Ameriška Domovina
7* fl/1 E RI e/% Ul—HO/W1E
AMERICAN IN, SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 8, 1961
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
ig-r
STEV. LX — VOL. LX
Nov poskus za dosego sporazuma v Ženevi
Ameriški zastopnik Dean se bo v kratkem vrnil tja, da ugotovi, ali so kaki izgledi za sporazum s Sovjeti o končanju jedrskih preskusov ali ne.
WASHINGTON, D. C. — V vladnih .krogih se je razširila vest, da. pojde posebni predsednikov pooblaščenec za razgovore o končanju preskušanja atomskega orožja Arthur H. Dean znova v švicarsko Ženevo, od ko. der se1 je 20. junija vrnili domov.
Tedaj je izglodalo, da je vsako upanje na sporazum s Sovjeti o tem vprašanju prazno, nadaljni razgovori brez smisla. Ti tečejo dalje, le da zastopa Združene države Deanov namestnik. Bližajoča konferenca nevtralcev v Beogradu in bližajoče se zase-danje glavne skupščine Združenih narodov v septembru sta Pripravila admiinisitracijo do tega, da bo napravila nov poskus dosego sporazuma s Sovjeti o končaj u preskusov s primerno mednarodno kontrolo. Združene države se hočejo v svetovni javnosti zavarovati pred sumom, da ne marajo sporazuma, hoče- j trk jo naravnost dokazati, da so za tak sporazum pripravljene veliko popustiti.
Novi grobovi
Mathew Zabukovec
Po 3 mesecih bolezni je preminul na svojem domu na 15807 Huntmere Ave. 70 let stari Mathew Zabukovec. Tukaj zapušča soprogo Louiso, roj. Žnidaršič, doma iz vasi Novi Viskavec, sinova Mathewa ml. in Williama, hčeri Louiso Kupetz in Mary Knaack, 9 vnukov, sestro There-so Prince in druge sorodnike. Rojen je bil v Ložu, fara Stari trg, kjer zapušča brata Franceta in Janeza. Tukaj je bival 48 let. Po poklicu je bil čevljar in je vodil popravljalnico na E. 161 St. in Waterloo Rd. več kot 38 let. Bil je član Društva Blejsko jezero št. 27 SDZ in Društva Ložka dolina. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:45 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Hieronima ob 9:30, nato na All Soul’s pokopališče.
Mary Zgonc
Danes zjutraj ob pol osmih je umrla na svojem domu na 1123 E. 71 St. splošno poznana rojakinja Mary Zgonc. Zapustila je moža Josepha in štiri sinove. Pogreb ima v oskrbi Zakrajškov pogreb, zavod. Podrobnosti ju-
Navadne stavbe dosti dobro zaklonišče pred sevanjem in A-prahom
Le redki utegnejo biti v nevarnosti, če bodo znali pametno ravnati in bodo v primerni razdalji od eksplozije.
Washington, d. c. —
Strokovnjaki Atomske komisije so .izjavili v Kongresu, da more običajno poslopje nuditi ljudem dosti varno zavetje pred ra-^■j’skim sevanjem in altomskim Prahom v slučaju eksplozije Ptoirnske ali vodikove bombe.
S pravilnimi ukrepi bi bilo “le roalo .poučenih :in inteligentnih ^judj poškodovanih v nevarnej-Se,ru obsegu izven neposredne bližin^ atomske ali vodikove eksplozije,” je zatrjeval direk-Cir rnedicilnsikq (biološkega od-e^k'a Atomske komisije.
. jesen je napovedana izda-knjižice z vsemi navodili za ^čaj atomskega napada. Atom-komisija pripravlja tudi več “^viih načrtov za zaklonišča, pro-
ti
sevanj u, vročini Aktivnem prahu.
in radio-
delajo veliko &kodo tudi v Ameriki
T Washington, d. c. — Dr.
' Snyder s Smithsonian Insti-e je dejal, da napravijo ter-'tj, neke vrste mravLjie1, ki jedo > okoli Četrt milijarde dolar-ev škode na leto v Združenih qr2avah.
^red io ali 15 leti je ta škoda ^ašala le okoli 100 milijonov V° arjev. Termiti so svoje delo ^ kak or močno razširili.
Anton Zala
V St. Vincent Charity bolnišnici je preminul 79 let stari Anton Zala z 8812 Vineyard Ave., doma v Št. Petru na Krasu, od koder je prišel v Ameriko pred 60 leti. Pokojni je bil član Društva Naš dom št. 50 SDZ in Društva Tabor št. 39 SNPJ. Do leta 1955 je bil zaposlen kot vrtnar na pokopališču Kalvarija. Žena Uršula mu je umrla pred 11 leti, zapustil pa je sinove Anthonya, Franka in Jacka, hčere Mary Vejlupek, Anno Mareda, Rose Kočevar, vnuke in pravnuke. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 3:30 iz L. Ferfolia pogreb, zavoda v cefkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
-------O-------
Kuba zamenjala denar
HAVANA, Kuba. — Vlada Je odredila pretekli petek zamenjavo denarja in to v soboto im nedeljo. tudi zaključila. S tem korakom je hotela na eni strani omejiti naraščajočo inflacijo, na drugi pa odvzeti emigrantom finančna sredstva, pa maj imajo ta v tujini aid doma ma Kubi.
Vsak prebivalcev je lahko zamenjal le 200 pesov, ostale je moral naložiti v banko in Jih bo smel uporabljati šele od 15. avgusta dalje.
Zamenjava denarja bo omogočila vladi tečen vpogled v finančno stanje posameznikov in nad. zor nad njihovimi sredstvi.
Kennedy pozvan, naj vendar gre v Urugvaj
Predsednikova pot na konferenco OAD naj bi dala poudarek njegovemu načrtu za pomoč Latinski A-meriki in zavrla komunistično propagando.
PUNTA DEL ESTE, Urugvaj. — Urugvajska vlada je poslala predsedniku ZDA Kenmsdyu brzojavko, v kateri ga poziva, naj kljub resnemu mednarodnemu položaju pride na konferenco Orgamizacije ameriških držav, ki ne je koncem tedna začela tu.
Kennedy je v posebni poslanici, ki jo je ma kongresu prebral zakladni tajnik ZDA Dil'lon( obljubil, da bodo Združene države prvo leto “Zveze za napredek” naklonile Latinski Ameriki preko bilijon dolarjev gospodarske pomoči.
Urugvajska vlada smatra, da bi osebna navzočnost predsednika Kennedya dala socialno-gos-podarski konferenci večji pomen 'n poudarila pripravljenost ZDA za pomoč pri razvoju in napredku držav Latinske Amerike. To bi služilo kot ovira napredovanju komunistične propagande v Latinski Ameriki, ki je dobila z zadnjim ruskim uspehom v vesolju nov zamah.
Berlinčani bodo povedali ali hočejo zavezniške čete v Zah. Berlinu ali ne?
PARIZ, Fr. — Zahcdnonem-ška vlada je predložila, naj bi bilo v Zah, Berlinu izvedeno pred razpravo o berlinskem vprašanju glasovanje o tem, ali hočejo prebivalci mesta, da ostanejo zavezniške čete v njem ali ne. Predlog so tekem tukajšnjih razgovorov odobrile zavezniške vlade, izvedla ga bo pa uprava Zah. Berlina.
V Zahodni Nemčiji kot tudi v zavezniških državah vlada prepričanje, da bo velikanirka večina izjavila, naj zavezniško vojaštvo ostane v mestu. To naj bi podprlo stališče zahodnih vlad v njihovem eporu s Sovjetijo o bodočnosti Zah. Eisrlina.
Komunisti na Cipru vedno močnejši
NIKOSIA, Ciper. — Odkar je otok Cipisr postal prgd enim letom neodvisna! država, so komunisti na njem silno povečali svoj vpliv in |m°č. Ne obvladu-dujejo popolnoma samo delavskih unij, ampak imajo tudi izredno močno mladinsko organizacijo in zelo obiskovane ženske klube.
Kongres bo imel letos kratke počitnice
WASHINGTON, D. C. — Vodnik demokratske večine v Senatu Mike Mansfield .iz Montane bi rad dosegel, da bi Senat končal svoje delo za letos do nekako 15. septembra. Vodn jk Predstavniškega doma Rayburn ne kaže nobene/naglice, zato je možno, da bo Kongres svoje delo končal še kasneje.
Katanga bo zastopana v zveznem parlamentu
Vlada je izjavila, da se s tem ne odpoveduje pravicam, ki jih je pridobila v zadnjih 12 mesecih.
ELIZABETHVltLE, Kongo. Predsednik fkatanške vlade je zadrževal poslance in senatorje doma, ker je hotel izs’liti konferenco kongošklh političnih vodnikov. Predsednik republike Kasavubu je zahtevo .odklonil in imenoval novo vlado., v kateri Čombejeva Katanga ni zastopana. Nova vladaje, dobila v parlamentu skoraj soglasno zaupnico v obeh domovih.
čombe je uvidel, da je ostal osamljen, kar je za politiko ved. no nevarno. Tako se je odločil poslati poslance in senatorje Ka-tange v Leopoldville na zasedanje parlamenta. Adi bo skušal doseči tudi kako mesto v novi vladi je odprto vprašanje. Vsekakor je katanška vlada izjavila cb priliki objave svojega novega stališča, da se s tem ne odpoveduje pravicam, ki jih je Katanga pridobila v zadnjih 12 mesecih, to se pravi svoji neodvisnosti.
Nova vlada Konga pod predsedstvom zmernega socialista Cirila Adute je odločena ohraniti enotnost dežele. Ka.tango bo
ZVEZE Z ZAH. BERLINOM §0D0 OSTALE NEMOTENE!
Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev je sinoči v odgovor predsedniku Kennedyu izjavil, da mora biti sklenjen z Nemčijo mir, pa zatrjeval, da bodo ostale zveze z Zah. Berlinom nemotene, da ne bo nobene blokade mesta. Predložil je razgovore, ki naj privedejo do mirne rešitve spora, pri tem pa ni nakazal nobene osnove za tak sporazum.
MOSKVA, ZSSR. — Predsednik vlade Nikita Hruščev je sinoči govoril domači in tuji javnosti o mednarodnem položaju, posebno o berlinski krizi. Ponovil je svojo namero podpisati mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo, Če ni mogoče podpisati miru z obema, zatrjeval, da bodo v tem slučaju zahodne sile izgubile pravico do vojaške zasedbe Zah. Berlina, pa pri tem poudarjal, da bo Zah. Berlin obdržal nemotene zveze z Zah. Nemčijo, da ne bo nobene blokade. V dosti umirjenem govoru je predložil konferenco, ki naj bi rešila spor v mirnem in čistem ozračju, pri tem pa ni pokazal nobene možnosti za kak kompromis. Za slučaj zahodnih vojaških priprav v zvezi z Berlinom je napovedal okrepitev sovjetskih čet na mejah proti zahodu._____
V svojem eno uro in 20 minut trajajočem govoru na televiziji je Hruščev dejal med drugim:
“Sedimo pošteno h okrogli konferenčni mizi, ne ustvarjajmo vojne psihoze, očistimo ozračje, naslanjajmo se na razloge in ne na silo atomskega orožja!”
Ker so podobno stališče zavzele pred nekaj dnevi tudi zahodne sile, je pot h konferenci o Berlinu in Nemčiji odprta. Kdaj bo do takih razgovorov prišlo, za sedaj še ni gotovo, vsekakor računajo, da nemara ne pred volitvami v Zah. Nemčiji prihodnji mesec in nemara tudi ne pred koncem kongresa Komunistične partije ZSSR v Moskvi v oktobru.
Ne Zahod ne Vzhod ne kaže v pogledu Zah. Berlina volje do kompromisa, vsak vztraja odločno pri svojem, tako si je le težko predstavljati mirno rešitev spora. Hruščev je za ta slučaj “svaril” zahodne sile in napovedal, da bo poslal na zahodno mejo nove divizije in poklical pod orožje rezerviste, če bodo zahodne sile nadaljevale z vojnimi pripravami. Vojaške ukre-
pe Združenih držav je označil naravnost za mobilizacijo.
V celem govoru je poudarjal željo po mirni rešitvi, pozival k J Seja_
pameti, pri tem pa zahtev in predlogov niti za las.
Nobene bistvene spremembe
Hruščev je res zagotavljal, da bodo zveze z Zah. Berlinom o-stale nemotene, da ne bo nobene blokade mesta, da se ne bo j dotikal pravic zahodnih sil, pri |
hotel na vsak način ohraniti sklopu dežele> če ne pojde zlepa, pa zgi'da.

Dominikanski režim razorožil pomožne vojaške formacije
CIUDAD TRUJILLO, Dom. rep. — Sorodniki in prijatelji pokojnega diktatorja Trujilla so v čast diktatorju, obenem pa tudi v svojo varnost organizirali) tri pomožne vojašlkte formacije, ki so šteje skupaj kakih 5,000 mož.
To ni veliko v primeri z redno armado, ki šteje 25,000-30,-000 mož. Vendar so se formacije zdele nevarne sedanji dominikanski vladi. Jih je kar na tihem razformirala, tako da je danes armada neomejen gospodar notranjega položaja v deželi.
asno in toplo. Najvišja tem-1 Lratura 84.
— Okoli 63 milijonov prebivalcev Združenih držav je starih izpod 20 M.
Iz Clevelanda in okolice
Pozdravi—
Dr. Miha Krek, Miloš Stare in dr. Bajlec, delegati na 3. svetovnem kongresu krščanskih demokracij v Čile, pošiljajo svojim prijateljem in znancem pozdrave s tega kongresa.
Margareta Tomazin pošilja svojim prijateljicam pozdrave iz Rogaške Slatine v Sloveniji. Kdo je našel uro?—
V petek je bila od Glass Ave. po ISt. Clair Ave. do E. 69 St. izgubljena ženska zapestna ura z rubinom in diamanti. Kdor jo je našel, je prošen, da pokliče EN 1-3336.
V bolnišnici—
Mrs. Sophie Vinkier, 20947 Truman Ave., Wickliffe, je v Forest Hill bolnišnici. Obiski so dovoljeni!
Seje ne bo—
Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ v sredo (jutri) ne bo imelo seje.
od svojih ni odstopil
Podr. št. 18 SŽZ ima nocoj ob 7:30 sejo v SDD na Waterloo Rd.
Zadnšnica—
V petek ob osmih bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Johna Čebula ob 5. obletnici smrti.
Jutri ob sedmih zj. bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. rnaša za
tem pa izjavil, da od svoje namere podpisati mir z Vzhod. P°k- Bridge Marie Eu*nii: ob 9 Nemčijo ne misli odstopiti. Ta- obletnici smrti.
ko je v bistvu ponovil to, kar je povedal že preje. Povabil je za-nodne sile h konferenčni mizi, pri tem pa ni povedal, kako bi bilo mogoče priti do sporazumne rešitve.
Zahodne sile so v zadnjih tednih poudarile znova, da one trenutno ne čutijo nobene potrebo spremembe položaja Zah. Berlina, da pa so odločene braniti njegovo svobodo, če treba tudi s silo orožja. O okrepitvi NATO vojaških sil v Evropi so se od sobote do včeraj posvetovali v Parizu zunanji ministri Amerike, Anglije, Francije in Nemčije. Njihovi sklepi bodo danes predloženi glavnemu svetu NATO.
Slovo—
Članstvo Društva Naš dom št. 50 SDZ je vabljeno jutri (v sredo) zvečer ob osmih v L. Ferfoliev pogreb, zavod, da se poslovi od pok. A. Zale, v četrtek pa k njegovemu pogrebu.
Aparat za ugostavljanje
kakovosti mesa
Neko ameriško podjetje je izdelalo aparat, ki bo ustrezal zlasti nakupovalcem živine, ker ugotavlja z nadzvočnimi valovi množino loja in kakovost mesa 'oveje živine na paši.”
RUSKA ŠOLA — V Ševčenkovem pedagoškem, inštitutu v Stalingradu uče otroke že v vrtcu angleščine. Pouk je na moderni osnovi, kot kažejo po steni obešene slike z angle-škimi imeni predmetov.
Moskva je obljubila Tuniziji vso pomoč
Ta je za sedaj omejena na diplomatsko in gospodarsko področje.
MOSKVA, ZSSR. — Zunanji m nister Tunizije Sadok Moka-dem, ki je prišel sredi tedna sem, je izjavil, da mu je predsednik sovjetdke vlade Nikita Hruščev cibljubil vso možno pomoč ipni naporu za umik Francozov s tuniizijskih tal. Dodal je, dn bo ta pomoč v prvi dcibi omejena na diplomatsko polje, kasneje ipa bo segla, če bo potrebno tudi na druga polja.
Mokadem je prinesel Hrušče-vu osebno pismo predsednika Burgibe, v katerem vabi ta predsednika sovjetske vlade na uradni obisk v Tunizijo. Hruščev je vabilo sprejel, vendar datum za obisk še ni določen.
Sovjetska zveza je objavila, da bo dala Tuniziji $27,500,000 podojila, ki ga bo ta porabila za gradnjo treh jezov in ustanovitev tehnične visoke šole. To je prvo iposojilo, ki ga je Tunizija iskala in dobila v kateri izmed komunističnih dtežel.
Zadnje vesti
PUNTA DEL ESTE, Urug. — Združene države so na konferenci Organizacije ameriških držav predložile Latinski A-meriki polstoletni program za gospodarski in socialni razvoj in napredek, da bi s tem “dokazale svetu, da hodita svoboda in napredek z roko v roki".
MOSKVA, ZSSR. — Jutri ob osmih zjutraj bodo tu sprejeli z vsemi slovesnostmi novega sovjetskega kozmonavta 26 let starega Germana S. Titova, ki se je včeraj zjutraj srečno vrnil s poti okoli Zemlje. To je obkrožil 17-krat nn napravil v 25 urah in 18 minutah skupno 435,000 milj dolgo pot.
NEW YORK, N.Y. — Glavni u-pravnik Metropolitanske opere Rudolf Bing je včeraj odpovedal spored za sezono 1061-62 zaradi spora z orkestrom, katerega člani hočejo imeti na teden $78 več plače. Kjub objavi je še vedno upanje, da bo prišlo do dogovora.
L E O P O L DVILLE, Kongo. — Zunanji mini ster takozvane Gizengove vlade v Stanley-villu je objavil, da se je ta vlada razšla in da priznava edino zakonito kongoško vlado C. Adule v Leopoldvillu. Izgleda, da se bo z novo vlado skoro pobotal tudi Čombe iz Katange.
Ameriška Domovina
/1 /VI E *11 <= <%
till? St. Clalr Ave.
HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Jdly
Manager and Editor: Mary Debev.ec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 150
Tues., Aug. 8, 1961
v svoje programe tudi kaj takega, kar bi odgovarjalo njihovim interesom. To bi jih zapeljalo v skušnjavo, da si izberejo svojo pot v socijalizem, ravno tega pa Hruščev noče. Zato se bo za kulisami vršil v oktobru boj za pravico, kako daleč smejo posamezne komunistične partije po svoje izoblikovati svoje partijske programe.
Nasprotnikom komunizma novi program samo žuga. Kadar jih omenja, jim napoveduje poraz in konec. Grožnje, ki jih beremo v programu, so stara slama, smo jo brali že velikokrat. Niso bile prepričevalne do sedaj, ne bodo tudi po kongresu.
Kar je morda tudi važno: Hruščev je iprišel na dan z novim programom ravno sredi hude mednarodne napetosti, ki jo je sam zakrivil. Ali ni vse to narejeno po neki dogovorjeni strategiji? Hruščev je moral vendar vedeti, da dežele svobodne demokracije ne bodo padle pod vpliv novega programa in da ga sploh ne bodo vpoštevale.
Program mora torej imeti praktičen pomen samo za notranje odnose med komunisti in morda še za njihove sopotnike in slabo informirane nevtralce. Čemu torej tak cirkus za tako malo pomembno notranjo zadevo v komunističnem svetu? Ali pa so morda notranje razprtije v komunističnem svetu, podprte od slabega gospodarstva, vendarle komunizmu bolj nevarne, kot si navadno mislimo?
ki je bn rodom iz jeišenika pd u	izseljenskih duhovnikov v Zah. Evropi
Cernomlju. On 'jte! prišel v Ame-	'	*
Moskovski komunistični program v tretji izdaji
Hruščev je na seji centralnega odbora KP Sovjetske zveze predložil tovarišem novo izdajo komunističnega programa v odobritev'. Bilo je to 19. junija. Odbor je tudi sklenil, da načrt novega programa objavi, tako da bodo imeli vsi tovariši po vsem svetu — in seveda tudi kapitalisti — priliko, da ga preštudirajo in presodijo.
To je bil povod, da je moskovska “Pravda” objavila pretekli teden načrt za “Program konstrukcije komunistične družbe,” ki naj bo glavna točka na dnevnem redu 22. kongresa ruske komunistične partije, ki se bo začel 17. oktobra. Program je izredno dolg, šteje baje nad 17,000 besedi, je torej po obsežnosti podoben Titovemu, ki je bil objavljen pred nekaj leti.
Prvi vtis, ki ga napravi načrt na bralca, je slabo prikrita želja, da naj bo program lepa zbirka materijala za komunistično propagando po vsem svetu. Idejnega ali načelnega ni v njem ničesar. Ponavlja stare trditve o tem, da mora “kapitalizem” z imperijalizmom, kolonijalizmom itd. propasti sam po sebi in da mora komunizem zmagati sam po sebi. V tem oziru sta bila prvi program iz 1. 1903 in drugi iz 1. 1919 vse kaj drugega; njihova vsebina je res pomenila senzacijo za vse, pristaše in nasprotnike, in zagovarjala misli, ki so bile novotarija za takratni svet. V sedanjem načrtu vsega tega ne najdemo. Program je po svoji vsebini naslov-l,en na štiri področja komunistične propagande: je namenjen za domačo vporabo za železno zaveso, je obnova bojne napovedi titoizmu in maoizmu (na Kitajskem), se skuša prikupiti nevtralcem in nevtralnim tokovom po vsem svetu, skuša oplašiti vse nasprotnike.
Rusi za železno zaveso hodijo že nad 40 let po tisti poti v socijalizem, ki so jo označili Lenin, Stalin in Hruščev. Na tej poti so se že močno utrudili in postali apatični do vsega, Tar jim ponuja komunistični režim. Verjamejo samo to, Tar od režima res dobijo. Vkljub temu jih Hruščev skuša v novem programu potolažiti z novo utopijo: obeta jim, da bodo že po dveh desetletjih vsaj deloma v komunističnem raju, kajti takrat bodo kot potrošniki že dobivali nekaj pred-i r e tov, kot na primer hrano, in nekaj uslug, kot na primer prevoz, brezplačno, stanovali pa bodo v lepih novih stanovanjih “skoraj zastonj,” v okviru socijalnega zavarovanja pa bo vse brezplačno. Tako bo že takrat vsaj deloma uresničena komunistična obljuba: vsakemu po njegovi potrebi. Da mu bo pa komunistični režim odmerjal potrebe, tega seveda program ne pove. Program se sicer dosti spretno zvi-’ja med obljubami in napovedmi, toda agitatorji ne bodo tankovestni in bodo ljudem obetali veliko več, kot je obljubljeno v programu.
Program tudi krepko udarja po kitajskih razkolnikih, Ti jih vodi Mao, in proti jugoslovanskim pod Titovim vodstvom. Oboji se nahajajo v velikih gospodarskih težavah, ker hodijo po svojih potih v socijalizem. Program zato s posebno hudobnostjo /podčrtava, kako kmalu bodo deležni boljšega življenja tisti, ki hodijo po moskovski poti v socijalizem. Titovci seveda ne bodo novega moskovskega programa sprejeli, toda zanimivo je /pa vseeno, da je Titov zunanji minister Popovič še! v Moskvo na obisk ravno mesec dni potem, ko je centralni odbor ruskih komunistov sprejel novi program. Popovič je za to gotovo vedel. Kdo bi verjel uradnemu molku, da Popovič ni o tem govoril z moskovskimi tovariši? Sicer pa titovcev ne bo na moskovskem kongresu. Kvečjemu bodo tam kot uradni ali pol-uradni opazovalci, ako se Hruščev ni kaj drugega zgovoril s Popovičem.
Bolj kočljiva je zadeva s kitajskimi tovariši. Tudi je novi ruski program oklestil, ne da bi jih pri tem obtoževal po imenu. Peiping bo na obtožbe odgovoril s protiob-tožbami. Zanimivo bo, ali se bo prepir med Moskvo in Pei-pingom prenesel tudi na kongres, kajti zaenkrat ni znakov da bi se kitajski tovariši kongresa ne udeležili. Tak položaj spravlja v zadrego vse rdeče satelite, saj ne bodo vedeli, komu naj dajo prav. Pri tem so od Hruščeva še dobili poziv, naj svoje partijske programe prilagodijo novemu moskovskemu! Zato bodo na kongresu pritiskali z vso silo na kompromis med Moskvo in Peipingom. Lani in predlan skim so tak kompromis izsilili. Ali ga bodo tudi letos? Hruščev ne bo letos tako popustljiv kot prejšnja leta, ker mu Peiping vendarle preveč kljubuje; rad bi ga spravil na kolena; upa, da bo to dosegel, ker je Kitajska v obupnih gospodarskih razmerah.
Program je poskrbel tudi za nevtralce po vsem svetu \sem se dobrika, vse skuša prepričati, da je “kapitalizmu’ in svobodni demokraciji že odzvonilo in da bodočnost pripada edinole komunizmu ki bo prej ali slej zmagal brez vsakega nasilja. Na te strune brenka program tudi takrat, kadar misli na komunistične stranke v svobodnih in nev-iralnih državah. Te so v velikih škripcih. Rade bi vnesle
riko že leta 1889. Potem so bili taim Plutovi, Pečaverji in mnogi drugi. Večinoma Belokranjci. Vsi so vedeli dosti o pok. Turku in njegovi tovarni v Bradley u. Ena izmed pokojnih rojakinj mj je vedidla povedati o pokojnem Jožetu Goršetu, da ko ga je njen stric obiskal v Chicagi kmalu po državi jamski vojski, da je videl v Gorštetovi izbi cel kup s r e br n d 'h dolarjev, ki jih je Gorše kar z lopato polnil v vrečo. Ne vem, ali je imel pri tem dogodku njen stric prevelike oči, ali mi je ona v malo večji meri ^aslilkala ta dogodek. Ampak povedala in. zatrjevala mi je, da je bilo tako.
Vidite, taka je bila Amerika nekdaj tod okrog naše Chicage in v Chicagi.
Ni čuda, da je vse sililo in drlo v Ameriko.
Naj za danes o ‘Nekdanji Či-kagi” zadostuje. Pa še ob drugi priliki kaj.	R-
------o------
življenje naših pionirjev
* V ENEM MOJIH ZADNJIH DOPISOV sem v povdarjanju o preteklosti Chicage omenil, da’ v tretjem in četrtem desetletju devetnajstega veka (to je 1830 1840), je po tej krajini naj-brže potoval večkrat naš rojak, odlični misijonar in poznejši škof Friderik Baraga. In to je ver-jetno. Potoval je večkrat v urade škofij, ki so imele v in nad področjem njegovega delovanja jurisdiikcijo in njegova pota sO vediia ob obrežjih michigan-eksga jezera, če tudi ni to jasno dokazano.
Par let za tem (natančnih letine ni navedenih), jiei po tej pokrajini že stepalo par naših slovenskih ljudi, sinovi sončne Be-licikraijine.
Kdo- so bili ti slovenski ljudje? Le po ustnih sporočilih zdaj že več 1st pokojnih naših pi j onir j ih je o njih nekaj znanega.
Nekako pred 32 kiti sva s po-kiojmim /slovenskim pijonirjem Mr. Martinom Kremesec, ki je bil rodom iz Treh far (Rosalnic) pri Metliki, obiskala pokojno Mrs. Antonijo Lesar, ki je bivala na stara leta pri svojih hčeri, poročeni z nelkim Amerikancem
v	Riverside, IH., (chicaško pred.
imestje). Pripravljali smo se za slavnost 40 letnice “Amer. Slovenca” in pokojna Mrs1. Lesar, ki je bila z njegovim soprogom ter par drugimi pijonirji soustanoviteljica in solastnica prvega slovenskega časopisa v Ameriki “Amer. Slovenca” kita 1891, je še imela shranjene prve tri številke “Amer........Slovenca,” ki
so iizšie leta 1891 v Chicago blizu 18. ceste in Racine Avenue. Odkupila sva jih od njisi kot važen zgodovinski dokument začetka kulturnega udejstvovanja
n delovanja slovenskih pdjanir-jev v Ameriki in sva ji plačala za iste $25.
Mrs. Lesar sem takrat prvo-krait srečal in nazadnje. Bila je že v letih, najbrže blizu 80 let. Par let za tem je preminula. Zvedel sem od nje pa marsikaj o slovanskih pljonuirjih v Qhicagi.
Tečno se še spominjam tistega razgovora.
Mr. Kremeseca sem vprašal: “Kedaj isi ti Martin prišel iz starega kraja?”
“Ej, to. je pa “borne” že dolgo. Leta 1885 sem jo pr ima hal v Steelitom, Pa. Tam sem bil le ne. kaj
prej v sem v Chicagi.”
“In vi Mrs. Lesar, kedaj ste
vi	.prišla v Ameriko?”
“Jaz pa sem prišla leta 1882.” “Takrat, ko .sem jaz prišla v* * Chicago, sem poznala samo kakih pet Slovencev. Potem se je pa prikazal tu pa tam kak naš “kranjski človek,” a to redko. Okrog leta 1890 jih je pa že bilo malo več, a še ne veliko.”
Mrs. Lesar je nama nato pni-povedovala o slovenskem roja-
ku Jožielfu Turk, ki je baje, kakor je bilo njej znano prišel v Ameriko nekako okrog, leta. 1858 in ta Turk je pozneje otvoril tovarno za postelje v Bradley, Illinois. To tovarno je pozneje prekuipiia tvrdka Sears, Roebuck & Co., zdaj povečana m ne vem točno kaj zdaj izdelujejo v njej.
Ta Jožef Turk se je pozneje poročil z neko Čehinjo in potom, c.i tega rodu so in menda še zdaj (zdaj menda že (kaki četrti ali peti rod) vodijo Veliko trgovino z železnino na Halstead in Van Buren cesti v Chicagu. Pred kakimi 2 leti sem govoril s tedanjim upraviteljem trgovine, ki ,36 je pisal Turek in se je nekaj spominjal pripovedovanj o svojem pra-starem očetu, drugega seveda ne. A vse zgleda, da je toil nekoč oče tega rodu Slovenec.
Ta “Turek” dli “Turk,” ji je toaje povedal, tako je omenjala pok. Mrs. Lesar, da je bil istočasno okrog leta 1858 ali 1860 v Chicagu tudi neki Janez žagar, ki je kmalu imel večjo trgovino na 12. cesti in Halstead. Še pred tema ji je povedali Turk, da je bil v Chicagu Jožef Gorše,, ki je toil doma baje nekje iz semiške fare v Belokrajini. Da je Gorše več let krošnjaril v Chicago in po vsej okolici. Gorše je bil tu pred Turkom že kakih 15 let. Če tako, potem je moral Gorše priti v ta kraj kmalu .po letu 1840.
Gorše je bil poročen z na pol Indijanko in se je vsled tega dobro razumel z Indijanci. Kro. šnjari.1 je okrog z raznim blagom, kot jopiči, strajcami, z raznimi rezili in z drugo vrstno drobnarijo. Indijanci- so prihajali k njemu iz oddaljenih krajev.
Nekega dne je prišell s par drugimi Indijanci neki indijanski glavar. Goršatova žena in Gorše sta mu postregla, dala sta mu par jopičev in drugega blaga. Vsega je bil glavar tako vesel, da je dal njima bblj severno ob br:(gu reke velik kos zemlje. To je tam, kjer zdaj stoji velika železniška Union postaja. Je to bilo res tako ali ne, ni verodostojnih potrdil. Le pripovedovanje je in ga objavljam, kakor sem ga cul. Res pa je, da je
Gorše dobro tržil. Za blago je ;meiseci:|v in odšel sem na-'sprejemal cd Indijancev :,n dru-Joliet. Od leta 1892 pa g.ih razne kožuhovine, katere Je
potem dobro vnovčeval naprej. Pozneje, ko ue je naselbina začela širiti, ko so izpeljali skozi pokrajino železnico in drugo je vse začelo dobivati večjo veljavo. Prodal je dobro zemljo, postavil pa je tudi več hiš, ki so mu dobro nosile. Je bil pač kot krošnjar — trgovsko nadarjen.
Ko «em se nekoč mudil pred leti v Bradley, Illinois, sem tam srečal več uglednih pljonirjev. Med temi pok. Matija Štefaniča,
Cleveland, Ohio. — Ko sem se poslovil od prijaznih Janetovih na Aurora Rd., sem se odpeljal dalje k dolgoletnemu prijatelju Johnu Turku na 22715 Vera Rd. Warrensvillia, Ohio. Mr. Turk je ravno pospravljal po hiši. Po prijaznem pozdravu se vsedem k mizi in John že gleda po shrambi in mi natoči ostrega in malo sladke vode v kozarec. Po okrepčilu ga vprašam, od kod je doma. Pa pravi: “Rojen sem bil leta 1883 v žabji vasi pri, Novemu rmsistu. V Ameriko sem prišel leta 1907 in se naselil v Clevelandu na St. Clalr Ave. Seznanil sem se z mlado in prijazno deklico Alojzijo Medved, ki je bila rodom iz vasi Gamlbišče, fara sv. Vid pri Stični. Dolgo sem delal na železnici. Dostikrat smo šli v Cleveland na železniško postajo izkladat blago. Tudi iz ladij smo iizfcladali in nalagali na vozove, da so blago odpeljali naročnikom. Kot sem že omenil, sem se seznanil s slovenskim dekletom in ise leta 1909 : njim poročil v cerkvi sv. Vida. Poročil naju je father Ponikvar. Kmalu po poroki, to je bilo leta 1910, sva se naselila v Randallu, Ohio. Vse je šlo dobro. Jaz sem delal in nosil domov prislu-žen denar, žena je delala, doma, ker smo imeli več zemlje, in vzgajala otroke. Rodili so se nama trije otroci, ki so vsi poročeni. Sedaj sem že deset let v pokoju, malo delam na vrtu in ko pismonoša prinese Ameriško Domovino, se vsedem in jo takoj prečrtam.
.Prav zadovoljno smo živeli vse do leta 1953. Proti koncu junija je žena nevarno zbolela- in so jo odpeljali v bolnišnico. Žal ni bilo za njo pomoči. Na 4. julije je mirno izdihnila svojo blago dušo. Ostal sem sam in dolgčas mi je. Le to me tolaži, ko hčer ne živi daleč proč in sin John živi tudi, blizu mene. Snaha Josephine je prav dobra za mene in vnukinja me rada popelje, če želim kam iti.”
Tako je pripovedoval zgovorni Mr. Mr. Turk.
Poleg njega živi Frank Stepic. Frank je bil rojen leta 1881 v vasi Zgornji vrh, fara Primskovo pri Litiji. V Ameriko je prišel leta 1905 in .se naselil v Randall, O, sedaj WarrensviUe. Leta 1906 je prišla za njim Mary Ovnik, tudi z Zgornjega vrha, fara Primskovo. Poročila sta ise pri sv. Lovrencu. Poročil ju je father Krže. Zakon jo bil blagoslovljen zlElnajstimi otroci. Sin Henrik je padel v drugi svetovni vojni leta 1944 in počiva nekje v Nemčiji. Frank je že deset ‘let v pokoju. Leta 1957 sta z ženo praznovala zlato poroko, žena m-u je umrla leta 1959. Otroci lepo skrbijo za onemogle, ga očeta, ki je tudi bolehen. Lepo je slišati, ko onemogli starši poli valijo svoje otroke. Naj bi vsi slovenski otroci spolnjevali četrto božjo zapoved: Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo ži-
Cleveland, O. — Papež Pij XII. je v apostolski konstituciji “Exul Familiae” uzakonil in do. ločil nov način dušnopasturskega dela med izseljenci. Očatovstka isfcrb ob ogromnem izseljevanju in preseljevanju množic, saj se je po drugi svetovni vojni preselilo več kot 85 milijonov ljudi, je narekovala to konštitucijo. Dolžnosti in predpravic, ki jih določa, so bili deležni tudi slovenski izseljenski duhovniki v Zapaldni Evropi1.
Kakšno je njih delo. Za miši. jonskim delom Cerkve je delo med izseljenci eden izmed najtežjih načimov dušnega pastirstva. Iz dobrih vernih družin, ali celo r azkr istj an j ene družbe, pride naš človek v drugoversko ali veri celo sovražno okolje. Navade in jezik so- mu neznani. Kmalu se vsemu privadi toliko, (kolikor raibi v službi in trgovini. Pogovor z Bogom v molitvi, službo božjo in spoved pa ne opravlja drugače, kot v materinščini. če tega v tujini ob svojem prihodu ne najde, pod vplivom, slabih zgledov okolice in soroj-akov versko popolnoma o-tepi in kaj rad pzabi, kar mu je bilo v mladosti naj lepše in naj-svetejše.
V take ali podobne razmere pride po nekaj letih izseljenski duhovnik. Za več škofij, za nekaj tisoč rojakov, raztresenih po mestih in vaseh, isam. Kjer so •naseljeni bolj strnjeno, upelje redno službo, nedeljsko ali celo med, tednom, ker v nedeljo ne more več kot trikrat maševati. Do manjših skupin ne pride več kot enkrat ali dvakrat na leto.
VZGOJA MLADINE, verouk, pouk v slovenščini je druga izmed važnih nalog. Nimamo, razen Janka Jankoviča, izseljenskega učitelja. Vsak četrtek je posvečen temu delu. Prepričevanje staršev, naj govore z otroci slovensko, mu pa vzame še več časa, saj celo tujerodni učitelji dostikrat grajajo malomarnost nekaterih staršev in v njih veliko sramoto otroke sip odib ujejo, naj se le z veseljem uče materinskega jezika. .
DUHOVNA IN MATERJAL-NA SKRB ZA BOLNIKE, onemogle, zlasti uhožnejše je duhovniških ramah. Iskanje teh revežev po domovih in, bolnicah mu vzame precej dragocenega časa, saj se navadno domači ali prijatelji iz človeških ozirov tako boje poklicati duhovnika., ki z Nebeškim Zdravnikom edini mere potolažiti in dostikrat izboljšati zdravje.
MATERIJALNA SKRB ZA NOVODOŠLE izseljence in begunce. Praznih rok, brez sredstev prihajajo. Kdor je sam okusil lakoto, ne more drugače, da kar ima, da na razpolago, da jim nudi prvo pomioč do prve plače.
Iskanje (stanovanj za posamezne in družine po prenaseljenih mestih, urejevanje dokumentov in nia desetine poti po pisarnah in državnih uradih, (kjer ob malomarnosti uradnikov le kaj pravi, saj je njih dnevni gost Obiskovanje jetnikov, njih reševanje Jz ječe, prevajanje ob sod nih razpravah je gotovo eno izmed sedmih del usmiljenja. Iskanje službe, pogajanja z delo. dajaleam, poravnava sporov, zlasti ob nelznanju jezika, je duhovnik prevajalec in razsodnik. Kilometre cele noči prepotuje, za kake nujne slučaje.
PROSVETNO DELO je z redkimi izjemami na ramah sloven okega duhovnika. Njegova knj i-žnioa jia ljudska knjižnica, tremi štirimi požrtvovalnimi so-roj alki, je od prepisa vlog, duša vsake prireditve, celo pri pevskih vajah ne sme manjkati. Delo za dober tisk, je od pisanja člankov, do razdelitve posame-
znih listov del njegovega delova,.-nja. Brez potniških pisaren mo_ ra organizirati izlete in, poučne ekskurzije. Stalen stik, pastoralni obiski zavzamejo čas, ki ostaja.
Neprestano je treba biti na potu, zato ta prezaposlenost kaj lahko vzame čas, nujno potner ben za intenzivno duhovno življenje, brez katerega mi pravega, globokega duhovniškega delova. nja.
Kot delavci na, misijonskih postojankah kljub težavam tako radi delajo za širjenje božjega (kraljestva na zemlji, tako slovenski izseljenski misijonarji radi vse žrtvujejo za časno in večno srečo dragih rojakov. Sobrate in sorlojake v Ameriki pro. sijo, naj jim z molitvijo in sodelovanjem, podajo roke, da bo njih delo vsaj skromno koristilo povezavi vseh zamejskih Slovencev in rasti naše verske in narodne zavesti.
Rev. Stanislav Kavalar.
NAJBOLJ RAVNA IN SUHA
Avstralija je najmanjša, pa tudi najbolj ravna in najbolj suha zemljina. Po obsegu površine je nekako enaka Združenim državam, ima pa le okoli 10 milijonov prebivalcev.
Nad dve tretjini celotne površine je puščavski ali vsaj na-polpuščavski svet. Naj višji vrh Mt. Kosciusko ima le 7328 čevljev nadmorske višine.
IZ NAŠIH VRST


Vel in ti bo dobro na zemlji!
Prihodnjič pridejo drugi pionirji na papir, saj jih je po Ran-dadlu še več.
Pozdravljeni!
Jakob Resnik.
Newark, N. J. — Kakor vidim, mi naročnina poteče 'avgusta meseca,, zaitio Vam pošiljam za eno leto v naprej. Poslal bi bil že preje, pa nisem bil doma, sem bil v (Kanadi dva tedna in sem se ravno danes vrnil domov. Zahvaljujem se za redno pošiljanje in pozdravljam, vse pri A. D. Ostajam Vaš naročnik in bom skušal priporočati Ameriško Do-miovino tudi drugim. S spoštovanjem!	Matt Perša.
*	*	*
Maple Heights, O. — Cenjeni urednik! Sprejmite moj prisrčen pozdrav. Priložena je naročnina za list. Rada prebiram novice in povesti. Želim Vam dosti naročnikov!
Mrs. Joseph Sercely. *	*	*
Maitland, Fla. — Tukaj Vam pošiljam naročnino za prihodnje leto. Se lepo zahvalim za točno pošiiljaiieiv Ameriške Domovine, tudi enkrat še ni izostala, odkar smo naročeni. Tukaj v Floridi smo že dve leti in tri mesece. Čas je kar hitro minul. Nam je tukaj zelo všeč, ker je vedno teplo vramiei in sonce sije vsak dan. Tudi snega ni treba kidati. Sicer je letošnje poletje tukaj kar precej vroče, kot že nekaj let ni bilo. Par dni smo imeli do 100 stopinj vročine. Noči so pa hladna in to je zelo prijetno, da lahko spimo. Lansko leto ob tem, času urno imeli mno. go dežja in nalivov, letos pa premalo.
Sprejmite vsi v uredništvu in Mrs. Debevec naj lepše pozdrave. Lep .pozdrav vsem najintom prijateljem in znancem v Clevelandu in elkolici.
John in Lucy Glavač.
*1« *
Cleveland, Ohio. — Spoštovani! Prilagam Vam $12.00 za naročnino. Lepa hvala vsem, da nam dnevno postrežete s slovenskim časopisom. Iskrene po-zdrave!
Danilo Kranjc.
% X X
Joliet, 111. — Pošiljam Vam denar za Domovino. Zelo rad* jo čitaimo, čeprav jo verjetno ne bomo dolgo več, ker smo že stari 76 let. Imeli .smo angleški časopis, pa smo ga cpuntili, ker preveč stanei. Pozdravim vse!
Johan Gregorich-

/Imeri$ka DomoviM/i
!/%• ivt e r i c/mm—h o «w« E-
AMERICAN IN SPIRIT PORCIQN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
Iz slovenskega Toronta
Slovenski dan v Torontu kljub dežju uspel
Toronto, Gnt. — Minil je in '° naij too prvo (kratko poročilo o nJ0m. Predvsem moramo reči, a nam vreme ni Mio na klon j e-R:>' V nedeljo zjutraj jie pričelo ■rositi, pcpolldine so se nekajkrat ^tole plohe in nebo je bilo zaprto Plav do tal. Kljub temu je bila ^eležiba več kot odlična in pri-. 1 s° celo zastopniki Slovencev ’z daljnega Montreala. Lepa je J^a udeležba tudi Slovencev iz evelanda in veseli smo bili g. arsika, ki je pripeljal svojo te-grupo
Kar je letošnjemu Slovenskemu dnevu dalo leipo obeležje, so ^ Pozdravi zastopnikov Slo-Vcncev iz različnih krajev. Prav ' Ozdravi so dali čudovito po-
0	trdne slovenske skupnosti,
. ^ pred seboj isti cilj: na tu-•Km ostati dober Slovenec.
Keka j posebnega je bil pogled 11 n ^ePe narodne noše. Doslej SlUo toil! vajeni videvati samo gorenjske, takrat smo videli turn prekmurske. Resnična ško-a> da jiei dež motil vso to krasno ^ ranost, ki bi bila ob sončnem Ucvu naj lepša ma vrica dneva, azmočena tla( mokra trava in cmni oblaki, ki so neprestano Srozili z novim dežjem, so ovira-m^udi telovadce in telovadkinje,
1 so že pri povorki, ki se je od-VlJala ob pršieinjju, želi navduše-Ploskanje. O tekmah, ki so e ze ^ soboto in o telovadnih astopčh bomo podali obširnejše Poročilo prihodnjič. Tokrat se ^ hitrici želimo zahvaliti, vsem c m mladim in idealnim, fantom -n dekletom, ki so Slovenski dan lePo poživili, obenieim pa se c im o zahvaliti vodiiteljema inž ^ocku in g. Varšku. s Poleo govora pisatelja Mau-r^a: ki J6 govoril o naši na-_ r^ni zavesti na tujem, so bili detnoi presenečenja pozdravi, p J? je ,priinesel iz f»la in Ar-S- dr. Miha Krek. S temi čin' raV^ srno 'KKi na iskren na-
Arnp^ezani tlldi z ,brati iz Južne
taSEISniČUa SKOda- da nam je le-nski dan m'otiloi sla-Vendar smo prepri-jc velika udeležba še Po+r- Pokai2al,a> kako krvavo smo te 'tbni močne skupnosti, iz ka-črpa novo isilo za boreč!? b0 V teh 'PrVih bese:dah iz-
Vsem5 ■, naža največ ja zahvala atran ■ V Prihodnji Kanadski SDrp,^Amer!ilŠke domovine bomo “zčrnnVOri,li TlatarL&neje in bolj da n j °' Predaleč smo od nje, mogli to storiti že danes.
01 Društva Slovencev’
,	v Torontu.
^°va demokratična
01	stranka
S(>Vi Vfr -~~ S 'Pičlimi 41 gla-
ciia SST (784:?43) je k0nven
Stranj a Za n0V(> Politično stranka, ^0Va demokratična ^retj&ni o ani° :se Je stopila rfbiS acial:isti,&na stranka in ga ,0r 3 'Organizacija kanadske-tkoliko? Zlrariega delavstva, Ustan? Se'Veda obstojala.
^gla skr?4 konvenc'ija je za-in se odlom6 nazore socializma 5e v na,2 Tlla Za zraer«o Pot, ki
r -d ,boij upoMeva-
^predsednik
dieloval z Douglasom za čim boljši uspeh stranke pri volitvah. -------------o-----
n	*»	\j \
d(> vreme.
£ani. da bolj
^ naši.....
,pr okrainib Političnih gesel
strke i* m *
bik pokra i i n , 1ZVolien Predsed-cheWanaTh ke V'lade Saska't ia'3- Ni? a'mas C1 omeni Doug
***» •*«««« mesto je bil 'so'cialiisti^
Za b ivše >
(CCP) volit
Predsednik
Hazi
^en Arfgue. Ta ie no Vi,h da (bo
stranka
V BOMBAŽEVIMI — Bombaževina ne velja ravno za elegantno. Da je to lahko, kaže slika dekleta v obleki iz švicarskega organdija z vdelanimi cvetličnimi vzorci v vodoravni smeri, štola in velika pentlja ob pasu do-polnujeta lepo večerno obleko.
dije v spremstvu matičnih ladij in vstrajno zasledovale gibanje kanadskih vojnih ladij. Kanadski vojni mornarici je bilo to bolj malo po godu, toda Rusom mi mogla ukazati naj se poberejo: prač) ker so se njihove ladje držale na visokem morju izven, kanadskih obalnih voda.
*
Sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin, ki je prišel na povabilo Cyrusa Eatona na njegovo posestvo Pugwash v Novi Škotski, je v nedeljo odpotoval, da bi pozdravil svojega tovariša Germana Titova, ki je poletel 17— krat okoli Zemlje preteklo ner deljio in ponedeljek.
Gagarina so oto prihodu v Kanado prijazno im vljudno pozdravili, toda brez kakega posebnega navdušenja.
*
Novi glavni guverner Kanadske narodne banka Rasmmsky je izjavil, da vlada nima samo pravice, ampak celo dolžnost določati politiko banke. V slučaju spora med vlado in guvernerjem banke, je ta dolžan odstopiti in tako vladi omogočiti, da postavi na čelo glavnega denarnega zavoda dežele človeka, s katerim more delati v soglasju.
Neivtorontske novice
Kakor nam telefon pride ze-|dežne. Se bolj pa po svojih gan-
KRIŽEM PO DEŽELI
lo prav in smo večkrat hvaležni, da ga imamo; nas pa vendar včasih spravi v zelo slabo voljo, keir mas kliče v nepravem času ali s slabimi novicami ali kot nalašč, da nas draži. Tako sem se pred kratkim na telefon, jezil tudi jaz. Ravno sem se odpravljal spat malo pred polnočjo, ko pozvoni telefon. Naravnost preseneti me, ko se oglasi urednik kanadskega dnevnika “Daily Star” im hoče od mene na vsak način doseči, da bi mu do treh zjutraj preskrbel fotografijo utopljene deklice na slovenskem letovišču, češ da ga starši deklice niso mogli razumeti, kaj hoče. Dopovedoval sem mu, da tako pozno ne morem nadlegovati že tako žalostnih strašev, a mj ni dal prej miru, dokler mu nisem vsaj napol obljubil, da: bom vsaj poskusil. Ravno sem
(dobro zaspal, ko me /spet kliče šole zapeli na koru: “Jezus male telefon. Ura je bila že ob enih k sebi kliče, blagoslavlja otro-pcmoči. Spet je bil isti urednik Čiče, v raj sprejeti jih želi. “Ma im se je jezil, ko sem mu moral lo Marijo je že sprejel k sebi
Mesto Toronto je zahtevalo od Royal York hotela večjo vsoto na račun davka, kot jo je hotel plačeval dosltelj. Hotel, ki je ’lastnima Canadian Pacific Railway Go., je doslej palčeval mestu na račun poslovnega davka 'e $10,000 na leto. Zastopnik občine je izjavil, da bo moral plačevati najmanj okoli $161,000, če ne bi užival posebnih ugodnosti na osnovi pokrajinskega davčnega zakona.
*
Mlada baletka Dadyie, WinkeL mans, ki ne je nedavno vrnila iz Evrope, kjer ,se je izpopolnjevala v svojem poklicu, se je smejala svarilom, naj ne hodi preko potoka po hlodu pri North Vancouvru, B. C., Iker je prenevarno. Brez skrbi je stopila naj. Ta se je pod njeno težo zlomil in dekle je padlo 100 čevljev globoko v plitvo vodo, kjer se je talko pobilo, da je nekaj ur kasneje v /bolnišnici umrlo, ne da bi prišlo k zavesti.
*
Minister za energijo Robert Macaulay je prvi izjavil, da se bo potegoval za vodstvo Progresivne konservativne .stranke v Ontario. Dosedanji predsednik Leslie Frost je pretekli teden odstopil s predsedniškega mesta in naznaoil, da bo s kora odstopi! tudi kot predsednik pokrajinske vlade, ki jo vodi že 12 let.
•
Splošne volitve so po odstopu Prosta kot vodnika konservativcev v Ontario zelo malo verjetne pred prihodnjim letom. Pred-sednik zvezne vlade Dileifenbaker se zaveda predobro, da mora dobiti stranka v Ontario najprej novega odločnega vodnika, prodno more iti na nove volitve z upanjem zmage. Trdijo, da Je najbolj verjeten čas za volitve prihodnji junij.
*
Ko je imela kanadska vojna mornarica nedavno vaje ob obali Nmve Škotske so se pojavile na mestu ruske ribiške la-
Nova ogljikova ura
“Ogljikova ura,” pravzaprav sistem, pri katerem določajo Starost organskih snovi po radioaktivnem ogljiku 15, ki ga vsebujejo, je poglavitni pripomoček, ki ga je proučevalcem zgodovine posredovala atomska fizika. Znanstvenik Libby, ki je izoblikoval ustrezno metodo, je prejel za /svoje delo Nobelovo nagrado, drugi ameriški fiziki pa so nedavno ugotovili, da je ta “ogljikova ura” doslej v določenem smislu prehitevala.
Doslej je na splošno veljalo, da traja “polčas” radioaktivnega ogljika 15 — tako označujejo obdobje, v katerem siei radioaktiv nast zmanjša ‘za polovico — po enih računih 5568, po drugih pa 5589 let, medtem ko kažejo naj novejše raziskave, da traja ta doba 5760 let. Torej bo treba ustrezno spremeniti razne arhe* otoške letnice, ki so jih z,godovi narji ugotovili po “ogljikovi” metodi. Po novem “polčasu” so na primer zgodovinski perga-menti in zvitki, ki so jih v minulih nekaj letih našli v votlinah ob Rdečem morju, nekako 66 let starejši in torej segajo v drugo desetletje pred našim štetjem.
—-----o-----
Vsak dan dva milijona
V okoli 1,200 tovarnah za čevlje v Združenih državah izdelajo dnevno po preko dva milijona parov čevljev.
Ijivih obredih. Ker je bila deklica istara šele 5 let, je moralo biti bogoslužno opravilo tako v pogrebnem zavodu kakor v cerkvi veselo. Ko je mala Marija ležala na mrtvaškem odru vsa obdana od rož, je bila kot roža med ražami. Že njen spokojen lep obrazek je pričal, da je njena duša poletela med angele. Oba večera se je žbralo v pogrebnem zavodu veliko slovenskih ljudi, zlasti otrok. Skoraj vsak jie imel solzno oko, ko je gledal ob umrli deklici žalostnei starše in starejšo sestrico, ki se kar ni dala potolažiti. Starši so želeli imeti pogreb s sv. mašo. Bila je angelska maša bele barve, Glavni oltar je bil okrašen le z belimi nagelji. Belo krsto so spremljale ibelooblečene deklice. Višek so dosegli pogrebni obredi ko so otroci slovenske
Ko že omenjam slovensko letovišče, ne smem pozabiti omenjati j da naša Katoliška Ženska Liga in Društvo Najsvetejšegai Imena Jezusovega pripravljata piknik z zelo pestrim sporedom na slovenskem letovišču v nedeljo, 13. avgusta, če bo lepo vre-me; bo to eden najlepših dni, kar smo jih letos preživeli na tem letovišču.
Ko je bila v cerkvi Brezmadežne prva poroka, pr j kateri sta si g. Franc Staniša in gdč. Vera Prijatelj dbljubila večno zvestobo, mi je prizor segel v srce: lep zakonski par ob okusno okrašenem oltarju nove cerkve, zraven pa še globoke besede preč. g. Boljke, ki je poročal, in ubrano petje na koru. Koga ne bi vse to ganilo? Pa me je vendar iz lepih pesniških čustev predramil v realnost življenja g. Stane Ulčar, ko me jie' vprašal. “Ali veste, kaj je zakrament sv. zakona? “To je taka ceremonija, pri kateri žena možu obljubi pokorščino, izpolnjuje jo pa mož.” Nisem mu upal ugovarjati, ker je kot zakonski mož govoril iz prakse, duhovniki, ki ostanemo neporočeni, pa obljubimo pokorščino škofu in se mu potem moramo res tudi mi po. koravatd in ne on nam.
povedati, da fotografije od utop. Ijene deklice nisem mogel dobiti. Sem se pa zJelo začudil, ko sem drugi dan opoldne dobil v roke “Daily Star” in na prvi strani sliko utopljene deklice. Bil sem radoveden, kako je urednik prišel do nje. Vprašal sem starše utopljenke. Povedali so mi, da so urednika zvečer odslovili in mu niso hoteli dati hčer-Ikime fotografije. A ko je zjutraj na vsezgodaj spet prišel, so mu končno ustregli. Občudoval isem vsiljivo vztrajnost urednika. Toliko mu je bilo za: eno samo novico, ki se v poletnem času v Kanadi dnevno zgodi. Ti. sti dan kot ta deklica jih je utonilo samo v provinci Ontario še pet. In vendar je bilo uredniku toliko za otrokovo sliko, da je uporabil za to skoraj celo noč in nadlegoval mene In otrokove starše. To so pač časnikarji. Vendar sem se vprašal, kaj bi rekli Slovenci v Clevelandu, ko bi urednik Ameriške Domovine tako vsiljivo iskal pri Slovencih
novic, kot je storil ta urednik.
*
Pogreb utopljene deklice Marije Zupet bo ostal župljanom župnije Brezmadežne v neizbrisnem spominu.( Že zato, ker je bil prvi v novi cerkvi! Brezma-
drobnejši in pravi poznavalec takoj ve, za katero vrsto gre. Čim večja so zrna in čim bolj steklena, tem boljši je kaviar.
Zaradi visoke cene pristni kaviar večkrat ponarejajo z ikrami drugih rib, kar pa strokovnjak takoj spozna po rdečkasti barvi. Iznajdljivi prodajalci so pa kot kaviar dobavljali celo zrna saga, ki so ga namočili v vodo iz sokov s slaniki.
Sladokusci kaviarja ne morejo preceniti, drugi pa trdijo, da si ljudje imenitni okus le umi-šljajo.
MAU OGLASI
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša $9,900 na E. 78 St. blizu St. Clair Ave., 5 in 4, garaže, v dobrem stanju. Takojšnja posest. Vprašajte za Florence Rome, slovensko prodajalko.
Main Line Realty, 1191 E. 79 St. HE 1-8181	EX 1-7976
(avg. 9, 11)
Išče delo
“Karpenter” išče delo; splošna popravila; (maintenance) prosti proračun. EN 1-2342.
(153)
Gramofonske plošče
PRAVKAR DOSPELE iz starega kraja!
Velika izbira—Zahtevajte katalog
G0MET
555 St. Clair Ave. VV. Toronto, Ont. Tel. LE 5-7269
v raj. Njeno truplo smo sicer pokopali na Gori miru, kjier bo miru počivalo, dokler ne bo: vstalo od mrtvih k večnemu življenju; duša pa uživa že nebeško 'blaženost in proisi pri Bogu za nas, zlasti za slovensko mladino, ki bo prihajala na slovensko letovišče, od koder je duša male Marije poletela1 v nebesa.
*
Tele novice pišem na slovenskem letovišču. Otroci, ki tu tabore so šli počivati. Vse naokrog je tiho. Le vesele glasove balinarjev je slišati in od časa do časa trk krogle im močan udarec oto deske, ko kdo neusmiljeno 'Zbije kako kroglo. Res prijetno je v tej tišini narave. Prej so slovenske družine mislile', kam bi šle, ko bodo očetje dobili nekaj tednov dopusta, sedaj pa nekateri najrajši kar sem pridejo. Nad 20 šotorov je postavljenih na ravnini nad umetnem jezerom. Seveda pa taborimo čisto po kranjsko. Poleg plavanja in drugih zabav, je na vrsti vsak dan tudi delo: čiščenje gozda, košnja, sekanje drv itd. Tako 1 e t o v a š č č e dobiva vedno llepše lice. Ob večerih za. gore ognji-ikresovi, ki nam Slovencem 'toliko pomenijo. Dobi-VEimo tudi obiske. Tako nas je1 pred nekaj dnevi obiskal na letovišču preč. g. Kavalar, ki du-šnepastirsko (deluje med Slovenci v Franciji, in je prišel sem na obisk ik svojim sorodnikom im znancem. Slovenski dan na slovenskem letovišču jie bil doživetje zase.
Kaviar
Najbrž poznate kaviar in tudi veste, da to ni nič drugega kot ikre jesetra, oziroma beluge, dveh rib, ki jih v glavnem lovijo v Kaspijskem morju in spodnjem toku Volge.
Ni vam pa morda znano, da je število teh rib v zadnjih letih zelo nazadovalo, v glavnem zaradi odpadnih voda novih tovarn. Uničiti so morali celotno količino ruskega kaviara iz leta 1957, ker je imel okus po petroleju in bencinu.
Pristni kaviar je bil že vedno posladek, pred prvo svetovno vojno morda za mnoge bolj nedostopen kot danes. Kot kaviar lahko uporabljamo le ikre jesetra in beluge, ki sta najmanj 14 let stara.
Ko so ribi pobrali ikre, jih skrbno operejo, udarjajo po njih s tankimi šibami in nato utarejo skozi grobo sito, na katerem o-stanejo kožice in vsa nesnaga. En jeseter da od 5 do 30 kg iker.
Jesetri v Severnem morju, na Alaski in v Oregonu dajejo manj vreden kaviar. Ta je mnogo
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja eno izmed naj lepših hiš v Euclidu. Kličite za sestanek KE 1-7007. (153)
Hiša za dohodek
Hiša naprodaj — 3 sobe in kopalnica spodaj, 4 sobe in kopalnica zgoraj, lot 52x420, na Shawnee Ave., blizu E. 185. Kličite BR 1-7500 ali MO 2-2142. (150)
Stanovanje
4 sobe spodaj na 7602 Cornelia Ave., se odda odraslim, kopalnica, furnez na plin, garaža. Kličite 361-5480.	—(8, 10, 11 avg.)
Odda se
3-sobno stanovanje s kopalnico, zaprta sončna veranda, spredaj, zgoraj, na 1053 E. 71 St. Kličite EN 1-0989.	(153)
Sobe se odda
Odda se šest na novo dekori-ranih sob s pohištvom ali brez na E. 71 St. Kličite F A 1-0021 ali HE 1-7597.	(152)
Ženske dobijo deio
Iščemo čistilko
Trgovina s pohištvom išče čistilko v starosti od 20 do 45 let. Mora znati nekoliko šivati. Ohio Furniture, 6321 St. Clair Ave., vprašajte za Mr. Lewisa. (150)
Hiša naprodaj
5-sobna, lesena Colonial hiša, 2 spalnici, blizu E. 156 Sit. Cena $14,900. Kličite KE 1-3573.
(152)
HIŠNO DELO
Išče se ženska srednje starosti za hišno delo pri odrasli družini. Soba, hrana in plača po dogovoru. Kličite po 6. uri zvečer. HI. 2-0248.	(154)
STROJNE
ŠIVILJE
Morajo imeti izkustvo vanju ženskih oblek.
ši-
SHOD VERNIH — Člani in članice 40 let stare krščanskše verske ločine, ki jo je ustanovil “prerok” Simon Kigangu, so se nedavno zbrali v Nkambi v Kongu. Na sliki jih vidimo, ko se po dolgem potovanju bližajo cilju.
Dobra pleča od kosa. Plačane počitnice in prazniki ter bolniško zavarovanje.
Stalna zaposlitev.
Prijetni delavni pogoji v moderni, klimatsko ohlajevani o-bratovalnici.
Javite se od 8:30 dop. do 11:30 dop.
M GOTTFRIED COMPANY
Dodatki - Podstrešja, Kuhinje - Kopalnice Rekreacijske sobe Aluminijaste obloge
ED STARIČ HOME REMODELING
H6IV2 E. Sl St. Telefon 881-9315 Zavarovano - Zajamčeno Brezplačna ocenitev
Čevljar preselil
Čevljar John lammarino se je preselil Iz 1276 Addison Rd. na 1142 E. 66 St. 24 let skušnje. Se priporoča nadalje.
—(4, 8 avg.)
Opremljene sobe se odda
Oddajo se 3 na novo dekori-rane opremljene sobe na E. 71 St. Kličite FA 1-0021 ali HE 1-7597.	(152)
ZURICH
INSURANCE
AGENCY
18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
.. KADAR STE PREHLAJENI! .. pridite k nam! Imamo izborno domače zdravilo proti KAŠLJU in prehladu! NE ČAKAJTE, ampak pridite takoj, ko se prehlad pojavi!
4800 E. 131 St.
(na vogalu Broadwaya)
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd.	KE 1-0034
Cleveland 10, Ohio
(150) ; Naročila spreiemamo in razpošiljamo tudi po pošti I


Karel Mauser:
1 LJUDJE POD BIČEM
£
:•»
III. del.
1
Sl
§



Mnogokrat je mislila, kako ko umirali ljudje, ki jih ni poznala. Toda zdaj, ko je bila sama med stenami, med katerimi so bili nekoč oni, je mogla misliti jasnejše. Z neznansko trudnostjo in usmiljenjem se spominja pisatelja, ki ga je nekajkrat srečala na cesti, ko je bencal s palico po Miklošičevi cesti. Ves zvit od bolezni je hodil svojo pot in nikoli bi ne zvedela za njegovo ime, da ji nekoč ni bilo dano, da mu je pobrala palico, ki mu je zdrsnila iz rok.
Narte Velikonja.
Brala je njegova Višarska polena.
Nekje v juniju, takoj prvo leto, so ga ustrelili. V tem poslopju je bil zaprt in iz tega poslopja so ga odgnali. Le kako so mogli naperiti puške v tisto njegovo skrivljeno telo? Včasih je bil v čitankah, zdaj ga ni več. Kakor da so streli prebili tudi vse njegove knjige, kakor da so bile del njegovega telesa.
Spet je bilo topotanje na hodniku. Rahlo se je dvignila na komolce in prisluškovala. Slišala je slaboten jok.
— Le počemu me zapirajo?
Vrata na nasprotni strani so se odpirala in jok je postajal glasnejši,
— Molči, prekleto! Vse bi vas morali pobiti. Beli ti zdaj ne bodo pomagali, kuzla bela.
Stisnila se je v kločič in pritegovala sapo. Vrata so se zaprla, jok je utihnil in koraki so spet odhajali. Silva je spustila glavo nazaj na svitek.
Na dvorišču nekje so morali prižgati luč, zakaj na steni, v katero je strmela, so se zarisali obrisi železnih palic v oknu. Nato je slišala hrumenje kamijona. Morda nakladajo ljudi je pomislila. Hrumenje je naraščalo, se oddaljevalo, nato je luč ugasnila in obris palic na steni je v hipu mrknil.
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
ELECTRIC MOTOR REPAIR SHOP
In. Waukegan. For sale or lease. Ontario 2-2555 or eves. DE. 6-5040.
(153)
MOBILE HOMES FOR SALE
VAGABOND
’50, 35 ft. long coral and white. Fully furn. 3 rms. and bath. Will finance. FU. 5-0904.	(151)
BUSINESS EQUIPMENT FOR SALE
LIKE NEW ALL STAINLESS STEEL
REFRIG. - 45 cu. ft. $800 inch delivery. EV. 4-1254.	(151)
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE — Light housekeeping. Age to 40. Prefer woman who speaks French or Russian, but not neces. Must speak English. 1-5 yr. old boy. 5 days, $35 week. Go. GR. 2-9593.	(151)
EMPLOYED MOTHER needs a woman for general housework and child care. 3 children. Live in. Own room. Speak English. Plain cooking. Permanent position. $35. Wk. Call before noon EDison 3-4070 or RE 4-9085.	(153)
Spet se je stegnila in ko je držala roke na prsih, se je sama sebi zazdela kakor utopljenka, ki so jo nekoč potegnili iz Bistrice in je nato ležala v podbreški mrtvašnici. Na golem odru, v grobi krsti, med staro šaro in na porjavelem svečniku je gorela ena sama revna sveča.
5
Blaž Bregar se je umetnosti novega življenja že toliko navadil, da je s silo zatrl spomin na obisk pri mrtvem Razpetu. Življenje pač ne pozna usmiljenja. Treba ga je zagrizeno živeti in ga čim manj premišljevati. Kakor hitro se obesiš na dogodke v preteklosti, tako brž se pritaknejo misli, ki so zmožne, da te premaknejo s tira in prinesejo muke, ki ti sredi veselja zagrene še največjo sladkost. Razpet je bil na svoj način tepec. Svoje lastno življenje je tako tesno zvezal s svojo idejo, da je nujno moral upihniti poslednjo luč, če je hotel ohraniti svojo resnico kot resnico. Prav to je bila njegova največja neumnost. Jasno, ubil je človeka, morda ne samo enega. Morda jih je ubil deset. Po prepričanju, ki je bilo nekoč last drugih pa ga je nato privzel kot svojega. To prepričanje je imel za čisto resnico in ob luči te resnico se je samemu sebi zdel junak, storil je nekaj v dobro nove družbe, ki je nametala na mrtve gnila dračja in prsti.
Ta junaštva so nenadoma dobile drug obraz v istem hipu, ko se mu je zamajalo zaupanje v resnico, ki jo je žago-
CHICAGO, ILL.
varjal. če bi ne bilo mrtvih, bi se morda Razpet še rešil na drugi breg. človek na vse zadnje le ne bi bil človek, če bi se kdaj ne vprašal za svoja dejanja. Nekoč se vsak vpraša. Bregar si mora priznati, da se je nekajkrat vprašal celo zavoljo Viktorja, ki ga je takrat samo ovadil. Toda Viktor živi, prevzel mu je celo Silvo in stvar je na nek način opravljena. Nekaj drugega je, če si nekoga spravil pod zemljo, če si ga mimo ubil s pištolo kakor je to storil Razpet z Rekarjem. Tu ostane nerešeno vprašanje, ki ga ni več moč razvozi jati. če se v človeku še omaje prepričanje, da je prav storil, potem moraš sam sebe gledati samo še kot navadnega morilca, ki ga je včasih, ko je bil čas urejen, sodnija klicala na odgovor in ga obsodila na vislice ali na dosmrtno ječo. Prehod od junaštva do lastne obsodbe mora biti pač strašen, tako strašen, da ga niti Razpet ni mogel prenesti.
Pri celi stvari Bregar ne čuti krivde. Res je mogoče, da je njegova ljubezen do Nataše bistveno pripomogla, da je Razpet opešal. Toda ljubezen je pač kakor zanjka, ki jo človek vrže. Z njo je ujel Natašo in Nataša je bila s tem zadovoljna. S kakšno pravico bi jo Razpet smel priklepati nase, kdo mu je nazadnje dal pravico, da bi morala deliti z njim to siromašno otepanje z življenjem, ki ga niti sam ni imel več v oblasti? Ničesar mu ni vzel s silo. Ljubezen je svobodna. Sicer mora priznati, da je z neko čustveno vero nekoč
gledal na zakon sklenjen v cerkvi, toda zdaj mu postaja stvar smešna, če dva ne moreta živeti skupaj, če veš, da imaš v svoji ženi samo hladno telo, ki se ti predaja iz strahu, mar ni potlej zakon samo neumna privezanost na nekaj mrtvega? Neločljivost zakona postaja tiranija, ki žene ljudi v obup. Toda kakor brž se hočeš izmakniti, že ti kaže duhovnik na postavo. Kakor vol si, pritvezen v star gepelj, ki bi se rad odtrgal pa moraš kar naprej hoditi v krogu.
Razporoka s prvo ženo je bila skoraj stvar medsebojnega domenka. Moral si je priznati, da ljubezni od vsega po-četka ni bilo veliko in še tista, ki je bila, je bila na nek način zvezana s spominom na Silvo. Silve v resnici ni mogel preboleti. Vrasla se je bila vanj in kmalu je spoznal, da bo zakon razpadel že zavoljo mrtvila
samega. Ženino flirtanje je mirno gledal, ni se razburjal, obenem pa je čutil, da sam dobiva gotove pravice, da počasi postaja svoboden. Tako se je zakon mirno končal. Razšla sta se po pomoti dobila.
Zadeva z Natašo je bila do^j cela druga. Gotovo, mladost je igrala veliko vlogo, še več pa tisti zastrti namigi od Natašine strani. Bilo je prijetno, na svoj način razburljivo, udirati ne-] komu v zaklenjeno svetišče in pri tem igrati dobrega prija-
telja. Razpet je bil pri vsem tem bedna figura, ni se znašel ob pravem času. Nataša je hotela živeti, hotela je uiti iz zakletega Razpetovega kroga in on ji je rad ponudil roko. Pač si ni mislil, da si bo Razpet to gnal tako k srcu.
Natašin jok ob Razpetovem grobu, ga je po svoje zadel. Ni jokala samo zavoljo siromašnega usmiljenja, preteklost v
njej se je še enkrat razklala. Tisti zvončki, ki jih je nekoč v gozdu prinašal, trobentice, ki jih je nabral zanjo, vse tisto pomladno cvetje, ki ga je nosila v bluzini gumbnici nekoč, vse to je spet videla. Saj je razumel. Isto se godi njemu, če se spomni na Silvo. Nekaj pač ostane in ruj iz srca kakor hočeš. Spomin je.
(Dalje prihodnjč)
DON’T BURN UP YOUR TIRE MONEY...
Drive in for an alinement check-up
MOTOR REPAIR
RICH’S AUTO BODY AND PAINT SHOP
1078 E. 64 St.—HE 1-9231
r
Sedeminšestdeset let
nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ah smrti.
KRANJSKO
KATOLIŠKA

SLOVENSKA
JEDNOTA
hiking your city a better place to live, work and raise a family—
the result of a GROWlKG Savings and Loan business
čof"*1
JjDvdteM -
7-j| 813 East IBSth SI.
25000 Eudld Av».
6235 SI. Clair Ava.
Cleveland, Ohio
Mullally Funeral Home
ZRAčEVALNI SISTEM
ambulančna posluga
365 East 156th Street
POGREBI OD $200.00 NAPREJ
KEnmore 1-1411
Najstarejša slovenska podporna organizacija ^
v Ameriki
Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 48,000
Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 10. leta.
K. S. k. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od 5500.00 do $15,000.00.
K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.
Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot iutril
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJi
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD
REAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER 4 Room brick. 2 bedrooms, Very Modern. Full basement, gas heat, 1 car garage, large fenced lawn. Nr. schools. $19,500. WOdland 9-5467.	(151)
CONTRACTORS REMODELED HOME at bargain price $15,800. $3,000 to $4,000 cash. Wood Dale -By Owner. 5 bdrm. home. Full bsmt. Cor. lot. Lge. Hv. rm. Kit. Pan. dinette, tile bath. Water sftnr., gas-range, refrig. & all draperies inch Close to schls., shopg., transp. PO. 6-0396.	(150)
LOMBARD — Beaut, section. Sacred Heart Parish. 3 bdrm. Cape Cod. Sep. din. rm., kit. 1% baths. Htd. sun porch. Full bsmt., frpl. Oil ht. Nr. shopg., transp. and school. By owner. MA. 7-5657. (150;
LEMONT TOWNSHIP —
BY OWNER
7 room brick ranch on 100x200’ lot. Att. gar. Thermopane windows, frpl., built-in kit. Many extras. Im-med. poss. $27,000. CL. 7-7037. (150)
ELK GROVE VILLAGE By owner transferred. Must sell. 3 Bdrm. brk. frm. 2 bath. Built-ins. Sept. din. or fam. rm. Gas ht. Att. gar. 1 blk. shop-school. $21,000. HE 7-0272.	(151)
ELMHURST — 5 Room cape Cod with adjacent lot. Fruit trees etc.; Close to school, church and shopping. Only $14,000. Phone TE 2-0656.	(152)
PALATINE — BY OWNER RANCH HOME, 3 bedrooms. Modern kitchen, tile bath. Gas heat. W/W crptg. S & s. Many extras. Owner wants offer. FL 8-2321.
(152)
DES PLAINES
3 Bdrm. Custom bit. brick ranch. Plastered. Full bsmt. 2 car gar. Black top side dr. Alum. S.S. Stove, refrig., washer, dryer, Good transp. Walk to school. Mid 20’s. Low taxes. Immed. occup. VA 7-1498.	(152)
rA\)) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, 111.
J
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 E»fi» 62 St. 11002 Lakeshor* Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HFnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
JVaznanilo in Zahvala
Z globoko žalostjo v srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po dolgi bolezni umrl naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast in brat
Jernej Krašovec
Svojo blago dušo je izdihnil dne 28. junija 1%1 v St. Alexis bolnici.
Naš dragi in nepozabni pokojnik je bil rojen 6. junija 1874 v Danah, fara Stari trg pri Ložu, od koder je prišel v Ameriko pr ed 60 leti.
Pogreb se je vršil 1. julija 1961 iz Za krajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida, kjer je bila darovana sv. maša z adušnica, nato pa je bilo pokojnikovo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija in tam položeno k večnemu počitku.
V dolžnost si štejemo, da sc tem potom iskreno zahvalimo preč. g. monsignorju L. Bazniku za molitve v pogrebnem zavodu, za darovano sv. mašo zadušnico in za spremstvo na pokopališče.
Iskrena hvala preč. g. Michaelu M. Roz-tas iz St. Alexis bolnice za podelitev zakramenta za umirajoče.
Prisrčna hvala nečaku pokojnika preč. £• Alojziju Sterletu iz New Yorka za izraženo sožalje in za opravljeno peto sv. mašo.
Toplo zahvalo izrekamo preč. g. msgr. M. Skerbcu za udeležbo pri pogrebni sv. maši in za molitve za pokojnika.
Hvala vsem, ki so ob krsto našega dragega pokojnika položili toliko lepega cvetja in mu s tem izkazali ljubezen in spoštovanje.
Prisrčno zahvalo izrekamo sosedom iz E. 68 ceste za prelep venec cvetja in za dar za sv. maše.
Iskrena hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše blagega pokojnika, in vsem ki so darovali v dobrodelne namene.
Hvala vsem, ki so ga prišli pokropit in molit zanj, hvala vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. maše in ga spremili na pokopališče.
Najlepšo zahvalo smo dolžni nosilcem krste samostojnega društva Loška Dolina, katerega ustanovni član je bil pokojni, kot tudi za prekrasni venec cvetja.
Posebno zahvalo izrekamo Johnu in Jen nie Krašovec za vso pomoč in naklonjenost, ki sta jo izkazovala pokojnemu in nam v času bolezni in ob smrti.
Prisrčna hvala vsem, ki so dali na dan pogreba na razpolago svoje avtomobile za spremstvo na pokopališče.
Hvala tudi Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu za vzorno vodstvo pogreba in za vsestransko nomoč.
Hvala vsem, ki so nam izrekli sožalje, bodisi rismeno ali ustmeno.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki so darovali ali prispevali, če kdo take kartice ni prejel, naj nam oprosti in sprejme tem petem našo globoko zahvalo.
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME: .....................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
ladili I
Ljubi mož, dragi oče, stari oče, tast in brat, počivaj v miru v blagoslovljeni zemlji Tvoje nove domovine in lahka naj Ti bo njena gruda. Žalostna so naša srca, ker si odšel za vedno in smo ostali sami. Toda tolaži nas zavest, da se bomo enkrat spet združili na kraju večnega veselja. Do takrat se Te bomo spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo, v naših mislih in molitvah! — Spavaj mirno, snivaj sladko!
Tvoji žalujoči:
FRANCES, roj. ŠPEHAR, soproga	JERRY, sin
FRANACES KRENSIGLOVA, MOLLY DeMARCO, hčerki trije vnuki in tri vnukinje snaha DOROTHY, zeta ANDY in RODGER v stari domovini sestra FRANCES MLAKAR ter ostalo sorodstvo.
Cleveland, Ohio, 8. avgusta 1961.
VARNOST JE PRVA! — Na evropskih cestah ni nic manj avtomobilskih nesreč kot pri nas v Ameriki. Oblasti se trudijo na vse načine, da bi jih preprečile. Na sliki vi' dimo progasto pobarvan del ceste pred križiščem v Rimu, ki naj opozori voznike na bližajočo se nevarnost.