timm Št. 226 (15.327) leto U. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7, maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tei. 0481 /533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ 1500 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50% Hranilna pisma 10% 8,75% neto na 19 mesecev BČIKB ??žaCšAka krSabanka TOREK, 22. AVGUSTA 1995 ČeBrutus nebi ubil Cemja... Barbara Kramzar Zgodovina je pogosto Plod naključij. Razi-skovalcev preteklosti 116 bo nikoli prenehalo počiti, kaj bi bilo z (tinskim cesarstvom, če Bfutus ne bi ubil Ce-*jarja, in kakšna bi bila današnja Evropa, Ce bi v tridesetih letih kdo Ustavil miinchenskega Jtiiložnostnega delavca *n risarja Adolfa Hi-Berja. Ameriški diplo-(Uat Robert Frasure, ki )e skupaj s predstav-Uikom Pentagona Kru-Zelom in elanom Clintonovega sveta za na-cionalno varnost ttrevvom umrl na Igma-Uu, je nosil seveda tianjšo politično težo. t°da kot vrhovni »tere-Uec« Združenih držav Anierike na Balkanu je za nekdanjo Jugoslavijo pomembnejši od Uinogih bolj znanih državniških in diplomatskih imen. Frasure, Kruzel in ttrevv so poleg tega Umrli v napačnem tre-Uutku. Tukajšnji analitiki trdijo, da je bila ameriška mirovna pobuda, najresnejši poskus diplomatske rešit-jugoslovanskih vojn doslej, v nevarnosti že Pred usodno soboto. Srbski predsednik Miloševič bi, pravijo, ®e privolil v priznanje Bosne, če bi v zameno dobil konec gospodarskih ukrepov in do-v°ljenje za poznejšo Priključitev srbskega dela Bosne. Priznanja Brvaške po izgonu dvesto tisoč ljudi iz (Kajine pa mu domača Javnost ne bi odpustila. Miloševič bi za privolitev v takšen balkanski mir potreboval trdo roko in od zahodnih držav bi ga znale - zle-Pa ali zgrda - prepričati samo Združene drža-ve. Brez .pogajalskega Uioštva, ki je na terenu opravljalo težaško de-°’ pa bo morda Wa-shington zamudil najusodnejši trenutek po brvasko-bosanskih zUlagah in srbskem obupu. Poleg tega se tudi doma v ZDA krepi opozi-Mja proti nagradam Beogradu za lepo ob-Uašanje. Vplivni senator Robert Dole že glasno nasprotuje vsakrš-Uemu popuščanju Srdom. Krivci za vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije si po senatorjevem prepričanju zaslužijo samo kazen. I V železniški nesreči v Indiji I je umilo na stotine ljudi NEW DELHI - Na majhni želez- pa utegnilo biti celo 600 mrtvih; na niški postaji Firozabad, ki je od indij- vlakih je potovalo 2200 potnikov, skega mesta Agre oddaljena kakih 40 Eden od vlakov je na svoji poti nale-kilometrov, se je v noči med soboto tel na kravo, ki se je pasla na tračni-in nedeljo pripetila huda železniška cah; vlak jo je podrl, pri tem pa so se nesreča, v kateri je izgubilo življenje mu pokvarile zavore; bil je ustavljen, na stotine ljudi. Reševalci so izpod ko je pripeljal drugi vlak, ki ga niso razbitin vlakov, ki sta trčila, že pov- uspeli ustaviti; trčenje je bilo tako lekli več,kot 350 trupel, med potniki neizbežno. Na 13. strani Umrl je režiser I Nanni Loy RIM - V Fregeneju, kjer je bil na oddihu, je včeraj v sedemdesetem letu starosti umrl režiser Nanni Loy. V štiridesetih letih umetniškega dela je Loy znatno posodobil italijanski filmski jezik in z uspešno oddajo »Specchio segreto« uvedel nov žanr med televizijske oddaje. Od Loya, ki je že dalj časa bolehal na srcu, se bodo svojci in prijatelji poslovili jutri. Na 3. strani IZRAEL / SAMOMORILKA HAMASA NA AVTOBUSU_____ PRIČAKOVANJE NA TRGIH Atentat v Jeruzalemu: 5 mrtvih in 100 ranjenih JERUZALEMO - Pripadnica islamske organizacije skrajnežev Hamas je včeraj izvedla samomorilski napad na jeruzalemskem avtobusu. V eksploziji je življenje izgubilo, poleg atentatorke, pet oseb, sto pa je bilo ranjenih. Odgovornost za napad, ki naj bi ustavil izraelsko-palestinski mirovni proces, je prevzelo militantno krilo Hamasa, ki je hkrati napovedalo nove napade. Bombo je razneslo ob osmi uri zjutraj, ko se večje število Židov odpravlja na delo. Eksplozija je razdejala tudi sosednji avtobus, trupla pa je vrglo tudi do sto metrov stran od razbitin avtobusa. Izraelski premier je takoj zamrznil mirovna pogajanj d s PLO in zaprl meje z delom Zahodnega brega, ki je pod palestinsko avtonomijo, čeprav je Jas er Arafat napad ostro obsodil. Silovito so se odzvali tudi židovski skrajneži, ki so se zbrali na demonstracijah proti pre-mieru, ki so ga soglasno razglasili za izdajalca. ■stot bo danes | anlicipiral podatke o gibanju inflacije Lira potisnila marko pod 1.100 lir RIM - Prava preizkušnja za liro, ki ji je velikošmami teden vlil novih moči, bo danes, ko bo Istat objavil podatke o gibanju inflacije v devetih vzročnih mestih. Ob včerajšnjem odprtju trgov se je italijanski bankovec nekoliko potuhnil in Startal s slabšim tečajem od petkovega; nato pa so mu podatki o junijskih cenah pri proizvajalcih in grosistih - ki kažejo rahlo zaviranje rasti -vlili novega zaleta, ki ga je še pospešila vest, da so življenjski stroški v Genovi ta mesec še nižji od julijskih. Ista-tov embargo na podatke iz vzorčnih mest, ki velja do 9. ure danes, očitno ni vzdržal in vest je pri priči odjeknila na milanski borzi, kjer je Mibtel pridobil kar 1, 61 odstotka, medtem ko je marka spet zdrsnila pod 1.100 lir. Poleg inflaciji velja na trgih velika pozornost tudi pripravam na finančni zakon, o katerem je včeraj razpravljal ministrski svet in potrdil, da bo manever vreden 32.500 milijard lir. Na 2. strani Ruska vojska je napadla Argun MOSKVA (dpa, Reuter) - Posebne enote ruske vojske so včeraj napadle policijsko postajo v čečenskem mestu Argun, ki jo je prejšno noč zasedlo 250 upornikov pod vodstvom Alavdija Hamzatova. Itar-Tass poroča, da je bil uspešen, vendar ni število žrtev še ni znano .Upornikom je pred napadom ukazal predajo sam načelnik čečenskega generalštaba Azlan Mašadov. Hamzatov je zavrnil predajo. Potem ko so uporniki spustih štiri zajete policiste, je proti njim krenilo dvajset tovornjakov z vojaki in sto oklepnikov, ki so jim pomagali helikopterji ter topništvo. VOJNA NA OZEMLJU NEKDANJE JUGOSLAVIJE ZN opozarjajo na hrvaške zločine Uničevanje srbske lastnine - V dubrovniškem zaledju se razmere počasi umirjajo ZAGREB, SARAJEVO - Tiskovni predstavnik ZN Chris Gun-ness je včeraj sporočil, da hrvaška vojska na osvobojenih ozemljih še vedno sistematično uničuje srbsko lastnino. Znesli naj bi se tudi nad srbskimi civilisti, vendar je hrvaška policija pripadnikom ZN preprečila dostop do požganih hiš. V dubrovniškem zaledju, od koder naj bi Hrvati napadli srbsko oporišče Trebinje, se razmere umirjajo, kar mnogi pripisujejo ameriškemu mirovnemu načrtu. Da je v Dubrovniku zadnje dni sorazmerno mirno, kaže tudi telefo-to AP. Danes v Primorskem dnevniku Prodi pritiska na Dinija »Tudi premier Lamberto Dini bo moral prej ali slej izbrati,« je menil lider Oljke Romano Prodi. Stran 3 Pridržana prognoza za 19-letnika Pri trčenju dveh motornih koles je eden od voznikov, 19-letni Giampaolo Giansanti, močno udaril z glavo ob tla in je v smrtni nevarnosti. Stran 5 Obalna cesta bo zaprta teden dni Cestno podjetje ANAS je včeraj odredilo, da bo Obalna cesta na Tržaškem zaprta predvidoma do 28. t.m. Toliko časa naj bi potrebovali za zagotovitev varnosti po zadnjih usadih kamenja. Strane Doma v Rimu, kradli na Goriškem V Rimu so izsledili tatove, ki so 10. avgusta vlomili v znano zlatarno Bratina v Tržiču. Stran 8 Danes predkolo pokala Uefa Danes bodo na sporedu povratne tekme predkola v pokalu Uefa. Nastopila bosta tudi slovenska predstavnika SCT Olimpija in Maribor Branik. Stran 17 NOVICE GIBANJA / ISTAT BO PODATKE IZ VZORČNIH MEST OBJAVIL ŠELE DANES Niso nameravali ugrabiti Cossige CAGLIARI - Prava tarCa banditov, ki so se prejšnji teden spopadli s karabinjerji in dva tudi ubili, pri čemer je eden od napadalcev bil ubit, naslednjega dne pa si je drugi sam vzel življenje, naj bi bil nekdanji predsednik republike Francesco Cossi-ga. Vest so objavili nekateri italijanski dnevniki, ki pa so jih včeraj popolnoma demantirali sar-dinjski preiskovalci, sodniki in prefektura iz Ca-gliarija. Cossiga se je sicer mudil na rodni Sardiniji, vendar ne na območju, kjer je prišlo do spopada, predvsem pa - in to dejstvo dokončno izpodbija katerokoli govorico - je to bilo pred Časom, točneje od 28. do 30 julija. Sodniki, ki vodijo preiskavo, so tudi potrdili, da se je v Času, ko je prišlo do krvavega spopada, peljalo v bližini blindi-rano vozilo, v katerem je bilo vec milijard lir. Ravno to vozilo so nameravali ustaviti z velikim mešalcem betona in ga nato oropati. 20.000 podpisov proti smrtni kazni RIM - »Naj se nihče ne dotakne Kajna«, svetovna pobuda proti smrtni kazni, se je v Italiji zaključila. Pobudniki so prevozili 6 tisoč kilometrov, zbrali 20 tisoč podpisov, obiskali 39 mest in se srečali z vec kot 100 krajevnimi upravami. Zbrane podpise bodo skupaj z onimi, ki so jih zbrati v številnih drugih državah, predstaviti Organizaciji združenih narodov z zahtevo, naj države Članice pred letom 2000 za pet let začasno ukinejo obos-dbe na smrtno kazen, potem pa naj to nehumano kazen dokončno odpravijo. Lani je svet Ozn podobno zahtevo po začasni prekinitvi odbil s samimi osmimi glasovi večine. Od 184 držav Članic Qzn jih 132 predvideva in 104 tudi praktično izvaja smrtno kazen. Nobenega vrha o skrivnostni smrti tajnega agenta RIM - Včeraj ni bilo napovedanega vrha preiskovalcev o smrti agenta italijanske tajne vojaške službe, ki so ga prejšnji mesec odkriti mrtvega v kopalnici, obešenega na nizko obešalo za brisače. Srečanje preiskovalcev je sad prebujne novinarske domišljije, so povedati, saj je namestnik državnega pravdnika, ki vodi preiskavo, komaj šel na dopust... Globa mrtvemu šoferju BOLOGNA - Vozilo, mali tovornjak, je bilo nepravilno parkirano, močno je deževalo, redarji so počakati nekaj trenutkov, potem pa so izpisali zeleni listič in globo vtakniti pod brisalec. Niso pa opaziti, da je v notranjosti ležal mrtvi šofer. Za »neljubo pomoto«, kot je dejal pristojni občinski odbornik, se bo sam šel oprostit prizadeti družini, zagotovil pa je tudi, da bodo globo izbrisati. Državno pravdništvo je vsekakor uvedlo preiskavo: Ce bi se izkazalo, da je bil 60-letni voznik Otello Pezzuoti še živ, pa Čeprav v nezavesti, ko so mu naložiti globo, bi lahko mestna redarja prijaviti, ker mu nista nudila pomoCi. Redarja se zagovarjata, ker je moCno deževalo in nista videla v notranjost tovornjaka, tudi ker je vozniško mesto bilo precej visoko od tal. Napeto pričakovanje za usodo inflacijske stopnje Kljub embargu »ušel« podatek iz Genove, ki je povzročil skok no borzi RIM - Mesečni podatki o gibanju življenjskih stroškov v devetih vzorčnih mestih so postali eden od tistih ekonomskih kazalcev, ki jih trgi najbolj nestrpno pričakujejo. Statistični zavod Istat jih objavlja vsak 21. dan v mesecu, tokrat pa je napravil izjemo in dal prednopst podatkom o gibanju cen pri proizvajalcih in goristith, o katerih pišemo posebej. Pričakovanje je postalo tako še bolj napeto, še posebno v tem obdobju, ko se lira krepi in ko ji torej vsaka dobra vest lahko le še pomaga. Nic Čudnega zato, da je Istatov embargo na podatke iz vzorčnih mest povzročil zmešnjavo in - saj smo vendar v Italiji - tudi pravo malo kriminalko s krivcem, za katerega se kot ponavadi ne ve, kdo sploh je. Toda pojdimo po vrsti. Objava Istatovih podatkov je bila napovedana za danes ob 9. uri, to je pol ure prej kot ponavadi, ko novinarji prejmejo od statističnega zavoda uradno noto z vsemi potrebnimi pojasniti. Vprašanje, ali se bo inflacija ohranila pod julijsko ravnijo, ati pa bo pričakovanja o ohlajevanju izdala, je stopnjevalo radovednost trgov vse od šma-renskega premora sem. V takem pričakovanju ni Čudno, da se je našel kdo, ki embarga ni spoštoval, in tako se je včeraj zgodaj popoldne razširila vest, da so se življenjski stroški v Genovi avgusta glede na julij povišali le za 0, 1 odstotka, kar je tamkajšnjo letno inflacijsko stopnjo potisnilo od 5, 6 v juliju na 5, 5 odstotka v avgustu. Novica je imela takojšen odmev na milanski borzi, ki je reagirala z odločnim poskokom, saj se je okrepilo pričakovanje operaterjev, da bodo današnji podatki potrdili ohlajevanje cenovne dinamike, ki naj bi ne presegla junijsko 5, 6-odstotno stopnjo. En sam parcialni podatek seveda ne omogoča prevideti inflacijskega trenda za vso državo, vendar optimizma, ki se je razširil na borzi, ni pregnal niti drugi »ube-gli« podatek, tokrat iz Neaplja. Ta je diametralno nasproten od genovskega, saj naj bi se mesečna inflacijska stopnja v prestolnici italijanskega juga zvišala za 0, 3 odstotka, v letni primerjavi pa od 6, 4 na 6, 5 odstotka. Za borzni trg je očitno bolj prepričljiv podatek iz Genove, katere julijska inflacijska stopnja je bila natančno enaka kot državna, medtem ko je bil Neapelj po Rimu naj dražje mesto v Italiji. Podobno kot za borzo velja tudi za denarni trg, kjer je lira po nekoliko slabšem začetku menjav postopoma pridobivala in popoldne spret potisnila marko pod 1.100 lir (nekaj pred 17. uro je nemški bankovec veljal 1.098, 5 lire, natanko kot v petek). Poleg podatkov o inflaciji, Čaka liro ta teden vrsta pomembnih mednarodnih dogodkov, med domačimi pa je gre glavna pozornost denarnega trga pripravi finančnega zakona. RIM - Medtem ko je pozornost italijanskega gospodarskega sveta in trgov usmerjena na današnjo objavo podatkov o gibanju življenjskih stroškov v devetih vzorčnih mestih, na osnovi katerih bo mogoče oceniti inflacijsko stopnjo v avgustu, je včeraj Istat postregel s prerezom junijskih cen pri proizvajalcih in grosistih. V primerjavi z majem so se prve zvišale za o, 4, druge pa za 0, 8 odstotka, v primerjavi z lanskim junijem pa so se izdelki proizvajalcev podražiti za 9, 2, cene na debelo pa so poskočile za 12, 4 odstotka. V mesečni primerjavi so podatki nedvomno ugodno, saj je bilo zvišanje cen v maju glede na april kar enkrat večje, za tako nizek mesečni poskok, kot so ga junija doživele cene proizvajalcev, pa moramo nazaj vse do lanskega septembra. Zal pa je podoba drugačna v letni primerjavi, saj je prav junij označil najvecji poskok obavnavane stopnje, ki od začetka leta nepretrgoma raste: januarja so se cene pri proizvajalcih glede na enak lanski mesec zvišale za 5, 6 odstotka, februarja za 6, 3, marca za 7, 5, aprila za 8, 2, maja za 9, 0 in junija, kot reCeno, za 9, 2 odstotka. Nekoliko ugodnejše je gibanje cen na debelo, ki so se maja in junija zvišale manj kot v prvih štirih mesecih leta. Upočasnitev mesečne rasti cen industrijskih izdelkov pripisujejo analitiki izboljšanju konjunkture in še posebej znakom o krepitvi lire na trgih. Sicer pa je objava Istatovih podatkov, ki so v skladu s pričakovanji operaterjev, tiri pomagala k rahli okrepitvi. Generalni direktor Confindustrie Inno-cenzo Cipolletta je Istatove podatke interpretiral kot dokaz o upočasnjevanju rasti cenovne rasti pri proizvajalcih, kar je že imelo blagodejni učinek na gibanje inflacijske stopnje v kasnejših mesecih. Stanovska organizacija industrijcev zato vnaprej zavrača odgovornost za morebitni nov inflacijski vzpon, ki bo odvisen predvsem od vladine politike: »Ce se bo zvišal davčni pritisk,« opozarja Cipolletta, »bo prišlo do novih inflacijskih trenj, Ce pa bo vlada omejila javne izdatke, bo to pomenilo, da je država končno krenila na zdravo pot dezinflacije.« H MINISTRSKI SVET h Potrjene glavne smernice za finančni zakon 1996 RIM - Dinijeva vlada si je privoščila res kratke počitnice in včeraj so biti vsi ministri že na delu. Pozno popoldne so se sestali na ministrskem svetu, nov sestanek pa jih Čaka v petek. Čeprav vprašanje formalno ni bilo na dnevnem redu, se vlada seveda ni mogla izogniti finančnega zakona, ki je nekakšna vezna nit vsega njenega dela v tem obdobju in od katerega bo v odločilni meri odvisna tudi njena usoda. Po skopih in neuradnih vesteh iz palače Chigi so ministri potrditi že sprejete splošne smernice za sestavo finančnega zakona in tudi' znesek, ki naj bi ga iztržili z javnofinančnim manevrom: 32.500 milijard tir. Do te vsote namerava vlada priti z enakovrednimi ukrepi za krčenje javne porabe in za višanje priliva v državno blagajno, kakšni pa bodo ti ukrepi, je še neznanka. Gotovo je samo to, da se bo država v oCu-tno večji meri poslužila izžemanja državljanov z igrami na srečo, kar pravzaprav še najmanj boli, vse ostalo pa je predmet ugibanj in najbrž tudi prenagljenih polemik. Naraščanje cen pri proizvajalcih in grosistih pojenja ODLOKI / POSOJILA 11 DEŽELAM BANKE / LAŽNE TRANSAKCIJE Tisoč milijard za za odpravo škode poplav iz let 1993-94 FJK ima pravico do 50 milijard lir - RIM - Za odpravo škode, ki so jo povzročile poplave v letih 1993 in 1994, je od včeraj na voljo dodatnih tisoč milijard lir, ki jih je določil maja odobren zakonski odlok št. 154. V uradnem listu so biti namreC objavljeni zneski 20-letnih posojil, ki jih bodo lahko posamezne dežele, pokrajine, občine in gorske skupnosti najele pri de-pozitno-posojilni blagajni (Cassa depositi e prestiti), kot je bilo določeno s sporazumom med državo in deželami 13. junija letos. TisoC milijard lir je takole razdeljenih med 11 dežel: Lacij in Ligurija po 119 milijard tir, Lombardija 109 milijard, Fur-lanija-Julijska krajina 50 milijard, Apulija 45, Sardinija 35, Dolina Aoste 30, Veneto in Sicilija pa po 25 milijard lir. Za dostop do teh zneskov bodo morale dežele pripraviti načrte za posege, v katerih bodo morale določiti ustanovo, ki bo odgovorna za njihovo izvedbo, in priložiti seznam del ter finančni strošek za posamezen poseg. Dežele bodo morale načrte odobriti potem, ko bodo prejele ustrezno mnenje oblasti za pristojni hidrogeografski bazen, nato pa jih bodo morale poslati depozitno-posojil-ni blagajni, ki bo na tej osnovi podelila ustanovi izvajalki del dvajsetletno posojilo. Blagajna bo lahko anticipirala do največ 50 odstotkov skupnega zneska posojila, amortizacijske stroške pa bo krila država. Nigerijska centralna banka opozarja na naraščajoč pojav goljufanja po telefaxu RIM - Nevarnost prihaja iz Afrike. Centralna banka Nigerije je namreč včeraj opozorila italijanske poslovneže, podjetja in banke na naraščajočo nevarnost, da postanejo žrtve bančnih goljufij po telefaxu. Obvestilo, ki so ga objavili nekateri italijanski dnevniki, je le še okrepilo podoben alarm, ki ga je v začetku julija sprožilo veleposlaništvo Nigerije Rimu. »Nigerijska centralna banka,« je zapisano v obvestilu, »izraža globoko zaskrbljenost zaradi nadaljevanja zahtev po plačilih, ki prihajajo po telefaxu in imajo očitni goljufni namen.« Nigerijska banka dodaja, da se goljufi v ta namen poslužujejo tudi imen njenih visokih funkcionarjev, posebno ogrožene pa so prav italijanske banke, saj je Nigerija med desetimi državami, ki so pri njih najbolj zadolžene (lani so nigerijski dolgovi znašali 1.036 milijard lir). Goljufi se za svoje namene poslužujejo okrožnic, ponarejenih faxov in sporočil po telefaxu, s katerimi zahtevajo prenos vsot, ki gredo v milijone dolarjev, na račun lažnih mednarodnih transakcij. Način, kako so te zahteve oblikovane, bi moral zbuditi pozornost oziroma sum vsake poštene osebe, pravi banka iz Lagosa, vendar dosedanja opozorila žal niso zalegla, zato nigerijski emisijski zavod odklanja vsako odgovornost. Od včeraj v veljavi odlok o davčnem konkordatu RIM - Davkoplačevalci, ki se bodo po-služili davčnega konkordata, od včeraj niso vec dolžni plačevati obresti na svoje dolgove do davkarije. V uradnem listu je bil namreC objavljen odlok, ki uvaja »popuste« in možnost obročnega odplačevanja davčnih dolgov za leta od 1998 do 1993. Odlok izključuje plačilo obresti na dolžne zneske, Ce pa jih je davkoplačevalec že plačal, jih bodo morali pristojni uradi vrniti v roku 90 dni, ati pa jih bo sam davkoplačevalec odštel od naslednjega obroka, glede na to, da je mogoče zneske, ki so višji od 10 milijonov za fizične oziroma od 20 milijonov lir za pravne osebe, poravnati v dveh enakih obrokih. LIRA TOR SRE ČET PET PON T600,5 1619,7 1627,2 1620,9 1621,9 DM 1115,0 1097,2 1094,7 1098,5 1100,0 T ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, K0PENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 • ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 • ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 _ ____RIM / PRITISKI NA ITALIJANSKEGA PREMIERA_ Tudi Prodi sili Dinija, naj izbere med levo in desno Previden odnos do Bossijeve Severne lige REGGIO EMILI A - Ita-'Janska vlada se je vCe-raj vrnila na delo po kra-;^em poletnem premoru 111 začela s snovanjem finančnega zakona in državnega proračuna za Prihodnje leto. Medtem n° premier Lamberto Di-ni in njegovi ministrijo Golčijo in delajo, se stranke ukvarjajo predv-sem s krojenjem usode sedanje vlade. Tega pojde se je lotil tudi lider ~ijke Romano Prodi, ki le na festivalu prijatelj-stva (nekoč praznik KD, sedaj praznik Ljudske stranke) v Reggio Emilii spregovoril o usodi Dini-)eve vlade. »Cas je, da se ytada tehnikov umakne 111 prepusti mesto politični vladi,« je menil Pro-ny Po njegovem mnenju ni mogoče krmariti neke nižave vso zakonodajno dobo, ne da bi preverili soglasja na volitvah, »to Pn pomeni izbrati koalicijo, v sklopu katere kandidirati, in izoblikovati program dela. Tudi ,ini se mora zato odlo-citi in izbrati.« Po oceni liderja leve sredine se za Italijo bliža cas izbir. Prodi terminov ?i hotel časovno opredeni in postaviti datumov, toda po njegovem mne-?jn se obdobje vlade izvedencev izteka »Neka vlada ne more biti 'super Partes’, ampak mora biti ?draz jasnih političnih lzbir. In to velja za vse. Veli ja za Prodija, a velja za Dinija,« je pou- tudi <.a umijci," jc j. daril kandidat leve sredine. Prodi je dobri dve uri odgovarjal na vprašanja Poslanca Ljudske stran-K® Pierluigija Castagnet-oja in publike. Njegova zamisel italijanskega političnega sistema temelji na dveh konkurenčnih koalicijah, med katerima ni veC prostora za »center«, ki bi se povezoval enkrat z levico, dragic z desnico. Zaradi tega je po njegovem mnenju Cas, da se tudi premier Dini opredeli in izbere (z levo sredino ali z desno sredino), če hoCe se sodelovati v politiki. Srečanje v Reggio Emilii je bilo za Prodija tudi priložnost, da bi pomiril zmerni srednji sloj in ponovil, da levica nima hegemonije pri Oljki. Kot dokaz je navedel, da vladni program pripravljajo ljudje, ki jih je sam izbral, pa tudi parlamentarnih kandidatov mu ne bo nihCe vsilil. »Kandidati bodo morali biti av- tonomni od struj koalicije, obenem pa odražati duh zavezništva,« je povedal profesor. Lider leve Sredine se ni izognil problemu odnosa s Severno ligo, ki je žgoč, saj je s svojimi izjavami Umberto Bossi spet dregnil v šršenje gnezdo enotnosti države. Kot doslej pa je bil Prodi ob tem vprašanju previden. »Pri obravnavanju konkretnih problemov razlike med nami in Ligo niso bile velike. Ko pa začnejo z 'ognjemetom', Čakamo, da ji mine. Nočem pa sploh prisluhniti njihovim marnjam o secesiji,« je rekel Prodi in v isti sapi pohvali poslanca Luigija petrinija, ki ga je Bossi določil kot opazovalca Lige pri omizju leve sredine. Romano Prodi UMBRIJA / POLICIJSKA AKCIJA Boj proti vedeževalcem S pomočjo telefona so opeharili na stotine vraževernežev TERNI - Policisti iz tega umbrij-skega mesta so napovedali vojno proti samozvanim čarovnikom in vedeževalcem iz kart. 2e vprejšnjih mesecih so dali zapreti njihove urade in prepovedali njihove oddaje na krajevnih zasebnih televizijskih postajah. Včeraj so jim zadali nov udarec, takega, kakršnega bi še najbolj izurjeni vedeževalci stežka napovedali. Upravni oddelek kvesture je naprtil globo 15 ljudem »zaradi šarlatan-stva in zlorabe ljudskega verovanja.« Skupina se je februarja združila v podjetje Gz pubblicity in the world in preko telefonskega servisa st. 144 »nudila« vraževernežem svojo »pomoč«. Telefonski vedeževalci, ki jih je vodil 35-letni Moreno Santi z umetniškim imenom »Čarovnik Alex«, so »reševali srene težave, svetovali številke, ki naj bi jih igrali na loteriji, pripravljali horoskope.« Vse to so opravljali s pomočjo kart. Policisti so ugotovili, da ni bil nihče »izurjen v vedeževanju«. Alex in njegovi so res brali iz kart, a le tisto, kar so bili pred delitvijo kart prilepili na posamezno karto; magije so prepisali iz različnih knjig o magičnih ritualih; horoskope so prepisali iz dnevnega časopisja. Vsaka minuta telefonskega pogovora je stala 2.540 lir. Ljudem so odgovarjale »dobro izurjene« telefonistke (po pet v vsaki delovni izmeni); telefonistka, ki ji je uspelo zadržati klienta za četrt ure, je prejela dodatno nagrado. Ob zaprtju prostorov so agenti zaplenili seznam klientov: največ jih je bilo iz Severa. RIM / V SEDEMDESETEM LETU STAROSTI Umrl je Nanni Loy, režiser in humorist Režiser, ki je z nasmeškom in ironijo obrovnovol Jug, je podlegel srčni kopi RIM - »Scusi posso fare la zuppetta?« (Oprostite ali lahko namočim piškot?) je bil eden najbolj popularnih dovtipov Nanni Loya, ko je s piškotom v roki stopal v bar in tiste, ki so lagodno srebali svoj capuCin, nagovoril s presenetljivim vprašanjem, potem pa skrivaj snemal njihove presenečene reakcije. Bil je to eden najbolj uspešnih skečev televizijske oddaje »Specchio segreto«, programa kandid kamere, s katerim si je Nanni Loy leta '65 zagotovil popularnost pri italijanski publiki. V tem stavku se skriva uporni duh, vedno proti toku, ki je ostal prisoten v vsem Loyevem nadaljnem filmskem ustvarjanju kot v njegovih političnih bojih v vrstah vsedržavnega združenja filmskih avtorjev. Nanni Loy, eden izmed najbolj priljubljenih italijanskih režiserjev zadnjih desetletji, avtor televizijskih uspešnic in filmov, je v noči iz nedelje na ponedeljek umrl v kraju Fregene blizu Rima, kjer je v prijateljevi vili preživljal počitnice. Nanni Loy je bolehal na srcu, doživel je dva infarkta, toda vselej si je opomogel. Slabost v zgodnjih ponedeljkovih jutranjih urah pa mu je bila usodna. »Očetova ironija je vse misli okoli smrti in formalnosti, ki jih ta zahteva, držala zelo daleč. O tem ni nikoli govoril. Zato smo se za civilno obliko pogreba odločili po lastni uvidevnosti, ker mislimo, da je to najbolj primeren način za slovo od njega«, je povedal eden od štirih režiserjevih sinov. Pogrebna slovesnost bo v prostorih rimskega županstva in sicer jutri ob 17. uri, ko se bodo od režiserja še zadnjic poslovili svojci, prijatelji, kolegi in predstsa-vnik rimske občine. Nanni Loy se je kot režiser predstavil pri 32 letih s svojim prvencem »Parola di ladro« (Tatova beseda), kateremu je sledil »L’audace colpo dei soliti ignoti« (Drzni poti vih običajnih neznancev). Pred televizijsko izkušnjo, ko je začel leta '63 voditi oddajo »Specchio segreto«, eno najbolj inovativnih oddaj na malem ekranu, je imel za se-bo že dva znana filma; »Un giorno da leoni« (-Dan kot levi) in«Le quattro giornate di Napo-li« (Neapeljski štirje dnevi), za katera je Črpal snov iz italijanskega odporništva. Polagoma se je odločil za komedijo »Ma-de in Italy«, in dosegel znatno raven s »Rosolino Paterno soldato« (Vojak Rosolino Paterno) in »De-tenuto in attesa di giudi-zio« (Zapornik čaka na proces). V svojih filmih iz osemdesetih let je lepo prikazal realnost italijanskega juga v »Cafe Express« z Ninom Man-fredijem in »Mi manda Picone« (Pošilja me Pico-ne). Stvarnost italijanskega Juga je bila tudi tema filmov »Scugnizzi« in »Pacco, doppio pacco e contropacotto«. Njegovo zadnje delo je bilo »A che punto e la notte«, za september pa je načrtoval snemanje novega filma s Sidneyem Poitierjem v glavni vlogi. Na letošnjem Beneškem filmskem festivalu pa bodo predstavili dokumentarec o lanski masovni manifestaciji proti vladni finančni politiki in pokojninski reformi »12. november«, ki ga je med drugimi štiridesetimi režiserji podpisal tudi Nanni Loy. Jože Pirjevec 20. Vidov dan Odlomek iz knjige »Jugoslavija 19T8-1992< Ne glede na taksne izjave, ki niso bile brez opomina potencialnim oporečnikom, je Dragoljub Jovanovič, vodja levega krila srbske Poljedelske stranke, našel dovolj poguma, da je že decembra 1945 izrazil svoj protest: s podporo predstavnikov treh "kmečkih" strank, včlanjenih v Ljudsko fronto, je obtožil komuniste, da vidijo samo sebe, z vsemi drugimi Pa ravnajo kot z vodnarji in gozdarji, skratka kot s podložniki. Toda v Jugoslaviji - tako je trdil - ni mogoče organizirati enopartijskega sistema, kajti tega ne bi sprejeli kmetje, Se najmanj srbski, ki se ne bodo nikoli odpovedali svobodi in demokraciji. Ti očitki, o katerih je seveda časopisje molčalo, so bili v skupščini deležni odločne Kardeljeve kritike. Jovanovič pa se ni pustil prestrašiti in je vztrajal v svojem boju, prepričan, da je zdaj, ko je prišlo do ločitve cerkve od dr-Zave, od nje treba ločiti tudi partijo. Zgroženi nad taksnim krivoverstvom so komunistični voditelji reagirali z vso odločnostjo in proti Jovanoviču organizirali v njegovi lastni stranki zaroto z "levo", Potem ko so ga odstranili z mesta generalnega sekretarja, so ga izključili tudi iz srbske skupščine in pregnali z beograjske pravne fakultete "zaradi neznanstvenih in protiljudskih trditev v njegovih predavanjih". Toda stari oporečnik kralju Aleksandru se ni dal ukrotiti niti novim gospodarjem: decembra 1946, ko je skupščina na tajnem zasedanju v naglici sprejela zakon o nacionalizaciji in ga Se isti dan uvedla v prakso, je proti temu nenavadnemu postopku protestiral in si spet nakopal preteče Kardeljeve očitke. Leto 1946 je bilo v znamenju obračuna s sovražniki od včeraj in danes, da bi z eksemplaričnimi kaznimi pokazali ljudem, kdo drži vajeti države v rokah. Začelo se je z Dražo Mihailovičem, ki so ga marca 1946 ujeli s pomočjo spretne ukane in ga sredi junija postavili pred vojaško sodiSče. (Medtem so med 10. in 13. majem v Bosni, blizu Jezerice in Sutjeske, razbili Se zadnje četniške enote.) Na Zahodu, posebno v ZDA, je proces proti bivšemu zavezniku sprožil precej ugovorov, saj je bilo jasno, da gre za politično potezo in da je vprašanje Mihailovičeve krivde postranskega pomena. Režim je hotel predvsem dokazati, da so bili četniki, jugoslovanska vlada v Londonu, Nedič in njegovi sodelavci, Velika Britanija in ZDA povezani z Nemci in Italijani v zaroto proti narodnoosvobodilni borbi in da jih je treba torej imeti brez izjeme za "fašistične izdajalce". Dejstvo, da jugoslovanske oblasti skupini ameriških letalcev, ki so jih med vojno četniki rešili, niso dovolile pričati v prid Mihailoviču, je seveda vrglo temno senco na njihovo razumevanje pravice. Kot je bilo pričakovati, je bil četniški vodja 16. julija obsojen na smrt, dan zatem pa ustreljen. Nekaj tednov pozneje se je začel v Ljubljani proces proti generalu Rupniku, poveljniku slovenskih domobrancev, ki so ga zavezniki izročili jugoslovanskim oblastem, v odsotnosti pa tudi proti škofu Rozmanu in voditelju Slovenske ljudske stranke Mihi Kreku. Proces je imel poseben pomen, saj je bil uperjen predvsem proti katoliški cerkvi, obtoženi, da je med vojno sodelovala z okupatorji in se omadeževala s strašnimi zločini. (Se nadaljuje) SPOMIN / UMRL JE V NEDELJO Zadnja dogodivščina Huga Pratta, očeta Corta Malteseja Velik uspeh italijanskega risarja stripov RIM - Hugo Pratt, veliki italijanski risar, ki je v nedeljo preminil v Lausanni, bo ostal v spominu številnih ljubiteljev njegovih stripov kot oCe Corta Malteseja, romantičnega, pustolovskega mornarja z veliko kapo na glavi in uhanom pripetim na levem ušesu. Corto Maltese je izšel iz Prattovih svinčnikov in peres leta 1967, ko je bilo umetniku 40 let. V prvi številki revije Sgt. Kirk, ki jo je bil ustanovil s Floren-zom Ivaldijem, je tudi zgodba z naslovom Balada slanega morja. Junak tiste zgodbe je bil Corto Maltese. Svetovni uspeh je dočakal le kako leto pozneje, ko so bile njegove dogodivščine objavljene v francoski reviji Pif. Življenje Huga Pratta je bilo zelo podobno življenju njegovega junaka. Prebrodil je domala ves svet, bil je prijatelj Dizzyja Gillespieja in latinskoameriških pisateljev kot sta bila Octavio Paz in Jorge Luis Borges. Od treh življenjskih družic sta mu prva Gucky VVorgerer in zadnja Anna Frogner povila vsaka po dva otroka. Pred Cortom Maltesejem je prelil v risbe Odisejeve dogodivščine, pa tudi Stevensonov Otok zakladov. V njegovih risbah ni bilo nic odvečnega, zaznamovala pa jih velika eleganca. O njem je Umberto Eco povedal sledeče; »Ko si želim oddiha, preberem enega od Engelsovih esejev, ko pa se mi zahoCe resnega branja, vzamem v roke Corta Malteseja.« GO J MIR DEMŠAR GRADE / MOŠKO TEKMOVANJE ZA FOTOMODEL LETA Glasbena matica skozi desetletja (10) V prvih povojnih letih malo javnih nastopov gojencev zaradi razcepljenosti učnih prostorov Med oddelki Glasbene matice velja omeniti operno Solo, ki jo je v šolskem letu 1948/49 vodil Dušan Pertot. Gojenci te Sole Ondina Otta, Rožica Kozem. Justina Kralj-Vuga in Stane Raztresen so večkrat javno nastopali. Tako na primer na koncertu v Nabrežini 10, marca 1949, pri katerem je sodeloval tudi godalni kvartet v zasedbi Karlo Sancin, dr. Vladko Sancin, Julij Pavletič in Vit-torio Bonifacio. Na delovanje sole je slabo vplivala razcepljenost uCnih prostorov, na kar je ravnatelj Sancin pogosto opozarjal Slo-vensko-hrvatsko prosvetno zvezo oz. njen glasbeni sosvet. Pomanjkanje primerne dvorane pa je bil eden od vzrokov, da je glasbena Sola v prvih letih po vojni pripravila malo javnih nastopov svojih gojencev. VeC jih je bilo v šolskem letu 48/49. Med temi naj omenimo nastop 10. maja 1949 v kinodvorani v Skednju, kjer je nastopilo 20 dijakov iz oddelkov za klavir, violino in solo petje. Karlo Sancin se je poleg pouka violine uspešno posvečal komorni glasbi ter je večkrat sestavil godalno skupino v zasedbi kvarteta. Občasno mu je uspelo zbrati člane za manjši godalni ansambel, s katerim je pripravil zanimive glasbene nastope, tudi ob sodelovanju pevcev solistov. Napisal je nekaj skladb za violino in klavir ter za male orkestralne zasedbe. Bil je tudi izvr- Karel Sancin sten izdelovalec violin. Nekaj klavirskih skladb za mladino je objavila tudi njegova žena Mirca Sancin. Delovanje ravnatelja Sancina v okviru komorne glasbe je bilo kvalitetno in hvalevredno. Manj uspešno pa je bilo na pedagoškem in zlasti organizacijskem področju. Ce pomislimo na vlogo Sole Glasbene matice v Trstu kot pomembnega slovenskega kulturnega centra, bi moralo vodstvo Glasbene matice takoj v začetku ojačiti pedagoški kader z vidnimi slovenskimi primorskimi glasbeniki, kot so bili na primer Vasilij Mirk, Karlo Rupel, Danilo Švara itd. Glasbena matica bi se morala zgledovati po Slovenskem gledališču, ki mu je po vojni uspelo, da je pritegnilo v Trst nekatere izmed najboljših slovenskih gledaliških umetnikov. Tega pa ni bil kriv samo ravnatelj Sancin. Se prej sta morda bila kriva prosvetni referent pri Slo-vensko-hrvatski prosvetni zvezi in predsednik Glasbene matice, ki se nista v zadostni meri zavedala pomembnosti slovenskega glasbenega šolstva, katero bi moralo čimpreje nadomestiti, kar je bilo na tem področju izgubljeno po prenehanju delovanja Glasbene matice leta 1927. Tako je Sola Glasbene matice delovala kot nekakšna privatna ustanova bez potrebne povezave z ostalimi komponentami slovenskega tržaškega kulturnega življenja in Se posebno z glasbenim dogajanjem v zamejstvu in v matični domovini. Sancin se je premalo zavzel, da bi šolo dvignil na višjo pedagoško raven. V Soli je bilo premalo poudarka na pouku teoretičnih predmetov in orkestralnih instrumentov, manjkal je mladinski pevski zbor itd. Po podatkih, ki jih je odseku za znanost in umetnost Slovensko-hrvatske prosvetne zveze posredoval dirigent Mitja Zebre, ki je bil krajši čas zadolžen za nadzorovanje šole Glasbene matice, je Glasbeni sosvet zveze, ki je bil ustanovljen jeseni leta 1947 in katerega člani so bili: Fran Venturini, Ubald Vrabec, Milan Pertot in Karel Boštjančič, premestil Karla Sancina na novo službeno mesto v tedanjo cono B. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF. Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina I stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTREEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Chiambrettiju levji delež (za simpatijo) Mimohod fantov komentiral z rafinirano ironijo Posnetek z moškega lepotnega tekmovanja v Gradežu Tolovaj italijanske televizije je v soboto zvečer v Gradežu Se enkrat dokazal izredno prilagodljivost in sposobnost, s katerima je v zadnjih leitih dosegel sam vrh priljubljenosti tako med publiko kot med televizijskimi delavci. Piero Chiambretti, ali, kot ga radi imenujejo »Pierino la peste« je s precejšnjo mero duhovitosti dobro uro in pol vodil finale moškega natečaja za fotomodel leta. Na tem narcizističnem mimohodu na odru gradeškega glavnega parka se je uvrstilo kar petinštirideset fantov, pretežno naših sodežela-nov. Postavni, urejeni, zglajeni, vitki a na prvi pogled Se kar zgubljeni in dokaj v zadregi bivši najstniki, so se že v popoldanskih urah v tišini sprehajali pred izključno žensko žirijo, ki je njihovemu nastopu sledila z skritmi smehljaji in delno prikritimi pripombami. Fantje pa so se vendarle opogumili in večerni del opravili brez velike treme. Večer, ki si ga je ogledala sicer manj številna publika kot so prireditelji pričakovali (v Gradežu je deževalo do pete ure popoldan) je uvedla Penelope Folin, nastopili pa so tudi Fausto Zarabara, dvojnik Julia Iglesiasa, mlada obetavna pevka Flisa Toffoli, tri dekleta skupine Non e la Rai, glasbena skupina Blue Svving Orchestra in seveda on, Piero Chiambretti, napovedana zvezda večera. Komik iz Piemonta se v Gradežu ni zadovoljil s stransko vlogo. 2e na začetku se je polastil mikrofona in zelo dobro vodil in povezoval celo manifestacijo. Mimohod ubogih dečkov je komentiral z rafinirano ironijo, včasih tudi rahlo vulgarno, a zelo dobro prilagojeno nastopajočim in smislu večera. Fantje, ki so se publiki prikazali v večerni obleki (njihovega okusa raje ne bi komentirali) in v tesnem bodiju, so se na Chiambrettijeve besede odzvali različno: nekateri so stiskali zobe in komaj čakali na konec mimohoda, drugi so se z njim šalili, vsem pa, kot seveda tudi publiki, je slo-na smeh, ki se je večkrat spremenil v pravo krohotanje. Chiambretti, ki bo v naslednji sezoni nadajeval s serijo tv oddaj II laureato in bo menda vodil tudi nekaj radijskih oddaj, si je na koncu privoščil tudi sam trenutek »fotomodel-ske slave«, saj se je tik pred proglasitvijo najboljših predstavil na odru s tekmovalnim bodijem, ki mu je med drugim zelo prijal. Lepotno-zabavno- komični večer je Pierino zaključil s tradicionalnim »nasvidenje prihodnje le-to«, kar bi za organizatorja, publiko in Gradež bila odlična priložnost za uveljavitev te manifestacije in predvsem za duhovit in sproščen večer. Na tekmovanju so seveda tudi proglasili najlepsega-lovoriko fotomodela leta 1995 bo nosil dvajsetletni nežni fant iz Artegne nad Vidmom, Raffaello BalzO; za spremlejvalce, oz. boy-se pa so bili izbrani Tizia-no Semeraro, Roberto Fih-pet, Enrico Pešce in Fede-rico Zivieri. , Aleš VValtritscn POKOJNINSKA REFORMA Ze v veljavi razna določila Ce si sposodimo svetopisemsko prispodobo, je v Italiji v preteklih dneh pokojninska reforma ... zakon postala. Večina stateških in vsebinsko pomembnih opredelitev bo začela izvajati učinke od 1. januarja 1996, je pa kar nekaj novih ukrepov, ki so že stopili v veljavo preteklega 17. avgusta po objavi v Uradnem vestniku zakona št. 335. Izvajalna navodila bodo objabili 25. avgusta in tako bo steklo operativno uresničevanje prvih ukrepov. Analizo najpomembnejših določil, ki imajo takojšnji učinek, začnimo kar s šolniki. V primeru, da so predstavili prošnjo za upokojitev po 28. septembru 1994 (tedaj so začeli izvajati znano »zamrznitev«), lahko prošnjo prekličejo v roku 20 dni (najkasneje do 5. septembra) in šolsko skrbništvo jih bo spet sprejelo v stalež. Tako je upravičencem dana možnost, da nadaljujejo svojo službeno kariero in se prebijejo iz »pat pozicije«, ko bi ne prejemali ne plače ne pokojnine. S 1. oktobrom 1995 se bodo lahko upokojili tisti solniki, ki so do leta 1993 že uveljavili vsaj 36 let službene dobe. V zadnjem letu je bila zamrznjena za večino uzpravicen-cev možnost predčasne upokojitve. To omejitev so sedaj delno odpravili. Odvisni delavci -tako v zasebnem kot v javnem sektorju - ki so konec leta 1993 že imeli 35 let prispevkov, se bodo lahko upokojili s 1. septembrom, medtem ko bodo kmetje, obrtniki in trgovci morali počakati 4 mesece dlje. Samostojni delavci se bodo namreč lahko upokojili s 1. januarjem prihodnjega leta pod pogojem, da so leta 1993 že dosegli 35-letno zavarovalno dobo. Januarja pa bodo stopili v veljavo nekateri novi kriteriji za uveljavitev predčasne pokojnine, ki so pač vezani na skupno zavarovalno dobo upravičenca oziroma na njegovo starost. Od ostalih pokojninskih novosti, ki jih že izvajajo, naj navedemo najvažnejše. Tudi na državne uslužbence so raztegnili omejitev za uveljavljanje družinske pokojnine, ki je odslej vezana na dohodek. Tudi upokojencem v javnem sektorju bodo - in to celo retroaktivno od 1. januarja 1995 dalje - odmerjali minimalno pokojnino na osnovi dohodkovnih pogojev, ki že 12 let veljajo pri zavodu INPS. Posebne olajšave so priznali delavcem, ki opravljajo težja dela. Delno so spremenili režim uveljavljanja pokojnin na osnovi mednarodnih konvencij. Delodajalcem, ki niso plačevali socialnih dajatev za zaposlene delavce iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, je dana možnost, da v roku štirih mesecev sanirajo prekršek s prijavo zaposlene delovne sile in naknadno poravnavo dozorelih so- cialnih dajatev. V veljavo je stopila tudi prepoved združljivosti invalidske pokojnine z drugimi dohodki in Se posebej z rento zavoda za zavarovanje proti poškodbam na delu INAIL. Spremenili so se tudi roki zapadlosti: po novem terjatev zavarovalnega kredita oziroma dolga zastara po petih let, medtem ko je doslej veljal rok 10 let. Določila (vsaj nekatera) pokojninske reforme bodo povsem dorečena šele čez kak mesec oziroma leto, ko bo vlada na osnovi izrecnega pooblastila, ki ga predvideva zakon st. 335/95, vsebinsko in operativno začrtala in oblikovala H ukrepov. Tako bo vlada morala najkasneje decembra t.l. določiti davčni tratman in zavarovalno obremenitev delovnih dohodkov, ki presegajo novo »streho« 132 milijonov lir (ta omejitev bo veljala od januarja 1996 dalje). Februarja 1996 naj bi izdelali določila za socialno kritje tistih profesionalcev, ki sicer niso obvezno zavarovani. Nekje avgusta prihodnjega leta naj bi vlada oblikovala kriterije za uskladitev pokojninskih pravic pri raznih skladih in za uveljavljanje simboličnih prispevkov, priključitev zavarovalnih obdobij in odkupov nekritih obdobij. Do istega termina naj bi tudi pripravili preosnovo invalidskih pokojnin. (ma) DOLINA / S SEJE OBČINSKEGA ODBORA Trsi predlagal Dolini skupno Ul. I. Cankarja Zasedali so tudi na devinsko-nabrežinski občini Tržaški občinski odbor Se Ponaša z dejstvom, da j® zasedal prejšnji teden, to je v velikošmarenskem ^zdušju. Sicer pa tudi v ®rugih občinah tržaške Pokrajine niso počivali. Med drugimi se je v soboto sestal dolinski ob-Oiiiski odbor, ki se je uk-y,arjal tudi s predlogom ^žaske občine, po kate-r®tn naj bi cesto, ki pelje ®d Domja do Ricmanj in M deli sosednji občini, skupno poimenovali po Vanu Cankarju. Predloga Pa žal niso mogli spreje-jj’ ker je pred Časom do-“tiska uprava že poimenovala omenjeno cesto P° Marzabottu. Zato so 12 Doline sporočili v Tr-sk da se s predlogom si-Cer načelno strinjajo, Predlagajo pa, da bi po lvanu Cankarju poimenovali kako drugo sku-Poo ulico. Dolinski upravitelji so s® ukvarjali tudi z drugi-nd vprašanji, kot so reor-Sanizacija občinskega 0sebja in služb, ter rešitev Prostorske stiske na pokopališčih v Dolini in na Drocani. Sprejeli so tudi nekaj sklepov v zvezi z jetošnjo »Odprto mejo« nr sprejeli pokroviteljstvo nad skorajšnjimi prazno-Vanji 50-letnice Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji. Seje občinskega odbora 80 se udeležili vsi odborniki: tudi to je za župana “Orisa Pangerca znak, da s° njegovi sodelavci ^pridni in delavni, polni energije in zamisli. Zelo repo delamo skupaj v Prijateljskem in konstruk-iivnem vzdušju, ki je boljše od mojih najboljših Pričakovanj«, je komentiral župan Pangerc. Tudi v devinsko-nabrežinski občini je odbor zasedal na velikošmaren-ski teden in sicer v petek, ko je občinska vlada odobrila vrsto upravnih sklepov. Med temi je vsekakor najpomembnejši sklep, s katerim so dodelili 300 milijonov lir za obnovitev doma za ostarele v Sesljanu. Sprejeli so tudi več sklepov v zvezi s skorajšnjim začetkom šolskega leta in predvsem z ureditvijo šolskih poslopij. Devinsko-nabrežinski občinski svet bo zasedal konec meseca. Za to priložnost odbor pripravlja dnevni red: med pomembnejšimi točkami bo preureditev sedeža Zavoda združenega sveta pri devinskem gradu. MORJE / STANJE NAŠIH VODA Grijanska obala sodi med najbolj čiste Pristaniška poveljstva svetujejo previdnost zaradi domnevne prisotnosti morskih psov Dolinski župan B. Pangerc je pohvalil svoje sodelavce. Tržaški višješolci bodo vest prav gotovo potrdili: »njihova« priljubljena grijanska obala sodi med najcistejše italijanske plaže. Razveseljivo novico je posredovalo samo Ministrstvo za zdravstvo, ki je objavilo končne rezultate večtedenskih analiz po italijanskih plažah. V naši deželi si zaslužijo »plavo zastavico« - lovoriko za brezhibno CistoCo - le grijanska in (presenetljivo) gradeška obala, ostala kopališča pa naj bi bila prav vsa bolj ali manj onesnažena. Kot vsako leto, so tudi letos podatki o onesnaženosti plaž in voda protislovni. Tako npr. Ministrstvo za zdravstvo zatrjuje, da se znana obala »Terrazza a mare« v Li-gnanu lahko ponaša s čistim morjem, naravovar- stveno združenje Legam-biente pa jo uvršča med najbolj onesnažene italijanske plaže!? Kje torej leži resnica? Zdrava pamet nam pravi, da bo prav gotovo nekje v sredini. Kljub vsemu naj bi se torej Grljan lahko ponašal z brezhibno čistočo svojega morja. Brezskrbno plavanje daleC od obale pa v teh dneh žal ni priporočljivo. V prejšnjih dneh je neki turist zagledal zloveščo plavut morskega psa v piranskem zalivu, zatem pa je vest o morskem psu med Piranom in Savudrijo potrdil tudi Marjan Fojan, ribiški inšpektor ministrstva za kmetijstvo na izpostavi v Kopru. Včeraj pa je koprska kapitanija vest zanikala in se sklicevala na »italijansko laž« o morskem psu (četudi so nevarno žival videli na Hrvaškem in v Sloveniji, od koder so tudi potem posredovali vest tržaški kapitaniji!). Koprska kapitanija s čolnom stalno nadzoruje obalo, do zdaj pa ni nevarne morske živali več videti; vsekakor kapitanija toplo priporoča vsem kopalcem na slovenski obali, naj se zadržujejo Cim bližje obali, znotraj zavarovanih kopališč ter naj se ne približujejo ribiškim mrežam. Morski psi seveda lahko z lahkoto preplavajo velike razdalje, tudi tržaška kapitanija zato stalno pregleduje naše morje; previdnost torej velja tudi za tukajšnje kopalce. SALEŽ / VČERAJ SE JE ZAČEL RAZISKOVALNI TABOR '95 Mladi raziskovalci na delu Zgoniška občina bo za naslednja dva tedna bogatejša za enaidvajset »začasnih občanov«. Od včeraj gosti namreč v svoji sredi letošnji mladinski raziskovalni tabor Zgonik ’95. Po lanskem taboru v Reziji se letos mladi raziskovalci spet vračajo v tržaško pokrajino, kjer je do sedaj iz njihovega raziskovanja izostala le zgoniška občina.Tabor se je uradno začel sinoči z otvoritvijo v prostorih občinske knjižnice v Saležu ob prisotnosti občinskih upraviteljev, fantje in dekleta pa so se z mentorji zbrali že zjutraj (na sliki - foto KROMA), se namestili v prostorih knjižnice in telovadnice v Saležu, se porazdelili v skupine in začeli s tehničnimi pripravami za raziskovalno delo, ki bo steklo že jutri. ZAPLEMBA / NA MEJNEM PREHODU Naprava za elektrošok v vozilu slovenskega državljana Finančni stražniki so v preteklih tednih poostrili nadzorstvo na mejnih prehodih s Slovenijo. Njihov trud ni bil zaman. Na predvečer velikega šmarna, ob 23. uri, so dodobra pregledali avtomobil renault 4 slovenske registracije, s katerim se je voznik (njegovega imena niso sporočili) nameraval vrniti v Slovenijo. Med pregledom so na dnu potovalke, ki jo je voznik pustil na sedežu ob sebi, našli elektronsko napravo znamke Elettro-shock. Gre za napravo, s katero je mogoče oplaziti osebe z električnim to- VJJL. REVOLTELLA / TRČENJE MED MOTORNIMI KOLESI V smrtni nevarnosti 1 Metni motociklist Malo po poldnevu se je '.Dl. Revoltella, na kri-2iscu z Ul. Barison, pripeti-a prometna nesreča, ki je sPravila v smrtno nevamo-8t Giampaola Giansantija. rant, ki je pred tednom dni Praznoval svoj 19. rojstni aan in biva v Ul. Ravasini ?’ se je peljal na motornem kolesu vrste zip piaggio, ko j® trčil v drugo motorno kolo pravtako vrste zip Piaggio, ki je pripeljalo iz Nasprotne smeri. Na kraj so prihiteli mest-tti redarji in rešilec Rdeče-8a križa, s katerim so fanta odpeljali v katinarsko bolnišnico. Na prvi pogled se ^Sevalcem ni zdelo, da je Diansantijevo zdravstveno stanje zaskrbljujoče, pri natančnejšem pregledu v od-oelku za prvo pomoč pa so Ugotovili, da je fant utrpel udarce v glavo. Zaradi tuoznosti možganskih Poškodb so si zdravniki Pridržali prognozo in fanta odpeljali na zdravljenje na nevrokirurški oddelek. Kaže, da fant ni nosil Čelade. Čelada sicer ni obvezna za voznike motornih koles z manj kot 50 kubičnimi centimetri, ce so že dopolnili 18 let. To je menda tudi primer ponesrečenega Giansantija. Vendar je prav Čelada mar- sikomu rešila življenje in omilila možganske poškodbe. V bolnišnicah znajo povedati, da se je število hudih in trajnih možganskih okvar motociklistov znatno zmanjšalo, od kar so uvedli obvezno čelado za večja motorna kolesa in za mlajše voznike. Novi poveljnik karabinjerjev V nedeljo je kapetan Patri-zio Florio prevzel poveljstvo nad oddelkom karabinjerjev s sedežem v Istrski ulici. Kap. Florio je od 1983 do 1985 obiskoval vojaško akademijo v Mo-deni, nato kot podporočnik poveljeval bataljonu karabinjerjev v Campobas-su, zatem pa operativnemu oddelku v kraju Torre Annunziata pri Neaplju. Zadnja leta in sicer od septembra 1990 je vodil karabinjerje v Viareggiu. ČRNA KRONIKA / ROCOL - MELARA 17-letnik ukradel motorno kolo in napadel okradenca Ko ga je odkril, ga je udaril po obrazu in mu razbil očala Komaj 17 let star fant se je prejšnjo noC hudo sporekel z zakonom in se bo moral zagovarjati zaradi ropa in telesnih poškodb. Bilo je kmalu po 23. uri, ko je Carlo Živec opazil, da pod njegovim stanovanjem na Rocol-Melari ni vec motornega kolesa, ki ga je parkiral in priklenil z verigo in žabico. Z ženo je stekel na cesto in za bližnjim vogalom odkril mladeniča: fant je s kleščami preščipnil žabico in skušal pognati vozilo. Ko sta se mu zakonca približala in mu hotela preprečiti, da bi se odpeljal z ukradenim motornim kolesom, se pobalin ni zlahka predal in je s pestjo mahnil Živca po obrazu, da mu je razbil očala. Na sreCo so ravno te- daj pripeljali karabinjerji, fanta so prijeli in ga izročili staršem -Čakajo pa ga sodne posledice - ranjenega Živca pa so sprejeli na okulističnem oddelku glavne bolnišnice, kjer se bo zaradi rane na očesu moral zdraviti 6 dni. Policija aretirala štiri vlomilce Agenti policijske izvidnice, ki se je prejšnjo noC peljala po Goldonijevem trgu, so opazili v veži poslopja št. 11 dve sumljivi osebi: moška sta sicer hitro zbežala po stopnišču, agentom pa ni ušlo, da je eden od dveh nosil velike klešCe, ki jih je sicer odvrgel. Ujeli so ju in ugotovili, da sta že pre- rezala mrežo na oknu pritličja. Očitno sta se hotela spustiti na dvorišče, kjer je stranski vhod v trgovino oblačil Prisco. Gre za dva bosanska državljana, 41-letnega Jasmina Surko-viča in 27-letnega Željka Vučkoviča; oba sta v Italiji brez dovoljenja. Aretirali so ju in zaprli v ko-ronejski zapor. V popoldanskih urah pa so poklicali policijo v Ul. S. Cipriano v starem mestu pod Sv. Justom, kjer sta neznanca vlomila okno pritličnega stanovanja. Agenti so odkrili in aretirali stara znanca sodišč in zaporov Franca Predonzanija, starega 40 let od Domja 76, in Franca Trevisana, starega 37 let brez stalnega bivališča. kom. Voznik, star 32 let, je finančnim stražnikom izjavil, da mu naprava služi za obrambo. Stražniki mu niso verjeli. Elektronsko napravo so zaplenili, slovenskega državljana pa prijavili sodišču. Dan po velikem šmarnu je na mejni prehod pri Fernetičih privozilo terensko vozilo znamke Cheroke firenške registracije. V njem se je peljal italijanski državljan, ki je bil namenjen na lov v Slovenijo. Ko ga je finančni stražnik vprašal, ali ima kaj prijaviti carini, mu je odgovoril: »Ti-soC lovskih nabojev.« Finančni stražnik je pregledal veliko vozilo in iztaknil ne le tisoč, paC pa kar dva tisoč nabojev. Te neprijavljene naboje je takoj zaplenil, italijanski lovec pa bo moral o svojem početju odgovarjati sodnim oblastem. Vodstvo finančnih stražnikov iz Trsta je ob tem primeru izdalo tiskovno sporočilo, v katerem opozarja italijanske lovce, ki nameravajo na lov v Slovenijo in Hrvaško, naj se držijo določil zakona o lovu, in to predvsem kar se tiče posesti lovskih nabojev. Finančni stražniki so 6. avgusta na tovornem postajališču na Fernetičih pregledali tovor romunskega tovornjaka, in ugotovili, da so bile znamke oblačil, ki jih je tovornjak prevažal, ponarejene. Na njih je namreč pisalo, da so jih proizvedli v Italiji, kar pa, seveda, ni odgovarjalo resnici. Pošiljko so zaplenili, lastnika podjetja iz To-scane, kateremu je bil tovor namenjen, pa so prijavili sodstvu zaradi kršenja sporazuma iz Madrida o proizvajanju blaga- Torek, 22. avgusta 1995 TRST NOVICE PROMET / PO SOBOTNEM USADU KAMENJA POD NABREŽINO Letovanje v Riminiju za starejše občane Devinsko-nabrežinska občina prireja letovanje za 50 starejših občanov (žensk od 60., moških od 65. leta starosti), ki bo v Riminiju od 13. do 26. septembra letos. Prošnje z vsemi potrebnimi dokumenti je treba izročiti občinskemu Uradu za skrbstvo (soba št. 2, urnik od 8. do 10. ure), najkasneje do 23. avgusta. Za občane devinsko-nabrežinske občine je v določenih primerih predviden občinski prispevek. Morebitna nekrita mesta bodo na razpolago prebivalcem občin Zgonik, Repentabor in Trst v mejah pristojnosti. V primeru, da bi kdo iz teh treh občin želel prositi za javni prispevek, naj se obme na Občino, kateri pripada. Za izvod razpisa in podrobnejše informacije je na razpolago občinski Urad za skrbstvo, tel. 6703111. Vodeni ogled muzeja Sartorio Danes zvečer ob 20.uri bo v okviru prireditev Muzeji zvečer vodeni ogled muzeja Sartorio, ki razstavlja zbirko Antonina Rusconija in Odinee Opuich. Rusconi je zbirko podaril tržaški Občini, ki je lani maja v muzeju Sartorio priredila razstavo. Ta šteje Cez dvatisoC petsto primerkov iz antične umetnosti do prejšnjega stoletja, med katerimi so slike, ikone, tepihi, pahljače, glasbila in arheološke najdbe. Najpomembnejši umetnini zbirke sta Tiepolova Glava starega vzhodnjaka in sv. Marko, ki ga pripisujejo Tiepolu ali Novelliju. Poleg tega so opremili tudi jedilnico in spalnico Rusconija v slogu Bieder-meier. Po ogledu bodo vrteli film Un anno di scuola iz Stuparichevega romana. Tečaji nemščine na Goethe-lnstitutu Kot vsako leto prireja Goethe-Institut tečaje nemškega jezika za različne stopnje: osnovna, srednja in višja, vsaka pa se deli v veC razredov. Lekcije bodo začele 9. oktobra, rok za vpis pa je od 18. septembra do 5. oktobra. Poleg tega sta na programu za mesec september dva intenzivna tečaja za odnose v službi in uradu, ki trajata dvanajst dni. Vsota znaša petsto tisoC lir, za podrobnejše informacije pa se lahko obrnete na tajništvo, v Ulici Coroneo 15. Slikarska razstava Cancion para mi America Danes zvečer ob 19. uri bo na Trgu sv. Antona v lokalu Caffe Stella Polare otvoritev slikarske razstave Cancion para mi America umetnika Aha Ceha. Pesnica Marcela Ana Munoz bo ob tej priložnosti predstavila nekaj svojih del. Razstava bo odprta do 22. septembra, razen ob nedeljah. Prepoved parkiranja V Ul. Belpoggio bo jutri parkiran tovornjak velikih razsežnosti. V ta namen so občinski uradi odredili prepoved parkiranja za vsa vozila med 8. in 10. uro na strani lihih hišnih številk od 1 do 9., od 8. do 20. ure pa od št. 9 do št. 11. Obalna cesta bo zaprta verjetno še teden dni Deželni odbornik Degano se danes sestane z voditelji AN AS Obalna cesta bo po vsej verjetnosti zaprta vsaj še teden dni. Tržaško vodstvo cestnega podjetja AN AS je namreč izdalo odredbo, ki določa, da se po njej ne bo mogel odvijati promet vse do ponedeljka, 28. t.m., ob 17. uri, razen Ce ne bo prišlo do bistvenih novosti. Cesto so zaprli za promet v soboto zveCer, potem ko je velik kamen zgrmel na cestišCe v bližini naravne galerije pod Nabrežino natanko tam, kjer se je v preteklosti že nekajkrat usulo kamenje in kjer so ze dalj Časa v teku dela za očiščenje brega ter za postavitev novih varnostnih mrež. Po sobotnem so zabeležili še druge manjše usade. Zaprtje seveda povzroča velike težave avtomobilskemu prometu, saj je Obalna cesta ena glavnih prometnic na Tržaškem. Cesta je zdaj s tržaške strani prevozna do Križa oziroma do Brojnice, toda prometna policija in mestni redarji preusmerjajo promet z nje že v Barkovljah na Furlansko cesto. Pri tem pa prihaja do zastojev in neprijetnih vrst, saj je na Furlanski cesti nic koliko ozkih grl, in podobne težave beležijo tudi na pokrajinski cesti na Proseku in v Nabrežini. Ponekod je prišlo tudi do protestov. Tako so prebivalci ob Ul. Perarolo v Barkovljah izrazili negodovanje zaradi obupnega prometa. Cestne oblasti priporočajo voznikom, ki morajo iz Trsta proti Se-sljanu, naj se po možnosti poslužijo Ul. Com- merciale ali še najbolje hitre ceste po južnem delu mesta. Kar zadeva promet iz nasprotne smeri, pa ga pometna policija in občinski redarji z Obalne ceste preusmerjajo na pokrajinsko cesto Se-sljan-Opčine v Sesljanu. O vsem tem bo danes tekla beseda na sestanku med deželnim odbornikom za ceste Cristia-nom Deganom in deželnimi voditelji cestnega podjetja ANAS. Na srečanju bodo pegledali nastali položaj, pretresli bodo posege, ki so potrebni za zagotovitev varne vožnje po Obalni cesti, kakor bodo tudi pregledali možnost, da bi zaporo Cim bolj Časovno omejili oziroma da bi v prihodnosti do nje ne prihajalo tako pogosto. MUZEJ REVOLTELLA / SODELOVAL BO TUDI A. ROJC Razstava in koncert Muzej Revoltella postaja vse bolj središče tržaškega kulturnega življenja. V okviru prireditve Revoltella estate bodo jutri ob 20.30 v občinskem poslopju v Ul. Diaz 27 odprli razstavo Studia Tom-masea o njegovi bogati dejavnosti na področju likovne umetnosti, stripov, glasbe in filma. O razstavi bo spregovorila znana rimska umetnostna zgodovinarka Simo-netta Baroni, najvecja izvedenka del likovnega mojstra Guida La Regine, ki je preminil maja letos. Njemu je Studio Tommaseo posvetil tokratno razstavo. Večer bo obogatil glasbeni dogodek. V sodelovanju z gledališčem Studio Giallo bo na sporedu krstna izvedba dela tržaškega skladatelja Giampaola Corala Der neue Postmodernismus iz leta 1988. Izvajalca bosta pianist Aleksander Rojc in recitator Maurizio Solda. Zatem bo znana sopranistka Adriana Morelli ob klavirski spremljavi Corrada Gu-lina zapela nekaj opernih arij in solospevov. Po tem glasbenem intermezzu bodo v galeriji 5. nadstropja odprli razstavo del Rema Bianca, Marie Lai, Guida La Regine, Emanuele Marassi, Michelangela Pen-sa, Livia Schiozija, Davida Škerlja in Lorenza Mattottija. Slednji bo predstavil tudi svoje zadnje književno delo Stimmate, ki ga je napisal s Claudiom Pier-santijem. Zanimivi kulturni večer se bo zaključil v avditoriju, kjer bodo (prvič v Italiji) predvajali kratko-metrazni film People Never Change, s katerim je režiserka Anita Sieff sodelovala na nedavnem festivalu v Luzernu. V petek, 25. avgusta, bo v muzeju Revoltella že nova prireditev. Odborništvo za kulturo Tržaške občine in Konzorcij kulturnih zadrug Furlanije-Julijske krajine bosta predstavila naCrt Revoltellavveb. Gre za servis muzeja, ki bo vključen v okvir mednarodnega računalniškega omrežja Internet. Zamisel se je porodila Andreu Bandelliju in Anto-nelli Varesano, ki sta jo tudi izvedla v sodelovanju z muzejem Revoltella. Predstavitev, ki spada v sklop revije Revoltella estate, bo ob 21.30. PRIPRAVE V POLNEM TEKU Avtobusni prevozi za Kraško ohcet V sredo zvečer se z zanimivim kulturnim programom uradno zaCne letošnja Kraška ohcet; medtem pa v teh dneh potekajo mrzlične priprave, v katerih so soudeleženi vsi repentaborski občani. Mogočni slavoloki ozaljšani z brinjevim vejevjem, ki so ga požrtvovalni posamezniki in društva (npr.SD Devin) nabrali od Devina do Bazovice, ponosno pričakujejo ženina in nevesto. Razna društva Čistijo in olepšujejo »svoje« osmi-ce, medtem ko se posamezniki dogovarjajo za zadnje kose narodne noše, ki si jih bodo sposodili od sorodnikov in prijateljev. Narodna noša je namreč glavni protagonist Kraške ohceti, v tem oziru je domače društvo Kraški dom sinoči sklicalo sestanek o pravilnem nošenju narodne noše, na katerem so izvedenke informirale udeleženke teCaja o narodni noši ter vse druge ljubitelje noše, kako naj pravilno oblečejo narodno nošo, da ne bi izkrivili njene originalne podobe. Vse je torej nared za začetek prazničnega tedna. Višek bo seveda v nedeljo, ko se bo na ohceti zbrala velika množica ljudi. Ob vsaki izvedbi Kraške ohceti pride do neprijetnih prometnih zastojev, parkirnih prostorov pa seveda ni dovolj za vse. Občina je zato poskrbela za dodatne nedeljske avtobusne povezave med Opčinami in Re-pentabrom, ki bodo seveda omogočile vsem, ki bi se radi udeležili nedeljskega praznovanja, da se brez težav z Opčin odpeljejo proti Repnu in nazaj, ne da bi skrbeli za parkirni prostor med gnečo drugih avtomobilov. Urnik avtobusnih povezav med Opčinami in Repentabrom za prihodnjo nedeljo, 27.avgusta, je razviden v spodnji tabeli. ODHODI Opčine tramvajska postaja 8.10 8.40 9.10 9.40 10.10 10.40 11.10 12.10 12.40 13.10 14.10 14.40 15.10 16.10 16.40 17.10 18.10 18.40 19.10 20.10 21.10 Repentabor 8.40 8.51 9.25 9.55 10.40 10.51 11.40 12.40 12.51 13.40 14.40 14.51 15.40 16.40 16.51 17.40 18.40 18.51 19.40 20.40 21.40 Le Giralndole 8.55 10.55 12.55 14.55 16.55 18.55 Briščki 8.57 10.57 12.57 14.57 16.57 18.57 Naselje Sv. Nazarija 9.02 11.02 13.02 15.02 17.02 19.02 Prosek 9.04 11.04 13.04 15.04 17.04 19.04 PRIHODI Prosek 10.15 12.15 14.15 16.15 18.15 20.15 Naseslje Sv.Nazarija 10.17 12.17 14.17 16.17 18.17 20.17 Briščki 10.22 12.22 14.22 16.22 18.22 20.22 Le Girandole 10.24 12.24 14.24 16.24 18.24 20.24 Repentabor 8.40 9.25 9.55 10.28 10.40 11.40 12.28 12.40 13.40 14.28 14.40 15.40 16.28 16.40 17.40 18.28 18.40 19.40 20.28 20.40 21.40 Repen 10.33 12.33 14.33 16.33 18.33 20.33 Opčine tramvajska postaja 9.10 9.40 10.10 10.39 11.10 12.10 12.39 13.10 14.10 14.39 15.10 16.10 16.39 17.10 18.10 18.39 19.10 20.10 20.39 21.10 22.10 _______REVOLTELLA______ Zanimiv koncert iz niza »Les chemins de 1’amour« V okviru Številnih, zlasti glasbenih pobud, ki so v letošnjih poletnih večerih prijetno popestrile dejavnost Muzeja Revoltella, sta v soboto zvečer nastopila sopranistka Monica Trevisan in kitarist Giullio Chiandetti z vrsto kratkih skladb različnih avtorjev z začetka našega stoletja. Koncert je spadal v niz »Les chemins de Lamom«, ki ga ureja Marco Sofiano-pulo; med izvedenimi skladbami sta bili tudi dve njegovi uglasbitvi D’Annunziovih balad. Prijetni večer je privabil veliko ljubiteljev glasbe, tako da je bil mali avditorij prepoln. Koncert je bil uglašen na tematiko iskanja nove glasbene govorice, ki je bila značilna za vse skladatelje takratne dobe. Skoraj vsi so se tako ali drugače dotaknili tudi popularnih glasbenih zvrsti, jazza, folklore, kabaretnih songov. !Zz' dušje pariškega kabareta je tako vzbudilo pet chansonov Erika Sa- tieja, bolj dramatično sta zveneli skladbi HeL tora Villa-Lobosa, kot tudi temperamentne skladbe Joaquina Rodriga, koncert se je zaključil s štirimi songi Kurta Wel' la iz Brechtove Opeče za tri groše. Prijateljsko razpoloženo občinstvo je z dobrohotno naklonjenostjo sledilo prijetnemu koncertu, ki sta ga izvajalca tudi vizualno razgibala z drobnimi scenografskimi prijemi-Po navdušenem pl°' skanju sta ponovila So-fianopulovo Eravamo sette sorelle..., ki je bila poslušalcem še posebej všeč. Nov glasbeni dogodek bo v Muzeju Revoltella na sporedu jutri zvečer, kot poročamo na drugem mestu, (vat) TRST Torek, 22. avgusta 1995 7 ^SL PRAZNOVALA NA OPČINAH, SSK V ZABRE2CU IN SKP V PODLONJERJU Nekaj politike tudi na poletnih praznikih V' nedeljo popoldne govorili Mahnič, Močnik in Terpin (SSk) Canciani (SKP) ter Dolenc in Spadaro (DSL) , Dez je ponagajal, ven-, ^ ni skvaril praznikov, ^ so jih v teh hneh pri-j6nili DSL v Prosvetnem °niu na Opčinah, SSk v abrecu pri BorStvu v °linski občini ter SKP v ndlonjerju. Praznik . bL se je pričel v četrtek 'n zaključil predsinoč-ajim, praznik SSk se je PhCel v soboto in zaklju-n včeraj, praznik SKP )e pričel v petek in za-^lucil v nedeljo, vsi trije Pa so dosegli svoje viške v nedeljo, ko so bili na sPoredu politični govori. Pia Opčinah sta govo-.da občinski svetovalec §0r Dolenc in strankin Pokrajinski tajnik Stelio ^Padaro. Prvi se je do-aknil nekaterih uprav-n*n problemov tržaške °bcine, se zlasti proble-1113 novega regulacijskega načrta in avtomobil-skega prometa. O sled-ajern je na prazniku bila Odi okrogla miza v Cetr-®k zvečer. Na splošno je °lenc pozitivno ocenil elo tržaške občinske aprave, o kateri je dejal, a je pokazala pomemb-36 znake odprtosti tudi 0 Slovenije. To temo je Potem podrobneje razvil ^Padaro, ki je govoril Predvsem o sožitju med Različnimi narodi v na-rn krajih. Spadaro je sPotnnil na tragedijo, ki Se to Cas odvija na Balka-ao, in z zadovoljstvom agotovil, da je raven s°2itja pri nas brez dvo-ara na veliko višji ravni. a to imata po njegovem jetiko zaslug tudi tržaš-a DSL oziroma bivša KPi. bla prazniku SSk so govori^ dolinski sekcij-ski tajnik Sergij Mahnič, Pokrajinski tajnik Peter kočnik in deželni pred-Rednik Marjan Terpin. "lahnic je pozitivno oce-ad politični položaj v otinski občini po us-PeSni volilni preizkušnji etosnjega aprila, h kateri SSk bistveno prispeva-^ bdocnik je razširil po-gled na pokrajinsko ra-Ven in podčrtal velik po-aren razsodbe, s katero je Ustavno sodišče sprejelo Priziv SSk na deželno Upravno sodišče o razpo-raditvi volilnih okrožij Za tržaški pokrajinski ?Vet- Razsodba je potrdi-a> da so volilci okoliških a ain in se zlasti Sloven-1 bili deležni hude disk-'Uiinacije. Terpin pa je °Pnzoril, da SSk letos obhaja 20-letnico svoje eZelne organiziranosti, ,ar bo stranka v na-s odnjih tednih primemo obeležila, in poudaril porabo po večji organiza-Cljski enotnosti Sloven-Cev v Italiji. Na prazniku SKP v °dlonjerju pa je govoril . rankin pokrajinski taj-rk Giorgio Canciani. V aljšem razmišljanju se f naiprej dotaknil se-• an)ega političnega po-02aja v Italiji in ugoto-1 ’ da so ta Cas pod uda-°rn plače, pokojnine, ocialna država in do- Pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik govori na prazniku v Zabrežcu (Foto KROMA) Pogled na udeležence praznika DSL v Prosvetnem domu na Opčinah (Foto KROMA) tojanstvo dela. Proti temu je potrebna moCna in zavestna mobilizacija, pri kateri SKP namerava odigrati vlogo protagonista. Kar zadeva krajevne razmere, je Canciani o-pozoril na posledice de-industrializacije tržaške- ga področja. Za to plaCa izredno veliko ceno delavski razred, ozki vodilni sloji pa imajo celo profit od spremembe namembnosti zapuščenih industrijskih zemljišč. Canciani se je dotaknil tudi problemov miru. Ožigosal je obnovitev francoskih jedrskih poskusov, kar zadeva vojno na Balkanu pa je dejal, da gre za grozljivo špekulacijo, prek katere bodo svetovni centri oblasti obnovili svoj nadzor nad tem delom sveta. NASI KRAJI / SV. ROK IN 200-LETNICA ŽUPNIJE Konec praznovanj v Nabrežini Predsinočnjim nastopila folklorna skupina Karol Pahor iz Pirana Z nastopom folklorne skupine Kulturno-umet-niškega društva Karol Pahor iz Pirana in srečelovom se je v nedeljo zvečer v Nabrežini lepo zaključilo štiridnevno praznovanje zavetnika sv. Roka in hkrati 200-letnice župnije. Dež je toliko ponehal, da so pari v narodnih nošah pod vodstvom mentorja Andreja Butina brez težav nastopali celo uro na vaškem trgu ter prikazali istrske, gorenjske, štajerske in belokranjske plese (na sliki, foto KROMA). Številni udeleženci so se potem pozabavali še s srečelovom. Se prej pa je župnik Bogomil Brecelj daroval drugo mašo po osrednjem slovesnem bogoslužju, ki se je odvijalo že dopoldne. Župnik je izrazil zadovoljstvo, da se je praznovanje lepo izteklo in da so župljani na njem okrepili svojo zgodovinsko in krati versko zavest. VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 22. avgusta MIRJAM Sonce vzide ob 6.13 in zatone ob 20.02 - Dolžina dneva 13.49 - Luna vzide ob 2.34 in zatone ob 17.34. Jutri, SREDA, 23. avgusta ROZA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24,1 stopinje, zračni tlak 1014,1 mb raste, veter vzhodnik se-vero-vzhodnik 15 km na uro, vlaga 67-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Stefano Kette, Andrea Riosa, Massi-mo Raimondi, Micholas Mo-ratto, Marco Savron, Matteo Cumbat, Martina Sain. UMRLI SO: 85-letni Bruno Allegretto Tonellon, 69-letna Rosa Francese, 85-letna Caterina Piol, 81-letni Guerrino Stokelj, 87-letna Rosa Lunardelli, 84-letna Anna Almerigotti. , , LEKARNE Od PONEDELJKA, 21., do NEDELJE, 27. avgusta 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (tel. 612325), Trg Gioberti 8 - Sv. Ivan (tel. 64393), Milje -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8 - Sv. Ivan, Trg Oberdan 2, Milje - Mazzinijev drevored 1. SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (tel. 864928). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 od ponedeljka do petka KINO ARISTON - 21.00 »Frankenstein di Mary Shelley«, r.-i. Kenneth Bra-nagh, i. Robert De Niro. EXCELSIOR - Zaprto zaradi počitnic do 24.8. EXCELSIOR AZZURRA-Zaprto zaradi počitnic do 24.8. AMBASCIATORI - Od danes do četrtka predstavitev filmov nove sezone. Vstop prost. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Amata immortale«, i. Gary Old-man, Isabella Rossellini, Valeria Golino NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cow-girls - il nuovo sesso«, r. Gus Van S ant, i. Uma Thur-man, Keanu Reeves, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La not-te del fuggitivo«, i. Scott Gleen, Andrevv McCarthy. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15. 22.15 »II pro-fumo di Vvonne«, r. P. Le-conte, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Sotto il vestito tutto da seroprire«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Promesse e compromessi«, i. Antonio Banderas, Mia Farrovv. ALCIONE - Zaprto zaradi počitnic. LUMIERE - Zaprto zaradi počitnic. hi PRIREDITVE KROŽEK BRIN sporoča, da bo praznik v Ljudskem domu v Križu 26. in 27. avgusta. H ČESTITKE Nasa draga KATJA praznuje 11 let. Vse najboljše ji želijo nona, stric Stojan, teta Bruna, Alenka in Iztok. a SPISKE VESTI GLASBENA MATICA -Trst - Sola Marij Kogoj sprejme prijave za Šolsko leto 95/96. Urnik tajništva: od 9. ure do 12. vsak dan razen sobote, ul. R. Manna 29, tel. 418-605. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča cenjene člane, da je urnik tajništva SSS do 30. t. m. sledeč: od ponedeljka do petka od 9. do 11. ure. □ OBVESTILA FOTO KROŽEK TRST 80 obveSCa, da bo po krajših počitnicah prvo srečanje v petek, 1. septembra, ob 20.15, v Gregorčičevi dvorani. MALI OGLASI PRODAM majhno hišo z vrtom v občini Dolina. Tel. 228390. V ROCOLU dajemo v najem dvo in štiri sobno opremljeno stanovanje za določeno dobo. Tel. 398597 v večernih urah in telefonska tajnica. Naročnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika ki želijo prejemati Časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj Stih dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 7796600 - vsak dan od 12. do 18. ure PUBLIEST Tel. št. (040) 7796611 - Fax 768697 Sprejemanje oglasov _____za Primorski dnevnik____ oglasi - obvestila: 8.30 -12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30 -12.30 in popoldne - razen sobot 13.30-15.00 IŠČEM knjige za 1. razred pedagoškega liceja, tel. 291354 v jutranjih urah ali 200236 ves dan. KUPIM knjige za 2. razred DTTZ Žiga Zois. Tel. 228766. PRODAM knjige za 1. ali 2. razred DTTZ Z. Zois -Tel. 411635. ISCEM diatonično harmoniko (bitonkarco). Tel. 299442. ISCEM vajenca za delo na električnem področju, po možnosti z opravljenim vojaškim rokom. Ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “Vajenec". OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. OSMICO v Dolini sta odprla Boris in Pepi Sancin (Sarnek). Točita belo in črno. OSMICO ima Štolfa Srečko, Salež 46. Toči belo in črno vino. PRISPEVKI V spomin na prof. Egi-dija KoSuta daruje Renata Stella iz Alessandrie 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V spomin na dragega strica Egidija KoSuta daruje Frida Virano in družina 50.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah in 50.000 lir za cerkev v Križu. V spomin na prof. Egidija KoSuta daruje Irma Sardoč 20.000 lir za zbor Vesela pomlad. V spomin na pok. prijatelja Edija KoSuta darujeta Mara in Evgen Dobrila 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Namesto cvetja na grob strica Janka Miliča darujeta Jožko in Alenka 100.000 lir za obnovo stadiona 1. maj. V spomin na Egidija Košuto in Matildo KoSuta darujeta Eda in Lučana 30.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. Namesto cvetja na grob Egidija KoSute darujeta Mara Tence, Niko in Alen 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB in 50.000 lir za SD Vesna. V spomin na redovnico Marijo Zahar daruje družina Abrami 20.000 lir za cerkev v Borštu. V spomin na dragega Rudija Abram darujeta Darko in Milena 100.000 lir za popravilo orgel v sempolajski cerkvi. Ivo Kralj daruje 50.000 lir za popravilo orgel v Sempolajski cerkvi. Ob prejemu častne izkaznice VZPI-ANPI daruje Stana Buda 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. Ob drugi obletnici smrti nepozabnega Alojzija Rogelja daruje družina 150.000 lir za obnovo stadiona 1. maj. V počastitev spomina Rudija Abram darujeta sestrična in bratranec 100.000 lir za obnovo stadiona 1. maj. V spomin na Edija KoSuta daruje teta Marička z družino 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 50.000 lir za kriški spomenik padlim v NOB. V spomin na Angela Veljaka darujejo Olga Jercog 15.000 lir, Mila Cesnik 10.000 lir in Milka Marega 10.000 lir za MPZ Uokojen-cev z Brega. Namesto cvetja na grob Pine Samec daruje Jolanda Sancin 30.000 lir za cerkev sv. Urha v Dolini. V spomin na Edija KoSuta daruje Jelka Terčon Sah 100.000 lir za popravilo orgel v openski cerkvi sv. Jerneja. 22. 8. 1983 22. 8. 1995 Gero Martinis Ob 12. obletnici smrti se ga z ljubeznijo spominjajo Zena Marica in ostalo sorodstvo Medja vas, 22. 8. 1995 GORICA 8 Torek, 22. avgusta 1995 NOVICE Odpravljena prepoved kopanja v Marini Julii v Tržiču Pred zaključkom poletne sezone, ki je bila s turističnega vidika dokaj uspeSna, prihaja iz Tržiča še druga pozitivna vest. Preklicana je bila namreč prepoved kopanja na območju Marina Julia. Prepoved je bila v veljavi kar nekaj let, Čeprav so se mnogi kopalci nanjo požvižgati. Preklic prepovedi so na občini sprejeli seveda na podlagi analize vode, ki jo je opravila služba za javno higieno Zdravstvene ustanove. Periodične analize vode v prihodnjih tednih in mesecih bodo pokazale, Ce gre za trenutno, oziroma začasno ozdravitev, oziroma očiščenje morja v zalivu Panzano, ah pa le za prve pozitivne posledice velikih naporov za gradnjo kanalizacijskega omrežja in Čistilnih naprav. Voda v zalivu Panzano je bila okužena predvsem s fekalijami. Začenja se akcija obveznega cepljenja psov proti steklini Veterinarska služba Zdravstvene ustanove obvešča, da se bo 4.septembra zaCela akcija obveznega cepljenja psov proti steklini. Akcija se bo zaključila v oktobru. Objavljamo prve datume cepljenja, medtem ko bomo v prihodnjih dneh objavili popoln razpored. GORICA: cepljenje bo v ul. Scogli št.28 vsak dan od 8.30 do lO.ure od 18. do 30. septembra ter 4., 5. in 6. oktobra. DOBERDOB: 4., 5. in 6. septembra. STEVERJAN: 5. in 8. septembra. SOVODNJE: 5. in nato 9. septembra. Cepljenje bodo opravili na običajnih mestih in je brezplačno. S planinskim društvom septembra v Belo Krajino Planinsko društvo pripravlja za elane in prijatelje enodnevni izlet v Belo Krajino. Izlet bo 17. septembra in sicer z avtobusom. V programu je obisk muzeja v Metliki, obisk AdlešiCev in kmetije s prikazom pridobivanja lanenega platna in izdelovanja vezenin ter obisk planinskega zavetišča na Mimi gori ter morda, (ce bo še dovolj Časa) katere druge zanimivosti. Prijave (na sedežu društva) se zaključijo ob koncu avgusta. Avtobus bo odpeljal iz Rožne doline. Preplah zaradi lonca Goriške gasilce so vCeraj popoldne poklicali v utico Faidutti, kjer naj bi zagorelo v enem od stanovanj za ostarele občane. Na sreCo so se gasilci že kmalu vrnili na sedež: ni šlo za začetek požara v stanovanju ampak za nepazljivost, oziroma pozabo. Kadilo se je namreč iz lonca, ki je ostal na kuhalni plošči in ko je v posodi izhlapela vsa tekočina se je začelo v stanovanju presneto kaditi. Tako, da so sosedje poklicati gasilce. Nezgodna kronika Trideset dni se bo v goriški bolnišnici zdravila 55-letna Caterina Zanette iz Ronk zaradi poškodb, ki jih je zadobila v nesreči, vCeraj sredi dopoldneva, v križišču utic D’Annunzio in Manzoni v Ronkah. V nesrečo je vpleten tudi 75-letni upokojenec Bruno Cossar iz Ronk, ki se bo v tržiški bolnišnici zdravil dva tedna. Zanettova se je peljala na kolesu, medtem ko je Cossar vozil moped. VREME / SUŠA, VENDAR PA NE POVSEM BREZ DE2JA NOVO Tudi julija in avgusta smo dobili nekaj padavin Podatki deželnega metereološkega zavoda zbrani v Koprivnem - Junija so namerili preko 180 mm dežja Priročnik kako do novego podjetja Poletje se poslavlja, z njim sušno obdobje, ki je tudi letos povzročilo kar precej škode v kmetijstvu. V vinogradih in sadovnjakih bo posledice suše še mogoče omiliti, medtem ko se na njivah, posebej v krajih, kjer nimajo urejenega omrežja za namakanje, ne da nic narediti. Skoda zaradi izgube ali manjšega pridelka je dokončna. Julij in avgust veljata za najbolj vroCa in najbolj suha meseca. Podatki o količini padavin, ki jih zbirajo pri deželnem metereo-loškem centru to ugotovitev za letos v celoti potrjujejo. Prihaja pa, občasno, tudi do odstopanj, saj se, sicer bolj poredko in izjemoma, primeri s padavinami zelo bogat julij. Letos je bilo vreme v juliju in prvi polovici avgusta v znanih okvirih, smo pa zato imeli izredno moker junij. Sicer pa tudi v juliju nismo ostali Cisto brez padavin. Na merilni postaji v Koprivnem so v juliju zabeležili 39, 2 milimetrov dežja, padavine pa so bile razporejene kar na pet dni in tudi v precej enakomernem Časovnem zaporedju: v začetku, v sredini in ob koncu meseca. Sicer pa je količina in razporeditev padavin razvidna iz priložene tabele. Nekaj vec je bilo padavin v prvi polovici avgusta (skupaj 31, 2 milimetrov), Čeprav še zmeraj znatno premalo da bi dodobra namočile razsušeno zemljo. Za razliko od vročega in suhega poletja, pa smo imeli zelo moker junij, ko je v mesecu dni padlo preko 180 milimetrov dežja, pada- vine pa so bile izrazitejše v prvi polovici meseca. V tabeli navedeni podatki so bili namerjeni v vremenoslovski postaji v Koprivnem. To pomeni, da v glavnem veljajo za območje ob vznožju Brd kar ne izključuje možnosti, da so ponekod na Goriškem namerili znatno veC ali manj padavin ali pa jih sploh ni bilo. Zal danes na Goriškem še nimamo mreže manjših postaj za zbiranje osnovnih vremenskih podatkov. Deželna vremenoslovska služba ima na Goriškem poleg postaje v Koprivnem še postajo v Gradišču. Nekaj merilnih naprav so na različnih krajih vgradili zasebniki, zlasti večja kmetijska posestva. Deževni dnevi in količina namerjenih pada- vin v milimetrih, namerjeno v Koprivnem Junij 1995 Julij 1995 Avgust 1995 01. 10.8 (razpolaga- 02. 12.4 mo s podatki 03. 1.4 samo za pr- 04. 0.2 vo polovico 05. 37.6 06. 7.4 07. 1.4 10 29.8 11. 50.0 12. 7.2 13. 1.2 meseca) 14. 5.2 02. 0.2 16. 2.4 03. 13.2 22. 7.8 04. 0.6 23. 0.2 06. 1.2 02. 4.8 24. 4.6 15. 11.8 07. 9.2 25. 0.4 17. 1.4 08. 4.8 26. 0.4 28. 10.8 09. 11.4 180.4 39.2 31.2 Goriška Trgovinska lornica je sodelovala prl iblikaciji zanimivega veča, ki prinaša izčrpn® formacije o pogodb1 mehising. Gre za pogon nnsKem pooroeju ^ sicer zelo razširjena p° ropi ter v ostalih ita nskih deželah, medtem je v FJK še premalo nriščena. Vodič bodo 3dstavili na sedežu ornice 31.avgusta o uri; ob tem bodo naka i pozitivne ter tudi ne-ivne plati pogodbene )daje blaga ekskluzivnih mik (zlasti na področju nfekcije). Gre za speci' no obliko podjetništva, - -o v veliki meri ak- FOLKLORA / OD ČETRTKA DO NEDELJE Nastopili bodo tudi Baski V Gorico že prihajajo prve folklorne skupine, ki bodo od četrtka do nedelje sodelovale na mednarodnem folklornem festivalu, kjer se bodo v znamenju prijateljstva predstavili godci in plesalci iz osmih držav in štirih celin. Prireditev se bo začela v četrtek zveCer s pozdravnim nastopom goriške folklorne skupine »Santa Gorizia«, nato se bodo ob 21.uri pred publiko zvrstile tri skupine: ROYAL RAlROTONGAS iz Rarotonge (Cookovo otočje), 8 OKTOMVRI iz Krive Palanke (Makedonija) ter JAC-CHIGUA iz Quita (Ekvador). Nastopi bodo na odprtem, na Battistijevem trgu, v slučaju slabega vremena pa bo prireditev v bližnji telovadnici UGG. Lani so najvišje priznanje podelili temnopoltim plesalcem iz Martinike. Komu bo tokrat pripadla trofeja ? Med nastopajočimi skupinami bomo lahko prisluhnili tudi baskovski skupini "Udaberri dantza Taldea“ iz mesta Tolosa na severu Španije (na sliki). Na nedeljskem sprevodu pa bo Slovenijo zastopala skupina ”Rudi JedretiC” z Bleda. ŠOLA / PRVIČ NA OŽ OTON ZUPANČIČ Priprava na novo šolsko leto Tečaj obiskuje 35 učencev druge stopnje - Učenje ob igri Za večjo skupino uCencev 3., 4. in 5. razreda osnovne šole Oton Zupančič, so se vCeraj že odprla šolska vrata. ZaCel se je namreC poskusni teCaj priprave na novo šolsko leto, ki se bo pričelo čez tri tedne. K zanimivi in spodbudni dejavnosti se je prijavilo petintrideset učencev, ki se bodo pod vodstvom treh učiteljic, ob učenju, ponavljanju, igri in tudi ekskurzijah do konca meseca pripravljali na dejanski začetek pouka. Pobuda je poskusnega značaja, na tej šoli pa jo prirejajo prvič. Na sliki - Foto Studio Reportage -uCenci in učitelji ob včerajšnjem ponovnem srečanju s šolo, po vec kakor dveh mesecih počitnic. RIM /ZASEGLI TUDI DEL PLENA Izsledili tatove, ki so kradli v zlatarni Bratina v Tržiču Sodelovanje med tržiškim policijskim komisariatom, karabinjerji in policijskimi organi v Rimu je tokrat obrodilo uspeh. V razmeroma kratkem času so preiskovalci prišli na sled tatovom, ki so 10. avgusta kradli v urarni in zlatarni Valentina Bratine v Tržiču, v ulici 9. junija. Preiskovalci so na domu enega od osumljencevzasegli tudi dobršen del plena. Prijavo - aretacija ni bila vec mogoča, ker je od dejanja minilo že preveč Časa - so vložili proti 45-letnemu Toninu Tornincasa, 39-letnemu Robertu Tesoru in 33-letnemu Renatu Pom-peu. Na domu slednjega so našli veliko ukradenih predmetov, za katere ni dvoma, da so iz Bratinove zlatarne. Vsi trije osumljenci so bili že predhodno kaznovani za podobna dejanja in so policijskim orga- nom dobro znani. Vlom v Bratinovo zlatarno so opravili v prvih jutranjih urah 10. avgusta letos, ko so na silo odprli navojnico, razbili steklo v izložbi in se polastili precejšnje količine razstavljenih ur, zlatnine in drugih predmetov. Po prvih ocenah je vrednost plena znašala okrog 170 milijonov lir, vendar vse kaže, da so bili predmeti vredni znatno več. Preiskava še ni zaključena. Policija skuša odkriti morebitne (verjetne?) sodelavce ali informatorje v TržiCu, predvsem pa skuša ugotoviti, če je trojica tako ali drugače sodelovala tudi pri podvigu v isti zlatarni pred dvema letoma. Razmeroma hitra izsleditev osumljencev, oziroma storilcev je omogočila tudi zaseg dobršnega dela ukradenih predmetov. []3 OBVESTILA OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo odpadke pobirali in odvažali jutri, v sredo, 23. t.m. in ne jutri, 22. t.m. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO vabi na piknik, ki bo v prostorih nekdanje karavle na Sabotinski cesti v Solkanu v nedeljo, 17. septembra, od 16.30 dalje. Za člane, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva, bo društvo poskrbelo za avtobusni prevoz. 3 ŠOLSKE VESTI GLASBENA MATICA - GORICA sporoča, da se bo od 28. t.m. do 1. septembra nadaljevalo vpisovanje v šolsko leto 1995/96. Sprejemajo prijave za: klavir, harmoniko, violino, violončelo, violo, kontrabas, kitaro, blok flavto, flavto, klarinet, trobento, rog, pozavno, tolkala, solopetje in predšolsko glasbeno vzgojo. Informacije na tajništvu šole v Ul. della Croce 3 (tel. 531508) GORICA VITTORIA 20.00-22.15«Amata immortale« CORSO 17.30-19-45' 22.00»Le ali della U' berta«. Igra T. Robbins. I: lEKARNg DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, UL S-Michele, tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. POGREgj Danes, ob 9.30, Leopolda Šuligoj vdova Sbogat iz bolnišnice Janeza o Boga ; ob 11. uri, Virgih0 Maniacco, iz bolnišnice Janeza od Boga. Ob težki izgubi dragega prijatelja Roberta Klanjščka izrekamo glo; boko sožalje prizade i družini Prijatelji MENJALNIŠKI TEČAJI 21. avgust 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 81) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni J^banka Ljubljana 82,70 83,20 11,62 11,83 7,37 7,85 ^_banka Koper 82,70 83,20 11,60 11,82 7,27 7,82 _^_banka Nova Gorica 83,00 83,70 11,62 11,85 7,50 7,85 J^nka Celje d.d., t: 063/431-000 82,60 83,50 11,60 12,00 7,30 7,80 Jtonka Noricum d.d., t: 133-40-55 82,50 83,10 11,65 11,80 7,30 7,70 Jtonka Vipa NG, t: 065/ 28-511 82,94 84,00 11,56 11,75 7,58 7,91 come 2 us J^06 // 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 82,75 83,00 11,68 11,77 7,40 7,65 J^editanstalt d. d. 82,40 83,00 11,60 11,85 7,10 7,75 JliNka Ljubljana, t: 12-51-095 82,82 82,86 11,71 11,72 7,51 7,56 Kompas Hertz Celje tejj063/26515, od 7-19, sob od 7-13 82,70 83,10 11,65 11,75 7,40 7,60 Kompas Hertz Velenje ^j063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 82,60 83,00 11,60 11,73 7,40 7,60 Kompas Hertz Idrija Jek065/ 71-705, od 7-15, sob od 7-13 82,60 83,00 11,60 11,73 7,40 7,60 Kompas Hertz Tolmin 1^065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13 82,60 83,00 11,60 11,73 7,40 7,60 Kompas Hertz Bled Jek064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13 82,60 83,00 11,60 11,73 7,40 7,60 Kompas Hertz Nova Gorica Jj*065/28-711 od 7-19, sob. od7-13 82,60 83,00 11,60 11,73 7,40 7,60 Kompas Hertz Maribor Jtek062/225252, od7-19, sob od 7-13 82,40 82,80 11,55 11,70 7,40 7,60 J^ova kreditna banka Maribor d.d. 82,10 83,10 11,58 11,83 7,20 7,65 Jjudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 82,65 83,00 11,65 11,90 7,40 7,90 Jl^štna banka Slovenije 80,65 82,90 10,55 11,75 6,37 7,60 J^jblikum Ljubljana, t: 312-57 83,00 83,04 11,73 11,75 7,49 7,55 j^Ublikum Piran, t: 066/ 747-370 82,85 82,90 11,65 11,69 7,45 7,59 J^Ublikum Celje, t: 063/ 441-485 83,00 83,20 11,70 11,76 7,25 7,59 J^blikum Maribor, t: 062/ 222-675 82,65 82,85 11,69 11,70 7,10 7,49 _^blikum Šentilj, t: 062/ 651-355 81,40 82,90 11,70 11,80 6,90 7,40 J^ubllkum Tolmin, t: 065/ 82-180 83,10 83,80 11,61 11,69 7,60 7,69 ^Ublikum NM, t: 068/ 322-490 82,70 82,95 11,72 11,77 7,40 7,67 J^Nkum Kamnik, t: 061/832-914 82,80 83,05 11,66 11,82 7,45 7,69 Jl^blikum Portorož 82,70 82,90 11,60 11,71 7,40 7,45 SKB d.d.,*** 82,30 83,05 11,66 12,00 7,33 7,80 JHP Kranj, t: 064/331-741 82,60 82,90 11,68 11,77 7,40 7,60 J£KB d.d. Ljubljana, t: 1263320 - - - - - - Ljubljana, 1:061/444-358 82,60 83,20 11,56 11,80 7,10 7,62 Upimo Ljubljana, t: 212-073 82,95 82,99 11,73 11,75 7,51 7,54 leCaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*** Včerajšnji tečaji * bčIkb banica di credito di trieste tržaška kreditna banka Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: ,el' +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 21. AVGUST 1995 valuta v LIRAH nakupni prodajni ameriški dolar 1590,00 1654,00 nemška marka 1078,00 1122,00 francoski frank 315,00 328,00 holandski gulden 965,00 1005,00 belgijski frank 52,50 54,70 funt šterling 2456,00 2556,00 'rski šterling 2514,00 2616,00 danska krona 279,00 290,00 grška drahma 6,70 7,10 kanadski dolar 1171,00 1219,00 toponski jen 16,40 17,10 Švicarski frank 1304,00 1357,00 Qvstrijski šiling 153,60 159,90 norveška krona 247,00 257,00 Švedska krona 216,00 225,00 Portugalski escudo 10,50 10,90 Španska pezeta 12,70 13,20 ovstralski dolar 1173,00 1221,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 13,30 13,80 hrvaška kuna 290,00 310,00 _JUVGUST1995 v URAH __valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1602,00 1652,00 nemška marka 1093,00 1121,00 francoski frank 317,00 329,00 holandski gulden 972,00 1000,00 belgijski frank 52,90 54,60 funt šterling 2471,00 2556,00 irski šterling 2528,00 2623,00 banska krona 281,00 291,00 grška drahma 6,80 7,40 kanadski dolar 1178,00 1218,00 Švicarski frank 1319,00 1354,00 avstrijski šiling 154,60 159,60 slovenski tolar 13,40 14,00 16. AVGUST 1995 država • banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 8,90 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,30 9,20 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,00 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,00 14. MAREC 1995 V DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4098 francoski frank 28.0770 nizozemski gulden 89.1430 belgijski frank 4.8360 španska peseta 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar 0.9945 japonski jen 1.5464 švicarski frank 120.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira 0.8365 švedska krona 19.4450 - Z X B A^|J K A Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 22.8.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečaj ai DEM 8227 8257 2. Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz ta tclaije. . PodmbnejU informacije: Ul /7-/M52,302-326 in 302-375 MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 159 z dne 21.8. 1995 - Tečaji veljajo od 22. 8. 1995 od 00.00 ure dalje država Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija šifra valuta enota 036 avstr, dolar 1 040 056 šiling frank 100 100 124 dolar 1 208 krona 100 246 marka 100 250 frank 100 280 marka 100 300 372 grd funt 100 1 380 lira 100 385 hrv. kuna 100 392 jen 100 528 gulden 100 578 krona 100 620 escudo 100 752 krona 100 756 frank 100 826 funt šterling 1 840 dolar 1 955 ECU 1 995 peseta 100 ZA DEVIZE nakupni srednji prodajni 88,3359 1156,3718 395,7571 88,1936 2098,8054 2745,1735 2373,3228 8131,4381 7,3891 123,8744 7266,5784 1860,2291 78,7611 1628,6458 9821,9640 185,0308 119,9387 152,4401 95,5688 88,6017 1159,8514 396,9479 88,4590 2105,1208 2753,4338 2380,4642 8155,9058 50,9744 189,9510 7,4113 2246,8950 124,2471 7288,4437 1865,8266 78,9981 1633,5464 9851,5186 185,5876 120,2996 152,8988 95,8564 88,8675 1163,3310 398,1387 88,7244 2111,4362 2761,6941 2387,6056 8180,3735 51,1273 190,5209 7,4335 124,6198 7310,3090 1871,4241 79,2351 1638,4470 9881,0732 186,1444 120,6605 153,3575 96,1440 Opomba: Tečaj MRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 22.8.1995 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAG/ UNIŠKI ZAPISI, ZPLAČLJIVI 5 10. 1995: 1,700,000 858,871 811,274 1,670,145 44 101.0436% 95.4440% 98,2438 170,000 85,887 81,127 167,014 fffffffffTT Tečajnica bornega trga st.: 156 Datum: 21. 8. 1995 ulujasu sioa tiCHAva. nc. Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon štdatfs) enotni tečaj l sprem t 1 1 Max. Mm. m sir 22Z »ur.** liSiliB 33BB ICC 800 lll.5.95| 11.400 18.8. 11.300 11.800 JRB 665 (11.6,95) 15.367 1,81 21.8. 15.320 15.450 15.400 15.200 11.925 SAL 1700 (9.5.95) 19.975 ,64- 21.6. 19.870 20.000 20.200 19.900 2.197 SER 1000 (24.2.95.) 32.932 2,18 21.8. 33.118 33.260 33.260 32.490 44656 32B0 ffil 10.0 2.(1.10.95) 99,9A ,01 21.8. 99,9 99,9 99,9 42 1S01 8,0 5.(30.6.95) 100,3 ,16 21.8. 100,2 100,6 100,3 100,3 2.477 t$02 0,5 9.11.4.95) 107,9A ,04- 21.8. 107,4 107,8 107,9 107,9 2.734 1S08 5,0 4.(31.5,95) 86,5 18.8. 88,1 91,5 iSU 7,0 5.(15.7,95) 96,9 16.8. 93,0 1SL1D 8,0 5,(30.6.95) 100,0 21.8. 99,2 100,7 1M,0 99,9 411 1SL2D 9,5 9.(1.4.951 106,4 18.8; 106,3 107,5 SKB1 10,0 4,(1.11,94) 100,8 ,15 21.8. 100,2 100,8 100,8 100,8 3.811 SKR1 5,0 3.(30.6.95) 72,0 ,70 21.8. 69,5 72,0 72,0 1.781 ME iSEB 5BBB! iTBR 300 [2)(28.7.95.) 12.160 17.8. 12.200 12.870 1AD 10.000 (1.6.94.) 114.694 3,36 21.8. 115.500 115.950 116,450 !08.500 51.842 M) 1715 (24.5.95.) 15,277 2,58 21.8. 15.050 15.200 15.290 15,100 2.215 SPGR M 19.710* 10,00- 21.8. 19.710 21.900 19.710 19.710 39 MR M 15,700 8.8. 14.500 15.900 m 218 (30.3,93.) 10.317 2,38 21.8. 10,100 10.400 10.370 10.060 4.148 fflS 200 10X26.6.95.) 4.081 2,96 21.8. 4.101 4.154 4.147 3.961 2.608 1CTR (5) 770,0 18.8. 760,0 775,0 W irrcra utat mm (BTP 2750 (226.95) 29,543 4,23 21.8. 29.450 29.850 28.850 29,400 2.777 TNP (10) 30.224 2,39 21.8. 30.100 31.150 31.350 29.900 695 JBKP 720 (25.5.95.) 9,800 18.8. 9.000 10.000 HP M 41.153 14.8. 40.000 42.500 ME BTCTlg m 12,0 4.(1.11.94) 99,3 18.8. 96,3 IZG 11,0 4.(1195) 98,0 7.8, 97,7 101,0 B 12,0 7.(16.95) 100,0 17.8. 99,9 102,0 m 10,0 2.(16.95) 100,OA 21.8, 99,1 100,0 100,0 153 SZBl 10,0 1.(15.3.95) 100,0 28.7 98,5 101,5 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 156/95-21.8. 1995 Vrednost. papir obr. n.div. ex kupon št.da[(3) enotni tečaj 1 Hm sprem datum | povpraš pmudta Max. Min. lodosrr piistrnr m 2.582 7,82- 21.8. 2.580 2.750 2.590 2.580 106 5RD0 200 ;7)(306.95.) 4.950 2.8. 4.900 HBR0 55 (1.6.95) 3.779 16.8. 2.710 3.780 m 2.100A 16,42 21.8. 1.690 2.100 2.100 2.100 21 MO (15.6.95) 10.350 31.7. 8.000 12.400 iGSR 419,0 7,90 21.8. 380,0 419,0 419,0 419,0 42 iilifi ■ tfTtTifTTT inTiTiR ALDP 3.920 1,17 21.8. 3.000 3.150 3.100 3.000 453 HBP0 320 (16.95) 3.150 16.8. 2.632 3,190 m 10.000 KBPP 20.000A 23,05- 21.8. 15.000 26.000 20.000 20.000 400 JGP0 (6) 820,0 16.8. 850,0 1.000 UBKC 360 (25.5,95) 4.324 18.8. 4.500 4,800 ima LOK 10,0 6.11.4.94) 98,5A 21.8. 94,5 100,0 98,5 98,5 5.185 MLjO 10,0 6.(1.4.94) 99,5A ,30 21.8. 98,1 103,0 99,5 99,5 4.523 OSMO 10,0 3.jl.9.94) 97,5A 4,28 21.8, 92,1 98,0 97,5 97,5 7.882 )LS0 10,0 4.(1.10.94) 98,3 ,34- 21.8. 97,0 99,5 99,0 98,0 8,554 3NM 11,0 4.(1.9.94) 101,0 ,97 21.8. 99,8 102,0 191,0 100,3 3.795 3P0 10,0 7.(1195) 98,4 ,56- 21,8. 95,3 101,5 100,0 98,0 4.861 UH 8,50 2.(15.4.95) 91,0 4.8. 30,0 VP10 10,0 3.(1.4.95) 101,0 11.8. 100,0 101,2 KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blagajniški BS v DEM__ 80 dnevni (v SIT) 90 dnevni (v SIT) ■ 120 dnevni (v SIT) 94,1 19.4. BSB3kznaLbona(l. 12,95) delna! knu (v SFT) NBS2 delna! bona (v SIT) NBS3 96,1 15.198 2.150 ,09- 4,67 7,95 21.8. 21.8, 21.8. 96,0 15.020 1.950 96,4 15.490 2.000 96,3 15.480 2.270 96,0 14.010 1.955 8.646 3617 537 RiilHI 170.000 SiTskupaj oktober »lirski del oktoDei devizni del oktober 170.000 SiFskopaj oktober lolacki del oktober devizni del oktober 100,9 95,4 100,9 18.8. 18.8. 18.8 SBI 21.8.95 prejšnji d T d% 1.163,27 1.147,32 15,95 1,39 Vse pravice pridiZane. Op: Obveznice, komer, zapisi in blaeaj. zapisi kotirajo v odstjosnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v SIT; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena dav. olajšava; A - aplikacijski tečaj: borati posrednik je hkrati Kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgpv.; * - dosežena 10-odstotna dnevna spremembi tečaja; * * - dosež. 3(kodstotna omejitev - trgovanje je zadižano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKB1,0ZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-teea; (2) - izplačilo vmesne dividende; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - kupon, ki je zapadel 1.6.95, ni bil izplačan; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 193; (6) - uvedba postopka prisilne poravnave dne 23.4.1995; (7)-dan izplačila dividende; (8) - dividenda se nanaša na nedeljeno delnico; (10) - o dividendi bo odločala skupSč. delničarjev; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, če ni navedeno drugače; max. - najvisji tečaj določ. vrednostnega papiija; min. - najnizji tečaj. Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 22. avguslb 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar (virni. Pri kor iu deviz oz. r 100 100 100 100 1 1 ikretnih [ x>seben 1170,3883 2402,0901 8230,0000 7,4786 187,2732 121,3925 »oslih Je možno odsl doaovor. 1173,9436 2409,3869 8255,0000 7,5013 187,8425 121,7613 lopanje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odstc 82,20 82,20 panje. 82,70 82,55 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečaj velja dne 22. avgusta 1995 od 00.00 do 2i idjetij . ure banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dola veljavni tečajnici Banke Stovenije, pri drugih va oziroma zmanjšano za 025a±totne točke. Te do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih in nak * Banke, ki objavljamo tečaie, se zavezujemo nem tečaju in v skladu s tekstom, Id dopolnjuje DEM DEM DEM DEM DEM »eni na podk utah pa Je razi ačaji veljajo zc upn se tečaj kupovati in »ogoje nakup 82,20 82,30 82,10 82,25 82,30 jgi srednjih teča merje Banke Slov odkup prilivov 1 določi v sporazurr zadajati tujo vali a ali prodaje. 82,60 82,55 82,45 82,50 82,90 ev po trenutno 3nije povečano prodajo deviz u. jto po objavlje- 21. AVGUST 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1621,950 — ECU — 2062,150 — nemška marka — 1100,000 — francoski frank — 321,020 — funt Šterling — 2501,050 — holandski gulden — 982,880 — belgijski frank — 53,543 — Španska pezeta 12,929 — danska krona — 283,930 — irski funt — 2560,570 — grška drahma — 6,875 — portugalski escudo — 10,654 — kanadski dolar ' — 1193,310 — japonski jen — 16,750 — švicarski frank — 1328,380 — avstrijski šiling — 156,420 — norveška krona — 251,620 — Švedska krona 220,330 — finska marka ' — 371,410 — avstralski dolar 1194,240 21. AVGUST 1995 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 10,1500 10,6500 kanadski dolar 7,5000 7,9000 funt šterling 15,6500 16,4500 švicarski frank 831,5000 863,5000 belgijski frank 33,6000 34,9000 francoski frank 201,5000 209,5000 holandski gulden 616,0000 640,0000 nemška marka 690,3000 716,3000 italijanska lira 0,6230 0,6570 danska krona 176,5000 184,5000 non/eška krona 156,5000 163,5000 švedska krona 136,7000 143,3000 finska marka 231,5000 241,5000 portugalski escudo 6,7300 7,0700 španska peseta 8,0800 8,5200 japonski jen 10,4000 10,9000 slovenski tolar 8,60 9,00 hrvaška kuna 185,0000 215,0000 Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. NOVICE Večer na vasi v Št. Juriju GROSUPLJE - V krajevni skupnosti St. Jurij se je začela peta jubilejna prireditev z naslovom VeCer na vasi. Od sobote, 19. avgusta, pa do srede, 23. avgusta, se bodo v vseh vaseh te šentjurske doline najprej zvrstili večeri petja. Konec tedna pa se bo zaCel drugi, sklepni del prireditev, ki bo potekal v St. Juriju. V petek, 25. avgusta, bo v Kulturnem domu po kratkem kulturnem programu premiera komedije Dva para se ženita. Naslednji dan bosta dopoldne krošnjarski semenj in živinorejska razstava. Kinološko društvo bo pripravilo razstavo in prikaz šolanih psov, prikazan bo razvoj Čebelarstva, na ogled pa bo tudi razstava na temo konjev. Popoldne bo kulturni program z nastopom harmonikarjev, pevcev in humoristov, zveCer pa bo UNION FEST z veselim rajanjem. V nedeljo bo od 10. ure dopoldne potekal program za najmlajše. Pomerih se bodo v petju in drugih igrah, pripravili bodo različne lutkovne predstave, sodeloval bo klovn Žare, vsak pa bo našel kaj zase v lunaparku, ki bo postavljen vse tri dni sklepnih prireditev. (D. H.) Na dnevnem redu proračun PIVKA - Pivški občinski svetniki se bodo v Četrtek zbrali na prvi popoCitniški seji. Obravnavah bodo štirinajst točk dnevnega reda, med njimi tudi občinski proračun. Osnutek proračuna predvideva, da se bo v občinsko blagajno steklo približno 239 milijonov tolarjev, za vse predvidene naloge in naložbe pa naj bi porabih 258 milijonov, torej skoraj dvajset milijonov tolarjev več. 15, 8 milijona bodo PivCani morah odšteti Se za plačilo vnovčenih kuponov obveznic nekdanje postojnske občine (štirinajst milijonov) in vračanje posojila. Predviden primanjkljaj nove pivške občine tako znaša nekaj veC kot 35 milijonov tolarjev. (M. G.) Viteške igre v Predjami PREDJAMA - V nedeljo ob 16. se bodo na pobočju pred znamenitim Predjamskim gradom, v katerem so pred kratkim koncah prvo etapo obnove, odvijale viteške igre. To so že druge igre letos, ki jih pripravlja RanC Kaja in Grom iz Rovt pri Logatcu v sodelovanju s podjetjem Hema iz Podsrede. Prvo takšno prireditev, ki naj bi postala tradicionalna, so organizirali na gradu Snežnik. Prireditelj viteških iger v Predjami je podjetje Postojnska jama, obiskovalci te zanimivosti pa bodo poleg plemenitih spopadov (vitezi se bodo pomerih na konjih z različnimi orožji) lahko videli tudi srednjeveškega glumača, ki bruha ogenj, roCno kovnico denarja, kjer si bo lahko vsakdo skoval priložnostni srebrni kovanec, sramotilno klado, prisluhnih bodo petju romanc in balad Bogdane Herman in si ogledali tekmovanje v sabljanju. (M. G.) Uspehi mladih folkloristov HRUŠICA - Folklorna skupina Julijana, ki deluje šele eno leto, v njej pa sodeluje približno dvajset elanov, se lahko pohvali s kar nekaj uspešnimi nastopi. Deluje v okviru kultumo-športnega društva Hrušica, v svojem programu ima gorenjske in ljubljanske plese, pravkar pa se učijo še belokranjskih. Na nastopih poleg plesa pokažejo tudi različne ljudske igre, za gledalce Se posebno zanimivo pa je »klobuckanje«, ki na vseh njihovih nastopih poža-nje največ aplavza. Med Številnimi letošnjimi nastopi velja omeniti uspešno gostovanje v Beljaku, kjer so predstavih gorenjske plese in seveda »klobuckanje«. Poleg folkloristov so nastopih tudi elani okteta Vasovalci iz Žirovnice. Člane folklorne skupine Julijana tudi v naslednjih mesecih Čaka veliko dela, saj poleg številnih nastopov načrtujejo tudi snemanje videokasete. (M. F.) Krajani Čateža so slavili ČATEŽ OB SAVI - V tej krajevni skupnosti, ki je zaradi svojih tophe ena najbolj turistično usmerjenih pri nas, so pretekli konec tedna v vasi Žejno slovesno proslavili svoj krajevni praznik, ob katerem se spominjajo začetka prisilnega izseljevanja tukajšnjih prebivalcev v Nemčijo leta 1941. Ob tej priložnosti so odprh 1300 metrov krajevne ceste z novo asfaltno prevleko in postavih temeljni kamen za javno razsvetljavo. V dvodnevnem sporedu so se zvrstile še vaške igre, srečanje krajevnih organizacij društva izgnancev, kolesarska dirka in prava vaška vesehca. Med glavnimi prihodnjimi nalogami so si krajani KS Čatež zastavili zasaditev drevoreda in gradnjo pločnika ob cesti, ki povezuje krajevno središče s poldrugi kilometer oddaljenimi toplicami, obnoviti pa Želijo tudi propadajočo stavbo nekdanje osnovne Sole, v kateri nameravajo urediti spominsko sobo znanih rojakov. (E. S.) NOVA GORICA, VIPAVA / BRESKVE Zaslužijo le mešetarji Država kaže svoje slabosti tudi pri letošnjem odkupu pridelkov Te dni je breskova »trgatev« v Vipavski dolini na vrhuncu. KZ Vipava, Id je eden glavnih odkupovalcev tega (in drugih) pridelka, jih dnevno odkupi do 60 ton. Lepše in bolj kakovostne breskve odkupuje po 65 do 80 tolarjev, industrijske pa po 40 do 50 tolarjev. Te so namenjene zgolj za predelavo in jih kmetje vozijo na odkupno postajo v Dornberk ah pa naravnost na prevzem v ajdovski Fructal. Te dni novogoriške gospodinje kupujejo na tržnici breskve po 120 do 150 tolarjev za kilogram. Podobno je tudi s cenami drugod po Sloveniji. »Dve tretjini letine - ki je letos slaba, saj je nasade najprej močil dež prav v Času cvetenja, potem pa jih je oklestila še močna burja, zato so plodovi bolj drobni -gre v neposredno prodajo, tretjina pa konca v Fructalovih marmeladah in sokovih,« pravi direktor KZ Vipava mag. Igor Blazina. Ta zadruga v Vipavski dolini od svojih elanov in tudi drugih pridelovalcev odkupi in proda največ pridelkov. »V normalnih letinah zmore Vipavska dolina sama pridelati okoli 3 hsoC ton breskev, letos pa je letina zaradi prej omenjenih vzrokov za polovico manjša. Pa tudi kakovost ne bo ravno najboljša. Vipavska zadruga prodaja trgovinam in drugim odjemalcem v Postojni, Celju, Lju- Letošnja trgatev breskev je za pridelovalca bolj grenka (Foto: B. Plavevski) bljani, na Gorenjskem in drugod breskve po 85 do 95 tolarjev za kilogram.« To, da na tržnicah ter v trgovinah s sadjem in zelenjavo prodajajo branjevke breskve po 150 Letos je KZ Vipava vnesla v odkup novost, ki spodbuja dmvecjo oddajo tako imenovanih industrijskih breskev. Ce jih bo zadruga lahko zbrala in odprodala Fructalu več kot 1500 ton, bodo kmetje dobili za vsak kilogram 50 tolarjev, ce pa bodo zbrali manjšo koUdno, bodo šli sadeži po 44 tolarjev (če jih bo manj kot 1500, 42 tolarjev, če jih bo 1200 ton in le po 40 tolarjev, če jih bo manj kot tisoč ton). in veC tolarjev za kilogram, pac ni stvar zadruge, ampak drugih dejavnikov. Na primer prodajalcev z juga, ki narekujejo cene takorekoc na vsaki tržnici. Inšpektorji so pri njihovem početju brez mod. Ali so res? Mnogi pravijo, da si jih inšpekcijske službe ne »upajo« niti dota-kniti. Nedopustno je, da pridelovalec na primer dobi pri kilogramu breskev od 40 do (v najboljšem primem) 80 tolarjev, posrednik (v tem pri- mem KZ Vipava) 5 do 10 t°' larjev pri kilogramu (Blažil13, »To je veliko!«), prodajalec pa pri kilogramu zasluži od 60 do 70 tolarjev. »In to neobdavčenih,« dodaja Blažina-Zmedo na trgu povzročajo tudi zasebni pridelovalci- 11 prodajajo breskve (in drug6 pridelke) svojim stalni® strankam po slovenskih ®e' stih. Seveda po svojih cenah Tudi ti ne zapadejo pod »drobnogled« davkarije in inšpekcije. Vojko Cuder r VODICE / TEŽAVE PRIMESTNIH OBČIN Velikemu bratu ne zaupajo Srečanja z Ruplom kljub svoji veliki želji še niso dočakali Tone Kokalj, župan občine Vodice, je na včerajšnji tiskovni konferenci opozoril na nekaj težav, s katerimi se ta nova občina ubada iz meseca v mesec, rešitev pa ni. Zaradi teh težav je šlo veliko kritik na račun občine mesta Ljubljana, ki nima pravega posluha za vedno majhnih primestnih občin, kot so Vodice. Nova občina Vodice ima 3600 prebivalcev, katerih večina se preživlja s kmetijstvom. Nedavno je občina končno sprejela svoj statut, ki med dragim dopušča obstoj dveh krajevnih skupnosti v občini. Prav zdaj sprejemajo proračun in počasi postavljajo tudi občinsko upravo, kar pa je vsekakor odvisno od proračuna, zato mora biti ta Cim prej sprejet. Se vedno pa občina Vodice nima svojih prostorov in zaenkrat gostuje v nekdanji občinski stavbi Šiška. Odkar se je občina Šiška razdelila - del je zdaj v občini mesta Ljubljana, iz dragega dela pa so nastale nove občine Vodice, Medvode in Siska -še vedno ni delitvene bilance, kar pomeni, da vse rešujejo na temelju dogovorov. Tako je nekdanji šišenski in sedanji me-dvoški župan obdržal večino prostorov, Tune Kokalj pa je namesto alfe dobil le golfa. Kokalj se jezi nad mestno občino tudi zato, ker naj bi pobrala večino administrativnega kadra. Financiranje občin je po Kokaljevem mnenju zelo krivično, saj so naloge občine vezane na površino in bi se glede na to moral dehti tudi denar, ne pa samo po številu prebivalcev. Tudi v zvezi z razdelitvijo sredstev za zagon novih občin osnovno merilo ne bi smelo biti število prebivalcev. Občina Vodice je dala državnemu zbora pobudo za spremembo meje svoje občine, saj so z nastankom zgubili Šmarno goro, pa tudi meja z Mengšem poteka po cesti, kar jim pri gradnji avtobusnih postaj povzroča kar nekaj dodatnega dela. Zupani primestnih občin so se že večkrat sestah in razpravljali o podobnih zadevah, vendar jim želje, da bi se sestali z ljubljanskim županom, zaenkrat še niso izpolnili. Zadnjic so se z ljubljanskim županom Dimitrijem Ruplom pogovarjali februarja. Takrat s"e je sestala tudi komisija za delitvene bilance, na kateri so bili navzoči predstavniki vseh novih šišenskih občin. Predstavniki primestnih občin so vsekakor hoteli začeti postopek delitve premoženja, predvsem pa delitev nepremičnin, saj bi njihove nove občine le tako začele nemoteno delovati, vendar so predstavniki mestne uprave predlagali, da je za to še Cas in da se ni treba prenagliti. Minilo je že veC kot pol leta, primestne oblasti pa svojemu velikemu bratu mestu Ljubljana ne zaupajo veC. Dragica Heric POSTOJNA / RAZSTAVA LIKOVNIH DEL Krpanove! v Modrijanovem mlinu Dvanajst umetnikov tokrat prikazuje lepote notranjske pokrajine Krpanovci, kot se na kratko imenujejo člani društva notranjskih kulturnikov Krpan, že več let soustvarjajo kulturni utrip na Cerkniškem. Njihova prizadevanja je čutiti na najrazličnejših prireditvah, razstavah in koncertih v domačem kraju ter drugod. Pozna jih slovenska javnost, nekatere pa tudi tujina. Srečujejo se v galeriji Krpan v Cerknici, zato so si nadeli takšno ime, njihov razpoznavni znak pa je Krpanov klobuk. V društvu notranjskih kulturnikov deluje veC kot petdeset ustvarjalcev, ki živijo in delajo na Notranjskem ali so kako drugače neločljivo povezani s to deželo. Likovna dela dvanajstih Krpanovcev so te dni (do 4. septembra) na ogled v postojnski galeriji Modrijanov mlin. Kiparji in slikarji Matejka Belle, Milena Braniselj, Janez Kovačič, Erik Lovko, Tomaž Perko, Stanislava S. Pudobska, Maksimiljan Rot, Božidar Strman - Mišo (grafik), Veljko Toman, Milena Usenik, grafičarka Milena Gregorčič in arhitekt Marjan Loboda se predstavljajo z umetniškimi deli, ki upodabljajo pretežno notranjsko pokrajino: skrivnostne lepote kraških pojavov, presihajoče Cerkniško jezero, slikovite Bloke, prostrane javorniske gozdove in številne druge kraje, ki ponujajo nešteto motivov. Na razstavi je tudi Perkov portret pred kratkim umrlega Borisa Kralja, ki je bil kot elan društva med Krpanovci prava duhovna sila. Arhitekt Marjan Loboda pa se v Modrijanovem mlinu predstavlja z različnimi upodobitvami razvoja grba Predjamskega gradu. Razstava del notranjskih likovnih ustvarjalcev se septembra seli še v ilirskobi-striško galerijo Na Vidmu. Mateja Godejsa SELO NA VIPAVSKEM Odprti so tudi v celoti obnovljen kulturni dom Krajevni praznik, ki ga v Selu na Vipavskem praznujejo že osmič ob krajevnem zaščitniku svetem Roku, je bil tokrat posebno privlačen, saj so ob pestrem kulturnem programu domačih izvajalcev odprli v celoti obnovljen kulturni dom. Ta je bil od nekdaj središče kulturnega, družabnega in zabavnega življenja v kraju. Leta 1933 zgrajena telovadna lopa, ki s Z ^ Pri delitvi jugoslovanske dediščine ne odločajo samo argumenti LJUBLJANA - Zapuščinska razprava nekdanje Jugoslavije se že nekaj let vrti v začaranem krogu razliCnih interpretacij, kdo je sploh upravičen do dediščine. Srbija in Črna gora, ki sta se povezali v Zvezno republiko Jugoslavijo, trdita, da je nova, °krnjena federacija edina naslednica nekdanje Titove države. Slovenija, Hrvaška in druge novonastale države pa trdijo, da so naslednice vse nove države, ki so nastale na ozemlju nekdanje SFR Jugoslavije. Njihovi argumenti slonijo na razsodbi tako imenovane Badinterjeve arbitražne komisije, ki so jo usta-•'ovili v okviru mirovne konference o Jugoslaviji. V SFRJ je bilo veliko skupne lastnine - vprašanje je, kako si jo razdeliti (Foto:) 45. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM Dobre in slabe plati letošnje prireditve Roki, Helene in nosečnice so imeli prost vstop, cene po so bile nižje kot v trgovinah KRANJ - V nedeljo se je končal 45. mednarodni gorenjski sejem v Kranju, ki ga je letos obiskalo za dva odstotka manj gostov kot lani. Kljub temu so našteli približno 120 tisoč obiskovalcev. Letos je bilo veC takih obiskovalcev, ki so na sejem prišli z avtomobili. Sejem si je ogledalo tudi približno tisoč obiskovalcev iz sosednje Avstrije in Italije, Se posebno presenečeni pa so bili, ko sta jih obiskala podjetnika iz Kalifornije. V njej je sodelovalo pet najbolj priznanih evropskih strokovnjakov za javno in mednarodno pravo na čelu s francoskim ustavnim sodnikom Robertom Badinterjem. Komisija je 7- decembra 1991 (po voj-ni v Sloveniji in med divjanjem spopadov na Hrvaškem) ugotovila, da je SFR Jugoslavija v procesu razpadanja, stvar republik Pa je, s kom in kako se bodo povezovale. 6. julija 1992 pa je Badinterjeva komisija ugotovila, da je proces razpadanja SFRJ že 2akljuCen in da ta država vec ne obstaja. ZRJ se pojavlja kot nova država, ki je ni mogoče imeti za edino naslednico SFRJ, so zapisali Badinterjevi sodniki- Tudi varnostni svet Združenih narodov je v resoluciji st. 777 ocenil, da je SFRJ prenehala obdajati in da ZRJ ne more avtomatično nadaljevati njenega članstva v OZN. Predstavniki ZRJ v okviru ženevske konference o sukcesiji zavračajo omenjene razsodbe, tako da so se začela reševati le vprašanja glede dolgov nekdanje Jugoslavije tujim upnikom. Konec junija se je slovenska pogajalska skupina v New Yorku dogovorila z mednarodnim koordinacijskim komitejem komercialnih bank upnic, da bo Slovenija plačala 710 milijonov od skupnega dolga SFRJ, kar bo z zapadlimi obveznostimi zneslo približno milijardo dolarjev. Sporazum bo stopil v veljavo, ko ga bodo potrdili dve tretjini bank upnic in slovenski državni zbor. Vztrajanje ZRJ, da je edina naslednica SFRJ, je problematično ne le zaradi omenjenih pravnih odločitev Badinterjeve komisije in resolucije varnostnega sveta OZN, paC pa tudi zaradi mnogih dejstev - od zgodovinskih do geografskih. ZRJ predstavlja po površini in po številu prebivalstva manj kot polovico nekdanje SFRJ. Srbija in Cma gora imata le 44 odstotkov vsega prebivalstva (po podatkih iz leta 1991) in 40 odstotkov ozemlja nekdanje države. Pri številu prebivalstva je treba upoštevati, da so všteti tudi prebivalci albanske, madžarske in muslimanske narodnosti. Na drugi strani so sicer Srbi in Črnogorci, ki so ostali na Hrvaškem, v Bosni in drugih novih državah, pa še famozna kategorija »Jugoslovanov«, vendar tudi z njimi vred skupno število ne bi preseglo 41, 5 odstotka nekdanjih jugoslovanskih državljanov. Srbi in Črnogorci pomenijo le dve od osmih večjih narodnostnih skupnosti nekdanje SFRJ, po ustavi SFRJ pa je šlo za dve od šestih republik. Z zgodovinskega vidika si Srbi ne morejo lastiti izključnega avtorstva »jugoslovanske ideje«. Njena geneza sega v av-stroogrsko »ječo narodov« kot slovanski odgovor na germanske pritiske. Srbi so si prizadevali za večnacionalno državo predvsem zaradi razširitve svoje nacionalne države, ne pa zaradi kakšnih drugih, višjih ciljev. To najbolje potrjujejo slike iz osemdesetih let, ko je Slobodan Miloševič začenjal svoj pohod. Takrat je bila središčna točka mitingaške ikonografije močna Srbija, ne pa Jugoslavija, ki je ves čas sluzila le kot dobrodošel izgovor za ekspanzijo srbskega nacionalizma. Kljub naštetim dejstvom, ki niso v prid dosedanji drži ZRJ v razpravah o sukcesiji, pa ne gre prezreti pragmatizma, ki je značilen za politiko zahodnih držav. Če se bo najnovejši mirovni načrt ZDA v Bosni in Hercegovini po kakšnem naključju posrečil, bo vprašanje sukcesije za Zahod postalo brezpredmetno, Slovenija pa se bo v tem primeru morala obrisati pod nosom za nekdanje zvezno premoženje. Treba pa je reci, da pravzaprav ne gre za usodne reci. Se največ so vredne nepremičnine v tujini, ki jih je uporabljala jugoslovanska diplomacija, ter premoženje JLA, ki pa je Čedalje bolj zastarelo in Zal tudi Čedalje bolj izrabljeno. Boštjan Lajovic Iz Avstrije so prišli kmetijski minister Molterer, elani avstrijske gospodarske zbornice in direktorji celovškega sejma. V poslovno-prireditvenem centru Gorenjski sejem ocenjujejo, da je bilo med letošnjim gorenjskim sejmom sklenjenih za približno trideset milijonov mark poslov. Zaradi govoric, da so na sejmu cene blaga višje kot v trgovinah, so na gorenjskem sejmu naredili primerjavo in ugotovili, da so bile cene v večini primerov nižje ali pa povsem enake kot v trgovinah. Povečal se je obisk večernega zabavnega programa, na katerem je bil vstop prost. Zabeležili so približno trideset tisoC obiskovalcev. Na gorenjski sejem so priva- bljale tudi številne druge novosti. 16. avgusta so imeli prost vstop Roki, 18. avgusta Helene, od 16. avgusta naprej pa bodoCe mamice. Precej obiskovalcev je uveljavljalo svojo dvajseto; od 16. avgusta naprej pa deseto vstopnico, ki je bila nagrajena. Tako so stocili štiristo litrov piva, dvesto litrov ledenega Čaja, dvesto litrov sole in štiristo jogurtov. Da je vse teklo tako, kot je bilo treba, je skrbelo pet vratarjev, trije nočni Čuvaji, deset Čistilk, šest delavcev, ki so urejali promet, štirje delavci v Magajni in dva delavca za ozvočenje in informacije. Kot je na včerajšnji novinar- ski konferenci menil direktor sejma Franc Ekar, so bili s potekom sejma na splošno zadovoljni, Čeprav so ugotovili tudi različne pomanjkljivosti. Delovni Cas banke na sejmu bi moral biti daljši in primernejši, telefoni na žetone so bili nenehno prenapolnjeni, v dvoranah je bilo prevroče. Čeprav se je letošnji gorenjski sejem šele končal, so z mislimi Ze pri sejmu prihodnje leto, ko bi radi poleg letošnje ponudbe vsak dan predstavili katero od slovenskih višje ležečih vasic in njihovo turistično ponudbo. ♦ Mateja Faletič POLITIKA IN ŠOLSTVO Svinčeno kadrovan e Ravnatelji so postrojeni, kot želijo politične stranke, minister pa ne more dosti Lokalni politiki v šole nameščajo svoje ljudi CELJE - Čeprav je ministrstvo za Šolstvo in Šport že nekaj Časa seznanjeno s težavami, ki nastajajo pri imenovanjih ravnateljev osnovnih Sol in drugih zavodov v njegovi pristojnosti na Celjskem - te imenujejo občinska vodstva - mu je doslej uspelo le malo storiti za depolitizacijo kadrovanja ravnateljev šolskih zavodov. Se v zadnjem mandatu občinske skupščine v Celju so se poslanci skoraj dve leti pričkali o ravnateljici osnovne sole Frana Roša Antoniji Mesi. Čeprav so za njeno vnovično imenovanje dali soglasje tako svet Sole in svet staršev kot zavod za šolstvo, so poslanci iz vrst nekdanjega Demosa vztrajno zavračali potrditev Mešlove. Včasih z nekakšnimi splošnimi argumenti, drugič kar naravnost, Ceš da je Mešlova zagotovo iz vrst rdečih, Ce je lahko bila ravnateljica Ze prej. To ni bil edini celjski primer, za katerega je vedel tudi minister Slavko Gaber. Toda pri kadrovanjih ravnateljev na Celjskem zapleti ne nastajajo le v Celju, mnogo jih je tudi drugod. Najbolj sveži so v občini Žalec. Sekretar žalske LDS Gregor Vovk je prejšnji teden ministru Gabru poslal pismo, v katerem se pritožuje nad svetniki iz vrst SLS, SKD in SDSS. Ti so doslej ob vseh soglasjih strokovnih ustanov zavrnili vnovični imenovanji dosedanjega ravnatelja braslovške osnovne šole Emila Ribica in ravnateljice žalskih vrtcev Mare Mohorko, nasprotovali pa so tudi vnovičnemu imeno- vanju izjemno uspešne ravnateljice žalske glasbene Sole Tanje Cehnar. Da pri vsem ne gre le za pravico svetnikov, da odločajo po najboljši vesti, potrjuje tudi nadaljevanje postopka za imenovanje ravnatelja glasbene šole. Na vnovičnem razpisu naj bi se namreč za ravnatelja prijavil Januš Rasi-jevic, ki je na prejšnjih lokalnih volitvah nastopal na listi SDSS. Kot rečeno, si šolski minister Gaber že nekaj Časa prizadeva za izgon politike iz šolstva, medtem pa lokalni politiki po občinskih šolah nameščajo »svoje« ljudi. Tudi Ce bo jesenska zakonodaja končala omenjeno prakso, bo na Celjskem, morda pa tudi drugod po Sloveniji, ostalo na cesti veliko sposobnih vodilnih pedagogov. Brane Piano DEMOKRATSKA STRANKA Kakšna bo usoda koroškega podjetja IPH? LJUBLJANA (STA) - Demokrati Slovenije so vCeraj opozorili na Čedalje hujše gospodarske težave slovenske manjšine v Avstriji. V sporočilu za javnost so zapisali, da so v začetku tega meseca izvedeli za začetek stečajnega postopka podjetja IPH v Zitari vasi na Koroškem, ki je zaposlovala do sto Slovencev in je bila zato pomembna gospodarska opora slovenske manjšine. Demokrati so ob tem zapisali, da ne smemo prezreti, da je podjetje IPH last znanega podjetja iz Slovenije, ki pa je v lasti Sklada RS za razvoj, kar pomeni, da je IPH pravzaprav v lasti Slovenije. Iz tega sledi, da je prav Slovenija neposredno odgovorna in bi morala biti tudi neposredno zainteresirana za nadaljnjo usodo koroškega podjetja. Slovenija je po ustavi iz leta 1991 tudi odgovorna za Slovence zunaj državnih meja. Demokrati so poudarili, da je vključitev Avstrije v polnopravno članstvo Evropske unije prinesla veliko hudih posledic ravno pretežno kmetijsko usmerjeni slovenski manjšini na Koroškem. Po mnenju Demokratov ob tem ne bi smeli spregledati, da bi Slovenija lahko imela veliko koristi pri svojem vključevanju v Evropo in neposredno v gospodarstvo Evropske unije, Ce bi bila tako ali drugače solastnica ali udeleženka v podjetjih na Koroškem. Zaradi vseh teh razlogov, predvsem pa zaradi zaskrbljenosti glede prihodnost slovenske manjšine v Avstriji, želijo Demokrati Slovenije opozoriti slovensko vlado, naj ne pozabi na svoje ustavne dolžnosti. FILM / FESTIVAL AMNESTV INTERNATIONAL LJUBLJANA - Med 14. in 19. avgustom je v ljubljanski dvorani Kinoteke potekal festival, posvečen vprašanjem kršenja Človekovih pravic in problemu rasne nestrpnosti. Na festivalu smo imeli priložnost videti enajst filmov, od tega pet igranih celovečercev in šest dokumentarcev. S Cisto filmske plati program ni bil povsem izenačen, saj je nihal od zgolj solidnih izdelkov (Rangum, Dogodek v Oglali, Monette, Ugrabljeni: Iskanje izginulih) do vrhunskih (Leto mraza, Satya, Dve uri od Londona, Sovraštvo), Ce odmislimo pri nas že prikazane filme. V vseh primerih pa gre za grozljive zgodbe, ne glede na to, kako pretresljive dokumente - kar se tiče njihove izrazne moči - je uspelo ustvariti posameznim avtorjem. Prav silna raznolikost posameznih primerov nasilja nad ljudmi z vseh strani sveta, s katerimi smo bili te dni seznanjeni, obenem pomeni tudi priložnost za razmislek o delovanju Al in o načelih, na katerih je zasnovana. Iz biltenov Amnesty International in iz njenih letnih poročil se lahko prepričamo, da je ta mednarodna organizacija v nekaterih primerih celo prav presenetljivo uspešna. Po drugi strani pa Al sama priznava, da ponekod njena prizadevanja nimajo nobenih rezultatov. Problem nastopi, ko imamo opravka z državami, ki temeljijo na drugih vrednotah, koncept »človekovih pravic« pa se popolnoma razlikuje od zahodnjaškega. V tem smislu je značilen boj Al proti »diskriminaciji žensk« v našem pomenu te besede, kar v precejšnjem delu sveta pomeni vse prej kot »nevtralnost« oziroma »nepristranskost do določenega prepričanja ali religije«. Pri tem ne gre le za nerazumevanje relacije moški-ženska v nekaterih tradicionalnih skupnostih. Obrezovanje mladih Afričank, ki ga izvajajo ponekod na črnem kontinentu, je na Zahodu enoglasno ožigosano kot »barbarsko«, četudi v svojem bistvu predstavlja del dekliškega iniciacijskega obreda. Bi se morali potem boriti tudi za odpravo po pomenu sorodnega obrezovanja dečkov? Za mnogo držav ni nič manj »sporno« stremljenje Al po odpravi smrtne kazni. Ne glede na dolgoletne prerekanja med zagovorniki in nasprotniki smrtne kazni o njeni (ne) učinkovitosti, se ji te države niso pripravljene odreči, pri Čemer imajo nemalokrat tudi podporo večine svojega prebivalstva. Film Satya nam je prikazal trpljenje tibetanskih mm, ki so izkusile kitajske zapore. Budistične nune vsled svojega nenasilnega delovanja predstavljajo šolski primer zapornikov, upravičenih do podpore Al Toda Ce bi Tibetancem - po čudežu - uspelo doseči neodvisnost in bi tam na Celo njihove države spet prišel Dalaj Lama, je veliko vprašanje, Ce bi tamkajšnji režim ustrezal zahodnjaškim standardom demokracije, glede na to, da je Tibet pred kitajsko zasedbo predstavljal primer Ciste teokracije . V Peruju, o katerem govori film Ugrabljeni: Iskanje izginu- lih, predsednik Alberto Fujimori vlada s pomočjo dekretov in ob podpori vojske, dejstvo pa je, da je bil po dolgih letih prvi, ki mu je uspelo zajeziti dejavnost gibanja Sendero lu-minoso. Kljub svoji avtokratski vladavini Fujimori zato še vedno uživa precejšnjo podporo med perujskim prebivalstvom, ta primer pa je precej podoben tistemu iz Argentine, kjer so strahovlado Monto-nerov zaustavili šele gene-rah s svojo diktaturo. Ce se iz naše perspektive takšni ukrepi ne zdijo utemeljeni, je to predvsem zato, ker v Evropi ne poznamo terorizma v tolikšnem obsegu, kadar pa bi se teroristična aktivnost zelo povečala, se morda tudi Evropejcem »latinsko-ameriški« pristop ne bi več zdel tako zelo slab. Morda najbolj v nebo vpijoč primer nemoči ne le Al, temveč vse svetovne skupnosti, predstavlja voljna na območju nekdanje Jugoslavije, o kateri smo videli izjemno učinkovit dokumentarec Dve uri od Londona. Očitna je bila razlika med »nabojem« filma oziroma njegovim sporočilom in »Ljubljansko deklaracijo«, ki jo je v zvezi z vojno v Bosni in na Hrvaškem objavila Al in jo je pred predstavo prebrala gospa Su-san VValtz, članica Izvršnega odbora Al. Deklaracija izraža »žalost« in »ogorčenje« elanov Al nad dogajanjem na območju bivše Jugoslavije. Ce film v tem pogledu predstavlja bistven korak naprej, saj od gledalca končno zahteva tisto, čemur se neprizadeti komentatorji izogibajo, ko govorijo o spopadih med nekakšnimi »sprtimi stranmi«, namreč zavestno opredelitev in obsodbo dejanskih krivcev za zlo, ki se dogaja »dve uri od Londona«, Ljubljani pa še precej bližje, pa ima pozivanje »-vseh odgovornih« k ustavitvi spopadov v tem kontekstu enako funkcijo kot pošiljanje humanitarne pomoči (če jo »ena od sprtih strani« seveda dovoli pošiljati), to je utišati glas vesti. S tem, ko Al v svoji deklaraciji »politične voditelje s Pal« uvršča v isto kategorijo kot tiste iz Zagreba, Sarajeva in Beograda, na nek način celo krši lastno načelo o »politični nepristranskosti«, saj teroristom po svoje priznava državniški status, to pa je tisto, za kar si ti že ves Cas prizadevajo. Reduciranje spopadov na območju bivše Jugoslavije na problem »človekovih pravic« v tej fazi očitno ne rešuje ničesar, takšno stanje pa bo trajalo, dokler ne bo vojaško poražena tista »-stran«, ki je vojno začela. Ce je humano poslanstvo Al lahko uspešno v primerih posameznikov, tako kot so njeni člani učinkoviti pri vzpostavljanju ustrezne zakonodaje v državah z demokratično tradicijo, pa to obenem predstavlja tudi skrajni domet te organizacije, saj sklicevanje na »nepristranskost« in izhodišče, da Al »ne nasprotuje nobenemu vladnemu ati političnemu sistemu« v primerih, kjer je množično kršenje človekovih pravic neki skupnosti očitno inhernen-tno, pomeni nic manj kot ujetost v lastna načela in s tem popolno nemoC. Igor Kemel KULTURNO POVEZOVANJE / ALTERNATIVNA KULTURA LJUBLJANA - Delegati Amnesty International, ki so predvčerajšnjim končali zasedanje v Ljubljani, so se seznanili tudi z nekdanjo vojašnico na Metelkovi, kamor jih je povabil zavod Retina. V nekdanjem vojaškem zaporu, kjer je galerija, (sicer pa je predviden tudi mladinski hotel), so dobili v trajno uporabo celico, ki jo bo urejala slovenska sekcija Amnesty International. Zdaj v stavbi deluje vrsta mlajših umetnikov in umetnic, ki s preprostimi orodji opremljajo nekdanje zaporniške celice, saj na Metelkovi še vedno ni vode in elektrike. Po besedah Marka Hrena v galeriji ne gre za razstavo, pač pa za trajno sestavo, s čemer je mišljen nenehen proces odvijanja umetniških praks, ki zdaj traja že dve leti. Svojo človeško izkušnjo ob stiku s tem prostorom lahko izrazijo tudi bivši zaporniki. V tem kontekstu so bili pova- bljeni k sodelovanju tudi junaki slovenske pomladi, ki so poklonili svoje originalno pisanje, nastalo v obdobju zaporništva in predstavili knjigo Sedem let pozneje. In kakšno je stanje na Metelkovi dve leti kasneje, po poskusih njenega rušenja septembra 1993? Uporabniki bi se lahko v grobem razdelili v tri skupine: squotterji, ki vztrajajo na terenu; še delujoči elani Mreže za Metelkovo, katero je kot nova institucionalna oblika nasledil zavod Retina; v tretji skupini pa so vsi tisti, ki čakajo, da se bodo razmere za delovanje uredile. Seveda se potrebe po prostorih za različne umetniške prakse, družbena gibanja, posebne alternativne skupine niso nič spremenile, le da se zdaj pojavljajo še nove generacije, za katere bo Metelkova vsekakor odprta. Program, narejen leta 1991/92, je zavod Retina razširil in dobil od ministrstva za kulturo še eno hišo v južnem delu vojašnice. Od lanskoletnega do letošnjega aprila je pod mentorstvom ameriškega arhitekta Kevina Kaufmana in pokroviteljstvom Retine ter Zavodom za odprto družbo nastajal Razvojni načrt za kasarno ob Metelkovi ce- sti. Celoten arhitekturni in programski načrt je izpeljan v soglasju s sodelujočimi, kar pomeni, da uporabniki sami načrtujejo notranjo in zunanjo premo prostora v skladu s svojimi potrebami in osebnim pogledom na prostor. Gre za tako imenovano arhitekturo skupnosti, ki je tako v zahodnih kot vzhodnoevropskih prestolnicah integrirana v urbano okolje. Vzporedno z glavnim projektom načrtovanja programskega in arhitekturnega prostora v zavodu Retina potekajo programi, ki se nanašajo na zaposlovanje in ekonomijo tovrstnega centra (ta bo zasnovana na mreži kooperativnih produkcijskih enot, ki bodo služile tako obnovi Metelkove, EVROAGENDA AMSTERDAM Portreti zadnjih 500 let The Portrait. Rijksmuseum Amsterdam, Stadhouderskade 42, Amsterdam, do 29. oktobra, odprto vsak dan med 10. in 17. uro, informacije na tel. 0031/20/6732121. Razstava potrtetnih risb, grafik in fotografij obsega dela iz fonda Rijksmu-seuma, ki so jih izbrali tako zaradi slovitih portretirancev (izbor, ki zajema pol tisočletja od renesanse do naše sodobnosti, vključuje osebe od Erazma Rotterdamskega do Peggy Gug-genheim) kot njihovega avtorstva. Zastopani so avtorji od Durerja (na sliki: Erazem Rotterdamski, 1526), Golziu-sa, Rembrandta in Ingresa do Van Gogha, Gauguina, Modiglianija, Stie-glitza, Nadarja in Mana Raya. (V. U.) LIZBONA___________________ Mesec gledališča in plesa Encontros Acarte ’95. VeC lokacij, od 5. septembra do 3. oktobra, informacije o programu, urnikih, rezervacijah in nakupu vstopnic na naslovu Bilheteira do Acarte, Rua Dr. Nicolau de Bettencourt, 1050 Lisboa ali na tel. 00351/1/7935131. Na letošnjem Acartu bodo poleg domačih zasedb nastopili tudi Jan Fa-bre iz Belgije s predstavo Elle etait et elle est, meme, ki izhaja iz slovitega Duchampovega dela Nevesta, ki jo slačijo samski moški (6., 7. in 8. september), elani Nacionalnega plesnega centra iz Toursa z mozaikom plesnih toCk Fait Maison (5. in 6. september), Calni ljubljanske Drame z Antigono v režiji Mete HoCevar (9., 10. in 11. september) in številni drugi. V povezavi s Centro de Arte Moderna bo v okviru festivala razstavljal tudi mednarodno uveljavljeni ruski umetnik Ilya Kabakov (pri nas nedavno v Hiši v času v Moderni galeriji), in sicer z instalacijo, s katero se je pred tremi leti predstavil že v New Yorku. (V. U.) LONDON__________________ Dišavne stekleničke Chinese Snuff Bottles from the Mary and George Bloch Collection. British Museum, Great Russel Street, London WClB 3DG, do 15. oktobra, odprto vsak dan med 10. in 17. uro, informacije na tel. 0044/171/323 8525. Razstava obsega okoli 450 kitajskih stekleničk za dišave iz zbirke Mary in Georgea Bloch, ene najpomembnejših tovrstnih v svetovnem merilu. Najrazličnejše oblike dišavnih stekleničk in njiliove dekoracije so se na Kitajskem razvile kmalu po njihovi uveljavitvi v 17. stoletju, temeljijo pa na oblikah medicinskih posod. Zbirka Bloch obsega tudi redke primerke steklenic, med njimi tiste, ki so jih izdelali za cesarski dvor (na stiki: steklenica iz dinastije Quing). (V. U.) LUKSEMBURG_________________. September v kulturni prestolnici Luxembourg ’95. Ville Europeenne de la Cul ture. VeC lokacij, informacije o programih, terminih, rezervacijah in cenah vztopnic na Svndicat d’Initiati-ve et de Tourisme et Info ’95, Plače d’ Armes, L-1136 Luxembourg, oziroma tel. 00352/22 1995. Med številnimi dogodki v letošnji evropski kulturni prestolnici, ki jih napovedujejo v prihodnjem mesecu, izstopajo mednarodno tekmovanje tolkal Marimba solo (3. do 10. september, Conservatoire municipal), koncert Simfonikov republiške garde (8. in 9. september, Conservatoire municipal), nastop Marcela Marceau-ja (17. september, Theatre municipal) in koncert pianistke Helene Grimaud (23. september, Centre culturel, Ho-singen), med zelo številnimi novimi septembrskimi razstavami pa razstava mojstrskih del iz berlinskega Brii-cke-Museuma z deti Kircknerja, Nol-deja, Schmidt-Rottluffa in drugih ekspresionistov (9. september do 22. oktober, Casino Lmcembourg). (V. U.) kot mestu samemu), vzpostavitev Indoc-a (Informacijsko - dokumentacijski center) in povezovanje s podobnimi institucijami v svetu. Mestna občina Ljubljana je na osnovi namembnosti, ki je bila določena na enaindvajseti seji mestne'skupščine leta 1993, pripravila osnutek razpisa za oddajo prostorov v severnem delu vojašnice. Zaradi zamenjave mestne oblasti je moral zavod Retina ponovno seznanjati mestno upravo s projektom, ki je bil že obravnavan in sprejet na omenjeni seji. Mestni svet odlaga s to točko dnevnega reda, tudi zato, ker so šele na zadnji seji sprejeti mestni proračun za leto 1995. Za osnovno sanacijo Metelkove so tako predvidena sredstva v višini 16 miljo-nov, s kakšno dinamiko in na kakšen način se bodo razporejala, pa je odvisno od mestne uprave. Odlašanje z razpisom je za Metelkovce in zavod Retina velik »handicap«, saj še ne morejo iskati investicijskih sredstev za obnovo Metelkove. Poleg tega že štiri leta aktivno propadajo objekti, za nastalo škodo in malomarno gospodarjenje z njimi pa je vsekakor odgovorna mestna skupščina. Ljubljana bo v letu 1997 en mesec kulturna prestolnica Evrope in na Metelkovi bi radi takrat pokazali najboljše, kar ima Ljubljana na voljo na tem področju alternativne kulture. To pomeni, da bi moral do takrat program z vsemi uporabniki in mlajšimi generacijami ■ zaživeti in posredovati Evropi izkušnjo ustvarjalnih praks in percepcijo prostora, v katerem živimo. Se posebno obetaven potencial pa je v izvirnem sožitju Etnografskega muzeja verižnem delu z multikulturnim centrom v severnem delu. Leto 1997 je že pred vrati, celoten projekt pa je šele v fazi planiranja. Glede na siceršnjo državno in mestno prakso je uresničenje projekta do 1. 1997 v zraku. Kljub temu Metelkov-ci ne podlegajo črnim scenarijem. Razpon možnosti za Metelkovo, ki je • lahko soliden squott v evropskem okviru, Harlem ali pa svetovna atrakcija, je namreč velik. Andreja Paljevec INDIJA / HUDA ŽELEZNIŠKA NESREČA ZARADI NAPAKE SIGNALISTA NOVICE V najhujši nesreči desetletja je umito na stotine ljudi Prihojojoči vlak je trčil v vlak, ki je zaradi okvare stal na progi NEW DELHI - Do-^0nCno število mrtvih ln ranjenih še ni znano, ''andar kaže, da je v že-*ezniški nesreči v indij-skem mestu Agri na stotine žrtev. Reševalne okipe so iz razbitin vlakov, ki sta trčila, doslej lzvlekle že vec kot 350 trupel, indijski tisk pa Poroča, da bi med po-toiki utegnilo biti celo Približno 600 mrtvih. . a vlakih, ki sta trčila, potovalo 2200 potnikov. Reševalne ekipe si že dva dni neutrudno Prizadevajo rešiti cim Vec ranjencev; vCeraj so jih iz razbitin pote-gnili vec kot 400, neka-tori pa so bili hudo ranjeni. Do nesreče je prišlo v n°Ci med soboto in ne-ueljo na majhni železni-postaji Firozabad, Približno 40 kilometrov 0(i mesta Agre (ki je si-Cer znano zaradi sveti-SCa Tadž Mahal). Nesre-Ca se je pripetila pribli-■hro ob treh ponoči po krajevnem Času. Takrat j® skozi postajo Firoza-oad peljal vlak Kalindi Express, ki pa je na svo-P Poti naletel na kravo, kr se je mirno pasla na tračnicah. Vlaka ni bilo nrogoče ustaviti, tako Ua je žival podrl. Pri tem ni bilo večje škode, Vendar se je moral Ka-tmdi Express ustaviti, ker sta strojevodja ugotovila, da so se v nezgo-ot pokvarile zavore. vlak je torej stal na pro-§1, ko je pripeljal Puru-shottam Express. Dovolj bi bilo, da bi strojevodjo opozorili, da se na tračnicah nahaja ovi-ra> žal pa na postaji niso poskrbeli za opozo- rilni signal ali ga strojevodja prihajajočega vlaka ni videl: Purushot-tam Express je z nezmanjšano hitrostjo trčil v ustavljeni Kalindi Express. Zadnji trije vagoni slednjega šo bili popolnoma uničeni, medtem ko so lokomotiva in številni vagoni Purushot-tam Expressa iztirili. Največ mrtvih je bilo prav v prvih desetih vagonih tega vlaka. Med mrtvimi sta tudi strojevodji drugega vlaka. Vlak se je vračal z romarskega mesta Puri v vzhodni Indiji. Na njem je bilo tudi veliko vojakov. V nesreči jih je umrlo najmanj 68. Življenje je izgubilo tudi šestnajst mladih športnikov, ki so se vračali s poletnega treninga. Preživeli so izjavili, da so potniki ob uri nesreče spali. Mnogi so umrli med spanjem, drugi pa so se prebudili v bolnišnici ali ob tračnicah. Prvi so prihiteli na pomoč prebivalci vasi, šele pozneje so prispeli gasilci in policisti, končno pa še vojska. Kmalu je bilo jasno, da je število mrtvih in ranjenih strahotno visoko, iz krajevne bolnišnice pa so sporočili, da so številni ranjenci v kritičnem stanju. V Indiji so železniške nesreče precej pogoste, tam je namreč prišlo do nekaterih najhujših železniških nesreč vseh Časov. O nesreči je parlamentu poročal ministrski predsednik Nara- shima Rao, ki trenutno nadomešča ministra za promet. Dejal je, da je šlo za napako signali-sta, ki je prižgal zeleno luC, ne da bi se prej prepričal, ali so s proge odstranili oviro, in vlak je nadaljeval svojo pot. Rao je prizadetim družinam izrazil sožalje in ukazal, naj vsaki družini izplačajo odškodnino deset tisoč rupij (320 dolarjev). Kljub temu je opozicija poudarila, da bi morala vlada odstopiti. Nadaljujejo se protesti zaradi jedrskih poskusov SYDNEY, BRUSELJ - Avstralija je vCeraj uradno protestirala pri kitajski oblasteh zaradi njihovega programa o jedrskih poskusih in obtožila Peking, da izničuje prizadevanja za dokončno prepoved vseh tovrstnih poskusov. Zunanji minister Evans je vCeraj v Canberri poklical na pogovor kitajskega veleposlanika in zahteval pojasnila ter izjavil, da Avstralija obsoja kitajske in napovedane francoske poskuse v Pacifiku. Avstralski sindikati so zagrozili s trgovinskim bojkotom kitajskih izdelkov. Nova Zelandija je včeraj na mednarodnem sodišču v Haagu vložila napovedani priziv proti obnovitvi francoskih jedrskih poskusov v Pacifiku. Priziv je vložil veleposlanik Hilaiy VVillberg, v resnici pa gre za obnovitev postopka, ki so ga že pred dvajsetimi leti zaceli pri razsodišču OZN proti francoskim jedrskim poskusom. Sicer pa ni veliko možnosti, da bi haaško sodišCe lahko poseglo, ker je za celovito proučitev primera potrebno tudi privoljenje vpletene države. Davčne olajšave za tiste, ki bodo na delo odhajali s kolesom BRUSELJ - Kdor se bo na Nizozemskem na delovno mesto podal s kolesom, bo imel prihodnji mesec kar dvojno prednost: kolesarjenje je namreč koristno za zdravje in okolje, očitno pa tudi za denarnico. S 1. septembrom bodo namreč stopile v veljavo davčne olajšave za vse tiste, ki se bodo vozili s kolesom, avtomobil pa pustili v garaži. Novi predpisi namreč predvidevajo, da denarna povračila v višini 12 stotink florinta (-okrog 120 lir) na kilometer, ki jih prejemajo delavci, ki uporabljajo kolesa za službene potrebe, ne bodo obdavčena. Delodajalci pa bodo od svojega obdavčljivega deleža lahko odtrgali stroške za nakup koles in posebnih oblačil, ki jih bodo namenili svojim uslužbencem. Bela hiša: v knjigi o prepiru v »ovalnem uradu« WASHINGTON - Pred zaprepašCenim pogledom predsednika Busha se je v »ovalnem uradu« Bele hiše vnel prepir, ki ga je sprožila huda žalitev sicer umirjenega Jamesa Bakerja na račun ministra Jacka Kempa. To je le ena od številnih skrivnosti Bele hiše, zapisana v knjigi Mariina Fitzvvaterja, ki je bil tiskovni predstavnik dveh predsednikov: Ronalda Reagana in Georgea Busha. Do prepira in pretepa je prišlo zaradi vztrajnosti ministra za stanovanjsko problematiko Kempa, ki se je rad vtikal v sklepe o zunanji politiki, za katere pa je bil pristojen le zunanji minister James Baker. Raje v smrt kot v roke policije PRESCOTT (ARIZONA) - Moški in ženska, ki ju je policija zasledovala s tremi avtomobili in s helikopterjem na območju Prescotta v Arizoni, sta si raje vzela življenje, kot da bi se predala policistom po dolgem zasledovanju v pravem filmskem slogu. Timmyja Peaseja in Kirn Osborne so policisti iskali zaradi kraje avtomobilov in prekupčevanja z ukradenim blagom. iBONN / ZA PRAVIČNE DAVKEr Poslanka zelenih: kdor živi sam, naj plača višje davke Stranka predloga ne podpira BONN - Kdor živi Sani, naj plača višje davke. Da bi izravnali neravnovesje v nemškem davčnem sistemu, ki bremeni predvsem družine, je treba uvesti dodatni davek na dohodek tistih, ki živijo sami in nimajo otrok. Predloga ni o-blikoval kateri od zmernih politikov, ki so navajeni braniti tradicionalne vrednote družine, ampak mlada poslanka zelenih, enaintridesetletna An-tj® Hermenau, ki prvič sedi v nemškem parlamentu. Davki za tiste, ki živijo sami, morajo biti v4ji kot davki za dru-žine z otroki, je dejala Poslanka stranke, za katero volijo predvsem mladi, ki živijo sami. Vodstvo zelenih se je od tega predloga že ogradilo, Ceš da gre za osebno stališče poslanke, ne pa parlamentarne skupine stranke. Sicer pa se je v treh tednih že drugič zgodilo, da se zeleni provokativno obračajo na svoje volilce. Prvega avgusta je namreč Joschka Fischer, voditeljica parlamentarne skupine, povabila strankine pripadnike, naj opustijo načelo nenasilja, ki je eden glavnih stebrov politične ideologije zelenih, in se opredelila za vojaški poseg v Bosni, zaradi Cesar jo je stranka zelo ostro kritizirala. JUŽNA KOREJA / TRAGIČNI POBEG PARIZ / SMRT BOSANSKEGA OTROKA NA MEJI V poboljševalnici je v dimu in plamenih umrlo 38 prestopnic, 24 pa jih je ranjenih Francoski tisk ostro obsoja streljanje Begunci bežijo pred lakoto in iz obupa SEUL - Hotele so zbežati, zato so pred zoro zanetile požar, potem ko so preteple in zaprle direktorico zavoda. Plameni so se naglo razširili po obeh nadstropjih poslopja in povzročili smrt 38 jetnic, zaprtih v ženski poboljševalnici v Jon-ginu, približno 40 kilometrov od Seula. V poboljševalnici je bilo 138 žensk, večinoma mladoletnih prostitutk in prestopnic. Od teh je bilo 24 hudo ranjenih. Nesrečnice so prebudili plameni in gost dim, ki je naglo preplavil prostore. Nekatere so se zaman zatekle v kopalnico, druge pa so umrle pred zamreženimi in zapečatenimi okni in vrati. Ena od preživelih, petnajstletna prestopnica, je v intervjuju izjavila: »Skušala sem si utreti pot med drugimi dekleti, ki so kričala in zaman skušala odpreti okna, nato sem se onesvestila.« Preiskovalci so na pogorišču našli kupe sežganih rjuh in odej, zaradi Cesar sklepajo, da je bil požar podtaknjen. Ugotovili so še, da je izginilo sedem jetnic, o katerih sumijo, da jim je uspelo zbežati. V ženskem poboljševalnem zavodu Kijonogi prestopnice učijo kuhanja, šivanja in drugih gospodinjskih dejavnosti. Dekleta navadno ostanejo v zavodu od šest do deset mesecev. Prnd nedavnim so protestirala, Ceš da z njimi slabo ravnajo, medtem ko je že januarja nekaj jetnic poskusilo zanetiti požar in zbežati. IMPERIA - Nasilna smrt sedemletnega dečka, ki se je vozil v prtljažniku enega od avtomobilov bosanskih beguncev, ki so se skuSali zateci v Francijo prek mejnega prehoda Bouis v zaledju Ventimiglie, je močno odjeknila v francoskem tisku. »To je pravi absurd: svoje sinove pošiljamo v smrt v nekdanjo Jugoslavijo, nato pa po kruti usodi ubijemo bosanskega otroka v svoji državi.« To je povzetek komentarjev francoskih Časopisov, ki so včeraj posvetili svoje uvodnike tragični smrti bosanskega otroka, ki je bil ubit v noči s sobote na nedeljo na cestnem bloku v Sospelu v ju-žnovzhodni Franciji, le nekaj kilometrov od itali- janske meje. Tokrat ni šlo le za posredovanje policistov, ki streljajo za ubežniki v avtomobilu, da bi jih ustavili. To se sicer lahko zgodi; tokrat pa je žrtev policijskega nadzora sedemletni bosanski deček, ki je s svojimi sorodniki bežal pred terorjem in obupom; gre za enega od tistih bosanskih otrok, ki jih modre Čelade skušajo braniti pred srbskimi in hrvaškimi kroglami. Po pisanju dnevnika ITAlsace je bosanski otrok, ki je bil ubit v Sospelu, še ena od žrtev teroristov, ki so se pred dnevi znesli nad Parizom. Ozračje, ki so ga ustvarili atentati, in napetost med varnostniki, ki delajo na mejnih prehodih in na tveganih območjih, sta prav gotovo prispevala svoje, da je prišlo do usodnega streljanja. Drugi francoski dnevnik pa se sprašuje, kakšen pomen imajo francoski zakoni za ljudi, ki bežijo pred genocidom in lakoto, in dodaja, da obupanega bega teh ljudi ni mogoče ustaviti s policijskimi ukrepi. V Sospelu se nadaljuje preiskava sodstva in generalnega policijskega inšpektorata, da bi dogodek razčistili v celoti. Namestnik državnega tožilca iz Nice je že odredil hišni pripor za podčastnika Christiana Carenca, ki je streljal proti avtomobilu, v katerem je bil bosanski otrok, družini mlade žrtve pa je omogočil, da v Franciji ostane mesec dni. Napad v Jeruzalemu Izraelski premier Rabin je zamrznil pogajanja s PLO JERUZALEM (Reuter, telefoto: AP) - Samomorilska napadalka islamskega gibanja Hamas je včeraj v jeruzalemski prometni konici razstrelila mestni avtobus. V eksploziji so življenje izgubile štiri osebe, sto pa je bilo ranjenih. To je bil prvi teroristični napad islamskih skrajnežev, ki ga je izvedla ženska, potem ko so izraelski varnostni organi poostrili nadzor nad palestinskimi mladeniči brez spremstva. Izraelski premier Jicak Rabin je takoj zamrznil mirovna pogajanja s Palestinsko osvobodilno organizacijo, ki je napad obsodila. Obe strani sta kljub žrtvam izrazili odločenost, da bosta sporazum o razširitvi palestinske avtono- mije na Zahodnem bregu podpisali prihodnji mesec v VVashingtonu. »Zelo težak in boleč dan je za nami, vendar bomo nadaljevali boj proti nasilju Hamasa in Islamskega dži-hada ter si Se naprej prizadevali za mir s tistimi Pale- stinci, ki želijo z nami živeti v miru,« je izjavil Rabin in dodal, da se bodo pogajanja nadaljevala takoj po pogrebu žrtev eksplozije. Izraelski premier je takoj po terorističnem napadu zaprl mejo z delom Zahodnega brega pod palestinsko samoupravo. Smrtonosni tovor je razneslo ob osmi uri zjutraj, ko so jeruzalemski avtobusi nabito polni. Eksplozija je razdejala tudi sosednji avtobus. Razmesarjena trupla so ležala skoraj sto metrov od razbitin avtobusov. Izraelski radio je le nekaj minut zatem napad pripisal študentski celici sovražnika izraelske države številka ena Jahije Ajaša. Inženir naj bi kar sam izdelal bombe in izuril teroriste Kasarna, militantnega krila gibanja Hamas. »Odločno obsojam teroristične akcije, ki so za palestinsko ljudstvo nesprejemljive,« je skušal udarec mirovnemu procesu ublažiti voditelj PLO Jaser Arafat. Izraelska policija je že prijela večje število osumljencev, ki naj bi sodelovah pri načrtovanju napada. ČEČENIJA Ruska vojska je napadla Argun Uporniki so odločno zavrnili predajo orožja MOSKVA (Reuter, dpa) - Ruske posebne enote so včeraj s podporo topništva in helikopterjev napadle policijsko postajo v čečenskem mestu Argun, ki so jo v noči z nedelje na ponedeljek zasedli uporniki pod poveljstvom Alavdija Hamzatova. Kot poroča mska tiskovna agencija Itar-Tass, naj bi bilo v zasedeni zgradbi 250 močno oboroženih čečenskih upornikov. Rušiti napad je bil uspešen, vendar ni poročila o številu žrtev. Z uporniki se je pred napadom pogajal vojaški poveljnik čečenskih enot Azlan Mašadov, ki jim je ukazal predajo, vendar Hamzatov ni popustil. »Predsednik Dudajev me je imenoval za poveljnika Arguna. Zdaj sem tukaj in ne nameravam oditi,« je Hamzatov podkrepil svojo odločitev. »Pripravljeni smo na smrt. Človek, ki je izgubil vse, se ničesar ne boji.« Hamzatov naj bi bil tesni sodelavec S amila Basajeva, ki je junija zasedel bolnišnico v Budjonovsku in zajel več sto talcev. Po neuspešnih pogajanjih, v katerih je sodeloval tudi Sandor Meszaros, vodja misije OVSE za Čečenijo, je Mašadov brez komentarja zapustil Argun. Uporniki so po pogovorih izpustili štiri ruske policiste, ki so jih zadrževali kot talce, nato pa je poveljnik ruske vojske v Čečeniji Anatolij Romanov postavil Čečenom še zadnji ulti- mat. Ker ga niso sprejeli, je proti Argunu poslal sto oklepnikov in dvajset tovornjakov z vojaki. Po nekaterih podatkih naj bi v napadu sodelovala tudi bojna letala. Hodžahmed Jarihanov, vodja čečenske pogajalske delegacije, je akcijo upornikov predstavil kot načrtovano vrnitev borcev v Argun, vendar ruska stran tega pojasnila ni sprejela. Po njenem mnenju je bila akcija upornikov jasno kršenje določil vojaškega sporazuma, sprejetega 30. julija-Jarihanov je po mskem napadu izrazil obžalovanje, ker se je incident zgodil prav dan pred nameravano obnovitvijo pogajanj o političnem statusu uporne Čečenije. Opazovalna postaja ruske vojske nad Grozim (Telefoto: AP) H KRONOLOGIJA h Največ bombnih napadov je izvedel militantni Hamas HAMBURG (dpa) - Od sklenitve miru med Izraelom in Palestinsko osvobodilno organizacijo septembra 1993 je bilo v Izraelu in na zasedenih območjih veliko napadov, ža katere sta odgovornost prevzeli predvsem skrajni palestinski organizaciji Hamas in Islamski džihad. 24. julij 1995: Samomorilski atentator se razstreh v avtobusu, kjer poleg njega umre še šest ljudi. Dvaintrideset potnikov je poškodovanih. Domnevni storilci so pripadniki Hamasa. 9. april 1995: V bližini židovskega naselja Kfar Darom na območju Gaze se samomorilski atentator med prehitevanjem avtobusa na redni liniji razstreh v mi-nibusu, napolnjenem z razstrelivom. Sest potnikov umre. Nekoliko pozneje se drugi atentator razstreh ob vojaškem konvoju, ki je namenjen na kraj nesreče. Umre še en Izraelec. 19. marec 1995: V bombnem napadu na avtobus v bližini Hebrona na Zahodnem bregu dva Izraelca umreta, trije pa so ranjeni. Odgovornosti za napad ne prevzame nihče, vendar je v preteklosti podobne napade izvajal Hamas. 22. januar 1995: Dva pripadnika Islamskega dži-hada se razstrehta na avtobusni postaji pri Netanji, 25 kilometrov severno od Tel Aviva, ki jo uporabljajo predvsem Izraelci. Umre 22 Izraelcev. 19. oktober 1994: Samomorilski atentator organizacije Hamas v središču Tel Aviva v avtobusu razstreli petnajstkilogramsko bombo. Poleg atentatorja umre še 22 ljudi. 13. april 1994: Pripadnik organizacije Hamas na avtobusni postaji izraelskega obalnega mesta Hadera sproži bombo. Poleg njega umre pet ljudi, trideset pa je ranjenih. 6. april 1994: Iz maščevanja za hebronski pokol, ko je izraelski naseljenec streljal na Palestince pri molitvi, skrajneži organizacije Hamas v sevemoizraelskem mestu Ahila poleg polnega avtobusa razstrelijo avtomobil. Osem ljudi umre, petdeset pa je ranjenih. MEDNARODNO SODIŠČE V HAAGU / NOVA ZELANDIJA VLOŽILA TOŽBO PROTI FRANCIJI VVellington nima možnosti za zmago HAAG (dpa, AFP) - Nova Zelandija ima zelo majhne možnosti, da bi na mednarodnem sodiSču z začasno prepovedjo preprečila francoske jedrske poskuse. Včeraj dopoldne je novozelandska veleposlanica na Nizozemskem Hilary Ann VVilberg sodišču predložila obširno dokumentacijo, s katero utemeljuje svojo zahtevo. Od mednarodnega sodišča pričakuje, da bo sprejelo začasne ukrepe, s katerimi bi lahko preprečiti uresničitev francoskih poskusov. Novozelandski premier Jim Bolger je priznal, da obeti niso rožnati. Težava Nove Zelandije je v tem, da je proces pred najvišjim pravosodnim organom Združenih narodov mogoč le s privolitvijo obtoženca. Obe državi, tako tožilka kot obtoženka, se morata z obravnavo pred petnajstimi sodniki strinjati. Francija pristojnosti mednarodnega sodišča glede vprašanj mednarodne varnosti že od leta 1974 ne priznava več, zato novega procesa ni več mogoče sprožiti. Nova Zelandija pravzaprav zahteva le obnovitev procesa iz leta 1973, ko je skupaj z Avstralijo Francijo neuspešno tožila zaradi takratnih podzemskih jedrskih poskusov v Pacifiku, vendar je sodišče za- devo 20. decembra 1974 zaključilo, ne da bi se o njej izreklo, ker se je Francija odločila izvesti podzemske jedrske poskuse. Nova Zelandija žeti v pričakovanju glavne obravnave zaenkrat na sodišču doseči le začasno prepoved francoskih jedrskih poskusov. Za začasno prepoved se je po pravilnikih sodišča treba odločiti v treh tednih, vendar z njo poskusov pravzaprav ne bi preprečili. Mednarodno sodišče namreč nima na voljo nobenega sredstva prisile, s katerim bi lahko svoje razsodbe tudi uveljavilo. Veleposlanica VVillbergova je v izjavi za medije poudarila, da Nova Zelandija vendarle računa na začetek nove preiskave, saj njena vlada v dokumentih, ki jih je predložila mednarodnemu sodišču, nesporno dokazuje, da bi napovedani francoski jedrski poskusi škodovali okolju. Aktivisti Greenpeacea pred francosko veleposlaništvo v Oslu nastavili bombo OSLO (Reuter) - Tudi na Norveškem nasprotujejo napovedanim francoskim jedrskim poskusom v južnem Pacifiku, zato je skupina aktivistov Greenpeacea včeraj pred francoskim veleposlaništvom v znamenje protesta v vozilo znamke Citroen, v spačka z odprto streho, pokritega s francosko zastavo, nastavila manjšo količino eksploziva. Predsednik norveškega Greenpeacea Kurt Odde-kalv je z daljinskim upravljalcem aktiviral 20 gramov eksploziva. Čeprav so Norvežani protestirali zelo domiselno, so s svojim dejanjem zelo razburili Oslo, predvsem njegovo diplomatsko sosesko, saj so ob eksploziji avtomobila, ki jo je bilo slišati daleč naokrog, zagoreli avtomobilski sedeži, po ulici in njeni okolici pa se je razvil dimni oblak. Po nekaj minutah so protestniki avto potisnih vstran in pogasili ogenj. »Spaček je najbolj priljubljen francoski avtomobil, ki je ljudem zelo pri srcu. Je simbol države, zato smo se odločili, da z njegovim zažigom Norvežane prepričamo, naj ne kupujejo francoskih vozil,« je izjavil Kurt Oddekalv. Tiskovni predstavnik francoskega veleposlaništva Jan Eliassen je povedal, da so bili uslužbenci vnaprej obveščeni o akciji pripadnikov Greenpeacea. Dovolila jo je tudi norveška policija pod pogojem, da ne bodo protestniki nikogar ogrozili. »Nismo vedeli, da bo spaček prekrit s francosko zastavo, zato bomo pri norveškem zunanjem ministrstvu vložili protestno noto,« je poudaril Jan Eliassen. »Smo miroljubno gibanje, zato smo uporabili tako malo eksploziva,« je po končani akciji izjavil Oddekalv. Alžirski skrajneži izvajajo usmrtitve AL2IR (dpa) - Razpis »svobodnih« predsedniških volitev alžirske vlade na islamske skrajneže ni naredil velikega vtisa. Svoje cilje še vedno poskušajo doseči z nasiljem. Kot je poročala alžirska tiskovna agencija APS, je ® posledicami ustrelnin včeraj v vojaški bolnišnici umrl novinar časopisa Le Matin Ameur Ouaguini. Neznanci so ga v četrti Scala napadli v nedeljo zvečer. Skrajneži so v nedeljo zvečer v mošeji Si-di Abderahmane hladnokrvno ubiti tudi imama Salaha Boutina. V Boufariku na zahodu države pa je bilo včeraj ubitih pet skrajnežev. Policija je sporočila, da jih je ubila njihova bomba, ki je predčasno eksplodirala. Včeraj je svojo kandidaturo na predsedniških volitvah napovedal vodja manj pomembne politične organizacije Stranke za obnovo Alžirije (PRA) Nour-dine Boukrouh. Boukrouh, upravni uslužbenec in rezervni častnik, je ob tem izjavil: »Medtem ko opozicijske stranke zavračajo volitve, se bom potegoval za najvišji položaj ter za nacionalno spravo in obnovo države.« PrV1 krog volitev bo potekal 16. novembra, drugi krog pa na) bi izvedli mesec dni pozneje. Kandidati za predsedniške volitve morajo v skladu z novim zakonom o volitvah zbrati najmanj 75 tisoč podpisov v najmanj 25 od 48 volilnih območij. vojna na območju nekdanje Jugoslavije Hrvaški zločini na osvobojenih ozemljih Trebinje bodo branili sarajevski veterani ZAGREB, SARAJEVO (Reuter, dpa) - Hrvaške sile s° včeraj nadaljevale sistematično požiganje his v zasedeni srbski enklavi. Tiskovni predstavnik Uncroja Chris Gunness je sporočil, da so ZN zbrali dokaze o hrvaškem nasilju nad srbskimi civilisti. »Včeraj sem ob cesti iz Dvora v Glino zagledal dve trupli v civilnih oblačilih. Moškega so ustreli-ii> ženska pa je imela zdrobljeno lobanjo,« je sporočil Gunness in dodal, da so v vasi Ivoniči našli truplo ženske, ki je izkrvavela zaradi strelnih ran v nogah. »Predstavniki ZN so opazili tudi truplo v neki požgani hiši, vendar jim je hrvaška policija preprečila natančno Preiskavo,« je še sporočil. Hrvaški civilisti naj bi tudi povsem oplenili Glino, vojaki pa postrelili vso ži-Vlno, ki so jo za seboj pustili srbski kmetje. Predsednik Franjo Tudman je navedbe ZN zavrnil kot “Popolnoma napačne«, Vendar nekateri drugi hrvaški uradni predstavniki Priznavajo, da so nekateri »elementi ušli nadzoru«. Hrvaška vojska se še naprej zbira v Dubrovniku, odkoder naj bi kmalu napadla položaje hercegovskih Srbov v Trebinju. »Temu spopadu se bo zelo težko izogniti,« je povedal neki srbski predstavnik. »Hrvati so nakopičili preveč vojske in orožja,« je dodal in opozoril, da Trebinja ne bo tako lahko osvojiti kot ozemlja v Krajini. »Trebinje branijo veterani sarajevske tronte, ki so uspešno Ustavili vse napade mu- slimanskih enot. Njihova morala je na tako visoki ravni, da bo združenim hrvaško-muslimanskim enotam zares težko,« je dodal. Kljub temu so se Hrvati ključnemu mestu v dubrovniškem zaledju že približali na nekaj kilometrov. Na položaje hercegovskih Srbov je padlo skoraj tisoč izstrelkov, zato je večina civilistov pobegnila na varno v Črno goro. Včeraj spo- padov ni bilo, zato je dubrovniški župan izrazil upanje, da se je spopadu mogoCe izogniti s pogajanji. Obe strani naj bi na tem območju izvedli demilitarizacijo, kar je tudi del ameriškega mirovnega načrta. Trupla treh diplomatov, ki so predstavitev tega naCrta na ozemlju nekdanje Jugoslavije plačali z življenjem, so vCeraj z vsem častmi sprejeli v domovini. Ameriški predsednik Bill Clinton je že prekinil svoj dopust, da bi se udeležil žalnih slovesnosti na pokopališču v Ar-lingtonu. 50 i?. ^ Napad muslimanske vojske na srbske položaje pri Kladnju ni bil uspešen (Telefoto: AR) ... hrvaških in madžarskih družin so srbski begunci iz Krajine nasilno izselili iz vojvodinske vasi Hrtkovd. Lokalna policija je hrvaške Srbe, ki so domačine druge narodnosti surovo pretepah in uničevali njihovo lastnino, ustavila šele Cez Cas. V Vojvodino je iz Krajine pribežalo skoraj 80 tisoč Srbov, ki predvsem v Backi množično zasedajo hiše Madžarov. Pred vojno na ozemlju nekdanje Jugoslavije so Madžari v Vojvodini predstavljali 13 odstotkov prebivalstva. Danes jih je manj kot deset. Večina mladih moških je namreč odšla na delo v tujino, saj bi jih drugače vpoklicali v jugoslovansko vojsko. Madžarska vlada je prejšnji teden pozvala vlado v Beogradu, naj »ustavi spontano in organizirano izganjanje prebivalcev madžarske narodnosti z njihovih domov«. (Reuter) ANALIZA Stara nasprotja ostajajo ZAGREB - V preteklih nekaj dnevih se je rodilo veliko novih mirovnih predlogov za Bosno in Hrvaško, največ prahu pa je dvignil ameriški. Potem ko so mimtvord znova preučili razlike med sprtimi stranmi na območju nekdanje Jugoslavije, so spoznah, da kljub mirovnim načrtom stara nasprotja se vedno obstajajo. Očitno so možnosti, da bi novi mirovni načrt podpisali že naslednji mesec, izredno majhne. Tudi kopičenje hrvaške vojske v dubrovniškem zaledju je temeljito spodkopalo prizadevanja za mirovni dogovor, Čeprav je hrvaški predsednik Tudman vodji bosanskih Srbov ponudil dostop do Jadranskega morja južno od Cavtata. V zameno hoče Tudman ozemlje v dubrovniškem zaledju in okohci Trebinja, da bi Hrvaška lažje branila svoj sredozemski biser. Tudi ameriški mirovni načrt predvideva zamenjavo ozemlja, in sicer tako, da bi ozek srbski koridor v Posavini vsaj delno potekal po hrvaškem ozemlju. Čeprav pogajanja med Srbi in Hrvati trajajo že dolgo, se stališča pogajalcev se vedno niso približala. Američani so od Srbov v zameno za posavski koridor zahtevali koridor za Muslimane, ki bi bihasko enklavo povezoval z osrednjo Bosno prek ozemlja pod srbskim nadzorom. Bosanski Srbi zaenkrat nočejo o tem predlogu niti slišati, nasprotno, konec tedna so Se enkrat jasno povedali, da je njihov končni cilj samostojna država, kar pomeni, da so pripravljeni BiH razkosati za vsako ceno. Muslimani se Se zavzemajo za enotno in celovito BiH ter nasprotujejo srbskemu približevanju »matici srbski«, torej preostanku Jugoslavije. Ameriški predlog je na tej točki precej nejasen, saj se zavzema za celovito BiH, hkrati pa je v njem zapisano, da bi se lahko nekateri deli države povezali s Hrvaško ali ZRJ. NajveCja nasprotja pa se kažejo pri vprašanju Sarajeva, saj hočejo Srbi in Muslimani mesto zase, Američani pa predlagajo, naj Sarajavo pride pod mandat ZN. Ameriški predlog so Muslimani že odločno zavmih, verjetno pa se ne bodo sprija-znili niti z izgubo Visegrada, FoCe, Zvomi-ka in obkoljenega Goražda v vzhodni Bosni. Tudi zavezništvo med Muslimani in Hrvah nima prihodnosti. To je kmalu ugotovil evropski upravitelj Mostarja Hans Koschnick, ki le s težavo vzpostavlja zaupanje med Muslimani in Hrvati v Mostarju. Hercegovski Hrvatje namreč Se vedno vztrajajo pri svoji državi Herceg-Bosni. Čeprav novi ameriški mirovni pobudi nasprotujejo skoraj vse vpletene strani, je VVashington predvidel zanesljiva sredstva pritiska za vse strani v vojni, zlasti za bosanske Srbe. Thomas Brey / dpa SARAJEVSKA BOLNIŠNICA KOŠEVO NOVICE Po desetih dneh prispel prvi konvoj v Sarajevo SARAJEVO (AFP) - Tiskovni predstavnik Visokega komisariata za begunce ZN Kris Janovvski je včeraj povedal, da je v nedeljo v bosansko prestolnico pripeljal konvoj s človekoljubno pomočjo, prvi po desetih dneh. Drugi konvoj z dvajsetimi tonami hrane, namenjene prebivalcem mesta pod srbskim nadzorom, naj bi prišel na cilj vCeraj, dva pa pričakujejo danes. Vozila so spremljali oklepniki sil ZN, peljala pa so skozi Stup, ki je pod srbskim nadzorom. Konvoj je dobil dovoljenje srbskih in muslimanskih oblasti. Julija je mesto dobivalo človekoljubno pomoč po cesti prek Igmana, vendar je takrat vec tovornjakov, ki so jih vozili pripadniki modrih Čelad, uničilo srbsko topništvo. Odnosi med švedskimi vojaki v BiH in Muslimani so se poslabšali STOCKHOLM (AFP) - Dnevnik Svenska Dagbladet je vCeraj objavil rezultate ankete raziskovalke vojaške akademije Eve Johansson, ki je sestavila vprašalnik za Švedske pripadnike mirovnih sil v Bosni. Nanj je odgovorilo dva tisoč osemsto vojakov, njihovi odgovori pa so pokazali, da so se odnosi med Švedskimi vojaki in muslimanskimi civilisti občutno poslabšati, saj je kar 40 odstotkov Švedskih modrih Čelad po šestih mesecih bivanja v Bosni sovražno nastrojenih do muslimanskega prebivalstva. V Bosni so trenutno trije Švedski bataljoni, nekaj vec kot tisoč vojakov je na območju Tuzle. Žalostne usode pacientov v čakalnici dr. Muftiča Zdravniki imajo veliko dela tudi z »žrtvami« težkih posod za vodo, ki so marsikaterega Sarajevčana priklenile na voziček SARAJEVO - Vojna v bosansko-hercegovski prestolnici prinesla samo ran, ki jih povzročajo granate in krogle, lenivec zdravnikom nalaga veliko dela tudi s poškodbami ^adi prenašanja težkih bremen. Trenutno morajo v sarajevskih bolnišnicah oskrbeti vec »žrtev« posod za vodo kot žrtev ostrostrelcev in topničarjev z okoliških Jrriljov. Doktor Mirsad Muftid pripoveduje, da je zaradi Prenašanja težkih posod z y°do že veliko ljudi postalo jDvalidnih. Odkar je od male letos mesto spet brez elektrike, vode in plina, Morajo prebivalci vodo no-slti iz cistern, vodnjakov in velikokrat iz higiensko opo-repnih vodnih izvirov. Kljub poletni vročini so uli-cy polne elegantno oblece-^ žensk, prepotenih moških in sitnih otrok, ki se ši-orjo pod težo posod z vodo. »S prijateljem sva poskušala prenesti 140-litrski sod, zdaj pa imam uničen hrust,« razlaga Ferid, sedeC v Čakalnici dr. Muftiča. »Toda nisem imel druge izbire, unam ženo in dva otroka, voda pa priteče iz pipe sa-ruo vsak peti dan.« Od 140 pacientov, kolikor se jih dnevno zglasi pri zdravniku, jih vec kot šestdeset odstotkov obiskuje fizioterapijo zaradi izrablje-u°sti sklepov in okostja. Ostali so »klasični« ranjen- ci. »Zaradi prenašanja vode ima veliko ljudi težave s hrbtenico in kilo. Vse to je posledica vojne,« pravi dr. MuftiC. »Imamo tudi veliko revmatičnih bolnikov, ki so zboleli, ker ni ogrevanja in ker morajo dolge dneve prebiti v mrzlih in vlažnih kleteh.« Sedemnajstletni Mireli poskušajo s Šibkimi elektrošoki vzbuditi hrbtenično živčevje. Mirelo je lani zračni udar eksplozije granate v bližini vodnjaka vrgel prek ceste v zid. Ker je lahko hodila, je še vedno vsak dan nosila drva in dvajset litrov vode tri kilometre daleč do stanovanja v sedemnajstem nadstropju stolpnice. Zaradi bolečin lahko hodi le z velikimi težavami. Dr. MuftiC razlaga, da ima v oskrbi tudi pacienta, ki ga obiskuje na domu, ker je priklenjen na posteljo. Najbolj tragičen primer pa je bila deklica, ki si je zlomila hrbtenico, ko je poskušala dvigniti dve 25-litrski posodi z vodo. Fahrudin Livnjak, ki je včasih stanoval na Grbavi-ci, ima pozimi hudo revmo v prstih na rokah. Pred vojno je bil kitarist. »Ker Sr- V bosanskih bolnišnicah skušajo kljub pomanjkanju zdravil rešiti vsako ZMjenje (Foto: B. V.) bom, Id so zasedli Grbavi-co, nisem hotel igrati njihovih pesmi, so mi polomili prste in rami,« razlaga, medtem ko z rokami gnete vroč vosek. Za odhod z Gr-bavice je moral plačati pet tisoč mark. V Čakalnici so se medtem zbrali tisti, ki so jim granate in mine odtrgale okončine. Nekateri so na terapiji, ker imajo zaradi ran pretrgane živCne vezi. Osemindvajsetletna Azamina ne Čuti desne roke. Srapnel, ki jo je ranil med junijskim napadom na televizijski center, ji je pretrgal vezi v rami. »Nisem optimistka. Izučila sem se za bolniško sestro, ker sem želela pomagati ljudem. Zdaj ne vem, kaj naj počnem. Življenje se mi je spremenilo v eni sekundi,« je pripovedovala svojo zgodbo. Za mlade v bolnišnici najdejo Cas in pripomočke za terapijo. Za ostarele, ki jih bolečine tarejo tudi zaradi starosti, ne morejo najti Časa. »Najprej poskušamo poskrbeti za mlade, ker ti potrebujejo največ pomoči,« razlaga zdravnik. »Starejšim poskušamo pomagati z zdravili. Zal ni druge izbire.« Sean Maguire / Reuter Igralka Bibi Andersson bo kandidirala za Listo za Sarajevo K0BENHAVN, STOCKHOLM (dpa) - Švedska igralka Bibi Andersson bo na evropskih volitvah v septembm kandidirala za novosestavljeno Listo za Sarajevo. V včeraj objavljenem intervjuju v kebenhavnskem Časopisu Potitiken je devetinpetdesetletna igralka svojo kandidaturo obrazložila z vtisi z dveh potovanj po vojnem območju v nekdanji Jugoslaviji. Za evropske volitve sestavljena Lista za Sarajevo se zavzema za odločnejši poseg mednarodnih organov (vključno z vojaškimi akcijami) za zaščito prebivalcev Bosne. Britanski rockerji za bosanske otroke LONDON (dpa) - Dvanajst britanskih rockovskih skupin, med njimi tudi trenutno najbolj priljubljeni skupini, Blur in Oasis, bo posnelo album, katerega izkupiček bodo namenili za otroke iz Bosne. Organizatorji upajo, da bodo do 9. septembra britanskemu trgu ponudili 300 tisoč laserskih plošč. Rob Partridge, ki dela za človekoljubno organizacijo War Child, je napovedal, da bodo nove ploSCe pozneje ponuditi še na dragih svetovnih trgih. Pri snemanju »humanitarne plošče« bodo sodelovati Stone Roses, Paul VVeller, Su-ede, Portishead, Boo Radleys in drugi. Avignonska peticija gledališčnikov PARIZ (AFP) - VeC kot 400 umetnikov in uglednih predstavnikov francoske družbe, med njimi pisatelj Jean Vautrin in režiser Marcel Ophuls, se je v nedeljo zbralo v pariškem gledališču Cartoucherie de Vincennes, da bi opozoriti na »neznosno neučinkovitost zahodnih vlad pri reševanju bosanske krize«. Zbrani so se odzvati pozivu skupine gledališčnikov, udeležencev julijskega festivala v Avignonu, od katerih se jih je pet odločilo za gladovno stavko. Gledališčniki so takrat tudi napisali »avignonsko peticijo«, v kateri zahtevajo zaščito varovanih muslimanski enklav in civilnega prebivalstva; doslej jo je podpisalo deset tisoč somišljenikov. Udeleženci nedeljskega srečanja so prebrali tudi »solidarnostno pismo«, ki ga je petorici, ki Se vedno gladovno stavka, poslal francoski predsednik Jacques Chirac. RUANDA / PRISILNO VRAČANJE BEGUNCEV Sosede novi vladi Tutsijev ne zaupajo Kigali prosi mednarodno skupnost za pomoč ■ i • mmm sSš." ' KIGALI (AFP) - Ruandski minister za informiranje Je-an-Baptiste Nkuliyingoma je včeraj izjavil, da je Zaire vlado v Kigaliju obvestil o nameravanem izgonu približno deset tisoč ruandskih beguncev, pripadnikov plemena Hutu, Id zdaj živijo v taboriščih na območju Gome. Minister se je v nedeljo sestal z guvernerjem province Severni Kivu, ki je poudaril, da bodo zairske oblasti nadaljevale prisilno izselitev beguncev, Čeprav mednarodne človekoljubne organizacije omenjajo le »poskusno, enodnevno« pošiljanje beguncev v njihovo domovino. Menijo, da je nedeljski izgon manjšega števila beguncev dokaz, da nameravajo zairske oblasti beguncem odpovedati gostoljubje. Včeraj zjutraj so z različnimi prevoznimi sredstvi do ruandsko-zairskega obmejnega mesta Gisenyi prepeljali približno 500 ljudi. V Zairu ne zaupajo novi ruandski vladi, v kateri so na vodilnih položajih nekdanji uporni Tutsi-ji, pripadniki Domoljubne fronte, zato se je vlada v Kinšasi odločila za izgon Hutujev, ki so lani pobegnili pred genocidom. Varnostni svet ZN je prejšnji teden namreč preklical embargo na prodajo orožja Ruandi. Po zmagi pripadnikov Domoljubne fronte nad ruandskimi oboroženimi silami, katerih pripadniki so se zatekli v Zaire in Tanzanijo, je bilo konec pokolov, ki so jih zakriviti hutujski skrajneži, pripadniki gibanja Interahamvve, ki so prav tako pobegniti v Zaire ter so krivi za smrt veC kot 500 tisoC Tutsijev in liberalno usmerjenih Hutujev. VeC kot dva milijona Hutujev, ki so se bati maščevanja Domoljubne fronte, je zapustilo Ruando ter se zateklo v Zaire, Tanzanijo in Burundi, že več mesecev pa je nerešeno vprašanje njihove vrnitve. Ruandske oblasti so v kraju Gisenjti odprle krizni štab, ki ga sestavljajo predstavniki različnih ministrstev, oboroženih sil, Visokega komisariata za begunce ZN, Organizacije ZN za prehrano, Mednarodnega rdečega križa in veC nevladnih človekoljubnih organizacij. Minister Nkuliyingoma je pozval mednarodno skupnost, naj pomaga Ruandi sprejeti izgnane begunce. Ze v nedeljo so zairske oblasti z območja Gome izgnale 180 Hutujev, ki so noc preživeti na »nikogaršnjem ozemlju«. Po ministrovi izjavi gre za civiliste, ki so dotlej živeli v zbirnem centru v Nkamiri, od Gisenyija oddaljenem približno 15 kilometrov. V skupini izgnanih je tudi 30 Hutujev, ki so biti zaprti v Zairu, in 17 nekdanjih pripadnikov oboroženih ruandskih sil. Ker so morda Ruandski begunci so se spet morali podati v beg, tokrat proti domu (Telefoto: AP) sodelovati v genocidu, so zaradi varnosti prve zadržali v preiskovalnem zaporu v kraju Gisenjti, o usodi nekdanjih vojakov pa bo odločala posebna komisija, ki se bo po proučitvi njihovih dosjejev odločila, ati bo proti njim uvedena sodna preiskava. ČEŠKA / SOCIALNI PRETRESI Nezadovoljstvo je voda na mlin desnici Premier Vaclav Klaus, ki ga nekateri primerjajo z Margaret Thatcher, napoveduje Se težje čase PRAGA - Leto dni pred splošnimi volitvami je začela koalicijsko češko vlado pretresati vrsta notranjih nesoglasij, med njimi vprašanje pogojev za starostno upokojitev, v zadnjem Času pa s stavkami grozijo tudi nezadovoljni zdravniki, učitelji in železniški uslužbenci. Čeprav velja Češka za državo, ki se je po padcu komunizma leta 1989 najbolje prilagajala novim razmeram, in Čeprav doslej ni bilo večjih socialnih nesoglasij ter političnih odmikov v desno, se je danes ta desetmilijonska država znašla na križišču poti. Lani je bila stopnja inflacije le še desetodstotna, za polovico nižja kot leta 1993, nizka je tudi stopnja brezposlenosti - le triodstotna. Lani se je stopnja gospodarske rasti povečala za 2,6 odstotka, vendar povprečna mesečna plača znaša le nekaj veC kot 7000 kron (260 dolarjev). Predsednik vlade Vaclav Klaus, znan po svojih liberalnih ukrepih, ki jih mnogi primerjajo z odločitvami nekdanje britanske premierke Margaret Thatcher, je na nedavnem gospodarskem forumu izjavil, da bo po prvem prehodnem obdobju najtežja naloga vlade usklajevanje okrevanja gospodarstva z njegovo rastjo, saj se ne bi smela povečati stopnja inflacije. V zadnjih dneh so zaposleni v različnih panogah znova opozorili na svoje nezadovoljstvo, ki so ga prvič po žametni revoluciji glasno izrazili med stavko 25. marca. Zdravniki in učitelji zahtevajo najmanj 20-odsto-tno zvišanje plač; zaposleni v prosveti so za 4. september, ko se začne novo šolsko leto, že napovedali stavko, zdravniki pa zahtevajo odstop ministra za zdravstvo Ludeka Rubasa. Zaposleni na železnici in rudarji iz Ostrave se zaradi nizkih plaC prav tako pripravljajo na stavko. Vlada ni pripravljena po- puščati: plače se lahko avgusta zvišajo največ za deset odstotkov. Premier Vaclav Klaus in sindikati se ne morejo sporazumeti niti o zakonu o upokojitveni starosti, ki ga je vlada sprejela 1. januarja, vendar mora o njem glasovati še parlament: po novem zakonu naj bi moški delati do 62. leta (zdaj 60.), ženske pa bi lahko odšle v pokoj s 60 leti (zdaj med 54 do 57). Pogajanja med vlado, sindikati in delodajalci so na mrtvi točki in vlada grozi, da jih bo zapustila. Zaradi socialnega nezadovoljstva prihaja do nesoglasij v vladajoči Klausovi koaliciji, v kateri ima njegova desno usmerjena Državljanska demokratična stranka (ODS) najvecjo moč, njeni zavezniki, krščanski demokrati, pa se ne strinjajo z zakonom o upokojitveni starosti. Pod-predsenik vlade Josef Lux, elan kršCanskodemokrat-ske stranke, je izjavil, da je pripravljen podpreti zahteve učiteljev. Spori znotraj vladajoče koalicije se kažejo tudi na drugih področjih: v ospredju so vprašanje vračanja cerkvene lastnine in finančni škandali Demokratične zveze, ki je tudi članica koalicijske vlade. Leva opozicija, na Čelu katere so socialni demokrati, postaja Čedalje glasnejša. Raziskave javnega mnenja kažejo, da predsednik stranke Miloš Zeman uživa večjo podporo volilcev: socialni demokrati naj bi imeti le 5,5 odstotka manjšo podporo od Državljanskega foruma, ki ga po zbranih podatkih podpira 25 odstotkov volilcev. Do prihodnjih splošnih volitev loči Cehe le še leto dni in levo usmerjene stranke se že oborožujejo za dokončni politični obračun, da bi onemogočile zmago desne koalicije. Daniel Priollet / AFP Čehi bodo še naprej obirali turiste PRAGA - Turisti in poslovneži, Id se mudijo na Češkem, so izgubili zadnjega zaveznika v prizadevanjih, da v hotelih in restravracijah ne bi plačevali več od Cehov: državna trgovinska inšpekcija, ki nadzoruje cene, ne bo uresničila napovedi, po kateri naj bi bili kaznovani vsi, ki tujcem zaračunavajo višje cene. V začetku leta je inšpekcija sicer obljubila, da bodo kazni začele veljati s 1. julijem, ko naj ne bi tujci za enake usluge plačevali tudi dvakrat več kot domačini. Nedavno je inšpekcija v svojem poročilu zapisala, da »je treba upoštevati predpise ministrstva za industrijo in trgovino, zato nameravanih sankcij ni mogoCe uveljaviti«. Pavel Caslavski, direktor državne inšpekcijske službe, je izjavil, da osebno nasprotuje dvojnim cenam, vendar pa je žal državni uslužbenec, ki mora spoštovati višjo avtoriteto. Češko vsako leto obišče približno sto milijonov tujcev, ki se večkrat jezijo, ko morajo za hotelski raCun, obisk muzeja ati restavracije včasih plačati celo trikrat več kot Cehi. Veliko domačinov meni, da se neupravičeno razburjajo, saj večina tujcev zasluži na mesec toliko kot znaša povprečna letna plača Ceha; večina si jih v središču Prage ne more skoraj ničesar privoščiti. Poudariti je treba, da cene za tujce niso višje kot na Zahodu. Nedavna odločitev inšpekcije, ki je spremenila svoje stališče glede dvojnih cen, je dokaz nerešenih vprašanj na višji ravni: sprva je namreč zatajevala, da takšna cenovna politika krši naCela enakosti na področju trgovanja. Finančno ministrstvo poudarja, da so se o dvojni cenovni politiki pogajali predstavniki družb in porabnikov ter sprejeli odločitev, da dvojne cene ostanejo v veljavi še naprej. Seveda se na inšpektoratu zavedajo, da to utegne Škoditi ugledu države v tujini, saj Češka z dohodkom od turizma krije velik trgovinski primanjkljaj. »Državni uradniki priznavajo, da jih skrbi za ugled države, toda kaže, da ne dovolj,« je izjavo komentiral neki na Češkem živeči Britanec in dodal: »Tujci se tega Čedalje bolj zavedajo in utegne se zgoditi, da bodo nekoč nehati prihajati na Češko.« Robin Shepherd / Reuter Gl B R A L T A R Britanska kolonija noče popolne neodvisnosti Dominique Searle-/ Reuter GIBRALTAR - Po skoraj treh stoletjih britanske vladavine so se prebivalci Gibraltarja nedavno znašli pred nadvse negotovo politično in gospodarsko prihodnostjo. Napetost, Id je nastala zaradi pritiskov Velike Britanije in Španije, ki namerava s prevzemom oblasti nad tem koščkom zemlje na svojem jugu preprečiti tihotapljenje mamil in tobaka v državo, je dosegla vrhunec v množičnih julijskih demonstracijah in izbruhu pouličnega nasilja. Premier Joe Bossano je moral uvesti radikalne ukrepe proti tihotapljenju in pranju denarja, vendar je njegova politična priljubljenost že zaradi prizadevanja za dekolonizacijo Gibraltarja, ne da bi ga prepustiti Španiji, znatno padla. Sporazum iz leta 1713, po katerem je bil Gibraltar dodeljen Veliki Britaniji, doloCa, da bi ta polotok Španija dobila le, Ce ga Velika Britanija ne bi več hotela. V naslednjih devetih mesecih bodo izvedli nove volitve. Bossanu, ki so ga leta 1992 z veliko večino izvolili prav zaradi prepričljivih obljub, da ne bo popustil španskim zahtevam, pa se ne obeta nic dobrega. »Menimo, da je vlada g. Bossa-na izgubila zaupanje,« pravi Peter Carua-na, vodja opozicijske socialdemokratske stranke. Bossanov tekmec, karizmatični mladi odvetnik in politik Peter Monte-griffo, meni, da je vprašanje Gibraltarja mogoče rešiti le na pogajanjih s Španijo. Bossanu oCita, da je s tem, ko se ni dovolj hitro odzval na porajajoče se težave kolonije, prekoračil mejo potrpljenja 30 tisoC prebivalcev. »Poslabšanje položaja v Gibraltarju je posledica malomarnosti,« nadaljuje Montegriffo. Odkar je Španija zaradi tihotapljenja pred dvema letoma začela pritiskati na britansko vlado, je Bossano izgubil dobršen del naklonjenosti, ki jo je pred tem užival med Britanci in Gibraltarci. Velika Britanija je Gibraltar opozorila, da bo razmislila o uvedbi neposredne uprave, ce se Bossanova vlada problema ne bo lotila dovolj uspeSno. Letos je Španija poostrila obmejni nadzor nad potniki v Gibraltar in iz njega, kar je povzročilo večurne zastoje, tamkajšnja trgovinska zbornica pa se je pritoževala nad izgubami, ki so jih zaradi tega utrpele trgovine. Stvari so se zaostrile, ko je vlada v Gibraltarju pod pritiski iz Madrida in Londona julija končno sprejela splošni zakon proti pranju denarja. Se istega dne je kraljeva gibraltarska policija zasegla šestdeset reševalnih Čolnov, ki so jih uporabljali za tihotapljenje mamil in tobaka. Ta nenadna policijska akcija je povzročila divje odzive gibraltarskih tihotapcev, ki so 8. julija pustošiti po uticah, ropati trgovine in se lotiti celo policistov. Zaradi tega se je veC kot osem tisoC Gibraltarcev udeležilo protestov proti tihotapcem. »Ne moremo kar zatisniti oci pred propadanjem naše družbe,« pravi Joe Holliday, predsednik gibraltarske trgovinske zbornice in eden od organizatorjev demonstracij. Nova politika trde roke bi utegnila imeti še druge posledice. Ce bo Bossanu uspelo ustaviti tihotapljenje, se bo srečal z resnimi gospodarskimi težavami, saj je vlada letno pobrala približno 72 milijonov funtov (115 milijonov dolarjev) davkov na uvoz tobaka, katerega večji del je bil namenjen »nadaljnjemu izvozu« v Španijo. Na junijskem sestanku s takratnim britanskim zunanjim ministrom Douglasom Hurdom je španski zunanji minister Javi-er Solana izjavil, da Španija ne bo dovolila Gibraltarju, da bi pustošil po njenih blagajnah in ta prihodek porabil za upiranje španskim zahtevam po prevzemu oblasti v koloniji. Bossano je prepričan, da Španija letos ni povečala pritiska samo zaradi tihotapljenja, temveč predvsem zaradi strahu, da bi se Gibraltar utegnil osamosvojiti. »Problem Gibraltarja bi moral priti pred ZN,« je nedavno izjavil Bossano. »Generacijam Gibraltarcev moramo zagotoviti prihodnost in jih obvarovati pred ambicijami sosednje države.« Bossano bi rad pozornost javnosti usmeril nazaj na širSe vprašanje večje samoodločbe za Gibraltar. Od komisije ZN za dekolonizacijo pričakuje, da bo posredovala pri Generalni skupščini, ki naj odloči o tem, ali sporazum iz Utrechta, ki je leta 1713 dodelil Gibraltar Veliki Britaniji, lahko predstavlja oviro gibraltarski samoodločbi. Bossanovo stališče o Španskih ozemeljskih zahtevah uživa v Gibraltarju splosno podporo predvsem zaradi dejstva, da Madrid kolonije noCe priznati kot enakopravnega sogovornika v pogajanjih o njeni prihodnosti. Bossano žeti pred letom 2000 izvesti referendum pod nadzorom ZN, na katerem se bodo prebivalci Gibraltarja lahko odločili o načinu dekolonizacije. »To je razlog, da sem se osredotočil na pridobitev odloka priznanega mednarodnega telesa, Id bi razveljavil utrechtski sporazum, in ne samo glede vprašanja samoodločbe, pač pa tudi španske zahteve po ozemeljski celovitosti,« pravi. Bossano ne izključuje možnosti popolne neodvisnosti - tej Gibraltarci niso najbolj naklonjeni - vendar se zaveda, da se končna rešitev skriva v pogajanjih s Španijo. _DANES POVRATNE TEKME PREDKOLA UEFA / JUTRI ŽE V POKALU PRVAKOV, V ČETRTEK PA V POKALU POKALNIH ZMAGOVALCEV SCT Olimpija in Maribor Branik za mesto pod evropskim soncem Ljubljančani doma z grškim Apollonom, Mariborčani pa z latvijskim Skontom Gostje imajo gol prednosti - Najboljše ekipe stare celine v boj šele kasneje Vpričakovanju pra\ih evropskih nogometnih pokalnih obmcunovbodo danes, jutri in včetr-tek na sporedu tekme predkola v pokalu UEFA, v pokalu prvakov in v pokalu pokalnih zmagovalcev. Najboljših nogometnih ekip stare celine Se ni na sceni, saj so jih odgovorni pri UEFA neposredno uvrstili v prm kolo, kljub temu pa je na programu Ze nekaj spopadov, ki obetajo zanimive nogometne predstave. Danes bo na sporedu 34 tekem predkola v pokalu UEFA. Italijanske ekipe Lazio, Inter, Roma in Milan si s tem ne belijo glave, saj so vse Štiri postavljene za nosilce skupin in s tem avtomatično v prvem kolu. Naslov brani Parma, Id pa ga bo prepustila brez boja, saj bo kot italijanski pokalnipmak nastopila v pokalu pokalnih zmagovalcev. V prvih tekmah večjih presenečenj ni bilo, Ce za to ne Štejemo poraza nekdanjega evropskega nogometnega velikana Crvene z\'ezde doma proti Švicarskemu Xamaxu. Vpredkolu nastopata tudi slovenska predstavnika SCT Olimpija (kot državni prvak] in Maribor Branik, o njunih možnostih in nasprotnikih pa poročamo posebej. Najbolj zanimiv spopad bo morda v Bor-deauxu, kjer bofrancoskipredsta\nik skušalponoviti dobro igro izpred Štirinajstih dni in si zagotoviti nastop v prvem kolu, kjer pa v tem primeru ne bo nemškega prvoligaša Karlsruheja. Prednost Francozov je velika, saj so Ze na prvi tekmi slavili z 2:0. Srečanja predkola v pokalu prvakov bodo juhi, v pokalu pokalnih zmagovalcev pa v Četrtek. Tudi v teh dveh konkurencah sta italijanski ekipiJuventus v pokalu prvakov in Parma v pokalu pokalnih zmagovalcev postavljeni za nosilca skupine in bosta za srnje nasprotnike zvedela v petek, ko bo v Ženevi žrebanje parov prvega kola v vseh evropskih nogometnih pokalili. LJUBLJANA - SCT Olimpija bo danes za Beži-Sadom odigrala povratno srečanje predkroga pokala OEFA z atenskim Apollo-Rorn, ki v Ljubljano prihaja z enim zadetkom predno-ki ga je na prvi tekmi dosegel tujec v grškem Riostvu, Albanec Kola. »Tekma z Mariborom je Pokazala obraz odnosov v }dubu,« je dejal trener Mi-Uš Soskič, saj naj bi se po njegovih besedah igralci o°lj zanimali za razmere v klubu kot pa za svojo igro na igrišču. »Najvecji problem so Štirje tujci, Hadžialagič pa vrača v ekipo,« je še dodal Soškid, ki ima najveCje Probleme s srednjo .vrsto, saj so Djuranovič, ZuliC in Bavlin zelo počasni igralci, torej bi se poznala odsotnost NToka. Poleg srednje vrste ima pred današnjo tekmo hude probleme z vratarji, saj ima Pejkovič poškodovano nogo, Simeunovič pa podlaket, tako da bo v golu najbrž stal tretji vratar Zaviršek. »Apollonu ne smemo pustiti zadeti gola. Treba je zadeti gol, zato da se Grki odprejo,« je dejal Soškič, ki je včeraj zvečer z igralci odpotoval v karanteno v Kokro. Nad debaklom v Mariboru je bil vidno pretresen tudi predsednik kluba Peter Ameršek, ki ima veliko pripomb nad odnosi v klubu. »V soboto in nedeljo smo imeli sestanke v klubu in prišli do zaključka, da vse podredimo torkovi tekmi. Evropa je le Evropa, Čeprav bo poraz hud udarec v klub. Analizo stanja v klubu bomo naredili v naslednjih dneh. Igralec je delavec v klubu, zelo dobro plačan in mora samo izpoljnjevati svoje obveznosti do kluba, kot jih on do njega. V primeru, da se ne uvrstimo v prvi krog, bo prišlo do nekaterih spre-meb. Finančno je to zelo pomembna tekma, saj je evropski pokal edini večji vir dohodkov kluba. Ce se igralci tega ne zavedajo bodo odšli,« je dejal Ameršek. Verjetna postava SCT Olimpije: Zaviršek, Hadžialagič, Knavs, Engla-ro, Kržišnik, NToko, Novak, Benedejčič, Kojicic, Nikčevič, Siljak. (Gregor Cerar) Drevi ob 18. uri pa bodo na Stadionu v Ljudskem SVETOVNO PRVENSTVO DO 17 LET Gana spet najboljša na svetu V finalu so Afričani s 3:2 premagali nogometaše Brazilije vrtu na povratni tekmi predkroga pokala UEFA zaposleni tudi nogometaši Maribora Branika. Njihov nasprotnik bo Skonto iz Rige, ki je pred 14 dnevi na prvi tekmi v Rigi zmagal z 1:0. Latvijski nogometaši so v Maribor prispeh že v soboto, tako da so v nedeljo in včeraj že trenirali v Ljudskem vrtu. Trener Skonta Aleksander Starko v v drevi šnji tekmi računa na vse nogometaše, ki so si na prvi tekmi prii-grali minimalno prednost, vendar se še ni odločil za enajsterico, ki bo začela tekmo. Mariborske nogometaše Čaka danes težka naloga, saj je izid 1:0 izredno varljiv in Ce bi gostje uspeh v Ljudskem vrtu le enkrat zatresti mrežo gostiteljev, tedaj bi igralci v vijoličastih majicah morah zatresti mrežo vratarja gostov kar trikrat. Ce bi nogometaši Maribora Branika ponovih petkovo igro z SCT Olimpijo, tedaj ne bi bilo bojazni za napredovanje, toda težko je dvakrat zapovrstjo pokazati vrhunski nogomet. Tega se zaveda tudi trener Branko Horjak, ki opozarja na previdnost, saj bi se podcenjevanje njegovim igralcem lahko hudo maščevalo. Trener Horjak lahko z izjemo poškodovanega Matjaža Keka na dre višnji tekmi računa na vse igralce, ki so pokazali sijajno igro proti državnim prvakom. Maribor Branik bo v dreviSnji tekmi bržčas nastopil s to enjasterico: Lalic, Galic, Milinovic, Križan, Sterbal, Zidan, Zi-rojevic, Fricelj, Karič, Pejo-vič, Simundža. (Zmago Gomzi) Današnji spored predkola UEFA Izid 1. tekme Beggen (Luks) - Oerebroe (Sve) 0:0 Viking (Nor) - Tampere (Fin) 4:0 Widzew Lodz (Pol) - Bangor City (Wal) 4:0 Akranes (Isl) - Shelbourne (Irs) 3:0 Hafnar!)ordur (Isl) - Glenavon (S. Irs) 0:0 Inkaras Grifas (Lit) - Brondby (Dan) 0:3 Flora Talin (Est) - Lillestrom (Nor) 0:4 Mypa 47 (Fin) - Mothervvell (Škot) 3:1 Maribor Branik (Slo) - Skonto Riga (Lat) 0:1 Lugano (Svi) - Jeunesse d'Esch (Luks) 0:0 Slavija Praga (Ces) - Sturm Gradec (Avt) 1:0 Osijek (Hrv) - Slovan Bratislava (Sik) 0:4 Silkeborg (Dan) - Crusaders (S. Irs) 2:1 Raf Riga (Lat) - Afan Lido (Wal) 2:1 Gotu (Fer. o.) - Raith Rovers (Sko) 0:4 01ympiakos (GrC) - Slavija Sofija (Bolg) 2:0 Hapoel T. Aviv (Izr) - Zimbru Kis (Mol) 0:2 Galatasaray (Tur) - Sparta Praga (Ces) 1:3 Silema (Mal) - Omonia Nikozija (Cip) 0:3 Ujpest (Madz) - Košiče (Sik) 1:0 Dinamo Minsk (Blr) - Universitatea (Rom) 0:0 Partizani (Alb) - Fenerbahce (Tur) 0:2 Samtredia (Gruz) - Vardar (Mak) 0:1 Dinamo T. (Gruz) - Botev Plovdiov (Bol) 0:1 SCT Olimpija (Slo) - Apollon (GrC) 0:1 Neuchatel Xamax (Svi) - C. zvezda (Jug) 1:0 Cemomerec (Ukr) - Hiobemians (Mal) 5:2 Austria Dunaj (Avt) - Kapaz (Azer) 4:0 Hapoel B. Sheva (Izr) - Tirana (Alb) 1:0 Levski Sofija (Bol) - Dinamo Buk. (Rom) 1:0 Sirak Erevan (Ann) - Zagleblie Lubin (Pol) 0:0 Strassbourg (Fra) - Tirol Innsbruck (Avt) 1:1 Bordeaux (Fra) - Karlsruhe (Nem) 2:0 Malmoe (Sve) - Dundalk (irs) 2:0 NOVICE UEFA za zdaj še ne bo zaslišala Jean-Pierrea Papina ŽENEVA - Jean-Pierre Papin je odgovornim v Evropski nogometni zvezi poslal pismeno obrazložitev svojih izjav v zvezi z domnevnim dogovarjanjem za podkupnino ob finalni nogometni tekmi pokala evropskih prvakov leta 1993 med Milanom in 01ympiqueom iz Mar-seillea. To je povedal glasnik Uefa Nyon, ki je tudi dodal, da vsaj za zdaj s tem v zvezi Uefa Papina ne namerava zaslišati. Kot je znano, je Papin 7. avgusta letos pred začetkom prijateljske tekme med Bayernom in Milanom nekaterim-italijanskim novinarjem izjavil, da naj bi OM leta 1993 podkupil dva Milanova nogometaša in tako osvojil evropski naslov. Francoski nogometaš je sicer nato precej spremenil svoje izjave, Uefa pa je od njega zahtevala podrobnejšo obrazložitev. Predstavnik Uefe Nyon pa ni povedal, kaj je Papin v obrazložitvi zapisal. S tem primerom se bo zdaj ukvarjal disciplinski odbor, ki se bo na izrednem zasedanju sestal 31. avgusta. Sele po tem zasedanju pa bo znano, Ce bo Evropska nogometna zveza na podlagi Papinovih obtožb nadaljevala s preiskavo, ali pa se bo odločila za arhiviranje celotne zadeve, ki je na začetku avgusta eksplodirala kot bomba. GUAYAQUIL - Nogometna reprezentanca Ga-ne (na shJd AP) v katego-rhi do 17 let je obranila ^aslov svetovnega prvaka. " ekvadorskem Guaya-finilu je v finalu tesno s 3;2 (2:0) premagala selek-eijo Brazilije. V obračunu Za tretje mesto med Ar-Sentino in Omanom so bi- z 2:0 (1:0) uspešnejši JužnoameriCani. Mladi nogometaši Gane s° pred približno 25.000 gledalci z neverjetno hitro 1Sro obranili naslov iz leta Gana si je rezultat-sko prednost zagotovila Ze v prvem polčasu, ko ®ta bila uspešna Bentile in Idrisu. Prvi je zadetek dosegel v 38. minuti, drugi pa pet minut pozneje. V dnigem Polčasu so Brazilci prek Juana po treh minutah igre izid znižali na 1:2, to-ua upe o izenačenju so izgubili že v naslednji mi-miti, saj je Gana z drugim Zadetkom Bentila spet po-vedla z dvema zadetkoma razlike. Ritem igre je v nadaljevanju nekoliko popustil, Uana se je predvsem osredotočila na obrambo last-nih vrat, medtem ko so Brazilci jalovo napadali. Slednjim je sicer do kon- ca srečanja, natanko 20 sekund pred zadnjim sodnikovim žvižgom, le uspelo doseči se en zadetek, toda gol Marca Antonia za končni izid 2:3 o zmagovalcu in novem svetovnem prvaku le ni odločal. Pred finalnim srečanjem je bila na sporedu tudi tekma za tretje mesto med Argentino in Omanom. Uspešnejši so bili Argentinci, ki so podobno kot nogometaši Gane ves Cas narekovali ritem igre. Imeli so precej vec priložnosti od nasprotnika, dvakrat pa so tudi zadeli v polno. Prvič je bil uspešen Gatti že v 21. minuti prvega polčasa, konCni izid 2:0 pa je postavil Cambiasso v 67. minuti. Igralci Omana kljub podrejeni igri niso bili povsem brez možnosti. V 60 minutah igre so si ustvarili kar tri stoodstotne priložnosti, toda njihovi napadalci v končnici niso bili zbrani. Dokončno pa so se od kolajne poslovili minuto po drugem zadetku Argentine, ko so zaradi grobe igre in izključitve Vahmedija zadnjih dvajset minut igrali z igralcem manj. NOGOMETNA PRVENSTVA NA TUJEM V Nemčiji Bayem brez težav tudi v drugem kolu Borussia D. še ni v formi Težave favoritov na štartu v Angliji FRANKFURT - Bayem s polni- natanko dveh letih mi jadri, Borussia Dortmund se bre/ zmage. Po dveh kolih nemške Bundeslige je samo eden izmed dveh glavnih (edinih) favoritov upravičil pričakovanja. Bayem je po mučni uvodni zmagi s Hamburgom opravil le nezahtevni sprehod v Karlsruheju, kjer je vsakomur Se trda predla. Tokrat ni bilo tako: Ziege, Kreuzer in Zick-ler so takoj prispevali k vodstvu 3:0, v drugem delu so zadeli Se enkrat Zickler ter Scholl in Ha-mann, domači pa so poraz omilili z dvema goloma Knupa. Se dobro, da za Bavarce ni zaigral poškodovani Klinsmann, sicer bi izid ne bi le teniski, temveč kar košarkarski. Borussia Dortmund je drugič igrala neodločeno 1:1. Prvaki se niso v pravi formi, ravno nasprotno kot lani, ko so si odločilno prednost zagotovili s silovitim začetkom. Od ostalih tradicionalno solidnih ekip je kot kaže nekoliko osibljen Kaiserslautem, ki jna domačem Betzenbergu moral priznati premoč nasprotnika po nepremaganosti. Podvig je uspel Bo-russii Monchen-gladbach, domači »rdeči hudiči« pa so resnici na ljubo imeli tudi precej smole (dve prečki in vratnica). Kot Dortmund je v drugič remiziral tudi VVerder, ki pa je bolj kot s tem v težavah zaradi izjave Ba-slerja, ki namerava ob koncu sezone zapustiti »belo-zele-ne«. VRSTNI RED: Bayern, St. Pauli, Borussia MG 6, Leverkusen 4. V Angliji ze prvo kolo ni prizaneslo nekaterim favoritom. Manchester United je izgubil (3:1) z Aston Villo, pri kateri je odlično zaigral Savo Miloševič: z dvema prodoroma je bivši igralec Partizana podal Yorku žogo za drugi gol in si priboril 11-metrovko za tretji lan VVright (levo) je proti Middlesboroughu dosegel edini zadetek za Arsenal (AP) gol svojega moštva. Se bolj pa je razočaral Arsenal z Bergkampom na Čelu: »Gumiersi« so na High-buryju igrali le neodločeno z novincem Middlesbroughom. Bolje se je odrezal Blackbum (1:0 z golom koga Ce ne Shearerja) proti QPR-u, odličen vtis je zapustil Leeds v gosteh pri West Hamu (2:1, dva gola Yeboaha), Liverpool pa se je namucU z Wednesdayem: prvi in edini gol je dosegel Stan Collymore, 12 milijonov funtov težak napadalec. VRSTNI RED: Aston Villa, Blackbum, Liverpool, Newcastle, Coventry, Leeds, Wim-bledon 3. Razen v Španiji so se boji zaceli prav povsod. Ajax je debitiral s Štirimi goli, na Portugalskem pa je kar na začetku bil na sporedu veliki derbi med Portom in Sportin-gom: prvak je zmagal proti lani drugemu Sportingu z 2:1. (dk) NOVICE Danes otvoritev univeiziade Nebiolo spet predsednik FUKUOKA - Pred današnjim začetkom 18. univer-ziade v Fukuoki na Japonskem je bil Primo Nebiolo vnovič potrjen za predsednika Mednarodne zveze univerzitetnega športa. Njegovi namestniki bodo odslej American George Killian, Kanadčan Ed Zembrau, Japonec HironoSin Furhasi, Anglež Graham Salley in Francoz Claude-Louis Sallien. V Fukuoki so se temeljito pripravili na univerzitetne igre, saj so investirali kar 1500 milijonov dolarjev, toliko, kolikor bodo v Atlanti potrošili za olimpijske igre. Danes bodo na sporedu prva nogo-metma srečanja, svečano odprtje iger pa bo jutri. Alain Prost se vrača VVOKING (Reuter) - Iz angleškega moštva v formuli 1 McLama so uradno potrdili, da bo Francoz Alain Prost že v letošnjem letu opravil nekaj testiranj z njihovim avtomobilom. To je še podžgalo govorice, da se nekdanji svetovni prvak vrača v formulo 1. Čeprav je Prost pred tem večkrat zatrdil, da se v formulo 1 ne bo veC vrnil, pa je med dirko v Hockenheimu ob koncu julija izjavil, da si je ponovno zaželel dirkanja. Sef McLama Ron Dennis je dejal, da sta s Proštom velika prijatelja in da se oba strinjata, da bi Prostovo sodelovanje z McLamom koristilo obema. Vseeno pa Dennis opozarja, da to Se ni zagotovilo za Prostovo nastopanje-v prihodnji sezoni. McLaren naj bi imeni obeh dirkačev za prihodnje leto uradno objavil 1. oktobra med dirko za VN Evrope. Seleševa z Grafovo na vrhu, pri moških brez sprememb MONTE CARLO - Na najnovejsi ženski računalniški lestvici WTA je Monika Seleš, ki se je z zmago v Torontu uspešno vrnila na teniška igrišča, poleg Nemke Steffi Graf uvrščena na prvo mesto. Na mestih za prvo dvojico sta še vedno Španki Arantxa Sanchez Vicario in Conchita Martinez. Brez večjih sprememb pa je minil teden pri moških. Agassi je z zmago v New Havnu utrdil prvo mesto, prvič pa je med deseterico zmagovalec turnirja v Indianapolisu Šved Thomas Enqvist. Lestvica WTA: 1. Steffi Graf (Nem) 333.8213 točke, 1. Monika Seleš (ZDA), 2. Arantoca Sanchez-Vicario (Spa) 288.4202, 3. Conchita Martinez (Spa) 211.0974, 4. Jana Novotna (Ceš) 201.8379, 5. Mary Pierce (Fra) 181.4063, 6. Kimiko Date (Jap) 175.5462, 7. Magdalena Malejeva (Bol) 155.9583, 8. Gabriela Sabatini (Arg) 151.6059, 9. Lindsay Davenport (ZDA) 143.7143, 10. Anke Huber (Nem) 118.4518; lestvica ATP: 1. Andre Agassi (ZDA) 5.652, 2. Pete Sampras (ZDA) 4.299, 3. Thomas Muster (Avt) 3.842, 4. Boris Becker (Nem) 3.114, 5. Michael Chang (ZDA) 2 951, 6. Goran Ivaniševič (Hrv) 2.719, 7. Jevgenij Kafelnikov (Rus) 2.689, 8. Michael Stich (Nem) 2.335, 9. Thomas Enqvist (Sve) 2.079,10. Wayne Ferreira (JAR) 1.967. Zmaga Krompolca, Meglič 19. TRONDHEIM (STA) - Na drugi tekmi poletne velike nagrade v smučarskih skokih, ki je bila v nedeljo v norveškem Trondheimu, je zmagal Ceh Zbynek Krompolc pred Goldbergerjem, ki pred zadnjima tekmama za veliko nagrado v Hinterzart-nu (27. avgusta) in Stamsu (3. semtembra) vodi v skupnem seštevku tega tekmovanja. V Trondheimu je bil najboljši Slovenec Robi Meglic na 19. mestu. Izidi: 1. Krompolc (Ceš) 254.2 toda (129.5, 124.5 m), 2. Goldbeiger (Avt) 248.0 (124.5,120.5), 3. Mai-nel (Nem) 239.6 (130.5, 116.5), 4. Ottesen (Nor) 239.4 (124.5, 121.0), 5. Funaki (Jap) 236.6 (118.5, 123.5), ... 19. Meglic (Slo) 212.1 (126.5, 105.5), 27. Jekovec (Slo) 202.4 (117.5,108.0). Leblanc v Poltiju RIM - Svetovni kolesarski prvak Francoz Luc Leblanc je podpisal pogodbo z italijansko ekipo Polti. S tem so se končale težave 29-letnega kolesarja, ki se zaradi finaCnega propada njegove nekdanje ekipe Le Groupement, ni mogel udeležiti najveCje kolesarske prireditve na svetu, dirke Po Franciji. Za ogled Scottia Pippena le par starih športnih copat LJUBLJANA - 29. avgusta bodo v ljubljanskem Tivoliju odprli zunanje košarkarsko igrišče iz recikliranih starih športnih copat. Vrvico bosta prerezala ljubljanski župan Dimitrij Rupel in ena najvecjih zvezd svetovne košarke Scottie Pippen. Član Chicago Bullsov bo v Sloveniji bival tri dni, vendar bo širšemu občinstvu na voljo le na otvoritvi, kajti nato si bo privoščil še dva dni počitka v deželi na sončni strani Alp. Za vstopnino bo treba prinesti le par starih športnih copatov. Podjetje Nike, ki je začetnik akcije zbiranja starih športnih copatov, je podobno akcijo izpeljalo že v dveh evropskih mestih. Prvo igrišče iz recikliranih copat so zgradili v Berlinu, drugo v Barceloni. ZaCetek akcije sega leto nazaj, ko je zastopnik Nika v Sloveniji Tennishop VVimbledon iz Kranja pričel po različnih trgovinah zbirati stare športne copate. Za celotno igrišče so jih potrebovali približno 12.000, prispevali pa so jih še iz drugih evropskih držav ter ob kombinaciji z avtomobilskimi gumami dobili pravilno zmes za podlago. FORMULA INDY / NEW HAMPSHIRE Dirko dobil Ribeira Villeneuve že prvak? Med dirko je prišlo do nekaj nesreč, ki pa so se na srečo vse končale brez poškodb LOUDON - 29-letni brazilski »rookie« iz Sao Paula Andre Ri-beiro je presenetljivi zmagovalec dirke formule indy na ovalu v New Hampshiru. Ri-beiro je bil z novim rekordom proge najhitrejši že na treningu, na dirki pa je razen v prvi polovici dirke ves čas držal vajeti v svojih rokah. Ribeiro-va zmaga je zanimiva in pomembna tudi zato, ker je to tudi prva zmaga hondinih motorjev v formuli indy, prva zmaga za Ribeiro-vo moštvo Tasman Rating Team in druga zmaga v zadnjih treh dirkah za proizvajalca gum Firestone, ki se je letos po dvajsetletnem premoru spet vrnil v indy. Ribeiro je takoj po Startu imel nekaj težav s svojim avtomobilom, zato sta ga prehitela Teo Fabi in Robby Gor-don. Se preden so dirkači prevozili prvi krog, je že prišlo do pr- ve nesreče, ko je v zid treščil Mehičan Adrian Fernandez. Se bolj spektakularna je bila nesreča Scotta Pruetta, ki je za kratko celo zagorel. Tako Fernandez kot Pruett sta jo odnesla brez poškodb. Razlike med vodilnimi so bile v prvi polovici dirke izjemno majhne, tako da se je po dobro opravljenem postanku v boksih v vodstvu nenadoma znašel Michael Andret-ti. V 100. krogu, toCno na polovici dirke, ga je s spretnim manevrom prehitel Ribeiro in potem do konca dirke razliko le še povečeval. Na koncu je prednost pred drugouvrščenim Andrettijem znašala 14.48 sekunde ali skoraj cel krog. Na tretje mesto se je po odlični predstavi uvrstil Al Unser, Četrti pa je bil Jacques Villeneuve. Dve dirki pred konem ima tako Unser še nekaj možnosti za naslov prvaka, saj še vedno ni razrešena pritožba, ki jo je njegova ekipa vložila po diskvalifikaciji v Portlandu, kjer je Unser zmagal. Če bodo pritožbo rešili v Unserjevo korist, bo razlika med njim in Villneuvom 36 točk, kar pomeni, da bi Unser na zadnjih dveh dirkah moral zmagati, Villeneuve pa ne osvojiti veC kot devetih točk. Rezultati: 1. Ribeiro (Bra) povprečna hitrost 215.973 km/h, 2. An-dretti, 3. Unser (oba ZDA), 4. Villeneuve (Kan), 5. E. Fittipaldi (Bra), 6. Vasser (ZDA), 7. De Ferran, 8. C. Fittipaldi (oba Bra), 9. Gordon, 10. Rahal (oba ZDA). Skupno: 1. Villeneuve 168, 2. Rahal 114, 3. Andretti 113, 4. Unser 111, 5. Gordon 108, 6. Pruett 95, 7. Tracy 94, 8. Vasser 91, 9. Fabi 79, 10. Gugel-min 68. Naslednja dirka bo 3. septembra v Vancouvru. (S. D.) Scott Pruett (20) se je obrnil na progi, ko ga je prehitel Andretti (Telefoto AP) H PLAVANJE / EVROPSKO PRVENSTVOh Od danes na delu tudi plavalci Razen redkih izjem prisotni vsi najboljši Van Aimsickova kraljica EP? DUNAJ - Po Štirih dneh »predtekmovanj« bodo na plavalnem evropskem prvenstvu na Dunaju od danes dalje končno na delu tudi plavalci in plavalke v bazenih. Z izjemo Spanca Lopez-Rubera, olimpijskega zmagovalca na 200m hrbtno, ki se je moral nastopu odpovedati zaradi težav z ramo, so prisotni vsi najboljši. V boju za kolajne bomo tako videli tudi Rusa Aleksandra Volkova in Nemko Franzisko Van Almsick. Volkov je na Dunaju že ves teden, medtem ko je Nemka (na sliki AP na včerajšnjem treningu) prispela Sele pred nekaj dnevi. Poleg v štafetah bo Van Aimsickova nastopila Se v 4 disciplinah (50, 100, 200 in 400 prosto), kar jo postavlja v vlogo glavne kandidatke za kraljico EP. V evropski konkurenci se bo za kolajne potegovalo tudi nekaj italijanskih plavalcev in plavalk, od osmerice slovenskih plavalk in plavalcev pa uvrstitev prav v vrh ne pričakujejo, njihov cilj pa sta vsaj dve uvrstitvi v A finale. Včerajšnje kolajne Na Dunaju so včeraj podelili Se tri komplete kolajn, in sicer v skokih z 1-metrske deske za moške in ženske in v sinhroniziranem plavanju za posameznice. Prav v slednjem so bili upi Italije precejšnji, saj so v taboru »azzurrov« računali, da bodo po ekipnem bronu lahko proslavljali tudi bronasto kolajno med posameznicami. Toda Paola Celli je za 80 stotink točke zaostala za bronasto Grkinjo Cristino Thalassinidou, pri čemer ni manjkalo pripomb (ne samo iz italijanskega tabora) na delo sodnikov. REZULTATI 1-metrska deska moški: 1. Edwin Jongejans (Niz) 420.75 točke; 2. Joakim An-dersson (Sve) 387.60; 3. Borris Lietzovv (Nem) 379.26; 4. Andreas Wels (Nem) 368.40; 5. Andrei Semeniuk (Blr) 366.36; 6. Davide Lorenzini (Ita) 355.68 1-metrska deska ženske: 1. Vera Iljina (Rus) 275,25 točke; 2. Doerte Linder (Nem) 271,20; 3. Svetlana Aleksejeva (Blr) 240,72 itd. Sinhr. plavanje, posameznice: 1. Olga Sedakova (Rus) 99, 16; 2. Marianne Aeschenbacher (Era) 97,52; 3. Cristina Thalassinidou 95,36; 4. Paola Celli (Ita) 95,28 itd. DANAŠNJI SPORED Plavanje: 100 m prosto ženske, 100 m prsno moški; 400 m mešano žen-se; 200 m prosto moški; 4x200 m prosto Zenske; skoki v vodo: stolp moški (kvalifikacije in polfinale); vaterpolo: kvalifikacije; maraton: 25 km ženske. VESLANJE / NA SP V DUISBURGU NASTOPILA OBA SLOVENSKA ČOLNA blok Cop že v polfinalu Četverec »brez« v repasaž TAMPERE - Na svetovnem veslaškem prvenstvu v finskem Tampem sta že nastopila oba slovenska čolna. Iztok Cop (na sliki) v skifu je prepričljivo zmagal v svoji kvalifikacijski skupini in se uvrstil neposredno v Četrtkov polfinale, Četverec brez krmarja v postavi Jani Klemenčič, Sadik MujkiC, Milan Janša in Denis Zvegelj pa je v svoji skupini zasedel Četrto mesto in bo moral v sredo v repasaž. Zmagali so Poljaki pred Američani in Hrvati. Cop v 5. skupini pravzaprav ni imel veliko dela. Edini nekoliko boljši tekmec je bil Ukrajinec Aleksander KimiC, ki je na 500 metrih celo povedel in imel sekundo prednosti pred Čopom, vendar je slovenski tekmovalec razliko že do polovice proge nadoknadil in si priboril dobre tri sekunde prednosti oz. dve dolžini Čolna. Do cilja je Cop (7:54.88) razliko podvojil in zanesljivo zmagal. V prvi skupini je zmagal Švi- car Xeno Mueller (8:13.72), drugi z lanskega svetovnega prvenstva, v drugi dvakratni olimpijski prvak Nemec Thomas Lange (8:10.87), v tretji Italijan Giovanni Calabrese (7:59.88), v četrti Ceh Vaclav Chalupa (7:59.94) in v šesti zmagovalec svetovnega pokala Estonec Jurij Janson (7:45.82). Skupaj je v šestih skupinah nastopilo 33 veslačev. Slovenski Četverec v dvoboju s Poljaki (6:44.20) ni imel svojega dne. Poljaki so silovito štartali, imeli na 500 metrih 2.74 sekunde prednosti, na 1000 metrih pa že 5, 22 sekunde. Slovenci so na polovici proge videti, da poljskega Čolna, srebrnega iz svetovnega prvenstva izpred dveh let in petega z lanskega prvenstva, ne bodo prehiteti in so popustiti. Jutri bodo morali zato v repasaž. Poljska posadka pa očitno ni tako dobro pripravljena in je v drugi polovici proge povsem popustila, kar bi se ji skoraj maščevalo, saj so Američani drugo polovico proge preveslali skoraj sedem sekund hitreje od njih in v cilju je bila' razlika med Čolnoma vsega pol sekunde. V drugi skupini so zmagati branilci naslova svetovnih prvakov Italijani (6:41.57), v tretji drugi iz Indianapolisa Francozi (6:47.22) in v četrti bronasti z lanskega SP Britanci (6:51.56). Skupaj je nastopilo 22 Čolnov. Sicer pa se je že v nedeljskih in včerajšnjih kvalifikacijah v deželi tisočih jezer pokazalo, da bo o svetovnem prvaku odločala sreCa. Veter enkrat s te in drugič z druge strani ovira tekmovalce in prava proga bo v finalih, ko se bo odločalo o kolajnah za najboljše, še kako pomembna. Mnogi se zato sprašujejo, kako je Mednarodna veslaška zveza (FT-SA) Tampereju in jezeru Kaukajarvi sploh lahko dodelila izvedbo najvecjega veslaškega tekmovanja na svetu - svetovnega prvenstva. Finala bodo torej nekakšna loterija, ki pa ne bo od- ločala le o naslovih najboljših, ampak tudi o uvrstitvah posameznih posadk na letne olimpijske igre v Atlanto. Izidi slovenskih kvalifikacijskih skupin - enojec: 5. skupina: 1. Iztok Cop (Slo) 7:54.88, 2. Aleksander Kimic (Ukr) + 7.64, 3. Ati Riža Bilal (Tur) + 14.23, 4. Martin Martini (Arg) + 22.69, 5. Michael Webb (VB) + 24.39; četverec brez krmarja - 1. skupina: 1. Poljska 6:44.20, 2. ZDA + 0.55, 3. Hrvaška + 4.28, 4. Slovenija + 8.51, 5. Belorusija + 21.04, 6. Ukrajina + 40.15. ŠPORT Torek, 22. avgusta 1995 ŠPORTNE STAVE Totocalcio brez trinajstice je prava redkost Pri Coniju si manejo roke zarodi uspešnega začetka Prvi stolpec totocal-cia je postregel z nenavadnim razpletom. Nihče ni »zadel« trinajstice, tako da so na svoj račun prišli tudi tisti, ki so pravilno napovedali samo 11 izidov tekem italijanskega pokala. Totogol pa se je začel z eno osmi-co, ki je srečnemu (in spretnemu) dobitniku navrgla veC kot 600 milijonov lir dobitka. V zgodovini totocal-cia so doslej trinajstico Pogrešali samo devetnajstkrat. Zadnjic se je to zgodilo pred osemnajstimi leti (31. napoved v sezoni 1976/1977), le še leta 1979 in leta 1975 pa je trinastica »zmanjkala« v prvi stavi sezone. V Prvih povojnih letih, ko je bil totocalcio se v Povojih, je bil ta pojav Pogostejši. Od leta 1946 do leta 1951 kar Šestkrat ni bilo trinajstice. Za razliko od Jackpota (akumulacija neizplačanih nagrad), ki velja za totogol, so dobitke iz neizplačanih trinajstič porazdelili med dobUnike dvanajstič. Ce bi trinajstico dosegel en sam dobitnik, bi v svojo banko lahko položil 1-900 milijonov lir. Coni je bil z razpletom prvih letošnjih stav zelo zadovoljen. V sporočilu je rečeno, da so v primerjavi s prvo stavo lanske sezone zabeležili 41-odstotni Porast stav. Toda lani °b tem Času totogola Se ni bilo in prav ta naj-novejsa različica šport- ne stave žanje med ljudmi največ uspeha. Prvi letošnji totocalcio je navrgel Coniju 10.164.470, 371 lirt (150 milijonov lir vec kot lani), totogol pa 3.972.312.817 lir. Optimizem Conija temelji na treh ugotovitvah. Prvič, preusmerjen je bil negativni trend padca števila stav; drugič, kljub toto-golu je totocalcio navrgel večji zaslužek, kar dokazuje, da totogol v ničemer ne ovira toto-calcia; tretjič, v primerjavi z lansko prvo napovedjo, je bilo mogoče prvi letošnji stavčni listek igrati samo do srede dalje. Totocalcio 12 (47 dobitnikov); 40.650 .000 lir; 11 (994 dobitnikov), 1.919.000 lir. Totogol Zmagovita kombinacija: 3 7 8 9 11 15 16 218 točk (en dobitnik) 603.791.000 lir; 7 točk (215 dobitnikov) 2.103.200 lir; 6 točk (8.652 dobitnikov) .51.700 lir. Totip Zmagoviti stolpec; X2 21 XX 21 2X 2X dirka plus: Pon Pon Kent 13 Passaporto 15 14 točk (nihče) jackpot 1.257.174.300 lir. 12 (24 dobitnikov) 27.550.000 lir; 11 (441 dobitnikov) 1.499.000 lir; 10 (4811 dobitnikov) 137.000 lir. KOŠARKA / USPEŠNO ILLVJEVO PREDPRVENSTVO Po dobrem nastopu v Brindisiju že danes na turnirju v Riminiju V vrstah tržaškega prvoligaša se je doslej nadvse izkazal Američan Brian Shorter - Mlada Gironi in Gori napredujeta - Danes proti Riminiju Niti v najboljših Stefa-nelovih časih tržaški košarkarski klub ni imel tako uspešnega predpr-venstvenega obdobja kot letos. Košarkarji Illycaf-feja, ki se vneto pripravljajo za prvenstvo Al lige, so namreč doslej igrali štiri tekme in na vseh tudi zanesljivo zmagali. Po zmagah na prijateljskih tekmah proti Zadru in Brescialatu so varovanci trenerja Virginia Ber-nardija prepričljivo osvojili prvo mesto na turnirju v Brindisiju za memorial Pentassuglia. Po uspešnem nastopu v polfinalu proti Forliju so Tržačani v velikem finalu z 10 točkami razlike (78:68) odpravili Violo iz Reggio Cala-brie. Na tem srečanju se je še posebno odlikoval center Pol Bodetto, ki j e bil s 14 točkami tudi najboljši strelec tržaškega moštva. Sicer pa je za zmago zaslužna vsa ekipa, saj so se vsi igralci vpisali med strelce in spet sta ugodno presenetila mlada Gori in Gironi, ki bi morala, kot se temu v košarki pravi, »zapolniti klop« po sistemu 8+2, fanta pa sta doslej dokazala velik napredek in sta skoraj povsem enakovredna ostalim soigralcem. Trener Bernardi torej ima na razpolago že uigrano celoto in lahko računa na vseh 10 igralcev, kar bo seveda v tej naporni sezoni (Illycaffe bo zaposlen na treh frontah) še kako dobrodošlo. Košarkar pa, ki je doslej pri Illyju najugodneje presenetil, je Američan Brian Shorter. O tem igralcu skoraj nihče ničesar ni vedel. V Argentini je sicer uspešno igral, toda tam tudi povprečen American izstopa. Tudi glede višine (198 cm) ni bil tip igralca, ki bi lahko tržaški ekipi koristil v boju pod košema. No, na dosedanjih tekmah pa je bil pri Illyju prav Shorter najboljši posameznik: odlikoval se je kot strelec, pri skoku, učinkovit je bil v prodorih na koš. Skratka, postal je že ljubljenec tržaške publike. Tržaškega prvoligaša pa že danes čaka nov turnir, tokrat v Riminiju. Drevi bo ob 20. uri v polfinalu igrali proti domači ekipi Riminija, kjer nastopa tudi bivši Illyjev košarkar Dallamora, ki je gotovo eden stebrov moštva iz Riminija. Sledilo bo drugo polfinalno srečanje med Benet-tonom in ameriško univerzitetno selekcijo. Jutri pa bosta finalni srečanji z enakim sporedom, ob 20. uri za 3. in ob 22. uri za 1. mesto. Tudi košarkarji Illycaffeja na Tržaškem poletju 95 V petek bo v okviru prireditev Tržaškega poletja 95 na Gradu sv. Justa srečanje s košarkarji Illy-caffeja. Na sporedu bodo igre, glasba in možnost pogovora z igralci in strokovnjim vodstvom tržaškega prvoligaša. Košarkarje pa bosta predstavila D J Radia Punto Ze-ro Andro Merku in Giulia-no Rebonati. V okviru tega srečanja bodo tudi izžrebali »srečneža«, ki mu bodo podelili abonma za letošnje II-lyjeve tekme. Na tem veCeru bodo tudi prodajali Illyjeve abonmaje. Brina Shorter doslej ugodno presenetil (Foto KROMA) Obvestila SK BRDINA obvešča, da je suhi trening v torek 22.t.m.-, v Repnu pri Kraški hiši, ob 18. uri. ZSSDI združene mladinske nogometne ekipe obveščajo, da bo odhod mladih nogometašev na enotedenske priprave v Tolminu jutri, 23. t.m. iz Bazovice ob 14.00 in s Proseka ob 14:15. Ne pozabiti na športno opremo za ves teden! KOŠARKA / TURNIR V GRADIŠČU Rimini pred Brescialatom Goriški tujec Mark Davis je v treh tekmah dosegel 102 točki GRADIŠČE - Basket Rimini je povsem zasluženo osvojil prvo mesto na turnirju v Gradišču za Trofejo Ciro Zimolo. Moštvo iz Riminija je zmagalo tudi na tretji tekmi proti goriškemu Brescialatu (89:85), kljub temu da je American go-riške ekipe Mark Davis dosegel kar 48 točk. Prav Davis je bil osrednja osebnost turnirja v Gradišču, saj je zanesljivo dobil pokal za najboljšega strelca. Skupno je na treh tekmah dosegel kar 102 točki (povprečno 33 na tekmo). Kot vsak »pošteni ameriški košarkark« je tudi Davis dopotoval v Gorico z zamudo. Goriško vodstvo in navijači so bili skoraj obupani, da se ameriški as ni premislil in da je podpisal novo pogodbo za kako profesionalno ekipo. Naposled pa je Davis le prispel in na teh treh tekmah v Gradišču tudi poka- zal vso svojo napadalno moč. Poleg Davisa sta na tem turnirju zadovoljila še Sfili-goi in Milesi, ostali pa bodo morali še močno garati, kajti prvenstvo A2 lige bo vse prej kot lahko, kot je pokazal tudi ta turnir. Razen Riminija, ki je dobil vsa tri srečanja, pa so si bile ostale ekipe povsem enakovredne. Čeprav so Goričani izgubili dve tekmi, so vseeno osvojili drugo mesto, to pa zaradi boljše razlike v koših. IZIDI TURNIRJA 1. KOLO: Brescialat - II. Menestrello 88:82; Rimini - Floor 74:69. 2. KOLO: Rimini - II Menestrello 74:69; Floor - Brescialat 77:74. 3. KOLO: Rimini - Brescialat 89:85; II Menestrello - Floor 67:66. VRSTNI RED: 1. Basket Rimini 6 točk; 2. Brescialat Gorica 2 (+3); 3. Floor Padova 2 (+2); 4. II Menestrello Modena 2 (-5). ODBOJKA / KONEC MESECA ZAPADE VPIS V PRVENSTVA C2 IN D LIGE Slovenski deibiji bodo letos na sporedu v vseh štirih prvenstvih V teh dneh bo s pripravami na novo sezono 2ačela tudi večina naših Sesterk, ki bodo nastopi-a v deželnih ligah. V moški in ženski C2 ipi bo tudi letos nastopilo 14 moštev. Prvenstvo se bo začelo 28. oktobra, trajalo pa bo do 19. “raja 1996. V Gl ligo bosta napredovali prvi dve Uvrščeni moštvi, zadnja štiri pa bodo izpadla. Vpisovanje v ligi bo Zapadlo konec tega me-Seca. Obeta se nam prepoj manjše število derbijev. V moški C2 ligi Posta nastopila letos sa-fUo Bor in 01ympia, saj Jo Soča Sobema napredovala v višjo ligo, v ženski C2 ligi bo še na-Prej vztrajal nabrežinski Sokol, Kmečka banka (Sovodnje) in Breg pa ata izpadla, vendar der-oijev ne bo manjkalo, kor je v to ligo napredo- vala goriška 01ympia. Sovodnje po tihem sicer še vedno lahko upajo na ponovno vključitev v ligo. Ce bi se kaka izmed ekip odpovedala nastopanju, bi jo namreč nadomestilo prav naše društvo. Vse bo jasno že v prvih dneh septembra, dotlej pa bo tudi še odprto vprašanje o sodelovanju med našimi go-riškimi društvi. Ce bi namreč Kmečka banka ostala v D ligi, bi se lahko 01ympia okrepila z nekaterimi njenimi igralkami, drugače pa bi verjetno bilo, če bi obe naši ekipi nastopali v isti ligi. Povsem spremenjen pa bo videz letošnjih D lig. Zveza se je namreč po desetih letih spet odločila za razdelitev lige po skupinah. Osemnajst ekip v moški konkurenci in dvajset v ženski bodo razdelili v dve skupini po devet oziroma deset moštev in to po kriteriju oddaljenosti, da bi tako zmanjšali prevozne stroške. V prvi fazi se bodo ekipe dvakrat pomerile med sabo po sistemu vsak z vsakim. Ta faza se bo končala 9. marca 1996. Prve tri uvrščene ekipe iz vsake skupine se bodo v drugi fazi v A skupini borile za prestop v C2 ligo (dve napredovanji), ekipe, ki so se v prvi fazi uvrstile od 4. do 6. mesta bodo v B skupini igrale za končne uvrstitve od 7. do 12. mesta, ekipe, ki so se v prvi fazi uvrstile od 7. do predzadnjega mesta, se bodo v C skupini borile za obstanek. Ekipe, ki bodo po prvi fazi obtičale na zadnjem mestu, bodo dirketno izpadle v 1. divizijo, po- leg teh pa bo ista usoda doletela še dve najslabši moški in štiri Zenske še-sterke iz C skupin. Skratka, iz moške D lige bodo izpadla štiri moštva, iz ženske pa kar šest. SPe posebej neizprosen bo boj v Zenski C skupini, saj bodo v nižjo ligo izpadla štiri od šestih šesterk. V moški D ligi bomo imeli letos dva predstavnika. Mladinski vrsti Espega se je namreč pridružila združena ekipa Bora in Sloge Koim-pex, ki si je pravico do igranja v D ligi priborila na junijskih kvalifikacijah. Dva predstavnika bomo imeli tudi v ženski D ligi. To sta Kmečka banka (Sovodnje) in Breg, s kančkom sreče pa bi se jima lahko pridružila Se druga Slogina ekipa, ki je prva na sez- namu ekip, s pravico do vključitve v D ligo. Vse to pa pomeni, da bomo, za razliko od lanske sezone, v vsaki ligi imeli slovenske derbije. Seznam ekip, ki se lahko vpišejo v posamezne lige Moška C2 liga: Buia, Prevenire, Lib. Faedis, Bor, Prata, Torriana, Volley Bali Maniago, 01ympia, Porcia, Volley bali Udine, Pav Natiso-nia, Mossa, Favria San Vito, Rojalese. Zenska C2 liga: Vivil Villa Vicentina, Tarcen-to, Cus Udine, Volley club Monfalcone, Sokol, Codroipese, Polisportiva Libertas, Asfjr, Torriana, Farra, Libertas Marti-gnacco, 01ympia, Pav Natisoma, Rivignano. Moška D liga: Corno, Pav Remanzacco, Volley Bali San Giorgiuo, Futu-ra Cordenone, Paluzza, Livertas Sacile, 11 Pozzo Pradamano, Travesio (videmsko-pordenon-ski); Grado, Rozzol TS, Club Altura TS, Espego, San Sergio TS, SanFAn-drea TS, Fincantierim Koimpex in Acli Ronchi (verjetno v tržaško-go-riški skupini). Zenska D liga: Paluzza, Libertas Sacile, Az- zurra 94, Cecchinese, Rizzi, Friuli, Spilimber-ghese, CS Pallavolo, Le Grazie, Cassacco (verjetno v videmsko-porde-nonski); Sovodnje, Altura, Breg, Sgt, Libertas Gorizia, Volley '93 Trie-ste, Morarese, Virtus TS, Lib. Gonars, Fiumicello (verjetno v tržaško-go-riški skupini). TV SPORED Torek, 22. avgusta 1995 ® RAI 1 g? RETE 4 Jutranja oddaja Unomat- Nan.: Tre nipoti e un tina, vmes(7.00, 8.00, maggiordomo 9.00) dnevnik Nad.: Piccolo amore, 8.30 Nan.: Očetov pes 11 disprezzo, 9.35 Rubi, Film: UFO - Distmggete 10.30 La donna del mi- Base Luna (fant, VB ’71), stero 2, 11.15 Senza pec- vmes (11.00) dnevnik cato, 12.20 nan. La časa Aktualna poletna oddaja: nella prateria, vmes Verdemattina estate (11.25,13.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nad.: Sentieri Nan.: Gospa iz Westa (i. Film: Malinconico au- J. Seymour, J. Wyman) tunno (kom., It. ’58) Dnevnik Nan.: Donne pericolose, Film: Accadde in settem- 18.00 A cuore aperto, bre (kom., ZDA ’50, i. J. 19.30 Moonlightimg, Fontaine, J. Cotten) vmes (19.00) dnevnik Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Film: Cowboy (vestern, ZDA ’58, i. G. Ford, J. Nan.: Tarzan Lemmon, A. Kashfi) Dnevnik Film: La poliziotta fa car- Nan,: Alf - Straža (1. del) riera (kom.. It. ’76, i. E. Variete: Poletje v Luna Fenech, G. Pambieri), Parku vmes (23.30) dnevnik Vreme, dnevnik in šport Pregled tiska Dok.: Poletni Kvark (Težko življenje lisice - Nan.: Hiša v preriji Na potovanju z delfini) Film: Dimmi che mi ami Junie Moon (dram., ZDA iSl CANALE5 ’70, r. O. Preminger, i. L. Minnelli, K. Howard) Dnevnik Na prvi strani Nan.: Časa dolce časa Film: I segreti di Filadel-fia (dram., ZDA ’59) Nan.: Una bionda per papa, 12.00 Robinsonovi, Dnevnik, zapisnik, horoskop in vreme Dok. Videosapere: Filozofija in aktualnost Aktualno: Sottovoce 12.30 Časa Vianello Dnevnik TG 5 s P RAI 2 Lezioni private Nad.: Beautiful, 14.10 Amarsi Nan.: Pappa e Ciccia (i. Nad.: Atto d’ amore R. Barr), 15.30 La tata Q Dok.: V kraljestvu narave Varjete za najmlajSe Quante storie! Nan.: Saranno famosi Nad.: Secrets (17. nad.) 3 TG2 33,11.45 dnevnik Nan.: L’ arca del dott. Bayer Dnevnik in vreme Otroški variete: Quante storie Disney, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.45 Santa Barbara Dnevnik Nan.: Velika dolina, 17.25 Zdravnik med medvedi, vmes (17.20) dnevnik Šport in vreme Sereno Variabile Nan.: Hunter Dnevnik in šport Variete: Go-Cart Film: Soldati a cavallo (vestern, ZDA ’59, i. J. Wayne, W. Holden) Aktualno: Mixer dokumenti - Aleph Voshua Dnevnik in vreme Variete: Tenera e la notte Filmske novosti Šport: EP v plavanju ^ RAI 3 Jutranji dnevnik Dok.: Pollice verde. Vodic za izbiro fakultete Film: La vita di Vernon e Irene Castle (glas., ’39) Dok.: Vietnam, Potovanje po Italiji, 11.35 Divje živali, 11.55 I corti Dnevnik iz Milana Film: Amici e nemici (pust., '79, i. R. Moore) Deželne ,ves ti, dnevnik Šport: dresura, bezbol, plavanje Nan,: Capitan Nice Dok.: Južno od Tuniza Aktualno: Mesec branja Dnevnik, deželne vesti Variete: BlobSoup Film: Cassandra Crossing (dram., VB '76, i. R. Harris, Sofia Loren) Dnevnik, deželne vesti Nan.: In famiglia e con gli amici - Ciao, očka! Variete: Prvomajski koncert (vodi P. CMambretti) Dnevnik, pregled tiska Otroški variete Kviza: OK, il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Paperissima sprint Film: Giu le mani da mia figlia (kom., ZDA '89, r,-i. T. Danza, C. Hicks) Večerni dnevnik Nan.: Missione impossi-bile, 0.20 dnevnik ITAUA 1 Otroški variete Nan.: Le strade di San Francisco Odprti studio Aktualno: Fatti e misfatti Šport studio Otroški variete Film: Miss Video, un’ in- viata al college (kom., ZDA '90, i. S. Doherty) Nan.: Magnum P.I., 18.00 Tarzan Variete: Bravissima Nan.: Palm Springs Odprti studio, vreme Šport studio Variete: Nati per vincere Nogomet: St. Etienne-Mi-lan, 22.40 Bologna-Ju-ventus (prijateljski) Italia 1 šport Variete: Bravissima Nan.: Baretta Film: Italian Fast Food (kom., It. ’86) # TELE 4 19.30, 22.00, 24.00 Do-J godki in odmevi I Film: Mafiosi di mezza ] tacca (kom., ’72) MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13,30 Šport Film: L’ umo ombra (’34) 23.00 EP v plavanju Film: Un vveekend su due (dram., FR. ’90) Film: Valentino (kom.) 20.25 20.30 RAI 3 slovenski program Risanka: Filip TV dnevnik fr- SLOVENIJA 1 09.55 10.55 12.35 13.00 13.05 15.10 17.20 18.00 18.05 18.40 19.10 19.30 20.00 20.50 22.00 22.20 22.40 23.10 Sezamova ulica, 5/13 del ameriške nanizanke Gospa brez predsodkov, koprodukcijski film, ponovitev TV avtomagazin Poročila Poletni smučarski skoki, posnetek iz Trondheima Sobotna noc, ponovitev Mostovi TV dnevnik 1 Otroški program Arabela se vrača, 19/26 del češke nadaljevanke Kate in Allie, 14. del angleške serije Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport VVildbach, 3. del nemške nadaljevanke Zgodbe iz opere: Umor na Manhattnu, ponovitev angleške glasbene serije, 3/4 del TV dnevnik 3, vreme, šport ZarišCe Sova Skrajnosti, 7. del angl. nadaljevanke Seaquest, 16. del 6" SLOVENIJA 2 Tedenski izbor Malo angleščine, prosim, ponovitev Velika potovanja z vlakom, 4/6 del angleške dokumentarne nadaljevanke Karaoke, ponovitev Sova, ponovitev Seinfeld, 8/18 del Seaquest, 21. del EP v plavanju, finale Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini Športni dogodek Ozon - rak neba, novozelandska dok. oddaja J. M. Grilo - P. Filipe: Zemlja - konec sveta, portugalska drama Roka rocka MTV Unplugged: Elton John Videošpon Svet poroča KANAL A 10.15 11.05 11.35 16.35 16.50 18.15 18.45 19.00 19.10 20.00 20.30 21.20 21.25 21.55 22.25 Luč svetlobe, ponovitev Aliča v glasbeni deželi, ponovitev A-shop, Spot tedna Spot tedna, A-shop Do konca in naprej, ponovitev filma Generacija transforme-rjev II, ponovitev A-shop Vreme, risanka Luc svetlobe, 495. del Rodeo Tropska vročica, 19. del Vreme Večni krog Računalniška kronika, 29. del dokum. oddaje Dežurna lekarna, pon. ij§ Koper Dunaj: Evropsko prvenstvo v plavanju Slovenski program Studio 2, magazin Primorska kronika TV dnevnik Čakajoč Petra Pana -otroška oddaja Sredozemlje Rhythm & News, vodi Andrea F. Euroturismus: Burgenland Vse danes - TV dnevnik Slovenski program Poletni studio 2 DMF Avstrija 1 06.30 13.00 13.00 13.25 13.50 14.05 14.35 15.00 15.15 15.30 16.15 17.05 17.30 17.55 23.00 23.05 01.45 03.25 05.15 Ponovitve Otroški program Tiny Toon Mila Supe.rstar Smrkci Ewoki Ko so živali zapustile gozd Kremenčkovi Mini čas v sliki Vesoljska ladja Enterprise: Tuji spomin Baywatch: Talci v viharju Strašno prijazna družina: Telemanija, 2. del Zlata dekleta: Ze spet Stanley Šport: mednarodni atletski miting iz Linza Cas v sliki, kultura Častni konzul, ameriški film, 1982 Režija: John Mackenzie Dr. Eduardo Pfarr opravlja zdravniški poklic v umazanem podeželskem gnezdu Corrientes ob meji s Paragvajem. Išče očeta, ki so ga pred dvema letoma zaradi domnevne podtalne deja-vnosti prijeli in odpeljali. Nekega večera sreča zelo pijanega britanskega častnega kozula in ga spremlja v bordel... Plinska luč, ameriški triler, 1944 Usodno prijateljstvo francoska psihološka drama, 1978 Doktor Trapper John, ponovitev tDMFAvstrija 2 Cas v sliki Schiejok, pon., 1956 Doktor v hiši, pon. angleške komedije, 1954 Vreme S Klub za seniorje, pon. Cas v sliki Tema, pon. Slika Avstrije Doktor Trapper John: IšCemo darovalca srca Umor, je napisala: Umor Sherlocka Holmesa, 2. del EP v plavanju, Dunaj Dobrodošli v Avstriji Avstrija danes Cas v sliki, kultura Vreme Pogledi od strani Klic kookaburra, avstralski narodni ptic Reportaža Cas v sliki 2 Na prizorišču Theremin, nenavadni glasbeni inštrument Noah Chomsky in mediji, zadnji del portreta ameriškega disidenta. Zygosis: John Heatfield Tisoč mojstrovin Pogledi od strani ■ ■ ■ m®//® Slovenija 1 5.00. 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.40 Novakovi; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13,20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 19.45 Lahko noč. otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Koledar kulturnih prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.40 Obvestila; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Lingvistični kotiček; 17.50 Šport; 18.15 Fiesta latina; 19.30 Stos - Se v torek obujamo spomine; 21,37 Medigra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Danes smo izbrali; 13.05 Počitniško popotovanje; 14.05 Razpoloženjska glasba; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Koralna maša; 19.30 Arije in monologi, 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 910 Glasb, rubrika: Od vrha do dna; 9.45 Tedenski horoskop; 10.45 Kviz rubrika; 11.00 Aktualno in zanimivo; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 Poročila; 21.00 Glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Souvenir dTtaly; 11.00 Kultura; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 Zoo station; 16.00 Modri val- glasbeno popoldne; 18.00 Itd' lijanska glasba; 18.45 H flauto magico; 20.00 RML R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 11.50 Borza znanja; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Uganka; 18.15 Okrogla miza; 21.30 Avstralska glasba; 23.00 Egostyle; 24.00 DJ Alf. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.20 Vedeževanje v živo; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Tudi jeseni je lepo; 15.30 Dogodki in odmevi; 19.30 Večerni pr. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske m iniature; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Študij in glasba; 19.30 Športna sobota; 21.00 Kulturno-umetniški program. Radio Študent 8.00 RoboKaki; 11.00 Kondicija dvojiškega sistema; 14.00 Recenzije (knjižne novosti) & Napovedi; 15.00 OF.Joculator; 19.00 TB: Friday soundtrack; 20.00 Underground International, Hard'n'Heavy, Techno; 24.00 Reprize. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Vojna vojni; 8.40 Potpuri, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Simfonični koncert; 11 -30 Odprta knjiga: Mesto v zalivu (B. Pahor, r. M. Kravos, 20.); 12.00 Na počitnice, nato Slov. lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Literarne podobe: Trinajst za trinajst; 14.40 Evergreen; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika, 17.10 Klasični album: A. Dvorak; 18.00 Esej: Adam, kje si? E. Kocbek in njegov čas (r. J. Babič. 9.); 18.30 Tro-picana; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 15.00 Rok z Vami; 18.00 Otroški vrtiljak; 20.00 Oddaja SKD Tabor Opčine; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Partnerski magacin J ; SLOVENIJA HpSTM &UD FRANCE PREŠEREN ^anes, 22. avgusta, ob 21. uri bo v Kudu Podstavitev interaktivnega radia Macadam ^usak, ki ga vodi Christian Vanderborght s skupino Gode Public iz Pariza. Program bo neposredno prenašal Radio Študent. Zami-sel in organizacija - Inštitut Egon March, §ola MUU. Jutri, 23. avgusta, ob 21.30 bo v Kudu vide-°Projekcija na velikem platnu VisonTele-Vision - evropski ter ameriški glasbeni in-art video. Izbor iz programa Švicarskega lokalnega TV-kanala ZURI iz Zmicha. Koproducenta Trnfesta '95 sta OSI - Slovenja in SOU Ljubljana, podprla pa ga je tu-n Mestna občina Ljubljana. Za vse priredile je vstop prost! 6IUI PROGRAM abonmajskih predstav V SEZONI 1995/96: VELIKI ODER: b^Drago Jančar: HALSTAT, režija Franci b Jean Anouilh: SKUSNJA, režija Dušan Mlakar W. Shakespeare: OTHELLO, režija Vito ' aufer b Jean Genet: BALKON, režija Damir Zia-tar-Fray f|§IIVAL RAČUNALNIŠKE UMETNOSTI MKC. MARIBOR današnje prireditve na festivalu: ^ Izumu,.Prešernova 17, bo ob 13. uri predstavitev sistema Kobis in praktičnega raziskovanja knjižnic. V razstavnem salonu Rotovž, Trg Borisa Kraigherja 3, bo ob 19. uri odprtje razstave računalniških grafik TjaSe Demšar, inštalacij Metoda Vidica in skupine Atanor (na sliki). Potekala bo tudi videopredstavitev računalniške instalacije Mysterium makedonske skupine Arohimodiaia. V galeriji Hiša, Ob železnici 16, bo ob 21,-uri izbor računalniških animacij. V galeriji Media Nox, Orožnova 2, bodo ob 23. uri videopolnoCnice - računalniške animacije Saše Jankoviča. FESTINVAL . KULTURNI DOM HRVATINI Jutri, 23. avgusta, ob 18. uri se bo na festivalu kulturnih skupin invalidov zaCel Dan plesa. Program: VenCek narodnih pesmi -folklorna skupina centra za varstvo in delo Golovec iz Celja, plesni studio LAI iz Izole, Ples vozičkov - Centar za odgoj, obrazovanje i usposabljanje djece i mladeži iz Zagreba. LEurlanija-julijska krajina gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1995 “lagajna gledališča Verdi bo zaprta do 12. septembra. Od tega datuma dalje bodo na razpolago novi abonmaji in eventuelne rezervacije preostalih prostih mest. REPEN - Kraška ohcet lutri, 23. t. m. se bo ob 20.30 v Kraškem mu-zeju v Repnu, s spletom ženitovanjskih pe-Snji in melodij »In mi se ženimo prepevajoč«, uradno začela letošnja Kraška ohcet. Nastopa ženska pevska skupina Stu ledi, recitatorji in harmonikarji. * Četrtek, 24. t. m. bodo ob 18. uri odprli 0smice in razstave, zvečer, bo od 20. do 24. Ure ples z ansamblom Kraški kvintet. Zvečer ae bo odvijala na Colu dekliSCina, v Repnu pa tantovscina. NovoporoCenca se bosta srečala KOROŠKA ^tiSVEC: V Mestnem gledališču bo v Četrtek, 24. t. m., ob 20. uri Musical Express. Ko-joski simfonični orkester bo izvajal priljubljene arije musicalov. Koncert bodo ponovi-11 Se 25., 26., 30. in 31. t. m. S^9JE: v Stolnici - Karantansko poletje: v soboto, 26. t. m., ob 19.30 koncert Komome-ga orkestra Slovenicum. ob 23. uri na trgu v Repnu. Od 20. ure dalje bo pri Kamunski štjerni v Repnu prikaz ženskih ročnih spretnosti iz preteklosti. GORICA Goriški grad Od 3. do 9. septembra bo na sporedu Alpe Adria Puppet festival. VIDEM Poletne prireditve PalaCa Morpurgo: v Četrtek, 24. t.m., ob 18.30 - Koncert - Rossinijeva in Mozartova glasba. Trg Matteotti : v soboto, 26. t.m., ob 21.30 -opera »Don Pasquale» in v torek, 29. t.m., ob 21.30 - Koncert ciganskih godb. Giardino del Torso: danes, 22. t.m., ob 21.30 predvajanje filma »Naked«, v Četrtek, 24. in v petek, 25. t.m. bo na sporedu film »Speed«. MARIJA NA ZILJI: v farni cerkvi bo v soboto, 26. t. m., ob 20.15 koncert donskih kozakov (sakralne pesmi rusko-pravoslavne cerkve). Koncert bodo ponovili v nedeljo, 27. t. m., ob 20. uri v farni cerkvi v Šentjakobu v Rožu. MILLSTATT: v nedeljo, 27. t. m., ob 20.30 bo v stolnici Filharmonični koncert. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA NATEČAJ ZA ENOSTRANSKI CRNO-BELI STRIP Zazeljena oziroma prednostna tematika je boj proti fašizmu, rasizmu, etnični ne-atrpnosti ipd. Stripi naj bodo v izvirnem jeziku, s priloženim prevodom v angleščino (za podnapise). Avtorji dvanajstih izbranih stripov bodo prejeli nagrado v vrednosti sto nemških mark, njihovi stripi pa bodo objavljeni v eni od naslednjih izdaj Stripburgerja. Avtorji, katerih dela bodo objavljena, bodo prejeli tri brezplačne izvode. Načrtujejo tudi razstavo vseh prispelih stripov, zato avtorje prosijo, naj pošljejo originale, ki jim jih bodo vrnili po razstavi. Rok za oddajo del je 1. oktober. Stripe pošljite na naslov: Ljubljana, Kersnikova 4, soba 412, s pripisom ZA ANTINAZI NATEČAJ, vse informacije dobite vsak torek in Četrtek od 12. do 14. ure po telefonu 061/319 662. POLETNA LIKOVNA SOLA (nadaljevalna) (Rogaška Slatina, od 19. do 27. 8.) Namenjena je likovnikom, ki bi radi izpopolnili svoje znanje. To je intenziven osemdnevni tečaj, na katerem se udeleženci ne uCijo risati, paC pa predvsem s črto izraziti to, kar vidijo. Izhodišče je risanje geometrijskih teles v prostoru, nato pa risanje človeške figure, ki je najprimernejša za raziskovanje večine likovnih problemov. Program obsega praktični in teoretični del. Celodnevnemu risanju bodo sledila predavanja in ogledi nimov iz zgodovine umetnosti ter predstavitve likovne ustvarjalnosti. Informacije: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Stefanova 5, Ljubljana. Tel. 061/1259355, 1262083. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA "Musei di sera« (Večer v muzejih) Danes, 22.8., ob 20. uri bo dr. Lorenza Resci-niti predavala o zbirki Antonina Rusconija to Odinee Opuich, ki jo hranijo v muzeju. Predvajali bodo film »Un anno di scuola« Btalija 1977), režija F. Giraldi. V torek, 29. t.m., ob 20.00 v mestnem muzeju Morpurgo (Ul. Imbriani 5) bo dr. Lorenza Resciniti predstavila kip Napoleona Bona-parteja Antonia Canove. Predvajali bodo tudi film »Maria Walewska (ZDA 1937) in »La bella e la bestia (ZDA 1992). Nocoj ob 20.30 bo v frančiškanski cerkvi koncert komorne glasbe. Nastopil bo ansambel za staro glasbo Hortus Musicus (Talin). Z avtentičnimi inštrumenti in kostumi bodo predstavili renesančno in zgodnjebaročno glasbo. Program: Michel Praetorius, Orlando di Lasso, Pierre Phalese, Pierre Attaingnant, Francesco Bendusi. AVDfTORU. PORTOROŽ Danes, 22. avgusta, ob 21. uri bo v Avditoriju koncert skupine Čuki. Potekal bo tudi predi-zbor za miss Slovenije. KRŠKO Danes, 22. avgusta, ob 20. uri bo v zbirnem centru rock koncert Nastopila bo ruska skupina N. O. M. iz Sankt Peterburga FESTIVAL LJUBLJANA Jutri, 23. avgusta, ob 20.30 bo v franCišCanski cerkvi koncert klasične glasbe. Nastopil bo kvartet Berlinske filharmonije (na sliki): Daniel Stabravva -1. violina, Christian Stadelman - 2. violina, Neithard Resa - viola, Jan Diessenl-horst - violončelo. Program: Haydn, Hinde-mith,Dvoržak Jutri, 23. avgusta, ob 20.30 bo v Križankah večer jazza Nastopa: John Scofield Band v sesta- vi: John Scofield, kitara; Larry Goldings, klavir, Hammond B3; Dennis Invin, bas: Idris Mu-hammad, bobni ROGAŠKO GLASBENO POICTJE. ROGAŠKA SLATINA Jutri, 23. avgusta, ob 20.30 bo v zdraviliškem razstavnem salonu koncert kvarteta Heco no-stalgico. Kvartet goji prav posebno in prezrto glasbo z začetka stoletja, šlagerje iz medvojnih obdobij, filmsko glasbo in Šansone, Id so jih nekoč vrteli na evropskih radijskih postajah, zelo rad pa ima tudi najznamenitejše Španske in neapeljske popevke! SLOVENIJA MODERNA GALERUA Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra v Modemi galeriji. V Mali galeriji je do 3. septembra na ogled razstava PETRE VARL-SMONCIC z naslovom PITA MOJE MAME. NARODNA GALERUA. Prežihova 1 V obeh zgradbah NARODNE GALERIJE je na-ogled razstava GOTIKA V SLOVENIJI; Slikarstvo in kiparstvo. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23 Gotika v Sloveniji; razstavi Arhitektura in Nastanek, ogrožanje, reševanje likovne dediščine. MESTNI MUZEJ LJUBLJANA V Kulturno-informacijskem centru Križanke,-Trg francoske revolucije 7, je na ogled razstava fotografij popotresne arhitekture Branke Lapajne - DETAJL IN CELOTA. JAKOPIČEVA GALERUA. Slovenska 9 Na ogled je pregledna razstava lesorezov iz obdobja 1935-1995 avtorja Lojzeta Spacala. MESTNA GALERIJA PIRAN Razstava del bolgarsko-ameriskega avtorja CHRISTA je na ogled do 31. avgusta. GRAFIČNI MUZEJ. ROGAŠKA SLATINA Devetdeset grafičnih listov karikatur VVilliama Hogartha (1697-1764), londonskega slikarja in bakrorezca, je na ogled do 9. septembra. LIKOVNI SALON. CELJE V salonu je razstava Forma eterna, ki predstavlja osemnajst mladih slovenskih umetnikov Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane ob njeni petdesetletnici. GALERIJA EGURNA. Gregorčičeva 3 V galeriji je razstava slik Žige Okorna. Temelji na umetnikovi navzočnosti v galeriji, obiskovalci pa so vabljeni k pogovoru z njim. MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE. MARIBOR Na ogled je razstava ob 50. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom, in sicer do 10. septembra. GALERUA MEDUZA 2. PIRAN Na ogled je razstava grafik makedonskega umetnika Dimitra Malidanova. Umetnik, ki je Študiral grafiko in slikarstvo v Ljubljani, se predstavlja s tridesetimi grafičnimi listi. FESTIVAL RAČUNALNIŠKE UMETNOSTI. MARIBOR V galeriji Media Nox, Orožnova 2, je odprta razstava fraktalnih grafik Petra Ciuhe. V galeriji Hiša, Ob železnici 16, je na ogled razstava računalniških grafik Mitje Praznika. V razstavnem salonu Rotovški trg, Rotovški trg 1, sta na ogled instalacija Kokon (na sliki) Darija Kreuha in razstava računalniških grafik Vojka Pogačarja. RAZSTAVNI SALON POUK. JESENICE Na ogled je razstava risb ljudske arhitekture Kmečko stavbarstvo na Gorenjskem inž. Rudolfa Arha ob njegovi devetdesetletnici. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoitella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 10.9. razstavlja James Rosenqui-st; v Muzeju je na ogled tudi razstava o zavarovalnici Ganerali »Od orla do leva«. Muzej Revoitella-Galerija v S.nadstr. Jutri, 23. t.m., ob 21.30 - otvoritev razstave Studia Tommaseo v organizaciji Glasbenega združenja Chromas, tržaške občine in odbornistva za kulturo Muzeja Revoltelle. Miramarski park- Konjušnica Do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Občinska galerija: na ogled je fotografska razstava »Soba in zavest«. Milje - Sedež letoviscarske ustanove: do 2.9. razstavljata Luisa Frausin Mineo in Michela Grassi. Sesljan - Sedež letoviscarske ustanove: do 29. t. m. razstavlja Massimo Malipiero. GORICA V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroni-nijevem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ot-tocento di ifontiera«. V dvorani Deželnih stanov na gradu je do 17.9. odprta razstava Gotske cerkve v dolini SoCe in v Brdih. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12,14-19. KOROŠKA____________________________ CELOVEC Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem«. Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra. BELJAK Galerija Freihausgasse: na ogled je retrospektiva beljaskih umetnikov 1945-1995. ŠENTJANŽ V ROŽU K-k center, Stara Sola: Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loiskandl-Weiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj». TINJE Galerija Tinje: Do 17.9. je na ogled stalna razstava lesorezov Wernerja Bergerja in sedemdelnega cikla Valentina Omana. PLIBERK Do konca septembra razstavlja VVerner Berg. GLASBA FJK TRST Grad sv. lusta V Četrtek, 24. in v petek, 25. t.m., bo nastopil Frank Raya z reggage, blues, rap in rock skladbami. V torek, 29. t.m., ob 21.00 - v sodelovanju z Progetti di Al-legria »Non entrate in quel castello«. V Četrtek, 31. t.m., ob 21.00 -Nastop skupine Sirtos iz Grčije. Avditorij Muzeja Revoltella V sredo, 23. t.m., ob 20.30 -Združenje sodobne glasbe Chromas vabi na otvoritev razstave Studia Tommaseo Nastopajo recitator Maurizio Sodo ob spremljavi pianista Aleksandra Rojca ter pevka Adriana Morelli ob spremljavi pianista Corrada Gulina. Miramarski park Luci in zvoki Danes, 22. t.m., ob 21.00 in ob 22.15 «11 sogno imperiale di Miramare«. Istočasno je v Konjušnici Miramarskega parka na ogled od 21.00 do 23.00 razstava izkopanin antične Eble. PORDENON V sredo, 13. septembra: Koncert Pina Danieleja skupno s kitaristom Pat Mathenyjem. Torek, 22. avgusta 1995 ZA RAZVEDRILO - ZANIMIVOSTI f Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3.- 20.4.: Ljudem boste z vso vnemo razglašali svoje načrte za bližnjo prihodnost. Zavistneži vas bodo skušali prepričati, da grešite, prijatelji pa vas bodo izdatno podprli. BIK 21.4-20. 5.: Čeprav je za vami kup neopravljenih nalog, se boste lotevali novih in novih načrtov, najbrž prav zato, da bi se izognili starim. Tak poskus se še nikomur ni obnesel. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Spoznali boste, da lahko s prijaznostjo dosežete veliko več kot Z nestrpnim vztrajanjem pri svojih togih stališčih. Narejena prijaznost velja več kot nobena. RAK 22. 6. - 22. 7.: Obšel vas bo občutek, da partner manipulira z vami in izkorišča vašo dobroto. Saj ni res; bojuje se le za vašo naklonjenost, pač na način, ki pri vas najbolj učinkuje. LEV 23. 7. - 23. 8.: Dojeli boste ozadje svojih nepremišljenih reakcij in v enem mahu popravili stare napake. Dragi bodo prepričani, da ste se pokesali, le vi boste vedeli, da ste dozoreli. DEVICA 24 8. - 22.9.: Zagrabila vas bo potrošniška mrzlica, čeprav vam denarnica ne bo dovoljevala prevelikega razsipništva. Bognedaj, da obogatite, sicer bo drugim ostalo bore malo. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Samokritično se boste zazrli vase in ugotovih, da ste še daleč od popolnosti. Da se motite, boste spoznali šele takrat, ko boste zaceh razmišljati o drugih. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Razjezili se boste na svojo strupenost in se zakleli, da boste odslej do sotrpinov strpnejši in prijaznejši, čeprav se svojemu želu še zdaleč ne boste odpovedali. STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Zaskrbela vas bo suša v denarnici, čeprav predobro veste, da se pripravlja dež. Izkoristite priložnost in se naučite skromnosti; v dežju vam bo prišla zelo prav. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Nekdo. Id že dolgo časa opazuje vašo zamišljenost, se vam bo približal in vam nevsilpvo ponudil pomoč. Sprejeti jo boste z odprtim srcem, vendar žal z zaprtim umom. VODNAR 21.1.-19.2.: V iskanju napak drugih boste spoznati marsikako svojo zablodo, ena od njih bo prav v tem, da svoje slabosti odkrivate prek slabosti drujph. Ni čudno torej, da so popačene. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Hvaležni boste partnerju, da vas je odvrnil od nepremišljene potez®, ki bi se zagotovo končala s katastrofo. Naslednjič pokopljite ponos in mu prisluhnite prej. BAROMETER RAZPOLOŽENJA Lunin mlaj v Devici Neprijetna kombinacija Tranzitno sonce bo 24. avgusta zapustilo domače znamenje Leva in zaplulo v znamenje Devic. V naslednjem mesecu bodo torej bolj izrazite tipične lastnosti tega znamenja. Povečana bo delovna kondicija, ki jo bo spremljal čut za natančnost in doslednost. Disciplina nam ne bo delala večjih težav, celo nasprotno. Marsikdo bo svoje težave z discipliniranim delom in obnašanjem celo omilil - začasno, seveda. V primerih, ko bo prišlo do kakšnega neugodnega aspekta med nebesnimi telesi, se bo Sončev vpliv v znamenju Devic kazal v obliki pretirane pedantnosti in dlakocepja. Rado nas bo zaneslo v popadke cinizma, v katerih bomo skušali lastno nezadovoljstvo v čim večji me- ANEKDOTE O Faulknerju... Ameriški pisatelj VVilliam Faulkner je bil na lovu v odročnem koncu Združenih držav Amerike, ko ga je v lovski koči našel neki reporter ravno pri pomivanju posode. Reporter ga je vprašal: »Kaj bi rekel, Bill, če bi zdajle prišel nekdo k tebi v kočo in ti povedal, da si dobil Nobelovo nagrado za književnost?« Faulkner je mimo odgovoril: »Dal bi mu cunjo, da bi mi pobrisal posodo...« Bilo je leta 1950, ko je dobil Faulkner Nobelovo nagrado za književnost. ...Flaubertu... Francoski pisatelj Gustave Flaubert je v pogovora z bratoma Goncourt dejal, da dela deset ur na dan, da je ves dan zaprt v hiši, da ne vidi nikogar in da se mu le tako posreči v tednu dni napisati stran romana. »Oblika je vse,« je dejal. »Način, kako oblikuješ resnico, je pomembnejši od resnice same. Toda komu je danes še kaj do oblike?« Dumas je o Flaubertu večkrat rekel: »Flaubert je velikan, ki poseka ves gozd, da bi iz lesa, ki ga dobi, izdelal škatlico za vžigalice.« ...in Goncourtu Francoski pisatelj Edmond de Goncourt je avtor te ugotovitve, ki pa ne velja samo za Francijo: »Francija je izredno plodna dežela. Poseješ nekaj državnih uradnikov - ne traja dolgo - in že lahko pozanješ nove davke!« POČUTJE, ZDRAVJE sprostitev ..* X o o ✓ ✓ o šport ..O ✓ o o X O o post, dieta ..X X o o ✓ O o težja fizična dela ../ ✓ o o X X o izlet ..O o o o ✓ ✓ o DRUŽBA, ODNOSI obisk znancev ..o o / / ✓ ✓ o domača zabava ..o o o o ✓ ✓ o družinski posvet ..✓ ✓ ✓ o o o X družabne igre ..X X o o o ✓ o urejanje uradnih zadev ✓ ✓ o o ✓ o o POSEL, DENAR poslovno srečanje ..o ✓ ✓ o o X X naložbe in nakupi ../ ✓ o o X X X zamenjava službe ..X X o o X X X izposoja denarja ..o o ✓ ✓ o 'O X igre na srečo ...✓ ✓ o o o X X LJUBEZEN, SPOLNOST osvajanje ..o o ✓ ✓ ✓ ✓ o iskren pogovor ..o ✓ ✓ o o o ✓ zmenek ..✓ / o o X X o ljubljenje ..o o / / o o ✓ prekinitev zveze ..X X o o o ✓ ✓ UMSKE DEJAVNOSTI branje ...o o o ✓ ✓ ✓ o učenje, širjenje obzorja ...o o ✓ / o o X raziskovanje ...o ✓ / o o ✓ ✓ umetniško ustvarjanje .../ ✓ ✓ o o o ✓ reševanje težav ...o o ✓ ✓ ✓ ✓ o LEGENDA: ✓ ugoden dan, O nevtralen dan, X neugoden dan ri preložiti na ramena drugih. V slabih dneh bo opaziti še eno neljubo lastnost Devic. Radi bomo zabadali svoje nosove v zadeve, ki se nas sploh ne tičejo. Posledice utegnejo biti dokaj neprijetne. 24. avgusta bo v znamenje Devic prestopila tudi Venera. V tem znamenju je Venera v padu, kar je najslabša pozicija. Pozitivne vibracije planeta so v taksnem položaju drastično zmanjšane, pogosto pa se celo prevesijo v negativne. Tudi pri lastnostih znamenja pridejo najpogosteje do izraza tiste neharmonične. 26. avgusta bo prav tako v znamenju Device nastopil mlaj. Ta Lunina faza je delikatna že sam8 po sebi, ker pa je Lun8 prav tako kot Venera v tem znamenju v padu, se bo situacija še bolj zaple' tla. Mnoge bo pestil8 preobčutljivost, zato se bodo raje zatekli v inku-bator svoje zasebnosti' Bližnji bodo pri tem tarča mnogih nevrotičnih projekcij. (A. O.) SKANDINAVSKA KRIŽANKA 346 TOVARNA PARKETA METODA ZDRAVLJENJA PUUCNE JETIKE IZLOČEK ZLEZ, ŽOLC GLOBOKA DEPRESIJA V LIBIJSKI PUŠČAVI PEVEC PESTNER HRVAŠKI BODVBUILDER MR. EVROPE INEVENI ZNAČAJ MESTO NA JAP. OTOKU KIUSU SMUČARSKI KLUB BIVALIŠČE MRTVIH V GRŠKI MITOLOGIJI AVTOR: MARKO DRESCEK SLOV. PISATEU IN ZGODOVINAR (JOSIPI GL MESTO TUNIZIJE SPANSKO ZENSKO IME IZDEL0VALE4 ALI PRODAJALEC LECTA IVAN LENDL BOLEZEN ZIT INDIJANSKI ŠOTOR MESTO V NOTR. DALMACUE LEVI PRITOK RENA V ŠVICI tASTNOST ŽIVAHNO GIBAJOČE SE OSEBE OSEBA, KI SE V LITERARNIH DELIH LEPO IZRAZA VRSTA KOMPONI- RANJA SKLADBE PRISTOJNINA ZA PREDOR ORGANIZEM ZMUTACUO URAD PREDSTOJ. VISOKE SOLE VODNA RASTLINA ANT. IME ITAL. NOVARE POKRAJINA V SZ. GRCUI BOGINJA PODZEMLJA V GRŠKI MITOLOGIJI PUSTOLOVEC NER. HEROJ ROŽANC SLOV. PIS. (JANEZI VNETUIVA DIŠEČA TEKOČINA KARL 1MMERMANN AMER. IGR. MREN) ANTON JANŠA OSIUEN KOS LESA ANTIČNO FILOZOF IZELEJE NAZIV UMRLIH JAPONSKIH CESARJEV OKRAS KORINTSKIH STEBROV POSODA ZA UMIVANJE MEŠANA SOLATA IZREZ FILMSKEGA PRIZORIŠČA ROK PETROVIČ ZNAK EPILEPSIJE OTOK NA Z. SKOTSKE ANTIČNO IME REKE GUADIANE ATLETSKI REKVIZIT HAIMOSOVA SESTRA URADNI SPISI KEMIČNI SIMBOL ZA ARGON OBLASTA BAKTERIJA OPERNI SPEV MEŠČANSKA BABICA UPANJE J. AMERIŠKA KUKAVICA OMEJEN, NEUMEN ČLOVEK SONČEVA POT OB OBRATU NA SEVER TUJA HELENA OLIVER TVKIST ZIMBABVEJSK POLITIK (JOSHUA) OBALNO MESTO NA S. KANADE ANGLEŠKI FIZIK (FRANCIS W1ILIAM! AM. FILM. IGRALKA BLVTH AFRIŠKI VOJAK V NEKDANJIH KOLONIJAH JAPONSKI PISATEU (HAKUSEKI) PRAPREB. JUŽNE RUSIJE / GRŠKI BOG MODROSTI xox ‘1DIS ‘IVtiV ‘HVMSV ‘NNV ‘NOlSV ‘NIVN ‘OMCDP1 ‘VN313 ‘SINIVHA -Od AO^Vtt ‘33103 ‘vavN ‘VlMV ‘SV ‘VJ.HXV3 ‘VHAV ‘IVlOi 'IV ‘S3J-V0 ‘ti ‘H3X3 ‘3NU ‘israniNVAV ‘vaoM ‘HId3 ‘03NVP13 'iVdOJ.^33 ‘VNIN13NDT ‘v^raod-vartV ‘vxj.sntxs ‘J.SONDOXSOd :ouABJOpoA :A3XIS3« NAJLEPŠE ZGODBE O MAČKAH / PRIPOVED EMILA ZOLAJA »Mačji raj je tam, kjer si zaprt, samo da je meso« Pripoved iz knjige, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga , Takrat sem imel dve leti jjj sem bil najdebelejsi in hkrati najbolj prostosrCen maCek, kar jih je bilo. V ti-rosnih letih sem v sebi e vedno nosil predrzno domišljavost živali, ki je dovzetno ošabna do sladkosti doma. Kako srečen sem bil, Pravzaprav, ker me je božja Previdnost namenila tvoji ®ti! Dobra ženska me je oboževala. Na dnu gardero-ne omare sem imel pravo Pravcato luksuzno spalnico, ^Pernatimi blazinami in bojnim pregrinjalom. Tudi ^ana je bila izvrstna; nikoli Samo kruh ali juha, ampak Vedno meso, skrbno izbrano Dieso. No, sredi vsega razkošja s®m imel eno samo Zeljo, sa-nie; edinstvene sanje, da bi Se izmuznil skozi podstre-n° okno in jo pobrisal cez ^behe. Ljubkovanje mi je bi-0 v nadlego, mehkoba po-stelje me je silila na bruha-Ne, in tako sem bil zama-cen, da sem se sam sebi ga-0' Skratka, od same ljube ®ece sem se od jutra do ve-era neizmerno dolgočasil. Naj povem, da sem samo iztegnil in sem imel vso streho pred nosom. Tistega dne so se tam igrali štirje Tački; z naježeno dlako, z Tpi visoko v zraku so se drupno igrali in preganjali naokrog, z vsakim gibom nakazujoč radost na modrih s*Tešmb skrilavcih, ki jih je Pražilo sonce. V življenju še Tsem doživel takšne pred-slave. In takrat se je v meni dtrdila vera: na prostem na sirehi je prava sreča, zunaj, nnkraj okna, ki je bilo vedno nno skrbno zaprto. Navsezadnje so bila prav tako skr-n° zaprta tudi vrata v skri-ni°, kjer je bilo shranjeno meso! Namenil sem se pobegni- ti. Konec koncev so poleg udobne postelje gotovo tudi druge stvari v življenju. Zunaj je bilo tisto neznano, idealno. In res, nekega dne so pozabili zapreti kuhinjsko okno. SkoCil sem na strešico nad njim. Kako Čudovite strehe! Široki odtočni žlebi, ki so jih obkrožah, so izločali slastne dišave. Previdno sem sledil žlebovom, kjer so se mi noge ugrezale v fino blato, ki je dišalo mlačno in neizmerno sladko. Zdelo se mi je, da hodim po žametu. In sonce je sijalo name z dobrotno toploto, ki je ljubkovala moj rejeni život. Ne bom ti prikrival, da sem drhtel po vsem telesu. Nekaj silnega in neustavljivega je bilo v tej radosti. Posebej se spominjam strahotnega preloma, zaradi katerega sem pravzaprav izgubil oporo na strešnikih, ko so se po robu strehe prikotalih trije mački in se mi z razburljivim mijavkanjem približali. Ko sem pokazal znamenja strahu, so mi pojasnili, da sem zabita rejena gos, in mi zagotavljali, da je bilo njihovo mijavkanje samo smeh. Odločil sem se, da bom sodeloval v njihovem mačjem koncertu. Bilo je zabavno, Čeprav trije korenjaki niso bili tako debeli kot jaz in so se mi posmehovali, ko sem se ko žoga skotalil prek strehe, ki je bila pregreta od sonca. Stari mačkon iz tolpe mi je še posebej izkazoval Čast s svojim prijateljstvom. Ponudil se je, da bo poskrbel za mojo vzgojo; ponudbo sem hvaležno sprejel. Oh, kako daleč so Lile videti vse tiste ljubeznive stvari tvoje tete! Pil sem iz obcestnih jarkov, in sladkano mleko pol tako slastno ni dišalo! Vse je bilo zapeljivo dobro in prečudovito. Mimo je šla mačka, oCar-Ijivka mala, in že sama njena pojava me je prevzela z nenavadnimi občutki. Samo v sanjah sem dotlej videl tako izbrano bitje s tako sijajno izbočenim hrbtom. Planih smo proti novinki, moji trije pajdaši in jaz. Pravzaprav sem prvaCil pri poklanjanju laskavih besed očarljivi ženskici; toda eden od kameradov me je gnusno ugriznil v vrat, da sem zaradi bolečin kriknil. »Fuj!« je dejal stari maček in me odrinil. »Misliš, da si edini!« Po sprehodu, ki je trajal eno uro, sem bil sestradan kot pes. »S Cim se hraniš na teh strehah?« sem povprašal prijatelja mačka. »Hja, kar ti pride v roke,« je odvrnil lakonično. Odgovor me je pravzaprav spravil v zadrego, zakaj naj sem še tako lovil, vedno sem ostajal praznih rok. Nazadnje sem pogledal skozi strešno okno in videl mladega moža, ki si je pripravljal zajtrk. Na mizi, takoj nad okensko polico, je ležal zrezek posebno soCne rdečine. »To je priložnost,« sem naivno pomislil. Skočil sem torej na mizo in hlastnil po zrezku. Toda mož me je opazil in me z metlo neusmiljeno kresnil po hrbtu. Izpustil sem meso, nadvse prostaško zaklel in jo pobrisal. »S katerega konca sveta pa ti prihajaš?« me je vprašal maček. »Mar ne veš, da je meso na mizi samo za občudovanje od daleč? Za nas je iskanje po jarkih.« Nikoli nisem mogel razumeti, zakaj kuhinjsko meso ne bi bilo za mačke. Moj želodec se je zaCel neznansko pritoževati. MaCek me je skušal potolažiti, da je treba le počakati noč. Takrat, je dejal, se bova spustila na cesto in si v kupih smeti priskrbela živež. Počakati noc! Prepričan filozof, 'kakršen je bil, je to povedal mimo, medtem ko sem sam ob misli na tako dolgotrajen post dobesedno omedleval. NoC se je bližala počasi, da nikoli tako, meglena noC, zaradi katere sem drgetal. Ne le to, zaCelo je deževati, droben, prediren dež je bil, ki so ga bicah hladni zavijajoči sunki vetra. Kako obupno puste so se mi zdele ulice! Nič ni ostalo od prijetne toplote, velikega sonca, pa tistih streh, po ka-e terih se lahko tako prijetno igraš. TaCke so mi zdrsnile po sluzastem pločniku in sem z nekakšnim hrepenenjem pomislil na trojno pregrinjalo in pernato blazino. Brž ko sva prišla na ulico, se je zaCel prijatelj tresti. Cisto majčken je postal in je prihuljeno zdrsnil ob stenah hiš, komaj slišno me je opozarjal, naj se ne obiram. Ko sva prišla v zavetje hišnih vrat, se je skril za njimi in zadovoljno zapredel. In ko sem ga vprašal, Čemu tako Čudno obnašanje, je dejal: »Si videl moža s kavljem in košem?« »Ja.« »No, če bi naju videl, bi naju ujel, v hipu scvrl in pojedel!« »V hipu scvrl in pojedel!« sem vzkliknil. »Potem cesta res ni za takšne, kot sva midva. Ne samo, da ne ješ, ampak te celo pojejo!« No, medtem so na pločni- ke že prinašali smeti. Zadevo sem opazoval z naraščajočim razočaranjem. Edino, kar sem našel, so bile dve ah tri kosti, očitno odvržene skupaj s pepelom. Tam in takrat sem spoznal, kako sočna je v resnici skleda mesa! Prijatelj jo je s popolnim umetniškim Čutom udaril prek kupov smeti. Do jutra sem moral premetavati in brskati, brez najmanjše naglice sem obrnil vsak tlakovec. Toda po desetih urah vztrajnega dežja sem se tresel po vsem telesu. Prekleta naj bo ulica, sem pomislil, prekleta svoboda! Oh, kako sem zahrepenel po svoji ječi! Ko je napočil dan, je maček opazil, da postajam mlahav. »Imaš dovolj, a?« je vprašal s spremenjenim glasom. »O, ja,« sem odvrnil. »Bi hotel domov?« »Seveda bi. Toda, kako naj najdem hišo?« »Pridi. Ko sem te včeraj zjutraj videl, sem takoj pomislil, da tako debel maček ni ustvarjen za radosti svobode. Vem, kje živiš. Peljal te bom do vrat.« To je povedal tako preprosto, ta dobri, dostojanstveni maček. In ko sva na koncu koncev prispela, je dodal, brez vsakršne sledi ganjenosti: »No, pa zbogom.« »Ne, ne!« sem se uprl. »Ne pustim te kar tako. Pojdi z menoj! Debla bova posteljo in mizo. Gospodinja je dobra ženska...« Sploh mi ni dovohl, da bi končal. »Molči!« je dejal osorno. »Ti si butec. Jaz bi umrl v tisti zadušljivi mehkuži. Tvoje bogato življenje je za slabiče. Svoboden maček ne bi nikoli zamenjal tvojega udobja in pernatih ležišč za ceno ujetništva. Zbogom!« S temi besedami je spet splezal na streho. Videl sem njegovo ponosno mršavo senco, ki je začutila toploto jutranjega sonca in v tihi slasti zadrhtela. Ko sem prišel domov, je tvoja teta zaigrala strogega predstojnika in mi izrekla uradni opomin, ki sem ga sprejel z neizmerno radostjo. Nepopisno sem se zabaval in oblivala me je Čutna toplota, ko me je kaznovala. In medtem ko mi je delila zaušnice, sem oCaran mislil na meso, ki mi ga bo kmalu zatem ponudila. Vidiš - tega sem se domislil, ko sem poležaval pred žerjavico - prava sreča, nebesa, gospod moj, so tam, kjer si zaprt in kjer te pretepajo, samo da je meso. Govorim v imenu mačk. Prevedel Boris Jukič ____EKVADOR IN KOLUMBIJA_ Radostni ples okoli ekvatorja«]) J^lesto zapuščamo z vo-?ni° po vehkem mostu Cez teko Magdaleno. Vozimo s® nekaj kilometrov stran . °bale po zeleni pokraji-T, kmalu pa pridemo do Slrnega močvirja, ki je bilo n®koc povezano z morjem, .j Pa ga seka cesta v dol-2lni 5Q kilometrov. Priča snio pravi ekološki kata-sb'ofi, saj so vsa drevesa v Nocvirju osušena, ogolela, sle barve in delujejo kot okostnjaki. Zdaj poskušajo s Kanali pod cesto delno Popraviti razmere. Na koncu močvirja je mesto lenaga in Čeprav je sušna oba, so utice blatne in po nPb kraljujejo le oslovske ^Pjege. Rastja je malo, le ot in tam kakšna polsuha Palma. Okoli mesta so ka-na_jj in bazeni, v katerih sadijo riž, na robu močvi- rja so barake na kolih in Cblni, s katerimi se domačini podajo na ribarjenje. V meglici opoldanske sopare sem zadaj na obzorju uzrl obris visokih gora in njih najvišji vrh Cristo-bal Colon, ki je visok 5775 metrov in je skozi celo leto pokrit s snegom. Pot do vrha ni težavna, nanj vodijo mnoge poti, vendar je bolj priporočljivo uporabiti lokalne vodice. Nestrpno sem pričakoval konCno postajo in se veselil kopanja nedaleč od vrhov petti-soCakov. Santa Marta leži ob globokem zalivu, ki je z obeh strani zavarovan s starimi trdnjavami. Mesto je leta 1525 ustanovil Rodrigo de Bastidas, zgodnji konkvistador. Santa Marta je pomembno pristanišče za natovorjanje banan, ki jih pripeljejo po železnici iz zaledja, s plantaž različnih družb v Sierra Nevadi in premoga z nahajališč, ki so jih odkrili pred kratkim in so najvecja na svetu. Nedaleč od mesta je El Rodadero, lepo urejeno letovišče z visokimi ozkimi stolpnicami (kondominiji) in vilami bogatih Kolumbijcev, trgovinami, casinojem in široko promenado vzdolž plaže. Klima je zelo prijetna, manj vlažna kot v Cartageni, morski vetrc ugodno pihlja in bolj znosno je prenašati vročino. Tudi morje je v primerjavi z mlakužo v Cartageni, prava osvežitev, voda je Cista in hladna. Pet kilometrov iz Santa Marte, po cesti proti Sierra Nevadi, smo si v povratku Santa Marta (Foto: Željko Jugovič) ogledali velik park, ki je zdaj nacionalni spomenik, posvečen Simonu Boli valju, velikemu revolucionarju, pol Južne Amerike ga Časti kot velikega osvoboditelja, saj ni mesta, kjer ne bi bil glavni trg ali glavna ulica poimenovana po njem. V parku se nahaja veličasten mavzolej, galerija slik in prostori, kjer je Bo-livar preživljal svoje zadnje dneve. Ogledate si lahko sobo, kjer je 17. 12. 1830 umrl za tuberkulozo, star komaj 42 let. Tu so se končale njegove sanje o Veliki Kolumbiji. Njegove posmrtne ostanke so leta 1842 prenesli v rodno Venezuelo, v Caracas. Za vodica v parku je bil oficir, ki je zelo patetično govoril o vlogi in pomenu »njihovega« narodnega heroja. Zgodnje vstajanje, dol- ga pot, kopanje in vroCe sonce so me v povratku uspavali. Zbuditi so me le prodajalci na cestninski postaji, ki so tolkli po šipi in ponujali pijačo in prigrizke. Željko Jugovič (Se nadaljuje) SREDlSC® TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIIOONM ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE 6 66 C A VREMENSKA SLIKA Nad srednjo Evropo je območje enakomernega zračnega pritiska. Višinsko jedro hladnega zraka se je iznad severnega Sredozemlja pomaknilo proti zahodu. S Šibkimi jugovzhodnimi vetrovi doteka nad nase kraje vlažen zraj£^~^ Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. 1020 Sonce bo vzšlo ob 6.09 in zašlo ob 20.00. Dan bo dolg 13 ur in 51 minut. Luna bo vzšla ob 2.30 in zašla ob 17.31. PLIMOVANJE Danes: ob 2.38 najnižje -41 cm, ob 9.27 najvisje 25 cm, ob 14.47 najnižje -8 cm, ob 20.18 najvisje 30 cm. Tutri: ob 3.04 najnižje -47 cm, ob 9.42 najvisje 31 cm, ob 15.15 najnižje -15 cm, ob 20.53 najvisje 35 cm. V,.,, I .Mm .. ___...... SVET / SLIKA PRI SLIKI,..ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Pomerili so se priletni lepolci Na kalifornijskem avtomobilskem dirkališču v Laguni Seči so se konec tedna zbrali veterani. Prireditev je privabila veliko število občudovalcev, ki so še zlasti z zanimanjem spremljali dirko med starimi dirkalnimi fordi modela T (Telefoto AP) PEKING - Dolg je 3 metre in 28 centimetrov, tehta 198 kilogramov, izdelali pa so ga v obmorskem usnjarskem kombinatu v pokrajini Zhejiang. Trdijo, da je najveCji Čevelj na svetu in nimamo nobenega razloga, da bi podvomik v trditev krajevnih Časopisov. Pri izdelavi je sodelovalo 8 delavcev, ki so delab 146 dni. Superce-velj so izdelab, ker se želijo vpisati v Guinnessovo knjigo rekordov. V VVenzhouju deluje trenutno kar 6 tisoč tovarn Čevljev in v eni od teh so pred dvema letoma izdelati drugi superCevelj, ki je bil dolg 2 metra in 40 cm, vanj pa so lahko spraviti kar 6 ljudi. Koliko ljudi bi našlo prostor v novem superCevlju, za sedaj ni znano. Budistični menihi v Tibetu pozdravljajo s plesom enega zadnjih lepih avgustovskih dni LONDON - Zakaj mnogi najstniki, [e j posebej pa najstnice pogosto izgubljajo zavest na rock koncertih? Nemška zdravnika sta seznanila javnost s kaj malo romantičnimi razlogi, ki pojasnjujejo nenavadne pojave v Ameriki v obdobju po Elvisu Presleyu. V uglednem Časopisu Nevv England Journal of Medicine sta dr. Thomas Lempert in dr. Martin Bauer objavila članek, v katerem pojasnjujeta nov sindrom: slabost zaradi rock koncerta. Na stotine mladih izgubi zavest, ko z obo- zevanjem spremlja koncerte svojih zvezdnikov. Zdravnika poučujeta v Berlinu. Leta 1991 sta pomagala Rdečemu križu »prebroditi« koncert skupine Nevv Kids on the Block. Zdravniško pomoč je potrebovalo kar 400 deklet, starih med enajst in sedemnajst let. Ko sta se pogovorila z dekleti, sta jih razdelila v dve »slabostni« skupini: Štiri od desetih so povsem izgubile zavest, medtem ko jih je dobrih 60 odstotkov komaj Se ostalo pri zavesti. Razlogi za slabost, pravita zdravnika, so jasm. Dekleta so že od zgodnjih ur Čakala v vrsti za koncert, ne da bi kaj zaužile, kar onemogoči dotok krvi v možgane. Največ prizadetih deklet je stalo v neposredni bližini odra, kjer sta bila pritisk in prerivanje najmočnejša. Dekleta pa je zagra-bila tudi popolna evforija zaradi pn50" tnosti njihovih idolov »New Kidsov«. Zdravnika svetujeta: počivajte, spite, j bodite mirni in izogibajte se gneti. Ven- . dar pa sta Lempert in Bauer realista in . pravita: »Le kdo naju bo poslušal? «