(( nitilijiBi Vab Mm wife. V«ft, M \\ // m )t»Mi*ili *H21« • Niviii-alii// ]) >rWiHii M Vh k« kttfo- )) List slovenskih delavcev v Ameriki« POZOR, NAROČNIKI... Naročnikom mrnmnjm*, d* toč ne poSI-Umino potrdil z* poslano naročnino. Zadostuje potrdilo poleg naslova na listu— do kat*reg* dno, ineneea kn Ivta je na-nrfninu plkfui*. U p r m » TKLBPHONK: CHelsea No. 84. — Stev. 84. Kutered as Second Class Matter September 31st, 1903 at the Host Office at New York. N. ¥., under Act of Congress of March 3rd. 187». ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK NEW YORK, TUESDAY, APRIL 12, 1938 — TOREK, 12. APRILA 1938 Volume XLVI. — Letnik XI-VI. POVELJE ZA ARETACIJO NADVOJVODE OTONA Vlada trosi miljone za propagando ŠPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA Fašisti so oddaljeni od Barcelone 67 milj. — Presekali so cesto, k: pelje v Francijo. BALAGUER, Španska, n aprila. — Fašistična Navarrese armada pod poveljstvom generala Jose Moscarda je prekoračila r^ko Segre vzhodno od Ba_ lagiierja v sredini katalonske fronte tor je presekala glavno cesto, ki pel je v Barcelono in Francijo. S tem sunkom so fašisti prodrli daleč v republikansko o-zemlje in se nahajajo samo š<» š>7 milj od Barcelone. Moscardova armada je napredovala za 7 milj oh Balaguer -ftarcelona cesti iu *«t polastila Vallforigone. BARC ELONA, "Španska, IX aprila. — (Vsta, ki pelje v Tor-iost», je tako močno utrjena, dr-so vladni poveljniki prepričani, da jo bodo mogli držati pro. ti vsakemu še tako močnemu i'as i stičnemu na pa« 1 u. Pred enim tednom so poveljniki delali načrte, kako bi bilo treba nadaljevati vojno, ako bi bila cesta prebita, sedaj pa bodo /. vsemi svojimi silami skušali to preprečiti. Toda je še ena vrzel, kateio je treba zamašiti, da se bodo mogli republikanci čutiti vat -ne, namreč cesta v Vinaroz. On tej cesti v smeri proti San Mateo, fašisti počil s i prodirajo, to_ da to prodiranje je treba vstaviti, kajti za republikance je ravno tako resno, ako fašisti prebijejo cesto na tem kraju ali pa pri Tort osi. l*ri Tortosi ima gen. Franco največ Italijanov, ki imajo mnogo oreoplanov, tankov in artilerije. PONT-MJ-ROI, Francija, 11. aprila. — Iz doline reke Are prebivalstvo trumoma beži čez Pireneje v Pont du Roi v Franciji. Nad 3000 prebivalcev, ki so večinoma vojni begunci, je v nedeljo prišlo čez mejo v Fran. eijo. 4000 pa jih še čaka, da dobe priložnost, da pobegnejo čez mejo pred prodirajoco armado generala Franca. RUSKI PROTEST POLJSKI MOSKVA, Rusija, 10. apr. — Sovjetska-Rusija je pri poljski vladi protestirala, češ, da Poljska vohuni na škodo Rnsij-j s tem, da na meji izprašuje po*, ni'ke, ki prihajajo iz Rusije in so namenjeni v Prago, gledo rdeče armade in o ruskih letališčih, cestah in tovarnah. PRAGA MED | PLEBISCITOM JE BILA MIRNA Sudetsld Nemci so bili mirni. — Nemški državljani so šli volit v Dra-i ždane in na Dunaj. j PRAGA, Cehoslovaška, 11. [ aprila. — V nedeljo, da dani. nemškega plebiscita, in ko je i vsakdo pričakoval, da bo naj-|] bolj kritičeai dan po osvojitvi m Avstrije, je potekla mirno. Pra-|< ga ni kazala nikakega znaka kake napetosti ali vznemirje- ( nja. Tn sudetske Nemce je nji- ] hov voditelj Konrad Ilenlein pozval, da se mirno in dostoj- I] no obnašajo in so obdržali po- ] polno in vzorno disciplino. Nemškim državljaaioin n a Oclvosloviiškem je bilo do volje, no prvič po letu 1931 razobesiti sva stika zastave, seveda pod pogojem, tla so razobesili tudi zastavo čehoslovaške republike. Do sedaj je bilo samo diplomatom dovoljeno razobesiti i.vastiko. Na tisoče nemških in avstrij škili državljanov se je s poseb- ; 11 itn i vlaki peljalo v Draždane, ■ no Dunaj iu druga obmejna mesta, da oddajo svoje glasove i plebiscitu. Čehoslovaške železnice so jim dovolile polovično cene, po nemških železnicah, pa so se vozili brezplačno. Vznemirljive govorice, ki ko razširjene po drugih državah, ne najdejo odmeva v čeških u-radnih krogih, ki so mnenja, da bo mogla vlada s hladnim pre-vdarkom krmiti po burnih valo. vili, ki bodo prišli prihodnje dni. Ti krogi tudi uie mislijo, da je Nemčija izdelala kak načrt, da vdre na Češko. Cehoslovaška vlada se tudi ne boji, da »bodo sudetski Nemci !stavili pretirane zahteve, toda pripravljena je, da za vsako 'ce- ; no obdrži ugletl države. I ^^ REPUBLIC STEEL IŠČE __ZASL0MBE Predsednik dirdler nikakor ni zadovoljen z razsodbo Narodnega odbora za delavske odnoša-!ie. CLEVELAND, O., 11. aprila. —■ Kot je bilo že poroeono, je Narodni odbor za delavske od-nošaje ugotovil, da je Republic Steel Corporation kršila v mno. |gih ozirih AVagnerjevo postavo |ter ji naročil, naj sprejme na-za'\ 5000 štrajkarjev in naj jim plača vso mezdo izza 8. aprila; j naj razpusti kompanijske unije v petih ohijskih tovarnah in naj dovoli delavcem pristopati i KdNGRES. THOMAS SE JE POJAVIL j Z NOVIMI 0BD0LŽITVAMI WASHINGTON, D. C , 10. aprila — Kon-gresnik Thomas iz New Jersey je danes oficijelno izjavil, da je na temelju obširne preiskave dognal, da vzdržuje vlada na stroške davkoplačevalcev propagandni sistem, za katerega trosi milijone in milijone. POGODBA MED ANGLIJO IN ITALIJO Prijateljska pogodba med obema državama bo najbrže prihodnji teden podpisana. — Največja ovira je španska državljanska vojna. 1,< >N 1X >N, Anglija, 10. apr. — Prihodnji t«*d«'ii, najbrže po od godit vi angleškega parlamenta, boste Anglija in Italija podpisali pogodbo, ki sta si j » želeji obe državi, odkar so bile opušf-ene sankcije proti Italiji leta JfttG. To pogodbo je skoro dvi* leti ovirala- španska državljanska vojna in nesporazum med obema državama sta zavlačevala pričo tek pogajanj. Pod pritiskom .sedanjih dogodkov v Ev-1 ropi pa ste se obe državi odlomili, da ne boste ver odlašali. Angleški ministrski predsednik Neville Chamberlain je polagal na to pogodbo toliko važnost, da je bil pripravljen žrtvovati tudi svoje politično življenje. Toda pogodba bo vsebovala zelo malo in ne bo odvrnila nevarnosti spopada med angleškim in italijanskim imperija-lizmom med Gibraltarjem in Adenom. Mesto, da bi se državi pogodili glede mornariške sile v Sredozemskem morju, bo samo sklenjeno premirje v utrjevanju strategičnih krajev. Status quo bo ohranjen v Li. biji, Egiptu ob Sueškem prekopu in ob mejah italijanskega novega afriškega cesarstva. Anglija bo tudi Italiji priznal*, osvojitev Abesinije; Italija pa bo Angliji obljubila, da odpokliče iz Španske svoje vojaštvo, kadar bo končana državljanska vojna. Četudi je ta pogodba navide. zno skoro brezpomembna, ven dar je za Anglijo zelo važna, kajti Italija je zadnja leta po radiju razburjala prebivalstvo po angleških kolonijah in ga I ščuvala k vstaji. Anglija in Ita flija boste postali sedaj prijateljici in četudi Italija ne bo o-pustila svojih imperijalističnih sanj, bo opustila radijsko propagando proti Angliji. OGENJ VKATEDRAU NORWICH, Anglija, J), apr. - V tukajšnji katedrali, ki so jo začeli graditi leta 1096, je iz bruhnil požar in povzročil precejšnjo škodo. Katedrala je eden najdragocenejših spomenikov srednjega veka. volilni imenik; 3. da so tudi naziji v volilnem odboru in 4., da je pri volitvah zajamčena tajnost, j "Po kratkem obotavljanju je Schuschnigg pri-1 volil, da je plebiscit preložen, toda ni popolnoma sprejel ostalih zahtev. Naziji ga niso več mogli smatrati za svojega tovariša, zato so zahtevali1 njegov odstop." 1 — Imam napobitne dokaze, j — j * rekel Thomas, — da po-! roži New Deal vsako leto vei nilijonov za širjenje politične , 3ropagande, čije svrha je, ob-j iržati New Deal v uradu. Thomas je naprosil vse vla-! Ine departmente za imena ose i «, si zbirajo matedijal za objavo i" časopisih in magazinih. Ime-'; la je dobil in tudi podatke, ko ! iko so ti ljudje plačani. Taka propaganda je bila s posebne, postavo leta 1913 prepovedana,! toda New Deal ne vpošteva po-1 stavnih določb. K on grešni k Hartley iz države New Jersey pravi, da ameriški trgovski svet ne ve, "kje se ^a glava drži", to pa vse zaradi negotovega stališča, ki gn zavzema New Deal. Za primer je navedel Inland ^teel Company, kateri je bilo naročeno, naj podpiše z delavci pogodbo, kakorliitro se bo ž njimi sporazumela. — Kaj je pa potemtakem /i izjavo senatorja Wagnerja, — je vzkliknil Hartley, — ki je rekel, da ni noben delodajalec j pri mora n podpisati z delavci kako pogodbo? Najbrže senator Wagner sam ne ve, kaj je v nje. ] »ovi postavi, in posledica tega ie, da trgovski svet tava v temi in negotovosti. P o zatrdilu newyorskega kongresnika Snella se bodo razmere šele tedaj nekoliko h »oljšale, 'ko bo vlada prenehal » ilivje trositi denar. — Vsak redni vladni department je v treh mesecih tekočega ieta več izdal kot lani v i steni '•asu. —* Vlada je večkrat rekla, da bo pomagala biznesn. toda ta pomoč je obstajala v prvi vrsti v tem, da je izdala nadaljne vsote v politične svrhe. Dežela potrebuje absolutno in brezpogojno jamščino, da se bodo nekega dne vladni izdatki toliko znižali, da bo narod mogel pla. če vat i stroške. Zaenkrat jih ne more. k neodvisnim delavskim organizacijam. Predsednik Republic Steel, T. M. Girdler, je izjavil, da s to odločitvijo ni zadovoljen iri da se bo pri sodiščih pritožil. Nadalje očita Girdler članom Odbora za delavske odnošaje, da sploh niso vpoštevali doka-zilnega materijala, ki ga je družba predložila. Delavci niso bili kar meni nič tebi nič odpuščeni, pač pa zato, ker so dosledno kršili druabi ne doložbe. KITAJCI NAPREDUJEJO Japonska armada je doživela najsramotnej s i poraz v svoji zgodovini, Japonci hočejo izbrisat; sramoto. TAJERCVANG, Kitajska, IL aprila. — Japonska cesarska armada je .v mnogih bitki h v južnem delu Šantunga doživela najsramotnejši poraz svoji zgodovini. Jasna priča tega poraza so kupi mrtvili Japoncev okoli vasi Caočvang, dve milji severno orl Tajerčvanga. Kitajski poveljnik general Lieungjen je rekel, da je bilo več sto Japoncev ubitih pri S=t-hočuangu, ker se niso hoteli '.i-makniti s svojimi polki. Skozi porušeni Yajercvan^ pa še vedno prihajajo močna kitajska ojačenja. General Li-cuilgjen pravi, da se Japonci še vedno umikajo in da imajo velike izgube. Poleg tega poraza tiči pač v prevelikem zaupanju v svojo moč. Japonci so prodrli do železniških križišč severno od Sučova itn so se zakopali, kot bi hoteli stalno ostati. Z czadjem niso i-meli posebno dobre zveze in so -.voje potrebščine dovazali s tovornimi avtomobili. Ta zveza pa je bila pred dvema tednoma popolnoma razbita, ko so kitajski vstaši porušili mnogo mostov i»i izkopali po cestah in poljih "pasti za tanke.'* General Li je nato poslal vei oddelkov, ki so Japonce obkolili in jih razbili na več oddelkov. Posledica tega je bila nepričakovano velika kitajski zmaga. ŠANGHAJ, Kitajska, 11. a-prila. — Japonsko vrhovno poveljstvo pošilja v provinco San-tung velika ojacenja, da izbriše sramotni poraz pri Tajev čvangu. Vojaški vlaki z vojaki so prišli s front ob Peiping-Snjuan in Peipiag-Hanfaov železnici v Tienein ter-so bili takoj poslani proti jugu na fronto ob Tien-cin-Pukov železnici. KANTON, Kitajska, 11. apr. — Japonski mornariški letalci so bombardirali tovarno za izdelovanje vojaških uniform v sredini mesta in je bilo ubitih 700 kitajskih delavcev. mm GLAS NARODA IZDAJSTVA JE KRIV, KER JE DRŽAVE PROSIL POMOČI HITLER JE STAVIL DR. SCHUSCHNIGGU ŠTIRI ZAHTEVE | DUNAJ, Avstrija, I I. aprila. — 2e 29. marca je bilo izdano povelje za aretacijo habsburškega nadvojvode Otona pod ofodolžbo veleizdaje. To je objavil svak maršala Hermanna Goeringa, dr . rranz Hueber, ki je bil imenovan za avstrijskega pravosodnega ministra, v svojem govoru v Riedu na Gorenjem Avstrijskem. Dr. Hueber je govoril o propagandi avstrijskih legitiinistov, ki so podpirali Otona v. njegovih za-Mevah po avstrijskem cesarskem prestolu, ter rekel: "Oton je nedavno prosil tuje države, dn varujejo zatirano Avstrijo." Zaradi tega smo ga 1 obdolžili veleizdaje — ker je prosil tuje države, da posredujejo v naših domačih zadevah. "Oton je prvi član habsburške družine, proti kateremu je bilo izdano povelje za aretacijo zaradi veleizdaje. Tudi vsi oni, ki ga še vedno podpirajo, so tudi krivi veleizdaje.*' • i Nadvojvoda Oton, ki je najstarejši sin zadnjega avstrijskega cesarja Karola, živi v izgnanstvu nap ^radu Steenockerzeel v Belgiji. Štiri dni po zavze tju Avstrije je šel Oton v Pariz, od koder je izdal poziv na države, da ščitijo Avstrijo. Kmalu zatem i pa je razpustil legitimiste, da jim ne bi pretila kaka nevarnost. Dr. Hueber je tudi pojasnil več zelo zanimivih podrobnosti o osvojitvi Avstrije in je rekel, da je bilo na avstrijsko mejo takoj poslano nemško vojaštvo, ko je prišlo do "sporazuma" -med kanclerjem Hitlerjem in avstrijskim kanclerjem dr. Kur tom Schuschniggom v Berchtesgadenu. "Za Hitlerja je bilo potrebno pogajati se z avstrijsko vlado," je nadaljeval dr. Hueber, "dokler ni postavil tako močne armade, da bi mogla braniti Nemčijo proti nevarnosti od zunaj. Med tem časom pa je bilo tudi potrebno, da ostane nazijsko gibanje v Avstriji živo. "Leta I 936 nemško mednarodno stališče še tudi ni bilo dovolj močno, da bi bilo varno napasti avstrijski problem. Zaradi tega je bil sklenjen sporazum I 1. julija "Schuschniggova politika pa ni bila v soglasju s sporazumom. Po brezuspešnih prizadevanjih je bilo mogoče Schuschnigga pregovoriti, da je prišel leta I 938 v Berchtesgaden. Tam je bil prijazno sprejet, toda še ni bilo mogoče skleniti sporazuma v najvažnejših problemih. "Schuschnigg je sain, govoreč o tem sestanku, rekel: "Bil je hud dan'*. Slednjič pa je bil prisiljen sprejeti v svoj kabinet dr. Arthurja Seys-lnquartaf kar je zelo pomagalo nazijem." Dr. Hueber je rekel, da Hitler Schuschniggu ni zaupal in je zato takoj poslal na avstrijsko mejo vojsko, da prisili dr. Schuschnigga, da izpolni določbe sporazuma. Nato je dr. Hueber govoril o Schuschniggovi razglasitvi plebiscita ter nadaljeval: ' Pozneje smo odkrili, da je Schuschnigg nameraval razglasiti vojno stanje po celi Avstriji. Našli smo tozadevno listino, ki je čakala na njegov podpis na njegovi pisalni mizi. Schuschnigg se je nameraval postaviti v bran, toda se je premislil, ko je izvedel, da stoji nemška vojska ob njegovi meji in se je hotel pogajati. "Stavili smo naslednje štiri zahteve: 1. da je plebiscit preložen za štiri tedne; 2. da je sestavljeni LAS N ABO D A" —New Yoi* Tuesday, April 12, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. S. 'JL "GLAS NARODA" ' (VOICE OF THE PEOPLE) < »wiled and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation! Frank Sak^jr. PrcsWui J. Lupsba, See. Place of business of I be ran •oration and addresses of above officers: 216 WENT 18th STREET NEW YORK, N. Y. 45th Year ISSUED EVEIil DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Advertisement on Agreement Zu ct'lo leio velja list za Ameriko Za New York za celo leto . . $7 OU In Kauado ..............Za leta ................ Za pol leta ................Za inozemstvo za felo leto .. $7-»J Za četrt lela................$1- 3 Za pol leta ................$3.50 ______Subscription Yearly (C.— -GLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMfil NEDFJJ »N PRAZNIKOV -ai.%8 NARODA", 216 WEST i8lh STREET, NEW YORK. N. Y TELEPHONE: ( Helsca 3—1242 Vložitev prošnje za —- naturalizacijo-— DOPISI brez {Kirtiiisa in uM-l»nosti so ne priobčujejo. Denar ža naročnina naj se blagovoli ]M»>iljati |x* Money Order. Pri H'reuiemhi kraja naročnikov, prosimo, da s«* nam tu
  • eveliova administracija je zopet doživela poraz, ii'eorgairj predloga, ki jo je bil senat z malenkertno večino sprejel, je bila v poslanski zbornici poražena. Kcm-ervativei triumfirajo, češ, zopet smo prekrižali na-čite človeku, ki hoče biti diktator. Tem ljudem >o evropski diktatorji nekakšen svarilen vzgled, najraje bi jili pa posnemali. In jih posnemajo, posebno ameriški kapitalisti. Predsednik Roosevelt l»i bil lahko diktator, samo če b; liotel biti. To je bilo v ti.-tih črnili dneh, ko je po Hooveru prevzel / 1 -tno zapuščino. Takrat je bil velekapital v prahu pred njijj in ga je prosi! za božjo voljo pomoči. Predsednik mu je pomagal, in ko >o se kapitalisti zopet varno čutili, jib je navdala stara objestnost. Zdaj jim ž»* ni \<*." pes do kolena. Z malimi izjemami so bile v zadnjem ča-u poražene vm> v! »>iiie predloge, čijih cilj je bil v prvi vrsti pomagati revnejšim slojem ameriškega prebivalstva. Sama sreča, da so bile že pred leti ustanovljene razne vladne agent ure kot naprimer CCO, WPA itd., kajti Če bi s;* dan« ^ pojavil predsednik - sličninii predlogi, bi ne opraO ničesar. Iii če bi vlada šele zdaj začela odpravljati prohibieijo. bi ne bila nikdar odpravljena. Roosevelt j>* mož železne volje ter skozinskoz polten v svojih namenih. Z mirno roko kaže smer in eilj. i V zaslepljenei ali trdovratneži nočejo slediti njegovemu rodstvu, ni njegova krivda. Velika večina naroda hoče, da bi zopet kandidiral. Težko, če bo. Za svoje dobra dela je bil že doslej deležen preveč nehvaležnosti. Čemu bi žel nehvaležnost še nadalj-na štiri leta. |z Slovenije FAŠIZEM — SOVRAŽNIK ČLOVEŠTVA Ameriški tajnik za notranje zadeve, Harold lckes, je bil -voječasno navdušen republikanec. Zdaj je že pet let v Roose-veltovem kabinetu in je v tem času svoje nazore precej izpre-menil. Značilno je, da se je v teh petih letih razvil v odločnega nasprotnika fašizma. Prejšnji teden je govoril v Chicagu o fašistični nevar '.osti, ki preti deželi od zunaj in od znotraj. Pri tej priliki je ]>osebno ožigosal tiste ameriške kroge, ki vodijo, v vsakem lačnem in raztrganem človeku komunista. v vsakem radikaleu Stalinovega agenta ter slutijo v vsaki odločno izgovorjeni besedi komunistično nevarnost. Vse to je pa samo krinka, pod katero vrSe svoje nečedne fašistične posle. — Komunistična stremljenja v tej deželi so slabotnr. in soraztru i. Vez vsakega vpliva, — je rekel, — pač je pa največja nevarnost za to deželo diktatura fašističnega značaja. V A - iii i o zelo vplivni krogi, ki v svojem lastnem inters u trajno napadajo demok: atske ustanove naše dežele ter s tem uglajajo pot diktatorju, ki bi bil diktator po njihovi volji. — Ti volkovi v ovčji koži očitajo Rooseveltu diktator-ttvo ter na ta način ustvarjajo razpoloženje za reakcijo. — Noben razsoden Amerikanec bi se ne smel dati zavesti od takih Hitlerjevih taktik. — Ickes ima prav, in je razveseljivo slišati take besede iz ust člana ameriškega kabineta. njo". To sitkovino more dobiti brezplačno od najbližjega naturaiizaoijskega urada. Mno-dobrodolnih organizacij in Sol tudi imajo to tiskovino na razpolago in rade pomagajo prosilcu izpolniti tiskovino. S tiskovino Form A-2214 treba priložiti prvi papir in dve ^liki ,po dve inči dolgi in široki. Xekoli'ko ča-^a potem, ko jr prosilec vposla! to tiskovino naturalizacijskcmu uradu, ta mu pošlje poziv, naj pride do-lo«V'Ut*ga «lnt" na predhrnhio zaslišanje. On mora priti v s!pr«ifc»tvu dveh pri/*, lei morata biti ameriška državljana in v stanu dokazati svoje državljanstvo. Zaslišanje prosilca in obeh prir =e vrši pred natnra-zaeijskem issprašev^ateljem (naturalization examiner). A'ko ta najde, da je prosilec oseba dobrega moralnega značaja, da zna govoriti angleški in more na zadosten način odgovoriti rta vprašanje glede Kou-tituci-ie in vlade Združenih držav, napoti kandidata in njegovi priči k sodnemu klerku natu-ralizacijseksra -odis'-a, kateri izpolni naturalizaeijskn prošnjo nn podlairi podatkov, nave denih v tiskovini Form A-2214. Prosilec mora podpisati prošnjo in pod prisego potrditi resničnost danili podatke v. Tudi obe priči morata podpisati in oriseči. Postopanje teet postavita nekoliko vprašani. Ta drugi izpit uadome--tuje drugaee predpisano izpra-! sevanje s strani sodnika v jav- < ni obravnavi in je odločno v korist kandidatu. j Po tem dnevu mora minuti [ vsaj 90 dni, prodno je kandidat j pozvan na končno zaslišanie. Prisotnost prič ni potrebna, ako je bila prosnia vložena na federalne sodišče. Dnigače mora tf! priči zonet priti. Na iav-pom zn>li<9tojn sodnik r»odeli državiianstvo in zapriseže novega državljana. Nekoliko dni OČETA SO ZASTRUPILI IN OBESILI Orožniški komandir Strajnar na Vačah je znan kot spreten kriminalist. Razvozi jal je že nekatere uganke in spravil tega ali onega grešnika, kamor spada. V središču pozornosti so zdaj njegova razkritja v Brezniku pod Sv. Goro. Pojasnjujejo se žalostni grehi v družini O^ohiikov. ki so znani v vsem okolišV-u kot najpreniozut jši kmetje. Orožniki so prišli na sled starim grehom ob priliki tatvine zlate ure, ki je bila n-k rad ena kmetu Brodarju v K.Muir-šab. Brodarj^va zlaia ura je bila že dalje rasa družinska dragocenost, ki so jo shranjevali v kamri v stari skrinji. Precej časa so jo pogrešali in zaman ugibali, kdo bi bil tat. Slednjič je padel sum na Štefana Osolnika. (-eprav ni bil potreben za-hvžka.. je Stefan nekoč .prišel k Brodarjevim na dnino. Ker -e mu je ponudila milika, je izmahnil zlato uro iz skrinje. Ko i-o ga orožniki prijeli, se je kmalu vdal in tr-lil, da je vzel uro zato. ker ni dobil zaslužka izplačanega. Ure pa ni hotel vrniti. Pripovedoval je. da jo je prodal nekemu znancu v Trbovljah za 50 din. Toda orožniki so Trbovljačana zaman iskali s takim imenom, kakor ga je navaja! Stefan. Pri ponovnem zaslišanju sr ie izkazalo, da je Štefan ^podaril uro neki svoji prijateljici. Kmalu nato sta se Štefan in dekle sprla. Ko so se orožniki zglasili pri dekletu, so nepričakovano prišlo na dan skrivnosti, ki segajo celo 10 let nazaj. Ko so zdaj prišli orožniki z Vač preiskavat zadevo ukradene zlate ure, so se zglasili tudi nri Jogrovih v Brezuicah, ki so jim podali važne navedbe o zagonetni smrti gosipodarja Osol-nika, ki se je moral pred 10 1« fi posloviti od živi ion ja. Oo-podaT Osolnik ie pred 10 leti posodil -vojemu svaku Ori- lu z Vrha pri Kan dr šah .i;>,000 din. G ril je bi! zadolžen, pa so je upal s posojilom spraviti iz težav. Toda prišle so nadenj nove nesreče in posojila ni mo-vrniti. Ztozel je popolnoma na kant in tako je tudi njegov svak Osolnik izgubil 115 tisočakov. Varčnega moža je to tako potrto, «!a je domačini večkrat ves obupan potožil: "Kai obesil s«; bom. Ro- kmalu natr so našli Osolnika oUcš^nega na kozolcu. Kakor zdaj pripnve-lu-jejo, je takrat >odni zdravnik našel v želodcu obešenega znake nekega strupa. Toda čez čaje ves dogodek prešel v pozabo. Toda nič ni i a'ko skrito, rl,-> ribi nekoč postalo oči i o. Vdova Marija Osolnikova .]<* nekaj let po moževi smrt' navezala prijateljsko razmerje z .7o-grovim sinom Francetom. Kazalo se je rolo. da se bosta poročila. V takšni in limno-ti ie vdova zaupala Francetu, da njen mož ni umrl po lastni volji, tr-mveč da ga je ona s -vojimi sinovi spravila s sveta. Dai-i rnn je čaja s strihninom. Ko ie ni; ž použil čuflno pijačo, -e je I ako i zgrozil in obupan zajokal: '.^ena. kaj si storila? To ni nikak čaj, strupa si mi tla !a!" Kmalu nato j«> Osolnik podlesrel. Ponoči so odnesli lastnr^a očeta na kozolce in mu ovili vrv okoli vratu in «o ara rbe-ili. Zdaj je vso to France Joger izpovedal orožnikom, tr deč da mil je tako pri povedo val? vdova Marija. Prav tako izpoveduje tudi Jakob Joger. ki je bil prijatelj z Osol ni kovini i fanti. Tako -o torej orožniki z Vač prijeli vdovo Marijo in sina Štefana in pripeljali jih sodišču v Litiji. Državno tožilstvo v Ljubljani ie odredilo, naj bosta oba prepel jana v Ljub Ijano. Ob tem so aretirali dmaresra Osoluikovega sina. ki ie bil že zdoma in so ga poiskali v službi. Preiskava -e nadaljnje. MR. TRCEK ZBOLEL Naš urednik Mr. Terček i«-nekoliko zbolel in bo na zdravnikovo zahtevo moral saj en te. den ostati v postelji. Želimo mu, da kaj kmalu o k reva in se zopet vrne na svoj uredniški stol. Uredništvo in upravništvo. I M..... BgggjSBgSS Peter :: :: Zgaga NA.TVEtME PRESENECK XJ K V prijateljski družbi pridejo na dnevni red vsakovrstni pro hlemi, enkrat pijača, enkrnt ž.t-ask**, vča>i srrahovi, politika, tlelo, nezaposlenost in sam ne vem, kit j še vse. Nekoč, je na ne. ?el pogovor na preseneča nje, in vsak je imel povedati zanimiv zgodbo iz svojega življenja: — kako se uiu je na>mehni!a -iv-ča, ko je mislil, tla je v-ega konec; kako je iznenada srečal človeka, katerem je trdno domneval. da je že davno mrtev-kako je zadela njegova srečku glavni dobitek itd. Znano je, da se v takih pogovorih precej pretirava in da marsikdo zine kakšno neverjetno, pa je v dnu srca o njeni resničnosti pro pri -ča n. Največje presenečenje, ki >em ga doživel, — povzel mož srednjih h-t, je bilo na dan rojstva mojega prvega otroka. W smete me napačno razumeti. Presenečen nisem bil zato, ke/ sva z ženo upala, da bo punčka, pa je bil fant in iu«ii zato ne, ker j«- šjo \ -e po -,reči, da si jo hi! /h zdravnik obupal in nit namignil, da ho najbrž nekaj narobe. Kot veste, sem -e zelo mlad poroeii. Fantovsko življenje .p hilo strašno lepo. Kdo se je hri. gal za jutrišnji dan, samo da je bilo danes veselja in pijače dovolj ter jedi za potrebo. Se prve nieseee zakonskega življenja se nisem mogel vžive i: v vlogo zakonskega moža. < 'e jo bifa ie priložnost, sem .-mu knil v prijateljsko družbo in >em potem ženi vedno natvezil kakšen tako dober izgovor, da ji' verjela. Ko -c ji je pa začela bližati Inula ura, t ro spričevalo. Sodisre ™ore o^lbiti ]»ro^njo ali pa "nadaljevati jo," t. j. prosilec l>r> zopot poklican kasneje. ^^alo proš» nj je naravnost odbitih, povprečno tri izmed vsakih sto. Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA f ' . v j BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih oil 16. do 50. in otroke do 1 6. leta starosti. ČLANSTVO: 50,000 PREMOŽENJE: $7,500,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, HI. ^teiiM iS Ob dveh je prišel zdravnik in ob .štirih popoldne se je ' -rečno razšlo. Ko s.e je zdravnik 'umival, ga vprašam, če sinora za pet minut hiše. — Oh, — je ugovarjal, — saj ni treba take malenkosti obešati na veliki zvon. Prej se bo raz-vedelo kot -i misliš. Zatrdil sem mu, da ni to mej namen in mu s težavo po pravi, ei povedal, da hrepenim po po-žirku pijače ko duša v vieah po svetem raju. Dober možak ji-bil in najbrž ga je sam rod pil. ker mi je milostno dovolil: — Seveda, taka stvar nžej*a človeka. Toda grlej, da boš v petiii minutah nazaj. Pograbim pint in oddirjam v >edem blokov oddaljen salon, kjer je gospodaril star, debel Xcmee. Pri njem smo se shaja. li v fantovskih letih, če je bil le groš v žepu. Stopim k bari, sa • loner me pogleda, njegov obraz se razleze v nekak pomilovalen na*meh, in pravi: — Hello papa! Meni je bilo, prijatelji, kot da bi me zadela strela iz jasne, ga. Beseda "papa" je padla tako iznenada, da nisem vedel, ce bi se od blaženosti nasmehnil ali ee bi od jeze lopnil dedea po tolstem obrazu. Beseda 44papa" je bilo največje presenečenje v mojem življenju. KUNttHMSHMBH Človek bi ne verjel, kako veliko število inozemcev, ki imajo svoj "rprvi papir'* že mnogo let, pa se vedno odlagajo zaprositi za svojo naturalizacijo. Kdor si je priskrbel izjavo namere (prvi papir), je slavnostno izjavil, da namerava postati ameriški državljan. NegUdo nato, kako dolgo je inozemec živel v tej deželi, prvi papir mora biti vsaj dve leti star, predno sme zaprositi za4 * dragi papir." Ob vložitvi prošnje za naturalizacijotse pa zahteva, d.? je prosilo«' stanoval v Združenih drža A" ah vsaj pet let. Prvi papir velja le za sedem let. Po sedmih letih postane m veljaven in, ako dotičnik Še vedno želi postati ameriški dr žavljan, si mora priskrbeti nov pivi papir, in seveda čakati na-daljni dve leti, predno sme zaprositi za naturalizacijo. Seveda jeuespametno za one ki ima io potrebna Ma bivanja ■ v Združenih državah in katerih prvi papir je že dve leti star da bi preveč odlagali vložitev prošnje za naturalizacijo. Re-t je sicer, da dobiti drugI papir ni tako enostavna stvar kot dobiti prvega. Prosilee za naturalizacijo mora imeti dve priči, ki sta voljni pričati o njegovem bivanju v Združenih | državah in o n jegovem dobrem moralnem značaju. Mora se tudi podvreči izpitu, da se ugotovi, da-li ima zadostno znanj«' o ameriški vladi in da-li je v splošnem vreden postati ameriški državljan. Ta trud na so obiljno izplačuje, kajti podeljuje uspešnemu kandidatu vse pravice in dolžnosti ameriškega državljana. On pridobi pravico ameriškega državljana, da se sme potom svoje volilne pravice vdeleževati upravljanja federalne, državne in lokalne vlade. Nikdo mu ne more zabra-niti zaslužka, kjerkoli državljanstvo je pogoj. Pridobi pravico do upokojili ne za potrebne starce in raznih drugih dobrot, ki so pridržane ameriškim državljanom. Kako se vloži prošnia za naturalizacijo? Deklarant (inozeinec s prvim pipirjem) si mora najprej priskrbeti tiskovino Form A-2214, ki se naziva "predhodna tiskovina za naturalizaeijsko proš- j ) 1 ^ m/% ^jk (B^rns^nfluifi^raiRiiri-s. 'i^.iwraMHtiMiiffiWBWWS'W PRirwwifliwnBiffiBnsais' • __X-21 — —. ■ jnairasmiiaisieiw DOSU1 StlVC ...................... DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO V ITALIJO Za s 2 55............Din. 100 Za $ 6.35............Lir 100 i 5.00............Din. 200 $ 12.25............Lir 200 $ 7^0............Din. 300 $ ................. $11 65............ Din. $ 57.00 ............Ur l000 $23.00 ............Din. 1000 $112-50............Lir **** $45.00 ............Din. 2000 $1(57.50 ............Ur 3000 KER SE CENE SEDAJ HITKO MENJAJO SO NAVEDENE CEN JI PODVRŽENE SPREMEMBI GORI AIJ DOLI_ Trn Izplačilo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodlri v dinarjih aU lirah dovoljujemo to boljše pogoj«. Izplačila v ameriških dolarjih b 'vplačilo S 5.— morate prnUli________________.$ 8.71 - - ____________________.»ie.** $15.— " - ____________________11«-- " . - ____________________ Ifii- - " IZZZ'Z~".MIM Prejemnik dobi v Harem krajn Izplačilo v dolarjih. NUJNA NUUSUU UVR&UJBMO PO CABLE UTTCS IA PRISTOJBINO SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY uGUi Narod«" «1« WEST l»th riTREET NEW YORK. N. «. POŠIL JATELJE OPOZARJAMO. aa) nakažejo pri po&Ujatvah okrogle vsote (naprimer ato, dvoata, tisoč) dinarjev oziroma lir, kajti taka inlačlla ae najhitreje la-vrto, pole« teta Je pa pošiljanje neokrof^ik vsot tndi raimeroaU irmlje. SLOVENTC I'UBUSBINQ CO. (Travel Banani "O I A 8 NAROD A" — New York Tuesday, April 12, 1938 THE LABGEST SLOVENE DAILY IN U. S. X 1 Kratka Dnevna Zgodba 1 -i ! ----------------—-------- —--- » - je bil v obratu majhen dinanio, ki je nepretrgoma napajal akumulatorje. Preden je ekspedi-cija odrinila na p^t, je Papanin računal, da bo imel dovolj sile komaj za eno vremensko poročilo na dan. Radiotelegrafist Krenkel pa je postavil ta račun na glavo. V praksi se je namveo pokazalo, da je dovolj energije za »tiri poročila. Dolgo časa je bila radijska postaja Papsninovcev tudi v stalni 7. vezi p i ovarii i na Ru-dolforvem otoku, in sicer na valu 56 m. Krenkel j*1 bil tudi stalno v zvozi z norveško radijsko .postajo na otoku -lan Mavenu. Kadar je JSrenkel oddajal poročila, so imeli radijski amaterji priložnost poslušati njegova poročila in tudi razgovore med polarnkni rnzi --kovale.i in ruski m i radijskimi postajami. GOREČE LETALO TREŠČILO V PREPAD V zapuščen« m dolu Pirene-j« v pri Canigoftu jetresčilo na tia in zgorele francosko letrlo. ki je prihajalo iz Orana s pošto Iz .Južne Ameriko. Na krovu je bilo pet pomikov in trije člani posadke, ki jih je smatrati vse za mrtve. Po padcu je goreče lotalo padlo v globoko prepad. Letalo bi bilo moralo prispeti v Toulouse žf? zgodj popoldne. pa ga ni bi!o niti do pn-piega večera. Š*Ie tedaj so zvedeli, da je mogočni aparat zadel v neko skalo, -e vn»l in treščil v prepad. Nekateri samotni gorjanci so katastrofo opazovali or] daleč, zavoljo težavnega ozemlja in viharja, ki je t oda j nastal, pa niso mogli takoj na pomoč. Rešilna ekspcrlicija je ]>oznej našla -aino nekatere sežgane ko-o aparata in enega izm^d potnikov mrtvega. K a j je z ostalimi sedmimi, do-lej ni znano, malo i»a je verjetno, da bi bili ostali živi. • Georges Ohnet: Zadnja Ljubezen umrla in mu vrnila srobodo. Da. naireti! Tako drlee je bila že prišja. In njene misli -o -novato naprej: — Ker hrepeni po Lueiini ljt >ezni. ona 5:.» pa ne more ljubiti, dokler ni prost, ji n«* pre ostaja drugo, nego umreti. Krima in zadnja nj" :sn slabost je bila v trenutku osamljenosti ta. da ne bo nikoli we videla tistega, ki ji je hi ia njegova ljubezen v-e na -vetti. Toda čemu !>' i pa umrla, da hi rešila drngega !4-pljenja. Sklep je bij že storjen v njeni duši. toda pi. misli na Lucio in Armanda jo je obšla divja za, da odide ona v večnost, onadvo pa o-tan.* '.a skupaj na tem svetu. O, kako težko je hi! > sprijazniti -e z mislijo, da bosta Armand in l.u-r-ie združena v svoji -r'či. In vendar ji- okleni ia umakniti >e -amo v ta namen. Pokleknila je in je.la prositi naravo, nebo in boga, naj store čudež, naj ji vrnejo lepoto in mlado-t, da hi j i mož zopet ljubil Strašna je bila namreč mi-el, da bosta Armand in Lncie srečna v svoji Ijn Ibezni, ona ho pa ležala v zemlji, pozabljena, [mrtva. Prosila je boga, naj iztrga iz Armando |vf*gp. srea grešno ljubezen. Krčevito ^ je okle i pala življenja. Rilo jo j«- strah mraza, prazno i te, onostranstva. (Dalje prihodnjič.) pi. so ho vnel zastor nad otroško posteljico in ho zagorelo bia go na tli h. Z rokami tipa o-koli. Zaman. Kako boli! Kako jo peče! Do smrti. Otroci ■io v nevarnosti — proč. ie proč. Vse v njej se je spremenilo v strah in ljubezen. Vrata so daleč, okno je blizu. Povzpela se je kvišku — druge poti ni. Tvakor svetlobni angel v plamenih od u'la v o ,lo nog. Pred sobo j črno luknjo zevajoče globine. Bog odpusti, da morn v grehih oditi — a otroci! Skoči h rez oklevanja. Mirno -tirili nadstropij sikne ■:)!.nm«-H lok. Spodaj na irrn-t • 111 v' vso u ura si o in sivo. "Roke. yiave. ramena tvorijo ?teu^-. \'>;i c: sta je tu. V-a cesta ima •n -am <»braz mukepolne i-ado-redno-ti Njena usta izgrgraj«: 'Otrobi — rešeni Plahutajoča iskn-oost na 1 uničenim «'»brsizom — ali ;ie.to -e sfnehljai! Nrhr-va beseda se ve?* n<* r»ojavi. N-'ikdo naredi kri/. Razne vest«. 75 TISOČ BESED V 10 MESECIH. Kustka ].oia:na o»lprava Pa-panina in tovari'ev je končala svojo delo in njeni člani so se vniili 'is slavo in u»pehi ovenčani v Mf.skvo. kjer so zsčeli =ir- jevati vos material. Kazu-me -e, da tega gra liva ni me-g»iče pregledati v n*-kaj tednih. Potrehm* za to dr»voij časa, celo loto e ntabo^J rila na nji, je pihal močan veter,} Akumulatorji so l.lli na ta na-! čin vedno polni. S pomočjo zračnega vijaka bi — Da! >em vam častno besedo. — Da. to je res. In zato sem lahko mirna. Piestraseno se je ozrla na samokres. On j* ugani! njeno misel in dejal trpko: — Odnesite ga, če vas more to pomiriti. Mina je pa odkimala z glavo. — Ne, ne. to je odveč, saj ste mi prisegli. In stopila je k njemu. Armand je sedel utrujen in izčrpan. Pogledala mu je v oči, ga pri jela za glavo in poljubila njegove la-e, potem je pa krčevito zailitela. Amiand se je nstrasil in !i'del je vstali, ju ga je zadržala. — Ostanite! Ne razburjajte se! Samo živ«-i so mi za hip odpovedali Takoj mi ho odleglo. Oprostile. Kami dovolj trpite, prihraniti bi vam bila morala pogled ua moje muke. Pustim va-•nmoga, posku-ite zaspati, da se pomirite, jutri pa na svidenje. Stopila je k vratom in odšla. Vrnila je v /v o jo sobo, kjer je jela razmišljati. Vse. kar je mogla storiti, da bi našla izhod iz svojega o'.i apnega položaja, je bila že storila. Iz svoje zadnje borlie je bila iz^la strta in brez nude. Nesre-ta se ni «lala več popraviti. Bila je pripravljena nositi sama vso njeno težo, samo da bi bil A rman d -rečen. Vračala je \ duhu znova po oni trdi poti, ki jo je bila prehodila od onega dne. ko je zvedela. da jo Armand vara. Prvotno mu ni hotela odstopiti nobene pravice, končno je p;: prišla do tega. da mu je ponujala svobodo pod edinim pogojem, da ne ho več trpel. Pa tudi ta največ-•a žrtev je bila zaman. Mina ni imela več ni i toliko moči, da bi se smela žrtvovati za tistega, ki ga je oboževala. Armand ni hotel sprejeli nje ne žrtve. Ganila ga je do solz. bil ji ie iz dna sr-•a hvaležen, tod;, njen predlog je odklonil. Ali je pa mogel preprečiti ;o njeno žrtev! Proti volji enega je vstajala volja drugega. IV je Armand odklonil svobodo in če ni hote! u-rareii. kdo je mogel zabraniti Mini. »ia bi s tem POSLEDICA TORNADA NA SREDNJEM ZAPADU JSlika nam predstavlja hiio, kateri je ^neselaic«^ torn«^», ki je divjaipo ditav^iiednje- ga za pada. "Padisahovi sen-"Ob Vadarju"; Kdo bi ne hotel biti z Mayem v ci" pri "Oboževalcih ognja", kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju m njegovi poslednji poti '? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? IZ BAGDADA V ŠTAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 KRIŽEM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani, s slikami VSEBINA: Jezero smrti, — Moj roman ob Nilu. — Kak* sem v Mekko romal. — Pri $amarih. — Med Jesidi. Cena $1.50 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA: Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani ^VSEBINA: Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarju. Cena $1.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golob* lijaku. — Mohaanedanski svetnik . Cena $1.50 SATAN IN ISKARIOT I 2 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma Setar. — Na aledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta- — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nal divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV I 2 knjig, s slikami, 1753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indij anka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka. Cena $3.50 ŽUT1 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Bih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Naročite jih lahko pri Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. M MATTI: , MATI TEH DNI Fantek se začne jokati. Pla-j| nila je pokonci vsa. divja od je-.] ze. K«ožm j»f> licih. *>o'sklon ieneiti ! hrhtn curlja blažen občutek. I a n< eno -fisjiiti se v topli koti-•i k. Spočiti -e - Ie za hip, k:' j,, -kovaj k ♦ sr«*č". T'-'na. samo prasketanj«' i>!;» ' e.c-»ir\- liki tiho govorici glas.j ! osiiavn. Glava ji omahne na ramo. >hi az nagni*. I tru jene vekej ■e za t »ve. \ii bedi! Vse sej leskeče od srebra in zlat-. Ozka izbi ca je ko .pred ^ ha nebes . . .j 4 * Jezus Marija!" Saj -e ji ne] canja o veliki, veliki svetlobi.! ji 7 LETNA T02ITELJICA. Sedemletna uče.nka je vložila nroti -vojemu učitelju tožbo zavr.Ijo iv«žiiljenja. Ta -koraj a ever j« tna pravda -e j«« r.digra. vala j»re.| okrajnim sodiščem v J Trehieu na Moravskem in se j:*j nadaljevala potem pred o-i krožnim so li-eem v dihlavi. j Sedemletnica je naiiHeč tožila učitelja Ježefa Dufka iz Ho-j stakova zavoljo njegove izjave: "Kdor laž . ta krade.*' kajti eutila se j». ]»o tej izjavi prizadeta. Sod ink je bil v Trebiču ml i ko pam«»ten. ravic«» tudi do takšnih izre-I kov. S tem -e ni zadovoljila i mala tožiteljiea, oziroma nje pravni zastopnik. Stvar je prišla pred višjo inštanco v JiJila-vo, ki je pa oo blagu, ju ima zsnrta za i**1-šerko. Sivanka šviira. Slabo y»la-«"-ano tlelo. A ni spremljajo zavistni po-1 ghdi. -Da hi bilo že konce zime! Kar v krvi čuti. občuti hrepenenje in koprnenj;. skoraj ko oznaaij« n je, da !>«"> poslej bolj Še. Že to, da je treba manj lu-je dobrota: otroka <*-e pa morata pred hišnimi vrati prekopi ce vat i in divjati. Mogoče je, da s. ho tudi mož vrnil, ki ji je bil ušel. Nekoč je ž«' tako kar r-tal pred njo. V žepih j«1 imel denar. Odkod * Nemara Bog tega ne muc vedeti. Njen se-stradnni ebrav. je

    prečni in jaiz takega zakona ne bi nikdar sklenil." "Moj Bog, saj se vendar poroči toliko bratrancev in sestri een." Mogoče. Toda jaz tega ne bi nikdar storil. In, pole« tega, milostljiva gospa, moje srce ni več prosto." Inga se zgane in obraz se ji zateigne. Ponosno se vzravna O, tako — potem fcevoda — potem — prosim — mislite, aa tega razgovora ni bilo med nama__" Tnga gre naglo k vratom, Gnrniar pa ji zastavi pot *e ^ trenutek, bom šele pogledal, ako morete oditi, ne da bi vas kdo videl. Mogoče je Soltnu ravno na potu. In — moja. beseda na to: kar sva tukaj govorila, ostane med nama. Pozabljeno bo, kakorhitro zapustite sobo.'' (Dalje prihodnjič.) Sodna obravnava —zoper Jezusa— Sodna obravnava, pri kateri je bil Jezus na smrt obsojen, je že od nekdaj zanimala ne le bo-goslovce, ampak tudi pravnike. V tem oziru je bilo napisanih že več jurisdičnih del ki so obravnavale sodbo, ki je bila izrečena nad Jezusom. Tudi sloveči zgodovinar Momsen, ki se peča z rimskim kazenskim pravom, omenja obravnavo zoper Kristusa. Ju ris te pa zanima zlasti vprašanje, ali se je zoper Jezusa vršilo redno kazensko postopanje z vsemi predpisanimi formami, kakor jih tudi zanima s tega vidika, da bi iz tega kazenskega postopka spoznali nove podatke o rimskem provincial nem kazenskem pravu. Obravnava zoper Jezusa se začne s tem, da ga primejo. Kakor pričajo evangeliji, so ga aretirali na odredbo velikih duhovnikov in starešin, torej tistih oseb, iz katerih so bila .sestavljena judovska sodišča. V Jeruzalema sta bili dve sodišči, takozv. mala sine dri ju, ki sta štela po 23 sodnikov, poleg teh dveh pa veliki s i nedrij, visoki svet, ki je bil sestavljen iz 71 sodnikov. Za prestopke, za katere je bila določena smrtna kazen, torej tudi za namišljeni Jezusov prestopek, sta poleg velikega sinedrija bila pristojna tudi mala dva sinedrija. Ni pa mogoče natančno dognati, katero izmed teh sodišč je izdalo povelje, naj Jezusa primejo. Kakor poroča Evangelist Janez, so pri aretaciji sodelovali tudi rimski vojaki. Judeja je ob Kristusovem času spadala pod rimsko na dob last, ali je bila le del rimske province Sirije ali pa je bila samostojna provinca. Na čelu ji je ,stal rimski cesarski namestnik, i Ta je bil v kazenskih zadevah najvfSji sodnik, ki je imel "pravico meča", torej pravico izrekati smrtno kazen. Nad domačim prebivalstvom, ki niso bili rimski državljani, so imele kazensko sodstvo judovske' oblasti, toda le v omejenem obsegu. PaČ pa so judovska sodišča smela samostojno izdajati zaporna povelja. Sodelovanje rimskih vojakov pri aretaciji ter soglasje rimskega namestnika bi po tem takem ne bilo potrebno. Jezusa so takoj po aretaciji odpeljali preti preiskovalno sodišče, kakor je bilo pravilo. Preiskovalni zapor pa je v judovskem kazenskem procosu le izjema. Kakor (poroča Janez, so Jezusa najprej peljali k Anu, ki je bil tast velikega duhovnika Kajfa. Evangelist Matej, Marko in Luka pa te obravnave pred Anom ne omenjajo. Iz tega pa seveda ne sledi, da bi bil Janez poročal kaj nezgodo-vinskega, čeprav je pravq^raz. laga težka. Nekaka predp^e-iskava to nikako ni bila, ker kaj takega judovsko pravo ui poznalo. Kakor mislijo nekateri pravni zgodovinarji, je bil Ana najibrže predsednik katerega izmed onih dveh malih si-nedrijev, vsled česar se je podlimi pravice, katera mn je šla, da je to težko pravno zadevo odstopil visokemu svetu, čigar predsednik je bil njegov zet Kajfa. Tako si tudi lažje razlagamo, zakaj Matej, Marko in Luka nič. ne omenjajo obravnave pred Anom, ker je bila za vse postopanje skoro brez pomena. Če je bil Jezus najprei prepeljan pred mali si nedrij pod Anovim predsedstvom, se; je to najbrže zgodilo zaradi tega, ker je skoro gotovo Ana ukazal Jezusa prijeti. Obravnava pod visokim svetom pod Kajfovim predsedstvom se je začela z zasliševanjem prič. Judovsko pravo pa ne pozna .pravice sodnikov, da bi smeli po svoje presojati vrednost izpovedi prič. Za obsodilo je bilo že dovolj, če sta najmanj dve priči soglasno izpovedali. Izpovedi prič zoper Jezusa pa se niso skladale, zaradi česar te izpovedi nišo bilo dovolne, da bi bili smeli Jezusa obsoditi. Zato je veliki duhovnik sam vprašal Jezusa: 44Ali si ti Kristus, sin božji?" Jezus je odgovoril: "Sem!" Tedaj je veliki dujiovnik raztrgal svoja oblačila ter rekel: '4 ČV-mu potrebujemo Še prič, saj sto slišali, da je Boga klel.'" Sodišče pa Jezusove izjave ni vzelo za priznanje, ker po judovskem pravu ni bilo dovolj dokaza, ako je kdo kaj sam priznal. Pač pa je judovsko sodišče Jezusove besedo vzelo za žalitev Boga, katero so slišali vsi sodni'ki, vsled čsar so bili vsi drugi dokazi nepotrebni. Po judovski postavi pa je bila za bogokletstvo določena smrt s kamenjanjem. Veliki svet je sedaj Juzusa soglasno obsodil na smrt. Tnkaj so zopet vidi, kako zelo se jim je mudilo. Da bi čimprej prišli do cilja ter da bi se čim prej iznebili Jezusa, so se kar izognili važnemu določilu. Po judovskem kazenskem postopku so oprostilno razsodbo pač smeli takoj razglasiti. morali pa so obsodbo preložiti na dragi dan, da so tako sodniki dobili priliko, vse že enkrat mirno premisliti ter se pogovoriti. Ko je visoki svej Jezusa ob -odil na sni rt, ga je poslal Kaj fa k rimskemu cesarskemu namestniku Pilatu da In da izrvr kel." Vendar jo Pilat ni bil prepričan, da bi bil Jezus zasluži! smrtno kazen. Zato je skušal na jprej smrtno obosdbo preprečiti. Ko pa je slišal da je Jezus doma iz Galilejo, ga jo poslal Herodu, kralju Galileje, prav gotovo ne za to, da bi Herodu s tem napravil kak po-klon, ampak zato, ker je upal, da se bo tako iznebil neprijetne odločitve. Tudi Herod je bil pristojen zy tako postopanje, ker je bil deželni knez Galileje, Jezusove domovine, med tem ko je bil cesarski namestnik Pilat. pristojen zaradi tega, ker se je dejanje zgodilo na ozemlju niegove sodne oblasti. Ko je Herod Jezusa kratko zaslišal, ga je vrnil Pilatu, kateri je nato moral nadaljevati svoje postopanje. Ker pa se ni mogel VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do k«laj imate plačano naročnino. Prva številk« iMHueni mesec, druga dan in tretja pa leto. I>a nam prihranile tic]nitrel»nega dela in stroskov, Vas prosimo, da skušale naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali j.» pa plačajte našemn zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker s«, upravičeni obiskati tim: dru;:e naselbine, kjer je kaj naših rojakov 'iiili. Zastopnik i»o Vain izročil ]Hitrdil"-ano na s^-iia ročnino. CALIFORNIA: Siin Kmm-isrn, ^irolt Lniishin COLORADO: Puehlo. I'etor Culi«. A. Saftie Walsenburg, M. J. ttayuk INDIANA : Indianapolis. Fr. Ziipam-te ILLINOIS: Chicaxn, J. Bovfic Ch-ero, J. Fahian (Chicago, Cittni in Illinois). Joliei, Jennie Baiuhieh La SjiH«'. .1. Sjielieh Maseoutah, Frank An^iistin North Chieaxo in VVaiikc^ati, .Malh. VVaršek .MARYLAND: Kit/.miller. Fr. Vixlopivee MK IHCAN : Detroit. Plankar MINNKSOTA: <'hi.*liotiji. Frnnk Ciiuif, J. I.ukanien K!.V, Jos. .1. Pesliel K velel li, Louis <;«»u£f . .<;illnTi, l^tiiis \Vsm | IlihhiiiK. John PovAe Virginia. Frank IJrvdthh Ml »NTANA: iCoiHHliip. M. M. Panian Washoe. I.. riiaui|iu XF.BICASKA : Omaha, 1*. Bnulerirk \i:\V YORK: GuwamUi. Kari Slrnishu Little Falls, Frank M ash- VSE PARNIKE in LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: SLOVENIC POBL. CO. IDGOSLAV TRAVEI, DEPT. 216 W. 1Mb St.. New York. N. V. KKETAISIJE PARN1KOV SHIPPING NEWS 14 aprila : Ktimim v Kremen ltt aprila : Itei v lienua V-. aprila: . . . . ■ Lifayt-tle v Havre Aquitania v Ohebourg TJ. aprila: bremeu v Bremen Kooia v Oenoa "-'7. aprila : Qutiu Mary v Cherbourg He ile France t Hart« 30. aprila : Paris t Havre Conte ill Saroia v Vienna U. maja : Huropa v Bremen 4. maja : Normamlie v Havre New' York v Hamburg 0. maja: Vulcanfa v Trat 10. maja: Bremen v Bremen 11. maja: Queen Mary v Cherbourg H ansa v Hamburg 12. maja: Champlain v Havre 14. maja: Rex v Genoa 18. maja: Normanrtle v Havre Kuropa v Bremen 21. maja: Saturnia v Trst iT. maja : Queen Mary v Cherbourg 'SI. maja: Laaf.vette v Havre Bremen v Bremen 28. maja : Conte rti Savoia v Henoa 1. junija: , * Neyv .York v Hamburg Aquitania v Cherbourg Normamlie v Havre .1. junija: Europa v Bremen i 4. junija: Roma v Genoa 7. junija: Ile de France v Havre 8. junija: Queen Mary v Cherbourg Hansa v Hamburg 11. junija: Rex v Genoa Columbus v Bremen Champlaln v Havre lf». junija : ' Norma utile v Havre Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen* 18. junija: '' - . Normamlie v Harre ..Bremen v Bremen 18. junija: Coiite ill Savoia v Genoa Aquitania v Cherbourg 2T. junija: l^fayette ▼ Havre K ti ropa t Bremen 22. junija: Queen Mary v Cherbourg Ile ile Frauce v Havre 25. junija: Vuleaiila v Trat 2». Junija: New York t Hamburg Normamlie r Harre Aquitania v Cherbourg 2. julija: . _ y ~ Brhwn » Bremen Champiain v Havre Rex t Genoa OHIO: Barliertou, Frank Troha Clevelaiiii. Anton Boln'k, Chas. Kar-linger. Ja«-ol> Itesuik. John SlaimiK Girartl, Anion Na^oile Eorain, Louis Balant. John KumSe Youn^stown, Anton Kikelj OREGON: Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA : Bessemer. Anton I|i:ivec Concilia ugh. «1. Brezover Covenlale in okoli«-:«. Mrs. Ivaiw Kupnik K.\|H»rt, Louis Supaiiflr Farrell. Jerry < >korn Forest <*ity; Math Kamin Fr. IthMlnikar Orceiisbur?;, Frank Novak lloiin-r City, Fr. Ferenehak .lohu.slown, John Polantz Krayu, AnI. Tauželj Ltuu'rtie. Frank Balloch Aliilway. John Žust Pilisbur^h in okolici, Philip Pragar St«i'|toii. A. Uren Turtle Creek. Fr. Sehifret* U'esf New I on, Josi'pli Jovail...... WIS«'«iXSIX r Milwaukee, West Allis, Skok Sheboygan, Jt»<«epli Kakež WYoMlNU: l{i«-k Springs. I.ouis Taut-liar Diaioomlville. Rolit>|i Vsak /aslofmik i/«la potrdilo ta svo-lo. katero j«* prejel. Zastopnike toplo priparcraino. 1 PRAVA "GI-AS NARODA* prepričati, tla bi bil .h7.11s ros kaj zakrivil, je skušal Jude prt govoriti, naj se od rek o izvršitvi smrtne obsodbe. Vedno znova jim dokazuje, da je Jezus nedolžen. Izjavil jim jo, da so lioee ravnati po stari navadi ter jim o velikonočnih praznikih pomilostiti onega jetnika. Dal jim je na izbero naj se odločijo za Jezusa ali za morilca Barabo. Upal je, da se bo ljudstvo odlomilo za Jezusa. Ko pa je videl, da se je tu.li v te in zmotil, si jo simbolično umil roke v znamenje, da je nedolžen nad Jezusovo krvjo. Na to jo dal Gospoda -še bičati, misleč, da so bodo Judje s to kaznijo zadovoljili. Bičanje je v rimskem pravu bilo nekak uvod k izvršitvi smrtne ikaani. Tukaj pa jo jo Pilat uporabil za samostojno kazen, kakršna je bila določena za manjše prestopke. Po bičanju so Jezusu nadeli tmievo krono ter ga takega prepeljali pred Jude, .da bi tako zbudil njihovo usmiljenje. Pa brez uspeha. Judje zahtevajo niego-vo smrt. Da' bi pa še bolj pritisnili ra Pilata, mu začno klicati: "(V tega oprostiš, nisi cesarjev prijatelj. Zakaj vsakdo, ki se dela za kralia, ie cesarjev sovražnik." Tnkai Pilat končno odneha in razglasi svojo od- ločitev, naj se .sni rt na kazen izvrši. Tipkaj se mora vsakemu čudno zdeti, da je bil Jezus pred judovskim sodiščem obsojen zaradi docela drugačnega prestopka, kakor pa je bil pred Pilatom naveden /.a vzrok, naj se smrtna kazen izvrši. Medtem ko je visoki svet Je zusa obsodil na smrt zaradi bogokletstva je Pilatova odločba vzela za podlago docela političen zločin. Ker ni bilo nobene višje instance več, je postala Pilatova odločba takoj izvršna ter se jo smrtna obsodba lahko takoj izvršila. Tako so Jezusa odpeljali na k rižev i pot. RAJŠI JE PLAČAL DAVKE. Za dan o0. marca je bila napovedana javna dražba graščine Slavkov na Češkem. Graščina je last plemenitašev Palffv-jev. Ker pa lastni-ki ni^o plačevali davkov in je terjatev narasla na 700 tisoč Kč, je davčna mprava sklenila posestvo prodati na javni dražbi. Xu, preden je prišlo do tega, so Palffv-jevi vendarle sr|iravili skupaj potrebno vsoto za .plačilo da v-C kov in »lra/jba je bila preklicana. AMERISKOOBOROZEVANJE V ladjedelnici na_Marc Islandu ob pacifiški obali so te dni spustili v morje nov submarin a- meriške vojne mornarice.