Leto LXXH.9 št. 67 a LJubljana, sreda 22. marca 1939 Cena Din i.~
Iznaja  vsak  dao  popoldne tzvzemsl  nedelje In praznike. — In se rat* do 80 petit UREDNIŠTVO IN UPBAVN1STVO Podružnice: MARIBOR. Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta,
vrst a Dtn 2, do 100 vrst a Din 2 50. od 100 do 300 vrst a Din 3, većjl lnserati petit F JURI ja v a   KnflfiipVfl nliM           e telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65;
vrsta Din 4.—   Popust po dogovoru, inseratnJ davek posebej. — »Slovenski Narode ■»■-»• t\n a, njiaiijoa uiica siev. o podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101.
velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon: 31-22, 31 23, 31-24, 31-25 in 31-26 SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351
Angleški kralj o sodelouanlu s Francilo
Predsednik francoske republike Lebrun je bil včeraj v Londonu sprejet z mogočnimi manifestacijami — Pomembni politični zdravici poglavarjev britanskega in francoskega
imperija
LONDON, 22. marca c. Včeraj popoldne sta prispela v London na službeni obisk angleški kraljevski dvojici predsednik francoske republike Lebrun in njegova sopioga. Na londonski postaji stp ju počakala in pozdravila kralj Jurij in kraljica Elizabeta s predsednikom vlade in mnogimi ministri ter drugimi odličniki. Kralj in predsednik sta se prisrčno pozdravila, ravno tako tudi kraljica in ga. Lebrunova. Pri vožnji v mesto so ogromne množice, ki jih cenijo na več ko milijon ljudi, prirejale predstavniku Francije nepopisne ovacije, potem pa navdušeno manifestirale, za prijateljstvo med Anglijo in Francijo
LONDON, 22. marca. AA. (Reuter:)
Snoči se je vršila velika slavnostna večerja v Beli in Zlati dvorani Bucking-hamskega dvorca na čast predsednika francoske republike Lebruna in njegove gospe. Večerji so prisostvovali: angleški kralj in kraljica, predsednik Lebrun z gospo ter 195 najuglednejših osebnosti, med njimi kraljica Mary z vsemi člani kraljevskega doma. Večerji so prisostvovali med drugim predsednik vlade z ministri, veliko število poslanikov ter canterburškv nadškof. Pri večerji so se posluževali znamenitih zlatih krožnikov in drugih oosod iz bogate državne zbirke .Angleški kralj je nosil modro admiralsko uniformo.
Zdravica kralja Jurija VI.
LONDON, 22. marca. AA. O priliki večerje, ki sta jo angleški kralj in kraljica priredila snoči na čast predsedniku francoske republike Lebrunu in njegovi gospe v Buckinghamskem dvorcu, je angleški kralj imel govor v katerem je med drugim dejal:
Z velikim zadovoljstvom vstajam, gospod predsednik, da vam in vaši gospe zaželim dobrodošlico v naši prestolnici. Kraljica in jaz nikoli ne bova pozabila obiska, ki sva ga v juliju minulega leta napravila v Franciji in ob kateri priliki nama je bil prirejen nenavadno prisrčen sprejem s strani francoskega naroda. V sedanjem času se podnebje Londona ne more spore jati z bleskom pariškega sonca meseca julija, toda pri vsem tem ni potrebno zagotavljati vam, s koliko topline in občutka vas sprejemamo v tem velikem mestu in istotako v vseh ostalih delih kraljestva. Naš narod pozdravlja v vaši osebi, gospod predsednik, upoštevanega šefa velikega naroda, s katerim nas veže prijateljstvo.
Francosko-angleški odnosaji so mnogokrat predmet proslave z izbranimi in svečanimi besedami, toda nikoli niso imeli tako velikega pomena kakor danes. Naša dva naroda lahko vržeta pogled na niz stoletij zgodovine, ki niso izpolnjena samo z junaštvom, temveč ludi z velikimi uspehi na znanstvenem in umetniškem polju. Praksa demokratičnih vlad je omogočila našima narodoma ustanove, preko katerih se naj-zgovorneje kaže izraz svobode in pravice, ki ju naša dva naroda enako ljubita. Naša dva naroda se zavedata tudi skupnosti interesov, ki ju vežejo. Naši državniki so zaradi tega mogli v ozračju popolnega medsebojnega zaupanja delovati ter sem prepričan, da se bo to sodelovanje naših dveh vlad nadaljevalo, da bi se tako napravila največja usluga miru. Naši dve vladi sta odločni v tem, da napravita vse kar je v njunih močeh, da bi se številna resna vprašanja in problemi, na katere naletimo danes na svetu, rešili na prijateljski način. Naši dve vladi pa ne bosta sodelovali pri nobeni ureditvi s kršitvijo onih načel, ki morajo vladati v odnošajih med poedi-nimi državami.
Mi popolnoma uvidevamo težave, ki nam ležijo na potu, toda istotako je v nas prepričanje, da lahko gledamo v bodočnost z zaupanjem, zavedajoč se svoje sile, svojih intelektualnih kreposti in drugih vrlin, s katerimi se odlikujeta oba naša naroda posebno v trenutkih nevarnosti. Svoja čašo dvigam v vaše zdravje, gospod predsednik, in v zdiavje vaše gospe ter za veličino in napredek slavnega francoskega naroda.
Odgovor francoskega prezidenta
Predsednik francoske republike Lebrun je odgovoril z naslednjo zdravico:
»Noben dokaz simpatij mi ni dražji, kakor dobrodošlica, ki jo je Vaše Veličanstvo naslovilo name in mojo ženo in v kateri je Vaše Veličanstvo omenilo obisk, ki sta ga z Njenim Veličanstvom kraljico napravila francoskemu narodu, ki vama je ob tej priliki manifestiral svojo globoko vdanost. Na aklamacije, ki jih je vama priredil Pariz, so prišle aklamacije Londona šefu francoske države. Imel sem priliko, da pri prvem obisku tega velikega in ponosnega mesta vidim, kako je to kraljevsko mesto občutilo ono, kar nas združuje, kakor da želita obe prestolnici vsemu svetu dokazati naše želje, za katere ne obstojajo moralne meje.
Prijateljstvo naših dveh držav je zakoreninjeno v moralni zavesti ter se danes pojavlja kot naraven in nujen pogoj njihovega obstoja. Medsebojno razumevanje postaja vedno bolj globo-
ko ter se jača na vseh poljih, tako da vidimo, da sta se oba naša naroda izjavila za skupna načela, ki predstavljata tako za poedince kakor za celotne narode najvišji razlog, za katerega se živi, kajti svojo načelnost in svojo moč črpamo ravno iz tega ideala, kar nam daje vedno več hrabrosti, da se ga tudi v naprej držimo. Naš občutek časti, pravice, človeškega dostojanstva, spoštovanja sporazuma in dane besede, naša udanost svobodi govora, mišljenja in tiska, ne-vmešavanje v notranje zadeve drugih držav, ljubezni do miru, to vse so naša načela, ki se jih držimo.
Vedno kadar so naša načela nekje na svetu doživela neuspeh, se je naše javno mnenje dvignilo, ter zahtevalo od vlad. da pojačajo oborožitev, da bi se okrepila varnost države ter s tem podprl splošni mir. Na ta način se potrjuje naša želja, da delamo za obnovitev mednarodnega zaupanja. Icer sicer za noben narod ne bi obstojal niti mir niti pravo blagostanje. Prepričan sem, da delajo francoski in angleški državniki za ves svet, ako podpirajo ta načela ter se trudijo, da bi svet prišel iz današnjih gmot ni h dni.
Klajpedsko ozemlje
se priključi Nemčiji
Na zahtevo nemške vlade je litovska vlada pristala na odstop klajpedske pokrajine, ki jo bodo Nemci najbrž
že danes zasedli
LONDON, 22. marca. AA. (Reuter). Poluradno se poroča, da je litovska vlada sklenila sprejeti vse nemške zahteve ter ji izročiti takoj klajpedsko ozemlje.
KLAJPEDA, 22. marca. AA. (Reuter) Litovski guverner za Klajpedo Gailius je potrdil sinoči, da je Nemčija poslala Litvi ultimatum, v kateri je zahtevala naj Litva odstopi Nemčiji klajpedsko ozemlje.
KOVNO, 22. marca. c. Litovska vlada je na svoji sinočni seji pristala na zahtevo Nemčije, naj ji takoj odstopi klajpedsko ozemlje. Danes se sestane litovski parlament, da odstopitev ratificira.
Litovska vlada je izdala v zvezi z od-stopitvijo dva komunikeja. V prvem pravi, da je nemški zunanji minister Ribbcntrop sporočil litovskemu zunanjemu ministru ob priliki njegovega obiska v Berlinu, da Nemčija zahteva odstopitev klajpedskega ozemlja na podlagi narodne samoodločbe. Nemčija je smatrala, da je postalo razmerje med Nemci in Litovci v klapedskem ozemlju prenapeto in da bi moglo to dovesti do intervencije nemške vojske.
Litovska vlada je že začela umikati svoje čete s klapedskega ozemlja ter je že tudi sestavila delegacijo, ki naj uredi vse formalnosti pri predaji ozemlja. Pričakujejo, da bodo nemške čete vkorakale že danes.
Nemška poročila
Berlin, 22. marca. Iz Kovna poročaj j: Po svojem povratku v Kovno je včeraj 21. marca od 14. do 18. litovski zunanji mi-
nister Urksis poročal ministrskemu svetu o rezuliatih svojih razgovorov z Ribben-tropom. Iz poročila je bilo razvidno, da je Ribbentrop stavil zunanjemu ministru predlog, naj Litva vrne Nemčiji Klajpedo, češ da je to edino zadovoljiva in možna rešitev. Pripomnil je, da bo Nemčija v primeru doseženega sporazuma upoštevala gospodarske interese Litve in ji dala na razpolago tudi luko v Klajpedi. Zunanji minister je omenil, da to tudi odgovarja želji prebivalstva Klajpede, in da je ureditev tega vprašanja važna za bodoče odno-šaje med Nemčijo in Litvo. Minister je nato prečital tudi poziv prebivalstva v Klajpedi. ki zahteva svoje pravice. Razpoloženje je tako, da je neobhodno potrebno, dokončno urediti klajpedsko vprašanje, da se tudi na ta način preprečijo spopadi.
Potem ko je zunanji minister podal sliko o splošnem položaju in rezultatih svojih razgovorov, je ministrski svet na seji zelo dolgo in podrobno proučeval nastali položaj ter sklenil sprejeti nemške predloge. Posebna litovska delegacija bo odpotovala v Berlin, da v zvezi s tem uredi vsa potrebna vprašanja.
Berlin, 22. marca w. Vest. da je Litva pristala na odstopitev Klajpede Nemčiji, je v vsem klajpedskem ozemlju zbudila radostno razpoloženje med tamošnjimi Nemci. Davi ob 8. je bilo vse ozemlje okrašeno z zastavami s kljukastim križem, ob 9. se je pa na glavnem trgu Klajpede zbrala ogromna množica, ki je vzklikala Hitlerju in se mu zahvaljevala za rešitev.
V Berlinu pravijo, da ni bilo ultimata
BERLIN, 22. marca. AA. (DNB). Z obveščene strani izjavljajo, da vesti, ki krožijo v inozemstvu, da je Nemčija poslala Lit-vanski ultimatum, ne odgovarjajo resnici.
Dr. Maček o nujnosti rešitve hrvatskega vprašanja
Včeraj dopoldne je sprejel dr. Maček v svojem stanovanju v Zagrebu dopisnika »Asociated Press« iz Beograda in mu pojasnil svoje poglede na pereča politična vprašanja, ki zanimajo zdaj ne samo Jugoslavijo, temveč tudi inozemstvo. Dr. Maček je pojasnr! vzroke nezadovoljstva Hrvatov in njegove korenine v preteklosti. Med drugim je dejal v svoji izjavi ki jo diines prinašajo tudi zagrebški in beograjski listi:
Zahteve Hrvatov so sprejemljive brez omejitve ne samo za Srbe in za državo Jugoslavijo, temveč tudi za zapadne demokracije. Hrvati so pripravljeni iskreno priznati skupne meje s srbsko dinastijo, zahtevajo pa v teh mejah in pod to dinastijo brezpogojno svojo svobodo. To vprašanje se mora hitro urediti
Jaz bi bil pripravljen poskrti svoje zastopnike v vOado, ki bi obsegala vse poli-
Zahvaljujem se Vašemu Veličanstvu in Nj. Vel. kraljici za ljubeznivi sprejem, ki ste nama ga priredili. Dvigam čašo na zdravje Vašega Veličanstva Nj. Vel. kraljice, Nj. Vel. kraljice Marv in kraljevskega doma, za blagostanje kraljevine Velike Britanije ter izražam najlepše želje za napredek britanskega imperija.
Manifestacije na ulici
London, 22. marca. AA. (Reuter). Snoči se je za časa slavnostne večerje v Buckin-gbamski pa'ači zbrala velika množica ljudstva, ki je spremljalo vsako gibanje, ki se je opazilo v palači, z »Listnim vzklikanjem Obrs-k Lebruma britanski prestolnici je glavni predmet londonskega tiska, ki prinaša številne fotografije o včerajšnjem sprejemu. Vsi listi pišejo navdušeno ter naglašajo, da francosko-angleško prijateljstvo ni bilo nikoli rskrenejše kakor v sedanjem času.
Odmev v francoskih listih
Pariz, 22. marca AA. (Havas) V komentarju Lebrunovega obiska v Londonu piše »Figaro«: Mi nismo dvomili, da bo London
toplo pozdravil predsednika francoske republike. Vedeli smo, da bodo aklamacije, ki mu bodo prirejene, veljale vsej Franciji, tako kakor so Francozi v juliju minulega leta istočasno izražali spoštovanje in prijateljstvo napram velikemu priiatelj-skemu narodu in napram suverenu, ki je inkarnacija tega naroda. Z ozirom na razmere, skozi katere koraka današnja Evropa, pa imajo manifestacije v Londonu še prav poseben pomen.
»Epoque« piše. da predstavlja Lebrunov obisk v Londonu v današnjih razmerah dogodek ošromneea pomena.
»Temps« pripominja k potovanju, da bo Lebrunov obisk v Londonu r> -kazal vsemu svetu tesno solidarnost -elikih demokracij. To potovanje bo še bolj okrepilo občutek ^povprečnega Angleža«, ki ie r 'cazal nred praško tragedijo globoko sočutje, ki je prekašalo vznemirjenost ^novnroenesa Francoza«. Obisk bo dal Angliji in Franciji impulz za nove napore in novo energijo za ohranitev svetovnega miru
»Oeuvre< piše. da je bila noukrcp:V\* -prisrčnega sporozvmn mod Anglijo in Francijo v današnjih motnih dr^h n drobna, celo bolj potrebna, kakor v letih 1912. 1913 in 1914. Francozi in Angleži morajo po besedah samega Chamhorlaina bramti skupnost svojih interesov ;n * ne ?amo materialnih, temveč tudi moralnih. "Rnrli-ka med letom 1914 in sedanjim časom je samo v tem, da se nihče ne bo mogel izgovarjati na to. da je smatral nrijateljstvo samo za p!atonično »Journal« piše, da Francozi in Angleži branijo skupni ideal svobode, poleg tega pa skupne osnodnr-ke in vojaške interese. Franeosko-an^e^ka solidarnost je zasnovana na s^l:dn:h osnovah idealov in interesov.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■iras■■■■■■■————
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
tione srle v državi, torej v končen traci jsko vlado: ne v vlado, ki bi bila njena rnoiloga podaljševati sedanje stanje v neskončnost, temveč v vlado, ki bi takoj storila najrevnejše ukrepe, vodeče h končni ureditvi hrvatskega vprašam j a.
Po mojem mnenju je v sedanjem mednarodnem položaju prišel skrajni trenutek, da se sporazum med Srbi m Hrvati uresniči —, tem bolj. ker zdaj noben resen politični faktor v Srbiji ni proti ureditvi tega vprašanja. Za to je vsa srbska opozicija, pa tudi bivši najhujši nasprotniki zadovoljitve hrvatskim zahtevam, nosilci svoje-časnega režima ^ > . - -T*. ki so pri zadnjm volitvah kandidirali na moji listi. Čeprav niso z menoj sklenili nobenega političnega sporazuma, vem iz razgovorov z njimi, da so rudi oni prepričani, da je ureditev hrvatskega vprašanja nujna potre-*». i
Bolgarija se pridružuje balkanski vzajemnosti
Velik odmev bolgarskega obiska v Turčiji — Pričakovanje skorajšnjega pristopa v Balkansko zvezo
Carigrad, 22 marca. e. V tukajšnjih političnih krogih smatrajo, da je bil glavni pomen prihoda dr. Kjuseivanova v Turčijo okrepitev zvez med Balkansko zvezo in Bolgarijo. Obisk dr. Kjuseivanova je turška javnost razumela kot izraz dobrih odnošajev med obema vladama in obema državama. Carigvajski politični krogi smatrajo, da je cilj tega. prijateljstva sporazum Balkanske zveze z Bolgarijo. Službeni komunike, izdaji po sestanku dr. Kjuseivanova s predstavniki Turčije, je povzročil veliko zadovoljstvo v turški javnosti, ker je v njem na najbolj jasen način izražena misel skupnega političnega nastopa vseh balkanskih držav. Oni del komunikeja, ki pravi, da z ozirom na dogodke v Evropi samo solidarnost balkanskih držav jamči mir ne samo za države balkanskih narodov, temveč v veliki meri za vso Evropo, je napravil globok vtis. S tem je bilo potrjeno, da Bolgarija z istimi očmi gleda na bodočnost Balkana, kakor države Balkanske zveze. Sporazum Balkanske zveze z Bolgarijo se razvija v taki atmosferi, da postaja že stvarnost.
Turški listi pišejo: Smo na poti, ki bo Bolgarijo pripeljala k Balkanski zvezi. Največji del poti je že za nami in smo že skoraj dosegli končni namen. Ni dovolj, da je Bolgarija samo prijateljica Turške, temveč je prišel čas, da vidimo to državo v krogu Balkanske zveze.
BUKAREŠTA, 22. marca. Vsi današnji rumunski lis*i prinašajo poročila k bivanju bolgarskega ministrskega, predsednika dr. Kjuseivanova v Ankari in Carigradu in v glavnem podčrtava j o vsebino komunikeja glede solidarnosti balkanskih držav za zagotovitev miru na jugovzhodu Evrope. Listi izražajo nado. da bo Bolgarija kmalu pristopila k balkanski zvezi. »Tim-pul« prinaža poročila pod velikim našlo, vem »Solidarnost vseh balkanskih držav — garancija za mir. ^Romania« upa, da bo Bolgarija šla preko majhnih političnih nasprotij, ki se dajo na lep način likvidirati in da se bo zavedala, da je rešitev Balkana samo v geslu >Balkan Balkancem!« Po.obno pišejo tudi drugi listi in večinoma izražajo nado. da se bo Bolgarija kmalu znašla v Balkanski zvezi.
Seja Velikega fašističnega sveta
RIM. 22. marca. AA. Zasedanje velikega fašističnega sveta je trajalo snoči globoko v noč. Poročilo o seji bo izdano pozneje.
Rim, 22. marca. w. Snoči ob 22. je imel veliki fašistični svet svojo sejo. po kateri je bil izdan naslednji komunike: »Velild fašistični ^vet je glede na grožnje za ustvaritev zveze demokratskih držav in Sovjetske Rusije v enotno fronto proti totalitarnim državam mnenja, da to ni fronta miru, temveč fronta, ki prinaša vojno. Dogodki v Srednji Evropi imajo svoj izvor v Versaillesu in veliki fašistični svet v tem hipu izjavlja, da se popolnoma strinja s politiko osi Rim—Berlin.«
Stališče Združenih držav
WASHINGTON, 22. marca. AA. (Reuter) Na merodajnem mestu trdijo, da bodo Ze-dinjene države v primeru, da bodo evropske velesile dale izjavo proti napadalcem, izdale slično izjavo tudi s svoje strani.
Na včerajšnjem sestanku z novinarji je Roosevelt odklonil vsako izjavo glede dogodkov v Srednji Evropi. Roosevelt je samo dejal, da niso osnovane vesti o tem, da bi on predlagal izvajanje splošnega gospodarskega bojkota Nemčije.
Washington, 22. marca. AA. Državni podtajnik ministrstva za zunanje zadeve je izjavil novinarjem, da Zedinjene države ne bodo prisostvovale konferenci ki naj bi se sklicala v zadevi Češkoslovaške. Amerika še ni z nobeno zainteresirano vlado izmenjala mnenja glede tega vprašanja.
!       Češka debi koncentracijsko vlado
PRAGA. 22. marca. AA. (Štefani). Dr. Hacha je poslal predsedniku vlade Bera-nu pismo, v katerem pa obvešča o razpustu skupščine in senata. Istočasno je Hacha povabil na sejo okoli sto čeških politikov, s katerimi se bo poga ial o ustanovitvi nove koncentracijske stranke.
Trgovinska pogajanja med Romunijo in Nemčijo prekinjena
BUKAREŠTA, 22. marca. AA. Trgovinska pogajanja med Rumunijo in Nemčijo so bila začasno prekiniena ter odpotuje šef nemške delegacije danes ali jutri v Berlin po nova navodila.
Smrt slovitega letalca
PARIZ, 22. marca. AA. (Štefani). Znani letalski konstrukter Jacques Breguet je snoči umrl v 57 letu starosti.
Italijanski sezonski delavci v Nemčiji
Monakovo, 22. marca, AA. (Štefani) Prvi del italijanskih delavcev, ki bodo letos delali v Nemčiji, je prispel v Rosen-heim, kjer so jih prebivalci In predstavniki oblasti prisrčno pozdravili. Računa se, da bo letos delalo v Nemčiji 35.000 italijanskih delavcev.
Sorzna poročila.
Curih, 22. marca. Beograd 10.—, Pariš 11.775, London 21.83, New York 444.75, Bruselj 74.825, Milan 23.40, Amsterdam 236.—, Berlin 178.25, Praga - Varšava 83.50, Bukarešte 3.37.
Stran %
»SLOVENSKI NAROD«, «ređa, TL marca 103».
Stev. 67
Osrednja ali predmes
tržnice
Pri tem vprašanju gre za generalno regulacijo velikega
Maribora
Mariborske in okoliške novice
Maribor 22. marca Odkar smo Slovenci prevzeli Maribor, se je spoznala pogreba po temeljiti preureditvi vsega tržnega problema, iz vprašanja potrebe trga ob Dravi, nekje med vzhodno mejo Koroške in Ptujem, je nastal oziroma je postal Maribor iz neznatne naselbine mesto, ki pa je dobilo svoj pravi gospodarski pomen Sele z glavno in koroško železniško progo. Starim Mariborčanom ni bilo treba misliti na tržnico in večini sploh niti ne na živilski trg; saj je bil vsak meščan obenem tudi kmetovalec, Če ne osebno, pa je gotovo Imel svoja posestva kje zunaj mesta. Tako so bili na živilski trg navezani večinoma samo revnejši sloji, za katere je zados oval živilski trg tudi v svojem starem obsegu.
Vse to se je temeljito izpremenilo s prehodom Maribora pod jugoslovensko državno oblast, zlasti v zadnjem desetletju, ko se je na okoliški zemlji do podnožja Pohorja in celo v gozdove na Dravskem polju naselilo na tis-če novih, večinoma delavskih rodbin, ko so torej razmere pre-
življanja postale čisto diuge, kakor so bile še pred dobrimi desetimi leti. Maribor je postal velik in glede preživljanja že precej enoten. Inkorporacija vseh sosednih občin je le še vprašanje odločne volje.
S tem pa je že rešeno tudi vprašanje: ali naj stari Maribor še vedno sanjari o eni sami, središčni tržnici ali pa spremenjene razmere naravnost imperativno narekujejo postavi :ev tržnic po predmestjih in cziraje se na vprašanje dobave živil iz še ne obdelane okolice.
S tem obenem je že tudi vnaprej rešeno vprašanje javnega trga (kakor do-zdaj», ali naj se v bodoče vsa živila osredotočijo pod krito streho v zaprte ali odprte prodajalne (paviljone). Na vsak način pa morajo biti zavarovane proti prahu in pocestnim smetem.
Gre torej za generalno regulacijo velikega Maribora, vpoš.evajočega vsaj vzajemne gospodarske in preživijanjske Interese vse okolice z mestom. Vsako drugo rezevanje tega vprašanja bi bilo v temelju — zgrešeno.
Razstava slik učitelja Zlatka Zeija
Prva razstava del umetnika samouka, ki zasluži vso
pozornost
Maribor, 21. marca V nedeljo je pred zbranim občinstvom otvoril svojo prvo razsiavo učitelj Zlatko Zei in sicer v beli dvorani Sokolskega doma. Ker je to prva razstava umetnika samouka, zasluži vso našo pozornost glede na dejstvo njegovih slikarskih teženj in razvoja. Razen vplivov njegovega prvega, učitelja akademskega slikarja Gvajca je črpal vzpodbude pri svojem sorodniku akademskem slikarju prof. Cotiču, v senci katerega se je uživljal v likovno umetnost in stvarnost. Razumljivo je, da bi se na akademiji popolneje razvil in konkretneje usmeril.
Posebno v njegovih prvih delih se opaža vses:ranska negotovost in tonska pomanjkljivost, toda priznati moramo, da je zlasti v zadnjem letu dosegel tisto tehnično znanje, ki mu ga šola ni mogla dati. Iz njegovih najboljših slik veje zdrav realizem in globoko občuten barvni smisel. Razstavil je skupno 30 del. Med temi je naj\eč olj in gvašev. nekaj akvarelov m dva pastela. Motivi so vzeti iz bližnje in daljne okrlice Maribora, skoro same pokrajine. Od slike do slike opažaš napredek, večjo tonsko in barvno skladnost, ta-
ko da smo upravičeni upati v njegov slikarski talent in globlji individualni razmah. Neka pritajena skromnost in začetna plahost še jemlje umetniku potrebno samostojnost in višji polet, tcda to še ne pomeni, da niso nekatera njegova dela prav dcbra in popolnoma opravičujejo umetnikove težnje.
Z. Zei je v gvašu bolj prepričevalen kakor v olju. Dočim se poslužuje v olju pretežno zelenih barvnih tonov, je v gvašu bolj raznolik in tonsko umerjen. Globinsko projekcijo in barvno skladnost prav dobro obvlada. Nekatera dela so preveč dekora'ivna in amaterska, kar Izpričuje premalo avtokritičnosti pri selekciji razstavljenih del.
Dobra dela so: Dravsko polje s Haloz (olje), Jesen ob vodi (olje), Dravska dolina (olje). Med gvaši je morda najboljše njegovo razstavljeno delo i Kmetija«. Dobra dela so tudi Motiv iz Gu&anja (gvaš), Pri Kamnici (gvaš) Stare stavbe ob Dravi (gvaš), Praga, Narodno gledališče (gvaš). Ruše v jeseni (akvarel).
Umetniku želim čim večjih in lepših uspehov. Prof. Lojze Bizjak.
Prelat dr* Fran Kovačič na zadnji poti
Pogreb je pokazal, koliko simpatij je užival pokojni
v mariborski javnosti
Maribor, 21. marca Mariboi se je danes popoldne na piete-ten način poslovil od zaslužnega zgodovinarja, neutrudnega kulturnega ter nacionalnega delavca in zavednega narodnjaka ter Slov t na prelata dr. Fr. Kovačiča 2e dolgo pred napovedano uro pogreba se je zbrala na starem mestnem pokopališču na Pobrezju in pred pokopališčem množica ljudstva. Zbrale so se tudi šole z ravnatelji hi profesorji, po'em razna društva, predstavniki kulturnega in nacionalnega Maribora. Skof dr. Tomažič je ob asistenci kanonikov dr. Žagarja in dr. Osterca opravil molitve v Slomškovi kapeli, nakar so pevci odpeli turobno žalostinko človek glej«. Nato se je razvil veličasten mrtvaški sprevod, ki ga je vodil škof dr. Tomažič. Za vozom z rakvtjo so stopali sorodniki, dr. Lovro Sušnik kot zastopnik banske uprave, mestni župan dr. Juvan, bivši župan dr. Llpold in drugi odličniki. med drugim univ. prof. dr. SlavLč in dr. Luk man iz Ljubljane. Posebno pozornost je zbujala delegacija slavne veržejske garde, ki je prišla počastit spomin svojega velikega sorojaka.
M rt vaški sprevod je krenil skozi mesto na frančiškansko pokopališče," Kjer so se v Loplo obču'enih besedah poslovil od velikega pokojnika škof dr. Tomažič, ki je poveličeval njegovo delo za Slomškovo beatifikacijo, mestni župan dr. A. Juvan, ki je naglašal pomembnost pokojnikovega načela, da je treba negovati to, kar nas druži, ne pa ono, kar nas razvaja, nadalje banov, arhivar prof. Baš, ki se je poslavljal od pokojnega dr. Kovačiča v ime. nu Zgodovinskega društva. Muzejskega društva .muzeja in banovinskega arhiva, poudarjajoč izredno važnost pokojnikove-ga znanstvenega organizateričnega dela. ter ravnatelj dr. Josip Tonrnšek, ki je spregovoril v imenu Slovenske matice, ki je imela v pokojnem prelatu redko sposobnega sodelavca.
Pevci so spet zapeli pretresljivo žalostinko. množica pa se je potrta sklonila ob poslednjem domovanju zavednega Jugoslovana in gorečega Slovana, čigar spomin bo trajno živel v analih Maribora in vsega obmejnega ozemlja.
Truplo 74 let stare žene tehtalo 19 kg
Posledice arterioskleroze — Eleonora Kugy je umrla
v popolni zapuščenosti
Maribor 22. marca
Včeraj pop^ jt bila v mrtvašnici na mestnem pokopališču na Pobrežju obdukcija trupla 74letne hišne posestnice Eleo-nore Kugy. V komisiji so bili sodni zdravnik dr. Jurečko, sodnik okrožnega sodišča dr. V. Travner in gdč. Felserjeva kot za-pisnikarica. Komisija je ugotovila, da je bilo truplo pokojne Kugvjeve pravi skelet. Tehtalo je komaj 19 kg. Ugotovilo se je. da je Kugvjeva več let bolehala na arteriosklerozi. Vzrok smrti je dolgotrajna bolezen in popolna oslabelost kot posledica te bolezni. Ni pa bilo na truplu nobenih zrakov nasilja. Rane na truplu so posledica dolgega ležanja in slabe nege.
Močno zmanjšan želodec je menda posledica nezadostne hrane.
Tukajšnje državno tožilstvo je odredile obdukcijo trupla 741etne starke, ki je umrla v mestni oskrbnišnici, kamor so jo na lastno željo prepeljali dne 9. marca, na prijavo mestnega p:glavarstva in policije. Dosedanja preiskava je pokazala, da je Kugvjeva živela v Frankopanovi ulici 14 v popolni zapuščenosti. Njen 21 let mlajši mož je bil ves čas zaposlen na svojem posestvu v Košakih, tako da se ni mogel posvetiti svoji bolehajoči ženi. Nadaljnja preiskava bo skušala ugotoviti okolnosti, ki so pospešile starkino smrt. Za njeno usodo se opaža v Mariboru precejšnje zanimanje.
Po nesreči ustrelil prijatelja
Hotel ga je pomiriti, pa se je prijatelju sprožila puška.
da sam ne ve, kako
Maribor 22. marca
Dne 26. decembra 1938 je šlo več fantov med katerimi je bil tudi 231etni posestniški sin Drago Cuš, k večernicam k Sv. Marjeti niže Ptuja. Ko so se fantje vračali proti domu, je nekdo od fantov v gali vrgel kepo snega v Draga Cuša. To je dalo povod, da so se fantje pričeli prepirati: čus je dal par krepkih klofut Aloj. ziju Cizerlu, ki mu je vrgel kepo, nekega Franceta Rakužo pa je udaril s pištolo po obrazu, da mu je presekal ustnico in iz-bil zob. Zvečer je Drago Cuš doma pripo-vedoval da se on ne bo dal strahovati od drugih fantov. Preoblekel se je v delavsko obleko, vzel s seboj nabito puško, s katero je doma še popreje streljal v tla ter s svojim prijateljem Francem Crušern odšel v vas, kjer sta srečala Alojzija Cizerla in Franca Rakušo, s katerima st ase pričela gregirati. Franc Cuš je hobel pomiriti svo-
jega prijatelja Draga čuša, ki je imel nabito puško pod pazduho. Nenadoma pa je počil strel in v naslednjem trenutku se je Franc Cuš zgrudil. Sibre so mu razmesa-rile desno nogo, pretrgale žile odvodnice in dovoemice, tako ga je nesrečnež zaradi izkrvavitve kmalu umrl.
Dragotina čruša so orožniki aretiran Danes dopoldne se je zagovarjal pred sodnikom poedincem tukajšnjega okrožnega sodišča. Cuš je pri razpravi svoje dejanje priznal ter se zagovarjal 8 tem. da se mu je puika na nepojasnjen način sprožila.
— Vagona zgrmela čez železniški nasip.
Pri premikanju sta iztirila vagona. Ob silovitem sunku sta podrla železno ograjo
Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev in zgrmela čez železniški nasip proti Ein-spielerjevi ulici, škoda še ni točno ocenjena.
— Pobreike novice. Globoko je pretresla vse Pobrežane vest o tragični smrti mladega 351etnega posestnika Ludvika Kolariča. Pripeljaa je dvovprežni in z žago vino naloženi voz do domače hiše. Hotel je zapeljati voz skozi ozek prehod na domače dvorišče Stopil je h konjema in ju prijel za uzdo. V naslednjem hipu sta se konja splašila. Potegnila sta voz, nesrečni Kolarič je obležal s počeno lobanjo in stisnjenim prsnim košem. Domači so takoj poklicali reševalce, ki pa so našli ubogega Kolanča Že mrtvega, žalostna usoda mladega Kolariča je zbudila toplo sočutje vseh Fobrežanov. Vse pomiluje pokojnikovo žalostno smrt in bridko usodo Kolaričeve žene in treh nepreskrbljenih otrok.
— Drobne novice, šest metrov globoko v gramoznico je padel 441etni delavec Friderik Podplatnik z Gosposvetske ceste 3. Prepeljali so ga v bolnico. Ima težje poškodbe na glavi — 521etnemu dninarju Mihi Germavcu s Hočkega Pohorja sta se splašila vola in ga polodila. Germavc je obležal z občutnimi poškodbami po vsem telesu. Zdravi se v bolnici. — V bolnico sta as zatekli tudi 61etna posestn. hčerka Roza Pavlac s Cinžata, ki si je pri padcu zlomila hrbtenico, in 561etna posestn žena Marija Bezjak iz Partinja v Sloven. goricah, ki si je pri padcu poškodovala levo ramo. — V Kopitarjevi ulici je treščil neki tovorni avto v osebni avto lesnega trgovca Janeza Vindiša iz Brega pri Ptuju. Osebni avto je precej poškodovan. Sedaj poizvedujejo za krivcem. — Na dnevnem redu so manjše tatvine, čevljarju Francu Miklu na Slomškovem trgu so odnesli čevlje, zasebnici Roza Lesjak v Loški ulici ženske obleko, trgovki Jožefi Bela v Strossmajerjevi pa  vrečo fižola.
— Ne shranjujte denarja v sla mn jači! Najemnik Frideiik Drozg iz Jarenine je" imel shranjen denar v listnici, ki jo je skril v slamnjačG. Ko je te dni štel denar, pa je opazil, da mu je izginilo 1800 din. Tatvine je osumljen neki slikar, ki je stanoval pri Drozgu in ki je neznano kam pobegnil.
— Oproščen. Radi uboja obtoženega Franca Rojhta je mariborski mali kazenski senat po štinumi razpravi oprostil krivde in kazni. O obtožbi smo v včerajšnji številki obširno poročali.
— Osebna vest. Predsednik apelacijske-ga sodišča dr VI. Gol i a je prispel v Maribor na inspekcijo tuk. okrožnega sodišča.
— Mariborske društvene novice. Jutri ob 18. je v prostorih OUZD redni občni zbor tuk. Protituberkulozne lige. — Drevi ob 20. v gremialni dvorani v Jurčičevi ul. 8-1. redni občni zbor Trgovske in obrtniške bolniške blagajne. — Mariborski ribiči pa se zbero v petek 24. t. m. pri Orlu k rednemu občnemu zboru.
— Grob pri grobu. V Slovenski 40 je preminila posestnikova žena Eleonora Kugy, stara 73 let. V Strossmajerjevi 15 je umrla Marija šišek, stara 79 let. žalujočim globoko sožalje!
— Zanimivo predavanje. Jutri v četrtek ob 20. predava v dvorani Delavske zbornice g. dr. Vito Kraigher iz Maribora o položaju žene v jugoslov. zakonodaji. Predavanje se vrši pod okriljem tuk. Kluba absolventov  trgovske akademije.
— Iz Studencev. Jutri v četrtek 23. t. m. ob 19. predava v studenški Ljudski univerzi g. dr. Marin o zdravniškem stališču glede spolne vzgoje od rojstva preko pubertetne dobe. Vstop dovoljen samo odraslim nad 16 letom. Vstopnine ni. Ker je to predzadnje predavanje letošnje sezone, se vsi prijatelji in Člani Ljudske univerze naprošajo, da izpolnijo svoje obveznosti.— V četrtek 30. t. m. je zaključno predavanje. Predava urednik g. dr. Fran Vatovec. Istočasno bo tudi občni zbor.
— Domačije gore. V Fokovcih je zgorela domačija possstnika Josipa Porčiča. V plamenih sta zgorela bik in krava s teletom. Pri reševanju živine se je Porčič po vsem telesu hudo opekel. — Gorelo je tudi pri posestniku Štefanu Horvatu v Vučji gomili. K sreči je pričelo sredi požara de_ zevati.
— Kulturne novice. V gledališču bo v kratkem premiera Milldkerjevega »Dijaka prosjaka«. Sledi uprizoritev SchOlerjevega odrskega dela s-Kovarstvo in ljubezen«.— Drevi ob 20. je koncertni večer violinista T. Poljanca in čelista O. Bajdeta. Pri klavirju dr Klasinc.
— Preložena seja mestnega »veta. Za četrtek 23. t. m. napovedana seja mestnega sveta je preložena na petek 24. t. m,
— Ošpice... Ni je menda v Mariboru hiše, kjer bi ne bilo pojava ošpic. Prava epidemija ošpic med mariborsko šolsko mladino!
— Pičel promet. V zadnjem času se obmejni promet sicer vrši nemoteno, opaža pa se, da prihajajo v Maribor z onstran meje precej pičlo zasedeni potniški ter brzi vlaki.
— »Cigo« je pobegnil. Pri municijskem 9kladišču v Bohovi so imeli privezanega na verigi velikega, črnega psa ovčarske pasme, ki sliši na ime »Cigo« in ki je last erarja. »Cigoc se je včeraj odtrgal z verige in pobegnil. Kdor bi psa ujel ali videl, naj javi to najbhžnji orožniški postaji.
— Ljudska univerza v Mariboru. Naslednje predavanie je izjemoma namesto v petek — v četrtek 23. t. m. O delovanju naših naravnih mineralnih voda na človeški organizem bo govoril naš znani bal-neolog dr. Leo Trauner. šef zdravnik Krapinskih toplic. Naše mineralne vode se uporabljajo dandanes uspešno za najrazličnejša obolenja in zaradi tega bo imel sleherni koristi od tega zdravniškega kažipota. V ponedeljek 27. marca predava o problemih ljudske glasbene vzgoje g. dr. Dragotin Cvetko iz Ljubljane.
— Novi postojanki Zveze Maistrovih borcev. V nedeljo 19. marca 1939 sta bila ustanovna občna zbora odsekov Zveze Maistrovih borcev pri Sv. Tomažu pri Ormožu In pri Veliki Nedelji, katerih se je udeležilo veliko Število tamošnjih domačinov, ki so se v prevratni dobi borili pod vrhovnim poveljstvom generala Maistra za osvoboditev naše severne meje. Zborovalce sta v lepih besedah pozdravila delegata glavnega odbora in sicer predsednik Zveze tov. Julij Gustin ter član upravnega odbora ZMB tov. Jerebic, ki sta se v svojem govoru spomnila pok. generala R. Maistra ter vseh onih borcev, ki so v osvobodilnih boj'h darovali svoje življenje za domovino kakor tudi vseh umrlih članov ZMB, katerih spomin so prisotni počastili s trikratnim vzklikom »Slava«. Na koncu svojega govora sta pozvala navzoče borce naj gojijo tovarištvo med seboj brez ozira na politično prepričanje posameznega in naj poživljajo zlasti med mladino Maistrov duh. Na to je sledilo izčrpno poročilo tajnika tov. Cimermana o dosedanjem Zvezinem delovanju, zlasti q korakih, ki jih je uprava podvzela
za dosego dobrovoljstva. Po izvršenih formalnosti sta bile izvoljeni reprezentanci in sicer pri sv. Tomažu za predsednika tovariš Zmauc Franc, namestnika tov. Ra-kuša Joža, tajnika tov. Megla Peter in blagajnika tov. Canjko Franc. Pri Veliki Nedelji pa za predsednika tov. Moravec Ivan, za tajnika tov. Kovačec Peter, za blagajnika pa Krzič Ivan.
— Iz policijske službe. Pri tuk. predstoj-ništvu mestne policije je imenovan za policijskega stražnika m. razreda v III. pol. skup. Jožef Bregant.
— Poučno predavanje je imel v Ljudski univerzi prof. B. Stupan. Predaval je o bistvu sodobnega imper.alizma. ki ga je prikazal ob primerjavi s pojavom imperializma v starem in srednjem veku. V temeljito razčlenjenih izvajanjih je očrtal razvoj imperialističnih teženj v povojni dobi in je nakazal smeri bodočih razvojnih možnosti. Predavatelj je bil za svoja tehtna izvajanja deležen prisrčnega odobravanja.
— Trgovine v soboto. Na Marijin praznik v soboto 25. t. m. in v nedeljo 26. t. m. ostanejo trgovine v Mariboru ves dan zaprte.
— žalno sejo sta imeli ob smrti prelata
dr. Iv. Kovačiča Zgodovinsko in Muzejsko društvo, včeraj pop. pa Kura torij mestne študijske knjižnice.
— Zveva Maistrovih borcev v Mariboru
vabi na ustanovni občni zbor odseka Zveze Maistrovih borcev vse one borce, ki bivajo v občini Makole in bližnji okolici in so se udeležili osvobodilnih akcij 1. 1918/19 za našo severno mejo pod vrhovnim poveljstvom generala Maistra. Občni zbor bo v nedeljo 26. marca 1939 po rani sv. maši v dvorani posojilnice v Makolah. Ker bodo na tem občnem zboru poročali delegati glavnega odbora Zveze o dosedanjem delovanju, zlasti o korakih, ki jih je centralna uprava pred vzela za dosego dobrovoljstva. je v interesu vsakega posameznega Maistrovega borca, da se tega zborovanja udeleži.
ib2ffsko gledališče
Sreda.  22.  marca: Zaprto
*
Langerjevo  gledališče  na mariborskem
odru. To se sicer nekam čudno sliši, pa je tako. Langerjeva »Štev. 72« se odigrava v velik! kaznilnici. Gledališki oder se spremeni v gledališče v kaznilniški dvorani. Igrajo kaznjenci obojega spola, v vodilni vlogi Marte nastopa kot avtorica v kaznilnici vprizorjrnega komada kaznjenka ištev. 72«. Poslušalstvo tvorijo povabljenci kaznilniske uprave. Igra — dvodejanka — se prične s predigro, ki je že sama na sebi posebno za Maribor nekaj svojevrstnega.
Za zboljšanje našega kmetijstva
Dve debeli knjigi kot plod lanske ankete na banski
upravi
Ljubljana, 22. marca
Vprašanje Izboljšanja našega kmetijstva ima splošen gospodarski značaj in je življenjsko za Slovenijo. Čedalje bolj prodira sp znanje, da Slovenije ne bo rešila sama industrializacija, vsaj v d oglednem času ne. Razen tega pa zadnje čase nekateri pojavi nikakor ne budijo upanja na zadovoljiv razvoj industrializacije naše banovine, ko prihaja čedalje bolj do izraza težnja, da se tudi starejša industrijska podjetja preselijo iz Slovenije na jug. Lani je bila na banski upravi anketa o izboljšanju življenjskih pogojev našega kme tijstva. Plod te 3i kete sta dve debeli knji. gi, polni dragocenih izsledkov o naših najpomembnejših gospodarskih, socialnih ter kulturnih vprašanjih. Piva knjiga je izšla lani. druga pa nedavno.
V prvi knjigi so izšli agrarno politični referati ankete, v drugi pa agrarno tehnični in tudi nekaj poročil iz agrarno kulturnega in socialnega dela anke»:e. K tema knjigama spadata tudi 2. in 3. številka študij Socialno ekonomskega instituta v Ljubljani; izšli sta s podporo in sodelovanjem kmetijskega ouseka banske uprave pod naslovom »Socialni problemi naše vasi« ter zbudili v javnosti veliko, čeprav še ne zasluženo pozornost.
Druga knjiga vsebuje 35 referatov iz agrarno tehničnega in 3 referate iz agrarno kulturnega in agrarno socialnega dela ankete, že število razprav nam priča o obsežnosti knjige; obseg*a 441 strani revij-skega formata. Ker je znatno obširnejša kakor prva, je tudi dražja, vendar jo banska uprava prodaja izpod knjigotrške cene. Knjiga ima pač svojo vrednost le, če ne bo obležala v knjigarnah. Zato bi bilo morda tudi pripcročljivo, da bi izšli nekateri referati posebej v brošurah, da bi jih kmetje in drugi zanimanci kupovali še lažje ter da bi bile izdaje še bolj popularne. Za marsikoga je tako debela knjiga prevelika porcija učenosti, a razen tega takšna knjiga tudi ni dovolj priročna.
Vendar je pa treba predvsem naglasiti, da knjiga, ki vsebuje toliko dragocenega gradiva, ne more biti namenjena le kmetu, le enemu stanu. V nji bo moral iskati o:,govor na razna naša pereča gospodarska, socialna pa tudi kulturna vprašanja marsikateri inteligent. Sploh se bo morala naša inteligenca mnogo bolj približati naši vasi. če bo hotela soditi m odločati
o bistvenih vprašanjih našega naroda, fc* vedno se prema .o zaveda, kako tesno je povezana uso;a meščana, obrtnika in industrijskega delavca z življenjem naš?ga kmeta ter razvojem kmetijstva, če ne bomo znali temeljito izboljšati prgojev za napredek našega kmetijstva, bodo o?t '.i vsa naša gospodarska vprašanja nerešena. Toda ne le gospodarska; ogrožen Je narod Jn mnogi znaki ka?pj<>. da Je le nastavljena sekira na njepr ve korenine. Naše kmetijsko vprašanje je narodno; n.ie-govo bistvo je v tem, da smo majhen narod, ki živi v pasivni pokrajini, pn malo industrializirani in kjer je večina p valstva kmečkega. Zemlja ne mere prihranili prirastka kmečkega prebivali in ne daje dovolj kruha tudi krneč! prebivalstvu, čeprav r.e bo več nn :i^ćalo. Prebivalstvo z dežele Išče zns!u?ka v mestih, ki mu ga pa ne morejo lati, ker Industrija In obrt celo hirata, namestu da bi se razvijala. Onemogočeno je pa tuđj izseljevanje.
Marsikaj se v kmetijstvu seveda lahko izboljša. S smotrno, splošno gospodarsko organizacijO, tako da se bodo bolj razvile kme'jske stroke, ki so donosnejše; z uvajanjem sodobnejših, racionalnih metod t kmetijsko delo, z uporabo znanstvenih '/t-sledkov pri rastlinah in živalih; s- finrm-I čnimi. kreditnimi ukrepi ter z večjo upo-1 rabo umetnih gnojil; z zemljiškimi reformami, z združMvijo premajhnih posestev in tako dalje. Na mnoga, če ne na vsa 'rt vprašanja najdete odgovor v knjigi Za izboljšanje življenjskih pogojev kmetijstva.«
V resnici b* bila velika škoda, če bi se ne okoristili s tem tako dobrim gradivom, temeljitimi razpravami, ki obravnavajo zadeve vseh naših kmetijskih strok. Takšne ankete bi bile brez parnem, če bi na njih referenti le prečkali svoje referate, čeprav bi bili njihovi izsledki objavljeni kakor so zdaj — če bi na podlagi v tega gradiva ne znali najt! smem!" za nujne ukrepe. Toliko dobrega gradiva strokovnjakov ne sme ostati le neizrab'jen kapital. Njihove ugo'ovitve o pomanjkljivosti našega kmetijstva morajo biti upoštevan opomin kakor tudi morajo biti njihovi nasveti za izholjšanje cenjeni kakor navodila, ki jih daje. zdravnik bolniku. Nedvomno je, da je v našem kmetijstvu marsikaj bolnega, toda za bolezen tudi zdravila.
Samomor
Maribor, 22. marca FredViočnjim je prispel v Maribor po trgovskih poslih 46-lernj ravnatelj opekarne kurt F., rodom iz Meissna v Nemčiji. Najel si je sobo v nekem tuk- hotelu in se preko noči zabaval v mariborskih lokalih. Včeraj med 12 in 13. uro pa ie v njegovi sobi nana-dino počil strel. Hotelsko osebje je takoj pohiteo v sobo in našlo Kurta F. negibnega na tleh. Iz samokresa si je pognal kroglo v desno sence. Mariborski rc-rešev^iJci so ga takoj prepeljali v bolnico, kjer pa je že čez dve uri izdihnil
Kurt F. je bil ravnatelj opekarne v Turčinu pri Varaždinu. Pustil je listek, na katerem prosi, naj se objavi njegovo rme v časopisju kvečjemu z začetnicami. Tudi prosi na listku, naj ga nikar ne prepeljejo I v bolnico, češ da mu to itak ne bo pomagalo. Razen tega je pustifl tudi zapečateno pismo za svojo ženo Greta Vzrok samomora ni znan. Vsebina pisma, naslovljenega na ženo. tudi ne. Ravnatelj Kurt F. je bil po rodu
Iz Celja
—c Razmere na delovnem trgu. Pri celjski borzi dela se je od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 74 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 22 oseb, posredovanj je bilo 5, odpotovalo je 30, odpadlo 32 oseb. Dne 20. t. m. je ostalo v evidenci 1465 brezposelnih (1267 moških in 198 žensk) nasproti 1458 ( 1266 moškim in 192 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobi 6 hlapcev, 3 krojači, po 1 čevljar in kovač, 8 kuharic, 7 služkinj. 6 kmečkih dekel ter po 1 natakarica in postrežnica.
—c Zanimiv nogometni spored za prihodnjo nedeljo. V nedeljo 26. t. m. bosta v Celju dve podsavezni prvenstveni tekmi in sicer med SK Celjem in SK Olimpom ter med Atletiki in SK Amaterjem iz Trbovelj. TI dve tekmi bosta odločili, po katerem vrstnem redu bodo SK Celje, Atletiki in Amater zasedli prva tri mesta na tabeli.
—c Umri Je v torek na Sp. Hudmji pri Celju 831etni bivši tovarniški kurjač Štefan Krasnik. Istega dne je umrla na Ostrožnem pri Celju 841etna zasebnica Ana Pergerjeva.
—c Nova uprava Strelske družine v Celju. V nabito polnem salonu v Celjskem domu se je v ponedeljek nadaljeval pred dnevi prekinjeni občni zbor Strelske družine v Celju. Občni zbor je vodil pred dnevi ponovno izvoljeni predsednik g. Janko VVagner. Na predlog poveljnika 39. pp. generalštabnega polkovnika g. Mihajhoviča so bili izvoljeni v ostali odbor naslednji gg.: za podpredsednika polkovnik Def ar. za tajnika I Gorjanc, za tajnika II Ga jšek, za blagajnika Vučko, za člane odbora Aman, Klebič, Lakner. inž. Lavrenčič. kapetan Vrebac in narednik Milic, za namestnike inž. Marjanovič, podporočnik Putnik in Dvoršak, v nadzorni odbor pa ravn. Kralj, V. Prelog in Grajžl. Novi odbor je prejel pooblastilo, da organizira mladinski odsek. Ustanovitev kakega drugega odseka je po pravilih nedopustna.
—c Trikrat ga je zabodel. V nedeljo okrog 21. je neki delavec na Zg. Ponikvi pri Veliki Pirešici v prepiru napadel 35-letnega dninarja Jožeta U rani k a iz iste vasi ter ga zabodel dvakrat v desno roko in enkrat v levo ramo. Uranika so oddali v celjsko bolnico.
/pod c\te
Inozemski nameščenci* ki jih v maribor ski tekstilni industriji ni malo. so za nas blagoslov posebne vrste.
V neki tukajšnji tekstilni h»ornici je n. pr. uslužben nameščenec inozemec, o kate rem krožijo po Mariboru razne govorice. Med drugim pravijo o njem, da je bilo po njegovi zaslugi v zadnjih mesecih precej ljudi odslovi jenih. Odslovi jeni so zavedni sinovi naše krvi in našega rodu. so tudi družinski očetje, ki so sedaj na cestt
Odstavljanje pa ni tako enostavna reč. kakor si morebiti dotičnik misli. Javnost vodi o tem temeljito kontrolo. Krivica vpije do neba in jo čutiš daleč naoko'i.
Upamo, da bodo te metode izginile in da se bodo krivice popravile. Če bi se pa to nadaljevalo, bo treba znova, morebiti izčrpneje spregovoriti o teh metodah.
Našemu Človeku kruha in dela!
POMAGAJMO GRADITI PIVKO V SOKOLSKI DOM