAVLJAN Vsa vprašanja in odgovori za one, ki hočejo postati državljani. To knjilico je odobrila sodnija Zjed. držav. USTAVA IN POSTAVE T13ICALA IN ZALOŽBA "CLEVELAN DSKA AMERIKA' «11» ST. CLAIR AVENUE. CLEVELAND. OHIO Dobi, se edino pri Clevelandska Amerika NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. SL UNUSKA TISKARNA. 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO >'l « li »I—IBM— wrtnrwnfT* IBIWIHwBbp ■NHMHMMPIRMMiMI (ZGODOVINSKA POVEST IZ ŽIVLJENJA s SLOVENCEV) < sc je rotil, da se bo m« ne le Ivrazmu, nego tu-vsem- tistim, ki ga slušajo, " in kapucin pa sta ga »vala v tem njegovem >ti večeru se je zbralo tvo "na Košaci", kjer so v lednjem stoletju sezidali te v sv. Trojice, in tam je E-obrazložil nekaj glavnih tov evangelija ter ljudem isnil, v katerih naukih je iska cerkev zapustila Kristu Le Anton Magajna je ostal in ravnodušen, in je ko-i) poslušal, prav kakor da ga lova izvajanja nič ne za-_ IO. —iAh, kako je bilo to krasno, vzkliknila sodnikova Anka, je Erazem končal svoj go- fiaj se je pokazala prava esede božje in moč prana ukov Kristusovih. Njeni tjoči se pogledi so iskali E-ki je kakor apostol hodil ljudmi, jim stiskal roke, bodril naj vztrajajo v boju papistom, in obetal, da Jih ;e vse, ter jih poduči o naukih Zveličarjevih. flala se je že tema, ko so idlrugi/h krajev došli Ijud-s odpravili ali peš ali' na vozo-svoja domovanja. Zara-pa vendar se ni na Vrti-nastal mir. Po kramah je e živo m vse je bilo vese^ že dolgo ne. MJladina se ila radovanju «n je plesa-prepevala, starejši ljudje se zabavali s pogovori o tega dneva. Splošno vladata spoznanje, da je zmagala tudi na Vrhni-reformacije in 4a je v tem okolišu odklenkalo ti župnik Kozina je pa rečer vendar pr^v vesel, jeza, ki ga je lomila Čez ga je bi)a hipoma minila, je stopila pred njega gospa [ela in mm modela, da je Eem — ubegli menih iz Bi- # XIII. samostanu v Bistri je bilo in mirno kakor redkokdaj, lihi so bili zJbrani v refekto-a govorili so le nialo in z se jim je bralo, da so velike skrbi. Prijorja Cela ni bilo med njimi. Hodil sam po vrtu, hitro in z doigi-tii koraki, kakor vselej, kadar trii razburjen. Bilo je pa tudi nekaj nena-rajdinega v samostanu. Velika prostorna cerkev je bila tudi *er razsvetljena, sredi cer-pa je stala krsta, v kateri ležal mrtev menih. Mrličeva tva je bila vsa obvezana z platnom, da se obraza ni videlo. potem, Ico sta na cesti zapazila več drugih ljudi. Umor patra Avguština je povzročil v samostanu strah in zbeganost. Kakor plašne ovce ob viharju, so se stisnili menihi v refektorij in so se komaj upali govoriti, Vsak izmed njih si je bil svest, da ga utegne za-dleti enaka usoda, kakor patra Avguština, ki je zdaj ležal v samostanski cerkvi na n^tva-ikean odru, in vsak je uvideval, da je vsega tega kriv le prijor Celestin. Iz tega spoznanja se je porajala počasi sicer, a če-llalje jasneje velika jeiza in ne-volja na moža, ki je nakopal s a čunal. Vedoč, da so samostanu podložni kmetje najnevarnejši pri njegovem nastopu na Vrhniki, ter da se najbolje nazvne maj o za reformacijo, jim je za kazen naložil novo breme. Poleg vsega tega, kar so morali že do sed'aj dajati samostanu, jim je naložil novo desetino na ku»-retnino, na jajca in na perje ter zahteval, da .morajo dajati sa mostanu tudi vsako deseto tele in vsakega desetega prešič-ka. To je bil stra'sen udarec za itak silno obremenjene kmete, toliko strašnejši, ker so bili sa<-mostanskA hlapci poslani, da to novo desetino takoj iizterjajo mostanu tako nevarnih in neiz-| Kmetje so v divji jezi stiskali prosnih sovražnikov. j pesti, ženske so jokale, a poma- Prijor Celestin se ni zmenil galo jim ni ničesar. Sicer so se za -to, kaj mislijo in govore nje- kmetje takoj pritožili na višjo oblast in ugovarjali, da postopa je bil pater Avguštin, 10 veseli in nikdar trezni tan ski kletar. Zjutraj je odisel še čil in zdrav z dve-hlapcema na samostansko tavo pri Borovnici, ko pa je zvečer veselo prepevaj e domov, ga je nenadoma tela smrt. V gozdu poleg »te je počil strel in koj na to je pater Avguštin zgrudil na Hlapca sta straihoma zbe-i, a čula sta za seboj straiho-smeh in ko sta se ozrla,sta videla, da je iz goada skočil mož vihtel puško in s kopitom )il umirajočemu patra Av-tinu glavo. Tnepetaje sta se ustavila ne vedoč, ali se vrneta ali naj mislita sa-na svojo varnost. Morilec je od daleč zaklical: —Sporočita prijor ju Celestl-poidrav kralja Diavidla! Hlapca sta zdaj vedela, da je lec cigan in da cigani še mislijo na maščevanje. >ližali se pai morilcu nista Morilec je mirno prel žepe patra Avguština in izginil v gozdu, a hlapca se mrliču približala šele govi menihi. Tudi žalostni ko* nec patra Avguština ni šel trdemu možu do srca. Morila ga je samo skrb, kako obvarue samostan pred vsemi njegovimi sovražniki. In ta skrb je bila toliko večja, ker so se sovražniki množili in postajali čedalje nevarnejši. Zidaj se samostan ni imel boriti samo z nezadovoljnimi podložnimi kmeti in z roparsko zalego ciganov; pojavljali sq se že (početki soaalne revolucije, začel se je odpad od rimske vere, in v samdstanu samem se je začenjal razpor. —In vendar jih ukrotim iif ugonobim vse te zunanje in notranje sovTa'žhike, se je rotil prijor Celestin ^n jezno stiskal jesti, kakor b^ se hotel na me-ti situ spoprijeti s dvojimi nasprotniki. V svoji duši pa je delal strašne načrte in koval grozne naklepe, kako zlomi vsak odpor in zatre vse saimostanove sovražnike. Ko je šel mimo odprtega okna, je slišal, idla je eden v refek-toriju zbramih menilhbv rekel: —-Meni se zdi, da so pun t i in odpadi nemogoči, kjer so posvetni in cerkveni vladarji pravični, kjer skrbe za svoje podložne tako, da ti nimajo vzroka, biti ne voljni, tako, da so podložni zadovoljni in srečni. Samo krivice rode punte in odpad od vere. Prijor Celestin se je pri teh besedah glasno zakrohotal —Ti si Osel, moj ljubi pater Tomaž, je zaklical prijof Ce lestin s sarkastičnim glasom. Daj ti mačku vsak dan pečenih kapninov na srebrnem krožniku vendar bo vedno lovil blaitnih niišf. In ravno takšni so tudi ljudje. Zadovoljni niso nikdar. Zato pa pravim, da se iz lepa ne doseže ničesar in dk je tudi pravičnost le prazna beseda, ker si jo vsak drugače tolmači. Samo z železno pestjo se da vladati svet, moj ljubi pater To* maž. Zapomnite si to. Prijor Celestin je šel dalje in ni več slišal, ko je pater Tomaž rekel: Jaz pa mislim^ da je Kristus s svojo krvjo tudi kmeta odrešil in da nastane na 'zemlji' Kristusovo kraljestvo šele tedaj, ko bodo vsi ljudje na svetu imeli enake pravice in enake dolžnosti, kakor jim gredo, ker pra-. vi sv. sporočilo, da so vsi ljud je pred Bogom enaki. Prijor Celestin se je še dolgo šetal po vrtu. Tudi ko so bili že menihi, šli k počitku, .je nadaljeval svojo pot. Bila je tiha in milai noč. Cvetlice na vrtu so izdihovale omamljiv vonj, drevje je šumelo in metalo blede sence, v ozadju se je videl temnemu do neba kipečemu zidu podoben gozd. A visoki mož v meniški halji ni bil pristopen krasotam pomladne noči in je mislil samo na boje in na kri. Prijor Celestin je dogovorno s sosednimi župniki napravil natančen načrt, kako se duhovščina maščuje za dogodke pri proščenju na Vrhniki in kak6 poskusi zatreti začetek refoma- »i cijskega gibanja. S svojimi ri< hra-1 r« samostan nepostavno, ali prijor Celestin se je temu smejal, zakaj vedel je, da potečejo desetletja, predno se pritožbe rešijo, (Nlekaj nedelj po proščenju na Vrhniki pa se je pri farnih cerkvah na Vrhniki in v Polhovem gradeu, v Cerknici in na Igu ter pri mnogih podružnicah, koder so menihi iz Bistre ma-ševali, razglasilo med duhovniki dogovorjeno oznanilo, ki je vzbudilo med1 kmeti strah in trepet. y V oznaniju je bilo najprej povedano, da je Erazem pl. Obri-čan iz samostana v Bistri uibe-gel menih in sicer je pobegnil, da se odtegne tkaizni, ki ga je čakala za njegjoVa hudodelstva. Erazem je bil v oznanilih popisan kot nekak tolovaj, ki ima kd'o ve kaj kaka grozodejstva na vesti in ki punta ljudi, da bi se obvarovali sodbe in se maščevali 'duhovščini. Zaradi tega se je zagrozilo z najhujšimi posvetnimi in cerkvenimi kaznimi vsem, ki mu dajo prenočišča ^tli hrane^ ki ga poslušajo aH ulbogajo, in zaukazalo se je, da g3 je prijeti in izročiti cerkvenemu sodišču. lAli toni bilo še vse. Oznanilo se je tudi, kake cerkvene kaz ni zadenejo vse tiste, ki razširjajo nove nauke ali o njih sploh le govore, ki se ustavljaijo du hovščini in govore slabo^o nji, ki ne hodijo redno k spovedi, k maši in k obhajilu po rimskem običaju. Povedalo se je, da bo takim ljudem sploh prepovedal vstop v cerkev, da ne bodo cerkveno pokopani in njihovi otroci 'dla se ne bodo krstili. Tudi vse tiste, ki bi s takimi ljudmi občevali, ki bi» hodili v nji'hove hiše, ž njimi kupčevali ali jim pomagali pri delu, zadene rav no tista kazen. Naposled1 je omenilo to ozna nillo še dogodke pri proščenju na Vrhniki. iReklo se je, da so Erazem in vsi tisti, ki so mu pomagali pregnati kapucina in uničili njegove odpustke, oropali Boga in zahtevalo se je, da morajo storjeno škodo povrniti s -tem, d^ plača vsak deset sreibVniikov, sicer da bodo izobčeni. ' To oznanilo je medkmetskim ljudstvom, zlasti med zenstvom obudilo velik strah. Sicer je marsikdo mislil, da ostane pri tej grožnji in dtei duhovščina teh pretenj ne bo izvršila^ ali mnogo jih Je bilo, ki jfrh je že sanno oznanilo tako zbegalo, da je Antona Magajno bolelo srce, ker je spoznal iz tega, kako malo pravega sadu je obrodilo vse njegovo in Erazmovo delovanje. Toda tudi vžpričo temu ni obupal. Rekel si je, da je treba, dolgoletnega, vztrajnega diela, predno se kmeta spreobrne, predno začne samostalno misliti in se otrese tisočletnih privzgojili predsodkov. Upal je na kopcno zmago toliko bolj, ker je bil prepričan, da se bo moral nadvojvoda Karol naposled vendar le vdati zaihtevi deželnih stanov in priznati ravnoprav- ni in ne Via bi «e kaj dogovarja- jali, je bilo gotovo, da bodo duhovščini klju/bovali do skrajno sti in se c vso vnemo lotili boja proti duhovniškemu terorizmu. Že k popoldanskim litanijam ni bilo raxen nekaj poslov nobenega V-rhničana v cerkev, a ko jie župnik stopil k altarju, je tam našel podbbiico, s katero se je rimska) duhovščina zasmehovala. Jezno je zmečkal papir in ga vrgel v stran, po litanijah pa imel govor, v katerem je prisegal Vrhnilčanom maščevanje. Rekel je, da so tako ošabni, kakor štajerski plemenitaši Stu-benbergji. Ti so imeli na svo-jeim gradu veliko podlobo Zveli-čara na križu, pred katerim je stal plemeniti Stubenberg s klobukom v roki. Kristus je imel v ustih listek, na katerem je bilo zapisano: "Le pokrite se, gospod boter". Stubenberg pa je. imel v ustih listek, na katerem je biio citati: "Hvala, gospod1 boter saj se nisem vam odkril.'' A kakor so bili tisti o-šabni Stubenbergi ponižani, tako se4 je rotil vrhniški župnik Kozina — bode tudi in ponižal Vrhničane. Toda Vnhniča-nje so se njegovi grožnji samo smejali in si le ibelili glave, kako bi svojega % »upnika mogli kar najbolj jeziti. Prijor Celesitin je imel trdni namen, da zvede do skrajnosti vse svoje grožnje, ki jih je dal oznaniti po cerkvah, kajti .prepričan je bil, da samo na ta način zatre sovražnike rimske cerkve. Pre^crbel je, d'a so različni njegovi vohuni hodili po vaseh in stikali po hišah tako, d'a je v kratkem času precej dobro vedel, katere ljudi mora zadeti njegova roka. Vohunstvo naVrhniki je previzel njegov prijatelj Simon Kozina. Dalje prihodnjič.) ENIBLAGOvBAJ aL T^^^^M ■ t . i\ 1 1 1 1 H I \ 1 SUKJVJA aU £ fš O'BLEK.A za 1 { m dm MIKJER morete dobiti takih oblek za $ 10 ker imo pripravili to klago,' predno »o cene dvignile. Blago je cheviots, serge, worsted in so sive, modre, rjave, tartan in druge barve. Jako fino moderno narejene, raznih fason. Mnogo jih je s silo podvlečenih. Oglejte « Bile posebne n* dre serge obleke po $10.00. (S Engl* SUipJM Pm With Bt«r Purchase Račun med S. D. Z. in krajevnimi društvi *za mesec m are 1916. Aseiment No. 29. STROŠKI 346.45I 291.03 35.29I 26.50 DELAVCU Stalno delo dobijo možje, po $2.50 in več na dan. Tudi "piece work" zo polnenje sodov in nakladanje soli, v kare. Dobra plača. Oglasite se pri THE UNION SALT CO-E. 65th St. & Lake Shore R'y St Clair kara. (57) 703.38I 71.69] 92-7*1 382.85I 72.331 .46.58I io8.až[ 5I.&I 187.87! 130.61 ( 18956I 9765I ■26.46!' I4996! 20.80' i30.39i 39-44 $2502.11 |iia53.io[$g65.i6|$aoo.7of 2.00 J 4.00 1.20 3.00 i.ooj. :io| A $8.3o|&i3.6o|$i.oo 291.00 291.00 39.00I 99.88I 2*2.001 l.OO 46.00) 46.00] 60.00 60.00j $8751$ __