Neodrešena domovina. —r O tolminskem šolstvu 3e sestavl clvllnl komisar v Tohninu sledeče poročilo: Šole sov tukajšnjem okraju veliko pretrpele vsled vojne. Dela za obnovitev so se pričela takoj po okupuciji, a se bode moralo še veliko delati, predno bodo šole v normalnem stanu. Manjka posebno učnih moči in nekatera šolska poslopja niso še docela popravljena; učni materjal je tudl pamanikijiv V pretečenem šolskem letu ie bilo otvorimlh 71 ljndskih šol s 85 učnimi močmi to » fv5& učenci Radi romanjkanja učnih moči je bilr> zaprtih S šoi s skupno 375 učenci. Manjka skupaj 22 uditelev. Cipkarskl tečaj v Cerknem le obiskovalo okrog 30 učenk; slovensko učiteljlšče v ?'i>lmir.n (pripravnica in I. te5aj) 88 učencev iit učenk od katerih je bilo 66 v konvinku »Franca Skcdnik«. V otroški vrtec je hodllo okoli 30 otro^ —r Na ofoku Lošiiiiu so z dohodom Italijanov vse narodne institucije propadle. Italijani so zatvorili vse hrvatske šole, samo ena je še in sicer na otoku Hoveku, ali tudi y tej se morajo hrvatski otroci učiti italijanski. V Malem Lošinju obstoji §e ,,Hrvatska Posojilnica", ki sicer nmogo dela, ali se ne bo mogla vzdržati, ker !i Italijani delajo vse polno neprilik. —r Uradni dopisi in slovenščina. V zasedenem ozemlju so vpeljali kai čudno prakso glede rabe slovenskega jezika v uradnem dopisovanju. Italijani si še danes niso na jasnem. kako bi najhitreje poitalijančili naše šole, zato to neenako nostonanie v razHčnih okraiih. Uradni dopisi v tolminskem šol. okraju so na šolska vodstva še vedno samo italijanski, me_ tem ko so v goriškem šol. okraju dvojezični, v sežanskem okraju pa samo skK venski.