šlev. 37. Posamezna Številka stane 1 Din. VllilM, t pete* dr ffi lelmji на Leio LL ea Naročnina tsssm aa državo SHSi do preklical a) no pre biti drugega razloga, nego da je nujno treba l:anono\ in smodnika za kakšno krvavo akc'jo, ki j» v* Ti gospod general pred svojimi cv ni. Vsak poznavalec mednarodnega položaja bo vedel, da o tem ne more biti govora. Pri nas pa je t;:di po zaslugi dr. Nin-čiča za î \ čas izključen kakšen konrîikt. Tc.ej se s tremi mlljardairi prav nio ne mudi in vojne ja ministra naj njegov kologa od zunanjega resora pomiri, kar ee zunanjega roložaja tiče... Ne r " 'no, da ne bi bilo treba za an iado in njeno orožje ter izpopolnitev skrbeti, dokTer se velesile ne izpametujejo in sklenejo armade splošno reducirati, kar bi bilo edino pametno. Toda pri tem se nam vsiljuje neko drugo važno vprašanje: Koliko se je v naši državi že za armado izdalo? Koliko rednega proračunskega kredita, koliko pa izrednega? Ali sploh parlament ve Z4 vse izdatke? Za kaj so se te vsote porabile? Ali so se z njimi izvršile priprave in so so docela potrošile za akcije, katerih potem sploh ni bilo? Ali je od tega kaj ostalo za tisto tolikokrat omenjeno »reorganizacijo« armade? Kako se sploh re-organizuje naša armada, ali se sploh, in v kakšni meri, ali pa je vse skupaj le prazno govorjenje in gre velik del teh' ogromnih denarjev v žrelo raznih komisij, provizij, liferantskih dobičkov itd? Kaj je z našim vojnim materialom, ali smo za vojno sploh pripravljeni, kaj se jo delalo vsa ta štiri leta po miru v pogledu vojske, da nikjer ni nič čutiti o kaki reorganizaciji, denarja se je pa toliko potrošilo 1? To so vee jako zanimiva vprašanja, na katera doslej ni naša javnost nikoli dobila odgovora in o katerih ni vlada niti parlamentu nikoli nobenega računa da'a. Zalo bo ena glavnih nalog bodoče narodne skupščine, da bo odločno zahtevala tako ustanovitev parlamentarnega odseka za zunanje nadeve kakor ustanovitev parlamentarnega odseka za vojaške zadeve. To ne gre, da bi Jugoslavija bila edina država na svetu, kjer ljudsko zastopstvo ravno o zunanjih zadevah ter o staniu armade in uporabi miljard v vojne svrhe n' prav nič podučeno, kakor da bi se te zadeve ljudstva nič ne tikale. Avstrija ni bila prava ljudska država, pa je odsek za vojne zadeve lahko izvedel za vsak pi:mb na v ojaški suk- nji in z-i vsak vinar, ki se je uporabil ; tudi organizacijski načrti so mu morali biti vedno na razpolago. Pri nas se pa ne daje račun o milijonih. Ako pa ljudstvo hoče parlament, ki bo krepko varoval svojo pravice, ne sme volili radikalov, demokratov, sa-mostojnežev in podobnih slug režima, ampak edinolo ljudsko stranko, ki bn prisilila vlado, da za vsak vinar polaga točno in ■саввппптсаааваатгн« vos! h o ra '-'. .k-» Pakt med radikali - Napaprsitoo stranko in dr. NAVIDEZNO SAMOSTOJEN NASTOP - DEJANSKO SKUPNA AKCIJA. RADIKALI AKCIJO FINANCIRAJO. Belgrad, 15. febr. (Izv.) Informacije o paktu med radikali in dr. Šusteršiičem je dobil vaš dopisnik z avtoritativne strmi, kjer je izvedel tudi naslednje podrobnosti: Za časa prvega obiska v Belgradu se je dr. Šusteršič ponudil radikalom. Kadi njegove preteklosti, radikali niso hoteli očitno z njim stopiti v zvezo in so našli način, od katerim nastopa sedaj dr. Šusteršič. o odhodu dr. Šusteršiča iz Belgrada so se nadaljevala pogajanja v Ljubljani neposredno s pogajanji s skupino okoli «Slov. Naroda«. Ljubljanska pogajanja je v imenu radikalcev vodil znan ljubljanski odvetnik, ki je še nedavno pripadal demokratski stranki. Pri teh pogajanjih je prišlo do naslednjega sporazuma: Dr Šusteršič in skupina okoli «Slov, Naroda« nastopita pri volitvah samostojno. Akcija dr. Šusteršiča mora biti v glavnem naperjena proti SLS, poseben obzir se pa ima vzeti napram SKS. O sodelovanju po volitvah se je sklenilo, da mora dr. Šusteršič brezpogojno podpirati radikalno stranko, ako pride ao mandata. O Belgrad, 15. februarja. (Izvirno) Ministrski predsednik Nikola Pašič je imel danes dopoldne na kandidatni seji bel-grajske radikalne stranke govor, v katerem je med drugim izjavil: Po strašni svetovni vojni sem jaz kon-feriral z zastopniki bratov Hrvatov in Slovencev, kako naj bi se uredila nova država. 1. Najprej je šlo za ime nove države. Juis sem bil odločno mnenja, da naj sc zove Srbija, ker je srbsko pleme najmočnejše v državi, ker so se Srbi stoletja borili za svobodo in ker so se borili za svobodo tudi Slovencev in Hrvatov na strani zaveznikov. Bratje Hrvati in Slovenci so bili za Jugoslavijo, končno pa so pristali na SHS, ker jaz nisem hotel drugega imena, ako se že ne sme država edino pravilno zvati Srbija. 2. Nato se je govorilo o notranji ureditvi države. Jaz sem bil za to, da se sprejme «stava Srbije, ker je po mojem mnenju najsvobodoumnejša v celi Evropi. Hrvati in Slovenci pa so opozorili na to, da ta ustava pozna dinastijo Karagjorgjevičev samo kot pravoslavno. Mi smo nato pristali na to, da se državni značaj pravoslavja izbriše in da naj bodo vse vere enakopravne. 3. Glede dinastije se je sprejelo, da naj Karagjorgjeviči ostanejo dedna dinastija nove države. 4. Potem se je razpravljalo o tem. ali naj ustavotvorna skupščina prosto prezre, kakšna dinastija vlada v državi in brez ozira na obstoječe dejstvo suvereno o dinastiji sklepa in jo suvereno potrdi ali pa naj se dinastija prizna a priori. Končno je bilo sklenjeno dru[>. 5. Glede centralizma, federalizma ali avtonomije sem jaz ironično rekel, da naj se le sprejme federacija, ako se mi dok.-ižo, da je med Srbi, Hrvati in Slovenci mogoče ANGLEŠKI PARLAMENT. Adrcsu sprejeta. London, 16. februarja. (Izvirno) Zgornja zbornica je po govoru lorda Curzona sprejela adreso na prestolni govor. volivni SHOD SLS bo v nedeljo, dne 18. februarja L I., ob 7. uri zjutraj v Društveni dvorani i v Žužemberku. Na shotfu bosta govorila dr. ANT. KOROŠEC in dr. MOHORIČ. ■»«»^»«»«анаку.агвјкжвввнпагаапип nadaljni organizaciji njegove stranke se bo pa razpravljalo po volitvah na podlagi eventualnega uspc'.m ali neuspeha. Radikali so se obvezali, da nosijo vse stroške volivna organizacije, izdatke za njegov list in da bodo tudi dr. Šusteršiča mate-rielno podpirali. Po teh pogajanjih v Ljubljani je od- Êotoval omenjeni ljubljanski odvetnik v elgrad, kjer je bil sporazum predložen vodstvu radikalne stranke. Vodstvo radikalne stranke je odobrilo sporazum in ves polrcben denar, ki ga dobiva dr, Šusteršič potom neke ljubljanske banke pod raznimi fingiranimi postavkami. Istii odvetnik ie uredil tudi poročevalsko službo za dr. Šusteršiča preko in na račun belgrajskega Presbiroja. Za časa bivanja omenjenega odvetnika v Belgradu je bil v Belgradu tudi dr. Šusteršič. Dne 28. januarja je dr. Šusteršič pri Nikoli Pašiču v navzočnosti več članov glavnega odbora radikalne stranke podpisal končnoveljavno pogodbo, ki vsebuje poleg navedenih točk še nekaj postranskih točk. Pašičei veteteki govor. PAŠIČ SE IZJAVIL ZA VELESRBSKO DltŽAVO. - PROTI ZAKONODAJNI AVTONOMIJI. - VIDOVDANSKA USTAVA NAJ SE IZVEDE! potegniti določeno mejo. Vzeli smo mapo in se prepričali, da to ni mogoče. Nato srno sklenili, da ustvarimo ustavo na taki podlagi, da bo vsak povsod enakopraven. Naj se ustvarijo samoupravne oblasti, okrogi in srezi, ki pa, to sem jaz odločno zagovarjal, ne smejo imeti zakonodajne -'eči kakor v Avstriji, јш/ vrnejo preplavljati oolitiči.iii teles ali državic za sebe, ampak služiti le osrednji upravi kot pomoč pri upravljanju cele dežele. Tudi sem bil proti zgodovinskim oblastem, ker so te ustvarili naši sovražniki: Avstrija, Mažarska in Turčija. Posebno sem se upiral, da bi bili Hrvatska, Bosna in Dalmacija oblasti za sobe. 6. Glede načina sprejetja ustave sem, ko sem prevzel vlado, 15 dni konferiral z vsemi strankami. Neke stranke so zahtevale. da se ustava ne sme sprejeti, ako je Vs proti. Temu sera se odločno uprl, ker takega določila ni nikjer na svetu. (Pašic jc govoril za velesrbske volivce, zato jim je slikal svoja pogajanja drugače kakor so bila sklenjena, razen če je mislil na krfski pakt, pa je to v govoru previdno zamolčal. Op. ured.) Ustava je bila končno sprejeta, in sicer tako svobodoljubna in moderna, kakor je nima nobena republika na celem svetu. Kar se tiče revizije ustave, je Pašič v točnosti izjavil to, kar je bil izvajal v svojem listu dr. Šusteršič. Dejal je, da se reviziji upirajo mnoge težkoče, da bi to silno dolgo trajalo in da naj se ustava prej izvede, da se preizkusi, jeli dobra ali ne, in da ne gre nove ustave ustvarjati, ko uže sprejeta ustava še ni nič realizirana. Kar se tiče demokratov je Pašič dejal, da ni bilo več z njimi mogoče vladati, ker je del njih konspiriral z ljudmi, ki so proti ustavi. Dr Ninčič ne kandidira v Sloveniji. Belgrad, 15. febr, (Izv.) Ker radikalni agenti v Sloveniji še vedno širijo vest, da bo nosilec radikalne kandidatne liste v Sloveniji zunanji minister dr. N i n č i ć , se je vaš dopisnik informiral na merodai-nem mestu, kjer sc mu je kategorično izjavilo, da so te vesti popolnoma neresnične. Resnica je, da je bilo to mesto, dokler so se vršila pogajanja med radikali in Nemci, ponudeno dr. Ninčiču. Ko se je pa dr. Ninčič informiral o stanju radikalne stranke v Sloveniji in o zvezi radikalcev z dr. Šusteršičem, je odločno odklonil kandidaturo, ki bi ga mogla samo kompromitirati. Nato je preostal kot kandidat le še minister dr, Zupanič. Volivna seja ministrskega sveta Belgrad, 15. februarja. (Izvirno) Po j seji radikalne stranke za mesto Belgrad se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je razun poročila ministra za zunanje zadeve dr. Ninčiča, da bo laški senat : mogoče že jutri ratificiral sanmargeritsko pogodbo, sklepalo samo o volivnih zadevali radikalne stranke. Ker so milijoni za »prehrano pasivnih krajev v Črni gori in južni Srbiji« že pošli, se je na predlog ministra za socialno politiko sklenilo, da so v to svrho dovolijo še 4 milijoni dinarjev. Avstrijski predlogi Jugoslaviji. Dunaj, 15. febr. (Izv.) Ministrski svet je sklenil, da naj kancler Seipel ob svojem posetu v Belgradu predlaga jugoslovanski vladi, da naj le-ta ukine izvozne carine na cerealije, ki so Avstriji nujno potrebne, zato pa je Avstrija pripravljena naši državi dovoliti slobodni tranzit za vee promet v Češkoslovaško. Gibanje turških čet v Traklji. London, 15 febr. (Izv.) Reuter poroča iz vzhodne Trakije, da se tamkaj opaža nenavadno gibanje turških čet. Turški aero-plani so pridno na delu in se spuščajo daleč čez določeno cono. Položaj v Smirni neizpremenjen Carigrad, 15. febr. (Izv.) V Smirni je položaj neizpremenjen. V poučenih politič-J nih krogih se zagotavlja, da bo angorska narodna skupščina še le po poročilu Izmet paše, ki ga bo podal o poteku lozanske mirovne konference, odločila, ali naj se mi-rovnu pogajanja prekinejo ali nadaljujejo. Grčija proti vojni. RAZDELITEV AVSTRIJSKIH DOLGOV. Pariz, 15. februarja. (Izvirno) Repara-cijska komisija je na današnji seji razpravljala o podrobnostih razdelitve dolgov bivše Avstro-ogrske med nasledstvone države. Atene, 15. febr. (Izv.) Revolucionarni odbor se je danes posvetoval o vprašanju, ali naj se zopet začne vojska s Turčijo ali j ne. Sklenilo se je, da se vojska ne obnovi, ker je Anglija grške interese izigrala. Nekateri člani odbora so bili za to, da se s Turčijo sklene separatni mir in se je opozarjal na to, da se je kot posredovalca za tak mir s Turčijo ponudila Jugoslavija. Vendar je obveljalo mnenje, da se s Turčijo ne sklene separatni mir, ampak se sklene mir skupno z zavezniki. Prisilni ukrepi Francije v Poruhrju. Dusseldori, 15. febr. (Izv.) Dva neruska varnostna stražnika ,ki sta hotela zažgati skedenj, v katerem je nastanjeno francosko vojaštvo, sta bila aretirana. Francozi so aretirali tudi neko osebo, ki je hotela odstraniti vijake na železniškem tiru. DUsseldorf, 15. febr. (Izv.) Francozi so zasedli električno centralo. Vsled tega izgube hoteli električno razsvetljavo. Ce to ne b) pomagalo, se bo ukinila vsa razsvetljava po vsem mestu. Izvzete bodo le bolnišnice, javna poslopja in rudniki. Diisseldori, 15. febr. (Izv.) Aretiran je predsednik zveze hotelirjev. Tudi župana v Essenu, ki je odgovoren za ukinjenje električne razsvetljave v stanovanju inže-nerske komisije, so zaprli. Pariz, 15. iebr. (Izv.) Diplomatski eo-trudnik Agence Havas odločno zanika v inozemstvu razširjene vesti, ki hočejo pripisovati Franciji vojne namene. Vest lista »Westminster Gazette«, da so odrejene Briprave za blokado pristanišč Bremena, lainburga, Kiela in Stettina, je navadna izmišljotina. Diisseldori, 15. iebr. (Izv.) Varnostna »traža, ki je popolnoma razorožena, se pre-osnuje v občinsko stražo. Berlin, 15. febr. (Izv.) Francozi so v Gelsenkirchnu aretirali 32 oseb. — Višji župan v Offenburgu je izgnan. — Višji carinski upravitelj Stinnis na glavni varinar-nici v Kreuznachu je aretiran. Newyork, 15. febr. (Izv.) SvojeČasni kandidat za predsedniško mesto v Združenih državah Cox je izjavil v nekem govoru, da so Združene države napravile naj- Franjo Suklje: 1еШ\ет ali пИе!|епа Slovenija? u. Predno se spuščam v podrobnosti ureditve obeh slovenskih oblasti, moram pač odstraniti glavni ugovor, e kojim se mi gotovo oglasijo pristaši vladajočega sistema. »Prazne niarnjec, — mi poreko — »kar ti predlagaš, je v liagranti,em nasprotju z vi-dovdansku ustavo, torej je nemogoče!« Priznavam prvo, navzlic temu vzdržujem svoj predlog, kajti do duše sem uverjon, da je bila vidovdanska ustava že od svojega početka sem poginu posvečena ter da je uje-na korenita iu temeljita revizija neobho dno potrebna. Utemeljujem svojo trditev le mimo grede ter to s pogledom na dve dejstvi. Prvo je, da je sedanja ustava po svojem značaju strogo centralistična. Zgodovina vseh ustav pa jasno dokazuje, da je prvi in neizbežni pogoj centralizmu njegova izvršitev po mnogobrojnem točnem in diecipliuiranem, strokovno uglednem u r a d u i à t v u. Uradnikov imamo pač no le dovolj, temveč mnogo preveč, birokrati smo hujši nego kdaj kjerkoli celo v radi svojega zabitega birokratizma po celem svetu razvpiti ranjki Avstriji, toda da bi razpolagali s točnim, discipliniranim, strokovno uglednim uredništvom, tega menda nihče ne bi si upal trditi 1 In kako se naj vzdržuje cuntrulizem s tako slabim birokratičnim aparatom proti dejstvu, da je velika večina prebivalstva že danes proti tej vladni obliki? Volitve na dan 18. marca bodo obelodanile navzlic vsem volivnim praktikam in nečednim ali nasilnim manevrom, da ves hrvatski in ma-lodane ves slovenski narod, ž njim velik del srbskega pod Protićevim vodstvom in Mohamedancev odločno z a m e t a v a -jo centralizem ter glasno zahtevajo revizijo vidovdanske ustave v avtonomističnem smislu. Do ustavne revizije pride gotovo, pripravljeni moramo biti na spremembo tudi onega, kar se tiče upravne oblasti. večjo napako v zgodovini, ker no odpokli-cale svoje čete iz Porenja. Pari«, 15. febr. (Izv.) V saarskem ozemlju in moselskem okvirju traja stavka dalje. Poljski in češki delavci so pripravljeni zopet začeti z delom, če bi ee jim zagotovila osebna varnost. Paril, 15. februar. (Izv.) Organizacija ruhrskega ozemlja trajno napreduje. Kodanj, 15. febr. (Izv.) Danski socialni demokrati so snoči uprizorili impozantno protestno akcijo proti vpadu Francozov v Poruhrje. POSLABSANO STANJE DR. RAŠINA. Praga, 15. februarja. (Izvirno) Stanje finančnega ministra dr. Rašina se je zopet poslabšalo. Preteklo noč je bil bolnik zelo nemiren. Čuti se slabega in utrujenega. Današnji opoldanski zdravniški izvid poroča, da so se pojavili znaki srčne oslabelosti. Pariška profesorja dr. Martel ln dr. Babinski sta danes odpotovala iz Pariza. V Prago prideta šele v soboto, ker morata potovati preko Švice. ZAHTEVE FRANCOSKIH RUDARJEV. Paril, 15. februarja. (Izvirno) Svet rudarske zveze je sprejel sklep, s katerim se z ozirom na to, da so se delavske plače močno znižale, nasprotno p« riiso cene živ-ljeriskim potrebščinam nič padle, zahtevajo za delavce prejšnje plače. Kako tedaj naj se uredi stvarna pristojnost mariborske oblasti? Že v prvem članku sem naglašal načelo, da mora v upravi skupaj ostati, kar je po svoji naravi skupno. V tem pogledu navajam pred vsem obširno polje p r o s v e t e. Ali ne bi bila gola nesmisel, ako bi se hotelo ločiti kranjsko šolstvo od štajerskega ter ustanoviti dva višja šolska sveta, dočim bi en sam povsem zadostoval ter svoj posel laže opravljal in uspešneje nego dvojica teh pre-važnih uradov? Je li kaj pameti v tem, da bi si omislili zopet dvojni šolski »status«, enega za Štajersko, drugega za Kranjsko, kar bi moralo imeti naravno posledico, da kranjski učitelj nikoli ne bi več mogel priti na Štajersko in obratno, štajerski nikoli na Kranjsko 1 Isb velja za srednje šole. Kar se pa tiče umetnosti in njene oskrbe, morala bi taka >itio in partes«, tako mehanična razdružitev najusodneje uplivati na po-vzdigo našega umetnostnega življenja. Nič drugače ni s takozvano deželno kulturo. Mari je glede p^vzdige živinoreje štajerska goved toliko različna od kranjske, da bi se moral ustanoviti zanjo ločen urad z ločenimi odredbam' ln predpisi? Vinarstvo na Štajerskem, potrebuje li drugo vodstvo kakor ono na Kranjskem? Zboljša.ije naših kmetij, uvedba razsodnega gospodarstva po izdatnih melioracijah naših travnikov in pašnikov, umna ureditev naših planin, katere se dado dvigniti do nedoglednega procvita, tako, da bi lahko tekmovale z najlepšimi švicarskimi planinami — vse to se da iz enega uradniškega središča neprimerno bolj nadzorovati in obvladati nego iz dveh manjših, v gmotnem in duševnem pogledu slabše dotiranih uradov! Isto razmerje nahajamo pri javnih zgradbah. Čemu z velikimi denarnimi žrtvami ustanoviti dvoje gradbenih direkcij, ako ena sama uspešneje opravi svoj posel?! Tudi v zdravstvenem oziru nikakor ne kaže, da bi mariborsko pokrajinsko oblast opremili s posebnim zdravstvenim oddelkom. Edinstvo tega in prej navedenih oddelkov se priporoča že iz finančnega stališča, nič manj pa tudi z ozirom na strokovno usposobljenost. Ne zabimo nikoli, da smo Slovenci siromašen narod, da je višja inteligentnost med nami redko sejana ter da dandanes še prav težko in le z velikim trudom in še večjo prizanesljivostjo komaj skup spravimo spoeobne ljudi za vodilna upravna mesta. Ne bi bila tedaj največja potrata, ako bi hoteli nabaviti za ravnokar omenjene agende po obeh pokrajinskih oblasti enak upravni aparat? Seveda eni napaki bi se skrbno morali izogibati, vsaj kolikor je to mogoče iz stvarnih razlogov. Meni se včasih dozdeva, da se slovenski Štajerci semtertja pritožujejo, da jih »Kranjci« zanemarjajo. Ta čut, ki morda ni povsem neutemeljen, tem bolj boli ln peče, ker so »Štajerci« številnejši, imovi-tejši ter po šolski izobrazbi pred nami Kranjci. 2e pri sestavi uradnega osobja bi morali na to gledati, da kolikor mogoče uvedemo primerno razmerje med nameščenci. In sedaj prihajam k prevažni točki pokrajinskega zbora 1 Odklanjam odločno, da bi se ustanovil poseben ljudski zastop za vsako pokrajinsko oblast. En narod slovenski smo, ena kultnrna in gospodarska enota, rnzklati so ne d:>mo, ker to bi pometalo oslibl^nic nagega rnzvoja, zastoj v ingota napredkn! Naš »mali« parlament sodi v Ljubljano, v zgodovinsko, duševno in politično središče našega naroda! Kaj pa ostane po taki izdatni redukciji še mariborskemu velikemu županu? Zmirom še toliko ln tako važriegn posla, da je ustanovitev posebnega velikega županstva sama na sebi utemeljena. — Pred vsem se mu izroči vodstvo in nadzorstvo politične uprave. In tu je jasno, da bo dotični funkcionar tem uspešneje rešil svojo nalogo, čim manjše je podrejeno mu ozemlje. Laglje se upravlja in vlada pol milijona ljudi nego cel milijon. Potem policija, ki je važna zlasti na ogroženi nemški meji. Neokrnjeno mu bodi polje obrtne politike, le s to pripombo, da bi iz lahko umljivih razlogov resno odsvetoval pred cepitvijo ljubljanske trgovske in obrtne zbornice. To so le glavne smerMca glede organizacije pokrajinskih oblasti na Slovenskem, taksativnega naštevanja in odmerjanja se ne lotim. Istina je „cveda, da dobi mariborski veliki župan na ta način dokaj tesnejši delokrog nego njegov ljubljanski tovariš, kateremu pa sicer nikakor ni podrejen. Morda bo kdo ugovarjal, da se s tako neenako razdelitvijo kazi simetrično lepoto upravnega ustroja, ali — trdosrčen sem nasproti po-dob^ir- argumor>*m in cel"» to me ne bi moglo spraviti Iz duševnega ravnotežja, ako bi »à raison« zmanjšanega področja mariborskemu velikemu županu prisod:!i le IV. uradniški čin, dočim bi njegov ljubljanski kolega užival dobrote in slasti III. čina. Sicer pa je ustanovitev pokrajinskega oblastva v Mariboru priporočati iz sila važnega političnega razloga. Uprav usodna je lehkomiselnost, s kojo se vladajoča stranka v naši državi, gg. radikali igrajo z nemškim vprašanjem. Za svojo osebo tem mirnejše govorim o tem problemu, ker sem takoj Iz početka svojega parlamentarnega življenja, t. j. z leta 1883, ko sem bil izvoljen v kranjski deželni zbor, do današnjega dne vedno priporočal pravično in zmerno postopanje z nemškimi sodeželani. Toda kar za glavo sem se prijel, ko sem v zadnji i številki kočevskega »Radikala« v očividno narekovanem članku čital politično goro-stasnost, češ, kaj za to, če prav izgubimo eno ali drugo mesto, saj si ga čez par let zopet lahko osvojimo! Ne tako, gospoda vladna! Nemojte pozabiti, da smo v Mariboru na n e m š k i m e j i, da srce tega od- važnega mesta še dandanes, v petem letu jugoslovanske državne samostalnosti, več ali manj gorko bije za nemštvo, da nemški narod navzlic porazu v svetovni vojni re-prezentuje ogromno silo in da bi bilo uprav usodno za našo mlado državo, ako bi se ob bodoči odbojni vojski proti nemškemu navalu, ki ga je pričakovati prej ali slej z vso sigurnostjo, Maribor nahajal v nemških rokah. Poudarjam, nobenih krivic nemškim sodržavljanom, nobenih nasilnosti in nič brutalnega terorja, temveč pozitivno, konstruktivno delo na naši najvažnejši mejni postaji, v procvitajočem Mariboru! Enkrat smo že zamudili najugodnejšo priliko, da ojačimo narodni živelj v Mariboru, tedaj ko smo tehniô!:o visoko šolo ustanovili v Ljubljani mesto v Mariboru, kamor edino spada. Isto napako bi zagrešili, ako bi, zaslepljeni od nekaterih romantičnih čudakov, ki z ne-osnovanim hrepenenjem po zastareli »Ze-dinjeri Sloveniji« v nevarnost spravljajo višjo enoto naše zedinjene države, z njimi vred se navduševali za upravno organizacijo, koja je v danih razmerah danes povsem nemogoča. Moj pred'og varuje narodno in kulturno edinstvo slover ^a živi' , obenem za-doSfa иpravno-tehт»'',:•,т™^ „!r?hnm ter ne ais:>roti I državremr ustroju. Vsled tega nujno pr'poroiLm v resni . i>u£arcK na- SJir1 k;'C~"~i. N a K a m n u, dne 13. februarja 1923. JiTO$!av!|a in Rusfîa. Pod naslovom »Nove orljentacije« ie priobčila belgrajska »Politika«, ki ima dobre zveze z ministrstvom za zunanjo politiko, lep članek o naši zunanji politiki z ozirom na Rusijo, opirajoč se pri tem na francoske vire. »Kar smo hoteli,« piše doslovno »Politika«, »tu pribiti, ie to, da je postal boljševizem, ki je popolnoma ruski proizvod, za ruske duhove kot ekonomski sistem brez opasnosti za evropske države. Sicer pa je dovršil boljševizem v Evropi svoje poskuse in zaključek mu je več ali manj enak ničli. Rusija se vsak dan bolj konsoliduje, a kakor se ona hoče, in ž njo je treba računati Mnoge evropske države se izogibljejo pred ruskim režimom ter računajo le z državo, s katero so že v diplomatskih odnosih. Mi bi bili morali biti med njimi prvi, toda to smo odbijali in odbijamo še danes iz bojazni pred boljševizmom. Toda v tem oziru je naša vlada na zgrešenem potu: nove diplomatske vezi med nami in Rusijo bi nam prinesle i v tem pogledu koristi. Res je, da je boljševizem še vedno velika nevarnost za našo državo, toda naša diplomacija bi mogla Moskvo prepričati, da pomeni pri nas poboljševitev države, ki se noče nikdar spustiti v nikakršno intervencijo proti Rusiji (dokaz je i 1. 1920) in da bo le močna Jugoslavija mogla biti dober zaveznik Rusije. Dokler pa ostajamo tako kot doslej brez zastopstva, mi niti ne vemo, kaj se vse v Rusiji dogaja. Nasprotno! Mi io-ramo gledati na Rusijo s slovanskega, a ne s francoskega in angleškega stališča, ker nam ne more storiti te usluge niti Pariz niti London. Ko bomo videli potom svoje diplomacije, kje so naše skupne koristi, bomo mogli dati svojemu ekonom-! sko političnemu razvoju novo smer; a ta posel smo mi danes poverili našim ne-prijateljem! V zunanji politiki se dela več kombinacij, in sicer za daljšo bodočnost kakor pa je to možno v notranji. V današnji Evropi se ustvarjajo nove zveze; vzpričo njih ne smemo ostati pasivni. V zu:"u.nji Prvi zemljanl na mescu. Čudežni doživljaji dveh Angležev. 18 Angleški spisal H. G. Wells. — Poslovenil —e—. (Dalje). Zanimivo je bilo gledati prehod iz noči v dan. Dežele proti vzhodu so ležaie v temni senci, ki se je proti zapadu bolj in bolj izpreminjala v polumrak, pod nama pa se je blestelo neizmerno atlantiško morje kakor razstopljeno srebro v žarkih zahajajočega sobica. Zdelo se mi je, da razločujem megleno obrežje zapadne Francoske in Španije in južno Angleško. In dalje proti zapadu, oziroma jutru — kako čudno brezpomembni so postali zemeljski pojmi tu gori! — se je delal dan. Še sem hotel opazovati ta nad vse zanimivi prizor, pa okno se je zagrnilo in v popolni zmedenosti sem zdrknil nekam po gladkem steklu. Polagoma sem uredil svoje misli in svoje počutke in se navadil na dejstvo, da je mesec »spodaj« pod mojimi nogami in zemlja nekje »zgoraj« na obzorju, zemlja, ki je bila pod mojimi nogami od moje zgodnje mladosti sem. In drvela sva naprej po brezkončnih prostorih. Čudno da so bile najine telesno potrebe tako skromne, šest ur sva že potovala, tako mi je povedal Kavor, pa nobenega gladu nisva čutila. Tudi zraka sva prav malo porabila. Priprava, ki Je nadomestovala ! ugrabljeni kisik, je kazala j>rav neznaten primanjkljaj. Govoriti se nama tudi ni ljubilo, opra- j viti nisva imela ničesar, lotila se naju je čudna dremavost, ki sva jej polagoma popolnoma podlegla. Razgrnila sva si odeje na dnu oble preko odprtih oken, da naju ni motila mesečeva luč, želela sva drug drug drugemu lahko noč in sva koj nato trdno zaspala. In med spanjem in pogovarjanjem in bedenjem — tudi jedla sva včasi, čeprav brez posebnega teka — večinoma pa v nekaki nerazumljivi utrujenosti in omotici, pol bede pol v spanju, sva padala in padala dolgo dobo časa, ki ni bila ne dan ne noč, skozi nebeške prostore tiho, lahno in naglo doli proti mescu. VI. Bedford in Kavor prideta na mesce. Spominjam se, da je nekega etne Kavor nenadoma odgrnil šest svojih oken. Silna svetloba se je mahoma zableščala, da sem glasno kriknil. Vse nebo je pokrival mesec, orjaška plošča v bledem jutranjem svitu. Cenjeni bravec je gotovo že videl foto-grafične slike mesečnih pokrajin, kakor jih posnemajo zvezdarnc s pomočjo svojih velikih, silnih daljnogledov. Ako pa še ne, pa naj nastavi v jasni noči kak količkaj oster ročni daljnogled na polno luno, in dobil bo vsaj približen pojm o svetu, kateremu sva se midva bližala. Silne gore so vstajale iz mračne teme, njihovi vrhovi so se blesteli v solnč-nem svitu, njihova vznožja so ležala v ostri črni senci, drugje so spet štrlela proti solnč-nemu dnevu razsežna krožna gorovja, značilne gorske tvorbe, ostanki zdavnaj izgorelih ognjenikov. V globinah njihovih kotlin je ležala neprodirna tema, njihovi robovi pa so se belili v solnčnih žarkih. In krog njih so se širile sivkaste planote, raz-rite in razpokane, pokrite z lavo in polne gričev in malih krožnih hribov. Jutro se je delalo na mescu. V nižinah je še vladala tema in mrak, vrhovi pa so se bleščali v solncu. In preko tega sveta sva plula, komaj kakih sto milj nad vrhovi gora. In tedaj sva videla, česar še nobeno zemeljsko oko ni videlo, niti z najboljšim daljnogledom ne, da pokriva planjave in dele krožnih gora siva megla, da se belina njihovih sten lomi v solnčnih žarkih v kosce in se topi kakor sneg in da tu pa tam zelenkaste in rjave pege pokrivajo površino. Pa ni bilo mnogo časa za taka opazovanja. Prava nevarnost najinega potovanja se jc namreč začela. Plula sva preko mesečeve pokrajine v poševni črti, še vedno pod močnim vpli- vom sunka, ki ga nama je dal pri odhodu od zemljo zemeljski zrak. Bila sva v nevarnosti, da kje ne zdrkneva mimo meseca. Treba je bilo vse poskusiti, da padeva na mesec. Tudi ugoden, primeren prostor sva morala najti, kjer sva se mogla brez nevarnosti spustiti na celino. Kavor je napeto delal, jaz pa sem v strahu čakal, kaj bo. Povsod sem mu bil na poti. Skakal je po obli od enega okna k drugemu z gibčnostjo, ki bi bila nemogoča na zemlji, venomer je odgrinjal in žagi injal okna, računal, gledal na uro in pre-udarjal. Sedaj je zaprl vsa okna, dolgo sva visela v nemi, popolni temi. Pa spet je tipal za električnimi gumbi in odgrnil štiri okna. Opotekal sem se in si zakril oči, ves oslepel od silne solnčne luči pod svojimi nogami. In spet je zaprl olmo in tema naju je obi la. Napravil je luč in predlagal, da zve-živa najine stvari v culo, sicer naju bodo pobile, ko padeva na mesečevo celino. Lotila sva se dela pri zaprtih oknih, viseča v zraku sredi oble. Čuden položaji Ne »zgoraj« ne »spodaj« ni bilo, sedaj me je sunil Kavor, da sem z »'so močjo priletel ob stekleno steno, sedaj spet sem nerodno brcnil z nogo po ziaku, zaman iskajoč opore. Sedaj so mi Kavorjjve pete migljale pred očmi, in Loj nato sva ležala križem drug črez drugega. politiki jc obilo možnost! za kombinacije radi državne varnosti, toda v naši zunanji politiki imamo neki »ali« ...» — Ni dolgo od tega, ko je oficiozno časopisje napovedovalo novo smer v zunanji politiki in pisalo o zbližanju z Rusijo, o neki izmenjavi diplomatskih osebnosti ter zastopstvu obeh držav, kar pa je vzpričo dogodkov v Poruhrju stopilo popolnoma v ozadje skoro gotovo na migljaj iz Pariza, ki mu ruske vezi z Berlinom izza Rappalla niso nič kaj všeč, na d:ugi strani pa naša balkanska politika ne do- pušča prijaznejših stikov z rusko diplomacijo in rusko državo. Po novih volitvah 18. marca nastane gotovo velik preobrat tudi v zunanji politiki v razmerju do Bolgarije in Rusije, ako se Pašićeva »kula« temeljito pretrese. Komur je za miren ln velik razvoj Jugoslavije, ta mora le želeti, da se čimprej spleto dobre prijateljske vezi z Novo Bolgarijo in Novo Rusijo, tako da bo šel od Triglava do Urala nov glas o veliki bratski zvezi velikega brata z malimi brati na evropskem jugu. Odločen nastop proti Orjuni. SHOD »OiiJUNE« IN PR0T1SH0D SLS PREPOVEDANA. IN »ORJUNO«. SPORAZUM MED JDS Maribor, 15. febr. (Izv.) Orjuna in vodstvo mariborske JDS se čutita obtožene od velike večine javnega mnenja v Mariboru in pod vplivom tega ter dokazov »Straže« od srede so se pojavili danes opoldne letaki ln lepaki, ki sklicujejo napredne Jugoslovane v Mariboru v imenu Orjune na protestni shod za jutri ob šestih zvečer v Narodnem domu. Takoj nato je vodstvo mariborske SLS napravilo proiiukrepe, sklicalo slnLjudske straže« se je do nocoj ob devetih javilo 264 mož iz Maribora. Med temi je okoli 100 železničarjev, 52 mesarskih pomočnikov in hlapcev, pa tudi mnogo zastopnikov ostalih stanov, med njimi lepo število poštenih državnih nastav-ljencev. Z dežele so prihajali danes v Maribor župani in zastopniki naših organizacij ter prijavili na stotine članov naše obrambne čete, katera se ne bo ustrašila nobenega nasilja ne z leve ne z desne. Tega pojava je naša organizacija izredno vesela/ ker kaže pravo umevanje sedanjega polo- žaja med našim poštenim slovenskim ljudstvom. Maribor, 15. februarja. (Izvirno) Danes dopoldne se je dogodil zanimiv incident v Gosposki ulici ob glavnem taborišču Orjune, t. j. vštric kavarne Central. Poslanec Žebot je, ogorčen nad poročilom »Jutra«, da so pristaši SLS sami v svrho agitacije razbili stroje v Cirilovi tiskarni in radi sumničenja naših duhovnikov, pljunil poročevalcu »Jutra« dr. Reismanu v obraz in mu najavil še druge posledice. Občinstvo, ki se je ob tem dogodku zbralo v Gosposki ulici, je glasno odobravalo nastop poslanca Žebota zoper tako podtika-vanje demokratskega časopisja, kjer se neha vsako protidokazovanje, in duševni oče mariborske Orjune dr. Reisman je moral pobegniti pred razljučenim občinstvom v bližnje uredništvo »Tabora«. Okoli 12. ure je na vogalu Gosposke ulice in Glavnega trga stala gruča mariborskih Orjuncev. Ko pride mimo te gručo poslanec Žebot v družbi prijatelja, so ga Orjunci nahrulili s klici: »Živio Orjuna! Pfuj klerikalci k Žebot je na to odločno reagiral in nastala je velika gnječa. Zbralo se je več stotin ljudi, ki so glasno obsojali divjaško postopanje Orjuncev. Policija, ki se je vmešavala, je očitala poslancu Ze-botu, da je on izzval ves incident in s tem dokumentirala, da je med mariborsko policijo res več takih, ki odobravajo divjaško nastopanje demokratske Orjune. Množica pa je s ploskanjem in Živio-klici na Glavnem trgu pozdravljala naše, ki so nastopili proti demokratski Orjuni. Maribor, 15. februarja. (Izvirno) Demokratska stranka je imela nocoj svojo na-čelstveno sejo, v kateri je prišlo do ostrih nasprotstev med posameznimi strujami. Kakor se nam iz zanesljive strani poroča, so treznomisleči člani vodstva JDS z vso odločnostjo protestirali proti načinu politike, kakor jo vodi zadnji čas dr. Reisman. Naglašalo se je, da, dokler je imel vodstvo JDS v Mariboru v rokah stari in preizkušeni narodnjak dr. Franjo Rosina, ni nikdar prišlo do takih nepremišljenih polomij, kakor jih je insceniral duševni vodja Orjune dr. Reisman. Volivni SHOD S, L S. v Trebnjem. V nedeljo, dne 18, februarja t. 1., ob 3. uri popoldne bo govoril na shodu S. L. Л. v TREBNJEM dr. Anton Korošec. -f- Izborno pustno Salo si je dovolil uvodničar »Jutra« na pustni torek, 13. februarja tega leta. Tam namreč beremo poleg zaoavnih stavkov : »V celi državi je edina utešljiva točka demokratska stranka« — îLe demokratska ideja more rešiti Jugoslavijo« — tudi naslednje: »Kje je politična svoboda, ki jo vladala, kadar so bili demokrati v vla'i?!« — Nimamo ne namena ne povoda hvaliti reakcionarne radikalne stranke in njene vlade, toda »Jutro« bi si bilo svoje velekomično vprašanje navzlic pustnemu razpoloženju lahko prihranilo, če bi se bilo spomnilo vsaj na to, da pod sedanjo radikalno vlado ni bil menda niti en list zaplenjen, pod policajministrovanjem Pribičevića pa vsak dan po več listov, med njimi še tako nedolžni kakor je n. pr. zagrebška »Tribuna«. Tudi ni bilo še pod nobeno vlado toliko ljudi zaradi političnih stvari pod ključem kakor pod Pribičevi-ćem. Tudi smrtnih kazni zaradi političnih deliktov se ni pod nobeno toliko izvršilo kakor pod ono, v kateri je bil minister za notranje zadeve Pribičevič. Ravnotako se je pod njim največ društev razpustilo in najbolj prakticiraia Obznana. Sedanja reakcionarna vlada je pravo nedolžno jagnje v primeri s Pribičevičevo. In spričo vsega tega se Jutro sprašuje: »Kje je politična svoboda, ki je vladala, kadar so bili demokrati v vladi?« O predpust, ti čas presneti I -f Prozoren volivni manever demokratov. V »Taboru« je priobčil dr. Vekoslav Kukovec pronunciamento »na slovenski narod«, v katerem uvodoma na podlagi brez-dvorna izmišljenih »dejstev« dokazuje, da hoče vlada Nikole Pašiča v svrho pridobitve par mandatov Štajersko odstopiti avstrijski republiki, s čemer da je v zvezi poset kanclerja Seipla v Belgradu. (Prosimo, čisto resno!) Dokaz za te izdajalske namene vlade vidi dr. Kukovec tudi v tem, da je oblast v Mariboru aretirala »nacionaliste«, kakor on imenuje ponočne napadalce na Cirilovo tiskamo. Na podlagi vsega tega kliče: »Me- ni se je torej podati s a m e m u v prihodnji narodni skupščini v borbo zoper uvedenje nemškega kurza v Sloveniji ! Ta boj sprejeti mi je le (čisto v stilu Homerja), če me večina naroda podpre s svojim zaupanjem pri bližajočih se volitvah! Pozivam torej vso narodno javnost itd. Predpogoj za zmago slovenske stvari je, da zinaga lista »Napredne kmečko-obrtne zveze« 18. marca. — Dr. Vekoslav Kukovec.« — Še današnjemu »Slovenskemu Narodu« se je zdel ta Ku-kovčev volivni manever tako prozoren, da vzklika: »Ta oklic slovenski javnosti je sli-liziran tako perpleksno, da se mora vsak pameten človek resno vprašali, ali so še v redu vsa možganska kolesca v glavi moža, ki je napisal ta čuden »manifest na narod«. — Kaj pa naj mi na to rečemo? Ej, nič drugega ne moremo reči, kakor da smo tudi mi bili čisto perpleksni, ko smo ta pronunciamento brali, ki sodi v dr. Lončarjevo politično zgodovino slovenskega naroda kot edinstven in nedosežen pojav ter vrhunec politične anomalije v vseh vekih našega političnega življenja. Rečemo le to, da nacionalnih svetinj ne gre zlorabljati v strankarske volivne namene in si izmišljevati reči, ki bi res morale razburiti vso našo javnost, ako bi bile — resnične. Radikali pa imajo toliko grehov, da si ni treba prav nič izmišljevati, ako jih hoče kdo pokazati v pravi luči. -f O nemški taktiki je govoril na ustanovnem občnem zboru krajevne zveze Nemške stranke v Zemunu dr. Bartmann iz Pančeva. Rekel je med drugim: Razlog, da se nismo pridružili ne demokratom, ne radikalom, je v tem, da sploh ne najdemo nobenega razločka med tema dvema strankama, ki se sedaj najostreje pobijata med seboj. Po izvršenih volitvah se bomo pridružili tisti stranki, ki ima v resnici namen delati za blagor cele države. -f Snnmnrghcritski dogovor v italijanskem senatn pride na vrsto danes ali jutri. Karofe^te ,S2ovsnca*l Iz zunanje politike. Bonar Law proti francoski politiki Govor Bonar Lawa ob priliki adresne debate v nižji zbornici se, ako se razume dobesedno, ne more drugače označiti nego neodobravanje francoske politike na kontinentu. Angleški premier je dejal, da smatra zasedbo Poruhrja za korak, Iti ni samo usoden za Nemčijo, temveč tudi za Francijo. Po njegovem mnenju se je gospodarska škodljivost tega koraka že izkazala in se bo v bližnji prihodnjosti še bolj. Rekel je, da je Francija škodovala sebi bolj nego komu drugemu. Naj sc zgodi karkoli, on ne vidi v bodočnosti nobene svitle točke. Francoska vlada se je v svoj načrt zagrizla in zato ga mora pač izvesli. Anglija ima v Kolinu svoje čete, toda mogoče je, da jih odpokliče. To bi bilo obžalovati kakor bi bilo obžalovati, ako bi se antanta sploh končala, kar bi gotovo nastopilo takrat, ko bi Anglija odpoklicala svoje čete iz Nemčije. Vendar pa Bonar Law upa, da se nekaj zgodi, kar bo Angliji omogočilo, da posreduje. — To so vsekakor jako resne besede in morejo imeti dalekosežne posledice, ako so tudi resno mišljene. Bržčas so pa resno mišljene, ker si ni mogoče misliti, da bi Bonar Law hotel varati angleško javnost, ki je po večini proti francoski akciji. Če je temu tako, potem jc Bonar Law prišel do istega stališča, na katerem je stal Lloyd George. Mogoče je, da se je Bonar Law hotel nekoliko zmaščevati nad Francijo zaradi neuspeha lozanske konference, ki ga Angleži pripisujejo Poincareju. Na vsak način je Bonar Law Franciji škodoval, ker je s svojim govorom zbudil nezaupanje v francosko akcijo prav v onem trenutku, ko Francija tega zaupanja najbolj rabi. Radovedni smo, kako bo odgovorilo francosko časopisje. * Otok Ciper je glasom neke točke mirovnega načrta v Lozani, na katero so Turki pristali, postal tudi pravno angleški, oziroma postane, kadar Turki ta načrt, kakor je upati, podpišejo. Ciper je od Anglije od leta 1877. dalje zaseden, vendar se Turčija do sedaj ni bila odpovedala svoje suverenitete. Ciper bo postal odslej važna brodovna baza za Anglijo, kakor hitro bo dovoljen skozi Dardanelc tudi prehod vojnim ladjam iz Črnega morja. Tembolj bo Ciper važen, ker se Egipt polagoma osamosvojuje. Tu mislijo Angleži zbrati stalno vojno - brodovno moč, odkoder bodo lahko kontrolirali vse sosedne dežele. Grčija pa se je zopet enkrat razočarala, ker so ji Angleži med svetovno vojsko ta otok za gotovo obljubljali. * Lozanska konierenca se je, kakor trdijo nemški listi, razbila vsled francoskih intrig. Baje sta bili Anglija in Turčija popolnoma pripravljeni, da pogodbo podpišeta, pa je francoski delegat Bompart Turke pregovoril, da so se v zadnjem hipu premislili. Baje je hotela Francija Anglijo zaplesti na oiientu v vojsko, da bi imela v Evropi popolnoma proste roke, Anglija pa je to igro že zdavnaj iz-previdela. Do vojske v nobenem slučaju ne pride, ker ima Anglija v rokah izvrstne kontrakarte. Odgovornost za te vesti imajo seveda nemški listi. Nekaj med Anglijo in Francijo pa res ni v redu. * Velike petrolejske koncesije je dovolila sovjetska vlada Amerikancem na Sahalinu, Japonci so vsled tega jako razburjeni, pametni ljudje pa svetujejo, naj se tudi Japonska z Rusijo na gospodarskem polju prijateljsko sporazume. * Angleška javnost sili na evakuacijo Mezopotamije. Ta misel se je posebno utrdila po prihodu visokega komisarja za Mezopotamijo, sir Percy Coxa, v London, ki je poročal, da se je kralj Fejsal Angležem uprl in zahteval, naj angleške čete odidejo. Cox je potem z vojaško pomočjo Fejsalov kabinet odstavil in dal imenovati drugo ministrstvo, katero je sprejelo pogodbo z Anglijo, glasom katere bo ta 20 let «varovala« Mezopotamijo. Angleži pravijo, da to ne bo držalo, in da je najboljše, če se Mezopotamija evakuira, ker stane samo denar. Kupčije Angleži itak lahko delajo tudi z neodvisno Mezopotamijo. * Irski školje proti državljanski vojui. Kardinal Logue, primas Irlandîjo, je izdal pastirsko pismo, v katerem obsoja državljansko vojno in poživlja vernike, da se podredijo zakoniti vlasti. Obžaluje, da sc celo deklice in mlade žene nahajajo v vrstah podpihovalcev k notranji vojni in terorističnim aktom. Večino naroda je proti tej anarhiji, toda je ustrahovana. Tudi ostali škofje so naslovili na vernike po- dobna pastirska pisma, ki so ž>e brala v vseh cerkvah. Kardinal Logue vrhtega apelira na merodajne faktorje, da naj se razpišejo svobodne volitve, da se bo spoznala prava 1 j u d sk a volja. * 0 Češkoslovaškem zakonskem načr-(ii o zaščiti države sodijo listi seveda različno. Vladni ali vladi prijazni tisk vidi v njej le obrambo države zoper one, ki zlorabljajo v republiki državljansko svobodo v svrho razruševanja svobode, opozicional-ni tisk pa jo seveda smatra kot izjemno postavo, naperjeno proti nasprotnikom režima; komunisti jo označujejo za orodje v rokah kapitalistične meščanske reakcije. Nemci so kajpada tudi proti temu zakonu. Eno pa ima »Prager Tagblatt«, glasilo Nemcev, gotovo prav: zakon je namreč odločna pogrešen v tem, da odpravlja poroto za iz-vestne delikte, ki so doslej prišli pred poroto, in daje vse v roko državnemu pravd-niku, oziroma administrativni oblasti. Tudi je prekomerno omejena svoboda javnega, mnen ja po tisku. V tej obliki bo zakon dvorezen meč, ki lahko po izpremembi režima spravi pred državnega pravdnika ravno one, ki so ga sklenili. V tem oziru je nemški za kon o zaščiti republike veliko boljši in previdnejši. Javna diskusija kaže, kako nevarni so taki zakoni in koliko tehtnega premisleka potrebujejo, r!a ne udarijo tistih, v kojih obrambo se bili sklenjeni. — Zanimivo je. da se češkoslova9' ' zakoiiodaver. v motivnem poročilu k načrtu ozira tudi na jugoslovanski :akon o zaščiti države, rekoč, da ie le-ta zakon izjemen in per-sekutoi'xen 1er proti enemu razredu li strani- naperjen, dočim češkoslovaški to ni. Češkoslovaška vlada je svoj načrt tudi prej predložila v pregled in pretres vsetiFili-. škim rr"'"'" V- * Neodvisnost arabskih držav: Hcd-žasa, Sirije, Palestine in Mezopotamije je Turčija priznala. Izmet paša je izjavil, da ostane to v veljavi tudi v slučaju, ako bi se pogodba z zavezniki ne podpisala. Chicago, 111., 9. jan. 1923. ». ... Amerika gre z brzimi korala evropskemu in še hujšemu kaosu nasproti. Umrla bo na bacilu prostosti. Paradoksno, kaj? ln vendar resnično. Kar se tu godi pod krinko prostosti, je neverjetno. Prav zdaj je noka rokovnjaška organizacija, la-kozvani Ku-Kluks-Klani K. K. K. ra pohodu, ki jc napovedala boj katolicizmu, judovstvu in črncem, v prvi vrsli pa katolicizmu. Nastopajo maskirani. Ponoči se jih v kakem gozdu ali kjerkoli pojavi do dvajset tisoč, kakor bi iz tal vzrastli, da po tajnostnem obredu sprejmo nove čl une. V organizaciji so zastopani vsi sloji gori do denarnih in drugih magnatov. V državi Oregon, kjer se čutijo posebno doma, so v civilnem življenju že porazili katoličane in verne protestante z glasovnico. Šlo je za državno prepoved katoliških in sploh verskih šol. Brezverska državna šola bo obligatna. Ob prvi priliki bodo naskočili še druge države. Če se jim bo enako posrečilo, je usoda Amerike zapečatena. Zakaj kar jo je še kolikor toliko pokonci držalo, so bile verske šole. A ti maskirani junaki so tudi nasilni. Ponoči in pri belem dnevu se vam sredi najobljudencjše mestne ceste ustavi avto. Par maskiranih postav skoči iz njega, pograbi kakega predestiniranega, ga vrže v avto in v divjem diru naprej z njim v kak gozd. Tam ga' do nagega slečejo, pretepo, s smolo nainažejo in v kurje perje povaljajo. Nato pa zopet v avto z njim, dokler ga kje ven ne vržejo. To kurjo kopel so preskrbeli tudi že enemu katoliškemu duhovniku in več drugim uglednim civilnim osebam, ki so sc izrazile proti njim. Prav zadnje čase so pa uprizorili par strašnih umorov, o katerih pravi preiskava, da jih zgodovina kulturnega človeštva ne pozna. Ker je neka žrtev med pripravami za kurjo kopel enemu izmed maskiranih strgala masko z obraza, so ji najprej polomili roke in noge, nato pa jo skopili. Vlada sc pa še sedr.j brani organizacijo prepovedati, ker bi bilo ;o kršenje prostosti, seveda tudi zato, morda v prvi vrsti, ker se bojijo vladni gospodje kurje kopeli, če še ne kaj hujšega. To rokovnjaštvo se jc žc tako razpaslo, da se govori o tajni vladi Združenih držav. Zadnje čase se je ustanovila neka zasebna akcija proti njim. Društvo skrbno zasleduje vse, ki so člani teh rokovnjačev. Ko dožene, da je kdo član, prične s pasivno rczistenco proti dotičnemu podjetju, kjer je zaposlen. Če je to tovarnar, ga začne delavstvo zapuščati, če je bankir ali bančni uslužbenec, začno ljudje sistematično dvigati denar iz banke. Največ jc res od takega postopanja pričakovati,, ker kadar gre za denar in biznes {«kšeft«), takrat sc mora pri Amerikancu vse umakniti, Bog in hudič. Ker so si ti rokovnjači zapisali na svojo zastavo: »Za stoprocentni amerikanizem«, nekateri domnevajo, da ga vlada tajno ščiti, da jc nekak ameriški fnčbcm. Bog vedi, koliko je rcsnicc na tem. Pismo Iz Budimpešte. 13. februarja. Poplava Budimpešte. Kljub temu, da Donava pada, kajti višina vode, ki je v soboto znašala 684 cm, je danes le 620 cm — je še vedno okrog 500 stanovanj in 1200 trgovskih lokalov poplavljenih. Družine, ki so brez strehe, so oblasti zasilno nastanile v šolah in drugih javnih poslopjih. Prehrano dobivajo iz ljudskih kuhinj, ki so sc v to svrho ustanovile iz državnih sredstev. Včeraj popoldne sta poplavljene dele mesta poeetila državni upravnik Horthy in nadvojvoda Jožef, ki sta se vozila eno uro v čolnu po poplavljenih ulicah. Vzdrževanje prometa je le s čolni možno. Peštanski del glavnega mesta trpi še vedno na pomanjkanju vode. Magistrat je plakatiral naredbe radi varčevanja z vodo, požarno-varuoatna odredbe, sanitetno-higi-jenične itd. za čas, dokler Donava vsaj en meter ne pade, da bo mogoče začeti s popravilom pokvarjenega vodovoda, ki je v poplavljenem delu. Gledališčem, izvzemii mestnemu so bile sinočne predstave zopet do. oljene. * * * V spomin prve obletnice kronanja papeža Pija XI. se je v nedeljo 11. t. m. v kronski cerkvi sv. Matije v Budimpešti darovala svečana služba božja, katero je opravil kardinal-primas dr. Csernoch z veliko asistenco. Apostolski nuncij Lorenco Schi-oppa je bil pred vhodom z vsemi častmi sprejet in slovesno sprevoden v cerkev. Pred cerkvijo je bila postavljena častna stotnija vojske v polni paradi, ki je pri glavnih delih službe božje oddala salve. Svečanosti so prisostvovali polnoštevilno zastopniki ogrske vlade, ministrstva, parlament, javne korporacije ; tudi zbor diplomatov je bil rnnogobrojno zastopan. S svojo odsotnostjo se je pač zopet odlikovalo zastopstvo naše države. To poročam radi tega, da vidijo pri nas, kako izrablja Ogrska vsako priliko, da pokaže pažnjo napram tujim državam ozir. njih poglavarjem. Tako se je n. pr. meseca decembra v Budimpešti maša-zadužnica za umorjenim predsednikom poljske repub- like vršila izredno svečano. Nele, da so se iste vsi akreditirani zastopniki tujih držav udeležili, bil je pri isti navzoč zastopnik guvernerja, viada, ministrstva, parlamentarni in mnogobrojni drugi zastopniki raznih korporacij. V Belgradu, kakor je poročal : Slovenec«, pa razven tujih diplomatov, ni bil nihče od naših oblasti zastopan. Potem se pa še pritožujemo, da se nas v inozemstvu ter v svetovni politiki premalo vpošteva, da naša diplomacija ne more doseči nikakih večjih uspehov, da, zgode se celo slučaji, da naša diplomacija niti našim državljanom ne more dati primernega varstva (bas Budimpešta!). Kakor se poso- ju je, tako se vraču je! * * * Izjemne naredbe, izdane v vojnem času, katerih ogrska vlada z novimi postavami ni prolongirala, so stopilo z dnom 11. februarja iz veljave. Posebna izdaja ogrskega uradnega lista imenoma navaja vse te številne razveljavljene naredbe. Med drugimi jo razveljavljena tudi vojna naredba, s katero je ob času izbruha vojne vlada su-daj s 1. marcem 1923 ti procesi in ekseku-cije napram vojnim vpoklicancem ter se sedaj s 1. marcem 1923 te procesi in ekseku-cije zopet lahko nadaljujejo. To je važno i za naše Prekmurce, ki imajo mnogo terjatev na Ogrskem. * * ♦ Ogrski fašisti so prekrstili svoj naslov v »Scvtentaborr, kar bolj po mažarsko doni. V propagandnih zborovanjih se zavzemajo za gospodarsko diktaturo. Same >dik-tature k: * * * Grof Albert Appony, eden najuglednejših ogrskih politikov, ki vživa tudi v svetovni politiki velik ugled, se je kljub svoji visoki starosti odločil, da potuje to spomlad v Ameriko, kjer bo imel turnejo predavanj. Predmet predavanj bo brez-dvomno spet trianonska mirovna pogodba ter zahteva po reviziji. No bi škodovalo, ako bi naša država posvečala večjo pažnjo takim agitacijskim predavanjem v inozemstvu, oeobito v Ameriki, kjer živi ogromno število naših sonarodnjakov, od kojih jih je mnogo preje bivalo na ozemlju : sveto-štefanske kronezarado«. — Roparski napad v Kamni gorici pri Dravljah. Dne 15, februarja ob pol 6. zjutraj je prišel v kuhinjo Apolonije Zdešar v Kamni gorici neznan mož, kateri ji je n stavil samokres in zakričal nad njo: ; Denar sem, če ne crkneš! Denar sem!« Zdešarjeva se je na to vrgla na roparja in ga podrla na tla in klicala na pomoč. Ropar se je na to s silo iznehil Zdešarjeve in zbežal. , — Rop v Dolini. V mlin Marije Teran v Dolini pri Mirni sta prišla nekega večera dva roparja. Prvi ropar je vstopi! v sobo, potegnil izpod suknje kuhinjski nož, ga nastavil proti Mariji Uduč in ji zagrozil: »Cekine! Srebro ali smrt!« Udučeva je roparju vsa prestrašena izročila denarnico, v kateri je bilo 18.000 kron denarja. Drugi ropar je medtem stražil v veži. Po izvedenem ropu sta roparja neznano kam odšla. Ropar, kateri je nastavil Udučevi nož, je srednje postave, oblečen je bil v rujavo obleko, obraz si je pokril s črno krpo. — Tržič. Prosvetni odbor Jožefovegra društva priredi v pondeljek, 19. febr. ob 8. uri zvečer v :>N«š(*m domu« zopet prosvetni v e č e r s sporedom: 1. Fr. V.—č predava: »Pa-peštva, turobni dnevi: a) V ženskih kvemp-Ijih«. 2. Moški zbor poje: Nedved, »Na straži.« 3. C. il. poroča: -.■Kafro dol!« 4. Tončka 8. poje ob spremi,jovauju klavirja: Vilhar, ^-Nezakonska mati«. 5. T. M. razloži: »Delavski zaupniki« 10S—110). 6. R. Pečjak in M. Ahačtč vprizorita na odru: »Županova Micka«. Vstopnina za slehernega prosta. Pridite! — Odlikovanje. Dne 13. fobruarja je b»i odlikovan drž. gozdar Mirko Hanzlovsky v Kostanjevici z redom Sv. Save V. r. — Itndni občni zbor Društva drž. pisar« liiških uradnikov za Slovenijo л Ljubljani /. običajnim dnevnim redom ne vrši dne 4. marca 1923 ob pol !>. uri v Mestni posvetovalnici. Člani se opozarjajo na $$ 16 ln 18 društv. pravil. Točen spored bo objavljen v prihodnji številki »Naš. Glasa«. — »Zadruga kleparjev, instalaterjev in kotlarjev /.a Ljubljano in okolico v Ljubljani« ima v nedeljo, dne 18. t. m. ob 9. uri dop. v dvorani mestnega magistrata svoj redni občni zbor. Ker so jo delokrog te zadruge ? niši ril p« celi Kranjski, se poživljajo vsi k tej zadrugi spadajoči obrtniki, se vdeleže občnega zbora, kjer se laliko takoj Včlanijo. V slučaju nemogoče udeležbe, naj javijo svoj naslov. — Strašna družinska drama. »N. W. J.« poroča! V Neubau se je zgodila 12. t. m. grozovita družinska drama. Iz obupa, da ne more poročiti svoje Izvoljenke, je pekovski pomočnik Jos. Franz umoril svojo mater, sestro in nevesto, potem pa še sam sebi z britvijo prerezal vrat. Morilec je bil strastno udan igri. Zaslužil je na teden 327.000 kron, pa je bil navadno že prve dni v tednu brez vinarja v žepu, ker je vse zaigral. — Smrtno ponesrečil se je dninar Matevž Ulear iz Vrhpolja. Zaposlen je bil v gozdu Med gorami blizu Vrhpolja, v katerem je sekal i'revesa ln jih spravljal po strmi drči v dolino. Bil je sam. Pri nevarnem svojem delu je ponesrečil ln so ga našli mrtvega. Truplo so prenesli v mrtvašnico v Nevlja. — Sest hrastov ukradenih Je bilo i« gozda poeetniku Janezu Ponikvarju s Praprotne Police. — Z vlaka padel Je 21 letni Franc Trček iz Borovnice in ee nevarno poškodoval. — Splaiil ee je 14. t. m. v Florijanski uiiei Irebec driavne žrebčarne, ki se je zaletel v Sever-Jevo trgovino, kjer Je razbil vrata in iipo izložba Zrebec Je nato divjal proU Poljanski cesti, kjer m je zaletel v neko hišo ln obležal. Konja eo na to odvedli v državno konjsko bolnišnico na Poljanski cesti. Sever Je bil oSkodovan za 8700 kron. — Vlomi. Vlomljeno je bilo pri Jeri Balič v Kompoljah. Vlomilci »o odnesli večjo množino obleke, perila, 10 kg moke in 400 K denarja. — Vlomljeno Je bilo v trgovino Edmunda Požuna v Lokah, kateri je oškodovan za 17.C8Q kron. — čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1. 3322 štajerske novice. š Inšpekcija dela v Celjn s« opusti. Inšpektor dela ua celjskem uradu luž. Alfred Lejak je premeščen v Maribor kot šef inšpekcije dela za mariborsko oblast. Celjski niad za delo se opusti. š Smrtna kosa. V celjski bolnišnici sta umrla 80 letul veleposestnik Matevž Hoj-nik iz Levca ln 70letni zasebuik Feliks Z u u d e r. Gospodarstvo. g Žitni trg. Na aovosadeki produkta! boni no-tirajo žitu sledeče ceue: pšenica 445 Din, Ječmen 812 50—815, oves 290 Din, koruza (nova) 220—270 dinarjev, fižol 8«5 Din, pžemčna moka št. 00 650 dinarjev, 4L 0 045 Din, št. 2 tKO Din, št. 6 525 Din, M. 7 445 Din, tt. 8 275 Din. g Situacija češke kovin irske industrije. Ker ao Francozi zasedli Por ur je ia je zbog tega nastalo pomaujku je prem- ча v Nemčiji, »e kažejo za če-ko kovinarsko industrijo ugodnejša znamenja, zlasti kar se tiče koukureuce na svetovnem trgu. Nemška industrija je začela pešati, ker domačega premoga ni več zadosti, v tujini ga pa tudi ne morejo kupovati, ker je njih valuta tako silno padla. Zato pa eo dobile v zadnjem času 6 kodo ve tovarne toliko inozemskih naročil iz angleških naselbin, iz Švice, Danske, Nizozemske in sovjetske Ruske, da bodo morale razširiti obratovanje, ako bodo hotele vsom naročnikom hitro in točno postreči. g Angleški funt šterling carinska podlaga v RurounijL Нишишка vlada je sklenila, da se vse ekaporlne takse in carina na petrolej, bencin in olje plačuje v angleških funtih. g Carinski aggio v Grčiji. Grška vlada je povečala carinski agglo od 5.00 na 10 drahem. g Draginja na Ogrskem. Draginja jo zrasla na Ogrskem zopet za 15Б%. — Od januarja 1922 je povečalo za 825%. g Naia nova ladja. Brodarsko društvo »Boka« J« kupilo v Nemčiji nov parobrod, ki ae bo imenoval » Vojvodina«. g Potovanje u morja dražje. Veled padca naše valute in splošne draginje nameravajo naše paroplovne družbe povišati prevoznino za 60%. g Budiuipeštauska produktna borza. Pšenica 12.200 og. K, žito 8.000 K, koruza 7.500 K, oves 8.200 K, meklnje 5.100 K. g Italijanska avtomobilska Industrija. Izdelovauje avtomobilov v Italiji je v prvih devetih mesecih 1. 1922. znatuo padlo. V začetku leta so skrajšale nekatere tvornice tedensko delovno dobo z 48 ua 32 ur ter obratujejo v teduu samo 4 dni. Ta omejitev jo nastala kljub temu, da je vlada tudi za to leto zuatuo znižala davek od tovornih avtomobilov, a od drugih avtomobilov za 50 odstotkov. V 13 največjih italijanskih tvorni-cah za avtomobile v Turinu se Izdela jedva 43 odstotkov normalne izdelave. Pred vojsko so izvozili v inozemstvo 65—70 odstotkov letne produkcije. Italljauska industrija je izdelovala v prvi vrsti luksusne avtomobile, med vojsko ln po ujej se je razmahnila tudi izdelava težkih avtomobilov. Od 33.000 v enem letu izdelanih avtomobilov so v prvih devetih moseelh izvozili v inozemstvo 9586 proti 7 977 v istem času prejšnje leto. Živahno povpraševanje po avtomobilih se pričakuje iz Trsta lu njegovega okoliša, kamor laški avtomobili niso mogli pred vojsko na trg zaradi avstrijske in nemške konkurence. Danes lezi laška vlada okoli ameriške Fordove družbe, da bi izvlekla od nje koncesijo za založbo avtomobilsko tvornice v tržaški okolici, da bi lz nje zalagala Balkan in vzhodne trge Sredozemskega morja. Proti tej nakani so se pa postavili italijanski tvornlčarjt avtomobilov z ozirom na sedanjo neveeelo situacijo svojih lastnih podjetij. g Nove Industrijske panoge na Polj« skem. Kakor se je zadnji čas poročalo iz Pozuanjskega, je bila tam ustanovljena odroma razširjena tvoruica pod imenom »Pomorska Fabryka Kapeluszy« za volnene, klo-bučlnaste ln pliševe klobuke. V tovarni se bo izdelalo na leto 600.000 klobukov. Tvornlca je povsem moderno opremljena in ima namen preskrbovati s pokrivali v prvi vrsti domači trg, a tndl na izvoz v sosednje dežele in na Rusko se računa. Temeljna glavnica znaša 120 milijonov poljskih mark. Dalje je bila ustanovljena delniška družba za Izdelavo vžigalic iz lepenke v Srodziji ter zadnji čas Še tvoruica za lesene vžigalice. BORZA- Curih, 15. febr. (Sklep.) Pešta 0.20, Berlin 0.0265, Italija 25.40, London 2437, Newyork 533.50, Pari* 31.95, Praga 15.30, Dunaj 0.00750, BukareMa 2.45, Sofija 2.95, Belgrad 5.30, Varšava 0.0130. Zagreb, 15 iebr. (Izv.) (Sklep.) DevUe: P«, ita 3.90—3.91 H, Berlin 0.50-0.51И, Italija 4.90— 4.95, London 484—487, Newyork 103—104, Parir 6.25—6.30, Praga 3.07, 3.08, Dunaj 0.1460—0.1470, Curih 19.35—19.40. _ novice. lj Dr. Venceslav Polak f — Včeraj je umrl v splošni bolnici vladni tajnik dr. Venceslav Polak, starešina »Danice«,. Pokojni je bil zelo vesten In marljiv uradnik in med svojimi tovariši posebno priljubljen. Zapušča vdovo in tri nedorasle otroke. Njegovo truplo bodo v petek dopoldne prepeljali na Črnuče, kjer ga bodo v so-boto ob 9. dopoldne pokopali na tamo-šnjem pokpališču. Svetila mu večna luči Preostalim naše iskreno sožalje. lj Umrl jo včeraj zjutraj v tukajšnji hiralnici Sv. Jožefa g. Josip C e s e n j, bivši policijski agent v Tistu. Po prevratu je služboval v Jugoslaviji, 1 r si je kot begunec nakopal bolezen, katci 'i včeraj podlegel. Pogreb bo danes v ре1зк popoldne lz hiralnice. Blag mu spomin! lj »Knjigovodski tečaj Prosvete frančiškanske župnije. Pouk se bo vršil zopet v torek, dne 20. t. m. od 7. do 9. ure zvečer. Vpis je še vedno mogoč.« lj Pogrebno društvo »Marijina bratov» ščina« Ima svoj redni občni zbor v uedeljo, aue 18. februarja ob 9. dopoldne v mestui posvetovalnici na magistratu z običajnim dnevnim redom. Člaui ln članice se vabijo, da se istega zanesljivo udeleže. — Odbor. lj Občni zbor »Pev.kega društva Ljubljanski Zvon«, se vrši v n îdeljo, dne 25. febr. t 1. ob 14. uri popoldne v restavracijskih prostorih Narodnega doma. lj Porotno zasedanje se bo pričelo 5. marca. Trajalo bo 14 dni. lj Obsojeni tatovL Ker so okradli svoje delodajalce so bili obsojeni iu sicer Josip Mežnaršič na 10 tednov, Alojzij Kusold na «i tedne in Albin Zalar na 4 mesece težke ječe. Oškodovano so bile Strojue tovarne ln livarne, tvrdka Transformator in tvrdka Jax. lj Nepoboljšljiv tat je Ivan Znidaršič iz Ljubljane, kateri je bil zaradi tatvine že petkrat kaznovan. Dne 12. januarja letos je v Cerknici okradel Josipa Meleta in ga oškodoval za 26.300 kron. Pokradene reči je razprodajal v Ljubljani, kjer ga je policija aretirala. Znideršiču je prisodilo deželno sodišče 1 leto težke ječe. lj Detomorilka. Dne 10. L m- eo sprejeli v ljubljansko bolnišnico Marijo S...* o kateri eo zdravuiki ugotovili, da je pred kratkim povila dete. Ko so jo vprašali po novorojenčku ni ničesar pojasnila in je pripovedovala cele pravlj.ee. Okrajni policijski nadzornik Habe je nato zaslišaval osumljonko, katera uiu je po dolgam obotavljanju priznala, da je v Celju povila dete, katero je še dihalo: neusmiljena mati je novorojenčka zavila v cunje ln ga vrgla v lužo. Delomorilko bo sodila celjska porota. lj Zastrupljenjc. l)ne 14. februarja ob 10. dopoldne je bil sprejet v bolnišnico mizarski pomočnik Franc No\šak v nezavestnem stanju. Vzlic takojšnji zdravniški pomoči jo vsled zastrupljenja umrl. Podrobnosti šo niso znane. lj Policijska kronika. V Smoletovi gostilni je 14. t. m. dobro jedla iu pila Marija Erblda; ko so ji rekli: »Micka, plačaj, kar si zavžila!«, je povedala, da nima denarja. Prišel je na to stražnik, kateri jo Micko odpeljal v zapor. — Jože Siebenreich je razgrajal v Daksovl gostilni in razbil šipo. Ker je prod nekaj dnevi tudi razgrajal, so bo zdaj pokoril 48 ur v zaporu. — Močno so ве slepil ob 10. url zvečer gostje v Fisterjevi gostilni. Lojze Klešnik je udari! po žarnici, nnknr so zbijali v temi na slepo s stoli okrog sebe. Fistor trpi do 800 kron škode. Raznoterosti. r Spomini češkega diplomata na Pija XI. kot nuncija. Češkoslovaški legacijskl svetnik dr. Jaroslav Ilorak priobčuje v »Prager Presse« nekaj svojih spominov na Pija XI., ko je bil še nuncij v Varšavi. Horak, ki je mnogo občeval & tedanjim msgr. Aleksandrom Eattijom, pravi o njem: »Imel je ono modrost, ki je lastna velikemu duhu. kateri je kulturo preteklih časov sprejel vašo, jo preživel in prečutil, pri tem pa glo- boko nmevanje sa probleme sedaujoetL Strog ia neizprosen v stvareh cerkvenega nauka ln v brambi cerkvenih pravlo, je bil milo prizanesljiv nasproti človeškim slabostim.« Potem opisuje Horak, kako natančno je Ratti zasledoval in pozual cerkveno-poli-tične razmere ne samo v Poljski iu Rusiji, ampak tudi na Češkoslovaškem. Ze tedaj je Ratti povsodi delal za poinirjenje duhov ln spravo. Meseca aprila 1921. je dospelo v Varšavo poročilo, da je msgr. Ratti imenovan za nadškofa v Milanu. Dr. Horak je obiskal nuncija, mu častital, obenem pa Izrazil splošno obžalovanje, da odide lz Varšave. Msgr. Ratti je postal zamišljen ter je rekel: »To je že tretjič, da moram svoje življenje popolnoma izpremenlti. Prvič sem moral to storiti, ko sem postal iz milanskega duhovnika knjižničar Ambrosiane ln potem Vati-caue. Drugič, ko sem po nalogu sv. očeta postal diplomat in sem tu v Varšavi zastopal sv. stolico. Sedaj sem se že navadil dlploma-tičnega življenja, pa moram zopet svoje življenje 1b temelja lzpremenltL Kot nadškof v MIlanu, ki je z moralnega stališča za Italijo tako važen kakor Rim s političnega, imam zelo častno, pa tudi zelo težko nalogo. Vendar sv. oče ukazuje ln jaz rad sledim iijego-vemu pozivu.« Dr. Horak je nato menil: »Prepričan sem, monsignor, da boste morali svoje življenje Še enkrat popolnoma '/.pre-meniti ln da se vrnete v vatlkan.« Ms«yr. Ratti je dolgo zrl preko svojih očal piciee, potem pa rekel: »Božja volja se zgodi, na svidenje v Italiji.« r Najnovejši podatki o Indijanci. Komisar za Indijanske zadeve v Združenih državah M. Burke je nedavno objavil najnovejše statistične podatke o Indijancih. Po teh podatkih živi tačaa v Združenih državah 840.917 rdečekožcev. Na Alaski živi 25.000 Indijancev, ki tu niso vpošteti. Tekom zadnjih desetih let an je število Indijanskega prebivalstva zvišalo za 13.500. Ta narastek pripisuje Burke dejstvu, da je država v tem času zgradila za Indijauce več novih posebnih bolulšnlc in da so se življenske razmere med Indijanci sploh Izboljšale. L. 1900. je bilo za Indijauce samo pet bolnišnic, 1. 1922. pa 27 z 2400 posteljami. Lansko leto se je zdravilo v teh bolnišnicah 20.000 Indijancev. Zelo je v tera času napredovalo tudi indijansko šolstvo. Prva indijanska šola se je ustanovila L 1879. v Car-lisle, toda imela je le malo učencev. Danes je število indijanskih šol zelo zuatno, a število njihovih učencev je znašalo v minolem letu 64.943. Blagostanje Indijancev se je zelo povzdignilo. Imajo velike črede živine, ki je vredna 35 miljonov dolarjev. 43.000 Indijancev se peča s kmetijstvom ter obdeluje 360.000 hektarov zemlje, dočim je bilo se pred desetimi leti samo 28.000 indijanskih kmetovalcev, ki so obdelovali 200.000 ha zemlje, lndl-jaucl imajo razen tega ogromne gozdove v vrednosti 80 milijonov dolarjev. Za predelavo lesa imajo 30 državnih žag. Najbogatejše petrolejsko ozemlje v Združenih državah — v Oklahomi — je last indijanskega plemena Osagov. Delničarji jim izplačujejo za izkoriščanje vrelcev velike vsote, ki se enakomerno razdele na pripadnike plemena. Lani je odpadlo na posamezno osebo približno 10 tisoč dolarjev, ter so števil ne je družine dobile po 50—80 tisoč dolarjev. Dve tretjini Indijancev ima državljanstvo Združenih držav in spada pod jurisdikcijo indijanskega urada samo še tretjina Indijancev. 50.000 Indijancev ima volivno pravico in v senatu zastopa Robert L. Owens pleme Cherokeo, senator Charles Curtis pa pleme Kaw. Indijanska romautika je minila in živi samo še v starih indijanskih povestih, ki pa že tudi niso več moderne in prehajajo v pozabljenje. r Pretep na gostiji. Iz Orenjefala na Ogrskem poročajo o krvavem pretepu na gostiji Kovacs-Biicske preteklo pustno nedeljo. Zeninovi in nevestini gostje so so radi neke malenkosti med seboj sprli ter pogra-bivšj atole, steklenice in nože uprizorili pravcato bitko, ki je končala s teru, da sta obležala dva mrtva, več pa jib je bilo ranjenih. Došlo orožništvo je zaključilo gostijo, ker je glavne juuake vzelo s seboj v zapor. Tokajsko vino in vročekrvni Mažari! r Ziv pokopan. V občini Ossro (komitat Somogy) na Ogrskem je premožen kmet Štefan Bakan 16. m. m. nenadoma umrl. Ker so začeli delati grobnico, so ga začasno pokopali v provizoričnem grobu. Pretekli teden, ko so telesne ostanke hoteli prenesti v dovršeno rodbinsko grobnico, so opazili, da je krsta pri nogah zlomljena, truplo obrnjeno in obe rami zgrlzeni. Vdova je ovadila vse pristojne oblasti s prošnjo, da se ukrene stroga preiskava, koga zadene krivda, da je fitefan Bakan le navidezno mrtev bil pokopan. r Pieieta do mrtvecev. Po Evropi obstoja hvalevredna navada, da и ljudje, ko gre mimo njih pogreb, odkrivajo v zadnji spoštljiv pozdrav pokojnemu bližnjemu. V Ameriki se to redkokdaj opaža. Ameriški vicekonzul v Palermu se v svojem uradnem poročilu spominja te evropske navade in pravi: »V Bvropi obstoja navada, ki bi jo lahko priporočali tudi pri nas; federalni prosvetni urad naj bi se potrudil, da se Ia navada vdomači pri »ol-skth otrocih Združenih držav. Mislim pri tem na običaj pozdravljanja mrtvecev s tem, da si ljudje anamejo klobuk ali čepico, ko mrtvaški sprevod gre mimo njih po nlicah. Na Amerikance, potujoče po Evropi, ta znak spoštovanja, ki nikdar ne uhaja njihovi pozornosti, napravlja vedno jako ugoden vtle. Tako porodilo sicer morda м spada v dalo« krog konzula, čutim pa, d« J« stvar vredna, da м na ojo obrača pozornost « — Glasilo federalnega prosvetnega urada, »School Life«, ponatlska kuncu-iovo priporočilo la ae mu в tem priključL r Padec nemške marke ta alkohol. Padee nemško marke vpliva silno slabo v obmejnih krajih okoli Opave, zlasti ▼ krnovskem ово-blaškem okolišu. Lahkega prehoda preko mej se poslužuje občinstvo teb krajev posebuo zato, da trumoma roma v nemške obmejne krčme, kjer počenjajo pijanci prave orgij«. Najžalostnejše pri vsem tem pa j« to, da so med temi tihotapci mladi, jedva šoli odrasli poballni, da celo šolska mladina, ki ee n» nemških tleh nekaznjeno vdaja alkohola. Na» poslnd se je češkoslovaška vlada ua poročilo mestnega šolskega sveta v Osoblarl veudarie zganila ter potrebno ukrenila pri pruskih oblastih, da bi se prodaja alkoholnih pijač v obmejnih krajih zlasti mladiui prepovedala. Cerkveni vestnik. c Shod dekanijskih voditeljev Marijinih dražb bo v ponedeljek, dne 19. februarja ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. c Kardinul Bacilieri umrl. V Veroni Je umrl tamošnji nadškof kardinal Bacilieri. c Za nuncija v Latvlji je imenovan znani goriški duhovnik, msgr. Antonio Z e c c h i n i, ki je že odpotoval na svoje mesto. c Posebnega apostolskega vlzitatorfa za ukrajinske škofije Lvov, Stanyelavov in Peremišl je ev. oče imenoval v oseh! P. Genocchi. : Novega poslanika Anglije pri sveti stolici, M. Théo Russla, je papež te dni sprejel v avdijenci in sprejel njegova po-verilna pisma. c Skupno petje ▼ cerkvah zelo pri« poročajo na Francoskem. Škof bayonski je bil, kakor beremo v »Croix«, vprašan, zakaj so cerkve po deželi manj obiskane kakor nekdaj. Skof je odgovoril, da treba imeti pogum ln priznati, da je mnogokje po Franciji tako, In sicer vsled tega, ker je bogoslužje preveč enolično; vzrok temu pa je, da ali sploh ni petja ali pa se slabo poje. Seveda «o še drugi vzroki, toda tudi ta je važen. Zato priporoča zlasti skupno petje vseh vernikov tam, kjer ni mogoče umetno dovršeno petje. Socialni vestnik. s Višek delavskih mezd na Angleškem. Na Angleškem so dosegle delavske mezda svoj višek konec meseca decembra 1920. leta, ko so bile za 180 odstotkov večje kakor pred vojsko. Od omeujeue dobe so tako padale, da je bila v septembru lanskega leta mezda odraslega delavca skoraj samo za 80 odstotkov višja kakor v predvojni dobi. s Amerika za vzgojo delavcev. Dosedaj so zgradili v Ameriki j delavskih zavodov iu učilnic. Na nedavui konferenci za delavsko vzgojo je bil izdelan nov učni načrt. Delavce bodo odslej poučevali v zgodovini, na-$ rodnem gospodarstvu, delavski zakonodaji itd. Pouk bodo lzvrše\ali srednje- lu visokošolski profesorji. Sodni VL'ščakl trdijo, da bo imela ta vzgoja jako ugoden vpliv ua duha bodoče narodne politike. s D inonstracije brezposelni1, TT Za-bregu na severnem Moravskem je prišlo te dni do demonstracij ondotnih nezaposlenih Nemcev. Sprevod j? korakal po mestu ter so ustavil pred poslopj no okrajnega glavarstva. Deputacija je šla k okr. glavarju, med tem je pa množica spodaj divje vpila. Ko je prišla deputacija od okr. glavarja nazaj, se je začel sprevod zopet dalje pomikati po mestu, propevaje nemške pesmi. Narodnn Hedišče. OPERA. Petek, 10. februarja: M ZA V A. Red C. Sobota, 17 februarja: PRODANA NEVESTA. A Nedelja, 18. februarja: R1GOLETTO. liven. Pondeljek, 19. februarja: Zaprto. DRAMA. Petek, 16. februarja: UGRABLJENE SABINKE. A. Sobota, 17. februarja: ZA PRAVDO IN SRCE. B. Nedelja, 18. februarja: LILIOM. Izven. Ob 8. pop. UGRABLJENE SABINKE. Izven. Ob 8. zvečer. Pondeljek, 19. februarja: ČUDEŽ SV. ANTONA la ČRNA DAMA IZ SONETOV. Red D. Gledališki abonentj« se ponovno ia aulno vabijo, da takoj, najkasneje pa do 20. t. o., poravnajo te zapadle obroke. Prosveta. pr Jurčičevi spisi Orafenanerjere Isdaje. Pravkar je izšel 7. zvezek Jurčičevih spisov, ki jih urejuje prof. dr. Ivan Grafenauer. Vsebina 7. zvezka je aledeča: Lepa Vida. Roman. — Lipe. Poveet. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V vojni KrajinL Povest — Pravda med bratoma. Povest iz zdanjega kmetskega življenja. Ob koncu sledijo opomnje in literarni podatki k označeni vsebini. Dosedaj bo torej na razpolago sledeči Jurčičevi spisi Grafen-auerjeve izdaje: I., HI.—VIL zvezek. Veak teh ivezkov velja broširan Din 18, vezan Din 26. Ostali »vezki, to je: II, VUI.—X. eo v tisku in bodo prav kmalu na razpolago. Z X. zvezkom bodo klasična Jurčičeva dela v tej zbirki popolna. Zbirka jo izila v udogi Jugoslovanske knjigarne v LJubljani. pr h Sadje ▼ gospodinjstvu. Druga pomnožena in popravljena izdaja. Priredil M. 11 umu k, višji sadjarski nadzornik. Založila Stran в. SLOVENEC, 8aê îb. febreerfc VftS Ste», 57, Jnposlovanska knjigarne ▼ Ljnbljanl. Cena broS. knjigi Din 80. V kratki, poljudni in jedrnati obliki pojasnjuje pisatelj sploSn« pojme iz sadjarstva, kako se sadje pravilno spravlja, raabira, hrani in vlaga v svrho razpošiljanja. V drugem deln knjige se obravnava vkuhavanje vseh pri nas znanih sadnih plemen s priprostimi in novodobnimi pripomočki. Zanimivo je poglavje o snšenjn sadja. V razpravi o mezgah in marmeladah imamo kratko in izčrpno navodilo jsa napravo omenjenih sadnih izdelkov ir, raznovrstnega sadja. Upoštevajoč visoko redilno vrednost mezg iu marmelad je v največjem in-teresn vsake gospodinje, da se ч temi izdelki pravočasno oskrbi. Koliko sadja gre pri nas v izgubo, ki bi se brez posebnega truda in stroškov lahko posušilo, odnosno prednlalo v mezge in marmelade. Zakljufek drugega dola tvori navodilo o sadnem kisu (octu), kar bo gotovo ugajalo našim gospodinjam. Tretji del knjige se peôa s konaerviranjem raznovrstne zelenjadi v kisu, slani vodi itd. Tudi sterilizaciji in sušenju se posveča potrebna pozornost. Knjiga ja t mnopimi slikami in barvanimi prilogami bogato okrašena ln bo dobro služila kot učni pomoček na naših gospodinjskih in kmetijskih šolah. pr Iv. Pregelj, Агаге!. Žalna Igra v Štirih dejanjih. Ljubljana 1928. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena Din 22, 8 poštnino vred Din 28. Eden najboljših nafih sodobnih pripovednikom, Iv. Pregelj, je spisal žaloigro Azazel, ki obrav-aaava svetopisemsko Marijo Magdaleno in njeno ljubezen do Juda in Ješne. Žaloigro bodo predstavljali na ljubljanskem odru. pr Na svojem pianfotlčsem koncerta, ki se vrši v torek, dne 10. februarja 1923 igra Ciril Ličar ▼ L delu sledeči dve skladbi: 1 Sohumann: Kreisleriana. Celotna Kreisle-rlana je ciklus osmih fanta?!j, ki so med seboj popolnoma različnega značaja. Dolo je posvečeno Chopinu in glasbeni estetik Ble-mann pravi, da Kersleriana najbolj karakte-rizira Schumanuovo muzikalno individualnost. Na našom koncertu igra g. Ciril Ličar razven V. in VI. točke, vse točke Kreisle-rlane, ki so pravzaprav komponirane na podlagi fantastičnih pesnitev nemškega pesnika Hoffmanna. — Kot II. točka sledijo Glasu-nove Varijaolje. Skladatelj Glasunov je bil rojen 1865. v Petrogradu ter je bil učenec slove-čega ruskega komponista Rimskij-Kor-sakova. Glasunov je «snan kot, komponist raznih sinfonij, orkestralnih suit, sinfoničnih pesnitev, komorne in vokalne glasbe. Izmed vseh teh skladb zavzemajo njegove Varija-elje v A-duru, : op. 72, eno najodličnejših mest. Pisane so na kratko osemtaktovno temo ruske nacijonalne pesmi. O drugih točkah prihodnjič. Prcdprodaja vstopnic v Matični knjigarni. pr Prof. M. U. dr. Jan Hnak umrl. Češko Karlovo univerzo in ž njo vred ves znanstven svet zdravniški je zadela težka izguba s smrtjo znamenitega zdravnika in zaslužnega profesorja notranjega zdravilstva in predsednika češke vseučiliške poliklinike v Pragi prof. dr. Jana Hnaka. Zadela ga je kap na možgane. Ran jI je bil rojen 1.1865. v Turnovi, študiral je in tudi dokončal svoje študije v Pragi. Spisal je več učenih razprav. •амиммишмвармашмашм pr Časopis t» slovenski Jeifk, knjliev. nosi ln zgodovino. Urejajo in lsdajajo Fr. Kidrič, R. Nahtlgal, Fr. Ramovš. — Izšla sta 3. in 4. snopič III. letnika s sledečo vsebino: Fr. Kidrič, Opombe k protireformaoijski (katoliški) dobi v zgodovini slovenskega pls-menstva; Fr. Weber, O razmerju med besedami in stvarnim doživljajem; Fr. Ramovš, 50-letnica znanstvenega delovanja Jana Baudouina de Courtenay; P. Skok, Pripombe k razlagi imen Oglej in Celje. — Časopis prinnša podrobno bibliografijo svojih strok za dobo od julija 1920 do konca 1. 1921. — Naročnina za IV. letnik je zvišana na 30 dinarjev; ravno toliko stane odslej tudi III. letnik. Reklamacije, naročila itd. je pošiljati na naslov Časopisa (Ljubljana, univerza). Časopis naj topleje priporočamo našemu ra-zumništvu, predvsem srednješolskim snvo-dom in učlteljstvu sploh. pr Operni libreti. »Čarostrelcc«. Pravkar je izšel 9. zvezek Zbirke opernih in operetnih tekstov, in sicer *č arostrele c«, romantična opera v treh dejanjih, spisal Frldrich Klnd, godbo zložil Karl Maria Weber, poslovenil Anton Funtek. 67 strani. Cena 3 Din. Libreti se dobivajo pri založnici v Zvezni tiskarni v Ljubljani (Wolfova ulica 1). Razprodajalcem običajen popust. V razprodaji so v tukajšnjih knjigarnah, kakor tudi pri blagajni v operi in pri opernih biljeterjih. pr Slovenska mede— nmotnist Mapa, кг' -o je pod tem naslovom ir tla Narodna Galerija v Ljubljar-', Je vzbudila v vseh krogih našega naroda toliko zanimanja in umevsnja, ■'•< je 7 svoji prvi izdaji pošla skoro v štirinajstih dne)? potem, ko д? je zafeïa prodsjati. Da se ugodi Seljim mno;. ki si knjige niso Be oskrbeli, je oskrbela Narodna Galerija drugo, prvi povsem elično izdajo »Slovenske moderne umetnosti«, ki vsebuje 27 umetniško izvršenih evetlotienih reprodukcij na tiuem prpirju in po originalih slovenskih slikarjev lz dobe moderne-ga impresionizma, to je, najznačilnejša dela 'z naže moderne umetnosti. Opozarjamo zlisti naše društvene knjižnice, ki si zbirke še niso nabavile, ter vse posameznike, naj si pravočasno narože izdri ki so dobiva v obliki ele^ntno vezane knjige (42 dinarjev) ali pa v obliki mape, Cije posamezni listi se lahko v okvirju obesijo tudi na steno, v kakryni obliki tvorijo najcenejši umetniški okras sobe. — Mapa stane s5 in. Dobiva so v v h knjigarnah v Slove: 'ji ali pa neposredno r Nar-dni Galeriji v Ljubljani, kamor naj se obrne]" tudi njeni člani, ki dobe izdajo po znižani ceni.- Orlovski vestnik. Orel Krakovo-Trnovo. V soboto (ne v petok), 17. t. m. ob pol 8. url fantovski večer v dvorani Kolezljska ul. 1. Udeležba za vse obvezna. Odbor. Senlpetcrshi *OreU ima danes zvečer ob četrt na 9 v prostorih šenpeterske prosvete odborovo sejo. Bog živil — Predsednik. Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev za četrti razred srednjih in njim sorodnih Sol. Knjiga je namenjena sicer v prvi vrsti za šolsko porabo, volezanimlva pa je za vsakega Jugosiavana, ki se želi seznaniti s svojo domovino, njenimi zanimivostmi in njenimi gospodarskimi, političnimi n kulturnimi razmerami. To nad vse zanimivo knjigo jo založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. llfanra 5 Pr*merao Šolsko izobrazbo, ULGlILd poštenih staršev, za trgovino г mešanim blagom na deželi, sprejmem. — Naslov pove upravništvo --Slovenca« po d številko 896. STROJEPISKO Pošteno oostrežnfro k mirni stranki, od 1. do 3. ure, iščem, Naslov pove uprava lista pod Štev, 895. Na stanovanje SNAŽNO, z vso oskrbo, sprejmem boljšo gospodično. Kje, pore uprava pod И. 892. perfektno, popoln, veščo slovenskega in nem. jezika ter stenografije, z večletno prakso v trg. ali tehnični pisarni. SPREJMEM v trajno službo pod ugodnimi pogoji v Ljubljani za takojšnji ali ' čimprejšnji nastop. V poštev pridejo le dobro kvalificirane moči, take z znanjem srbohrvaščine, franeo££inp ali laščine imajo prednost. Pismene ali ustmene ponudbe na: Civ. inž. V. REMEC, Ljubljana, Kersnikova ulice štev. 7. (SCHLOSSVERWALTER) i IŠČEMO za neko graščino v Zagreba, i Rcflektantjc morajo biti popolnoma iz-' vežbani v hišnem gospodarstvu. — Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo «Slovenca« pod štev. 879. Spretnega hlapca boljšega, sprejmem b konjem In f domača dela. Plača po dogovoru. — RO-BEŽNIK, VIČ—LOG. 885 Priporočajo se sledeče domače tvrdke: Pçtrtega srca naznanjamo, da je danes ob 8. uri dop., previden s sv. zakramenti, v 39. letu svoje dobe umrl v bolnici ljubljanski naš iskreno ljubljeni, predobri soprog, oče, brat in svpk, gospod Dr. Venceslav Polak vladni tajnik Truplo predragega pokojnika se prepelje v petek dopoldne na Črnuče, kjer se v soboto ob 9. uri dop. vrši pogreb na pokopališče na Črnučah. Črnuče, dne 15. lebruarja 1923, FRANJA POLAK, soproga. — MARIJA UČAKAR, sestra. — FANČI, EDICA in VENCEL, otroci. Kot mesarski vajenec 2ELI VSTOPITI 16 letni deček k mesar-skemu mojstru. Naslov sc izve v upravi «Slovenca« pod številko 884. NajcenejSa modna krojačnlca se priporoča ta v»» y to stroko spadajoča dela, za preobračanje kakor tudi nove oblekr. po 175—200 Din. — ANTON JARC, krojač. Poljanska cesta itev. 21, LJubljana. 863 Knifnovodia Z mnogoletno trtfovsko prakso, samostojen bilancist. 2ELI službo v večjem industrijskem ali trgovskem podjetju. — Ponudb« na upravo lista pod štev. 872. (Ohjava ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Ivan Bogataj, konces. elektrotehnično podjetje, Sv. Petra cesta 30. KLEPARH: Remžgar & Smerkol, Florijanska ui 13 Produktivne zadruge kleparjev, instalaterjev, kollarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev 28 Kom T4 Poljanske cesta štev 8. MEHANIČNA DELAVNICA: pisalne, računske, razmnoževalne in druge pisarn stroje popravlja in prenavlja Lndovik Baraga, Seienburgova ulica 6/1 PARNA PEKARNA: Jean Schreya nasled. Jakob KAVČIČ, Gradišče štev. 5. 4 dinarje.) KLOBUKE in TELOV POTREBŠČINE: Kunovnr Ivan, Slan trg šlev 10. STAVB IN GALANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fuchs, Ljubljana, Mine itev. 2 SPEDICIISKA PODIETIA: »Orienl« d. d. Sodna ulica 3. Tel 463. Ronzinger R., Cesta na luž žrlrzn 7—9. TRGOVINA Z 2EIEZNINO: SuSnik A, Zaloška cesta št 21, Ljubtiane TRGOV Z DEŽNIKI IN SOLNCNIK1: MikuS L, Mestni trg 15 1ROOV Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & lurk pri »Zlati lopati«, Valvasorjev irg štev 7 ZALOGA POHIŠTVA: F. I ajdiga sin. Sv Petra cesta šlev 17. £1!нннввиннвн1ивдввани1к в POSLOVNE KNJIGE B i kupit« najceneje pri tvrdkl g ,LINE/V' )V g g tovamiSka zaloga RLFONZ SKOF, $ Ц У n LJablJana, Bospoivetska eetia 10, Fg И S (nasproti protestantovske cerkve.) ЖГ| ц S Spcdjalna iwroïll« raznih journalov Itd. dobavim v najkrajšem ïmu. __ g g Zfl TRGOVCE ZMflTEN POPUST. ц Ц «■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ими železen štedilnik dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe pod «ŠTEDILNIK« na opravo «Slovenca«. Zahvala. Vsem prijateljem, znancem in udeležnikoro, ki so spremili na poslednji poti nepozabnega pokojnika, gospoda generale izrekava najerčnejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujeva za č&stno spremstvo in naklonjenost pokojniku gospodu komandantu dravske divizije polkovniku Vućko-viću. gaspodu načelniku štaba polkovniku Stojanoviću, gospodu majorju Brabeku in drugim gospodom častnikom dravske, divizije, g. oblastvenemu direktorju poite in telegrafa dr. Debelaku, gospodom poštnim uradnikom in uslužbencem, častitemn g. proti Jankoviču in čnstitemu g. prijorju Učaku. V Ljubljani, dne 14. februarja 1923. Ruska odbora ▼ Ljubljani in ▼ Kamniku. slavonski les, kakor brodarski pod, v vsaki množini, s polaganjem ali brez, po najnižji ceni dobavlja tvrdka IVAN PRIMOŽIČ, SBJJ . _ ska dela. — ERMAN parketar, BEOGRAD, Strahinić Bana ulica broj 43. 867 ошашашаашв«м«аммааппааиа Pohištvo Spalnice, jedilnice, zerstvo, St. Vid Aaivećja itu ra sil pIeIeb, male, in rokavic pri tvrdki: irnmt мГЛ • ' •• Il • .. ■ Svila, čipke modni nakit! • -. ' A.ŠšnkoV:Cnasl. K- Soss Ljubljana, Mestni trg 19. Zahvala. .i Za izraženo nam sožalje ob nenadni izgubi našega Iskreno ljubljenegn sina, brata, strica in svaka, gospoda OSKARJA TREO izrekamo tem potom vsem našo najsrčnejšo zahvalo. Ljubljana, dne 15. lebruarja 1923. žalujoča rodbina Treo. kraste, lišaie odbtran.ujc pri Človeku in živalih Naflolmaailo, ki je brez duhu in ne maže perila. 1 lonCek s» 1 ose!» po poŠti • Din. pri TANKO«, lekarn« Ljubljana, Slovenija. * KOKOŠJE kron 24.— in PURJE za kilogram nudi E. VAJDA, čakovec. SENO in SLAMO Seno 900 K, slama 600 K za 100 kilo-gramov, franko vsaka postaja v Sloveniji, uvbavljâ domača tvrdka PUKL in VER- kuhinle poceni NA-rsekovrstna mixar-& ARHAR, mi-iter, 4, nad LJubljano. VeHke obreeti onemUf ki mi posodi Sloveniji 30 5°-000 Din za eno leto. Sigurna garancija (event. menica ali vknjižba na posestvo). Le pismene ponudbe z zahtevo odstotkov na Anončni ln reklamni zavod »APO-LO«, Ljebljana, Stari trg št. 1911. Iščem nujno, proti nagradi, stanovanje obstoječe iz kuhinje ter ene ali dveh SOB za eno osebo. — Ponudbe pod: »20« na upravništvo «Slovenca«. Naprodaj je HIŠA skoro nova, s takoj prostim stanovanjem (2 sobi, kuhinja in pritikllne), na peribriji Ljubljane. Cena po dogovoru. - Ponudbe na upravo lista pod: «MIRNI DOM«. 1П1 NAPRODAJ je srednje veliko POSESTVO četrt ure od kolodvora ob glavni cesti, gospodarsko poslopje т dobrem stanju, t hiši se nahaja GOSTILNA « Je tudi pripravna za trgovino. — Naslov uprava «SLOVENCA« pod številko ШтЏ ï jieneil ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Lokomobila Lanz 28/34 HP naprodaj ali se zamenja za 60 HP. Naprodaj je tudi maniši parni kotel, sfisr 3 mlekarne. Pojasnilo daje «"Ivan Ogrin, na* 8. Izdaja konzorcij »Slovenca«, CE, Šoštanj. Odgovorni urednik: Mihael Mo«kerc v Ljubljani 171* 1ЦТ družba za električno AJilll^ Industrijo d. z o. z. EIIN gradi električne central«. Fl 11У Proizvaja In dobavlja vee cloktrltfue stroje ln elektrotehnične LL111 aparate in Izdelke. Fl IHI projektira bresplaêno vse naprave in obrate, ki so v zvezi l*l*lle z elektrotehniko. Tehnične pisarne ln zaloge; шг Ljahljnnn, Dunajska cesta palača Ljub- IJansKo kreditne ba i«e, ^ar.bor, Veutrisjsas ui;ca 11. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.