TUR!ZEM • Časopis za menedžment in trženje v turizmu • Letnik IX/79 • Marec 2005. _• Izdaja Slovenska Turistična Organizacija Slovenija ~C>-Ž...fVC...JA NAPOVEDNIK: TEMA MESECA Branding destinacij 2.-8. stran INTERVJU Matija Koren, nominiranec za podjetnika leta 2005. • stran 9 Znamka je največ·e premoženje podje 1a Znamka je največje premoženje podjetja zato, ker je mogoče z dobro zasnovanimi in učin­ kovito vodenimi znamkami povečati svoj ugled med vsemi, ki prihajajo v stik z znamko, smo zapisali v začetku naše tokratne teme meseca - brandinga destinacij. Zakaj je tako pomem- bno, da si prizadevamo za močno in uspešno znamko? Zato, ker ima uspešna blagovna znamka ima tako močan čustveni naboj, da lahko kupca močno veže nase. Kupec se s »svo- jo« blagovno znamko identificira. Kupec, ki na določenem prodajnem mestu ni dobil »svo- je« blagovne znamke, »prodajalno« zapusti, ne da bi bil pripravljen na pogovor o alterna- tivni blagovni znamki. • Kaj obljublja znamka slovenskega turizma oz. Slovenije kot turistične destinacije in kaj je po- trebno za celovit uspeh te znamke, kakšen je prenos koncepta znamke na koncept turistič­ ne destinacije ter primeri, kako so se druge destinacije lotile gradnje in upravljanja branda, preberite na naslednjih straneh. Znamko v turistični destinaciji je seveda moč graditi ne samo na nacionalni, temveč tudi re- gionalni _ravni in seveda tudi na ravni posameznega ponudnika. Slednje še kako dobro us- peva podjetnikoma Matiji in Andražu Korenu s podjetjem Koren Sports. Brata Koren sta se namreč v letošnjem letu potegovala za naziv »Podjetnik leta«. To dokazuje, da je prostora za inovativnost veliko tudi v turistični dejavnosti. če smo že pri priznanjih ter inovativnosti in kreativnosti - ne spreglejte povabila Slovenske turistične organizacije k oddaji prijav za Sejalca, priznanja za inovativne in kreativne turistične proizvode, ki prispevajo k večji pre- poznavnosti turistične ponudbe Slovenije. In nenazadnje: priporočamo vam tudi članek o upravljanju odnosov s strankami, saj posta- vitev stranke v središče vašega poslovanja ne bo pomenilo le povečanje dobičkonostnosti vašega poslovanja, ampak tudi večje zadovoljstvo in lojalnost strank. In konec koncev je to tudi eden od mozaikov, s katerim gradite vašo znamko. NE SPREGLEJTE 8. Slovenski turistični forum, ~ Sejalec• priznanje za inovativne www.slovenia.info Poštnina p lača n a pri pošti 1121 Ljubljana Sl(!,venija ~C2...IV&-JA }Q LET in kreativne turistične proizvode• Stran 14 SLOVENSKA TURISTIČNA ORGANIZACIJA KOMENTAR Napoved vremena -oblake bodo pregnala doživetja ! , BOJAN MEDEN • DIREKTOR SLOVENSKA TURISTIČNA ORGANIZACIJA 1 \ Lani so zadnji marčevski dnevi minili v pripravah in pričako­ . vanju vstopa v Evropsko unijo, letos v pričakovanju veliko- nočnih praznikov. Bilanca vstopa v evropsko družbo je težko izmerljiva, zagotovo pa velja poskušati oceniti izkupiček velikonočnih praznikov. Prvič zato, ker že tradicionalno velja kot neke vrste pokazatelj trendov povpraševanja po slovenski turistični ponudniki v času poletne sezone in drugič zato, ker lahko služi kot merilo učin­ kovitosti in uspešnosti preteklih promocijskih in trženjskih aktivnosti, tako na nacionalni ravni kot na ravni destinacije ali ponudnika. A že hiter pregled rezultatov nam na glavo postavlja tako prvi kot tudi drug adut teh praz- nikov. Medtem ko obmorski turistični delavci po polno zasedenih praznikih vse bolj izpo- stavljajo, da velikonočni prazniki pač niso verodostojen napovednik uspešnosti glavne tu- ristične sezone - pri čemer izhajajo iz prav tako dobrih velikonočnih rezultatih v preteklih par letih, ob hkrati julijski luknji - pa se njihovi gorenjski kolegi lahko ~zrejo v nebo in de- jansko razloge za letošnji izpad najdejo v preprosto rečeno čudnem vremenu, medtem ko so zdravilišča lahko povsem zadovoljna. Neposredne primerjave glede na lanske mesece so seveda težke, saj so zimske počitnice padle nekoliko drugače, velika noč pa pošteno pohitela. A kljub temu, da je že res, da se spomladi radi hitro nastavimo zelenemu Medi- teranu in toplemu soncu in zato morda hitreje izberemo Obalo kot gore, ne moremo po- tegniti zaključka, da je slovenski turizem pač odvis~n zgolj od vremena. Predvsem je po- trebno pogledati globlje, čeprav je pogosto resnica· nekje vmes. Na Slovenski turistični organizaciji kljub zgoraj povedanemu smatramo, da so velikonočni turistični rezultati pomemben pokazatelj, pri čemer moramo seveda pri interpretaciji rezul- tatov upoštevati vse faktorje. Tako smo pred prazniki izvedli slovenski velikonočni turistič­ ni barometer, v katerega smo letos razen večjih slovenskih turističnih destinacij poskusno vključili tudi večje hotelske hiše in receptivne turistične agencije. Bistvenih razlik v zase- denosti in strukturi gostov glede na lansko leto sicer ni bilo zaznati, kljub temu pa na pri- mer agenti izpostavljajo veliko povpraševanj v zadnjem hipu, veliko zanimanje za progra- me, ki kombinirajo letalski--prihod s fleksibilno, privlačno in raznoliko ponudbo, veliko sku- pin gostov iz Japonske, Španije in Portugalske, bistveno rast prihodov gostov iz Velike Bri- tanije, rahel porast nemških gostov, zdravilišča beležijo večji obisk individualnih gostov, predvsem s strani italijanskih gostov, vse bolj jasen je trend krajšanja počitnic, če izposta- vimo le nekatere ključne poudarke. Sicer pa četrtina sodelujočih v raziskavi ocenjuje, da bo leto 2005 po izkupičku enako letu 2004, dva odstotka jih verjame, da bo slabše, pol odstotka je še bolj pesimističnih, 7 od- stotkov je tistih, ki verjamejo, da bo precej boljše, dve tretjini pa je prepričanih, da bo do- bro oziroma nekoliko boljše od lanskega. Med razlogi za boljše rezultate navajajo pred- vsem izboljšano ponudbo, nove kapacitete, prihod nizko cenovnih prevoznikov, vstop v Evropsko unijo, aktivnejše trženje in kratkim počitnicam prilagojeno ponudbo. Res je, da je Slovenija v zadnjem letu dobila kar lepo število novih kapacitet. Samo zdravilišča so v letu 2004 v hotelske in programske kapacitete vložile skoraj 10 milijard tolarjev, v letu 2005 pa imajo v načrtu za nadaljnjih 16 milijard investicij. V odgovorih ponudnikov je bilo kot razlog za boljše rezultate ali bolj smela pričakovanja precej redko opaziti na primer oblikovanje in zelo ciljno trženje ponudbe za posamezne interesne skupine, oblikovanje inovativnih produktov ali tržno privlačnih programov kratkih počitnic itd. Prav tukaj ima- mo še največ prostora, tako na ravni posameznega ponudnika kot tudi na nacionalni rav- ni. Tudi najbolj nove in atraktivne kapacitete brez vsebin, doživetij in zgodb, pa seveda ljudi, ostanejo samo dolgočasni zidovi. Naj navedem samo en simpatičen primer. Bled je še do nedavnega zaradi svoje čudovite naravne scenografije veljal predvsem za destinaci- jo za tuje goste, z odprtjem Wellness Centra Živa v Hotelu Golf pa je že začel privlačiti tudi domače individualne goste in družine. A tudi to ni dovolj. Ko so na primer povsem raz- prodali Valentinov paket, so se domislili še Valentina po Valentinu, za tiste še posebej ro- mantične in zaljubljene - in spet prodali kar nekaj storitev, ki bi sicer ostale neiztržene - z oblikovanjem novih vsebin in trženjem na nove načine pa aktivno nadaljujejo. Ne moremo mimo še ene svetle zvezde, ki je v slovenskem prostoru še posebej zažarela prav v sredini marca, čeprav je tim vsem, ki delamo v slovenskem turizmu, že nekaj časa dobro znan. Prvič v petnajstletni zgodovini podeljevanja nagrade za Podjetnika leta, ki jo organizira revija Podjetnik, se je v finale uvrstil turizem! Med štiri finaliste sta kot nomini- ranca za izvirno odkritje podjetniške priložnosti s svojim inovativnim konceptom in ideja- mi prišla Matija in Andraž Koren iz podjetja Koren Sports, ki sta iz začetnega gostilniške- ga posla z adrenalinskimi parki, incentive in športnimi programi aktivno zakorakala veko- nomijo doživetij, eno najperspektivnejših panog 21. stoletja. Pogovor z njima objavljamo na strani 9. Naj služi kot pokazatelj, da je moč s precejšnjo mero podjetništva, entuziaz- ma in poznavanja turističnega trga marsikaj doseči. TEMA MESECA • BRENDING DESTINACIJE • TUR!ZEM • 2 . ··-;;-..::--· - - ~ , - .. - . ·.-:- - . ------. -.::!_ ..... . ·:;-- - -,,J·,:':.'~:--:.:·_~:.::.. •\,. .. :-:~ . - . ... . -· -~ · \\- " Znamka Slovenije kot turistične destinacije UPRAVLJANJE z ZNAMKAMI • Znamka je največje premoženje podjetja, ki povečuje. zaup~nje vseh d~ležnikov, .ki ~a kak~e.n ko~i ~ačin prihajaj? v. stik z njo. Zato na celovito pozicioniranje znamke ne vplivajo le trženjske in proda!.ne aktivnosti, _a~pak .v~1 z~~osleni, ~ ~od~luJ_eJ~ p~ .nJenem u~~arianJu .. v sodobnem svetu znamke namreč predstavljajo določen sklop vrednot, govonJo o tem, kakšni so tisti, ki JO ustvarJaJo, m tisti, ki JO uporablJaJo. Zato Je pomemben vsak trenutek. v katerem deležniki prihajajo v stik z znamko i~ se na. osnovi iz~u~nj~ odločajo: .. ali znamka. izpol~juje ·svojo obljubo ali ne. Pomemben segment takšnega razumevanja upravljanja z znamkami so tudi odnosi s porabniki, ki ne temelJIJO na prod~Jno-~rznem konceptu, ampak na vzpostavljanju enakovrednega, dolgoročnega in lojalnega razmerja. MATEJA TOMIN VUCKOVIC, MATEJA.vucKOv1c@sLovENIA.INFo ce) prinaša tudi poiwmbno razliko pri opredeljevanju dveh terminov: znamka in blagovna znamka. Z izrazom Znamka je največje premoženje podjetja* zato, ker je mo- blagovna znamka (trademark) mislimo na zaščitni znak, goče z dobro zasnovanimi in učinkovito vodenimi znam- ime, simbol, ki jih sestavljajo besede, črke, številke, sim- kami povečati svoj ugled med vsemi, ki prihajajo v stik z boli, podpisi ali različne oblike. Za blagovne znamke obi- znamko. Vrednost dobrih znamk se posebej izrazito po- čajno skrbijo pravniki in patentni zaščitniki, saj so kot tak- kaže takrat, ko se podjetje znajde v težavnih razmerah - šne stvar pravne zaščite . Blagovna znamka je torej zašči­ takrat je poleg učinkovitih ukrepov nadvse pomembna tena zunanja manifestacija znamke. Znamka (ali tržna prav močna znamka. Močna in ugledna znamka pa ne iz- znamka) pa je nekaj, za kar skrbijo vsi; ima svoje lastno haja le iz vrednosti, temveč predvsem in vse bolj iz dejs- življenje, ki ji ga dajejo in ki ga krepijo njeni ustvarjalci. tva, da prispeva h kakovosti življenja. Znamke, ki jih ku- To, da ima življenje, pomeni, da je ves čas enaka, a vsee- pujemo in uporabljamo, govorijo o tem, kakšni smo, to- no dovolj fleksibilna in drugačna - kot so malo drugačni rej o naši osebnosti, prav tako pa sporoč~jo tudi_ z_a kak- ljudje, ki jo ustvarjajo. Znamka živi, a če je učinkovito vo- šne vrednote se zavzemamo. Znamke toreJ ohranJaJo pre: dena, se ne spreminja preveč, saj mora svojim uporabni- pričanja - zato niso poi:71emb~e le za kupce,. ampak tudi _ kom zagotavljati, da bodo vedno dobili, kar pričakujejo. ~a zapo~l~ne. Zaposl~n1 moraJo_ razun:1et1, ka! zn~mka, ki · Coca-Cola je primer znamke, ki je že več kot stoletje bolj JO ponuJaJo, predstavlja, poznati moraJo vseb_ino in us~e- ali manj enaka, a vendarle je skozi čas spreminjala tako ritev znamke, poslanstvo in vrednote. Ko J? _razumejo, elemente svoje zunanje podobe kot tudi okus. Malenkost- tudi živijo z njo, s tem pa tudi sami predsta~lJaJo vredno- no je sicer spreminjala svojo predstavitev in pojavnost na te in sporočila znamke. Tako so zaposleni nadvse po- trgovskih policah, vendar bi tudi današnje generacije takoj membni za večanje uspeš~osti, moči in u~~~da znamke. prepoznale priljubljeno pijačo na ameriških policah iz sre- Y znam~h se preple~- vec v~_t vrednot, ki_ Jih_ zazna~amo dine prejšnjega stoletja. To je zato, ker se ključni elemen- m pr~so1an:10 na razlicne "?~me._ ?sn_ovn1 nivo ~ripa~a ti formule _ ampak ne formule pijače, temveč formule funkcionalnim vrednotam, k1 1zhaJaJo iz kakovosti in Jih znamke _ skozi čas niso bistveno spreminjali. presojamo razumsko. Iz funkcionalnih vrednot izhajajo tudi Večplastnost znamke in odnos med vidnimi in očem fun~cio~alne last~os~'. (predno:ti). V :odobn~m svetu pa prikritimi dejavniki, ki vplivajo na vsebino (formulo) so stev1lne organizac1Je ugotovile, da Je funkcionalne last- znamke, običajno prikažemo z ledeno goro. Pri ra- nosti mogoče posnemati oziroma celo preseči, kar pome- zumevanju znamke namreč prepogosto mislimo Pomen znamke Celoten proces delimo na tri stopnje: • definiranje identitete znamke, v katerem določamo vsebino (elemente) znamke, kar prikažemo v formu- li znamke, • definiranje trenutkov resnice, to je določanje vseh manifestacij znamke zunaj in znotraj podjetja, ter • realizacija znamke v vseh trenutkih resnice, skladno s formulo znamke. Znamka torej ni le pojavna raven izdelka, ime ali logo- tip. Znamka je skupek elementov, ki so njena osnovna usmeritev, ki jo vodijo, usmerjajo in tvorijo njeno celo- vito (in ne le tržno) pozicioniranje. Elementi1znamke so: • poslanstvo / namen, • vizija, • vrednote, • osebnost, • razlikovalna prednost in • korist za kupca/uporabnika. V središču teh elementov oziroma njihov preplet pa je obljuba znamke. , Elementi znamke so heterogeni, nanašajo se na različna področja (to je zgornji in spodnji del ledene gore), zato posledično vplivajo na širok spekter segmentov: na or- ganizacijsko kulturo, vedenje zaposlenih, izdelke in storitve, trge in porabnike, oblikovanje in komuni- ciranje. Prav zato je obljuba znamke povzetek nje- nih elementov~in zato samo bistvo znamke. Za prve tri elemente je značilno, da morajo biti ni, da ~a~šne lastnosti _niso nuj_no razlikovaln: in da ~~ le na ime in logotip - to sta dejavnika nad po- spodbuJaJ? k nakupu ah up?r~b1, s tem pa tudi ne k_ veq1 vršjem ledene gore in kot uspešnosti znamke. V uspesnih znamkah se s funkc1o~al- takšna vidna dela s stališča ime močno vkomponirani in skladni z jedrom orga- nizacije, predvsem pa jih nimi vrednotami in la_stnost~i prepleta č~s~veni ~ivo: Cus- kupca (porabnika, uporabni- tvene vrednote presoJamo s custvenega v1d1ka, k1 pa Je de- ka). Ime in logotip pa sta izpeljanki janski spodbujevalec za nakup in uporabo. Zato mora or- mnogo bolj kompleksnih dejavnikov ganizacija utrditi zaves_t o_ fu~kciona~nih lastno~tih znamke, vpliva in nevidnih postopkov doda- z~ t:m pa zaves~ o_ njenih cus~venih l~stnost1h._ ~adgrad- -~nja vrednosti. Mednje uvrščamo nJa custvenega nivoJa znamke Je tako imenovani 1zkustve- kulturo .razum in vrednote. To so ni nivo, ki zajema najbolj pomembni del znamke: to je nje- dejavniki, ~a katere imajo po- na obljub~. Ku~ci prim_erjajo ~bljubo zna~~e z ~:posred- leg trženjskih impulza: vpliv no izkušnJo z nJo, n~ te! osn?v1 pa se odlocaJo, a_h Je :n_am- tudi tisti, ki so pomembni -~ vrednote morajo poznati, razumeti in se z njimi strinjati vsi zaposleni. Poslanstvo je najbolj splo- šen element znamke, ki govori, čemu je znamka namenjena, zakaj sploh obstaja in kakšna je njena vloga. ka res to, kar oblJublJa oziroma neposredno 1zkusnJo z na ravni celotne organiza- znamko primerjajo z njeno obljubo - to je podlaga za nji- cije in kjer dejansko na- Ledena gora znamke Znotraj tega se morajo prepoz- nati tudi zaposleni, morajo razumeti namen (tudi v kontekstu širšega social- nega okolja). Vizija znamke je zagotovilo hovo nadaljnjo odločitev, ali bodo znamki lojalni ali ne. staja dodana vrednost. Celovita Zato se je sodobni branding po eni strani usmeri~ po znamka je torej tista, kjer z načrtnim postopkom pove- drugi pa razpršil širše od tradicionalnega: na preuče- žemo različna področja, in kjer nevidni dejavniki iz vanje mnoštva manifestacij branda, tako imenovanih ozadja podpirajo vidni del znamke. trenutkov resnice. Ti trenutki resnice so konkretne izkušnje, ki jih znamke posredujejo svojim upo- J rabnikom. Ker je eden od ciljev upravljanja z · znamkami večanje njihove vrednosti, so tisto, na kar lahko upravljalci znamk vplivajo, prav trenutki resnice. Vsak uporabnik izdelkov in storitev jih ocenjuje (vrednoti) iz svo- Izkustveni nivo jih izkušenj. Konkretneje: svojo izkuš- njo ocenjuje glede na pričakovanja, glede na to, kar sta mu določeni iz- emocionalni nivo delek ali storitev obljubila. če je znamka presegla pričakovanja, ki jih posreduje v svoji oblju- bi, potem njena cena raste; če pa uporabniška izkuš- nja ni dosegla pričako­ vanj, potem znamka izgubi. Znamka in blagovna znamka funkcionalni nivo Piramida znamke Proces oblikovanja identitete znamke (elementi znamke) in proces realizacije Znamke je torej zaradi potrebno razumeti in dojemati z dveh vidikov: zunanjega in notranjega. Zunanji vidik je osnova za uresničevanje obljub za kupce, notranji vidik razumevanja znam- ke pa je sredstvo za spodbuja- nje in motiviranje zaposlenih. Poenotena oblika zunanjega in notranjega vidika znam- ke zmanjšuje in prepre- čuje možnosti za neus- klajena sporočila in pojavnost Vizualna pojavnost je le en vidik upravljanja z znamkami, ki je njen najbolj vidni trenutek resnice. Širše razumevanje brandinga, znamk in njenih manifestacij (trenutkov resni- znamke. Gre za skupek vred- not, lastnosti in še nekaterih drugih elementov, ki pred- stavljajo kulturo organizacije. če jo zaposleni poznajo, je znamka (kot jo določajo elementi) njihova usmeritev za razmišljanje in delovanje. Po drugi strani pa je znamka obljuba za kupce oziroma uporabnike znamke. *Več o prenosu koncepta znamke na koncept tur is tične destinacije najdete v članku Maje Konečn i k na strani 4 in 5. prihodnosti, saj izraža dolgoroč­ no naravnanost znamke in njene cilje, ki jih skuša doseči. Zaposleni morajo razumeti , kakšna je vizija znamke, da jo lahko dejansko uresničujejo. Pomemben element za celo- vito razumevanje in realizacijo znamke so vrednote. Vred- nota je prepričanje, ki človeka usmerja k njegovemu vede- nju, saj predstavlja to, kar je. Gre za preprosto dejstvo: če so zaposleni zavezani vrednotam znamke, bosta njihovo vedenje in zagnanost navdušila tudi ciljno skupino. Ljud- je smo namreč lojalni tistim znamkam, ki ustrezajo našim vrednotam, po drugi strani pa iščemo zaposlitev v podjet- jih, ki imajo podobne vrednote. Eno izmed načel uspešne znamke je majhno število njenih ključnih vrednot, ki jih naj ne bi bilo več kot pet. Sploh v korporativnem pogledu za- posleni odločilno prispevajo k vrednotam znamke, hkrati pa so pomemben pokazatelj njene vrednosti. Prvi trije elementi znamke govorijo predvsem o tem, kaj znamka je, preostali trije elementi pa znamko predstav- ljajo. Osebnost oziroma lastnosti znamke v prvi vrsti pri- kazujejo način, s katerim se znamka predstavlja. Gre za odraz vrednot, ki se skrivajo v ozadju. Zato je nadvse po- membno, da si vrednote in osebnost ne nasprotujejo. V kolikor se to zgodi, prihaja do zmede, nerazumevanja, ne- konsistentnega udejanjanja zaposlenih in posledično do manjše uspešnosti znamke. Osebnost namreč deluje kot motivacijski dejavnik pri nakupu, saj so uporabniki (kup- ci, porabniki) bolj naklonjeni znamkam, za katere so zna- so določeni vsi elementi znamke, je za njeno im- plementacijo in »virusno« širjenje znotraj podjet- ja potrebno oblikovati skupino zaposlenih, tako imenovanih skrbnikov znamke. Skrbništvo znam- ke je funkcija celotnega tirna, ne le posamezni- ka, in pomembna za vzdrževanje znamke. V tej skupini sicer določimo vodjo oziroma koordina- torja, to je skrbnika znamke. Naloge in odgovor- nosti skrbnika oziroma celotne skrbniške skupi- ne niso vezane le na operativno izvedbo imple- mentacije. Skrbništvo znamke predstavlja skrb in odgovornost za njen obstoj, razvoj, ohranjanje njene identrtete in sodelovanje zaposlenih. V tej luči imajo drugačno vlogo tudi tako imenovani »brand managerji«. Njihova tradicionalna vloga na ta način postaja še bolj pomembna, saj zah- teva večjo motiviranost, skrb, razumevanje in realizacijo znamke. Tržna znamka Slovenije kot turistične destinacije Upravljanje bžne znamke Slovenije kot turistične destinacije pomeni pravzaprav tudi upravljanje bžne znamke Slovenije kot države. Kar na eni strani pomeni zelo kompleksen, in na drugi stra- ni zelo odgovoren proces. Kot predvideva strategija (Strate- gija trženja slovenskega turiz- čilne vrednote, ki jih spoštujejo tudi sami. Osebnost ma 2003-2006) naj bi se Slovenija do znamke vpliva na zunanjo podobo in druge znake izdel- leta 2008 repozicionirala iz destinacije, ka, ki ga znamke označuje. Razlikovalna prednost znam- ki je podobna drugim, v nena- Vrednote Slovenije kot turistične destinacije Vse elemente formule lahko združujemo v različne kombi- nacije, jih sestavijamo in dobimo pravo edinstvenost znam- ke. Po tem se ločujemo od drugih držav, saj ustvarjamo skupno, vendar drugačno percepcijo. Takšne vrednote bodo omogočale jasno prepoznavnost, vzbujale tisti tok asociacij, ki ga želimo ter večale konkurenčnost države. Najti nišo, pomeni najti svoj komunikacijski prostor pod soncem ter razlikovalno prednost. Odločanje porabnikov bo torej temeljilo na tem ali si bodo le ti želeli doživeti pristnih občutij, znanstev in poživitve na slovenskem prostoru. Ali si bodo želeli bližine, presenečenja, eno- stavnosti, hedonizma tako v hrani kot na primer v ter- mah in kopališčih in raznolikosti narave in stičišče kul- tur na majhnem prostoru. 1 Naše poslanstvo je v doprinosu vsega naštete- ga, zaradi našega delovanja na področju turizma ne bomo sveta spreminjali, le ta pa bo obogaten z raznolikostjo. Slove- nija želi postati oaza sprostitve in do- živetij, ob tem pa bodo ponudniki turi- stičnih produktov in storitev samoza- vestni, samokritični, ponujali bodo var- ke se nanaša na njen odnos do okolja, trga in konkuren- vadno in presenetljivo desti- ce. Pri določanju posameznih elementov znamke moramo nacijo, v oazo za sprostitev. namreč paziti, da ne gre le za klasične lastnosti (npr. ka- Proces repozicioniranja se kovost), ampak da so v določenem segmentu razlikoval- je bolj aktivno in koncentri- Slovenija nost in njihovo delovanje b'o v smeri prilago- ditve do želja turista. Pri oblikovanju vrednot in implementi- ranju le-teh v vsakdanji praksi se bomo in se soočamo z vrsto problemov; med drugim bi radi na vsebino in pomen znam- ke posredovali in v proces širitve vključili ne, saj le takšne zagotavljajo tudi uspešen tržni nastop. rano pričel odvijati z dejav- POŽ..tV&-JA Z njimi definiramo tudi uporabnike znamke (kupce, po- nostmi, ki so bile povezane z rabnike), da bo znamka za njih zanimiva. Zadnje element vstopom Slovenije v Evropsko znamke, korist za uporabnika (kupca) pa se nanaša na unijo. Celovita komunikacijska akcija v obliki »Slovenija pričakovanja kupca in izpolnjevanje obljube, ko uporabi poživlja«, ki je bila v Turizmu že večkrat omenjena in izdelek oziroma preizkusi storitev. Pri tem je zelo parnem- predstavljena, in ki je bila prvotno zasnovana za tuja tr- bno, da se zavedamo razlike med funkcionalnimi korist- žišča, pomeni nek mejnik na poti želenega repozicioni- mi in čustvenimi oziroma izkustvenimi koristni, saj doda- ranja Slovenije kot zanimive, privlačne, drugačne in po- no vrednost dosegamo s slednjima. življajoče dežele. Nekateri razumejo pozicijski slogan Skrb za znamko v tem pogledu ni domena zgolj najvišje- »Slovenija poživlja« kot novo tržno znamko slovenske- ga vodstva ali bženjskega oddelka. Skrbništvo znamke je ga turizma. Glavni cilj pozicijskega slogana je podkrepi- - odgovornost precej širšega kroga zaposlenih. Po tem, ko -"'fj krovoo tržno znamko »Slovenija« (z rožicami) in ji do- dati poživljajoč ton, opozoriti na Slovenijo kot ponudnico poživljajočih turističnih storitev. Trženjsko komunikacijska akcija na temo »Slo- venija poživlja« je iz približno dvomesečne skoncentrirane tržno komunikacijske akcije prerasla v nekaj večjega, nekaj stalnega. Pozi- cijski slogan »Slovenija poživlja« je vpet v vse poti in orodja tržnega komuniciranja (od ogla- sov, plakatov, stojnic, informativno-promocij- skega materiala do spletnih strani, sporočil za javnosti, ... ). Tako na različnih ravneh komunici- ramo s kontinuiteto in predvsem celovito pro- moviramo Slovenijo. Kaj znamka slovenskega turizma obljublja? Za ustvarjanje znamke Slovenije kot turistične destinacije na Slovenski turistični organizaciji smo oblikovali širšo branding skupino, ki jo po- leg zaposlenih iz STOja sestavljajo tudi strokov- njaki, ki delujejo na področju trženja in turizma. Njen cilj je, da s pogledom od zunaj pomaga soustvarjati vrednote slovenskega turizma, s premikom v napačno smer pa opozoriti na pra- vilnejše pozicioniranje. V jeseni 2004 je bran- ding skupina začela z intenzivnih delom na sku- pinskih delavnicah, ker so se izoblikovale vred- note slovenskega turizma. vse ponu~nike turističnih storitev. Dejansko se pri tem sprašujemo, kaj znamka je in kaj ni. Odgovor seveda ni enostaven, smo pa na STO na- redili korak naprej. Z vsebino akcije Slovenija poživlja so prežete vse aktivnosti in delovanje v okviru STO (na- stopi na sejmih, borzah; informativno-promocijski ma- teriali; sporočila za javnosti ; ter vse ostale trženjske ak- tivnosti) . S sodelovanjem pri oddaji Turistika na RTV Slovenija (sreda, ob 18.20) in z vzpostavitvijo portala Slovenija poživlja (www.slovenija.info/slovenijapozivlja) smo na- redili korak k implementaciji vrednot slovenskega turiz- ma. Namen teh oddaj je sprožiti prostor komunikacije, odprto knjigo pohval in pritožb, neko vrsto diskusije, ki bo obogatila in poživila dogajanje v turizmu. Pri tem pa nas zanimajo presežki in ne kvaliteta kot taka. Tisto, kar je več, tisto, kar poživlja in bogati Slovenijo. Sodelova- nje v oddaji namreč vpliva na ponudbo, na storitve ter vzgaja bodoče turistične ponudnike v želeno smer. Portal Slovenija poživlja pa je bil vzpostavljen z name- nom, da vzpodbudi tako turistične ponudnike kot tudi uporabnike turističnih storitev k argumentiranju, zakaj kakšna stvar ni dobra oziroma zakaj je dobra. Zaključek Za celovit uspeh znamke Slovenije kot turistične desti- nacije bo potrebno vložiti še veliko truda, še posebej pa bo potrebno močno prepletanje tržno komunikacijskih orodij s tržno znamko in z razvojem turističnih produk- tov v Sloveniji. Znamka bo morala doseči stopnjo, ko bo enakovredna trženjskim aktivnostim in jim bo močna podpora in ne obratno. • L. de Cherantony, Leslie (2002): Blagovna znamka: od vizije do vrednotenja, Strateško oblikovanje in vzdr- ževanje blagovnih znamk, GV Založba, Ljubljana. • Kotler, Philip (1998) : Marketing management - trženj- sko upravljanje: analiza, nač rtovanje, izvajanje in nad- zor, Slovenska knjiga, Ljubljana. • The Journal of Brand Management Slovenija TEMA MESECA • BRANDING DESTINACIJ • TUR!ZEM • 4 -"< · -;:-_ • - · - -._.~~~ -·· .···- .. · ·-. -~~---· :. '·- .. :~~~·: : :.: ;;~- ~ - · ... ·-· -~~f- Uravnotežen pogled na znamko turistične destinacije Pomembno je opredeliti takšno identiteto oziroma »kombinacijo DNK-ja« turistične destinacije, da jo bodo turisti zaznali kot edinstveno ponudnico turističnih doživetij. MAG. MAJA KONEČNIK, EKONOMSKA FAKULTETA, MAJA.KONECN1K@EF.uN1-LJ.s1 Zanimivo je, da je opisovanje in enačenje destinacije z izrazom Značilnosti turistične destinacije znamke, blagovne znamke ali brandinga v preteklih letih dvigni- lo kar nekaj prahu ter tako povzročilo mnogoštevilne razprave o Pred opisovanjem omenjenih dveh glavnih konceptov morebitnem prenosu koncepta blagovne znamke na področje znamke turistične destinacije si poglejmo bistvene zna- turističnih destinacij. Na eni strani so tovrstna razglabljanja za- čilnosti turistične destinacije. Kljub temu, da je mogoče govarjala prenos omenjenega koncepta ter na drugi strani pred- osnovne veljavne ~ristope na področju blagovnih stavljale predvsem argumente, zakaj tovrsten prenos ni smiseln. znamk prenašati tudi na znamke storitev in podjetij ter Pa vendar, zadnja raziskovalna dognanja vedno vidneje celo destinacij, je potrebno pred tovrstnim prenaša- vpeljujejo in enačijo pojem destinacije s pojmr,m bla- njem dodobra preučiti posebnosti, ki izhajajo iz obrav- govne znamke. Temu botruje predvsem dejstvo, da po- navanih entitet. staja turistična destinacija konkurenčna enota, ki mora Zaradi slednjega uvajamo lastno opredelitev turistične za svoj obstoj uporabljati podobne prijeme, ki so zna- destinacije, za katero menimo, da je kompleksna enti- čilni tako za izdelke, storitve, kakor tudi podjetja. teta, sestavljena iz množice različnih izdelkov, storitev Res je, da število turistov iz leta v leto narašča, vendar kot tudi doživetij; vodena s strani večjega števila inte- na drugi strani narašča tudi število turističnih destinacij. resnih skupin (turističnega sektorja, javnega sektorja Poleg naraščajočega števila destinacij postaja vedno in vlade, različnih organizacij, lokalnih prebivalcev) ter vidnejša njihova aktivna vloga privabljanja turistov v de- opazovana z različnih zornih kotov (z zornega kota tu- stinacijo, s čimer se bije ostra konkurenčna bitka med ristov, loka~nih .?rebiva~ce~, z zorn_ega „kota manage- ponudniki turističnih doživetij. Ali bo dana destinacija v me~ta_ destinacl)e)._ Tunst1c~a d~stinac1je mora :ago- nas sposobna prebuditi interes za njen morebitni obisk, • tavljat1 delova~je in us.klajevan~e ~alog . strateskega postaja osnovno odprto vprašanje ponudnikov na stra- · mana~e:11enta 1n strateske~a. t~z_enja. Pn_ te_m n:iora ni turistične destinacije. Kljub temu, da tovrstni odgovor stratesk1 .ma~agement :led1t1 ~liju ohr_a~janja nj:ne ne ponuja enovitih rešitev, slednje obvezno poudarjajo k~nk~rencne 1-~ _dolgorocne ~tab1lne poz1c1je, stratesko aktivno vlogo posameznih ponudnikov, kakor tudi us- t~z~~je pa sl~z1t1_po~ez~vanju nal?g managementa tu- klajeno predstavljanje edinstvenih prednosti destinacije. n~t1cne. destin_ac1je in njenega edinstvenega zaznava- Pasivno čakanje na turiste tako ostaja stvar preteklosti. nja v oceh tunSla. Stvar preteklosti ostaja tudi enostransko opazovanje tu- ristične destinacije z vidika turistov. Podoba turistične destinacije, oziroma preprosto rečeno pogled turista in njegovo dojemanje kakor tudi vrednotenje turistične de- stinacije, ostaja pomembno področje proučevanja na strani turističnih destinacij. Vendar tovrstna opažanja tu- ristov ne morejo služiti kot osnova postavljanja dolgo- ročnih trženjskih strategij turistične destinacije. Zakaj temu ni tako, lahko najdemo v preprostem odgovoru na vprašanje »Ali se videnje turistov o naši destinaciji re- snično sklada z našim pogledom na destinacijo?« Kljub temu, da bi lahko verjetno našteli primere destina- cij, kjer sta omenjena pogleda obeh skupin precej sklad- na, lahko na drugi strani naštejemo še več primerov; kjer so tovrstni pogledi zelo različni. Ravno zaradi slednjega najnovejši raziskovalni dosežki poudarjajo smiselnost uravnoteženega pogleda na znamko turistične destinaci- je, ki jo je potrebno opazovati tako z notranjega kakor tudi zunanjega vidika. Notranji pogled je predstavljen predvsem s konceptom identitete turistične destinacije, ki navaja njene glavne značilnosti z vidika notranjih intere- snih skupin: turističnih organizacij, prebivalcev, turističnih podjetij, vladnih organizacij ter ostalih povezanih skupin. Zunanji vidik znamke turistične destinacije v nasprotju z notranjim pogledom zajema njeno ovrednotenje v očeh tujih turistov in je največkrat predstavljen s podobo turi- stične destinacije oziroma konceptom premoženja Jnam- ke turistične destinacije, ki poleg najpomembnejšega ele- menta podobe obsega tudi element zavedanja, kakovo- sti in zvestobe turistični destinaciji. Kljub temu, da z ome- njenima načinoma pristopamo k analizi znamke turistične destinacije z različnih zornih kotov, predlagajo strokov- njaki oba načina kot soodvisna in povezana pristopa pri modernem analiziranju znamk (Slika 1). Slika 1: Predstavitev znamke turistične destinacije Vir: Konečn ik , 2005 IDENTITETA TURISTIČNE DESTINACIJE PREMOŽENJE ZNAMKE TURISTIČNE DESTINACIJE Koncept identitete znamke turistične destinacije Kot sem že predhodno poudarila, pomeni opredelitev koncepta identitete znamke turistične destinacije njeno predstavitev predvsem z notranjega vidika turistične de- stinacije. Notranji vidik vključuje pogled različnih intere- snih skupin, ki sooblikujejo turistično ponudbo. Glede na večje število interesnih skupin, katerih pogledi, inte- resi, pa tudi dolgoročni cilji so nemalokrat nasprotujoči, je razumljivo, da prihaja med posameznimi skupinami tudi do nesoglasij. Za postavitev močne znamke turistič­ ne destinacije je potrebna premostitev omenjenih neso- glasij ter uskladitev skupnega osnovnega razmišljanja. -~ novno razmišljanje se mora navezovati predvsem na opredelitev bistva, ki opredeljuje turistično destinacijo kot edinstveno ponudnico turističnih doživetij primerjal- no z ostalimi mnogoštevilnimi destinacijami. V danem primeru moramo čim bolje opredeliti odgovor na vprašanje »Kdo sem?«. Kljub temu, da je vprašanje izjemno kratko, preprosto ter nenazadnje tudi razumljivo, predstavlja iskanje od- govora nanj na nivoju turistične destinacije pravi izziv. Velikost omenjenega izziva lahko predstavimo s primer- javo znamke turistične destinacije s človeškim bitjem. Osnovno bistvo posameznika naj bi bilo zapisano v nje- govi struktura DNK-ja, ki predstavlja le neznaten delež v celotnem telesu posameznika. Iskanje tistega drobnega delca turistične destinacije predstavlja torej osnovo za opredelitev njene identitete. Za lažjo predstavitev, kako naj bi potekala opredelitev identitete turistične destinacije, v nadaljevanju pred- stavljam teoretični postopek, ki lahko predstavlja po- moč raziskovalcem in snovalcem identitet destinacij (Slika 2). V grobem lahko omenjeni postopek predsta- vimo s pomočjo treh zaporednih korakov. Najpomem- bnejši korak predstavlja osrednji del iskanja bistvenih značilnosti identitete destinacije. Pri iskanju tovrstnih značilnosti pa se moramo opirati tudi na predhodno zbrane informacije, ki jih poimenujemo kar predhodne strateške analize. Na osnovi predhodnih zbranih infor- macij iz strateških analiz opredelimo bistvene značilno­ sti turistične destinacije - njeno identiteto, ki pa jo mo- ramo v zadnjem koraku predstaviti javnosti - predvsem našim potencialnim turistom. V okviru predhodnih strateških analiz je potrebno po- drobno proučiti značilnosti modernih turistov, ki posta- jajo vedno bolj zahtevni in prefinjeni. še posebej se je potrebno nasloniti na obravnavanja značilnosti turistov na tistih trgih, ki nam predstavljajo ciljne tržne segmen- te. Poleg analiz turistov moramo v tem koraku dobro proučiti konkurenčne destinacije, njihove značilnosti, prednosti, slabosti, ki nam bodo v osrednjem koraku opredeljevanja identitete predstavljale osnovno za pozi- cioniranje destinacije primerjalno z glavnimi konkurenti. Nenazadnje je potrebno pozornost posvetiti tudi dose- danjim lastnim analizam turistične destinacije, saj nam slednje lahko predstavljajo začeten korak pri oblikova- nju identitete destinacije. Hkrati pa verjetno opozarjajo tako na naše dosedanje prednosti in slabosti. Slika 2: Koncept identitete znamke turistične destinacije Vir: Konečn i k, 2005 Predhodne strateške analize znamke turistične destinacije IDENTITETA TURISTIČNE DESTINACIJE Posredovanje identitete tur i s tične destinacije cil jnim skupinam Informacije na vseh treh ključnih področjih predstavljajo .. osnovo, s pomočjo katere lahko pričnemo z oblikovanjem identitete turistične destinacije. Bistvo turistične destina- cije naj vključuje značilnosti znamke kot proizvoda/stori- tve/doživetja, simbola, organizacije ali ljudi (predvsem tu- ristov), kakor tudi koristi, ki jih znamka destinacije zado- voljuje bolje v primerjavi z njenimi konkurenčnimi desti- nacijami. Po priporočilih strokovnjakov z omenjenega po- dročja, naj bi identiteta znamke turistične destinacije za- jemala od šest do dvanajst značilnosti, ki slednje v med- sebojni povezavi kakor tudi odnosu do turista predstav- ljajo njeno edinstveno pozicijo v očeh turistov. V zadnjem koraku poskrbimo za posredovanje oblikova- ne identitete našim ciljnim skupinam turistov. V danem primeru moramo uporabiti tista orodja trženja, ki jim bodo čim bolje približala ustvarjeno identiteto, ter tako omogočila njihovo edinstveno zaznavanje predstavljene turistične destinacije. Analiza zaznane oblikovane iden- titete v očeh turistov pa dejansko pomeni ponovno vra- čanje na začetni korak naših lastnih analiz znamke turi- stične destinacije, s čimer že prihajamo k opisovanju koncepta premoženja znamke turistične destinacije. Koncept premoženja znamke turistične destinacije v očeh turistov Zunanji pogled na znamko turistične destinacije vključuje ovrednotenje slednje v očeh turistov ter tako podaja od- govore na vprašanje »Kako me vidijo drugi?« oziroma »Kako proučevano turistično destinacijo zaznavajo turi- sti?«. Tovrstni pogled na znamko turistične destinacije sega daleč v preteklost in ostaja predmet mnogoštevilnih raziskovanj še dandanes. Omenjeni koncept je v okviru dosedanjih analiz večinoma osvetljen predvsem z ele- mentom podobe turistične destinacije, ki je v številnih de- lih predstavljena kot ključni dejavnik v procesu izbire tu- ristove destinacije. Ključno vlogo podobe pri ovrednote- nju premoženja znamke turistične destinacije v očeh turi- stov smo potrdili tudi v okviru naših empiričnih razisko- vanj. Omenjena raziskovanja pa potrjujejo, da podoba ne predstavlja edinega elementa, temveč, da je potrebno k tovrstnim analizam vključiti vsaj še element zavedanja o turistični destinaciji, kakor tudi element zvestobe turistič­ ne destinacije. Tako sicer tradicionalno proučevani kon- cept podobe turistične destinacije razširjamo v koncept premoženja turistične destinacije v očeh turistov, v skla- du s katerim ovrednotimo turistovo zavedanje o destina- ciji, zaznavanje njegove podobe in kakovosti destinacije, kakor tudi zvestobo turistični destinaciji (Slika 3). TEMA MESECA• BRANDING DESTINACIJ. • TUR!ZEM • 5 · , ~•- •..: •• ';;'_v-• - -~~ ~-•• • •.••-- ••• • -. -"':!~..., •-:,. ;',•,:"f~":~_:•,::. .::.~•• •;~;r · ' - -. ,. ·' • ' ••- instrumenti določene splošne značilnosti, ki so skupne mnogoštevilnim destinacijam, kakor tudi posamezne značilnosti, ki nakazujejo oziroma opozarjajo na edins- tveno ponudbo analizirane destinacije. V splošnem velja trditev, da boljše ovrednotenje podobe in zaznane kakovosti destinacije v splošnem pomeni tudi večjo verjetnost izbire destinacije. Glede na spremenjene navade modernih turistov, ki želijo na svojih potovanjih obiskati in doživeti različne turistične destinacije, pa ugo- tavljamo, da predstavlja morebitno priporočilo obiskane destinacije prijateljem in znancem najpomembnejšo zna- čilnost pri analiziranju zvestobe turistične destinacije. znamk notranji vidik dejansko izgubi. Nekako samou- mevno se nam zatorej zdi, da si bodo potencialni turi- sti kar sami ustvarili svojo zgodbo o DNK-ju določene destinacije. Mogoče je tovrsten pristop v preteklosti lah- ko veljal za uspešnega, medtem ko pravila modernega managementa znamk narekujejo jasno posredovanje zgodbe s strani ponudnikov turističnih doživetij. Pri tem je pomembno, da morajo biti signali, ki jih oddaja turi- stična destinacija navzven jasni in konsistentni. Slika 3: Koncept premoženja znamke turistične destinacije v očeh turistov vir: Konečnik, 2005 Ravno zaradi slednjega je pomembno, da je turistična destinacija sposobna oblikovati identiteto destinacije, ki jo notranje interesne skupine posredujejo nasprotni stra- ni. Skrb za gradnjo znamke turistične destinacije tako ne sme biti prepuščena samo nacionalni turistični organiza- ciji, temveč tudi ostalim igralcem na njenem območju. Poleg posameznih ponudnikov turističnih doživetij (s tur- izmom povezanih podjetij) raziskovalna dognanja pou- darjajo vse pomembnejšo vlogo najštevilčnejše interesne skupine destinacije - njene prebivalce, in njihovo od- ločilno, dejavno vlogo pri sooblikovanju, izražanju in vzdrževanju znamke turistične destinacije. Predvideva se torej usklajeno povezovanje med različnimi notranjimi in- teresnimi skupinami, pri čemer je ključn1a povezovalna vloga prepuščena nacionalni turistični organizaciji. V da- nem primeru torej govorimo o modernejši vlogi nacional- ne turistične organizacije, predstavljeni predvsem v po- vezovanju različnih notranjih interesnih skupin in koordi- naciji njihovega usklajenega izražanja identitete turistič­ ne destinacije. še vedno pa ostaja pomembna tudi t.i. tradicionalna naloga nacionalne turistične organizacije, s pomočjo katere slednja posreduje sprejeto identiteto svojim ciljnih skupinah. V tem primetu torej govorimo o funkciji tržnega komuniciranja, ki s pomočjo smiselnih orodij posreduje signale o identiteti turistične destinaci- je modernim turistom. V kolikor slednji zaznajo njeno edinstveno vrednost, smo na pravi poti k izgradnji moč­ ne znamke turistične destinacije. PREMOŽENJE ZNAMKE TURISTICNE DESTINAOJE V OCEH TURISTA ' PODOBA Zavedanje o določeni destinaciji predstavlja potreben, a vendar ne zadosten korak pri izbiri njegove turistične de- stinacije. V okviru danega elementa nas predvsem zani- ma, ali je potencialni turist seznanjen s proučevano desti- nacijo. Element zavedanja o turistični destinaciji (največ­ krat predstavljen kar s pojmom prepoznavnosti turistične destinacije) igra pomembno vlogo predvsem v primerih, ko imamo opravka z novo nastalimi destinacijami, ki niso svetovno prepoznavne. Nepoznana destinacija torej nima niti priložnosti, da se uvrsti v celoten spekter destinacij, iz katerih si kasneje turist izbere svoj cilj potovanja. V okviru elementa podobe in zaznane kakovosti vred- notimo turistovo zaznavanje posameznih značilnosti de- stinacije. V kolikor vrednotimo omenjena elementa s po- močjo zaprtih vprašanj, je pomembno, da omenjeni zna- čilnosti izhajajo iz predhodno postavljene identitete tu- ristične destinacije. Zaradi slednjega vključujejo tovrstni ZAZNANA KAKOVOST Močna znamka turistične destinacije Kdaj torej govorimo o močnih znamkah turističnih desti- nacij? V splošnem velja, do so močne tiste znamke, ka- terih predhodno predstavljeni koncept premoženja v očeh porabnikov dosega visoko vrednost. Predstavljeno zelo na kratko, močna znamka turistične destinacije zav- zema v glavah porabnikov edinstveno zaznano vred- nost, za doživetje katere so pripravljeni plačati določe­ no vsoto denarja. Iz omenjenega opisa torej izhaja, da je za uspeh znamke turistične destinacije pomembno predvsem njeno dojemanje v očeh potencialnih turistov. Pri opisovanju močnih znamk turističnih destinacij ni- smo izpostavili notranjega pogleda nanjo, kljub temu, da smo predhodno namenili kar nekaj prostora opiso- vanju znamke turistične destinacije z njenega notranje- ga vidika - koncepta identitete turistične destinacije. Za- nimivo je, da se v vidnem delu opisovanja močnih *** Poglobljena analiza uravnoteženega pogleda na znamko turi stične de- stinacije je predstavljena ~ (trenutno še neobjavljeni) doktorski disertaciji Konečnik Maja: Customer-Based Brand Equity for Tourism Destination: Conceptual Model and its Empirical Verification. Destinacije, ki prihajajo Kako gradijo zgodbo o uspehu turistične destinacije Costa Rica, Abu Dhabi, Oman in Vijetnam? Čeprav gre za »eksotične« destinacije, pa eksotika in pu- stolovščina še zdaleč nista dovolj, da bi zgradili uspešno turistično destina- cijo in prepoznavno blagovno znamko z jasno identiteto. Tega se te destina- cije še kako dobro zavedajo in so v ta namen svojo strategijo razvoja turiz- ma zasnovale na ali na izkušnjah že uveljavljenih turističnih destinacij ali na inovativnih turističnih produktih. . . Po REVIJI FVW PRIREDILA LIVl)A KOVAC KOSTANW{OVIC -':!''"::·· .• •>i·•,,~c;j'"??::::::.:~·i~--· .. ··~ ,-- . - Abu Dhabi za ljubitelje adrenelinskih počitnic: Dune Driving, tek na smučeh na pešče­ nih plažah, potapljanje k potopljenim ladjam, ture po puščavi, izleti s čolni k 200-tim oto_kom, igranje golfa. ,.::;;-.;;,· • - . . ...,...... .... Abu Dhabi - vse je zlato, kar se sveti Ko govorimo o prihajajočih destinacijah, prej ali slej moramo omeniti besedo načrt turističnega razvoja. Pri tem emirat Dubai velja za vzorni šolski primer uspešnega na- črtovanja turističnega razvoja. Turizem so namreč razvijali po načrtu, ki se glasi: naj- prej je treba ustvariti potrebno infrastruktu- ro, potem investirati v marketing, z neverjet- nimi novogradnjami ostati zmeraj v središču pozornosti (na svetovni ravni) in nikoli ne iz- gubiti stika s tistimi, ki na svetovnem trgu prodajajo turistično ponudbo destinacije. Primer izgradnje turistične destinacije Du- bai je tako uspešen, da se sedaj po njem zgledujejo sosednji emirati. Tako Abu Dha- bi vabi s prestižnimi novogradnjami na po- dročju hotelov (npr. Emirates Palace, ki po- stavlja vse ostale hotele na svetu v senco, odtvoritev pa je načrtovana septembra le- tos), za dobre povezave s svetom pa skrbi pred letom dni ustanovljena letalska druž- ba Etihad. Prva predstavništva, ki so jih odprli v Evropi (npr. v Nemčiji) predstavlja- jo osnovo za marketinške in imidž kampa- nje. Razen tega veliko pozornosti posveča­ jo cenovni politiki, za katero menijo, da je najmanj toliko pomembna, kot dobra ho- telska ponudba. Da bi po uspešnih turistič­ nih letih dvignili cene (tako kot je to nare- dila Južnoafri$ka republika), ocenjujejo kot za napačen pristop, saj v tem primeru, kljub intenzivnim marketinškim aktivno- stim, gostov ne bo. Za tiste, ki iščejo aktivne počitnice v Omanu, so na voljo potovanja z jeepi po puščavi, ture s kamelami in beduini, potapljanje, trekking v planinah. kultura se sreča z najsodobnejšimi hotel- skimi objekti, nove ceste in komunikacijska omrežja povezujejo vasi, ki so videti kot iz »1001 noči«. Trgovine z orientalskim bla- gom se nahajajo poleg trgovin znanih evrospkih modnih hiš. Celo pokrajina sledi temu vzorcu kontrastov: puščavi in hribo- vitemu delu sledi 1700 km dolg obalni pas. Turisti lahko v ta sultanat potujejo šele od 90-ih, pred tem je bil vstop v to deželo dovoljen zgolj poslovnežem. Sultan Qua- boos želi sedaj izgraditi turizem visokega kakovostnega razreda, za ka r< v izgradnjo infrastrukture vlaga milijarde dolarjev (pri- dobljenih iz naslova črnega zlata - nafte). Turisti že sedaj lahko nočijo v hotelih zna- nih hotelskih verig kot so Hilton, Shera- ton, Radisson SAS ali Shangri-La. Skupno je gostom na voljo približno 6000 postelj. Dodatne kapacitete bodo zgrajene po mo- delu umetnega otoka Tpe Palm in The World v Dubaju. Podobni umetni otoki, ki se bodo razprostirali pred obalo Omana bodo nosili ime The Wave. Ministrstvo za turizem v tej deželi obsta- ja šele od junija 2004, kljub temu pa je v polnem teku turistična marketinška kam- panja, ~i je zanimanje za to destinacijo bitveno povečala. Ker je Abu Dhabi glavno mesto Združenih arabskih Emiratov ter velja za najpomem- bnejši finančni, naftni in bančni center na ce- lotnem Bližnjem vzhodu se je že do sedaj uveljavil kot pomembna destinacija za po- slovna potovanja. Sedaj se ta destinacija raz- ·- vija tudi v druge smeri: turistom so na voljo kilometere dolge peščene plaže, za izlete je razen že dveh obstoječih oaz AI Ain in Liwa, sedaj na voljo tudi park Wildlife na otoku Sir Bani Yas, kjer so zasadili milijon dreves. V tem parku turisti lahko prenočijo v udobnih safari-kampih s štirimi zvezdicami. Več informacij: www.omantourism.de Uzbekistan turiste vabi na potovanje po poti SVlle, kjer potniki lahko UresničfJO sa- nje iz »1001 noči«. -~ Mongolija nudi gostom potovanje po surovi deželi Džingis Khana l ., •- - .,.."rt-;-,.~ .. •'1-- ..... ,. • • • •~t-..\,•fl _.-.. Več informacij najdete na www.adnh.com Oman - sodobna oaza starega Orienta V sultanatu Oman se srečata orientalska tradicija in zahodna kultura. Gre za deželo številnih nasprotij: več kot 5000 let stara V bilanci lanskega turistične leta sodi- jo k zmagovalcem leta 2004 destinaci- je kot so na primer Kitajska (lani so za- beležili za 40 % več gostov kot leta 2003) Tajska (30 % več gostov kot leto preO, Vietnam (plus v višini 22 %) in Peru (plus 25 %). Levo: za ljubitelje aktivnih počitnic so v Costa Rici na voljo programi »Tree Top Climbing«, ogled nacionalnih parkov džungle v gondoli, pohodništvo na vul- kanske gore, jaha- nje na haciendah. Costa Rka - destinacija za ekoturiste Po nekaj letih »spa- nja« se ta srednjea- meriška država ciljno razvija v destinacijo s številnimi all-inclusi- ve objekti s poudarjanjem neokrnjene narave - dežev- nega gozda. Veliki organizatorji potovanj so to desti- nacijo po tem, ko so se izboljšale letalske povezave v San Jose, ponovno vključile v svojo ponudbo. Od maja bo za turiste polet do tega mesta krajši za eno uro, saj bo vzpostavljena letalska povezava do Costa Rice iz Evrope preko Kube in ne preko Floride, kot do sedaj. V primerjavi s sosednjimi državami (Nicaragua, Gua- temala) je infrastruktura v Costa Rici najbolje razvita. Na pacifiški obali so številni udobni all-inclusive ho- teli, med njimi tudi znane hotelske verige kot so Oc- cidental, Barcelo in Melia-Paradiso. To, kar na kar v tej destinaciji stavijo pri oblikovanju turističnih produktov, pa so pragozd, vulkani in raz- novrstnost narave, zaradi česar velja Costa Rica za predhodnico ekoturizma. Kar 155 naravnih parkov in rezervatov je v letu 2004 privabilo 670.000 turistov. Vse večje je zanimanje za počitnice na farmah, kjer gostje spoznavajo življenje domačinov. Državni načrt razvoja turizma v tej državi predvideva razvoj trajnostnega turizma, da bi tako zavarovali ta potencial tudi za prihodnje rodove. Prav zaradi tega se novonastajajoči turistični centri koncentrirajo v po- sebej določenih regijah ob obali. Destinacijo je lani obiskalo 1,5 milijona turistov (plus v višini 20 %) , iz- gledi, da bodo to številko v letošnjem letu presegli, so zelo dobri. - Vietnam - dežela za ljubitelje kulture Turistično povpraševanje po Vietnamu strmo raste. V letu 2004 se je povpraševanje iz tujine po tej destina- ciji povečalo za več kot 20 % na 2,5 milijonov gostov. V letošnjem letu pričakujejo plus v isti višini. Več kot polovica gostov prihaja iz jugovzhodne Azije, nekaj manj kot četrtina iz Evrope. Problem, s katerim se tre- nutno srečuje Vietnam, je premajhna kapaciteta hotel- skih namestitev, čeprav intenzivnp na ta trg vstopajo znane hotelske verige kot so Hyatt, Sheraton, Accor in lntercontinental. Trenutno je na voljo približno 83.000 sob, od tega nekaj manj kot 32.000 z eno do petimi zvezdicami, ocenjeni po mednarodnih standardih. Po načrtih naj bi do leta 2010 zgradili dodatne namesti- tvene kapacitete in izboljšali prometno infrastrukturo. Vietnam kot turi~tična destinacija cilja predvsem na tri skupine gostov: na severu države stavijo na tiste turi- ste, ki povprašujejo po kulturi in ekoturizmu, centralni del države se ponaša s petimi zgodovinskimi mesti, južni del države je raj za ljubitelje vodnih športov in kri- žarjenj. Veliko število tujih turistov je »krivo« tudi za to, da so notranji leti vietnamskega nacionalnega letalske- ga prevoznika večkrat popolnoma zasedeni. Vietnam Airlines, ki je v letu 2004 prepeljal pet milijonov potni- kov, zaradi rastočega povpraševanja načrtuje razširitev flote z 37-ih na 70 letal. ~>-... - .-<-:~. ···"'·•·::.. TEMA MESECA • BRANDING DESTINACIJ • TUR!ZEM • 8 ·, . ··-;:-_• - . - - 11,.~ '~-· · - ... :_ .. · ·.-. -71 ·...,· .,. ~ ~ ·,:':-'~~·-:-·_ ::.:.:.: ~~~ . - . .. _, -~ .:- Kanada -šepet javorjevih gozdov Kanadski turistični simbol je eden najbolj učinkovitih in priznanih v svetu. Zakaj je prav njim uspelo, ko pa se z brandingom neuspešno muči toliko destinacij? Verjetno zato, ker so »hišo začeli zidati pri temeljih«, a sami pravijo, da so šele na začetku. 1B Na kaj pomislite, ko rečete Kanada? Ni težko, kajne? Najprej na javorjev list, ki je edinstven, globalno raz- poznaven simbol. Kanada kajpak prikliče tudi druga sporočila: ne- skončni gozdovi, jezera, dva oceana, v večno zimo uk- leta pokrajina, sodobne metropole. A to imajo tudi dru- ge države, na primer južna soseda, medtem ko imajo »mountieje« (Royal Canadian Mounted Police oziroma tako hudo znana kraljevska policijska konjenica v rdečih uniformah, glej s,liko) samo Kanadčani. Seveda ni nobeno presenečenje, da kanadska blagov- na znamka počiva prav na javorjevem listu in rdeče­ beli kombinaciji. Bistvo vsakega »branda« je namreč v tem, da je tako lahko priklicljiv, da ga ni treba po- sebej predstavljati. V rdeče-belo sta odeti tudi Po ljska in Indonezija, vendar se nobena od njiju ne postavlja ROK V. KLANČNIK, RKLANCN IK@WORLD-TOURISM.ORG tako prepoznavni in priljubljeni državi mala malica, so silne razlike v domači javnosti, pa tudi med tujimi tržn- imi segmenti vso vajo otežile. CTC naslavlja izjemno raz- lične ciljne skupine, predstavlja pa eno od največjih držav na svetu. Da bi-dosegla vsaj večino, če ne že vseh ... kar pa se ne zgodi vedno. Podpredsednik CTC Jean teh ciljnih skupin, mora biti sposobna prilagajati spo- B. Chretien pravi, da »brand Kanada govori ljudem, ki verjamejo v sodelovanje v življenju, ne v sedenje na ročila, ne da bi ta zapadla v protislovja. Temeljna izjava mora ostati jasna in edinstvena, saj le taka lahko stranskih klopeh - ljudem, ki so radovedni, ki se želijo poučiti o samih sebi in svetu okrog njih .« Brand Kana-združuje Kanado kot enotno destinacijo. da naj bi bil vezni č len med turistično industrijo in temi Kanadski razvoj blagovne znamke je imel šest korakov: t) Oblikovanje posvetovalnega odbora, ki je v celoti od- ljudmi, »kajti mi prepoznamo nedvomno resnico o lju- govoren za projekt in imenovanje projektnih vodij, ki deh - oni so raziskovalci«. Ljudje-raziskovalci so pri- ključeni na ta fluid radovednosti, saj je s tem njihovo povsem jasno razumejo cilje in vizijo branda. 2) Tržna analiza, ki je določila brand v smislu razlikoval- življenje vredno več . Uspešne blagovne znamke se pri- kradejo v trenutke podzavestne rutine, motivirajo more- nih elementov z drugimi tekmicami, pomembnimi za bitne kupce, turiste, da se odpro in postan.ejo sprejem- interese ciljnih skupin in v poslanstvu promocije vred- ljivi za specifične informacije o produktu, ki jim jih pri- not in ciljev Kanade. našajo ciljne »kupi me« kampanje. z javorjem. 3) V smislu pozicioniranja branda so sprožili večje števi- Uspešni brandi kupca včasih naslavljajo z neposrednim A kljub temu prijazni Kanadčani niso lahko prišli do svo- . lo pristopov, ki temeljijo na dognanjih tržne analize. sporočilom, drugič spet s preprostim predlogom, pogo-je turistične trženjske strategije. Mučilo jih je predvsem Ti pristopi sami ne določajo pozicioniranja, temveč to, s čim naj se postavijo v svetu, kaj naj jih poistove- teme, za katere se najbolj zanimajo ciljne skupine. st0 pa šepetaje, s skorajda neslišno ob ljubo O tem, kaj ti, saj - prav tako kot večina turističnih destinacij, naša 4) Ciljne skupine posredujejo direktive in usmerjajo po- se bo zgodilo. ni izvzeta - trdijo, da je v njihovi državi prav vse na vo- zicioniranje ter so bistvene pri odločitvah, katere Prvi šepet: brand Kanada bo do kupca prišel skorajda potiho, s prijaznim predlogom, naj pobegne od vsakda- ljo. Kanada - v njenem imenu Kanadska turistična komi- teme iz prejšnje točke naj tvorijo jedro branda. njika. Obljuba govori O izkustvu, v oglasih mu bo poda- sija (CTC) - je že od začetka sestavljala svojo blagovno 5) Proces oblikovanja branda je ključna motivacija (turi - k ... - t . 1· t . t· · st·1c·ne) ·1ndustr·1J·e. Je pr·11oz·nost za s··1roko partnerstvo la serijo prepoznavnih slik, vsekakor pa mu po prišep-znam o v naJs1rsem pomenu, oreJ ne zgo J za uns 1cne nila vprašanje: kaj mi Kanada lahko ponudi? trženjske akcije. Mogoče je ravno v tem uspeh »branda in omogoča sodelovanje v odločevalskem postopku. Kanada«, ki se je že kmalu po uveljavitvi močno prijel 6) Vodenje branda pomeni njegovo »poživitev« (avtor- Drugič, šepet v kontekstu: ta govori O komuniciranju s tako med turističnimi delavci, kot tudi v lesni industriji, jev termin) oziroma oživitev branda. Brand manage- kupcem na višji ravni in vzpoStavi še tesnejšo zvezo, bančnem sektorju, med poljskimi Kanadčani v Vancou- ment predpostavlja določitev največ možnih stičnih kjer oglasi preproSto niso dovolj, temveč gre nemara za vru, Slovenci v Torontu in Eskimi tam na hladnem seve- točk med ponudbo in provpraševanjem, torej izziv televizijski program nr Discovery Channelu in podobne akcije. Kupec nevede že prične svojo pot v Kanado, ru. Raznorodnost Kanadčanov je mnogo večja kot v leži v oblikovanju takšnih sporočil, ki so konsistentne upajoč, da »nekoč kmalu bom šel tja«. Združenih državah Amerike, saj ta ogromna država niko- in se poistovetijo z ed instveno in enotno pozicijo na li ni forsirala »talilnega lonca« kot ZDA. Zato je v Kana- trgu. Tretji šepet: vabi lo, zadnja faza. Ta je seveda povezana d. t . 1 'h k . h - ·- f k' Kanadc·an·1 so kmalu doI·e1·1, da na1· bo v c·111·u uspeha s povsem konkretnim prodajnim postopkom, pri čemer 1 zaves o nac1ona n1 orenina mocneJsa, rancos 1 je spet nacionalna turistična organizacija tista, ki mora Kanadčani pa so se že nekajkrat neuspešno potegovali strategija blagovne znamke prilagodljiva in ne toga. CTC za osamosvojitev Quebeca. Sicer pa si še danes suvere- torej branda ni vsil ila ko legom v turizmu in tujim trgom, kupcu omogočiti informacijo, kje lahko konkretno kupi niteto nad Kanado lasti britanska krona. ' temveč jim ga je ponudila in povprašala po mnenju, a svoje potovanje v Kanado. CTC se zaveda, da mora biti ga je hkrati začela predstavljati kjer koli je le mogla, saj udeležena v vsem procesu, zlasti kot pomoč, podpora. Osnove ·- Cene in možnosti nakupa so zdaj integrirane v proces -~ bilo to nujno. Kanadski turizem je bil namreč eden od brandinga, saj gre za povsem komplementarne informa- največjih žrtev sarsa. Eden od rezultatov naj bi bilo poi- CTC se je v devetdestih letih prejšnjega stoletja najprej cije, ki sodelujejo v medsebojni podpori (kreative in stovetenje z nacionalno turistično industrijo, strategijo, vprašala »kaj je tisto, kar Kanado dela povsem dru- ponudbo, preprosto - s Kanado. Turistični strategi v Ot- Prodaje) . gačno od drugih dežel«? »Kdo ali kaj smo Kanadčani?« Kanada nima Hollywooda, tako da ne more tekmovati tawi, čeprav so profesorji za večino nacionalnih turi- Kot nekakšno iskanje turističnega svetega Grala so žele- z blagovno znamko ZDA. Zanimivo, da jih je globalno stičnih organizacij, pravzaprav skromno trdijo, da njihov li odgovoriti na to, kaj je prava »osebnost« dežele in pohvalil prav Američan - Michael Moore v filmu Bow-brand še ni prav zaživel in da bo treba še nekaj let, pre- njih samih in kaj jih v svetu najprej prikliče v zavest. Kot den bodo to dosegli. V svojem rednem in bogatem ko- ling for Columbine, v katerem je jasno dal vedeti, da rečeno jim po simbol ni bilo treba daleč, saj je javorjev ima vsak Kanadčan pištolo, a so ljudje tako miroljub- municiranju z domačimi javnostmi poudarjajo temeljne list samo eden in to kanadski, medtem ko se za tulipan tuje trge, domači trg (ki dosega okrog 70 odstotkov ce- ni, da jim še na misel ne pade, da bi jo uporabili. Med-kregajo Nizozemci in Turki, od koder ta cvet sploh pri- tem so Američani v zadnjih letih boleče ugotovili, da lotnih turističnih prihodov in 60 odstotkov prilivov) in haja. Zapletlo se je predvsem pri sloganu in naposled - jih nima prav vsakdo v svetu rad, pa čeprav živijo v uporabljajo termine kot so vrednote, vizija, izziv, konsi- pa ne na veselje vseh - so se odločili za »DiscOV''-r our »domu svobodnih in deželi hrabrih«, Kanadčane pa -F stentnost, enotnost in podobno. true nature« (odkrijte našo pravo naravo) . Mnogi' v tu- imajo vsi v svetu kar nekako radi. Zavedajo se, da s ti- rizmu, kar seveda ni nič novega, so se začeli pritoževa- skanjem javorjevega lista še ni vse rešeno, da niso po- ti, da ta poved ne predstavlja vseh in da dvojen pomen Q šepetanju jedli vsega znanja tega sveta in da jih čaka še sila ve- (naša narava - ki lahko pomeni geografsko ali pa člove- CTC se torej ob vsem tem zaveda, kar naj bo tudi nam liko dela, da bo njihov turizem še močnejši v dobro kovo bit) vnaša nesporazum na trge. Zato se je CTC lani v pouk, da morajo turistično blagovno znamko najprej državne blagajne in družbenega blagostanja. Zato je odločila, da bo sporočila ponovno preverila in prav zdaj razumeti prav domače ciljne skupine in se z njo poisto- brand Kanada - še vedno na stopnj i razvoja, ustvarjal- enkrat naj bi rezultati raziskave prišli v javnost. vetijo, šele na to bo veljalo pričakovati uspeh tudi v tu- nosti, preprosto raziskovanja samih Kanadčanov in nji- Čeprav je torej sprva kazalo, da .bo proces br<;1ncJ1nga v jin_i, Torej - če gledamo _&ozd, naj bi videli tudi drevesa hovih obiskovalcev. . .:...--- · ~- ... . .,,,~}, .. ,:- . :--~ ... . :.., ":_ '.~ ~'f;: ... , :-( :• :·. · Nominiranec za podjetnika leta 2005: »Nominacija pomeni uresničitev mojih sanj« Za naziv »Podjetnik leta« sta se v letošnjem letu potegovala tudi brata Matija in Andraž Koren. Nju- no podjetje Koren Sports se ukvarja s športnimi, bolje rečeno adrenalinskimi storitvami, po katerih v zadnjem času vse bolj povprašujejo predvsem zaključene družbe. Tržičan Matija Koren, 30, je lastnik prvega adrenalinskega parka v Sloveniji, le malokdo pa ve, da je adrenalinski park le majhen del po- nudbe podjetja Koren Sports. TINA NOVAK, T1NA.NovAK@PRISTOP.s1 Matija je začel kot gostinec. V najem je vzel nekdanjo vojaško obmejno stražarnico pod Ljubeljem in v njej uredil gostišče. Ponudbo je kasneje usmeril v organiza- cijo in programe podjetja Koren Sports. če ne upošte- vamo seminarjev in gostišča, se ponudbe podjetja Ko- ren Sports vsako leto poslužuje več kot 4000 ljudi. S storitvami, ,ki jih brata Koren danes ponujata svojim gostom, sta postala del ponudbe športno aktivnega tu- rizma v Sloveniji in se v tej panogi uvrstila med najbolj prepoznavne ponudnike športa v turizmu. Gre· seveda za dejavnost, v kateri podjetje kupcem prodaja intenzivno doživetje. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo komponenta doživetja vse pomembnejša v večini prodajnih procesov. Matija in Andraž Koren sta kmalu zatem odprla še adrena- linski park v Bohinju in začela svojo ponudbo dopolnjeva- ti s storitvami, ki dodatno izkoriščajo filozofijo ekonomije doživetij. Za izvirno odkritje podjetniške priložnosti sta prejela nagrado Podjetniški vzor 2005 in njuna zgodba o uspehu je vsekakor vredna predstavitve. Le nekaj dni po prejetju nagrade smo se pogovarjali z Matijo Korenom. Za vaš uspeh strokovnjaki pravijo, da je odkritje prilož- nosti in drznih projektov. Kako svoj posel vidite sami? Kot uresničitev mojih sanj. V bistvu je najin hobi postal na- jino vsakdanje življenje in posel hkrati. Upala sva si početi stvari, ki so se ostalim zdele nemogoče in uspela sva, kljub temu, da je bil začetek izredno težak. Kaj vam pomeni pravkar prejeta nagrada, Priznanje za podjetniški vzor 2005? Pomeni, da smo na pravi poti in da delamo dobro, hkrati pa pomeni tudi veliko obvezo, da ostanemo vodilno in naj Kako ste začelti Zelo preprosto. Od Ministrstva za obrambo smo v na- jem vzeli zapuščen vojaški objekt na Ljubelju, ki smo ga preuredili v sodoben športni center. Je skrivnost, koliko ste do danes vložili v posel? Okoli milijon evrov. Kaj so rekli vaši bližnji, ko sta jim z bratom predsta- vila idejo? Vedno sva imela 100-odstotno podporo pri svoji dru- žini in to nama je zagotovo dalo dodatnega poleta, še posebej na začetku najine kariere. Najin oče še danes aktivno sodeluje pri zasnovi in realizaciji naših pro- jektov. So vaše storitve znane tudi v tujini? Znane so nišnim agencijam in t.i. »incentive« agen- tom, širše pa bi težko ocenil. Sodeč po množičnem obi- sku naše spletne strani www.humanfish.com lahko re- čem, da jih veliko ljudi obišče, ker so kakovostno pri- pravljene. Na teh straneh je moč najti tudi predstavitev celotne Slovenije kot turistične destinacije. Kakšno je razmerje tuji, domači gosti? V segmentu blagovne znamke Humanfish Holidays, pod katero tržimo storitve v tujini (blagovna znamka je last Koren Sports-a), je to razmerje: 99°/o tuji in 1% do- mači gosti. V segmentu blagovne znamke Team- work&play pa je to razmerje: 40% tuji in 60% domači gostje. Večina naših gostov iz tujine prihaja iz Nizozem- ske, Anglije in Nemčije. kvalitetnejše podjetje v segmentu »outdoor« turizma. Kot ve- Kdaj se začenja sezona, oziroma ali imate dovolj pov- ste, je težje ostati na vrhu kot pa se nanj povzpeti. , praševanja skozi celo leto? • • • • 1 Naše delovanje se je zaradi širokega spektra razširilo KaJ t~cno pon~Jat~ turistom . . _ na vse leto. Ponuiamo doz1vetJe, zgodbo. Bistvo nasega delova- nja je v tem, da gostom ponudimo doživetje, ki je vpe~ to v nek scenarij oziroma zgodbo. Do vseh naših strank imamo oseben odnos. če povemo konkretno: npr. na planinskem izletu v ospredje postavimo naravno okolje in tujim turistom pokažemo kulturno in naravno dediš- čino Tržiča, Kranjske Gore, Bohinja, Ljubelja. Aktivnosti v Adrenalinskem parku uporabljamo kot orodje za iz- boljšanje komunikacije v team-u. Način izpeljave posa- meznega programa je odvisen od ciljne skupine. Kdaj je nastala ideja o tovrstni ponudbi? Ideja je nastala leta 1996, ko sem se vrnil z večletne­ ga dela v tujini, kjer sem prav tako deloval v st gmentu, kjer sta se prepletala šport in turizem, Andraž pa je v okviru GEA Colleage-a izdelal projekt Adrenalinska žični­ ca, ki je bil izbran za najboljši podjetniški projekt. Koliko ljudi je zaposlenih pri vas? Koren Sports te_am trenutno sestavlja 34 ljudi, med njimi tudi vrhunski inštruktorji in animatorji. V kolikor bi mladi kadri želeli delati pri vas, kakšne smeri študija naj izbirajo? Turizem, Fakulteto za šport in Ekonomsko fakulteto. Najbolje bi bilo, če bi študirali kar vse tri hkrati, saj po- trebujemo ljudi s čim bolj kompleksnimi znanji. Za vr- hunskega sodelavca sta potrebni vsaj dve leti posebne- ga treninga. Nekaterim je to tudi uspelo. Naš tim se je v zadnjem času močno okrepil in to je bistvo koncepta podjetja Koren Sports. V ponudbi imate tri vrste programov. Nam jih lahko na kratko predstavite? IN'IERVJU • TUR!ZEM • 9 ••• ·-• --:"• •_. -,.,•,:?~:~::::.: C ~:1:-r. • - • Omenil sem že program Humanfish Holidays. To je bla- govna znamka, pod katero tržimo aktivne počitnice v Slo- veniji, ki deluje kot receptivna agencija, trženje pa pote- ka preko specializiranih (nišnih) agentov, specializiranih revij in spletne strani www.humanfish.com. Gostje na po- čitnicah obiskujejo slovenske gore, se učijo smučati, spoznavajo sankanje, rafting in druge adrenalinske špor- te. Drugi program je Adrenalinski Park - blagovna znam- ka, po kateri je podjetje Koren Sports najbolj znano. Bla- govna znamka predstavlja aktivnosti na posebnih poligo- nih, pri katerih morajo udeleženci premagovati različne zapreke, ki so 10 do 12 metrov oddaljene od tal, plezajo na deset metrov visoke stebre, se z vrvmi spuščajo z njih, hodijo po lesenih hlodih ali celo samo po vrvi visoko nad tlemi in se spopadajo še z drugimi nalogami. Del ovir lah- ko posameznik premaga sam, del pa v skupini s pomoč­ jo drugih. Adrenalinski park je odličen poligon za utrjeva- nje skupinskega duha, zato mnogo podjetij v tujini vanje vodi svoje zaposlene. Seveda pa so med obiskovalci tudi družine in posamezniki, ki se želijo le spopasti z navidez- nimi nevarnostmi. Tretji program pa se imenuje Team- work&play ali »S pravo ekipo do uspeha!« To je blagov- na znamka, ki predstavlja t.i. outdoor infentive & team- building programe. Gre za visoko kvalitetne programe za poslovne skupine, ki se uvrščajo v segment M.I.C.E. turiz- ma. Podjetja svoje zaposlene odpeljejo v novo okolje, kjer lahko povsem odmislijo vsakodnevne težave in jih s športnimi aktivnostmi poskušajo motivirati za nadaljnje delo. Povpraševanje po tovrstnih programih med podjet- ji hitro narašča, tako da zdaj Koren Sports že 40 odstot- kov prihodkov ustvari s prodajo podjetjem. Razen ponud- be za podjetja imamo tudi široko rat vito ponudbo šport- nih dejavnosti, namenjenih posameznikom. Stranke vodi- mo v gore in jih učimo smučarskih skokov. Omenili ste, kako tržite enega od programov. Kako pa je z ostalima dvema? V glavnem jih tržimo preko agentov, različnih revij - tako specializirani~ kot bolj splošnih, preko interneta, študijskih tur, Slovenske turistične organizacije, prisotni pa smo že bili tudi na nekaterih sejmih. Kaj pravijo vaši gostje glede ponudbe, doživetij, lju- di, ki jih srečajo v Sloveniji? Ko so gosti enkrat v Sloveniji, je najtežji del že oprav- ljen. Večina je nad tem, kar pri nas doživijo in vidijo, sre- čajo navdušena. Veliko gostov se k nam vrača vsako leto. Nekje sem zasledila, da ste v slovenske gore privabi- li celo tujce iz Cipra. Kako ste prišli do teh ljudi oziro- ma ali lahko kaj svetujete ostalim turističnim ponud- nikom, ki bi želeli svoj proizvod promovirati v tujini? Do gostov iz Cipra smo prišli preko promocije naših produktov v sklopu predstavitev pri nacionalnih planin- skih zvezah. Ostalim turističnim ponudnikom svetujem, da poiščejo svojo tržno nišo, ki jo obvladajo in v sklo- pu tega izvedejo tudi marketinške aktivnosti. Menim, da v tem primeru uspeh skoraj ne more izostati. Kako ste zadovoljni s pogoji, ki jih nudi država za to- vrstne dejavnosti? (smeh) V zadnjih letih gre na bolje. Ali ste zadovoljni z delom Slovenske turistične orga- nizacije oziroma kako z njo sodelujete? Z STO sodelujemo zelo korektno in večkrat so nam že pomagali, vem pa da za vse želje ni vedno dovolj de- narja, zato je potrebno včasih malo počakati. Ali razmišljate, da bi se v tekočem letu prijavili na Se- jalca (priznanje STO za inovativne in kreativne turi- stične proizvode)? Ne razmišljam, da bi se prijavil sam. Menim, da te morajo za kakršnokoli nagrado nominirati drugi, sicer pa čas vedno pokaže, kdo dela kvalitetno. Kakšne so vaše ambicije na tem področju? Ostati najboljši v Sloveniji in postati najboljši na po- dročju Donava-Alpe-Jadran, kar pomeni, da se bomo v kratkem širili tudi v tujino. Čestitamo za uspeh. CRM • TUR!ZEM • 10 • · · :-. · " - :,,l-~ •• . . _ . . ·-c; . . _ "' ,,. Upravljanje odnosov s strankami -ko stranko postavimo v središče našega poslovanja Upravljanje odnosov s strankami je trenutno na pohodu v več različnih industrijah. Podjetja, ki v sred.išče svoje pos_lov~e stra~gije p~s~vijo ~!™• si pri- zadevajo, da stranki ponudijo kakovostno in individualno storitev in to na dolgi rok in v vseh kontaktih, s_ tem pa s1 p~a~evaJo p?v~ti dob1cko?osnost svojega poslovanja ter povečati zadovoljstvo in lojalnost strank. Kljub temu, da ne gre za povsem nov pnstop, p~ se stev1lna p~dJetja ne zave~aJo kom- pleksnosti pristopa in CRM pogosto enačijo zgolj z računalniškimi sistemi in tehnologijami, ki po~pirajo vzpostavite~ po~atk~vmh_ b~. A CRM Je mnogo več. Je način poslovanja, poslovna strategija, kjer je stranka postavlje~!l v samo središče poslovanJ~• C~ b1 lahko sl~kov1t~ p~me~all ~ tem, da s:i:e ~a to, da bo podjetje »hodilo« s stranko. Za partnerstvo morata biti zainteresirana oba, za odnos na dolgi rok Je potrebno investirati veliko casa, energiJe m re- sursov (človeških in finančnih), pa tudi zapeljevanja in majhnih pozornosti, da se zveza ne ohladi, ne sme manjkati. M1šA NovAK, M1sA.NOVAK@HosT1NG.s1 Kaj sploh CRM je CRM je danes ena najbolj vročih tem na področju poslovnih strategij, informacijskih tehnologij in maril::e~ta~, ft;.ot::;e::.:,m:.,1,1,1~o tei:,;bi;ti~n=,,~~·g;;.:ra~v~lje;n;;i.~Č~eS~~~a~o~d~ ~e~hn:o~loš ·~,~ v. .,_'".!,~~-..,,~i,."'• -"=1..1111,16!!! Kako izvajajo CRM pristop v eni izmed petih največjih ameriških hotelskih verig Ena izmed petih največjih mednarodnih hotel- skih verig s sedežem v Ameriki, Wyndham lnter- national (ki ima portofoliu več kot 160 objektov), je , v središče svoje strategije oblikovanja in upravljanja z blagovno znamko postavila CRM pristop. Pred petimi leti so prenovili svojo kor- porativno strategijo in dejali, da gre pri njih v ce- loti za individualni pristop, da njihova blagovna znamka resnično upošteva, da so ljudje posa- mezniki in da poznajo njihove specifične potre- be. »Ko nam jih poveste prvič, jih poznamo en- krat za vselej.« Temeljni kamen njihove strategije predstavlja nji- hov CRM sistem, ki temelji na članstvu, imenovan Wyndham ByRequest. Ko se gost včlani v ta pro- gram, izpolni kompleksen profil, ki vsebuje vse od splošnih in kontaktnih informacij, preferenc glede sobe (na primer lokacijo, razgled, sončna stran, dostava časopisa, potreba po dodatnih artiklih itd), želje po hitri registraciji pri prihodu ali odho- du, osebnih interesov (aktivnosti, glasba, športi itd), do želje glede brezplačnih prigrizkov in pija- če (voda, sok, izbrano vino itd). Vse te informaci- je se zbirajo na sedežu, gostu pa je podana ob- ljuba, da ne glede na to, kateri objekt Wyndham lnternational bo izbral v prihodnosti, lahko priča­ kuje enako visoko stopnjo storitve, z upošteva- njem vseh njegovih specifičnih želj. Ključ za uspeh njihove strategije je ta, da se za- vedajo, da kljub pomenu tehnologije, ki deluje v ozadju (spletna stran, baza podatkov in integrira- ni operacijski sistemi), le-ta same ne izpolni oblju- be, ki so jo gostu dali. Vzpostavili so funkcijo me- nedžerja, ki na ravni objekta nadzoruje in skrbi za visoko kakovost storitev in izpolnitev podane ob- ljube, na nivoju grupacije pa so razvili integriran sistem upravljanja odnosov s strankami, ki je glo- boko vpet v vseh upravljalske funkcije. Bahami so dobro poznani po svojih lepih plažah, prav tako pa tudi po svojih agresivnih in množičnih oglaševal- skih akcijah. V svoji promocijski strategiji je do sedaj ba- hamsko turistično ministrstvo dajalo poudarek tesnemu · sodelovanju z organizatorji potovanj in agenti, ki priporo- čajo Bahame kot popularno turistično destinacijo, to pa so okrepili z agresivnim televizijskim in tiskanimi oglaševa- njem. Prav ta standardna oglaševalska orodja pa so po oceni njihove učinkovitosti želeli prevetriti in spremeniti. Začeli so iskati nove načine, ki so bolj primerni od mno- žičnih oglaševalskih kampanj, s katerimi lahko zgolj upa- mo, da so zadele tiste turiste, ki so dejansko potencialni obiskovalci. Pri oblikovanju nove promocijske strategije jim je pomagalo svetovalno podjetje, začeli pa so pri revi- ziji bahamske imigracijske kartice, ki jo morajo izpolniti vsi gostje, ki pridejo na otoke. Ugotovili so, da imajo prilož- nost, da podatke, ki jih pridobijo na ta način, veliko bolj pametno izkoristijo. S to kartico namreč dobijo pomembne in v praksi direktno uporabne informacije o tem, od kod gostje prihajajo, kaj radi počnejo, zakaj pridejo na Baha- me itd, te podatke pa lahko nato uporabijo za bolj ciljno targetiranje tistih, ki so najbolj potencialni za obisk. Eden njihovih hotelov je na primer že temeljito spremenil svo- je tradicionalne oglaševalske in promocijske aktivnosti, ko so ugotovili, da so njihovi najboljši kupci zelo omejen segment. Ko hotelirji ugotovijo, da več kot 60 odstotkov njihovega po- sla pride iz 5 tržnih področij na Floridi, začnejo preverjati, kako porabljajo čas in kaj počnejo s svojim denarjem. Začeli so izvajati direktni marketing preko elektronske po- šte, kjer vsebino prilagajajo potrebam in željam gostov, kot so jih opredelili na obrazcu ob prihodu. Vedo na pri- mer, da so bili prvič na Bahamih za medeni teden, čez sla- bo leto pa jih že povabijo, da razmislijo in da prvo oblet- nico preživijo prav tako na Bahamih. Spremembe v bolj ciljnem pristopu ne pomenijo, da zmanj- šujejo obseg promocijskih aktivnosti, temveč zgolj ta sreds- tva bolj ciljno usmerjajo tja, kjer bo iztržek večji, ali pa do- ločena sredstva oddvojijo in jih namesto oglaševanju name- nijo izboljšanju turistične ponudbe in storitev in na ta način pripomorejo k temu, da turist zapusti otoke zadovoljen. TRZNE RAZl$KAV_E IN ANALIZE• TUR!ZEM • 12 • • ~"-'•"• ••~- n •• - • ·~•- , - •- . •. • • • . Turistične znamenitosti so pomemben del turistične ponudbe države Turistična znamenitost je objekt ali kraj, ki ima naravne lepote ali je kulturno-zgodovinski spome- nik oziroma objekt ali kraj, kjer se odvijajo kulturno-zabavne in športne prireditve. Turistične zna- menitosti so dostopne vsem obiskovalcev, saj turistične znamenitosti lahko obišče prav vsak. Natančnejša · analiza podatkov Statističnega urada RS (SURS) in raziskave med obiskovalci turistično informa- cijskih centrov po Sloveniji (vir: STO) nam data zanimive ugotovitve o obiskanosti naših turističnih znamenitosti. Zanimiv je podatek, ki kaže, da je v raziskavi med obi- skovalci turistično infonnacijskih centrov po Sloveniji kar 6 % anketirancev navedlo, da je njihova najpomembnej- ša dejavnost na tokratnem počitnikovanju v Sloveniji prav ogled kulturnih, zabavnih in športnih prireditev. Med naj- pomembnejšimi motivi za prihod v Slovenijo je -kar 45 % anketirancev navedlo, da imajo kulturne znamenitosti in ponudba kulturnih prireditev med motivi, ki so jih pripe- ljali v Slovenijo velik oz. zelo velik pomen. Le osmim od- stotkom anketiranih te znamenitosti niso pomembne. Italijani cenijo kulturne znamenitosti Med tujimi turisti, ki so navedli, da so jim kulturne zna- menitosti pomembne, najbolj izstopajo Italijani. Še bolj zanimiv je podatek, da je v raziskavi med tujimi turisti v Ljubljani v poletni sezoni 2004 (vir: STO, Zavod za tu- rizem Ljubljana) kar 84,3 % anketirancev odgovorilo, da je ali si še bo ob obisku v Ljubljani ogledalo znameni- tosti. Da bi si znamenitosti ogledali, je odgovorilo 85,2 % Italijanov, 85,9 % Britancev, 88,2 % Američanov, 88,5 % Avstrijcev in 78,3 % Francozov. NATAŠA SLAK, NATASA.SLAK@SLOVENI A.INFO verjetneje tudi zares. zanimive. Zakaj jih torej ne obiščejo tudi Slovenci? Odgovor na to vprašanje bi se lahko gla- sil: Slovenci raje zahajamo v že preverjene turistične kra- je ter se ne poslužujemo raziskovanja nečesa novega. Ali se Slovenci sploh kdaj odpravimo na izlet po Sloveniji in natančno vemo, kaj vse lahko obiščemo? Kolikokrat se domači turisti sprašujemo »Kam pa naj gremo danes?«. Postojnsko jamo je prav tako obiskalo bistveno več tuj- cev kot slovenskih gostov - 91,4 % vseh obiskovalcev je bilo tujcev. Ali to pomeni, da jo vsi Slovenci že pozna- mo? Glede na to, da je bilo v Postojnski jami skoraj 500.000 obiskovalcev, je očitno ta zanimivost vredna og- leda. Podobno je z Lipico, Muzejem na Blejskem gradu, škocjanskimi jamami - v vseh naštetih znamenitostih je več kot 60 % obiskovalcev tujcev. Po drugi strani ugo- tavljamo, da beležimo več domačih obiskovalcev v rojst- nih hišah slovenskih književnikov, kar pa je logična po- sledica boljšega pozna- vanja slovenskih knji- ževnikov. Ne pozabimo na Sečo­ veljske soli, ki so edine tradicionalne soline ob Jadranski obali, kjer se še zmeraj poslužujejo značilne predelave soli, kakršne ni nikjer drugod po svetu. Gre za kultur- no dediščino starih soli- narjev. Žal soline ob išče le dobrih 8 % tujih obi- skovalcev. Tudi Arbore- tum Volčji Potok in križ- no Jamo obišče le nekaj odstotkov tujih obisko- valcev. Ali niso naštete znamenitosti nekaj najlepšega, kar lahko ponudimo tujim gostom? Ali tujci res poznajo le Postojnsko jamo, Lipico in Bled? Glede na ugotovitve iz opravljenih raziska 1 v na STO ima- mo kar nekaj tujih potencialnih turistov, ki si želijo obi- skovati turistične znamenitosti (tako kulturne kot šport- ne), vendar se postavlja vprašanje, ali se bodo po og- ledu Postojnske jame in Bleda vrnili v Slovenijo? Verjet- no le, če bodo poznali še ostale znamenitosti, ki si jih pri naslednjem obisku lahko ogledajo. Največji delež tistih, ki si znamenitosti ne želijo o~leda- ti, najdemo med Nizozemci (28,6%) in med Spanci (25,0%). Posebej smo jih spraševali tudi o tem, ali na- meravajo obiskati razstave, muzeje, gledališke pred- stave in ali se nameravajo udeležiti organizrianega og- leda mesta. Obiska muzejev se namerava udeležiti 37,1 % anketirancev, 17,4 % anketirancev je obiskalo razsta- ve, v gledališče se je odpravilo 4,1% anketirancev, orga- niziranega ogleda mestu pa se je poslužilo 23,6% anke- tirancev (op. Možnih je bilo več odgovorov, zatd sešte- 30 najboQ obiskanih turističnih znamenitosti v letu 2004 vek navedenih deležev lahko znaša preko 100%). _"" Ugotovili smo, da so razstave bolj zanimale Američane in Avstralce, koncerti Belgijce, na organiziran ogled me- sta se je odpravilo največ Avstralcev, Švicarjev in Itali- janov. Angleži in Belgijci so največkrat navedli odgovor »Ob večerih bom v pubih, lokalih ali restavracijah«. Tudi hrana je lahko kultura. Celo med obiskovalci slovenskih zdravilišč (vir: STO) - kjer smo ravno tako izvedli razi- skavo - je 15 % anketirancev, ki so navedli, da so zelo velik vpliv pri odločitvi glede za obiska zdravilišča v Slo- veniji imele kulturne znamenitosti in prireditve: Na prvem mestu Postojnska jafna V naših raziskavah podrobneje nismo spraševali, katere znamenitosti so obiskali, predvidevamo pa lahko, da so najverjetneje obiskali Postojnsko jamo, Muzej na blej- skem gradu in Virtualni muzej ter razgledni stolp na Ljubljanskem gradu, saj so naštete turistične znamenito- sti na prvih treh mestih med najbolj obiskanimi sloven- skimi turističnimi znamenitostmi v letu 2004. Virtualni muzej je v primerjavi z letom 2003 dosegel 17% rast obi- skovalcev. Ob pogledu na indekse ugotavljamo, da je največjo rast dosegel Bohinjski Slap Savica, sledi Rojst- na hiša pisatelja Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah. Ali Slovenci dovolj dobro poznamo naše znamenitosti? Zanimiv je tudi podatek o tem, koliko slovenskih zname- nitosti obiščemo Slovenci in koliko tujci. Glede na to, da je v Pivki jami in Črni jami v Postojni 92,5°/o obiskovalcev tujcev, bi bilo potrebno ugotoviti, ali Slovenci sploh do- volj dobro poznamo svoje znamenitosti. če so nekatere znamenitosti mnogo bolj obiskane s strani tujcev, so naj- Turistične mamenltosti . obiskovalci Indeks 04/03 1 Postojnska jama 498.694 103 2 'Muzej na Blejskem gradu 187.834 108 3 Virtualni muzej -in razgledni stolp na Ljubljanskem gradu 4 Kobilama Lipica 5 Predjamski grad 6 Škocjanske jame 7 Pokrajinski muzej Ptuj 8 Slap Savica, Bohinj 9 Blejski vintgar 10 Kobariški muzej 11 Stari grad Celje 12 Arboretum Volčji Potok 13 Savinjski gaj Mozirje 14 Loški muzej škoija Loka 15 Tehniški muzej Slovenija, Bistra 16 Krajinski park Soline Sečovlje 17 Akvarij Piran 18 Muzej premogovništva Slovenije, Velenje 19 Kartuziia Žiče 20 Belokranjski muzej Metlika 21 Partizanska bolnišnica Franja, Cerkno 22 Prirodoslovni muzej Slovenija, Ljubliana 23 Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica ob Krki 24 Prešernova rojstna hiša, Vrba 25 Rudnik živega srebra ldri'a - Antonijev rov, Idrija 26 Florina-mestni akvarij s terarijem, Maribor 27 Stara lekarna in minoritski samostan Olimje 28 Samostan Stična - Slovenski verski muzej Podzemlje Pece · Turistični rudnik in muzej, Mežica Narodni muzej Slovenije 111.314 117 108.267 104 103-071 111 89.700 1!9 74.345 125 73.976 146 65.534 109 60.101 103 59.650 101 55.458 112 52.200 90 41.356 116 37.959 100 29.137 95 28.572 96 28.494 97 26.623 47 24.820 136 22.897 88 22.717 126 21-3{¼3 77 94- 27 87 125 89 iz Slovenije 8,6% 36,1% 56,2% 13,8% 22,6% 23,40/0 76,8% 55,9°/o 51,90/0 37,6% 82,3°/o 97,7°/o 87,50/0 88,1% 94,9°/o 91,40/0 61,5°/o 89,5% 73,5% 96,5% 63,30/0 84,7% 81,9°/o 97,8% 76,40/0 90,70/0 67,0% 89,3% 94,8% 77,8% Statistični urada RS (SURS) četrtletno objavlja podatke o obiskanosti turističnih znamenitosti. Podrobnejši pregled podatkov nam je dal zanimive izsledke. iz tujine 91,40/0 63,9% 43,8% 86,2% 77,4°/0 76,6% 23,2% 44,1% 48,1% 62,4% 17,70/0 2,3% 12,5°/o 11,9°/o 5,1% 8,6% 38,50/0 10,5% 26,5°/o 3,50/0 36,7°/o 15,30/0 18,1% 2,2% 23,6% 9,3°/0 33,0% 10,7% 5,2% 22,2% 200 TURISTICNI TRGl, .. TURISTICNI BAl:IOMETER • TUR!ZEM • 13 -~"'""' :-,:- - "'" ·-..:~~.;:.:-·.=:~.:: 1 ~~~ - ~ - ... , •• , : ~ \~-- ~{~ - ... - ~ - -. · .,u . .... ~. Turizem in informacijsko-komunikacijska tehnologija z roko v roki ALEKSANDRA )EREBIC, SANDRA.JEREBIC@SL0VENIA.INFO število evropskih podjetij, ki turistične re- zervacije opravljajo preko spleta, bo v na- slednjih dveh letih naraslo za petkrat »število evropskih podjetij, ki turistične re- zervacije izvedejo preko spleta, se bo v na- slednjih dveh letih povečalo za petkrat,« trdi direktor Hubert Joly v podjetju Carlson Wagonlit Trave!. Na nedavnem forumu »Zveza turističnih agencij za podjetja« je gospod Joly napovedal, da se bo do leta 2007 kar 30 % evropskih podjetij vključilo v spletne transakcije, kar bo zmanjšalo skupne turistične stroške za 40 do 70%. Vir: (travelmole, marec 2005) Dinamična tehnologija turističnih paketov je povečala rast turističnih nakupov na spletu Glede na poročilo podjetja PhoCusWright je v letu 2004 tretjina kupcev turističnih storitev na spletu opravila kombiniran nakup turistič­ nih komponent z uporabo dinamične tehno- logije turističnih paketov, kar je za 24°/o več kot leta 2003. število kupcev turističnih sto- ritev na spletu, ki so kupili celotni turistični paket, se je v letu 2004 zmanjšalo na 13°/o (leta 2003: 19°/o). Za potovalne agencije, ki delujejo na spletu, je prodaja turističnih paketov postala po- memben povzročitelj rasti. Podjetje T ravelo- city je nedavno poročalo, da so turistični pa- keti v letu 2004 predstavljali 24-odstotni de- lež njenih rezervacij na veliko, kar je dvakrat več kot pred dvema letoma. Po ocenah 20 % rezervacij podjetja Expedia izhaja iz prodaje turističnih paketov. Prodaja turističnih pake- tov pomeni nove kupce in predstavlja po- membno področje rasti tudi pri podjetju Or- bitz and Priceline.com. Delež kupcev, ki so na spletnih straneh kupo- vali počitnice, potovanja in all-inclusive pake- te, se je z 3 % v letu 1998 povečal na 18% v letu 2001, na tej stopnji pa se je krivulja umi- rila. Leta 2002 je ta delež znašal že tretjino vseh kupcev turističnih aranžmajev na splet- nih straneh. Ti kupci tako sami oblikujejo pa- kete tako, da kupijo letalske vozovnice, naja- mejo avto in/ali rezervirajo hotel, manj pa se jih odloča za nakup turističnih počitniških pa- ketov. Vir: (rravelmole, marec 2005) Vse večja uporaba ABTA.com kot začetne toč­ ke za raziskovanje možnosti za potovanja v Veliko Britanijo ' ' Britanski turisti vse bolj uporabljano spletno stran ABTA website kot izhodiščno točko za proučevanje neštetih možnosti za potovanja, ki so na voljo na spletu. Na spletnih straneh te organizacije so v letošnjem januarju zabe- ležili rekordni obisk (gre za ključni mesec za rezervacije potovanj): 108.435 obiskov, kar je več _ kot dvakrat več kot v enakem obdobju lani. ABTA navaja, da pri tem igra veliko vlo- go tudi postavitev brskalnika. Google je ABTA spletno stran ocenil z 7 od 10-ih možnih točk, kar je višja ocena od spletnih strani podjetij Ryanair, Expedia in Travelocity. Vir: (rravelnfble, februar 2005) Evropski turistični trg na spletnih straneh bo do leta 2006 dosegel 24,9 milijard evrov Turistični trg na spletnih straneh na stari ce- lili je bil leta 2004 »težak« 17.0 milijard evrov (»Trends in European Internet Distri- bution - of Trave! and Tourism Services« - Trendi v evropski internet distribuciji - po- tovanja in turistične storitve, avtor: Carl H. Marcussen). Za leto 2003 znaša ocena evropskega turističnega trga na spletnih straneh 12,5 milijard evrov. Turistična pro- daja na spletnih straneh je v Evropi med leti 2003 in 2004 narasla za 36%. V evropski turistični trg na spletnih straneh je bilo vključenih deset novih članic EU. Carl H. Marcussen pričakuje povečanje omenjenga trga v letošnjem letu za 23°/o na okoli 21.0 milija\d evrov. Evropska turistična prodaja na spletnih staneh (vključujoč deset novih članic EU) naj bi do leta 2006 dosegla 24.9 """" milijard evrov. Poročilo razkriva tudi analizo evropskega turističnega trga na spletnih straneh v letu 2004 po vrsti storiev (v okle- paju so podatki za leto 2003): • letalski poleti 57,4°/o (57,1%). • hoteli 15,8% (15,0%). • počitniški paketi 14,4°/o (15,7%). • potovanje z železnico 8,7% (8,3°/o). • najem avtomobilov 1,9°/o (1,8%). • druge storitve 1,9°/o (2,1%). Vir: (The Centre far Regional and Tourism Research, Danska, februar 2005) Popolno gradivo z dne 16. februarja 2005 lahko dobite na http://www.crt.dk/UK/staff /chm/trends.htm Turistični produkti so v ZDA na lestvice po- trošnje Januarska številka revije Tourism lntelligence Bulletin, CTC leta 2005 poro- ča, da so turistični produkti na vrhu les- tvice potrošnje v Združenih državah. • Potovanje je najbolj priljubljeni nakup na spletu v ZDA. Glede na podatke comScore Networks potovanja predstavljajo skoraj polovico vseh nakupov na spletu v ZDA (v letu 2001 je ta podatek znašal tretjino). • 56% odraslih V ZDA (120 milijonov Ameri- čanov) uporablja internet, velika večina med njimi - 83°/o je turistov (vir: Združenje turistične industrije Amerike - Trave! lndu- stry Asso~iation of America - TIA). Medtem, ko se je rastoči trend v ZDA v raziskovalnih potovanjih pred dvema letoma umiril, pa rezervacije na spletu nepretrgoma narašča­ jo. Leta 2004 je 31 % ameriških turistov svoja potovanja rezerviralo preko spleta, v letu 2003 jih je bilo 29°/o in leta 2003 27°/o. Po podatkih podjetja JupiterResearch je na- kupovanje na spletnih straneh v ZDA dose- glo promet v višini 54 milijonov dolarjev leta 2004 (leta 2003 je ta podatek znašal 46 milijonov dolarjev). Do leta 2009 naj bi ta tržni segment narasel na 91 milijonov do- larjev in bo tako predstavljal tretjino celot- nega letnega turističnega -prihodka. Vir: (CTC Tourism lntelligence Bulletin - lssue 26, januar 2005) Uporaba interneta po svetu še naprej narašča, na prvem mestu sta Japonska in ZDA. Uporaba interneta po svetu še naprej narašča, in sicer dosega 19°/o letno rast, pri tem pa sta vodilni državi Japonska in ZDA (raziskava »The Face Of The Web Internet Trends Study«, ki jo je izvedlo podjetje lpsos-lnsight). Raziskava je dala naslednje ugotovitve: • ZDA še vedno velja za največji internetni trg z 162 milijoni uporabnikov ali 42% uporab- nikov interneta na raziskovanih trgih. • Na drugem mestu je Japonska s skoraj 70 milijoni uporabnikov interneta. • Veliko rast so še zabeležili Francija ter ur- bana tržišča na Kitajskem in v Rusiji. Zad- nji dve državi sta beležili najvišjo rast. Podjetje lpsos-lnsight je ugotovilo tudi delež odraslih uporabnikov internetp za leto 2004 na dvanajstih raziskovanih trgih: • Japonska: 82% • ZDA: 74°/o • Kanada: 72% • Južna Koreja:71% • Nemčija 5 7% • UK: 54°/o • Francija: 48% • Kitajska: 42% • Mehika: 40% • Brazilija: 22% • Indija: 21% • Rusija: 15% (več kot 30 dnevni uporabniki interneta - Vir: lpsos-lnsight, The Face of the Web 2004, ra- ziskav~ pri 6.544 odraslih na 12-ih globalnih trgih, Oktober 2004) Letna študija internet trendov, ki jo je opravi- lo podjetje lpsos-lnsight, raziskuje razvoj in- terneta od leta 1999. Zadnje ugotovitve teme- ljijo na razgovorih z več kot 6.500 odraslimi, od tega je 3.304 aktivnih uporabnikov inter- neta na 12-ih globalnih trgih. Vir: (lpsos-lnsight, januar 2005) Turistični barometer tednih znižal za skoraj 10 odstotkov. Kljub dobrim poslovnim rezultatom v letu 2004, novim letalskim prevoznikom, izjem- no ambicioznim načrtom za leto 2005, so vlagatelji ocenili, da je delnica trenutno nekoliko precenjena, kar pa ne presene- ča, saj je v zadnjih mesecih beležila lepe stopnje rasti. pina Terme 3000, ki so od pomladi 2004 pod okriljem Po- slovne skupine Sava, so objavile izjemno uspešne rezultate. V poslovnem letu 2004 je podjetje doseglo za 8,75 milijard tolarjev prihodkov, kar je za 6 odstotkov več kot ,v letu 2003 in 610,7 milijonov tolarjev dobička, kar predstavlja 20 od- stotno povečanje v primerjavi z letom prej. Poudariti je po- trebno, da Skupina Terme 3000 predstavljajo kar 25 odstot- kov zdraviliškega turizma v Sloveniji, saj pod okriljem skupi- ne poslujejo Moravske Toplice, Terme Radenci, Terme Ptuj, Terme Lendava in Terme Banovci. Leto 2004 je bilo za vlagatelje na ljubljanski borzi vrednost- nih papirjev precej donosno. Trend rasti tečajev delnic se je nadaljeval tudi v prvih dveh mesecih tega leta. Borzni indeks SBI 20 je v začetku januarja prvič presegel magično mejo 5000 indeksnih točk, sredi februarja pa se je povzpel celo do rekordnih 5121,62 točk. Žal se trend rasti ni nadaljeval tudi v zadnjem mesecu. še več. Zadnjih trideset dni je biiJ za vla- gatelje na ljubljanski borzi zares črnih . Tako se je borzni in- deks v zadnjih štirih tednih znižal kar za 5,24 odstotka. 15. marca je njegova vrednost znašala le še 4852,29 točk, kar je celo za 1,15 odstotkov manj kot v začetku tega leta. Zares boleč pristanek so v zadnjem mesecu doživeli delničar­ ji Aerodroma Ljubljana (AELG), saj se je tečaj v zadnjih štirih Nič bolje se ni godilo lastnikom Istrabenzovih delnic (ITBG), saj se je tečaj v zadnjem mesecu znižal za 6,57 odstotka. Tudi delnice Term Čatež (rCRG) so doživele podoben pa- dec, in sicer v višini 6,04 odstotka. Kljub velikemu znižanju tečaja pa je bila cena delnic term Čatež v sredini meseca marca za 1,48 odstotka višja kot v začetku leta. Tudi delnice Save (SAVA) so v zadnjem mesecu doživele ko- rekcijo tečaja, in sicer za 4,65 odstotka. Njihova vrednost je sredi meseca marca znašala 47022,49 SIT, kar pa je še ved- no za 2,27 odstotka več kot pa v začetku tega leta. Kljub zni- žanju tečaja pa iz podjetja Sava prihajajo dobre novice. Sku- - AELG (Aerodrom) TCRG (Terme Ča tež) - SB I 20 (S lovenski borzni index) ~ o - SAVA (Sava) - ITBG (Istrabenz) 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 N o 00 Tudi na hrvaškem trgu kapitala investitorji v zadnjem me- secu gotovo niso bili najbolj zadovoljni, saj se je borzni in- deks zagrebške borze vrednostnih papirjev CROBEX znižal za dober odstotek, in sicer na 1964,81 indeksnih točk. Go- tovo je k temu največ pripomogla negotovost oz. neuspeh o začetku pogajanj o pridružitvi k Evropski uniji. Vlagatelji so najbolj nestrpno pričakovali poslovne rezultate enega izmed vodilnih hrvaških podjetij Adris grupe. Adris gru- pa ima danes poleg tobačnega dela tudi izjemno močan turi- stični del. Poslovni rezultati za leto 2004 so bili nekoliko slab- ši od pričakovanih, saj sta se dobiček iz poslovanja in neto dobiček zmanjšala za 7 odstotkov, zato ne preseneča dejstvo, da se je tečaj v zadnjem mesecu znižal za dobrih 6 odstotkov. Kljub vsemu pa ni pretiranih razlogov za zaskrbljenost, saj uprava za obdobje naslednjih štirih let napoveduje nadaljnja vlaganja v turistični sektor v višini dveh milijard kun. Prav tako so se znižali tečaji tudi drugih turističnih podjetij, in sicer delnice največje hrvaške turistične agencije Atlas so se zmanjšale za 5,56 odstotkov, Plava laguna iz Poreča je utrpe- la izjemen padec v višini 20 odstotkov, Riviera Holding pa 6 odstotni padec. Navkljub trenutnemu znižanju tečajev pa hr- vaški turistični sektor še vedno ostaja zanimiv za investitorje. R ZVOJ • TUR!ZEM • 14 ~.,;·~ - ..... °" - •---. ' ...., · -- • .;· • • • • Sejalec -priznanje STO za inovativne in kreativne turistične proizvode Slovenska turistična organizacija razpisuje povabilo k oddaji prijav za Sejalca, priznanja STO za inovativne in kreativne turistične proizvode, ki prispevajo k večji prepoznavnosti turistične ponudbe Slovenije. Namen Sejalca Prijavitelji so lahko: • podjetja, organizacije, zavodi in gospodar- ska interesna združenja, ključni partnerji STO, lokalne turistične organizac\)'e, grozdi, turistična društva in zveze ter druga s turiz- mom povezana društva in njihove zveze, re- gionalne in druge razvojne agencije, Namen Sejalca je spodbujanje inovativnosti in kreativnost( na podjetniški ravni, ravni de- stinacij, združenj istovrstnih turističnih proi- zvodov oz. ponudnikov ali pri oblikovanju in trženju turističnih proizvodov z območja Slo- venije na domačem trgu in tujih trgih. Kategorije za podeUtev Sejalca Ločimo tri kategorije za podelitev Sejalca, vsaka kategorija pa ima dve podkategoriji. Kategorije: A) Inovativni turistični proizvodi na ravni tu- rističnih ponudnikov (inovativna hotelska, bazenska, wellness, zdraviliška, igralniška, kulinarična, rekreacijska, športna, kulturna, prireditvena, parcialna agencijska in druga turistična ponudba oz. proizvod na ravni tu- rističnih podjetij) B) Inovativni celoviti turistični proizvodi na rav- ni turističnih destinacij (inovativni izletniški in stacionarni sestavljeni turistični proizvodi oz. programi, ki obsegajo ponudbo več po- nudnikov v okviru turistične destinacije pod skupno temo in prodajno ponudbo v organi- zaciji lokalnih turističnih organizacij, turistič­ nih agencij, turističnih in drugih društev, podjetij ali skupin podjetij ipd.) C) Inovativni celoviti turistični proizvodi, ki zajemajo območje celotne Slovenije oz. šir- ših geografskih območij/regij ali produktnih področij (inovativni sestavljeni turistični proizvodi, ki obsegajo ponudbo več isto- vrstnih ali različnih ponudnikov na območ­ ju širše regije oz. celotne Slovenije) Podkategorije: l. Domači inovativni turistični proizvodi - kate- rih vsebina je v celoti ali pretežno sestavlje- na iz sestavin in značilnosti slovenske turistič­ ne ponudbe ter domačega znanja in razvoja pri snovanju in oblikovanju tega proizvoda. II. Iz tujih primerov preneseni turistični proizvo- di - katerih vsebina in njihovi elementi so si- cer preneseni iz tujine in tujih primerov in že izvedenih vzorov in praks, so pa novost in za- nimiva popestritev slovenske turistične po- nudbe. Pogoji za prijavo Na razpis lahko prijavitelji prijavijo: • turistične proizvode, ki so že na vsaj eno- letni stopnji izvajanja, prodaje in tržnega komuniciranja ter imajo merljive pozitivne tržne in finančne učinke. Podelitev Sejalca Slovenska turistična organizacija bo na pod- lagi ocene posebne strokovne komisije prija- _ viteljem na razpis, ki bodo dosegli toliko tock, kolikor zahtevajo razpisani kriteriji, po- delila Sejalca za vsako od kategorij oz. pod- kategorij: 1. Sejalec, zlato priznanje STO (za prijavitelja, ki bo dosegel pNo največje število točk glede na opredeljene kriterije) 2. Sejalec, srebro priznanje STO (za prijavitelja, ki bo dosegel drugo največje število točk gle- de na opredeljene kriterije) 3- Sejalec, bronasto priznanje STO (za prijavitelja, ki bo dosegel tretje največje število točk glede na opredeljene kriterije) V primeru premajhnega števila prijav se priz- nanja podelijo le na nivoju kategorij. Slovenska turistična organizacija bo javno ob- javila podelitev Sejalcev in izvedla slovesno po- delitev na 8. Slovenskem turističnem forumu 9. junija 2005 na Bledu. Ob tej priložnosti bo STO podelila tudi po- sebno priznanje STO po izboru strokovne jav- nosti, prisotne na 8.slovenskem turističnem forumu. Hkrati z javno objavo in podelitvijo Sejalcev, bo Slovenska turistična organizacija prejemni- kom -priznanj omogočila naslednje gmotne na- grade: 1. Prejemniki ~ jalca,, zlatega priznanja STO bodo lahko brezplačno predstavili nagrajeni turistični proizvod na SIW oktobra leta 2005. 2. Prejemniki Sejalca, srebrnega priznanja STO bodo lahko s so-odstotnim popustom pred- stavili nagrajeni turistični proizvod na SIW oktobra leta 2005. 3. Prejemniki Sejalca, bronastega priznanja STO bodo lahko s 25-odstotnim popustom predstavili nagrajeni turistični proizvod na SIW oktobra leta 2005. Od~aja prijav Prijavna dokumentacija za Sejalca je doseg- ljiva na poslovnih internetnih straneh Slo- venske turistične organizacije http:// www.slovenija.info/sejalec. Dodatna poja- snila in informacije lahko zainteresirani pri- javitelji pridobijo po telefonu 01 5891 840 (Karmen Novarlič) ali prek elektronske po- šte: karmen.novarlic@slovenia.info. Prijave je treba poslati do 22. 4. 2005 v pisni obliki na naslov Slovenska turistična organi- zacija, Dunajska 156, 1000 Ljubljana, s pripi- som na pisemski ovojnici »Sejalec, priznanje Slovenske turistične organizacije«. Rezultati Javna razglasitev rezultatov bo objavljena na 8. slovenskem turističnem forumu 9.junija 2005, kjer bodo prejemnikom tudi slovesno podeljena priznanja. Nagrajenci bodo o rezul- tatih obveščeni najmanj 10 dni pred začet­ kom foruma. 8. Slovenski turistični forum - (r)evolucija interneta in novih tehnologij v.turizmu Slovenska turistična organizacija v sodelovanju z Ministrstvom za gospo- darstvo letos že osmič organizira najpomembnejše strokovno srečanje v turistični panogi Slovenije - Slovenski turistični forum, ki bo letos potekal 9. in 10. junija 2005 in sicer na Bledu. Forum poteka enkrat letno in pomeni javno usklajevanje stališč o razvoju turiz- ma na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Na forumu se preverjajo strateške usmeritve, tekoča politika in najpomem- bnejši projekti slovenskega turizma. Na podlagi analiziranih anket 7. slovenske- ga turističnega foruma, ki je potekal v letu 2004 v Ljubljani, mednarodnih trendov in potreb ter želja turističnega gospodarstva, bo 8. slovenski turistični forum potekal predvsem v luči uporabe infonnacijsko- komunikacijskih tehnologij v turizmu. REZULTJ\TI ANKET 7. SLOVENSKEGA TURISTICNEGA FORUMA 2004: Pred Slovenijo so na področju turizma pomembni cilji, med drugim pridobiti in ohraniti konkurečno pr~dnost z uporabo najsodobnejših tehnologij in informacij- skih sistemov, slediti potrebam in zahte- vam trga ter uresničevati novo Strategijo razvoja integralnega turističnega infor- macijskega sistema 2005-2007. Na 8. slovenskem turističnem forumu bomo predstavili številne domače in tuje pri- mere dobrih praks s področja CRM Letošnji forum razkriva: 1. Uspehe slovenskega turizma v letu 2004. 2. Uspešnost uresničevanja slovenske turistične politike. 3. Strategijo razvoja integralnega turistič­ nega informacijskega sistema 2005- 2007. 4. Nasvete turističnemu gospodarstvu glede »on-line« distribucijskih prilož- nosti. 5. Mednarodne e-trende in nastajajoči evropski turistični portal. 6. Ključne dejavnike uspeha iskalnega marketinga in vlogo oglaševanja na spletu. 7. Skrivnosti dobrih in slabih spletnih strani. 8. Kaj se skriva za pojmom CRM in in njegova uporaba v praksi. 9. Bitko za prevlado med distribucijski- mi potmi. 10. Nove možnosti za učinkovitejše po- slovanje. Letošnji forum prinaša še: • Obeležitev jubilejne 10. obletnice delo- vanja Slovenske turistične organizacije; • Tekom celotnega foruma bo za udele- žence na voljo računalniški kotiček; • Na forumu bo potekalo sprotno elek- tronsko ocenjevanje zadovoljstva ude- ležencev s predavatelji; • Predstavitev nove storitve Slovenske turistične organizacije: elektronske pri- javnice; • Na večernem dogodku bomo podelili Sejalce, nagrade za inovativne in krea- tivne turistične proizvode; • Nove informacije na področju informa- cijsko-komunikacijskih tehnologij bo- ste lahko pridobili ,na razstavnih pro- storih sponzorjev. Na forum vabimo • Slovenska gostinsko-turistična podjet- ja, turistične agencije in podjetnike • Predstavnike izpostav slovenskih turi- s~ičnih agencij v tujini • Predstavnike lokalnih turističnih orga- nizacij • Predstavnike turističnih - informacijskih centrov • Predstavnike Gospodarske zbornice Slovenije • Predstavnike Obrtne zbornice Slovenije • Predstavnike turistične zveze Slovenije • Predstavnike Nacionalnega turi- stičnega združenja • Predstavnike oblasti (vladni predstav- nike in predstavnike ministrstev) • Predstavnike akademske sfere • Predstavnike regionalnih razvojnih agencij • Predstavnike finančnih institucij • Novinarje • Predstavnike STO in njihove partnerje Med letošnjimi tujimi predavatelji bomo gostili ugledna imena kot so: • Arthur Oberascher, predsednik, Euro- pean Trave! Commission (ETC) • Mike Jones, partner, Delta Squared, nekdanji podpredsednik globalne distri- bucije Hilton lnternational, poleg tega tudi lnter.Continental in Forte Group • Alyson Dombey, Tourism Enterprise and Management (TEAM), vodilna mednarodna svetovalka na področju e-trženja, prodaje in distribucije (za npr. Hilton lnternational, Eurotunnel, Utell, CNN Hotels and Sol Melia) ; • Jacques M. Bourgeois, direktor Hotel Business Consulting, THR, • Christian Maurer, samostojni svetova- lec, Christian Maurer eSolutions, nek- danji vodja oddelka za informacijski sistem pri avstrijski nacionalni turi- stični organizaciji. ZA VEČ INFORMACIJ: KARMEN.NOVARLIC@SLOVENIA.INFO. Marca izšlo Pri Slovenski turistični organizaciji so pred krat- kim izšle tri nove publikacije, ki jih predstavlja- mo v nadaljevanju. Prireditve 2005 Tudi letos sta Slovenska turistična organizacija (STO) in Turistična zveza Slovenije (TZS) izdali Koledar priredi- tev 2R tekoče leto. Publikacija je izšla v slovenščini, nemščini, angleščini in italijanščini. Naklada publikacije je 10.000 izvodov (3.ooo v slovenskem, 3.000 v angleš- kem, 3.000 v nemškem in 1.000 v italijanskem jeziku). V slovenski publikaciji, je na 84-ih straneh zbranih prib- ližno 1.500 večjih prireditev v Sloveniji. STO se je v tu- jejezičnih prospektih osredotočila na izbor 33-ih večjih mednarodnih prireditev, ki se bodo letos odvijale pri nas. Prireditve so predstavljene na 16-ih straneh s sli- ko in kratkim opisom. V prospektu je moč najti infor- macijo o 100-letnici TZS, informacije, katera društva in zveze velikokrat pripravljajo prireditve s področja ohranjanja starih ljudskih običajev, podatke o sej- mih, turističnih dnevih in nočeh, veselicah, festivalih, pohodih, tekmovanjih in druge informacije. Pri- reditve kakovostno popestrijo turistično ponudbo, so zanimivo doživetje ter priložnost druženja turi- stov in gostiteljev (domačinov) pa tudi pomembna tržna priložnost slovenskega turizma. Kolesarjenje v Sloveniji Kolesarska karta Slovenije je izšla v nakladi 50.000 izvo- dov in v treh jezikih: angleščini (20.000 izvodov), nemšči ­ ni (20.000 izvodov) in italijanščini (10.000) . Gre za produkt partnerskega projekta STO, podjetja Kreatur d.o.o. ter po- nudnikov in organizatorjev kolesarskega turizma v Slove- niji. Karta nudi turistom - kolesarjem celosten pregled in osnovne informacije o turistični kolesarski ponudbi Slove- nije ter jih napoti na lokalne informacijske centre, kjer so jim na voljo podrobnejše informacije. Na eni strani zgiban- ke je velika panoramska karta Slovenije, na kateri so s šte- vilkami označene informacijske točke oziroma turistično informacijski centri, v katerih kolesar dobi podrobne infor- macije o kolesarski ponudbi območja. Na isti strani so na voljo tudi splošne informacije in podatki o Sloveniji ter splošne informacije o kolesarjenju v Sloveniji. Na drugi strani karte so predstavljena kolesarska področja: Julijske Alpe, Savinjske Alpe, Maribor in Pohorje, Slovenska Istra, Idrijsko in Cerkljansko, Carniola (Škofja 1:oka, Kranj, Kam- nik), Brežice, Pomurje, Konšca in Posavsko hribovje. Vsa- ko kolesarsko področje je predstavljeno s kratkim opisom področja in ponudbe ter s podatki o kolesarskih poteh (dolžine kolesarskih poti, število označenih poti , najnižja in najvišja točka področja kolesarskih poti, morebitne po- sebnosti). Pri vsakem področju je navedena tudi ocena (od 1 do 5) primernosti poti za posamezne zvrsti kolesar- jenja (cestno, treking, gorsko, freeride in družinsko kole- sarjenje), dodatna ponudba, naslov osrednje informacijske točke ter fotografije ozirma zemljevid omrežja poti. Zeleni Mediteran - Slovenska Istra Nova promocijska publikacija je izšla v partnerskem sodelovanju med Turističnim združenjem Portorož, g.i.z. Občine Piran, Turističnim gospodarskim združe- njem, g.i.z. Občine Izola, Mestno Občino Koper - Tu- ristično organizacijo Koper in Slovensko turistično organizacijo. Naklada publikacije znaša 80.000 izvo- dov, na voljo pa je v šestih jezikih: nemškem (25.000 izvodov) , italijanskem (15.000 izvodov), slo- venskem (12.000 izvodov), angleškem (15 .000 izvo- dov), ruskem (7.000 izvodov) in francoskem (6.ooo izvodov) . Prospekt obsega 32 strani. Naslovnica je usklajena z novo celostno podobo regijskega nivoja brošur Slovenske turistične organizacije, oblikovna zasnova je delo podjetja lntermedia d.o.o. Izola Ser- gio Gobbo. V prospektu je zajeta predstavitev medi- teranskih mest in ponudbe: Kopra, Izole, Pirana, slo- venske obale, mediteranske in istrske kuhinje, vina, prireditev, kogresnega turizma, zdraviliškega turiz- ma, wellness-a, igralništva, vodnih športov, naravne dediščine (npr. Solin, Koprskega zatoka, ... ), zaledja Slovenske Istre, kulturne dediščine ter izleti. ZADNJA STRAN • TUR!ZEM • 16 NA i.EEl'šE . • "' } Stranske poti so zapeUiVejše .,. od glavni. ' ·· Slovenija ~O~IVI.-JA Z aktivnostmi v okviru projekta "Na lepše - Next Exit" nadaljujemo tudi v letu 2005 Informatorji Slovenske turistične organizacije (STO) so z zloženko projekta "Na lepše -Stranske poti so za- peljivejše od glavnih" v času Velikonočnih praznikov že pozdravili prve goste. Distribucija zloženk je potekala od petka, 25. marca do ponedeljka, 28. marca, in sicer na večjih mednarodnih mejnih prehodih Sloven ije. V tem času je bilo razdeljenih nekoliko manj kot 50.000 izvodov zloženk v štirih jezikovnih mutacijah (sloven- skem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziki{), Z distribucijo zloženk na mejnih prehodih bodo in- formatorji STO nadaljevali v času prvomajskih praz- nikov, nato pa vsak konec tedna od 10. junija do 22. avgusta. V mesecu maju bo izdan tudi obsežnejši vodnik po stranskih poteh. Obe publikaciji bosta v poletnih mesecih dosegljivi na številnih točkah po vsej Sloveniji: pri skrbnikih posameznih poti, v turi- st ično informacijskih centrih, na posebnih stojalih projekta na večjih Petrolovih bencinskih servis ih in restavracijah „Na jasi", pri ponudnikih turističnih storitev, ki sodelujejo v projek- tu, v poslovalnicah AMZS, poslovalnicah rent-a-car podjetij itd. Na voljo bodo tudi v tujini in sicer na predstavništvih in informativnih uradih Slovenske turistične organizacije, na vseh sejmih in borzah, ki se jih bo udeležila Slovenska turistična organizacija, naročiti pa jih bo mogoče tudi na spletnem naslovu www.slovenia.info/nalepse. V letošnjem letu projekt "Na lepše - Stranske poti so zapeljivejše od glavnih" vstopa že v četrto leto izvajanja in hkrati posega v nove okvirje delovanja. V letu 2004 je bil namreč vtpostavljen sistem skrbništva, ki bo z aktivno koordinacijo in komunikacijo med krovno (za katero je odgovorna Sloven- ska turistična organizacija) in lokalno ravnijo (ki jo predstavljajo skrbniki) predstavljal ključ­ ni element za doseganje večjih sinergijskih učinkov na krovni in lokalni ravni. Slovenija se je na borzi 1TB Berlin predstavila s poživljajočim spletom tradicije in sodobnosti Mednarodna turistična borza 1TB Berlin 2005, ki je potekala od 11. do 15. marca in je svoja vrata strokovni in široki javnosti odprla že 39-ič, je brez dvoma ena najpomembnejših turističnih borz v Evropi in v sve- tu. Tudi tokrat je ta borza pisala nove rekorde: predstavilo se je 10-409 razstavljalcev (kar je za 3,8 % več kot lani) iz 181- ih držav in področij na približno 150.000 kvadratnih metrih razstavn ih površin. Slovenija se je na omenjeni borzi - tako na razstavnem prostoru kot tudi na tiskov- ni konferenci 12. marca - predstavila kot poživljajoča turistična destina- cija, kjer se prepletata tradicija in sodobna turistična ponudba. Sloveni- ja je v letošnjem letu namreč v znamenju številn ih obletnic, ki v sodobno turistično po- nudbo današnje podobe naše dežele vnašajo žlahten ,pridih preteklosti. Na sami tiskovni konferenci je prisotne novinarje kratka multimedijska. predstavitev popeljala na sprehod skozi 100 let Portoroža, 100 let ljubljanskega Hotela Union, 425 let Lipice, 1000 let Bleda, 100 let organiziranega turizma v Sloveniji, 10 let Slovenske turiS'tične organizacije ... Prihod- nje leto bo turistična borza 1TB Berlin potekala od 8. do 12. marca 2006. V Parizu je odprt turistično informativni urad Slovenske turistične organizacije STO uvršča Francijo med izredno zanimive in perspektivne trge slovenskega turizma, zaradi če­ sar načrtuje številne promocijske aktivnosti na tem trgu. S 1. marcem 2005 je tako v Parizu že pričel delovati slovenski informativni turistični urad, ki deluje v prostorih slovenskega nacional- nega letalskega prevoznika Adrie Airways (na naslovu: Office du tourisme de Slovenie, 38, Ave- nue de !'Opera, 75002 Paris, tel.: +33 (0)1 47 42 85 55, fax.: +33 (o)l 47 42 oo 67, e-mail: info.slovenie@wanadoo.fr). Slovenski informativni turisti~ni urad v Franciji bo skrbel za izvaja- nje turistično-informativne dejavnosti za javnost, za vzdfževanje stikov s predstavniki turistič­ nega gospodarstva v državi gostiteljici (agencijami, organizatorji potovanj, prevozniki, novinar- ji ... ), ter le-te oskrboval s turistično informativnimi in propagandnimi materiali, vzdrževal redne stike s slovenskim turističnim gospodarstvom, spremljal raziskave trga in analize turističnih trendov na francoskem trgu ... Z otvoritvijo novega slovenskega informativnega turističnega ura- da v Parizu bo Slovenija še korak bližje temu vse pomembnejšemu perspektivnemu trgu slo- venskega turizma, ki ga dnevno s Slovenijo povezujejo kar štiri redne letalske linije (razen Adrie Airways v Francijo od 15. novembra 2004 dvakrat dnevno leti tudi Air France). Nov slovenski informativni turistični urad v Parizu se je pridružil dosedanjim informativnim uradnom STO v Rotterdamu (za trge držav Benelux-a), v Budimpešti, ZUrichu, Londonu, Fort Lauderdale (za trge ZDA in Kanade) ter v Zagrebu. Slovenski večer v Moskvi V prostorih slovenskega veleposlaništva v Moskvi je Slovenska turistična organizacija 24. marca gostila ruske novinarje in predstavnike ruskih me- dijskih hiš ter poslovne partnerje slovenskega turisti čnega gospodarstva. Slovenija se je predstavnikov ruskim medijev predstavila kot destinacija tako za daljše kot tudi za tako imenovane short (city) brakes - kratke po- čitnice, ki so v porastu. Za obiskovalce iz relativno oddaljene Rusije je Slovenija zanimiva ne le zaradi svojih lepot in ponudbe, temveč tudi za- radi bližine Dunaja ne eni in Benetk na drugi strani. V lanskem letu so ru- ski gostje v Sloveniji ustvarili skoraj 14.700 prihodov in 87.800 nočitev. PLAYING TOGETHER Skupen katalog Playing Together nastal v Sloveniji že v zadnji številki TUR!ZMA smo po- ročali o nadaljevanju skupnih promocijskih aktivnosti treh dežel, ki so jih Furlan ija Julijska krajina, Koroška in Slovenija začele že leta 1998 s skupno kandidaturo za Olimpijske igre. V drugi polovi- ci leta 2004 so tri dežele ponovno vzpostavile sodelovanje za oblikovanje skupne počitniške regi- je, aktivnosti pa se nadaljujejo pod blagovno znamko Playing Together - Počitnice v Furlaniji Julij- ski krajini, na Koroškem in v Sloveniji. Furlanska, koroška in slovenska turistična organizacija so si kot eno izmed prvih nalog zadale pripravo skupnega promocijskega kataloga in k sodelovanju po- vabile vsaka po eno marketinško agencijo iz svoje države, za katero so verjele, da lahko izpelje kakovostno vsebinsko in oblikovalsko kreativno predstavitev skupne počitniške regije. Iz Sloveni- je je na razpisu s svojo kreativno rešitvijo sodelovala družba Hosting in na koncu v kar močni med- narodni konkurenci dobila izvedbo projekta. Tako je Hosting zasnoval celostno grafično podobo projekta - živahne barve, poševne linije in uhajanje iz okvirjev, poudarek na močnih vizualnih kon- stantah (kar podpira osnovno sporočilo projekta Brez meja - Beyond Borders - Senza Confini - Gren- zenlos) ter oblikoval krovni logotip Playing Together (ki zaradi vzporednega pojavljanja turističnih simbolov treh dežel ne vsebuje simbola, temveč logotip tvori tipografska rešitev). Vse nadaljnje ak- tivnosti bi naj sledi le tej celostni podobi. Na naslovnici kataloga so dojenčke s kapicami v barvah zastav treh dežel - ki se jih še zdaj mnogi spominjajo iz naslovnice kataloga iz leta 1998 - zame- njali otroci v igri z žogo, rpav tako obarvanih v barvah zastav treh dežel. Katalog najprej na treh uvodnih straneh uvede pojem trojne brezmejnosti, nato pa po pregledu v obliki kazala niza šest skupnih produktov (vodne aktivnosti, pohodništvo, golf, zima, kultura in gastronomija) - vsak je predstavljen na 4 straneh, najprej s skupnim uvodom in dodano vrednostjo posameznega proizvo- da v skupni počitniški regiji, nato pa je predstavljena še ponudba v posamezni deželi, podprta z močnimi fotografijami. Umetniški direktor kataloga je Tomaž Pilih iz Hosting Design, naslovno fo- tografijo je posnel Tomaž Gregorič, tekste je pripravila Ines Drame, za prev~de so poskrbeli Way- ne Tuttle (za angleškega), Marina Einspieler (nemškega) in Katarina Bajželj Zvokelj (italijanskega), v nakladi 50.000 izvodov pa je katalog stiskala tiskarna Schwarz. Darji Gačnik posebno priznanje ženskih konzulk v New Yorku Mesto New York premore skoraj 110 generalnih konzulatov tujih držav, med katerimi pa jih le 15 vodijo ženske, ki so združene v neformalno organizacijo "Generalne konzulke New Yorka". S pri- hodom Alenke Suhadolnik je član ica tega kluba od lani naprej tudi Slovenija. Konzulke so v gale- riji venezuelskega generalnega konzulata pred kratkim pripravile sprejem ob mednarodnemu dne- vu žena, na katerem so zaslužnim ženskam, ki živijo in de~jo v New Yorku, podelile posebna priz- nanja. Med dobitnicami priznanj je bila tudi nekdanja prva direktorica Slovenskega turističnega ura- da za ZDA in Kanado, Trboveljčanka Darja Gačnik. Gačnikova je predsednica podjetja Slovenia Tra- ve! lnc. in članica Slovensko-ameriške poslovne skupnosti, med letoma 1998 in 2000 pa je bila na položaju podpredsednice Evropske turistične komisije v ZDA. Leta 2002 je od revije Trave! Agent Magazin dobila priznanje z uvrstitvijo na seznam najvplivnejših žensk v potovalni industriji. Gačni­ kova se je po sprejemu priznanja zahvalila generalnemu konzulatu, slovenski diplomaciji, turistič­ nemu uradu in nagrado posvetila vsem slovenskim ženskam v New Yorku in okolici, ki s svojim vsakdanjim delom ter življenjem pomagajo pri večji prepoznavnosti Slovenije v ZDA. Javni natečaj za izbiro najboljših slovenskih turističnih spominkov Turisti čna zveza Slovenije - Združenje spominkarjev Slovenije je v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, s Slovensko turistično organizacijo in Pospeševalnim centrom za malo gos- podarstvo, razpisala javni natečaj za izbor najboljših turističnih spominkov Slovenije v letu 2005. Na natečaju lahko sodelujejo samo spominki, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo kulturno in naravno dediščino ter sodobno ustvarjalnost, turistične dejavnosti, turističn i kraj, značilnosti regije ali Slovenijo kot turistično destinacijo, so prvič javno predstavljeni ali pa so bili najboljši na lokalnih natečajih. Tri je spominki, ki jih bo strokovna komisija najbolje oceni- la, bodo prejeli denarne nagrade in sicer: prvo nagrado v višin i 200.000,- SIT, drugo nagra- do v višini 100.000,- SIT in tretjo nagrado v viš ini 50.000,- SIT. Na natečaj se lahko prijavijo fizične in pravne osebe. Spominke za natečaj bodo sprejemali na sedežu Turistične zveze Slo- venije, Miklošičeva 38, 1000 Ljubljana, do 15. junija 2005. Razglasitev rezultatov natečaja bo javna, hkrati bo organizirana razstava najbolje ocenjenih spominkov. Kdo kam kje • Z začetkom maja zapušča STO po več kot skupno sedmih letih na delovnem mestu vodje pospe- ševanja prodaje Iztok Allbauer, ki z 9. majem prevzema funkcijo predsednika uprave Globtourja. • Sabina Rešek je s 1. marcem 2005 nastopila delovno mesto direktorice hotela Ribno. Do tega datuma je bila na delovnem mestu vodje prodaje hotela Kompas Bled. Sabina Rešek je bila v Hotelu Kompas zavidljivo število let - okroglih 20 let. Na mestu vodje prodaje hotela Kompas Bled jo je nasledila Mateja Kuhar Golja, prej zaposlena na Slovenski turističn i organizaciji. • Od začetka aprila je prvega moža ljubljanskega hotela Mons Andreja Božiča zamenjala Mojca Krašovec. .:-'. , ~ s . """l!ll'iill!III!- J""'!•'~ . .' -.~.:.::-: ~·. ., . . '.' ""!:.._ TURIZEM . Informativno glasilo Slovenske Turistične OrganizJ(.ij~ - Izdaja Slovenska turist ična organizacija, WTC. Dunajska 156, 1000 Ljubljana - Tei: 01/589-18-40, E-mail: info@slovenia.info - Glavna in odgovorna urednica: livija Kovač Kostantinovič · Oblikovanje in priprava za tisk: lmprimo d.o.o .. Tisk: Čukgraf, Postojna. • Ministrstvo za kulturo RS je izdalo odločbo, da se glasilo TUR!ZEM vpiše v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1382 . Glasilo je brezplačno . • Naročila sprejemamo na STO, na urednlstvo@slovenla.info • Člani UredniSl