Sixviiy OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a CELJE Wfl|n hflWUKA SN00032 ELENI CAS XXXII, številka 125, 9. junij 2000 Cena 269,00 SIT ORNJESAVINJSKI ČASOPIS TEMA MESECA: ŽIVLJENJE NA ■ ’ f§§§ ^ Zadruga mozirie Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. |Pon.-pet. sobota Nedelja Živilske trgovine 7. - 19. 7. - 12. SP Liubiia. cesta na LeDO Niivo 2. Mozirie 7. -19. 7.-12. 8.-11. SamoDOStrežna Mozirie. Na trau 5. Mozirie 7. - 19. 7.- 12. 8.30 - 10.30 Trgovina Šmartno. Šmartno 74. Šmartno 7. -19. 7. -12. Trgovina Bočna. Bočna 129. Gornii Grad 7. - 19. 7.-12. 8.30-11.30 SP Gornii Grad. Attemsov tra 8. Gornii Grad 8. -16. 7. -12. Trgovina Nova Štifta. N. Š. 3. Gornii Grad 7. - 18.30 7. -12. Trgovina Rečica. Rečica 61. Rečica 7. -18. 7. -12. Trgovina Radmirje. Radmirje 11. Liubpö pipi 7. - 19. 7. -12. SP Ljubno. Plac 14. Liubno 7. -19. 7. - 12. SamoDostrežna Liubno. Foršt. Liubno 7. - 19. 7. - 12. SP Luče* Luče 105, Luče 7. - 19. 7. -12. Trgovina Solčava, Solčava 17. Solčava 7. -19. 7. -12. Elektro Liubiia, Cesta na Lepo Niivo 2, Mozirje 7. - 19. 7. -12. KPC Liubiia, Cesta na Lepo Niivo 2. Mozirie 7. -18. 7. -12. Vrtnarski center, Na trgu 5, Mozirje 7. - 18. 7. - 12. Tekstil Gornii Grad. Attemsov trg 8. Gornii Grad 7. - 18. 7. - 12. Železnina Gornji Grad, Attemsov trg 8, Gornji Grad 7. -15. 7. -12. Kmfeffisfan5reskrba So. Rečica ca 7. - 19. 7. - 12. Blagovnica Liubno. Plac 14. Liubno 7. - 18. 7. - 12. Železnina Liubno. Foršt. Liubno 7. - 16. 7. -12. Železnina Luče. Luče 34. Luče Mobitel: 041/653-636 Tel. & Faks: 063/845-302 mrnm smreka, jelka dolžina 5 m (nadmera 10 cm!) DARILNI CEK DARILO ZA VSAKO PRILOŽNOST Želite svojim najdražjim ob posebnih trenutkih podariti nekaj izvirnega? Ponujamo Vam rešitev v obliki DARILNEGA ČEKA, ki ga lahko kupite v katerikoli poslovni enoti naše banke. Poskusite enkrat malo drugače. /O ) banka velenje ---/ Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke OSREDNJA KNJIŽNICA TRETJA SŠHEaN 3 ISSN 0351-8140 Leto XXXII, št. 12, g.junti Izhaja vsak drugi petek i\' Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje , Savinjske novice, Franci Kotnik sp., . Savinjska cesta 4,3331 Nazarje, telefon: 063/83-90-790, ,\ x telefon m faks: 063/83 90-791, žiro račun 52810-685-13016 Glavni in odgovo: Franci Kotnik Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savmjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Uroš Kotnik, Igor Solar, Karolinam Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marjja .:\\\ Šodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena /Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko, Marija Sukalo, Vesna Banjevič, NVv* Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove Računalniška obdelava: Tomaž Pajk Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063 Naslov uredništva: Savinjske novice \W\\ Savinjska cesta 4,3331 Nazarje Telefon: 063/83-90 790 Telefon in faks: 063/83-90-791 Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 229,00 SIT Tisk: ' Grafika Gracer, Lava 7b, Celje Rokopise, objave, razpise in oglasš jeN^\ . potrebno dostaviti v uredništvo \ v,Nx najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. / " ' Na podlagi Zakona o davku na!x\x\S dodano vrednost sodi' časopis Savinjske novice med proizvode,\\\ za katere se obračunava davek/naX dodano vrednost po stopnji 8%. Objavljenih rokopisov in fotografij he vračamo. ' Pmdržmemo sl pravico krajšanja \ ' besedil. Pisem bralcev m oglasov ne : lektoriramo. /\. ; v/ io za naslednji Odpovedi spreji polletje. Zgomjesavinjsko malo gospodarstvo je v stagnaciji. Če bi napisal, daje v krizi, bi delal krivico tistim, ki so kljub relativno neugodnim splošnim gospodarskim razmeram zelo uspešni in vlečejo voz naprej. Toda malo gospodarstvo se je zares znašlo v nekakšnem praznem prostoru, od koder ne najde poti navzgor. Število podjetnikov upada, ni zaposlovanja novih delavcev, prav tako ni novih samozaposlitev. O slednjih podjetniki itak nimajo posebej dobrega mnenja, saj menijo, da bi bilo veliko bolj koristno, če bi država stimulirala uspešne obstoječe podjetnike. No, če bi bilo zgolj tako, spet ne bi bilo svežega podjetniškega zagona... 25-letnica zgornjesavinjske obrtne zbornice je dokazala, da imajo obrtniki, ki predstavljajo najbolj pomemben segment malega gospodarstva, svojo organizacijo radi samo takrat, ko jo potrebujejo. Kadar v njej ne vidijo koristi, seje radi na daleč izognejo, kot da ne gre za njihovo stanovsko združenje. Ali res vidijo v njej samo aparat, kijim vsak mesec skozi članarinopobere nekaj denarja? Nekateri že, seveda pa zadeve ne smemo preveč posploševati, kajti nekateri so pripravljeniprav za to zbornico žrtvovati veliko prostega časa in energije. Ko za to po desetih letih dobijopapirnatopriznanje, jih drugi gledajo z zavistjo in nevoščljivostjo. Kako čudni smo zares Zgornjesavinjčani... Gledano v celem pa je naše gospodarstvo pravzaprav dokaj uspešno in ljudje, ki ga vodijo, si za lanske poslovne uspehe zaslužijo čestitke. Marsikdo od zaposlenih se radpriduša, da tako slabo, kot je sedaj, še nikoli ni bilo. A že takoj po tem, ko ga vprašamo, kakšen avto vozi danes in kakšnega je vozil pred nekaj leti, mu zmanjka argumentov za nadaljnje kritiziranje. Res pa je, da razlogov za slavje ni, kajti v dolini se veliko premalo ukvarjamo z razvojnimi vprašanji, z načrtovanjem naše prihodnosti. Ne moremo se vendar kar tako prepustiti toku časa in preprosto čakati, kaj se bo zgodilo! Mar se nismo že nekajkrat opekli na ta račun? Lepo vas pozdravljam do 23. junija! IZ VSEBINE: ■ Gospodarstvo v i * * sko-šaleški regiji Solidno in v koraku s slovenskim gospodarstvom 4 Območna obrtna zbornica Mozirje: Ob jubileju izdali pregleden zbornik................ 6 Okrogla miza o malem gospodarstvu: Podjetniki peljejo državo naprej ..............u Zgornja Savinjska dolina: Turistična organizacija, obeti nezainteresiranih?. 8 Zavod za gozdove: Gozdarji, stroka v službi narave .............. 10 V A -V V \ Razstava fotografij Cirila Šema: Z objektivom skozi čas.. 10 Mozirje, Nazarje: S športom proti drogi....l2 Leopold Venek iz Dol Suhe: s Na Suško godbo so ostali le dragi spomini...... 16 Zgodovina in narodopisje: Nekaj o hubah iz gornjegrajskega urbarja ....18 Tema meseca: v \\v Življenje na štirih kolesih 20 Zeleni Franček: Odpira se trg za ekološko pridelano hrano......... 29 Alja Omladič iz Mozirja: Zvezda je rojena!.....31 Zgornjesavinjska liga v malem nogometu: Na vrhu vse odločeno.... 32 Fotografije na naslovnici: Osrednja fotografija: Okrogla miza o malem gospodarstvu (foto: Ciril Sem) Zgoraj desno: Asfaltiranje ceste proti Smrekovcu (foto: Savinjčan) Zgoraj levo: Nov most čez Dreto v Gornjem Gradu (foto: Savinjčan) Spodaj desno: Modna revija ob 25-letni-ci OOZ Mozirje (foto: Ciril Sem) Gospodarstvo v savinjsko-šaleški regiji v letu 1999 Solidno in v koraku s slovenskim gospodarstvom Na podlagi razpoložljivih podatkov o gospodarskih gibanjih na območju Zgornje Savinjske in Šaleške doline je moč zaključiti, da je regijsko gospodarstvo v letu 1999 poslovalo solidno in v koraku s slovenskim gospodarstvom. Skupni dobiček v regiji je bil tretje leto zapored večji od skupnih izgub, plače so rasle hitreje kot na državnem nivoju, realno so se povečali skupni prihodki, sredstva in kapital gospodarskih družb, dodana vrednost na zaposlenega in investicije, registrirana brezposelnost pa je upadla. Zaključni račun za leto 1999 je oddalo 625 gospodarskih družb (lani 637), od tega je 567 malih, 34 srednjih in 24 velikih podjetij. V njih je zaposlenih 18.900 delavcev, od tega dobrih deset odstotkov v malih družbah, dobrih enajst odstotkov v srednjih in dobrih 78 odstotkov v velikih družbah. Mala podjetja so v lanskem letu ustvarila slabih devet odstotkov skupnih prihodkov, srednja dobrih deset in velika podjetja skoraj 81 odstotkov skupnih prihodkov. Primerjava strukture gospodarskih družb z republiškim povprečjem izkazuje slabšo zastopanost malih in srednjih podjetij v savinjsko-šaleški regiji. Skoraj polovica vseh zaposlenih v regiji je skoncentrirana v predelovalnih dejavnostih, kjer ustvarijo tudi skoraj polovico vseh prihodkov. Po številu zaposlenih sledijo rudarstvo, trgovina in gradbeništvo, po prihodkih pa trgovina, os- krba z električno energijo in rudarstvo. Upoštevajoč prihodke je v primerjavi z republiškim povprečjem v savinjsko-šaleški regiji več predelovalne industrije, rudarstva in oskrbe z električno energijo, ob tem pa skoraj za polovico manj trgovine. Povprečna bruto plača na zaposlenega je lani v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini znašala 156.767 tolarjev (Slovenija 173.245 SIT), kar je pomenilo 9. mesto od 13 regij (nižjo povprečno bruto plačo so imeli na Notranjskem, v Posavju, Pomurju in na Koroškem). V primerjavi z letom 1998 je savinjsko-šaleška povprečna bruto plača porasla z indeksom 112, kar pomeni približno šestod-stotno realno povečanje. Regijsko gospodarstvo je tretje leto zapored (slovensko drugo leto zapored) ustvarilo več čistega dobička kot čiste izgube. Čisti dobiček je znašal 5.434 milijonov SIT (leta Registrirana brezposelnost Občina 31.12.1998 31.12.1999 Gornji Grad 160 163 Luče 191 110 Ljubno 179 130 Mozirje 372 307 Nazarje 177 134 Solčava 53 34 Šmartno ob Paki 95 94 Šoštani 298 361 Velenje 2344 2134 Upravna enota Mozirje 1079 878 Velenie 2694 2555 1998 4.322 milijonov SIT), čista izguba pa 5.066 milijonov SIT (leta 1998 3-640 milijonov SIT). Z izgubo je poslovalo 191 podjetij (leta 1998 177), skoraj 80 odstotkov (predlani 72 odstotkov) izgub pa je lociranih v energetiki. Na območju Zgornje Savinjske doline so z najvišjo izgubo poslovala podjetja Glin Holding Nazarje, Smreka Gornji Grad in Gozdno gospodarstvo Nazarje. Na tujih trgih je regijsko gospo- darstvo ustvarilo za 5.174 milijonov ameriških dolarjev prihodkov, uvo-zapa je bilo za 3.713 milijonov USD, kar pomeni, da je saldo zunanjetrgovinske menjave za razliko od stanja na nivoju države (-1.409 milijonov USD) izrazito pozitiven. Franci Kotnik Vir: Pregled gospodarskih gibanj v Savinjsko-šaleški regiji v letu 1999, GZS Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje, maj2000 Savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica Več pozornosti malemu gospodarstvu Šesta redna seja upravnega odbora Savinjsko-šaleške ob-močnezbornice Velenje,opravili so jozadnjitorekvmaju,jebila namenjena zlasti gospodarski tematiki. Upravni odbor se je seznanilzgospodarskimigibanjivregijivletul999in ugotovil, da so rezultati solidni ter v skladu z gibanji na državnem nivoju. Relativno ugodno sliko dopolnjujejo tudi podatki o padanju registrirane brezposelnosti ter dokaj optimistične napovedi velikih delodajalcev glede zaposlovanja v prihodnje. Bistveno manj ugodna je situacija na področju malega gospodarstva, saj število samostojnih podjetnikov in malih podjetij upada, mali delodajalci so praviloma nezainteresirani za dodatno zaposlovanje, povpraševanje po poslovnih prostorih je skromno, ponekod pa so izrazito pereča nekatera razvojna vprašanja, kot na primer v Zgornji Savinjski dolini problematika obrtnih con in parkirnih prostorov za tovorna vozila. V energetiki, kjer so v lanskem letu ustvarili kar štiri petine vseh izgub v regiji, pripravljajo strateške dokumente za poslovanje v prihodnjih petih letih. Kot je znano, bo slovenski energetski trg od leta 2003 popolnoma liberaliziran, zato se podjetja sedaj dogovarjajo z vlado, kakšno vlogo bodo v gospodarskem sistemu imela v prihodnje. V Premogovniku Velenje napovedujejo, da bodo kljub modernizaciji proizvodnje še zaposlovali, znova pa želijo spodbuditi sveže razvojne spodbude v lokalnem okolju, ki bi jih bili pripravljeni tudi podpreti. Izguba v Glinu Holdingu je po besedah direktorja Antona Vrhovnika zgolj sistemske narave, medtem pa je Slovenska razvojna družba omenjeno podjetje že dokapitalizirala z 899 milijoni tolarjev. V kratkem naj bi bila jasna tudi usoda doslej še neolastninjenih Glinovih hčerinskih podjetij. Zanimiva je tudi informacija, da se vodilna banka v regiji - Banka Velenje - združuje z Novo Ljubljansko banko. Člani upravnega odbora so v razpravi menili, da je potrebno malemu gospodarstvu v prihodnje nameniti več pozornosti. Verjetno bo tej temi posvečena tudi posebna okrogla miza, še pred tem pa je potrebno pridobiti podatke o tistem segmentu malih gospodarskih subjektov, ki so v domeni Davčnega urada Republike Slovenije. Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica bo tudi letos zbirala prijave za podelitev priznanj in diplom inovacijam. V ta namen bo v sredstvih javnega obveščanja objavljen razpis, odziv nanj pa naj bi bil letos še večji kot lani. Ker je dosedanji direktor območne gospodarske zbornice Igor Meh odšel na novo delovno mesto v Zagreb, je upravni odbor na podlagi predloga komisije, ki je pregledala prijave na javni razpis, imenoval novo direktorico. To je Alenka Avberšek iz Velenja, ki bo svojo funkcijo začela opravljati prvega ju-lija. Po besedah predsednice upravnega odbora Marije Vrtačnik je soglasje za imenovanje nove direktorice podal tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožko Čuk. Franci Kotnik Telekom Slovenije PE Celje Digitalizirano omrežje brez dvojčnih priključkov Telekom Slovenije je v svojem drugem letu poslovanja kot delniška družba ustvaril 72,4 milijarde tolarjev prihodkov in 7,9 milijarde tolarjev čistega dobička. Tudi Telekomova celjska poslovna enota je bila v letu 1999 zelo uspešna, saj je v celoti dosegla vse zastavljene cilje, nekatere pa je celo presegla. Število telefonskih naročnikov se je povečalo za 7.620 in sedaj znaša skupaj 93.652. S 1.6.2000 je telefonsko omrežje na območju PE Celje v celoti digitalizirano, dvojčni priključki pa dokončno ukinjeni. Zgovoren je podatek, da je bilo leta 1993 na celjskem v povprečju približno 20 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev, konec leta 1999 jih je bilo 37,2. V praksi to pomeni, da je celjska poslovna enota Telekoma v tem času uspela zmanjšati zaostanek za republiškim povprečjem z 22 na 9,9 odstotka. Če je bilo na listi čakajočih na telefonski priključek še leta 1996 6.344 interesentov, jih je bilo lani le še 126. Za naložbe so v PE Celje lani namenili 1,85 milijarde tolarjev. Izključene so bile elektromehanske centrale v Mozirju, Šempetru, Žalcu, Za-vodnjah, Šmarju pri Jelšah in Velenju, zamenjale pa so jih digitalne. Konec leta je bilo vključenih 3.715 osnovnih in 63 primarnih ISDN naročnikov, kar je 41,4 odstotka več kot leto poprej. Vključenih je bilo tudi 1.121 baznih CENTREKS naročnikov. V letu 2000 bodo v Telekomu Slovenije namenili za naložbe 36 milijard tolarjev, v PE Celje pa 1,75 milijarde tolarjev. Do konca leta naj bi v državi presegli 46 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev. Kot je na nedavni tiskovni konferen- ci povedala nova direktorica celjske poslovne enote Jožica Guzej (na tej funkciji je nasledila Jožeta Palčnika, ki je prevzel vodenje sektorja za prodajo rezidenčnim uporabnikom Telekoma Slovenije v Ljubljani), se želijo na ta način čim bolje pripraviti na prihod tuje konkurence. Po 1.1.2001 bo namreč trg komunikacij v Sloveniji liberaliziran. Pomemben Telekomov projekt v letu 2000 je tudi sprememba številčenja v telekomunikacijskem omrežju, kipo vsej Slovenijiuvaja7-mestne številke telefonskih priključkov. Vladanaj bi letos tudi končno rešila vprašanje lastništva individualnih vlagateljev v telefonsko infrastrukturo (pred leti je bil to običajen način gradnje oziroma pridobivanja novih telefonskih priključkov). Do konca leta 2000 naj bi bilo telekomunikacijsko omrežje v Sloveniji v celoti digitalizirano (brez analognih telefonskih central) in brez dvojčnih priključkov. Ta zahteven cilj so v celjski poslovni enoti Telekoma dosegli že konec maja. Franci Kotnik Gorenje d. d. Velenje Vzpodbudni rezultati poslovanja Nadzorni svet Gorenje, d. d., ki mu predseduje gospod mag. Marko Voljč, je na svoji zadnji seji obravnaval in sprejel Poročilo o poslovanju Skupine Gorenje za leto 1999) se seznanil s poslovanjem v prvih treh mesecih letošnjega leta in soglašal s predlogi sklepov Uprave za letno skupščino delničarjev. Delo Uprave in poslovne rezultate je Nadzorni svet ocenil za dobre, še zlasti ker so bili doseženi v zapletenih razmerah svetovne globalizacije, zaostrenih pogojih tržne konkurence ter razmeroma počasnem oživljanju gospodarstev v državah tranzicije. V teh okoliščinah je Skupina Gorenje v lanskem proizvodov ter dizajna bo Gorenje lahko tudi v letu ustvarila 111,9milijard tolarjev konsolidiranih čistih prihodkov, kar v primerjavi s predhodnim letom pomeni 10 odstotno rast. Ustvarjeni dobiček v višini 2,5 milijarde tolarjev je za 38 odstotkov višji glede na predhodno leto. Dobiček je višji predvsem zaradi povečanega obsega prodaje ter višji produktivnosti in poudarkom na oblikovni dovršnosti. Hkrati pa je Skupina uspela obvladovati tudi stroške, ki so rasli počasneje od prihodkov. Doseženi prihodki od prodaje v prvih treh mesecih letošnjega leta presegajo 5 odstotno rast načrtovano s strateškim planom Skupine Gorenje in so 20 odstotkov višji od primerljivega lanskega obdobja. Zahvaljujoč nenehni kontroli stroškov, izboljšanju kvalitete in opremljenosti bodoče vzdrževalo načrtovane stopnje rasti prodaje in dobičkonosnosti. V letu 2000 naj bi k rasti deloma prispevalo tudi izboljšanje gospodarskega okolja, ki vnaša vsvetovno trgovanje večjo dinamiko. To pa med drugim krepi tudi pritisk na cene vhodnih materialov, stroške storitev in draži denar, hkrati pa se vršijo pritiski na znižanje cen zaradi globalizacije. Gorenje se je s pospešeno investicijsko dejavnostjo in modernizacijo, ki zagotavlja nižje stroške na enoto proizvoda, pravočasno pripravilo nadogajanja v okolju. Tako je Skupina dosegla v prvih treh mesecih 28,9 milijard tolarjev konsolidarne prodaje oziroma 5 milijard več kot v lanskem enakem obdobju. KF Ljubno ob Savinji Dela na kanalizaciji Na Ljubnem so v preteklih letih zgradili čistilno napravo, v letošnjem letu pa nadaljujejo z izgradnjo zaključne faze primarne kanalizacije. Z priključitvijo sekundarnega omrežja ter sanacijo obstoječega sistema odvodnjavanja, predvsem v centru Ljubnega, bo mogoče čistilno napravo funkcionalno pognati. Za izgradnjo tretje faze so v občinskem proračunu zagotovili 8,7 milijona tolarjev, kar znaša slabo polovico celotne pogodbene vrednosti investicije. “Glede na sredstva zagotovljena v proračunu občine so bila predvidena najnujnejša sredstva, ob hkratni izgradnji Marčinkovega jezu, za izgradnjo cevovoda preko Savinje. S končno odločitvijo ministrstva za okolje in prostor po izgradnji Marčinkovega jezu in z dodatnimi varovalnimi zaključnimi deli na obeh brežinah Savinje, ki so se določevala naknadno ob izgradnji jezu, je ugotovljeno, da je potrebno primarno kanalizacijo zgraditi v celoti. Vsak naknadni poseg v brežine bi namreč pomenil veliko večje stroške izgradnje,” nam je povedal Franjo Naraločnik, tajnik občine Ljubno. Dela na Marčinkovem jezu so v zaključni fazi, po projektu, ki so ga pripravili v ministrstvu za okolje in prostor bodo poskrbeli za zavarovanje brežin, celoten projekt pa naj bi predali namenu ob prazniku občine. Savinjčan KS Kokarje Gradnja igrišča se nadaljuje V Kokarjah so zadnji vikend v maju nadaljevali z deli pri izgradnji športno rekreacijskega centra na Lazah. Strojna dela so zaključena, zato so ročno pobirali kamenje in valjali s travo zasajeno površino. Ponovno so se izkazali kraj ani in društva z udarniškim delom. Sedaj so po mnenju predsednika sveta Krajevne skupnosti Kokarje Antona Blatnika na potezi športniki, ki naj bi označili veliko nogometno igrišče in postavili gole ter v sodelovanju z gasilci postavili tudi objekte za razne prireditve in športne aktivnosti. Vendar tudi njim primanjkuje finančnih sredstev. Investicija je terjala že več kot dva milijona tolarjev, ki jih je namenila občina iz svojega proračuna, krajani in društva pa so v delo vložili preko 300 prostovoljnih ur in 250 ur dela s traktorjem. Občinski proračun je »presahnil«, zato bodo financiranje izgradnje nadaljevali s sredstvi društev, ki bodo v prihodnosti koristila center za svoje namene. Marija Sukalo Območna obrtna zbornica Mozirje Ob jubileju izdali pregleden zbornik Obrtniki Zgornje Savinjske doline združeni v Območno obrtno zbornico z sedežem v Mozirju praznujejo jubilej, ki pomeni 25 let prizadevanj, da bi obrtniki dobili mesto v družbi, ki ga zaslužijo. Prvotno združenje obrtnikov se je leta 1991 reorganiziralo v zbornico. Aleksander Videčnik je spregovoril o obrtništvu nekoč in danes (foto: Ciril Sem) Okrogla miza o malem gospodarstvu Zgornje Savinjske doline Podjetniki peljejo državo naprej Razgovora o problematiki in razvojnih možnostih obrtništva ter podjetništva v Nazarjah, so se poleg resornega ministra Janka Razgorška udeležili predstavniki obrtne organizacije, poslanci in župani Zgornje Savinjske doline, med udeleženci pa je bil tudi Jože Jeraj, generalni konzul v Celovcu. Z sprejetjem obrtnega zakona je bila gotovo dosežena precejšnja prelomnica v delu obrtniške organizacije, kljub temu pa danes ugotavljajo vse večjo potrebo po druženju v okviru posameznih strok. Znotraj območne zbornice deluje deset strokovnih sekcij, ki so iz dneva v dan bolj aktivne. V vsebinsko in oblikovno bogatem zborniku obrtniki bralcu nudijo dragocena spoznanja, do katerih se je v zadnjih desetih letih dokopal publicist Aleksander Videčnik. Zbornik torej ni zgolj nadaljevanje pred desetimi leti natisnjene publikacije - je precej več, saj se snovalci niso hoteli spogledovati z že zapisanim. Predstavitev zbornika je bila smiselno lepo zaokrožena z predavanjem Aleksandra Videčnika - cehovskim večerom - o obrtništvu nekoč in danes. Videčnik se je posebej ustavil ob cehih in njihovi vlogi; med vsemi je izpostavil lončarski ceh, kateri je edini imel sedež v Zgornji Savinjski dolini. Ostali so imeli praviloma sedeže v Celju. Avtorji publikacije so zadevo smiselno popestrili z reprodukcijami različnih dokumentov, zanimiva je objava prospekta Ivana Cesarja iz Mozirja, kateri že leta 1899 predstavlja podrobno ponudbo svojih izdelkov. Zgornjesavinjski obrtniki so se nedvomno vseskozi zavedali, da bodo združeni lažje premagovali nenaklonjenost nekdanje države, zato ne preseneča, da je bilo njihovo združevanje prostovoljno. Kljub negativnemu odnosu v preteklem obdobju, ugotavlja Franci Kotnik, direktor Zgornjesav-injskega podjetniškega centra, kateri je bil ustanovljen na pobudo zbornice, so bili obrtniki v sedemdesetih in osemdesetih letih bolj vpeti v takratne lokalne strukture kot danes. To se negativno odraža pri pomembnih odločitvah. Kljub temu, je med ostalimi zapisal v zborniku resorni minister Janko Razgoršek, je jubilej pomemben ne le za Območno obrtno zbornico Mozirje, temveč za razvoj malega gospodarstva v vsej Sloveniji. Mozirska zbornica pomembno sooblikuje gospodarsko okolje ter pripomore k povečevanju konkurenčne sposobnosti podjetij na domačem in tujih trgih, ugotavlja minister Janko Razgoršek. Savinjčan Iz obširne razprave sta bili ugotovljeni predvsem dve zadevi. Pereč problem avtoprevoznikov zaradi neurejenih parkirišč in drugo, vsi pristojni, vključno z državo, bodo morali bistveno več storiti za resnično vzpodbujanje malega gospodarstva in obrti. V precejšnji meri še vedno prevladuje miselnost iz prejšnje države, ko se je na nosilce obrti gledalo kot na kapitaliste, je ugotovil Janko Razgoršek. Stvari se sicer spreminjajo, dejstvo je, daje kar 57 odstotkov aktivnega prebivalstva Slovenije zaposlenega v malem gospodarstvu in obrti. Po številu gospodarskih subjektov je naša država primerljiva z svetom, bistveno slabša je primerjava pri zaposlenosti. Zavedati se je treba, da bo z vstopom v Evropsko unijo potrebno prevzeti tudi zadeve, ki za podjetnike ne bodo ugodne, je ugotavljal Razgoršek in dodal, da so v njegovem resorju na zakonodajnem področju realizirali vse kar je bilo v njihovi pristojnosti. Brezposelnost v Sloveniji upada, podobna ugotovitev velja tudi za območje upravne enote Mozirje, kjer so najbolj kritične občine Solčava, Luče, Ljubno in Gornji Grad. Delež samozaposlenih se na območju Mozirja manjša, gre seveda za samozaposlovanje nezaposlenih, kljub temu je napoved zaposlovanja ugodna, je poudaril Srdan Arzenšek, direktor Območne službe zavoda za zaposlovanje Velenje in ob tem ponovil besede v. d. ministra Razgorška, da naj denar namesto za samozaposlovanje namenijo podjetjem za zaposlovanje. Stanislav Kramberger, predsednik upravnega odbora OZ Slovenije, je poudaril nujnost hitrejšega usklajevanja obrtne zakonodaje z realnimi potrebami stanovske organizacije. Vse poteka prepočasi, razkorak med obrtniki in državo je precejšen, zato je težko sklepati kompromise. Smo edina država na svetu, kjer je poklicno izobraževanje otrok padlo pod 34%. Primerjamo se z Evropo, država pa postavlja pred ljudi nerazumne zahteve. Zaradi visokih dajatev, finančne nemorale in nediscipline, kjer je med občutnimi kršitelji tudi država, se vedno manj podjetnikov odloča za zaposlovanje. Ob tem ne gre prezreti, da kar 20% bruto nacionalnega produkta ustvarijo obrtniki, je zaključil Kramberger. Savinjčan Ena izmed ugotovitev okrogle mize je bila, da podjetništvo v dolini stagnira (foto: Ciril Sem) 25 let OOZ Mozirje Slovesen zaključek praznovanja Zgornjesavinjski obrtniki so enotedensko praznovanje srebrnega jubileja sklenili dostojno, kot se za stanovsko organizacijo renomiranega porekla tudi spodobi. Škoda, ker se v veliki dvorani nazarskega doma ni zbralo več obrtnikov in sploh obiskovalcev, bogata vsebina prireditve bi si jih pravzaprav zaslužila. Razvoj zbornice in njeno delo je predstavil Franc Benda, predsednik območne obrtne zbornice, kot vedno so se izkazali glasbeniki nazarske glasbene šole, poseben užitek pa je bila modna revija. Ob desetletnici delovanja so jo pripravili tekstilci. Predstavljena oblačila so potrdila visok nivo kvalitete in kreativnosti, nekatere izdelke bi lahko mirno uvrstili ob imena znanih modnih Dobitniki plaket in priznanj ob 25-letnici Območne obrtne zbornice Mozirje (foto: Ciril Sem) Turistična zveza Slovenije Moja dežela lepa in gostoljubna Leto je naokoli in ponovno se pričenja tekmovanje za izbiro najbolje urejenih krajev v Sloveniji. Projekt izvaja Turistična zveza Slovenije pod pokroviteljstvom Ministrstvu za okolje in prostor ter Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem. Posebna pozornost bo letos namenjena gostinsko turističnim objektom, kajti leto 2000 je leto kulinarike in vina. Pri ocenjevanju krajev bo komisija preverjala tudi skrb za celotno podobo kraja, zgodovinsko, kulturno, naravno in stavbno dediščino, snažnost kraja, ustrezno zbiranje in deponiranje odpadkov, zaščita in urejanje voda, racionalno rabo energetskih virov in organizacijo prometa. Upravna enota Mozirje je 31. maja sklicala sestanek vseh predstavnikov turističnih društev in občin. Dogovorjeno je bilo, da letos tekmujejo naslednji kraji: Mozirje (izletniški kraji), Šmihel (hribovski kraji), Rečica ob Savinji (drugi kraji), Lačja vas - Veniše (drugi kraji), Gornji Grad (izletniški kraji), Ljubno (drugi kraji), Luče (drugi kraji), Solčava (izletniški kraji), in Logarska dolina (turistični kraji). Prvi krog regijskega ocenjevanja bo potekal 19- in 20. junija 2000. Komisijabo ocenila vse kraje in tudi osnovne šole. Zmagovalni kraji v svoji kategoriji se bodo uvrstili v drugi krog ocenjevanja na republiški ravni, ki bo potekalo v juliju in septembru. Tekmovanje in njegovi rezultati so sestavni del turistične ponudbe in prispevek k promociji države. Vsi skupaj si moramo prizadevati, da bo tekmovanje dobilo značilno prepoznavno celostno podobo in da bosta tržna motivacija in promocija kraja ustrezni. Tatjana Purnat Gornji Grad kreatorjev. Škoda, ker so profesionalno predstavitev manekenov in manekenk spremljali nekorektni žvižgi opolzkosti. Mlade dame so vsekakor vredne občudovanja, ob korektno opravljenem delu tudi spoštovanja. Trud sodelujočih pač ni merljiv z navijaškimi strastmi ob nogometnih Savinjčan Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju Priznanja našim kmetijam Na Ptuju - mestu stoterih dobrot so v dneh od 11. do 14. maja že enajstič odprli vrata dobrotam slovenskih kmetij. Razstava Dobrote slovenskih kmetij je ena pomembnejših državnih prireditev, ki jo vsako leto pripravijo Kmetijska svetovalna služba Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - Uprava Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva in Mestna občina Ptuj. Tudi letošnja razstava je bila prikaz najboljšega, kar znajo pripraviti slovenske kmetije. Skrbno pripravljeni domači izdelki so bili dokaz, da ima slovensko podeželje bogato znanje, ki izvira iz večstoletne tradicije prehranskih navad ljudi iz posameznih krajevin regij. Razstava dobrot slovenskih kmetij pa ni le predstavitev ustvarjalnosti ljudi na prehranskem področju, temveč ima še posebej velik izobraževalni namen. Mnenje strokovnih komisij, ki izdelke vsako leto ocenjujejo, je, da je kakovost razstavljenih dobrot iz leta v leto višja. Od skupaj 828 ocenjenih izdelkov jih je 20 prejelo najvišje priznanje - kipec kakovosti, 215 zlatih, 202 srebrnih ter 132 bronastih priznanj. Iz Zgornje Savinjske doline se je letos predstavilo 8 kmetij s krušnimi in mlečnimi izdelki ter naravnim žganjem. Prav vsi izdelki so bili raznoliki in skrbno pripravljeni, kot dokaz izredne kvalitete pa so lepa priznanja, ki so jih prejele naslednje kmetice: srebrno priznanje: Rezika Solar, Primož 6l, Ljubno ob Savinji, za sadjevec injožica Bezovnik, Raduha 15, Luče, za sadjevec; bronasto priznanje: Fanika Žunter, Prihova 35, Nazarje, za ajdovo potico z orehovim nadevom in Vera Ošep, Robanov kot 33, Solčava, za surovo maslo. Bernarda Brezovnik Most - nujnost in odrešitev Gornji Grad kaže v zadnjih dneh podobo nekakšnega gradbenega mravljišča. Predvsem je živahno ob novem mostu, preko katerega je promet že stekel, slovesno pa ga bodo predali v uporabo ob občinskem prazniku, predvidoma 30. junija. Most je za krajane in tudi vse ostale prava odrešitev, čeprav se je tudi obvoznica, kljub občasnim zapletom, dobro obnesla. V času praznovanja bodo skupaj z Mozirjani predali namenu tudi vodovod Homec - Podhom. Seveda bodo prišla do besede tudi društva, ki vseskozi skrbijo za poživitev kraja. Planinci, jadralni padalci, nogometaši, gasilci in še kdo bodo poskrbeli za živahnejši utrip v teh dneh. Med kulturnimi dogodki velja omeniti kar dve knjižni predstavitvi. Zbornik Zorana Tratnika in roman Med legendo in resnico podpisanega. V tem času bodo v Gornjem Gradu odkrili tudi doprsni kip Franca Kocbeka, nadučitelja, planinca in kulturnika, ter se tako ob 70 - letnici njegove smrti najlepše oddolžili temu velikemu možu. Savinjčan Zgornja Savinjska dolina Turistična organizacija, obeti nezainteresiranih? Po številnih bolj ali manj pravniških zapletih in nedorečenosti okoli ustanovitve lokalne turistične organizacije so februarja ob prisotnosti resornega ministrajanka Razgorška župani in županja presenetljivo hitro dosegli soglasje o ustanovitvi gospodarsko interesnega združenja. Preko njega naj bi koordinirano tržili, promovirali, skratka, skrbeli za razvoj turizma šestih občin Zgornje Savinjske doline. Turistična vizija doline je s komunalno in turistično infrastrukturo urejena regija, kjer bodo obiskovalci skozi celo leto deležni urejene in organizirane ponudbe spoznavanja naravne in kulturne dediščine področja. Lepi obeti, ki pa zaenkrat ostajajo zapisani le na papirju. Dejstvo je, da se s turizmom, v splošnem in globalnem pomenu besede lahko ponašata Mozirje z Mozirskim gajem in Solčava z Logarsko dolino, ostali pa se, čast individualnim izjemam, vrtijo na mestu. Februarski sklepi so brez potrditve občinskih svetov ničelni, zdi se, da gre tudi za pomanjkanje interesa. V vsakem primeru pa je turistična sezona v smislu skupnega nastopa že izgubljena. Zdi se torej, da je turistično gospodarsko interesno združenje (v nadaljevanju GIZ) kolektivna figa vžepu. Od načelnega pristanka županov do danes so namreč pretekli že štirje meseci, omenjena tema pa je bila obravnavana na samo treh občinskih svetih. V Mozirju je bila predstavljena zgolj kot informacija, vsebinsko naj bi o tej temi razpravljali na junijski seji občinskega sveta. Enako se bo zgodilo v Solčavi, kjer pa ob Logarski dolini in delavnem turističnem društvu dodatnih tozadevnih povezav ne pogrešajo. Torej ni izkazanega interesa, pravi tajnik občinejanez Čerček, vendar, dodaja, bodo GIZ podprli, v primeru, da ga bodo tudi druge občine. Razmišljanje Ljubencev je pravzaprav podobno. Dobri turistični subjekti se prodajajo sami, zato ni pravega interesa, ugotavljažupanjaAnka Rakun. Za nameček pa so se ljubenski svetniki odločili, da bodo počakali na stališča ostalih občin in se opredeljevali na podlagi znanih dejstev. Dejstva so pravzaprav znana v občinah Luče in Gornji Grad, kjer so svetniki glasovali za ustanovitev GIZ, nazar-ski svetniki pa so predstavljeno rešitev skupnega turističnega nastopanja zavrnili. Argument proti so številne študije o turizmu v Zgornji Savinjski dolini, ki so bile izdelane in finančno podkrepljene v preteklosti, vendar nobena ni zaživela v praksi. Dejstvo, ki bi mu težko oporekali, poleg tega je občina Nazarje kot izrazito gospodarska občina, vezana na turizem manj kot ostalih pet občin. Marko Lenarčič, nepooblaščeni koordinator za ustanovitev lokalne turistične organizacije, je nad takšno politiko občin razočaran. Župani so se zavezali, da bodo njihov dogovor za ustanovitev verificirali tudi občinski sveti, ugotavlja Lenarčič in dodaja, da je turistična sezona izgubljena. Čemu torej vztrajati na projektu, ki jemalo interesanten oziroma brez pod- pore? Ministrstvo za turizem in malo gospodarstvo vidi turistično perspektivo v celovitosti območja, vse doslej smo namreč govorili o celostni ponudbi Zgornje Savinjske doline, ugotavlja Lenarčič. Županom očitno odgovarja pat pozicija. V tem primeru ni potrebno zagotavljati proračunskih sredstev. Možna razlaga, vendar malo verjetna, ob predpostavki, da so se župani vendarle opredelili za ustanovitev. Kaj več od tega, gledano globalno, pa tudi niso storili. Navsezadnje je nečastno propadel turistično informativni center v Lučah, v katerega so bila vložena določena Ljubno ob Savinji Te dni z veliko vnemo urejajo zaključna dela na 4,5 kilometrov dolgi trasi od Ločice proti Smrekovcu, to pa pomeni, da ima odslej asfaltno povezavo z dolino dodatnih 14 kmetij. Kmetje so z delom in prispevki prispevali kar 30 milijonov, ostalih 40 pa sredstva in kateri je po mnenju Marka Lenarčiča dobro delal. Taktiziranje občin je torej očitno. Ob znanih težavah, ki spremljajo sleherno skupno akcijo v Zgornji Savinjski dolini, je iskanje krivca za nastalo situacijo brezpredmetno. Odgovornega pravzaprav ni, so samo različni interesi. Povsem legitimno in razumljivo. Manj razumljivo je vztrajanje na projektu, za katerega so nekateri (očitno) že vnaprej vedeli, da je obsojen na neizvršenost. V tem primeru je trošenje energije in sredstev vendarle konkretna odgovornost. Savinjčan je preko programa CRPOV in z naslova demografije prispevala država. Kaj pomeni asfaltna cesta tem ljudem je menda jasno, v končni fazi pa je odsek pomemben zaradi povezave s Črno na Koroškem. Savinjčan Novi kilometri asfalta Na Ljubnem so v zadnjih letih uspeli asfaltirati okroglih 30 kilometrov lokalnih cest. Podatek je zgovoren sam zase, kljub resnici, da je bilo v vse odseke po okoliških zaselkih vloženega veliko truda in lastnih sredstev krajanov, pa ne gre odrekati zaslug občinski upravi, ki preko razpisov zagotavlja državna sredstva. USTANOVITEV GOSPODARSKO INTERESNEGA ZDRUŽENJA, KI NAJ BI POVEZOVALO OBČINE PREDVSEM V TURISTIČNI PONUDBI... JEZE TAKO, DA TUDI V NASI DOLINI SANJAMO DOBIČKE BREZ VSAKRŠNEGA VLAGANJA ...SO ZUPANI PODPRLI, A KAR SE DENARJA TIČE OČITNO S FIGAMI V ŽEPIH. Zgornja Savinjska dolina Madžarski parlamentarci v gaju in Logarski dolini Na povabilo predsednika Odbora za infrastrukturo in okolje Državnega zbora RS Jakoba Presečnika se je v Sloveniji na tridnevnem obisku mudila delegacija Odbora za varstvo okolja madžarskega parlamenta. Po uradnih razgovorih v prostorih Državnega zbora je gostitelj skupaj z nekaterimi člani odbora goste povabil na ogled nekaterih parkov v Sloveniji in z njimi izmenjal izkušnje pri zaščiti posameznih območij. Pri tem so si bili enotni, da mora zakonodaja zagotavljati možnost razvoja teh območij (predvsem turističnega) in ne ovir, do katerih lahko pride z nepravilnim pristopom. Madžarski parlamentarci na vhodu v Mozirski gaj (foto: Ciril Sem) Gostje so prvi dan obiskali Mozirski gaj in Logarsko dolino in bili tako nad urejenostjo kot organizacijo delovanja teh dveh parkov navdušeni. Zadovoljni so bili s predstavitvijo, ki so jo pripravili upravlj alci parkov in pozdravi županov občin. V naslednjih dneh so si gostje skupaj z gostitelji Dušan Kumer, glavni tajnik stranke, je prepričan, da je potrebno staviti na mlade in preko Mladega foruma stranke zastaviti dolgoročno volilno kampanjo. Kot ugotavlja, je na področju Mozirja potrebno nekaj storiti, saj v nekaterih volilnih okrajih že potekajo nekakšne predvolilne kampanje, tukaj pa so očitno zaspali. Zelo pomembno je, da je kandidat iz domačih vrst, v tem vidi Kumer bodoči zametek stranke. Dogovorjeno je bilo, da bodo volilni štab vodili Bojan Rop, Boštjan Rakun in Tomaž Pajk, v drugi polovici naj bi dolino obiskal tudi predsednik stranke Borut Pahor, predvsem pa bodo poskušali nagovarjati potencialne volivce z raznimi propagandnimi akcijami. Ena med njimi, Globalna vas na vasi, kot so jo ogledali še Postojnsko jamo, Triglavski narodni park in regijski park v ustanavljanju Goričko, ki obsega tudi del Madžarske in Avstrije in je skupni projekt vseh treh držav. S tem so madžarski parlamentarci vrnili obisk delegaciji našega odbora, ki je bila na Madžarskem pred dvema letoma. KF imenovali, naj bi se še ta mesec zgodila na Rečici. V nadaljevanju je Dušan Kumer prisotne seznanil z aktualnimi političnimi dogodki v Sloveniji. Po Kumru se je Drnovškova vladna koalicija zapletla v lastno politiko, predvsem pa so Drnovšku odtegnili podporo zaradi predvidenega sporazuma z Vatikanom in odločitvijo za večinski dvokrožni volilni sistem. Gre za resni politični zameri, je dejal Kumer, ob tem, da je ZLSD dvakrat izvolila Drnovška za mandatarja, ki je potem sestavil drugačno vlado. Nesprejemljiva je tudi kontrola poslancev pri glasovanju. Gre za zaupanje znotraj poslanske skupine, je dejal glavni tajnik stranke. Naši poslanci so vedno glasovali proti Bajuku, je zaključil Dušan Kumer. Savinjčan OBČINA NAZARJE Komisija za odlikovanja in priznanja objavlja JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ ZA LETO 2000 GRB OBČINE NAZARJE Se podeljuje posameznikom, gospodarskim in drugim organizacijam, društvom ali ustanovam, lahko pa tudi tujim državljanom zavidne rezultate na področju organizacije, delovanja, obstoja in razvoja posamezne dejavnosti, ki interesno združuje občane, ali so kakorkoli zaslužni za razvoj in krepitev ugleda občine. ZLATI GRB OBČINE NAZARJE Se podeli posameznikom, društvu ali ustanovi za življenjsko delo in izjemne rezultate na kateremkoli področju. ČASTNI OBČAN OBČINE NAZARJE Za častne občane se proglasi posameznike, ki so izjemno zaslužni za napredek in razvoj na enem ali več področjih, kot so: gospodarstvo, znanost, umetnost, kultura, šport, humanitarna dejavnost ali druga dejavnost, ki ima trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine. Pobude za podelitev priznanj in nagrad se zbirajo na podlagi predlogov strokovnih ustanov, zavodov, društev, organizacij in ostalih fizičnih in pravnih oseb. Predlagatelj sebe ne more predlagati. Predlogi za priznanja morajo vsebovati: - ime in priimek, rojstne podatke in bivališče predlaganega dobitnika, - obrazložitev predloga, - ime in priimek oziroma naziv predlagatelja Priznanja bodo podeljena ob občinskem prazniku1. Predloge pošljite najkasneje do 15. avgusta 2000 na naslov: Občina Nazarje, Komisija za odlikovanja, priznanja in nagrade, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Združena lista socialnih demokratov Kandidatura na dolgi rok Temeljna ugotovitev članov Združene liste socialnih demokratov iz Zgornje Savinjske doline je, da so v preteklem obdobju storili premalo za krepitev stranke na tem območju. Pred volitvami v državni zbor se namreč soočajo s problemi povezanimi z kandidati, saj, kot ugotavljajo, preprosto ni dovolj prepoznavnih ljudi, s katerimi bi nagovorili volivce. Zavod za gozdove, Območna enota Nazarje Gozdarji, stroka v službi narave Vsako leto konec maja slovenski gozdarji skozi “teden gozda” predstavijo širši javnosti gozdno problematiko. Gozdarji nazarske območne enote Zavoda za gozdove so tokrat izpostavili temo “gozdar v službi človeka in narave”. V krajevnih enotah v Lučah, gozdu, podkrepljena z nasvetom Gornjem Gradu in na Ljubnem so obiskovalcem predstavili svoje delo, osrednji del predstavitve pa je bil v gradu Vrbovec. Pred vhodom v graščino so pripravili lične stojnice z izbiro orodja orodnega kovača Ivana Žagarja iz Luč in trgovine Inter gozd iz Kranja. Pestra izbira orodja in opreme za delo v gozdarjev je bila seveda lepa priložnost za nakup. Obiskovalcem, ki so želeli o gozdovih, življenju in delu gozdarjev, izvedeti kaj več, so nazarski gozdarji pripravili izčrpna pojasnila in jim predstavili prostore območne enote v gradu Vrbovec. Savinjčan Dan odprtih vrat so izkoristili tudi nazarski osnovnošolci (foto: Ciril Sem) Galerija Steki Gornji Grad Slikarska odstiranja mladim ustvarjalcem Drugaletošnjarazstavavgornjegrajski galeriji je izkoriščen čas za predstavitev slikarja Iva Brodeja. Likovnemu pedagogu, ki poučuje v Šentjurju, so domače malodane vse slikarske in risarske zvrsti; prednost pa daje pastelu, akvarelu, temperi in akrilnim barvam. Karikature na temo Televizija, pred leti jih je ustvaril za Nedeljski dnevnik, torej niso presenečenje, prej intimno soočanje z normo ustvarjanja. Njegovi zagnanosti gre pripisati ustanovitev društva likovnih ustvarjalcev v Šentjurju, že več kot deset let pa ostira mladim skrivnostne prvine likovnega snovanja. Nagrade in priznanja njegovih učencev so torej tudi njegove. V nekem smislu nadgradnja njegovega osnovnošolskega likovnega izražanja, ki je preraslo v izbiro poklicne poti. Slikar Ivo Brodej je pozitivna osebnost, obisk ob otvoritvi razstave ne dopušča dvoma. Gomjegrajcem so se namreč pridružili številni “njegovi” Šentjurčani. Za presenečenje pa so poleg uradnih nastopajočih, vokalne skupine Lipca, poskrbeli mladi pevci, študentje, med njimi slikarjev sin. Harmonija glasov, redko slišana, je melodičnost Brodejevih stvaritev gotovo oplemenitila. Duh se namreč z duhom spaja in umetnost druži. Savinjčan Razstava fotografij Cirila Šema Z objektivom skozi čas Malokateri dogodek zbere v galeriji mozirskega kulturnega doma toliko občudovalcev umetnosti, kot je bil slučaj ob drugi samostojni razstavi neumornega fotografa in fotoreporterja Cirila Šema. Lučki melos je bil odlična spremljava otvoritve fotografij Cirila Šema (foto: Sašo Bernardi) Ob njegovi prvi predstavitvi širšemu občinstvu, se mi je zapisalo, da je njegovo poslanstvo nekakšno nomadstvo - opazuje in proučuje ljudske karakterje. Modernizem ga ne zanima, stara rutiniranost ne dovoljuje slabokrvnosti v njegovih fotografijah, katerim največji kritik je sam. Z objektivom skozi zeleni čas, takšen je avtorski naslov razstave, se Ciril pravzaprav zaljubljen kot najstnik božajoče sprehaja skozi gozd. Prvo poklicno in siceršnjo ljubezen. Njegova postavitev je bistveno več kotuvod v teden gozdov. Zavedajoč se poslanstva je ob zeleni oltar zbral številne gozdarje, ljudi torej, ki zavestno skrbijo za pljuča svetovnega ustroja, ter skozi čas odstiral biti ali ne biti človekove vesti... “Če bi bil gozd drugačen”, predstavljena basen Sanje Prosen je zgolj nadgradnja Cirilovega pogleda skozi teleobjektiv, nastop lučkih predic in citrarja Toneta Mlačnika, ter harmonikarjev Primoža Zvira in Monike Mlinar pa odstira ljudskost avtorja. Zaradi človečnosti Cirila Šema je njegova fotografija več kot zgolj izrazno izpovedna, je visoka pesem brez sleherne vzvišenosti. Razstava o gozdarstvu in gozdarjih je torej kronološki pregled nekega časa in človeka znotraj neusmiljene globalizacije. Tehnično na visokem nivoju - pravoverna in izvirna, takšna kot je življenje v gozdu. Ciril Sem torej ostaja žlahtni “suženj” fotografije. Kri življenja Zgornje Savinjske doline se pretaka po podobah njegovih svetlobnih zapisov. Gozdar s fotoaparatom ostaja v službi človeka. Zavedanje gozdarjev, vključno s predsednikom Savinjskega - gozdarskega društva Antonom Breznikom, je zato hvalevredno in vzgleda potrebno. Edi Mavrič Mozirje Obnovljene ograje Pred dnevi so prepotrebno obnovo dočakale ograje mozirskih mostov. Dolga leta so minila od zadnjega barvanja, zato je bil ta korak med krajani hitro opažen in sprejet z odobravanjem. Zob časa se je v zadnjih letih lotil plačilu storitve, za kar se mu lahko tudi železnih ograj mostov, ki zavol- vsi krajani najlepše zahvalijo. Ogra- jo tega že dolgo niso bile v čast in je so zopet takšne, da bodo lahko okras kraja. Krajevna skupnost je kljubovale vremenu in zopet služile zato naročila obnovo, ki so jo izved- svojemu namenu, li pleskarji Marjana Gradiča. Za Benjamin Kanjir nameček se je omenjeni odrekel Kulturno društvo Bočna Pesem pomladi petič zapovrstjo Tretjo soboto v maju je v bočkem zadružnem domu pripravilo tamkajšnje kulturno društvo srečanje pevskih zborov in skupin pod naslovom Pesem pomladi. Prireditev, že peto zapovrstjo, so podprli sponzorji in Občina Gornji Grad ter Sklad za ljubiteljske dejavnosti RS, območna izpostava Mozirje. Za uvod je spregovoril župan občine Gornji Grad Toni Rifelj, ki je z posebnim veseljem pozdravil številne obiskovalce v dvorani in se zahvalil nastopajočim. V svojem govoru je poudaril, da bo občina Gornji Grad tudi v bodoče podpirala tako prireditev, kot je Pesem pomladi. V vlogi povezovalca programa se je preizkusiljože Hribernik mlajši, ki se je predstavil občinstvu med nastopi zborov in skupin s svojimi pesmimi. Program prireditve je obsegal narodne, ponarodele in umetne pesmi domačih in tujih avtorjev. Paleta nastopajočih zborov in skupin je bila izredno pisana. Nastopili so domačini ženski in moški PZ, mešani PZ iz Nazarij in Šmartna ob Paki, Mavrica iz Srednje vasi, Celea iz Celja, Gorenje, Svoboda Šoštanj, Akademik iz Trbovelj; ženski PZ iz Osnovne šole Naklo in Kulturnega društva Ljubečna; moški PZ Društva upokojencev Miklavž na Dravskem polju, vokalna skupina Savinjski Rožmarin ter okteti TEŠ, TRO Prevalje, Petrol in Tosama. Težko bi koga kritizirali ali hvalili, saj so bili vsi, vsak po svoje edinstveni; poslastica večera pa je bil vsekakor nastop tistih, ki so ves večer kazali občinstvu hrbet in se trudili s svojimi zbori in skupinami - zborovodji. Nastopili so Ida Bukovec, Tadeja Cigale, Anka Jazbec, Danica Poker-šnik, Matjaž Kač, Blaž Rojko, Marko Kavčič, Bogoslav Stana, Lojze Kolar, Avgust Potočnik, Tone Acman in J ože Venišnik, vse skupaj pa je vodil Mitja Venišnik. Dokazali so, da ne znajo Svet krajevne skupnosti Rečica ob Savinji vabi na prireditve v okviru praznika Krajevne skupnosti Rečica Program prireditev: sreda, 14. 6. 2000 - ob 19. uri slovesna maša v farni cerkvi na Rečici; somaševanje vodi monsignor Jože Vratanar četrtek, 15. 6. 2000 - ob 18. uri lutkovna igrica Zajčkova hišica, v izvedbi Lutkovnega gledališča združenja glasbene mladine iz Jesenic, v dvorani Kulturnega doma na Rečici ob Savinji petek, 16. 6. 2000 - ob 16. uri otvoritev Špendetovega jezu v Spodnji Rečici - ob 19. uri predstavitev knjige Pod rečiškim zvonom, v prostorih OŠ Rečica sobota, 17. 6. 2000 - ob 9. uri pohod mladih planincev po KS Rečica Prireditve ob 75 letnici PGD Grušovlje - ob 18. uri slavnostna seja sveta KS -ob 18.30 uri osrednja slovesnost in predaja gasilskega avtomobila - ob 20. uri tradicionalna gasilka veselica petek, 23. 6. 2000 - ob 15. uri otvoritev vodovoda Homec - Podhom, na Homcah sobota, 24. 6. 2000 - ob 20. uri kresovanje v Borseki V programu prireditev krajevnega praznika Rečica ob Savinji sodelujejo tudi: Kulturno društvo Rečica, Osnovna šola Rečica, Turistično društvo Rečica, Planinsko društvo Rečica in WZ Mozirje DE Rečica. samo »komadirati« ampak tudi za- jočimi opaziti le malo zborov iz naše peti. Seveda so jim v pomoč priskočili doline. Gostitelji so poskrbeli tudi za njihovipevci, tako da je dvorana kar sprostitevnastopajočih. Ob večerji in ječala od gromkih glasov. dobri glasbi so se marsikateri tudi za- Urica glasbe je obogatila srca pos- vrteli, lušalcev, saj so se zbori in občinstvo Marija Sukalo zlili v eno. Žal paje bilo med nastopa- TD Rečica ob Savinji Lipa in pranger obetata veliko zanimivosti Leto je okrog in v Turističnem društvu Rečica ob Savinji se že intezivno pripravljajo na tradicionalno prireditev Od lipe do prangerja. Letos bodo začeli že 16. junija, ko bodo javnosti predstavili knjigo Pod rečiškim zvonom, v kateri so zbrane življenjske zgodbe Rečičanov in okoličanov. Knjigo bo predstavila dr. Marija Makarovič, kulturni program bodo sooblikovali učenci Glasbene šole Nazarje; predstavitev pa sovpada s prireditvami ob prazniku KS Rečica. Soboto, 17. junija, bodo obarvali najmlajši, ki se bodo pred osnovno šolo pomerili v otroških igrah. Že naslednji vikend bodo turistični delavci poskrbeli za odprtje kar treh razstav. V nedeljo, 25. junija, se bo z likovnimi deli predstavil domačin Milan Riga, v goste pa bodo dobili tudi razstavo Noše iz Roža. V ospredju bo narodopisna razstava Cegunce, v kateri bodo turistični delavci pokazali, kako so nekdaj izdelovali opeko. Zadnji petek v juniju se bodo na športnem igrišču v malem nogometu najprej pomerile ženske ekipe iz cele Zgornje Savinjske doline, nato pa se obeta zanimiv nogometni obračun med rečiškimi in mozirskimi svetniki. Drugi vrhunec prireditve Od lipe do prangerja bo prvo julijsko soboto, ko Rečičani vabijo na Večer pod trško lipo. Kulturni program bodo obogatili člani Folklorne skupine Pastirji iz KD Podgorje pri Slovenj Gradcu, najboljšim izdelovalcem zgornjesavin-jskih želodcev bodo podelili bronaste, srebrne in zlate plakete, obeta pa se še kar nekaj presenečenj, med njimi bo zagotovo velik ognjemet. Za zabavo do jutranjih ur.bodo poskrbeli Zasavci. Zaključek tradicionalne prireditve Od lipe do prangerja bo prvo nedeljo v juliju in bo naRečici minil v znamenju konjev, furmanov, vpreg in obilo zabave, ki jeob podobnih prireditvah ne zmanjka. Marija Sukalo NOČNIGARDALAND 24. JUNIJA 2000 NE ZAMUDITE ZABAVE IN ŠTEVILNIH ATRAKCIJ TER BOGATEGA LASERSKEGA SHOWA Z NEPOZABNIM OGNJEMETOM! CENA: 9.300 SIT turistična agencija POSEBNE UGODNOSTI % J ZA DRUŽINE! JWW PRIJAVE IN INFORMACIJE: | kJ V A» “P sS N 05 O« 5® ^£0 Rečica ob Savinji Potok kot nalašč za odmetavanje odpadkov Na Rečici ob Savinji velik problem predstavlja potok Rečica, ki teče skozi kraj. Prenekateri vaščani so prepričani, da je potok kot nalašč za odmetavanje odpadkov. Toda to bi še šlo, če bi bili odpadki razgradljivi oziroma odvrženi ob nev- ihtah ali večdnevnem dežju. Zlatka Rojšek, ki živi v neposredni bližini potoka, pravi, da brezvestnežev ne prežene ničesar več, niti opozorilne table ne. Tudi ob našem obisku je v potoku mrgolelo »zakladov«. Blizu Rojškove hiše je v potoku zaudarjal zajec, nedaleč stran se je »bohotil« velik razpadajoč tepih; grmovje pa so krasili razni plastični lončki, vrčki in kuhinjski lonci... Kaj vse bi se v potoku našlo, če bi ga pregledali od izvira do izliva v Savinjo, krajani niti nočejo pomisliti. Nič kaj prijetno ni življenje ob takih eksponatih, na katerih se nabirajo muhe. Ob mostičku v neposredni bližini opozorilne table, ki so jo objestneži tudi že popacali, se že veliko let ustavljajo malčki, ki mečejo kamenčke v vodo. Poginul zajec in gomila muh verjetno ni ravno dobrodošlo zbirališče za igro s kamenčki. Tbdi brežina potoka ne daje videz urejenosti. To bi se lahko kaj kmalu uredilo, če bi bili ljudje toliko osveščeni in bi odpadki romali v kontejnerje in zabojnike, je prepričana Rojškova. Onesnaženost rek in potokov ni samo problem ljudi ob potoku Rečica, take so tudi brežine drugih potokov in obeh rek v naši dolini. Kdaj bo ta problem rešen, se ne ve. Onesnaževalci nimajo nikakršnega občutka za zdravo okolje. Pozabljajo, da so sami tudi del tega okolja. Marija Sukalo OBČINA LUČE Luče 106, 3334 Luče SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI Na podlagi 37. in 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS 18/84) ter 30. člena Statuta Občine Luče (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin št. 2/99) je župan Občine Luče sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za dele naselij Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno, Luče in Gornji Grad - za ureditveno območje 3.9 v Lučah Javno se razgrne osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za dele naselij Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno, Luče in Gornji Grad - za ureditveno območje 3.9 v Lučah II. Dokumentacija bo javno razgrnjena v sejni sobi Občine Luče, Luče 106, 3334 Luče. Razgrnitev bo vsak delovni dan in sicer ob ponedeljkih in torkih od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure ter ob četrtkih in petkih od 7. do 14. ure. Javna razgrnitev bo trajala 30 dni in sicer od ponedeljka 12. junija 2000 do vključno 13. julija 2000. III. V času razgrnitve lahko k dokumentu podajo svoje pisne pripombe in predloge vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti in le-te posredujejo Občini Luče, Luče 106, 3334 Luče. IV. V času javne razgrnitve bo izvedena javna razprava in sicer 5. julija 2000 ob 12. uri v sejni sobi Občine Luče. Številka: 002-08/2000 Datum: 5.6.2000 Občina Luče župan Mirko Zamernik Osnovna šola Mozirje, ŠD Mozirje Pomanjkanje vetra v laseh Učenci in učitelji mozirske osnovne šole so se pod pokroviteljstvom Občine Mozirje in sponzorstvom ZKZ Mozirje 13. maja priključili vseslovenski športni akciji z naslovom Veter v laseh - s športom proti drogi. V popoldanskem času so na mozirskih športnih igriščih šolarje zamenjali starejši, učitelje pa športniki mozirskega športnega društva, vsi skupaj pa so razmišljali o pomanjkanju tovrstnih dejavnosti, ki bi povezovale mlade in mlade po srcu v njihovem prostem času. Mladi likovniki so porisali parkirišče pred restavracijo Gaj (foto: Ciril Sem) Nauk sobotnega dogajanja na čudovito urejenih športnih terenih onkraj Savinje je prav gotovo v tem, da je potrebno s prstom pokazati na tiste, ki so odgovorni, da tovrstno dogajanje ni pogostejše ali celo stalnica mozirskega vsakdana. Komu bi naj ta prst veljal, je težko reči, saj je najlažje odgovornost prenesti na druge. So morda to tisti, ki naj bi zagotovili minimalna finančna sredstva, ki pač morajo biti, ali morda tisti drugi, ki naj bi skrbeli za šport in razvijanje zdravega duha v zdravem telesu? Vprašanje je težko, odgovora pa, kot smo temu vajeni, gotovo še dolgo ne bo. Dejstvo pa je, daso mladi, ki so preplavili športna igrišča, dokazali, da tovrstno dejavnost nujno rabijo, saj se v njih razvija zdrav borbeni duh in tekmovalnost, ki v pravilno odmerjenih količinah poganja svet naprej. Veter vlaseh je tisto soboto občutilo okoli 250 otrok od petega do osmega razreda, ki so se med sabo pomerili v nogometu, košarki, rolanju in odbojki. Svoje športno udejstvovanje so popestrili mladi likovni ustvarjalci, ki so z barvnimi kredami porisali parkirni prostor pred restavracijo Gaj. V košarki je med mlajšimi največ znanja pokazala prva ekipa 6. b, med starejšimi pa prva ekipa 8. c razreda. V rolanju sta največ spretnosti pokazala Teja Vodlak in Jaka Leskovšek. Vroče je bilo tudi na nogometnih terenih. Med mlajšimi so največ spretnosti z nogometno žogo pokazali člani 6. c, med starejšimi pa 8. b razreda. Tekmovanje v odbojki na mivki ni bilo končano, saj je bilo prijavljenih preveč ekip, časa na razpolago pa premalo. Popoldanski termin so izkoristili tisti malo starejši. Pomerili so se v nogometu, odbojki na mivki in košarki. V teh treh športnih panogah se je pomerilo okoli 150 mladih, ki so se izkazali z zvrhano mero športne požrtvovalnosti in zdravega duha. V košarki so največ znanja pokazali člani ekipe Mozirje mladi pred ekipo Šmartnega ob Dreti. V odbojki so Pevci zmagali pred Šravfi, v malem nogometu na travi pa Čehi pred Lokami. Želja večine, če ne že vseh udeležencev sobotne akcije je bila enotna in enostavna. Veter v laseh bi moral pihati pogosteje, morda celo vsak mesec. Le na ta način bi lahko mladi, kijih znajo starejši in pametnejši samo karati in jim izrekati prepovedi, zaživeli brezskrbno in zdravo mladost, šport pa bi jih odvrnil od točilnih miz in srečevanjas še hujšimi omamami. Mladim je zato potrebno ponuditi alternativne dejavnosti. In katera izmed njih je bolj naravna in zdrava kot prav šport? Benjamin Kanjir Veter v laseh Nazarčani s športom proti drogi Vseslovenski akciji S športom proti drogi so se tudi letos priključili v občini Nazarje. Po lanskoletnem srečanju na nazar-skem športnem igrišču so se mladi letos zbrali v Račneku v Šmartnem ob Dreti. Vreme jim minulo soboto žal ni bilo naklonjeno, saj je v presledkih deževalo, kljub temu pa so učenci petih, šestih, sedmih in osmih razredov Osnovne šole Nazarje sobotno dopoldne izkoristili za prijetno druženje. Nazarski župan Ivan Purnat je v pozdravnem nagovoru potrdil odločenost občine, da omenjeno pr-ireditevorganizira vsako leto, torej naj bi postala tradicionalna. Vsem udeležencem srečanja je zaželel prijetno počutje, aktivnim udeležencem športnih iger, ki so se pomerili v odbojki, košarki in rolanju, pa obilo športne sreče. V odbojki se je pomerilo 19 udeležencev oziroma 19 ekip. V kategoriji 5. in 6. razredov je zmagala ekipa NLP pred Hudički in Odštekanimi, v kategoriji 7 in 8. razredov so bili najboljši Smrkci pred Jastrebi in Nevarnimi pritlikavci, v kategoriji nad 15 let pa je zmaga pripadla Pojoči travici pred ekipama 3A in Gremlini. V košarki je sodelovalo 81 udeležencev oziroma 23 ekip. V kategoriji 5 • in 6. razredov je zmagala ekipa NLP pred Zelenčki in Orleki. V kategoriji 7. in 8. razredov so bili nepremagljivi Rdeči vragi, za njimi pa so se zvrstili Bullsi in Smrkci. V kategoriji nad 15 let je slavilo Šmartno pred ekipama TNT in Ventilčki. Tisti, ki se niso ukvarjali z žogo, so svojoustvarjalnostsprostilivlikovnih in tehničnih delavnicah. Šolarje je obiskal tudi košarkar Uniona Olimpi-je Sani Bečirovič, za odlično razpoloženje inrazvedrilopajeskibel ansambel Happy band. KF Nazarske osnovnošolce je v Račneku obiskal Sani Bečirovič (foto: Dejan) Topolšica Glasbeniki za potrebe bolnišnice Bolnišnica Topolšica pokriva zdravstvene potrebe prebivalcev Šaleške in Zgornje Savinjske doline. V letošnjem letu načrtujejo posodobitev endoskopskega laboratorija za preglede dihal in prebavil z nakupom dodatne endoskopske video linije. Zaposodobitevbopotrebnoodšteti vni konferenci povedal direktor dr. okroglih 115.000nemškihmark,tako JanezPoles. zahtevne in drage naložbe pa seveda V Topolšici bodo veseli vsakega bolnišnicasamanezmore,jenatisko- tolarja, zato je vodstvo bolnišnice z veseljem sprejelo pobudo ansambla Šaleški fantje, ki v teh dneh praznuje 30 - letnico delovanja, da bodo izkupiček jubilejnega koncerta, podkre-pljenega z zbiranjem donatorskih sredstev, namenih za potrebe bolnišnice v Topolšici. “Veseli in ponosni bomo, tako sam, kot seveda člani ansambla, če bo uspela ta človekoljubna akcija. Bistvo je, da pomagamo pri nakupu naprave, s katero bo možno pravočasno odkriti bolezni dihal in prebavil in tako posredno prispevati k zdravju ljudi,” je namen dobrodelnosti komentiralFranc Žerdoner, vodja Šaleških fantov. Revija Avsenikovih melodij, kakor so imenovali slavje ob tretjem desetletju delovanja, bo v petek, 9- juni-jaob 20.30 uri, v velenjski Beli dvorane Ob številnih znanih slovenskih nar-odnozabavnih ansamblih ter Pihalnem orkestru premogovnika Velenje bosta v živo zaigrala tudi glasbeni legendi Slavko in Vilko Avsenik. Savinjčan Gornjesavinjski smučarski klub Mozirje Odlični rezultati prvega leta delovanja Smučanje je med vodilnimi slovenskimi športi, saj domače smučarke in smučarji dosegajo zavidljive rezultate na svetovnem nivoju. Nobenega razloga ni, da se ta šport ne bi razvijal tudi vZgornji Savinjski dolini, ki ima ogromno naravnih danosti za razmah te dejavnosti. Organizirano smučanje ima v dolini že dolgo tradicijo, zaradi pomanjkanja volje in nekaterih drugih dejavnikov pa je bilo dolga leta bolj v ozadju. Smučarski zanesenjaki so se zato v lanskem letu dogovorili, da to panogo športa ponovno privedejo na nivo, ki ga je včasih že dosegala. Ponovno so se organizirali, ustanovili klub in izvolili organe kluba, ki pa jim predseduje Darko Repenšek. Smeli načrti, ki so si jih zadali ob ponovni oživitvi kluba, so se sprva kazali za nedosegljive, ogromno dobre volje, dobra organizacija in pripravljenost članov kluba pa so omogočili izpolnitev prav vseh zadanih načrtov. To so ugotovili na občnem zboru, ki je bil 26. maja. V klubu aktivno deluje 63 članov, še več pa je tistih, ki njihovo delo podpirajo in odobravajo. V lanskem letu so uredili smučišče na Brdcah in v njegovo ureditev vložili okoli 400 ur prostovoljnegadela. Nanjem so nato organizirah več tečajev za predšolsko mladino in tudi za individualne smučarje. Pod njihovim vodstvom se je prvih smučarskih korakov naučilo kar 73 otrok. Na smučišču sta ves čas vadih dve selekciji mladih smučarjev, ki so se redno udeleževali organiziranih treningov in tekmovanj. Prvi trener Bojan Napotnik je na zboru izrazil več kot zadovoljstvo nad doseženimi rezultati, saj so se izpolnili prav vsi, ki so si jih zadah pred začetkom sezone. Smučarjiso se udeleževali tudiraznih izobraževanj in trge med njimi so pridobili naziv smučarskega sodnika. Med odmevnejše prireditve, ki jih je organiziral klub, prav gotovo sodi smučarski sejem, ki se ga je udeležilo preko 900 obiskovalcev. Novi lastniki Rekreacijsko turističnega centra Golte so s klubom navezah stike in smučarjem ponudili domicil, kar pomeni tudi določena finančna sredstva in sponzorstvo. Ob morebitnem dogovoru bo klub prevzel tudi njihovo ime. Za različne organizacije in institucije so na Golteh organizirah tekmovanja v veleslalomu in jim nudili kompletne storitve. Veliko smelih načrtov so si na občnem zboru zadah tudi za naslednjo sezono. Med večjimi je zamenjava vlečne vrvi na vlečnici Brdce ali pa morda nakup nove vlečnice. Pri odločitvi jim bodo pomagali strokovnjaki. Organizirali bodo smučarsko šolo, sejem smučarske opreme, vadbo za starejše člane in podobno. Seveda bodo nadaljevali z vadbo tekmovalnih selekcij, ki v novi sezoni načrtujejo doseganje še boljših rezultatov. Smučarski klub si je v prvi sezoni ponovnega delovanja postavil dobre in trdne temelje, ki zagotavljajo vzpon organiziranega smučanja v Zgornji Savinjski dolini. Z dobrim sodelovanjem s sosednjimi klubi iz Luč in Velenja bodo lahko dosegli zastavljene cilje in morda bo prav iz njihovih vrst izstopil kakšen nadebudnež,zakaterega bomovpri-hodnosti držali pesti na velikih svetovnih tekmovanjih. Benjamin Kanjir Savinjski meddruštveni odbor planinskih društev Pregled meddruštvene dejavnosti Predstavniki 28. planinskih društev savinjskega meddruštvenega odbora so se tokrat sestali na Vranskem, v imenu gostitelja, občine Vransko, jih je pozdravil podžupan Vlado Reberšek. Na območju Savinjskega MDO se še vedno soočajo s problemi povezanimi s planinskimi potmi. Gre za nekakšno nedorečenost, ugovarjajo predstavniki društev, saj se pri PZS od leta 1995 ne omenja več komisija za evropske peš poti. Še naprej ostaja neurejeno financiranje meddruštvenega odbora, nekatera društva namreč “pozabljajo” na finančno obvezo. Prav bi bilo, da se sestankov udeležujejo tudi mlada doščeno potrebnim formalnostim, z ganizacije, je še dodal predsednik društva, je kritično ugotovil preds- delom, tudi v meddruštvenem od- Aubreht. ednik Martin Aubreht. Z sprejetjem boru, pa se krepi medsebojna pove- Savinjčan v planinsko organizacijo je za- zanost pripadnikov planinske or- Predstavniki 28 planinskih društev so se srečali na Vranskem (foto: Ciril Sem) Planinsko društvo Celje Spoštovati naravo in jo varovati Celjski planinci se zavedajo, da so prvi poklicani in zadolženi poskrbeti, da ostane del narave, s katero upravljajo, ekološko neobremenjena. To še posebej velja za Frischaufov dom na Okrešlju, ki leži praktično nad samim izvirom Savinje. Okrešelj obišče letno preko 30 000 planincev, dolgoročno naj bi se številka še povečala. Možnost onesnaženj a je bila torej precejšnja, zato so leta 1998 pričeli graditi čistilno napravo, katero so že lani poskusno testirali. Z napeljavo električnega voda na Okrešelj je naprava priklopljena na stalni električni vir, ker pa želijo na Okrešlju očuvati tudi lesno maso, resno razmišljajo o plinifikaciji doma. “Za popolno sliko moram omeniti še eno ekološko naložbo. Gre za priključitev in odvod vseh odpadnih voda od Doma planincev na čistilno napravo v Logarski dolini. V kolikor nam letos tudi to uspe uresničiti, bomo imeli vsi člani PD Celje, zlasti pa vodstvo društvo, mirno vest, da smo postorili, kar smo morali in bili tudi dolžni,” je dejal Edi Stepišnik, predsednik društva. Prapor PD Celje je razvil Celjski župan Bojan Šrot (foto: Ciril Sem) Po praznovanju 90-letnice Fris-chaufovega doma in podpisu pogodbe o vrnitvi doma v last in posest društvu, so Celjani zaokrožili praznovanja z razvitjem prapora. Razvitje društvenega simbola so omogočili Mestna občina Celje, Za- varovalnica Triglav OE Celje in podjetje Kac iz Celja. V protokolu razvitja je sodeloval tudi celjski župan Bojan Šrot, za dobro razpoloženje pa so poskrbeli Štajerski rogisti in oktet pevcev iz Luč. Savinjčan Radmirje Tekmovanje v “formuli 1 ” Če se nič ne dogaja, si je potrebno aktivnosti in sprostitev pač izmisliti, so si verjetno mislili iznajdljivi Radmirci in si, na čelu z “konstruktorjem” Lojzetom Poljanškom, omislili tekmovanje v formuli ena. Lojze Poljanšek v svoji formuli (foto: Savinjčan) Primerjava z zaresnim tekmovanjem seveda ne more biti osrednje vprašanje, pomembno je, da je veselo in privablja ljudi. Teh se ob klancu pod farno cerkvijo zbere resnično veliko, navsezadnje je stvar takšna, da terja od “tekmovalca” kar nekaj znanja in spretnosti. In ker pri formuli pač ne gre brez nesreč, se tudi v Radmirskem primeru pripeti kakšna prekucija. Z nekaj odrgnjene kože in brez trajnih posledic. Savinjčan ^IHELU JE LEpQ j Šmihel nad Mozirjem Tel.: 833-245 VAS VABI, DNE 24.6.2000 NA PRIREDITEV “KRESNA NOČ V ŠMIHELU” - 8.00 - polet z balonom za izžrebance nagradne igre - 9.00 - celodnevni nogometni turnir v malem nogometu za pokal “BAZA BAR” 10.00 - predstavitev in testne vožnje vozil Škoda podjetja PSC Praprotnik iz Velenja I-20.00 -velikavrtnaveselica S z ansamblom DESETLETJA "ČUKT. Igrali bodo za vse generacije. Za brezskrbno zabavo smo vam organizirali prevoz do jutranjih ur, v primeru, da ga potrebujete, pokličite na GSM: 041/675-562, (g. Natek Karel). i $0 PRIJAZNO VABijß % Moto klub Zmaji Niso huligani in razgrajači Moto klub Zmaji je naslednik kluba motoristov MC Mozirje in pod sedanjim imenom deluje že tri leta. Sedež kluba je v lokalu Zmajeva votlina vNizki, od koder izvira tudi ime društva, za katerega člani, trenutno jih je 35, trdijo, da ni organizacija huliganov in razgrajačev, pač pa oblika druženja ljubiteljev jeklenih konjičkov na dveh kolesih. “Večina ljudi žal meni, da smo motoristi na cesti le za zgago in da predvsem mi povzročamo prometne nesreče,” z razočaranjem ugotavlja tajnik kluba Damjan Jurjo-vec. “To je posledica dejstva, dase tu in tam vedno najde kak posameznik, ki se na cesti obnaša neodgovorno in tako meče slabo luč na vse ostale motoriste. Zato smo sprejeli statut kluba, v katerem smo zapisali, kako take pojave preprečevati.” Moto klub Zmaji začenja vsakoletno dejavnost z januarskim občnim zborom, na katerem se člani dogovorijo za program dela v prihajajoči sezoni. Le-ta se običajno prične v času prvomajskih praznikov z otvoritveno vožnjo po Savinjski dolini. Nato se Zmaji skoraj vsak konec tedna udeležujejo številnih srečanj oziroma shodov motoristov, na katerih sodelujejo v spretnostnih vožnjah in družabnih igrah. Pri tem so po Jurjovčevih besedah tudi uspešni. Zgornjesavinjski moto klub organizira tudi razne prireditve, izlete in družabna srečanja. Lansko leto so na primer pripravili tridnevno potovanje po Sloveniji s kampiranjem v Bovcu, ogledom muzeja v Kobaridu, raftingom in “bandži-džampingom” s solkanskega mostu. Člani klub imajo popust pri nabavi motoristične opreme in nekaterih storitvah. Največji projekt pa je organizacija motorističnega tabora, na katerega povabijo ljubitelje jeklenih konjičkov iz cele Slovenije. Tovrstni tabor, že sedmi po vrsti, nameravajo Zmaji organizirati tudi letos, in sicer v soboto, 17. junija, v Vrbju na Ljubnem. Vsebinsko pester shod motoristov, s številnimi družabnimi igrami (med drugim tudi tekmovanjem v “lomljenju rok”) in spretnostnimi vožnjami, naj bi bil po želji zgornjesavinjskih motoristov, na čelu katerih je predsednik Stane Pfeifer, ugledna javna prireditev, brez motečih vplivov na okolico in zanimiv tudi za tiste, ki jim je vožnja po dveh kolesih blizu, vendar se z njo iz takšnih ali drugačnih razlogov ne ukvarjajo. Franci Kotnik RD Mozirje Prenovljen ribiški dom Pred časom so ribiči mozirskega ribiškega društva sklenili, da je ribiški dom v Mozirskem gaju potreben prenove. Z njimi se je strinjal tudi najemnik doma Ivek Dajčer, ki se je projekta lotil nadvse uspešno. Odločitev o obnovi je tlela dalj časa, dozorela pa je letos. Naročeni projekti in samo delo se je hitro pričelo, uradna otvoritev pa je bila 2. junija, ko so si lahko gostje ogledali popolnoma preurejeno notranjost. Prostor je dobil videz stare ribiške koče z dalmatinskim melosom, ki bo privabljal goste s prijaznostjo in urejenostjo. Ambient je dobil povsem nov pridih, kar zagotavlja še boljši okus vsak dan svežih postrvi in ostalih kulinaričnih dobrot ter pijač. Obnova se je pričela tudi z urejevanjem okolice. Vsakdo se lahko veseli novega dovoza, ki bo preprečil prenekatero neprijetno dogodivščino, ki so se dogajale zaradi skupnega vhoda v gaj in dom. V naslednjih dneh bo dovoz asfaltiran, pričela pa se bo tudi zunanja obnova ribiškega doma. “Gostje so iz dneva v dan zahtevnejši in kot takšnim jim je potrebno vedno ustreči,” pravi Ivek, ki se je z ribiči odlično ujel in postal že kar eden izmed njih. Benjamin Kanjir Leopold Venek iz Dol Suhe Na Suško godbo so ostali le dragi spomini Daljnjega leta 1921 se je pri Florjanovih na Suhi kot srednji med tremi otroci rodil Leopold Venek. Osnovno šolo je obiskoval na Rečici, s trinajstimi leti pa se je podal v uk za čevljarja v Mozirje. Enolično delo s šilom in kopitom za malega fantiča ni bilo zanimivo. Želel je biti ključavničar, a je postal kovač. Trdo delo v kovačiji ter stiki z različnimi ljudmi in živalmi so bili za mladega Leopolda bolj zanimivi kot izdelava čevljev od jutra od poznega večera. Ljubezen do glasbe mu je lajšala težko delo. Že kot štirinajstletnik je postal član Suške godbe, kjer je namesto brata, ki je takrat oblekel vojaško suknjo, igral klarinet. Citre pa so ga spremljale od ranega otroštva, ko jih je dobil v dar od svoje tete. Z godbeniki so vadili dvakrat na teden. Ob nedeljah so igrali na veselicah in različnih prireditvah v domačem kraju in drugod po Zgornji in spodnji Savinjski dolini. Rad se spominja svojih »kompanjonov« iz orkestra. To so bili fantje, doma iz Dol Suhe in Poljan. Od vseh članov danes živita še Alojz Fužir v Nizki in Jože Brezovnik na Rečici. Leopold je prepeval tudi v pevskem zboru in preizkusil svoje igralske sposobnosti v različnih igrah. Z enaindvajsetimi leti je bil mobiliziran v nemško vojsko. Kot kovač je tako v dveh letih in pol spoznal različne kraje po Bosni. Ob koncu vojne se je vrnil v domači kraj. Z žalostjo se spominja tistih dni. »Po nekaj dneh pešačenja sem se brez dokumentov in s krvavimi žulji na nogah, a k sreči živ, vrnil. A moja sreča je trajala le teden dni. Moral sem ponovno k vojakom, tokrat v jugoslovansko vojsko. To sem služil doma v Sloveniji. Bili so težki časi, pomanjkanje, bili smo slabo oblečeni... Kot vojak sem delal največ na razminiranju minskih polj. Tako sta minili še dve leti in pol.« Po vrnitvi domov je dobil delo v Brinečevem mlinu, pozneje pa je odšel v državno podkovsko šolo v Ljubljano. »To so bili časi, ko se je delilo vse na karte. Zjutraj nas je čakal lahek zajtrk, dopoldne smo prebili ob težkem delu v kovaških delavnicah, po kosilu pa so nas čakala predavanja,« se spominja Leopold. Po vrnitvi iz Ljubljane se je zaposlil v Glinu, kjer je ostal vse do upokojitve leta 1978. Več desetletij je bil tudi aktiven gasilec. Pomagal je pogasiti prenekateri požar. Med gasilskimi dogodivščinami mu je v spominu ostal dogodek ob požaru Praznikovega kozolca v Nizki, ko bi skoraj utonil. »Bil sem pri motorki na mostu, njegovega vsakdana, povezani z žalostjo in veseljem... Vse blede fotografije Leopold skrbno hrani v stari leseni škatli, ki jo je odprl ob najinem obujanju spominov iz njegovega življenja in spominov na godbo pred drugo svetovno vojno. Danes Leopoldu čas mineva ob skrbni ženi Lojzki, ki mora zaradi slabega moževega srca poprijeti za marsikatero »moško« delo. Kljub temu sta skupaj srečna. Leopold včasih poprime za citre ter iz njih izvabi nežne melodije, ki ga spominjajo na čas, ko mu je glasba izpolnjevala proste urice po napornem delu. Marija Sukalo ki žal ni bil ograjen. V tisti naglici nisem pazil kod stopam, pa sem stopil preveč nazaj in štrbunk v vodo. Skoraj bi se utopil, saj nisem znal plavati. No, k sreči voda ni bila globoka in sem kmalu občutil tla pod nogami. A za mene ni bilo več gašenja. Moker in premražen sem se odpravil domov,« se smeje spominja neljubega dogodka. Njegovo fantovsko življenje, povezano z glasbo in Suško godbo, je korenito spremenilo poznanstvo s Franceljnovo Alojzijo iz Vimpasl. Iz bežnega poznanstva se je rodila ljubezen, ki sta jo okronala z zakonom pred štiridesetimi leti. Začela sta ustvarjati dom, ki jima še danes pomeni varno zavetje. Dopoldansko delo v podjetju, popoldne pa težko kovaško delo doma je Leopoldu izpolnjevalo vsakdanjik vse do srčne kapi pred dvaindvajsetimi leti. Za glasbo ni bilo več časa. Na Suško godbo so ostali dragi spomini in blede fotografije kot arhivski dokaz, ki jih je uspel sam posneti s svojim starim aparatom. V objektiv pa ni ujel samo godbe, ujeti so ostali tudi utrinki iz obeh vojsk ter nekateri dogodki iz Turistično društvo Nazarje in SLKD Območna izpostava Mozirje vabita na etno - glasbeno prireditev Iz roda v rod in izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne 2000, v soboto, 24. junija 2000, ob 17. uri, v Delavski dom Nazarje Program: - revija vižarjev (godci veterani in samouki) - nastop pevske skupine - izbirno tekmovanje harmonikarjev - nastop tamburaške skupine - nastop harmonikarskih sestavov - izbira in nastop “grajskega godca leta” - razglasitev in nastop polfinalistov Spremljevalni program: Razstava likovnih del Milana Rige v prostorih gostišča Vrbovec Nazarje Žrebanje vstopnic, ki bodo tudi glasovnice za izbiro grajskega godca, bo potekalo med programom po izbirnem tekmovanju. ZNIŽANJE ZA 20% SAMO DO 15.6.00 - PVC in glinena korita za rože, - azaleje in rododendroni, - trajnice SAMO PRI NAS vas oskrbimo z vrhunsko hrano za pse in mačke EUKANUBA in ROYAL CANIN Lučki smučarji Nekajkrat je v Savinjskih novicah pisalo o uspešnih mladih smučarjih iz Luč, med katerimi še posebno blesti mlada Mateja. V Biltenu Smučarskega kluba Luče je opisana ta dejavnost, ki zajema že čas po prvi svetovni vojni. Prezrti pa so mladi smučarji, njihov pobudnik in vaditelj, ki so najbrž začetniki že organiziranega smučanja v kraju. Ta moj zapis sega v tiste čase, nekaj pa še za poznejše. Po koroškem plebiscitu leta 1920 se je iz znane družine slovenskega kmeta v Globasnici pri Celovcu g. Ignac Kocjan odločil za življenje v takrat nastali Jugoslaviji. V začetku leta 1921 je bil nameščen kot orožniški komandir nastale postaje v Lučah. Ta 26-letni “šolan” mož se je v vaško življenje hitro vključil. Tudi družino si je kmalu z “Lučanko” ustvaril. Pravili so mu kar “advokat” - rad je pomagal, pisal mnogim razne prošnje ali kako drugače reševal njihove težave. Bil je dober smučar, saj je bil iz krajev, kjer je ta šport že bil uveljavljen. Kar kmalu je zbral nekaj fantičev in pričel svojo “malo šolo smučanja”. Jeseni leta 1927 je bil na šolo premeščen g. Ludvik Mašat. S Kocjanom sta se hitro “vzela skupaj” in iz že prej male skupinice je kmalu nastala kar 25 številčna, med njimi tudi dve deklici: moja pokojna sestra Mirna Jezernik in Mira Moličnik, ki še živi. Vse se je dogajalo na Kumrovi njivi. Bila so že mala tekmovanja. Najboljši dokaz zadnjega tekomovanja je fotografija, ki jo prilagam za objavo. Moja sestra jena hrbtno stran slike napisala “Spomin s tekme 28. XII. 1931 ”• Na sliki je Kocjan s kapo in šalom ter Mašat s klobukom. S to tekmo je Kocjan končal začeto smučarsko delo. V začetku leta 1932 se je namreč z družino preselil na novo delovno mesto v Maribor. V Biltenu sta omenjeni dve vlečni- ci. Podatki niso povsem točni, pa kratko pojasnilo. Prva vlečnica “Stemag” je bila kupljena leta 1970 od takratnega “Partizana Mozirje”. Kupila je ni KS Luče kakor je navedeno. Večji del sredstev je prispevala “Občinska zveza za telesno kulturo Mozirje”, ostalo je bilo zbrano s pomočjo KS Luče. S to skupnostjo sem do leta 197 5 sodelovala in so mi razmere dobro poznane. Denarna sredstva so bila tako mala, da se brez pomoči krajanov ni moglo ničesar narediti. Vlečnico so postavili s prostovoljnim delom, veliko dela in truda. Kmalu ta mala naprava ni več ustrezala zahtevam. V letu 1973 se je par pobudnikov pričelo pogovarjati o nabavi večje vlečnice. To je daljša zgodba, le kratek opis. Uspelo jim je dobiti stik z zastopnikom firme, ki se je pozneje oglasil v Lučah z že pripravljeno kupno pogodbo. Tu pa sem sodelovala, ker sem kot predsednik KS Luče to pogodbo podpisala. Nova krožna vlečnica je bila uvožena iz Avstrije. S temi vlečnicami je kraj veliko pridobil. Obstajal je odbor, ki pa v tem času ni bil ustanovljen pri KS Luče, kakor je v Biltenu navedeno, vodil se je pri eni izmed takratnih organizacij. Po letu 1975 nisem več sodelovala s KS in o poznejšem delu ne vem. Sodelovati je začelo tudi takratno Turistično društvo Luče, ki je prevzelo skrb za vsa potrebna obvestila in poročila. Tb pa se začne turistična zgodba. Poudariti še moram složnost takratnih organizacij in društev s krajevno skupnostjo, ki so pomagale pri zagotavljanju finančnih sredstev, da se je lahko pokrila precej visoka investicija. Škoda, da se je uspešno začeto delo končalo. Olga Šiljar Trg mladosti 6, Velenje SALON NEGE *£££*£ VAM SVETUJE: p.,i- LOČEVALNO PREHRANJEVANJE (nadaljevanje iz prejšnje številke) Kaj in kako jesti? Kot je bilo omenjeno v prejšnji številki SN, lahko jeste, kar hočete in kolikor hočete, le da pazite, da ne jeste hkrati beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. Če imate radi meso, lahko vaš obrok sestoji iz mesa, jajc, žitaric, fižola... in presenečenje -hujšali boste! Če radi jeste krompir, dodajte vse vrste solat, brokoli, cvetačo, kumare, papriko, testenine, riž... in presenečenje - hujšali boste! Morda se vam zdi čudno, vendar JE RES! Za dobro prebavo jemljite tabletke, ki vsebujejo celulozo, za izboljšanje črevesne flore in prebave. Za odvečno - preveliko kožo pa poskrbimo mi, saj lahko v eni sami uri izgubite tudi do 2 cm obsega na nogah ali okoli pasu. JEDILNIK dobite pri nas vAURI. ODVEČNEGA OBSEGA se znebite pri nas v AURI. Še čakate? Na razpolago smo vam od 9.00 do 18.00 ure vsak dan razen sobote in nedelje. Na vsa vaša vprašanja vam bomo z veseljem odgovorili in vam svetovali v Salonu nege AURA. OBČINA NAZARJE KRAJEVNA SKUPNOST NAZARJE KS Nazarje praznuje krajevni praznik 12. junija. Ob tej priložnosti Svet KS Nazarje čestita vsem krajanom in jih vabi, da se udeležijo prireditev, ki so jih društva in organizacije pripravila ob praznovanju . Petek. 9. 6. 2000 ob 19. uri: OTVORITEV RAZSTAVE SLIK Osrednja prireditev ob krajevnem prazniku bo otvoritev razstave slik našega rojaka Milana RIGE v prostorih Gostišča Vrbovec. Otvoritev s kulturnim programom bo potekala na dvorišču gradu VRBOVEC, s pričetkom ob 19. uri. Razstavo si bo mogoče ogledati do 24. 6. 2000, vsak dan od 16. do 19. ure. Kulturni program: Osnovna šola Nazarje in Glasbena šola Nazarje. Organizator: TD Nazarje Sobota. 10. 6. 2000 ob 8.00 uri: PLANINSKI POHOD NA DOBROVUE Zborno mesto je ob 8. uri pred gasilskim domom v Nazarjah. Kdor želi, se lahko pohoda udeleži tudi s kolesom, prav tako pa se bodo lahko mlajši udeleženci preizkusili v orientaciji. Organizator pohoda je PD Nazarje. Nedelja. 11. 6. 2000 ob 16. uri: "ŠPORTNO ZABAVNE IGRE" Igre med zaselki se bodo odvijale na športnem igrišču v Nazarjah, s pričetkom ob 16. uri. Organizatorji iger: TD Nazarje, ŠD VRBOVEC Nazarje, PGD Nazarje. VABUENI! Odprlo srce <3ornjegrajcei> Piše: Aleksander Videčnik Bilo je v času prve svetovne vojne. Slovenska Goriška je bila v ruševinah, ljudje pa razkropljeni po tedanjem avstrijskem cesarstvu. Kot vedno ob takih prilikah, najbolj trpijo otroci. Našim bralcem smo že nekoliko odstrli zastor okoli primorskih beguncev, ki so po letu 1915 prispeli v Nazarje, njihovi otroci pa so se šolali na Rečici in v Mozirju. Tokrat bomo pisali o begunčkih iz osrednjih taborišč za otroke, ta so bila urejena v osrčju Avstrije. Kot lahko razberemo iz raznih tedanjih poročilih, je v teh nekaj o Objavljali smo že odlomke iz raziskave dr. Ferda Gestrina o gornjegrajski zemljiški gosposki. Prav zanimivo je zbral skupne podatke o posesti in dajatvah po posameznih uradih gosposke. Kot primer bomo nekoliko osvetlili tedanji urad Ti-rosek. Vseh vpisanih navedb ne bomo pribeležili, le tiste o številu hub in nekaj o dajatvah podložnikov, da bi si bralci lahko predstavljali, kaj vse je vseboval tak zemljiški urbar. Treba je vedeti, daje bilavčasu, ko je veljal urbar (1426), naša dolina še slabo poseljena. Kolonizacija je sicer potekala, saj je zemljiški gospod imel interes urediti čimveč gospodarskih enot (hub), ki so mu dajale dohodke. Zato je dovoljeval krčitev gozdov v obdelovalno zemljo, kamor je nastanil nove podložnike. Tako je število kmečkih družin raslo, znotraj družin pa tudi število otrok, saj je kmetija potrebovala delovno silo, ki je delala le za preživetje. Najprej si moramo predočiti, kaj sploh pomeni izraz huba. Gre v bistvu za gospodarsko enoto, temu bi danes rekli kmetija, ki je obsegala taboriščih postajalo proti koncu prve svetovne vojne vse bolj neznosno, saj je vsega primanjkovalo, pa tudi sicer so bile življenjske prilike obupne. Na Dunaju je deloval osrednji odbor za vojne begunce, ta naj bi s pomočjo države skrbel za oskrbo taborišč. Seveda niso bili vojni begunci le iz primorskih krajev, toda nas zanimajo prav ti. V Celju je namreč deloval pododbor osrednjega odbora za obnovo Primorske. Med njegovimi vodilnimi ljudmi najdemo tudi Gornjegrajca, sicer tedaj celjskega opata, Ogradija. Lahko bi torej sklepali, daje prav on skupaj s tedanjim gornjegrajskim župnikom Francem Dovnikom načrtoval nastanitev večjega števila begunskih otrok iz goriške dežele, ki so bili v slabih taboriščih blizu Dunaja. Očitno je župnik Dovnik že imel dogovorjeno z družinami v in okoli Gornjega Grada. Janez Mavrič hra- najmanj 30 ha obdelovalne zemlje. Tako vsaj povedo razpoložljivi podatki za naše predele. Hube so bile velike gospodarske enote, ker so le take dajale dosti dohodka zemljiškemu gospodu. Obstajajo različne vrste hub, razlikujejo se po deželah; tako je bavarska huba večja od tiste, ki so jo rabili v naših krajih. Ob tem naj povemo, da zemljiški gospodje niso dajali podložnikom gozda; tega so obdržali za sebe in ga dovolili koristiti prebivalcem le znotraj srenj skih skupnosti. Uidi mline, žage in val-jalnice sukna niso bile v lasti kmetov. Govorimo seveda za čas v 15. stoletju! Vemo, da je v omenjenem obdobju zemljiški gospod nadzoroval vso trgovino in obrt na svojem območju, v trgih in mestih pa so to bili cehi, mimo katerih ni bilo mogoče priti do lastne obrti. Kot smo že seznanjeni, so gornjegrajski gospodje upravljali svojo veliko posest s pomočjo uradov, tak je bil tudi za območje Tiroseka in se je tako tudi imenoval. Kot primer navajamo nekaj podatkov, ki bodo nekoliko osvetlili tedanje čase in razmere v njih. ni dopise, ki so bili poslani v zvezi s tem župniku v Gornji Grad. Pisali so jih v podoboru v Celju in v njih pou-darjali ne le skrb za begunske otroke, temveč tudi domoljubno dejanje, ki bo omogočilo ohraniti slovenski živelj na porušenem območju Goriške. Pozivali so rodoljube, da pomagajo po svojih močeh in v pismu opisali, v kako nemogočih razmerah živijo mali begunci v avstrijskih taboriščih. Ta dopis je bil poslan 18. marca 19I8. Kmalu je sledilo pismo iz osrednjega odbora na Dunaju, v katerem se župniku Dovniku zahvaljujejo za pomoč in preko njega vsem gornjegrajskim družinam, ki bodo sprejele otroke. Seznam begunskih otrok je vseboval 26 imen in je bil označen kot II. transport. Iz tega bi lahko sklepali, daje podobna skupina že pripotovala v naše kraje. Otroci so bili stari od 5 do 13 let, večino njih so bile deklice, ena pa je bila vojna sirota in namenjena za Urad Tirosek je torej zajemal tele zaselke (podatki iz že omenjene študije); Štangrob in Šmiklavž = 2 opusteli kmetiji in 21 hub Sv. Nikolaj = 6 hub Ob Svetem Nikolaju = 4 hube Brezgovje = 9 hub Volovljek=2 opusteli kmetiji, 9 hub, mlin in valjalnica sukna Na Peči = 1 opustela kmetija in 4 hube Ob Repanščici=2 opusteli kmetiji, 7 hub in mlin Slatina = 2 hubi Skupno izkazuje urbar za območje urada Tirosek vsega 8 opustelih kmetij in 130 hub. Kakšne so bile obvezne dajatve v naravi: rž, pšenica (manj), oves, ovce, jag- posvojitev. Begunci so izhajali iz tehle krajev: Opatje selo, Sv. Florjan, Deskle, Sv. Andraž, Gorica, Sabljiči, Dol, Avče, Gabrije, Globno, Volča, Sovodenj, Tolmin, Devin in Flič. Šlo je za okraja Gorica in Tolmin. Na tem dopisu je bila opisana pot transporta - prek Dunaja, Celja do Paške vasi in od tam z vozovi do Gornjega Grada. Mozirska politična ekspozitura je župniku Dovniku odobrila vse stroške v zvezi s tem transportom, kar je razvidno iz drugega dopisa. Vse je torej bilo pripravljeno. Družine, ki bi te reveže sprejele, prevoz in oskrba. Pa se je moralo nekje zatakniti, saj je župnik Dovnik dobil dopis, v katerem se mu celjski pododbor zahvaljuje za njegovo izredno pripravljenost in mu sporoča, da je transport preložen, ne navaja pa vzroka. Morda je bilo posredi to, da je vojna in razmere v njej preprečila nastanitev primorskih otrok v Gornjem Gradu. njeta, piščanci, jajca in seveda še denarne dajatve. Za opisovani urad so dajali skupaj: 63OO kosov sira, 46 ovac, 43 jagnjet, 156 piščancev, 1440 jajc v naravi. Denarne dajatve so obračunavali v oglejski in graški veljavi, pozneje so postopno prehajali pretežno na denarne dejatve in so opuščali oddajo v naravi. Urbar navaja seveda stare mere, ki jih danes že davno ne poznamo več. Tako so žito merili v modijih. Modij je držal 8 menzur in menzura je bila od 19,7 do 22,5 litra. To je le bežen pregled in vpogled v urbar, o katerem že nekaj časa pišemo. Če bi se želeli poglobiti v podatke, bi to trajalo veliko časa in zahtevalo obsežno znanje, seveda pa tudi poznavanje srednjeveških urbarjev. Lakomnost je vampir, ki ne vidi lastne podobe v ogledalu, zato je s staranjem vedno mlajša. Savinjčan hubah iz gornjegrajskega urbarja mogočna taborna cerkei) Benediktinski urbar An der dobraw - Orožen tolmači, da gre za Zaselek Dobrova Friczl, Jantschecz wirtacznikch, kar tolmači Orožen za kmetijo Vertačnik v Vrtačah, Martin, Wolher Im praprotsch, Zwetecz, Am hard - Orožen tolmači kot Brdo Michelin witwe - očitno gre za vdovo po Mihaelu, op. A. V, Oswalt hammer, Vlrich, Laure Nowakch, Nicusch Rucholt, Czwim, Michel. Pyerk Nabreze - Orožen tolmači Brezje (Lešje) Marolt, Matko Kumpost, Wosicz Juri am Rain. Bei santMertem - po Orožnovo Sv. Martin v Vologu, po vsem sodeč misli sedanjo cerkev v Šmartnem ob Dreti Micla hafner, kaj lahko gre za pečarja, op. A.V. Pred dannim so zapisali... Še pišemo o člankih, ki jih je leta 1915 objavil Ilustrirani glasnik. nihilisti »Nihilisti so pred leti imeli v Rusiji svoj list »Mesar,« ki je dolgo nemoteno šel skozi cenzuro. Slednjič se je izkazalo, da ni stanovsko glasilo za mesarje, temveč glasilo revolucionarjev. Generale, ministre in guvernerje je označeval z biki, voli in koštruni, dvorne dostojanstvenike je imenoval teleta, velike kneze »debelo blago« in tako dalje.« Velikost epropejskih ncirodoD »Mnogo se ugiba, kateri narod je povprečno najvišji, kateri najmanjši. Po sedanjih raziskavah so najvišji Švedi, za njimi pridejo Škoti in Angleži, ki dosežejo povprečno višino 170 cm. Nato slede Irci, Danci, Belgijci in Nemci s povprečno višino 167 cm. Pod 165 cm niso Rusi, Romuni in Francozi. Madžari imajo povprečno višino 163 cm, Finci 162 cm. Narod pritlikavcev so Lahi, ki merijo povprečno 154 cm.« Pripomba. Današnje mere bi bile gotovo drugačne, saj so ljudje v povprečju višji od naših prednikov. Nekaj naših cerkva v dolini je bilo tabornih, torej so bile utrjene. Zelo znana je bila kokars-ka cerkvena utrdba, ki bi danes z nekdanjo podobo pomenila pravo lepoto in zanimivost. Med velike tovrstne zgradbe je spadala tudi mozirska farna cerkev. Kot jo opisuje Ignac Orožen, ki je še videl celoten utrdbeni zid in mogočen vhod v cerkveno okolje, je morala biti površinsko velika taborna zgradba. Kot kapela sv. Jurija se omenja že leta 1241. Seveda je tedaj pripadal vikariat gornjegrajski prafari. Kot navaja farna kronika, so jo v 16. stoletju obdali z mogočnim obzidjem, znotraj katerega je bilo tudi pokopališče. V levem kotu sedanjega pogleda proti vhodu je stala kostnica. Orožen opisuje vhodni del obzidja kot mogočno zgradbo, v kateri je bilo prostora za kaplanovo sobo in spodaj levo in desno od vhoda sta bili na vsaki strani sobici v katerih so imeli prvo župnijsko šolo. Po vdoru protestantizma v naše kraje je žovneška gosposka zasedla navedene prostore za potrebe hrambe žita. Gotovo je šlo za nagajanje cerkvenim ljudem, saj so bdi žovneški gospodje prostestanti. Vse navedeno priča o tem, da je izgled nekdanje mozirske cerkve, ko je ta bila že reden vikariat, moral biti veličasten. Čeprav so sprva kapelo nadomestili z nizko gotsko zgradbo, so ji okoli leta 1500 na severnem delu prizidali zvonik. Iz vizitatorskega zapisnika iz leta 1631 izhaja, daje bila cerkev zelo temačna. Tedaj je razumljivo, da so dvajset let kasneje pri prižnici predrli zid in tam naredili okno. Kot domala vse cerkve, je tudi mozirska doživljala številne dozidave, prezidave in preureditve. Gotovo največje prezidave so bile opravljene leta 1745, ko je bil tu, kjer je sedaj vhod, še oltar, vhod v cerkev pa nasproti temu. Zato so prestavili oltar tja, kjer je sedaj, in naredili vhod, ki temu še sedaj služi. Zapisah so preprosto, »da so cerkev obrnili...«. Hkrati so nekdanji ravni strop zrušili in naredili oboke. Zvonik so radi povišali, da bi bil mogočen znanilec cerkve. V Mozirju so ga prvič povišali leta 1786 in drugič še leta 1886. Po letu 1980 je pokrit z bakreno streho, saj je utrpel hujše poškodbe med boji za osvoboditev Mozirja v letu 1944. Zelo lepa je poslikava prezbiterija, ki je delo Matije Bradaške iz Kranja iz leta 1888. Do leta 1835 je bilo okoli cerkve pokopališče, ki se je tedaj selilo na sedanje mesto na Oljniku. Tam so leta 1837 postavili večjo kapelo, ki pa je pozneje zaradi poškodb po zemeljskem plazu morala biti odstranjena. Da ima danes cerkveni tabor v Mozirju okrnjeno obzidje, je kriva šola, kije nastala v stavbi, še danes imenovani »kaplanija«. Tedaj je župnik Anton Zajringer s pomočjo kaplana Jakoba Paltaufa začel graditi šolo, podrli so prednji del mogočnega obzidja in zgradili dvonadstropno stavbo, v kateri je bila tako šola kot kaplanija. Dela so pričeli leta 1833 in jih v kratkem času dokončali. Tako je seveda vsa okolica mozirske cerkve dobila povsem drugačno podobo, ki je odraz lepe urejenosti samega cerkvenega hrama kot tudi okolice. 3sccmo stare fotografije Člani strelske družine iz Spodnje Rečice so leta 1950 uprizorili igro Begunka. Sliko nam je posredovala Fanika Pukart iz Nazarij. Avtomobilski trg se razvija tako hitro, daje vsem novostim praktično nemogoče slediti, pa če ste še tako zaljubljeni v pločevino. Zato smo se tokrat odloäli, dasodelovanje razširimo. Splohpa se o avtih veliko bolje bere, če je zravenpodpisan še kakšen moški, ki se na stvar spozna iz prve roke in ne »filozofira«. Naj bo tak, jasen in kratek, tudi uvodnik. Vozite po pameti insi ob številnih pritiskih, da prav ta hip potrebujete tak in tak avto, tuintam malo zatisnite ušesa, da se vam vabljivi kreditni obroki ne vsedejo pregloboko v srce. In odprite oči, da se nasitijo novosti. Denarnica vam bo hvaležna. Življenje na štirih kolesih PRILOGO PRIPRAVIL: IGOR PEČNIK V SODELOVANJU S KAROLINO VRTAČNIK Za taktoriste in gasilce Pred kratkim je bil Državnemu zboru poslan v obravnavo predlog za spremembo zakona o varnosti cestnega prometa. Povzemamo najzanimivejše predloge novosti. Redni šestmesečni pregledi traktorjev in traktorskih priklopnikov, ki so starejši od dvanajst let, in gasilskih vozil, ki so v lasti prostovoljnih gasilskih društev, naj se ukinejo. Glede na sezonsko uporabo navedenih vozil je predlagano, da se tehnično pregledajo enkrat letno. Nalepka za tehnični pregled V sedanjem zakonu je bil 1. maj 2000 določen kot datum, do katerega je treba začeti označevati vozila z nalepko za tehnični pregled. Nalepke naj bi nadomestile dosedanje podaljševanje veljavnosti prometnega dovoljenja, ki sočasno vsebuje tudi plačevanje letnega povračila za uporabo cest. Inštruktorska dovoljenja Nekaterim voznikom - bodočim inštruktorjem, se je zgodila manjša krivica, saj je zakon še med njihovim izobraževanjem spremenil pogoje za pridobitev dovoljenja; sedaj morajo imeti vsi štiriletno srednjo šolo. Ker prehodnih določb ni bilo, so nekateri s poklicno šolo ostali brez dovoljenj, čeprav so se izobraževali po starem. Obeta se jim podelitev naziva. DRUGAČNE POČITNICE Vse poletje na kolesih Zame so prvi znanilci neskončnega poletja (tuji) avtomobili, ki se odpravljajo proti morju s pripetimi počitniškimi prikolicami. Običajno že v maju, kot bi nam hoteli delati skomine. Da ne bi ostalo le pri njih, smo zbrali informacije, kako najceneje preživeti počitnice na kolesih. V mislih smo se odpeljali po Sloveniji in hrvaški Istri, dlje pa ne, saj je za kratke skoke do morja Kvarner že tako oddaljen, da izgubimo z vožnjo preveč časa. Najelegantnejša možnost je najem avtodoma, ki pa je žal hkrati najdražja. V visoki sezoni stane od 13.000 do 22.000 tolarjev dnevno (najem v Sloveniji), večina ponudnikov omejuje dnevno porabo kilometrov, presežek limita pa je zelo drag. Avtodome je treba vrniti brezhibno očiščene in razkužene, v nasprotnem primeru lahko pripravite novih deset do dvajset tisočakov. Če bi radi privarčevali še za kakšen sladoled, tale namig: izberite kamp, v katerem vam ne bo treba posebej plačevati dnevne pristojbine za avtodom. Cene se namreč od kampa do kampa zelo razlikujejo, zato vam svetujemo, da si na najbližji enoti AMZS priskrbite brošure z opisi in cenami kampov. Mnogo bolj pregleden je hrvaški katalog. Naslednja možnost so počitniške prikolice. Lahko si omislite novo. Pri Adrii Caravan so razvili prav razkošne izvedbe; mnoge so videti kot hotelski apartmaji. Če se odločite za nakup, je s praktičnega vidika najboljše, da se greste »pavšaliste«, torej da si za dom na kolesih izberete stalen prostor, saj je vožnja s prikolico zelo zahtevna. Je pa kot vsako obdobje tudi to lahko relativno drago, saj stane v nekaterih istrskih kampih polletni pavšal z zimovanjem prikolice do 300.000 tolarjev. Res pa je, da vam v tem primeru ni treba posebej plačevati parkirnine zaavto, električnega priključka, tople vode in prenočitve na osebo. Med listanjem po katalogu smo namreč ugotovili, da je na Hrvaškem pogosta praksa, da je poleg nočitve treba še posebej plačati prav vse (ali pa še več) zgoraj naštete kategorije. Ker nam ni uspelo uganiti, po kakšnem ključu si ponudniki omislijo plačilo dodatnih storitev, le še naš nasvet: skrbno pretehtajte, kaj je v vašem merilu najpomembnejša konkurenčna prednost. Po vsej Sloveniji in tudi v Istri so v bližini Poreča, Umaga in Novigrada kampi, v katerih vam razen prenočitve ni treba plačati nobene druge storitve, saj so vse vključene v ceno, pa ni zato prenočevanje nič dražje. V praksi to pomeni, da boste v Sloveniji v visoki sezoni za štiričlansko družino plačali skupno od tri do pet tisoč tolarjev na noč, na Hrvaškem pa od deset do petindvajset odstotkov manj. Če se bo mama seveda strinjala, da bo gospodinjila tudi na dopustu. MEHANIKOVA RAZMIŠLJANJA Motorno olje Med osnovne tekočine v avtomobilu prav gotovo sodi motorno olje. Zato je redno in pogosto pregledovanje nujno še posebej pri starejših avtomobilih. Pazite, da bo gladina olja le do naj višje oznake na merilni palici. Če je gladina previsoka, lahko olje uhaja ob tesnilih, izteka in se kadi. Ročična gred v motorju olje razpeni, nastanejo zračni mehurčki, ki ovirajo podma-zovanje in zmanjšujejo dotok olja do pomembnih delov motorja. Kakovosti olja v motorju ni mogoče presojati samo po njegovem videzu, kajti olje postane rjavo že po nekaj sto prevoženih kilometrih. Rumenkast in penast videz pomeni, da je v olju vlaga. To je normalno pri motorjih, ki se redko uporabljajo ali pa le za kratke razdalje. Vlaga je stranski proizvod zgorevanja in se sčasoma združi z drugimi onesnaževalci, s katerimi tvori kisline in gosto usedlino. Večino vlage odvede iz motorja naprava za zračenje ohišja motorja. Če je ventil v njej zamašen ali če motor ne teče dovolj dolgo, da bi akumulirana vlaga izparela, se hitro nabere v večji količini. TEHNIKA Delovanje dizelskih motorjev Še pred dobrim desetletjem so bili dizelski motorji primat tovornjakov in taksijev. Dandanes pa avtomobilska industrija brez sramu priznava, daje bil na področju razvoja dizelskih motorjev dosežen izjemen napredek, zato so časi, ko smo tovrstne motorje prepoznali po hrupu, posebej pri vžigu, in črnem izpuhu za vedno mimo. Danes zanesljivo več kot polovica avtomobilistov ne bi ločila BMW-ja 320 D od 3181, kajti 320 D se uvršča med najbolj uglajene in tihe dizle, posebej ko je ogret. Bistvo delovanja dizelskih motorjev je v tem, da mora zrak v valju doseči zelo visoko temperaturo, da le ta poskrbi za vžig plinskega olja. Pri bencinskih motorjih za to poskrbijo vžigalne svečke, katerih dizel nima. Problem se pojavi v mrzlih jutrih in ob zagonu hladnega motorja. V starih časih je bilo potrebno čakati tudi po nekaj minut, da je predgretje segrelo prostor za samovžig olja. V sodobnih dizlih gre to precej hitreje, v približno štirih sekundah. Za dobro izgorevanje, moč in navor je potrebno poskrbeti za natančen vbrizg goriva. Pritisk mora znašati minimalno 125 barov, včasu sodobne TDI tehnike pa so se ti pritiski približali 2000 barom, kar pomeni tišje delovanje motorjev, nižjo porabo, čistejši izpuh, večjo moč in predvsem večji navor. Sodobna TDI tehnika, kjer se gorivo pod velikim pritiskom vbrizgava direktno v valj, je nadomestila staro tehniko teh motorjev, ki je temeljila na principu komor. Proizvajalci sodobne TDI tehnike dodajo še predv- brizg, ki poskrbi za tišje delovanje motorja. Sodobni dizli so praviloma opremljeni s turbo polnilniki, ki poskrbijo za več zraka v valju, le-ta pa je ohlajen (t.i. intercooler), saj se ga lahko v tem primeru stisne večja količina. Edini problem so še sajasti odpadki - črn dim. No, pri novem peugeotu 606 se bodo ti delci zbirali v posebnem katalizatorju, kjer bodo enostavno zgoreli. DM\JWII(§ v €VtT pokukat/ TURISTIČNA AGENCIJA UV11 NA TRGU 7, MOZIRJE, TEL. 063/83-90-810 eOTRAFF IMOZIRJE TEČAJI VSAK MESEC NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Z RAVNO PRAVO MERO TRPLJENJA Tečaj C P P se prične: v ponedeljek, s.p. Rosenstein CKAtA MU#. Tel: 832 937 GSM 041 698 252 12. junija 2000, ob 17. uri v gasilskem domu v Mozirju. Tečaj je za vse kategorije, vključno za kolo z motorjem. ZA DIIAKE IN ŠTUDENTE POPUST! PLAČILO S ČEKI NA VEČ OBROKOV! Na podlagi tega tečaja in izpita "B" kategorije, ki ga že imate, pridobite izpit za traktor. Prijave sprejemamo v avto šoli Traffic v Gasilskem domu v Mozirju. Za obisk tečaja nudimo 20% popust. Konjeniški klub Veniše Lačja Vas 22 3331 NAZARJE Tel & fax: 03-838-50-15 GSM: 041-698-424 Vabimo vas na ogled tekem državnega prvenstva v preskakovanju ovir VENIŠE 2000, ki bo v petek, 23. junija, s pričetkom ob 14.00 uri, v soboto, 24. junija, in v nedeljo, 25. junija, s pričetkom ob 9.00 uri na Ranču Burger na Venišah. Vabljeni tudi na tekme, ki bodo v soboto, 1. julija, in v nedeljo, 2. julija. V soboto ne zamudite naskoka na državni rekord (2,01 m) s pričetkom ob 9.00 uri. Vabljeni tudi na tekmo v nedeljo. XftJUDNO VABLJE/y, 0MG LJUBIJA 1 1 3330 MOZIRJE Tel.; 063-8390 360 Fax: 063-8390 361 TRGOVINA - VODOVOD - OGREVANJE Prodaja, montaža in servis ■ instalacij za ogrevanje . vodovodne instalacije - plinske instalacije ■ oljne instalacije ■ sanitarne keramike - klimatske naprave • talna ogrevanja • kolektorji sončne energije ■ montaža in servisiranje instalacij in gorilnikov aklimat ...... Buderus "JUNKERS ESE ESBE IVaillanl i Bontona NOVO KOPALNIŠKI PROOR kolpct'San I lEEES ft Odpiralni čas: 7.00 do 17.00, sob. od 7.00 do 12.00 ure ^SVETUJEMO, PRODAMO, DOSTAVIMO,ZMONTIRAMO PRODAJA ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV IN SONČNIH OČAL H ATEJA LIKEB TERMIK S.p. Ob Trnavi 1, Mozirje tel. 833-533 ;jjj2ka jabs;). 5 praiiopan]os)\aw ^TWiiuhsihi\?Mwo.\''A 25% Velika izbira sončnih in športno sončnih očal znamke .A yAS|^SJJPOTRE|y| LOČENO ZBIRANJE NEVARNIH ODPADKOV V OBČINAH SOLČAVA, LUČE, LJUBNO, GORNJI GRAD IN NAZARJE V DNEH OD 22.05. DO 26.05.2000 V okviru akcije v letu 2000, smo zbrali 7703 kg nevarnih odpadkov. Sestava zbranih nevarnih odpadkov je razvidna iz podatkov v tabeli 1. Tabela 1. Sestava in količine zbranih nevarnih odpadkov Mesto odvzema Količina zbranih odpadkov (kg) Skupaj, po Embalaža_plastična_motorna olja Embalaža_barve, laki Embalaža_pesticidi Iztrošene alkalne baterije . _____ i ' : : I Motorno oljejztrošeno Oljni filtri Pesticidi Strjene barve, laki I Pb akumulatorji Zdravila Drugi odpadki (kg) (%) Solčava 15 29 0 5 397 0 6 483 697 11 0 1643 21 Luče 9 2 3 1 39 0 18 85 586 1 0 744 10 Ljubno 23 57 0 5 271 2 14 150 746 O co 1276 17 Gornji grad 24 8 0 8 628 0 25 107 486 7 0 1293 17 Nazarje 30 2 0 5 1625 12 25 129 910 9 0 2747 36 Skupaj, po vrsti (kg) 101 98 3 24 2960 14 88 954 3425 O co co 7703 100 odpadka (%) 1.3 1.3 0.0 0.3 38.4 0.2 1.1 12.4 44.5 0.5 0.0 Slika 1. Pregled zbranih količin odpadkov glede na mesto zbiranja \ H Solčava H Luče □ Ljubno □ Gornji grad ■ Nazarje Podatki akcije kažejo, da utežno prevladujejo svinčeni akumulatorji, motorna olja ter strnjene barve in laki. Posebno pomembne so zbrane količine iztrošenih baterijskih vložkov in odpadnih zdravil ter pesticidov. To kaže na visoko raven osveščenosti. V letošnjem letuje udeležba gospodinjstev v akciji nekoliko večja in količine manjše, kar kaže, da se ljudje zavedajo nevarnosti za okolje, če takšen odpadek nekontrolirano odvržejo. V našem podjetju se zavedamo nevarnosti vpliva na okolje, zato imamo z občinami Solčava, Luče, Ljubno, Gornji grad in Nazarje sklenjene dolgoročne pogodbe za ravnanje z odpadki, ki v ceni odvoza odpadkov, poleg cene za odvoza ostanka odpadkov vključuje storitev pobiranja kosovnih odpadkov »od vrat do vrat« in zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Želimo, da ljudje aktivno sodelujejo pri teh akcijah in s tem pripomorejo k urejenosti kraja. Del Zg.-Savinjske in Zadrečke doline živi od turizma in urejen kraj z urejeno komunalno infrastrukturo je ogledalo posameznika in občine. Zato vas še naprej pozivamo, da posamezne nevarne odpadke, ki se vam naberejo čez leto, hranite v originalni embalaži in se v naslednjem letu, v mesecu maju, udeležite akcije zbiranja nevarnih odpadkov. Varstvo krompirja pred krompirjevo plesnijo Krompirjeva plesen je najnevarnejša glivična bolezen krompirja in povzroča največjo gospodarsko škodo pri pridelavi krompirja. Zaradi poškodb na listih se zmanjšuje produktivna sposobnost rastlin. Gliva napada vse dele krompirjeve rastline. Na robu lističev se poj avijo rumene pege, ki kmalu porjavijo in se hitro večajo. Robovi teh peg so na spodnji strani lističev pokriti z belim puhom iz glivinih trosonoscev in trosov. V vlažnem in dovolj toplem vremenu se gliva hitro širi po listih okužene rastline, dokler jih popolnoma ne uniči. Napredovanje bolezni lahko zadržijo neustrezne razmere, npr. vroče in suho vreme, vendar se takoj, ko se te razmere spremenijo, bolezen širi naprej. Gomolji prenehajo rasti, ko je uničene tri četrtine cime. Gliva napade tudi gomolje, vendar se ti ne okužijo neposredno s širjenjem glive z nadzemnih delov rastline. Gomolji se okužijo s trosi, ki padejo z listov, še zlasti če niso pokriti z zemljo, do pokritih pa jih spere dež. Gliva prodre v gomolje skozi lenticele, očesca in rane. Gliva preživi neugodne vremenske razmere (mrzle zime, vroča in suha poletja) v okuženih delih rastlin gostiteljic (gomolji, stebla, paradižnikovi gomolji). Najpogostejši izvor začetnih okužb spomladi so okuženi poganjki, ki poženejo iz okuženih gomoljev. Iz teh žarišč se gliva množično širi s trosi, ki jih raznašata voda in veter. Kalitev trosa traja tri ure, za prodor v list pa gliva potrebuje še dve do tri ure; do okužbe pride le, če so listi v tem času, torej najmanj 5 ur mokri. Ugodne temperature so od 15 do 20 °C, pri temperaturah nad 25 °C gliva ne raste in trosi ne kalijo. Spoznanje o odvisnosti razvoja bolezni od temperature in relativne vlažnosti zraka je temelj za napovedovanje izbruha bolezni. To opazovanje pri nas vrši Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, podatke o napovedi izbruha bolezni in nasvete o varstvu pa lahko dobite na avtomatskem telefonskem odzivniku 9823. Krompirjeva plesen ima mnogo različkov. Po drugi strani pase krompirjeve sorte po svoji odpornosti na krompirjevo plesen med sabo razlikujejo. Na splošno so pozne sorte odpornejše od zgodnjih. S pojavom novih različkov glive pa sčasoma odpornost sorte na določenem območju upade. Cima in gomolji iste sorte krompirja se lahko razlikujejo po svoji dovzetnosti za okužbo s krompirjevo plesnijo. Poznanih je precej primerov, da je cima odporna, gomolji pa ne. Po nizozemskih podatkih je dovzetnost za okužbo s krompirjevo plesnijo velika pri sorti bintje, dokaj odporna sorta pa je sante. Za zatiranje krompirjeve plesni je na voljo veliko pripravkov. Bakrovi (npr. modra galica, kupropin, cuprablau-Z, bordojska brozga...) in organski pripravki (brestanid, dithane M-45, bakreni dithane, polyram DF, antracol, bakreni antra-col, antracol combi, brestanid, mazeb, pinozeb M-45...) ter njihove mešanice učinkujejo preventivno. To pomeni, da okužbo samo preprečujejo, ne morejo pa preprečiti širjenja zajedavske glive po rastlini, ki je okužena. Zato je pomembno, da je prav vsa zelena površina krompirja pravočasno pokrita s sredstvom za varstvo, torej še pred okužbo. Rastlinski deli, ki niso pokriti s škropivom, niso zavarovani. Bakrovi pripravki in tisti, ki vsebujejo kositer (npr. brestanid), običajno dobro varujejo gomolje pred okužbo s krompirjevo plesnijo. So pa nekoliko fito-toksični in zmanjšajo pridelek, zlasti v sušnih letih. Priporočamo jih za zadnje škropljenje. Organski pripravki slabše varuj ejo gomolje, vendar ne vplivajo na pridelek. Z njimi ponavadi opravimo prva škropljenja. Sistemične fungicide (galben C, gal-ben M, ridomil MZ, ridomil gold) rastline vsrkajo v liste. Iz njih se razširijo še v druge dele krompirjevih rastlin in jih varujejo pred okužbo od znotraj. Delovanje sistemikov je najučinkovitejše tedaj, ko je krompir v bujni rasti. Varstvo: - ne sadimo okuženih gomoljev; - sadimo odporne sorte; - če opazimo v nasadu zgodnja žarišča okužbe, ko se bolezen na tem območju še ni pojavila, jih uničimo, nasad pa dobro poškropimo; - s škropljenjem začnemo, ko je krompir doseže višino 20 cm in je nasad strnjen, hkrati pa so za razvoj bolezni ugodne vremenske razmere. Potrebno je dobro opazovanje nasada in spremljanje negativne prognoze (prej omenjeni odzivnik 9823). Škropiti začnemo s kontaktnimi fungicidi, ki ne delujejo dlje kot 7 do 10 dni po škropljenju. Učinek se hitro zmanjša, če se pojavijo padavine (10 do 15 mm dežja zmanjša delovanje za en dan). S škropljenjem lahko počakamo, če je vreme sončno in suho. Škropljenje pa ponovimo takoj, ko se vreme spremeni in kadar je prenehalo delovanje fugicida. Po dveh zaporednih škropljenjih s kontaktnimi fungicidi uporabimo sistemike, ki delujejo hkrati preventivno in kurativno. Z njimi škropimo le dvakrat, nato pa zopet z organskimi, zadnje škropljenje pa z bakrovim pripravkom; - če je napad krompirjeve plesni zelo močan in listje že močno okuženo, cimo nemudoma uničimo instem preprečimo širjenje bolezninagomolje. Ker je v tleh mnogo glivinih trosov, počakamo z izkopom najmanj 10 dni, izkop pa opravimo v suhem vremenu. Štefka Goltnik KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Odpira se trg za ekološko pridelano hrano Dobro vemo, da sta zelenjava in sadje, ki ju kupujemo v trgovinah in na tržnicah, pridelana z uporabo strupenih sredstev, pesticidov. Vsake toliko časa izbruhne škandal, ko inšpekcije ugotovijo prevelike količine strupenih sredstev v zelenjavi ali sadju, potem pa spet vse potihne. In kupujemo ter ga jemo naprej, zavest o nevarnosti ostankov strupenih snovi pa potiskamo nekam vstran. Niti raziskave, ki ugotavljajo škodljive učinke nekaterih množično uporabljanih sredstev, nas ne odvrnejo od nakupa. Velikokrat se je že ponovilo, da so se sredstva, za katere so proizvajalci trdili, da so neškodljiva, po nekajletni uporabi izkazala za zelo škodljiva. V tem času so izdelali že nova in spet pravijo, da so neškodljiva. Mi pa jim kar naprej verjamemo in zaupamo. Ugotavljamo, da je tudi v Sloveniji uporaba pesticidov zelo velika, prevelika glede na pridelovalne površine. Nekateriljudje so se teh problemov zavedali in niso želeli uživati nezdrave hrane. Zato so iskali poti in načine, kako pridelati dovolj hrane na nenevaren, ekološki način, brez uporabe strupov. V svetu se je razvilo ekološko pridelovanje hrane. Kmetije, ki prodajajo svoje pridelke kot ekološko pridelane, so podvržene strogemu nadzorstvu in kontrolam. V zadnjih letih so se zadeve na tem področju začele premikati tudiprinas. Država je začela ekološko kmetovanje podpirati s subvencijami. Pogoj za vključitev v ekološko kmetovanje je, da zdravo hrano prideluješ na celotni površini kmetije in da se na kmetiji izvaja vsakoletni nadzor. Kmet mora biti tudi vključen v združenje ali društvo za ekološko pridelovanje hrane. Subvencije se izplačujejo za njive, zaščitene prostore, intenzivne sadovnjake ter nasade jagod, za trajne travnike in pašnike ter travniške sadovnjake. Višina subvencij je med 40.000 SIT do 90.000 SIT na hektar pridelovalne površine, odvisno od vrste površine. V naši dolini je že nekaj kmetij vključenih v tovrstno pridelovanje hrane. Posebej pomembno pa je področje prodaje ekološko pridelane hrane, saj se ne more kosati s količinami ter ceno klasično pridelane hrane. Poiskati je treba nove načine, kako prodati ekološko pridelano hrano. Ugotavljamo, da na slovenskem trgu obstaja dovolj veliko povpraševanje po tovrstni kvaliteti hrane, čeprav je cena ponavadi nekoliko višja. Problem je v tem, kako najceneje organizirati stik med pridelovalcem in potrošnikom zdrave hrane. Najbolj enostaven je direktni kontakt, ko kupec pozna kmetijo, ki prideluje zdravo hrano in pride sam ponjo. Če bo število ekoloških kmetij naraščalo, bo potrebno za dobro obveščenost ljudi v medijih objavljati naslove kmetij in sezname, kaj ponujajo. V sosednjih državah imajo dobre izkušnje s tržnicami zdrave hrane, zato so se tudi slovenski pridelovalci organizirali in odprli tržnici z zdravo hrano v Ljubljani in Mariboru. Ljubljanska je odprta na Cankarjevem nabrežju ob Ljubljanici pri Zlati ribici od 6. maja naprej vsako soboto med 7.30 in 12.30. Tu lahko kupite nadzorovano ekološko pridelano sadje, zelenjavo in žitne izdelke Združenja ekoloških kmetov Slovenije. Mariborska pa deluje ob sobotah na Glavnem trgu. Tretji način, kako kupovati zdravo hrano so posebne trgovine, ki so se specializirale za tovrstne izdelke. Imamo jih skoraj v vsakem večjem slovenskem mestu, za nas sta najbližji v Velenju in v Celju. Sam najraje kupujem v trgovini, ki se skriva v pokriti tržnici BTC v Ljubljani. Izdelke iz ekološko pridelane hrane pa je moč kupiti tudi v večjih trgovinah ali blagovnicah, ki so uredile kotiček z zdravo hrano. Za konec želim veliko poguma in vztrajnosti ekološko usmerjenim kmetovalcem, saj z ekološko pridelavo tudi ohranjate naravo. Pri tem vas lahko podpremo kupci zdrave hrane, namesto cenejše pridelane z uporabo nevarnih snovi kupimo raje malo dražjo zdravo hrano. Zeleni Franček MOZIRSKI PETOŠOLCI V PANONSKEM SVETU PREDSTAVITEV SKALA PUM Pri spoznavanju družbe se učimo o panonskem svetu, zato smo imeli naravoslovni dan, namenjen spoznavanju dediščine Ptuja, Pomurja in Prekmurja. V severovzhodnem delu Slovenije so obsežne ravnine z rodovitno prstjo, kjer gojijo različne poljščine. Na gričih, na prosojnih pobočjih bregov, uspeva vinska trta, ki bogato obrodi. Pridelek vinogradnikom včasih uniči toča, zato takrat vino ni kakovostno. V Ptuju imajo eno od mnogih vinskih kleti na tem vinorodnem območju. Na začetku so v vrsti razporejeni majhni hrastovi sodčki, ki držijo do 4000 litrov, proti koncu pa so vedno večji; največji v tej kleti drži 22 175 litrov vina. Največji uporaben sod v Sloveniji je pravi velikan - vanj lahko spravimo 40 000 litrov te opojne pijače. Kot vemo so vina s staranjem vedno bolj dragocena. Tudi tu imajo vinski arhiv, kjer hranijo stara vina. Najstarejše med njimi je iz leta 1917, vrste zlata trta. Po ogledu vinske kleti smo si ogledali še cerkev sv. Jurija, mestni stolp in Orfejev spomenik. Nato smo se po tlakovani cesti odpravili na ptujski grad. V gradu je bogata zbirka glasbil in orožja - od godal, brenkal in pihal do mečev, helebard ter topov. Vsi smo se najbolj zanimali za viteze in njihove oklepe. Ker so bili ljudje v tistem času manjši kot sedaj, so se nam zdeli le-ti smešno majhni. Zanimivo se nam je zdelo tudi, da so viteze na konje spravili s škripcem. To je omogočal oklep, ki je imel na hrbtnem delu kavelj. Od vitezov smo se preselili eno nadstropje višje, v stanovanjske prostore, kjer je prebivala grajska gospoda. Tu so lepe sobane s pohištvom. Na stenah so zelo dobro ohranjene tapete, poslikane z naravnimi rastlinskimi barvami. Stare so več kot 250 let. V teh prostorih je imel sobo grajski župnik, dojilja in graščakova družina. Sanitarije žal niso več ohranjene. Tudi v drugem nadstropju so bili bivalni prostori in velika plesna dvorana. V njej je največja zbirka orientalskih slik v Sloveniji. Tukaj je tudi razstava značilnih ptujskih mask, ki preganjajo zimo. Najbolj znana med njimi je kurent oz. korant. Od gostoljubnega Ptuja smo se poslovili in se z avtobusom odpeljali v Veržej. Tam smo si ogledali plavajoči mlin na Muri. Naprej smo šli po gozdni učni poti ob mrtvicah reke Mure. Tukaj je veliko avtohtonih pa tudi neavtohtonih drevesnih vrst. Ko Mura poplavlja, izoblikuje nova rečna korita, kamor se steka vedno več vode. Ta potem počasi izgublja stik s staro rečno strugo. Tako nastanejo mrtvice.V njih se izoblikuje svojevrstno živalstvo in rastlinstvo. Zaradi onesnaževanja voda in drugih posegov redka živa bitja v teh mrtvicah počasi izginjajo. Na tem območju je veliko žab, zato smo pogosto tulili in cvilili kot sirene. Prav nam je prišel počitek. Na žerjavici smo si popekli kruhke in jih namazali s česnom in prleško zaseko. Tako smo se malce okrepili. Z brodom smo se odpeljali na otok ljubezni. Vsi zaljubljeni smo se sprehajali naokoli, dokler nismo prispeli do avtobusa. Z njim smo se utrujeni, a polni novih znanj in doživetij odpeljali proti domu. Maja Marovt 5.raxred, OŠ Mozirje Program SKALA-PUM je namenjen mladostnikom, ki so stari od 15-25 let. Vključijo se lahko mladostniki z nedokončano ali končano osnovno šolo, z nedokončano poklicno ali splošno srednjo šolo katere koli stopnje, taki, ki še niso bili nikoli redno zaposleni in se lahko prijavijo kot iskalci prve zaposlitve, mladi registrirani kot brezposelni. Skupino naj bi tvorilo 25 mladostnikov vključno s tremi mentorji. Mladi, ki že obiskujemo program prihajamo iz različnih krajev Celjske regije: Celje, Žalec, Laško, Šentjur, Šmarje, Rogaška Slatina... KAKO IZGLEDA DAN? 8.00 - 8.30: zbiranje, kava, čaj 8.30 - 9.00: jutranja animacija 9.00 -10.30: prvi delovni čas 10.30 -11.00: malica 11.00 -12.45: drugi delovni čas 12.45 -13.30: odmor; igralnica, debata... 13.30 -14.00: pospravljanje, zaključek... Program smo začeli s projektom urejanje prostorov: uredili smo tri oglasne deske (foto album, za sponzorje), naredili smo klopi za v kuhinjo, sedežno, zašili smo zavese za na okna, uredili smo si police za knjige. V igralnici smo položili topli pod. V igralnici imamo raznovrstne družabne igre: namizni tenis, pikado, boksarsko vrečo, človek ne jezi se, štiri v vrsto... Začeli smo si urejati tudi park (grabljenje, naredili smo potke, pokosili travo), imamo tudi vrt. Seminar v Ljubljani je trajal od 5. - 7. aprila. Na seminar je odšlo tudi nekaj naših udeležencev vključno z mentorji. Pripravljamo pa se že tudi na zaključek PUMa, ki bo predvidoma 22. junija. Povabili smo tudi nekaj gostov: pletar (pletli smo košare za kruh), svečarka (izdelovali smo sveče iz naravnega voska), ZRSZ, slikanje na svilo(slikali smo na rute, robčke in kravate), droge (predavanja in pričevanje o drogah). Odšli smo tudi na izleta v Radovljico, Bled in SMC Cerknica, Škocjanske jame. Začeli smo pripravljat tudi malo daljši izlet v Gardaland. V času ko smo mladi na programu se učimo ali pa iščemo zaposlitev. V času. ko smo na programu je nekaj mladih že dobilo službo, dve pa sta odšli v srednjo šolo. Delo v programu SKALA-PUM je zelo razgibano, živahno, včasih tudi mučno in dolgočasno, vendar dnevi vseeno zelo hitro minevajo. Oglasiš se lahko vsak dan, od ponedeljka do petka, od 8:00 do 14:00 na SKAU-PUMu, na Kidričevi 3 v Celju. Ali pokličeš 063/491-50-00 ali 041/357-640. VESNA VOGLAR Alja Omladič iz Mozirja Zvezda je rojena! Alji Omladič, brhki mladenki iz Mozirja, je bilo menda že v otroštvu usojeno, da bo postala zvezda. Kot petletna punčka je že nastopila v reklamnem spotu za turistično agencijo Kompas, potem pa jo je skozi leta odraščanja neprestano spremljala želja po uveljavitvi na glasbenem področju. Veselje do glasbe je dopolnjevalo veselje do plesa, zato se je določeno obdobje udejstvovala tudi kot članica plesne skupine Black Ladies. No, danes se ukvarja le še s petjem (ob šoli, seveda) in zdi se, da je dokončno napočil »njen čas«. 17-letna Alja je pred nedavnim zelo uspešno nastopila na dobrodelnem koncertu v celjskem Narodnem domu, ki ga je pripravila glasbena agencija Petan iz Celja. Občinstvu se je predstavila s pesmijo Verjemi, za katero je besedilo napisala njena mama Cvetka, glasbo pa Darko Po-birk, ter nosilno skladbo iz filma Titanic My heart will go on, v originalu jo prepeva njena vzornica Celine Dion, s katero je nastopila tudi na lanskoletnem božično-novoletnem koncertu v Logarski dolini. »Poleg Celine Dion sta moji vzornici Mariah Carey in Christina Aguilera ter zagrebška skupina Divas,« pravi Alja, ki je pred slabima dvema letoma začela javno nastopati s prijateljico Sašo, vendar sta se zaradi različnih interesov kasneje razšli. »Rada imam zahtevne pesmi in ne želim ostati na povprečni ravni. Treba se je nenehno izpopolnjevati in delati, da ne ostaneš pri tako imenovanih »tralala« pesmicah,« še dodaja Alja. Jeseni se bo vpisala v šolo solo petja, sicer pa obiskuje drugi letnik srednje frizerske šole v Celju. Naslednji velik dogodek zanjo bo nastop naletošnjem festivalu Melodije morja in sonca v Portorožu, na katerem bo v konkurenci najstnikov zapela pesem Balzam za mlade. Besedilo zanjo je napisal Marjan Petan, glasbo Oto Pestner, aranžma pa je delo Tomaža Kozlevčarja. Že iz navedenih imen je razvidno, da gre za sodelovanje s člani New Swing Quarteta, ki vidijo v Alji velik glasbeni potencial. Zmaga na omenjenem festivalu bi bila seveda najboljša potrditev, daje perspektivna Mozirjan-ka na pravi poti. A njene ambicije se pri tem še ne končajo. »Rada bi se uveljavila tudi izven slovenskih meja. Želim ustvariti povsem svoj stil, ki bo nekaj novega, svežega. V svojih pesmih bi rada združila več različnih zvrsti glasbe, saj imam rada tako pop, rock, jazz in blues kot gospel, samo da je dobra glasba. Slovenska glasbena scena se mi zdi zelo omejena. Večina se preveč drži le ene zvrsti, čeprav imamo tudi nekaj izjem, kot sta Tinkara Kovač in Lara Banica,« razmišlja Alja Omladič, ki občasno nastopa tudi z mozirsko rock skupino A-la-maniere de fonk. Aljina starša, Frenk in Cvetka Omladič, hčerkine glasbene ambicije seveda podpirata, nenazadnje sta oba ljubitelja glasbe in plesa, res pa je, da sprva nista razmišljala o tem, da bi se lahko Alji posrečil tako hiter vzpon v svet popularnih. Zdaj skupaj snujejo Aljino prvo CD ploščo z naslovom Zvezda je rojena, ki naj bi izšla jeseni prihodnje leto. Alja ob tem ne pozablja na zahvalo vsem, ki so ji v njeni dosedanji karieri kakorkoli pomagali. Še posebej se zahvaljuje glasbenemu tehniku Darku Pobirku, ki ji je največ pomagal na samem začetku, zdaj pa ima krepko podporo s strani vseh članov že omenjenega New Swing Quarteta in še posebej s strani Marjana Petana. 0 Alji Omladič bomo zanesljivo še veliko slišali. Morda že 21. julija, ko bodo v Portorožu razglasili najboljše melodije morja in sonca. Držimo pesti za nasmejano, simpatično »slovensko Celine Dion«! Franci Kotnik in kažejo. Dolgo pričakovano gradivo, ki ga je bend posnel po povratku pevca Brucea Dickinsona in kitarista Adriana Smitha, je zdaj končno tu. Ena od najpomembnejših metalnih skupin vseh Časov, IRON MAIDEN, je 8. maja izdala singel z naslovom »Wicker Man«, na katerem so poleg naslovne skladbe objavili tudi dva posnetka iz lanskoletne koncertne turneje po Evropi in ZDA. Gre za skladbi »Fufureal« in »Man On The Edge«. Na izdajo je uvrščen tudi spektakularni videospot »The Wicker Man«. Nova plošča kliče k orožju, hoče združiti vse, ki lahko kakorkoli pripomorejo k ponovni potrditvi heavy metal godbe. Iron Maiden so torej zopet v polni formi da bo šesterica tudi v novem tisočletju igrala še kako pomembno vlogo na glasbenem prizorišču. Izšel je novi avtorski album ĐORĐA BALAŠEUIČA z naslovom »Devedesete«.To je končno njegov avtorski studijski album, ki na devetdeseta leta gleda nekoliko ironično. Celoten album namreč apelira na nesposobnosti nekaterih politikov, ki so v prejšnjem desetletju krojili usodo njegove rodne dežele. Če pozorno poslušate besedilo pesmi »Devedeste« ali »Lege’da o gedi gluperdi« vam bo hitro jasno o čem oziroma o kom govori. Kljub temu album nikakor ni mračen ali pesimističen. Unicef ga je imenoval tudi za Ambasadorja dobre volje. Naša pop skupina ČUKI je zajadrala v narodnozabavne vode. 8. aprila so se udeležili šestega festivala Slovenska polka in valček in s skladbo »Kraljestvo naše sreče« zmagali. Ualček leta so napisali Jože Potrebuješ. Marko Uozelj in Milan Kokalj. Čuki ob uspehu niso stali križem rok, odločili so se. da bodo tej pesmi dodali še enajst novih. Tako je tik pred izdajo album »Kraljestvo naše sreče«, na katerega so v celoti uvrstili narodnozabavno glasbo največje presenečenje ularne glasbe. Fantje, MIRAN RUDAN se vrača na slovensko glasbeno sceno. U vseh dneh, ko so številni že dvomili o njegovem povratku, je Miran trdo garal v studiu in sedaj se nam predstavlja z novo skladbo »Poskusi pozabiti«. Če je naslov zgolj naključen, presodite sami, dejstvo pa je, da se med nas ponovno vrača eden velikih osvajalcev slovenske glasbene scene. Alenka . Čuki so torej spet poskrbeli za v novejši zgodovini slovenske pop-kapo dol! Zgornjesavinjska liga v malem nogometu Na vrhu že vse odločeno Kolo pred koncem zgornjesavinjske lige v malem nogometu je praktično že vse odločeno. Naslov prvaka so z naskokom osvojili Razborčani, drugo mesto je pripadlo ekipi Poldas-West blue Jeansa, po odličnem spomladanskem delu pa se je na tretje mesto uspelo prebiti Wyattu. Iz lige vsekakor izpade Policija, o razvrstitvi ostalih ekip, kdo si bo poleg Tekoma zagotovil neposreden obstanek v ligi, kdo bo igral kvalifikacije za naslednjo sezono in kdo bo izpadel, pa bo odločalo današnje, zadnje kolo. Rezultati 16. kola, 26. maja: Poldas-West blue Jeans: Razborje 2:2, Telcom: Dolman 4:2, Kozorogi : Zadruga 3:0 bb, Wyatt: Policija 4:2, ŠD Lipa-BAG: Solčava 1:9. Razborčani so z osvojeno točko proti ekipi Poldas-West blue Jeansa že dva kola pred koncem obranili naslov prvaka zgornjesavinjske lige, za kar si zaslužijo vse pohvale. Žal so Poldasi v spomladanskem delu prvenstva razočarali in zato tudi tokratni derbi kola ni bil nič posebnega. Telcom iz Nazarij igra vse bolje in zmaga proti Dolmanu mu po vsej verjetnosti že zagotavlja uvrstitev med prvo šesterico, kar je bil tudi njegov osnovni cilj. Dolman si je s porazom to možnost zapravil in bo moral sodelovanje v naslednji sezoni potrditi v kvalifikacijah, v najslabšem primeru pa lahko tudi izpade. Do lahkih točk so prišli tokrat ljubenski Kozorogi, saj igralci Zadruge zaradi premajhnega števila igralcev niso mogli odigrati tekme. Kaj se dogaja z ekipo, ki je tako suvereno odigrala spomladanski del, ni jasno, odgovor pa bomo zagotovo dobili v zadnjih dveh kolih. Wyatt nadaljuje svojo zmagovalno serijo, ki mu že dve koli pred koncem zagotavlja najmanj tretje mesto. Medtem pa Policija še ni našla prave igre in samo čudež jo lahko še reši izpada. Po nekaj zaporednih izgubah točk v zadnjih trenutkih tekem so se tokrat Solčavani pošteno znesli nad mladimi Šmarčani in jim »nasuli« kar devet golov. S tem so še vedno v igri za prvih šest mest, ki zagotavljajo neposreden obstanek v ligi. Po pravici povedano tja tudi sodijo. Rezultati 17. kola, 2.junija: Dolman : Kozorogi 1:4, ŠD Lipa-BAG : Telcom 2:6, Zadruga :Wyatt 4:4, Poldas-West blue Jeans: Solčava 3:3, Policija: Razborje 1:2. Kozorogi so tokrat dosegli izredno pomembno zmago, ki jim tre- nutno zagotavlja kvalifikacije, ob zanje najugodnejšem razpletu v zadnjem kolu pa je dosegljivo celo šesto mesto, ki zagotavlja neposreden obstanek v ligi. Ob neuspehu lahko tudi izpadejo. Dolmanovci iz kola v kolo padajo vse nižje in če v zadnjem kolu ne premagajo Zadruge, se bodo morali posloviti od elitne konkurence. Telcom v zadnjih tekmah ne pozna poraza in visoko četrto mesto mu je kolo pred koncem že zagotovljeno. Zelo pa so v zadnjem delu prvenstva razočarali igralci ŠD Lipa-BAG, ki so na lahek način zapravili odlično tretje mesto iz jesenskega dela in samo zmaga v zadnjem kolu jim še zagotavlja direkten obstanek. V nasprotnem primeru si ga bodo morali prigarati v kvalifikacij ah. Zadruga in Wyatt sta tokrat odigrala pravo prvenstveno tekmo, kjer so lahko ljubitelji malega nogometa uživali v predstavi obeh ekip in kar je najvažnejše, videli so kar osem zadetkov. Kljub temu, da je bil Wyatt vseskozi v prednosti, je prav »zadružnikom« v zadnjih trenutkih tekme uspelo izenačiti, kar jim pred zadnjo preizkušnjo zagotavlja šesto pozicijo. Wyatt je dosegel svoj največji uspeh -tretje mesto. Solčavani so pravi »mojstri neodločenih rezultatov« oziroma remijev, saj so si proti ekipi Poldas-West blue Jeansa priigrali že sedmega. Prav to je glavni vzrok, da letos niso tako visoko kot lani in jih v zadnjem kolu čaka še kar precej dela, medtem ko si je Pol-das s tem rezultatom že zagotovil drugo mesto. Policija si je z porazom proti vodečim Razborčanom zapravila vse možnosti za kvalifikacije in se tako po več letih sodelovanja poslavlja iz lige. Radmirci pa so v tej sezoni spet pokazali svojo premoč in dobro organiziranost ter z lahkoto obranili naslov prvaka iz preteklega leta. Lestvica po 17. kolih: 1. Razborje 17 14 2 1 57:22 (35) 44 2. Poldas-West blue jeans 17 10 4 3 66:37 (29) 34 3. Wyatt 17 9 3 5 45:32 (13) 30 4. Telcom 17 7 3 7 50:51 (-1) 24 5. Solčava 17 4 7 6 41:42 (-1) 19 6.Zadruga 17 6 3 8 41:44 (-3) 19 7. ŠD Lipa-BAG 17 7 0 10 35:62 (-27) 19 8. Kozorogi 17 4 4 9 33:40 (-7) 16 9. Dolman 17 5 2 10 28:48 (-20) 15 10. Policija 17 4 2 11 33:51 (-18) 12 Pari današnjega, zadnjega kola: Policija: Solčava, ŠD Lipa-BAG: Kozorogi, Wyatt: Razborje, Poldas-West blue Jeans: Telcom, Zadruga: Dolman. Franjo Pukart V KOMORNEM ZBORU VIVA LA MUSIČA VABIMO K SODELOVANJU NOVE TENORISTE IN BASISTE. VSI, KI STE ZAINTERESIRANI, PRIDITE NA VAJO 17.6.2000 OB 15. URI V OSNOVNO ŠOLO LUČE. PREVOZ NA VAJE V SMERI MOZIRJE-LUČE IN LOGARSKA DOLINA-LUČE JE PRESKRBUEN. VIVA LA MUSIČA TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI VABILO Turistično društvo Rečica ob Savinji vas vabi, da sodelujete na turnirju v ženskem nogometu, ki bo v petek, 30. junija 2000, v okviru prireditve »Od lipe do prangerja« na športnem igrišču na Rečici ob Savinji. Tekmovanje se bo pričelo ob 15. uri, sodelujejo lahko ekipe iz vseh šestih občin Zgornje Savinjske doline. Starostne omejitve ni. ' ' ■ . '• ■' ' • s '■ :!i Prve tri ekipe prejmejo pokale. Prijave in informacije do srede, 28. junija, na telefon 835-464 (Jože). Vljudno vabljeni k sodelovanju. Lokostrelski klub Mozirje Not svetovni rekord Člani LKMozirje so se konec majaudeležilimednarodnega turnirja v Škofji Loki in državnega prvenstva v Ilirski Bistrici. Na prvi tekmi, kjer je sodelovalo preko 80 lokostrelcev iz Slovenije, Italije in Hrvaške, je v poljskem streljanju na 12 + 12 tarč blestela Bernarda Zemljak Perhač, ki je zmagala z odličnimi 336 krogi, zelo dobri pa so bili tudi veterani Dušan Perhač, Miran Borštner in Janez Pelko, ki so osvojili prvo, četrto in peto mesto. V Ilirski Bistrici je potekalo absolut- 2. Štefan Ošep, 5. Dušan Perhač, 7. no državno prvenstvo v olimpijski dis- MarkoSatlerin 10. Ivan Šket Ekipa v ciplini 2x70 metrov s finalnim sestavi Ošep in oba Sitarja je izboljša- krogom. Bernarda Zemljak Perhač je la svetovni rekord, ki ga je imela dot- tudi tokrat zmagala (657 krogov), lej ekipa Perhač, Sitar, Sitar, članipasodoseglinaslednjeuvrstitve: KF Ju jutsu klub Samuraj Gornji Grad Uspešni na DP V soboto, 20. maja, je v Boštanju pri Sevnici potekalo državno prvenstvo v ju jutsu borbah za vse kategorije. Tekmovanja se je udeležilo tudi sedem članov Ju jutsu kluba Samuraj Gornji Grad, in sicer Andrej Pahovnik, David Mlačnik, Aleš Poznič in Peter Stakne v mladinski konkurenci ter Tomi Stankovič, David Sedušak in Suzana Sternad v članski konkurenci. David Mlačnik in Aleš Poznič sta v mladinski konkurenci po zelo izenačenih bojih na koncu osvojila peto mesto. V kategoriji do 69 kg je Peter Stakne premagal vrsto kvalitetnih tekmovalcev ter šele v finalu klonil za eno točko razlike proti skoraj dve leti starejšemu tekmovalcu iz vrst policijskega kluba iz Tacna. Največje presenečenje pa je pripravil Andrej Pahovnik, ki je premagoval nasprotnika za nasprotnikom ter v samem finalu še favorita iz Policijskega kluba Celje. S tem je osvojil naslov državnega prvaka v mladinski kategoriji do 62 kg. V članski konkurenci sta se po nesrečnem žrebu za tretje mesto v kategoriji do 77 kg med seboj pomerila Tomi Stankovič in David Sedušak. Po izenačeni borbi se tehtnico v korist Stankoviča nagnile njegove izkušnje. Tako je David Sedušak osvojil peto mesto, Tomi Stankovič pa bronasto medaljo. Suzana Sternad je na koncu osvojila drugo mesto. Ivo Ermenc Konjeniški klub Veniše Rifelj zmagal v Zaprešiču Tekmovalci Konjeniškega kluba Veniše se redno udeležujejo tekmovanj v preskakovanju ovir po Sloveniji, predzadnji vikend v maju pa so se udeležili tudi grand prix tekme v Zaprešiču na Hrvaškem. Tekmovalce, zbralo se jih je preko 60 iz hrvaških in slovenskih klubov, je oviralo slabo vreme, kljub temu pa so konjeniki z Veniš dosegli zelo dobre rezultate. Primož Rifelj, Luka Založnik, Nata- kategoriji 1,20 m. Igor Šalamon s ša Burger in Igor Šalamon so nas-topilivparkurjihodAl (lOOcm)do Ma (130 cm). Najuspešnejši med njimi je bil Primož Rifelj z Wereno, ki je zmagal v kategoriji 1,10 m in prejel pokal ter rozeto. S pokalom se je vrnil domov tudi Luka Založnik z Apolom, ki je osvojil tretje mesto v Sunny boyjem je bil prvi v kategoriji A0 -1 m in je prejel rozeto. Tekmovalci KK Veniše so za visoke uvrstitve v različnih kategorijah prejeli več rozet, po vrnitvi domov pa se že temeljito pripravljajo za prihodnje nastope. Daija Fišer Veteranska liga malega nogometa Rezultati 14. kola, 23. maja: Mladost: Mizarstvo Potočnik 1:2, Tbristična agencija Svit: Hmeljar Loke 3:0 bb, Trnava: MVM Trg 1:1, Odpisani: Ljubno 3:2, Veterani Lipa - prosti. Rezultati 15. kola, 30. maja: Veterani Lipa: Mizarstvo Potočnik 2:2, Turistična agencija Svit: Mladost 3:0 bb, Odpisani: Hmeljar Loke 1:0, Trnava: Ljubno 1:3, MVM Trg - prost. Lestvica po 15 kolih: 1. Trnava 32,2. Turistična agencija Svit 31,3. MVM Trg 26,4. Mizarstvo Potočnik 18,5. Mladost 17,6. Ljubno 16,7. Veterani Lipa 10,8. Odpisani 10,9- Hmeljar Loke 6. Liga malega nogometa Mozirje Rezultati 16. kola, 20. maja: Lepa njiva: Podvrh 1:5, Policija: Hmeljar Loke 2:1, Loke-mladi: Dolman 1:9, Poldas-West blue Jeans: Žabe 4:0, Ljubija : Trg 2:5. Rezultati 17 kola, 27. maja: Policija: Poldas-West blue Jeans 2:6, Ljubija : Hmeljar Loke 4:3, Žabe: Dolman 0:3 bb, Lepa njiva: Trg 3:5, Loke mladi: Podvrh 1:5. Lestvica po 17. kolih: 1. Poldas-West blue Jeans 41,2. Podvrh 38,3. Dolman 36,4. Trg 34,5. Žabe 24,6. Policija 23,7. Hmeljar Loke 19,8. Lepa njiva 12,9- Ljubija 6,10. Loke mladi 5. Liga malega nogometa GLIN-ovih podjetij Rezultati 5. kola, 1. junija: Pohištvo: Žaga 0:3, K&M (1): IPP 1:2, K&M (2): Stavbeno 3:2. Končni vrstni red: 1. IPP 15, 2. K&M (1) 10, 3- K&M (2) 9,4. Žaga 7, 5. Pohištvo 3,6. Stavbeno 0. Franjo Pukart Sožitje - VDC Mozirje Uspešni na letnih igrah celjsko-koroške regije V soboto, 5. maja, so v Velenju v organizaciji tamkajšnjega varstvemHlelovnega centra Ježek in društva Sožitje potekale 7. letne igre celjsko-koroške regije. Nastopilo je enajst ekip s 134 tekmovalci, med katerimi so bili tudi člani Sožitja - VDC Mozirje. Dosegli so zelo lepe rezultate, saj so se domovvrnili s štirimi zlatimi, eno srebrno in eno bronasto medaljo. Zlate medalje so si priborili Jožica Gaber zazmagovIII. skupini vskoku v daljino z mesta, Srečko Bojnec in Cvetka Trbovšek za zmago v IV. skupini v metu žogice in Vlado Pavlič za zmago v III. skupini v košarki. V teku na 50 metrov je v IV. skupini Srečko Bojnec osvojil drugo, Matjaž Krefl tretje, Jožica Gaber peto in Cvetka Trbovšek šesto mesto. V teku na 100 metrov je v IV. skupini Matjaž Krefl zasedel četrto mesto. Ekipo Sožitja - VDC Mozirje čaka v letošnjem letu še kar precej športnih aktivnosti. Tomaž Imar je v dneh od 26. maja do 4. junija sodeloval na evropskih igrah na Nizozemskem, letošnje največje tekmovanje v državnem merilu pa bodo 10. letne igre v Črni na Koroškem od 16. do 18. junija. Izvršilni odbor Specialne olimpi-ade Slovenije je organizacijo regijskih iger v letu 2001 zaupal društvu Sožitje in Varstveno delovnemu centru Mozirje. David Paulič Zadruga mozfrje Mercator - Zgomjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. VELIKA IZBIRA TALNIH OBLOG, tapisonov, itisonov, tekačev, PVC talnih oblog.... v Železnini G. Grad, tel. 843-016 IV MESECU JUNIJU ŠE POSEBEJ UGODNO: - PARKET LAMELNI 16x16 (za takojšnje plačilo)... 1.599/m2 - LAMINAT 11.000 obratov, debelina 8mm_1.940/m2 -TOPLING4m............................4.900/t.m. * MAROKO: HOTEL GOLDEN BEACH*** - 8 DNI, POLPENZION SAMO 69.900.00 SIT * KEFALONIJA: NAJEM APARTMAJEV V SREDIŠČU MESTA, 300 M OD PLAŽE. ZA SAMO 49.900.00 SIT * MALTA: HOTEL PATRICIA**/*** - 8 DNI, POLPENZION - SAMO 59.900.00 SIT Nie edd, v €MT pfflinlCAt! TURISTIČNA AGENCIJA kJVAl/ NA TRGU 7, MOZIRJE, TEL. 063/83-90-810 Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel. & Faks: 03/ 58 31 848 Poleg naše stalne ugodne ponudbe notranjih in zunanjih vrat, podbojev, kljuk in laminatov vam do konca meseca JUNIJA nudimo od 10% do 25% znižanje vseh artiklov. ----------------------------\ REDNO ZAPOSLITEV DOBI DEKLE, KI JO VESELI DELO V BISTROJU. ZA HRANO IN STANOVANJE JE POSKRBLJENO. INFORMACIJE: 063/897-18-50. v____________________________/ Savinja d.d. Mozirje - poslovna enota Papirnica Mozirje in Trgovski dom bazarje obveščata, da ze sprejemata naročila učbenikov in delovnik zvezkov za šolsko leto 2000/2001 Poslovna enota Trgo vski dom Sazarjc obvešča stranke, da podaljšuje delovni čas od ponedeljka do petka do 20.00 ure zvečer. ’ i ■ OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, Id bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Odgovor predsedniku Športnega društva Vrbovec Nazarje Ker je bilo v pismu predsednika športnega društva Vrbovec Nazarje Tomaža Križnika v SN dne 26. maja pod naslovom »24 ur malega nogometa v Nazarjah« kar nekajkrat omenjeno moje ime in moje nekorektno pisanje o delu njihovega športnega društva, sem na to dolžan odgovoriti in določene stvari tudi pojasniti. Naj bo tako ali drugače, še vedno velj a rek: če mački stopiš na rep, ta zacvili! Še posebej radi cvilijo tisti, ki za svoje napake vedno krivijo druge, za svojo obrambo in nesposobnost pa iščejo vzroke v dolgočasnih in nasičenih frazah zgodovine, za katero so, zanimivo, sami zelo malo prispevali. Ne vem, kaj sem v svojem članku, ki so ga SN objavile 12. maja pod naslovom »22 nogometni maraton«, napisal narobe oziroma sem bil po tvojih besedah nekorekten. Napisal sem samo dejstva, ki kažejo neusklajenost tekmovalnih pravil in s tem razburjanje oškodovanih ekip, da pa iz leta v leto upada zanimanje za to prireditev, s čedalje manjšim številom sodelujočih ekip in obiskom gledalcev, pa je tudi neizpodbitna resnica. Če si že moral na pobudo svojih zvestih privržencev, in kolikor vem, teh ni prav veliko, javno odreagirati, si to storil vsekakor v svojo škodo, saj ti bom z veseljem odgovoril na vse tvoje smešne navedbe, brez kakršne koli slabe vesti. Tvoj »temeljit« opis zgodovine maratonov, vse od leta 1979 naprej, si opisal zelo po svoje. Pa saj drugače jih tudi nisi mogel, ker smo jih vsa ta leta organizirali in uspešno vodili drugi, s tedanjima predsednikoma Francem Papežem in Romanom Grudnikom na čelu. In le ona dva sta pristojna, da podata svoje videnje zgodovine te tradicionalne prireditve in nikakor ne ti, Tomaž. Ti lahko na dolgo in na široko opisuješ le obdobje od leta 1994 naprej, o dobrih in slabih straneh nove organiziranosti turnirja pa so si lahko svoje mnenje že ustvarili obiskovalci in nastopajoči sami. Glede zapletov in sporov okrog neusklajenosti pravil s strani organizatorja je najbolje zvaliti krivdo na ekipe oziroma njihove predstavnike češ, da si niso dovolj pozorno prebrali tekmovalnih pravil. Res smešno, saj se to ni zgodilo prvič in kar nekaj ekip se dokazano, zaradi takšnih malomarnosti, sploh noče več udeleževati turnirja, zato nikar ne govori o vaši nezmotljivosti in usklajenosti. Kar se tiče moje menda nerazumljive trditve v prej omenjenem članku, da je bil ta maraton le »bleda senca maratonov izpred nekaj let nazaj tako v organizacijskem kot tekmovalnem smislu« si si trditev v nadaljevanju svojega razmišljanja delno že razjasnil sam, vzrok glede neudeležbe ekip zaradi strnjenosti praznikov pa je precej »lovska« ugotovitev. Potem so po tvojem prazniki krivi tudi za slab obisk? 0 organizaciji, požrtvovalnosti in odrekanju pri izvedbi takšnega turnirja pa nikar ne izgubljaj besed, saj sem bil od začetka zraven in še predobro vem, kaj pomeni prostovoljno, neplačano delo. Glede mojih člankov lahko rečem samo to, da temeljijo na mojem osebnem mnenju in prepričanju, v tem primeru pa tudi na mnenju večine obiskovalcev in sodelujočih na letošnjem turnirju. Sicer pa sem ti že po samem zaključku povedal, kaj mislim o tokratni prireditvi, tako da tvoje priporočilo o predhodnem pogovoru z organizatorjem ni potrebno in ga tudi ne bi upošteval. Nostalgija pa za določene stvari seveda ostane, kot je kakšna ostala tudi tebi. Na koncu pisma omenjaš slabo izkušnjo z mano in mojim pisanjem izpred dveh let, ko se je morala Zgornjesavinjska liga v malem nogometu, katero sem tedaj vodil jaz, preseliti v Mozirje in obžaluješ, da nisi že takrat javno reagiral. Res me zanima in rad bi videl to reakcijo, ki je v celoti zrasla na tvojem zeljniku oziroma zeljniku vašega izvršnega odbora. Ker bralci ne poznajo te nerazumljive poteze, jim bom poskušal vzrok selitve v grobem obrazložiti. Samo ti, Tomaž, in nekaj tvojih najožjih sodelavcev je bilo krivih za prestavitev najodmevnejše lige malega nogometa v Mozirje, kar lahko potrdijo prav vsi tedanji kapetani ekip. Da ste lahko imeli še bolj proste roke, ste se na prefinjen način najprej znebili mene, ostalo pa je bilo lahko, saj si imel v rokah vsiljen, nelogičen predlog, da v tej ligi sodeluje tudi velenjska ekipa Joples, kar je bilo zame in za ostala moštva nesprejemljivo. 0 tvojem predlogu se kapetani seveda niso strinjali in po burni razpravi si jih s sestanka odslovil, da ne rečem kar nagnal. Kaj si Predstavniki enega izmed planinskih društev, Planinskega društva Zabukovica, ki ga je g. Aubreht Martin ob stoletnici 100 SPD imenoval za neposrednega naslednika Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva, predlagamo, da se ob otvoritvi Pavličevega sedla na zgradbi, ki bo na sedlu, vzida spominska plošča Savinjski podružnici SPD, Franu Kocbeku, dr. Johannesu Fris-chaufu in Janezu Piskerniku, ki so že v 19.invzačetku20.stoletjanačrtova-licesto iz Logarske doline naKoroško. Dr. Frischauf in Kocbek, načelnik SP SPD, sta bila prvobranitelja za cesto v Solčavo, naprej v Logarsko dolino in še &z Vrh v Železno Kaplo. Gradnja ceste v Solčavo in naprej v Železno Kaplo je zaradi I. svetovne vojne in državne meje odpadla. Cesta v Logarsko dolino je bila zgrajena1.1922, cesto na Koroško pa so odprli letos, po 100 letih prizadevanja za to cesto! S spominom na Janeza Piskernika se bomo spomnilivseh tistih domačinov, ki so urejali planinska pota in pomagali, da je ta predel ostal slovenski. Vrnimo se k cesti na Koroško. Že L 1898 je profesor Frischaufpreštudiral traso poti proti Koroški, ki si jo je zamislil Piskernik. Piskernik je bil rojen na Koroškem in je poznal ta predel. Prof. Frischauf je napravil natančne meritve na trasi proti Pav- imel od tega, veš samo ti, jaz vem to, da po mojih petnajstletnih izkušnjah vodenja lig nisem imel nobenih težav ne z igralci in ne z ekipami, saj moraš to delo opravljati strpno, človeško in predvsem ne smeš z glavo skozi zid, kot si v tem primeru poskušal ti. Na koncu bi ti rekel samo še to. Lahko je biti pameten in voditi društvo, ki so ga tako uspešno ustvarili tvoji predhodniki. Ne rečem, da se ni veliko naredilo tudi v zadnjih letih, vendar za uspešen razvoj društva so bila ključna tista prej. S tem zaključujem razpravo s predsednikom ŠD Vrbovec Nazarje Tomažem Križnikom in na morebitna njegova nova pisma ne mislim več odgovarjati. Prav tako zaključujem s pisanjem prispevkov za prej omenjeno športno društvo in upam, da bo to vlogo prevzel nekdo, ki bo bolj podrejen vodstveni strukturi društvain bo lahko o njih pisal samo najlepše. Najbolj primeren za to bi po mojem bil kar njihov predsednik. Franjo Pukart Varpolje 32 Rečica ob Savinji ličevem sedlu in še na nekaterih drugih trasah. Napravil je posebno študijo. L. 1912 (po nekaterih podatkih L 1910) je bilana terenu posebna komisija, ki je preučevala dva predloga: Korošci so bili za cesto čez Pastirkovo sedlo, neposredno v Kaplo. Obnovili bi staro vozno pot, ki je nekdaj vodila preko tega sedla. Savinjčani pa so želeli, da bi se cesta gradila čez Pavličevo sedlo in bi se v Beli združila s cesto Jezerski vrh - Železna Kapla. Danes imamo cesto čez Pavličevo sedlo, gre po Lesnikovi cesti in se pred Belo priključi cesti Jezerski vrh -Železna Kapla. Zgodovina nas uči, da so prizadevanja po cestah že zelo stara in da so bili prebivalci Zgornje Savinjske doline že velikokrat razočarani. V časopisih smo prebrali, da so prizadevanja stara 30 let, je res tako? Ob otvoritvi plošče se bomo spomnili 70-letnice smrti Frana Kocbeka (Gornji Grad 7.8.1930), spomnili se bomo dr. Johanesa Frischaufa, graškega profesorja, borca za slovenske Savinjske Alpe, velikega ljubitelja Alp, savinjskega Kugyja. Spomnili se bomo domačinov, ki so v boju za slovenstvo stali v prvih vrstah in očuvali, kot so oni dejali, Solčavske Alpe slovenske. Franc Ježovnik Migojnice 4, Griže Predlog PZS in Savinjskemu meddruštvenemu odboru PRETEP V BRŠLJANU 21. maja ob pol štirih zjutraj je prišlo do pretepa z uporabo noža v diskoteki Bršljan. Policisti so na kraju ugotovili, da je prišlo do spora med domačinom Jožetom F. in skupino gostov iz Slovenskih Konjic. Jože je med pretepom dobil hude telesne poškodbe in bil prepeljan v celjsko bolnišnico, policisti pa so storiteljem kaznivega dejanja že na sledi. ODTUJEN VENTILATOR 22. majaso iz podjetja GLIN-Pohištvo obvestili dežurnega policista, da so neznanci v času med 17. in 19. majem z dvorišča omenjenega podjetja odtujili ventilator za transport iverja in s tem podjetje oškodovali za okoli 120.000 tolarjev. ZAŽGAL GOSPODARSKO POSLOPJE 26. maja ob 14.45 je v Šmihelu zagorelo gospodarsko poslopje, last Ivana Š. Pri ogledu kraja je bilo ugotovljeno, da je gospodarsko poslopje zažgal kar lastnik sam, predhodno pa ga je polil z bencinom. Kljub dejstvu, da je zažgal svojo lastnino, se bo moral Ivan zagovarjati na sodišču. HUDA PROMETNA NESREČA V RADMIRJU 28. maja okoli pol treh zjutraj se je v Radmirju zgodila huda prometna nesreča. Marko Ž. je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal izven vozišča, zaradi česar se je vozilo večkrat prevrnilo. Pri tem je sopotnica Lidija C. dobila hujše, voznik Marko in sopotnik na sprednjem sedežu pa lažje telesne poškodbe. Marko se bo moral na sodišču zagovarjati zaradi suma storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti. LIZALI SO SLADOLED V nočis 27- na 28. maj so neznanci izpred bencinskegaservisa vNazarjah odtujili kar celo zamrzovalno skrinjo, v kateri je bil sladoled. OBVESTILO Glede na to, da se zaključuje šolsko leto, bodopolicisti med 19. in 23. junijem v bližini šol izvajalipreventivni akciji Varna pot v in iz šole ter Hitrost ubija. Namen omenjenih akcij je, da se v bližinah šol omeji hitrost udeležencev vprometu, ker so učenci zaradi koncapouka in lepega vremenapogosto razposajeni in nepazijo na nevarnosti, ki jih čakajo na poti v in iz šole. Teden umirjanja prometa Vzrok za nastanek prometnih nesreč je še vedno prevelika hitrost Znano je tudi, da v prometnih nesrečah, ki se zgodijo zaradi prevelike hitrosti, umre oziroma se hudo telesno poškoduje največ udeležencev. Na območju Policijske uprave Celje se je v prvih štirih mesecih lanskega leta zaradi prevelike hitrosti zgodilo 29, 7% vseh prometnih nesreč, v letošnjih štirih mesecih pa znaša ta delež 25%, kljub temu pa je prevelika hitrost vzrok za nastanek četrtine vseh prometnih nesreč. Zaradi tega policisti v času med 5. in 11. junijem izvajajo aktivnosti, ki so jih imenovali »Teden umirjanja prometa«. Te sodijo v sklop aktivnosti, ki si jih je slovenska policija zadala kot nalogo, s katero poskuša udejanjiti načrt, ki se imenuje »Leto 2000, leto umirjanja hitrosti« Čas, ki so ga določili za izvedbo teh aktivnosti, ni naključen, saj je prometna varnost že vrsto let slabša ravno v mesecih junij, julij in avgust. To pomeni, da se z bližanjem konca šolskega leta v osnovnih in srednjih šolah in v času skoraj optimalnih voznih razmer ter v pričakovanju letnih počitnic in dopustov, zmanjšuje napetost, tako pri šolarjih in dijakih kot pri njihovih starših. Zaradi vseh teh dejavnikov očitno postanemo bolj sproščeni in brezskrbni, kar pase zelo slabo odraža v cestnem prometu. Tako je v lanskem obdobju, od maja do konca avgusta, na cestah celjske regije umrlo 11 od skupno 37 oseb v letu 1999, kar predstavlja skoraj 30% vseh umrlih v tem obdobju. Pet oseb je v tem času umrlo ravno zaradi prevelike hitrosti. Podatki so zaskrbljujoči, čeprav je obenem tudi res, da je v enakem obdobju na območju celotne države umrlo kar 46% vseh oseb, ki so bile udeležene v prometnih nesrečah. Da temu ne bi bilo več tako, so se odločili, da bodo tudi v »Tednu umirjanja hitrosti« izvedli nekaj represivnih in preventivnih aktivnosti. Na področju izvajanja represivnih aktivnosti so povečali obseg opravljanja meritev hitrosti. Meritve izvajajo na vseh mestih, kjer prihaja do prometnih nesreč, katerih vzrok je prevelika hitrost, in v času, v katerem prihaja do tovrstnih prometnih nesreč. Ne glede na to pa se lahko policisti z merilniki hitrosti pojavi- Močno v bolezni si trpel, a vedno si si želel, da bi živel. Tudi če v grobu spiš, z nami še živiš. V SPOMIN Janezu LAMPRECNIKU iz Lenarta 14.6. mineva tretje leto, odkar si za vedno odšel od nas. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi jo tudi drugje, predvsem na tistih mestih, za katera je znano, da vozniki bistveno prekoračujejo dovoljeno hitrost. Nadzori hitrosti potekajo tudi tako, da je na posamezni cestni relaciji več merilcev hitrosti hkrati, tako da je hitrost vožnje voznikov v kratkem času večkrat nadzirana. Policisti opravljajo meritve hitrosti tudi tako, da kršiteljev sploh ne zaustavljajo na kraju prekrška. Obvestila o storjenih prekrških dobijo vozniki na dom s priloženim dokaznim materialom. V času izvedbe teh aktivnosti nadzirajo tudi hitrost voznikov avtobusov in tovornih vozil, pri katerih posebno pozornost posvečajo tahometrom in tahogramskim lističem. Vodstveni delavci policijskih postaj bodo opravili razgovore z župani po posameznih občinah celjske regije. Namen pogovorov bo seznanitev vodstev občinskih uprav s problematiko v posameznih občinah. Tem strukturam bodo predlagali tudi nekatere tehnične rešitve, ki bi lahko pripomogle k umirjanju hitrosti prometnih udeležencev na posameznih prometnovarnostno problematičnih cestnih komunikacijah. Vse izvedene aktivnosti bodo izvedene predvsem s ciljem, da bi vsem udeležencem v cestnem prometu zagotovili čim višjo stopnjo varnosti na cestah celjske regije. OGLASI IN ZAHVALE 37 Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj nič več ne bo, ker si za vedno vzel slovo. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti, dobrota tvojega srca, nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in ata Franca NOVAKA iz Mozirja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu Suhoveršniku in gospodu Vratanarju za lep pogrebni obred, govornikoma za lepe misli, Gasilskemu društvu Mozirje, društvu upokojencev, planincem, društvu invalidov, moškemu pevskemu zboru in gospodu Florjancu, pogrebni službi Morana, turistični agenciji Relax, vodiču Srečku in vsem sopotnikom, gospema Martini in Marji, družinama Remic in Gostečnik. Hvala za pisne in ustne besede sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Žalujoči: žena Marija, hčerki Romana in Agica z družino Nekje v tebi je bol bila, a zamahnil si z roko, češ zmogel bom, a vendar ni bilo tako. ZAHVALA V 68. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Anton DELEJA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Kelemenu za njegovo skrb med boleznijo, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem in govornici. Iskreno se zahvaljujemo Petru in Jožici Weiss za pomoč v težkih trenutkih. Domači Kruta usoda je hotela, da je tebe ljubi Damjan nam vzela. Joj, kako boli, ko tebe več med nami ni V SPOMIN 11.6. minevata dve leti, odkar nas je zapustil ljubi sin in brat Damjan KOS Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko, ste ga imeli radi in se ga še vedno radi spominjate. Vsi njegovi Skromno, tiho si živela, za nas delala in trpela, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa solzijo se oči. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice Fanike ŽUNTER iz Nizke 9.3.1924-11.5.2000 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje, jo spremljali na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, darove za cerkev ter izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, govorniku, gasilcem in praporščakom. Hvala medicinski sestri gospe Majdi. Žalujoči vsi njeni POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETIICARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 572-00-03, 572-06-60. 7000-640 VETERINARSKO DEŽURSTVO 05.06. do II.06. Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 041/633-417. 12.06. do I8.O6. Marjan Lešnik, dr. vet. med., Mozirje, tel. 041/633-419 I9.O6 do 25.06. Drago Zagožen, dr. vet. med., Ljubno, 041/633-418 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017,831418,839-02-20,839-02-21. Delavniki: od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: od 7. do 8. ure. IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: od 7. do 8. ure. KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 0609-631-933. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: dopoldne od 7. do 8.30, popoldne od 16. do 17. ure. Vsak dan razen ob sobotah, nedeljah, praznikih in dan pred prazniki. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pa pokličite: 831-910 - Nazarje, 702-118 - Šempeter, 42-010 - Celje. SINDIKALNA POMOČ Koristijo jo lahko člani panožnih sindikatov, ki so združeni v ZSSS. Vsako sredo od 15. do I6.3O je v prostorih Delavskega doma v Nazarjah na razpolago odvetnik Miran Jeromel. •••••••••••••••••••••••••••••e JAVNO PODJETJE KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. ••••••••••••••••••••••••••••s« Matična kronika za mesec maj 2000 Rojstva: Rodili so se 3- dečki in 2. deklici Poroke: Darko Glušič iz Dol Suhe in Rafaela Šolar iz Lok pri Mozirju, Alojz Strmčnik iz Robanovega kota in Petra Slapnik iz Rovta pod Menino, Marjan Remic iz Spodnjih Kraš in Aleksandra Štraser iz Radmirja, Simon Kočevar iz Šoštanja in Urška Rebernak iz Šoštanja, Toni Udrih iz Šempetra v Savinjski dolini in Petra Marovt iz Polzele, Milan Poljanšek iz Florjana pri Gornjem Gradu in Ema Štrukl iz Rovta pod Menino, Anton Stenšak iz Tiroseka in Tadej a Šimenc iz Tiroseka, Franc Predovnik iz Nazarij in Ivica Žagar iz Nazarij, Borut Zavolovšek iz Mozirja in Mojca Praznik iz Radegunde, Jože Škrubej iz Lačje vasi in Valerija Fricelj iz Potoka, Andrej Brunet iz Tera in Ljudmila Vavdi iz Krnice, Peter Podkrižnik iz Podveže in Irena Nadvežnik iz Robanovega Kota, Tomaž Gradišnik iz VelenjainZdenkaJovan iz Velenja, Jože Breznik iz Krnice in Nataša Gluk iz Home, Gregor Funtek iz Robanovega kota in Boža Rozenstein iz Robanovega kota Smrti: Jožef Rakun iz Spodnje Rečice, Marjana Vršnak iz Gornjega Grada, Manda Žovlje iz Mozirja, Jožef Ternik iz Juvanja, Jernej Žerovnik iz Dola, Franc Deleja iz Spodnjih Kraš, Ana Žmavc iz Gornjega Grada, Marko Za-gradišnik iz Nazarij .sitima ^ V IVa trgu 7, 3330 Moziije Tel. 83-90-810 Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji. Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite delnice skladov in podjetij: Atena, Nacionalna fin. družba, Triglav, Krona, Kmečka družba, Maksima, Krekova družba, Mercata, Gorenje, Mercator, Kovinotehna, Petrol, Telekom,... Nudimo vam informacije o dnevnih cenah delnic. KINO MOZIRJE 10., 11.6.2000 NADARJENI GOSPOD RIPLEY - akcijska drama ' Režija: Anthony Minghella Vloge: Matt Damon, Jude Law Bogat ameriški ladjar najame Toma, davItalijipoiščenjegovegalahkoživegasinaDicka in ga pripelje domov. Toda Tom Hipley ima drugačne načrte. Želi si privzeti način življenja bogatašev... 17., 18.6.2000 AMERIŠKA PITA - komedija Režija: Paul Weiß Vloge: Jason Biggs, Chris Klein, Mena Suvati... Štirje srednješolci po žurki, na kateri so jim njihovi pohotni načrti zopet propadli, sklenejo, da bodo svoja devištva izgubili domaturantskega plesa. Vsak med njimi se problema loti na čisto svoj način... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20.30 URI, NEDEIJA OB I9. URI. VSTOPNINA 500 SIT. KINO NAZARJE 10., 11.6.2000 HAPPYTEXAS-komedija Režija: Mark Illsley Vloge: Jeremy Northam, Steve Zahn Harry Sawer in Wayne Wayne sta zapornika, ki jima v nesreči med transportom v Namiču, uspe pobegniti! kradeta aModominprispetavmalomestecesrediTeksasa. Izkaže se, daje ukradeni avtodom pripadal gejevskemu paru. kaj preostane Harryju in Wayneu? Igrata njuno vlogo... 17., 18.6.2000 LEPOTA PO AMERIŠKO - črna komedija Režija: Sam Mendes Moge: Kevin Spacey. Anette ß< nning Vse, kar se zdi resničnov našem življenju, je pravzaprav čisto drugače. Je tosamoamer-iška življenjska resnica ali resnica vseh nas? Film je absolutni letošnji zmagovalec na podelitvi OSKARJEV' 2000: za režijo, scenarij, kamere iu glav no moško vlogo! PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDEIJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT. KINO LJUBNO 10., 11.6.2000 AMERIŠKA PITA 17., 18.6.2000 PRAVICA DO UMORA - akcijski triler Režija: Bruce Beresford §1 Mogipfommy lee Jones, Ashley Judd Za smrt svojega soproga po krivem obtožena žena se po šestletni prestani kazni vrača na prostost z željo po maščevanju. Najprej pa mora najti svojega sina, ki ga je posvojila njena najboljša prijateljica... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDEIJAOB18.URI.VSTOPNINA 500 SET. Cvetke in koprive A VIDIŠ, KAK’ SI BIL..., ko si bil še mlad, se je fotograf Ciril Sem pošalil na račun svojega nekdanjega direktorja Milana Cajnerja ob nedavni otvoritvi razstave fotografij v mozirski galeriji. Šef zavoda za kulturo Peter Sirko seje prešerno nasmejal zanimivim podobam iz preteklosti, prvi mož nazarske območne enote zavoda za gozdove Toni Breznik pa si je ob tem tiho mislil svoje... (GOZDARJI SO ZA HECE PRESS) KO BOM VELIK..., si bom kupil takšne hlače, ta prave, Elkro-jeve! Samo da pogledam, kaj se skriva tule za zadrgo... (UPS, TO SO ŽENSKE HLAČE PRESS) KJE BI PARKIRAL? Se danes sprašuje marsikateri od zgornje-savinjskih avtoprevoznikov. Pa danes to še ni naj večji problem. Le-ta šele pride, ko bodo morala biti prihodnje leto parkirišča v skladu z zahtevno zakonodajo. Časa do takrat je zanesljivo premalo, da bi se uredile vse zadeve, zato upravna enota s strani prevoznikov pričakuje hude pritiske. Načelnik se je menda celo zavaroval s piš-tolo...(HM, KAJ JE TUKAJ SMEŠNEGA? PRESS) Cvetke in koprive so jreverjeno neresnične T Oven od 21. 3. do 20. 4. Počutje: Vaše počutje bo dobio, pri čemer ne gre zanemariti dejstva, do ste k temu veliko piipomogli sami. Dobio je, do malo več pozornosti namenite pravilom in skibite zato, do je hrano, ki jo uživate zdravo, obroki pa čim bolj rodni. Ljubezen: Vaš odnos do poitneijo bo nekoliko površinski. V tem obdobju vas bodo najbolj povezovale skupne dejavnosti, zato ne bežite od njih. Razčiščevanja raje pieložito, soj trenutno nobeden od vaju ni pripravljen no mučne pogovore. Zadnje dni tegn obdobja se bo neko stvor razjasnilo. Delo: Imeli boste srečo in tudi kočljivi zapleti se bodo dobro iztekli. Pogosto boste presenečeni nod lastno odločnostjo. Bik od 21. 4. do 20. 5. Počutje: S svojim telesom boste morali biti bolj potrpežljivi. Lotili ste se preveč stvori naenkrat, zato vam bo na tienutke zmanjkovalo moči. telesna izčrpanost in nenehna utrujenost bosta vplivalo tudi na vaše razpoloženje. Vzemite si čas zo branja in privoščite si dovolj spanja. Ljubezen: Obdobje bo polno raznovrstnih dogodkov in vtisov na čustvenem področju. Kor zmedeni boste, saj ne boste vedeli kam bi se obrnili. Mikala vas bo levo stran, ki v vos prebuja čustveno plat, mislili po boste tudi na desno, saj je razum pri vas močno razvit. Ne razmišljajte sebično. Delo: Zelo boste iznajdljivi in denarja vam ne bo primonjkovolo. Ker boste kar nekoj zaslužili, boste nase zelo ponosni. Pomembno pa je zelo preprosto pravilo, ne sodite, da ne boste obsojeni. Prisluhnite prijatelju. Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Počutje: Čutili boste, da ste polni energije, še posebno v primerjavi s preteklim obdobjem. Spet si boste moisikoj privoščili, soj boste odporni in ni strahu, da bi zboleli. Nikakor po ne boste imuni na različne poškodbe, ki jim boste zarodi svojega načina življenja izpostavljeni. Poslušajte nasvet partnerja, soj us on najbolje pozno. Ljubezen: Ker boste trmasti in nepopustljivi, bo na tem področju nekoj težav. Precej mu zamerite njegovo somostojnost in na vsak način go boste hoteli napraviti odvisnega od sebe. Vaš način bo neprimeren in tudi najbolj pošteni ne boste, zato no tem področju ne vidimo uspeha. Delo: Že res, do veliko govorite s sodelavci, vendor redko tudi koj poveste. Začeli boste nekaj novega in tudi kmalu podrli. Rak od 22. 6. do 22. 7. _^ Počutje: Bolj kot navodno se boste zovedoli, da duševnost in ä telo tvoiito celoto in sta med seboj neločljivo povezana. Prepričali se boste, kako zelo s tem, kar spustite v svojo notranjost, vplivote tudi na telo. Ljubezen: lo obdobje se bo začelo s krizo, ki je niste pričakovali. Partner vas bo v neki stvori zelo presenetil in ne boste vedeli, koj storiti. Ne prenaglite se in ne ukrepajte nepremišljeno. Ko boste razumeli motiv, boste lažje n preprečili, do bi se koj takega ponovilo. Delo: Previdnost ni odveč, čeprav v tem času ne bo večjih sprememb. Če ne boste dovolj previdni v odnosu do dela, vam grozi izguba. Včasih samo dobri nomeni niso dovolj, potrebno je tudi določeno znanje in obveščenost. Lev od 23. 7. do 23. 8. Počutje: V preteklem obdobju ste pravilno ravnali, ko ste urfevoli z energijo, zalo tudi sedaj ne boste imeli težav z zdravjem. Imeli boste veliko energije in navduševali se boste za vse mogoče stvori, kar lahko sproži velike spremembe. Se boste odločili zo šport? Pomislite no tenis. Ljubezen: Težav no tem področju ne boste imeli. Čeprav zasluge ne bodo samo vaše, se boste veliko trkali po prsih. Ker vas partner zelo ljubi, bo previdno molčal, ko se ukvarjate z napakami iz preteklosti, po ne napravite ničesar, da bi rešili težave, pred katere ste postavljeni. Delo: Denai, ki ste go dobili, bo hitro skopnel, ker boste v tem obdobju zelo razsipni. Ostanite v dobrih odnosih z nadrejenimi, saj se vam bo še koko dobro obrestovalo že v naslednjem obdobju. Poiščite dodaten vir zaslužka. Devica od 24. 8. do 23. 9. Počutje: Pogosto boste brez pravega vzroko nopeti in razdražljivi, ker pa boste zaradi tega slabe volje, lahko nastanejo psihične težove. Lotile se us bodo bojazni, zoto boste težko somi. žotekli se boste v dražbo. Čeprav ne boste rešili nobenih problemov, se boste bolje počutili. Ljubezen: Nekoliko boste črnogledi, soj si boste partnerjevo delovanje razlagali po svoje. Pozabite na ponos in preobčutljivost in hodite z vetrom. Otroci vas bodo v tem obdobju močno potrebovali. Prisluhnite jim. Delo: Na tem področju pa so vam dnevi zelo naklonjeni, soj boste pridno delali, kor ne bo ostalo neopaženo. Pohvale boste veseli, še bolj po povišice. Astrologov nasvet v tem obdobju, ne pustite se zapeljati mamljivi ponudbi, denarnica bo prehitro prazna. Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Počutje: Dobre ulje boste, soj ste v preteklosti rešili marsikateri ™ problem, ki us je žulil. Spoznali boste, do je tudi zunanji svet lepši in svetlejši, če sto v notranjosti mil in hoimonija. Ljubezen: Nekatere tehtnice boste že v naprej slutile, do se pripravljajo težove, vendar si tega ne boste priznale. Želeli boste biti spet zaljubljeni in toka se boste tudi obnašali. Do partnerja boste zelo pqzorni in nežni, kor se vam bo dobra obrestovalo, predvsem, če načrtujete dopust. Pojdite nekom, kjer vam bosta mir in lepota povrnila energijo. Delo: Napredovali boste v smislu pohval in zavidanja nekaterih sodelavcev. Ker boste pri denarju zelo previdni, se um ni trebe bati, da boste ostali brez njega. Celo nekaj želja si boste 'izpolnili. Škorpijon od 24. 10. do 22. 11. Počutje: Imeli boste izostren občutek zo to kaj um pripade in koj ne. Zelo težko vas bo pretentati, zato boste z ljudmi zelo previdni. Veliko um bo do tega, da bo vaše življenje polnejše in izzivi bodo zo us preizkušnja. Bodite zmerni in rešujte težave postopomo. ni Ljubezen: Zelo boste cenili vašo subodo, zoto um bodo nekatere obveznosti do partnerja prav zoprne. Ne tvegajte, do bi partnerja izgubili, soj boste potem izgubljeni vi. Nekateri uši postopki niso v sklodu z ušimi obljubami. Delo: Posvetili se boste tistim sturem, ki um lahko-prinesejo dobiček. Pri tem ne zanemorjojte ljudi okrog sebe, ki so um bili v preteklem obdobju še posebno naklonjeni. Imeli boste srečno roko pri sklepanju novih poznanstev. Tudi poslovno. Strelec od 23. 11 . do 21. 12. Počutje: Umirjenost ho vplivala tudi no telesno počutje. Več čašo si boste vzeli zase in znali ga boste tudi koristno uporabiti. Privoščite si stvari, ki ste se jim že dlje fosa morali odrekati. Koristilo vam bo spremembo okolja, zoto čimprej načrtujte dopust. Poskrbite za miren kraj, kjer se boste spočili. Ljubezen: Partner bo včosih ljubosumen no čos, ki ga preživite brez njego. Nimate razloga za skib. Vendor še vedno ulja sporočilo, da odkrit pogovor največ reši. Ker boste zelo intuitivni, boste tudi brez besed velib razumeli. Delo: Vaš finančni položaj se bo začasno izboljšal in nekaj časa boste tudi svobodneje zadihali. Trenutno ugoden položaj noj vas ne zavede in prihranite nekoj za rezervo. Odločneje se zavzemite zo nodgradnjo delo. Kozorog od 22. 12. do 20. 1. Počutje: Kar precej čašo boste prebili v družbi, ker um bo veliko pomenilo, do bi bili odlično sprejeti. Boste in pozabili boste no težave, ki vas morijo. Voš odnos do drugih se bo v marsičem spremenil. Ne tarnajte, saj zmorete veliko uč, kot si priznate. Nekdo us rad vidi. Ljubezen: Veliko boste razmišljali o ljubezni in se o njej tudi pogovarjali. Prizadevali si boste uresničiti ideol, ki go nosite v sebi, po boste kmalu ugotovili, da igralcev, ki jih potrebujete, ni. V drugi polovici tega obdobja se boste morali spiijazniti z neko odločitvijo, ki ste jo do sedaj odlagali. Sprejmite življenje kot izziv in se naučite tudi poslušati. Marsikaj novega lahko izveste. Saj poznate pregovor, več glov uf ve. Delo: Prikupni boste in sodelavci vas bodo imeli radi. Veseli boste spremembe in naklonjenosti, ki jo boste v tem obdobju deležni. Vodnar od 21. 1. do 20. 2. '’VVt Počutje: Trmasto boste vztrajali pri svojem, čeprav boste vedeli, da nimate prav. Nasuti, da obiščete zdravnika, vas ne bodo ganili. Več pozornosti posvetite prebrani in zdravemu načinu življenja. Ni vseeno Ljubezen: Imeli boste občutek, do nekaj zamujate, zato boste skušali živeti kor se do intenzivno. Pri tem po se ne pozabite ozirati na drage, še posebno no ljudi, ki so vam blizu, (e po ste Se somski, si boste želeli ovonture, ki vom bi popestrile dan. Tenkočutni ne boste, zato vam bo nekdo ušel. Razmislite o reku daj, dam. Delo: Izvrstna se boste razumeli s tistimi ljudmi, ki si bodo vas izbrali za udjo. Rešili us bodo iz neke zagate, vi pa se ne pozabite zahvaliti. Ribi od 21. 2. do 20. 3. Počutje: Včasih boste samozavestni in dobre ulje, potem pa se us bosta spet polotilo malodušje in pobitost. Potrebovali boste kar nekaj energije in odločnosti, če si boste somi hoteli pomagati iz tega stanja. Veliko si boste želeli biti somi, zato dražbe ne boste iskali, najraje bi izklopili celo telefon. Obiskal vas bo nekdo, ki vos ima rad, vi pa se obračate dragam. Ljubezen: V ljubezni bodo vaša pričakovanja skromnejšo, saj ste se že naučili, do ste takrat, ko nojuč pričakujete, tudi najbolj razočarani. Če boste strpni in potrpežljivi, se bo moisikaj obrnilo na bolje. Zuza se bo ohranila, če boste malo zamižali in potrpeli. Delo: Denarja um bo na vseh koncih in krajih primanjkovalo. Ker boste v stiski, boste hoteli igrati. Nikar, vsaka naložba ali prevelik izdatek sta lohko pogubne. Račune poravnajte sproti. Kakor kaže se bo jeseni mizica pogrni se prenekaterim poslancem prevrnila... Tako po novem burja stane 148 SIT NA ENO MORSKO MILJO. ČE BOSTE UPORABLJALI JUGO VAS BO LE-TA STAL PO PREVOŽENI MILJI YJ1 SIT, KI JIH BOSTE ODŠTELI V LUSKI KAPITANIJI. VeTROMER BO ODSLEJ OBVEZEN DEL OPREME VSAKE JADRNICE. Ob viharjih je vožnja po MORJU ŠE VEDNO ODSVETOVANA, AMPAK VIHARNI VETER VAS PRIDE CENEJE, ŠE POSEBEJ OB VEČERNIH URAH. Če VAM BO VIHARNIK STRGAL JADRA, BOSTE ZA PREBITO MILJO NA MORJU STRGALI ŽEPE ZA 98 SIT, ČE PA VAS PRIŽENE DLJE KOT DO KOPNEGA IN BOSTE V OBALI PUSTILI LUKNJO V OBLIKI SVOJE BARKAČE, VAM BO DRŽAVA VZELA LE 73 TOLARJA PO METRU SLEDI NA PLAŽI ALI POMOLU. Zelo bodo podražitev občutili KOLESARJI, SAJ SE JE PODRAŽIL TUDI VETER V HRBET. PO NOVEM SE PLAČA KORIŠČENJE ZAVETRJA ZA VOZEČIMI KOLESARJI ALI PRIKOLIČARJI IN DRUGIMI OBJEKTI PRED VAMI. Motoristi pa bodo imeli ob KORIŠČENJU ZAVETRJA POVRNJEN EKOLOŠKI TOLAR. Obljuba dela dolg uäniGi Naša ljuba najdražja drrržava se je spet podražila. Vse dražja nam je. Poleg že dražjih fosilnih goriv so si uspeli izposlovati tudi podražitev goriva za jadrnice. Umik v zavetrje se plača tudi V PRIMERU, KO SE IZMIKATE PLAČEVANJU PREPIHA. Ob menjavi vlade se bo UVEDLA ŠE DODATNA PODRAŽITEV, SAJ BO ZAPIHAL NOV VETER. Obdavčeni bodo tudi vsi TISTI, KI BODO GOVORILI V VETER. Težka presoja Kaj bova pa zdaj? Varovalna krema ©nBšbDs GQäiffiiß Kdor ne ve kaj početi v ŽIVLJENJU, BO TO DRAGO PLAČAL, SAJ SE ZARAČUNAJO TUDI PRIMERI, KO SE PREDATE VETRU. Obogateli pa bodo vsi pridelovalci fižola. Pričakovati je NAMREČ PORAST DELNIC VSEH, KI SPUŠČAJO VETROVE. Ob tem NI ODVEČ napomeniti, DA JE OB SPUŠČANJU VETROV PREPOVEDANA UPORABA PAHLJAČ. Saj kdor seje veter, bo žel DENAR. Pišme Tavrl Žena novopečenega nogometaša si je PRIŠLA OGLEDAT NJEGOVO PRVO TEKMO. TUDI NJEJ JE BILA TO PRVA TEKMA. Nekaj časa opazuje igro, NATO PA VPRAŠA NAVIJAČA PRED sabo: "Poslušajte vi: Zakaj pa je TISTILE NOGOMETAŠ V RUMENI OBLEKI?" "Tisto ni nogometaš, ampak SODNIK IGRE!" SKORAJ JEZNO POVE GLEDALEC PRED NJO. "Pa ste prepričani? Meni se BOLJ ZDI, DAJE DIRIGENT..." "Kako se vam lahko pa kaj TAKEGAZDI??" "Kaj niste videli, da vedno ZAČNO VSI ŽVIŽGATI, KO ON DVIGNE ROKO?" Lovrencij Tavrl Blondinki Jasna in Snežka STA POHITELI S PRVIM DOPUSTOM. S POČITNIC sta se vrnili ena po VSEM TELESU ZAGORELA, DRUGA ŠE BOLJ BLEDA KOT JE BILA PREJ. "Snežka," jo nagovori sodelavec Janko, "kaj nisi šla na MORJE, KOT Sl REKLA, DA BOŠ?" "Bila sem na morju, zakaj SPRAŠUJEŠ?" "Kako pa je potem Jasna lahko TAKO RJAVA, TEBI PA SPLOH NI VIDETI, DA BI BILA NA SONCU?" "Janko," se nasmehne Snežka, "Jasna se je vsak dan na obali NAMAZALA Z VAROVALNO KREMO IN JE SEDAJ LEPO PORJAVELA. MeNE PA JE VAROVAL MOJ DRAGI. Kar NAPREJ JE VISEL NA MENI, TAKO SONCE RES NI MOGLO DO MOJE KOŽE..." Blenda Tavrl Dolga pot Šel sem v Ljubljano na Orožnovo ulico. Ker TAM NI BILO PROSTIH PARKIRNIH MEST, SEM SE PELJAL V SOSEDNJO ULICO. Tudi tam so bile vse asfaltne površine POKRITE Z AVTOMOBILI. ISKAL SEM DALJE. ISKAL SEM DOLGO. ČE SEM ŽE NAŠEL PROST KOTIČEK ZA SVOJ VOZIČEK, SEJE PREDME ZRINIL HITREJŠI in okoreli Ljubljančan, ki je teh manevrov vajen. Pripeljal sem se že zelo daleč in se PRECEJ ODDALJIL OD ŽELENE ULICE. KONČNO SE MI JE POSREČILO! NaŠEL SEM PROST PARKIRNI PROSTOR. ZANJ SEM ODŠTEL NEKAJ STOTAKOV, SAJ SEM VEDEL, DA NE BOM KMALU NAZAJ. Pobiralca parkirnine sem vprašal: "Mi LAHKO POVESTE, KO STE ŽE TU, KJE JE OD TU NAJBLJIŽJA POT DO OROŽNOVE ULICE?" Čudno me je pogledal, preden je dejal: "Mislim, da ulice s takšnim imenom v Novem mestu ni..." Lojko Tavrl Kulturna sprenevedania IISlKEiHifl mjODoikSSh Po OGLEDU RAZSTAVE LIKOVNIH DEL SMO POVPRAŠALI LIKOVNEGA KRITIKA s KAKŠNIMI KRITERIJAMI DOLOČI NAJBOLJŠO SLIKO MED VSEMI RAZSTAVLJENIMI. Kritik je zadevo pojasnil s sledečimi besedami: "Preprosto, tistemu avtorju ob katerih slikah OBISKOVALCI NAJBOLJ TARNAJO, DA GA NE RAZUMEJO, NAPIŠEM NAJBOLJŠO KRITIKO. TaKO SI TUDI SAM ZAGOTOVIM STROKOVNOST, KI JE NIHČE NE RAZUME..." Bertoncij Tavrl Zdaj pa pozor dragi poslušalke in poslušalci! Na vrsti je hit tega meseca! majčkeni OGLASI V NAJEM DAJEMO OGLASNI PROSTOR. Ponudnik oglasa mora izpolnjevati vse denarne pogoje določene s statutom Zadrečkih novic. Izdelovalec črnih keramičnih PLOŠČIC RAZLIČNIH OBLIK - PO DOMAČE TOASTER - UGODNO PRODAM. Proizvajalci jadralnih padal javite sei Material za jadra - ugodno prodam ženine "mini bikini". Šifra: Shujševalna kura. Ugodno: Drago prodamo elektronski slabilec glasu slaboumnih SLABOGLASNEŽEV IZ PARLAMENTA! TAV - Turistična agencija Vabimo VABI NA ŠTUDIJSKI DOPUST. SKUPAJ BOMO POŠTUDIRALI KAM NA DOPUST S KANGLICO BENCINA. Kupite si prenosni računalnik in NE PONOVITE STARE NAPAKE DVAKRAT! Čeprav so dvakrat šteli glasove, se JIM RAČUNI NISO 1ZŠLL TRGOVINA S POSEBNIMI JESTVINAMI PUŠĆAVNIK, ASKET BOŽJEPOTNIK SAMICA JELENA IZDELOVALEC SKULPTUR PRITOK LENE V SIBIRIJI DOMAČE GOVEDO HITROSTNA PREIZKUŠNJA RALLY SLUŽBENI KOLEGA ŽELATINA IZ ALG BARVA KOŽE MOČNO ŽGANA GLINA TOK, TULEC TURŠKO UPRAVNO OBMOČJE DAVEK NA UVOŽENO ALI IZVOŽENO BLAGO ULITA TISKARSKA PLOŠČA NAREJENA PO MATRICI NEKDANJI VIETNAMSKI CESAR (BAO) PEVEC PREDIN KRAJ PRI MEDVODAH ČLAN NAJVIŠJE ZNANSTVENE USTANOVE LASTNOST TELES, DA PRIVLAČIJO KOVINO ARA, PREDUJEM DEL MORSKE OBALE LISTINA ZA IZUM SKUPEK APARATOV ZNAMENITI HITCHCOCKOV FILM SAVINJSKE NOVICE NEZNANI LETEČI PREDMET JUŽNO -AMERIŠKA ŽELVA MESTO V SREMU OTOK V ALEUTIH ŠPANSKO ŽENSKO IME MAKEDONSKI ROKOMETAŠ MANASKOV SLAST, TEK DO JEDI STADION V BUDIMPEŠTI ČEDOMIR ERJAVEC ZAJEDAVEC, KLOP PODZEMNI HODNIK SLOVENSKI ROKOMETNI TRENER (MATJAŽ) PSEVDONIM NEM. PISCA KURTA W. MAREKA KALCIJ KDOR JE BIL KRŠČEN VRSTA MAJHNEGA KONJA BREZBOŽNICA PEVEC BARANJA IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): PMI CERAM: Psevdonim nemškega pisca Kurta W. Mareka EJALET: Turško upravno območje OLENEK: Pritok Lene v Sibiriji SINN: Mestece v osrednji Nemčiji TOMINEC: Slovenski rokometni trener (Matjaž) Rešitev oreišnie križanke: Banja Luka, atentator, zev, Lovro, Onega, AE, Zvone Smrke, Mirko, lata, Bovec, arka, os, očenaš, gokart, Meze, llijaš, BT, kemija, dan, Ank, Popa, mora, Rjavina, zidak, danik, Ruhr, Ra, evolucija, kan, ranarstvo, ata OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 11. številke SN smo izžrebali naslednje dobitnike reklamnih majic Savinjskih novic: 1. Tanja Kolenc, Radmirje 11, Ljubno ob Savinji; 2. Tone Poljanšek, Luče 23; 3. Irena Kumprej, Dol 7, Gornji Grad; 4. Bernarda Car, Praprotnikova 22, Mozirje. Dobitniki prevzamejo nagrade v uredništvu Savinjskih novic na Savinjski cesti 4 v Nazarjah. Čestitamo! Rešeno križanko iz 12. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do petka, 16. junija 2000, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bpmo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica. - PVC okna - vhodna vrata - žaluzije - rolete MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 SI-3342 Gornji Grad Tel. / faks: ++386 (0)63 845 210 GSM: 041/793-518 i--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1 Morda ste iskali prav to KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodaja BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p. 03 5845 194. RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. GOSTIŠČE TROBEJ-FILAČ in SLOVAN-FILAČ Nudimo vam:hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke,skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad tel. 843-006, Vransko tel. 725-430. AGENCIJA AZIL - NEPREMIČNINE Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu in menjavi nepremičnin. Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863-462,041/44-77-66. KOMBI PREVOZI OSEB IN TOVORA Za kakršnekoli priložnosti in potrebe nudim prevoze s kombijem 8+1. Kombi prevozi Skitnač s.p., tel. 041/531-286. PERLA ugodni komisijski prenosi lastništva motornih in drugih vozil, ter lastniški prenosi zemljišč, posestev, hiš ipd. (vse vrste pogodb). Tel. 03 5 866 227 in 041 835 436. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni. Alojz Štiglic, Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609/654-654. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. tel. 831-109. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. Tel. 720-406, GSM 041/661-309. 89.1 Mhz RADII RAD POLZELA Polzela 131 (kulturni dom) p. p. 30 3313 Polzela telefon: 063/7000-810 tel. & fax: 063/ 720-770 GSM: 041/ 724-977 041/ 630-611 e-mail: info@radlorap-polzela-5p.5i RADIO ZA VSA SRCA Prodam GSM aparat simens C-10. Tel. 041/403-177. R 4,1.1987, prodam za 100.000. Reg. celo leto. Tel. 709-286 (zvečer) ali 041/321-665. Manjšo starejšo hišo z nekaj vrta kupim. Tel. 832-812 po 15. uri. Prodam teličko staro 9 tednov, sive barve. Tel. 843-144, zvečer. Potovalni kovček Thule 300 litrov. Možna izposoja. Tel. 041/423-478. Prodam letošnjo čisto svinjsko mast. Tel. 841-775. Poslovni lokal 58 m2 na trgu v Mozirju damo v najem. Tel. 831-298. Prodam nov skuter piaggio zip 50 sp. Tel. 041/820-514. Prodam kamp prikolico z vso opremo po sistemu braco. Tel. 832-588. Prodam bikca 3 mesece starega, ali menjam za telico. Tel. 834-048. Prodam pujske in belo vino sorta chardonay in zeleni silvanec. Tel. 03 823-189. V Mozirju prodam sadovnjak. Informacije 831-819- Prodam zemljišče v Logarski dolini. Tel. 0602/38-169. Prodam nova bukova vrata, desna sobna, širina 85 cm, dolžina 197,2 cm, cena 20.000 sit. Tel. 844-391. Prodam nemškega ovčarja, starega 8 mesecev, zelo lep, 7.000 sit. Tel. 844-391. Iščem rabljeno pisalno mizo za v delavnico. Tel. 835-249. Prodam nemško ovčarko staro 7 mesecev, zelo lepo in dva GSM aparata. Tel. 041/727-867. Prodam hišo v Gornjem Gradu, cca 160 m2. Tel. 01/5422-330. Ugodno prodam obračalnik pajek širine 2,3 m, malo rabljen. Tel. 845-144. Prodam nakladalno prikolico za seno, 17 kubično, cen a po dogovoru. Tel. 841-041. Prodam GSM sony CMD-C1, star 9 mesecev. Tel. 041/783-285. Prodam 2 ovna 30 kg težka in 2 ko-zliča 9 tednov stara. Tel. 845-142. V najem vzamem garsoniero, eno ali dvosobno stanovanje. Tel. 041/ 558-535,041/271-251.___________ Iščem inštruktorja za kitaro (so-liranje). Tel. 041/392-952. Prodam motokultivator Gorenje greben+koso+frezo+grabilna kolesa. Tel. 831-357. Jarkice na začetku nesnosti prodajamo v Šoštanju. Tel. 472-071. Prodam hišo v Pustem Polju. Cena po dogovoru. Tel. 041/265-036. Naročniki SN imajo 15% POPUSTA PRI ZAHVALAH IN MALIH OGLASIH Trgovine Ultra v Mozirju, Nazarjah in Varpoljah ter Diskont Jata v Mozirju vas vabijo, da v prihodnjih dneh po"AKCIJSKIH" cenah posežete po naslednjih artiklih: sladkor 2/1.......................................................................^Ü!^:....129,90 sit/kg T* ■.... •••••••••••••••• olje rastlinsko Agragold II PVC........................ mleko trajno Pomur. mlek. 3,2 %........................ jajca 10/1 A klasa..................................... majoneza HELMANS 620 ml............................................................... brezalkoholna pijača orange 1,5 I cola 1,51...........^............................L......................95,00 sit mibi kava 100 g.............................. JL...............................................99,90 sit .........„.179,90 sit/ ..........119,90 sit 149.90 sit 399.90 sit ariel 3,6 kg......... wc papir carlina 10/1 roza. NIVEA krema 150 g ....a .1.099,00 sit ....239,00 sit ....279,00 sit POSEBNA VIKEND AKCIJA! POSEBNA VIKEND AKCIJA! POSEBNA VIKEND AKCIJA! POSEBNA VIKEND AKCIJA! paradižnik .CSL............«A.......Ja........................................................149,90 sit/kg krompir mladi 10 kg......J*...................................................................699,00 sit In še bolj posebna akcija v Diskontu Jata in ostalih trgovinah Ultra: _____ I Piščančja stegna s kostjo (sveže zmrznjena) 3 kg.............................................2.100,00 sit + gratis...............................................................2 kom puranji narezek 150 g + gratis.............................................................2 kom piščančji narezek 150 g + gratis..............................................................4 kom piščančja pašteta 50 g ______ Vabljeni v naše trgovine! Pripravljeni na vse? zavarovalnica triglav d.d. I^DIOMČELJE TVDIV ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI OREBIĆ/htl RATHANEUM*** AKCIJA 7=5 DO 9.7. (7 DNI POLPENZION 19.100,00 SIT) w POREČ/ htl GALEB***, ALBATROS*** IN PAVILJONI BELLEVUE*** DO 26.6. 5 dni SAMO 14.900,00 SIT ^ iL ČRNA GORA BUDVA SUPER CENA 39.900 SHT PROMOCIJSKI POPUSTI ZA OTOK VIR! APARTMAJI TIK OB MORJU * DALMATINSKA KLIMA * UGODNA CENA (OD 35.000 SIT DALJE) * UGODNI PLAČILNI POGOJI HOTEL DELFIN OTOK KRK (OMIŠALJ) 7 DNI, 1 POLPENZION SAMO 21.700,00 SIT! VILLA REINA OTOK KRK (OMIŠALJ) - APARTMAJI 70 M OD MORJA, NOVI, LEPO OPREMLJENI MOŽNOST LETOVANJA 10 DNI! KUPITE Sl POČITNICE PO UGODNI CENI! ßii Ukl ■ hat d $i)il fckht! V Grabnerjevi hiši - Na trgu 7 v Mozirju Tel. 83-90-810, faks 83-90-811 '"K Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja. Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov: • s paketom pridobite paketni popust, • vsa zavarovanja sklenete hkrati, • izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje. Celje - skladišče D-Per 7/2000