Poštnina oiatana v gotovim Leto LVII. V Liubliani, v torek, dne 30 aprila 1929
St. 98 2. izdala st. 2 om
celoletno 300 Din
za inozemstvo
Naročnina	MMp a	^^	Cene oglasov
Dnevna izdaja ^ ^P	l stolp. peUt-VTaln
z« drŽavo S*S m	lil »	JBk f ■	^ KE35MS
mesečno Z5 Din ^^m ^^BV	fl^V m	V ^IHMk. Bi	oHBV	nad 45 mm vISIne
^^m	^^m M	m ^^M	fl^D	po oin veiiui
^ ML^a	fg^^r Bm ^F flf	mi ^^	^T
mesečno 40 Din ^^^^^^^ JHU^pT	f-^^HL^^—^ft .^Kr	vrstica
nedei|sKa izdala	^^^^ ^^^^^^^ ^^^^^^^^ VIIUIH1	o Pr veCIcm □
-j----naročilu popust
s tedensko	prilogo »Ilustrirani Slovenec«	razen ponde'l]ko1n
inozemstvo t-»u u	dneva do prazniku
KrednMivo /e 1 KopUarievl ulici SI. 61111 Kohoplsl se ne vračalo, nelranhlrana pisma se ne sprejemalo LreanlSiva lelelon SI. 2050. upravntStvo St. 2328
Informativen list
za slovenski narod
Uprava le vKopnarlevi ul.Sl.tt Čekovni račun: Z/ubl/ana Stev. 10.65O I11 10.349 sa Inseiate, Sara/evoSl.7563, ianrett it. 39.0I1, Prana In Dunat St. 24.797
Vzgled velikega vojvode
Veliki vojvoda na mrtvaškem odru
Velike priprave za njegov pogreb ~ Pogreba se udeleži ludi Nj. Vel. kralj Vsa država pod vtisom smrti vojvode ~ Sožalja tujih armad -- Med 2. in 3.
uro bodo vse trgovine zaprte
Črne zastave plapolajo po Jugoslaviji in žalost je legla v srca, ker je umrl zopet eden tistih naših velikanov, ki so izvedli veliko* delo osvobojenja in zjedinjenja. Tako grandiozno je bilo to delo, da si ga pred nekaj leti nismo mogli niti misliti in da ga še danes ne moremo popolnoma doumeti v vseh njegovih velikih posledicah.
Eden od velikih mojstrov tega legendarnega dela pa je bil pokojni vojvoda Stepa Stepanovič. Skupno s svojimi veliki tovariši Putnikom in Mišičem je vodil srbskega vojaka skozi vsa težka vojna leta do zmage in skupno z njimi je dal svojemu narodu njegovo popolno osvoboditev. Vsak od teh treh velikanov je s svojimi deli za večne čase zapisal svoje ime na najlepšo stran naše zgodovine, vsak od teh treh velikih vojskovodij si je za vedno osvojil veliko hvaležnost svojega naroda, ali v srce svojega naroda se je od teh treh velikanov zapisal pokojni vojvoda Stepanovič najgloblje, ker je ves njegov značaj naravnost zrasel iz naroda.
Pred vsem pa je bil vojvoda Stepanovič skoraj nedosegljiv primer pravega patriota. Nikdar in ob nobeni priliki ni poznal ali celo iskal sebe, temveč vedno je poznal le eno dolžnost, da je ves v službi naroda. Vsak hip pripravljen, da da domovini vse svoje sile, se je po izvršeni dolžnosti povrnil v svoj mirni čačak ter prepustil slavo drugim. Še nadalje pa ostal vodnik svojega naroda in kot predsednik Narodne odbrane skrbel, da ostanejo vedno živi sveti narodni ideali in da dekadenca povojnih duš ne umaže še njih.
Velikanske usluge je storil svojemu narodu, slavne zmage mu je izvojeval, dvignil se z njimi v prve vrste najboljših in najbolj zaslužnih sinov naroda, a kljub temu je ostal skromen, kakor da bi bil človek brez zaslug. Ta njegova lepa skromnost pa ni bila narejena in ni bila nobena poza, temveč je izvirala iz njegove duše in njegove visoke nravstvenosti. Samo človek visoke moralne kvalitete je močnejši kot vsako častihlepje, samo globoko veren človek, smatra tudi svoje najočitnejše zasluge le kot svojo nujno izvršeno dolžnost, ki ne more in ne sme nikdar zahtevati posebne nagrade.
Ta je tem ljudem idealizma nepotrebna, Ker zaradi stvari same, ne pa zaradi nagrade delajo in žrtvujejo svoje moči. Edina nagrada je tem ljudem zavest, da so v polni meri storili svojo dolžnost in da so popolnoma uporabili vse talente, ki jih jim je dal Bog. Zato pa odlikuje te može tudi mirnost in uravnoteženost, zato ne poznajo ne mržnje in ne sovraštva, razen do onih ljudi, ki jim je profit vse Proti tem ljudem so neizprosni, tu ne poznajo usmiljenja in le naravno je, da so imeli kmečki oderuhi v Stepanoviču svojega najmočnejšega sovražnika. Pa ne samo kmečki oderuhi, temveč vsi, ki so iz dela drugih kovali rumenjake in ki so mislili, da je bilo veliko delo osvobojenja izvršeno le za razne parazite tega dela. Kar razpasli pa so se po vojni ti paraziti mučeniške krvi osvoboditeljev in dostikrat je že kazalo, ko da je njih popolna zmaga zasigurana V takih žalostnih dneh, ko je dvigalo parazitstvo vedno bolj svojo glavo, je bil pokojni vojvoda krepak opomin, da so še tu možje, ki morejo vse te parazite tujega junaštva vreči ob tla. S pogumom je ob takih dneh uprl narod svoje oči v velikega vojvoda ter črpal moč proti svojim izkoriščevalcem in klical vojvodo na najvišje mesto. Ali mož, ki je bil vedno pripravljen služiti narodu z vsemi svojimi silami, se edino temu klicu ni odzval, ne iz napačne skromnosti, temveč iz globoke prevdarnosti, ker to ni bilo njegovo polje.
Veliki ljudje ustvarjajo veliko dobo in majhni ljudje ubijejo polet tudi največje dobe. Srbski narod si je svoje velike može ustvaril, ker je skozi stoletja učil svoj narod, da mora biti požrtvovalen, ker je vzgojil svojo mladino v duhu kosovskih junakov. Cela gencracija je vzrastla v tem duhu ln ta generacija je tudi izvedla stoletni sen ter pripravila in usposobila ves narod za težko osvobodilno borbo. Šc nad povprečje te velike generacije pa so sc dvigali oni velikani, ki so bili na čelu vsega osvobodilnega dela. Bili so to najvišji izraz srbske narodne sile in ponos imena. Med temi velikani pa zavzema poleg kralja Petra, Putnika, Mišiča in drugih najodličnejše mesto tudi pok. vojvoda Stepanovič in dvakrat odlično vsled svoje skromnosti.
Takšno generacijo, kakršni so načelovali ti velikani, moramo vzgojiti tudi mi. To je naša naloga in to je naša dolžnost, ki izhaja iz dela prednikov. In takšno gencracijo bomo vzgojili, čc bomo dosegli, da bo sipomin
Belgrad, 29. aprila. (Tel. »Slov.«) Belgrad in Čačak, kakor vsa država, stojijo pod vtisom smrti vojvode Stepanoviča. Dopoldne so v Čačku prepeljali pokojnikovo truplo v pravoslavno cerkev, kjer ga stražijo štirje šuma-dinski četniki.
0 pokojniku so podali tovariši svoje spomine. Vojvoda Peter B o j o v i č je dejal, da je bil pokojni Stepan Stepanovič mož v vsakem pogledu. Kar je podvzel in začel, je vse dobro premislil in proučil, pa tudi izvršil. Bil je vojak, velik patriot, pa tudi velik človek. Najlepša beseda ne bi mogla v zadostni meri opisati njegovih vrlin.
V Čačak, kakor v Belgrad, prihajajo iz vseh strani izrazi sožalja. Priglašajo se depu-tacije. Na prošnjo društva rezervnih častnikov in bivših vojakov je dovolil prosvetni minister tridnevni dopust svojim uradnikom, ki so rezervni častniki in bivši bojevniki, da se udeležijo Stepanovičevega pogreba. Pro-
Poslednje ure
Vojvoda Stepa je umrl točno ob pol desetih zvečer. Smrt je nastopila nenadoma. Vendar so zdravniki opazili, da se je ob 6 zvečer vojvodovo stanje zelo poslabšalo.
Kljub vsemu je bil vojvoda pri polni zavesti in zavedal se je, da mu žila nc bije pravilno. Vprašal je zdravnika: »Kako je z žilo?« Odgovorili so mu, da dobro.
»Tako, tako,« je odvrnil vojvoda. »Ampak ni v redu, pa ni v redu.«
Zdravniki so mu priporočali, da bi kaj jedci.
»Kaj bi jedel?« je vprašal.
»Malo juhe, čaja ali mleka.«
»Malo pozneje,« je dejal vojvoda in se obrnil k steni.
Ob 6 zvečer so zdravniki še enkrat pregledali vojvodo in ugotovili, da je njegovo stanje brezupno. Vsak hip so pričakovali katastrofo.
Vojvoda je ležal na svoje vojaški postelji, negiben, na desni strani. Nič ni govoril, samo pogled mu je bil bister. To stanje je trajalo do desetih.
Ves čas so bili razen zdravnikov pri vojvodi njegova žena, gospa Lena, njegov posilni in njegov vojak.
V	drugi sobi je bila hči, gospa Milica, vdova po dr. Dragomiroviču, ki je neprestano spraševala po stanju vojvode.
V	trenutku, ko je začel hropeti, se je vojvoda obrnil, pokazal z roko proti oknu, in vzdihnil:
»Polazite napred!«
To je bil zadnji znak njegovega življenja.
Tri največje zmage vofvode
Komaj je dovršil pokojni vojvoda artilerijsko šolo, že je moral oditi v vojno. Leta 1876. se je kot kadet udeležil srbskoturške vojne, leta 1885. kot komandir čete srbsko-bolgarske in potem kot general vseh težkih vojn, ki jih je vodil srbski narod celih sedem dolgih let za svoje osvobojenje. V vseh teh bojih je bila vojna sreča na strani velikega vojskovodje in cela vrsta zmag je proslavila njegovo ime.
Od vseh velikih zmag pa so bile tri največje in odločilne in v vseli treh se je pokazala vsa veličina Stepanovičevega duha. To so one tri blesteče zmage: osvojitev Odrina (Drino-pclja), pri Ceru in veliki proboj na solunski
na velikega vojvodo naši mladini vedno živ zgled, kaj je dolžnost pravega patriota, da bo sledila vzorom velikega vojvode.
Niti s smrtjo se ni nehalo delovanje pok. vojvode za narod, ker njegov visoki primer bo vedno bodril mladino, da ostane zvesta , idealom in da bo vedno nesebično v službi j naroda.
metni minister je dovolil 50% popust na železnicah tej organizaciji, ako potujejo njih člani v Čačak na pogreb.
Ob pol 8 zjutraj je prispela v Čačak de-putacija četniškega združenja šumadinskega. Deputacija šteje 8 članov. Člani so oblečeni v četniške uniforme z orožjem in četniškimi zastavami.
Belgrajska oblast je namesto venca na pokojnikovo krsto poklonila 5000 Din za dobre namene društvu vojnih invalidov. Belgrajska trgovska zbornica je poslala sožalje pokojnikovi rodbini, obenem pa je darovala vsoto denarja za dobrodelne ustanove v pokojnikov trajen spomin. Jutri bodo po vseh krajih Jugoslavije ustavili delo med 2. in 3., ko bo Stepanovičev pogreb.
Dopoldne so zunanjega ministra obiskali tuji poslaniki na našem dvoru. Angleški poslanik Kenard je izrazil sožalje v imenu svoje vlade, Šeba v imenu češkoslovaške vlade.
Osvojitev Jedrena
Kaj je vse izvršila Stepanovičeva II. armada in kako velik človek je bil pokojni vojvoda, se vidi iz njegovega armadnega povelja ob priliki demobilizacije II. armade v 1. 1913. Med drugim pravi v tem povelju:
II. armada je danes dovršila svojo nalogo, ki sta ji jo odredila kralj in domovina. Danes, ko preneha delovati, podajam zgodovini račun njenega dela ...
1.	Takoj v početku vojne 1912 ji je bilo zapovedano, da osvoji Krivo Palanko in da čez Stracino prodira proti Kratovu, ga osvoji in čaka nadaljnja povelja. V kratkih petih dneh je II. armada to izvršila in prejela venec svoje slave, v katerega je spletla: Carjev Vrh, Krivo Palanko, Krativo, Stralin in Črni vrh...
2.	Po teh zmagah je dobila povelje, da z bolgarsko vojsko — tedaj zavezniško — oblega Jedren. Z nadčloveškimi napori je izvršila tudi to, osvojila Jedren in osvetila smrl srbskega kralja Vukašina na Marici, svoji domovini pa izvojevala neugasljivo slavo srbskega orožja, ki bo večno sijala, kakor solnce.
3.	Ko so pozneje Bolgari postali iz zaveznikov smrtni neprijatelji in oskrunjevali grobove naših junakov, padlih za njih svobodo, je bilo II. armadi zapovedano, da utrdi in obrani Pirot, najvažnejšo oviro za bolgarsko pohod skozi nišavsko bojišče. Tudi to nalogo je dovršila II. armada.
Kakor se vidi, je izvršila II. armada vse vrste vojnih operacij: v začetku vojne napadalne operacije v poljski bitki, nato obleganje utrjenega tabora, nato zavzetje trdnjave, obrambo utrjenih pozicij in na koncu sijajno obrambo na odprtem polju.
Pri tem pa je razsajala v vojski bolezen, tifus in kolera, treba se je bilo boriti z divjimi elementi, silnim mrazom, nepojmljivim snegom in potem deževjem. A vse to je II. armada izdržala.
Druga armada je bila v vseh borbah z neprijateljem zmagovalec. Pa tudi tam, kjer ji je bila poslana pomoč, so prišle te čete šele takrat, ko je druga armada že bila izvojevala uspeh.
Za to izredno bojno srečo, Id sem jo doživel, se zahvaljujem: najprej Bogu, ki mi je podelil srečo, dn zapovedujem tej junaški armadi in ki mi jc pomagal, tla jo skozi vse te težkoče in ovire pripeljem tlo zmage in slavo. Nato pa se zahvaljujem junakom te armade, ki niso omahovali niti tedaj, ko so jim zmrzovale puške v roki, temveč se neustrašeno borili in premagali vse ovire in .junaško osvajali zmage in slavo...
Poslavljajoč se danes od nj!h, oficirjev in vojakov, izrekam jim svojo globoko hvaležnost in jim želim, da se vrnejo srečni k svojim rodbinam in da jih najdejo zdrave in srečne, da v veselju ž njimi ob toplem ognjišču proslavijo ' Boga, ki jih je vrnil žive. Našim padlim in j umrlim tovarišem pa zakličimo:
Slava njimi
Obenem je obvestil zunanjega ministra, da bo češkoslovaška armada poslala svoje zastopstvo na pogreb. Češkoslovaško delegacijo bodo tvorili: vojni ataše na našem dvoru Vu-čital, generalštabni polkovnik Dvorak in kapetan Smazal. Španski poslanik grof Torihos je poslal daljše pismo, v katerem je izrazil sožalje španske vlade.
Belgrajska trgovska, obrtna in industrijska zbornica je danes izdala oklic na belgraj-ske trgovce, obrtnike in industrijalce oklic, naj jutri od 2 do 3 med pogrebom zaprejo lokale.
General Hadžič je danes odpotoval v Čačak. Jutri odpotujejo ministri Srskič, Korošec in Uzunovič, ki se bodo udeležili pogreba v imenu vlade. Čujemo, da se bosta udeležila pogreba tudi Nj. Vel. kralj in predsednik vlade general Peter Živkovič.
Bitka na Ceru
Takoj po avstrijski vojni napovedi je moral Stepanovič izvesti mobilizacijo srbske vojske, ker je bil vojvoda Putnik ob izbruhu vojne v Gleichenbergu in se je vrnil v domovino šele sredi avgusta. Nato je bil Stepanovič zopet imenovan za poveljnika svoje zmagovite druge armade in z njo je tudi izvojeval sijajno zmago pri Ceru.
II. armada je štela tri divizije in je bila najmočnejša operativna armada srbske vojske. Njena naloga je bila, da v smeri planine Cera in Iverka napade neprijatelja in ogrozi njegov levi bok.
To nalogo je II. armada tudi dobro izvršila, ali v noči na 16. avgust bi se kmalu zgodila težka nesreča. Tedaj je namreč bila zapletena kombinacijska divizija II. armade nepremišljeno v popolnoma nepripravljen napad. Če bi tedaj neprijatelj bil odločen in odgovoril s protinapadom, bi mogle postati nedo-gledne posledice. Posebna zasluga vojvode Stepanoviča je bila, da je to nevarnost odstranil in popravil položaj divizije. Obenem pa je na ogroženem mestu udaril z združenim napadom kombinirane in moravske divizije, prebil fronto in nato z napadom v bok in v hrbet odločil bitko pri Jadru. Če bi moravska divizija tedaj neprijatelja ostreje zasledovala, bi bil poraz popolen in najbrže ne bi prišlo niti do njegove 2. ofenzive.
Prva velika zmaga zaveznikov v svetovni vojni je bila bitka na Ceru in to je izvojeval vojvoda Stepanovič.
Cerska operacija, ki jc bila vsled ogroženega desnega boka in zaledja s strani Mačve in Šabca le težko izvršljiva, ki pa je odločila vso bitko na Jadru v našo korist, je vrhovni komandant v znak priznanja zaslug generala Stepe, podelil njemu čin vojvode.
Položaj na solunski Ironti
Tudi pri proboju solunske fronte je imela II. armada najtežjo nalogo. Okrepljena z jugoslovansko divizijo dobrovoljcev ter z francoskima divizijama je imela izvršiti proboj fronte. Po skrbno pripravljeni ofenzivi se je pričela grandiozna bitka na Dobrem polju in po neverjetnem naletu srbske vojske in dobrovoljcev bila strta bolgarska odporna moč. Kakor klin se je nato zajedla zmagovita vojska v sovražno fronto in z nenavadno naglico prodirala naprej, ne meneč se za nevarnost skrajno Izpostavljenih bokov. V kratkem je nato morala bolgarska vojska kapitulirati in vojvodo Stepanovič. je nato povel svoje junake dalje na sever in za oh d, osvobodil vso Srbijo. Bosno in Črno goro in prevzel poveljstvo dru ge armijske oblasti v Sarajeveni'
Ko pa je bilo njegovo delo končano, je zaprosil za i>okoj, odšel v svoj ljubljeni Čačak ter prepustil slavo in uspeh svojega dela drugim.
Junak je storil svojo dolžnost in zavest storjene dolžnosti je bila zanj edino plačilo.
Zunanji minister dr. Voja Marinkovič, ki
se mudi za sedaj še v Davosu, se bo najbrž vrnil 15. maja v Belgrad.
Iz življenja velikega vojvode
Lerinc ni Schlegtov morilec
Novi Sad, 29 aprila. (Tel »Slov.«) Z ozirom na vesti belgrajske »Politike«, da je bil aretiran morilec Šlegla, prinaša »Obzor« od svojega novosadskega poročevalca demanti te vesti, ki da je tendenciozna in neresnična. Glede morilca Lerinca je ugotovljeno, da je intelektualno zaostal mladenič, ki je željan avantur in si prizadeva, da bi proslavil svojo neznatno osebo in vzbudil interes široke javnosti za sebe.
Zadruge in agrarna banka
Belgrad, 29. aprila. (Tel. »Slov.«) 11. in 12. maja bo imel upravni odbor Glavne zadružne zveze važno konferenco, na kateri se bo razpravljalo o položaju, ki je nastal po uzakonitvi zakona o privilegirani agrarni banki. Obravnavalo se bo vprašanje, kako naj zadruge izrabijo ugodnosti, ki jih ima ta zakon in kako naj se delnice vpisujejo, ali naj jih zadruge vpisujejo, ali naj se izvrši sindikat.
Proslava i. majnika prepovedana
Zagreb. 29. apr. (Tel. >Slov.«) Zagrebška policija je izdala proglas, tiskan na rdečem papirju, o proslavi prvega majnika. Na njem opozarja prebivalstvo, da so vse manifestacije strogo politične. Ker so prepovedane politične stranke, so prepovedane vse zabave, koncerti, manifestacije, shodi, zbori, ki bi se vršili v proslavo prvega maja. O tem se obvešča meščanstvo in se opozarja, naj se ne da zapeljati od oseb, ki bi se ravnale proti tej naredbi. V slučaju intervencije oblasti bi bili lahko prizadeti tudi nedolžni. V proglasu se posebno zatrjuje, da bo policija v slučaju motenja miru in reda, ako bo poireba, uporabila tudi orožje.
Vprašanje produkcije sladkorne repe
Belgrad, 29. aprila. (Tel. »Slov.«) Dopoldne je bila pri ministru Frangešu važna konferenca, na kateri so poskušali priti do sporazuma med pridelovalci sladkorne pese in tovarnami za sladkor. Konference so se udeležili zastopniki strokovnih društev, ravnatelj za kataster dr. Nedeljkovič, načelnik kmetijskega ministrstva dr. Stojkovič in dr. Skušalo se je doseči, da bi prodrlo načelo dr. Frangeša in pridelovalcev pese, da bi se pridelovanje rajoniziralo in da bi imela vsaka tovarna določen delokfog, v katerem sme nakupovati peso. V maju se bo vršila še ena takšna konferenca.
Zagrebške vesli
Zagreb, 29. apr. (Tel. >Slov.c) Včeraj se je zaključil zagrebški velesejem. Po uradnih podatkih, ki so danes izšli, se velesejma ni udeležilo 55.000 oseb, ampak 110.000. Med njimi jih je bilo 35.000 z dežele. Prodalo se je okrog sto avtomobilov, 40 motorjev za pogon in lepo število kmetijskih strojev.
Zagreb, 29. apr. (Tel. »Slov.«) Pred bel-grajskim državnim sodiščem se bo 20. maja pričela glavna razprava proti natakarju Oža-niču, ki je obtožen, da je napravil atentat na detektiva Grauerja, uradnika notranjega ministrstva. Pred par dnevi so Ožaniča prepeljali v Belgrad. Zagovarjal ga bo zagrebški odvetnik Miškulin.
V Hercegovini se je vreme zelo poslabšalo. .Močna burja in nalivi groze s poplavami. Ker je dežela že sama na sebi siromašna, se je bati, da bi mogle biti poplave katastrofalne.
Belgrajske vesti
Belgrad, 29. aprila.
Ljubljanski župan dr. Dinko Puc je osebno prinesel v Belgrad proračun ljubljanske mestne občine. Finančni minister dr. Šverljuga ga je potrdil.
Odbor društva za zidanje katoliške katedrale v Belgradu je sklenil, da se z gradbenimi deli prične še to leto.
Novi dubrovniški škof dr. Carevič se mudi v Belgradu, da položi prisego. Obiskal je pa-peškega nuncija Pellegrinettija in pravosodnega ministra Srskiča.
Za romanje v Rim je prosvetni minister dovolil, da zados.uje, če odbor, ki pripravlja romanje, predloži seznam vseh učiteljev in profesorjev, ki se nameravajo udeležiti potovanja. S tem že dobijo dopust.
Soja gospodar.sko-finančnega odbora se je danee vršila. Nadaljeval se je isti dnevni red, kakor na zadnji seji.
Velika eksplozija na Češkem
Praga, 29. aprila. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne je bila velika eksplozija v češkoslovaški vojaški tovarni za gorilne snovi v Semti-nu pri Pardubicah. ki izdeluje razstreljivo. V treh zgradbah je eksplodiral nitroglicerin, pri čemer se je po dosedanjih vesteh pet delavcev ponesrečilo smrtno, 30 pa je bilo ranjenih. Objekt I., III. in V. so povečini porušeni in daleč naokrog so razbite vse šipe. Okoli 11 so opazili v okolici Pardubic ob silnem gromu 60 metrov visok steber rmenega dima, nakar so bili takoj odposlani vojaški oddelki iz Par-
:_____i - —.. U,nm!,n na r\nmc%ft l~)ptnnn-
uuull in pumama "' "•>>^ — «— t-------- - ■
cija jc bila tako silna, da so bile vse hiše v okolici poškodovane. Natančno število mrtvih šc ni znano. Smatra se pa, da je število veliko.
Zunanja politika Turčije
Rim, 29. apr. (Tel. »Slov.«) Turški^ zunanji minister Tevfik Ruždi bej je sprejel danes zastopnike inozemskih listov in jim izjavil:
Italijansko-turško prijateljstvo naj služi miru v splošnem, posebno pa na Sredozemskem morju. To prijateljstvo jc od zadnjega sestanka z Mussolinijem zelo napredovalo. Italijansko posredovanje med Angoro in Atenami je rodilo, kakor se zdi, dobre sadove. Turško-grška prijateljska pogodba je fait ac-complie. Čuti se že učinkovanje na Belgrad, ker se zdi, da jc jugoslovanska vlada sedaj bolj pripravljena, ugoditi turškim željam glede postopanja s turškim imetjem. Če se to vprašanje razčisti, ne bo nobenih drugih težkoč za končno sklenitev pogodbe z Jugoslavijo. Tudi Francozi niso več tako nepopustljivi v vprašanju mej v Siriji. Kar se tiče Alba-
nije, je Tevfik bej izjavil, da Turčija kljub želji Italije albanske monarhije ne more priznati. Glede malih obmejnih incidentov na kavkaški meji je izjavil, da bo Turčija brezpogojno izpolnjevala svoje obveznosti nasproti Rusiji. Turčija jc brezpogojno protireakcionarna, pa tudi nacionalistična in pozdravlja zato vse nacionalizme od Kitajske do Južne Amerike. V Afganistanu računa na končno zmago Aman Ulaha, katerega odredbe pa so pač bile nekoliko preostre. Minister je nato naglašal brezhibne odnošaje z Ameriko, vedno dobre odno-šaje z Nemčijo, glede Društva narodov pa je izjavil, da mu bo Turčija pristopila, če se ji zagotovi brezpogojno enako postopanje, to je, če dobi stalen sedež v Svetu Društva narodov.
Vprašanje narodnih manjšin
London, 29. aprila. (Tel. »Slov.«) Danes se je v Foreign Officeu sestal odbor trojice, ki ga je določil Svet Društva narodov in v katerem so Chamberlain, Adaci in Quinones de Leon, da prouči spomenice Male antante, Poljske in Grčije na eni strani ter Nemčije in Kanade na drugi strani o manjšinskem vprašanju in da potem poroča na junijskem zasedanju Sveta Društva narodov v Madridu. Konferenco so
proglasili za strogo tajno, da bo mogla nemoteno sestaviti poročilo in predlog, ki naj bi po možnosti posredoval med predlogi enih in drugih. Mala antanta, Poljska in Grčija načeloma odklanjajo razpravo o predlogu Nemčije in Kanade, da naj se varstvo manjšin ojači ter odločno protestirajo tudi proti predlogu Danduran-da, da naj dobijo pritožbe manjšin večjo publi-citeto.
Prvi proces pred drž. sodiščem
Belgrad, 29. aprila. (Tel. »Slov.«) Pred drž. sodiščem se je pričel prvi proces po zakonu o zaščiti države. Na zatožni klopi ie Gabrijel Šmid, mesar iz Zagreba, ki je obtožen, da je dne 1. dec. 1928 ob priliki, ko je hotela zagrebška policija spraviti v zapor tiste, ki so izobesili črno zastavo na zvoniku, strelial na stražnike. S tem je spravil v nevarnost živlienje mnogih drugih. Državno pravdništvo zastopa dr. Ucovič. Zagovornik ie Bole, predsednik senata dr. Ogorelica kot predsednik državnega sodišča.
Obtožba navaja, da je Šmid 1. decembra streljal na organe policijske eskorte, ki je hotela prevesti v zapor prijete omladince Darmadiča, Račarja in Ritiga. Ti mladeniči so bili izobesili črno zastavo na zvoniku. Ko so iih hoteli stražniki odvesti na policijo, se ie na ulici zbrala velika množica budi, ki so hoteli preprečiti, da bi policija aretirance odvedla. Iz gneče so se čuli klici: »Živela svobodna Hrvatska!« Nato so pričeli pokati streli na policiiske organe. Ker |e bila gneča zelo velika, je bil smrtno zadet Stanko Pe-trič, ranjeni pa Korenič, Čurčec in Zimšek. Vsega je padlo 20 do 30 strelov. Mnogi navajajo, da je Šmid neprestano vpil: »Živela svobodna Hrvatska! Hrvatska Hrvatom!« Nadalje se očita, da- je s tem povzročil življensko nevarnost za številne navzoče. S tem je postal kriv zločina po § 431 srbskega kazenskega zakonika.
Obtoženec je med zasliševanjem vse tajil. Priznal ie samo, da je rekel »Živela Hrvatska! Hrvatske naj imajo Hrvati!« Za obtoženca ie posebno obtežilno pričala njegova žena, dalje priča Marija Peternelova ki je potrdila, da je videla, kako je obtoženec štiri- do petkrat ustrelil
Popoldne se je razprava ob 3.15 nadaljevala Naipreje je bil zaslišan Jakob Vrkljan, ki je branil Šmida. Trdil je, da so streljali policisti in ne Šmid, ki je imel roke v žepu V nadaljnjem je prišel v protislovja, ko je trdil, da Šmida ni poznal, danes pa je trdil, da ga je poznal. Na ta protislovja je državni pravdnik opozoril.
Priča Penček ni navedel nobenega novega momenta Trdil je, da je bil med ljudmi neki moški, ki jih je harangiral. Penček ga je smatral za konfidenta. Ta mož je imel pristrižene brke. Pred-
sednik Ogorelica vpraša pričo Peternelovo, ali si je Šmid preje pristrigoval brke. Priča je to potrdila.
Priča Bertolčeva pripoveduje, kako je prišla k njej neka Mica, ki ima na trgu poleg nje stojnico. Pravila je, da je videla Šmida med demonstranti.
Šmidova žena Eva je bila zanimiva priča. Predsednik jo je opozoril, da ji kot ženi ni treba pričati, če pa priča, mora govoriti resnico. Šmidi-ne izjave so bile proti njenemu možu. Rekla je, da je imel njen mož črne gamaše, te čevlje pa si je kupil po 1. decembru.
Nato so se čitale izpovedi, ki so se tikale dogodkov 1. decembra pri policijskem ravnateljstvu in pred preiskovalnim sodnikom. Ob četrt na 7 se ie dokazno postopanje zaključilo. Državni pravdnik dr. Ucovič je izvajal:
V Zagrebu so nastopale skupine, ki so bile zveste svoji tradiciji, namreč v mržnji proti Srbom, tudi 1. dec. 1928. Ta dan niso nastopile te skupine samo proti proslavi zedinjenja, ampak proti proslavi sploh. Skliceval se je na izjave prič ter zahteval po točki 7, § 1 zakona o zaščiti države, da se Šmid obsodi na smrt. Sodišču prepušča odmero kazni na smrt ali na 20 let ječe.
Zagovonik Bole povdarja, da je intencija Nj. Vel. kralja v manifestu ta, da se pozabi vse, kar se je zgodilo pred 6. januarjem 1929. Treba je uvesti novega duha, ki odseva iz manifesta in amnestije. Zločin se je zgodil v težki atmosferi. Masa je bila elektrizirana in razdražena. Peternelova je v svojih izjavah prišla v protislovja, enkrat je trdila, da je videla Šmida na tem mestu, drugič, da ga je videla na drugem mestu, kar je istočasno nemogoče. Tudi izgleda, da so priče dale svoje izjave pod vtisom razpoloženja. Nekatere pravijo, da je streljal trikrat, druge, da je streljal samo enkrat. Šmidova žena izjavlja, da je bil možev revolver doma na polici. Niena izjava je zadosti prepričevalna, ker je izpovedala, da je brisala prah z revolverja, ker je ležal na polici. Revolverja torej njen mož ni mogel rabiti na tistem kraju. Zato predlaga oprostitev.
Ob četrt na 11 se je razprava končala. Razsodba se bo izrekla jutri ob pol 5 popoldne.
Ostri ukrepi proti prvomajskim proslavam
Berlin, 29. apr. (Tel. »Slov.«) Policija zelo energično nastopa proti političnim hujskačem, ki skušajo proslavo 1. maja izrabiti za komuniste. Včeraj je bilo aretiranih 90 oseb.
Pariz, 29. apr. (Tel. »Slov.«) Notranji mi nister Tardieu je odredil najostrejše ukrepe za 1. maij. Prepovedane so vse manifestacije na ulicah in bo policija takoj najostreje nastopila proti vsem kršilcem, zasačene inozemce pa takoj izgnala.
Izvolitev predsednika italijanske zbornice
Rim, 29. aprila. (Tel. »Slov.«) V italijanski zbornici je bil danes izvoljen za predsednika Turiazzi, posebni zaupnik Mussolinija, s 348 glasovi. Poslanci so živahno pozdravljali Mussolinija in turškega zunanjega ministra Tevfik Rudži beja, ki je bil v diplomatski loži V senatu je bil izvoljen za predsednika notranji minister Federzoni.
Zgodovinski napHntci
Rim, 29. aprila. (Tel. »Slov.«) V samostanu Monte Cassino se je danes ob priHki proslave 1500 letnice tega samostana izvršil zgodovinski dogodek, da sta si prvič medsebojno izrekla napitnice zastopnika papeža in kralja. Na banketu se je najprej dvignil minister Belluzzo in dvignil svojo čašo na zdravje papeža in njegovega legata, kardinala Ga-sparrija, nakar je kardinal Gasparri odgovoril z zdravico kralju in njegovemu ministru.
Grško brodovje pride v Jadran
Atene. 29 apr. (Tel. »Slov.«) Grško bro-' dovje bo poleti obiskalo italijanska pristanišča na Jadranskem morju in morda tudi jugoslovanska pristanišča, da vrne poset jugoslovan-. akega brodovja, ki pojde meseca maja na Krf.
Izid volitev na Tirolskem
Dunaj, 29. apr. (Tel. »Slov.«) Pri včerajšnjih volitvah v deželni zbor na Tirolskem je bilo izvoljenih 26 krščanskih socialistov pod imenom tirolske ljudske stranke s 104 016 glasovi. Dalje je bilo izvoljenih 9 socialnih demokratov, 3 poslanci stanovske zveze in 2 ve-Ienemca. Ker spada 1 poslanec stanovske zveze tudi h krščanskim socialistom, obdržijo krščanski socialisti še vedno dvetretjinsko večino.
Železničarska generalna stavka v Grčiji
Atene, 29. apr. (Tel. »Slov.«) Železničar-ske organizacije so zahtevale v prometnem ministrstvu, da se jim izplača 13. plača. Ker je minister zahtevo odklonil, so grške čelez-ničarske organizacije sklenile, da proklamirajo generalno stavko na vseh grških železnicah.
Let „Zeope^na"
Dunaj, 29. apr. (Tel. »Slov.«) Zrakoplov »Grof Zeppclin« bo priredil posebno potovanje iz Fridrichshafna na Dunaj. Trgovinski minister mu bo v spremstvu nemškega poslanika in drugih osebnosti poletel na velikem prometnem letalu nasproti do Melka. Rcichs-post javlja, da bo zrakop'ov potem poletel tudi preko Mfjnchna in Salzburga ter morda tudi preko Prage ter drugih glavnih mest.
Ustanovitev albanske nar. banke
Tirana, 29. apr. (Tel. Slov.«) Po iniciativi albanske trgovinske zbornice se je sklenilo, da se ustanovi albanska narodna banka z albanskim kapitalom. Sedež banke bo v Draču. Delniška glavnica bo znašala 1 milijon zle tih frankov rn bo razdeljena na 10.000 delnic po 100 frankov.
Dunajska vremenska vreme, deževno.
napoved. Slabše
Železniška nesreča v Newyorku
Newyork, 29. aprila. (Tel. »Slov.«) Ob 8.15 zjutraj je ekspresni vlak newyorške podzemske železnice blizu 167. ceste trčil skupaj z drugim vlakom. Mrtve so štiri osebe, 20 je ranjenih. Vzrok nesreče bo težko dognati, ker je vlakovodja ekspresnega vlaka mrtev. Med potniki, katerih je bilo več tisoč, je nastala silna panika, posebno ko se je vnel en vagon, katerega pa »o kmalu pogasili.
Požar v samostanu
Bruselj, 29. apr. (Tel. »Slov.«) Včeraj je nastal požar v samostanu Tongerloo. Posrečilo sc je rešiti velik del dragocenosti, knjižnica, ki je najdragocenejša v Belgiji, pa je zgorela in jo niso mogli več rešiti. Samostan so ustanovil v 12. stol. premonstratenzi.
Gostovanje umetnikov praškega narodnega divadla
Dočim smo lansko leto pozdravili umetnost Narodnega divadla v osebi g. Eduarda Kochouta kot Hamleta, smo snoči spoznali umetnost treh članov tega odličnega gledališča, ge. Dostllove, g. Vydra in g. Voita. Ta umetniška trojica je dala d' O. Neilovi drami Ana C h r i s t i e, ki je pri nas pred dvema letoma prav dobro uspela (ga. Na-bloeka, g. Levar in g. Cesar), v marsičem novo podobo; elementarni izraz d' 0. Neilove umetnosti, ki je tako izrazita za današnjo Ameriko, je našel v njih polnejšo zvočnost, izrazitejše odkritje tega, kar hrani v sebi d'O. Neil. Evropska duševnost, preoblečena v ameriško realnost in optimizem — polnost strasti, pa širokost razgleda, vse to je naša praška trojica podala v podrobni igri. Značilno za to praško predstavo je to, da so podali celotno igro, ki radi svoje širokosti daje veliko nevarnosti, da igravca in gledavca preutrudi. (Slovenska prireditev igre je ostrejša in skrčena na tri akte.) Kljub temu je ta trojica vzdržala občinstvo v neprestani napetosti polne tri ure. Vsi trije igravci so odlični govorci, ki kljub realistični igri ohranijo odrsko ritmiko in pritegujejo neprestano uho in srce. Prav-tako je njihova zunanja igra kljub nad vse realističnemu izrazu ritmika notranjega duševnega valovanja, pemenit vulkan strasti in čuvstev, pa bodisi to igra g. Vojta, ki je igral starega, zapitega, strastnega vdovca in očeta, bodisi butanje prirodno-sti in poštene ljubezni in oglate vernosti Mata Burkeja, kot ga je odlično jx>kazal g. Vydra, ali pa lestvica čuvstev, ki jih je trosila med oba tovariša ga. Dostalova kot Ana. Opozoriti je posebej na njeno igro v 3. dejanju, na nastop g. Vojta v 1. de. janju in boj med g. vojtom in Vedrom v 3. dejanju. Umetnost praških gostov bo pustila v Ljubljani močan spomin, kar je pokazalo ludi občinstvo, ki skoraj ni moglo najti dovolj izraza, da se izkaže s hvaežnim odobravanjem. Obžalovati moramo, da gostje ne prirede še drugega večera, zato jim kličemo: Kmalu na svidenje in v večjem številul F. K.
Občni zbor „Merkurjau
Snoči ob pol 9 se je vršil v mali dvoravi Zbornice za TOI dobro obiskan občni zbor trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo.
Občni zbor je otvoril predsednik Fraac Windischer, ki je podal obširno in izčrpno predsedniško poročilo, ki ga v izvlečku priobčujemo ▼ gospodarskem delu lista. Predsednik je pozdravil prisotne, zlasti poslevodečega podpredsednika Zveze trgovskih gremijev g. J. Kavčiča, dalje zastopnika društva veletržcev g. Ivana Samca in predsednika novoustanovljenega društva goip. Ivana J e 1 a č i n a st.
Predsedniško poročilo je bilo sprejeto z aplavzom
Dr. Windischer je koncem svojega govora opravičil odsotnost zborničnega predsednika g. Jelačina ml., ki je bil nenadno zadržan.
Tajniško poročilo je podal g. Čer ne, Društvo je zelo pomagalo svojim članom pri iskanju služb. Ugodno se razvija društvena knjižnica, ki šteje že 8500 knjig. Društvo je prirejalo v preteklem letu razne izobraževalne tečaje, tako tečaje za nemščino, italijanščino in stenografijo. V družabnem življenju društva je omeniti jours-fixe, na katerih so se vršila predavanja in dober društveni pevski zbor. Društvo je izdalo trgovski koledai in izdaja mesečnik »Trgovski tovariš«. Največja društvena prireditev v preteklem društvenem letu je bil trgovski ples, ki je dobro uspel
Blagajniško poročilo je podal g. Krek. Poročilo je bilo zelo skrbno izdelano. Fond za trgovski dom v znesku 216.000 Din je bil izročen novoustanovljenemu društvu »Trgovski dom«.
Na predlog revizorja g Urbaniča je bilo blagajniško poročilo sprejeto in podan odboru ab-solutorij.
Volitve.
Pri volitvah je bil z živahnim odobravanjem ponovno izvoljen za predsednika g. dr. W i n d i -s c h e r , ki se je za to zaupanje zahvalil. Za podpredsednika sta bila izvoljena iz vrst samostojnih trgovcev g. J. Kavčič, iz vrst nastavljencev pa g L o ž a r. Za predsednika razsodišča je bil izvoljen dr. Majaron. Sledila je volitev 28 odbornikov, ki so bili izvoljeni večinoma člani starega odbora Isti je ostal tudi revizijski odbor. Članarina je ostala enaka kot lani. Občni zbor je ob pol 9 zaključil predsednik dr. Windischer.
Slovenija - Šfa$ersha 6:4
Slovenski udeleženci šahovske tekme so prispeli v Gradec v soboto ob 8. Profesor Beckel je imel predavanje o razvoju šaha in njegovi bodočnosti sjiloh. Predavanja se je udeležilo nad 300 ljudi. Ob 9 sta igrala, menjaje se, Vidmar in Beckel si-mu tanko proti 31 nasprotnikom. Izid je bil: 1° dobljenih, 10 remis in 2 izgubljeni igri.
V nedeljo se je pričela ob 9 dopoldne pokrajinska tekma na 10 deskah. Poleg tega sta igrala na častni deski prof. dr. Vidmar in prof. dr. Becker. Proti koncu igre je kazalo, da bo igro dobil Vidmar. Vidmar pa je igro končal remis.
Na ostalih desetih šahovnicah jc Slovenija zmagala s 6:4. Od naših igralcev so zmagali Pire (proti znamenitemu igralcu Berkhoferju), Furlani. Stupan, Milan Vidmar ml., Gabrovšek. Remis: Kra-mar-Schvvab. Izgubili so: Ciril Vidmar, Tekavčič. Vogelnik.
Ob 8 zvečer je bil v »Thaliji« slavnostni banket, ki sc ga je udeležilo okrog 60 gostov. Deželni glavar dr. Rintelen je imel pozdravni^ nagovor pred-vsem za nase jugoslovanske goste. V lepih besedah je poudarjal prijateljske stike med Avstrijo in Jugoslavijo, zlasti med Slovenijo in Štajersko. Za pozdrav sc je v imenu naših gostov zahvalil dr. Vidmar.