St. 152 PUMca pMaa v mM ([šuto coneate tu 1a juta)
V Trstu, v sredo 28. junija 1922
Posamezna številka 20 stotink
Letnik XLVI!
jihijn, fevzemfl pondeljek, vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica sv. Fančifti AsiSkega št. 20, I. nadstropje. Dopisi naj se poSljaJo oreialšhiL Nefrukkaaa pisma se ne sprejemajo, rokophi se ne vračajo. Izdajatelj hi odgovoril urednik Štefan O od in s. * Lastnik tiskarna Edinost Tisk H.kar^ F^taost Nsrr^- •«
anaJa rs mesec L 7. —, 3 mesec T 19.50, pol let	- v-___- A ~ JUgOSl&VlJ t
Z* isozemstvo mesečno 4 hJ^vsćff^- Telefon ure
Posamezne številke v Trstu In okolici po 20-stotink. — Oglasi se računa j a » Srokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, ia zahvale, poslanice in vabila po L i- —, oglasi denarnih zavodov mm po L Z — Mali oglasi po 30 it beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi naročnina in reklamacije se požiljajo izklučao upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv-Frančiška Asižkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-47.'
Narodni socialisti na Češkem
Stranka čeho-slovaških socialistov (ne j bilo interniranih aH obsojenih v ječ«. Drugi socialnih demokratov) je slavila te dni pet- j so morali za kazen na fronto.
" tej - "
Toda: duha se ne more ubiti« Kazal se je na fronti in v zaledju. Med vjetniki se je širila propaganda, med legiooarji so se obrazovali kadri, a tudi doma se je uve-
Stranka se je visoko vspela iz skromnih ^J^f revolucija v primernih in izdatnih MUf*, Krv L v lotu 1R07 fizici «nri*lni oblikah. Zgodovina je dala politiki stranke
indvajsetletnico svojega obstanka. Ob priliki so pristaši stranke na deželi v velikem številu prihiteti v Prago. Dovažali so jih posebni vlaki.
začetkov. Ko so v letu 1897. češki socialni demckratje v dunajskem parlamentu demonstrirali proti češkemu državnemu pravu, na katero so se sklicevali drugi češki poslanci, so se organizirali najprej narodni delavci in v kratkem času se >e porodila narodnosccialna stranka. Po vojni pa so se ji pridružili deli realistov in anarhisti. Tako je nastala sedanja stranka čeho-slovaških socialistov.
Postanek narodno-socialne stranice je pomenil vsekako začetek češke revolucije. Svoje zgodovinsko poslanstvo izvršue s tem. da goji v češkem delavstvu narodno zavest in pa uverjenje — kakor je naglašal te dni nje vodja V. Klofač —, da brez narodne in politične svobode ne more biti socialne svobode!
Do izbruha svetovne vo'ne je bila stranka na skrajnem levem krilu češke politik« kot glasnica nespravijive pTotiavstrijske politike. Začela je s protimilitaristično propagando, ki jo je Avstrija hotela udušiti s kazenskimi procesi in ječami. Že po aneksiji Bosne in Hercegovine je ta stranka računala s svetovno vojno in je pripravljala mase na to duševno in politično. To njeno delo za osvoboditev naroda bo beležila zgodovina.
Med vojno pa so besedam sledila tudi dejanja. Bog ve, kako vse drugače bi bilo prišlo, če bi b i v širokih slojih češkega naroda zmagal narodni indlierentizem, če bi jih ne bil narodno-socialni po-kret prelevil v narodno navdušenje in protiavstrij-sko propagando!
Pa dajmo tu besedo Vaclavu Klofaču, vodji stranke, ki zbog svojih ^rlin uživa velik ugled in spoštovanje pri vseh narodnih strankah, pa tudi v češki socialni demokraciji.
Avstrija in nje vojaški krogi — piše Klofač v posebnem članku povodom petin-dvajsetletnice — so takoj po napovedi vojne začeli z odkrito vojno proti stranki. Neusmiljeno preganjanje naj bi izkoreninilo stranko in udušilo nje ostanke. Urednika Koteka so Klofača zaprli;
sijajno zadoščenje. Zato se more danes slovesno spominjati teh petindvajset let svojega obstanka in boja. Izpolnil se je najlepši sen: narod je osvobojen! Iz protidr-žavne je postala državna in slednjič vladna stranka. Iz protimilitaristične stranke je izšel minister za narodno brambo. Stranka je takoj razumela izpremenjeni položaj. Ker je v boju proti Avstriji največ trpela, je sedaj pripravljena za vsako žrtev, ko gre za obrambo države. Iz stranke razde-vanja je postala tvorna stranka, in iz negativnega dela je prišlo pozitivno.
Sedaj pa se gre za bodočnost. Država ne more živeti brez zaupanja širokih ljudskih mas. Naloga stranke je, da potrebe države spravlja v sklad s potrebami delovnega ljudstva, da dovede do soglasja med državo in socializmom. Marksizem more hrti v krizi, nacionalizem pa ne, ker ne sme biti! Seveda treba računati z razvojem časa in se ne smemo bati novih misK. Zato naglaša stranka potrebo novega socializma, ki naj se očisti starih zmot in se zave svojih pogreškov in predsodkov. Stranka se postavlja proti pretesno razumevanemu socializmu in prihaja s socializmom, ki podčrtuje kulturelno propagando, se priznava k velikim etičnim ciljem ter umeva Masarykove misli. Poprej radikalna stranka razume zmisel češke zgodovine in hoče v vrstah svojih najboljših ljudi nadaljevati delo češke reformacije. Poleg svojih gospodarskih ciljev hoče visoko držati zastavo nravstvenega preporoda. Začenja z organizatori čnim zbliževanjem nemarksi-stičnih slovanskih socialistov za$ ustvaritev slovanskega socializma. Predpogoji za vspeh so podani v vseh slovanskih narodih in državah. Že te dni so morda ustanovili iz Jugoslovenov, Rusov in Čehoslovakov iz vrše valni odbor, ki naj bo vodil akcijo.
Klofač zaključuje: «Stranka noče biti dogmatična. je marveč za evolucijo in napredek. Ker pa ve, kolikega pomena za nje stremljenje je samostojna država, za katero je vse žrtvovala, postavlja državo in
___________ nje ohranitev nad vse interese. V tem po-
letu'l9li usmrtili in gledu je in ostaje stranka najzanesljivejša iaFu. » letu 1915. pa še druge opora države ter stoji zveste« ob strani ljub-posJance. Stranka je ostala brez glasil, brez j ljenemu predsedniku in njegovem« sotrud-organizaerje. Veliko število pristašev je j niku dru Bene šil* _
Italija
Otvoritev italijansko - poljske trgovske zbornice
RIM, 27. Včeraj se je otvorila v Rimu v prisestvu ministra za industrijo Rossi-ja ter raznih poljskih in italijanskih veljakov poljsko - italijanska trgovska zbornica. Minister Rossi je izjavil v svojem govoru, da predstavlja ta trgovska zbornica vez, ki bo spajala oba naroda potom raznih olajšav za medsebojni trgovski promfj^ Ti odno-gaji bodo dali veljavo poljsko - italijanski trgovski pogodbi, ki jo je on sam podpisal v Genovi. Ta pogodba sloni na načelu države s prven^venimi pravicami, torej na načelu, na podlagi katerega je bila zgrajena vsa gospodarska moč Evrope pred vojno. Obe držav! — Italija in Poljska
_se s svojim narodnim bogastvom sijajno
izpopolnjujeta. Italija ima poljske in industrijske proizvede, ki Poljski manjkajo, a Poljska surovine in izdelke, ki jih v Italiji ni. Razvoj trgovskih odnošajev med Italijo in Poljsko bo pospeševala tudi svobodoljubna politika, katero zasleduje poljska država. Dalje je minister naglasil, da se bo s pomočjo nove trgovske zbornice razvijalo tudi medsebojno izpoznavanje obeh narodov, kar je zelo važno za splošne odno-šaje med obema državama in ne samo za stike trgovske narave. Minister Rossi je dalje izjavil, da se ustanovitve poljsko-itaJijareke trgovske zbornice veseli ne samo kot minister, temveč tudi kot državljan. On da. je vedno gojil za poljski narod žive simpatije, ki jim je dal izraza, ko je bilo to še zelo težko in kočljivo. Zato pozdravlja novo ustanovo tudi ko|t državljan. Ob koncu svojega govora je minister izrazil organizatorjem poljsko - italijanske trgovske zbornice svoje priznanje ter zaključil s ponovnim izrazom simpatij napram poljskemu narodu. Načrt za gradnjo predilske železnice odobren. * RIM, 27. Danes zjutraj je ministrski svet odobril načrt za gradnjo predilske železnice.
jfcig^slattija
Prvi redni proračun v narodni skupščini Ekspoze finančnega midstra
BELGRAD, 27. Na sobotni dopoldanski seji je narodna skupščina imela priliko z največjo napetostjo poslušati obširen ekspoze finančnega ministra o finančnem položaju države. Finančni minister je uvodoma svojega govora kratko cčrtal zgodovino juge; "lovenskih financ ter tudi kratko navajal, kako je bil izdelan prvi redni proračun. Prvotni proračun je izkazoval 9 miljard izdatkov. Po redukciji je izkazal 7 mfjjard in pozneje 6.277,804.000. Končno j trgovinska bilanca pasovna. Vendar pa se je finančni odbor po temeljiti razpraviJ pasive cd leta do leta zmanjšujejo.
ugotovil in izdelal proračun, ki je izkazal prebitek 2,800.000 dinarjev.
Finančni minister je dalje omenjal, kako je vlada v zadnjih mesecih krila izdaftke in koHko so znašale dvanajstine za posamne mesece. Dvanajstmi za mesec januar in februar sta znašali 5.798,270.000 dinarjev. Izdatki dvanajstin za mesec marec in april kakor tudi za maj in jumj pa so znašali vsakokrat po 6 miljard 140,927.000 dinarjev. Iz teh podatkov je razvidno, da so bili izdatki zelo nsediciočeni m da so se gibali med svoto 5 in 6 miljard. Radi investicij za železniško ministrstvo sto se moral v proračunu povišati izdatki. V kritje raznih izdatkov za izboljšanje železniškega prometa je ministrstvo za -saobraćaj predlagalo 50% povišanje železniških tarifov. Finančni odbor je tekoan debate deloma proračun skrčil v gotovih postavkah, deloma dovolil gotove povfeke. Na <Jelno inicijativo finančnega odbora je bila izvršena redukcija uradništvai. Celokupno je bilo odpuščenih 9996 uradnikov.
V nadaljnem svojem govoru je finančni minister podrobno razpravljal o državnih dohodkih. Med drugim je omenjal, da se je v času od septembra 1921. do 30. aprila 1922. plačalo na direktnih davkih 116 mi-1 jenov dinarjev. Ti davki so bili določeni na 140 milijonov. Statistični podatki kažejo, da se je na teh davkih plačalo v Srbiji, Dalmaciji, Banatu, Slavoniji, Bački in Vojvodini več kot pa v Sloveniji, Bosni in Hercegovini Podatkov iz Hrvatske pa finančni minister sploh nima*,
O primanjkljaju v državnem proračunu je govoril finančni minister zelo obširno. Med drugim je omenjal dolg pri Narodni banki. Država se je v času od 1. junija 1921. do 1. oktobra 1922. zadolžila za 417 miljo -ne-'. Poleg tega se je zadolžila za mesec maj še za 80 miljonov, tako da znaša ves dolg pri Narodni banld 497 miljonov dinarjev. Obstoja pa še ostanek prejšnjih dolgov v znesku 100 miljonov. Če seštejemo vse dolgove, dobimo, da znaša primanjkljaj 3350 miljcOTOfv dinarjev.
Splošno je minister ugotovil, da v Jugoslaviji ne obstoja inflacija bankovcev. Celokupno je vsega v prometu bankovcev za 4600 miljonov dinarjev.
Finančni minister je dalje omenjal važno reformo davčne uprave. Na direktnih davkih je med drugim omenil, da je bilo od 30. aprila L 1. vplačanih 116 miljonov, d očim jih ima proračun izkazanih 140 miljonov. Finančni minister je dalje omenjal uvedbo novih davkov, da se budget pokrije in izravna.
Z velikim zanimanjem je zbornica dalje sledila zaključnim izvajanjem o trgovinski bilanci Minster je priznal, da je zunanja
Na dnnafaiji skupščini se začne debata o ekspoze ju finančnega ministra. Splošno pričakujejo, da bo kot prvi generalni- govornik govoril demokratski poslanec dr. Voja Veljković, bivši finančni minister.
Muslimanska ministra ostaneta v vladi?
BELGRAD, 27. Belgrajski «Novi list» poroča: Minister za trgovino in industrijo Osman Vilović in minister za narodno zdravje Derviš Omerović, člana muslimanske skupščine Maglajčič - Karamehmedo-vič sta ponovna prevzela svoje dolžnosti, ker njuna ostavka ni bila sprejeta. Dosledni svojemu prejšnjemu sklepu bodio desničarski muslimani še nadalje vodili državotvorno politiko. Dasiravno tvorijo relativno majhno skupščino, bodo obdržali še nadalje diva portfelja v kabinetu g. Pašića. Kakor smo informirani, se to zgodi zato, ker se demokrati in radikalci ne morejo sporazumeti, komu naj odpade eden od njunih portfeljev. Demokrati, ki imajo danes napram sedmim radikalnim šest portfeljev, zahtevajo, da se jkn odstopi eden od muslimajnsk h portfeljev v svrho paritete. Toda radikalci nočejo pristati na to. Zato bodo muslimani še nadalje obdržali oba portfelja, da ne pride do komplikacij v vladi in eventuelno do krize.
Poslanec Kučić pri Italijanskem poslaniku
BELGRAD, 27. Po končani seji narodne skupščine, ko je bila prečštaina brzojavka iz Reke o novem prevratu, je povabil italijanski posdanik grof Man zoni pest Kučića k sebi ter se ž njim nad eno uro razgovar-jaL Manzoni je skušal poslanca prepričati, da italijanska vlada absolutno ne podpira reških prekucuhov.
Pomiloščenje atentatorja Stejtča
LJUBLJANA, 27. Kralj Aleksander I. je pomilostil na smrt obsojenega atentatorja Stejiča. Kakor znano je Stejič izvršil atentat na kralja po sprejetju Vidovdanske ustave L 1921., ko je kralj nanjo prisegel Ta vest je izzvala povsod najboljši vtisek.
Ital jansko - jogoslovenski sporazum Jugcslovenski predlogi odbiti v Rimu
BELGRAD, 27. V ministrskem svetu je min. Nitačič poročal o italijanskem odgo v oru, ki ocEbija skoro vse predloge stavljene cd jugoslovenske strani. Po daljši razpravi je mžnicftiskfc svet sklenil, da pošlje jugoslovenskemu posdaniku v Rimu navodila za nadaljevanje pogajanj.
Belgrad se Siri z veliko naglico. BELGRAD, 27. Tekom zadnjega leta' se ^e pričelo s zktanjem 426 norih, tro nadstropnih hiš. Ministrstvu za javna dela prihajajo vedno nove prošnje za dovoljenje zidanja nadaljnih stavb.	_
Rusija
Rusija ni ratificirala trgovinske pogodbe z Italijo
PARIZ, 27. Iz Varšave prihaja vest, da so sovjeti odklonil? ratifikacijo trgovinske pogodbe z Italijo vsled protesta, ki je prišel iz Berlina. Nemčija povdarja, da olajšave pripoznane Italiji ovirajo privilegije dovoljene Nemčiji v rapalskem dogovoru.
Poljska
Vottter predsednika zbornice
VARŠAVA, 27. Z 226 proti 188 glasovom je bil izvoljen za predsednika zbornice SlLvvrski	_
Francija
Monakovski princ umrl
PARIZ, 27. Včeraj ob 17. uri je umrl monakovski princ Albert. Širjenje nemškega kapitala In francoske skrbi
PARIZ, 27. Listi povdarjajo, da gledajo francoski? krogi s skrbjo, kako se veliko
podjetjih in podjetjih notranje paroplovbe, med tem ko mera Francija predujmiti ogromne svote za obnovitev opustošenih pokrajin. Reich je prevzel kanale posameznih nemških držav za eno miljardo in pod mark v zlortu ter dela na to, da bi prevzet za devet miljard Se železnice teh držav. Minister za javna dela Letroquer je v sporazumu s Poincare-jem preučil vprašanje, v kakšni meri bi Nemčija lahko sodelovala pri izvršbi obsežnih del, ki so splošnega (pomena za Francijo, in sicer) po odobritvi s strani reparacijske komisije in v skla4u s pravicami izhajajočimi iz versajske pogodbe. Nameravana dela bodo vrgla dobiček, ki se ga bo porabilo za obnovo opustošenih krajev; nemške de-1 lavne sile bodo razdeljene v skupine združene v večjih taborih. Letroquer predlaga pred vsem načrt, ki obsega, vodna dela, se razdeli električna energija, posebno na reki Roni ter drug2i rekah ki potokih. Ta dela so praračunjena na 8 mSjonov; predvideva se nadalje stroftek 800 miljonov za železnice, 800 miljonov za eventuelni tunel pod kanalom La Manche, 3 miljoae za morske luke, 5. miljonov za kanale, posebno za kanal med Rono in Renom ter za severni kanal, ki je že skrajno potreben. To je delavni načrt v skupnem obsegu 18 miljard in pol, od katerih se jih bo uporabilo 6 za delavce, 7% za mašterial in eno miljando za nakup zemljišč. Nemčija bo prispevala z delavci in z materialom. Poin-carć je ta načrt sporoči francoskemu odposlanstvu pri reparacifski kotn£si£. Posebna komisija pod predsedstvom Kotirata se bavi z načrtom m ga bo eventuelno spopolnUa. Letroquer je že pripravil narise
za prvo skupino del za reparacijsko komisijo. Obstoja upanje, da se bo takoj prišlo do sporazuma in da se bo čim prej pričelo z deli.
Stališče Fktancije glede nekaterih vprašanj mednarodne politike. — Odnošaji z Nemčijo, Italijo in Anglijo
PARIZ, 26. Z odrom na zadnje dogodke v Angliji in Nentčiji nagitašajo krogi francoskega ministrstva za zunanje zadeve, da je treba Italiji čestitati, da se je genovska konferenca, na kateri se je bilo zbralo toliko vplivnih oseb iz vseh krajev, vršila v miru in redu ter brez incidentov, katere so preprečili varnostni ukrepi in vzorna organizacija italijanske vlade. Kar se tiče umora ministra Rathenaua, ti krogi, njegovo smrt globoko obžalujejo. Dasi je ljubil in branil svojo domovino še v večji meri, kot bi zahtevala pravičnost, je kazal vendar pri pogajanjih veliko spretnost in taktiko, ki sta ga dičila kot preizkušenega in bistroumnega diplomata, kateri je bil vedno pripravljen se sporazumeti in uvaževati pravične prot3predlc(ge. \Vies-badenska pogodba je bila po večini njegovo delo. Dalje se naglaša, da je bil eden med najzmernejšimi člani vlade, h kateri je pripadal, in se dostavlja, da bi on gotovo nikdar ne bil izgovoril tako neprevidnih besed, kakršne je izustil včeraj kancelar Wirth v državnem zboru o versailleski pogodbi Z ozirom na govor Lloyda Georgea, ki je priporočal, naj se sprejme Nemčija v Zvezo narodov, ugotavljajo francoski krogi, da ni Nemčija posebno letos dokazala niikake dlobre volje za plačevanje svojih dolgov. Vsled tega bo treba počakati, ker ni1 še prišel pravi hip za sprejem Nemčije v Zvezo narodov. Glede doil-ga, ki ga imajo zavezniki v Ameriki, se v francoskih krogih ponovno naglaša, da ne moTe^o tega vprašan;! sprožiti dolžniki Zraven tega promatra jo ameriški bankirji položaj Italije in Francije, katerih finance so omajane, pcpclncma drugače kot položaj Anglije. In res se je mnogo Amcrikan-cev postavilo na stališče, da se obema latinskima državama lahko dovolijo posebne ugodnosti, medtem ko Anglija takih ugodnosti ne pcfceibuje. G. Parmeniier, ki je bil poslan v Zcdinjeme države, gotovo ne bo predlagal brisanja dolgov, ker bi to napravilo slab vtis in ker bi tak predlog ne bil sprejet. On bo torej izjavil, da Francija priznava svoj dolg, ter bo samo prosil odlog za plačevanje. V francoskem ministrstvu za zunanje zadeve ne vedo še ali pride italrjarKs-ki minister za zunanje zadeve Schanzer tudi v Paržz, toda naglaša se, da bi bilo francoskim krogom všeč, ko bi se Schanzer na svojem povratku iz Londona ustavil v Parizu, dasi bi se v tem slučaju mogli vršiti le neobvezni pogovori Ko je bil zadnjic francoski ministrski predsednik v Londonu, radi odsotnosti Italije ni hotel razpravljati o vzihednem vprašanju, ker predvideva trojna pogodba o vzhodu, da se o tem vprašanju smelo razpravljati samo v prisostvu vseh treh zaveznikov. Vsled tega bodo podajanja o tej zadevi nemogoča,, tudi če Schanzer pride v Pariz. Sicer pa soglašata, kar se tiče vzhodnega vprašanja, Italija in Francija popolnoma,. Misli se, da bo francoski parlament do 14. julija končal svoja dela, rn potem bo Podncare-ju mogoče se udeležiti vsakega setstanka, na katerem bi se raz-pravijato o vzhodnem vprašanju. Za sedaj izvzšujeta Francija in Italija le naloge, ki so jima bfle poverjene. Treba bo rešiti tudi sietnistično vprašanje. Nedavni sklep an-gjledke gornje zbcmice dokazuje, da gredo naziranja o tem vprašanju na Angleškem narazen. Francija se bo postavila v tem vprašanju na stališče, ki ji ga narekuje njen položaj zaščitnice katoliških interesov na vzhodu. Francoski vladni krogi se zavedajo, da želi Italija revizijo italijansko-
hemskega^ kapitala^ naJaga v železniškihj^ncoskih trgovskih sporazumov. Ista že-
lja prevladuje tudi' v francoskih krogih, ki upajo, da se bodo mogla pričeti povoljna pogajanja tudi z Italfjo, kakor svoj čas Poljsko in Belgijo.
AngSlja
Irsko vprašanje pred dolnjo zbornico Churchill o položaju po umoru Wilsona
LONDON, 27. Churchill je podal na včerajšnji sep doljne zbornice dolgo poročilo o dogodkih na Irskem. Gcvomik je obdolžil De Valero, da dela vse mogoče, da bi vzel ugled irski začasni vladi, ter podžiga v to svrho spor med severom ki jugom. Začasna vlaida kna premalo moči, da bi mogla razorožiti republikanske oddelke. Na severu Irske so katoličani v manjšini in J vsled tega trpijo boJ| kot protestanti Temu pa so krivi skrajni nacionalisti, ki hočejo Ulster po sili spraviti pod dublmsko vlado. Skrajneži se ne zavedajo, da se je Anglija pogajala z Irci ne iz strahu, temveč zato, ker je žele4a napraviti konec stoletnemu sporu. V severni Irski je položaj drugačen. Tam živi Ki.dstvo, ki zelo ljubi angleško carstvo in ki bi se borilo do skrajnosti za svojo svobodb tudi v slučaju, da bi ga Anglija popolnoma prepustila njegovi lastni usodi Južni Irci se morajo prepričati enkrat za vselej, da ne bodo Ulster-janci nikoli na njihovi strani, ako jih ne pridobijo rarnim potom. Grožnje z umori nas ne bodo spravile s prave porti Začeli smo bili že ukrepati potrebno za varstvo nekaterih ministrov in ulstersko vlado smo prosili, naj nam označi tiste osebe, ki bi jim grozMa kaka nemarnost. Ulster pa nas ni nikdar opoozril, naj varujemo maršala
Wilsona in nihče bi ne bil mislil, da se je nahajal v večji nevarnosti v Londonu kot v severni Irski.
Prt nadaljni razpravi je bil stavljen predlog naj se vladi izreče radi njene politike napram Irski nezaupnica. Ta predlog pa je bil odklonjen s 342 glasovi proti 75.
LONDON, 27. Spodnja zbornica Po živi proslavi maršala Wi3sona je ugotovil Churchill, da so bile volitve na &skem ugodne za sporazum ter je zaključil, da je nastal trenotek, da se od nove irske zbornice in vlade zahteva, naj sprejme do sedaj nastali položaj, ker bi drugače angleška vlada smatrala, da je dogovor prekršen, ter bi povzela prejšnje vidike v svojem postopanju. Bonar Law je izjavil, da je provizerična vlada sklenila, da bo gledala biti kos poJožajm. Ne bo trajalo dolgo in prišla bo prilika, da vlado poizkusi Vlada bo morala storiti samo svojo dcižnost in če tega ne bo storila, bo on glasoval proti njej ter upa, da bo zbornica glasovala z njim. Oglasil se je na to k besedi Lloyd George, ki je najprej proslavil maršala Wilsona kot velikega vojaka, patriota in Irca ter nato odobraval politiko, ki je dovedla do angleško - irskega sporazuma. Konečno je bil predlog opozicije odbit z 342 proti 75 glasovom.
Pogreb maršala Wilsona
LONDON, 27. Včeraj se je vršil ob ude-deležbi naroda pogreb maršala Wilsona. V hipu, ko se je krsta s truplom pokojnega maršala položila v grobišče v cerkvi sv. Pavla, je bilo izstreljeno: kot zadnja čast umorjenemu vojskovodji 19 topovskih Strelov. Pokojni maršal je bil pcJožen v gncib ob strani slavnega admirala Nelsona. Pogreba so se udeležili vsi ministri razen lorda Curzona, kateri e bedan, italijanski minister za zunanje zadeve Schanzer, ki se nahaja sedaj v Londonu, zastopniki armade in vojne mornarice ter najvidnejši predstavniki diplomatskega zbora v Londonu.
Po pogrebu je šel minister Schanzer k angleškemu min. predsedniku Lloydu Ge-orgeu, s kateram je imel daljši pogovor. Popoldne se je vršil v prisestvu italijanskega poslanika De Martina sestanek z Balfourjem, na katerem se je razpravljalo o raznih vprašanjih, ki so na dnevnem redu italijansko - angleških pogajanj. Pogajanja se nadaljujejo.
Morilci maršala Wilsona izročeni sodišču
LONDON, 27. Preiskovalni sodnik je zaključil svojo preiskavo v zvezi z aretacijo Ircev ConneUa in O' Briena, ki sta bila aretirana par minut po izvršenem umoru. Oba sta bila izročena sodišču pod obtožbo umora. Imena prič se niso objavila, temveč so dobile posamezne priče vsaka svojo številko.
Anglija in medzavezniški dolgovi
Sprejem Nemčije v Zvezo naicdov
LONDON, 27. Neki poelanec je vprašal v dolnji zbornici vlado, ali bo angleška vlada, kakor bi bilo v interesu vseh držav, predlagala Franciji brisanje svot, ki jiih ta država dolguje Franciji, in sicer pod pogojem, da Francija pristane na to, da se Nemčiji znižajo svote, ki jih deduje za vojno odškodnino. V odgovoru na to vprašanje je Lloyd George izjavil, da nima o tem vprašanju ničesar dodati temu, kar je povedal v svoji tozadevni izjavi cd 31. maja t. 1. — Neki drugi poslanec je vprašal pojasnilo o vprašanju sprejema Nemčije v Zvezo narodov. Državni pctfPtajnak za zunanje zadeve je odg overil, da to vprašanje ne zadeva samo Anglije, temveč v prvi vrsti tudi Nemčijo samo. Angleška vlada bo podpirala predlog o sprejemu Nemčije v Zvezo narodov.
Nizozemska
Haaška konferenca — Prihod ruskih
odposlancev HAAG, 27. Včeraj predpoldne so prišli v Haag ruski zastopniki Litvinov, Krestin-ski in Sokolnikov. Krasin krMc črez kakih deset dni in pozneje tudi Rakovski Popoldne so imeli Rusi sestanek s Patinom, predsednikom neruske komisije, s katerim so se sporazumeli o naJČinu delovanja konference. Ruski odposlanci so pristali na razdelitev konference na tri komisije za zasebno lastnino, dolgove in kredite, obenem pa so izrazili željo, da bi se prvih sej posameznih komisij udeležili skupno vsi ruski odposlanci
Litviinov je izjavil dopisnikom listov, da so vesti o Leninovi bolezni pretirane. Lenin je še vedno pra/vi načelnik ruske vlade, djub temu da ne predseduje več že Š2st mesecev sejam sovjeta ljudskih komisarjev. O položaju z ozin-om na haaško kon-erenco je rekel, da bo Rusija zasledovala r Haagu itsio politiko kot v Genovi. Kar 5a se je sklenilo v Genovi, bo veljalo za podlago nadaljnih pogajanj. Litvinov je dodal, da so države obljubile v Genovi Rusiji kredite, toda s tem, da bodo zasebni-ti iin zasebna podjetja predložila končno-veljavne ponudbe. Toda teh ponudb noče jiti. Vse rusko vprašanje pr je osredotočeno v vprašanju kreditov. Rusija si želi tredrtov v gotovini, toda na tem s«tališču ne bo vstrajaJa neodnehljivo, temveč bi se zadovoljila tudi tedaj, ko bi se to vprašanje rešilo tako, da bi si mogla Rusija nabavljati svoje potrebščine v inozemstvu na trediL Nato je Litvinov govoril še o pogovoru Rusov z nizozemskim ministrom 3atynom ter je rekel, da za sedaj se Rusi
Zveza narodov
Zrmzm Btfodof. — Razorožitev
ŽENEVA, 27. Urad Zveze narodov javlja, da se bo prve dni julija sestala pod predsedstvom Vrviani-ja mešana konusna za skrčenje oboroževanja. Svet Zveze je to mešano komisijo ojačal z naxialjnimi 7 dani Italijo bo zastopal bivši minister Torre,	_
Avstrija
Konec stavke uradnikov
DUNAJ, 27. Zaupniki social-demiokra-tičnih sindikatov železniških in poštnih uradnikov &o imeli sooči sestanek, na katerem je bilo z veliko večino sklenjeno, da eo stavka neha ki da se izida povelje za pevratek na delo. Vlada bo prediažila na prihodnji seji državne skupščine zakonski načrt o plačah državnih uradnikov.
Dnevne vesti
Prestolonaslednik princ Humbcrt je obiskal y pondeljek ječo, kjer je bil saprt Oberdank ter trgovsko visoko šolo Revoltella, kjer je bO slavnostno imatrikuliran. Ofeiekr.l je tudi Piran fn Portorose ter se nato odpeljal v Pulo. Povsod je bil znak simpatičnih pozdravov.
Tržačani, ali ste se prepričali, če ste vpisani y seznamu tistih oseb, ki pridobijo itaJii;ai^ sko državljanstvo brez drugega? Opetovano smo opozorili na veliko važnost, kiima za vsakogar ureditev vprašanje državljanstva, vemo pa, da se mnogi kljub temu ne zavedajo, kakšnim sitnostim se izlagaof, če ne skrbijo sedaj za to, da bo stvar v redu. Zopet drugi nimajo ča&a, da bi se podali na anagrafični urad. Posebno se to dogaja pri okoličnih. Ker poteče rok z reklamacije že 5. julija, je skrajni čas, da vsakdo svojo zadevo uredi. Vsaka vas ima gotovo kakega ddjaka ali brezposeln' ga uradnika. Talci mladeniči naj bi se za stvar pobrigali, ter bi pri tem še. kako malenkost zaslužili. Vsak hišni gospodar jim bo rad dal eno ali pol lire, da to sitno a vendar prepotrebno zadevo obavijo zanj. Zatorej mladeniči, na noge, pojte od hiše do hiše in prepričajtt se, £e so vsi tisti, ki imajo pravico vpisani; če ne fih pa reklamirajte. Storili boste zase in za druge dobro delo.
Kje smo? Kaj se je zgodilo na Krnu? Se je morda dogodilo kaj, kar bi bilo na škodo
%e morejo razdeliti na tri komisije, ker^kcije poslanca GaLa, naperjene proti nauč-fO prišli sploh sanuo trije v Haag.	n^n mfinstru Anfle. Ta je izdal prkneme
r ^	'odredbe proti profesorju m podravnatelJ6
tehnične iole, Alojziju Martinelli-ju, ker je povodom dogodkov v Bologni organiziral in vodil neko ^kazensko ekspedicijo« proti svečeniku Mo s col on iju pri kateri so se vršila razna nasilstva. Zato je bil Martrnelli aretiran, a minister ga je suspendiral. P opola ri so odločno nastopili za svečenika in so naglašali, da je bilo postopanje učnega ministra popolnoma pravilno in upravičeno. V svojem obrambnem govoru je minister Anile naglašal, da je profesor Martine lli — glasom sporočila kraljevega prokuratorja — še vedno osumljen nasilnega motenja hišnega miru. Končno je izjavil minister, da so se politični boji v deželi, žal, razširili tudi v šole in da mora ugotoviti z žalostjo, da hodijo otroci v šolo oboroženi! Vse stranke da mor^o soglasno hote ti, naj bo šola izven vsakega političnega boja, kajti strankarske strasti ne sinejo zastrupljati otroške duše! Lepe, zlate besede je izpregovoril g. minister. Besede njegove pa vsebujejo ob enem strašno obtožbo na naslov šolskih oblasti, vsega režima. Kajti, g. minister gotovo ni izrekel svojih trditev brez zanesljive stvarne podlage. In kar ve on, vedo gotovo tudi šoL : ski nadzorniki, ravnatelji in irciteiii. Vendar | sc vsi ti činitelji — če že niso ravno podpirali — pa vsaj grešno trpeli tako žalostno stanje,' tako zastrupljenje otroške duše. Šole naj se ne dotikajo strankarske in politične strasti! j a ministrov opomin je teko važen in tako da»j lekosežnega pomena za bodočnost mladine in s tem za ves duševni razvoj naroda, da bi ga morali slušati in uvaževati po vsej Italiji, po-' sebno pa stariši! Tudi v naših pokrajinahl V j razmerah, kakor so bile doslej, se pač vzgajajo fe mladine srditeži, raz paljene glave, ne pa — značaji, koristni državljani in plemeniti ljudje.
K dogodkom v soški dolini. Sinoči se je povrnil naš poročevalec, ki je v zadnjih dveh dnevih zbral na licu mesta obširne podatke o žalostnih dogo d ki Ji v soških gorah. Obširno poročilo prinesemo v Četrtek. Za danes omenimo le glavno črte.
2e v četrtek zjutraj so našli v kobariškem parku porušen Vclaričev spomenik z nalepljenim listi čen «In reppresaglra per il Moo'e Nero^, ko ni še nihče vedel, kaj se je bik) dogodilo na Krnu. V četrtek proti večeru je dospel v Kobarid tolminski komisar Giordeao, naznanivši, da so neznanS zločinci oskrunili spomenik na Krnu, kar je starešinstvo takoj enoglasno obsodilo hi sklenilo, da se pomaga iskati krivce. Ta sklep starešinstva je bil tudi proglašen s posebnim manifestom.
Se istega večera -je dospela s čedadskkn vlakom gruča cbo roženih fašistov, ki se je po-
kakerou zasebnemu udruženju, ali kakemu' dala v Draščekovo gostilno, kjer so začeli kri-sasebnilai? V tem slučaju bi na vse zadnje j ^ ^ razbili glavo Volaričevega spome-razumeli jezo dotičnika, ki bi ga zavedla, da: nika, katero so bili prinesli s seboj. Nato so bi se hotel sam maščevati nad krivcem, čeprav; sn<;Ii po trgu vse slovenske javne napise ter tudi to ne bi bilo upravičeno in ne bi bilo; znosili, od koder so mogli les okoli stare lipe, dopustno, ker v redni in urejeni državi mc-JVse to oblili z bencinom in zažgali. Pri tem rata biti sodba in obsodba za vsako kažnjivo so prišH v konflikt z nekim orožnikom. Zname-dejanje izključno le stvar oblastva na podlagi n;ta lipa pa je zgorela do tal. Med tem so na-zakona! Na Krnu pa se je dogodil čin, ki je, valili tudi na župnišče, streljali s samokresi užalil državo v njeni na;glavnejši instituciji. | proti hišam in metali petarde. To razgrajanje Ce k je in kedaj, je v tem slučaju edino le dr-i fe trajalo pozno v noč.
žava, oziroma le oblast poklicana, da ugotovi; y petek zvečer se je zbralo z vseh strani krivce m da jih kaznuje! Ob dogodku na i do 150 fašistov, ki so znova skušali žažgati Krnu pa smo priče dejstva zares nezaslišanega! župnišče, kar pa je na srečo zabranila koba
v državi, ki hoče biti redna in pravna,	---»-*- ----- — —1—-»'
stva namreč, da si pravico in oblast, pripadajočo edino le državi in njeni oblasti, prisva-jajo zasebna udruženja, ne da bi oblastva nastopile proti temu s primerno in dolžno odločnostjo! Kajti s tem kažejo, da drage volje odstopajo avtoriteto države srdu in maščeval-nosti zasebnikov! Hudo je, žalostno in poniževalno, kar mora trpeti naše ljudstvo pod Krnom radi onega dogodka. Ali stokrat ža-lostnejše je za Ljudstvo in za državo, da mo-
da Mort brc* sfnfca đofcift v In se&fc ko 'dobijo aHt nate ▼ svojo rob,» aH ne svetuje zdrav rana, 4* bi pn s pri. mermm postopanjem — a spoštovanjem njihove narodnosti fci ajUk Čustev — dokazati, da je MI njihov strah pred vojaško službo nevpravičen?! Tako pomirjeni fantje bi potem, po do vi leni vojaški stažbf, blagodejno vplivali tudi doma. Trda roka pa ne miri duhov in ne pridobiva vse, marveč jih greni in odganja. Ta naje nos ta^rnepa in najjasnejša resnica bi morala biH znana tudi gospodom v vojaški suknji! Gospodje pa hočejo ubirati zgrešene poti!
Vojaški nabori. Municipij razglaša: Opozarjajo se mladeniči podvrženi vojaški dolžnosti, da se je z dnem 27. junija pričelo pregledovanje letnika 1902.
Vsi mladeniči podvrženi naboru so obvezani predstaviti se nabornemu svetu (ulica Sanit& št. 20) v dnevih izkazanih v oglasu, tudi če niso prejeli posebnega poziva na dom.
Vidov dan. V Jugoslaviji je danes državni praznik. Praznuje se ta dan obletnica padca velikosrbskega carstva in pa vstajenje sedanjega kraljestva, ker je na ta dan kralj prisegel na sedanjo ustavo.
Šolska razstava na Proseku-Kontoveljn. Otroci pro^-ško-kontoveljske ljudske šole razstavijo svoja ženska in močka in ročna dela na javni ogled v Šolskem poslopju dne 2. julija od 9.—12. zjutraj in od 2.—6. popoldne. Vabljeni so vsi, posestno »tarifi šolskih otrok. Vstop prost.
Strajk kovinarjev. V pondeljek so stopili kovinarji v vsej Italiji v štrajk. Povod za štrajk je dal nanven industrijalcev, da zniža o mezde. Vlada je skušala posredovati, toda industrijalci se niso odzvali. Iz vseh mest Italije posebno iz Milana, Turina, Rima, Genove prihajajo vesti, da je štrajk enoten in kompakten. Ist&tako je v Trstu in Julijski Krasni. Število strajkujočth kovinarjev v vsej Italiji prekaša 200.000.
•Lavoratore socialista* piše, da zasledujejo ta štrajk s simpatijami t mE vsi delavci ostalih strok, kakor tudi uradniki in Sploh vsi, ki živijo od svojega dela in od {dače, ker se zavedajo, da bo.zmaga kovinarjev rešila tudi njihove mezde pred znižanjem.
Razstava selskih izdelkov. Na zasebni šoli pri Sv. -Jr^Tobu so se razstavili izdelki čoiskih otrok. Razstavo si lahkio vsadko ogleda v če. trtek, 29. t m. med 9. to 12. ter med 15. in 17. uro, v petek, 30. t m. pa med 10. in 12.
uro.
Društven« vesti
riška orožnifka četa. Ponoči so mahnili fašisti na Drežnico kjer so najprvo pretepli nekega gostilničarfa, ker jim ni vedel povedati, kje se nahajajo neki pastirji. Zatem so vdrli v župnišče, od koder je še pravočasno pobegnil gospod kurat. V kratkem je bilo župnišče v plamenu in ravno tako senik nekega kmeta. Na povratku so ista fašisti obliK še cerkvena vrata v Kobaridu z bencinom ter zažgali tudi tam.
V soboto zjutraj so dospeli fašisti v Staro
rejo in smejo zasebniki nalagat? in izvrševati j Selo, razkropili vernike pri sv. maši in nato
Uradno poročilo, objavljeno po agenciji Ste-. zbežali, fani pravi, da prihajajo osrednji vladi in ge-j j£ot osumljence so zaprE tri pastirje; 12 neralnemu civilnemu komisariatu Julijske1 letnega Perdika, 13 letnega Korena in 16
___pred spomenikom medeno tablo, iti je
s storilci grdega čina.* «VsIed takega vedenja bila prej visoko na spomeniku pritrjena. Od slovanskega prebivalstva In — tako zatrjuje, cementnih reliefov so manjkali UkH medeni vladno sporočilo — odločnih odredb oblastev, j	Nekaj teh vijakov in spominske knjige j
da se u gotove krivci, se je razburjenje med ! ^ ^ polastili pastirji. Raai te tatvine so bili italijanskim prebivalstvom ielo polegati.» —i pastirji drug: ^pp zaprti,
uradno sporočilo ovaja, da se oblastva po-: y nede!jo so zaprb kot osumljene oskru-stavljejo na kaj čudno stališče, da res Čudno. njevaice spomenika še dva odrasla fanta iz razumevajo svopo dolžnest. Po našem razu- LaJj-e. Orožniki iščejo še tri mladeniče iz
mevanju pravne in redne države je bila, tudi Kamen.
če ne hi bilo prišlo do tr.kih manifestacij odi Zgrešene poti! Povodom naborov so nam slovanske strani, neizogibna doBnost °b!a-1 prihajala iz raznih krajev poročila, kako da
_ ge	častnik fejavil: «Waj le kričijo in
razsajajo, pridejo že v naše roke in potem
sti preprečiti vsako nasilno maščevttnjo od strani nepcklicanilii To svojo dolžnost so oblasti zanemarile! To dejstvo je hujše, nego isto maščevanje samo. Kajti govori nam, ca ni tu nikake državne avtoritete, oziroma, da si jo more prisvajati kdorkoli! Take razmere so znak brezpravnosti ob kateri so fudi nedolžni s svojiini osebami in svojim hnet;-e!m izloženi krutim nagonom maščevalnosti. Oblast je izgubila vajeti iz rok. To je tako nezaslišano, tako razburljivo, da se mora naše ljudstvo vpraševati s strahom: kje smo?! Smoli v redni in pravni dTžavi?!!
Ne zastn:pl;a|te otroške duše! V rimski
bodo vkk2i!» — Seveda pridejo v njihove roke! Ali, za koliko časa? Leto, leto in pol in potem se povrnejo zopet na svoje domove in med svo*c ljudstvo. S kakimi čustvi, če bo roka trda? Ali dotični gospodje nič ne mislijo na to? Mordla, mislijo, da bodo ti fantje boljšali razpoloženje med ljudstvom?! Še ne vidijo gospode, da Jstotako, kakor je bila iz temelja zgrešena vsa njihova zasedfeena in poanek-sijska politika, je zgrešena tudi njihova — recimo — naborna politika. Kako lahko bi bili s pametno in dobrohotno zased beno politiko
zbornici so imeli hrupne prizore radi interpe- * pomirili naše ljudstvo, dokazujoč mu z de-
MDP Magdalena. Dane« ob 20.30 redni sestanek. Ker so na dnevnem redu važne točke pridite vsi.	Odbor.
MDP Magdalena. Današnjih društveni sestanek, radi znanih vzrokov odpade, kakor tudi vajp mandolinistične skupine, ki so določene za jutri, v Četrtek.	Odbor.
Ženska podružnica CMD v Trstu. Občni zboc se vrši v petek 30. t m. točno ob 6. uri popoldne v prostorih Via Tore biancc št. 39 I nadstropje. Vše naše narodno ženstvo je uljudno naprešeno da se v mnogobrojuem številu vdeleži občnega zbora, tega za našo šolsko mladino tako vstra^no delujočega društva.
Škedeajska podružnica «Šolskega društva« bo imela občni zbor jutri ob 8. zvečer v dvorani «Gospodarskega društva*.
Slov. učiteljsko društvo za Istro. Odbor slovenskega učiteljskega društva za Istro bo imel svojo sejo dne 3. julija 1 L ob 11. uri v Trstu. (Buffet Dekleva). Kakor je bilo določeno pri zborovanju, fe dolžnost vseh delegatov, da se te seje udeleže.	Predsednik.
Is tržaškega SvISenla
Mednarodni žepar. Možakar se je sprehajal z mimo vestjo po ie<kalt£ču Vitt. Emanuele III. Nenadoma pa pristopi k njemu mož vedrega čela io resnega obraza ter mu ne reče mč drugega, nego, da naj prsde z ngim. Možakar je sardel, kot tak v vreli vodi Kmalu pa je postal bled kot smrt.
— Kaj hočete od mene? — je vprašal je daje.
-Toda mož vedrega čela in resnega obraza se zii niti zmenil za vprašaofe, marveč prijel možakarja za rokav iu ga peljal čez rdeči most, in od t j* in ob kanalu proti cerkvi Sv. Antona novega* Možakar je moral na$brž slutiti kam pelje ta pot, kajti tu pa tam se je obnašal na tak način,da je bil mož resnega obraza prisan, da je poklical k sebi dVa kr. straža nika k&terima je izročil v varstvo moža. In vsi štirje sc jo zavili v ulico Trenta Ottobre na policijo. Tam ie bil možakar preiskan. Pri n^rn so naali 120 Ur. Povedal jo t. mimo vestjo, da jth je ukradel. Končno je bil Se tako pošten, da je povedal iz lastne micia.tive, da če bi imel tukaj ves denar, katerega je ukradel mnogim osebam na ulici, bi pokril — s petEr-skimi bankovci, — če ne štiri policijske agente, pa vsaj tri
Možakar, ki se imenuje Albert Parman, star 39 let, stanujoč v hotelu Metropole, sedi sedaj v zaporu Coroneo.
Tatovi v trgovini. Preteklo noč so vdrli tatovi v trgovino gosp. AdoHa Gombača v šentjakobski okoEci in odnesli par kBov čokolade in kave v vrednosti okoti 300 lir.
Poskusen samomor. Včeraj popoldne so pripeljali v mestno bolnišnico Argmyo Celesta-novo, staro 30 let, stanujočo v ulici dclTAsilo št 1. Ženska se je počutila nesrečno v ljubezni,
f -
PODLISTEK
I. S. TURGENJEV:
RUDIN
(Jz ruščine prevedel Ivaa VooJl)
(87)
Težko bi bilo določiti, kaj sta občutila ta dva človeka, ko sta si stiskala prijateljski roke in si gledala v oči. Basistov je ie vedno občudoval Rudina in lovil že v zraku vsako njegovo besedo. Rud in pa ga ni posebno upošteval. Enkrat je slučajno preživel ž njim celo jutro, govoril je Ž njim o najvažnejših svetovnih vprašanjih in nalogah in vzbudil v njem silno navdušenje, toda potem ga je zapustil...
BHo je očitao, da je e z besedami iskal Čistih in udarah duš. Z Ležnjovkn, ki je začel zahajati k Darji Miba|krvni, se m •puščal v debate m se ga je skoraj izogibal. Ležnjov je občeval i nfhn vedno enako Medno, eacer pa ni še izrekel svojega končnega mnenja o njem, kar je zelo vznemirjalo Aleksandro Pavlovno. Njena duša se še ie klanjala Rudinu, toda tudi v Ležnio-
va je verjela. V hiši Darje Mihaijlovne so se vsi pokorili Rtidmovim muham, njegove najmanjče želje so se izpolnile. Razvrstitev dnevnega reda je bila odvisna, od njega. Sicer pa m bil prijatelj nenadnih izletov in nepričakovanih domislekov in se jib je udeleževal kakor odrastK ljudje otroških iger a prijazno, toda nekoliko prisiljeno blagonakloDjenocrljo. Za to pa se je spuščal v vse: raspravijšd je z Darjo Mi-hajfovnor o gospodarskih odredbah na posestvu, o vzgoji otrok, o gospodinjstvu, o opr&vklh sploh; pcshiSal je njene predloge, nžso nm presedale niti malenkosti, sam je predlagal izpremembe in uvedbo novo-tarij. Darja Mihajlovna se je navduševala za njegove predloge z besedami, toda pri tem je tudi ostalo. V gospodarsldb stvareh je poslofiala rajši svete svojega priletnega enookega Malorusa, dobrodušnega sa zvitega starca. — «Starina nese, lHfcrofarija žre®, je pravd on ter se mirno muzal in mežikal s svojim edjnfcn očesom.
Izvzemfti Darjo Mibajlovno se m RtkKn z nikomur tako pogostoma ki tako dolgo razgovaijsJ kakor z Natalijo. Skrfvaj ji je dejal knjige, razkrivaj ji svoje načrte ter u čital orve strani svofik nedokončanih
in deL Njih i misel je bil večinoma _ Nataizjenema razumu. Sicer pa se m imin posebno prizadeval, da bi ga ona razumela, gtavno mu js bflbs da ga je poslušala. Njegovo občeva« z Natalijo ni bilo nsč kaj vfeč Darp Mftsjloivm. «No, — je pocikHla: — na deželi smo* m naj le izfaerbdja Ž npm. Ona ga zabava po de-klšško. Nikaka niianMSt ne grozi, sacer pa je lazumna... V Peftcrbvcrgu bom vse to zabrisala.
Darja MihajLovna se jb motila. Natalija we nI zabavala po ddcBiko z Rudinom: ona je s strastnim zanimanjem poslušala njegove besede in b ptteadevala zapopa-sts njih pomen; ona 0t je vptraše\aia za nfegovo sodbo o cnfb udiHh, o svojih dvomih; on je bil n^en ođtelj, nfen voditelj. Sedaj Se js samo njem 4«va prekipevala.. .. toda mlada a ne more dolgo časa sama kfipetL Kakine sladke treno4ke je prefivljala Natalija, loo js včasih sedela zRudatomia ldop« v vrtu, v tedki luknji-čavi senci jesenov m fe Rodin pričel čitati
>ilo
Hofimanna, ali Norvafisa, pri čemer se je m t razlagat, kar ji ni
|s sk&taOa zapusti!! Is »vet V Ca namen je nekofikb karbolne kfeHns, ki pa ne bo kakor trdijo sdravniki tatviaa v stanovanju. Snoči okoli 10. ure so vdrii neznani, prečkzni vlomilci v stanovanje gostilničarja Tadea Menica na Ga. ribaldrjevem tekališču št. 1 in odnesli ... dva para čevljev. Gostje so hoteli prevrtati v star novanju veliko železno blagajno. Toda pri najlepšem so biti moteni. Da bi pa ne odšli praznih rok, so pograbili v naglici dva para čevljev, ki sta vendar vredna svojih 200 lir.
VesH x GorISkega
Podmelcc. ŠoL vodstvo v Pcdmelcu priredi dne 2. julija t 1. ob 16. url šolsko veselico s zanimivim in bogatim sporedom, h kateri uljudno vabi	Vodstvo.
Na obrtni nad. soli v Solkana bo sklep šoL leta 1921—22. v nedeljo dne 2. julija ob 10. uri predpoktne. Istočasno se razstavijo šolski izdelki vajencev in vajenk. Solkanci, posebno obrtniki ter okoličani in sploli vsi Šolski prijatelji se vabijo, da si ta dan ogledajo razstavo, ki bo odprta od 10, zjutraj do 7. zvečer.
Vodstvo.
Vesti Iz Istre
Občni zbor ^Tiskovnega društva v Pazinu«
se bo vršii dne 4. julija t. I. v Kcrzmi z istim dnevnim redom, kakor je bil objavljen v predzadnjem «Pučkem Prijatelju* od 15. t. m.
Iz Klanca. Kakor 2e objavljeno v nedeljski «Edmostim, priredi na dan domačega opasila, dne 29. junija t. 1. tukajšnje izobraževalno sivo veliko vrtno veselico s sodelovanjem j&nih bratskih društev. Med posameznimi točkami bo svirala godba iz Herpel>.
Na sporedu bo petje, dve igri, srečolov, šaljiva pošta, itd. Začetek ob 4. uri pop. V slučaju slabega vremena, se prenese veselica na prihodnjo nedeljo t. i 2. julija z istim sporedom in ob isti uri.
Ker bo preskrbljeno za vsestransko zabavo, dobro postrežbo in izvrstno istrsko kapljico, kličemo vsem bližnjim in daljnim: V četrtek vs* v Klanec! Na veselo svidenje!
Borana ooročlla«
Taja valuta aa tržaškem trgaš
Trst, dne 27.	junija
ogrske krone.................2.0a.
ivstrijsko-nemške krone............—.13.
češkoslovaške krone.......40.10.
dinarji..........................27.26,
le jI..............................12.75.
marke........... . • •	6 16.
dolarji ....................20.80.
francoski franki ...«....•	176 75.
švicarski franki	S9&—.
angleški fanti papirnati............92.70.
angleški funti, zlati...... •	100.—.
napoleoni.................80.—.
1922.
-	2.15 --.16
-	40.75
-	28.—
-	13.75
-	6.90
-	21.( 6 —177.50 —402.—
—	93.10 —102.—
—	81,—
ali oml
sc računajo po 29 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'— Debele črke 40 stotink b<*-ueda. — Nejmaajša pristojbina L 4*—. Xoor UČt službo, plača polovično ceno.
POROČNE SOBE od L 1400.— naprej, jedilne sobe od L 2000.— naprej, se prodaja-jo v skladišču vis Udine 25.	1272
POHIŠTVO za kuhinjo, popolne kuhanje, na^ vadne in boljše vrste po zmernih cenah. Tovarna in skladišče pohištva, Maranzana Peter, via Foscolo 1.	1273
PRODAM dve rabljeni postelji z vzmeti in otroško posteljico. Sežana 68, II.	1268
UČENKA iz boljše hiše, stara od 15 let naprej, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Franc Božiček, Sp. Idri>a.	1269
PRODAM posteljo1, omaro, štedilnik in mizo. Sv. M. Magd. zg. Campanele št. 666. J 271
V SKLADIŠČU via Geppa 17 se prodaja popolnoma zajamčeno pohištvo po izredno nizkih cenah. Popolne poročne sobe z mizico in dvema stolicama za L 1100.— krasne poročne sobe od L 2000 naprej, jedilne sobe s stoHcaisd iz pravega usnja od L 3000.— naprej, p^hiShro za vrt, kuhinjo, predsobo, urao 'i posamezni kosi, stolice in naslanjači.	odajalci in hotelirji dobijo znatne popuste. 1229
NAJBOLJŠE creme za olepšanje kožo, proti lisaju in pegasa, mila, toiletne pripomočke priporoča lekarna v IL Bisirici.	28/1
TRAŽI SE stenografa ili stenografkinju vješte pisanju na stropi s poznanjem srpsko-hrvat-sko&a i i talijanskoga jezika. Nastup odmah. Ponude sa svjedodžbama upraviti na »Dubrovačku parobrodsku plovidbu a. d. u Dubrovniku.	1218
KUPUJEM staro železo in druge kovin;. Via dell'Olmo 4, A. Cerneca,	1226
IŠČEiU tisoč lir ii- ^.^sojilo in sicer za samih 10 mesecev. Jamčim s hišo in vrtom, even-tuelno prepustim vknjižbo na isto. Obresti se plačajo ugodno. Ponudbe na upravništvo pod 'Junij 1922.»	1232
POSTELJE z vzmetjo za L 120.—, žimnice L 45.—, volnene L 90.—, vzmeti L 55.— in drago pohištvo se prodaja via Fonderia 3.
1237
POZOR I Krone, korale, zlato, platin in zobovja po najvišjih cenah plačuje edini gro-sist Belleli Vita. via Madonnina 10. L M
SREBRNE KRONE plačam L 1.72, goldinarje L 460. Pondares št. 6, L nadstr.	1210
Ju svojo drožiio vzamem izključno le Vaše testenine"
priznal je eden največjih trgovcev z delika-tesaml v Trstu pofniku tovarne TESTENIN v Ilirski Bistrici. Možki pozna, in ima na razpolago najbotyfe izdelke, ve, kaj je dobro.
Ker občni zbor, sklican za 26.1 m. ni bi! sklepčen vabi
TržoJkn posojilnico In hranilnica
Tegutrovsna zadruga z omejenim poroitvom.
na
XXVIII. redni občni zbor
ki se bo vršil in kateri bo sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov v sredo, 5. jiiiija 1922, ob 4. uri popoldne v lastni kši via Torre bianca št. 19, L nadstr.
DNEVNI RED:
1.	Letno poročilo in potrjenje letnega računa.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom.
4.	Razni predlogi *)
5.	Volitev načelništva.
6.	Volitev nadzorništva.
TRST, dne 27. junija 1922.
NAČELNIŠTVO.
*) g 50. Vitak zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloge, kateri niso na daevnem redu.
O teh predlogih pa občni zbor ne moro precej sklepati, ampak le odloči, če se sploh Tzarnejo v pretres ;»li če se morajo izročiti posebnemu rdseku ali nadzorništvn, ali pa naCblnidtvu, da se o njih poroča v bodočem občnem 2boru. Ti predlogi se morajo postaviti na dnevni red bodočega občnega zbora. '	(440)
ŽUPANSTVO V M&TEfSaJI
razpisuje
Rieit© podtajnika
z mesečno plačo 400 lir.
Prosilci morajo dokazati ital. državljanstvo, družinsko stanje, starost, zdrav telesni ustroj, dobro obnašanje, dovršene naulrc in znanje slovenskega in italijanskega jezika v govoru in pisavi.
Prošnje naj se uložijo pri podpisanem do 15. julija 1922.
MATERIJA, 20. junija 1922. (434)	Župan: MARENZI. J
SfsMa prlilKa za Mrmo!
Srebrna ura z zlato verižico od L 140.— naprej edino is
viiiUUUiKii
■8T KUPIM
133
(Liiium candidum)
v obsegu od 20—40 cm. — Čebule morajo biti nepokvarjene in osušene v senci. Zglasiti se je predpoldne v cvetličarskem zavodu
Via HkhoBarsgelo Buor. it. /18,
HmdtzannMilBl1
Trakovi, moške in ženske nogavice, robci, čistilo za čevlje Bril!, Ecla, Lift, različni glavniki, Žpaga, dišeča mila, krtače, vzmetne zaponke, igle in sckanec, Žensko perilo, gumbi, cigaretni papir, pismen ^ papir i. t- d. po dnevnih cenah. 71
Giacoiio LEVI. Trst, Via S, HScolo 19
vr \/l
lili lili!
za min is ia
reg. zadruga z o. z.
mi Via Elsir Girno Steo. 8.
PODRUŽNICI: Gorica	Monfalcone
Via Gartbaidi 5t. 23 VU l'riuli St- 614
Zaloga m ael&vnlca mololičnifi peči in mmm. 65
Izbera majoličnih plošč za stene in keramičnih plošč za pode.
Prevzema se delo v okolici
Srebu
platni« po višiih cenah kakor vsi drugi kupci
ALBERT POVH - Trst, vla	4S