TRST, nedelja 25. marca 1962
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Maršal Jura v strogem hišnem zaporu v Parizu zaradi moralnega podpiranja dejavnosti PAS?
ZfNEVA
(Nadaljevanje na 2. strani),
%
'Proslava 10. obletnice
1__
«Edit» in «Pa nora m a»
močni
i2td volitev in na preokret na desno, s čimer je nastala tudi nevarnost za nadaljeva• nje začetega procesa za okrepitev zunanjepolitične samostojnosti.
Frondizi je reorganiziral svojo vlado, v katero je sprejel še več vdjakov. Skušal je sestaviti koalicijsko vla to vseh strank, toda te so sodelovanje odklonile. Vojska še vedno pritiska nanj, on pa se je obrnil na bivšega začasnega predsednika vlade generala Arumubvja, ki je bil prevzel oblast po zrušitvi Perona, naj bi posredoval. Pokazalo se je, da je vojska, Ki ima zaslugo, da je svoj čas zrušila diktatorski režim Perona, sedaj glavna ovira proti napredku v Argentini,
CALTANISETTA, 24. - Danes so bili v Geli spopadi med skupinami stavkajočih delavcev in policijo. Vse tri sindikalne organizacije so namreč napovedale stavko delavcev podjetja ANIC- -—:————
Gela, da bi dosegle zviša-	enskega delovnika ™
nje delavskih mezd.	(Qd	najega dopisnika>
Razen tega so s stavko	RIM	24	_
tudi protestirali proti zelo sla-	Jutri bo izže] v ]is;u ,A.
him življenjskim razmeram vanti!» Nennijev uvodnik o vseh prebivalcev sploh. De- novjh v]adnih ukrepih v lavci so se spopadli s policijo njem avi da je vla(fa leve_ v bližin tovarne ANIC-Gela ga ce^tra pokaJzala z njlmi in na nekaterh mestnih trgih. svoje namene. Vlada je pred-Pn era le bilo skupno 54 ra- vsem sprejela zahteve upoko-nienih, m sicer 18 delavcev	socialnega	zavarovali 36 policistov, podoficirjev	.	SQ bi]i najveaj žrtve
fn oficir,ev. te popoldne pa je slab zavarovalnega siste-»rišlo do sestanka med sindi- ma |eveda	bUe	t	j
organizacami, na uk lzpolnjene še vse za-podlag, katerega so se zviša- htev^ upo^ojeJn<:ev in niti ti-le	mezde delavcev in	se	Je	h	ki'Seie J pojdejo v okoj.
nekoliko znižal delovni urnik. ,fudi brMp,aifta dobava knjig
Sindikalna dejavnost pa je učencem osnovnih šol je po-hila zelo živa tudi v drugih zitjvna. Nenni pri tem opozar-kratih in v drugih strokah. ja na značilnost, da so poskr-V Milanu grozi s stavko 200 be]{ za 0troke in priletne lju-tiso* kovinarjev. Razen tega d^ kar kaze> da so začeli res-ie bila danes 24-urna siavka no načenjati vprašanje, za ka-uslužbencev velikih trgovin tero se socialisti borijo že in blagovnic, ker so se raz- mnogo let; to je za podporo hila Dogajanja za sklenitev oziroma za socialno varnost nove delovne pogodbe. V pod- od zibeike do groba. V tem ietju M;chelin v Turinu pa se qmislu — nadaljuje Nenni — Je danes zjutraj končala stav- s0 petkovi ukrepi le znak doka v vseh oddelkih, ter se bre volje, predujem ter neka-prifakuje začetek novih poga- ke Vrste poudarek smernice ,t»nj.	glede številnih vprašanj, ki
Odbor sindikata uslužben- čakajo rešitve v prihodnjih rev ANAS (COrLl se je da- letih. Čaka nas namreč splošna sestal in sklenil, da bodo na reforma vsega podpornega uslužbenci te ustanove napo-	in zavarovalnega sistema,
vertall prvi teden anrila stav- j^ar Je ok)iCa novih vo-ko. če ne bo mnisfrstvo jav- Rtev v raznjb pokrajinah in nih del raztegnilo nani e do- ob£inab kjcr se bo končal polnilne doklade. Nadaljevala ro>K komisarske uprave, pou-se ie tudi 4R-urna siavka de- darja socialistični voditelj, da lavcr" cementnih izdelkov, pomenj predvsem spoštova-ker »o se razbila pogajanja nje ustave in zakonov, kar so 7» obnov.tov delovne oogodbe. soczajjsti nostavili kot pogoj •stavita se konča jutri opoJ- za podporo viadj. Točno spo. noči.	štovanje ustave in zakonov
27. marca bo na predlog mora postati nekako avtoma-aindikalne organizacije UIL se- tično pravilo javnih oblasti, stanek predstavnikov Zveze Kajti le v tem primeru, pra-jndustrijcev in predstavnikov v[ Nenni, bo lahko tudi dr-kovinarjev. Tajništvo FIOM žaVa zahtevala spoštovanje in se bo zaradi tega sestalo, da ubogljivost vseh državljanov, prouči pobudo sindikata ko- Pojem moderne države je ne-vinarjev UIL. Prav tako je združljiv s pojmom policijske bila danes tudi stavka uprav- države. Zato je prav, da je nega in zdravstvenega osebja vlada zanikala vesti, da bodo ENPAS (Zavarovalne in bol- volitve odložili. Zato bodo tuniške blagajne državnih usluž- dj spomladanske volitve prc-bencev). Slavka se bo ponov- segle upravni okvir in bodo no pričela 29. t. m. in bo nekak termometer političnega trajala do 31. t. m. Uslužbenci ozračja v ciržavi. Te volitve za teva!o od 16.000 do 45.000 bodo zlasti na Jugu preizku-lir mesečne doklade.	ni kamen za preobrat v levo.
V vsej pokrajini Cagliari Uvodnik se zaključuje z be-stavkajo vsi rudarji z zahtevo, sedami: »Država ne more ni-ila se jim zniža tedenski de- česar pričakovati od desnice lovni čas. Stavka se konča razen pustolovščin zaradi ka-jutri. Udeležili so se je delav- terih teče kri v Alžiru in O-ci	skoraj stoodstotno.	ranu;	lahko	pa pričakujejo
Sindikalne organizacije so vse od najbolj dosledne levi-nadalje sklenile, da bodo 28. ce ki sloni na PSI». t.	m. proglasile stavko vseh	O	zvišanju	pokojnin sta tz-
uslužbencev bolnišnic, da do- rekla ugodno mnenje tudi i,a-sežejo od bolniških uprav uve- mestnik glavnega tajnika CI ljavljenje vsedržavne delovne SL Uocco in glavni tajnik pogodbe v celoti.	UIL VigUanesi. Ta je dejal,
V Rimu se je končalo za- ua je začela vlada svojo de-sedanje izvršnega odbora Zve- javnost z dejanji socialne ze kmetijskih delavcev. Poro- pravičnosti, ki so jih Italijani čilo o zasedanju pravi, da bo- že dolgo let pričakovali,
do kmetijski delavci začeli	Danes popoldne je začelo
borbo po vsej državi za iz- zasedanje vsedržavnega sveta bol.š-njc mezd ter socialnega Radikalne stranke. V svojem zavarovanja stroke. Predvsem poročilu je politični tajnik od-zahtevajo obnovitev vsedržav- vetnik Cattani dejal, da so ne delovne pogodbe za teža- radikalci na splošno naklonje-ke in mezdne delavce.	ni novi vladi, vendar imajo
V Rimu so se končno spo- nekaj pridržkov glede vpras.1. razumeli glede obnovitve de- nja šolstva. Na vsak način ze-lovne pogodbe za uslužbence lijo radikalci okrepiti solidar-javnih skladišč S sporazu- nost s strankami demokratizmom so dosegli delavci pre- ne levice. Zasedanje se bo cejšnje izboljšave, in sicer zvi- nadaljevalo tudi jutri.
sanje minimalnih mezd	za	7,50	S	slovesno	ceremonijo so
odstotka, 14. plačo, ki bo zna- danes proslavili spomin 335 šala eno četrtino trinajste pla. žrtev nacistov, ki so jih 24. če periodične poviške za de- marca 1944 umorili v Fosse lavce, enake plače za moške Ardeatine. V imenu vlade se in ženske, izboljšanje hrana- je udeležil proslave minister rine v primeru bolezni in skr- notranjih zadev Taviani, v   m
Izjava o sporazumu med francosko in alžirsko vlado v Evianu, o katerem pišemo na uvodnem mestu, vsebuje pet poglavij.
Prvo poglavje govori o organizaciji javne oblasti v času prehodnega obdobja in o jamstvih pri izvajanju pravice do samoodločbe.
Glasovanje o samoodločbi bodo izvedli na vsem alžirskem ozemlju. Glasovalci pa bodo morali odgovoriti na vprašanje, ali žele neodvisno Alžirijo in če žele sodelovanje Francije in Alžirije v okvirih, predvidenih v Evianu.
Do referenduma bodo vzpostavili začasno javno oblast.. Takoj ko bo začel veljati sporazum o prekinitvi ognja, bodo v Alžiriji vzpostavili začasno izvršno oblast in inštitucijo francoskega visokega komisarja. Le-ta bo predstavljal francosko suverenost v Alžiriji na področju obrambe, varnosti in vzdrževanja javnega reda. Začasna izvršna ob. last pa bo odgovorna za Javno upravo in bo imela v svoji pristojnosti policijo in varnostne sile. Začasna izvršna oblast bo tudi pripravila in izvedla referendum o samoodločbi.
Deklaracija poudarja, da je alžirsko osvobodilno gibanje zakonita politična organizacija.
Najkasneje dvajset dni po prekinitvi ognja bodo izpustili vse osebe, ki so internirane v Franciji in Alžiriji. Tudi vsi begunci, ki so v drugih državah, se bodo lahko vrnili v Alžirijo.
Glasovanje o samoodločbi bo najprej v treh, najpozneje pa v šestih mesecih po prekinitvi ognja.
Drugo poglavje splošne deklaracije se nanaša na neodvisno Alžirijo in na sodelovanje s Francijo.
Alžirska država bo popolnoma suverena doma in izven meja. Alžirska država bo svobodno odločala o svojih ustanovah in bo izbirala tak politični družbeni sistem, za katerega bo prepričana, da najbolj ustreza njenim interesom. V mednarodnem merilu bo Alžirija popolnoma suvereno določila in vodila zunanjo politiko.
Deklaracija tudi določa, da proti nikomur ne bodo ne policijsko ne sodnijsko ukrepati zaradi mnenja, ki ga je izrekel glede dogodkov v Alžiriji pred glasovanjem o samoodločbi, in zaradi dejanj, izvršenih, preden je začel veljati sporazum o prekinitvi ognja.
Francoski državljani v Alžiriji bodo tri leta po referendumu polnopravno uživati alžirske državljanske pravice. Dokazati bodo morali, da so rojeni v Alžiriji in da so na dan referenduma že deset let stalno prebivali v Alžiriji. Francoski državljani, ki bodo postali alžirski državljani, ne bodo hkrati imeli francoskih državljanskih pravic. Alžirski državljani francoskega porekla bodo enakopravno sodelovali pri upravljanju Alžirije, njihovo predstavništvo v zakonodajnih telesih pa bo ustrezalo njihovemu številu. V zakonodajnih telesih in v stikih z oblastmi bodo lahko uporabljali francoščino.
O sodelovanju med Alžirijo in Francijo pravi deklaracija, da bo Alžirija jamčila za francoske interese, Francija pa bo nudila Alžiriji tehnično in kulturno pomoč ter finančno pomoč za gospodarski in družbeni razvoj Alžirije. Alžirija bo ostala v coni franka, imela pa bo svoj denar in svoje devizne rezerve. Tehnični organ za sodelovanje bo na paritetni osnovi in bo pomagal pri izkoriščanju podzemnih pri-rodnih bogastev v Sahari.
Tretje poglavje govori o vojaških vprašan jih. Francoske čete v Alžiriji bodo zmanjšali na 30.000 ljudi in to v enem letu po referendumu. Ostale francoske sile je treba repatnirati najkasneje v dveh letih. Francija dobi v zakup za 15 let pomorsko oporišče Mers el Kebir. Alžirija bo dala Franciji v uporabo tudi nekatera letališča, vojaške poligone in vojaške naprave, ki so ji potrebne.
Četrto poglavje govori o tem, da bosta Alžirija in Francija miroljubno reševali sjorna vprašanja. Ce se ne bosta mogli sporazumeti, bo vsaka stran lahko predložila spor mednarodnemu razsodišču v Haagu.
Peto poglavje govori o posledicah samoodločbe. Deklaracija pravi, da bo Francija takoj priznala neodvisnost Alžirije, če se bo referendum končal v prid neodvisnosti. Istočasno bo francoska vlada izvedla prenos oblasti. Klavzule navedene v drugih delih deklaracije bodo v tem primeru takoj veljavne. Začasna izvršna oblast pa bo v treh tednih po referendumu izvedla volitve v alžirsko skupščino in ji bo potem izročilu oblasti.
Volitve v Ar-N. penttni za po-\ lovi co poslan, skih mest, gu-n' "fji	vernerjev v po-
Mi	/ krajinah in za
A .	nižje funkcio-
p \	narje so dale
I	y zanimivo sliko
\ \	/ o sedanjih polu
\ f tičnih razmerah \/	v tej državi. Te
A	volitve so pri-
tegnile še po-
Frondizi	sebno pozornost
spričo ostrih odnosov med notranjimi silami takoj po konferenci Organizacije amejioivtn arzav v Punta del Este, po kateri je moral predsednik Frondizi popustiti vojski in prekiniti diplomatske odnose s Kubo, kljub temu, da je njegova delegacija na omenjeni konferenci odločno nasprotovala takim ukrepom.
Čeprav je šlo za delne parlamentarne volitve in za borbo za oblast v poedinih važnih pokrajinah, je vendar šlo tudi za izjasnitev volivcev glede politike Frondizijeve vlade. Proti vsemu pričakovanju so pristaši bivšega diktatorja Perona zmagali v več pokrajinah. V pokrajini Buenos Airesa je zmagal peroni-stični kandidat Andres Fra-mini. Peronovi pristaši m drugi opozicijski kandidati so dobili na volitvah pokrajin-...... guvernei jev vecmo v
devetih od osemnajstih pokrajin. V ostalih pokrajinah pa so opozicijski kandidati na drugem mestu. Peronisti so dobili večino glasov v pokrajinah Buenos Aires, Chti-co, Misiones, Neuguen, Tucn. man, Rio Negro in Salta. Druge opozicijske stranke (demokratska m krščansko-radikal-na) so dobile večino v pokrajinah Jujdu in De San Juan.
Uspeh peronistov zlastt v najvažnejši pokrajini Buenos Airesa je izzval veliko zaskrO. ijenost, m nastala je bu,azen, aa bi utegnili peronisti poskušali državni udar. Vojasni voditelji so takoj sporočili, da ne o odo dovolili, da bi pero-nistični kandidati prevzeli ob. last v pokrajini Buenos Airesa in v drugih važnejših pokrajinah. Predsednik Fronaizi je na zahtevo vojaških voditeljev razveljavil volitve v petih pokrajinah. Te pokrajine so Buenos Aires, Tucuman, Chaco, Rio Negro in Santiago del Estero. V teh pokrajinah bi morali namreč 1. maja prevzeti oblast izvoljeni peroni-S..C iii guvernerji, vlada oo določila v teh pokrajinah nove volitve. Frondizi je i meno. val v omenjenih pokrajinah vladne upravnike. V dekretu je rečeno, da je razveljavitev volitev «narekovala potreba, ooi/u.ovati ogroženi repuu a-kanski režim*. Ukrep je izzval ostro reakcijo celo v Frondizijevi stranki sami, ker imajo ta sklep za •nezakonit in protiustaven*.
Izid volitev kaže, da je na-rastlo nezadovoljstvo proti po. litiki Frondizija, ki je opustil glavne točke naprednega so-cialno-gospodarskega programa, na podlagi katerega je leta 1958 dobil veliko podporo volivcev m predsedniški man. dat. Pokazalo pa se je tudi, da so možnosti desnice padle, ker je sedaj druga sila v parlamentu. Razen lega se je oslabila pozicija vlade, ki je zgubila prejšnjo absolutno večino v parlamentu. Po letu 1955, odkar je bil zrušen Peronov režim, so peronisti to pot prvikrat lahko postavili svoje kandidate in dobili so okoli 1.200.000 glasov, kar je mnogo več kakor jih je dobila Frondizijeva državljanska zveza nepomirljivih radikalov, ali pa državljanska zveza narodnih radikalov.
Veliko število aktivnih glasov za peroniste pa ni povsem njihova zasluga. Prepovedana komunistična stranka in nekatere druge leVe skupine so dale svoje plasone peromstični skupini, ker so v sedanji okoliščini (vprašanje je ali je to upravičeno) videle v tem realno možnost za usiiešnejši odpor proti o-fenzivi desnice in za pritisk na vlado z levice.
Frondizi je ob prevzemu oblasti verjetno iskreno želel ozdraviti porazni gospodarski položaj, ki ga je zapustil pe-ronizem. Toda premnogokrut je popustil pritisku vojske, ki ni dovolila, da bi v celoti izvajal svoj napredni gospodar-sko-socialni program. Skupno z vojsko so nanj pritiskali vsi konservativni krogi. To popuščanje desnice skupno z nekaterimi zunanjimi činitelji je v veliki meri vplivalo na
V pričakovanju jutrišnjega nadaljevanja razorožitvene konference
Posvetovanja med delegacijami v Ženevi
Velike demonstracije v Londonu proti jedrskim poizkusom
Brandt za nadaljevanje stikov s Sovjetsko zvezo in za normalizacijo odnosov
v atomski klub ne sprejme noben nov član in naj bi v njem ostale samo SZ, ZDA in Velika Britanija.
V Hamburgu , je zahodno-berlinski župan Willy Brandt izjavil, da bi morale tri zahodne države in Zahodna Nemčija pripraviti ukrepe v zvezi s položajem, ki bi nastal ob podpisu ločene mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo. Pripomnil je, da bi prizadete države pokazale ra. zumnost, če bi začele obravnavati in reševati tehnične in praktične plati spora.
Kar se tiče odnosov med
— 3 —
25. marca 1962
vencev Mr. Dona in Mr. Joseph C mi pripovedoval: pridobila največ slovenskem jeziku
iz komedije *Arhangeli in avtomati)), ki jo je napisal Dario iko gledališče v Trstu. Danes popoldne ob 17. uri bo v Avdi
uprizarja v slovenščini
učitelj, selil iz
V torek, dne 27. marca ob 18. uri bo v Mali galeriji v Ljubljani (Titova cesta 11) otvoritev razstave slikar-skib del tržaškega slikarja Lojzeta Spacala. Na razstavo, ki bo trajala dlje časa, opozarjamo Tržačane in druge, ki se bodo v prihodnjih dneh nahajali v Ljubljani. (Na sliki: L. Spacal, Neonska civilizacija)
Odlomek
ERSKINE
CALDMLL
•
Lestrovi so slišali Dudovo hupo že od daleč, še preden so mogli na tobačni poti zagledati avtomobil; vsi so prihiteli na prednji vogal dvorišča in celo ven na polje, da bi videli Dudov in Bessin prihod. Celo stara babica se je tako vznemirila, da je stopila za melijo, da bi med prvimi videla novi avto.
• Sta že tu/» je vzkliknil Jeeter. »Glej, glej, kdo bi si mislil! Saj se peljeta v čisto novem avtomobilu. Poglejte no to bleščečo črno barvo. To vam je srečen dan! Glejte, sta že tu!»
Dude je vozil dvajset milj na uro in bil je tako zaverovan v svojo hupo, da je na ovinku na dvorišče pozabil zavreti avto. Avto je zdrknil v jarek, da je Bes-sie tri — ali štirikrat butnila z glavo ob streho in da se je zlomilo več peres zadnje vzmeti. Sele tedaj je Dude zavrl avto, ki je počasneje prevozil dvorišče in se ustavil tik ob hiši.
Jeeter je prvi prihitel k novemu avtomobilu. Odkar je bil Dude pritisnil na zavore je tekel za njim, držeč se zadnjega blatnika. Kmalu za njim pa sta prihiteli El-lie Mag in A da. Priracala je tudi babica, kar so jo nesle noge.
•Se svoj živi dan nisem videl lepšega avtomobila,* je menit Jeeter. «Kes me veseli, da spet vidim tako lep avto. Kaj misliš, ko bi se malo popeljal z njim, a, Bes-sie? Zelo rad bi se!*
Bessie je odprla vratca in izstopila. Njena prva skrb je bila vzdigniti krilo in z robom obrisati prah s prednjih blatnikov.
•Lahko bi te kdaj vzela s seboj,* je rekla. «Ko se vrneva z Dudom, se lahko odpelješ ti.»
«Kam pa sta namenjena z Dudom?*
•Kot prava novoporočenca se hočeva malo peljati na sprehod,* je odgovorila ponosno. •Kadar se ljudje ženijo se vedno radi malo vozijo.*
; A da in Ellie Mag sta s pritajenim občudovanjem gledali avto. Obe sta privzdignili krili ter brisali vratca in blatnike. Ko sta končali, se je novi avto zalesketal na soncu ko zrcalo.
Dude je skočil skozi bratca ter velel materi in sestri, naj se pobereta od avtomobila :
• Ti in Ellie Mag bi ga samo pokvarili. Ne dotikajta se ga in ne stojta tako blizu njega!*
«Ali sta se z Dudom v Tulleru poročila?* je vprašal Jeeter.
«Do kraja še ne,» je odgovorila Bessie. «Pač pa imam že dovoljenje. In ta malenkost stane dva dolarja.»
•Ali nameravata najeti duhovnika, da vaju poroči?
• Ne! Mar nisem sama pri-dtgarica? To opravim kar sama. Ne bom dovolila baptistom, da bi brili norca iz naju.*
• Vem, da boš storila to, kakor se spodobi,* je dejal Jeeter. •Sestra Bessie, ti si res imenitna pridigarica.*
Bessie je odšla z zmečkanim dovoljenjem v roki proti verandi. Drugi pa so še ogledovali avto. Ellie Mag in Ada sta stali v varni razdalji, da ju Dude ne bi nagnal s palico. Omamljena babica pa se je znova skrila za melijo.
Dude je Se zmeraj hodil okrog avtomobila in ga ogledoval od vseh strani. Hotel se je prepričati, da se ga nihče ne dotika, ker bi ga lahko odrgnil.
Jeeter pa je kar počenil in ves iz sebe ogledoval avto.
Bessie se je ustavila sredi stopnic in si prizadevala vzbuditi Dudovo pozornost. Nekajkrat je zakašljala, potlej je podrsala z nogami po tleh, nazadnje pa je začela trkati s prsti po verandi. Jeeter je zaslišal njeno trkanje m se ozrl, da bi videl, kaj počenja.
• Gramska strela,* je dejal in planil pokonci «to je pa že od sile!*
Vsi so se obrnili proti Bessie in se zagledali v njo. El-
lie Mag se je zahehetala izza melije.
•Ada!* je zaklical Jeeter, • sestra Bessie bi rada šla v hišo. Pospremi jo.*
Ada je odšla v hišo in odprla okence. Slišati je bilo, kako vleče stole po izbi in potiska postelje v kote.
•Ali se nista z Dudom u-stavila kje v gozdičku, ko sta se vračala iz Fullera?• je vprašal Jeeter Bessie.
Nisva, ker se je nama mudilo domov,* je odgovorila Bessie. »Nekaj sem mu sicer namignila, pa je tako hupal, da me ni slišal.*
• Dude!* je vzkliknil Jeeter, «kaj ne vidiš, da hoče sestra Bessie v hišo? Pojdi z njo... Bom že jaz pazila na avto.*
Vtem ko so Duda silili, naj gre v hišo, se je Bessie počasi bližala vratom in čakala, da vidi, ali pojde Dude za njo.
Ellie Mag se je vzpela na
Pričujoči odlomek iz romana «Tobačna potu, ki ga je napisal ameriški pisatelj Erskine Caldvvell. Prevod tega dela je izšel v zbirki « »2epna knjiga ŠKOLJKA« pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani. 2e pred nekaj leti so po tej knjigi napravili tudi film. Našim fitate-ljem priporočamo, naj si knjigo preberejo.
prste in pogledala skoz odprto okno v izbo.
Ada je še zmerom pospravljala po izbi, premikala stole in potiskala postelje zdaj sem, zdaj tja.
•Kaj pa bosta počela v izbi, mati?* je vprašala Ellie Mag.
Ada je stopila k oknu in pogledala ven. Potem je odrinila Elline prste z okna in ji namignila, naj odide.
«Sestra Bessie in Dude sta poročena. Ti pa se poberi in ne glej v izbo! To ni tvoja stvar!»
Ko je Ada stopila od okna, se je Ellie Mag znova vzpela na prste in pogledala v izbo .
Dude je prišel do vrat, tam pa se je ustavil, da bi se še enkrat ozrl na avto. Stal je, dokler ni prišla Ada, ki ga je potegnila v hišo in ga pahnita v izbo.
V izbi je bilo malo pohištva. Razen treh širokih postelj je stala v kotu razmejena miza, ki so jo uporabljali kot umivalnik in kot mizo. Nad njo je viselo na steni razbito zrcalo. Na nasprotni strani je stalo ognjišče. Za vrati je stala metla, druga, vsa polomljena, pa je ležala pod Adino posteljo. V izbi sta tudi -dva stola. Ker ni bilo v njej omare, so obleke visele kar na žebljih, zabitih v zid.
Ko je Dude stopil v izbo, je Bessie zaloputnila vrata in ga 0potegnila za seboj. Potlej je vzela iz žepa poročno dovoljenje in, držeč ga pred seboj, dejala:
aPrimi za en rob, Dude, jaz pa ga bom držala za drugega.»
«Kaj pa nameravaš?»
sPoročit i naju, Dude.«
«Kaj nisi vsega tega opravila že na sodišču v Fulle-ru?»
<iNe, samo delno. Zdaj pa opraviva še drugo.»
«Kdaj pa se odpeljeva?)) je vprašal Dudo.
«To ne bo trajalo tako dolgo. Najprej bova ostala malo tu. Za vožnjo imava še dovolj časa.»
«Mi boš vedno dovolila šoi firati avto?»
eSeveda, zmerom boš šofiral, Saj sploh ne znam šofirati.»
«In ne boš dovolila nikomur drugemu šofirati?»
«Sofiral boš lahko samo ti, Dude,« je rekla. «Zdaj pa morava pohiteti, da končava poroko. Drži svoj konec dovoljenja, dokler ne končam molitve.))
Dude je stopil k njej in čakal, da bi končala molitev. Nekaj minut je tiho molila, Dude pa je stal pred njo.
ePoročam naju kot moža in ženo. Tako bodi, Moj bog,
to je vse, amen.«
Nastal je molk, med katerim sta gledala drug drugega.
eKdaj pa se odpeljeva?)) je spet vprašal Dude.
«Dude, zdaj sva poročena. Poroko sva opravila. Mar nisi vesel?«
«Kdaj se odpeljeva?« je ponovil vprašanje Dude.
«Moram še moliti,« je odvrnila Bessie. ePoklekni, jaz pa bom malo molila.«
Pokleknila sta. Dude je počenil pa vse štiri in gledal Bessie •,nravnost v nos. Bessie pa jA klečala z zatisnje-nimi očmi.
«Ljubi bog, zdaj sva z Dudom poročena. Mož in žena sva. Dude je še nedolžen, mlad fant, ki še ne pozna grešnih običajen te zemlje, jaz pa oznanjam tvoj evangelij. Tudi iz Dude moraš napraviti pridigarja, da se bova skupaj vozila po svetu z najinim avtomobilom in molila za grešnike. Nauči ga, da postane dober pridigar, da bova vse ovne preobrnila v ovce. To je za zdaj vse. Mudi se naima. Obvaruj naju zla in zagotovi nama mesto v nebesih. Aanen!«
Sestra Bessie je zašumela s krilom, planila pokonci in jela razburjena hoditi po izbi, Potem se je obrnila k Dudu, ga prijela za roke in si jih ovila okrog telesa.
Zunaj na dvorišču sta se Jeeter in Ellie Mag vzpenjala na prste in gledala skoz okno, da bi videla, kaj počenjata Dude in Bessie. Na oknih ni bilo zaves, oknice pa so bile odprte, da bi bilo v izbi svetlo.
Dude je nekaj minut stal in gledal Bessie, ki ga je skušala potegniti na drugo stran izbe. Naposled je sedla na posteljo in skušala prisiliti tudi njega, da bi prisedel.
«Pa vendar ne misliš na spanje?« je vprašal Dude. «Zdaj še ni čas za posteljo, saj je šele poldne.«
aSamo za trenutek,« je rekla Bessie. ePozneje lahko spet odideva in se uoziua.«
Dude je skočil k oknu pogledat avtomobil. Nanj je bil čisto pozabil. Ko je prišel do okna, je opazil Jeetra in Ellie May, kako se s konci prstov držita za podboj in pogledujeta v izbo.
«Kaj pa delata?« je vprašal Jeetra. «Kaj bi rada?«
Jeeter se je obrnil in se zazrl pred bodičevja. Ellie Mag je stekla okrog hiše in odšla po prstih skozi kuhinjo na hodnik.
Bessie pa je stopila k oknu, zgrabila Duda in ga obrnila k sebi. Potlej ga je prisilila, da se je vrnil in sedel na posteljo.
Iznenada in ne da bi prau vedel, kako se je to zgodilo, se je znašel Dude pod odejo v postelji. Bessie ga je stisnila z rokami tako močno, da se ni mogel niti ganiti.
Zunaj je bilo slišati praskanje lestve po zidu. Jeeter jo je bit našel pred koruznjakom in jo prislonil k oknu.
Mohorjeva družba v Celju opravlja kot najstarejša slovenska založba pomembno kulturno delo. Vsako leto razpošilja po vsej Sloveniji pa tudi izven nje knjižno zbirko, namenjeno širokemu krogu bralcev. Založba si je za slovensko kulturo v zadnjih letih pridobila tudi zasluge z izdajanjem nekaterih zbranih in izbranih del slovenskih pisateljev, ki bi sicer šele čez leta prišli na vrsto pri kaki drugi slovenski založbi. Tako je Mohorjeva družba v zadnjih letih izdala pet knjig Izbranih spisov Ksaverja Meška in nam tako predstavila najboljše stvaritve tega seniorja slovenskih književnikov. Mohorjeva družba je nato zasnovala izbrano delo Frana S. Finžgarja, ki bo obsegalo sedem knjig in ki bo prav tako ( prineslo vse, kar je najboljšega ustvaril ta še danes tako priljubljeni slovenski pripovednik. Pet knjig Finž-garjevega izbranega dela je
iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi
si
lo in jo je včeraj zvečer uprizorilo uri bo v Avditoriju ponovitev tega dela, ki se prvič a v slovenščini
Napovedana je izdaja izbranih spisov
ana Preglja in Frana Detele
Izdala jih bo celjska Mohorjeva družba
Dramatika med našimi izseljenci
Izvirna slovenska v delavskem domu
veseloigra v Clevelandu
Napisal jo je Andy Kobal - Janko N. Rogelj prvi «igrovodja» v dramatičnem društvu «Ivan Cankar^
Ameriški Slovenci že dolgo prirejajo gledališke Prav to udejstvovanje jih utrjuje v jeziku svojih mater. Voditelja ameriških Slo-
Mr. Donald Lotrich Culkar sta ala, da sta največ znanja v ker sta vi
Eddie Constantine in Renaud Mary v filmu »Sijajen detektiv«, ki ga je režiral Bernardi Borderie
 ........................    ■■•■iiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiii
Nova izdaja romana
Zorana ledina«
Sodobnega sovjetskega pisatelja Mihaila. Solohova slovenski bralci poznajo ne samo po imenu, po filmih, izdelanih po njegovih romu-nih in po slavi, temveč tudi po njegovih delih. V slovenščini smo že zdavnaj dobili njegovo največje delo, roman Tihi Don, pa tudi roman Zorana ledina je v prevodu izšel že pred več leti. Vendar pa bo šele sedanja izdaja romana ZORANA LEDINA, ki je v odličnem prevodu Janka Modra in okusni opremi Uroša Va-gaje pred kratkim prišel na Knjižni trg v ediciji Državne založbe Slovenije, popolnoma. Solohov, ki je prvi del romana napisal leta 1932, se je namreč po vojni ponovno lotil romana in leta 1960 napisal drugi del, ki predstavlja nadaljevanje prvega :n njegovo notranje umetniško dopolnilo. Kratek čas po nastanku drugega de-
v slovenščini
Jože Horvat-Jaki
Vinjeta
lja sam za eno največjih del la dobivamo torej na slovenski knjižni trg celoten roman, ki je delo enega najbolj priznanih sodobnih sovjetskih pisateljev in ki ve-sodobne sovjetske literature.
Zorana ledina je roman o kolektivizaciji sovjetske vasi. Pisatelj je svojo pripoved postavil v kozaško vas ter nam predstavil vrsto likov, ki vsak po svoje zrcalijo značilne razmere v prehodnem obdobju od individualnega h kolektivnemu gospodarjenju. Pisatelj predstavlja bralcu široko gajeri-jo likov, med katerimi izstopata kot posebej močno očrtana Semjon Davidov, nekdanji delavec, ki ga je sovjetska oblast poslala na podeželje organizirat kolhoze, ter Jakov Lukič Ostronov, ki postane sicer upravnik kolhoza, vendar pa pri tem skriva sovražnike sovjetske oblasti in rovari proti njej. Pomembna osebnost romana je pregoreči partijski delavec Nagulnov; nastopa pa v romanu še vrsta moških in ženskih oseb in pa seveda rusko ljudstvo, v odlično prikazanih množičnih prizorih.
Solohov velja za neposrednega dediča velikih ruskih klasikov. Zato je pri njem čutiti izrazit poudarek na dogajanju. Solohov ni obli-kovalec človeških usod, temveč nam iz dogajanj oseb, ki jih opisuje, odkriva njihove značaje in narave. Seveda pa je Solohov pisatelj, ki zna kot Turgenjev prisluhniti življenju narave in
združiti opise dogajanj z opisi narave, ki so tako popolni, da bralec naravnost čuti duh ruske zemlje, pre-bujajoče se pomladi in vetrov, ki vejejo čez stepo, ob kateri se dogaja večina de. janja. Solohov, ki zna odlično prikazati množične prizore, je tudi mojster v pisanju nekakšnih komičnih vložkov, ki poživljajo delo in razgibavajo dogajanje. Tako vstajajo pred bralcem pravi, resnični ljudje, pristni donski Kozaki, nasičeni z vsemi vonji in sokovi ruskega, juga, v vsej svoji preprostosti in zaostalosti, pa tudi v vsem prizadevanju za gospodarsko in socialno preosnovo domovine. Seveda je med obema deloma romana čutiti razlike, saj je med njima vendarle več kot 25 let. Morda bo prvi del zaradi svoje neposrednosti in zaradi včasih naravnost dramatične epske pripovedi bralcem bolj všeč. Toda zato pa odlikuje drugo .knjigo psihološka poglobljenost likov, ki jih avtor prikazuje. Toda vsak kritični prikaz bo moral to razliko v kjorist prvega dela vseeno priznati.
Vsekakor je Zorana ledina Veliko delo sodobne sovjetske književnosti in se vsaj s svojim prvim delom uvršča že med klasična dela moderne sovjetske književnosti. Zato je prav, da stno delo dobili v slovenščini v taki izdaji, po kateri bodo slovenski bralci gotovo radi segali.
Sl. Ru.
mladih letih sodelovala pri gledaliških družinah.
Danes sta oba odlična govornika. Slovenski jezik jima teče odlično, čeprav je preteklo že precej desetletij, odkar je zapustil Lotrich staro slovensko domovino, dočim je bil Joe Culkar, danes predsednik SNPJ, rojen na ameriških tleh. Culkarjev oče izvira iz Dolenjskega.
Clevelandski Slovenci so si želeli primerno gledališko dvorano za svoje odrske nastope že v začetku tega'stoletja,- Ustregel jim je njihbv rojak' Jernej Knavs, ki jim .je. leta 1^04. sezidal dvorano z odrom, znano pod imenom Kriačsova dvorana. Tu je prikazovalo gledališka dela slovensko dramsko društvo »Triglav«.
Starejši izseljenci še pomnijo svečano otvoritev dvorane, ko so uprizorili gledališko delo nestorja slovenskih pripovednikov in pisateljev, Finžgarjevo ljudsko igro «Divji lovec«.
Finžgarjeva ljudska igra, opisuje življenje v naših krajih za časa avstrijskega vojaškega poveljnika Ra-deckega. Finžgar je igro napisal v času, ko je bil za kurata v prisilni delavnici v Ljubljani in se je tedaj navdušil za pisanje gledaliških del. 2 «Divjim lovcem« je hotel tekmovati z dramatizacijami takrat priznanega gledališkega pisatelja Frana Govekarja. Premiera «Divjega lovca« je bila na odru ljubljanskega gledališča marca leta 1902 in je bil pisatelj Finžgar deležen lepega priznanja. Potem so delo uprizarjali na mnogih drugih slovenskih odrih in je prešlo celo preko morja, med rojake v Ameriko.
Za gledališke predstave je bilo med clevelandskimi Slovenci zmeraj več zanimanja. Janko N. Rogelj slovenski publicist v Clevelandu, je dal pobudo, da so leta 1919 ustanovili še eno gledališko družino (dvan Cankar«.
Po zaslugi znane slovenske gledališke umetnice Avguste Cerar — Danilove (rojena Gostič v Ljubljani dne 24. avgusta 1669), ki je prišla leta 1913 v Ameriko, se je dejavnost v dramatič-nem društvu «Ivan Cankar« v Clevelandu lepo razvijala in to v resnem umetniškem ozračju.
Janko N. Rogelj je bil prvi režiser, takrat nazvan za »igrovodjo«. Avgusta Cerar — Danilova je vdihnila članom ((Ivana Cankarja« navdih resne umetnosti, saj je bila že dotlej priznana umetnica, ki je nastopala v stari domovini v Ljubljani, v letih 1908—1910 pa je vodila slovensko gledališče v Trstu,
Na stara leta si je želela Avgusta Danilova domov v Slovenijo. Ivan Rogelj mi je o njeni vrnitvi pripovedal: «Leta 1925 sem bil na obisku v Jugoslaviji in tedaj sem obiskal gledališkega ravnatelja Govekarja. Naprosil sem ga, naj vzame Avgusto Danilovo pod svoje okrilje in zaščito.
Takrat še niso bile urejene pokojnine za ostarele gledališke umetnike. Zato sem ga še prav posebej zaprosil: »Glejte, da ne bo Avgusta prosjačila. Danilovi bodo izkazovali hvaležnost tudi ameriški Slovenci, če bo to potrebno. Pri nas ne
bodo ostala zaprta nobena vrata, kjer so to odlično i-gralko poznali in visoko cenili zaradi njenih umetniških odlik«.	,
Kljub temu, da stari In izumira rod naših prvih naseljencev v Ameriki in zdaj tam dorašča najmanj druga generacija, rojena v Ameriki, društveno življenje po številnih slovenskih društvih še ni prenehalo.
Naj navedem kot kulturno zanimivost, da so v letošnji gledališki sezoni' (1961/62) izvedli v dramskem društvu «Anton Verovšek« (i-menovano po znanem Ijifb-., ljanskem igralcu Antonu Verovšku) izvirno slovensko veseloigro «Deriar». Napisal jo je slovenski rojak Andy Kobal in se dogaja v New Yorku. V veseloigri nastopajo Slovenci dveh generacij, ki govore v svojih narečjih, kar daje igri še prav posebno barvitost in sočnost.
Krstna predstava Kobalo-ve veseloigre «Denar» je bila 22. oktobra 196) v Slovenskem delavskem domu v Clevelandu. Režijo je imel v rokah odrski strokovnjak Louis Kaferle, čisti dohodek pa so namenili Slovenskemu doma za onemogle v Clevelandu.
Za ostarele Slovence so zgradili pred leti prvi tak dom v Fontani v sončni Kaliforniji, zdaj pa se pripravljajo že na graditev drugega doma za ostarele Slovence v Ameriki. Pri zbirki sodelujejo številni rojaki in njihova kulturna društva.
V Ameriki deluje več sto slovenskih društev, tako podpornih, kulturnih, športnih in drugih. Mnoga goje tudi dramatiko. Uprizarjajo Finžgarjeva, Cankarjeva in
druga dela pisateljev iz stare domovine, pa tudi gledališka dela izseljenca Etbina Kristana i. dr. 2al je med staro domovino in Ameriko «velika luža«, ki nam zastira pregled nad kulturnim delovanjem naših rojakov v Ameriki. Kobalova najnovejša veseloigra, ki je žela mnogo priznanja, pa nam daje upanje, da se je spet pojavil pisatelj veseloiger, ki bo lahko s pridom nadaljeval začeto delo. Čeprav je delo pisano nalašč za a-meriške razmere, bi morda le kazalo predstaviti ga tudi po naših odrih. Uspeh mladega Andyj'a Kobala daje tudi upanje, da bo slovenska Talija v Ameriki še dolgo nastopala.
JOŽE ŽUPANČIČ
že izšlo, letos pa bo s šesto in sedmo knjigo ta lepa izdaja zaključena, Mohorjeva družba bo prav te dni izdala tudi Gregorčičevo Izbrano delo v ljudski izdaji z ilustracijami Gvidona Bi-rolle in bo tako ustregle povpraševanju .pa delu Goriškega slavčka!
Za leto 1962 pa je Mohorjeva družba pripravila poleg redne zbirke svojih knjig še začetek dveh pomembnih knjižnih zbirk. Tako sta za letos napovedana dva zvez-k a izbranih spisov Ivana Preglja ter dve knjigi zbranega dela Frana Detele.
Mohorjeva družba se ja Ivanu Preglju hotela oddolžiti še za njegovega življenja.
Izbrano delo Ivana Preglja,
ki je izhajalo v letih 1928-1935, je že zdavnaj razprodano. Novi izbor je zato potreben. Pripravlja ga najboljši poznavalec Pregljevega dela dr. France Koblar, ki je v načrt izbranega dela sprejel skoraj vsa dela, ki so izšla v zadnji izdaji, dopolnil pa jih bo Pregljev najmočnejši tekst «Plebanu» Joannes«. Obseg zbirke še ni dokončen, verjetno pa bo izdaja izbranega dela obsegala najmanj sedem ali celo 0-sem zvezkov. Po svoji notranji. obliki bo izdaja Pregljevega dela podobna izdaji Finžgarja in bo urednik vsakemu zvezku dodal kratke o-pombe, ki naj bi dela bralcu čimbolj približala. Prvi zvezek bo prinesel roman »Tolminci« in povest #Slefan Go-lia in njegovi«. Drugi :ve*«K bo obsegal dve Pregljevi ženski povesti, eno najbolj vedrih Pregljevih povesti «0-troci sonca« in »Tolminske novele«. Obe ti dve knjigi bosta izšli letos, ostali zvezki pa v prihodnlih letih,
Detelovo zbrano delo v redakciji Jakoba Solarja je založba začela izdajati že pred vojno, vendar je izbruh vojne preprečii nadaljevanje, vso zalogo knjig pa so Nemci. uničili. Sedanja izdaja, ki bo obsegala šest zvezkov, bo prinesla vsa Detelova dela v kronološkem redu, tako da bo izdaja služila bralcem današnjega časa pa tudi raziskovalcem naše literarne preteklbšti; Tudi od te zbirke bosta letos izšla dva zvezka.
Sl. Ru.
uiiimiiimimiimiiiiiiiiiiiiiiitiitimiMiiiiimiiiiiiiiiiiitiiititiiiiiiiiittiiiiiiiiuiiMniimiiiimiiii
Prevedena novela Dinka Simunoviča
S svojo zbirko «Izbrana dela jugoslovanskih klasikov«, v katerj Pa knjige precej neredno izhajajo, Državna založba Slovenije počasi seznanja slovenske bralce z deli hrvatskega in srbskega slovstva. Tako smo tudi zdaj dobili v prevodu Toneta Potokarja izbor novel hrvatskega pripovednika DinkatSimunoviča (1873—1933), ki ga slovenski bralci zelo malo ali pa sploh nič ne poznajo. Sele z novo knjigo Simuno-vičevih novel bo ta hrvatski pisatelj v širšem izboru postal tudi slovenskim bralcem
galeriji razstave slikaj Na raz-Tržačane
je literarna zgodovina Dinka Simunoviča za najizrazitejšega pripovednika hrvatske moderne. Pa čeprav z moder-nističnim gibanjem neposredno ni. imel nobenih zvez in je kot zagrenjen človek — samotar živel skoraj kot he-kak izobčenec, kot pripovednik pa deloval docela kot samorastnik.
Zaradi boljšega spoznava* vanja Simunoviča je prevajalec napisal krajši Uvod, v katerem je spregovoril o pisateljevem delu in njegovi nemili življenjski usodi. Prav ta pa je v celiki meri vplivala tudi; j)a pjegovo ltte* ramo ustvarjanje* Simuno-vič je izviral iz ‘učiteljske družine ih je’ bil' tudi sam Kot tak se je precej kraja v kraj, zlasti po krajih Dalmatinskega Zagorja. V romantičnem navdušenju svojeget časa je vzljubil naravo, -posebej pa še ljudi teh krajev, med katerimi je preživel dobršen del svojega življenja. In. ta trd, preprost ter reven svet za jadransko obalo ter njegbve ljudi je opisoval tudi v sv©, jih delih, pri čemer je malce idealizirano prikazoval vrline teh ljudi, elementarno«^, moč, drznost, pa tudi žalost-strani njih žijrljenja.
Slovenski izbor Simunov* čevih aovel, ki ga je pripravil prevajalec Tone Potokar, obsega deset pripovednih tekstov, med katerimi so naj* značilnejši primerki Simuno-vičevega pisanja. Med take tekste se uvrščajo zlasti povest »Mrkodol«, ki je po sodbi kritike najbolj Subjektivna vizija Simunovičevega negativnega doživetja sveta, nadalje Alkar, edini, tekst, ki smo ga doslej že imeli v slovenščini, in noveli «Mu!)(ka» ter «Mavrica», ki predstavljajo sploh najboljše, kar je Simunovič ustvaril.
Gotovo je, da bodo tudi slovenski bralci z zanima, njem brali ta dela o življenju hrvatskega ljuds(va, ži-večega tik za visokimi gorami ob dalmatinski obali. Morda še večji pa je kultu*, nejii pomen te izdaje, saj nam ta knjiga posreduje dela hrvatskega pisatelja, M je bil kljub svoji odmaknjenosti vendar med vodilnimi osebnostmi hrvatske književ-nosti.
FILA TE
KOZOROG (od ^---\	21. 12. do 20. 1.)
V A V srčnih zadevah ] vam bodo zvezde zelo naklonjene in ^	se	boste	rešili iz
zapletenega položaja. Nepredviden obisk. Lepe perspektive v poklicnem delu. S svojo odločnostjo boste dosegli uspeh. Pazite na svoje zdravje.
VODNAR (od
S s. 21 ■ d0 19- 2.)
Ak \ Vaša ošabnost ali ] prevzetnost vas M J bo spravila v za-v ^ J drego. Dozdevalo
^---- se vam bo, da
imate v ljubezenski zadevi monopol, a boste spoznali, da niste samo vi. V poklicnem delu vas tudi čaka razočaranje in boste imeli opravka s sitneži. Potrpljenje!
HIBI (od 20. 2. do 20.	3.)
Glede srčnih za-i j dev boste verjet-no morali spre-meniti neki svoj načrt zaradi nenadnih ovir. Nič hudega, ker se vam bo istočasno nudila druga lepa priložnost, da boste lahko preživeli nekaj lepih ur v družbi osebe, ki vas itna rada. Zadoščenje v poklicnem delu.
Veljaven od 25. do 31. mana 1962
Pred združitvijo FIAT-SIMCA?
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.)
\ f \ Draga oseba bo lrn ] upoštevala vašo *Jjy J ljubosumnost, ne smete pa pretira-vati. Dosegli boste svoj cilj in pripravljali načrte za prihodnost. V poklicnem delu boste naleteli na oviro, ki pa jo boste premagali. Dobro premislite, preden sprejmete nove obveznosti
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) .X \ Ko se boste raz-'JM-., ] govarjali z ose-rT J bo, ki vam je pri ^ srcu, ne bodite dolgočasni, ker bi sicer zapravili njeno simpatijo. V poklicnem delu spremembe, ki ste jih pričakovali. Bodite pa previdni in pazite se pred nevoščljivci, ki bi vam rado škodovali.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.)
\ Neprijetna prese-'	I ne^enja v srčnih
▼ i J zadevah. Verjetno v	se bo nenadoma
razbila idila, ki je trajala več časa. Nič za to. Verjetno vam ho še koristilo in vam ne bo žal. V poklicnem delu bo še nekaj narobe, toda s svojo spretnostjo boste prišli spet na površje.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) | j \ Morda vas bo i ' J draga oseba uža-j\ J lila in razočarala, si ty Ne odgovarjajte.
Kdor molči, devetim odgovarja. V poklicnem delu bodite previdni in ne lotite se stvari, ki vam niso še jasne, saj bodo drugi, kljub temu, znali ceniti vašo sposobnost. Obisk.
Naj večja «bomba» ženevskega salona ni bila, kot je bilo pričakovati, nov model tega ali onega avtomobila, ampak vest o povezanju najbolj znanih francoskih tovarn z italijansko Fiat. Interesenti so vest odločno zanikali, vendar odobro obveščeni krogi« menijo, da so pogovori o tej zadevi že v zaključni fazi. To potrjuje tu-d; kvotiranje delnic zgoraj omenjenih družb na pariški borzi, ki je najbolj vesten in buden opazovalec francoskega ekonomskega življenja.
Levji delež bo imela v tej spojitvi brez dvoma Fiat. Tu-rinska družba že zdaj kontrolira in poseduje večji del delnic družbe Simca, dokaz so nam razni skupni obrati v nekaterih afriških in južnoameriških državah. V gradnji je na pr. v Tuniziji tovarna, ki bo istočasno izdelovala Fiatove in Simcove modele kar na skupnem tekočem traku.
V novem kartelu bi Fiat imela vodilno vlogo tudi v produkciji druge skupine, ki jo tvorijo Citroen in Pan-hard, saj kljub svojemu imenu in moči zaostajata po svoji proizvodnji daleč za italijansko družbo.
Nova delniška družba bi zavzela prvo mesto na evropskem in tretje na svetovnem avtomobilskem tržišču.
Lani je Fiat izdelala 631 tisoč vozil, Citroen 337.000, Simca 218.000, Panhard pa 30.000, kar daje skupno 1 milijon 261.000 avtomobilov, torej 420.000 več kot doslej najmočnejša evropska tovarna Volkswagen.
Povezava teh najmočnejših italijanskih in francoskih družb potrjuje težnjo po koncentraciji tudi evropske industrije po ameriškem Zglenu. Za tovarne predstavlja ta povezava brez dvoma korak naprej in že vnaprej zagotavlja večje dohodke zaradi skupnih programov in vsaj delnega pomanjkanja konkurence. Nas pa bolj zanima druga plat tega dogovora: Ali bodo tudi potrošniki bili na boljšem?
Švica si je že pred mnogimi leti zagotovila sloves najbogatejie evropske države in ta svoj sloves potrjuje ob vsaki priložnosti.
Letošnji avtomobilski sa. Ion ponovno postavlja v o-spredje njeno ekonomsko moč. To spoznamo že iz o-pazovanja razstavljenih modelov. Res vidimo tu novo štirisedežno Bianchino, ceneno R4 in nekatera druga skromnejša vozila, ampak te sploh ne pridejo do izraza med večino ostalih, ki so vsa zgrajena po ameriškem okusu, kar se pravi pod vzdevkom «kolosal». Ta fenomen, ki nasprotuje tež-njam v vseh ostalih drža-vah, vš’evši ZDA, je tu mogoč tudi zaradi pomanjkanja vsakršnega uvoznega davka.
Naj večjo novost je razstavila italijanska Alfa Ro. meo, ki je predstavila za. htevni ženevski publiki svojo zadnjo stvaritev jiestcilin. drsko «2600». Novo vozilo je vzbudilo v kompetentnih krogih veliko zanimanja, ker s* je tu Alfa Romeo odpovedala mnogoletni tradiciji. Opustila je štiricilin-
drski motor in končno tudi tradicionalne zavore za nove diskaste, znamke Gir-
ling.
Zunanjost se v glavnem ujema s prejšnjim modelom 2000, v ostalem pa sta si prejšnji in novi model mnogo različna.
Tehnične značilnosti: šest-valjni vrstni motor; izvrtina valja 83 kv. mm; hod bata 79,6; delovna prostornina 2548, moč 130 km Din, oz. 148 km SAE, pri izvedbah sprint in spider se moč dvigne na 145 km Din, oz. 165 km SAE v glavnem zaradi povečanja kompresij-skega razmerja. Zgorevalni prostor ima obliko polkro-gle z dvema visečima ventiloma, ki ju krmili dvoje odmičnih gredi.
Pogon na zadnji kolesi preko suhe enoploščne sklopke.
Vpetje spredaj: sprednji kolesi sta vpeti posamič, transverzalni paralelogrami; elikoidalne vzmeti in teleskopski blažilci.
Vpetje zadaj: elikoidalne vzmeti in teleskopski blažilci:
Menjalnik s 5 prestava-
mi. Sprednje zavore diskaste, zadnje pa tradicionalne hidravlične z notranjimi čeljustmi.
PREGLED STARIH AVTOMOBILOV
Stari avtomobili, ki danes še krožijo, predstavljajo nevarnost še posebno na cestah, kjer so dovoljene več-je hitrosti, znatno pa tudi zavirajo promet po mestu, kjer od svojega vozila zahtevamo nagle pospeške.
Da bi vsaj delno omilili to nevarnost, so morala vsa vozila, ki so bila registrirana pred 1. januarjem 1952. leta, na pregled.
Zaradi ogromnega števila vpisanih vozil se je pregled vršil v dveh fazah: v prvi so bila pregledana vozila, ki so bila registrira, na do vključno 1949. leta, v drugi ostala.
Skupno so pregledali 70 tisoč 240 od 137.042 vpisanih avtomobilov, kar pomeni, da skoro polovica posestnikov je že sama smatrala svoje vozilo kot neuporabno. Izmed onih, ki so jih pripeljali na pregled, jih je bilo 52.000 popolnoma v redu.
Po potrebnih popravilih so jih komisarji odobrili naknadnih 16.500 tako da znaša celotno število neodobrenih vozil le 1795.
S tem pa se revizijska akcija ni še zaključila.
Prihodnjo jesen (od 1. oktobra dalje) bo. treba poslati na pregled še eli milijon vozil, to je vsa ona, ki so bila vknjižnjena v letih 1952 in 1953.
pletenik, 39. sleparija, 42. Irša, 44. tisk, 45. avijatikar, 47. pelagija, 49. otok, 51. ae-ro, 52. arom, 54. Rado, 55. ar, •57. avos, 59. reva, 61. avla, 63. Neva, 65. rt, 66. Iris, 68. sonn, 70. Aare, 72. Nora, 74. prednost, 77. Ljubljana, 80. doza, 81. Amon, 83. nelojalen, 85. zapisnik, 87. aloa, 89. horn, 90. arij, 92. kobr, 93. la, 94. isti, 96. plin,
98. anal, 100. lava, 102. tank, 103 ikre, 104. Adam, 105. roža.
NAVPIČNO:
2. pa, 3. kratkovidnost, 4. tele, 6. um, 7. mik, 8. pro-stovoljnik, 10. od, 11. zavarovalnina, 12. amor, 14. to, 15. Ika,	16.	knjigovodstvo,	17.
kopt,	19.	mena,	21.	okoli,	23.
alip,	25.	odri,	27.	Pils,	29.
šiva.	31.,	seka,	33.	kjer,	35.
Ašja,	37,	E ste,	38.	kjer,	40.
para,	41.	Alan,	43.	Aare,	46.
Ares, 48. Aden, 50. kom, 53-mlaj, 54. krpa, 58. Sion, 60. Anja, 63. araz, 64. Aron, 65. trma, 67. sesek, 69. nula, 71. enak,	73.	azil,	75,	Eoli,	76.
tlop,	78,	bera,	79.	Apol,	81.
akar,	84.	arli,	86.	llar,	88.
ata, 91. jad, 95 in 97. nr,
99. la, 101. as.
INNOCENTI: A 40 14.681. LANCIA:	Appia 14.656:
Flavia 7.241; Flammia 1.521. FERRARI: 180.
MASERATI:	296; ostalih
znamk 1.521.
Tuje države so prispevale italijanskemu avtomobilskemu parku v dokaj različnih merah. V Italijo je največ avtomobilov izvozila Nemčija, kateri sledita Anglija in Francija, na zadnjem mestu z enim samim Vozilom pa je SZ.
NEMČIJA 15.429 od katerih je največ Volkswagenov in Opelov, dobro se držita tudi B.M.W. in Ford (Tau-nus).
ANGLIJA 9.352 od katerih 8.153 pripadajo družbi Ford torej v glavnem modeli Anglia in Consiil. FRANCIJA 8.085 največ kupčiji je napravila Simca nato Citroen in Renault. ZDA 573.
ČEŠKOSLOVAŠKA 145 same «Sk6da».
NIZOZEMSKA 201 DAF. SVEDSKA 14 Volvo.
SZ 1 Moskvič.
f Število lam registriranih S avtomobilov v Italiji je do-\ seglo pravi rekord, f Skupno je b.lo na novo P vpisanih v registre kar J 491.169 avtomobilov, 457.996
* od katerih domače in 33.800 < ‘ tuje proizvodnje.
(! Izmed domačih proizvajalcev pripada levji delež Fiatu vendar tudi ostale znamke so znatno napredovale in ta napredek je posebno ob-čutem pri družbi Alfa Ro-1 meo. Tudi nove družbe kot so Avtobianchi in Innocenti so žele lepe uspehe.
Nazorneje nam narastek » pokažejo spodnje številke.
\ FIAT; «Nuova 500» 58.482; J 500 Giardinetta 20.566; 600 D J 144.519;	600 D Multipla
S 8.168; 1100 60.137; 1100 fami-J liare 6.623; 1300-1500 32.314; 1200 3.354; 1500 spider 1.485; 1800-2100 3.599;	2300	1.559;
, > 1800-2100 familiari 151; 2300 familiare 50.
* ALFA ROMEO: Giulietta
S 31.444; Dauphine 19.297; 2000 1.187; Ondine 143.
AUTOBIANCH1; Bianchi-na 24.579.
KRIŽANKA šlev. 12
VODORAVNO:
1. sorodnik, 5. škoda, 9. pesnik, 11. pritok Save, 12. predlog, 13. leposlovno delo, 15. igralna karta, 16. povodna žival, 18. industrijska rastlina, 19. pevski glas, 20. pijača, 22. število, 23. vrh v Julijskih Alpah, 24. usoda, 25. veter, 27. drevo, 28. gora v Zasavju, 30. tvor, 32. nauk, 33. kraj na Goriškem, 35. veznik, 36. moško ime, 38. moško ime, 40. moško i-me, 41. pokrajina v Jugoslaviji. NAVPIČNO:
1. ruski pesnik, 2. lovec, 3. ploskovna mera, 4. kolesnica, 5. gora v Julijskih Alpah, 6. osebni zaimek, 7. letopisi, 8. razvoj, 10. debela palica, 11. časovna enota, 14. vrh v Julijskih Alpah, 17. utrjen kraj, 19. slovenski skladatelj, 21. kemična prvina, 22. čut, 24. ptica, 26. grm, 27. zapredek, 28. ocet, 29. lučaj, 31. poškodba, 33. žival, 34. reka v Afriki, 37. nota v solmizaciji, 39. vpra-šalnica.
REŠITEV KRIŽANKE št. 11
VODORAVNO:
1. pakt, 5. lump, 9. poza, 13. stik, 18. Prem, 20. Miro, 24. okno, 26. op, 28. Aleš, 30. koks, 32. volk, 34. ajda, 36.
Zdaj pa brž v kuhinjo!
ITALIJA — PROGRAM 1962
Pred dvema mesecema je bil odobren emisijski program za leto 1962, ki ni prav nič navdušil domačih filatelistov. Priznati moramo, da se filatelisti še nikoli niso strinjali v celoti s programom, in to ne samo pri nas, ampak povsod v svetu. Vsega je napovedano za letos šest izdaj in to: Paci-notti, Pascoli, Sv. Katarina, Svetovne kolesarske dirke, Evropska skupnost in Dan znamke. Posebno niso všeč filatelistom prve tri izdaje, saj smo take izdaje imeli že leta 1934, 1955 in 1948. Zadevno ministrstvo je vsako leto zasuto z dopisi privatnikov in klubov, ki svetujejo razne emisije, prav gotovo tudi take, ki bi bile vredne upoštevanja, a zdi se, da romajo vsi dopisi v nenasitni koš. Posebno se čudno zdi filatelistom, da nista v programu boj proti malariji in 100-letnica prvih italijanskih zobčanih znamk. Prepričani pa smo, da ne bo filatelistom zmanjkalo presenečenj.
stenco. Medtem ko prikazuje prva znamka zemljevid Balkana z belim golobom miru, prikazuje druga portrete belca, črnca in rume-nopoltega človeka. Znamke so zobčane 13 1/2X14 v večbarvnem tisku. Obstajajo tudi nezobčane, kakor je to žal prišlo že v tradicionalno navado, za izžemanje filatelističnih žepov.
nesreče 114.571 (94) 126.232 (91) 139.754 ( 84) 167.574 (85) 188.854 ( 82) 201-236 (77) 225.116 (73) 275.993 (77) 299.841 (68)
mrtv. 4.880 (4) 5.281 (4) 5.752 (3) 6.746 (3) 6.936 ( 3) 7.137 (3) 7.160 (2) 8.197 (2) 8.632 (2)
ranjenci 90.281 (75) 98.766 (71) 111.537 (67) 136.600 (70) 148.421 (64) 156.710 ( 60) 167.798 (55) 201.285 (56) 211.023 (48)
PRVIČ BREZ U. S POSTAGE
Tisti filatelisti, ki imajo navado pregledati vsako znamko z vso natančnostjo,
Se to naj vam povem: uMoj mož se ob vsakem dežev Ju hudo prehladili
Kdor	drugim
GRAFOLOG	O
fKER 6RC M/MO MOJE H f Še ,2 ATO '“f	JE LE
O /n( *0JA -
PLAČAJ VSAKOKRAT . KO a REŠ Mimo.1 ^ S-7 Por je moja ".
‘hop! f/go * JE ti/oja
MISA:	Ce hočete doseči uspeh v življenju, glejte
bolj realno na vsakdanje dogodke in ne bodite pretira-
so gotovo opazili, da zadnja znamka ZDA ne nosi to pot običajnega napisa, ki ji daje oficialni značaj; U. S. POSTAGE ali UNITED STATES POSTAC-E. To je prvi primer v ZDA.
Znamka je bila dana v promet nekaj ur po vrnitvi kozmonavta Johna Glenna na Zemljo. Skoro na vseh glavnih poštah so tisti dan, 20. februarja letos, ob 16. uri, prejeli telegrafično obvestilo iz VVashingtona, da lahko odprejo zavitek in da-jo v prodajo znamke, ki so v njem. Ze kakšen mesec so bile v blagajnah pošt te znamke, ki imajo nominalo 4 cent, večji napis PROJECT MERCURY in manjši U. 'S. MAN IN SPACE. Znamka je bila natiskana v 100 milijonih izvodih, v modri in rumeni barvi. Prav zaradi teh okoliščin so filatelisti nadeli znamti ime: Glenn. ?nam-ka prikazuje del Zemlje in vsemirje z zvezdami ter zna-čilno kabino.
ROMUNIJA
no skromni. Naravne intelegence Vam ne manjka; ne imejte pa manjvrednostnih kompleksov, ker še niste dosegli formalno najvišjo stopnjo izobrazbe. Cimpreje morate najti pristen in globok kontakt z okoljem ter se potruditi da boste svoje sposobnosti, katere so vezane na proces mečne volje, razvili do čimvečje stopnje. Pazite, da boste pri razdeljevanju svojih materialnih dobrin postopali vedno ekonomično, v mejah svojih zmožnosti.
Pred dobrim tednom smo zasledili, da je Romunija dala v promet serijo treh znamk; novembra lani, z nominalo 20, 40 in 55 bani. Vse znamke nosijo znak CtZN in naivišja vrednota tudi let-
MAHA/ ZJUTRAJ
Gorc/vo PADE .**’ » Hop v JAMO }
iCffMtg.MlE
jSMJtMftti«
;|iS£X 180 CACt tl
COPoMtMV ! IMINICA
,* trdo sp/ /
O K RA OEM GA Do GOLEGA
MLV — Čeprav imate precejšnjo mero sposobnosti realno opazovati svoje okolje, imate v sebi polno ne-
jasnosti, katere skušate razvozljati. V tem delu bodite zelo objektivni, ker bi reševanje problemov zgolj iz osebnega vidika prineslo kratkotrajno veselje. Idealii katere ste si postavili, bodo verjetno v kratkem zbledeli. Vaša občutja bodo postala še izrazitejša. V sebi imate precej nežnosti, kar pa ne ovira odločnih n«" stopov, če so osebne koristi na tehtnici. Ste pedantni, pazite pa, da ne bi postali cinični.
nico lfPfcvnjHi), torej je »posl festurn« ro-letnici OZN.
Prvi dve znamki imata vzporedni privesek z različ. nima napisoma, in to proti rasni diskriminaciji ter poziv na miroljubno koeksi-
 (JAMO J
'^—(SKOPLJEM. O A ^ E/ A/OGO ZLOM/. PA A/E 80 VEČ SKAKAL
Boštjaniek - fini mehanček
SOSED/A/A POMOČ/ n \W TA TOV// K A . J,
DRUG/M 7AMp KOPLJE, SAM VAM J O PADE/
P F!m orsTcT "^nSviTi k*
— rs —
25. marca 196]
■ ■ ■
SSIfeS:
-
ki jih kmetovalci
TEDEN
Razpravljanja o avtonomni deželi Furlanija — Julijska krajina, predavanja o fašizmu in antifašizmu, vprašanje borbe proti višanju cen povrtnini, seje pokrajinskega sveta in svetov tržaške, nabrežin-ske, zgoniške in repenta-borske občine, borba delavcev ladjedelnic in otvoritev kiparske razstave slovenskega kiparja Draga Tršarja — v tem bi bilo zajeto glavno dogajanje preteklega tedna na Tržaškem.
Razpravljanje o avtonomni deželi vedno jasneje začrtuje rez med tistimi. ki so deželi naklonjeni in tistimi, ki ji nasprotujejo, prav tako pa tudi določeno razliko glede tega, kakšna naj bi ta avtonomna dežela bila. Prav gotovo sta v tem okviru bili najzanimivejši predavanji prof. Diega De Castra v liceju «Dante* ter prof.
C. Schiffrerja na sedežu PSDI. De Castro je pobijal trditve nasprotnikov dežele, češ da bi predstavljala nevarnost za italijanstvo in dejal, da mora ravno dežela biti most za zbliza-nje s socialističnim in slovanskim svetom, še bolj pa je to vlogo razvil prof. Schiffrer s poudarjanjem, da bi morale pravice londonskega sporazuma veljati za vse področje v Italiji, na katerem živijo Slovenci vključno za Benečijo ter da je Italija dolžna dati Slovencem vse demokratične pravice in podpirati njihov vsestranski razvoj.
Proti tej širini v okviru nove avtonomne dežele je na Schiffrerjevem zborovanju župan Franzil zastopal tezo, da nima londonski sporazum z deželo nobene zveze in da jamči za pravice Slovencev že italijanska ustava sama.
Na torkovi seji pokrajinskega sveta pa so ostro nastopili proti deželi fašisti in liberalci, ki pa so ostali v tem osamljeni. Na petkovi seji istega sveta je predsednik dr. Delise sporočil, da je bil v Vidmu sestanek predsednikov tržaške, goriške in videmske pokrajine, na katerem so razpravljali o bodoči dejavnosti na gospodarskem in socialnem področju v o-kviru dežele.
Predavanja o fašizmu in antifašizmu so naletela med tržaško javnostjo, predvsem med mladino, na izredno veliko zanimanje. Tudi pri drugem predavanju v kulturno-umetniškem krožku, ki ga je imel prof. Romano, je bila dvorana natrpana. Prof. Romano je govoril o «Specifičnem in zgodovinskem značaju fašizma*. žal v svojih izvajanjih ni bil vedno dovolj jasen, pač pa je zelo jasno razčlenil vzroke prihoda fašistov na oblast prof. Alatri, ki je govoril v Ljudskem domu na temo «Faši-zem od škvadrizma do režima ter razvoj protifašistične borbe*.
Stavkovna borba delavcev tržaških in miljskih ladjedelnic se nadaljuje. Delavci so stavkali in manifestirali po ulicah v četrtek in včeraj, v četrtek pa so imeli tudi Javno zborovanje.
Veliko zaskrbljenost pristojnih oblasti je vzbudilo naglo naraščanje cen povrtnini, ki so dosegle že kar astronomske številke. Dvakrat se je v ta namen sestala občinska komisija 0 prodaji sadja in zelenjave. Komisija je potrdila sedanji sistem nadzorstva in pripisala glavno krivdo za višanje cen neugodnim vremenskim pogojem v I-taliji. Bolj konkreten sklep pa so sprejele Delavske zadruge.
V tem tednu so se sestali občinski sveti tržaške, zgoniške repentabor-ske in devinsko - nabre-ainske občine. Zgomški in repentaborski svet sta odobrila občinski proračun, devinsko-nabrežinski svet je razpravljal o vprašanju občinskih ambulant za zdravnike INAM, tržaški občinski svet pa o raznih vprašanjih.
Pomemben dogodek za kulturno zbliževanje in medsebojno spoznavanje je pomenila otvoritev razstave slovenskega kiparja Draga Tršarja v galeriji «La Cavana*, ki so ji prisostvovali številni ugledni predstavniki tržaškega italijanskega in slovenskega javnega in kulturnega življenja.
Pretekli petek je bila na uradnem obisku v Novi Gorici zdravstvena delegacija goriške občine, v kateri so bili pokrajinski zdravnik dr. Montagna, občinski zdravnik dr. Grego-rig, inž. Visentin in geometer Lupieri. Na sedežu ©krajnega higienskega zavoda v Novi Gorici so se »estali z okrajnim zdravnikom dr. Marušičem ir. drugimi predstavniki tamkajšnjih oblasti. Ob tej priliki so se razgovarjali o skupnih problemih, ki ge tičejo obeh obmejnih mest s posebnim pogledom na ureditev oziroma regulacijo potoka Koma. Raz-
govori so se nadaljevali tudi popoldne in so pote-
kali v prijateljskem razpoloženju.
V ponedeljek in torek pa je bila kot gost ZKS na dvodnevnem obisku v Novi Gorici pokrajinska delegacija KPI iz Gorice, ki jo je vodil pokrajinski sekretar Vincenzo Marini — Banfi. S predstavniki o krajne ZK iz Gorice in predstavniki Socialistične zveze delovnega ljudstva so imeli koristne razgovore in si izmenjali medsebojne izkušnje. Gostje so si ob tej priliki ogledali tudi nekatere tovarne in zadružno posestvo v bližini Nove Gorice.
Zastopniki goriških tekstilcev so se pred dnevi sestali na sedežu Pokrajinske zveze industrijcev s predstavniki tekstilnih podjetij iz Podgore in Ronk. Tu so sindikalni zastopniki predlagali povišanje proizvodne nagrade, ki je lani znašala 15.000 lir. Delodajalci so si pridržali, da se bodo o zadevi posvetovali z vodstvom v Milanu in da bodo v začetku aprila sklicali nov sestanek, na katerem bodo razpravljali o tem vprašanju.
Goriški občinski svet je na svoji zadnji seji pretekli četrtek zvečer soglasno odobril proračun občinskih podjetij za leto 1962. Iz poročila, ki ga je podal ravnatelj teh podjetij, je razvidno, da plinarna izkazuje uravnovešen proračun, z dobičkom elektrarne pa bodo krili primanjkljaj pri dobavi vode. V tem letu nameravajo vložiti 93 milijonov za nova dela. Med drugim bodo okrepili električno omrežje v štan-arežu, v Gorici pa bodo po nekaterih ulicah podaljšali plinsko napeljavo in o-krepili vodovod.
Letošnji proračun repentaborske občine
Državna oblast bo morala kriti
samo 3.688.000 lir primanjkljaja
S Kmetijsko	zadru
Na zadnji seji repentabor-skega občinskega sveta so svetovalci z večino glasov odobrili letošnji proračun. Takoj v začetku moramo ugotoviti, da je proračun repentaborske občine med najboljšimi če ne najboljši na našem področju, saj predvideva le 3,688.546 lir državnega prispevka za kritje primanjkljaja. To pomeni, da naj bi imela občina v tem letu 9,941.100 lir dohodkov in 13,029.446 lir izdatkov.
V prvem delu proračuna, ki obravnava dohodke, so na prvem mestu postavke, ki predvidevajo dohodke na račun trošarine in drugih davkov. Občinski upravitelji računajo, da bodo letos dobili v občinsko blagajno 4,649.180 lir na račun trošarine, občinski davki naj bi prinesli 834.799 lir, razne pristojbine 795.000 lir, državni prispevek na račun ukinjenega davka na živino 248.700 lir, 278.000 lir naj bi prinesla letna najemnina občinskih kamnolomov, 100.000 lir najemnina za občinski lov, 233.000 lir naj bi občina dobila za povrnitev bolniških stroškov itd. Poleg tega je treba omeniti še izredne dohodke, med katerimi je predvidenih 1,307.261 lir dohodka na račun raznih davčnih dodatkov, 591.312 lir pa bo mora-
la kriti država, ker je odpa- rabili za izredno vzdrževanje dla trošarina na vino. Kot, in popravilo občinsKih poti,
iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiimMiiHmiiimtimmiiiHHiiitiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtHiHitiiiiiiiii
Naše	kor
Ko nas je na Jožefovo naša službena pot pripeljala v Ric-manje, nas je iznenadila pripomba vaškega znanca, ki nam je dejal: «Kako to, da nismo videli danes v našem dnevniku Morijo Pregarčevo,
ki je praznovala prav te dni 85 let?« Malo v zadregi smo odgovorili:	»Naš matičnt u-
rad slovenskih korenin še ni tako dobro urejen, da bi imeli vpisane vse, naše korenine. Z veseljem pa bomo zabeležili novo ime in bomo takoj obiskali slavljenko.«
Po navadi so ob tem prazniku vsi vaščani na svojih domovih v krogu družine in tako, smo našli do,ma tudi Manjo eMomljevo», kot ji pravijo domačim, ki pa ni hotela, da jo fotografiramo, češ, naj slikamo raje kako lepo dekle.
Marija Kocijančič vd. Pregare se je rodila IS. marca 1877. leta v Prebenegu. Ko je bila stara 12 let, je odšla v Skedenj, kjer je dobila zaposlitev v gostilni «pri Smecu». Cez nekaj let se je preselila v Ricmanje na novo službo h Gobčevim, kjer je tudi spoznala mladega vaščana «Van-ka Momla«, s katerim se je poročila 8. septembra 1897.
V zakonu je povila sedem otrok, od katerih je še pet živih. Trdo je bilo življenje naše jubilantke, njenega soproga in cele njene družine. Kot zavedna Slovenca so ju fašisti že takoj t) začetku preganjali, tako da je moral leta 1922 tov. Pregare zbežati v Jugoslavijo. Tam je ostal, dokler mu niso fašisti med okupačijo ubili sorodnico Vido leta 1942; tedaj se je vrnil v svojo rojstno vas Ricmanje. Leta 194 7 sta praznovala v krogu svojih zlato poroko, čez nekaj let pa ;e naša slau-Ijenka ovdovela.
Marija Pregare pa je kljub svojim 85 letom, še vedno zdrava in čila ter še vedno dela doma ali na njivi. Čestitkam otrok, sorodnikov, prijateljev ter vseh vaščanov, se pridružujeta tudi uprava in uredništvo našega dnevnika z željo, da bi še dolgo let živela zdrava in srečna.
prav dejstvo, da so z ustanovitvijo tega društva prebudili in istočasno združili napredno mladino vseh bližnjih vasi, bi moralo pomagati tudi drugje, po drugih vaseh, do podobnih zamisli. Ta potreba se najbolj odraža v openski okolici. Zakaj ne bi tudi na Opčinah ustanovili tako društvo, ki bj povezalo in predramil) vse bližnje vasi in ki bi imelo vje sekcije ki bi jih članstvo zahtevalo?
Res, da so vse te vasi imele svoja društva pred leti, a od tedaj pa do danes se je mnogo spremenilo. Mnogo mladine je odšlo po svetu zaradi brezposelnosti in prav to je bil odločilen udarec komaj ustanovljenim društvom, ki so se opjrala zgolj na mladino; vplivali so seveda še drugi faktorji, pomanjkanje primernih prostorov za vaje, gmotne težave itd.
Prav zato bi bilo potrebno da bi se več vasi združilo v enem skupnem društvu, ki naj pripomore, da se premostijo vse težave in da se utrdi kulturna in športna dejavnost med Slovenci, ki je ne-obhodno potrebna za napredek slovenskega življa na tem obmejnem področju. Preveč je takšnih, ki pozabljajo dolžnosti, ki so jim jih zapustili njih očetje, in sicer: #da varujejo, branijo in da tudi svoje otroke uče slovenskega jezika.«
A. V.
smo že omenili, znašajo skupni predvideni dohodki 9,941.100 lir.
Jasno je, da so izdatki precej večji, na kar zlasti vplivajo — kot po vseh občinah — stroški za občinsko upravno osebje. Letos so se poleg vsega še povišale plače občinskim uslužbencem in v tej zvezi seveda tudi socialne dajatve, >ako da bo občina mo-rala na ta račun plačati letos približno pol milijona lir več kot iani. Skupno znašajo ti stroški nekaj nad 5 milijonov lir, kar pomeni, da odpade na občinsko osebje več kot polovica vseh dohodkov repentaborske občine.
Med ostalimi večjimi stroški naj omenimo 450.000 lir za nakup pisarniških potrebščin in tiskovin, ki jih potrebuje občina, 300.000 lir za o-grevanje in razsvetljavo občinskih uradov, 465.000 lir za prispevek trošarinskemu konzorciju in 1,020.000 lir za javno razsvetljavo.
Stroški pa s tem seveda niso izčrpani, saj je poleg številnih manjših stroškov predvidenih še 220.000 lir prispevka za živinozdravniško službo, 200.000 lir za nabavo pit. ne vode, 290.000 lir za javno občinsko kopališč?, 770.000 lir za prispevek konzorciju kra-škega vodovoda, 376.000 lir znaša prispevek tehničnemu uradu, 610.000 lir znašajo stroški za šole, 100.750 lir velja ogrevanje in razsvetljava o-troškega vrtca, 186.000 lir mora pbčina dati za zdravniško službo, 190.000 lir naj bi predvidoma znašali bolniški stroški, medtem ko je občina dolžna prispevati 99.000 lir pokrajini za vzdrževanje neza-konskih otrok.
To so redni in obvezni stroški, ki znašajo skupaj 12.1-87.901 liro. Roleg tega pa so v proračun vključeni še izredni izdatki, ki dosežejo skupaj 1,906.745 lir, tako da znaša skupna vsrttš ‘"fkdatkov 13.629.646 lir. Med izrednimi stroški, za katere je seveda vprašanje, če jih bo prefektura odobrila, je predvidenih 260.000 lir za nadurno delo občinskih uslužbencev, 363.000 lir bi veljala nabava pohištva za občinske urade in občinski arhiv, 300.000 lir bi po-
300.000 lir pa bi znašali stroški za pobiranje borovega prelca.
Ce sedaj nekoliko pogledamo proračun v celoti, tedaj kaj lahko ugotovimo, da je dobro sestavljen ,kar je bilo razvidno tudi na seji občinskega sveta, ko ni noben svetovalec imel kake tehtne pripombe, zaradi katere bi bilo treba proračun spreminjati. Mislimo pa, da bi ob konkretni podpori oblasti lahko re-pentaborska občina že v nekaj letih dosegla izenačenje svojega proračuna, predvsem zaradi tega, ker ima vse možnosti, da se turistično še bolj razvije.
Na tem področju je bilo že marsikaj storjenega, saj so po eni strani oblasti poskrbele za ureditev čest, medtem ko so zasebniki preuredili in olepšali javne lokale, ki so sedaj med najbolje urejenimi v tržaški okolici. Toda to ne
zadostuje. Treba bi bilo poskrbeti za druge privlačnosti in zgraditi objeste, ki bi prite-govali ljudi ne samo ob nedeljah, temveč tudi v delovnih dneh. Prvi korak je bil napravljen s tem, da je občinska uprava predvidela v gospodarskem načrtu za leto 1962-63 pet milijonov lir stroškov za izgradnjo športnega igrišča v Velikem Repnu. Takih in podobnih pobud bi bilo treba več,, da bi občina lahko povečala svoje dohodke.
Odkar je minister za turizem Folchi imenoval repen-taborskega župana Jožeta Bizjaka za člana upravnejga odbora tržaške pokrajinske turistične ustanove, obstaja u-pravičeno upanje, da bo žu-pan poskrbel za rešitev določenih problemov, ki zadevajo turizem repentaborske občine. Prav pa bi bilo, ko bi se v ta namen — kar smo že pred časom predlagati — ustanovila turistična komisija, ki bi bila županu ob strani .
V našem dnevniku smo že poročali o izletu, ki ga je prejšnjo nedeljo priredila Kmetijska zadruga iz Trsta v Verono. Izleta se je udeležilo 220 kmetovalcev tržaškega področja, ki so bili s potovanjem prav zadovoljni. Kako ne bi bili, ko pa so imeli možnost, da si z malenkostnimi stroški
HiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiimiiiuiiiiiiiHiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Čuden odnos V. Guština do repentaborske uprave
TREBČE
BANE
Pred nedavnim so v Mav-hinjah, po dolgem zatišju, u-stanovili novo društvo. Z u-stancvitvijo tega društva niso prebudili' kulturno in športno dejavnost samo v svoji vasi, ampak so predramili tudi ostale bližnje vasi, in sic?j; s tem, da so povabili v svojo sredo tudi mladino iz Cerovelj, Vižovelj, Slivnega in Prečnika. In
Pretekli četrtek smo v ve likem številu spremili na zadnji poti pok. Danila Kralja ki je v šestdesetem letu starosti preminil za posledicami bolezni, za katero zdravniška znanost še ni iznašla zdravila
Pokojnik je bil dobro znan nc samo v svoji vasi, kjer je toliko let neumorno delal na prosvetnem področju (bil je pevevodja in kapelnik domače godbe), temveč tudi v bližnji in daljni soseski, kar je izpričal tudi njegov pogreb na katerem so bili poleg ve lik ega števila ljudi tudi pevci in godba, ki je igrala ža-lostinke. Od pokojnika st pri odprtem grobu poslovil Miro Kapelj.
Pokojni Danilo Kralj zapušča ženo in hčerki, katerim izrekamo naše globoko sožalje. Izrazom sožalja se pridružuje tudi uredništvo Primorskega dnevnika.
Na zadnji sčji repentabor-skega občinskega sveta smo se lahko prepričali, kako daleč sega to čudno delovanje bivšega odbornika Ve-Umira Guština, ki je hotel v sodelovanju s skupino u-čltelja Lupinca ob glasovanju za letošnji občinski proračun doseči nezaupnico odboru ter na ta način sprožiti komisarsko upravo občine.
Ugotoviti je treba, da je bil svetovalec Velimir Guštin izvoljen na enotni občinski listi, ki si je zastavila svoj volilni program in katerega sedaj izpolnjuje. Odraz programa je v določeni meri tudi občinski proračun, saj je proračun ogledalo občine, ki kaže sposobnost upraviteljev in njihovo skrb za občinske potrebe. Velimir Guštin, ki je kot svetovalec večinske liste pristal na njen program in se pred volivci obvezal, da ga bo izpolnjeval, je sedaj pokazal, da je njegova
KRIŽ
V sredo smo pokopali 77-letnega pokojnega Ivana Ukmarja. Kakor večini Slovencev iz naših krajev je bila tudi njemu posuta pot bolj trnjem kot s cvetjem. Napreden delavec, po poklicu k lesar, je z veliko težavo preživljal svojo številno družino, a je kljub temu vzgojil tvoje otroke v napredne in zavedne Slovence. Fašisti so na razne načine preganjali njega in njegove otroke ter je bil med drugim tudi interniran v Italiji. Ko je bil najstarejši sin od fašistov aretiran in kot član antifašističnega gibanja zaprt v tržaškem zaporu, je takrat njegova najmlajša štiriletna hčerka obiskovala vaški otroški vrtec. Ker je kot otrok zavednih staršev vedno govorila v materinem jeziku, ji je takratna fašistična vzgojiteljica, da ne bi slišala slovenske besede, zamašila usta z obližem in jo zaprla v klet.
Za časa narodnoosvobodilne borbe so pok. tov. Ukmar in vsa njegova družina pomagali in delali po svojih močeh za zmago nad nacifašiz-mom. Dva sinova sta tudi stopila v partizanske vrste.
Kako je bil pokojnik spoštovan in priljubljen v vasi je dokazalo veliko število vaščanov in zastopnikov raznih ustanov, ki so se kljub slabemu vremenu udeležili pogreba in s tem počastili spomin moža, ki je mnogo dal za boljšo bodočnost našega naroda. Naj mu bo lahka domača gruda. sorodnikom pa iskreno sožalje.
Pok. Ivan Ukmar
ga je pri Domju, brat pa v Boljuncu.
Conov Marjan je zbolel že leta 1945 in se je večkrat zdravil pri Magdaleni; dva tedna pred svojo smrtjo pa je najbrž slutil, da se mu bliža konec in se vrnil v svoj skromni dom. Naj mu bo lahka domača zemlja. Žalostni materi, ki sedaj živi sama, in pokojnikovim svojcem globoko sožalje.
PEVMA
V nedeljo smo na ricmanj-skem pokopališču pokopali 34-letnega Marjana Žafrana, po domače Conovega, ki je urrjrl po dolgi bolezni prejšnjo soboto. Pogreb je bil popoldne in 1(1 ?a je udeležilo veliko število aolijačinov, sodelovala pa je tudi go■J. g z Brega. Pokojnik je bil blagega značaja in je živel s svojo materjo, ki prodaja sadje in zelenjavo na pokritem trgu v Trstu. E-na sestra živi v Avstriji, dru-1
Preteklo nedeljo je gospa Jelka Fajgelj roj. Pavšič iz Pevrne št. 18, praznovala svo■ jo 70-tetnico. Za to priložnost so se že v soboto zbrali pri njej vsi njeni otroci, štiri hčere in sin, ki so prišli iz Gorice, Nove Gorice, Ljubljane in Bologne; manjkal je njen šesti otrok, Danilo, ki je pa del pri partizanih. Z njimi so prišli tudi vnuki in drugi sorodniki in vsi skupaj so v nedeljo proslavili njen življenjski jubilej.
Jelka Fajgel, ki je po rodu iz Gorice, s Placute, je vdova po učitelju Fajglju ter že 30 let živi v Pevmi, kjer je ved■ no aktivno sodelovala v vseh naprednih organizacijah, zlasti pa o Zvezi slovenskih žena.
Zene iz Pevme, ki prav na današnji dan praznujejo svoj praznik, čestitajo jubilantki z željo, da bi še dolgo delovala v njihovi sredi. Njihovim čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo.
vloga v občinskem svetu povsem drugačna. Na zadnji seji občinskega sveta je izjavil, da se bo glasovanja o proračunu vzdržal, s čimer je praktično razbil e-notnost občinske liste ter izdal interese in zaupanje volivcev, ki ob zadnjih občinskih volitvah niso glasovali za itVelimira Guština» temveč za enotno občinsko listo, ki je imela 12 kandidatov.
Njegovo delovanje ni sicer v občinskem svetu nikogar začudilo, saj so bili tako svetovalci kot odborniki že dalj časa priče negativnemu odnosu, ki ga je Velimir Guštin kazal in imel do nekaterih upraviteljev, zlasti pa še do župana. Prepričan, da bo s svojo skupinico pristašev in z enakim zadržanjem pristašev učitelja Lupinca lahko sprožil krizo v občini, je bil neprijetno presenečen, ko je izid tajnega glasovanja dal povsem drugačen rezultat, kot si ga je Velimir Guštin pričakoval. Zato je po končani seji srdito napadel občinski odbor ter mu grozil, češ da bo že v prihodnosti »pokazal« občinskemu odboru, kdo je on ter pri tem u-porabljal izraze, ki jih iz moralnih razlogov ne moremo ponoviti.
Vse to dokazuje moralnopolitični značaj novopečenega «neodvisnega Slovenca«, za kakršnega se sedaj izdaja Velimir Guštin.
Te vrstice so bile potrebne zaradi tega, da se enkrat za vselej postavi pika na i. Vsakdo, ki demokratično čuti in dela, ima pravico kritike in mora tudi kritiko sprejeti, seveda le v primeru, če je konstruktivna in upravičena. Toda kaj naj rečemo o zadržanju Ve-Umira Guština, ki je v razpravi o občinskem proračunu molčal in potem izjavil, «da se bo glasovanja vzdržal zato, ker njihova skupina ni bila vprašana za mnenje o sestavi novega odbora«. To pomeni, da mu za proračun sploh ni mar ali pa ni imel nobene tehtne pripombe oziroma kritike. Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da je zasledoval samo en cilj cilj, ki smo ga že prej omenili: sprožiti krizo v občini in doseči komisarsko upravo. Kaj pa pomeni komisarska uprava, to je menda vsem občanom dovolj jasno
Zanimivo je tudi, da so se začeli tudi demokristjani naenkrat hudo sumljivo zanimati za probleme repentaborske občine, in kar je pri tem še posebno zanimivo, je to, da je zanimanje nastalo takrat, ko je V. Guštin pokazal svoje pravo obličje in začel nastopati proti županu in občinskim upraviteljem.
Toda kljub grožnjam, ki jih je izrekel Velimir Guštin v odnosu do občinske uprave, lahko z mirno vestjo izjavimo, da bo občinski odbor s pomočjo zrelih in pametnih mož v občinskem svetu nadaljeval svoje delo za izpolnitev in uresničitev volilnega programa, v korist občine in občanov. Ce hoče V. Guštin tako nadaljevati še vedno v upanju, da se bo prej ali slej lahko usedel na županski stol — naj kar nadaljuje. Vprašanje je le, koliko časal
ogledajo veronski kmetijski velesejem, ki velja za enega največjih tovrstnih sejmov na svetu, škoda, da je bilo na razpolago premalo časa in so si kmetovalci lahko ogledali le one stroje, ki so jih najbolj zanimali, poleg tega pa se semena, krmila in druge potrebščine, ki jih kmetovalci potre-
bujejo pri vsakdanjem delu. Veliko zanimanje je vzbujala tudi razstava plemenske živine, na kateri je bila močno zastopana tudi slvo-rjava pasma, ki je pri nas najbolj upoštevana. Na sliki vidimo skupino tržaških kmetovalcev, ki so se za spomin slikali pred slavno veronsko Areno.
Letos se je veronskega velesejma prvič uradno u-deležila tudi Jugoslavija, Do zadnjega trenutka so odlašali, tako da je bil jugoslovanski paviljon urejen praktično šele v zadnjem trenutku. To se je poznalo ne samo v notranjem a-ranžmaju, temveč tudi pri razstavljenih izdelkih, ki so
pokazali le malenkostni del proizvodov, katere bi Jugoslavija lahko razstavila na veronskem velesejmu. Kljub vsemu pa je jugoslovanska razstava vzbujala veliko zanimanje obiskovalcev, saj so se italijanski kmetje lahko na lastne oči prepričali, da ima sosedtia država že močno razvito industrijo
kmetijske mehanike. Posebno pozornost je vzbujala tudi razstava plemenske goveje živine pasme tSimmen-thab, ki so jo jugoslovanska podjetja prvič prikazala ne samo v Veroni, temveč Italiji sploh. Jugoslovani so dejali, da bodo prihodnje leto poskrbeli za večjo in bolje urejeno razstavo.
Za naše tržaške izletnike-kmetovalce je bilo mogočno zborovanje kmetov severne Italije še posebno doživetje. V ogromni veronski Areni se je zbralo kakih 25.000 kmetov, najemnikov, spolovinarjev in kmetijskih delavcev, ki se že leta borijo za pravično rešitev svojih problemov. Zlasti je v Italiji občuteno vprašanje a-grarne reforme, saj je večji del zemlje še vedno v rokah veleposestnikov in monopolov. Na zborovanju, kjer sta med drugimi govorila predsednik Vsedržavne kmečke zveze senator Sere-ni in generalni tajnik CG1L poslanec Santi, so zborovalci zahtevali splošno agrarno reformo ter v tej zvezi
takojšnjo odpravo spolovi-narstva, kolonata in najemniških pogodb, revizijo u-smeritve zelenega načrta, da bi zagotovili finansiranje male kmečke posesti, razvoj kmečkega zadružništva ter povišanje minimalnih pokojnin na 15.000 lir mesečno.
SOVODNJE
Tukajšnja trgovca Danilo in Janko Cotič, sta na Jožefovo odprla dva moderna lokala, ki sta v spodnjih prostorih njune hiše, kjer sta že poprej bili trgovina z jestvinami in pa prodajalna kruha.
Oba lokala sta zelo moder-
no urejena. Posebno trgovina z jestvinami je nadvse okusno urejena. Razpolaga s hladilnimi izložbami in pa poticami, na katerih se blago zelo lepo predstavi. Lokal je tako napravljen, da ga bo mogoče z malenkostnimi sprememba, mi spremeniti v samopostrežno trgovino, ki z modernejšimi časi postajajo vedno bolj potrebne.
Ze poprej pa so uredili sodobno peč, v kateri pečejo zares okusen kruh za vse vasi sovodenjske občine in pa ža Martinščino.
Z novima lokaloma so se še bolj izpopolnile usluge, ki jih sovodenjski trgovci nudijo svojim odjemaloem.
Obiščite kmetijsko trgovino
AGRARIA
na OPČINAH, Narodna ulica 53
Pri nas dobite: koncentrirana krmila za živino po zelo nizkih cenah, sredstva proti rastlinskim zaje-dalcem in boleznim, razne vrste semen, sadike, kmetijske stroje ter umetna gnojila
RICMANJE
Z letošnjim jožefovanjem smo bili zadovoljni, tako da bolj ne bi mogli biti. Vreme je bilo prekrasno, čeprav precej mrzlo, zaradi česar nas je obiskalo tisoče Tržačanov in okoličanov. Naši gostilničarji so imeli polne roke dela, a ne samo oni, tudi gostilničarji iz sosednih vasi so prišli na svoj račun.
Samo eno kritiko bi radi izrekli. Ker je bilo premalo prometnih policistov je prišlo na zgornji cest* do velikih zastojev. Zaradi tega bi bilo treba poskrbeti, da se prihodnje leto to ne bo ponovilo.
Vreme včeraj: najvišja tempera, tura 10.5, najnižja 3.7, ob 19. uri 6.5; zračni tlak 1013.2 raste, ve. ter 25 km severovzhodnik, vlage 51 odst., 1.6 mm padavin, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temp morja 6.9 stopinje.
fBl	^	^	'm	m	~m	m	th
Trza§ki dnevnik
Danes, NEDELJA, 25. marca
Oznan. M. D.
Sonce vzide ob 6.01 In zatone ob 18.23. Dolžina dneva 12.22. Luna vzide ob 22.33 in zatone ob 8.13 Jutri, PONEDELJEK, 26. marca Maksim
Zaostritev borbe ladjedelniških delavcev
Nenadna napoved 24-urne stavke v vseh tržaških ladjedelnicah
Delavci so včeraj zjutraj zapustili delo in odšli v povor. ki po mestnih ulicah in mimo glavnega ravnateljstva GRDA
t Včeraj so delavci v vseh ladjedelnicah in v Tovarni »trojev zopet stavkali. Tokrat ni sindikat kovinarjev FlOM napovedal stavke vnaprej, marveč so obvestili delavce » letaki, ko so prišli na delo. Stavka je trajala 24 ur, in sicer na podlagi sklepov osrednje FIOM in komisije za vprašanja ladjedelnic in v okviru borbe, ki traja že skoraj 4 mesece. Ker pa je danes nedelja in se delavci FI OM še vedno vzdržujejo izrednega in nadurnega dela, se bodo delavci vrnili na delo Sele Jutri zjutraj.
Delavci pa ntso odšli domov, marveč so se uvrstili v povorko s transparenti na čelu, na katerih so bile naznačene njihove zahteve, to je izboljšanje mezd in dodatnih prejemkov, delovnih pogojev ter zaščita ladjedelnic, ki se morajo obnoviti, ne pa skrčiti. Ena povorka je prišla od Tovarne strojev in Tržaškega arzenala, druga pa iz ladjedelnice §v. Marka. Srečali sta se na trgu pri Sv. Jakobu, od koder so odšli delavci v mestno središče, in sicer na Trg Garibaldi, po Ul. Carducci, sv. Spiridijona in Korzu na Trg Uriita; od tam pa so šli po nabrežju mimo ravnateljstva CBDA, kjer so še posebno močno žvižgali s piščalkami in vzklikali; končno so se vrnili na Trg Garibaldi in se razšli. V povorki je bilo včeraj še več delavcev kot v četrtek in je zopet potekla v popolnem redu.
Kot kaže potek stavke, niso imeli uspeha poskusi sindikata kovinarjev in Delavske zbornice CISL. niti govor, ki ga
je imel pred dnevi vsedržavni tajnik UIL.M na sedežu stare Delavske zbornice in v katerem je skušal prepričati delavce, da ni za njihovo borbo nobenega razloga, češ da je treba počakati do oktobra ter da bodo potem Vse uredila sindikalna vodstva. Upoštevati je namreč treba, da se ne borijo po vsej državi le delavci ladjedelniške stroke, marveč se borijo tudi kovinarji drugih strok, zlasti v Severni Italiji, kjer jih enotno stavka več desettisoč. Sedaj pa sta CGIL in CISL proglasili splošno stavko 200.000 kovinarjev v Milanu. To je dokaz, da se je začelo med vsemi kovinarji sploh široko mezdno gibanje. V njegovem okviru bodo tudi ladjedelm-ški delavci dosegli sklenitev dopolnilne pogodbe, ki jim bo priznala boljše mezdne in delovne pogoje. Dejstvo, da stavkata obe največji sindikalni organizaciji v Severni Italiji enotno, še bolj jasno kaže na nevzdržno stališče tukajšnje stare Delavske zbornica v sporu v ladjedelnicah
Trgovci o podražitvi sadja in zelenjave
Zveza trgovcev je včeraj izdala daljši proglas, v katerem podrobno govori o položaju na tržišču s sadjem in zelenjavo. Zveza ugotavlja, da morajo tržaški grosisti voziti sadje in zelenjavo od daleč in da so neugodne tržne razmere prizadele v prvi vrsti trgovce same. Nato ugotavljajo, da je
prišlo do težav izključno zaradi slabih vremenskih prilik.
Stališče zveze je razumljivo in del • njihovih trditev nedvomno drži, saj je točno, da ni prišlo do izredne podražitve cen sadja in zelenjave na našem področju in da- je ta pojav odraz stanja na oddaljenejših tržiščih. Vendar pa obstaja tudi dejstvo, da se cena sadja in zelenjave podražj od proizvajalca do potrošnika celo za večkrat in da je nujno potrebno ponovno proučiti celotno vprašanje. Zato je tudi za pozdraviti pobudo Delavskih zadrug, da bodo neposred. no intervenirale na tržaškem trgu.
Illllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||lm,lllf,|MI,,„1,,,,|M|||||||||||||||||||M||||||||||||||||||im|||u||||,„„1,||f||„l,lUlllUIHIII
V sredo, 28. marca ob 10. uri bodo predstavniki Zveze partizanov in bivših političnih preganjancev položil) vence na spominsko ploščo štirim tržaškim partizanskim bor. cem, ki so Jih nacisti obesili v Ul. M. d’Azeg!io.
Šesta premiera SG v letošnji sezoni
«Arhangeli	i
so pritegnili in zabavali
Farsa z ostrimi strelieami na sedanjo stvarnost ■ Danes ponovitev
Vsakokrat kadar se priprav. Ijamo na to, da preberemo v slovenskem prevodu kakšno tipično delo iz tuje literature ali pa se odpravimo v gledališče, naše slovensko gledališče, da si v slovenščini ogledamo kakšno tipično tuje delo, napisano kot se reče — na kožo — prav za določen jezik, določeno mentaliteto in celo določeno igralsko skupino- ali posameznega igralca, nosimo v sebi neko bojazen in dvom, češ ali bo ta stvar uspela v naši govorici, ali bo odgovarjala naši slovenski miselnosti, ali bo rigala pri naših ljudeh itd.
Tokrat so se nas take boječe misli še posebno močno oklepale, ker smo vedeli, da je «Angele in avtomate• (v originalu «Gli angeli non gin-
V Vipolžah v Brdih 13. maja
VeliRo zborovanje mladine za »Mir in prijateljstvo**
Zborovanja se bo udeležila slovenska mladina iz Trsta, Gorice, Beneške Slovenije, Koroške in matične domovine ter napredna italijanska in avstrijska mladina
V nedeljo, 13. maja se bo pri gradu v Vipolžah v Brdih zbrala mladina iz Slovenije, Italije in Avstrije na veličastnem zborovanju z geslom: «M!r in prijateljstvo«. N» zborovanje bo prišlo na tisoče slovenske mladine iz Trsta, Goriške, Beneške Slovenije, Avstrije in seveda tudi iz vseh krajev Slo. venije, prišla pa bo tudi v ve-
Včeraj dopoldne sta predsednik pokrajinske uprave dr. Delise in devinsko-nabrežinski župan Albin Skrk podpisala darilno pismo, s katerim je bilo ustanovi ENALC podarjenih 10.300 kv. m zemljišča za gradnjo novega hotela ln gostinske šole na nabrežinski obali. Na sliki vidimo župana Škrka, ko podpisuje listino
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifi
Pobuda Slovenskega gospodarskega združenja v Trstu
Konkretni predlogi za razvoj turizma na obmejnem področju
Razširitev obmejnega področja na obeh straneh. Olajšave za obmejne prehode. Koordinacija propagande itd.
Pred dnevi je Slovensko gospodarsko združenje sestavilo in odposlalo zanimiv »Predlog za razvoj turizma na področju Vidma, Gorice in Trsta*. Predlog so poslali pokrajinskim turističnim ustanovam in trgovinskim zbornicam vseh treh pokrajin, poleg tega avtonomnim ustanovam za turizem in letoviščarstvo v Trstu in v Gradežu in trgovinskim zbornicam ter turističnim zvezam republike Slovenije in Hrvaške.
Združenje uvodoma na kratko oriše dosedanje pobude za turizem in za splošni razvoj gospodarskega sodelovanja med obema državama. Združenje ugotavlja, da je na tem področju v zadnjem času prišlo do nekaterih uspehov. Nato pa se omenjeni predlog glasi:
«Vendar pa obstajajo še obsežne in neizkoriščene možnosti za razvoj turizma v vseh treh obmejnih pokrajinah, zato združenje opozarja na na. slednja vprašanja:
1. Širša povezava med turističnimi kraji obmejnih pokrajin Trsta, Vidma in Gori-ce ter turistfčnimi predeli LB, Slovenije in Hrvatske bi znatno povečala privlačnost tega področja in prispevala 'k zadrževanju in izmenjavi turistov.
2. Pristopiti je treba k resnemu obravnavanju vpraša, nja vedno močnejšega dotoka jugoslovanskih turistov. Znano je — in to dokazujejo predmetne statistike — da potuje dnevno skozi Trst kakor tudi druge kraje celotne ae-je]e — Vidma in Gorice — veliko število jugoslovanskih državljanov.
3. Urediti in okrepiti je treba kopenske in pomorske zve. ze. Zlasti jih je treba ojačiti v turistični sezoni.
4. Nujno je treba izvesti ši. roko propagandno akcijo zlasti v centrih neposrednega zaledja m na splošno v središčih bližnje republike Jugoslavije. Na videmskem, gori-škem m tržaškem področju pa je treba jugoslovanskim
obliki propagandni material o lepotah in turističnih zanimivostih.
5. Potrebni so medsebojni dogovori med turističnimi u-stanovami in podjetji za skup. no lilmsko, radijsko in pismeno propagando, za izmenjavo turistov, za čimbolj sproščen prehod turistov med raznimi področji — poenostavljenje obmejnega postopka ter za vsestransko medsebojno turistično sodelovanje.
6. Menimo, da so dani pogoji za medsebojno ukinitev vizumov ali pa vsaj za izdajanje turistom recipročnih vizumov na blokih brez zapletenega postopka.
7. Razširiti je treba področ-ja obmejnega prometa preko dosedanjega lCI-kilometrskega pasu — do Bleda, Ljubljane, Gorskega Kotara in Crikveni-ce na jugoslovanski strani ter do Gradeža in Vidma na italijanski strani ter uvesti nadaljnje olajšave glede premi, dov, prenosa valute in blaga ter podaljšanja bivanja na sosednem področju.
Smatramo, da je za rešitev vseh gornjih vprašanj nujno, da pride do skorajšnjega sklicanja skupne konference zainteresiranih ustanov videmske, gornice in tržaške pokrajine ter ustanov LR Sloveni, je in NR Hrvatske.
Požar povzročil milijon lir škode
V eni izmed dveh barak pod. jetja Marchioro ob Miramar-skem drevoredu, kjer gradijo
krog 19. ure nastal požar, ki je povzročil skoraj milijon lir škode, na srečo pa ni bilo človeških žrtev. Neki delavec je delal z varilnim aparatom, pa je iskra zletela proti posodi, polni be-ncina, ki se je seveda takoj vnel Švignil je plamen, delavec pa se je pravočasno rpšil. Delavci so sami poskušali pogasiti požar in so poklicali gasilce, ki so v 30 minutah preprečili širjenje požara in ga pogasili.
Skoda je tako velika, ker je popolnoma z.gorel električni varilni aparat, nekaj materiala in dober del strehe.
likem številu napredna italijanska mladina iz vseh treh obmejnih pokrajin in napredna avstrijska mladina.
Prve priprave za ta veliki praznik mladosti, prijateljstva in mirnega sožitja med narodi so že v teku. Pretekli torek so se v Novi Gorici sestali predstavniki različnih mladinskih skupin, ki so orisali okvir, ni program zborovanja, ki naj še tesneje poveže mladino in dokaže, da za njo ni pregrad iq meja.
Zborovanje se bo pričelo že dopoldne s športnimi tekmami v raznih panogah in verjetno v odbojki, namiznem tenisu, šahu itd.
Okoli 11. ure bo svečani del, ko bodo spregovorili gostitelji domačini in gostje — sicer v različnih Jezikih, temveč pod skupnim geslom in s skupnimi težnjami. Istočasno se bo razvil de| kulturnega programa, ki se bo nadaljeval še v popoldanskih urah in na katerem bo častno zastopan« slovenska mladina, ki živi v Italiji.
Večina popoldneva bo posvečena svobodnemu spoznavanju mladincev ob prijetnih zvokih različnih zabavnih orkestrov, s pesmijo in plesom.
To bo prvi tak mladinski praznik, katerega globlji pomen in smisel ni samo v pestrih športnih ter kulturnih prireditvah, v zabavi in pesmi, temveč je odraz teženj slovenske, italijanske in avstrijske mladine, da se med seboj čim boije spozna, da ustvari na obsežnejšem področju ozračje razumevanja, prijateljstva in sodelovanja.
 «»—:
V torek seja pokrajinskega sveta
■ V torek ob 18. uri bo redna seja tržaškega pokrajinskega sveta, na kateri se bo nadaljevala razprava o letošnjem proračunu. Poleg tega so na dnevnem redu še sledeča vprašanja: Imenovan-e tehnične in študij, ske komisije novega zdrav-ni-škopedagoškega zavoda, dodelitev podpore Italijanski pomorski zvezi in dodelitev podpore Skal-klubu v Trstu.
# Tajnika tržaške PRI odv. Vollija sta včeraj sprejela minister za trgovinsko mornarico Macrelli in minister za proračun La Malfa. Govorili so o vprašanju deželne uprave, o pristanišču in ladjedelnicah.
# Komisija za nadzorstvo proračunov lokalnih ustanov je potrdili več izkatkov tržaške občine, ki se nanašajo
predvsem na javno razsvetljavo.
# Pri pokrajinskem skrbništvu za javna dela vladnega generalnega komisariata so do. delili štiri javna dela na zasebnih dražbah v skupni vrednosti 24 milijonov lir.
 (O)------
Zrelostni izpiti na slovenskem liceju
Ravnateljstvo Držav nega znanstvenega liceja s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, DA JE TREBA VLOŽITI PROŠNJE ZA ZRELOST. NI IZPIT DO VKLJUČNO 31. MARCA 1962. Pojfsnila daje tajništvo Znanstvenega liceja v Ul. Lazzaretto vecchio št. 9/II, vsako dopoldne od 10. do 12. ure.
cano al jlipper*) napisal Da-rio Fo takorekoč zase, ker je Fd tudi sam odličen, predvsem pa popolnoma svojevrsten, dejali bi originalen igralec Predvsem pa je napisal zase vlogo Dolgina, ki ga s svojo skupino res tudj sam igra in v kateri smo ga imeli priložnost videti tudi v tržaškem Novem gledališču pred tremi leti. Pa tudi mimo vsega tega je delo napisano še v tipično italijanskem žargonu z uporabljanjem neštevilnih besednih kombinacij, ki jili omogoča in dopušča samo italijanski jezik
In če se nas je ta bojazen držala tudi še po prvih varietejskih zamahih nog skupine tedy-boys, smo se je kar hitro in do kraja farse po-vsem otresli in končno z zadovoljstvom ugotavljali, da ob dobri režijj (A. Marti), posrečeni sceni (J. Cesar), kar se da tekočem in spretnem prevodu (L. Rehar) predvsem pa ob res dobri igri posameznih i-gralcev in celotnega ansambla odpadejo vsi objektivni faktorji, ki bi sicer lahko bili večja ali manjša ovira za popoln uspeh uprizoritve. Člani našega gledališča so namreč tokrat res bili kos nelahki nalogi in v nekaterih scenah dali povsem izvirno interpretacijo, tudi v primerjavi s samo Fojevo odrsko realizacijo.
Naše gledališko občinstvo, ono do kraja zvesto našemu gledališču, je delo sprejelo s tolikšnim odobravanjem, da se s svojimi aplavzi ni moglo zadržati niti pri odprti sceni, kar se sicer ne dogaja tako pogosto.
V farso in jedko satiro zavita resničnost sodobnega življenja ljudi na tem zmešanem svetu, je s svojimi ostrimi strelieami učinkovala sila neposredno, naravnost plastično oprijemljivo, k čemur so kot smo že dejali, mnogo prispevali tudi igralci sami. In prepričani smo, da bodo razni Dolgini Silvija Kobala, popi in komisarji Jožka Lukeša, vlakovodje in doktorji Edvarda Martinuzzija, Angele Zlate Ro-doškove in vsi drugi (Mira Sardočeva, Miranda Caharija, Stane Starešinič, Julij Guštin, Adrijan Rustja, Nora Janko-
vič, Alojz Milič, Livio Bogateč in Ina Piščančeva) ostali še dolgo v spominu vsem, ki si jih bodo ogledali, predvsem pa, da bodo ostale v spominu mnoge resnice, ki jih ta farsa neko neženirano in tako pogumno razgalja.
Danes ob 17, uri bo SG delo ponovilo.	j.	k.
Se ena odlična predstava v «Verdiju»
«Don Pasquale» z Italom Tajorn
Izvrstna Mariell« Adani kot Norina
Kdo ne bi po nekem presledku zopet rad poslušal ipri-ve glasbe Donizettija, zlasti v taki izvedbi, kot jo je sposoben dati tržaški filharmonični orkester pod odličnim vodstvom dirigenta Francesca Molinari Pradellija. Orkester je včeraj igral jasno in čisto, nikjer ni bilo nič zabrisanega ali prezrtega.
S popolno avtoriteto kot pevec in igralec je Don Pasqua-la kreiral basist Italo Tajo. Mariella Adani pa je bila Norina, kot redko naletimo na boljšo. Po lepem, sijajno izšolanem glasu in po zunanji pojavi je kot ustvarjena za podobne vloge. Ernesta je pel Luipi Pontiggia, ki mogoče ni bil najbolje razpoložen, da bi lahko rekli, da je. njegov glas v vseh legah enako izdelan in siguren. Renato Cestari kot Malatesta je bil vedno na mestu. Zelo lepo so se pevci skladali, n. pr. v kvartetu v drugem dejanju, v duetu fNorina in Ernesto) v tretjem in še sicer. Ne bi bilo prav, če ne bi posebej pohvalili malega zbora v drugem dejanju, ki je z njim zborovodja Kirschner izdelal pravi biserček; isto velja tudi za petje za odrom v tretjem dejanju.
Režiser Carlo Piccinato je poskrbel za živahnost igre, Lu-ca Crippa pa je zasnoval prijetno sceno.
V celoti gre za predstavo, ki mora ugajati. To je z mnogim. ploskanjem dokazalo že občinstvo na včerajšnji premieri.
KINO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
priredi danes 17. uri
25. t.n
ob
iHillliiiimiiiiiiiiiiillliiliiliiiHminillitliiimiimiiiimiiimiiiiliiiiillimiiilimiiiiimiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiillimimiiiiiiiiiliiiiiiiimiiii
Iz tržaških sodnih dvoran
24 t i s o C lir globe za umorjeno veverico
Dve oprostilni razsodbi v zvezi s prometno nezgodo in cestnim prekrškom
V popoldanskih urah 25. junija lani sta se 02-letni Nicolč Puglia in 62-letni Carlo Zu-stovich polastila neke veverice, ki je bila last tržaških gasilcev. Nekaj meščanov je javilo poveljstvu gasilcev, da so malo prej opazili, kako je nekdo ujel veverico, ki je skakala po zidu vojašnice na Tn-gu Nicolini. Gasilci so takoj poklicali policijo, ki je našla Puglio in iZustovicha v neki
gostilni v bližini Trga Nicolini. Medtem je veverica že poginila. Puglia je trdil, da ni ukradel živali, temveč je menil, da se je izgubila. Sel je torej v gostilno, kjer je izročil veverico Zustovichu. Dejal mu je, da gre iskat kletko za žival. Kmalu nato pa je Zustovich opazil, da veverica ni več živa.
Včeraj je sodnik Brenči sodil obema. Oprostil je Puglio
 ......................  mm.........................iiiiiiiiiitimiiii
Predsinočnjim na Kontovelu
Z nožem je napadel brata
Spoprijela tta te zaradi psa - Napadalca iščejo karabinjerji
Na Kontovelu pri Lucjoto-vih je v noči med petkom in soboto zaradi malenkosti nastal prepir med dvema bratoma. Prvi je v bolnišnici in se bo moral zdraviti tri tedne, drugega pa iščejo karabinjerji. Okrog polnoči sta se namreč sprla 59-letni Karlo Puntar s Kontovela št. 77 in njegov 57-letni brat Angel, ki živita skupaj s svojima sestrama v isti hiši. Zdi se, da je spor nastal zaradi Angelovega psa. Beseda je dala besedo in nenadoma je Karlo zagrabil nož ter napadel brata in ga ranil po glavi iir levi roki. Sestra Rika, ki je bila priča prizoru in je hotela pomiriti brata, se je vsa pre-
strašila in je skoraj padla v nezavest.
Zaradi vpitja so se zbudili sosedje, ki so poklicali karabinjerje. Karabinjerji s Proseka so prišli kmalu nato, toda medtem je Karlo že izginil in so ga predsinočnjim in včeraj zaman iskali. Angela so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek.
# Skupina delavcev Selada je predvčerajšnjim pri izkopavanju materiala z« razširjenje ceste v Starih Miljah odkrila nekaj okostnjakov, k) so jih nato odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice. Domnevajo, da gre verjetno za žrtve kakš ne epidemije starih časov.
obtožbe tatvine zaradi pomanj. kanja dokazov. Zustovicha pa je oprostil iste obtožbe, ker ni zagrešil dejanja. Oba pa je obsodil na 24.000 lir denarne kazni, ker sta žival umorila.
Pred sodnikom Brencijem se je zagovarjal 51-letni Massi-miliano Jerman iz Ul. Ugo Fo-scolo, ki je bil obtožen, da je pri neki cestni nezgodi precej hudo poškodoval nekega motorista. Ker ni bila njegova krivda popolnoma dokazana, ga je sodnik oprostil.
Okoli poldneva 30. aprila 1960 se je po Miramarskem drevoredu peljal z motorjem 23-letni Silvano Cadel, ki je bil namenjen v Barkovlje. Vozil je tik za tramvajem št. 6, ki je peljal v isti smeri. V tistem trenutku je privozil iz stranske ulice, ki pelje do
Dario F0
ARHANGELI IN AVTOMATI
Komedija v treh dejanjih Prevedla: Lelja Rehar-Sancln Scenograf; Jože Cesar Kostumograf: Ružiča Fanelll Glasba: Fiorenzo Carpl Režiser: Anton Marti, k. gost OSEBE:	Julij	(natakar, na-
rednik itd.) — Stanislav Starešinič, Anton (doktor, uradnik. psoderec, vlakovodja) — Edvard Martinuzzi, Peter (u-radnik, ravnatelj, župan) — Adrijan Rustja. Dolgin — Silvij Kobal, -Marko (uradnik, karabinjer, veljak) — Alojz Milič, Lucijan (uradnik, karabinjer, veljak) — Livio Bogateč, Mihael (slaščičar, pop, gospod z brki, komisar, minister) — Jožko Lukeš, Angela — Zlata Rodošek, 1. Angelina prijateljica — Mira Sardoč. II. Angelina prijateljica — Mi-landa Caharija, III. Angelina prijatelji-:a — Nora Jankovič (igr. š), IV. Angelina prijateljica — Ina Plščanc.
Prodaja vstopnic eno uro pren Pričetkom predstave v baru Moscolin (nasproti Avditorija).
V torek 27. marca ob 20.30 v kino dvorani v Skednju Dario FO ARHANGELI in AVTOMATI
Za mladino pod 16. letom starosti neprimerno!
mTnnmmmTTmmmTmmTiu
GLASBENA. MATICA
   | H S T -------
Društvo glasbenikov operno-simfoničnih orkestrov Slovenije
V soboto 31. marca ob 21.15
v Avditoriju
KONCERT OPERNE GLASBE
Sodelujejo: Ksenija Vidali - so. pran, Miro Brajnik - tenor, Da. nilo Merlak - bas, mešani zbor Opere Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, orkester SNG in Slovenske filharmonije. Dirigent Demetrij Zebre
Vstopnice bodo na razpolago od četrtka- dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv, Frančiška 20. tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom koncerta v baru Mo scolin (nasproti Avditorija)
luuuMuumuutuuuummuu
VERDI	v-,.,,
Danes ob 16. url za dnevni red v vseh prostorih zadnja predstava «Madame Butterfly».
V petek druga predstava Do. ntzzettijeve opere »Don Pasqua-le» za red B v parterju In na balkonih ter za red C na galerijah in stojiščih. Dirigent Fran. cesco Molinari Pradeili.
V pripravi «Otello» Gluseppa Verdija.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic.
TEATRU NUOVO
Danes ob 17. uri »Tri četrtine meseca«. Zadnja ponovitev.
Danes ob 21. uri za Univerzitetni kinematografski center film «Balada o vojaku« iz ciklusa, posvečenega Sovjetski zvezi.
Beneška dramska skupina z Ginom Cavalierjem in Leony. jem Leonom Bertom uprizori v sredo 28. t.m. ob 21. uri Galli-novo trodejanko «Zente refada«.
Nazionale 14.30 ((Senilnost« (Se. nlllti). Claudla Cardlnale. — Prepovedano mladini,
Fenlce 13.30 »Trije proti vsem* (Tre contro tutti). Technlcolor. Frank Sinatra, Dean Martin, Sammy Davis ml.
Excelsior 14.30 «Vrn! se, ljube, zen« (Amore ritorna), Techni-color. Rock Hudson, Doris Day.
Grattacielo 14.00 »Angeli s samo. kresom« (Angeli con la pištola). Technicolor. Glen Ford, Bette Davis. Hope Lange.
Arcobaleno 14.00 »Strastna želja* (La vogiia matta). Ugo Tognaz-zl, Catherine Spaak, Gtannl Garko.
Superclnema 14.30 »Tom ln Jer-ry smrtna sovražnika« (Tom e Jerry nemlci per la pelle). — Slikanice v technicolorju
Alabarda 14.00 «Tropske noči* (Tropico dl notte). Technicolor. Prepovedano mladini.
Aurora 15.00 »Triumf Mihaela Strogova« (11 trionfo di Miohe. le Strogoff).
Cristallo 15.00 «Zmagovalc) in premaganci« (Vincitorl e vlnti.) Burt Lancaster, Montgomery Clift.
Garibaldi 15.00 »Morilec« (L'as-sassino). Marcello Mastroian. ni, Micheline Prešle. Prepove, dano mladini.
Capitol 14.00 «Baraba». Technlcolor. Anthony Quiinn, Silvana Manganu. Vittorio Gassman.
Impero 14.30 «Njegova ekscelen. ca se je ustavila jesti« (Sua eccelenza si č fermata a man-1 giare) Prepovedano mladini.
ltalia 14.30 »Neizprosno mesto* (La citta spietata). Kirk Douglas. Prepovedano mladini.
Massimo 14.30 «Bakanallje» (Le baocanti). Technicolor. Talna Elg, Pierre Priče.
Moderno 14.00 «11 federale«. U. go Tognazzi, Luciano Salce. — Zadnji dan.
Astorla 14.30 «Cimarron». Tech. nicolor. — Glen Ford, Maria Schell.
Astra 14.30 «Steza ljubimcev« — (I) sentiero degll amanti).
Vittorio Veneto 14.45 »Sijaj v travi« (Splendore nell’erba). Natalie Wood. Prepovedano mladini.
Ideal* 14.00 »Bahač,, <Lo spacčo-ne). Paul Nevvmann.
Marconi 14.00 »Nomadi«. Technicolor. Deborah Kerr, Peter U-
stinov.
Abbazla 14.00 «Pepe». Cantln-flas. Kirn Novak, Frank Sinatra. Tony C-irtis. Technicolor.
Odeon 14.00 «Larry, tajni agent« (Lat-ry agente segreto).
Skedenj 14.00 «V ljubezni In med vojno« (In amore e in glerra). Technicolor. Robert i VVagncr, Dana Winter.
IIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIII
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 24. marca se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa Je 10 oseb.
UMRLI SO: 75_letn,i Anton Ku. fersin, 67-letna Maria Sferza, 67. letna Emma Giacomelli por. Al-lisi, 74-ler.nl Gennaro Comite, 71. letna Caterina ScHp por. Culos, 75-letni Ettore Fonda. 73-letna Maria Viola por. Lan renti, 8 let stara Serena Strain, 95-letni Antonio Zahorsky, 70.1etni Arduino Oppici.
OKLICI: uradnik Marcello Ser-voli ln gospodinja Nerina Mar. chi, šofer Francesco Stagnl in uradnica Jolanda Gabassl, urad, nik Giorgio Marassi in šivilja Gi-u-liia Bencina, Inženir Antigono dr. Frangipane in gospodinj* Vera dr, Verzegnassi, časomeri-lec Paolo Righi in računovodkl. nja Maria Roncon. kapitan dolge plovbe Piero Depangher in gospodinja Bruna Lippot, uradnik Luci o Bascetta in gospodinja Maria Grazia Olivo, delavec Gual. tiero Grabar in gospodinja An-na Maria Kravos, pek Stelio Delvecchlo In gospodinja Silvia Cumero, uradnik Renzo Mcne-gotti In frizerka Romana Sclal.
 .......................... i....mi........................n......m......................................................................................    Hlinili.......i......Hlinili«
lan in uradnica Elena Specchia-ri, strojni kapitan Lucio Rendi 1-n učiteljica Maria Rosa Marini, uradnik Mario Brunelto ln šivilja Maria Pogorevaz, delavec Carlo Martini in tkalka Milvia Londero, agent CP Umberto Cuc. ciardl lp prodajalka Ilaria Ba-tlch, mehanik Giorgio Bernlch ln gospodinja Lucia Trani, uradnik Gino Berici in gospodinja Marisa Gambel, pomorski kapitan Bruno Gonzato in uradnica Silvana Ce-rovaz, mornar Giovannl Negove, ti in delavka Clara Furlan, delavec Igino Pontin in baristka Grazlella Brunetti, mehanik Marino Cosliani in delavka Renata Fiorel-la, železničar Armando Spessot in gospodinja Gloria Blasich, letalsk) asistent Loris Fornaro ln gospodinja Itala Ber. tolani, uradnik Egidio Savron in 'gospodinja Pierina Bartole, kaplar Ronald Bran-han in gospodinja Rosarita Tomasi, delavec
  ________________ _______ _	Ovidio Škerl ln šivilja Anna
pi trgovec Francesco Glronda in i Lissiach, delavec Adriano Signo. gospodinja Lidia Volsig, tesar retto in gospodinja Ellsabeth van Bruno Gerin In gospodinja Ade- ! der Ham bančni uradnik Livio
lia Colomban, tkalec Elio Cpc-cettl in prodajalka Anna Maria
turistom nuditi v pAmerni fetenUU14 včeraj 'o- Kaluža, uradnik GiovaiuU CapeL
Marchetti In bolničarka Franca Cornetto, agent CP Glova-nni In. geml tn gospodinj« Concetta Ra-
gusa, podčastnik Carlo Rainone in šivilja Dullla Mucln, pomor, šča-k Livio Battista in prodajalka Albina Gubertlni, mornar Glu. liano Sandre In	šivilja	Laura
Eler, delavec Serglo Coslovtch tn gospodinja Livia	Vart(i.	oficir
vojske Raffaele Leonardo ln u. radnica Rossana	Bettini,	šofer
Sabato Di Marco	in gospodinja
Nerina Zugna, delavec Mario Ceschla In gospodinja Maria Za-nler, delavec Dolores Salvatore Sammartlno ln šivilja Clara Ru-dez uradnik Aug-usto Ltplzer i-n učiteljica Marisa Pitacco, Igralec Giovannl Musy tn igralka Rada Djerasimovič, šofer Lino Filipaz In gospodinja Gloconda Cocian. cieh, delavec Francesco Zubln in delavka Rita Mtchelioh. prodajalec Italo Bal bo in prodajalka Ro. sa Man-uto, uradnik Carlo Co. goy in uradnica Llliana Crava-gna, učitelj Claudio Desinan ln učiteljica Pia De Pellegrini, Carlo Montanaro in Ingrid Rosell, Vincenzo Falletta in Caterina Schnelder, železničar Stelio Satu in delavka Gluseppina Felluga. mehanik Aldo Covri ln prodajalka Lucia Pupultn. rokodelec Pletro Trobbl tn delavka Maria
Grazia Rebez, uradnik Mario Fu-cassl In gospodinja Francesca Flego.
 «»-------
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Clpolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastlca 6; Alla Maddalena, Istrska ulica 43; Plz-zol-CIgnola, Korzo ltalia 14; Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26.
LEKARNE ODPRTE DANES
INAM Al Cammello, Drevored 20 septembra 4; Crevato, Ul. Ro. ma 15; Gtusti, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Gmelner, UL Gtu-lia 14; Alla Maddalena, Istrska cesta 43; Prendini, Ul. T. Vecel-lio 24; Serravallo, Ul. Cavana 1; Zanetti, Testa d’oro, UL Mazzini 43.
 «»-------
LOTERIJA
BARI	6	19	36	7	44
CAGLIARiI	83	65	33	72	57
FLORENCA	64	55	31	17	9
GENOVA	89	1	57	7	48
MILAN	10	54	63	30	80
NEAPELJ	76	79	65	9	53
PALERMO	84	36	83	31	85
RIM	2	50	47	81	23
TURIN	73	8	65	15	54
BENETKE	65	19	53	35	27
ENALOTTO 1 2 2 2 1 2 2 1 2 2 2 X Edina dvanajstlca dobi 19 ml. lijonov 779.000 lir; 69 enajstič po 214.900 lir; 833 desetic pa po 17.800 lir.
stopnic pod Trgom Belvedere, Jerman, ki je upravljal kamion. Ko je šofer opazil tramvaj, je takoj ustavil svoje vozilo. Takoj nato pa ga je spet pognal naprej ter začel zavijati na levo, ker je bil pač namenjen v mesto. Jerman je pozneje trdil, da ni opazil Ca-dela, ki se je peljal za tramvajem. Opazoval pa je cesto v smeri proti Rojanu. Nenadoma je opazil na levi strani tik pred tovornikom motorista ter se v hipu ustavil. Bilo pa je vseeno prepozno in Cadel se je zrušil na cestišče, si zlomil desno nogo ter zadobil še neke druge poškodbe. V bolnišnici se je moral zdraviti potem celih 11 mesecev.
Giuseppe Scat>zzi iz Ul. S. Nicolo se je 28. junija 1960 peljal z motorjem po Barkov-ljah. Ker je cestišče na tistem mestu dovolj široko, je prehitel neko drugo vozilo, čeprav je tam dvojna neprekinjena črta. Agenti prometne policije so to opazili ter so zahtevali, naj Scatizzi plača predvideno denarno kazen. Ta pa ni hotel plačati in tako so ga policisti prijavili sodniku, ki je izdai kazenski dekret, s katerim je Scatizzija kaznoval. Proti temu odloku se je mladenič pritož.il, toda 24. aprila lani ga je sodišče spoznalo za krivega.
Obsojenčev zagovornik oa se je pritožil na kasaeijsko sodišče, ki je pred kratkim razveljavilo prvo razsodbo ‘er dokončno oprostilo Scatizzija. S svojo razsodbo je kasacij-sko sodišče menilo, da dvoj. na neprekinjena črta ne pomeni, da se na določenem odseku ceste ne sme prehitevati drugih vozil, temveč samo, da vozač te črte ne sme prekoračiti.
Jutri bo začelo zasedati pod predsedstvom dr. Palerma prizivno porotno sodišče. Prvi se bo moral zagovarjati 27-letni cigan Antonio Caris, kateremu je lani sodilo videmsko po rotno sodišče zaradi ropa, poskusa umora in drugih prekrškov. Obsodilo ga je na nekaj čez 6 let zapora.
Prosvetuo društvo Barkovlje.
V četrtek 28. marca ob 20.30 bo v društvenih prostorih predaval o »Vtisih s potovanja po Špani, ji« fotoreporter Mario Magajna. Predavanje bodo spremljali barvni diapozitivi.
Krožek »G. Salvemlm* organi žira danes 25 marca ob «J8. , url v veliki dvorani; ALUT* v j Univerzitetni ulici 5 (Palača Ar. _ telil) predavanje na temo: «Pre-' gled sodobne literarne kritike«. Predaval bo rrof. Giuseppe Pe. tronio, redni profesor za lttera- ' turo na univerzi v Cagliariju in avtor številnih važnih de! s pod. ročja literarne kritike.
Osnovne šole Iz Gropade, Pa-drič, s Peska in iz Bazovice pri-redijo danes 25. marca ob 17. uri 5o'sko prireditev v dvorani v Bazovici. Na sporedu so recitacije, petje in tri enodejanke Vljudno vabljeni! Planinsko-orlentacijskl pohod SPDT priredi v nedeljo dne I. aprila v dopoldanskih urah Pia-rlnsko-oncntarijski nohod v ekipah. Vabljena društva in skupine.
Slovenski akademski klub Jadran priredi 14. in 15. aprila
izlet za študente v Maribor, na Pohorje in v Ptuj. Vpisovanje Je do 30. marca vsako sredo, četrtek In petek od 19. do 20. ure v Ulici Geppa 9-1. nad
V okviru proslav 8. marca. mednarodnega _ praznika žena, priredi ženska sekcija Neodvisne socialistične zveze pri Sv. Jakobu v dvorani prosvetnega društva ttlvan Cankar« v Ul. Montecchi 6, v torek 27. t. m. kulturni večer. Vabljene so tova-rišice-članice in simpatizerji.
RAKOVI IN 1‘lllhl‘KVKl)
Joslpina Poštlr daruje 500 Ur za Dijaško Matico.
V počastitev spomina pok. I-vana Lisjaka daruje družina Ton-člja Pertota 2000 lir za Dijaško Matico.
S.S. daruje za Dijaško Matico 15.000 Ur.
# Na delu pri skladišču št. 65 v novem pristanišču se ie včeraj dopoldne ponesrečil 20-let-ni Aldo Coloni z Rocolske ceste št. 28. Poškodoval si je prst na desnj roki, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti od 10 do 30 dni.
NAPRODAJ — stara dobro vpeljana tvrdka z resno kientelo; dve skladišč; z uradi, s prodajno dobro založeno trgovino s tehničnimi, sanitarnimi in vinarskimi napravami; vsa zaloga plačana; 10 zastop stev; najemnina nepovišlji-va — se proda za 10 milijonov iz zdravstvenih razlogov. Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20.
HH1 MAUAZZ1NU FELICE, Tr*t, Ul Carducci 41. DOHli E; ženske mo*ke in utruške dežne plašče bunde, hlače, lopiče m srajce nalboltšlb vrst In znamk po najnlžub cenah.
VESPAGBNZIA Trst, Ulic* S. Francesco 44, tel 28-940, takojšnja Izročitev VESPA GRAND SPOHT MODEL 1962 skupno Z rezervium kolesom in VESPE 125 in 150 z dvoprostornlm sedežem. N« obroke ln brez predplačila. Velika Izbira SCOTER in MOTO rabljene z izrednimi pogoji plačevanja .
PH1 VAŠIH NAKUPIH Obiščite trgovino »MAGLIABELLA* na Korzu Garibaldi u (Barrlera). nekaj korakov od avtobusne pp-staje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic In perila za dame, gospode in otroke no nalnlžjlh cenah v Trstu. Postreženi boste v vašem iezlkul Proti Izrezku tega oglasa za nakup najmanj 506 lir vrednosti prejmete darlloll!
SLOVENSKA DRUŽINA išče hll-no pomočnico od 8. do 13. ure Nedelje proste. Tel. 44-371,
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgub) našega dragega in nepozabnega moža in očeta
IVANA LISIANI-LISJAKA
Posebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem onim, ki so na kakršen koli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti.
Globoko užaloščena žena KRISTINA in sin MILAN
Trst. 25. marca 1962.
PISMA UREDNIŠTVU
Spoštovano uredništvo!
Delavske zadruge so v zadnjih letih obnovile in popravile lahko bi rekel vse svoje poslovalnice. Poleg tega so Odprle v mnogih krajih nove, sodobno opremljene poslovalnice in tudi nekaj samopostrežnih trgovin. Ta načrt obnove in gradnje novih poslovalnic, ki se je začel že pred (mnogimi leti, kot. sem to izvedel, je naletel pri članih Delavskih zadrug in pri drugih potrošnikih na odobravanje in so prav zato Delavske zadruge v teh letih pridobile mnogo novih potrošnikov. Ta obnovitveni načrt ni zajel samo mestnih poslovalnic, ampak tudi podeželske, tako na Tržaškem kot tudi v Furlani-
Naj omenim samo, lepo,
Hi.
novo poslovalnico na Opčinah in tudi na Proseku.
Samo na Kontovelu imamo poslovalnico, ki že mnogo let ,ne ustreza svojemu namenu. (Poslovalnica je v nekem temnem prostoru. Njena oprema je ' sorazmerno stara. Nima .primernega skladišča za blago in vse je za sedahje čase tako zapuščeno, da se včasih :človeku skoraj ne da stopiti noter. Osebno sem se malo pozanimal, kako to, da je ta poslovalnica tako zapuščena. Povem pa, da mi doslej nihče ni znal točno odgovoriti. Nekateri pravijo, da sedanjih prostorov ni mogoče mnogo predelovati, češ da je stavba stara, da ima zelo nizek strop in podobno. Zdi se, da tudi z lastnikom stavbe nekaj ni v redu. Toda kontovelski (Hani Delavskih zadrug in drugi potrošniki, ki so že leta in leta stalni klienti te poslovalnice, res ne morejo razumeti, zakaj uprava Delavskih zadrug Iše ni poskrbela za nove prostore, ali pa vsaj za obnovitev oziroma popravilo sedanjih.
Po tem, kar lahko osebno švidim, je v poslovalnici, kljub temu,’ da s svojo zunanjostjo, notranjostjo in opremo gotovo ne privablja potrošnika še vedno precej Kontovelcev, ki se je poslužujejo. Toda pri tem moram tudi ugotoviti, da bi bila dolžnost uprave De-lavskih zadrug, da bi tem svo. jim zvestim članom in klientom nudila bolj ustrezne in primerne prostore.
Poleg tega je tudi dejstvo,
Jui i e na
kar izhaja predvsem iz ne-rimernih prostorov, da tudi lago ne more biti za potrošnika tako prikupno, kot je blago, razstavljeno v lepo u-rejeni poslovalnici. Zaradi tega menim, da Delavske zadruge ne bi ničesar izgubile, če bi kontovelsko poslovalnico obnovile, saj bi gotovo v obnovljeno poslovalnico zahajalo še več ljudi, kot sedaj.
Upam, da boste te moje vrstice objavili, in da jih bodo čitali tudi na upravi Delavskih zadrug. To sem vam napisal, ker menim, da je dolžnost vsakega člana oziroma potrošnika, ki se poslužuje poslovalnic Delavskih zadrug, da se zanima za njihovo usodo, saj so bile Delavske zadruge ustanovljene, da nudijo potrošnikom blago ne samo po nižjih cenah, o čemer bi se dalo tudi kaj napisati, ampak da nudijo svojim članom in potrošnikom primerne prostore tudi na Kontovelu.
Prekop grobov
Županstvo sporoča, da bodo v kratkem prekopali posmrtne ostanke pokojnikov na IV. polju pokopališča pri Sv. Ani, in sicer od žare štev. 1873 do štev. 2016, kjer so bili pokopani posmrtni ostanki pokojnikov umrlih med 2. in 21. januarjem 1953.	.	,
Kdor hoče ohraniti posmrtne ostanke svojcev ali pa jih prenesti kam drugam, naj to sporoči oddelku za pokopališča pr; občinskem oddelku za javna dela v Ulici Teatro Romano 15, soba 737, ali pa čuvaju pokopališči, od 11. do 30. maja letos .
 -------
Urnik ponovnega
cepljenja proti kozam
Županstvo sporoča, da se bo ponovno cepljenje proti kozam na sedežu občinskega zdravstvenega in higienskega oddelka v Ul. Duca D’Aosta 1 za čelo jutri in se bo nadaljevalo vsak dan (razen ob nedeljah in praznikih) od 11. do 12 .ure. Urnik ponovnega cepljenja proti kozam v ambulantah občinskih izpostav pa ostane ne-izpremenjen.
mmuk
Imela sta smolo z ukradeno vespo
Agenti letečega oddelka so prijavili sodišču 18-letnega Et. tora C. in 15-letnega Gio-vannija J., ki se bosta morala agovarjati zaradi tatvine, ozi. roma prikrivanja ukradenega blaga; oba pa se bosta morala zagovarjati tudi zaradi tega, ker sta se vozila brez šoferske knjižice.
Pred dobrim mesecem je 24. letni Vittorio Spech iz Ulice Crispi 23 prijavil na komisariatu javne varnosti na Trgu Dalmazia, da mu je nekdo ukradel vespo, ki jo je parkiral blizu svojega doma. Ne. kaj dni za tem pa je Spech blizu univerze zapazil 15-let-nega Giovannija J., ki se je zaman trudil, da bi spravil v pogon vespo. Dobro je pogledal in se prepričal, da je vespa njegova, in je takoj obvestil leteči oddelek kvesture. Agenti so kmalu prišli in dobili vespista, ki je imel smolo z vozilom. Poklicali so ga na zasliševanje, Giovanni pa je dejal, da mu je vespo posodil njegov prijatelj Ettore. Agenti so ga seveda poiskali in ga zaslišali. Ettore je najprej zanikal, nato pa je priznal, da je ukradel vespo. Tako se bosta zdaj oba prijatelja morala zagovarjati na sodišču.
predvaja dane* 25. t. m. ob 15. uri prva predstava barvanega filma — risane slike:
VESELA DRUŽBA
(Allegra compagnia)
Druga predstava ob 17. uri Titanus film:
- OEKLE J S KOVČKOM
(La ragazza con la valigia)
Igrajo:
CLAUDIA CARDINALE, JACQUES PERRIN, LUCIANA ANGELILLO, RENATO BALETNI, RICCARDO GARRONE
V ponedeljek 26. t. m. ob 18. url ponovitev filma: •DEKLE S KOVČKOM«
KINO «1RI S» PROSEK
predvaja danes 25. t. m. z začetkom ob 16. uri film:
LEPOTICA NA PLAŽI
(Bellezza sulla spiaggia)
DANES JE OTVORITEV OBNOVLJENE	TRGOVINE
Trst, Trg tra i Rivi 2, tel. 31-198 Lastnik ALOJZ G E C, ki istočasno praznuje 35-letnico svojega delovanja, se toplo priporoča
Oostllna «ALLA CAPUZZERA*
TRST, Ul. S. Cllino 8 — Tel. 96913
Lastnik ALOJZ SABA priporoča starim in novim gostom dobro domačo kuhinjo in druge specialitete ter pristna DOMAČA AMN_^_
Tvrdka Ing. E. RIGHI
TRST - TRG GOLDONI 9
TEL. 94-022
i preko 40-letnim delovanjem na kmetijskem področju nudi kmetom in vrtnarjem najnizje cene: prvovrstna semena: vsakovrstno kmetijsko o-rodje in stroje, brizgalke, sredstva proti rastlinskim zajedalcem in proti glivičnim boleznim, piščance in krmo.
Ekskluzivni zastopnik motokultivatorjev
«SIMAR« in motornih kosilnic «RONDINE» ter «COFUNA», naravnega In osušenega gnoja v prahu
KINO PROSEK-KONTOVEl
predvaja danes 25. t. m. ob 16. uri Metro barvni film:
Pesem
slavčka
(II canto dell’usignolo)
Igra: JOSE LITO
in CARMEN ALONSO
predvaja danes 25. t. m. ob 17. uri Metro barvni film:
DOLINA
MAŠČEVANJA
(La valle della vendetta)
Igrajo. Burt Lancaster, Robert VValker, Joane Dru in Sally Forrest
Zeleni načrt za Brda
Pri preureditvi vinogradov prispeva država 38 odstotkov
Obnovljeni vinogradi pa ne smejo biti manjši od 2000 kv. metrov
KINO SKEDENJ
predvaja danes 25. t. m. z začetkom ob 14. uri Ci-nemascope barvni film:
V ljubezni in v vojni
(In amore e in guerra) Igrajo: ROBERT WAG-NER In DANA WINTER
V ponedeljek 26. t. m. ob 16. uri film:
Osvojitev
vesoljstva
(La conquista deirimfinito)
CURD JURGENS v vlogi W. von Brauna iznajditelja V-l in V-2. Mož, ki je bil odlikovan od Hitlerja in Eisenhowerja
  AVTOPKEVUZ-----
Rihard (Junja
Trst. Strada c*ei Friult št. 28» Tei. 35-379
TOVORNI PREVOZ ZA TU IN INOZEMSTVO KONKURENČNE CENE
Pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo sporoča, da je tudi briško področje naše pokrajine vključeno med tiste kraje, ki so lahko deležni državnega prispevka v okviru zelenega načrta (člen 14 zakona št 454 od 2.6.1961). Tu gre predvsem za odpravo starih mešanih vinogradov ter njihovo nadomestilo z novim nasadom izbranih in specialnih trt tokaja, rizlinga, sauvigno-na, merlota, kaberneta, ki na tem področju najbolje uspevajo.
Taka preureditev vinogradov je deležna lahko državnega prispevka pod pogojem, da leži vinograd v brdnatem predelu in da obsega najmanj 2000 kv. m površine.
Država prispeva v takih primerih do 38 odst. iznosa vseh stroškov za preureditev takega vinograda (tu je všteto: izravnava zemljišča, rigolanje, nakup trt in drugo delo do obrezovanja). Prizadeti vinogradniki, ki bi želeli doseči tak prispevek, naj čim-prej napravijo Drošnjo na prostem papirju in sicer na posebnih obrazcih, ki jih dobijo na pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu. Prošnji je treba priložiti v dveh izvodih načrt za delo, ki ga prosilec namerava izvesti (tehnično - gospodarsko poročilo, proračun stroškov in plani-metrijo zemljišča, na katerem bo urejen novi vinograd), dalje je treba priložiti prepis katastrskega izvlečka in izvleček iz zemljiške mape, na kateri je parcela, kjer bo urejen novi vinograd.
Vinogradnikom, ki namera-jo zrigolati svojo zemljo prihodnje poletje ali v jeseni z namenom, da bodo na njej uredili nove trtne nasade, priporočamo, da napravijo tako prošnjo z vsemi potrebnimi prilogami najkasneje v mesecu aprilu.
Vse podrobnejše informacije lahko dobijo zainteresirani na pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu v Gorici, Ulici Duca d’Aosta.
Občni zbor posojilnice v Sovodnjah
Vodstvo »Kmečko-delavske posojilnice v SOvodnjahs vabi vse svoje člane na redni letni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 1. aprila ob 11. uri dopoldne v dvorani občinske-
ga doma v Sovodnjah.
Po pozdravu predsednika načelstva bodo odborniki podali poročila o zadružnem ra. čunskem zaključku za 1961. Sledilo bo čitanje in odobritev tega računskega zaključka ter sklepanje o uporabi čistega dobička. Pravtako se bodo na občnem zboru pogovorili o odmeri obresti za posojila in za vloge članom in nečlanom za leto 1962 in o najvišjem znesku posojil za posamezne prosilce.
Ob tej priliki bodo člani
DANES 25. marca bo ob 16. uri v Prosvetni dvorani v Gorici
oroslava 8. marca
mednarodnega
praznika
žena
Na sporedu je govor o pomenu tega dneva, nastop veselega tria Iz Doline z Darkom in Dariom ter moškega zbora prosvetnega društva »Danica* z Vrha. Zbirali se bodo prostovoljni prispevki.
Deloval bo bife. Vabljeni!
volili novo načelstvo in nadzorstvo zadruge ter se pomenili tudi o vseh drugih vprašanjih, ki se tičejo zadruge. Med drugim bodo obravna-vali tudi vprašanje gradnje lastnega sedeža v Sovodnjah, za katerega so odstranjene skoro vse ovire.
Ce se pri prvem sklicanju ne bo udeležilo občnega zbora dovolj članov, se bo vi*, šil v nedeljo 8. aprila drugi redni letni občni zbor ob isti uri in v istih prostorih ob vsakem številu udeležencev.
Federacija RPI o obisku v Novi Gorici
Goriška federacija KP1 je izdala naslednje tiskovno sporočilo :	W
«19. in 20. marca je bila delegacija goriške federacije KPI na čelu s pokrajinskim tajnikom Vincenzoha Marinijem gost okrajnega odbora Zveze komunistov Jugoslavije v Novi Gorici.
Delegacija se je razgovar-jala z okrajnimi voditelji Zveze komunistov Jugoslavije, z
voditelji zavoda za socialno zavarovanje ter z delavskim svetom tovarne v Anhovem.
Na tem sestanku so imeli možnost, da so poglobili svoje znanje o ustroju jugoslovanske socialistične družbe in se seznanili z njenimi značilnostmi. Sporazumeli so se, da bo v bližnji prihodnosti delegacija okrajnega odbora ZKJ iz Nove Gorice obiskala organizacije KPI v goriški pokrajini.*
Roditeljski sestanek
Danes, v nedeljo 25. marca ob 10.30 bo v prostorih slovenske strokovne šole v Ul. Randaccio roditeljski sestanek za starše, ki imajo svoje otroke na tej šoli. Na sestanku bodo razpravljali o dosedanjih uspehih učencev v letošnjem letu in o sodelovanju staršev s šolo. Ravnateljstvo zato vabi prizadete starše, da pridejo polnoštevilno na sestanek,
 «»--------
Predpisi za ribolov
Pokrajinska uprava je izdala odlok, ki nosi datum od 25. marca in določa predpise za ribolov s svetilkami in drugimi svetlobnimi pripomočki. V obalnem pasu treh milj je tak ribolov na Goriškem prepovedan vse leto. Izven tega pasu pa je v dobi od 19. a-, prila do 17. oktobra 1962 dovoljen tak ribolov razen v tednu polne lune vsak mesec.
Prejšnjo nedeljo Je bil v Doberdobu občni zbor Kmečko-delavske posojilnice, katerega se Je udeležilo lepo število članov iz vseh vasi
Problem prometnih zvez v Brdih
V
Cesta	Gorica	-	Osla	-
naj ostane	pod pokr
Če pokrajina ne more prevzeti ceste skozi Grojno, naj država prispeva občini za njeno ureditev
Kot smo ob svojem času že poročali, je pokrajinski svet na svoji zadnji seji dne 10. marca odobril sprejem štirih cest na Goriškem med pokrajinske ceste. Med tistimi, ki so bile sprejete je tudi cesta od pevmskega mostu skozi Pevmo in Oslavje do državne meje v Steverjanu. Dejansko je pokrajina že precej let upravljala to ‘cesto, vendar je tudi pravno šele sedaj prišla pod njeno upravo.
Na omenjeni in na prejš-
Včeraj ob 11. uri
Trčenje vozil
na TržaSki cesti
Šofer avtomobila je po nesreči na Verdijevem korzu nadaljeval vožnjo
Ob 11. uri ata na križišču Tržaške ceste in Ul. Tabaj trčili dve Vozili. Po Tržaški cesti je v smeri proti Gorici vodil avoj avtomobil Fiat 750 20-letni Ernest Ožbot iz Rupe štev. 3. Iz Ul. Tabaj pa se je na Tržaško cesto pripeljala s ciklomotorjem 49-letna Doroteja Caudek, poročena Zavrtanik iz Sovodenj, Ul. Im-pero štev. 8. Do trčenja je prišlo prav na sredini ceste,
U. BAZZANELLA
TRST Ul. F. Venezian 5, tel. 24-197
Zastopnik:
VERM0REL
najstarejša hiša za namakalne naprave (spric pompe) na svetu
NARDI
KMETIJSKI STROJI
VINO
Kmetijska sredstva za zdravljenje vina: plesni, kislobe itd. Sredstva za 'odvzemanje duha in barve
B0RLETTI
šivalni stroji brez konkurence — 25 let garancije — plačevanje tudi do 30 mesečnih obrokov.
Velika izbira rabljenih šivalnih strojev vs c h znamk od 5.000 lir dalje.
VSE ZA HIŠO
emajlirana kuhinjska o. prema, kopalne kadi in ogrevalce, pipe, radiatorje. varovalke, pralne stroje in sanitarni material.
COMM. ESTERO — ROMA
N. 2227/B) IZVAZA V INOZEMSTVO IN V JUGOSLAVIJO
Nedelja. 25. mnrea 1062
Radio Trst A
9.00: Kmetijska oddaja; 9.30: Slovenski narodni motivi; 10.00: Orkestri VVemer Miueller, Rs-mon Duval in Pierre Lablanc; 11.30:	Oddaja za najmlajše:
«Lepa Suzanina«, pravljica, nato Harmonikar Franco Scarica; 12.30: Glasba po željah; 13.00: Kdo, kdaj, zakaj. .. Odmevi tedna v naši deželi. Urednik MIL ja Volčič; 13.30; Nadaljevanje glasbe po željah; 14.45: Sestanek s Srečkom Dražilom; 15.00: Tamburaški ansambel Giuseppe Anedda; 15.20: Conte Candoll in njegov jazz kvintet; 15.40: Portret v miniaturi: Betty Cur-tls; 16.00: Popoldanski koncert; 17.00: Za smeh in dobro voljo — Ponovitev, nato Plesna čajanka; 18.30: Obisk v naši diskoteki »Dr. Teodor Sardoč*; 19.30: Operetna fantazija; 20.00: Šport; 20.30: Orkestra Arman. do Trovajoli in Ro*er Wil-liams; 21.00: Iz madžarske fol. klore; 2.1.30: Koncert Tržaškega tria Johannes Brahms: Trio v c-molu, op. 101; 22.00: Nedelja v športu; 22.10: Večerni ples; 23.00; Glasba iz davnih časov.
Trst
na GlMJa; 15.00: Koncert lahke glasbe; 16.15; Nogomet od minute d© minute; 17.45: Simfonični koncert; 19.00: Srečanje Rim-London; 19.30: Športne vesti; 20.00:	Glasbeni album;
21.00: Srečanje s Patachoujem; 22.05: Teden aktualnosti v svetu; 22.35: Tržaški trio; 23.30: Neapeljska sirena.
II. program
9.00:	Jutranje vesti; 10.45:
Dva tekmeca; 14.05: Naši pev. ci; 15.00: Plošče tedna; 15.30: Voznost državnih cest; 15.35: Album pesmi; 16.00: Oddaja za šoferje; 17.00: Glasba in šport; 18.30:	Plešite z nami; 20.30:
Glasbeno . varietejski program; 21.45: Športna nedelja.
III. program
16.15: Mala Pesniška antologija; 16.30: VVeressove skladbe; 17.00: Veliki meceni; 17.55: Ra-velove skladbe; 18 30: Pregled upodabljajoče umetnosti; 19.00: Debussyjeva Sonata za violon. čelo in klavir; 19.15: V biblioteki; 19.45: Krajevne finance v Italiji; 20.00: Vsakovečernt koncert; 21.30:	Gounod:	«Le
medecln malgre Lui; 23.05: Dnevnik Samuela Pepysa.
7.15: Kmetijska oddaja; 9.30: Danes na športnih igriščih; 14.30: »Ei campanon*.
Slovenija
*
GORICA
Nova Gorica, tel. 20-44
nudi potnikom in . turistom prijeten in hiter prevoz z avtobusom od vznožja Triglava do Jadrana ter vrši tudi vse vrste tovornih služnosti.
Koper
6.00: Prenos KL; 7.15: Jutra, nja glasba; 8.00: Prenos RL; 8.40:	S pesmijo v nedeljsko
jutro; 9.00:	Naša reportaža;
9.15: Zabavni zvoki; 9.45: Poje Elvis Presley; 10.00:	Prenos
RL; 10.30: Operne arije; 11.00: Popotovanja; 11.15:	Poje Joe
Sentierl; 11.30: Mali nedeljski koncert; 12.10: Glasba po željah; 12.37:	Zunanjepolitični
pregled; 12.50: Glasba po željah, drugi del; 13.30: Sosedni kraji In ljudje; 14.00: Glasba po željah; 15 15: Koroški akademski oktet; 15.30: Veliki zabavni orkestri; 16.00: Prenos RL; 19.00:	Športna	nedelja; 19.10:
Glasbeni intermezzo; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na hal. morjih; 8.30: Kmetijska oddaja; 11.15: Neapeljske pesmi; 11.45:	Ro.
diteljški krožek; 12.20: Glasbeni album; 13.30:	Mali klub;
14 30:	Interpretacije Benlami.
6.00: Vedri zvoki; 6.05: Poročila in koledar; 6.30:	Na-
potki za turiste; 7.30: Radijski koledar; 8.00: Mladinska radijska igra; 8.47: Iz albuma skladb za otroke; 9.05; Z glasbo v novi teden; 9.45: Arnič: Koncert za flavto, godala, harfo in ce-lestO' 10.00: Se pomnite, tovariši; ' 10.30: Veliki David Oj-strah; 11.30: Nedeljska reportaža; 11.51: Orkester Roberto Rov si; 12.05: Naši poslušalci čestitajo; 13.15: Obvestila; 13.30: Za našo vas; 14.00; Zadovoljni Kranjci; 14.15: Naši poslušalci čestitajo; 15.15:	Trio Horvve.
del in Ansambel Wllly Fantel; 15.30:	Artur	Rubinsteln Igra
e HITRA POPRAVILA S TV APARATOV
Oufo TREVISAN
Trgovina: Trst, Ul. S. NI- = rolo 21 — Tel- 24-018 — = Delavnica: Ul. delle Mi-— tizie 3	-	Tel.	76-726	=
Chopina; 16.00: Humoreska tedna; 16.20: Za nedeljsko ipo-poldne; 17 05: Vesela godala; 17.15: Andre D. Fernez: »Dvoj. nlk»; 18.15: Dumka In Furiant iz Dvorakovega Klavirskega kvinteta- 18.30: Športna nede.
1 ja; 19.00: Obvestila; 19.05: Zabavni zvoki; 20.00: Izberite me. lodijo tedna; 20.45:	Orkester
Mantovanl; 21.00: Glasovi od včeraj in danes; 22.15- Orkestri ln solisti; 23.05: Plesna glasba.
Ital. televizija
10.15: Kmetijska oddaja; 11.30: Med nami Je neznanec; 16.00: Športni program; 17.20:	Pro.
gram za najmlajše; 18.30: TV dnevnik; 18.45:	Registriran
športni dogodek; 19.35: Ugankarsko potovanje; 20.20: Šport; 20.30:	Dnevnik; 21.05:	»Jako.
binci*- 22.15:	Koncert; 23.00:
Evropa 1957-62.; 23.10: Športna nedelja In Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.10: Lov na številko; 21.40: Dnevnik; 22.00:	Registriran
Športni dogodek.
Ponedeljek, 26.	marca 1962.
8.30, 14.00 In 15 30: TV šola; 17.30: Program za najmlajše; 18.30:	Dnevnik; 18.45:	Nikoli
ni prepozno; 19.15: Osebnost; 20.05: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Bela knjiga štev. 12; 22.05:	Umetnost	In znanost;
22.3.6: Jazzovski program; 23.10: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21 10: Cllfford Odets: ((Kmečko dekle*; v odmoru Dnevnik.
Jug. televizija
Beograd 10,00:	Oddaja za
kmetovalce, Ljubljana 10.30: Potres — film. Beograd Športno popoldne. Italija 18.45: Prenos športnega dogodka. Beo. grad 20.00: Sedem dni. Zagreb 20.45:	Državno prvenstvo v
plavanju — prenos iz Zagreba. Ponedeljek, 26. marca 1962. Zagreb 18.00: Veter — film. Beograd 18.30- Znanost in tehnika. Ljubljana 19.00: Gospodarjenje v komuni — reportaža. Zagreb 19.00: Pregled. J RT 20.00:	TV dnevnik. Beograd
20.20:	Tedenski	športni pre-
gled. Zagreb 20.35: Karel Ca-; pek: Trije slučaji — slučajno : — TV priredba. Ljubljana j 21.20: Lesorez danes — prenos iz Moderno galerije. JRT 21.50: TV dnevnik II.
ker je bila tudi Zavrtaniko-va namenjena v Gorico. Po tledice nesreče so bile zelo hude. Zensko so z rešilnim avtom odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so jo pridržali na zdravljenju s pridržano prognozo zaradi pretresa možganov, zloma lobanje in raznih poškodb po telesu. Ožbot se v nesreči ni poškodoval. Prometna policija je obe vozili, zelo polomljeni, odpeljala v vojašnico v Standrežu.
Nekaj po polnoči se je pripetila na križišču Verdijevega korza in Ul. Seminario prometna nesreča, ki se je na srečo dobro iztekla za avtomobilista 31-letnega Giancarla Tarlonija iz Ul. Carducci 12, ki je šofiral Fiat 600, in 21-letnega Paola Ciampo iz Ul. Coronini 28, ki je vozil Fiat 1400. Oba šoferja sta namreč odnesla celo kožo. Poškodovali pa sta se vozili.
Tarloni se je peljal po Verdijevem korzu ter nameraval nadaljevati vožnjo v Ul. S. Giovanni. Z desne strani se je vanj zaletel Ciampa, ki je imel prednost. Namesto da bi Ciampa počakal prihod cestne policije, jo je pobrisal, kar bo samo poslabšalo njegov položaj.
MED OBHODOM OB MEJI
Strel iz lastne puške usmrtil fmancarja
Včeraj popoldne je postal komaj 2(Metni agent finančne straže Giovanni Doglio lz Turina žrtev nesreče, ki ga te spravila v prerani grob. UogUo je bil skupno s kolegom na obhodu ob meji za goriškim pokopališčem, ko se je na valovitem terenu spotaknil in padel, pri čemer Je sprožil strel iz puške, ki Jo Je imel ob sebi. Naboj je mladega agenta
njih sejah pokrajinskega sveta, ko se je razpravljalo o vseh cestah na Goriškem na podlagi poročila, ki ga je podal odbornik za javna deli Lucio Grigolon, je bilo govora tudi o tej cetsi in o ored-logu števerjanske občinske u-prave, da naj bi pokrajina prevzela tudi cesto skazi Grojno v Steverjan. Kot omenja Grigolon v svojem poročilu, bi pokrajina lahko sprejela cesto skozi Grojni v svojo upravo le pod pogojem, da bi števerjanska in gonška občina prevzela v svojo upravo vsaka svoj del ceste skozi Oslavje.
Občinska uprava v Števen-janu je dala razumeti, da bi bila zadovoljna s takim predlogom. T o je povedal tudi pokrajinski svetovalec doktor Makuc, ki je še obljubil,' da bo posredoval v tem smis u na goriškem županstvu.
Dejansko bi zamenjava v tem smislu ne prinesla nobenega izboljšanja tudi Steverjanu, ki bi. ne zmogel stroškov za temeljito preureditev in asfaltiranje ceste skoz' Oslavje, tudi če bi se o tem sporazumel z goriško občinsko upravo. Da pa je ta cesta potrebna temeljitega po pravila so, nam dokaz tudi usadi, do katerih pride v neposredni bližini Steverjana vsako leto po količkaj več jem deževju. Sam pokrajinski odbornik za javna dela je priznal, da bi bilo treba cesto preložiti na tistem delu, kjer je na gibljivem te renu.
Zato je pokrajinski svetovalec Marinčič na seji predlagal, naj bi pokrajina obdržala v svoji upravi cesto Gori-
ca-Oslavje-Steverjan in obenem prevzela tudi cesto skozi Grojno. Tako bi imeli nekakšno krožno turistično cesto po Brdih, ki jo že, sedaj uporabljajo kolesarji za svoje dirke.
Predsednik dr. Chientaroli je pojasnil, da po obstoječih predpisih pokrajina ne more prevzeti obeh cest in da s* mora odločiti za eno ali za drugo.
V takem primeru bi lahko poiskali rešitev, kot je predlagana za cesto iz Krmina proti Medani, katere provin-eializarijo so predlagali ko-munistični svetovalci. Tudi tamkajšnja cesta, ki je pod občinsko upravo, je potrebna temeljitega popravila, ki ga občinska blagajna ne zmore. Dogovorili so se, da bo kr* minska občina zaprosila v ta namen primeren državni prispevek in pri tem jo bo podprla tudi pokrajinska uprava. Glede ceste skozi Grojno bi lahko tudi števerjanska občinska uprava zaprosila za primeren državni prispevek in zaprosila pokrajinsko upravo naj bi jo pri tem podpiral. Taka rešitev tega vprašanja bi bila nedvomno boljša, kot pa da bi sedanje stanje ce-ste skozi Oslavje še bolj poslabšali s tem, da bi prišla pod eno in drugo občinsko upravo, zlasti sedaj, ko misli pokrajina tudi za to cesto zaprositi državni prispevek za njeno ureditev. S takšno rešitvijo bi prispevali tudi k razvoju turizma, za katerega so predpogoj dobre cestne zveze, kakršna bi lahko postala prav cesta skozi Oslavje s svojo lepo panoramsko lego.
liliiimiiiiiititiliiiiiilitmitilifimiiiiiiiimitiiimiiiiiiliiiiiiltliiHiiiiiiiiiiilimitiiimnmiftMiill
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 18. do 24. marca se je v goriški občini rodilo 20 otrok, umrlo je 18 oseb, porok je bilo 4, oklicev pa 9.
ROJSTVA: Fabio Anibaldi, Andrea Luciani, Claudio Fal-cone, Antonino Cotič, Massi-mo Lavarian, Maria Tomadin, Maria Visintin, Franco Marus-si, Nicola Romjanc, Gianfran-co Coceani, Dario Leban, Denis Conzutti, Emanuela Bol-pato, Nicoletta Pella, Simone Fonzo, Marina Marincich, Claudia Lepore. Enzo Visintin, Gigliola Dilena, Mario Bratina.
SMRTI: gospodinja 99-letna Clementina Cernettig, upokojenka 55-letna Ononna Pussig, 86-letna Irene Gannone, vd. Pierino, 77-letna Maria Floris-si, vd. Moretton, 91-letna Ho-
segna, avtokaroserist Aldo Provedel in trgovska pomočnica Claudia Cumar, električar Roberto Franzot ln delavka Flavia Grattoni, častnik ital. vojske Ernesto Nencha in gospodinja Maria Rivetta, trgovec Aldo Pischi in gospodinja Rita Grando, zidar Mario Succi in tekstilna delavka Livia Bressan, natakar Reml-gio Saunig in tekstilna delavka Lina Moscarda, mizar Bruno Prinčič in tekstilna delavka Giulietta Macuz.
KINO )
rani, v	srce	tako	da	je	že	med	Humar, gospodinja	49-
prevozom	v	bolnišnico	izdihnil,	letna Giovanna Curk, por.	Za-
vadlav, gospodinja 76-letna Stefania Leban, vd. Valantig, upokojenec 80-letni Renato Fonzari, 2 dni star Antonino Cotič, redovnica profesorica 55-letna Angela Premru, gospodinja 83-letna Cristina Leban, upokojenec 85-letni Lui-gi Colautti, upokojenka 86-letna Maria Vogrič, vd. Murovec, upokojenec 81-letni Giuseppe Spessot, upokojenec 81-letni Vincenzo Contini, upokojenec 76-letni Francesoc Pel co,	gospodinjska pomočnica
72-letna Rita Muratori, vd. Rici, upokojenec 74-letni Antonio	Del Bianco.
POROKE: delavec Gino Ac-curso in tekstilna delavka lise Schories, strugar Luigi Pin-sin in gospodinja Liliana Di Lenardo, pek Sergio Santa-rossa in frizerka Anna Kuštrin, slaščičar Cesare Carelli in slaščičarka Argentina Fe-don.
OKLICI: prodajalec bencina Angiolfno' Ettori in delavka Liliana Zorzenon. brigadir finančne straže Sebasfiano Mesto in šivilja Gabriella
Z motorjem v kavarno
V pelek zvečer se je pripetila v Ronkah huda nesreča motociklistu 21-letnemu Ardui-nu Minci, stanujočemu v Tržiču, Monte sei Busi štev. 6. Mladenič se je peljal po Drevoredu Serenissima. Ko je hotel zaviti v Ul. Petrarca, se je zaradi prenagle vožnje in mokrega asfalta zaletel v kavarno Venezia, ki je na ovinku. Razbil je izložbeno okno in se znašel v samem lokalu. Klienti so se hudo prestrašili, ko so zagledali motorista pod svojimi nogami. Prvo kar so storili, so ga naložili v avtomobil in ga odpeljali v trži-ško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili rane po raznih delih obraza, po lasišču in desni nogi. Mladenič si je pretresel možgane in dobil šok. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo okrevanja v 25 dneh. Na kraj nesreče je prišla patrulja prometne policije, da bi ugotovila vzroke nesreče.
CORSO. 14.00: »Komanči*, J-Wayne, -- Balin in B. CaboU Ameriški barvni film v c P nemascopu.
VERDI. 14.30: »Prijetna je noč* (Tenera s la notte), J. Jones in J. Fontaine. Ameriški barvni film v cinemascopu. VITTORIA. 15.00: «Zgodba o ljubeznj in vojni* (Avventu-ra d’amore e di guerra), T. Tryon in D. Hedison. Ameriški barvni film v cinemascopu.
CENTRALE. 15.00: »Morski roparji iz Tortuge* (I pirati di Tortuga). K. Scott. Ameriški barvni film v cinemascopu.
  «»—-
DE7.UHNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia št. 10, tel. 25-76.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 11.4 stopinje ob 13.30, najnižjo 2.4 stopinje ob 5. uri. Povprečne dnevne vlage ie bilo 65 odst.
Za Dijaško Matico so aaro-vali: Saverij Rožič iz Podgore 1.000 lir, Leopold Mervič ii Krmina 1.600 lir in SimonittI Dis-čfc Mauri ’/. Tržiča 1.635 lir.
Primork IJneviHlc
25. marca 1962
mmrnm
aa-aiM;
VjVjVjJ
Danes 25. kolo prvenstva C lige
V Saronnu odločitev za domačine in goste
Tržaška enajstorica bo nastopila s trenutno najboljšo postavo
Po zaželenem in predvsem potrebnem odmoru zaradi nastopa italijanske reprezentance C lige, bodo igriiča prvenstva tretje kategorije danes ponovno oživela. Razen v Trstu, ker bo morala Triestina na gostovanje k Saronnu.
To srečanje je za oba današnja tekmeca odločilne važ-
nosti. Triestina mora zmagati, da ostane v družbi favoritov za zmago, Saronno pa bo skušal prav tako priti do obeh točk, ki bi ga lahko tudi rešili možnosti izpada v nižjo skupino. Borba bo torej ostra.
Trener Triestine in z njim seveda igralci so optimistično razpoloženi, ker pač upajo na popolno zmago. Ta bi bil šele drugi uspeh na tujem igrišču, kar je za enajstorico, ki stremi više in misli na promocijo, vsekakor premalo. Nedeljski premor je prav gotovo koristil Triestini in še posebno nekaterim igralcem kot : Sec chiju, kateremu so se v zad njem času poznali znaki utru jenosti. Secchi se je lahko tako opomogel in če bo v formi, kot je popolnoma verjetno, bo brgz dvoma skupno s Szoke-jem in Sadarjem ne samo steber moštva, temveč tudi u-dama sila Triestine. Tržačani bodo morali na igrišče pripravljeni na takojšnjo borbo ter se bodo morali poslužiti napadalne taktike Triestina, ki je v preteklosti večkrat razočarala, bo poslala na igrišče v Saronno trenutno najboljše igralce, v katerih formo danes ni mogoče dvomiti. O Frigeriju in Brachu nima smisla govoriti, ker je znano, da predstavljata važni postavki v tržaškem moštvu. Tudi krilska vrsta vzbuja zaupanje, medtem ko je bila napadalna petorica vedno Ahilova peta moštva s helebardo. Danes bo v Saronnu nastopil z majico številka 9 konfuzni, a hitri in včasih tudi učinkoviti Santelli, Triestina je včeraj zjutraj odpotovala z avtobusom do Busta Arsizia, kjer bo prenočila. V Saronno bodo Tržačani prispeli samo nekaj ur pred tekmo. Ni še znana točna
postava, ki jo bo trener Radio poslal na igrišče, vendar ni izključeno, da bo Triestina nastopila kakor sledi;
Toros; Frigeri, Brach; Szo-ke, Mercusa, Sadar; Mantova-ni, Trevisan, Santelli, Secchi in Risos.
Dane« v Gorici ob 10.30
Odbojkarska tekma
AGI-ŠZ BOR
Danes bo v Gorici in sicer na igrišču AGI srečanje III. kola prvenstva moške odbojkarske C lige med domačimi predstavniki in gostujočo še-storsko športnega združenja Bor Tekma se bo začela ob 10.30 in bo gotovo privabila na igrišče številne ljubitelje te zanimive športne panoge ter številne prijatelje tržaškega kluba.
Razpored današnjega kola vsebuje tri tekme in sicer;
v Vidmu; Polisportiva Friuli-PAV (oba Videm)
v Gorici; AGI (Gorica)-BOR (Trst)
Po vesteh iz Pariza
«Giro d’Italia»
brez Fran
Ancjnetil se ho raje udeležil španske dirke
PARIZ, 24. — Vse kaže, da se letošnje kolesarske dirke po Italiji ne bodo udeležile francoske ekipe, ki predstavljajo razne industrije. Zveza francoskih športnih konstruktorjev je že sporočila, da -— -
ne bo ponovila napake, ki jo je
napravila pred letom dni za nastop na dirki po Španiji. Ker se ni lani nobena ekipa ali športna skupina prijavila za nastop na Vuelti, je zveza sestavila ekipo iz predstavnikov številnih znamk. Rezultati niso zadovoljili, zaradi česar so Francozi sklenili, da tega ne bodo več poizkusili za letošnjo dirko po Italiji.
Sicer pravijo v Parizu, da danes še ni mogoče izključiti
v Trstu; ONOG (Trst)-Gasilci (Gorica)
““••'■O ov Sli 1IIU5UV.C ItMJUUIl
      ..„„„11  „i,.m,,,,,,,,,„„„„„„„      
Portret najboljšega metalca diska na svetu
Ameriški gozdar Sylvester prvi presegel mejo 60 m
Američan ima v Poljaku Piatkomkem nevarnega tekmeca
Ameriški metalec diska Jay Silvester, ki je lani postal tudi svetovni rekorder se je rodil 27. avgusta 1937. Doma je iz Plymoutha v državi Utah in z atletiko se je menda prvič spoznal ko se je vpisal na biološko fakulteto na univerzi Utaha. Sicer je bil Jay zelo krepak še preden se je začel ukvarjati z diskom, saj je že delj časa vihtel težko sekiro, ko je po gozdovih pomagal očetu podirati drevesa.
Kljub svoji moči je moral čakati do 1959, da je prišel v svetovno elito metalcev diska: 9. junija istega leta je v Comptonu vrgel orodje 56,08 metra daleč in Se uvrstil na 11. mesto najboljših na svetu.
Se isto leto je vrgel Silvester kroglo 17,39 m. Leta 1957, ko se je prvič mladi študent-gozdar seznanil z atletiko je kaj kmalu dosegel v disku 52,24, v krogli pa 16,91 m.
Vsekakor lep napredek za Silvestra, ki je že sanjal o kvalifikaciji za olimpijske igre v Rimu. Toda mladi atlet, čeprav mu ni manjkala moč, še ni bil izkušen za važna tek-
NOGOMET DANES
A LIGA
Atalanta-Milan
Fiorentina-Padova
Inter-Venezia
Juventus-Sampdoria
Lecco-Catania
Palermo-Mantova
Roma-Bologna
'Spal-Torino
Udinese-L. R. Vicenza
B LIGA
Bari-Alessandria
Catanzaro-Parma
Como-Lazio
Genoa-Modena
Napoli-Messina
Prato-Cosenza
Pro Patria-Lucchese
Reggiana-Sambenedettese
Simmenthal Monza-Novara
Verona-Brescia
C LIGA
SKUPINA A;
Biellese-Varese
Cremonese-Savona
Fanfulla-Ivrea
Marzotto-Legnano
Mestrina-Casale
Sanremese-Bolzano
Saronno-TRIESTINA
Treviso-Pro Vercelli
V. Veneto-Pordenone
DILETANTSKO
PRVENSTVO
Panzano-Cremcaffe’
Ronchi-Turriaco
S. Giovanni-Cervignano
Sangiorgina-Gradese
Castionese-Aquileia
Libertas-Muggesana
Pieris-Gonars
Romana-Ponziana
movanja in na ameriškem prvenstvu se je uvrstil komaj na četrto mesto. Smolo je imel tudi na izbirnih tekmah za Rim: V Palu Alto so ga premagali Oerter, Babka in Cochran in Silvester se je moral sprijazniti z dejstvom, da s potovanjem na olimpijske igre ne bo nič.
Borbenost in izkušenost, brez katerih bi ne bil postal najboljši metalec diska na svetu, je Silvester dobil ko je prišel _ služit vojaški rok v Nemčijo. Večkrat se je srečal z evropskimi metalci, ki so bili povsem drugačnega temperamenta kot domači Oerter in Babka, spoznal je tudi način metanja poljskega atleta Piatkowskega, svetovnega rekorderja. Silvester je torej postal metalec svetovne vrednosti z letom zamude; komaj po rimskih igrah se je lahko spoprijel z najboljšimi na svetu. Po teh srečanjih, večkrat je tudi bil poražen, je postal Jay izredno borben in ko so govorili o možnostih Piatkowskega, da preseže zid 60 metrov je končno II. avgusta lani solidno prebil magično mejo in postal nov svetovni rekorder s 60,56 metra. Tudi tisti, ki so računali na poljskega atleta so prišli na svoj račun, saj je Piatkowski le pet dni za Američanom vrgel 60,47 m in izboljšal svoj stari rekord, ki pa ni bil več najboljši.
Prednost devetih centimetrov ni varna, čeprav je disk pristajal tako daleč in mladi Američan je devet dni kasneje dodal svojemu fantastičnemu rekordu še 16 cm, da bi ga Piatkowski tako hitro ne dohitel.
Na lanskem vojaškem prvenstvu v Bruslju, kjer je postavil nov rekord v disku
se je Silvester pomeril tudi v krogli in zmagal z dobro znamko 18,50, kar predstavlja rekord tekmovanja, ni pa najboljša mera Američana, ki je že vrgel železno orodje skoraj 19 m daleč.
Se nekaj besed o Piatkow-skeml Lani sta se oba metalca srečala med atletskim dvobojem Poljska-ZDA v Varšavi in Poljaku je prav tako v zadryem metu uspelo vreči disk dlje in premagati nevarnega nasprotnika. Njegova prva boljša mera v lanski sezoni je hjla 59,34 m, kasneje je zmagal na memorialu Ku-sočinskega v Varšavi, kasneje pa jg ppst,al prvak na univer-
možnosti nastopa Francozov na Giru, posebno še, ker je sporazum med organizatorji dirke po Italiji in kako francosko ekipo še mogoč.
Po današnjem stanju sodeč, pa je skoraj gotovo, da bo največja italijanska etapna dirka potekala brez Francozov. Jacques Anquetil, ki se je s svojo ekipo že trikrat udeležil italijanske dirke, se je letos odločil za nastop na španski. Tudi Raymond Pouli-dor in njegov tehnični direktor, ki sta spočetka nameravala priti na Giro, sta se sedaj premislila. «Poulidor» so javili «ne namerava zasledovati dvoje lisic. Sedaj se hoče posvetiti svojemu prvemu nastopu na Tour de France«. Govorilo se je o možnosti nastopa ekipe Henryja Anglada, toda vse kaže, da ni prišlo do sporazuma.
Ob priliki svetovnega nogometnega prvenstva
Samo 7.500 turistov za Čile
SANTIAGO. 24. - Po zadnjih vesten sodeč, si bo samo 7.500 tujih turistov ogleda-lo tekme svetovnega nogomet, nega prvenstva, ki se bodo začele v Cilu 30. maja letos. Pred meseci se je celo govorilo o 50.000. Zaradi teh pesimističnih podatkov bodo pred. ložili čilskemu parlamentu v odobritev načrt zakona' za o-lajšanje carinskih predpisov. Da bj privabili čim več turi. stov, so dovolili prodajo vstopnic. številnim letalskim družbam in nogometnim zvezam ki so včlanjene v FIFA.
švicarska
OBVEŠČA, DA SO V PRODAJI:
novi tipi, poslednji izum moderne tehnike:
ELECTRONIC na električni pogon SUPER AUTOMATIC s 57 in 88 rubini EXTRA PLATT LUX 62
IfOZNI RED VLAKOV
BEN ETK L-Ml LAN -PARIZ-RIM-BARI
ODHODI
Por
Milan (•) Turin •
Rim
Milan • Pariz
Be-
Be-
■ Milan Benetke
BOKS
etnih igrah v Sofiji. V bol-. irski prestolnici je dosegel rezultat blizu 60 m, kar dokazuje, da je v fotmi in da lahko kadar hoče nonravi svoj evropski rekord 60,47 m!
BRUNO KRIŽMAN
f /
SAO PAULO, 24. — Povratni dvoboj za svetovni naslov Petelinje kategorije med Brazilcem Ederjem Jofrejem in Angležem Johnom Caldwellom bodo gotovo razveljavili, če bo angleški organizator Solomons vztrajal na zahtevi, da bi spremenili datum srečanja, ki je s pogodbo določen za 18. aprila v Londonu, To sta javila predsednik brazilske boksarske zveze in Jofrejev prokurator.
' x A • z
:
Joy Sy ivester
5.32 A Cervignano togruaro 6.10 R	Bologna
6.35 D	Benetke
Rim
8.48 R	Benetke
10.14 DD	Benetke
Genova (II)
10.24 A	Portogruaro
12.53 R	Cervignano
netke
13.34 A Cervignano
netke 14.52 D Benetke Pariz
16.35 D Tržič .
Bari
16.50 A	Tržič ■ Portogruaro
17.40 DD	Benetke • Pariz
18.38 A	Tržič • Portogruaro
19.22 A	Tržič • Cervignano
20.50 R	Benetke
22.10 DD	Benetke • Milan •
Tunn - Genova • Ventimiglia Marseille • Mestre • Bologna • Rim
PHIHOD1
Cervignano • Tržič Portogruaro Tržič Turin	Milan
Benetke • Rim Marseille Ventl-miglia Genova • Turin	Benetke
Benetke Cervl-gnano • Tržič Pariz • Benetke Rim	Bologna
Bari Anrona ■ Benetke
Cervignano Pariz Milan - Be netke
Benetke Porto-gruaro Cervignano
Tržič (*#*)
Bologna • Benet ke
Portogruaro ■ Tržič Pariz • Milan Be netke
Rim Milan • Me stre (*)
Benetke • Tržič Turin Milan Ge nova (II) - Rim • Bologna • Benetke
6 22 A
7 .28 A 7.55 I)1J
9.25 D
10.27 R
11.38 UD 13.30 D
14 00 A
15 33 D
17.07 D
18.06 A 18.48 R
19.15 A 1»U5 DD
21.22 R
22.30 A 23.55 DD
7.06 D	Vide i • Trbiž Dunaj ■ Hamburg
9.45 A	Videm
12.20 D	Videm
12.30 A	Videm
13.55 DD	Calalzo (•)
14.30 A	Videm
16.12 A	Videm
17 28 A	Videm
19.06 D	Videm
19 45 D	Videm ■ Benetke Muenchen
20.28 A	Videm
21.32 A	Videm PHIHODI
7.05 A	Videm
8.06 A	Videm
8.23 D	Videm
9.11 A	Videm
9.48 D	inaj • Muenchen-Videm
11.59 A	Vrbiž Videm
15.08 A	Videm
16.56 A	Vid n
18.2H l)D	Trbiž Videm
19.42 A	Videm
"1.03 A	Videm
22 47 A	T,idem
23 .10 D	Hamburg • Dunaj • Videm
24.00 DD	Calalzo Trbiž Videm (*#)
1.07 D	Videm
(*>	vsak dan od 1 do
31	avgusta, ob sobo
tah	od 24 6. do 29. 7.,
od	2. do 9 9 in od
16	12 do 24 2.;
(**	vsak dan od 1. do
31	avgusta, ob nede
Ijah	ud 25 6 do 30 7
in od 3. do lil y ter	
od	17. 12. do 25 2.
0.19 D
7.22
8.28
11.57
(•) samo I. razred; (#**) o e vozi ob nede Lah.
VIDEM-DUNAJ
-SALZBURG
-MUENCHEN
ODHODI
3.45 A 6.18 A 6.16 D 6.21 A
Videm • Trbiž Videm
Videm Trbiž Videm
OPČIN El J l1 BI..I AN A -BEOGRAD
ODHODI Opčine Reka Zagreb Beograd A Opčine
D Opčine Ljubljana DD Opčine . Reka Ljubljana Beograd Atene • le tanbul A Opčine A Opčine A Opčine D Ljubljana grad
PHIHODI
Beograd •
Opčine Opčine Beograd • na
Opčine Opčine 17.28 DD Istanbul -Beograd • na Reka Ljubljana Opčine
MOTOM 48CCM
LIR 97.000,-
Izredna cena Zastopnik:	za	Jugoslavijo
MOTO G1LERA MOTOM ITALIANA
PRITIKLINE in nadomestni deli za vse motorje
DOBAVE ZA MOTORJE
MOSCHION A FRISORI	ZNIŽANE	CENE
TRST, Ul. Valdirivo 36 |n Ul. XXX. Ottobre 11-Tel. 21-475
Pri
MADAL0SS0
v Trstu, Ul. Torrebianca M vogal XXX Ottobre,
dobite
vsakovrstno POHIŠTVO otroške V07ICKE timnlce — originalne PKHMAFI.EX - Cene ugodne
13 41
ih no
21) (HI 20.20
5.30 D
7.13 A 9.40 D
11.24
17.18
20.06 D 21 48 A
Beo
Zagreb
Ljubija
Atene •
Ljublja-Opčine • Opčine
R — rapido; DD — br-zec; D — brzec; A — potniški
KMETJE. VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
TRST. Ul. Milano 18
TELEF. 35*169
katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev in aeinena lastnega pridelka ter razne sadike, žveplo, modro galico nacionalno in angleško, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti Ekskluzivni zastopnik za tržaško pokrajino: svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje, ter kosilnice e A G R | A »
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
Vzdržuje z modernimi tovorno-potnlšklml ladjami z odhodom ladij vsakih 30 dni: redno expresao progo Jadran ZDA z Heke-Trsta-Kopra v New Vork, Boston. Philadelphijo, Baltimora. Norfolk Wfl-mington, Charleston. Savannah. Jacksonvllle kakor tudi 'redno s užbo okrog sveta (z Jadrana v Indijo, Indonezijo. na Japonsko, v ZDA-Zahodna obala, sredozemske luke)1. In nudi
!adiJsk^	1X5 cel<m 3Vetu 2 modernim! tovornimi lad.
Jami od 8000 do 18.400 ton nosilnosti.
Vse Informacije daje uprava podjetja »SPLOSNA PLOVHA« Piran, Zupančičeva ulica 25 ter naše agencije Dq celem svetu. Telefoni: 5170, 5171, 5173. 5175. Telegrami: Plovba Piran
Telx št.: 035-22
PODJETJE
*v,
Universaitecnica
>*r
<>*	v<->os,
8;- ^V/i- i	*•	»•'*	j,	*	a<>\T
/ Universaitecnica
Tr*l - torni 4«uril»iil<ll At. 4
IVO ANDRIČ I
Travniška kronika
w 2 5 .anwaivwvwvw KONZULSKI ČASI
Nasprotno, rovarila sta drug proti drugemu z vsemi sredstvi in na vseh področjih. Ponoči, ko je Travnik že globoko utonil v temo, je bilo videti samo na obeh konzulatih še eno ali dve osvetljeni okni. Za njimi sta konzula bedela nad papirji, prebirala sporočila zaupnikov, pisala poročila In tedaj se Je dostikrat zgodilo, da je gospod Daville ali von Mitterer za hip pustil delo, stopil k oknu in se zastrmel v osamljeno svetlobo na nasprotnem bregu, pri kateri je sosed-nasprot-nik snoval neznane zanke in spletke, prizadevajoč si, da bi spodnesel svojega tovariša onkraj Lašve in mu zmešal štrene.
Med njima ni bilo več tesnega mesteca, ločila ju je samo praznina, molk in tema. Njuni okni sijeta in se gledata kakor zenice ljudi v dvoboju. Toda skrit za zaveso strmi eden ali drugi konzul ali oba hkrati v bledi pramen nasprotnikove svetlobe pa z ganotjem, globokim razumevanjem in iskrenim sočutjem mislita drug na drugega. Potem se zdrzneta in vrneta k delu pri dogorevajočih svečah. Spet nadaljujeta vsak svoje poročilo, v katerem ni ne duha ne sluha o čustvih, ki so ju bila pravkar obšla, pač pa se v njem napadata in omalovažujeta s tiste lažnive uradne visočine, s katere uradniki, kot mislijo, gledajo ves svet, kadar govore s svojim ministrom v zaupnem poročilu, za katerega vedo, da ga tisti, na katerega se nanaša, nikoli ne bo bral.
©*
Bilo je, kakor da so se same nadloge in bridkosti ugnezdile v travniški kotlini v teh mučnih letih splošnih vojska; tudi življenje avstrijskega generalnega konzula von Mittererja je bilo polno težav, med katerimi njegov prihod v Travnik ni bil najmanjša.
Bil je temnopolt možak z rdečim obrazom, zavihanimi črnimi brki in srepim pogledom, počasnega govorjenja, umerjene drže; vse na njem je bilo trdo, oglato, čisto in urejeno, toda skromno in «komisno», kakor da je oboje, človek in uniforma pravkar prispelo iz cesarsko-kraljevega vojnega skladišča za naglo formiranje nekega povprečnega polkovnika. Samo nje-
Jjave okrogle oči z vedno rdečimi in vnetimi vekami so izdajale neko nemo dobroto in hotč prikrito duševnost. Bile sn°h‘'a‘"e oči človeka, bolnega na jetrih, trudne oči dolgoletnega obmejnega in pisarniškega tlačana, oči, ki so se izglidale, ko so budno pazile na večno ogroženo mejo cesarstva, žalostne in
m m 1 80 ?• te!? P°slu videle mnogo zla in spoznale meje človeške moči, svobode in človečnosti.
Rodil se je pred petdesetimi leti v Osijeku, kjer je bil njegov oče častnik v slavonskem huzarskem polku. Poslali so ga v kadetnico in prišel ,je iz nje kot pehotni praporščak. Ko le postal poročnik, so ga premestili za obveščevalnega častnika v 5el?un', Tu je, s kratki“i presledki preživel kakih dvajset let, hudih let, polnih vojskovanja s Turčijo in srbskih vstaj V tem času ni le sprejemal zaupnike, zbiral podatke, vzdrževal zveze m pošiljal poročila, ampak je večkrat tudi sam šel v Srbijo dostikrat preoblečen v kmeta ali meniha, in je v najtežavnejših okoliščinah poizvedoval za turškimi silami, risal utrdbe in važnejše postojanke ali pa ugotavljal, kakšne volje Pri tem P°slu- ki človeka zgodaj ugonobi, je imel von Mitterer uspehe. In kakor se zgodi dostikrat v življenju, je bil tudi to pot uspeh tisto, kar človeku zavije vrat. Ko mu je tako poteklo nekaj let dela, so bili v ministrstvu tako zadovoljni z njegovimi poročili, da so ga poklicali na Dunaj, kjer je dobil čin stotnika in sto dukatov nagrade. Ob tem uspehu se je v duši mladega častnika porodilo drzno upanje, da nemara lahko izvozil iz enoličnega in utrudljivega kolovoza katerem so vlekli svoje breme vsi pred njim.
Obmejni častnik z nagrado sto dukatov in visokim priznanjem v žepu, človek, ki je prekoračil trideseto leto, si je želel vsega, posebno pa bolj mirnega, lepšega in družbeno višjega življenja. Poosebljenje takega življenja je zagledal v neki dunajski gospodični. Bila je hči vojaškega sodnega častnika, ponemčenega Poljaka, in neke ogrske baronice brez premoženja. (Lepo, nekoliko preveč živahno in romantično gospodično Ano Marijo so dali brez pomišljanja, kar preveč zlahka in naglo neuglednemu, toda sposobnemu obmejnemu častniku s periferije cesarstva. Kakor da mu je usoda prav nalašč obesila to dekle in ga tako za večno popolnoma priklenila prav na tisti mrtvi tir podrejenega življenja, s katerega je hotel po vsej sili pobegniti, ženitev, ki naj bi mu bila odprla vrata v višje in prijetnejše življenje, ga je zaprla in zvezala za vekomaj, ga oropala miru in spokojnosti, te edine dobrine in največjega dostojanstva skromnih usod in brezimnih ljudi.
Obveščevalni častnik, «ki je žel uspehe*, je naglo odkril, da je nekaj, česar nihče ne more preveriti in slutiti vnaprej: muhe in izbruhi nemirne in osamljene žene. To »nesrečno poljsko-madžarsko-dunajsko zblojo*, kakor je poveljnik zemunske gar-
bo
po
nizi je krstil gospo von Mitterer, je mučila prebujna domišljija in bolestna, nezmagljiva in nezadržna potreba po navduševa-nju. Gospa von Mitterer se je navduševala za glasbo, za naravo, navduševala se je za pretirano človekoljubje, za stare podobe, za nove ideje in za Napoleona ali za kar koli, kar je bilo
*FJi?L?je lrJ Pjenegf kroga- v nasprotju z njenim družinskim življenjem, dobrim glasom in ugledom njenega moža. Ta nujna potreba po navdušenju se je v življenju gospe von Mitterer cesto spajala z bežno in muhasto zaljubljenostjo. Po neki usodni in nepremagljivi potrebi se je ta žena hladnega telesa, toda vroče glave navduševala zdaj pa zdaj za mlade moške, ki so bili navadno mlajši od nje. Vselej je bila prepričana, da je v človeku v katerem je slutila silen duh, hrabro srce in zvrhano mero čistih čustev, našla viteza svojih sanj in sorodno dušo. In po isti usodnosti so bili to vedno mladi, brezobzirni in nadarjeni moški, ki so si dejansko poželeli samo nje, in sicer za hip, mmogrede in nedvoumno, kakor bi si zaželeli vsako drugo žensko, na katero bi naleteli in bi se jim vdala brez odpora. Po prvem navdušenju, pri prvem srečanju, ko se je očitno pokazala vsa razlika med njenim vzvišenim, netelesnim navdušenjem in med pravimi namerami moških, se je Ana Marija pogreznila v obup in razočaranje. »Ljubezen« se je spremenila v sovraštvo in gnus do tedanjega idola, do same sebe, do ljubezni in do življenja sploh. Potem je ozdravela, poiskala in našla hrane v navdušenju in razdraženosti drugačne vrste in s tem tešila svojo prirojeno potrebo po krizah in zlomih do prve nove prilike, ko se Je vse začelo znova.
Von Mitterer Je neštetokrat skušal pojasniti ženi njene zablode, hotel jo je spametovati in zaščititi, pa ni pomagalo. Njegov »bolni otrok*, ki je prihajal že v leta, je padal v določenih razdobjih redno kakor božjastniki v nove krize na poti iskanja čiste ljubezni. Polkovnik je znal na pamet prva znamenja in tudi potek vsakega ženinega »iskanja* in je že vnaprej vedel, kdaj pride trenutek, ko se mu bo ihte razočarana vrgla okoli vratu in jecljala, da jo vsi poželijo, nobeden pa ne ljubi.
Kako je tak zakon mogel ostati in trajati? Kako je ta vestni in trezni človek vse to prenašal in zakaj je vse vnaprej odpuščal, tega nihče nikoli ne bo zvedel; to bo ostala ena tistih nerazumljivih skrivnosti, ki tako pogosto neizprosno ločijo in nerazvezljivo povezujejo dvoje ljudi.
že prvo leto se je vrnila Ana Marija k staršem na Dunaj, trdeč, da se ji na smrt studi telesna ljubezen in da svojemu možu glede tega ne more priznati nobenih pravic. Stotnik je privolil v vse; s tem Jo je pregovoril in pripeljal nazaj. Zatem se jima je rodilo dekletce. To je bilo kratko zatišje. Dve leti
pozneje je vse skupaj izbruhnilo znova. Stotnik le sklonil *la-ščevalnode.o	^antene	fn v “obv£
nn,„fkor vse prismojene in besne žene je lepa čudaška in
usoda naprtila kot nezasluženo kazen je Uubil brezmeinn in neomajno, kakor človek ljubi bolnega ’ otroka. Vse kaT le bilo
vJnIiM^okniibil? d™goceno; Plemenito in vzvišeno. Vse na nji, nji in okoli nje, do mrtvih predmetov, ki so bili niena last,
, žrtve- /Trpel je zaradi njenih zaletelosti in blodenj, sramoval se je je pred svetom in se mučil sam pri sebi hkrati se je pa tresel ob sami misli, da bi ga ta čarobna žena moela zapustiti ali si karkoli prizadejati in izginm iz njegove hiša ali s tega sveta. On Je napredoval v službi dekletce te raslo, šan »ii reKin°.nn .molčeee- Kospa von Mitterer je pa z nezmanj-
dati5 smei^niaf1« m La °dL žlvljenja vse tlsto. česar ne more ^i’iio i?ja je Jsak0 stvar v navdušenje ali bridkost tet mučila z obojim sebe in vso okolico. Neukrotljivo in nerazumljivo norenje, ki je tlelo v tej ženi, je men avalo z leti smer in obliko ni pa kazalo, da bi slabelo ali ponehavalo. win»™SLVOni Mittererja doltaj nepričakovano poslali za generalnega konzula v Travnik, je Ana Marija pravkar preživiiala eno od svojih velilcih razočaranj; začela je najprej noreti in Jokati in je izjavila, da za nič na svetu ne' gre iz na pol tur
tkn	kj,er le poslej prodajala dolgčas, »na pravo tur
ško pokopališče in da tudi svojega otroka ne pusti v Azijo*-f°'k°vnik Je žeT?° “trii )i dokazoval, da pomeni novi položaj tehtno spremembo in skok v karieri, da bo imel nekoliko več dela, pa bo z novimi dohodki lahko poskrbel za otrokovo prihodnost. Naposled je predlagal, naj odpotuje z otrokom na DU-naj, če že noče iti v Travnik. Ana Marija je naprej privolila v Uko rešitev, potem pa je brž spremenila mnenje in se odločila za žrtev. Polkovniku očitno ni bilo usojeno, da bi v tej 'de želi preživel nekoliko mirnih mesecev v raju, ki bi se md reklo — ločenost od njegove žene.
Kakor hitro je von Mitterer našel hišo in jo preuredil, kolikor je bilo mogoče, je prišla konzulka s hčerko.
(Nadaljevanje sledi)
= UpVV- chancuk« „ » - T-. „ 37-338 - NAROČNINA:	«.	^
a.,„ «.	21-929	Narodni	9a»2,	,	L.)ubt|anl	£	OaUSS^SSC S	T.,S	TiZk	“"J^
Odgovorni urednik:	STANISLAV	RENKO	- Izdaj« in tlaka Založništvu tržaškega tlaka, Trst ’ ° *nlCe U0 ar’ - Ma" °*lasl i0 Ur beseda' - Vsl	,B	naročajo	pri	upravi.	'