Jakob Gallus-Petelin,
Jos. Mantuani.
V koncertih »Glasbene Matice« 6. in 7. maja t. 1. je bil naš veliki rojak Petelin-Gallus na sporedu zastopan s petorico raznih skladb; po štiriindvajsetih letih zopet enkrat v Ljubljani: znak naše kulturne zavednosti. Da je bil ta mož drugod doma, da ima druge potomce svojega rodu, bi ga pač tako uvaževali, kakor mu gre po njegovem svetovnem pomenu. Sam ni kriv, da mu spletajo spominske vence tako skromno in šted-ljivo; zaslužil jih pa je, in to glede na svoj rod in glede na svetovno kulturo. Malo mož imamo, ki bi bili tako brezpogojno priznani v svoji stroki, in to povsod po zapadnem kulturnem svetu, kakor bas Gallus; med glasbeniki je dosedaj edini. Poleg velikih in največjih skladateljev med Francozi, Italijani, Nemci in Nizozemci mu je zagotovljeno eno izmed najodličnejših mest v kulturni zgodovini. To je pojav, ki zahteva, da ga malo premislimo.
Ko se je Gallus šolal in polagal temelj svoji glasbeni stroki, takrat smo imeli pri nas na Kranjskem še višje in vse obsegajoče kulturno stremljenje. Naši pradedje so razumevali težnje velikih , novih idej; imeli   so  pa  tudi  še
dovolj moči v sebi, dokaj samostojnosti in volje, poprijeti se dobrega in izvršiti, kar so začeli. Navzlic kulturni enakomernosti so ostali domači in razumljivi, v prvi vrsti svojim rojakom. S tem so ustvarili širšim slojem neprecenljiv zaklad napredka: neodoljivo potrebo po umetnosti. Eden onih mož, ki so prispevali za ta zaklad, je bil naš Jakob Gallus. — Na podlagi  naukov,  ki  jih je  prejel  doma  nekako  med
Jakob Gallus-Petelin.
leti 1560 in 1570, se je priučaval drugod, ustrojil si svojo smer. — Pregovor veli, da se človek obrusi po svetu, kakor kamenina cesti. Dokler so hodili naši rokodelci, izučeni doma, kot pomočniki v tuje kraje, so prihajali nazaj s širšim obzorjem in poglobljenim tehničnim znanjem; zato se niso preveč razlikovali od svojih sodobnikov po drugih mestih. Kajti pri vsakem mojstru je videl tak pomočnik posebne metode in si prisvojil novih spretnosti; posamezniku se je odpiral tajni svet zasebnih prednosti in lesti drugih strokovnjakov.
Temu bi primerjal Gallusovo učno dobo, odkar je zapustil — okoli 1570 — domačo deželo in šel v tujino dovrševat, kar se je bil naučil doma. Ubral je praktično pot. Pri prvem je videl, recimo, kako se tvori nape v, pri drugem, kako je zasnovati par-tituro, pri tretjem, kako je izrabiti harmonične posebnosti, pri nadaljnjem, na kateri način se da obvladati masa glasov. Na ta način si je nabavil solidno in .široko podlago za tehnično postopanje pri svojih skladbah. Seve, da je bila njegova nadarjenost prva opora njegovih teženj.
In kaj se mora trditi o njegovih umotvorih ?  Kaj   ga diči in kaj  ga odlikuje  poleg in pred  njegovimi   sodobniki ?
Dokler nimamo vseh skladb pred seboj v preglednih partiturah, ne moremo zaključiti sodbe o Gallusu kot umetniku. Samo to smemo reči, da so vse sodbe brez izjeme, izrečene pred kritično izdajo njegovih del, pogrešene.
V smislu svojega časa je naš rojak masiven v svojih glasbenih idejah.   Kar zamisli, je veliko,
156