Lefo LXV
PoStnlna plačana v gotovini
V Ljubljani, v îetrtek, dne 4. marca 1937
Stev. 52 a Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce* loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din

Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
Telefoni uredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96
VENEC
Ček. račun: Ljub» Ijana št 10.650 in 10.549 za inseratei Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika — Ilustrirana priloga „Teden v slikah"
Gonja, ki je Evropo predramila
_ Že več kot leto dni traja med Nemčijo in Češkoslovaško neenaka borba, nu katero je postala pozorna že vsa Evropa. Z vso razpoložljivo srditostjo — in te je v Berlinu mnogo — se
£
je nemški tisk spravil na delo, da na vse mogoče načine okleveta in omaže pred svetovno javnostjo svojo demokratično slovansko sosedo. Zadnje dni pa je gonja v zvezi s pogajanji med praško vlado in hitlerjevsko podružnico na Češkoslovaškem namreč Henleinovo nemško stranko zavzela obseg, ki je več kot vznemirljiv.
V	tem boju se Češkoslovaška brani viteško, dostojno: proti lažem pos-tavlja resnico, proti očitkom dobro voljo, proti celo pretiranim zahtevam pripravljenost, da jim v čim večji meri ugodi, proti sovraštva polnim klevetam pa kulturno željo mirnega sožitja. Toda vse je kot bob v steno. Nemški tisk gre dosledno svojo pot naprej in je ni priložnosti, ki je ne bi enostransko izkoristil za nove žalitve češkoslovaške države in njenih predstavnikov. Nemška vlada sama pa se tudi zelo trudi, da ne bi zaostala za svojim tiskom ter po svoje obrekuje svojo sosedo in ji na zunanjepolitičnem polju dela težave, kjerkoli le more.
Tako smo v razdobju enega leta doživeli kar tri hudournike, ki jih je nemško propagandno ministrstvo, ki dandanes upravlja ves nemški tisk kot nekako vrhovno vsedržavno uredništvo vseh listov, razlilo po češkoslovaški zemlji. Časovno prvi sc je tikal odnošajev med Češkoslovaško in Poljsko v zvezi' s težavami, ki so nastale vsled poljske narodne manjšine v Tešinju. 7.a njim je prišla deroča reka klevet o tako imenovanem komunističnem vdoru v Češkoslovaško, ki da je postala nekako srednjeevropsko zletišče sovjetskega boljševizma. Sedaj pn ravnokar doživljamo tretji val v zvezi 7. notranjepolitičnimi diskusijami med praško vlado in Henleinovimi hitlerjevskimi Nemci.
V	svojem sporu s Poljsko, ki ga je namenoma tako razpihoval nemški tisk. ki je češkoslovaško upravo slikal kot tiransko, je praška vlada izrazila svojo pripravljenost, da ves problem predloži mednarodnemu razsodišču in da njegov pravdorek že vnaprej sprejme. Glede komunističnih očitkov je praška vladn stavila nemškemu vojaškemu atašeju na razpolago avtomobil in g« prosila, naj se sam. brez spremstva, vozi po mili volji po vsej državi in preiskuje vse vojaške naprave, ki so po mnenju Berlina pod sovjetskim vplivom. Isti predlog je stavila tudi ostalim inozemskim vojaškim zastopnikom v Pragi. V diskusiji s Ileuleinom je dr. llodža naprosil predstavnike nemške manjšine, naj mu predložijo svoje zahteve in ko so lo storili, je prostovoljno sprejel 5 točk izmed 7, ostali dve pa je moral zavrniti, ker ne spadajo v n jegovo pristojnost, marveč v jirisjojnost parlamenta. Toda vse je bilo zaman. Nemški tisk se še naprej vsemu roga. vse odbija, vse omalovažuje ter mimo vse dobre volje žene naprej svojo bojno pesem, ki je vsebinsko in jo obliki takšna, da se mora vsakdo, pa četudi ji bil politično popolnoma neuk, zaskrbljeno vprašati, kakšni so vendar pravi nameni Nemčije ,ki jih zasleduje na področju češkoslovaške države, da jo dan za dnem lako sistematično in brezobzirno bombardira. Briga za Poljsko? To ne more biti res, ko pa jih ima sama Nemčija mnogo več v svojih mejah in se ji prav nič ne smilijo, ko jih brez nadaljnjega potuj-čnje. Strah pred češkoslovaško armado? Pri vsem priznanem junaštvu češkoslovaške vojske bi bil takšen strah brezpredmeten, ko vemo, da Nemčija lahko postavi v fronto toliko vojakov, kolikor šteje Češkoslovaška prebivalcev. Skrb za usodo nemške narodne manjšine na Češkoslovaškem? Tudi to sc sliši smešno, kajti nikjer drugod na svetu, razen morda v Jugoslaviji, nemške narodne manjšine ne uživajo tako popolno pravno in dejansko enakopravnost, kot ravno na Češkoslovaškem. Na drugi strani pa bi našla nemška zaskrbljenost mnogo bolj koristna polja recimo na južnem Tirolskem, kjer jc nemštvo na tem. da na osišču Rim—Berlin popolnoma izhira. Po vsem tem je torej jasno, da zasleduje nemška gonja, ki ji na noben način ni mogoče ustreči in ki je tudi najboljša dobra volja ne more potolažiti ali vsaj ublažiti, druge cilje. Katere cilje? Evropa ima pravico, da jih spozna in jih samostojno, po svoje presodi.	.
Neosnovanili siimnifenj ne. bomo izrekali. Toda, kdor pozna tuktiko nemške zunanje po l-tike, odkar jo vodi hitlerizem, mu nc bo težko napraviti zaključke, ki so blizu resnice. Do sedaj se je še vedno zgodilo, da jc vsakokrat, kadar je Nemčija pripravljala kakšno večjo zunanjepolitično presenečenje, nemški tisk po-rej tedne in tedne v nakazanem smislu pisal, ot dela artiljerija pred napadom pehote. Ko je bil teren s časopisnim bombardiranjem dobro pripravljen, je šele nemška vlada prišla na dan s svojimi ukrepi. Če motrimo intenzivnost, smotrnost in dolgotrajnost borbe nem-škegu tiska proti ugledu Češkoslovaške, se ne moremo znebiti vtisa, da gre za nekaj podobnega, da gre samo za pripravo, ki ji bodo sledila dejanja Vrliutega pa dosedaj iz ust nobenega nemškega državnika, ki so zaporedoma ponujali nenapadalne pakte vsem sosedom Nemčije, tako pred par dnevi tudi Švici, nismo slišali kakšnega podobnega zagotovila na naslov Češkoslovaške. Ob priliki svojih velikih zunanjepolitičnih izjav je državni kancler Hitler dosedaj kur trikrat zaporedoma Češkoslovaško popolnoma zamolčal, kar je pri gostobesednosti njegovih govorov moralo pasti vsakemu v oči. Podvodje so potem poskrbeli, da je ta molk našel liradno razlago, ko so odkrito napadali češkoslovaško sosedo in ponavljali klevete, s katerimi jo je prej oblatil nemški tisk.
Ni čudno, če se je Evropa začela zanimati za ozadja te neenake in neviteške borbe ter začela celo namigovati, da si hoče nemška vlada pustiti češkoslovaška vrata odprta za njene bodoče podvige v srednji Evropi in lui je proti vzhodu. Ni čudno, čc jc dozorelo mnenje, dn nemški zunanjepolitični in vojaški vojskovodje računajo s potrebo, da se Češkoslovaška potepta
E
Ekspoze dr. Antona Korošca v Narodni skupščini
Debata o prosvetnem ministrstvu
„Boli" g. Pleskoviča
Belgrad, 3. marca. m. Na sinočnji seji narodne skupščine, ki je trajala do 2 zjutraj, je k proračunu prosvetnega ministrstva govoril poslanec JNS Rudolf Pleskovič. Napadal je referenta za ljudsko šolstvo v prosvetnem ministrstvu g. Franca Erjavca. Pravi, »da je to, kar je slovensko napredno učiteljstvo pretrpelo za vlade Šušteršič-Lampeta v stari Avstriji, prava igračka proti temu, kar se sedaj dogaja. Načel je vprašanje pokojne Marte Mrak. V tem trenutku je stopil v dvorano poslanec JRZ dr. Koce, ki je reagiral na trditve Pleskovi-ča glede obeh zakoncev Mrakovih ter izjavil, da je to navadna kleveta. Končno je dal Pleskovič še duška svoji boli nad dejstvom, da so se računi slovenske JNS pokvarili, ker je morala zapustiti oblast, za katero je mislila, da jo bo obdržala v rokah in obračunala z vsemi političnimi nasprotniki. Dejal je: »Sedaj pa dovolite nekoliko iskrenih besed: Mi slovenski nacionalisti, jugoslovensko orientirani elementi smo bili stalno že pred vojno in med vojno vaši iskreni prijatelji. A za te simpatije do vas smo bili slabo nagrajeni. Bratje Srbijanci, mi napredni slovenski nacionalisti smo izgubili vero v vas, ker ste nas, svoje najboljše prijatelje, izročili na milost in nemilost takim ljudem, kakor je g. Erjavec in njegova družba. Bratje Srbijanci, nezvestoba boli.«
Za njim je govoril JRZ poslanec dr. Koce, in sicer radi osebnih pojasnil. Dr. Koce je odločno zavrnil vse očitke, ki so jih metali nanj predvsem slovenski opozicionalci v zvezi v tragično smrtjo pokojne Marte Mrak. Naposled je dr. Koce izjavil, da bo o tej stvari sodišče izreklo svojo besedo. Izvajanja dr. Koceta so navzočni poslanci burno odobravali, posebno pa so pritrjevali njegovim zadnjim besedam, s katerimi je reagiral na izjavo Pleskoviča, da obstoja nevarnost, da si bo vzel življenje tudi učitelj Mrak radi tega, ker ga je sodišče v zadevi njegove žene zaslišalo. Dr. Koce je izjavil: »Če ima čisto vest, tedaj se mu ni treba nič bati in nima zakaj izvršiti samomora.«
Za njim je govoril poslanec JRZ Franc Šem-rov, ki je uvodoma izjavil, da se to slovensko perilo očisti slovenskih opozicionalcev, da v Sloveniji še ni bilo nikoli toliko učiteljev prestavljenih kakor zdaj, že delj časa pere v skupščini. Nai se že enkrat to neha. To zahteva čast in ponos Slovencev. Lahko gredo poslanci drug k drugemu ter si objasnijo in razjasnijo zadeve. O ekspozeju pravi poslanec, da prosvetno ministrstvo priznava, da je slovensko šolstvo na prvem mestu. Poslanec pravi, da je to stanje danes še resnično, ni pa izgleda, da bi Slovenija v bodoče mogla obdržati to stanje, če se ne bodo nameščali na izpraznjena mesta novi učitelji in učiteljice. Ugotavlja, da je v Sloveniji 251 razredov na ljudskih šolah brez učiteljev, vštevši tudi nekatere štiri, tri in enorazredne šole. Šolska mladina mora radi tega dostikrat po trikrat na teden ostati doma. Na vsakega učitelja pride pri nas 100—150 otrok. V Sloveniji je 597 učiteljskih kandidatov, od katerih jih je še 29 od leta 1932, ki še čakajo na namestitev. Radi tega prosi prosvetno ministrstvo, naj čim prej popravi to krivico, ki je bila storjena v preteklosti.
Nekateri govorniki mislijo, da je Slovenija zato najbogatejša, ker je najkulturnejša, in da je v njej vse dobro. Govornik pravi, da je Slovenija res bogata na prirodnih lepotah, torej dejansko je res siromašna. Zaradi tega zahteva, naj so na Slovenijo gleda tudi s te strani. Govornik se je obširno bavil z učiteljskim vprašanjem. To, kar se v Sloveniji godi, ni tako kvarno, kakor je Pleskovič podal Obrnjen proti levici, je dr. Semrov vzkliknil: »Vi ste pozabili leta 1031, 1032, 1933 in 1934!« Dr. Šemrov se je tudi obširno bavil z znanimi septembrskimi volitvami 1 1933. Naposled se je bavil s potrebami ljubljanskega vseučilišča Glasoval bo za proračun.
Za njim je govoril pred prazno skupščino spet K o m a n (JNS), ki je na dolgo in široko razlagal, kako je njegova hčerka prišla do službe.
in kot država izbriše, da dosežejo svoje cilje, na isti način, kot so leta 1914 računali s potrebo, da se potepta Belgija, ki je kot ovira ležala na pohodu proti Parizu. Končno tudi ni čndno, če jc Evropa začela pripravljati primerne protiukrepe, kajti neoviran obstoj češkoslovaške države ni samo vprašanje, ki interesira slovanske države, uli Malo zvezo, ali Francijo, marveč vso Evropo, ki želi, da bo ta nevralgična točka evropskega ozemlja za vedno varna pred vsakimi sunki. Če je torej ofenziva nemškega tiska beležila kakšen uspeh, potem je doseglu to, da jc Evropo prepričala, du je treba Češkoslovaško v imenu evropskega miru vzajemno braniti proti vsakomur, ki bi ogro/al njen miren obstoj in njeno kulturno poslanstvo. Ne verjamemo, da si je Berlin takšnega uspehu želel. Želel ali nc želel, pa tako je. Čim prej bo to resnico v svoji zunanji politiki upošteval, tem bolje bo za vse, tudi za Nemčijo.
Če se ne motimo, je nekaj podobnega nedavno angleška vlada izjavila na ušesa gospodarjem Nemčije. Morda bo v kratkem sledil še večji poudarek. Češkoslovaška ne bo postala druga Belgija. To je danes jasno vsem, ki vztrajajo pri tem, da v Evropi ne sme priti do nove vojne. Mala zveza pa je že večkrat slovesno izpovedalo, da si želi prijateljskega sodelovanja z Nemčijo, toda du odklanju ločena prijateljstva, če je njih namen ta, du se naj Češkoslovaška žrtvuje pohotnim razpoloženjem nemškega imperializma. To zavest je val obrekovanja, ki dere iz Nemčije v Češkoslovaško, le še utrdil.
Nato je dejal, da je »klerikalizem grobar jtigoslov. misli in jugoslovanske države«, končal pa je s sledečim izrazom notranje boli: »S temi svojimi besedami sem samo hotel vam, dragi bratje Srbi in Hrvatje, pokazati, kako mi gori v Sloveniii trpimo, kakšne muke prenašamo in kako močna je v nas vera v jugoslovansko misel in v moč naše države.«
Naslednjih šest govornikov ni bilo v dvorani. Zato je govoril sedmi govornik dr. Ivan Lovrenčič, ki je govoril o nesmotrenosti ukinitve kočevske gimnazije, čaš da je narodna skupščina pač silno velika. V nadaljnjih izvajanjih je hotel ministra prepričati o dvoreznosti poročenih učiteljic in se je zavzemal, naj se vse tiste učiteljice, ki so poročene z bogatimi možmi in ki so vsled rodbinskih
vezi dobro preskrbljene, odpusliio, na njih mesta pa naj se nastavijo revnejše 6amske učiteljice. Slednjič ie govoril (udi za lo, naj bi se v naših šolah uvedla ruščina kot obvezen jezik namesto francoščine ali nemščine, češ da bo »v bodočnosti obče-valni jezik ruščina«.
Ob dveh zjutraj je bila seja zaključena ter se je nadaljevala danes dopoldne.
Na dopoldanski seji je govorilo šest poslancev, nakar je predsednik dal na glasovanje proračun, ki je bil sprejet z veliko večino.
Predsednik skupščine je nato dal besedo notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu, ki je burno pozdravljen od poslancev zavzel mesto na govorniškem odru ter podal k svojemu proračunu naslednji eskpoze:
Govor notranjega ministra
Gosjxxlje! Proračunski predlog notranjega mi-nislrstva za leto 1937-38 izkazuje izdatke v znesku 538,277.603 din. Ti izdatki odpadejo na ministrstvo, na splošne upravne oblasti, na orožništvo, ra upravo mesta Belgrade, na državne krajevne jx>licijsko oblasli in na splošno državno statistiko. Od navedenega zneska gre za ministrstvo, splošne upravne in krajevno policijske oblasli kakor tudi za statistiko znesek 222,036.572 din. Za orožništvo je pa predviden znesek 316,541.061 din.
Proti sedanjemu proračunu notranjega ministrstva izkazuje predlog povečanja izdatkov za 20.993.086 din, kar je v zvezi z nujnim povečanjem osebnih in materijalnih izdatkov ministrstva samega, splošnih upravnih oblastev in krajevnih policijskih ohlastev. Povečanje osebnih izdatkov znaša 12,573.007 din in je v zvezi v glavnem z večjim številom uslužbencev v tem resoru in sicer za 574 oseb. Število uradnikov je naraslo za 232 oseb. Semkaj spadajo ludi uradniški pripravniki in nižji uradniki državne policijske straže. Število zvanič-nikov policijskih straž je naraslo za 272 oseb, število dnevničarjev pa za 32.
Malerijalni izdatki so v proračunskem pred-iogu povečani za 8,420.079 din. Največji od teh zneskov, in sicer znesek 4,850.000din je namenjen Ijrometneniu ministrstvu za plačilo [>otovanj osebja med izvrševanjem službe javne varnosti in nadzorstva. Ta kredit prihaja to pol prvič v proračunski predlog (na zahtevo prometnega ministrstva). Prejšnja leta ni obremenjeval proračuna tega ministrstva. Oslali znesek je namenjen manjšim plačilom v ostalih partijah o izdatkih za potrebe državne fiolicijske straže. Ker se število nameščencev pri državni policijski straži zviša, so predvidene zanje nabave, kakor oblačila, obutve, posteljnine, orožja in municije. Semkaj spada tudi kredit za vzdrževanje motornih vozil, ki so bila nabavljena med proračunskim letom za policijsko stražo pri upravi inesta Belgrada, pri policijskih upravah I v Zagrebu in Ljubljani in za centralno policijsko šolo v Zemunu.
Orožništvo
Javna in državna varnost Obveščevalna služba
Pri orožnišlvu je stanje malone neizpremenjene kakor v sedanjem proračunu. Število oficirjev in uradnikov znaša 487, orožnikov pa 17.493. Krediti za orožništvo znašajo jx> tem proračunskem predlogu 316,241.031 din; nižji so od sedanjega proračuna za 332.802 din. Znižani so malerijalni izdatki. Prejšnja leta so znižali inaterijalne izdatke pri orožništvu v tolikšnem obsegu, da so sedaj večja znižanja izključena, ker bi bilo sicer ogroženo dobro in pravilno delovanje te ustanove. Nn koncu teh številčnih navedb naj bo dovoljena primerjava. Sedanji proračunski predlog je kljub povečanju za 20,993.086 din za 133,653.143 din manjši
od proračuna notranjega minietrstva za 1. 1930-31.
Delo notranjega ministrstva v lanskem koledarskem letu je bilo posvečeno skrbi zn javno in državno varnost, sestavi in uvedbi novih predpisov o organizaciji notranje uprave in pa izpopolnitvi upravne službe, dalje nadzorstvu nad upravnimi oblastvi in samoupravami ter vsem ostalim po-slom, ki spadajo v delokrog notranjega ministrstva. Notranje ministrstvo skrbi ,da dobe njegovi izvršni organi: orožniki, policijski stražniki in policijski agenti potrebno strokovno izobrazbo. V ta namen je zanje uvedlo potrebno šolanje. Za orož-r.iške oficirske pripravnike se je vršil tečaj za 32 oficirjev od 20. januarja do 20. aprila 1936 v Sreni-ski Kamenici.
Pri policijskih upravah opravljajo izvršno službo državni policijski izvršni organi in sicer policijski stražniki in policijski agenti, ki se plačujejo iz državnega proračuna. V mestih s policijskimi pred-stojništvi opravljajo lo služlio policijski stražniki, ki obremenjujejo deloma dotične občine. V vsej državi je 32 predstojništev mestne policije. Nekatere od teh [»odpira država iz lastnih sredstev. V vseh teh mestih nameravamo uvesti državne policijske izvršne organe, ker bi kot bolje izveibani opravljali to sIuž!k> boljše in ekspeditivnejše kakor dosedanji organi, ki deloma nimajo zadostne strokovne izobrazbe. Državni izvršilni pol ici jsk i organi se izobražujejo v osrednji policijski šoli v Zemunu. Poleg strokovne izobrazbe državnih policijskih izvršnih uslužbencev je osrednja šola za jiolicijske izvršne uslužbence tekom leta 1936 nadaljevala z izgotavljanjem jx>licijskih radiobrzojavnih postaj. Zgradila je 4 policijske radiobrzojavne postaje iu jih montirala pri policijskih upravah v Banjaluki, Sarajevu, Novem Sadu in Nišu. Z izgotovitvijo teh zadnjih policijskih radiobrzojavnih postaj, je zdaj pri državnih krajevnih policijskih oblnstvih in |>ri upravni postaji osrednje šole za policijske izvršne uslužbence 10 fiostaj. S tem je uvedena samostojna policijska prijavna služba. Obenem delajo v tej šoli eksperimente z radiotelegrafijo, da bi mogli v zvezi z bližnjo motorizacijo sestaviti [>otujočo radiotelegrafijo in telefonijo, ki bo jiolicijskim obla-stvom omogočala dostavljanje potrebnih nalogov policijskim organom na prostem, tem pa poročanj« policijskim oblastvom o stanju na prostem.
Tekom leta 1936 so nekatere krajevne fiolicijske oblasti kakor uprava mesta Belgrada, osrednja |x>licijska šola v Zemunu, jmlicijske uprave v Zagrebu in Ljubljani prejele motorna vozila. Nabava za druge uprave je v izvedbi.
Za orožništvo se leta 193(5 niso nabavila motorna vozila, dovoljen pa je že izredni kredit v znesku 4,000.000din za nakup potrebnega števila motornih vozil. Ta nakup je že v izvedbi. Motoriza-cija bo omogočila hitrejšo razvrstitev orožnikov in hitrejši nastop na kraj dogodka.
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Angleško zagotovilo
w
Češkoslovaški »Ni t države,
ki bi bol i zaslužila našo podporo"
London, 3 marca. TG. Angleški zunanji minister jc imel v spodnji zbornici krajši govor, v katerem je odgovori na nekatera vprašanja poslancev ter zavzel tudi stališče k važnejšim vprašanjem ev-I ropske politike, ki so prišla zadnje dni zopet na dnevni red.
Eden je v svojem govoru podčrtal, da je Anglija pripravljena, da vse obveznosti, ki tičejo varnosti Francije in Belgije, avtomatično izpolni z zastavitvijo vse svoje oborožene sile. Pripravljena je tudi na podlagi pogajanj (londonski pakt) enako obveznost razširiti tudi na Nemčijo.
Glede srednje Evrope je Eden dejal, da tam položaj ni tako jasen in natančno določen. Toda Anglija povdarja, da bo tudi za to področje avtomatično uporabila vso svojo oboroženo silo, ako bi to od nje zahteval pakt Zveze narodov.«
Nemškemu poslaniku von Ribbentropu, ki je v Leipzigu zahteval, da naj se Nemčiji vrnejo kolonije, je Eden suhoparno odgovoril, »da se Anglija dosedaj ni pečala z vprašanjem preosnove svojih kolonij ln da tudi nima namena v bodoče se s tem vprašanjem ukvarjati.
V nadaljevanju svojega govora se je Eden dotaknil tudi vprašanja odnošajev med Nemčijo in Češkoslovaško ter je dejal, da nihče prav
za prav ne ve, kakšne cilje Nemčija zasleduje v srednji Evropi Tej nevednosti je našel vzrok v vse preveliki tajni diplomaciji, ki povzroča vojno razpoloženje.« Pristavil pa je, »da je ni na svetu države, ki bi v interesu sploinega miru v Evropi zaslužila večje podpore od strani Anglije, kakor je to češkoslovaška republika.«
V nadaljevanju debate so mnogoštevilni poslanci izrazili svojo hvaležnost zunanjemu ministru, da je svoje stališče tako jasno opredelil.
Lord Lothian je predlagal, da naj se Anglija odstrani iz evrof>ske politike in da naj raje z Ameriko sklene anglo-amerikanski blok. Ta blok bi bil zelo dobro sprejet v Ameriki. V Evropi se razvija položaj tako, da se bližamo zveznim državam Evrope. Zato se moramo približati Ameriki, predno se izvede ta organizacija kontinentalne Evrope, ki se lahko obrne proti nam.
Proti temu se je izjavil lord Cecil, ki je rekel, da bi se v tem slučaju ustanovil vseevropski blok, ki bi bil proti Angliji, kar pa je treba preprečiti. Kdini up bodočnosti je, da se izvede federalizacija Evrope, v kateri bi bila tudi Anglija. Lord Cecil je še dodal, da je odločen pristaš vladne politike oboroževanja.
(Nadaljevanje s t. strani.)
Gospodje! Splošna neurejenost po evetu je ustvarila posebno stanje, ki zahteva veliko aktivnost ohveščevalne službe. Povsod proučujejo, iz-prašujejo in izbirajo potrebna obvestila. Še nikoli po vojni ni bilo delovanje tujih obveščevalcev tako aktivno, kakor tekom leta 1936, ko eo dogodki povzročili nekakšno nervozo in peihozo kakor tik pred vojno. Zato je moralo ministrstvo posvetiti posebno pozornost temu vprašanju, da bi moglo z vsemi zakonitimi sredstvi pobijati to škodliivo akcijo. V ta namen je dajalo podrejenim obla-
Po računskem ekspozeju je dr. Korošec izjavil še naslednje:
Teror iz inozemstva
>Kar se tiče pokreta teroristične skupine v inozemstvu, ki je izzvala težko marseillsko tragedijo, se lahko ugotovi, da je ta pokrol v teku leta zelo oslabel. Razlogi so različni. Vsekakor je eden najvažnejših razlogov za to, ureditev razmer v državi. Brez dvoma je k temu mnogo doprineslo tudi stališče onih držav, ki so bile prej drugače razpoložene napram naši državi. Zaradi tega ta skupina sploh ni mogla niti ooskušati s kakim ilegalnim prirastkom njihove organizacije v naši državi.
Komunistično delovanje
Posebno skrb je delala notranjemu ministrstvu knmunistina akcija, ki se lani ni čutila samo pri nas, marveč p° vsem svetu. Uspehi so bili povoljni. Konec leta 1936 smo prišli na sled novo ustanovljenim komunističnim >pokrajm\'tim odborom . Oblastni organi so s svojo energično akcijo uspeli, da so v kratkem času odkrili in aretirali »Pokrajinske odbore za Hrvatsko in Slavonijo«, »Kksckulivno slovensko komunistično mladino«, »Pokrajinski odhor v Vojvodini« in ^Oblastni komitet v Belgradu«. Ob priliki teh odkritij je prišel v roke oblastem tudi obsežen komunistični propagandni materijal z raznim tehničnim orodjem. Skoraj v vseh primerih so bili odkriti tudi zarotniški tehnični aparati. Takšen tehniški aparat je bil odkrit v Zagrebu obenem z oddelkom »Osrednje tehnike na Dunaju«, ki je imel nalogo preskrbovati propagandni materijal za področje Slovenije, Hrvatske in Slavonije. Od manjših skupin so bile leta 1936 odkrite komunistične skupine v Delnicah, Lokvah, Bos. Kostanjevici in na Sušaku.
etvom tudi vea potrebna navodila. Uepehi eo bili precejšnji. Prijeli so mnoge tuje vohune in odkrili tuje vohunske organizacije in jih izročali pristojnim sodiičem v zakoniti postopek. Tudi vprašanjem državne zaščite je ministrstvo posvetilo živo pozornost. Tako n. pr. gibanju teroristične skupine v tujini, dalic propagandni akciji iz tujine, ki naj bi med manjšinskim življem ustvarila od zunaj uravnano gibanje po drugi strani pa nezadovoljstvo proti naši državi. Za pobijanje te akcije smo izdale z velikim uspehom primerne ukrepe v skladu in v soglasju z drugimi pristojnimi resori.
Lanske občinske volitve so bile merilo politične moči
Lani so po vsej državi bile oblinske volitve, pričenši z moravsko banovino dne 25, septembra, ter so bile zaključene z donavsko in vardarsko banovino dne 6. decembra. Občinske volitve so topot prišle iz okvira lokalnosti ter so imele dale-kosežen zamah politične meritve moči. (Burno ploskanje in odobravnje.) Občinske volitve so bile že za časa načelne proračunske debate predmet ostre kritike. Toda zapomniti si je treba: Volitve so se vršile v okoli 3800 občinah. Bilo je 10.000 kandidatov za župane in skoraj 200.000 kandidatov za občinske odbornike. Volilcev je bilo okoli 2,200.000, ki so prišli na volišča. Oblasti so imela stroga navodila, pismena in ustmena, da postopajo po zakonih in da se drže izven stranki (Burno odobravanje in ploskanje poslancev večine.) Ogromna večina oblastnih organov je postopala korektno in po zakouih ter zato zasluži vso pohvalo. (Burno odobravanje in ploskanje.) Kjer se je pa pripetilo in če se je pripetilo, da so se kaki organi pregrešili proti svoji dolžnosti, bodo vsi po končani preiskavi imeli priiiko, da se zagovarjajo, (Odobravanje iu ploskanje.)
Volitve v mestne občine
Kar se pa tiče volitev v mestne občine, se kr. vlada nadeja, da se bodo razmere toliko razčistile, da bi mogli že to leto imeti volitve v mestnih občinah. (Burno odobravanje in ploskanje.)
Vprašan 'e političnih zakonov
Gospodje! Opozicijski krogi vladi očitajo, zakaj ni še izdala političnih zakonov, to je zakona o tisku, zakona o diuštvih in shodih in zakona o volitvah poslancev.
Gospodjel Vam je dobro znano, da lani, ko je bil čas za izdanfc teh zakonov, dr. Stojadinovičeva vlada v senatu ni imela absolutne večine. Ti zakoni bi se bili morali izdati v sporazumu s posameznimi odbori, tako senata kakor skupščine. Sedaj se je položaj v senatu spremenil ter nam mora sedaj skupščina spet dati stična pooblastila za prihodnje leto, in to s polnim zaupanjem, da bomo to pooblastilo izkoristili v sporazumu s skupščino in senatom. (Odobravanje in ploskanje.) Drug razlog, da nismo hiteli z izdajo teh zakonov je, da jih ni bilo mogoče izdati samo v sporazumu s parlamentarno opozicije, kar je razumljivo samo ob sebi, temveč je bilo treba pritegniti tudi najmočnejše skupine i<venparlamcDtHrne opozicije. (Burno odobravanje in ploskanje.)
Tiskovni zakon
Vendar pa je bilo treba ustvariti predpogoj za to. Mislim, da v tem oziru čas ni pretekel brez vsakega rezultata.
Glede novega tiskovnega zakona je bilo od strani vlade že poudarjeno, da tudi ona smatra sedanji zakon za zelo strog in da se je odločila, da predloži spremembe in dopolnitve k temu zakonu. Zaradi zelo težkih določb tiskovnega z:;Vona se že nekaj lei pojavlja nezakoniti tisk v obliki letakov, brošur in knjižic. Ta pojav ni zadovoljiv in tukaj bo pomagala saino smotrena svoboda. ki se mora tisku dati Zato je vlada trdno odločena, da temu nemogočemu in škodljivemu stanju v tisku napravi konec z novim zakonom, ki bo dal tisku poj.olno svobodo na temelju varstva državnih in nacionalnih interesov ki bo zavaroval svobodo javnega mišljenja, v potrebnih sankcijah za varstvo oškodovanih državnih iu upravičenih privatnih interesov (večina zbornice burno odobrava).
Zakon o zborovanjih
Zakon o zborovanjih, shodih in posve tih obsega mnogo nejasnosti, ki so se v praksi pokazale iu ki bi jih bilo treba popraviti. To se more reči tudi o tistih paragrafih, ki govorijo o postopku za ustanavljanje političnih strank, vendar pa je prvo pri spremembi zakona o zborovanjih, shodiii in posvetih nujno potrebno, da se budno pazi, da bodo državni interesi v vsakem oziru prvenstveno zavarovani (burno odobravanje večine zbornice).
Zakon o volitvah
Z zakonom o volitvah narodnih poslancev je veliko vprašanj, ki se razpravljajo v naši javnosti in se delijo najrazličnejša stališča. Kot najvažnejše vprašanje moramo smatrati tisto, ali se odločilno za vse državne kandidatne liste, ali za banovinske, ali za okrožne, ali pa tako imenovani
angleški sistem relativne večine po posameznih volilnih okrajih. Dalje se jc treba odločiti ra tajno ali pa za javno glasovalno pruviro, za število narodnih poslancev itd. Mi bi želeli, da se glede, odredb vulilnega zakona o volitvah narodnih po-slanee\ soglasno icdiniiuo, po možnosti z vsemi našimi političnimi skupinami, dn bi mogli zanesti zadovoljstvo ne samo v široko ljudske sloje, ampak da bi ustvarili tudi nekaj trajnega in stvarnega, da se tako vozni zakoni ne l)i preveč pogostokrat menjavali. (Burno jn dolgotrajno odobravanje zbornice.)
Hrvatska opozicija
Glede opozicijske skupine na Hrvatskem moram ugotoviti, da so razmerje vsa' ni poslabšalo in kraljevska vlada upa — brez ozira na brezpomembne peripetije — da bo tudi v svoji nadaljnji taktiki šla ua roko trajnemu sodelovanju s Hrvati. (Burno in dolgotrajno odobravanje večine narodnih poslancev.)
S tem mislim, gospodje narodni poslanci, da sem v svojem poročilu zadostil vso m vprašanjem in zahtevam, ki spadajo v delokrog ministrstva za notranje zadeve. Prosim, gospodje narodni poslanci, da izvolite proračun notranjega ministrstva potrditi. (Dolgo in navdušeno pritrjevanje večine.) *
Nato je predsednik narodno skupščine predlagal narodnim poslancem, naj se prijavijo k besedi glede tega poročilu. Prijavilo se je 11 govornikov. Prvi je govoril poslanec Narodnega kmečkega klubu Života M il a novi 6, za njim pa dr. Markovič, se čemer je bila dopoldanska seja zaključena.
Popoldne se je nadaljevala seja ob i in so govorili dr. Došeu (delovni klub), Dušan Ivan-čevič (JNS), )<i je branil Uzunoviča, Jevtiča in ostale. Mita Dimitrijevič (radikalni klub), ki je govoril o notranjem ministru dr. Korošcu, ki mu jo priznal velike državniške kvalifikacije. Podal je genezo J!tZ od početka ter je dejal, da je dr. Korošec izliuren politik, ki zna vedno oceniti pravi trenutek — glasoval bo proti — ter dr. Ba-ričevič, ki je z vso vehotnenco pozival predsednika vlade dr. Stojadinoviča, naj se izjavi, ali je nacionalist, jugoslovanski nacionalist ali pu separatist. ■
Senat 8 marca
Belgrad. 3. marca. AA. Predsednik senata dr. Zelimir Mažuranič je sklical sejo senata za ponedeljek 8. marca za ob 10 dopoldne z dnevnim redom: Določitev dnevnega reda.
Politična izjava
dr. Aniona Korošca
Nov Francov napad na Madrid
La ž nje va poročila rdečih
Madrid, 3. marca. c. Na vseh odsekih okoli Madrida eo velika premikanja čet- Nacionalisti zbirajo čete za novo ofenzivo z vso naglico. Njihovi topovi neprestano obstreljujejo cesto, ki vodi iz Madrida v Valencijo in letala s strojnicami in bombami obdelavajo cesto, ki vodi iz Guadarame v Madrid. Obetajo se hude nove bitke za Madrid.
Domači odmevi
Po bojiščih
Salamanca, 3. marca. AA. Uradno poročilo snoči ob 20 je objavilo, da so bili odbiti napadi na froti pri Oviedu. Begunci z madridske fronte potrjujejo vesti o strašnih izgubah ob ofenzivi na Jarami in na drugih odsekih okoli Madrida. V bolnišnicah je nad 11.000 ranjencev, mrtvih pa je obležalo nad 2000. Na fronti pri Granadi je bil odbit napad na odseku pri Ogrivu.
Tukajšnja radiljska postaja objavlja, da bi kmalu padla vsa Španija v roke nacionalistom, ko bi padel Madrid. Vlada je namreč vse svoje orožje spravila v Madrid in tega materijala ne bo mogla več izvoziti v druge dele Španije. Tudi Al-merija je že v veliki nevarnosti in nekatere hiše v predmestjih so že izobesile bele zastave. Vladno brodovje jc že zapustilo Carthageno in odplulo v Valencijo. Ob koncu pravi poročilo, da bo Valencija kmalu padla.
Po informacijah nacionalističnega tiska je položaj meščanske vojne v Španiji sledeč: Ponovni naskoki rdečih čet na Oviedo so bili zopet odbiti s težkimi izgubami za republikance. Oviedo je še vedno v rokah nacionalističnih čet in nihče več ne bo popravil peložaja, v katerem so se znašle rdeče čete na tem bojišču. Zadnja rdeča ofenziva na sektorju okrog Madrida se je končala z ogromnimi žrtvami za rdeče. Po zanesljivih in formacijah je v madridskih bolnišnicah in okoliških mestih 11.000 ranjencev, medtem ko so 2000 mrličev pokoDali. Vse to ogromno število žrtev je bilo zaman, kajti niti na enem samem sektorju se rdečim ni posrečilo, da bi resno ogrožali pozicije nacionalistov.
Kroiia o manjšinah
Praga. 3. marca. c. Danes je češkoslovaški senat nadaljeval debato o zunanje-političnem eks-pozeju, ki ga je včeraj podal dr. Krofta. Debata je bila danes tudi že zaključena.
Krolta se je v zaključku zahvalil senatu za soglasnost, ki jo je tudi z opozicijo ugotovil glede glavnih smernic češkoslovaške zunanje politike. Dalje časa se je ustavil pri vprašanju manjšin in je rekel, da se bo še vnaprej manjšinsko vprašanje obravnavalo samo v okviru notranje politike. Tuje države se v to vprašanje ne smejo vmešavali. Samo s Poljsko obstojajo glede manjšin pogodbene obveze, druge države pa sc tudi trdno drže načel, da se v vprašanje manjšin nikdo ne sme vmešavati. Samo neka tuja država krši to postopanje, vendar pa se vmešava samo polurad-ni tisk te države, vlada pa nikdar ne posega v debato. Manjšinsko vprašanje v ČSR bo rešeno brez pomoči inozemstva.
Strašne številke
Anglija in Amerika vsaka po 25 milijard za nove bojne ladje
Washington, 3. marca. b. Snoči je bil sprejet proračun za ministrstvo vojske in mornarice, ki znaša 526,555.428 dolarjev (25 milijard Din) in je za 35,840.000 dolarjev višji od lanskega. Po programu se bo zgradilo 397 vodnih letal, 2 zrakoplova, 8 rušilcev, 4 podmornice, 2 oklopni križarki, 3 matične ladje za letala, 11 kirižark, 18 rušilcev in 16 podmornic.
London, 3. marca. AA. Reuter ooroča. da do-
Rdcča poročila so zadnje dni govorila o od bilem napadu nacionalistov na raznih frontah. V resnici nacionalisti sploh napadali niso. Tudi nacionalistično letalstvo zadnje dni ni bilo aktivno, :er so vse vesti o bombardiranju raznih mest neresnične. Glavni cilj nacionalistov v novi bitki na reki Jararoi je Morata de Tajuma. Ofenziva se je pričela v Monte Pingera in s pomočjo strahotnega topniškega obstreljevanja gredo nacionalisti počasi naprej s težkim tovorom proti rdečim postojankam, i na katerih se sedaj nahajajo najboljše čete madridske obrambe. Odpor rdečih čet je močan, kar priznava tudi vodstvo nacionalistov. Rdeče čete so zbrale tudi precej močno topništvo, kljub temu pa jim vse to nič ne pomaga, ker razpolagajo nacionalisti z boljšimi in mnogo močnejšimi topovi. Bitka se je nadaljevala v teku vse noči kljub močnemu dežju. Proti jutru je odpor rdečih čet pričel popuščati, toda glavno vodstvo obrambe pošilja neprestano nove sile, ker se zaveda, kakšna nevarnost grozi Madridu s te strani, če ee nacionalistom posreči prebiti to fronto.
Kakor poročajo iz samega Madrida, so se rdeče čete umaknile nazaj v že popreje pripravljene položaje, kjer se trdovratno držijo. Bitka se nadaljuje in ni še znano, kdaj se bo končala. Izgube so na obeh straneh težke.
London, 3. marca. b. Kontrola nad Španijo p-ostaja čedalje težja in se danes trdi, da bo lahko stvarna kontrola izvajana šele koncem meseca marca, nikakor pa ne 6. marca, kakor se je to prvotno pričakovalo. Težave so v tem, da posamezne nevtralne države nerade imenujejo svoje ljudi za kontrolne komisije, ker se ne želijo vmešavati v to stvar. Z druge strani pa nastajajo finančne težave in bo morala bržkone v prvem trenutku Velika Britanija prevzeti na sebe vse finančne žrtve, kajti trajalo bo še nekaj mesecev, dokler bo prišlo med posameznimi državami do sporazuma glede stroškov.
loča britanski načrt pomorskega oboroževanja za tekoče leto izdatke v višini 100 milijonov 505.000 funtov šterlingov (okrog dve milijardi Din). V primeri z dosedanjim proračunom, upoštevaje tudi dopolnilne in naknadne kredite, pomenijo izdatki po novem proračunu povečanje za 2,377.600 funtov. Program gradnje novih ladij določa gradnjo tehle enot: treh oklopnih križark po 35.000 ton, dve matični ladji za letala po 17.000 ton, pet križark po 80000 ton, dve križarki po 5300 ton, 16 rušilccv, sedem podmornic in 45 manjših ali večjih ladij drugih tipov.
Tajni dolgovi Nemčije
Washington, 3. marca. AA. Havas: Odbor za kontrolo borz je včeraj objavil, da znašajo tajni dolgovi Nemčije dve milijardi dolarjev (okrog 100 milijard Din). To je bilo objavljeno, da ee izda zapis svote 69 milijonov dospelih dolarjev na račun obresti. Odbor se opravičuje, da je moral objaviti te številke, ker ne more prepovedali zapisovanja serVicea na račun nemških dolgov.
Znižane voznine
Belgrad, 3. marca. AA. Dovoljena je polovična voznina na državnih železnicah delegatom Jugoslovanske teniške zveze, ki se udeleže redne letne skupščine omenjene zveze 6. marca t. I. v Zagrebu. Popusta velja od 4. do 10. marca t. 1.
Prometni minister je dovolil četrtinsko voznino delegatom Kola srbskih sester, Kola jugoslovanskih sester, Dobrodelnih zadrug Srbkinj in Narodnih ženskih zadrug iz vse države, ki se udeleže vse-slovanske zabave 13. marca t.!, v Belgradu. Po-nusl velja od 8. do 20. marca t. 1.
Poglavje o kuUuri
Ce je hotelo »Jutro« samo dokazati, da je v njegovem taboru v resnici veliko pomanjkanje kulture, potem se inu je to z uvodnikom ou 3. tega meseca sijajno posrečilo. Na dostojen članek, ki graja obnašanje izyes.tijilt j^kslancev JNS, kj so v. skupščini pred Srbi naš narod poniževali kot suženjski in svoje sorojake stigmatizirali kot sanic avstrijakante, smo dobili odgovor, ki je pravo zrcalo popolne nekulture. Ce glasilo »narodnih in naprednih ljudi« na naš opomin, naj bi slovenski ljudje v medsebojni strankarski borbi prizanesli vsaj skupnim interesom časti in ugleda vsega naroda, nc ve povedati drugega, ko da se popolnoma ogne vprašanju pa zopet le bruha v nas svojo anti-klenkalno žlotiro — potein nimamo na to drugega odgovora, kakor da se po pesnikovem izreku zoper zlobo in neumnost celo bogovi zaman bore. »Jutro« vleče v debato zopet Ivana Cankarja, kakor da bi to ime bilo kakšno opravičilo za delo onih, ki se venomer sklicujejo na naše pesnike in pisatelje, sami pa s svojo strankarsko nestrpnostjo, terorizmom in sejanjem političnega sovraštva izpod-kopujejo našo kulturo. Mar pisec »Poglavja o svetinjah slovenstva« ni bral še nobenega Cankarjevega spisa, v katerih jc vsa kulturna praznota našega liberalizma razgaljena do kože? Narodna kultura se ne meri samo po tem, s kolikimi pesniki in verzi se more ponašati, ampak tudi in to celo v prvi vrsti po tem. kakšna je njegova splošna srčna, duševna kultura iu njegovo zadržanje in ravnanje v življenju. Ce bi ga kdo sodil po takšnih člankih, kakor je »Jutrov« odgovor na naše lepe in dobre besede, bi moral nad njim obupali...
Posvetitev nadškofa dr. Ujčiča
Belgrad, 3. marca. m. Nocoj je odpotoval v Zagreb na posvetitev belgrajski nadškof dr. Josip Ujčič. Posvetitev novega nadškofa bo v nedeljo v zagrebški semeniški kapeli.
Seja gl. odbora JRZ
Belgrad, 3. marca. AA. Danes ob 17 se je sestal pod predsedstvom predsednika glavnega odbora dr. Milana Stojadinoviča glavni odbor JRZ. Prisotni so bili dr. M. Stojadinovič, dr. Mehmed Spaho, dr. Šefkija Behmen, dr. Dušan Davidovič, dr. Vo-jislav Janjič, Ugrin Joksimovič, dr. France Klar, dr. Miha Krek, dr. Fran Kulovec, Dušan Letica, dr. Miškulin, dr. Nikola Novakovič, Ljubomir Pan-tič, Nurija Pozdereo. Fran Smodej, Svetozar Stankovič, Svetolik Stankovič, Dobrivoje Stošovič, Dušan Trifkovič, Stevan Cirič, Uzejraga Hadžihasa-novič, Dragiša Cvetkovič in Vojko Cvrkič. Razpravljali so o raznih vprašanjih, ki so v zvezi s strankarskim tiskom, z organizacijo mladine in delavstva, s strankarskimi financami itd.
Na seji so sprejeli več sklepov. Nato se jc seja ob 20 končala.
Lastnih „Timesa" predaval v Zagrebu
Zagreb, 3. marca. I>. Sir John Waller, direktor in lastnik londonskega »Timesa«, je sprejel ob 10 dopoldne zagrebške časnikarje ter jim odgovoril na nekatera vprašanja. Olede vojne je dejal, da ne verjame, da bi ležala neposredno pred nami. Dotaknil se je*španskih dogodkov 1er oboroževanja Anglije, pri čemer je poudaril, dn nemške kolonijalne zahteve niso neposredni )*>-vod za to oboroževanje. Celo delavska stranka, ki dela drugače proti vsem sklepom vlade, ni delala vprašanja glede oborožitve.
Na vprašanje o Jugoslaviji je dejal, da je angleška javnost dobro poučena o notranjih problemih Jugoslavije in da je znano, dn obstoja hrvaško vprašanje. To vprašanje pa smatra An-
glija kot nolranjo jugoslovansko zadevo, za katero upa, da bo razumno in pravično ter v sporazumu s prizadetimi strankami rešeno. Prepričan je, da se bodo pritožbo Hrvatov upoštevale. Anglija takšna vprašanja rešuje vedno sporazumno iu predvideva, da se bo (o zgodilo tudi v leni primeru.
Mr. Waller je bil pred 36 lofï v Zagrebu ter je dejal, da se je mesto zelo povečalo in polepšalo. V Zagrebu ostane še do 5. t. m., nakar odpotuje v Belgrad. Iz Belgrada bo odpotoval v Sofijo, nato pa v Bukarešto.
Danes ob 5 jiopoldne je bil pri dr. Mačku, s katerim se je dolgo razgovarjal.
Zastopniki občinskih uslužbencev v Belgradu
Belgrad, 3. marca. m. Radi predlaganih spre« memb § 85 zakona o občinah, po katerih bi se mogli občinski uslužbenci odpuščati iz službe brez preiskave in premeščali iz ene občine v drugo, so danes odposlanci Zveze vseh organizacij občinskih uslužbencev tukaj izročili posebno spomenico. Obiskali so predsednika finančnega odbora dr. Vojo Janjiča ter mu predočili krivice, ki bi se občinskim uslužbencem zgodile, če bi se njegovi spreminje-valni predlogi uzakonili, ki bi nasprotovali tudi osnovnim načelom vsake samouprave. Jugoslavija bi bila edina država, ki bi uzakonila brezpravnost samoupravnih in občinskih uslužbencev. Deputacija je odšla s prepričanjem, da bo ta nameravana ureditev njihovega službenega razmerja preprečena ter da bo ostala stara ureditev, ki je bolj samoupravna.
Iz diplomatske službe
Belgrad, 3. marca. AA. Povišan je dr. Ribaf Vladimir, tajnik v peti skupini 1. stopnje za svetnika v 4. skup. 2. stop. v zunanjem ministrstvu. — Premeščena sta dr. Tomič Zoran, tajnik v 6. skup. pri poslaništvu v Sofiji za tajnika v (j. skup. v zunanjem ministrstvu, in Holer Vojimir, tajnik v 7. skup. pri poslaništvu v Atenah za tajnika v 7 skup. v zunanjem ministrstvu.
Dunajska vremenska napoved: Na splošno ugodno vreme, nagnenje k padavinam.
Zagrebška vremenska napoved: Nestalno in spremenljivo.
Ztmunska vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno z nekaj dežja in ponekod tudi snega, Temperatura brez velike spremembe.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša nad vse ljubljena soproga, gospa
Amalija Kuinik
soproga inkasanta Mestne elektrarne
dne 2. marca 1937, previdena s tolažili sv. vere.
Pogreb bo v četrtek, dne 4. marca 1937 ob pol 3 popoldne izpred mrliške veže Zavetišča Sv Jožefa. Vitlovdanska cesta St. 9 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 3. marca 1937.
Podmorski kabet Jugoslavija - Francija
izročen prometa
■ i) «v -.»r; '
Preteklo nedeljo so, kakor smo že poročali, v Igalu v Boki Kotorski izročili prometu novi podmorski kabel Jugoslavija—Francija. Prve brzojavke so bile odposlane francoskemu državnemu predsedniku Lebrunu, francoskemu ministrskemu predsedniku Blumu in jugoslovanskemu ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču, od katerih so v kratkem času prišli brzojavni odgovori. Spodnja slika nani kaže ob mizi za aparati francoskega poštnega ministra Jardillierja, poleg njega jugoslovanskega poštnega ministra dr. Kaludjerčiča, na desno od tega pa bana zetske banovine Ivaniševiča, ki čakajo po oddaji prvih brzojavk na odgovore.
Slika na levi: Slavnostni gostje zapuste poštno poslopje. Na čelu žena Irancoekega poštnega ministra Jardillierja, za njo njen mož, ki že nosi red Jugoslovanske krone I. razreda, ki mu je bil ob tej priliki podeljen. Desno od Jardillierja naš minister dr. Kaludjerčič.
Po Španiji se jim je zahotelo.. .
Iz Litije je pobegnilo pet fantov v Španijo, pa so prišli samo do
Splita, hjer so jih prijeli
Litija, 2. marca.
Ze dolgo smo vedeli, da ima v Litiji svoje zatočišče leglo komunistov, ki se pa zaradi varnosti skrivajo za razna druga društva in klube, da napram oblastem in javnosti prikrijejo svoje protizakonito delovanje. S samo rdečim agitatorjem lastnim podtalnim delovanjem skušajo posebno pri doraščajoči mladini vcepiti sovraštvo do cerkve in vere, kar se pozna celo že pri učencih naše ljudske šole, jih navdušujejo za španske komuniste, kar je posebno prišlo do izraza te dni, ko so od doma pobegnili iz Litije kar trije brezposelni fantje, to so: 16 letni Anžur Ivan, 17 letni Kokalj Edo ter 23 letni Semenič Franc, ki so v soboto zvečer izginili. — Takoj uvedena preiskava pa je dognala, da je že cel teden v Litiji nabiral neki mehanik iz Ljubljane ali Zagreba fante za rdečo špansko vojsko, jim dajal denar za vožnjo ter jim obljubljal razne vojaške čine v španski rdeči vojski. — Preteklo soboto je ves dan eedel ta rdeči emisar v poštni restavraciji v posebni sobi, kjer je konferiral v glavnem s Semeničem, ta pa je nosil navodila in denar fantom, ki so pristali na beg v Španijo. Domenjeno je bilo, da v mraku izginejo iz Litije proti Savi, kjer naj potem vstopijo v večerni vlak, ki jih popelje do Splita, odkoder bi z ladjo nadaljevali pot v obljubljeno špansko deželo, kjer bi se borili za »proletarijat« ... K sreči pa so se starejši »naborniki« v zadnjem trenutku skesali ter ostali lepo doma za toplo pečjo s celo kožo, medtem ko so gori navedeni trije fantje res šli na Savi
na vlak, kjer so prišli skupaj še z dvema sodrti-goma ter se korajžno, vsak z jurjem v žepu odpeljali proti Splitu.
Drugi dan, v nedeljo, 18. II. pa je prišel oče mladoletnega Anžurja k županu ter mu potožil, da so mu rdeči odpeljali sina Ivana v Španijo na vojsko. — Zadeva je bila takoj javljena litijskim orožnikom, ki so takoj brzojavili na vse v poštev prihajajoče obmorske kraje, da so 3 fantje pobegli od doma z namenom, da gredo v rdečo vojsko v Španijo.
Ta opozorilna brzojavka je zalegla, ker je danes prispela v Litijo od splitske policije brzojavka, da so tamošnje oblasti v luki aretirale 5 mladih fantov iz Litije, ki so se hoteli ukrcati na neko ladjo, ki bi jih prepeljala v obljubljeno deželo špansko. — Sedaj bodo ti fantje prepeljani na upravo policije v Ljubljano, ki jim bo pretipala vest, da bo končno Ie prišlo na dan, kdo vse je pri nae angažiran pri nabiranju prostovoljcev za rdečo špansko milico, odkod denar, ki ga razsipavajo med nerazsodne naše ljudi, saj eo ljudje pravili, da je imel Semenič kar cele 3 jurje pri sebi itd. Morebiti so to tisti elementi, na katere se misli opreti pokret »Ljudske fronte«, ki ga menda nekateri časti in oblaetihlepni politiki zopet snujejo.
— Pri caprtjn. motnjah * prebavi vzemite zjutral na prazen želodec kozarec naravne »Frani Josef grenčice«.
Sam tden џ ЈШшг!
Samo Radion vsebuje dobro Schichtovo milo. Zato je Radion tako blag in izdaten ter najbolj primeren za pranje vseh vrst perila.
S?*1)
Samo
schichtovRADION
VSEBUJE SCHICHTOVO MILO
Maribor je veliko storil za omiljenje bede
Zanimiva primerjava z Ljubljano nam to pove
Nedavno je poročal »Slovenec« o delovanju Pomožne akcije v Ljubljani od septembra 1936 do 20. februarja 1937. V tem času je imela Ljubljana skupnih izdatkov 330.000 in sicer 280.000 Din za zaposlitev pri javnih delih in Din 50.000 za razne podpore. Ker nas je zanimalo, kakšne izdatke je imela v tem razdobju mariboreka Pomožna akcija, smo se tozadevno informirali pri socialno-polirtičnem oddelku mestnega poglavarstva in dobili eledeče podatke:
Mestna občina mariborska že od ustanovitve Pomožne akcije leta 1931 ne deli denarnih podpor, temveč zaposluje brezposelne pri javnih delih, za delo nesposobne pa podpira z naturalijami. V gornjem razdobju, to je od septembra 1936 do 20. februarja 1937 je imela mariborska Pomožna akcija 405.333 Din izdatkov in sicer za zaposlitev 368.450 Din in za podpore v obliki življenjskih
potrebščin 36.883 Din. V teh zneskih niso zapo-padeni redni proračunski izdatki, temveč zgolj izdatki iz sredstev Pomožne akcije. V navedenem razdobju eo bila iz sredstev Pomožne akcije izvedena, oziroma so še v teku naslednja dela: ureditev Tomšičeve ulice, Betnavske ceste, zemeljska dela pri novi šoli v magdalenskem predmestju, ureditev spodnjega dela Kacijanarjeve ulice, naprava kanala in cestišča v Tomšičevem drevoredu, v gornjem delu Kacijanerjeve ulice, naprava kanala v Motherjevi ulici ter priprava gramoza v gramozni jami za nova cestišča.
Primerjava izdatkov Pomožne akcije med Ljubljano in Mariborom je vsekakor zanimiva, če pomislimo, da je Maribor za dve tretjini manjši kakor Ljubljana. Ta primerjava dokazuje, da je Maribor v letošnji zimi za pobijanje revščine in brezposelnosti veliko storil.

100 tet cerkvene glasbe
Kje je Slovenec, ki bi ne poznal Gregorja Riharja vsaj po njegovih pesmih! Ali poznamo ga vendar vse premalo. Rihar ni velik samo v skladbah, ki jih še dandanes prepevajo množice po naših cerkvah, ampak tudi v delih, ki jih je med sedaj živečimi Slovenci komaj kdo slišal, V župni cerkvi sv. Cirila in Metoda pri Sv. Krištofu v Ljubljani bo Ciril-Metodov pevski zbor v soboto, dne 6. t. m. ob 8 zvečer pokazal Gregorja Riharja zlasti e te strani. Tega koncerta ne bo smel zamuditi nihče, ki se količkaj zanima za slovensko cerkveno pesem. Zanimamo se pa zanjo vsi, saj jo nedeljo za nedeljo poslušamo v cerkvi. Pri koncertu bo spoznal, da je bil Rihar večji glasbenik, kakor je o njem do sedaj sodil. Zbor vodi g. Ludovik Puš, na orglah sodeluje g. Matija Tome, ki zaigra na odlični novi instrument tudi nekaj orgelskih koncertnih skladb.
Pevovodja Ludovik PuS
Ljubljansko semenišče
(Konec.)
Oglejmo pa si pri tej priliki še bližnjo okolico semenišča v proëlih letih I Začnimo kar pri sedanjem trimostju, čigar sredina se je imenovala še nedavno bodisi špitalski, Frančev (po cesarju Francu I.) ali frančiškanski most. Od njega do Zmajevega (prej jubilejnega, a še prej starega lesenega Mesarskega mostu) se je vleklo mestno obzidje, za katerim je tekla Ljubljanica. Na mestu sedanje Kre-sije, obsežnega poslopja, ki je last meščanske imovine, je bil nekoč meščanski špital s cerkvico sv. Elizabete. Zgraditi ga je dala leta 1345. ogrska kraljica Elizabeta, hči poljskega kralja Vladislava I. in soproga kralja Karla Roberta Anžovinca. Leta 1386. je špital s cerkvijo vred pogorel. Oboje so poznejo popravili. Za reformacije so ee polastili protestanlje cerkvice 1er v njej opravljali svojo službo božjo, dokler jih ni pregnal knezoškof Hren, ki je dne 10. oktobra 1598 božji hramec vnovič blagoslovil in v njem slovesno maševal. špitalsko poslopje so spričo ugodne lege leta 1783. izpremenili v stanovanjsko in trgovinsko hišo ter hkrati cerkev zaprli. Od spodnjega dela trimostja do Pogačarjevega (sadnega )trga so prodajale prejšnje čase ženice kavo, čaj, kruh, male kruhke itd. Znane »kofetarice« so bile Udamela, Brunčičovka, Policajka in ta debela Barba. Vobče se je imenoval ta obrat »Kaffehaus No. 1«. Stari Toni, po rodu Italijan, je tu prodajal sir, Primož iz Podgore ilovico za muzanje peči, pti-čar Majdič pa kanarčke in druge sobne pevce. Za Kresijo je bila (kakor je še sedaj) Lingarjeva ulica, seveda prav tesna in nekoliko pobočna. Tam so imeli svojo prostore peki in medarji. Poslednji so se šo-
pirili s svoji in blagom razen tega še v Medarski ulici. Ob škofiji, v kotu, kjer eta zdaj trgovini firm Stele-Pielick in »Ribe«, sop rodajali moko in žgano glinasto posodo. Prostor od Kresije do Šolskega drevoreda so že od nekdaj posedovali prodajalci in prodajalke eadja. Ves trg med Ljubljanico, škofijo, stolnico in semeniščem je dobil ime po knezoâkofu dr. Janezu Zlatoustem Pogačarju. Na delu tega prostora so bili do leta 1881. škofijski hlevi. Med leti 1915. do 1918. so postavili na trgu pokrite stojnice za branjevce in branjevke. Za obzidjem med hlevi in Ljubljanico so Francozi za časa zasedbe naših pokrajin streljali zločince. Šolski drevored (imenovan tudi »Za vodo«) so zasadili leta 1811. Do leta 1806. je bila na tem kraju dolga vrsta mesnic, kjer niso prodajali samo mesa, marveč klali tudi živino. Zato je bilo tu zmeraj razen nesnage in smradu tudi dovolj vpitja.
Na sedanjem Vodnikovem trgu je stalo staro gimnazijsko poslopje, ki ga je potres leta 1895. tako poškodoval, dn so ga morali nekaj let zatem podreti. Pred njim pa je bil tam frančiškanski samostan s cerkvijo Marije v nebo vzete. Med semeniščem in gimnazijo je bila precej ozka in temna Šolska ulica. Zn gimnazijo proli Ljubljanici so prodajale ob tržnih dneh (sredah in soliolah) kmetice iz bližnje okolice kokoši, jajca in mlečne izdelke. Nn koncu Šolskega drevoreda, v neposredni bližini sedanjega Zmajskega mostu, je stalo do mesca julija 1896. poslopje za shranjevanje gasilnega orodja. v ka'erem pa so bile tudi tri mesnice. Enako poslopje je stalo 'udi пазрго'!. V njem je bilo il, oliko mesnic in shramba za mesarske stojnice. Po'eg stolnice odnosno za njo ; stolno župnišče, ki je bilo zgrajeno, kakor poroča Costa v svoji knjiK' »Reiseerinnerungen«, leta 1824. Kdaj je bila zgra-
jena prvič cerkev na prostora, kjer sloji zdaj stolnica nt moïi t.totovi'i, pač n poroča ) zpodovinski viri, da je cerkev pogorela o Kresu leta leta 1361. Enaka usoda je zadela njeno naslednico leta 1386. Zato so sezidali nato precej obširno cerkvev v gotskem slogu, ki je z nekaterimi izpremembami stala do leta 1701. Na pob-ido stoln^a dekana Ihalni-tseherja so pričeli zida.i sedanjo cerkev leta 1701. ter jo dogradili čez r>et let. Njen strop krase, na presno delane podobe znamenitega italijanskega slikarja Julijo Quaglia, medtem ko^ je slikal mnogo pozneje sezidano kupolo Matevž Langus.
Leta 1462. je bila ustanovljena ljubljanska škofija. Prvi ljubljanski škof je bil Žig* pl. Lamberg. Samo ob sebi se razume, da ;e polr-'bova škof primerno hišo za svoje bivališče. Zato je ukazal knezoškof Krištof Rauber sezidati leta 1512. škofijski dvorec, ko je dal prej podreti tam stoieče hišice. Poslopje so v teku stoletij povečevali po potrebi in ga ustrezno preurejali, dokler ni dobilo sedanje oblike in doseglo sedanje obsežnosti. V škofijskem dvorcu so škofijski uradi, škofovo htanovanje s pii-tiklinami, velika dvorana z lepimi oljnatimi slikami in kapelica, posvečena sv. Družini. V palači so se radi ustavljali razni dostojanstveniki, ki so potovali skozi Ljubljano. Leta 1780. je dal knezoškof Herberstein zvezali dvorec in stolnico s hodnikom. Na stebru tega hodnika spominja bronasta plošča s pridvižnima podobama Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra, ki ju je smrt zajela dne 20. septembra 1908 na tem kraju.
Sedanji knezoškof dr. firegorij Rožman je v vrsti ljubljanskih cerkvenih vladik devet in dvajseti.	Alojzij Potočnik.
"T
4f
Občni zbor Kmečke zveze
V nedeljski številki »Slovenca« smo pomotoma objavili, da je prometno ministrstvo dovolilo vsem udeležencem na občni zbor Kmečke zveze četrtinsko vožnjo. Neljuba pomota |e nastala zaradi netočnega telefonskega poročila. Res pa je promet, ministrstvo z odlokom pod S, M. 3824/37 z dne 27. II.
dovolilo polovično vožnjo od 4. do 10. marca.
Ta popravek smo dali tudi v »Domoljuba« in upamo, da ne bo zaradi tega kakšnega nesporazuma. Kdor se bo hotel poslužiti te ugodnosti in ne nedeljske povratne karte bo moral dobiti na odhodni postaji legitimacijo, katero bo dal žigosati pred vhodom v dvorano z našim žigom in s tem pri povratku dokazal, da se ie zborovanja udeležil. Na odhodni postaji si nabavi celo vozno karto, katera pa bo veljala tudi za nazaj.
Prosimo vse delegate, da se občnega zbora udeležijo točno, da ne bo nepotrebnega zavlačevanja. Vsak naj prinese seboj ločno izpolnjeno vstopnico, ker jo bo moral oddati pred vstopom v dvorano.	Pisarna Kmečke zveze.
Sprejem pri češkoslovaškem konzulu
Češkoslovaški konzul g. Mirtovsky je povabil salezijanske bogoslovce, ki študirajo na Rakovniku, predvsem Čehe in Slovake, pa tudi Slovence z ravnateljem zavoda in profeeorji, na čajanko.
Goepod konzul in njegova gospa, ki je Srb-kinja, sta sprejela povabljene goste z vso prisrčnostjo in domačnostjo. Bogoelovci ео zapeli v zboru, pa tudi solo, vrsto slovanskih narodnih pesmi v podkrepitev slovanskega bratstva.
Ravnatelj zavoda g. dr. Fr. Volčič se je v pozdravnem govoru zahvalil gospodu konzulu in gospej za njuno prijazno naklonjenost. Gospod konzul mu je odgovoril v perfektni srbščini, izražajoč željo, da se to iskreno razmerje še nadalje ohrani. Nagovoru bogoslovca Čeha je gospod konzul odgovoril v češčini. Med drugim je svojim rojakom Čehom in Slovakom dejal tudi tole: »Vedite, dragi bratje, da so vam vrata našega konzulata vedno na etežaj odprta. Ko boste prišli kdaj sem, se zavedajte, <la sle našli tu pri nas košček svoje domovine, zato se počutite na konzulatu kot doma.«
Počutili eo se zlasti tisti popoldan zares kakor doma, zato eo mu za njegove iskrene besede lem bolj hvaležni.
Ta prijazna gesta in povabilo gospoda konzula Mirtovskega je napravila na podanike češkoslovaške republike pa tudi na nas Slovence najlepši vtis.
.........................

— Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode. za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izprazne-nje črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Josefova« voda je davno preizkušena. naitopleie priporočena in se dobiva povsod. 0*1. r<*. 3. br. 30171/35.
/ /
Drobne novice
Koledar
Četrtek. 4. marca: Kazimir, spoznavalec; Lucij, papež mučenik.
Osebne vesfl
= Predsednik npelacijskegu sodišča g. dr. Golja Vladimir je službeno odsolen. Zato do nadaljnega ne bo sprejemal strank.
Sporino-gimnastična akademija
ki jo priredi SK Planina v nedeljo, dne 7. marca ob 11 dopoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani, je predmet razprav vse športne mladine in vseh onih, ki se bavijo s telesnimi vajami. Bo pa to tudi prva akademija po intencijah zakona o obvezni telesni vzgoji naroda. Na tej akademiji se bodo predvajale namreč točke, ki se jih vežba v zimskem času v telovadnici in ki jih naše občinstvo najraje gleda. Vse točke bodo zanimive, nekatere se bodo gledalcem še prav posebno priljubile. Pa tudi oni, ki ljubijo akrobacije, bodo prišli na svoj račun. Zatorej ne zamudite prilike in pre-skrbitp si pravočasno vstopnice po ceni od 3 do 20 Din. ki se dobe pri blagajni kina Union. Sodeluje godba Sloga.
Od 11. do 15. marca z avtobusom na dunajski velesejem ; cena vožnji
360 Din. Za Veliko noč v Rini, NeapolJ ln Fl-renze (S đni), ter v Benetke in Padovo (4 dni). Informacije ln prijave v izletni pisarni O k o r n , liotol »Slon«, Ljubljana, Telefon 26-45.
—	2,008.000 Din zadel. Srečka štev. 68.326, kupljena pri bančni poslovalnici Bezjak v Mariboru, je zadela dne 3. marca 1937 glavno premijo 2,008.000 Din.
—	Novi vozni red in železnica Groeuplje—Kočevje. Prejeli smo: Veselili smo se že, ko smo čitali v Slovencu« pred nekaj časom, da bo vendar enkrat pomagano tukajšnji okolici s praktično izvedenim voznim redom, da bi imel namreč prvi vlak Kočevje—Grosuplje zvezo s prvim vlakom Novo mesto—Ljubljana. Slišali smo pa, da so bili vsi naši upi zaman, ker z novim voznim redom bomo dobili le še hujši udarec, ker bo kočevski vlak vozil skoraj pol ure pozneje kot sedaj, kar bo za jiosledieo, da bo zopet mogla nastati avtomobilska konkurenca k kočevski železnici. Kako bodo mogle stranke iz ljubljanske okolice, ki so oddaljene od kočevske železnice, priti do sodišča ob 9. ko jih pa bo vlak v Ljubljano pripeljal jio novem voznem redu šele malo pred 10, če ne bo imel zamude. Veliko je potnikov, ki se peljejo v Ljubljano z različnimi deželnimi pridelki in pridejo na trg šele malo pred 11, tedaj takrat, ko druge branjevke iz Dolenjske in Gorenjske in kupovalke trg že zapustijo. Ali pa trgovci, ki imajo posla v trgovskih kupčijah in bančnih uradih, katerih ne bodo mogli izvršiti v tako kratkem času, ker trgovski trg in posli v bankah trajajo samo do opoldne. Kako naj si tedaj pomagamo? Najeti voznika, ki nas bo peljal do jiostaje Grosuplje, da se bomo peljali lahko s prvi m vlakom v Ljubljano ali pa iti j>eš s košaro na glavi in to ob železniški progi, ki bi nam morala služiti za prevoz, a se je ne bomo mogli posluževati zaradi takšnega voznega reda. Prosimo tedaj odločilne faktorje, da pomagajo občinstvu s tem, da napravijo zvezo prvega vlaka Kočevje— Grosuplje s prvim vlakom Novo mesto—Ljubljana.
Življenje je kratko in ВрдР zdravje nestalno!
Če Vam je le mogoče, pijte čim bolj pogosto našo naj boliš o *n najbolj zdravo prirodno mineralno vodo
ono z rdečimi srci na etiketi,
RADENSKO!
Filtri za Savo pri Trbovljah. Zveza za tujski promet je dobila od ministrstva za notranje zadeve sporočilo, da bo Trboveljska premogokopna družba v bodoče morala napraviti na Savi in sicer na krajih, kjer se odtekajo jiotokl iz njenih revirjev v Savo ter na Savi sami jxisebne filtre, ki hodo čistili vodo raznih odpadkov iz premogokopov. Zaradi teh odpadkov je Sava namreč redno umazana od revirjev dalje pa tja do Zagreba. Posebno je zaradi tega trpel tujski promet v Zasavju in celo Zagrebčani so se pritoževali. Načelni odlok, da more TPD postaviti filtre je bil izdan že 1. 1934, izveden pa bo šele letos. Ta odlok notranjega ministrstva hodo gotovo pozdravili vsi tujsko-pro-metni kraji v našem Zasavju.
—	V službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 3. t. m. je objavljena ^Odločba o prenosu poslov iz člena 20 zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni na baner dalje »Uredba o izmeni not, s katero se iz-reminjajo nekatere postavke iz predloga zakona o občni carinski iari'1 pri uvozu nekaterih pred metov iz Češkoslovaške v Jugoslavijo«, »Pravilnik za izvrševanje uredbe o vzdrževanju narodnih šol«, •.»Pravilnik o uporabljanju peči za emajliranje«, »Odločba ministrskega sveta o ukinitvi izvozne carine na opij in o izpremembi 51. 863 uvozne carinske tarife, »Razglas o ukinitvi mostnine na mostu v Brežicah r in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937.418. za občine Ka-lobje v celjskem okraju, Leskovec v Krškem okraju, Oplotnica v Konjiškem okraju. Sela-Sumnerk v novomeškem okraju, Sv. Jurij pri Celju-trg in Št. Vid pri Stični v litijskem okraju'.
—	Priručnik za društva Katoličke Akcije« daje pregled organizacij KA, navodila za delo jto društvih ter pravila raznih društev ta posamezne stanove. Knjižica se naroča pri Nadškofijski Centrali KA Zagreb, Nadbiskufiski dvor. S poštnino vred stane II din. Čekovni račun 32171
—	Za materinski dan priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče igrokaze in deklama-cije: P. Krizostom. Otroške igrice V. zvezek vsebuje: Zvezd« — prizorček. Naočniki — igrica v dveh dejanjih. Mamičin praznik — deklamacija, Ce tvoja mamica je v letih (deklamacija) Din 3 Sa-vinšek. K mamici, slika otroške ljubezni v treh de-
Sanjih Din 4; Meško, Mati — po Andersenovi prav-jici dramatizirano Din 4; Poljanec. Mati — tri nrsko-draniateke slike Din 6, glasbene točke k tej igri Din 37; Meško, Mati. dramatska slika v treh «Sejanjih Din 2S; Malc-fi. (Dekliški oder IH. zvezek! vsebuje več deklamacij in sedetn kratkih prizorov
Din 10; Materin blagoslov — igra za mlaclež v treh dejanjih (Zbirka ljudskih iger 14. zvezek) Din 12; Bolhar, Materi — zbirka deklamacij, črtic o materi za mladino, vez. Din 18; Bolhar, Mati — Knjiga o slovenski materi (vsebuje razne dekla-macije in kratke sestavke o materi), vez. Din 28; poleg tega obsega 4. številka Ljudskega odra: Beseda o materinem trpljenju, zborna deklamacija, Blažena mati Hema, odersko opravilo v 5 slikah (Kuret Niko), Sirota — zborna deklamacija za otroke. Skrbna mati v soboto zvečer — mal prizorček. štev etane Din 4. Vse te igrice ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Pri nevarnosti hripe naj ljudje, ki so nagnjeni k boleznim radi prehlada, dnevno pijejo gleiehen-berški Ema-vrelec, ter se tako obvarujejo pred infekcijo. Zaloga: ,1 Šarabon, Ljubljana.
—	Vremenska napoved: Evropa: Depresija z več središči je zajela zahodno, srednjo in južno Evropo in ima za f>osledico deževno vreme nad Sredozemskim morjem ter sneg in dež na kopnem. Hladno in vedro vreme vlada nad Rusijo in Skandinavijo. Jugoslavija: Oblačno jx> vsej kraljevini z malimi vedrinami na Primorju. V zadnjih 24 urah je mnogo deževalo na vzhodni jx>lovici in snežilo pa planinah. Temperatura se je znižala po vsej kraljevini. Najnižja je bila zabeležena v Kali-novniku —3, najvišja pa v Mostarju +14. Napoved za danes: Oblačno z malo dežja tu in tam. Temperatura brez sprememb.
—	Huda nesreča pod vozom. Včeraj so v ljubljansko bolnišnico prepeljali 44-letno kočar-jevo ženo Frančiško Periinovo z Rakitne. Neki voznik je žensko podrl. Pri padcu pod voz si je ženska polomila ude ter dobila poškodbe na prsnem košu in na trebuhu. Njeno stanje je nevarno.
—	Ure v kuhinjski službi. Vi kuhate, drugi pa jedo. Kljub praznemu želodcu nimate teka. Biomalz se lahko je, ne teži in vsaka žlica da moč in sve-žost. Poskusna doza Din 12.50 v lekarnah.
—	PBI RAZP0KAN1 KOZI. ozeblinah, lišaiih In izpuščajih čudovito deluje »OBLAKOVO КЛ M11JČN0 MAZILO«.
—	Da boste stalno zdravi je potrebno, da red no pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic. srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si Radenska vam obrani zdravje ln mladostno svežoet.
Ljubljana
V četrtek, dne 4. marca
Gledališče
Drama (začetek ob 20): Četrtek, 4. marca: »Simfonija 1937«. Red Četrtek. — Petek. 5. marca: Zaprto. — Sobota, 6. marca: »Zadnji signal«. Premierski abonma. — Nedelja. 7. marca ob 15: «Na ledeni plošči«. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol.
Opera (začetek ob 20): Četrtek. 4. marca: »Ero z onega sveta«. Premijerski abonma. — Petek. 5. marca: Zaprto. — Sobota, 6. marca: »La Bohf-me<-. Izven. Gostovanje tenorista gosp. Antona Drmote. Nedelja, 7. marca ob 15: »Navihanka«. Izven. Ob 20: »Ero z onega sveta«. Izven.
Rokodelski odei
Rokodelski dom, Komenskega ulica, 12: V nedeljo 7 marca ob pol osmih zvečer Nicodemijeva igra »Postržek« (Scampolo). 2e pri prvi predstavi je občinstvo napolnilo dvorano. Za predstavo v nedeljo 7. marca je še večje zanimanje in je pričakovati tudi še številnejšega obiska.
Ljudski oder
Ljudski oder vj>rizori, dne 6. marca ob 8 zvečer in 7. marca ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani Drabosnjakovo: Igro o izgubljenem einu. Vstopnice se dobijo v predprodaji v pisarni Pax et bonutn v frančiškanski pasaži.
Predavanja
Fantovski odsek šentpeterskega prosvetnega društva ima drevi ob 8 sestanek. Na sporedu je predavanje: »Križev pot slovenskih umetnikov«.
Moški odsek Prosvetnega društva »Trnovo« ima drevi ob 8 v društvenih prostorih redni sestanek, na katerem predava g. dr. Karel Capuder
Filmsko predavanje iz sadjarstva bo v četrtek dne 4. marca t. 1. ob 7 zvečer v dvorani Okrožnega urada. Vabljeni so posebno člani SVD. Brez vstopnine.
Prireditve in zabave
Prosvetno društvo Moste ponovi v nedeljo, 7. marca ob 8 zvečer veselo opereto »Študentje smo«. Predprodaja vstopnic v trafiki gospe Vojska.
Poljsko-argentinski večer moderne glasbe, ki je bil nameravan za petek, б. marca, bo definitivno v petek, 12. marca v mali filharmonični dvorani.
Sestanki
Fantovski odsek pri sv. Jakobu vabi svoje člane, da se udeleže današnjega apologetičnega sestanka, ki ga bo vodil g. Tome. Udeležba obvezna. Odbor.
Pevski zbor Glasbene Matice ima prihodnjo
rvsko vajo vsega zbora izjemoma v petek, dne t. m. ob 20. Važno!
Samarjani in samarjanke udeležite se rednega letnega občnega zbora pododbora društva Rdečega križa v Ljubljani, ki bo v petek dne 5. t. m. ob 18 v dvorani okrožnega urada. Načelnik.
Brivsko-frizerski pomočniki(-ce) imajo v ponedeljek, dne 8. marca 1937 ob 20 v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani občni zbor. ki je za vse izredno važen z ozirom na dejstvo, da je stopila v veljavo novo podpisana kolektivna pogodba, o katere izvajanju se bo razj>ravljalo na občnem zboru.
Občni zbor natakarjev. Zveza ugostiteljskih nameščencev Jugoslavije sekcija Ljubljana sklicuje svoj redni letni občni zbor v noči od 10. na 11. marca t. 1. v malo dvorano Delavske zbornice na Miklošičevi cesti s pričetkom ob 2 zjutraj. Odbor.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Snšnik. Marijin trg 5; mr. Kuralt. Oosposvetska cesta 10 in mr. Bohinec ded.. Rimska cesta 31.
1 Celonočno češčenje sv. R. T. т stolnici se prične drevi po skupni molitveni url ob devetih. Iz knjige »Večna molitev« se bola opravili vsako uro 6. in 9. ura obe primerni zn postni čas. Mod nočnimi lirami od 9 do 4. ure je dohod v cerkev skozi stransko zakristijo. Možje In mladeniči, vljudno vabljeni.
I H komcmoraciji. ki jo nrirede sošolci maturanti 1 1900 po pok. dr. janku Kersniku v soboio, dne 6. marca točno ob 16 v verandni dvorani ho-
tela »Union«, se vljudno vabijo sorodniki, vsi sošolci in prijatelji dragega pokojnika.
1 Rodna pesem, mešani zbor iz Sofije, ki kon-cerlira v torek, dne 9. marca ob 20 v veliki lil-harmonični dvorani, bo izvajal delu bolgarskih skladateljev in sicer Dobri Hristova, Petka Stanjo-va, dr. Tumangelova, A. Morlova. L. Prokopove, G. Dimitrova, J. Josilova in Obretenova. Zbor nam bo zapel vrsto bolgarskih umetnih in narodnih pies-mi pod vodstvom dirigenta Lazarja Maksimova. Prepričani smo, da bo vladalo za konert bolgarskih pevcev največje zanimanje v našem mestu, бај so Bolgari znani sijajni pevci in izvrstni interpreti svojih zborov. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice po običajnih koncertnih cenah.

M«
V nedeljo, dne 7. marca vsi v Union na športno» g mnastično akademč o, ki bo ob 11 dopoldne
1 Brezposelnost in njeni vzroki, je naslov predavanju, ki ga bo imel g. vseuč. prof dr Gosar v petek na 21. prosvetnem večeru. Brezjioselnost je gotova ena najhujših socialnih ran, ki je zadela vse plasti našega naroda. Ne samo v delavskih vrstah temveč tudi med inteligenco je zašla ta socialna bolezen. Razni so vzroki, ki vodijo do brezj>osel-nosti V mnogih državah se je posrečilo s socialnimi relormami odpravili to zlo To predavanje je danes eno najbolj aktualnih in bo gotovo zanimajo tako delavca, kakor tudi inteligenta. Predavanje se bo vršilo ob 8 v verandni dvorani hotela Union.
1 Rhenc-Baton slavni francoski dirigent, ki je znan (X) svojih nastopih v glavnih mestih Jugoslavije, posebno v Zagrebu, gostuje v Ljubljani z Ljubljansko filharmonijo v jionedeljek, 8. t. in. v tinionski dvorani. Ime tega velikega dirigenta je vseskozi jamstvo za pojxiln umetniški uspeh. Sjx>-red koncerta, obsega večinoma velika klasična dela svetovnih mojstrov. Predprodaja vstopnic ie pri blagajni kino »Uniona« dnevno od 11. do 12.15 ter od 15. ure dalje. Vstopnice se lahko naroče tudi jx> telefonu št." 22-21. Člani filharmonije imujo reden popust.
1 Akademski urad A. U. D. prosi vse, ki imajo na razpolago kakšno 6lužbo ali potrebujejo kakšno pomožno moč, prevajalca, inštruktorja, risarja itd.j da ee blagovolijo zglasiti v pisarni na univerzi ali' pa nam po dopisnici javijo svoj naslov. A. U. D. ima uradne ure vsak dan od 11 ao 12 na univerzi, dvorišče desno.
I Namočena polenovka Fr. Kham, Miklošičeva cesta 8.
I Sadjarska podružnica šiška — Ljubljana priredi v soboto 6. t. m. točno ob 15 praktični tečaj za obrezovanje špalirjev in brajd (trt). Predava predsednik g. Kafol. Zbirališče pri »Električni zadrugi« v šiški (za staro mitnico). Za Zg. šiško in Dravlje bo obrezovanje v nedeljo ob 14 pri drevesnici g. Breceljnika v Dravljah. Tečaj se ponovi v ponedeljek dne 8. t. m. točno ob 15 pri g. J. Pre-Icsniku, les. trgovcu, Janševa 2, za člane vzhodno železniške proge. V torek 9. t. m. je predavanje >0 cvetlicah na vrtu« (g. Ceh) ob pol 20 v šoli. Člani se vabijo k udeležbi. Za odbornike je obvezna seja z dne 11. t. m. ob 20 pi i g. Lasanu na Vodnikovi cesti.
1 Bolničarski tečaj z a prostovoljne bolničarje (samarjane) bo priredil pododbor društva Rdečega križa v Ljubljani. V6e dotične dame in gosj)odje, ki imajo veselje in smisel posvetiti se temu Človekoljubnem poklicu, naj se prijavijo činipreje v pisarni Rdečega križa Gosposvetska cesta št. 2/11. Tečaj se bo vršil v prihodnjih dneh, prijavljeni udeleženci bodo natančneje pismeno o tem obveščeni.
1 Prelep v Kolodvorski ulici. Pred palačo železniške direkcije v Kolodvorski ulici je prišlo danes med drugo in tretjo uro popoldne do surovega spopada. Stepli so se dalmatinski in bosanski krošnjarji. Vzrok pretepa je bila nazbrže konkurenčna zavist. Krošnjarji so navalili na svojega tovariša, 26 letnega Pavla Kuljiša, doma iz okraja Livno v Bosni. Kuljiš se ni preveč vtikal v spor med krošnjarji, dobil pa je največ udarcev. Nekdo ga je udaril celo tako hudo po glavi, da se Kuljiš zgrudil. Pred jezo njegovih stanovskih tovarišev in konkurentov ga je mogla rešiti le policija. Reševalni avto je nato Kuljiša prepeljal v bolnišnico.
1 Deček padel pod tramvaj. V torek zvečer je na Zaloški cesti padel pod tramvaj 14 letni Alfonz Jogerman, sin delavke iz Pokopališke ulice 5 v Mostah, Tramvaj je dečka podrl 1er mu prizadejal poškodbe po vsem telesu.
Cerkveni vestnih
II Vnnnja Marijina honnrcijacija pri urUullii-ha h v Ljubljani ima jutri nn prvi petek oh C.45 skupno sv. obhajilo. 1'ridito vse! — Voditelj.
Celje
c Opereta »Kneževič iz Trebinzonde« v mestnem gledališču. Poročali smo že, da predvajajo v •oboto zvečer ob 8 in v nedeljo popoldne ob 4 gojenci salezijanskega zavoda na Rakovniku v celjskem mestnem gledališču opereto v treh dejanjih »Kneževič iz Trebizonde«. Vstopnice za sobotno prireditev, ki je namenjena predvsem meščanom, se dobe v Slomškovi tiskovni zadrugi, vstopnice za nedeljsko predstavo pa so že večinoma oddane, oziroma rezervirane. Kdor bi še želel vstopnice za nedeljsko predstavo, naj takoj javi na naslov: Gologranc Konrad, Gaberje, Celje.
c Razdelitev podpor. Jugoslovansko akademsko društvo v Celju je v smislu objavljenega razpisa razdelilo med akademike študijske podpore iz dohodkov II. reprezentančnega plesa. Izmed 23 prošenj je odbor mogel ugoditi 20.
c Odbor SK Jugoslavije ima drevi ob 8 važno sejo v Domu, Samostanska ulica.
c Nesreča pri delu v vinogradu. V torek, dne 2, marca je kopalo v vinogradu posestnika Jurija Zorca pri Sv. Petru pod Sv. gorami več kopačev. Pri tem delu je vrgel Anzelm Koren leeen ko! nazaj, v glavo Dušiča Franca, 33 letnega posestnika iz Veternika pri Kozjem in sicer tako močno, da mu je preklal lobanjo.
c Znižanje uvoznine na eterična olja. Na predzadnji eeji mestnega sveta se je določila uvoznina na eterična olja 20 Din od kg, od ekstraktov in raznih esenc 10 Din od kg. Po razpravi na eeji referentov ln pozneje v finančnem in gospodarskem odboru se je sklenilo, da se predlaga znižanje te uvoznine in sicer enako na eterična olja kakor tudi na ekstrakte na 8 Din od kg. Izvzeta pa je od te uvoznine rumova kompozicija, oziroma esence do 60% iakosti. Predlog je bil na zadnji seji sprejet.
c Običajni živinski in kramarski se|em v Bra-slovčah na cvetni petek je preložen zaradi praznika na cvetno soboto, dne 20. marca.
c Kino Metropol. Danes ob 16 15, 18.15. 20.30 »Pregnanci otoka smrti«. Ob 14. matineja »Jaz in U...«
Maribor
m V marcu je zadnji čas, da ee naročite na knjige Mohorjeve družbe. Za 2 kovača dobite pet krasnih knjig. Ne zamudite prilikel
m Lep pogreb dobre mamice. V torek popoldne se je vršil pogreb blage pokojne gospe Ju-lijane Wurzinder, matere mariborskega občinskega svetnika, viš. žel. kontrolorja g, Ivana Wurzin-gerja. Pri hiši žalosti je blagoslovil zemske ostanke pokojnice g. dr. J. Meško, položena pa je bila k večnemu počitku na ]>okopališču v Razvanju. Njen pogreb je pokazal, kako spoštovana je Wurzingerjeva hiša. Sprevod je vodil mariborski stolni kanonik in mestni župnik msgr. Umek ob asistenci hočkega dekana Sagaja in kaplana Čokla. Na jxislednji poti eo spremljali blago pokojnico vsi uradniki kurilnice e šefom na čelu, zastopnik mariborskega župana, magistratni uradnik Rodo-šek z mnogimi občinskimi svetniki, mnogoštevilni člani železničarskega kluba JRZ, gasilska četa Razvanje v uniformah ter velika množica razvanj-skih domačinov. Ob odprtem grobu sta izprego-vorila msgr. Umek in poveljnik gasilcev Vieočnik tople poslovilne besede. Blago pokojnico bodo ohranili vsi, ki eo (o poznali, v trajnem spominu. — Ob tej priliki moramo popraviti tudi tiskovno napako, ki se je vrinila v osmrtnico. Pravilno se glasi ime Wurzinger in ne Wurtzinger, kot je bilo v osmrtnici.
m Proračun odposlan. Proti letošnjemu proračunu mariborske mestne občine ni bila vložena nobena pritožba ter je bil danes odpoelan na bansko upravo v odobritev.
m Sestanek dramatične družine Ljudskega odra bo drevi ob 8 v mali dvorani na Aleksandrovi 6.
m Nova trinadstropna hiša. Posojilnica Narodni dom bo letos zgradila na evojem stavbišču v Cvetlični ulici trinadstropno stanovanjsko hišo s sedmimi moderno opremljenimi stanovanju Načrte za zgradbo je napravil inž. arh. Saša Dev.
m Banovinsko tajništvo JRZ v Mariboru se je preselilo na Aleksandrovo cesto 19, prvo nadstropje, nasproti »Tribuna-Batjel«. Uradne ure za stranke so vsak delavnik od 10 do 12 predpoldne. Prosimo, da naši prijatelji to uooštevajo, ker je tajništvo do 10 predpoldne zaposleno z reševanjem pošte. Obisk strank pred 10. uro povzroča v tajništvu samo nered in zmedo Kdor ima pri tajništvu kako prošnjo, naj jo predloži pismeno, ker s tem omogoči hitro rešitev svoje zadeve.
m Požar uničil dve strehi. Na hiši železniškega delavca Rudolfa Blažiča v Spod. Gorici pri Ra-čah je po noči nastal požar, ki je ostrešje vpe-peljil, dočim so ostalo rešili. Močan veter, ki ie pihal to noč, je zanesel ogorke na 20 metrov oddaljeno hišo Jakoba Šešerka, na kateri je tudi začela goreti streha. Oba posestnika trpita okrog 15.000 Din škode.
m Iz sodne službe. Za tolmača za nemški in francoski jezik je bil imenovan pri tukajšnjem okrožnem sodišču odvetniški pripravnik dr. Igor Vilfan. — Za stalna izvedenca iz knjigovodstva in računske stroke sta bila imenovana pri okrožnem sodišču dipl. ec. dr. Milko Daneu in Stanko Ko-štomaj.
m Žetev smrti. V splošni bolnišnici je umrl v starosti 69 let nadpreglednik fin. kontrole v p. Ivan Lah. — Na Meljeki cesti 60 je ugrabila smrt 26 letno zasebnico Josipino Selan, v Počehovi 83 pa je umrl 52-lclni Franc Krajnc. Naj počivajo v miru.
m Protituberkulozni dinar je porastel v februarju na 286.630 Din. PT liga se iskreno zahvaljuje vsem hišnim posestnikom, najemnikom in ostalim darovalcem. Izven stanovanjske dinarske akcije eo darovali v lond: nameščenci in zdravniki OUZD za pok, gospo Sekulo 330 Din, keglaški klub Gambrinova dvorana 50, in neimenovani 20 Din. — Posnemajte!
m SSK Maraton. Vsi lahkoatleti se pozivajo na sestanek drevi ob pol 8 na Livadi.
m Družaben izlet v Gradec z luksuznimi av-tokari prireja «Potnik« na Jožeiovo, 19. marca. Odhod izpred Orla ob 7,30, povratek v Maribor ob 23. Vožnja vključno z vizumom 100 Din za osebo.
m Oproščeni so predložitve davčnega potrdila
vsi udeleženci »Putnikovih« potovanj v inozemstvo, naj se ta vršijo z rednimi potnimi listi ali s kolektivnim potnim listom. Za izletnike je ta oprostitev velika ugodnost.
m Ljubljanski balet pride. Baletni mojster zagrebške opere Maks Froman priredi z baletom ljubljanske opere v mariborskem gledališču v kratkem baletni večer.
Morlbctik gledališče
Četrtek. 4. marca ob 20: Dežela smehljaja. Red C. Petek, 5. marca: Zaprto.
Sobotu, 6. marca ob 211- Čevljar Anton Hit. Hed Л.
Lilija
Dražba lova. Ker je potekla zakupna doba za lovišče banovinskega velepoeestva Ponoviče, je okrajno glavarstvo razpisalo dražbo lova velepo-sestva Ponoviče. katero men 470 hektarjev, ter se zemljišče razteza med litijsko in savsko postajo, za 16. marca ob 9 dopoldne na okrajnem načelslvu v Litiji. Izklicana cena je Din 1000. V tem samo-lastnem lovišču je mnogo srnjadi, precej divjih petelinov, jerebov in fazanov.
Španska bolezen je v naših krajih precej razširjena ter je ponekod že zahtevala smrtne žrtve, ker se bolniki vse premalo pazijo. V posledn;em času se je tudi takozvana bolezen »šen« precej razširila po litijski okolici, pa tudi davica razsaja med mladino. — Kmetje, po večini revni, včasih nimajo za zdravnika, kaj še za potrebna zdravila in boljšo tečnejšo hrano, ki bi jim bila nujno potrebna v slučaju bolezni.
Izboljšanje zaposlenosti se pozna pri progovni sekciji, kjer sta progovna nadzornika gg. Ronko iz Litije in Špindler iz Zagorja vzela na delo okrog 160 redtteiranih progovnih delavcev. Litijska predilnica, ki dela še v 3 posadih, pa je te dni odpovedala 25 delavkam-predicam Kakor vse kaže. bo III. posada delala še do Velike noči, ker ima predilnica še dovolj naročil. Kakor čujetno. namerava predilnica v letošnjem letu dozidati nov trakt, v katerem bo vpostavila nove stroje, upajmo = tem tudi nove delavne moči.
Skolia Loka
Krajevna protituberkulozna liga v Škofji Loki
je med tiaidelavnejšimi organizacijami v okraju. V 7 mesecih obstoja je dosegla prav lepe usjjetic. Ima 500 članov, sestavlja evidenco jetičnih bolnikov, vzdržuje brezjîlaène zdravniške posvetovalnice v Gorenji vasi (za Poljansko dolino). Železnikih (za Selško dolino) in Škofji Loki (za Sorško polje). Zadnja posluje v gasilskem domu vsako soboto od po! dveh do dveh jiop. KPL pripravlja tudi ustanovitev saniostoinih lig v Gor. vasi in Železnikih ter šolske poliklinike in protijetičnega dispanzerja v Školji Loki. Liga bo iiiiela občni "zbor 19. t. m. v meščanski šoli.
Uredba o kmetijskih zbornicah
»Službene noviner z dne 1. marca 1937 objavljajo uredbo o kmetijskih zbornicah, kakor jo je sprejel ministrski svet na svoji seji dne 21. januarja 1937. S tem je ta uredba stopila v veljavo. Ker pa je ta uredba izredne važnosti, jo v naslednjem v izvlečku priobčujomo. V slovenskem prevodu jo ho ločno prinesel »Službeni list< v najkrajšem času.
Vsaka banovina dobi svojo zbornico.
Čl. 1 uredbe določa, da se ustanavljajo kmetijske zbornice za zastopanje, zaščito in pospeševanje interesov kmetijstva.
Za vsako banovino se ustanovi ena zbornica s sedežem v glavnem inestu banovine. Možno pa je, da se dve ali več zbornic epoji, če to sklenejo sveti dotičnih zbornic in potrdi to kmetijski minister. Zbornice lahko imajo tudi uradne dni v posameznih drugih krajih banovine. Delokrog zbornic pa je označen predvsem z dejstvom, da so posvetovalno lelo državnih in samoupravnih organov.
Zbornice so javnopravno ustanove, ki imajo lahko tudi evojo imovino itd. Vsaka zbornica dobi statut in pravilnik.
Naloge zbornic.
Poleg naprej navedenih nalog imajo lahko zbornice vršiti tudi druge posle, ki so jim poverjeni ali jim bodo poverjeni s posameznimi zakoni, uredbami in pravilniki. Posebno pa бо naloge zbornic:
1.	da zastopajo, ščitijo in pospešujejo interese kmetijstva;
2.	da proučujejo iz lastne pobude ali na zahtevo drž. ali samoupravnih oblasti vprašanja, ki se nanašajo na vee panoge kmetijstva, da spremljajo pojave kmetijskega in gospodarskega življenja sploh in da ocenijo njih učinek tako na kmetijstvo kot na vse gospodarstvo tako tudi na vsa gospodarstva svojega področja;
3.	da v teh vprašanjih predlagajo pristojnim državnim in samoupravnim oblastvoni svoja mnenja in predloge;
4.	da dajo svoje mnenje o načrtih zakonov, uredb in pravilnikov, ki morajo biti pomembni za kmetijstvo in gospodarstvo sploh;
5.	da zbirajo in obdelujejo statistične podatke o stanju kmetijstva na svojem področju in da jih s svojimi opažanji sporočajo pristojnim oblastem;
6.	da vodijo zbornik običajev (uzanc) v prometu kmetijskih proizvodov na svojem področju;
7.	da izdajajo kmetovalcem svojega področja potrdila ali svedočbe pri uvozu predmetov za svoje potrebe, ki uživajo ugodnosti ali oprostitev od carin, prevoznih stroškov in dajatev kakor tudi potrdil, katere državna ali samoupravna oblastva zahtevajo od pripadnikov zbornice po okolnoslih iz pristojnosti zbornice.
8.	da snujejo, vzdržujejo in upravljajo ali sodelujejo pri osnivanju, vzdrževanju in upravi ustanov, zavodov in razstav za pospeševanje vseh kmetijskih panog in ustanov za vzgojo svojih pripadnikov in kmetijske mladine kakor tudi pri ustanovah splošne koristi;
9.	da na zahtevo strank ali oblasti predlagajo vešfake in strokovnjake za strokovna mnenja;
10.	da prirejajo ankete kmetovalcev s svojega področja radi proučevanj vprašanj kmetijstva in splošne gospodarske narave;
1. da predlagajo oblastem predstavite in pritožbe radi zaščite kmetijstva in gospodarstva sploh.
12.	da sodelujejo z gospodarskimi in drugimi zbornicami ter sličnimi ustanovami v državi radi zaščito in pospeševanja kmetijstva;
13.	da po odnosnih predpisih pošiljajo svoje delegate v stalne in začasne odbore, v komisije, sveto ali slične ustanove;
14.	da kmetijskemu ministru in pristojnemu banu predlagajo letna poročila o svojem delu in stanju kmetijstva ter gospodarstva svojega področja sploh.
Odnos do oblastev.
Oblastva morajo dajati zbornicam za njih delo jiotrebne podatke, morejo pa jim dati v izjavo tudi razne načrte zakonov, pravilnikov in uredb. Imajo pa zbornice tudi pravico, da se naravnost obračajo
' A BAYE
_Brez Bayer-Jevega križa „ ^	ni Aspirin tableti
Vsaka Aspirin tableta к ima Bayer-jev križ._I
, Pri reomaHzpiu, f-nfn mwroàmi.
0(1» ic rcgiilr. pod S. Sl. 1583 od 5. XII 1ЧМ.
do oblastev v vprašanjih svojega delokroga. Organizacije na področju zbornice (zadruge, društva, združenja itd.) morajo dati zbornicam vsa zahtevana pojasnila in podatke.
Kdo je član zbornico?
Uredba pravi, da so pri|>adniki zbornice:
Posestniki kmetijskih in gozdnih posestev, ki so obvezani plačati zemljarino, zakupniki in uživalci kmetijskega in gozdnega posestva, živinorejci, čebelarji, ribiči in podobno, če jim je kmetijstvo glavni poklic in če svoje pripj,dništvo zbornici sami prijavijo.
Pravice članov Љопше so, da se koristijo z. vsemi zborničnimi ustanovami, da zahtevajo potrdila za svoje potrebe, da dobe od zbornic podatke za svoje delo, da predlagajo svoje predloge zbornici. Dolžnost jia imajo tudi, da dajejo zbornici vse zahtevane podatke za delo zbornice, da plačajo doklado za zbornice ter zbornične takse, v kolikor kol siromaki niso slednjega oproščeni.
Kmetijske zbornice morejo imeti tudi dopisne in častne člane.
Zbornični organi so: zbornični svet, izvršilni svet, izvršilni odbor, nadzorstveni odbor, disciplinski odbor, stalni ali specijalni strokovni odbori, predsedništvo ter končno zbornični urad in njegove ekspoziture.
Zbornični svet.
Zbornični svet pozna Iri vrste članov: voljene, delegirane in kooptirane. Voljenih člauov pride na vsak okraj po 1. Vsak okraj torej voli 1 svetnika in 1 namestnika na 6 let. Po prvih treh letih se izloči polovica svetnikov z žrebom.
Delegirane člane odrejajo revizijske zveze kmetijskih zadrug, centrale kmetijskih (gospodarskih) društev, združenja agronomov, gozdarjev, veterinarjev in kmetijskih strokovnjakov kakor tudi organizacije vodnih zadrug. Delegirani člani imajo iste pravice kot vol jeni.
Centrale kmetijskih društev iinajo pravico delegiranja, če imajo v evojeni članstvu najmanj 50 podružnic. Mandat delegiranih svetnikov traja toliko časa. dokler ga organizacija ne odpokliče.
Posebna —sta članov sveta so strokovnjaki za gospodarska vprašanja, katerih se sme koo|>tirati največ 10. imajo pa li samo posvetovalen glas.
Čl. 12 odreja pravice in dolžnosti zborničnih svetnikov, dolžnost je častna.
Kdo sme biti izvoljen.
Za člana zborničnega sveta sme biti izvoljen vsak pripadnik zbornice, samo da je naš državljan, pa da izpolnjuje tele pogoje:
da mu je kmetijstvo ali gozdarstvo glavni poklic. in da stanuje na zborničnem področju najmanj Iri zadnja leta, da je prekoračil 25 lel, da jo pismom, da ni uradnik, da ni pripadnik druge zbornice, da ne vodi z zbornico nobene sodne pravde, niti da stoji v kakšni zasebnopravni obveznosti napram zbornici, da ni bil obsojen na rohijo ali zapor ali na strogi zapor več kot 1 leto, dokler se mu ne povrnejo pravice, da ni bil obsojen na izgubo državljanskih pravic, da ni niti v konkurzu niti j>od kuratelo. Pripadnik zbornice more svojo aktivno in pasivno volilno pravico prenesti na svojega potomca, ki dela na očetovem posetvu.
Volitve odreja ban, objavljene pa morajo biti najmanj dva meseca prej v uradnem listu, odn, pri občinah. Svetnike voli v vsakem okraju volilno telo 50 oseb. Mestne občine spadajo v oni volilni okraj, na katerega področju se nahajajo.
Voli se pa takole:
Občinski odbor (mestni svet) izvoli iz vrst članov dotične občine toliko volivcev, kolikor jih na dotično občino pripada sorazmerno skupnemu katastrskemu čistemu dohodku napram skupnemu kat. čistemu dohodku celega okraja vključno tudi mestne občine. Občinam, ki ne bi imele polnega količnika, se dodeli 1 volivec, ostalo število volivcev pa se razdeli na druge občine sorazmerno njih kat. čistemu dohodku.
Volivne može za volitve zb. sveta izvoli obč. odbor najmanj 30 dni pred rokom volitev za zb. svet. Volitve za okraj pa se vrše na okrajnih na-čelstvih v zgradbah, katere odredi predsednik dotične občine, kjer je okrajno glavarstvo. Te volitve so tajne z listki Volitve se vrše po kand. listah, katere mora podpisati najmanj 10 volivcev do-tičnega okraja. Izročiti se morajo tudi izjave kandidatov, da pristajajo na izvolitev. Glasuje se od 10—12. Volitvam prisostvuje seveda predstavnik vložene kandidatne liste. Če pri volitvah dobita n. pr. dve listi enako število glasov, se morajo vršiti ožje volitve. Če pa tudi te ne dajo večine, potem določi žreb, katerega vlečejo predstavniki obeh list.
Proti nepravilnosti volitev je možna pritožba upravnemu sodišču v 8 dneh od» dneva volitev, katero pa je izročiti potom okr. sodišča. Če ni pritožbe, potem okr sodiščt izda izvoljenemu takoj potrdilo o izvolitvi.
Uredba nato natančno določa pristojnost zborničnega sveta, izvršilnega odbora, nadzorstva in drugih odborov ter predsedništva.
Zbornični urad
vodi gl. tajnik zbornice, ki mora imeti fakultetno izobrazbo Zb svet bo predpisal s pravilnikom pravice in dolžnosti zb. osebja. Vsaka zbornica mora osnovati tudi pok. sklad za svoje nameščence, v
katerega »re najmanj 5rr letnih dohodkov zbornicc.
Zbornice morejo osnovati tudi razsodišča.
Kritje zborničnih stroškov
/.bornice lahko pobirajo do 5 odst. doklade na osnovni davek zemljarine, za nekatere pa lahko predpišejo tudi pridobnino. Doklada ne sme b:ti večja kot 5 odst., odreja jo zb. svet, pobira jih pa davkarija.
Nadzorstvo
ima ban, vrhovno nadzorstvo pa kmetijski minister. Ban more pri vsaki zbornici postaviti svojega posebnega delegata, ki prisostvuje sejam sveta in izvršilnega odbora. Ta delegat lahko razveljavi odloke, za katere smatra, da so protivni zakonu itd Kmetijski minister more razpustiti zbornični svet, če ugotovi, da dela svet proti zakonu in zak. predpisom in proti predpisom statutov in pravilnika zbornice, ali če je zbornični svet za delo nesposoben. Minister lahko postavi tedaj komisarja, ki vodi tekoče posle, razpisati pa morajo v 6 mesecih volitve.
Zbornice lahko ustanove zvezo zbornic v Belgradu, imajo pa lahko tudi samo sestanke, konference in kongrese, za kar mora pa veljati poseben pravilnik.
Rok za prve volitve odredi kmetijski minister v sporazumu s predsednikom vlade za vsako ban. zbornico posebej. Ban pa skliče po volitvah mesec dni prvi sestanek zb, sveta, odredi svojega uradnika, ki bo kot komisar izvršil vse predpriprave in vodil prvo sejo, dokler se svet z večino glasov ne konstituira. Ko pristojna oblast potrdi statut zbornice, ki ga sestavi začasna uprava, se vrši končnoveljavno konstituiranje sveta.
Za prve stroške posodi zbornici potrebne vsote ban, katere pa morajo zbornice potem vrnili.
Stan je Narodne banke
Najnovejši izkaz Narodne banke za 28. februar kaže naslednjo sliko (vse v milj Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. febr.|:
Aktiva: zlato v blagajni 1.609.1 (plus 1.2), zlato v inozemstvu 33.06, skupna podlaga 1.642.2 (plus 1.2), devize izven podlage 693.4 (plus 1.16), kovani denar 383.05 (— 22.8), posojila: menična 1.448.2 (plus 9.3), lombardna 247.37 (— 0.3), skupno 1.695.55 (plus 9.0), razna aktiva 857.7 (plus 2.64).
Pasiva: bankovci v obtoku 5.346.54 (plus 147.8), drž. terjatve 29.5 (— 4.93), žico 827.9 (— 117.8), razni računi 1.051.84 (— 13.95), skupno obveznosti po vidu 1.909.3) (— 136.6), razna pasiva 295.0 (— 19.94).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 7.255.8 (plus 11.2), skupna podlaga s primom 2.110.2 (plus 1.5), samo zlato v blagajnah 2.067.7 (plus 1.5), odstotek 29.08 (29.10) %, samo zlato kritje 28.49
Dobave: Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za sebe in za Promelno upravo Zabn-kovca na dan 10. marca dobavo 95 cilindrov kisika in 00 cilindrov dissousa. — Strojni oddelek rav. drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 8. marca ponudbe za dobavo raznega elektromaterijala, gradbeno odelenje pa do dne 5. marca za dobavo železne pločevine, kotnega železa in zakovic. — Splošni oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 9. marca ponudbe za dobavo 2000 pol fascikelkartona in 100 metrov knjigoveškega platna. Vzorec je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.
Licitacije: Dne 6. marca bo v intendanturi štaba Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za dobavo 17.353 m3 drv in dne 8. marca za dobavo 4816 ton premoga. — Dne 22. marca bo pri Upravi VI. oddelka vojno-tehninčega zavoda v Kamniku licitacija za dobavo 30.000 kg smole, 10.000 kg bitumena in 1-10.000 kg kalijevega solitra in dne 31. marca za dobavo 25.000 kg konopnene preje.
Nova valjarna v Zenici začne delati dne 1. avgusta, ker je pričakovali, da bo dne 15. julija že dovršena.
Sabo Jolie. V Belgradu je umrl vpokojeni po-močnik prometnega ministra ing. Sabo Jelič, ki je bil tudi predsednik Jugoslovanskega nacionalnega odbora svetovne energijske konference.
Prepričajfe
Borza
Ljubljana, 3. marca 1987.
Denar
V zasebnem kliringu jo oslal angleški funt na naših borzah neizpremenjen na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubljani neznatno popustil na 7.84—7.94, v Zagrebu na 7.80—7.90, v Belgradu na 7.83—7.93.
Grški boni .чо beležili v Zagrebu in Belgradu 30.90—31.00.
gumijaste podpefnice.
J u g o J I. i z d e I « k .
Dobe se pri vsakem čevljarskem mojstru
Španske pezete so nudili v Zagrebu po 2.75, italijansko liro so beležile v Zagrebu 220.30 do 228.70, v Belgradu 2.30 blago.
Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 11.98-do 12.18, v Zagrebu na i t.81—12.01, za sred., marca so beležili 11.85—12.05, za konec marca 11.8050—12.0050, za sredo aprila 11.85—12.05, za konec aprila 11.80—12.06. V Belgradu so beležili
II.8383—12.0883.
Ljubljana, tečaji s primom: Amsterdam 100 hol. gold. . . . 2392.07—2107.20
Berlin 100 mark...... 1756.02—1769.90
Bruselj 100 belg ...... 735.95— 7-11.02
Curih 100 frankov.....99«. 15—1003.52
London 1 funt.......218.81— 216.83
Newyork 100 dolarjev .... 4336.01—4372.32
Pariz 100 frankov...... 203.11— 201.55
Praga 100 kron....... 152.43— 153.31
Trst 100 lir........ 229.19— 282.27
(urili: Belgrad 10, Pariz 20.385, London 21.4325, Newyork 438.375, Bruselj 73.80, MIlan 28.075. Amsterdam 210, Berlin 176.30, Dunaj 78.«)."» (81.95), Stockholm 110.50, Oslo 107.70, Kopenhagen 95.675, Praga 15.30, Varšava 82.90, Budimpešta 80, Atene 3.90, Carigrad 3.-15, Bukarešta 3.25, llelsing-fors 9.45, Buenoti-Aires 132.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 87—88, agrarji 52—53, vojna škoda promptna 399—Kil, begluške obveznice 72.50—73.50, H% Blerovo posojilo 92—93, 7% Blerovo posojilo 81.50—82.5<>, 7% posojilo DHB 94—95. Trboveljska 2U0—280.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko piv-so.jilo 87.25—88.50, agrarji 52—52.50, vojna škoda promptna 400—402 (400, 401), begluške obveznico 71 den., 4% sov. agrarji 50.25—61, 8% Blerovo posojilo 91.50—92 (91.50), 7% Blerovo posojilo 81.75—82.25 (82). Delnice: Narodna banka 7400, Trboveljska 250 den., Nar. šum. 10 bi., Danica -10 den., Isis 1« den., Osj. livarna 180—190 (180), Osj. sladk. tov. 200 den., Dubrovačka 320 den., Jadr. plov. 400—455, Oceania 255 den.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 87.25—88.25, agrarji 51.75 den., vojna škoda promptna 403.50—104 (403, 402.50). 4. 402 den., (402), 5. 402.50—108.50, begluške obveznice 73.75 do 74.50 (74), dalm. agrarji 71.75—72.50 (72), 8% Blerovo posojilo 93 bi., 7% Blerovo posojilo 82.25 do 82.75. Delnice: Narodna banka 7450—7580, Priv, agrarna banka 208—210 (209).
Živina
Ljubljanski živinski sejem 3. marra. Nn današnji sejem, ki je bil zelo živahen kot prvi pomladanski sejem v lepem vremenu, je bilo prignanih (v oklepajih število prodanih glav): 97 (4-1) valov, 32 (11) krav, 10 (5) telet 199 (11!)) prešičev 1er 332 (50) konj. Od konj je bilo prodanih !> klavnih konj na Dunaj. Cene so bile naslednje (v oklepajih ceno prejšnjega sejma): voli I. vrste 4.50 do 4.75 (4.75—5.25), II. vrste 3.75—4.25 (4—4.60),
III.	vrste 3.25—3.50 (8.50—8.76), krave debele 3—4.25 (3—4.50), klobasarire 2—3 (2—3), telela 6—7 (0—7 dinarjev za kg živo teže, prešički za rejo 120—210 (110—200) dinarjev za komad.
Žitni trg
Novi Sad: Vso neizpremenjeno. Tendenca nc-izpremenjena. Promet živahen.
Kulturni obzornik
Kmetski upori v slovenski drami
(K izidu in premieri Kreltove »Velike puntarije«.)
I. Prvi, ki je pri nas obdelal naslovni motiv v dramatski obliki, jc bil Henrik Moric Penn s svo-o tragedijo »Ilija Gregorič ali kmečki kralj«. Iz
Levstikove kritike v dopisni obliki (glej Fr. Levstik, Zbrano delo, V., dr. A. Slodnjak 1933, kritični
Lc
spisi do 1. 1869, str. 294, ki jo je Levstik 18. de cembra 1867 v pismu poslal Pennu, uredniku lista »Gôrzer Wochanblatt«, izvemo, da je Penn trdil odboru dramatskega društva, da njegovo delo ni prevod, ampak originalno pisano v slovenščini, le popravili da ga je dal Slovencu. Levstik mu v odborovem imenu odgo-vori, da je to laž, ker on slovenščine sploh ne zna, ter trdi, da je drama napisana nemški in slabo prestavljena in celo slabo prepisana. V resnici je bilo to dejstvo, našel se je osmošolec Jožef Hiti, ki je delo prevedel. (Penn je napisal tudi roman iz kmečkih uporov, ki pa je bil boljši od drame.) Levstik kritizira predvsem ustroj drame in slab jezik. Neusmiljeno udriha po Pennu s kritiko, ki je danes nismo več vajeni, lo pa predvsem zato, ker se je Penn lako bahaško nazival kot »praktičen igralec in literat«, ki je zmožen marsičesa ter je društvu pisal celo grožnje. Dela z literarno zgodovinskega stališča ne bi bilo vredno omenjati, če Levstik ob njem ne bi razvil, važnih misli o zgodovini kmetskih uporov, ki jih je porabil tudi Kreft. Pravi namen kmetskih uporov mu je vedno temna točka: kmetje so se hoteli otresti jarma, a kaj potem? Levstik govori o uporu 1. 1503., 1515., 1573. pri nas in o madžarskem 1514. Penn se je preveč držal zgodovinarja nI. Ra-
diča, ki ni povsod zanesljiv. Levstik kritično motri vse točke kmečkega upora ter se končno vpraša v zvezi s Pennovo tragedijo (str. 306), ali je ta dogodba sploh pripravna za tragedijo. »Morda je«, si odgovarja, toda z nekaterimi spremembami«. V tragediji bi zahteval predvsem trdnih dejstev, jasne namere upora, glavno idejo, značajev 1er tragični konec. Penn je po njegovem mnenju vse narobe obrnil, vse zmešal. Napačno je, da se vse dogaja na Slovenskem, to pa zato, ker je Penn hotel postaviti slovenskega junaka na oder. Tudi sta prav za prav dva junaka glavna, upor je premalo motiviran, besed je preveč, dejanja, živih prizorov pa premalo. Takoj vidimo, da se je Levstik držal Lessingovih načel za dramo. Levstik Pennu posebno zameri vsiljeno južno-slovansko idejo in zavest narodnosti, o kateri puntarji v resnici niso imeli pojma. Gubec je v delu še najizvirnejši. Dodatno omenja Levstik hrvatsko tragedijo iz kmečkih uporov Mirka Bogoviča.
II.	Kot drugi je kmečke upore dramatiziral Anton Medved. Njegova tragedija v 5 dejanjih »Za pravdo in srce« obdelava upor 1. 1573. in je izšla v »Domu in Svetu« 18%. Medved je snov napisal precej svobodno, neodvisno od zgodovinskih dejstev in oseb. V ospredju dejanja je ljubezen med Erazmom, sinom krute graščakinje Barbare na Raki, ter logarjevo hčerjo Katarino, ki jo nasilno privedejo na grad. Ko hoče tudi slepega očeta k sebi, postane žrtev nasilja. Simbolično je s tem nakazano razmerje plemstva do tlačanov. Tragediji so
osebno očitali, da kmetje »v verzih govorijo«.
prizorili so jo večkrat tudi v Ljubljani.
III.	V »Slovanu« je v 1. 1916. priobčil igralec Fran Lipah (str. 23) dramo v 3 dejanjih »Kralj Matija Gubec«, domoljubno zanešeno igro, ki je morda napisana celo v tolažbo in up Slovencem v težki dobi. Nastopajo vse znane zgodovinske osebe. Prvo dejanje nas postavi pred kmetski tabor pri
B'
Brežicah, kjer se vrše priprave za punt. Drugo dejanje se vrši na kraju vasi v gozdu, kjer se med gromom prikaže kralj Matjaž in tolaži ljudstvo, tretje pa prikazuje kronanje v Zagrebu. Če so delo kaj uprizarjali, mi ni znano.
IV. Pridemo končno do Kreftove »Velike puntarije«, katero nam je z zgodovinskim uvodom avtorja za te dni napovedala Slovenska Matica kol redno publikacijo, dramsko gledališče v Ljubljani pa jo je dalo na repertoar za to sezono. Zgodovinsko se je Kreft držal točnih podatkov brez vsake tendence ter je ■ v realističnem stilu prikazal dobo (»dramska kronika. I, v kateri so se vršili upori. Idejno je torej delo nekakšen sintetičen pogled na ljudske usode brez glavnega junaka. Močna in lepa je Klopčičeva »Puntarska pesem« na melodijo nemške puntarske pesmi iz 1. 1525. Kot že omenjeno, se je avtor pravilno držal nekaterih Levstikovih zgodovinsko-kritičnih navodil. Za dramatsko izvedbo pa je porabil seveda novejša načela ter svojo bogato izkušnjo r.a odru. Prfo dejanje razvije pred nami mnogo močnih, neprisiljenih prizorov: Pasanec izve, da mu je žena rodila Tahijeve-ga sina, Gregoričevo vlačijo naokrog, pri tem ubijejo oskrbnika, vrhovni svet izve, da je sabor proglasil puntarje za veleizdajalce itd. Po sili prizorov drugo dejanje gotovo zaostaja, ker jih večino samo registrira v dvorani Draškoviča. Tudi začetek tretjega se ne more razviti, a to zaradi vsebine, ki naj nam pove o vsej neresnostr nezrelosti, nepazljivosti in izdajstvu puntarjev. Konča se z bitko in porazom puntarjev na odru. To naj bi bil zunanji višek drame. Učinkovitejše je zopet četrto s parodijo prizorov, ki so jih tlačitelji doživeli pri izpraševanju puntarjev. Močni so prizori, ko pride cesarsko pooblastilo, ko kanonik spregleda krivico, ko nastane novi zaplet med plemstvom, Tahl-iem in banom, "ko se skof usmeri v novo delo, ko Tahija zadene kap, ko se izvrši izdajstvo med
plemstvom samim i. dr. Zadnje dejanje v ječi ob slovesu, ob kronanju da samo po sebi prilike dovolj za globoko doživetje Omeniti je treba, da sc jc Kreft držal nove razlage (Šišič), ki smatra kronanje na trgu za legendo. Kreftovega Gubca vodijo po ulicah kot pustnega kralja.
Nehote sem moral primerjati Puntarijo s Tel-lom (ob več prizorih sem se spomnil nanj — Riitli-szene), kjer gre tudi za upor vsega ljudstva proti avstrijskim tlačanom. Tudi Schiller je čutil težave, kako spraviti na oder usodo vsega ljudstva, ne le posameznika, posebno še, ker nikoli ni bil v Švici in ljudstva poznal ni. Razmišljam, če mu morda prav zaradi tega motiv ki ga je poznal le iz Tschu-dijeve Kronike in Miillerja, ni bil duhovno bližji. Hočem reči, da je Schiller porabil vsako iz knjig pobrano značilnost švicarskih značajev in narave, da je postavil žive tipe in pokrajino na oder. No vem, če je Kreft dovolj pazil na to, da bodo gledalci v osebah spoznali popolne slovenske in hrvaške značaje in deželo Nekaj lega se bo gotovo z režijo in scenerijo dalo dopolniti. Časovnega razdobja Kreitu ni bilo treba skrčiti, kakor jc lo storil Schiller. vendar pogrešam poudarjanja časovne enotnosti. Končno pripomnim, da je Schiller kljub borbi ljudske usode dal drami naslov po enem junaku, kar mogoče poenoti dejanje. Zanimivo je n. pr., da je Schiller Telovo vlogo napisal ločeno.
O Puntariji bo še govora dovolj, naj zadostuje teh par pripomb. Vsekakor je Kreflovo delo najmočnejše med navedenimi dramami iz kmečkih uporov, najboljše med njegovimi deli in bo ostalo najbrž dalje časa na repertoarju.
Stanek Leopold.
V včerajšnjem poročilu o Mladiki je vmes neljuba pomota v zvezi z imenom G e I č Jonte«, ki je pisateljica, yi je torej -zapisala« in nc zn-pisal«.
OH ICI Al lOUVINIH PROGRAMME
Kaj \e Pantelerija
Trdnjava na skali sredi morja
Pantelerija ni nič drugega kakor nova pomorska trdnjava v Sredozemskem morju. Ta nova trdnjava leži na najbolj strateško važnem kraju, tam, kjer se otok Sicilija najbolj približa obali severne Afrike. Na tistem prehodu leži sicer že tudi otok Malta, ki je pod angleško oblastjo, toda Malta je od Sicilije oddaljena 100 kilometrov, od Tri-polisa pa kar 323 kilometrov. Tamkaj pa, kjer je prehod med Afriko in Sicilijo najožji, leži še en otok, ki se imenuje Pantelerija. Ta otok pa, ki je tudi 100 kilometrov oddaljen od Sicilije, a samo 69 kilometrov od severnoafriškega Tunisa, je pod oblastjo Italije.
Ko je abesinska kriza prikipela do vrhunca, je Italija začela na tem otoku graditi oporišče za svoja letala in podmornice. Otok Pantelerija meri sicer samo 83 kvadr. kilometrov, je torej precej manjši kakor Malta, katera meri celih 248 kvadr. kilometrov, vendar je treba vedeti, da majhen otok ravno tako lahko pomeni nepremagljivo trdnjavo, ko je dobro utrjen. Poglejmo le nemški
H kronanju angleškega kralja
Načrt za uradni program slovesnosti, ki bodo v Londonu ob kraljevem kronanju, je sedaj narejen in bo takole vezan.
Tudi papež je bil povabljen k slavnostim kronanja angleške kraljeve dvojice. Po preteku več stoletij se je sedaj prvikrat zgodilo, da je bil papež povabljen na kronanje angleškega kralja. Kakor znano, je že bila pod Viljemom II. Oranjskim vpeljana kraljeva prisega, ki je njena vsebina bila žaljiva za katoličane. Takrat se je Anglija silovito borila zoper papeštvo in katoliško cerkev. Boj je bil tako hud, da edino le katoliška cerkev ni na Angleškem uživala nobenih pravic. V teku zadnjega stoletja se je ostrost te kraljeve prisege vedno bolj omiljevala ter je bilo izpuščeno vedno več žaljivih točk. Nekaj verske vsebine bo prisega imela samo še z ozirom na ožjo Anglijo, medtem ko bo za dominijone prisega tako prirejena, da bodo zraven lahko tudi zastopniki katoličanov. Papež bo poslal na kronanje svojega legata, kakor pišejo listi, in sicer bo njegov legat vestminsterski nadškof Hinslay. Kajpada se bo papežev legat udeleževal samo svetnih slavnosti ter bo izostal od slovesnosti, ki bodo imele značaj anglikanskih cerkvenih obredov.
Abesinsko poslaništvo v Londonu pa sporoča, da se bo kraljevega kronanja udeležil v imenu abesinskega cesarja njegov najstarejši sin Asfaou Vosen, kateri je po italijanski zmagi zbežal pred Italijani s svojo družino v Jeruzalem ter sedaj tam živi. Cesarjev sin je 21 let star in je že bil v Londonu, ko se je v imenu svojega očeta prišel leta 1932 Angležem zahvalit, ker so se prejšnjega leta udeležili kronanja abesinskega cesarja v Addis Abebi.
otok Helgoland, ki je še mnogo manjši kakor je Pantelerija, saj meri le 0.55 kvadr. kilometrov, in vendar je bilo na njem dovolj prostora, da so Nemci zgradili največje in najmodernejše utrdbe in oporišča za svoje letalstvo in podmornice. Kakor poročajo Angleži, so Nemci tudi sedaj Helgoland znova utrdili, da je sedaj velikanska moderna trdnjava. Da je Italija otok Pantelerijo dala res utrditi, je dokaz to, da je prepovedala, da bi letala smela letati nad otokom, iz česar Angleži in vsi sklepajo, da je otok že tako utrjen, da ne sme imeti pogleda nanj nihče nepoklicani več.
Malta je torej precej zaostala za italijansko Pantelerijo Ko so Angleži leta 1802 zasedli otok Malto, takrat še ni bilo ne podmornic ne letal, zaradi česar se niso zmenili za majhni otočič sredi Sredozemskega morja, kar jim pa danes napak pride. Če bi bili Angleži takrat količkaj slutili, da bi tak-le majhen otočič kdaj utegnil biti za njihovo pomorsko moč kake važnosti, prav gotovo bi ga ne bili pustili vnemar. Ko pa so sc začeli zavedati njegove važnosti, je bil otok že italijanski. Bilo je torej takrat že prepozno.
Z modernim orožjem Italija sedaj obvlada z otoka Pantelerija vsako zvezo med vzhodnim in zahodnim delom Sredozemskega morja. Italija je pred francosko vojno luko Bizerta, torej tik pred francoskim Tunisom, dobila močno postojanko ter od zahodne strani tako straži vhod v to francosko luko, kakor ga od vzhodne strani straži angleška Malta.
Vrhu vsega tega pa ima Italija zraven otoka Pantelerije še dva manjša otočiča, Linoso in Lam-eduso. Tudi ta dva otoka ležita med Malto in unisom. Če bo Italija utrdila tudi ta dva otoka, bo njeno stališče še močnejše. Doslej sta ta sredozemski prehod stražili le Francija in Anglija, sedaj ga straži tudi Italija, toda z močnejšimi sredstvi. In to je za prihodnjost važno.
Angleški list »Spectator« piše o otoku Pantelerija ter pravi: »Poleg Gibraltarja in Aleksandrije je sedaj še ena točka, odkoder lahko zapreš promet po Sredozemskem morju. To je otok Pantelerija. V vojski, ki bi vanjo bila zapletena tudi Italija, bi imeli mnogo prilike slišati o otoku Pan-teleriji,«
»Vi gojite sadje na zastarel način,-; pravi dijak kmetijske šole nekemu kmetu. »Zelo bi se čudil, če bi to drevo jeseni imelo 10 kg jabolk.«
»Jaz bi ee tudi čudil,< odvrne kmet, »ker to ni jablana, ampak češplja.«
F
Stanovanjski urad v Londonu pripravlja stanovanja za tujce, ki bodo prišli na kraljevo kronanje.
Zajčja kuga človeku nevarna
Že enkrat smo poročali, da se je v nekaterih krajih Avstrije pokazala nova bolezen, tako zva-na zajčja kuga. Strokovnjaško se ta bolezen imenuje »Tularumia« po bacilu »Bakterium tularen-se«, ki je bil odkrit leta 1912. Ta bolezen je bila doslej znana samo v Ameriki, na Japonskem in v severni Rusiji. V Ameriki je popadala tudi divjo ovco, med tem ko se je drugod lotevala le glodalcev. V srednji in južni Evropi je ta bolezen doslej bila docela neznana.
Žival, katera je napadena po tej bolezni, naglo shujša. Taka žival ne more več bežati ne pred psi ne pred ljudmi, ker je pač preveč oslabela. Vranca ji oteka kakor tudi žleza limfe. Ker pa bolezen ne napad le zajcev, ampak vso glodalce, veverice, miši in podgane, je jasno, da je silno nalezljiva, ker se po teli živalih širi naprej. Med tisto živali, ki so zelo občutljive za to bolezen, je tudi pižinovka, katera je z nekaterih krajev Češkega že izginila, najbrž prav zaradi te bolezni. To bolezen razširjajo lahko živali, katere zaradi
Zdravnik zaprt na mesto norca
Pred kratkim se je nekemu ameriškemu zdravniku zgodilo nekaj silno smešnega, kar pa on ni vzel za smeh, ker je pri tem skoro sam znorel. Mož se piše dr. Tyrone ter je zdravnik za živčne bolezni v Newyorku. Njega so naprosili svojci nekega bolnika, naj gre na francoski parnik »Champ-lain« ter naj tam pregleda prostore neke kabine, v katero so hoteli zapreti svojega sorodnika, da ga odpeljejo v neko evropsko zdravilišče za živčne bolezni. Dr. Tyrone je seveda rad odšel na parnik, kjer si je ogledal tisto kajulo za blaznega bolnika. Stene so bile tapecirane, iz kabine so odstranili vse kljuke in vse, s čimer bi se lahko blazni revež mogel kakorkoli poškodovati. Preden je ladja odpeljala, je zdravnik še enkrat pregledal prostor čakajoč, da bodo blazneža zdaj pa zdaj pripeljali, ker je bil že skrajni čas. Ko bi bil blaznež spravljen v svoji kabini, bi bil zdravnik lahko mirno odšel.
Ko pa je zdravnik pregledoval odprto kabino, je potegnil veter ter zaloputnil vrata kabine. Zdravnik pa ni mogel odpreti vrat od znotraj, ker ni bilo nobene kljuke nikjer. Toda to ga ni prehudo vznemirjalo, ker je vedel, da bodo vsak čas pripeljali bolnika, nakar bo on prost. Toda slučajno se je zgodilo, da je bolniku postalo močno slabo, ko so ga hoteli odpeljati na ladjo. Zato so bolnikovi svojci sklenili, da bolnega sorodnika ne bodo poslali s to ladjo v Evropo, čeprav je bil prostor na ladji zanj že kupljen. Med tem pa se je zdravniku v kabini zdelo vse skupaj že preneum-no. Tolkel je po vratih ter kričal, naj mu odpro,
Hripa mori pse
V severnih in južnih pokrajinah Francije se je hripa nenavadno močno razvijala. K sreči pa pri ljudeh ni bilo resnih posledic, pač pa je hripa, kar je čudno, hudo prijemala pse in mačke.
Pes, ki ga je prijela hripa, je v začetku izgubil vsak tek za jed ter je žalosten polegal okoli vogalov. Ponekod so ljudje klicali živinozdrav-nike na pomoč Ti so res prišli ter so psom dajali raznovrstne injekcije, ki pa niso pomagale. Skoro vsak pes je poginil že nekaj dni potem, ko ga je bolezen prijela. Tudi mačke so bile v začetku bolezni brez teka in vse utrujene, toda bolezen jih ni tako silno prijela kakor pse, ker jih je le malo poginilo.
*
Teta: »Janezek, nikar ne delaj tako grdih obrazov, drugače boš ostal grd vse svoje življenje.«
Janezek (opazujo teto): »Ali si mar tudi ti delala tako grde obraze?«
ko je začutil, da se je ladja začela premikati in da blazneža ne bo. Ladja je res odplula z zdravnikom, ki je bil zaprt v svoji kabini. Njegov krik je sicer slišal mlad postrežnik, ki pa se za njegove klice ni zmenil, saj je imel naročeno, da se ne sme brigati za blazneža, ki ga bodo zaprli v to kabino.
Ladja je bila že daleč zunaj na visokem morju, ko je klice zaslišal ladijski častnik. Misleč, da ima opraviti z blaznežem, ga je hotel pomiriti ter je odprl okence pri vratih ter ga začel miriti. Ko pa je v kabini zagledal moža, ki ga je s povzdig-njenima rokama prosil, naj mu odpre, se je začel zanimati za njegovo pripovedovanje, nakar se je ugotovila usodna pomota. Še o pravem času so ga izpustili na prosto. »Bil je zadnji čas,« je rekel zdravnik. »Če bi bil moral še eno uro prebiti tam notri, bi bil prav gotovo zares znorel.« Moral pa je s parnikom naprej v Evropo, ker se parnik zaradi nejga ni mogel vrniti.
30 let stari Norvežan Per Samuelshaug je pri smučarskih tekmah na 50 kilometrov v Holmenkolu dosegel prvo mesto.
nje ne obole, pač pa bolezen prenašajo. Tako na primer pes, ki je ujel in raztrgal takega bolnega zajca, bolezen prenese na svojega gospodarja. Mačka, ki je požrla podgano ali miško, ki je bila za to boleznijo bolna, sama ne oboli, pač pa prenese bolezen na človeka, če ga je morda opraskala.
Dasi je ta bolezen bolezen glodalcev, človek pred njo ni varen ter je zaradi tega v nekaterih avstrijskih pokrajinah bolnih že vse polno ljudi. Človeka, ki ga prime ta bolezen, začno boleti glava, stresa ga mraz, dobi mrzlico, začno bljuvati in žleze inu začenjajo otekati.
Prvič so tako bolezen pri človeku opazili leta 1935 v Avstriji na levem bregu Donave. Takrat je zbolel neki moški, ki je povedal, da je v gozdu pobral zajčka, ki ni mogel teči ter ga pojedel. Iz Češkoslovaške republike pa poročajo, da je na južnem Moravskem zbolelo za to boleznijo nad (30 oseb. Večina le teh pa ni imela nikdar kakega posla z lovom ter so si »drugače« znali preskrbeti zajčjo pečenko. Ali so bili tako zvani divji zanjkarji ali pa so od takih kupovali zajce. Zanimivo je, da je med obolelimi ljudmi precej ciganov.
Na zajcu pa so v Avstriji prvič opazili šele lansko leto. Poleg zajcev so bolehali seveda tudi divji kunci, ki jih je v tamkajšnjih krajih silno veliko. Sedaj pa so za lo boleznijo začeli bolehali tudi lovci in trgovci z divjačino, in sicer ne le v okuženih krajih, marveč celo na Dunaju.
Avstrijske oblasti so takoj začele odločen boj zoper to bolezen. V koliko se žival, ki je poginila, ne pošlje v pregled nadrejenim higienskim in bakteriološkim zavodom, je treba brezpogojno sežgati vse, kar je v zvezi s kužno živaljo. Okužene revirje kakor tudi divjačino jo treba strogo nadzorovati, zlasti pa pregledovati meso, ki se prodaja na trgu ali v trgovinah. Bolne zajce morajo lovci in čuvaji brezpogojno streljati v vsakem času ne glede na lovopust. Dokler bolezen ne preneha, naj lovci in čuvaji ne streljajo lisic in drugih roparic, ki opravljajo v gozdu službo sanitetne policije. Vse prebivalstvo je dobilo stroga navodila, naj ne pobira in ne uživa mesa živali, katero so morda našli kje mrtvo ali pa so jo morda ujeli, ker ni mogla več uiti.
Toda tudi sosednje dežele se morajo pripraviti na to bolezen, ker je nevarnost razširjenja zelo velika, zlasti pa zaradi tega, kor razširja to bolezen tudi pižmovka, katera se je začela množiti tudi v naših krajih.
V soboto, 3. marca 1877.
Pomirje med Srbijo m Turčijo je boje dogna-no. Knez Milan je dotične določbe 28. febr. predložil narodni skupščini, ki jih je v tajni seji sprejela, potem pa je bila nemudoma sklenjena. Tudi Črnogorci bodo neki kmalo sklenili mir s Turkom, in se je v ta namen premirje podaljšalo za 20 dni.
Rusija bode sedaj sama prevzela nalogo, ktere Srbija in Črna gora niste mogli izvršiti. Pisarilo se je sicer, da že razpušča zbrano vojno, a to ni res, in previdni državniki trdijo, da Rusija ne more od-jenjati, če se hoče doma in na vnanjem obvarovati velike škode ... Iz Turčije se namreč poročajo nove grozovitosti, ki so katoliške prebivalce okoli Bišca pripravile, da so zgrabili za orožje in pričeli boj s Turkom, s katerim se hočejo bojevati toliko časa, da bode ali njega ali pa njih konec. »Obzor« poroča, da število teh katoliških vstajnikov znaša 700 mož.
DOMAČE NOVICE
Kmetijska družba naznanja, da je ruski lan prišel. Kdor ga je naročil, ga zamore takoj dobiti v pisarnici d.užbe kmetijske. Stari mernik velja 3 gl. 30 kr.
Koncert bodejo prihodnji teden napravile gospodične Čampa iz Gradca s slovenskimi in nemškimi pesmami.
O gozdih in pašnikih na Gorenjskem imeli so v nedeljo zastopniki obrtnijske družbe in pa 10 mož iz okraja radoljškega prvi razgovor, da bi se poravnal večletni prepir. Obe stranki ste razodevale dobro voljo mirne sprave.
>Sreča, da ste prišli k meni, gospod Dakonič — sadnji čas je že bil!«
»Si lahko mislim, gospod doktor — dandanes yeom ljudem manjka denarja.«
Francoska letalca Libert in Denis, ki sta odletela iz Pariza z namenom, da bi v 100 urah priletela v Tokio. Slika ju kaže pred o dletom s pariškega letališča,
Za bolnike s sladkorno boleznijo.
Ribji cmoki.
120 g polenovke brez koščic in kože zmeljeŠ z mesoreznico in pretlačiš skozi sito. Goščo osoliš, kaneš vanjo nekaj kapljic limonovega soka in jo otreseš s sesekljanim peleršiljem in dodaš 1—2 eljaka. Dobro premešaš in z žlico oblikuješ cmoke, jih devaš na s presnim maslom namazano pekačo, jih pokriješ s papirjem od presnega masla in jih z nekoliko juhe dušiš Zraven paradižnikova ali holandska (že tu opisana!) omaka.
Beluši - celi (tudi za ledvične bolnike). Olupil jih, zvežeš in umiješ. Daš v kožico, kjer jih počasi kuhaš 30—40 minut v slani vodi. Nato jih daš na priič in na vroč krožnik, jih obliješ z razbeljenim presnim maslom in drobtinami. (Za siadkorne — brez drobtin!)
Dajmo dela mtadim izobražencem!
Resolucija Društva brezposelnih profesorskih kandidatov
Ljubljana, 2. marca. Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov dravske banovine je na svojem rednem občnem zboru dne 25. februarja 1987 sprejelo naslednjo
resolucijo:
Število brezposelnih profesorskih kandidatov stalno narašča. Vzrokov temu dejstvu pa ne moremo iskati lo v morebitnem večjem številu dijakov, ki obiskujejo filozofsko fakulteto, ampak tudi v tem, da prosvetna oblast nastavlja na srednjih šolah toliko suplentov, kolikor bi jih bilo potrebno, da bi se pouk mogel vršiti neovirano.
Splošno je že znano, da je moral biti in da je šo zaradi tega pouk na nekaterih srednjih šolah reduciran na najnižjo stopnjo in da ni v lem pogledu prizaneeeno niti tako imenovanim nacionalnim predmetom, kakor sta slovenski jezik in narodna zgodovina.	_
Zato želimo in apeliramo na vse odločujoče činitelje v naši prosvetni in socialni politiki, naj bi z vsemi silami delali za tem. da se odpravi zlo, ki tlači na5ega brezposelnega intelektualca, s tem: da so krediti za srednješolski pouk povečajo,
„Jutro" in delomrzneži
Odkar mora »Jutro« grizti trdi in bridki kruh opozicije, ki ga ni vajeno, se je spomnilo tudi na • socialnost. Zdi ie, da si je naročilo kar posebnega eksperta, ki naj bi temeljito proučil socialno vprašanje, toda pri »Jutru« imajo vedno smolo. Tako se »Jutru« nikakor ne da dopovedati razlika med brezposelnimi in delomrzneži. Gospodje, ki lansi-rajo take članke v »Jutro«, najbrže sami dobro vedo kadar dele miloščino, ali jo dele res potrebnim brezposelnim ali pa jo dele poklicnim nasilnežem, izsiljevalcem in pa ljudem, ki zaničujejo vsako delo. Vsa »Jutrova« socialna gonja obstoja v tem, da ta list. ki se sicer šteje za glasilo pluto-kracije in meščanstva, zagovarja kriminalne tipe. Po ljubljanskih javnih lokalih je kar navaden prizor, da občinstvo odgovarja prosečim in po rac-tilnem špiritu dišečim delomrznežem: »Na magistratu dobite delo, po tri dinarje na uro vam ga plačajo.« In kako odgovar)ajo ti delomrzneži? »Za tri dinarje na uro ne bom delal!« Nekateri bolj predrzni pa še pristavljajo: »Saj nalehtam več v eni uri!« To so tisti, proti katerim se borimo mi, tisti ki nadlegujejo mirno in pošteno prebivalstvo v skupinah po dvoje in troje, ki pa se ognejo vsakega dela, če jim to grozi. »Jutro« dobro ve. kaj je govoril na zasedan:u banskega sveta ljubljanski župan dr. Adlešič ki je nazorno povedal, kako so delomrzneži odklanjali ponujeno jim delo ter zahtevali podporo. Ko pa je mestni socialni urad vztrajal, da ne dajî zdravim moškim nobenih podpor, temveč le delo, so tisti, ki so bili vsaj količkaj delavoljni, delo le sprejeli! No, in drugi? Ti pa beračijo sedaj po Ljubl:ani in nosijo pritožbe čez mestni socialni urad v uredništvo »Jutra«.
Sedanja občinska unrava je 360 brezposelnim družinskim očetom preskrbela delo, sicer res samo za mezdo po 3 dinarje na uro, toda ti ljudje so bili veseli, da imajo vsaj skromen zaslužek in da jim ni treba živeti od podpor.
Mi smo seveda pisali, da je beračenja v Ljubljani manj, nismo pa tajili dejstva, da je tudi delo-mrznežev čedalje več. Resnično potrebni dobivajo sedaj še več podpor kakor pod prejšnjo občinsko upravo in nihče jih ne vpraša po kakšni legitimaciji, zlasti ne po legitimaciji narodno strokovne zveze. Mestni socialni proračun za bodoče leto je zvišan, kar najbolj zgovorno dokazuje, da se sedanji ljubljanski župan in mestna občina zavedata svojih socialnih nalog. Potepuhi in politični agitatorji pa iz socialnega proračuna seveda nikoli več ne bodo dobivali podpor.
Dobro vemo, kaj je namen »Jutra«, namreč označiti tako mestno občino, kakor vse druge oblasti kot nesocialne in jih diskreditirati, zato ker na tistih mestih ne sede več znane korifeje JNS. V ta namen se poslužuje delomrznežev, za katere se sicer v boljših časih nikoli ni zmenilo. Naše občinstvo pa dobro razume socialno delo sedanje občinske uprave. Dobro razume tudi članke v »Slovencu«. Nikoli nismo bili proti zaposlevanju brezposelnih in podporam resnično potrebnih, vedno pa proti potuhi delomrznežev. Te naj le jemljejo v zaščito drugi, ki so oblekli zadnje čase rdeči jopič, da se prikazujejo kot »prijatelji pro-letariata«, pod katerim očividno razumejo same šnopsarje, gangsterje in potepine.
Postajališče Stranje
ob rogaški železnici kriči po sodobni ureditvi
Če se voziš iz Grobelnega proti Rogaški Slatini, opaziš, da je osebni promet na postajališču Stranje celo večji kot na Mestinju kot glavni postaji. Ljudje iz najbližje bližine tega kraja, posebno pa iz občin Zibika, Pristava, Podčetrtek, Sedlarjevo in Sv. Peter pod Sv. gorami, ki gredo peš na to železnico, ee, naravno, poslužujejo te postaje, ker je ta najbližja in skozi po ravnem dosegljiva. Odkar je pa zvezana Pristava z novo cesto z Mestinjsko vasjo, je pa seveda promet še bolj narasel; rasel bo pa še bolj, čim bo ta cesta tudi povaljana, kar se bo gotovo zgodilo v najkrajšem času.
Sedaj se je pokazalo, da je postajališče z ozirom na cesto Belo—Zibika oz. Pristava vsaj za 100 m predaleč proti Šmarju. Barako bo treba čimprej prenesti za teh 400 m nižje proti Pristavi, kjer se bo lahko tudi z malimi stroški napravila čisto kratka dovozna cesta na navedeno bano-vinsko cesto, da ne bodo potniki izpostavljeni po nepotrebnem daljši poti in sedanjemu res nič preveč vabljivemu blatu. Železniška uprava je s tem zadovoljna, Ireba bo le kriti malenkostne
da se skrajša kakor v drugih državah službena doba profesorjev na 3(1 let. ker že 30 let naporno službe v šoli človeka popolnoma izčrpa, in da se upokoje vsi oni. ki so to že zaslužili,
da se nastavljajo novi suplentjc po vrstnem redil, kakor so diplomirali,* lirez ozira na spol in naj bi veljale izjeme le pri tistih s težkimi social-' nimi prilikami, ki nni bi imeli pri tem prednost pri nastavitvi,
da se zaposle brezposelni diplomirani filozofi na meščanskih šolah ako primanjkuje izprašani!) meščansknšolskih učiteljev iu to z vsakočasno možnostjo nastavitve na srednji šidi.
dn se s študijskimi podporami omogoči brezposelnim profesorskim kandidatom nadaljnje študijsko in znanstveno delo v okviru njihovih strok.
V zmesti, da so naše želje kar najbolj osnovano v naših slabili gmotnih prilikah, naprošamo naše oblasti, predvsem pa prosvetno ministrstvo in ministrstvo za socialno politiko, da se za naš položaj zavzamejo in upoštevajo'vse naštele možnosti, da ee doba čakanja skrajša ali vsaj izrabi na najkoristnejši način, kar bo pač važnega pomena za našo narodno kulturo.
stroške komisij in prestavitve okoli 3000 Din, kar bi z lahkoto prizadete občine ev, z banovino vred zbrale. Dovoz do banovinske ceste, ki bo stal par iurjev, pa bi naj prevzel cestni odbor. Prizadete korporacije prosimo, da vsaj do jeseni vse potrebno ukrenejo, da bo postajališče Stranje na sodobnem in primernejšem mestu. Onih par bližnjih hiš, ki bi vsled te prestavitve imele 400 m dalje do Slranja, pa bo gotovo toliko uvidevnih, da bo uvaževalo ogromno večino po cele kilometre oddaljenih potnikov, ki si želijo postajo Stranje bližje in na udobnejšem in po suhem dostopnem mestu.
Gasilska župa Slovenigradec
je imela preteklo nedeljo svojo redno letno skupščino. Starešina Leopold Kopač je pozdravil vse navzoče in ugotovil, da je navzočih 15 članov upravnega in nadzornega odbora in da je zastopanih vseh 22 včlanienih gasilskih čet po 40 delegatih. Iz nadaljne^a poročila starešine je razvidno, da je v župi včlanjenih 22 čet e 631 izvr-šujočimi, 358 podpornimi in ustanovnimi 1er 38 častnimi člani. Samarijanski odsek ima 12 čet, kulturnoprosvetni pa 11 čet. V župi je 12 motornih, 10 štirikolnih in 6 dvokolnih brizgaln ter 1 berglovka. Požarov, pri katerih so gasilci nudili svojo pomoč, je bilo 11. Skoda, ki so jo povzročili požari, znaša okrog 540.000 Din. Gasilci so z uspešnim gašenjem obvarovali prebivalstvo škode za 1,910.000 Din. Pri volitvah je bil z malimi izpremembami izvoljen zopet stari odbor s starešino Leopoldom Kopačem na čelu.
kova služba ie obstojala deloma tudi v tem, da je sploh bil na mestu in čakal na stranke in je pač možno, da je bil med rednim delovnim časom brez prave zaposlitve. Zaradi tega ni bilo potrebno po izvedencih ugotavljati, koliko dejanskega dela je imel tožnik.
Sah
Turnir :a prceiitlva Sah. kluba Trii/lava ia letu j /9ЈГ jc bil h dni l.'iiičan. Udeležilo se tr.-t |e skupno i 12 igruleov Finalni turnir Je pokazal sledeč rezultat: ! Prvo mesto in naslov kluhovegu prvaka -i je priboril j Jože siskn s ft in pol točkami (izmed 7 dosegljivih). ! i. mesto .1 ulij Erker s t in pol točkami, 3. mesto Jože
i Dolnišek s I točknml, 4. Janko It......... s :i in pol
I točkami. ,V Ciril Vidmar s 3 točkami, 7. in s. nieslo pn si dele Tvo fiuiee. Frune l.ennrt In Pogreje s 2 iu
pol točk Preseneča izredno slab plnsmun dosedanjega prvaka Cirila Vidmarja, ki je po 4 kolu vsled prezn-denosti izgubil :i točke po knnliimaeu (proti Dolin-t, Renišknrjti iu Lenartu). N'ovl prvak Jožo Siškn znan ljubljanski reprezuntačnl igrulee in izvrsten »retik. ki že več let z. uspehom zastopa svoj klub vseh večjih Šahovskih turnirjih. V četrlok, dne
poslonostl izgubil :i točke po knnliimneu (proti Dolin-šku. Remškiirju in Lenartu). N'ovl prvak Jožo šiikn
JO K!.................." ......
teore na
4. muren si! prične v kluhovem • lokalu v hotelu Miklič 111. Kordišev spominski turnir, ki se ga udeleže lahko tudi nekvalificirani igrulei in novi člani.
Mož: »Draga moja žena, ti si res prav skrbna gospodinja, a eno napako pa le imaš.« Žena: »In ta bi bila?« •>Mož: î-Mojih žepov nikoli ne pregleduješ.« /ena: »In lo li imenuješ napako?« Mož: »Da, če bi jih pregledavala, bi videla, da so raztrgani.-
ZA MASAŽO
DIANA "
„FRANCOSKO ŽGANJE
Radio
Programi Radio Ljubljanai
Četrtek, t. marcu: 12 Operetni venčki (plošče! — r.'.l.'i Vreme, poročila - t:i Cns, spored, obvestilu -Kl.lj instrumentalne solistične točke (plošče) — 14 \ re lilo, borza — 18 Pester spored (ltad. ork.) - 1,4.41) Slo venščina za Slovène« (g. dr. Uudolf Kolurlč) — 1H Cas. vreme, poročilu, spored, obvestilu — 1II.3H Vue. ura: Sokolski pokret — 111 .'ni Ziihuvui kotiček - 'Jo Nngru jene lu odkupljene skladbe (Itadljski ork I — 'JD.Sti Po domače (plošču) — '.M.15 T.alika glasba (Rad. ork.I 22 t'as, vieine, poročila, spored — 22.lû Narodne pesmi pojo fantje uu vasi. — Konec ob 23.
Orugi programit
Četrtek, I. marca: HcliiradZanrcli-Tril-Milat)! 21 Opera — Itn nnj: 30 Drama .Ana Karenina (po loi sloju) — Uuilimitcila: 19.311 Opera — ilini-lluri: 17.1. Kruzilski koneert — 2®.HI Igra — 22. is Komorna glas ha - Pragu: 19.25 Opereta — farsa va: 1'J.V, Filmska glasba — 21 Poljski skladatelji - Kemike iiastaj-: 20.10 Različni plesni večeri — Sol t rti*: "u.; Španski koncert — U ti kar ci ta: 20. l."i Simfonični koncert.
Ljubljanska univerza ima
vse pogoje za uspešno iz obraze-van\e profesorjev telesne vzgoje
Obrtno sodišče
Nadure. Po zakonu o zaščiti delavcev je v trgovskih in obrtnih obratih dovoljeno 10-urno, v malih izjemah 9-urno, v industrijskih podjetjih pa 8-urno delo na dan. Vsako delo, ki ga delojemalec opravi preko tega časa, mora biti nagrajeno s 50% normalne plače za uro. Če znaša dogovorjena mezda 3 Din od ure, se mora vsaka nadura plačati s 4.50 Din. Obrtno sodišče je nedavno razpravljalo o zahtevku za nadure. Tožnik je bil pri tožencu zaposlen kot skladiščnik od 1. I. 1934 do 31. 3. 1936; spočetka je imel plače mesečno po 1.500 Din, potem po 1.100 Din, od 16. do 31. 3. 1936 pa samo še 20 Din dnevno. Naltupoval je surove kože, jih solil, odpravljal na kolodvor, sploh nadziral skladišče, pa tudi pospravljal in kuri! delovne prostore. Trajanje delovnega časa ni bilo dogovorjeno. Začetkom 1935 je bil tožnik bolan in je dobil za dobo 6 tednov polno plačo. Tožnik je v tožbi trdil, da je med trajanjem službenega razmerja izvzemši 5 mesecev, ko je bil zaposlen izven skladišča, opravil vsak dan najmanj po 2 naduri, skupaj 964 nadur, za katere je zahteval 50% poviška, skupaj 7.407 Din, računajoč pri tem temeljno plačo za 10 urno delo na dan. Toženec pa je trdil, da tožnik sploh ni opravil nikakih nadur, da tudi ni bila polreba za to, pravega dela je bilo le za nekaj ur na dan, sicer pa je tožnik lahko počival. Razen tega je tožnik prejel poleg redne plače še predujma 3.200 Din, v katerem znesku je zapopadena tudi plača za 6 tednov med boleznijo; ta znesek ie tožnik pri izstopu ostal dolžan in ga je toženec ugovarjal v pobot. Obrtno sodišče je na podlagi dokazov prišlo do prepričanja, da je tožnik opravil na dan po 2 naduri in mu priznalo odškodnino 7.407 Din; dokazalo se je tudi, da je tožnik poleg redne plače prejel še znesek 3.200 Din, ki bi se moral po to-ženčevem mnenju odtegniti od priznane vsote. Ker pa je bil tožnik nesporno bolan, mu je eo-dišče priznalo plačo med boleznijo za dobo 6 tednov v znesku 1.650 Din, ker ga je po § 324 obr. z. smatralo kot skladiščnika za nameščenca in mu gre po § 326 1 obr. z. plača za 6 tednov med boleznijo. Toženčeva proliterjatev je obstojala tedaj le v višini 1.550 Din in je bi! toženec obsojen, da plača tožniku 5.857 Din.
Proti tej sodbi se je toženec prizval in utemeljeval, da tožniku ne pristoja plača za 6 tednov med boleznijo, marveč le za 1 teden po § 219 obr. z., češ, da je bil tožnik le navaden delavec. Prizivno sodišče je ponovilo dokaze in prišlo do zaključka, da je tožnik dela! samo po 1 naduro na dan in mu prisodilo odškodnino za nadure polovico mani, kakor prvo sodišče. Drugi deli sodbe so ostali neizpremenjeni in je prizivno sodišče pristavilo, da je bil tožnik skladiščnik, torej v službi, ki zahteva posebno zaupanje in posebno izurjenost, da je imel skoraj do konca službovanja mesečno plačo in se mora tedaj uvrstili med nameščence v smislu § 324 obr. z., zato mu ie bilo priznati plačo za 6 tednov med boleznijo. Tožni-
Polreba po ustanovi, ki bi naj izobraževala strokovne telovadne in športne učitelje, je tako velika, da |e gotovo, da se bo to vprašanje v bližnji bodočnosti rešilo.
Prvotni načrti ministrstva za tel. vzgojo so bili, da bi se v Belgradu ustanovila posebna Visoka šola za telesno vzgojo po vzorcu inozemskih slič-nih ustanov. Temeljitejše proučevanje potreb in razmer pa je pokazalo da bi bili izdatki za samostojno Visoko šolo za telesno vzgojo preogromni in tudi za enkrat še ni izgledov, da bi nov akademski slan, ki bi bil sposoben delovati le v stvareh telesne vzgoje, dobil primerno zaposlitev
Praksa v inozemstvu je pokazala, da se posebne Visoke šole za tel. vzgojo obnesejo le v velikih državah in tam. kjer uživa šport večjo popularnost in ima večjo tradicijo. Športni študij v Nemčiji so n. pr. rešili takole: na vse univerze, in sicžr na filozofske fakultete 126 po številu), so vpeljali nov predmet »telesno vzgojo«, katere študij se mora spajati z drugimi sorodnimi predmeti. Tako so dobili nov tip profesorja, ki poučuje poleg telovadbe in športa tudi znanstvene predmete. Kljub temu deluje nemška Visoka šola za tel. vzgojo še naprej vendar sprejema le odBrane diplomirane športne filozofe, ki se hočejo posvetiti specializaciji za asistente in trenerje na univerzitetnih institutih za telesno vzgojo.
Če je za nemško srednjo šolo dovolj, da poučuje telovadbo in šport profesor, ki je študiral telesno vzgojo kot »a« in • b« predmet in če velja isti sistem tudi na Češkoslovaškem in v Avstriji, tedaj je to izkušnja, ki tudi naši državi kaže pot kako vzgajati novo generacijo srednješolskih znanstvenih in lelesnovzgojnih učiteljev. Konkretno: delati je treba na tem, da se ne bn ustanovila Visoka šola za tel. vzgojo, ker bi bila preuranjenn, temveč da se na eno od filozofskih fakultet vpelje nov predmet »telesna vzgoja«.
Nepoznavalci razmer še vedno delajo na tem. da bi se Visoka šola za tel. vzgojo ustanovila v Belgradu ali v Zagrebu. V zadnjem času so poslali zlasti agilni zagrebški športni krogi, ki skušajo v posebnih okrožnicah prepričati merodajne čini-telje, da bi bil Zagreb najprimernejše mesto za omenjeno šolo. Spričo tega hočemo pokazali na tretjo, za državo in za stvar samo najkoristnejšo možnost, da se namreč na ljubljanski univerzi vpelje nov predmet telesna vzgoja«. S tem bi bilo vprašanje ustanovitve tako zvane Visoke šole za tel. vzgojo najhitreje in najsmotrnejc rešeno.
Pri nas b: bili stroški najnižji
Pogoj za organizacijo športnega študija (kol predmeta na filozofski fakulteti) je, da se nahaja v mestu anatomski inštitut, prostori za lahko atletiko in športne igre, dvorane za gimnastiko in telovadbo, javni in pokriti bazeni za plavanje, tereni za smučanje in slično. Ako s tega vidika motrimo ljubljanske, zagrebške in belgrajske športne razmere, ugotovimo, da manikajo Zagrebu primerni prostori za plavanje, Belgradu pa poleg lega še lerent za smučanje in druge zimske športe. Važnejše od lega pa je dejstvo, da so športne naprave v Zagrebu in Belgradu močno oddaljene druga od druge, medlem ko je v Ljubljani vse pri rokah: letna telovadišča. telovadne dvorane ter zimska in letna kopališča so v centru mesta, do stadiona je le 20 minut drsališča in smučišča so ob robu mesta (Golovec. Rakovnik itd.).
Ljubljana je v jugoslovanskem športu najnaprednejše mesto
Kljttb temu, da je Zagreb središče večine športnih zvez in kljub temu, da ie Belgrad finančno močnejši, moramo smalrnLi Ljubljano kot vodeče mesto v jugoslovanskem športu. Slovenska privatna inicija'iva ie zgradila v Ljubljani stadion, ki je najlepši in najbogatejši v državi, Ljubljana je imela prva športno urejeno letno in zimsko plava-lišče, Ljubljana ima razmeroma lepo število telo-
vadnic, tenis igrišč javnih kopališč, smuških skakal nic, nogometnih igrišč itd. Dejstvo, da pri teh občekoristnih napravah ni bila potrebna državna pomoč in nasprotno, da so bile vse slične naprave v Zagrebu in Belgradu s strani države krepko subvencionirane, daje ljubljanskim športnim napravam posebno vrednost.
Organizacija našega planinstva in turistike je na višini, ki je vzgledna za vso državo! Če motrimo športne rezultate, katere so naši (jugoslovanski) tekmovalci dosegli na lanskih olimpijskih igrah, tedaj šele dobimo pravilno sliko o kvaliteti slovenskega športa Ekipa, ki je nastopala na zimski olimpijadi, je bila sestavljena le iz naših gorenjskih fantov. Tudi v olimpijski telovadni vrsti so bili. razen enega, sami Slovenci. V plavalnem športu sta kot poedinca dosegla uspehe le dvi Slovenca (Vilfan in Ziherl). Edini uspehi, katere so dosegli na olimpijadi drugi Jugoslovani, so bili uspehi Ivanoviča in Kovačcviča v lahki atletiki in dobra igra vaterpolistov. Z naštevaniem sličnih primerov bi lahko še nadaljevali, vendar ne želimo peti hvale svojim športnim delavcem in tekmovalcem. Naglasiti hočemo le sledeče: ako sla slovenska telovadb r in šport dala razmeroma loki) dober rezultate. tedaj se nam zdi tudi verjetno, da je na ljubljanski univerzi največ pogojev za uspešno izobraževanje profesorjev telesne vzgoje. Tudi dejstvo, da so na*i ljudje Kot prvi Jugoslovan! študirali na inozemskih visokih šolah za telesno vzgojo in da je slovenska športna literatura razmeroma na najvišji stopnji govori za to, da morajo dohiti izobrazbo športnih učiteljev v roke oni ljudje, ki so doslej pokazali največ pozitivnih sadov.
Vremenska poročila
Zveze tujski promet v Sloveniji. Ljubljani, Tujsko* promet ne :n : e r Mariboru, Jufjoslov. Z itn s i: o športne Zver, Slovcnfikepa /daninskei/a društva m Meter,ro-loskCjja instituta ljubljanske t niverze po stanji/ : dne Л. marca /937 ob 7. uri zjutraj Rateče: -2, oblačno. mirno. tu snega, sron. Planica: —fililjn'nti, mirno, ."»o snega. urni, tnala in srednja skakalnica uporabna.
Kranjska pora: —2, barometer so dviga. oblačno, mirno, 20 snega. sron. sonkališče uporabljivo. I ' ršič, l\i nira: 100 snega. prfii{, lllcd: —2. oblačno.
Pokljuka: —oblačno, na 80 podlage .*» pršičn, mala in srednja skakalnim uporabljiva.
Iflstrlca, finit, jez.: -|-»l, oblačno, ."> snega, sron. Dom na Kamni: —f*. jasno, 12» snega, pršit*. /lom ua Krvavcu : —Д, jasno, 40 мп^м Velika planina: — :{. fcn sneura, po robovih spi lian. Mazirska koča: jasno, 5 pršira na inn podlage. J.oftarska dolina: 100 sfinga. S'enjorjnn dom: jasno, 70 snrga. srni. I'o stat/ju : dne 2. marca 19:17 ob 7. uri zjutraj.
JZS/j Zbor smuških učiteljev Javlja, da vrši mina seja in sestanek Zbora danes od 20.Л0 v Zvezni pisarni. GG. člane prosimo, dn se sejo sigurno iu toêno n deleže.
Smučarski klub Ljubljana. V Četrtek dne 4. t. nt. ob Pi \ dutnski sobi kavarn« Knionc važen sestanek vseli tekmovalcev. Vsi in točno!
ZSK Hermes. 1'rva soja novoizvoljenega odbora se vrši danes, 4. marca ob H» v prostorih <Oblastnega odbora (MN7.11 - palača Grafike f. nadstropje. Prosim vse tov odbornike, da se te soje sigurno in točno udeleže. Tajnik .
1'odraVHka podružnica S14) v ItuHah vljudno va bi svoje članstvo, kakor tudi vse prijatelj»- društva n;i jubilejni :t0 letni občni zbor,/»i se bo vršil dne t. marcu I. I. ob 19/10.
ZSK Hermes (поц. sekcija). Panes oh S zveče. «■ o vrši prva seja novoizvoljenega odbora v pisarni k. blagajnika. Kadi važnosti se uaprošujo vsi gg odbor »liki. da se чејс zanesljivo udeleže,
V boj za naše časopisje! Zahtevajte povsod naš list!
žaaiicami itnaie ceneno svetlobo
Z^hieiHzjie
vedsro
LQ,
»o sv©1
dekalumen - žarnice z garancijsko znamko male porabevvatih
MAtI OGLASI
V malih oglasih velja »saka beseda Din f—j ienltovanjskl oglesl Din 2—. Naimanjil znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglati se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega inaćaja se računa enokolonska 3 mm petllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
ш			ЈГ : - Ш Ц i\'c I V --	J
%'л1 22			Iii	12Ш
TRAUOL STARK, čudovito dunalsko dete y Bvoli prvi tilmeki veseloigri
Njegova hčerhica je Peler
Paul Horbiger	Čari Ludvlg Dletu
ШЕОМП
N a I i e p S i varietelski tlim
Kralj artistov TRUX\
La Jana
ШШШ
Triurni b um orla
Lumpaci Vagabundus
Paui asroiger Heinz Ruhmann, Frttz inihofl, HUae Kratil
Vsakovrstna
ziaio kupuje
po naiviijib oenab CERNE, luvelit, Liubl ana Wolfova ulica it. 3.
um i i
Služkinjo
veščo nemščine In kuhanja, sprejmem takoj. Se-tlna, Prisojna ulica št. 3, pritličje.	(b)
Vrtnarskega pomočnika
eprejmem. Ivan Javornik, Wolfova 12.	(b)
Šoferja
sprejmem takoj k tovornemu avtomobilu. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Siguren«, b
Manufakturist
pošten, agllcn prodajalec, и večletno prakso, star 29 let, neporočen, vešč tlov. in nemškega jezika, b prima referencami, želi premenltl mesto s 15. IV. Ponudbo prosim v upravo »Slov.« pod »Agllen manufakturist« št. 3296. (a)
Skladiščnik
vesten, zmožen tudi knjigovodstva ln strojepisja, želi premenltl službo. — Dopise upravi »S1.« pod »Skladiščnik« št. 3299. (a
Drobilec za kamne
rabljen, kupim. Ponudbe poslati nn : Anton Mlinar, Stara vas, p. žiri. (k)
II«
Platno, gradi, šifoni,
prti, servoti, zavese, posteljne opreme najcenejšo v novi špecialnl trgovini GORICA R, Sv. Petra cesta 30.
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati Izberi v vseh vr6tah — za strojno pletenje ln ročna dela po znižanih cenah prt tvrdki Kari Prelog. Ljubljana -2ldovska ul. In Stari trg
Za
pomladansko
Kupim
lokomobilo in polnojarmc-«Ik. Ponudite laliko tudi pumo lokomobllo ali samo polnojarmenik. - Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro v Žaga« Št. 3333.	(k)
nudimo krasno konifere (eksote), drevesa za drevorede in okras, cvctlično grmovje (za okras), grmovje za ograjo, plezalko, gozdne sadiko, rože, sadno drevje itd. — po znatno znižanih conah. -Cenik na zahtevo brezplačno.
Uprava veleposestva v Tišini p. Rankovci (Prekmurje)
Najugodnejšo naložba kapitala (
Najlepša stavbišča za vile so le v Koroščevi ulici št. 44. Zglasite se v pisarni Rosenberg, Maribor
Rabllenl in novi po nalnlJII» cenah. Tudi na ugodno obroke. creduo et nabavita âlv stro) sigurno obiščite nas
Nova trgovina
Llubljana, Tyraeva c. 36
Gumbe, plise, entel, ažur
pred tisk in monograme hitro izvrši Matek & Ml-keš, LJubljana, poleg hotela Štrukelj.	(t)
Trgovina mešanega blaga
(železo, specerija, manu-faktura), na najpromet-nejšl točki Virja (Podravina), z lepimi skladišči in stanovanjem, vrtom itd. - naprodaj. Stara in dobro uvedena trgovina. Bodočnost zaslgurana. — Potrebno ca. 50.000 Din gotovine, ostalo ugodni pogoji. - Vprašati : Ivan Matonlčkln, Virje. (1)
Al. Planinšek,
koncesijonirana trg agen-tura v bančnih ln kreditnih poslih, v LJubljani — Beethovnova ulica 14-1 Teleton 36-10 — vnovčl vloge denarnih zavodov najboljše, takoj v gotovi-nI. vedno najkulantneje Vse Informacije brezplačno.	(d)
Posojila dajemo
privatnim nameščencem In državnim uradnikom v gotovini In blagovnih bonih. »Hermes«. Zagreb. Masarykova ulica 11. (d)
Bančno komerc. zavod
Maribor. Aleksandrova 40. Vam vnovčl vloge pri denarnih zavodih. Gotovina takoj. Za odgovor 3 Din v znamkah.
Hranilne vloge
Ljubljansko kreditno banke, Zadružno gospodarske banko, celjskih ln vseh podeželskih zavodov — vam vnovčlm takoj po najvišji ceni. Planinšek Alojzij, Ljubljana, Beethovnova ul. 14-1. Telefon 35-10.	(d)
ва FURLAN FRANC
TEL, 37-33 LJUBLJANA
Ш CESTA 29. 0KT0PRA $T. 6
SOLIDNO PGCEH!
Srajce, kravate,
nogavice, rokavice, modne potrebščine
najceneje pri tvrdki
los. PETELINC, Ljubljana
(za vodo, blizu Prešernovega spome-nikal.	Teleton 29-13.
Pofèstvà
Enodružinska hiša
v Stopanji vasi, naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2775.	(p)
Novo spalnico
7. modroci, prodam za 1850 Din. Jeranova ul. 2.
1ЕШЕВВ1
Dvosedežni avto
rabljen, kupim. Ponudbe upravi »SI.« pod »Avto« št. 3309.	(f)
itanoianja
Dvosobno stanovanje
komfortno, oddam. - Ko-deljevo, Povšetova c. 41.
Sončno sobico
poceni oddam gospodični. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3312.	(s)
Lepo sobo
parketirano, s posebnim vhodom, s souporabo kopalnice ev. klavirja, prazno - oddam za IGO Din (event. tudi opremljeno). Galjevlca 9 a.	(s)
S 1. majem oddam
štiri sobe za pisarne v šolcnburgovl ul. št. l-i, 1'olzvo so pri hišniku, (s
IG
Prostov. javna dražba
pohištva, posteljnine, poljskih voz, konjsko opre-me itd., iz zapuščine Uršule ln Ludvika Dolničar, bo v Hrastju št. 7 v ponedeljek. 8. marca 1937 ob 9. Oddaja njiv v za-kup pa bo v torek, dna 9. marca 1937 ob pol 9.
Do 16 let starega otroka
kateremu bi izročila po-sestvo proti majhni odškodnini, bi vzela za svojega. Marija Fluher, Studenci pri Mariboru, Aleksandrova cesta 45. (r)
Zamenjava
Več hektolitrov pristno domače slivovke zamenjam za dobro ohranjeno, transportne vinske sode. Ponudbe z navedbo koli-čine in cene poslati na Alojz F r a n z , gostilna, Celje.	(r)
Meteor pade z neba
49.
Bridko priznanje.
NâJ^idnje pa je moral Tinček tovariš'm vendarle priznali, kaj se je zgodilo 7. meteorjem. Dečki so bili zelo razočarani in poparjeni. »Kaj pa zdaj?« je vprašal Profesor. Poguma ne smemo izgubiti 1« je rekel Tinček. sSvojo moško besedo vam dani, da bomo meteor dobili nazaj.«
Ko se je zmračilo, so se Debeluhar, Dolgin in ГгоГе*ог poslovili in se vrnili proti domu. Tinček in Tonček pa sla si na bregu reke, kjer sta imela privezan splav, pripravila udobno ležišče in kmalu sladko zaspala.
ZA
SPOMLADANSKO
ZDRAVLJENJE,
za čiščenje in pri slabi prebavi uporabljajte naš nacionalni produkt:
„PLANINKA'-čaj
V lekarnah veliki paket Din 20'—, polovični Din 12'— in poskusne vrečice Din 3'50.
Proizvaja: Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana
KeR. S. br. 21)07 в./ll. 1932 ■ШНШННПВВ^^
+
Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni soprog in oče, gospod
Josip Varga
posestnik in pekovski mojster
previden z zakramenti za umirajoče, umrl v bolnišnici milo-srdnih sester v Zagrebu.
Truplo blagega pokojnika bo prepeljano v Trbovlje iti bo pogreb iz hiše žalosti danes, dne 4. marca 1937 ob 4 popoldne na farno pokopališče.
Trbovlje, dne 3. marca 1037.
Žalujoča žena in otroci
Barclay:
59
Rožni venec
Roman.
Pričel je tiho, ne da bi se obračal naravnost proti njej: >Ali vam pomeni on dosti?*
Janine oči se niso mogle dovolj napasti na njegovem dragem obrazu. Globoka ganjenost je zvenela i/, njenega glasu : »Ljubši mi je ko vse drugo na svetu.«
»Ali vas ljubi kakor zaslužite, da ste ljubljeni,« je poizvedoval dalje.
Jana je skonila glavo in poljubila mesto na mizi, kjer je prej počivala Garthova desnica. Potem je odgovorila sestra Rožamarija: »Ljubil me je mnogo bolj kot sem zaslužila.«
»Zakaj pravite ,ljubil me je'? Ali ni ,ljubi' bolj prav?«
»Ne,« je skrušeno dejala sestra Rožamarija, »zakaj bojim se, da sem zapravila njegovo ljubezen s tem, ker mu nisem zaupala in se nisem izkazala njega vredne.«
»To ni mogoče!« je vzkliknil Garth. »Ljubezen nikoli ne umrje. Utegne biti na videz mrtva, za nekaj časa celo pokopana — toda ko napoči velikonočno jutro, vstane tudi ljubezen iz gioba I Užaljena ljubezen je podobna ptici z mokrim perjem. Ptica ne more leteti in se dvigniti v višave. Toda z vsakim prhutom se otrese več1 kapelj; z vsakim trenutkom, ki ga prebije ptica na soncu, se |x>siiši nekaj njenih peres in ne traja dolgo, in že lahko vzleti na vrh drevesa, in še lioljše po kopeli, ki jo je bila na videz oropala vse moči.«
»Ali, če bi si le mogel moj dragi osušiti perje,« je zašepetala sestra Rožamarija. »Toda bojim se, da mu nisem kril le zmočila, temveč obrezala, da še hujše, zlomila.«
»Ali ve, da lako bridko občutite svojo krivdo?« je vprašal Garth nežno.
»Ne,« je odvrnila sestra Rožamarija. »Noče mi dati priložnosti, da bi mu pojasnila, kako zelo škoduje sebi in meni s tem, da sodi moje ravnanje samo s svojega stališča.«
»Ubožica,« je rekel Garth s sočutnim razumevanjem. »Sam sem doživel tako bridko izkušnjo in vem, kako je človeku, ki se mu poruši sen življenjske sreče. Toda storite, kar vam svetujem, sestra Rožamarija! Pišite mu in se mu odkritosrčno izpovejte! Povejte mu, kako se je vse dogodilo. Če vas resnično ljubi, vam bo hvaležen za vsako pojasnilo. — Upam samo, da ne bo nato pritekel naravnost sem, in mi vas odvedel,« je dodal nagajivo.
Jana se je v solzah nasmehnila.
»Če bi me hotel sprejeti, bi morala takoj oditi k njemu, gospod Dalmain,« je rekla.
»Bojim se dneva, ko boste prišli k meni in mi rekli: ,Proč moram'I« je odvrnil Garth. »In vedite — zdaj vam smem to odkrito priznati — večkrat sem premišljeval, ali ne bi vas poskusil popolnoma privezati nase. Tako zelo ste vredni vsega, kar bi vam mogel nuditi moški, njegove popolne ljubezni, da bi se mi zdela velika krivica, ponujati vam manj. In zato vam želim priznati, da nosim tudi jaz v srcu drago podobo. Vse druge pomaleni bledijo. V svoji slepoti si prikličem jasno v spomin komaj še kakšen dragi
obraz, ki sem ga bil slikal ali občudoval. Vse je zabrisano, ne razločim več njihovih potez. Ta eden pa mi žari v duši tem jasnejše, čim hujša je tema okrog mene. In spremljal me bo vse življenje; videl ga bom v smrtni uri — ta predragi obraz. Nikoli me ni ljubila, toda jaz jo ljubim tako iz srca, da ne morem nobenemu drugemu ženskemu bitju ponuditi nikoli več tisto »najboljše«. Če bi v samoljubnem namenu poprosil za roko kakšne druge ženske, bi ji prizadel neizrekljivo krivico. Njen nikoli poznan obraz bi mi ne pomenil nič, v tem ko bi mi obraz one prave izvoljenke v moji strašni noči vedno lebdel pred duhom in mi svetil v temi. Tudi glas bi mi bil ljub samo toliko, kolikor bi me spominjal njenega. Draga prjateljica, če molite zame, prosite Boga, naj me obvaruje greha, da bi kdaj podlo ponujal ženski navidezen zakon, kar bi zveza z menoj gotovo bila.«
»Toda,« je rekla Rožamarija, »ona — ona, ki je kriva, da nobeni drugi ne morete več ponuditi čiste ljubezni, ona, ki bi dobila lahko najboljše od pšenice, kleni klas ...«
»Ga je odbila,« je odvrnil Garth. »Klas ji ni bil ne dovolj lep ne dovolj klen. Ni je bil vreden. O, draga, sestra, ne morete niti prav pojiniti, kako je pri srcu moškemu, ki se izvoljenki ne zdi dober dovolj.«
Garth si je ječeč skril obraz v dlani. V knjižnici je zavladala gluha tišina.
Iznenada pa se je utrgalo rahlo z Garthovih ustnic, ne da bi sam dvignil glavo:
»Zdaj čutim spet, kar sem povedal Brandu — razločne je ko kdaj prej — z izjemo enkrat, ko sem bil sani v sobi.«
I
< Z
3
„ _ < qQQ O
П2»
o o n a
•u MJ
C a
(B S
Z <
O) O) u «'M®
z <
>
o ki
(Л
o
(9
з
s « « а а 0
I a o
a и « n
n n
_ »
ш	>
o	o
D	2
**	a
-n rt
C p * IU
o
a -o
s ti
O B rt
S 4SI
» o o o л J
« B ja
JNM
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceč
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčič