KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom »Koroški Slovenec", Wien V.,Margaretenplatz 7.
Rokopisi se naj pošiljajo na n a s 1 o v : Žinkovskj Josip, Wien V., Margaretenplatz 7.
Ost
m prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno: K 200"—
Za Jugoslavijo
celoletno: 24 Din. polletno:	12	„
četrtletno : 6	„
Leto li.
Dunaj, 8. februarja 1922.
St. 6.
Čudni ptiči.
23. štev. „Freie Stiminen" kvasi zopet o predmetu, ki so ga že tolikokrat prežvekovale, da se je moral že vsak, ki ima malo pameti, naveličati brati vedno zopet isto godlo. A kaj' Papir je potrpežljiv in bralci ,.Štirne1' „denk-faul“. Menda pa se jim sploh ne zdi vredno brati takih klobasarij. ..Die Arbeit der siove-nischen Irredenta!" Par trditev brez vsakega dokaza. Takrat pobožno zaviti oči in iz tinj-skih tolanov, škocijanskih divjakov so na enkrat postala pohlevna, nedolžna jagnjeta. Pa da bi posuroveli pijanci mogli komu kaj žalega storiti? To se iredenti sanja. Da so č. g. Limplna malo oprasnili, eh, to je nedolžna zabava ..hajmattrajlarjev". Saj ni bilo do smrti. To je bil špas. Cu.š še živi. Da enkrat pretepejo č. g. Poljanca, drugikrat Stiha, tretjikrat starega Caria, to seveda ni nič. Ne, za hudiča, to ni organizirana posurovelost. Nasprotno to je nemškemu Wodanu zaslužno delo. Saj so vsi ti Čuši in ne ljudje.
Da delamo v kulturnih, političnih in gospodarskih društvih, ki jih imamo še izza čas., monarhije, to je naša pravica. Nemci in njihovi podrepniki lahko tekmujejo z nami, ampak po steno in ne z tuljenjem, palicami in surovim govorjenjem kakor Tinjčani s svojim učiteljem. To so indijanske metode! Sramota za našo leno Koroško! K našim igram imajo vsi pristop, ki se znajo spodobno obnašati. Teleta je pa treba zapreti v hlev. V gostilno jih menda tudi Nemci sami ne spuščajo. K našim zborovanjem lahko pošljejo vladnega zastopnika. Saj teh § 2 shodov ni toliko in uradnikov imamo tudi dosti. Pa če se bodo tudi prepričali, da je vse. kar delamo, v okvirju obstoječih postav, no nemški „cajtungsšmirar“ še vedno trobil svoje, obrekoval in se lagal, ker od tega živi in mu je že prešlo v meso in kri.
Naše igre so jim najbolj v želodcu. Razumemo. Dokler ima naše ljudstvo veselje na taki zabavi, je to znamenje, da je še pošte-n o. Tega pa ravno oni nočejo. Oni hočejo, da postane tudi Slovenec surov kakor je nemškutar, pretepač in pijanec. Potem še le postane „heimattreu“, potem še le se je nemško-nacionalni politiki zapisal z dušo in telesom. V tem grmu tiči zajec. Odtod jeza na naše igre.
In kaj zahtevajo od nas? Dan na dan skuša prepričati vsenemško časopisje svoje vernike, da Avstrija ni zmožna življenja, v Pariz hodijo jamrat, pariški „Le Matin" piše: »Avstrija na predvečer katastrofe," te jeremiade porabljajo v skupščini v Beogradu in opozarjajo na trenutek, ko bo konec nesrečnega srednjeevropskega položaja. Mi odkrito povemo, da si ga ne želimo, ker bi bilo ljudstvo silno udarjeno. Od nas pa ti nemški tiči v „štim-cah" zahtevajo, da farbamo ljudstvo. Pripove-duejmo naj: »Avstrija ima korenine do pekla, vse je lepo in dobro v republiki, bogati smo, vsega imamo dosti, republika so nebesa. Meki Liebchen, was whist du noch mehr." Tako naj mi pišemo! Če povemo to, kar od Nemcev vsaki dan slišimo, smo seveda iredentisti, oni pa bodo kmalu popokali od samega patriotizma. Če je to iredenta, da ljubimo svojo koroško zemljo, svojo pesem, svojo poštenost,-da se ne maramo sramovati svoje matere, da ljubimo in spoštujemo svojo slovensko mamico, če je tudi revna in priprosta, če je to iredenta, da ne maramo prodati svoje duše in
svojega prepričanja za frakcij žganja, potem se s ponosom imenujemo iredentiste.
Naj nas sodijo po dejanjih, naj nam dokažejo, kje in kedaj smo govorili ali delali kaj proti državi. Naj nam dokažejo kje in kedaj smo povdarjali, da je „die Pflicht der Slove-nen in Karnten, alles auf die Wiedervereinl-gung mit Jugoslavien vorzubereiten". Samo senco dokaza naj nam'prinesejo! Boj kakor ga vodi nemško časopisje, predvsem »štimce" proti nam, je nepošten in kulturnega človeka in naroda nevreden. Kako sodijo pošteni Nemci sami in s kakimi čuvstvi se morajo Vkleniti hujskariji — tudi v tem članku »štimce" zopet hujskajo — je najbolj u dokaz, kar je rekel eden, ki je moral 'i razgrajat v Škocijan »Treib ma die Kaiblai obe". S pravimi poštenimi Nemci se vsak ;renutek upamo sporaz. umeti in z njimi v miru živeti. Slovenec in nemškutar, zvestoba ii izdajstvo pa sta kakor ogenj in voda. Nemci, ne poslušajte izdajalcev, ki jih morate tudi vi zaničevati in mir bo v naši skupni domovini Koroški.
Kakor pri nas.
Nemški junaki so na koroško glasovanje kaj ponosni. Ljudji, ki so vso stvar vodili na Koroškem, so poslali v zapadno Ogrsko in so tam sijajno propadli, tako, da zdaj v Celovcu ne vedo kam z napisom »Oedenburger-s t r a s s e".
Koroško taktiko pa posnemajo tudi tam, kjer so deželo srečno po svojih uradnikih — junakih — zasedli. A ogrski Nemec ni tako pohlevna duša kot koroški Slovenec in se je postavil po robu zoper ljudi, ki so se mu poslali v deželo, pa hočejo tam igrati gospoda, kjer si še kruha niso prislužili.
»Reichspošta" mora z dne 15. januarja poročati: Pošta v Burgenlandu ne deluje — kakor pri nas, vprašajte naročnike »Koroškega Slovenca"! Uradniki ne dobivajo plače — kakor naši duhovniki. Pri zamenjavanju ogrskega za avstrijski denar ni nobenega redu, prebivalstvo ne mara avstrijske krone in hoče plačila v ogrskem denarju. Proti občinskim za-stopom nastopa avstrijska vlada tako, kakor Ogri nikdar niso nastopali. Občinske zastope so vse razpustili — kakor pri nas — upostavili so tuje pritepence za komisarje, najrajši ljudi, ki so bili v sporu z večino ljudi — kakor pri nas. Le to je tam drugače, da se občinski odbori upirajo in slavnim komisarjem občin ne marajo izročiti. Vsenemci in socijalni demo-kratje hočejo proti vsej postavi vladati občine — kakor pri nas. Najlepši je slučaj v Matters-dorfu: Odstavili so tam župana in občinski odbor ter postavili za komisarje dva socijalde-mokrata; eden je še le 26 let star. Ljudje v Mattersdorfu pa so v občinskem zastopstvu imeli vedno izkušene, priletne može, ne ru-deče pobe. Drugi komisar Hofle pa je v Bade-nu zapustil ženo in troje otrok ter hoče v Mattersdorfu kot župan živeti v konkubinatu z tujo žensko. Mattersdorferji so zdaj rekli: Ljuba Avstrija! Take komisarje, če nimaš boljših, kar za se ohrani, mi jih ne bomo redili; če ne bo šlo iz lepa, bomo napeli druge strune.
Oskrbnik Burgenlanda, Davy, je na to na poziv socijalnih demokratov Mattersdorferje obvestil, da pride podžupan iz Dunajskega No-
vega Mesta nad nje z 10.000 delavci, če slavnih dveh komisarjev ne puste uradovati. Istim je bilo to preveč; prišlo je 200 mož na županstvo in so zahtevali od občinskega zastopa, naj vstraja in ne odneha. Ko so v Dunajskem Novem Mestu junaki videli, da prihaja v Mat-tersdorf 200 kmetov s koli, se je 10.000 avstrijskih junakov ustrašilo in so ostali raje doma.
Zanimivi dogodki so se vršili v Golsu. Orožniški inšpektorat je od občinskega zastopa zahteval poročilo o političnem zadržanju učiteljev in župnika — kakor pri nas slavni »Heimatdienst". Na to je novi avstrijski občinski zastop pod vodstvom nekaterih pristašev Bele Kuna priredil javen zbor, ter so sklenili: »Schmeisst's aussi das ganze Q'sindl". Zapodili so učitelja in župnika in nekaj drugih poštenih domačinov — kakor pri nas! Ljudje so se pritožili, na to je prišel uradnik okrajnega glavarstva ter se je dobro zabaval v družbi Bela Kunevcev.
Povsod vohajo iredento in ogorčenje ljudstva je nepopisno! Te dni beremo, da vsled teh lepih avstrijskih dogodkov odstopi deželni oskrbnik Davy. A kaj to pomaga, ko v državi sploh ni redu, sploh ne veljajo postave. Kako dolgo bo ta pust še trajal?
Našim volileem in kmetom!
Ker nemški listi niso pisali o tem, kako je prišlo do tega, da ima Koroška rudečega deželnega glavarja in ker posebej bauernbiin-dlerski zaupniki in govorniki na shodih (neki Durchschlag v železnokapelskem okraju je tudi med njimi) udrihajo po nama z g. Kraiger-jem, češ, midva sva temu kriva, pojasnim svojim ljudem sledeče: Ljudem, ki niso volili z nami, nisva dolžna dati nobenega obračuna. Da ima danes Koroška rudečega deželnega glavarja, sva s Kraigerjem kriva v toliko, da nisva hotela glasovati za kandidate (Šumija, Le-miža, kapetana Petra), ki so se je pred plebiscitom in potem postavili na odločno Slovencem sovražno stališče. Die allerdiimmsten Kiilber wahlen ihren Metzger selber. Krive so nemške meščanske stranke same. Kako so med seboj intrigirale! Danes so imele tega kandidata, jutri spet drugega. Toraj kriva je needinost nemških strank in solidarnost soci-jalističnega kluba. 18 mož in jedno žensko šteje, vsi so jedini in solidarni. Meščanske stranke štejejo 23 na 5 strank razcepljenih poslancev. Sva 2 Slovenca, ki velikokrat odločujeva. 8 kršč. socijalcev, 8 bauernbindlerjev, 1 narodni socijalist in 4 od velenemške stranke. Kaka needinost je pri teh, kažejo razni prizori v deželni zbornici.
Dne. 24. decembra 1921 smo glasovali o postavi na davke pri poslih in delavcih. Odločno sva s Krainerjem bila vsakokrat na mestu in glasovala za predloge, ki so v korist kmetom in obrtnikom, a nikdar v škodo delavcem. Da smo bili velikokrat v škodo kmetom preglasovani, je krivo to, ker se je klub nemških fortšritlerjev, v kterem so bauern-bindlerji in aldajč poslanci, cepil in so zastopniki mest in uradnikov zmiraj glasovali s soci-jalisti, ki so se odločno potegovali za predlog svojega tovariša Laggerja, koroškega finančnega ministra.
Der Eine sass, der andere stand,
Das ist der deutsche Nationalverband.
Sagt der Eine: Ja, sagt der Andere: Nein Dann stimmten sie an : Die Wacht am Rhein.
Toraj, precartana nemškutarija! Pusti naju z g. Kraigerjem pri miru. Ti naju nisi volila in za najino politično taktiko sva odgovorna samo svojim volilcem in ne drugim. Veste kaj! Na shodih in v Celovcu zahtevajte od svojih poslancev, da se naj ločijo od burgarjev in grajščakov, ter s krščanskimi socijalci se naj združijo v močen nepolitičen gospodarski klub. Laj losn die bindišen hajlande! Poljanec.
^ POLmČNi PREGLED g
Avstrija. Narodne manjšine. Dne 23. januarja t. 1. se je zglasila pri zveznem predsedniku dr. Hainischu deputacija čehoslo-vaških nižjeavstrijskih kmetov in sledeče zahtevala:
1.	Naj se postavno določi, kdaj in kakšne šole naj se postavijo za narodne manjšine; kako naj se upravljajo te javne šole in kako naj se kontrolirajo po narodnih manjšinah: naj se določijo spicene smernice za pravice narodnih manjšin v uradih; naj se dopusti kulturno združenje slovanskih manjšin v Avstriji (Čehov, koroških Slovencev, hrvatskih burgenlanderjev).
2.	Ustanovitev javnih čeških ljudskih šol v 20 nižjeavstrijskih občinah.
3.	Naj se upelje češki jezik kot učen predmet v vseh Javnih nižje- in gornjeavstrijskih šolah, da se tako omogoči razpršenim udom narodnih manjšin izobrazba v maternem jeziku.
4.	V vseh nižje- in gornjeavstrijskih kmetijskih šolah naj se vpelje češčina kot obvezen predmet.
5.	Naj se ustanovi dvorazredua češka kmetijska šola blizu Dunaja.
6.	Naj se ustanovi stolica za češki jezik in za češko kulturno zgodovino na poljedelski visoki šoli in na dunajski univerzi.
7.	Naj se zasede stolica za slavistiko in naj se ustanovi stolica za slovansko pravo in za pravo nasledstvenih držav.
8.	Takoj naj se skliče konierenca narodnih manjšin, naj se ripostavi sosvet narodnih manjšin v uradu zveznega kanclerja in naj se narodnim manjšinam da pravica do delegatov v deželne kulturne svete.
Predsednik dr. Hainisch je obljubil, da bo vzel t_ zahteve v dobrohotni pretres.
Vsenemški listi spravljajo te zahteve v zvezo z čehoslovaško-avstrijsko pogodbo. Temu pa ni tako. Zahteve narodnih manjšin imajo svojo podlago v pariški mirovni pogodbi, ki izrečno povdarja varstvo narodnih manjšin.
Kredit za Avstrijo. Finančni minister dr. Gurtler biva v Pragi in se pogaja s čehoslovaško državo za Avstrijj obljubljeno posojilo v znesku Vi milijarde čehoslovaških kron. Pogajanja potekajo ugodno. Za prvo potrebo dobimo 100.000 čhsl. kron.
Jugoslavija. V parlamentu je bila podaljšana trgovska pogodba med Jugoslavijo in Avstrijo do 30 junija t. 1.
Državni dolgovi Jugoslavije znašajo 2/o milijardi francoskih frankov, 5'/> milijard dinarjev, 200 milijonov jugoslov. kron in 200.000 švicarskih frankov ,skupno v avstrijski veljavi 2.294 milijard.
Svojemu kralju Aleksandru so zvišali državni prispevek od 2,4 milijonov na 18 milijonov dinarjev za vsako leto. Za notranjo opravo nove kraljeve palače ^o dovolili 6 milijonov francoskih frankov.
Železniški tarifi po vsi Jugoslaviji se zvišajo za 50%.
V parlamentu, rešujejo proračun za tekoče leto in ga bodo bržkone rešili samo za dva meseca, to je za sušeč in april t. 1.
Mariborskemu š k o f u, ki je že od jeseni lanskega leta težko bolan, je podelil kralj Aleksander red sv. Save I. razreda.
Mažarska. Vojaščina. Na pritisk antante so sklenili na Mažarskem novo vojaško postavo. Vojaška obveznost odpade. Piosto-' voljnih vojakov ne smejo imeti več nego
35.000 in sicer 1750 oficirjev, 2334 podčastni- j kov in 30.916 prostakov. Tisti, ki imajo dopust, se štejejo k aktivnim vojakom, novih ne smejo sprejemati dokler niso prejšnji res odslovljeni, uradniki, ki upravljajo vojaške zadeve, ostanejo civilisti, ne smejo nositi ne u-niforme, ne orožja, ne smejo se udeleževati vojaških vaj. Oficirji se smejo do 1. julija t. 1. rekrutirati samo iz prejšnjih aktivnih oficirjev. Državnih logarjev (jagrov) ne sme biti več nego 624, vojnega'Orožja ne smejo nositi - ne se udeleževati vojaških vaj.
Policistov smejo imeti 12.000, policijskih uradnikov in inšpektorjev sme biti samo 1500 oboroženih. Orožnikov sme biti 12.000, od teh samo 600 oficirjev. Policija in orožništvo je podložno notranjemu ministerstvu; šole za vojaške in uradniške otroke učnemu ministerstvu.
Ali jih bo bodlo! Odkar ta rod obstoji, mu je bila puška, sablja, konji in vojska največje veselje. „Včasih je luštno b‘lo, zdaj pa ni več tako...“ In draga bo ta prostovoljna vojaščina! O tem ve govoriti naš avstrijski proračun, ki izkazuje za vojaške potrebe 1. 1922 celih 4.596,959.500 K izdatkov, štirikrat toliko kot v stari Avstriji cela armada z mornarico, obema deželnima hrambama, in obojim orož-ništvom.
ČeSioslovaška. Velik š i r a j k je izbruhnil v čehoslovaških premogokopih. Udeleži se ga 135.000 delavcev. Delajo samo toliko, da se jame ne zasujejo, in da se oskrbijo bolnišnice in drugi dobrodelni zavodi. Država izgubi na davku dne\ioo 4 milijone kron, železnice na tovornih ta?ifih dnevno 1% milijon, delavci pa na mezdi dnevno 7% milijona K. Ob enem je izbruhnil železničarski štrajk v Nemčiji. Vlada se sicer trudi, da ga omeji ali zaduši, vendar pa kakor je čutiti brez uspeha. Oba štrajka bomo občutili tudi v Avstriji. Premog je že dražji in druge stvari sledijo, če bodo štrajkali še kak dan.
Nemčija, Zunanji m i n i s t e r je postal dr. Walter R a t h e n a u. Mož je ž i d o v-a-k -e g-a -r-o-du,-»protan rfgevec -kakor • vsi njegovi rojaki, veščak v finančnih zadevah in menda tudi zelo gladek diplomat kar je že ponovno dokazal. Čudno se suče svet. Mogočni, 60 milijonski nemški narod si porivi židovskega zastopnika pred svet! Imajo pač tudi prav, ki trdijo, da je bila vsetovna vojska delo židovskega framasonstva, ki sili do svetovne vlade.
Proračun za 1. 1922 izkazuje nad 100 milijard mark primanjkljaja; samo obresti državnih dolgov znašajo 27.946 milijard mark. Število uradništva hočejo skrčiti na ta način, da bodo v slučaju smrti ali vpokojenja zastavili samo vsako drugo mesto, dokler četrtina vsega uradništva ne odpade.
a____________mč in ONI_________________a
Nemci v Jugoslaviji zadovoljni. Dopisnik „Agramer Tagblatta“ se je razgovarjal z Man-ratom, glavnim tajnikom „Deutscher Kultur-bund" v Jugoslaviji, dr. Grassijem in urednikom „Deutsches Volksblatta“, dr. Perzlem. Ti so izjavili: „Mi Nemci smo v Jugoslaviji samo kolonisti. S stanjem svojega šolstva smo zadovoljni. Nekdanje mažarske šole je država oddala nam Nemcem. Hudo je samo, da nam manjka učiteljev. Želeli bi, da se naši otroci začnejo učiti srbščine od šestega razreda na prej, da ne pride do zmešnjav. Če se prej začne, otroci ne znajo ne nemško ne srbsko. (Kakor pri nas na Koroškem. A ta razloček jc. da Nemci v Jugoslaviji to uvidijo, ker gre za njih kožo. Na Koroškem pa nočejo, ker nočejo biti pravični. Op. ur.) Na gimnazijah imamo paralelke in sicer v Vršacu, Žombolji, Novem Vrbasu, Novem Sadu in Pančevu. Zahtevamo še svoje nemško učiteljišče." — Tako Nemci! In oni so samo kolonisti, to se pravi, privan-dranci. Mi smo pa bili pred Nemci na Koroškem, smo domačini, nam pa Nemci niti ljudske šole ne dovolijo. Potem pa še vpijejo, kak šna krivica se jim godi v nenemških državah. Ali veste zakaj dosežejo, kar hočejo? Ker sc ravnajo po Lutrovem receptu: „T r i 11 test auf, reiss das Maul auf!“ To je dober recept tudi za nas, boljše kot jamrati v ljubljanskih časopisih.
Razburjen Izrael. „Štimce“ se jezijo, da smo se drznili staviti šolske zahteve in jih podpreti s podpisi. V 28. štev. zopet se znani Velikovčan v članku „Die gehlitschelte Irredenta" pritožuje, da g. dr. Petek premalo spoštuje „die brave, heimattreue Geistlich-keit". Po stari navadi grozi z ulico, če vlada odpre narodno šolo in Narodni dom. — Take grožhje so v republiki nekaj vsakdanjega in samo dokazujejo, da je res, kar trdimo: Vlada je brez moči. Vladajo pri nas tinjski tolani in nemškutarski pijanci. Nič se ne razburjajte. To škoduje vašim živcem. Varujte jih, da bodete mogli prenesti še marsikaj drugega, kakšna škoda bi vendar bila za nemško kulturo, če bi lepega dne zadei „štimce“ in njene T>isače ..božji žlak". Lepo prosimo, varujte svoje zdravje. Zdaj je pust in mi imamo tudi radi malo zabave. Pri igrah nas ovirate, zato se pa pri vaših člankih nasmejimo.
DNEVNE VESTI iN DOPISI
»dinarski = 23kronski bankovci jugoslovanske izdaje se potegnejo iz prometa, rinan- * čno ministerstvo v Beogradu je z dnem 20. januarja t. i. začelo jemati iz prometa bankovce po 5 dinarjev == 20 kron, ki se glasijo nà ime kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Od tega dneva se bodo zamenjali državni pet-dinarski bankovci še sest mesecev pri podružnicah Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, po tem roku pa samo še štiri mesece pri centrali Narodne banke v Beogradu. Opozarjamo naše čitatelje na to na-redbo, da- pravočasno zamenjajo take novča-nice in se tako izognejo vsaki škodi.
Za pogorelce na Blatu je daroval gosp. Nedved Janez, Sp. Krčanje, 1000 kron.
Št. Jakob v Rožu, „Mili glas slovenske pesmi v Rožu vekom naj doni, v Rožu vekom naj doni." Tako so mnogokrat peli Št. Jakob-čani združeni v pevskem društvu ,,Božica".
Pa veseli so bili št.-jakobski pevci zmiraj. Kdor se jezno in kislo drži, ta pač St.Jakobčan ni. ,,Rožica je bila ustanovljena !. 1897. Kmalu je zaslovela po celem Rožu in se močno gibala, dokler z izbruhom vojne ni padla slana tudi na njo kakor na vse naše organizacije. Dne 22. januarja se je zopet zbudila. Na občnem zboru smo izvolili nov odbor. Zopet bo slišal naš prelepi Rož: „Mili glas slovenske pesmi v Rožu vekom naj doni". — Istega dne se je vršil tudi občni zbor izobraževalnega društva „Kot“. Izvolili smo nov odbor. Najboljšega iz svoje srede, ki nas je vedno bodril in kljub to -žavam ni klonil glave, Voričevega Joška, nismo mogli izvoliti, ker odhaja od nas. Za slovo mu obljubljamo, da bomo hodili po njegovih, potih, pogumni in neustrašeni in kljub teži, k: je legla na nas, veseli Št. Jakobčani. Tebi, Joško, pa želimo mnogo sreče v novi domovini. —
Vogerče. Naše izobraževalno društvo prav pridno deluje. Pojavile so se na mnogih krajih manjše tatvine, vendar so prišli uzmo-viču na sled. Sicer jih je pri nas mnogo, ki so prečrtali sedmo božjo zapoved; ali glavni so vendar tisti, ki so pred dobrim letom najbolj hajlali. Še je pri nas nekaj ljudi, ki imajo dolge jezike, ki delajo zgago in prepir po vasi, a to so sami šnopsarji. Jezijo se na cerkev, duhovnike, na državo, sploh vse jim je na potu. Da, celo ob cesti postavljenih križev ne pustijo na miru. Kričijo nad današnjo draginjo, ali za šnops je denarja zadosti. Vse se izvrši, da se le en frakelc žganja dobi. Ali imamo v Voger-čah gostilno z dovoljenjem, točiti žganje in celo daleč črez policijsko uro? Narod slovenski spametuj se, da ne bomo večno tujčevi sužnji Nasprotnik nosi svoj „šnurbart“ sicer visoko, pa se mu bo že povesil. Ko zajcev zmanjka, bodo tudi lisice gladne.
Djekše. (Smrtna kosa.) Zopet je nam smrt ugrabila pridnega moža Cenceja Cerk, kateri je bil že leta 1914 po neprevidnosti, od nekega avstrijskega vojaka prestreljen skozi pljuča; trpel je celih sedem let grozne bolečine. Bil je zelo priden in globoko veren mož. Bil je vedno bolan in v veliki bedi, in to je najbrž tudi krivo, da sc je za časa jugoslovanske zasedbe lotil tihotapstva na veliko žalost svojega starega očeta. „Heimatdienst“ ga je vjel v svoje mreže, in od tistega časa je zginila družinska
ljubezen med njim in starisi. Nikdar pa ni nagajal nobenemu Slovencu in letošnjo leto zelo bridko obžaloval svojo lahkomiselnost, ker je iz vseh nemških sladkih obljub prišlo razočaranje, draginja, beda in siromaštvo. Pogreb je bil naravnost veličasten, veliko vojaških tovarišev ga je spremljalo na zadnjem maršu.
Galicija. V nedeljo dne 22. t. m. smo položili k večnemu počitku Jerneja iz Obrij. Žalostnega srca smo stali ob odprtem grobu. Bil je veren kristjan, izboren gospodar, blag mož svoji ženi in dober oče svojim otrokom. Tako nam jemlje nemila smrt naše najboljše može, ker Naradov oče in Jernej sta bila edina moža stare korenine, v katere so se obrski purgarji zastoju zaganjali, da bi ju dobili na svojo stran. Sicer se ni javno vdeleževal političnega življenja ali izdajica svojega rodu ni postal nikoli, ker zavedal se je, da ga je rodila slovenska mati, in tudi vi dragi zaostali, bodite vredni svojega očeta in hodite po potih, katere je on hodil tedaj bo vas blagoslavljal iz nebeških višav. Spavaj mirno, dragi Jernej! Drag nam I bo na Te spomin!
Hodiše. (Smrt.) Kakor lani v tem času, tako tildi letos ljudje zelo bolehajo. To je dobro, da imamo letos svojega duhovnika, ker umreti le ni špas. Zelo razsaja španska bolezen, pa hvala Bogu, ta nam ni vzela še nobenega na oni svet. À smrt se sicer pridno oglaša. V sredo so pokopali Kacijana iz Plešerke. v četrtek pa edinega sina spoštovane Falejco-ve družine. Eden sin je padel v vojski v Zi-lijski dolini, ta si je pa nakopal bolezen, ko je moral na Turškem, celo v Sveti deželi branit Turke pred Angleži. Veliko je moral trpeti v svoji dolgi bolezni, a ko je videl, da ni več pomoči, se je udal v božjo voljo in se lepo pripravljal na smrt, ki ga je poklicala 17. t. m. v boljšo domovino. Bog tolaži potrte stariše! V petek pa so pokopali Cigvarjevih mater iz Rjavca. Dosegli so lepo starost 82 let. N. p. v m. —
Rinkole. Ker z naše vasi še nihče ni pisal , ‘ v „Kor. Slovenca'1, bom pa jaz poskusil. Odkar smo v Nemški Avstriji se je precej predrugačilo, prej so fantje veselo prepevali, da smo jih vsi radi poslušali, zdaj pa molčijo kot bi bili ; vsi pomrli. Fantje, vzdramite se in zapojte nam spet. drugače bo naša krona še niže padla, če se- bomo vsi tako kislo držali. Letino smo imeli bol slabo,-Jiakor povsod. — Tudi strela nam ni prizanesla in je cerkven stolp precej Poškodovala, kterega nam je Miklavž iz Doba, vsem v zadovoljnost, popravil.
Vogrče. Šola — die Schule. Otroci grejo v šolo die Kinder gehen in die Schule itd. Tako smo se včasih učili v naši šoli in se tudi nekaj naučili; zdaj pa die Schulzimmer hat eine Fussbode, eine Dečke itd. Otrok me vprašuje,Ata kaj pa je to pu svavoj. Jaz mu razkladam, pa pravi zdaj ni več bvakr v šoli... Res, ni koj samo v šoli bvakr ampak v celi deželi dokler se bo na ta način postopalo z nami. Ali bi ne šlo hitreje z nemščino v šoli, ko bi otroka kar imfali z kakšnim tajčekstratom, kterega ima gotovo Heimatdienst v svoji zalogi. Pa še za starejši Čuše bi ne bilo neumno. Na kako lahek način bi bilo manjšinjsko vprašanje rešeno. Kaj ne stebri države?
Št. Vid v Podjuni. Kljub temu, da je močno snežilo, je bil shod slov. političnega društva dne 15. januarja 1922 pri Voglu zelo dobro o-biskan. V glavnem je narisal g. poslanec župnik Poljanec svetovni, avstrijski in koroški deželni politični položaj. Z velikim zanimanjem smo sledili poslančevem govoru, kakor tudi govora našega rojaka Wuteja, ki je govoril o našem šolstvu, o političnem društvu ter o kmetijskih zbornicah, ki se povsod ustanavljajo mesto dosedanjih kmetijskih družb. G. poslanec je obljubil, da se bode potegoval za naše gospodarske potrebe in bode na merodajnih mestih posredoval, da dobijo naši kmetje seveda proti plačilu — nismo boljševiki —- steljo iz Rosenbergovih in klošterskih gozdov. Ker so bili naši pripravljeni in ker je bila gališka žendarmerija na mestu, se je shod mirno vršil.
Celo vece Tukaj je po razsulu se nabralo veliko stvari, ki so preostale od vojske, vozov, lopat, konjske oprave itd. Ustanovil se je urad za shrambo Bergeamt. Iste reči bi se morale. kar jih ententina komisija ni zaplenila,
razdeliti v prvi vrsti med kmete in obrtnike po celi deželi tudi v slovenskem delu Koroške. Kaj se je zgodilo? Dobili so jih samo nekteri in se obogatili z njimi, večina kmetov, še posebej slovenskih, pa niso dobili ničesar. Razne kmetijske podružnice — Gauvereini - niso bili obveščeni, drugi — saj so večina po plebiscitu nasilno prišli v nemškutarske roke -so bili gotovo obveščeni, kaj se debi in dokdaj se je treba oglasiti, pa svojim udom in kmetom pravočasno naznanili niso. Kaj ne? Do take gospode in do takega nereda bi pa naj naši ljudje imeli zaupanje!
Žvabok. (Štrajk.) Si bodete mislili kdo neki v Žvabeku more štrajkati. No, pa veste, da naša pošta štrajka. Imeli smo že okoli 20 let dnevno poštno zvezo z Pliberkom. Lani drugo polovico leta pa je začela štrajkati. da je koj trikrat na teden kouila potem popolnoma prenehala, proci koncu leta pa spet začela hoditi po trikrat na teden. Zdaj po novem letu pa je spet nastopii menda generalni štrajk in mi smo kljub visokim poštnim pristojbinam brez pošte. Nam še le čudno zdi, da ti zvesti državijalni tako slabo služijo državi, ko bi i-meli vendar dajati lep zgled drugim, ki niso bili tako #„heimattreu“ kakor sami. Sprejeli so vse mastne službe in zagotovila od „I1eimatdie-sta“, kako jim bo dobro, ko bo dosti denarja, zdaj pa tako zanemarjajo in puščajo svoje službe. ,,Heimatdienst1' je pa v svojem času tako razsikal denar, da so ga nekateri preveč dobili in so ga morali vrniti. Ko bi tudi zdaj „Fieimatdienst“ malo pomazal našo pošto, da bi rajši tekla in tako izpolnil obljube, ki jih je dajal svojim „heimattreuefn“. Kje so tvoje obljube, ko še tega ne moreš vzdržati, kar smo že 20 let imeli. Danes se že vsem svita v glavi, ali prepozno. Zdaj tudi lahko spoznajo, kdo je res hotel ljudstvu dobro in na kateri strani je bila laž in prevara.
St, Jakob v Roži:. (Hoch die Freiheit!) Zopet so začeli po stari navadi „Voiksverovcev“ z hišnimi preiskavami. Dne 13. t. m. so prišli k zavednemu Slovencu Josipu Ledrerju, pd. Vrbniku v sv. Jakobu v spremstvu enega o-rožnika; restavrater iz Podožčice in Manze Siter iz sv. Jakob?? izvršit hišno preiskavo Če bi pravilno postopali, bi se po našem mnenju brez navzočega gospodarja ali gospodinje n e smela izvršiti preiskava. Doma je bila na samo 131etna deklica. A ti vsevedni in republikansko naobraženi možje tega niso vedeli, ali pa,niso hoteli vedeti. Začeli so premetavati po vseh kotih, omarah, posteljah in sploh povsod, kjer se da kaj premaknili. Iskali pa so ob zasedbi „Volksverovcev“ v restavraciji v Po-drožici pokradeno posteljno perilo, vrčke in sodčke za pivo. Na svoje veliko začudenje niso dobili ničesar. Mislili so namreč, da so te stvari pokradli sami ..Čuši". Najbolj zanimivo od teh gospodov je pa to, da so prej omenjene stvari iskali tudi po malih škatljicah, kjer ima gospodar, ki je prišel iz Amerike, shranjeno zlatnino in druge drage stvari. Ne vemo kaj mislijo ti gospodje, da znajo Čuši coprati, ter skrivati vrčke in sodčke za pivo po tako malih škatljicah. Ali pa so prišli mogoče še s kakim drugim namenom? Pripomnimo še, da se je preiskavalo samo pri Slovencih. Opozarjamo našo slavno orožnike postajo v Podorožčici, da — predno pridejo še h kakemu Slovencu hišo preiskovat, morajo isto izvršiti tudi pri svojih priljubljencih, kateri niso samo nosili, temveč celo s konji vozili iz restavracije in katere tudi lahko pri imenu povemo. — Čeprav smo po njih mnenju ..balkansko izobraženi", si pa takih škandalov ne pustimo dopasti. Živela avstrijska svoboda v senci bajonetov!
Libuče pri Pliberku. (Naše šolske razmere.) Dolgo časa se od nas ni nihče oglasil v Koroškem Slovencu. Izgledalo je kot bi bili z vsem popolnoma zadovoljni. Vendar se nam zdi potrebno, na nekoliko osvetljimo razmere v naši ljudski šoli v Zgornjih Libučah. Najprej nekaj vrstic v slovo gospodu učitelju Bojcorju, kateri sedaj osrečuje s svojo bistroumnostjo tunelsko šolo. Slovenskega pokoljenja sicer, a menda se v svojem življenju ni učil veliko drugega kakor zaničevati in sovražiti vse, kar je slovensko. Ni še pozabljena njegova modrost o SHS klobukih. V tem smislu je vzgajal seveda tudi šolsko deco. Vreden njegov kolega je
tudi njegov šef g. nadučitelj. Stvari, že davno minule, stvari, ki ne spadajo v šolo še venomer pogreva. Otroke slov. starišev zmerje z „priigelbando“. Molitev pred in po šoli seveda nemška. Zahteval je tudi od otrok, da morajo v šoli govoriti vedno le nemško. Posebno pa se huduje na Kranjce. Značilno. Mož je namreč sam tudi Kranjec iz Kočevja doma. Toliko za danes.
Št. Uj ob Dravi. Akoravno je vse Slovence vsled nesrečnega plebiscita zadela žalostna usoda vendar ne pobešano glave. Naznanjamo vsem častitim bralcem edinega našega I lista, da smo med nekaterimi drugimi občina-j mi — tudi mi, ki spadamo v občino Logaves,
| pri plebiscitu zmagali — večina je namreč bila slovenskih glasov. To bi se ne bilo zgodilo, ko bi naša vrla narodna straža ne bila noč pred plebiscitom polovila in zaprla mnogo nemških razgrajačev - vsake branže — kateri so bili oboroženi z vsem mogočim orožjem, ter so imeli nalogo, naše volilce na potih do Logavesi napasti, jih raniti, ter odvrniti od glasovanja. Toda, kakor rečeno, se je posrečilo tò tolpo pravočasno narediti neškodljivo. In tako smo Slovenci v Logavesi zmagali. Zdaj srno v Avstriji.? Republika bi morala izpolniti, kar je podpisala; toda naši nemčurji res mislijo,. da je st.-germainska pogodba „nur ein Pa-pierfetzen" in se šopirijo v občini Kakor drugod so tudi pri nas vzeli naše šole v svojo o-blast z geslom „Alles ist unser inf der Ge-meinde und die ,.čušcn“ miissen „kuschen“.
Pliberk. Dne 24. avgusta je kupil posestnik Jurij Nachbar iz Vidrnevasi pri Pliberku vola za 25.000 K v Velikoycu. Prodal ga je Andrej Pogatscher iz Gleč pri Vovbrah. Na njegovo ime je bil tudi živinoogleldni list od občine Vovbre izstavljen. Pa bila je smola. Posestnik pd. Lukner v Kneži pri Djekšah je par dni pozneje opazil na paši. da mu manjka en vol. Njegov sosed mu je povedal, da je v I sredo v Velikovcu videl ravno takšnega vola kakor je bil njegov. Lukner se je takoj podal v Velikovec in izvedel, da mu ga je vkradel Andrej Pogatscher, kmetski sin v Glečah pil Vovbrah in prodal Juriju Nachbar iz Vidrn^va-si. Lukner je prišel s Pliberškimi orožniki k njemu. Nachbar je vola dal nazaj. Orožniki so mu obljubili, da dobi denar, ki ga je dal za vola. Andrej Pogatscher je bil aretiran od veli-kovških orožnikov in je tudi priznal, da je vkradel vola, izpovedal je tudi, da je vkradel še več živine. Bil je zaprt v Celovcu v preiskovalnem zaporu. Mesca novembra je bila pred deželnim sodiščem obravnava. Obsojen je bil na šest mescev. Kaj pa z denarjem? To vprašanje pa oblasti ni prišlo na um ali bo dobil kupec denar nazaj ali ne. Meseca decembra pa je bil Pogatscher pomiloščen in izpuščen iz zapora. Med tem časom je hodil Nachbar od o-rožništva do sodišča in so mu dajali razne obljube a dobil ni nič. Naposled se je obrnil pismeno do Andreja Pogatscher ja z zahtevo, naj mu plača znesek, za katerega je bil odškodovan. Pogačer mu je plačal 24.000 K. Zanimivo je pri tem, da je Pogačer, ki je vola vkradel, bil „yolksverovc“. Seveda tam se je lahko naučil krasti.
Grebinj, Upali smo, da se bo naš g. župnik Leitner-Lapiarczik naučil slov. jezika, " o bi bilo tem lažje, ker je slovanskega rodu, ponemčeni Poljak in zna poljsko. Saj je sicer dober duhovnik in mi bi bili čisto zadovoljni ž njim. Toda danes zna ravno toliko slovensko kot tedaj, ko je prišel. Vsaj moliti bi se bil lahko naučil slovensko. Pa se ni. Moli nemško, pridiguje nemško, pri spovedi podučuje nemško. Ljudje čutijo, da jih pri spovedi ne razume. Zato hodijo še manj k spovedi kakor prej. Nekateri gredo v drugo faro, kjer je še slov. duhovnik. Pri nas mora duhovnik znati oba jezika, drugače je nesposoben za svojo službo. Obrnili smo se že na škofijstvo, a to nam noče ali ne more ustreči Ali je bilo prav. da je toliko slov. duhovnikov zbežalo s Koroške? Ali ni dolžnost naše cerkvene in posvetne oblasti, da jih pokliče nazaj?
Vetrini. Pri nas je bila navada, da je bila enkrat na mesec nemška pridiga, v Zakamnu pa vedno slovenska. Sedanji župnik Žerjav je odpravil vse slov. pridige in vse slov. molitve. Vse nemško. Germanija je rešena. Kot nemški
pijonir se je g. župnik dobro izkazal, ali tudi kot katoliški duhovnik? Cerkev je bolj prazna kakor prej. Vse to se godi pred nosom najvišje deželne cerkvene oblasti, ona pa gleda in — molči !
Borovlje. Pri nas imamo na meščanski šoli čudne pedagoge. Eden je prišel iz Salzburga, pa se menda svoj živ dan nič drugega ni učil kakor:	„Deutschland, Deutschland
iiber alles“. V šoli poprašuje, kdo je Nemec. Rojene Nemce v Borovljah lahko na prste naštejemo. Kar jih jc, so privandranci. Otroke, ki se ne izdajo za Nemce v šoli pod vodstvom učitelja zasmehujejo in zmerjajo s Čuši. Ce bi taki vzgojitelji ljudstva samo malo poznali o-trokovo dušo, bi morali vedeti, da se tako zmerjanje in zasramovanje neizbrisno vtisne v otroško dušo. Nam je to, kar vganjajo prav, ker vemo, da postanejo iz zasramovanih otrok najodločnejši Slovdnci.
Bekštanj. (Orožnik-klofutač.) imamo na orožniški postaji v Bačah orožnika — Ebner — po imenu. Ta mož ima navado, da pri službenem zasliševanju rad klofuta. Pred kratkim je na svojem službenem poizvedovanju udaril obdolženca po obrazu. Seveda to vselej tedaj stori, kadar nikogar ni poleg. Tako je storil pred letom dni tudi z mladim fantom iz Hrihra pri Ločah, kateri je dospel iz Jugoslavije na svoj dom brez legitimacije! Uprašamo koroško deželno vlado ali so nji ti slučaji znani in ali smatra ta službeni nastop Ebnerja kot pravilni oziroma kaj namerava ukreniti, da se kaj sličnega ne bode več pripetilo?
Bekštanj pri Beljaku. (Gospodarski napredek.) Tudi mi napredujemo. Preteklo jesen je bil napeljan električni tok od beljaške elektrarne, ki se nahaja še v naši občini, na Brnco in v Malošče. S tem smo dobili električno razsvetljavo in gonilno silo za kmetijske stroje. To je vsekakor velik napredek za naša kmetijstva, že z ozirom na občutno pomanjkanje kmetijskih delavcev in poslov. Stroški za napravo so res veliki, a ko je delo izvršeno, ima vsakdo svoje veselje. Tudi vasi Loče, Bače in Podgorje so dobile električno silo od Starega Grada. Vsak tak napredek je pozdraviti, ker se z njim povzdigne kmetijstvo in narodno premoženje.
Žvabek. Dragi ..Koroški Slovenec11! Razne novice prinašaš, ki jih z veseljem prebiramo in zasledujemo, posebno, kako se gibljejo izobraževalna društva. Kako je pri nas z izobraževalnim društvom, ti moram pa potožiti, ker ti si edini naš prijatelj, zato ti zaupam naše križe. Po plebiscitu so financarji zasedli sobo. Pred par mesci so se ti odstranili, potem se je koj začelo delovanje društva. Zdaj se je pa ta soba snet oddala orožnikom, in tako je društvo spet ven vrženo. Zato smo precej ogorčeni nad tem, da se tako nasprotuje društvu, ko bi imeli njegovo delovaje le podpirati. Tako si bode moralo v kaki bajti poiskati svoj dom, če ho hotelo životariti.
m SLOVETISKE CiOSPODINJE
Zmrzlo perilo. Z zmrzlim perilom treba posebno previdno ravnati. Pred vsem ga ne smemo zvijati in skupaj zlagati, ker se niti zlomijo in tako nastanejo v perilu luknje. Gospodinja se čudi, odkod to, da je perilo strgano. Premalo previdna je bila. Najprej moraš skrbeti, da se zmrzlo perilo otali, potem še !e smeš skupaj zložiti in ga zvijati. 1 o je važno za sedanje drage čase.
Kako ravnati z obuvalom? Od časa oo časa je treba s čevljev temeljito oprati oiks ali kremo z mlačno vodo in potem usnje namazati z mastjo. Čevelj moraš parkrat zarodoma namazati tako dolgo, da usnje mast čisto polagoma popije. To lahko narediš z močnim pinzelnom. Kot mazilo je priporočati olje zmešano z lebertranom.	.
Čebula gnije. Mnogo gospodinj nakupi sveže čebule in jo spravi v zaprtem prostoru ali jo obesi v soparen kraj. Potem gnije čebula seveda prav rada. čebulo je treba obesiti, dokler je še toplo, na solnce, da se osuši. Za obešanje se splete lepo v kite. Ko je čebula popolnoma suha, jo prekadi z brinjem in obesi v hladno podstrešje. Nad čebulo potegni širok Žakelj in zadrgni ga. Tako ne zmrzne. Nagnitih
ali mokrih Čebulj ne vpletaj, ker bi obolele od nagnite še druge. Bela čebula gnije rajše od rumene. Rada gnije čebula, ki je rastla v vlažnih peščenih ali v pregnojnih tleh. Zlasti rada gnije tudi nedozorela čebula. Drobne čebule se rajše držijo nego debel^_____________
ìgospodarskì vestnika
Sadjarstvo.
Past! za sadne škodljivce.
Ker je veliko zajedalcev, ki živijo in pre-obrazujejo v zemlji a na jesen ali spomladi zopet splezajo po deblu na drevo, jih lovijo napredni sadjarji s priprostimi pastmi. Videl sem dve vrsti teh pasti.
1.	Odstrani v sredini debla staro skorjo in ovij na tem mestu deblo s 1%—2 dm širokim papirnatim pasom. Pritrdi pas zgoraj z nitjo ali spago močno na deblo. Pod pas namaši slame a!i podobnega in še spodaj ovij pas z nitjo ali tukaj ne trdo. Škodljivci, ki pridejo po deblu, pojdejo v slamo. Ker si pa zgoraj pas trdo privezal, ne morejo naprej. Slamo je treba večkrat sežgati in nadomestiti z novo.
2.	Ovij okoli debla papirnat pas kakor pri prvi. Pritrdi ga tudi ob spodnjem delu Qvrsto. Namaži papir z limom (lepivom), ki ostane dolgočasa lepljiv. Škodljivci, ki pridejo iz zemlje po deblu, obvisijo na limu in poginejo.
Da boste imeli manj piškavega sadja in da vam ne bo cvetoder zmanjšal sadnega pridelka, zatirajte sadne škodljivce! -
Dunajski trg.
Voli stanejo po kakovosti 550 do 1000, največ 1100 do 1120 K kila žive teže; bike in krave plačujejo 530 do 860 in celo 920 K kilo žive teže, ovce 600 do 1150 K, koze 600 do 850 K kilo žive teže. Svinje pitane plačujejo po 1500 do 1800 K kilo žive teže, mlade pa po 1650 do 1750 K, teleta prvovrstna 1550.do 1650 K, druge vrste 1400 do 1530 K k°' žive teže. — Sveža jajca stanejo komad 150 do 160 K, krompir stane kg 160 do 180 K, jabolka 360 do 480 fcJkg, čebula 800 do 880 K. česen kg 740 K, kislo zelje kg 132 K.
Ljubljanski ^rg.
Goveje meso kg 34 do 36 K, slabše 28 do 30 K, telečje 40 K. svinjsko 46 K, slanina kg 74 do 80 K, mast kg 85 K, mleko liter 10 kron, surovo maslo (puter) kg 140 K, jajca komad 8 do 9 K, aprovizacija jih prodaja po 6 K, jabolka kg 18 do 24 K, najfinejša moka 24 K, najslabša črna 17,50 K, koruzna kg 17 kron, ajdova moka kg 26 K. Pšenica stane kg 17 K, rž 13,50 K, ječmen 12,70 K, oves 12,50 kron, proso kg 9 K, koruza (sirk) kg 13 K, fižol kg 14 do 15 K, čebula 20 K, krompir 6 K.
Veliki sejem na Dunaju. Od dne 19. do 25. sušca se vrši veliki sejm na Dunaju. Oglasilo se je že 4523 tvrdk, tako da so jih morali nekaj črtati ker primanjkuje prostora, kljuh temu, da pripravljeni prostori obsegajo 42.000 m*. Vstopnica stane 1000 K. Trgovski in industri-jelni krogi upajo, da se bo s tem sejmom pospešilo delo v obrtih in industriji in s tem zmanjšala brezposelnost.
Borza.
Koliko je vreden naš denar? Za 1 dolar je treba dati 7998 do 8002 K, za rumunski lej 64,45 K, za nemško marko 39,94 do 40 K, za angleški funt 34,390 K, za francoski frank 674,80 K, za liro 368,40 K, za dinar 103,90 do 104,10 K. za poljsko marko 2,50 K, za švicarski frank 1564,75 K, za češko krono 155,72 K, za ogersko krono 12,38 naših._______
fllni že kaj pital «.Koroškega Slovema1? HBBBB OGLASI WB
Kdor še nima koledarja za 1. 1922, naj ga
takoj naroči. „Klaverjev koledar 1922“ stane 50 K, ..Koledarček za mladino 1922‘ (letos na novo izšel) stane 30 K. Oba koledarčka sta prav priročna, imata lepe zamorske povestice slike. Dobita se pri Klaverjevi družbi Salzburgu, Dreifaltigkeitsgasse.
Knjlževost — novo.
Sv. Peter Klaver, apostol zamorcev. Kratek životopis, priredil o. Janez Pristov. D. J. J' Cena 40 kfon. S štirimi slikami, zelo poučno. Vsem prijateljem misijonov in Marijinim kongregacijam toplo priporočamo. — Naroča se pri Družbi sv. Petra Klaverja, Salzburg, Drei- ; ialtigkeitsgasse 19.
„Klic božji." Igra za dekleta v treh dejanjih. Spisal francosko o. Jože Baeteman. Cena 50 kron. Naslov kot zgoraj.
«Spreobrnjenje črne princezinje." Spisal Henrik Streicher. Cena 30 kron. Naslov na-ročbe kot zgoraj.
^roškim Slovencem na znanje. Naznanjamo in prosimo, da koroški Slovenci odslej dalje pošiljajo naročnino za „Odmev“ in „Za-morčka“ in druge prispevke v Salzburg. Dreifaltigkeitsgasse 19. Lahko pišete slovensko-—______________________________________ji
VABILO
na letni občni zbor Slovenskega šolskega društva v Celovcu ki se bo vršil
v nedeljo dne 19, svečana 1922 ob 2. uri pop. v Narodnem domu v Št. Jakobu v Rožu. Dnevni red:
1.	Poročilo odbora.
2.	Sprememba društvenih pravil.
3.	Volitev novega odbora.
4.	Slučajnosti.
Predsednik.
Cerkvene vesti.
Na župnijo Sveče v R. je bil investiran č. g. Viktor Ruprecht tamkajšnji provizor. Kot provizor na Kostanjah je bil nastavljen č. g. Martin Kuchler. Prejšnji kostanjski župnik Nagelšmid je prišel kot župnik na Lipo pri Vrbi. _________________________ ^
Listnica uredništva.
j. K. v Lj. «Bogoljub" je že v 3. št. — Radoveden. Eno je predolgo in se nam tudi ne j zdi umestno. Drugo stoji že 3 tedne, pa smo morali vedno odložiti. — Škofiče. Brez podpisa ne moremo objaviti. — Velikovec. Ne bomo priobčili. Škoda prostora. A-vsekako zanimivo, da ste tudi vi imeli isto misel. Eden zavida č. g. Grila za dinarje, drugi č. g. Riep-la za „titel“ in «Kor. D.“ in «Fr. St.“ so tisti «kanal", skoz katerega odteka «der Neid de' besitzlosen Klasse" v nemški in nemškutarsk) svet. Vsak ima svoje veselje. Pustimo jima i ga! Prosimo kaj drugega.
SE PRIPOROČA ZA HITRO, OKUSNO IN CENO IZDELAM USAK0URSTNIH BRUSTUEJIH, TRGOVINSKIH IN DRUGIH TISKOVIN, VABIL, OKLICEV I.T.D.
WIEN V., M ARG ARETENPLRTZ 7
nnnnnnnCDDDGDDDDDDDODDDPC nODOCOOOCCjE
8 Frančišek Cenik
»
DUNAJ V., Mittersteig 23-15
priporoča svoj zavod za izdelovanje
angleških in dunajskih
piani, planin