P« poitl prejemu«: za
«elo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , letrt ,	- "
mesec
Vspravnlitvu prejema*: za
telo leto Daprej 20 K — h
pol leta , 10 , — ,
6 » ~
„,60, 2 . 20 ,
letrt _ mesec
1-70,
Za poiiljanje na dom 20 b na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naroinlno in Insorate sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulico St. 2.
Rokopisi se Ae vračajo, nefrankovana pisma ae vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2, f., 17.
la hoja vsak dan,izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 188.
V Ljubljani, v ponedeljek, 18. avgusta 1902.
Letnik XXX.
Delavstvo v Trstu.
Trst, 17. avg.
Novi namestnik tržaški hoče še bolj podpirati Lahe, on hoče združiti delovanje vlade z laškim stremljenjem — to so moderna naziranja dr. Korberja po zatrdilu »Piccolevega« zaupnika iz ministerstva. — »Progressova« stranka, ki je sedaj v Trstu na krmilu, trudila se je že od nekdaj, da bi bila privabila v Trst kolikor mogoče mnogo laških podanikov, ki naj bi pomagali dajati Trstu laško lice in ki naj bi podpirali stranko v nje stremljenjih ob volitvah in drugih političnih nastopih. Tako stremljenje je v velikem nasprotju z interesi tukajšnjega prebivalstva, kakor tudi z interesi naše države, in priti mora prej ali slej do reakcije, ker laški podanik, takozvani »re-gnicolo«, strada v Trstu, denar pa pošilja svoji družini v Italijo, kar gotovo ne pov-spešuje blagostanja tukajšnjega prebivalstva in tudi ne more biti posebno velika državna korist, ako gre v naši državi prisluženi denar v ptujo državo. — In tako Btremljenje naj podpira tudi naša vlada. Mi smo do sedaj mislili, da tega ni delala; ker nam pa prihajajo zatrdila kar iz ministerstva Bamega, da stremi dr. Korber za tem, da bi združil delovanje vlade z laškim stremljenjem, imamo pred očmi sliko, kakoršno nam najlepše opisuje tržaški neodvisni socijalistični laški list »II Solo«, ki pite v svoji številki od minolega petka:
»Zadnja stavka kavarnarskih uslužbencev nas Bili, da si ogledamo še drugo stran tržaškega delavskega življenja. V Trstu ni še nikomur in nikdar padlo v glavo, da bi bil varoval koristi domačinov pred poplavo ptu-jega elementa. Od 500 kavarnarskih uslužbencev je 480 p t u j -cevinsamo 2 0 domačinov in v tem razmerju so delavci v vaeh tržaških delavskih strokah. Vsa podjetja so polna ptujih delavcev, a naši delavci so brez dela in stradajo. Ako hočete dobiti čisto sliko o naših razmerah, poglejte samo podjetje Fac-canoni. Vsi delavci pri tem podjetju so iz Milana, izjeme našteješ lahko na prstih ene roke. V ladjetesalnici sv. Marka, v podjetju torej, ki je vzraslo z avstrijskim denarjem in ki je na pol vladno — so vsi delavci ptujci. V vseh podjetjih in napravah magistrata: ptujci; v vaeh zasebnih delavnicah:
ptujci; v novi luki: ptujci. Laški podanik je oelo nadzornik nad delavci, da more zapostavljati domačine.
Radi naših posebnih političnih tržaških razmer prikrade se ves ta ptuji element k nam, a kmalu že ukazuje tu in gospodari. Domačini pa bo prisiljeni s prekrižanimi rokami gledati, kako jih slačijo ptujci. Prej so bili domačini tu doma, a sedaj so domačini tu gostje, ki so laškim podanikom le v napotje in v nadlego. Ptujec ima tu v preobilici kruha, in to zlorablja v svoji pre-objestnosti.
Do kedaj bodo še trajale take razmere ? Kedaj pridejo vendar do prepričanja, da morajo v Trstu dajati kruh najprej domačinom in se le, kar ostane, naj dajo ptuj-cem? — Da bi domačine, katere pode tu iz službe radi ptujih delavcev, vsaj tako sprejemali v drugih krajih, kakor sprejemajo tu ptujce, ali ne: naši delavci, ki so šli iskat kruha k nesreči v Italijo, znajo, na kak barbarski način bo jim vračali v Italiji beli tržaški kruh in kako so jih v Italiji metali povsod skozi vrata«.
Tako piše »II sole«, ki ni še nikdar črhnil besedice proti laškim podanikom »re-gnicolom«. In če je že to laško glasilo tako odločno nastopilo proti laškim podanikom, koliko večja je dolžnost naš h državnih poslancev, da preprečijo Korberjeve namene, da prisilijo vlado, naj skrbi najprej za lastne državne koristi, za koristi lastnih podanikov, in potem še le, če že ne more drugače, za koristi nje zaveznice.
Kakor Btoje dandanes stvari, ne mislijo poklicani faktorji na to. Oglejmo si samo kričeči slučaj pri električnem tramvaju. Belgijsko akcijsko društvo je dobilo koncesijo za tramvaj v našem mestu samo s tem pogojem, da bo imelo v svoji službi samo naše državljane, in vendar ima »regnicole«, še celo kontrolor tega podjetja je »regnicolo«. In dasi so pred par leti štrajkujoči delavci odločno zahtevali v svoji spomenici, da mora družba odsloviti tega nadzornika vsled njegovega nečloveškega ravnanja s podrejenimi uslužbenci, vendar je ta »regnicolo« še dandanes na svojem mestu.
Dasi ni zakona pod božjim solncem, ki bi mogel zabraniti Slovencu rabo materinega jezika, vendar je pri tej ptuji družbi prepovedano uslužbenoem govoriti slovensko. Delavca, ki je čital »Edinost«, so kar na hip
zapodili iz Blužbe. In zakaj to? Ker družbi ne nasprotujejo v to poklicani faktorji!
Lep dokaz solidarnosti z našimi delavci podali so nam laški podaniki ob priliki zadnje stavke kavarnarskih uslužbencev. Kakor hitro so naši zapustili delo, bili so na njih mestu že laški »regnicoli«. In po končani stavki ostali bo naši na cesti, a »regnicoli« lepo v službi, tako, da ti je že na prvi mah jasno, da je bila vsa stavka vprizorjena je-dino iz grdega namena : izpodriniti iz službe naše domačine in nadomestiti jih z »regnicoli«.
In kdo podpira v Trstu najbolj »regnicole« ? Prva pot jim je, kakor hitro pridejo v Trst, na magistrat, kjer jim koj odkažejo delo. Ali ne le to, da jim gredo povsod na roko, da jih sprejemajo z odprtim srcem in rokami, kakor sprejema le brat brata, plačujejo jih tudi boljše, nego domačine. Ako ima domačin 90 kr. mezde, plačujejo pri istem delu »regnicolu« 1 gld. 10 kr., dasi je povsod znano, da naš človek naredi več, nego dva, celo trije laški podaniki.
In dr. Korber obljubuje, da bo še bolj podpiral Lahe v njih stremljenjih. Slovenski poslanci, podpirajte ga tudi Vil Cemu naj jedo naši v Trstu kruh, naj ga gredo rajše iskat, kamor ga hodijo že toliko let, v — Ameriko; čemu naj jedo kruh v naši, po ogromni večini slovanski državi, kjer ne le, da nimajo nobenih pravic v šoli, kjer niti Boga ne smejo moliti v materinem jeziku, prepovedano jim je celo na ptujih podjetjih slovenski govoriti.
V	Ameriki ni tako. V Ameriki, ki ni slovanska, ostane slovenski delavec zvest sin svojega naroda, a v Trstu, ki je v tej po ogromni večini slovanski državi, izneveriti se mora, če hoče jesti v Trstu kruh, prej ali slej, ker prej ali slej ga po-tujči Lah s pomočjo laških podanikov in s pomočjo naše preslavne — vlade!
Konference v Igla.
V	soboto so bile završene nagodbene konference obeh ministerskih predsednikov. O izidu teh dogovorov niso znane sicer ni-kake podrobnosti, a gotovo je, da vspeh ni mnogo ugodneji, kot se je preje napovedovalo. Presenečenja nismo doživeli sedaj še nobenega. — Skupna avdijenca obeh kabinetnih načelnikov pri cesarju je trajala dobri dve uri. Pri razgovoru sta Koerber in Szell
omenila vse točke nagodbencga, oziroma carinskega načrta, gledč katerih se ne moreta zediniti, ter povedala vsak svoje zahteve. Določilo se jo pa pri tej avdijenci edino le to, da se morajo takoj zopet pričeti obravnave z vsemi resortnimi ministri in strokovnimi poročevalci na Dunaju ali v Budimpešti, ter sklenilo, da se ta pogajanja z ozirom na zelo kratko dobo prično žo 22. avgusta. — Pozneje sta ministerska predsednika sicer zelo prijateljsko občevala ter bo tudi skupno podala na izprehod, o stvari sami se pa oficielno nista več razgovarjala. Szell se je že z večernim vlakom preko Dunaja povrnil v Budimpešto. — Vspth takozvanega „kronskega sveta" je bil torej negativen, soditi bo pa sme, da sta oba ministerska predsednika prejela od vladarja obširnih navodil za nadaljnja pogajanja.
Socialnodeinokratični strankarski shod v Ustju.
Dne 15. t. m. se je pričel, kot smo že omenili, v Ustju ob Labi strankarski shod avstrijske soc. demokraoije, na katerem bo razun Čeha Nemca zastopane po 130 delegatih le nemške organizacije. Shodu predsedujeta Popp in Schramel. Poročilo o poslovanju strankinega vodBtva je bilo zelo kratko. Dohodki so znašali do 1. jul. letos 60.758 K, stroški 54 860 K, ki so jih porabili večinoma različni vodje; strankarski davek je uveden v 563 krajih in 1282 organizacijah. Daljša debata se je razvila o predlogu bolj mejnarodnih sodrugov, naj bi se le izjemoma sklicevali le nemški strankarski shodi, kateri predlog je z največjo odločnostjo pobijal PernerBtorfer. Njemu je dunajski delegat B r o d očital, da se ne more ločiti od prsi matere Germanije. Per-nerstorfer se je skušal zagovarjati b tem, da mnogi nemški sodrugi smatrajo pojem inter-nacionalizma za breznarodnost. Na tem stališču pa boc. dem. poslanci ne morejo vztrajati, ker se bodo morali v kratkom pečati z narodnostnim vprašanjem v parlamentu. — Konečno je obveljal predlog Dunajčanov, ki zahteva, da se po redu sklicujejo nemški strankarski shodi. — Nadalje je bila na priporočilo dr. A d 1 e r j a soglasno sprejeta ostra resolucija v zadevi avstro-ogrske nagodbe proti Mažarom ter izjava za stavkujoče v Galiciji. — Živahen razgovor je bil drugi dan zborovanja o p a r 1 a -
LISTEK.
Spomini na sv. deželo.
FiSe Ivan Knific.
(Konec.)
XXII.
»Odpustki." — Na oslu in pod oslom!
Betlehem šteje krog 8000 prebivavcev, ki so večinoma vsi kristjani. Kot posebnost naj omenim, da je turška vlada že pred mnogo leti strogo prepovedala Judom naBe-liti se v Betlehemu. Zato ne vidiš nikjer nobenega krivonoBca.
Betlehemčani se pečajo največ z izdelovanjem »odpustkov«. Betlehemsko blago slovi po svetu kot ribniška „6ilha roba.« Mnogo domačinov trguje s temi pridelki po vseh večjih evropejskih mestih. In kar jo tudi nekaj vredno: ti »odpustki« niso dragi, pa vendar čedno izdelani.
Brat Janez mi je nasvetoval trgovca
Dabruba, onega, pri katerem sem pustil svojega osla. Mož je govoril dokaj dobro nemški. Bival in prodajal je dalj časa v Opatiji; podružnico ima tudi na Dunaju. Imenoval me je po jutrovski navadi: „mein Vater", kar me je presenetilo. Spomnil sem se, da so npr. tudi črnci misijonarja Knobleharja nalivali »očeta« in mu nadeli ime: Abuna (= naš oče) Soliman.
Predno sva začela izbirati, me vpraša: „Želiš čašo črne kave, mein Vater?" To je ie tako navada pri Arabcih, da pred kupčijo pijejo črno kavo; brez nje se ne prodaja in ne kupuje ničesar. Poleg kave mi prinese še kozarček onega žganega, o katerem pravijo nekateri, da »malo ga je koj zjutraj dobro«. Pa res je šla kupčija vse bolj gladko. Nabral sem mnogo rožnih vencev, podobic, križcev itd. Dasi pa sem nakupil po svojih mislih mnogo preveč, mi je zmanjkalo blaga, da še sam nisem vedel kdaj in kako. »Odpustkov« ne boš nikoli nakupil preveč, mein Vater«, mi je zatrjeval trgovec, in prav je imel.
Blagoslove se take stvari kolikor mogoče enostavno; položiš jih na določene kraje, n. pr. na kraj Kristovega rojstva, na Božji Grob, na Kalvarijo, in obudiš namen. Mnogo pravih odpustkov se na ta način naveže na rožnevence in križce, odpustkov, kakršnih sicer ne dobiš nikjer.
PoBlovil sem se od brata Janeza in od trgovca. Oaedlal sem osla, ga zajezdil in zavil proti domu. Komaj sva bila sto korakov od prodajalnice, ko zabredeva v gnečo, skozi katero se ne moreva preriti nikamor. Na glavnem trgu se je namreč pričel semenj; ljudstva se je zbralo veliko število.
Premišljeval sem, ali naj obrnem osla in jezdim po drugih ulicah, ali pa naj stopim raz OBla in ga peljem za uzdo skozi mnoiioo, ko mi sivec sam reši uganko na jako neprijeten način. Pred nama je stal drug osel, zamišljen v svojo nesrečno usodo. Ilanzel ga je menda nekaj sunil ali kali, kar je soseda razdražilo tako, da je začel biti s kopiti; udaril me jo prav pošteno na nogo.
Ko se Ilanzel vkljub temu ne gane, se sosed postavi na prednje noge in bije z zadnjima. To je mojega osla vendarle spravilo z ravnotežja, da se je vspel na zadnji nogi in začel rigati. Po vseh pravilih težnosti sem zdrsnil raz oslov hrbet; v trenutku sem ležal na kamenitem tlaku. Pobral Bem se sicer takoj, pa ljudje so me opazili; vse polno radovednežev se mi je smejalo. Kaj sem hotel? Zgrabil sem osla in ga peljal pred Dabru-bovo prcdajalnico. Očedili so me in zopet spravili na osla. Trgovčev sin me je po drugih ulicah vodil skozi mesto do Rahe-linega groba. Kaj so romarju vbo ne pripeti I
Po prašni cesti sva korakala z oslom proti Jeruzalemu Še pol ure sva imela do mesta. Med tem časom se je nabralo nekaj črnih oblakov, in vlila so jo huda ploha. Strehe nikjer nobene, da bi vedrila. Moker kot miš som dospel do avstrijskega zavetišča. Pri kosilu bo se mi pa še smejali, ko sem pripovedoval, kaj sem vse doživel na potu.
'p u A
mentarnem delovanju in strankarski taktiki. Vsa debata se je sukala okolu obstrukcije, za katero soc. demokratični poslanoi niso. Perners-torfer je dejal, da bodo nagodbo v parlamentu pobijali, a več ne morejo storiti, (klici: »Zakaj ne!«) ker nas je samo 10 od 424 poslancev. Delali bodo samo »pošteno politiko". Ob-strukoija je le tedaj umestna, če je zanjo masa ljudstva. (Ali je soc. dem. nima več?) — Nad tako taktiko so izražali nejevoljo razni delegati. Posebno hud je bil dunajski delegat P 0 1 z e r, ki je dejal, da se mora, če je nagodba res tako slaba, kot pravi resolucija in Pernerstorfer, pobijati z vsemi Bredstvi. S takimi izjavami proti obstrukciji se napravlja slab vtis na prebivalstvo, ki bi nam bilo hvaležno, če preprečimo tak atentat, kot je nagodba. — Razprava o tej točki se je nato prekinila. V ožji odbor so bili izvoljeni: Adler, Ellenbogen, Pernerstorler, Popp, Schuhmeier, Skaret, Tomschik in neka Bo-schek. — Mej kontrolorje je prišel mej drugimi tudi graški Resel.
Ameriške grozovitosti na Filipinih.
Hudo obtožbo o postopanju vojaštva na Filipinih do predsednika bo vložili v zadnjem času odlični ameriški politiki Charles F. Adams, Herbert "VVelsh, Kari Schurz, Moore-field Storey in Edvvin Burit Smith. Obtožba pravi, da bo bila vojna sodišča, ki so imela razsojati o najhujših zločinih, le gledališke vprizoritve; nadalje očita »papirnati vojni upravi", da je lagala o resničnem položaju, da je zakrivala resnico in da je skušala na vse mogoče načine olepšati grozodejstva podivjanega vojaštva. Obtožba zatrjuje, da so vojaki na Filipinih že takoj v početku delali vse hujše stvari, kakor pa Španci na Kubi ali pa Angleži v Južni Afriki. Na dnevnem redu je bilo sistematično morenje ranjenih Filipincev, strašna koncentracijska taborišča, kojili umrle liste so skrbno tajili in skrivali, vodna metoda, ropanje in pobijanje, tortura zoper može in žene, šiloma izvršeno one-čaščenje žena in deklet, justifikacija brez obravnave in brez velikih vzrokov, le na sum ali pa izpovedbe, izsiljene po torturi.
Tako se glasi obtožba uglednih mož, ki so pripravljeni podati dokaze za svoje trditve, ako imenuje predsednik v ta namen poseben tribunal. Z navedenimi ljudmi menda ne bo mogeče napraviti tako, kot so z generalom Mileaom, ko je hotel le nekaj povedati, tudi jih ne bo mogoče osmešiti pred javnostjo.
Doslej sta trdila predsednik Roosevelt in njegov vojni tajnik Root, da ae je prigo-dilo r.a Filipinih le nekaj izjemnih »razposajenosti in predrznosti«, obtožba pa obeta dokaze, da se je grozodejstvo vršilo sistematično. Ker so možje, ki so dvignili obtožbo, znani kot poštenjaki, jih ne bodo mogli kar tako odpraviti. Ker pa zahteva Čast republike in armade, da se obtožba preišče ter da se krivci najstrožje kaznujejo, zatorej je baš sedaj pravi čas, da se dd priliko možem, ki bo dvignili obtožbo, tudi dokazati, in potem naj se zgodi pravica. Na vsak način pa se bo moral odzvati na obtožbo predsednik Roosevelt.
Iz brzojavk.
Tajni svetniki so postali namestnika tirolski in dalmatinski barona Sch\var z e n a u in H a n d e 1, ter šleski deželni predsednik grof Thun. — Burski generali na Angleškem. V soboto so došli v Portsmouth burski generali Botha, Dewet in Delarey. Navzoča množica jih je navdušeno pozdravila. Na krovu ladije »Ni-geria« jih je sprejel Kitchener in predstavil Chamberlainu. Nato so takoj nadaljevali pot v London. Vaji mornarice niso hoteli priso-stovati. — Pojasnila o južno-afri-ški vojski. V kratkem izide Kriigerjev spis o povstanku, teku in koncu južnoafriške vojske. — Ruski car be v kratkem odpove vladi? »Morning Leader" je dobil vest iz Moskve, glasom katere je naznanil car svojim intimnim svetovalcem, da se odpove v korist bratu velikemu knezu Mihaelu Aleksandroviču. Poročilo pravi, da se to prav gotovo zgodi, če mu v septembru carica ne podari sina prestolonaslednika. Vest v tej obliki je seveda povsem neverjetna. — Tientsin Kitajcem. Dne 15. avgusta so Kitajci zopet prišli v posest Tientsin«. Zu-
nanje čete imajo v oblasti le določen del mesta.
Razpor mej udeležniki ma-cedonskega kongresa. Somišljeniki Sarafowa ter socialisti so ostavili zborovanje macedonskega kongresa ter osnovali nov kongres. Prvega se sedaj udeležuje 30, drugega 60 delegatov. Sarafovvu očitajo, da o vporabi 250.000 frankov ni položil nika-kega računa. — Guvernerja za Libanon iščejo že dalj čaBa evropski diplo-matje v Carigradu. Ker jim sultanova vlada meče polena pod noge, vprašanja ne morejo rešiti.
Sprejem v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
Meseca oktobra se otvori peti tečaj gospodinjske dole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. Bester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani.
Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdra-voslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju,šivanju (ročneminstro j n e m), pranju, 1 i k a n j u, £ i v i n o r e j i, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se iBtotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter ravnanju z bolniki in z bolno živino.
Gojenke, ki se žele u č i t i nem š k e g a jezika, dobe v tem pred metu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku.
Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 28 K, ali za ves tečaj336 K. —• Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10—12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priBkrbe v zavodu proti plačilu; če ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj.
Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo:
1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk;
2	znati čitati, piBati in računati;
3	predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave;
4.	predložiti obvezno pismo starišev ali varuha, da plačajo vse stroške;
5.	zavezati se, da bodo natančno in veBtno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu.
Prošnje za sprejem, katerim je treba priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo starišev, oziroma varuha, naj se pošljejo
do 15. Beptembra t. 1.
glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
V	prvi vrsti se v gospodinjsko šolo Bprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če pa bo v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
V	Ljubljani, dne 15. julija 1902.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 18. avgusta.
Jubilej papeža Leona XIII Po
vsej škofiji (izvzemši Ljubljano, kjer se je slavnost preložila na jesen) se je včeraj praznoval s cerkvenimi slovesnostmi ob velikem navdušenju vernikov jubilej papeža Leona XIII. Goreče molitve so se pred Najsvetejšim dvigale k Očetu luči in k Pastirju naših duš, naj ohrani, oživlja in varuje Leona XIII., ta čudež milosti božje na pape-škem prestolu. Kot izraz udanosti in pokorščine do bv. očeta je odposlal prevzvišeni gospod knezoškol dr. Anton Bonaventura Jeglič v Rim naslednjo brzojavko :
Eminentissimo Cardinali Rampolla, Roma, Vaticano.
Ilodie in lesto S. Ioachim, universa dioecesis Labacensis iubilaeum bummi Pon-tificis celebrat et quidem cum solemni missa,
convenienti sermone, adoratione Sanctissimi, oblatione oboli petrini et processione, quae Sanotitati Suae ad solatium alforendum nun-cio simulque benedietionem apostolicam peto pro me, pro universo elero et populo fideli, praecipue pro filiis diseolis, qui proh dolor in dies magis magisejue in omnimodam apo-stasiam labuntur.
f Antonius Bonaventura Episcopus.
Prevod bi se glasil: Njegovi eminenci kardinalu Rampolla, Rim, Vatikan. DaneB na praznik sv. Joahima praznuje vsa ljubljanska škofija jubilej papeža in sicer s slovesno sv. mašo, primerno pridigo, z molitvijo pred Najsvetejšim, darovanjem za Petrov novčič in procesijo, kar naznanjam Njegovi Svetosti v tolažbo ter prosim ob enem apostolskega blagoslova za-se, za vso duhovščino in verno ljudstvo, pred vsem pa za nepokorne sinove, ki bo pogrezajo dan na na dan bolj v popolni odpad, f Anton Bonaventura, škof.
Cesarjev rojstni dan se je danes slovesno praznoval. V stolnici je daroval ob navzočnosti načelnikov uradov sveto mašo prevz. g. knezoškof dr. J e g 1 i č. Z gradu so gromeli topovi. Z mnogih hiš plapolajo zastave.
Tržaški presv škof dr. Franc Nagi
pride v Trst 28. t. m. popoldne z vlakom južne železnice ob 5. uri 35 min.; introni-zacija bo pa v nedeljo, 31. t. m., ob 9. uri dopoldne.
S skupščine »Zavese avst. jugoslovanskih učiteljskih društev". Recite kar hočete, Luka Jelene si zna pomagati! Ker ni mogel zlesti v pravi parlament, raz-trobilo se je v »Narodu«, da je zboroval v Trstu učiteljski parlament in Jelenec je bil zadovoljen, da je sploh v kakem parlamentu. V svojem pozdravu je Luka Jelenec povdarjal, da organizacija »naprednega« učiteljstva stoji na »junaških nogah«. Da se te noga pričenjajo malo majati, pokazala je tudi skupščina v Trstu. Trcznejše učiteljstvo pač vedno bolj uvideva, da frazam »Učiteljskega Tovariša« ni povse verjeti. Luka Jelenec je naznanil, da je, kakor se je zgodilo lani, ko je izstopilo iz »/.veze« »Krčko uči-' teljsko društvo«, sedaj izstopilo tudi društvo »Narodna Prosvjeta« v P a z i n u. Tajnik Drag. Cesnik je dejal, kakor pravi »Edinost« : »Naši »Zavezi« se za-ničljivo očita, da je le nekak privesek liberalni stranki, katera jo ima na vrvici, kakor kakega kužata. Povemo pa, da »Zaveza« ni in ne bo nikdar nobenistranki privesek, (Ali ne čita Česnik U5it. Tovariša?) pač pa za zahtevamo, da smo vselej in povsod enakopravni z drugimi stanovi, in naj si je tudi duhovski. Stališče, ki ga zastopa »Zaveza«, je in ostane: Narodna prosveta; svobodna šola; neodvisno, gmotno podprto učiteljstvo. Kdor nas podpira v teh naših težnjah, s tem smo tudi mi, in če kedaj naši nasprotniki vsprejmejo naš program v svojega, potem se smejo nadejati, da postanemo celo njim — ,privesek'«. Tako radodarni so torej gg. napredni učitelji s svojimi .priveski'. To smo že mi vedeli iz dobe Dežmanove! Kranjski napredni učitelji pa so dobili na shodu primerno lekcijo. „Edi-nost" pravi, da so je o poročilu tajnika oglasil za besedo gospod Jožo Dubrovič, ki je odločno obsojal pisavo »Zavezinega" glasila »Učiteljskega Tovariša", ki je vspreje-malo in priobčevalo dopise, katere so iz Istre pošiljali nekateri narodni odpadniki, oziroma narodni indiferentisti med učite 1 j s t v o rn. Ti dopisi so bili naperjeni proti istrskim uzornim narodnim zastopnikom v deželnem zboru istrskem in proti učiteljstvu, ki s temi poslanci soglaša in jih podpira. »Učiteljski Tovariš" je nadaljeval s priobčevanjem takih dopisov tudi potem še, ko so se nekatera istrska učiteljska društva obrnila do uredništva s prošnjo, naj ne vsprejema v »Zavezino" glasilo dopisov ljudi, ki nimajo narodnega čuta. Govornik je pozival »Zavezo", naj se ne meša v strankarske boje in naj ne bo ne liberalna ne klerikalna, ako hoče v resnici koristiti učiteljskemu stanu in svojemu narodu. Geslo »Za-veze" naj bi bilo : »mir, sloga, Ijubav". »Zaveza" naj vsprejema vso jugoslovansko učiteljstvo v svoje okrilje, pa naj bo isto ka
terega koli političnega prepričanja in naj po svojih glasilih ne žali oseb, ki so narodu koristne, in naj nepro-slavlja nasprotnikov naroda! Ako Be bo »Zaveza* držala teh načel, pa ne bodo društva izstopila iz nje, marveč bodo nova društva pristopila. E. Gangl se z g. Dubrovičem ni strinjal. Dejal je, da za istrskimi učitelji stoji nekaj »črnega", ki hoče dobiti šolstvo v svoje roke in spraviti učiteljstvo v tisto odvisnost, v kateri se je nekdaj nahajalo. Bolje je, je povdarjal govornik, da izstopi 15 učiteljskih društev, nego da bi zatajili svoje prepričanje. G. Kristan Bogateč je dejal, da je učiteljstvo v Istri
preveč obzirno radi narodne discipline. _
Najbolj zanimivo in karakteristično je bilo blagajnikovo poročilo. Gospod Luznar je poročal, da je »Naveza« imela primanjkljaj in se je vzdržala v finančnem ravnotežju s pomočjo posojila nad 800 kron, ki ga je prejela od uprave »Zvončka". Tudi uprava .Popotnika" izkazuje primanjkljej. Več sto goldinarjev pa baje izkazuje »Zvonček", dočim glede »Učiteljskega Tovariša" radi dubijoznih tirjatev ni jasno, ali je aktiven ali pasiven. (Ali se gospodje napredni učitelji v novi šoli niso zadostno naučili računati?) »Edinost" zabeležuje tudi naslednji stavek: »Sploh pa se ne moremo vzdržati opazke, da so vsiračuni preveč jednostavno sestavljeni, tako da se ne more lahko spoznati faktičnega gmotnega stanja društva in časnikarskih podjetij, kakor tudi dotičnega dobička oziroma zgube v m i n o 1 e m letu." To je res prevelika »jednostavnost". Da bi »Slomškova zveza" stopila s takim računom pred javnost, to bi bilo vpitja okolu Jelenca ! — Istotako se zanimivo čita, da so bili vsi ti računi odobreni. Ker liberalno učiteljstvo vedno tako bahato kriči o armadi naprednega učiteljstva, ki šteje nad 2000 mož, smo se malo začudili, ko smo čuli, da je letos v tej »Zavezi" samo 1400 pravih članov. Kam je nakrat izginilo v enem letu okolu tisoč članov? Včeraj so šli delegatje, katerih je bilo baje okolu 100, gledat — Benetke. O ostalih pojavih smo večinoma že poročali. Tavčarju, ki je tudi to pot preko dokazov hotel si pomagati z dovtipom, da v slovenski trobojnici ni črne barve, bodi v odgovor, da slovenska trobojnica nikdar ni visela in ne bo na Dežmanovih grabljah!
Imenovan je gosp. Franc R o š , pomožni uradnik pri glavarstvu v Kranju, c. k. vladnim kancelistom v Celju. — Poštni kontrolor gosp. France Stermole v Gorici imenovan je za višjega poštnega kontrolorja.
Umrl je v Gorici g. dr. Nikolaj Ton-kli, bivši deželni poslanec in odbornik goriški, brat g. dr. viteza Jos. Tonklija. Pokopali so ga v soboto na solkanskem pokopališču.
Za sestanek nepolitičnih naših društev priobčuje oklic tudi tržaški »Novi List«.
Poročil se je sodni uradnik v Sežani g. Rudolf Kovačič z gdč. Justino Trobec iz sv. Ivana pri Trstu.
Bivši koncertni vodja »Glasbene Matice" odlikovan. G. dr. Josipa Čeri n a , vodja cerkvenega petja na Dunaju, je dunajsko pevsko društvo »Koschatbund« imenovalo častnim članom.
Razglednice sv. Cirila in Metoda. Tiskarna Slatner v Kamniku je natisnila krasne razglednice s podobo sv. Cirila in Metoda v barvotisku po sliki Jurija Šubica.
Zavod sv. Nikolaja v Trstu. Dne 7. septembra bo slovesna otvoritev društvenega doma.
Nedeljski počitek. Deželna vlada kranjska je izdala zakon, ki določa za trgovinske obrte vsake vrste v obče: 1. V deželnem stolnem mestu Ljubljani je ob nedeljah samo prodajanje živil (tudi sadja) od 7. ure zjutraj do 10. ure dopoldne dopuščeno. Ostale trgovine in obrti imajo torej v Ljubljani popolni nedeljski počitek. 2 V uradnih krajih c. kr. okrajnih sodišč je dopuščeno prodajanje blaga pri trgovinskem obrtu v obče in prodajanje pri proizvajalnih obrtih, v kolikor isto ni po členu VI. in VII.
zakona z dne 16. januvarija 1895., drž. zak it. 21, posebej uravnano, šest ur po končani jutranji službi božji v župni cerkvi in 3. v ostalih župnih krajih pa do 4. ure popoldne, toda skupaj največ šest ur, in izvzemši ure, ki padejo na jutranjo, dopoldanjo in popol-danjo službo božjo, med katero morajo biti prodajalnice zaprto.
»Nezaupnica« poslancu Jakliču na učiteljski konferenci v Domžalah. Poroča se nam: Kar se je v 174. številki „Slovenčevi" pisalo o g. učitelju Blejcu iz Trzina, je zmotno. Naš poročevalec se je v osebi zmotil. G. Blejec nezaupnice ni pisal, tudi se ni nič prizadeval, da bi se odposlala g. Jakliču. Samo podpisal jo je. Oče nezaupnice je g. Mihael Kos, učitelj na Homcu. On je agitiral za podpise. Čudno se nam zdi, da se g K o s , ker je stvar javno znana, Bam ni oglasil ter pojasnil, da je on povzročitelj one »nezaupnice«, ki pa za g. Jakliča nikakor ni nečastna. — Misteriozna stvar, te nezaupnice! Podpisali so, pa imen ne zvemo, agitirali so, pa agitatorjev ni. Čudna stvar!
Z železniškega stroja padel je včeraj v Podnartu železniški kurjač Tu m a Josip, ter se je na desno nogo precej poškodoval.
Iz Kranja. G. trgovec K. Florian je založil pred par tedni nove krasne razglednice. Na teh opazimo dobro ohranjeni zvonik nekdanje cerkvice na Šmarjetni •Gori in poslopje g. Csfa, imenovano »Co-fišče». V tem poslopju je dobra gostilna, ki je od prta ob nedeljah, praznikih ter ob torkih in četrtkih; a tudi druge dneve je vstop dovoljen; (neudom »Malega Turista« proti vstopnini 40 h) obiskovalcu se je treba zglasiti pri lastniku g. Cofu v Kranju. Razgled od tu je krasen in smelo trdimo, da je na celem Gorenjskem težko najti kako gostilno, kjer bi bil tako lep razgled in tak vžitek prirode kot tu. Žito opozarjamo cenjene čitatelje na to krasno postojanko. — Dne 15. avg. se je odpeljal romarski vlak na Sv. Višarje. Romarjev je bilo lepo število, večina iz šenčurske iare.
Iz Vipave Veselica na korist Ketteja nagrobnemu spomeniku in Ciril-Metodovi družbi se jo vkljub slabemu vremenu dokaj dobro obnesla. Žal, da se je mnogo občinstva ab3entiralo. Vzpored se je izvršil na splošno zadovoljnost. Petje je kar očaralo občinstvo, ki je burno pozdravljalo pevce, kakor tudi igralce. Zlasti »Botra Njerga« je izvrstno uspela. Mlinarica, mlinar in boter so si bili izvrstni partnerji. Mnogo smeha sta vzbudila pri »Ponesrečeni glavni skušnji« hlapca, krojač in čevljar, pa ni namenjen za igro, ampak za kuplet, to so pozna na prvi hip. Gospod Poniž je nabiral med odmori za našo »Družbo sv. Cirila in Metoda«.
Razpisuje se mesto poštnega odpravnika pri c. kr. poštnem uradu (HI/4) v M mi peči, polit, okraj Rudolfovo, proti pogodbi in kavciji 400 kron. Lotna plača 550 kron, uradni pavšal 140 K in letni pavšul 548 K za vzdržavo petkratne pešne zveze na dan med poštnim uradom in kolodvorom v Mirni peči ter za lokalno dostavljanje poštnih po-šiljatev. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
Prijeti tatovi kož v Trstu Že dalj časa je neka tatinska družba krala cele bale kož v svobodni luki. Dotični oškodovani trgovci so stvar naznanili policiji, ki je organizirala posebno pažnjo za izvažanje kož iz svobodne luke. Tatovi so bili namreč jako dobro organizirani. Preskrbljeni so bili s fal-sifieiranimi finančnimi certifikati in so ukradene kože kar javno na vozovih izvažali iz svobodne luke. Predvčerajšnjim popoldne pa je podinšpektor Jazbinšek ustavil jeden tak voz in po natančnih poizvedovanjih se je izkazalo, da so bile kože ukradene in finančni certifikat ponarejen. Dotične tatove, med katerimi sta tudi dva uslužbenca hangarjev, so odvedli v zapor. Ukradene kože predstavljajo vrednost 600 kron.
K nesreči v Beli peči se nam še poroča: Delavec, ki se je zadnjič tukaj ponesrečil, je drugi dan okrog 4. ure umrl v beljaški bolnišnici. Zdravnika, katera sta bila poklicana, sta prišla kmalu na lice mesta, a sta mogla le za silo vravnati strte ude. Leva noga je bila nad kolenom uprav strta, desna zlomljena na tri delo, tudi leva roka je bila menda na več krajih zlomljena. Skoro
vbo telo pa je bilo le ena velika rana. Po odredbi zdravnikov so ga morali poslati v bolnišnico v Bdjaku. Do Trbiža na kolodvor ga je nosilo 12 mož v postelji ležečega baje več ur, akoravno je sicer do tja le dobre pol ure hoda. Pri zavesti je bil vedno in pretresujoče je bilo, kako je stokal in se mučil. V bolnišnici so se izjavili, da niso imeli dolgo enacega slučaja. Noge so bile kakor goba mehke in vse zdrobljene. Dobro, da ni bil VBaj oženjen, kakor smo poročali, zapušča pa žalujoče stariše, kojim je bil glavna opora. Bil je sploh varčen fant in dober človek. B)g mu bodi milostljiv!
Zopet kolesar ponesrečil. založnik Koslerjevega piva v Gaberju gosp. Jožef Sveti, o katerem Brno poročali, da je pri Vitanju tako nesrečno padel z biciklja da so ga morali prevideti, je u m r 1.
Zgradbo kranjskega gimnazijskega poslopja je prevzel stavbinski podjetnik g. Josip Fuso za 24 200 K.
Smrt neznanega moža. Iz Škofje Like se poroča »Gorenjcu«, da so dne 12 t. m dobili na cesti s kolodvora proti mestu nepoznanega, že priletnega človeka, ki je ležal vso noč na dežju. Drugi zvečer je umrl. Tega človeka nihče v Škofji Loki ne pozna.
Ostanke rimskega vodovoda so dobili za novo hišo g. Seidla v Šiški.
Poslopje kmetijske šole v Gorici, laški oddelek, o katerem smo poročali, da poka, je po določbi komisije postalo nerab-Ijivo in se bo moralo podreti.
Zakaj je odBtopil celjski župan. Razni listi poročajo, da je župan Stieger odstopil, ker se boji finančnega poloma Celja. Mesto je za vzdrževanje umetnega nemštva žrtvovalo ogromne svote.
Nesreča pri žagi. V Reki pri Hočah so se igrali pri žagi KilTmannovi šolski otroci. Deček Franc Pehar je tako nesrečno padel na neko drevo, da je umrl.
Ponesrečen sprevodnik Na Štajerskem je železniški sprevodnik južne železnice Julij Gruber padel z vlaka in se smrtno nevarno poškodoval.
Potujoč cerkveni tat. I i Grahovega pri Cerknici se nam piše: Dne 12. t. m. klatil se je tu okrog neznan, gosposko oble čen, pa sumljiv človek. Šal je obiskat naj-brže ne iz najboljega namena, tudi tukajšno farno cerkev cb času, ko župnika ni bilo doma. Kot so pokazali sledovi njegovega »cerkvenega obiska«, je svojo pobožnost kaj slabo opravljal v le-tem božjem hramu. Kajti ko je v četrtek zjutraj gospod župnik po cerkvi to in ono revidiral, našel je oba nabiralnika za cerkvene milodare potrta in enega med tema izpraznjenega.
Domobranski novinci morajo letos nastopiti vojaško službo dno 6. oktobra. Isti dan so pozvani tudi nadomestni rezervniki.
Preložitev sejma. Deželna vlada je na prošnjo preserske občine dovolila, da se letni sejem dne 8. junija preloži na 15. junija vsako leto.
Služba diurnista z dnevnino 2 K je izpraznjena pri okr. sodišču v Mokronogu.
Jubilejne ustanove iz zaklada patrio-tiškega gospejnega društva v znesku 79 K 80 v. so dobili invalidi: Jos. Sedmak, Blaž Sabec, Ant. Novak, Jan. Stare, Jan. Jeretič, Martin Stock, Ant. Putzel, Lovro Palovec, Iv. Ladiha, Jos. Korelc, Jan. Zaje in Jan. Šimenc. — Poleg tega je dobilo več pro-sivcev manjše podpore.
Obesil se je v Golovcu 481etni me-šetar Moher, doma iz Naklega pri Kranju.
»Die deutsohe Mark am Siidmoer«. Vsenemška zveza je izdala pod tem naslovom neko brošuro, v kateri sklepa na podlagi nekaterih nemških naselbin, ki so pa že izginile, da imajo le Nemci pravico do dežele ob adrijanskem morju. Pisatelj Oto-kar Schubert je toliko predrzen, da pravi, da je Ljubljano ruski rubelj naredil slovensko.
Ljubljanske novice.
Trgovka z dekleti Julija Ilirachfeld iz Budimpešte je zaprta na ljubljanskem 2a-bjaku. Bila je aretirana na Pragarskem.
Mrtvoud jo zadel uslužbenca pri brzo-javu g. Zangla. Sedaj se mu zdravje boljša.
Topničarji. Topničarska baterija štov. 3 artilerijskega polka št. 7, ki je bila na Krškem kontumacirana, je včeraj došla v Ljubljano in so poda te dni k vojaškim vajam.
Nesreča na dolenjski železnici. V soboto zvečer je pri Skofeljci vozil preko železniške proge voz z romarji v trenotku, ko je privozil tovorni vlak. Romarji so peli in niso Blišali piskanja železniškega stroja, ki se je zaletel v zadnji del voza in ga potisnil na stran. Romarji bo padli z voza. Nekateri so dobili lahke poškodbe, drugi so se B%mo prestrašili. Jera Ztkrajšek iz Griča pri Velikih Ltščah si je zlomila {desno roko. Pripeljali so jo v dež. bolnico. Ista nesreča bi se skoro zgodila pri osebnem vlaku. Izvošček S. Moser ni slišal znamenja. Le s skrajno silo je ušel vlaku. V izvo-ščekovem vozu so bile tri osebe.
Napad. Pekovskega pomočnika Jožefa Cimpermana iz Bohinjske Bistrice je nekdo, ko se je vračal domov, napadel in mu z nekim utežem precej težko rano prizadel na glavi.
Nogo si ja zlomil danes pri Tonniesovi opekarni v Kosezah Babnik Janez, ko je po neki deski v peč peljal s samokolnico ilovico. — Levo nogo si je zlomil v kame-nolomu v Šnclji Loki kamnoseški pomočnik Kafou Andre), ker je z visočine padel neki kamen in se mu ni mogel dosti hitro umakniti.
Ponesrečen ko'esar. Včeraj dopoldne se jo R. F, hlapec pri Souvanu, vozil z nekim visokim kolesom po vrtu pri »avstrijskem cesarju« ter si desno nogo precej razparal, tako, da so mu jo morali v deželni bolnici š vati.
Neprevidni kolesarji. Na Tržaški ceBti je povozil kolesar delavko Marijo Cimpor-man, ki je lahko p oškodovana. — Na Zaloški cesti je neki kolesar povozil 19-letno delavko ErneBtino ILfner, ki je poškodovana na vra'u in rok'.
Ljubljanski zidarji so imeli v soboto shod, na katerem so sklenili, da letos ne bodo nadaljevali stavke in bodo zahtevali, da jim delodajalci prihodnjega maja dajo 10 urni delavnik.
Togo- in Mandingo-četa je včeraj priredila prve predstave v »Narodnem domu". Občinstvo je z zanimanjem sledilo predstavam e,rnuhinjo govore tudi nemSki.
Tekmovanje v počasni vožnji včeraj na cesti od Koslerja do »Novega sveta" ni prinesla zaželenega vspeha, ker so vsi kolesarji pred ciljem stopili s keksa. Ponovila se je vožnja potem na dvorišču in je pri tej vožnji se odlikoval g. Accetto.
Izpred sodišča.
Truga otroka ubila. Dne 22. aprila t. 1. izročili so 15 let stari Ivani Križaj na Verdu njeni stariši v varstvo 6 let staro Franciko in 3 in pol leto starega Franceta. Okoli 4. ure pa je postalo Ivani dolgčas in šla je k Veharjovim, kjer je pomagala pri perilu, ne brieajoč se za otroka, ki ju je pustila pred Martincovo hišo. Nekaj korakov od te hiše stoji tepka in na to tepko je bila prislonjena truga za prevažanje gramoza; ta truga ja posebno v oči bodla malega Franceta; bodi si, da je hotel tu poskušati svojo moč s tem, da jo je Bem ter tja rukal, ali na kak drugi način premakniti hotel, truga se je prevrnila in malega Francka ubila. Sodišče je Ivano Križaj zaradi njene malomarnosti, ker ni pazila na njej v varstvo izročene otroke, obsodilo na 5 dnij za pora.
Razne stvari.
— Najnovejše od raznih strani
Stekel pes ugriznil 24 oseb. V občini Trostberg v Slezviku je stekel pes ugriznil 24 oseb; šest izmej njih je že mrtvih, štiri se bore s smrtjo, ostale so pravo časno odpeljali na Kochov zavod v Berolin. — Nesreča pri bakljadi. Mej bakljado v Antwarpenu se je vžgal slavnostni voz. Ena izmej žensk je zgorela, štiri druge so se z slo opekle. V gneči je bilo ranjenih do 30 žensk in otrok. — 200 hiš pogorelo je v Czerniakovem pri Vratislavi. Nad 150 rodbin je brez strehe. Več otrok je ožganih. Tovarniški dimnik zasul 17 oseb. V Wernsdor(u je orkan podrl tovarniški dimnik, štiri osebe so ubite, 12 nevarno ranjenih. — Schulverein v B r u s e 1 j u. Vsenemški »Schulverein« je v Bruselju dogradil nemško šolo s stroški 400.000 frankov. — »G h a r t r e u s a« se preseli v Avstrijo. „Figaro" poroča, da je opat chartreuski sklenil, da premesti izdelovanje svetovnoznanega likerja »Charlreuse." zaradi preganjanja franooeke vlade iz Francije v Avstrijo in da so selitev začno že oktobra meseca. — Nemški prestolonaslednik je baje izjavil svojemu očetu, da prepusti prestol svojemu bratu, ker se hoče poročiti z neko Američanko, v katero se je zagledal. Nemški cesar se je, kakor poročajo listi, svojemu sinu smejal in dejal, naj to bolezen preboli, kakor je tudi on v svojih mladih ietih prebolel slično bolezen. — Stara mati morilka. Nezakonskega otroka svoje hčere je umorila v Stolnem Belem-gm'u vdova Ilorcog. Razbila je otroku glavo.
— Svetovno razstavo vJužni Afriki hočejo prirediti leta 1904 v Jo-hannesburgu. — Šhod steklarjev se vrši na Dunaju. Shod je zahteval, da smejo steklo prodajati le Bteklarji.
Društva.
(Tombolo) priredi podružnica c. k r. kmet. družbe v Begunjah na vrtu gostilne gosp. F e r d. M i c h 1 a v P o 1 j č a h , v nedeljo 24. avgusta 1902. Vspored: Tombola in prosta zabava. Darila za tombolo se hvaležno sprejmo. Čisti dohodek je namenjen za društvene potrebe. Začetek ob 4. uri pop. K obilni udeležbi uljudno vabi	odbor.
Telefonska In brzojavna poročila.
Zagreb, 18. avg. Prihodnji občni zbor zveze hrvaških pevskih društev se vrši v Bakru. Na slavnosti v JVlaksi-miru je bilo 20.000 ljudi. Zbori se niso mogli razvrstiti in je kar šest zborov nakrat pelo. Slovenci so se včeraj vrnili domov. Slovo je bilo prisrčno.
DiUliij, 18. avgusta. (C. B.) Cesar pride jutri zjutraj na Dunaj, da pozdravi mater španskega kralja, Kristino, in se naslednji dan popoldne zopet vrne v 1Š1.
Praga, 18. avg., Naval Pogačnik gostuje prihodnji mesec na tukajšnjem češkem narodnem gledališču.
Iirest, 18. avg. Podpredsednik generalnega sveta v okraju Finistere, senator Delobeau v pismu na ministerskega predsednika Combesa protestira proti oficielni njegovi noti, v kateri se naziva sedanje gibanje proti zatvarjanju kongregacijskili šol rojalistiško.
Umrli bo:
12.	avgusta. Marija Hermina Majerčič, vladnega uradnika hči, 31,', leta. Karlovska cesta 5, jetika.
13.	avgusta. Fran Brandstetter, stolarjev sin, 6 ur, Karlovska cesta 24, debilitas vitae.
V bolnišnici:
11.	avgusta. Gregor Kune, dninar, 62 let, osta-relost. — Ivan Sirnik, pastir, 15 let jetika.
12.	avgusta. Terezija Reiun, gostija, 68 let carci-lioma hepatis.
13.	avgusta. Andrej Eichinger, prisiljenec, G3 let, apoplexia cerebri.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem S06-2 m, srednji zraCni tlak 736-0 mn
a a o	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperaturi! po Celsiju	Votrovi	Nebo	S S • •C d s 5 - 8 "S s „
16 9. zve6.		736-1	17 8	sl. jzah.	jasno.	0-0
17	7. zjutr. 2 popol.	735 5 734 3	18-7 24 2	sl. jzah. sr. jzah.	sk. jasno, sk. obl.	
17 j 9. zveč.		735-8	170	sl. svzh	dež.	55.4
1(1|7. zjutr. I 738-0 |2. popol.| 736-8			18 3 1 24 8 |	Sl. jug. I sl. jvzh. |	oblačno, sk. jasno.	
Srednja temperatura sobote 18 norm.: 19-3° Srednja temperatura nedelje 17 9", normale: 19'3°.
Dunajska borza
dnž 16. avgusta.
Skupni državni dolg v notah.....10190
Skupni drlavni dolg v srebru.....101-75
Avstrijska zlata renta 4%......121-65
Avstrijska kronska renta 4 f,.....100 —
Ogerska ilata renta 4%.......12125
Ogerska kronska renta 4«t......98-—
Avatro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1582- —
Kreditne delnice, 160 gld.......68« 25
London vista........................239 77
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem drl.velj.	117 02';,
ii) mark ............ 23-40'/.
Ž0 frankov (napoleondor)......19-06
Italijanski bankovci. . . *.....9416
C. kr. cekini...........11-26
r
Uscm jnancem in prijateljem, od katerih se priodpotovanju v novo mi domovino nisem jamogrel osobno posloviti, ptičem tem potom presrčni:
2 tfogom ! //a svidenje f Prane ^al^ser,
urcdni^ ,,Glas Naroda" 972 1 — 1	v Mcw Vorku.
Poslano.
977 1-1
Podboštnika, dopisnika v „S1 Narod1' iz Krope pozovem, naj pove svoje pravo ime, da se poravnava pred sl. c. kr. deželno sod-nijo. Ča ne st )ri tega, ga imenujem tukaj lažnika in nesramnega cbrekovalca.
Kropa, 16. avgusti 1902.
Franc Hoenigman,
župnik.
Poslano.
Gosp. dr. Ivanu Tavčarja, državnemu in deželnemu poslancu v LJubljani.
V svojem nedeljskem govoru pri Anžonovcu v Srednji vasi ste na moje vprašanje: „Ker ste toliko blatili in poniževali osebo dr. Šusteršiča iu delovanje kato-liške-narodne stranke,povejte nam to, kaj Je vaSa liberalna stranka storila za nas kmete, da bomo vedeli vaše zasluge ceniti?" — reagirali s tem, da ste rekli meni: „'Varuj te se, da na Žabjek ne pridete, ker ste svoj podpis zatajili." Ker ml pa na takojšnje moje vprašanje, kdaj in kje, niste nič odgovorili, Vas javno poživljam, da ml dokažete omenjeno dejanje; sicer Vam bom dal ime, katero gre takemu človeku, ki neresnice ne prekliče.
Lovsko brdo, 10. avgusta 1902.
976 1-1
Urban JPintar.
JEmajlna glasura, JT^p:
mete , kateri se mnogo rabijo, n. pr. umivalniki, že-lezje, les, kositar, kameniti predmeti, vodovodne žkoklje, kojim dA. porcelanu slieno prevlako V škatliicah po */, in 1 Ko. se dobiva pri tvrdki BRATA EBEEL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila po povzetju. 524 3 12—4
Naznanilo.
Podpisani usojam si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da me je c. kr. okrajno sodišče v Ljubljani z od okom z dne 5. av-
, 1Q_, št. E 1601/2 .	.
gusta 1903, -^—imenovalo prisilnim upravnikom gospoda Alojzija Kališa, plakaterja v Ljubljan*.
Uljudno torej pros m, da blagovoli slavno p. n. občinstvo od danes nadalje vsa
plakate,
flarodni dom.
Jutri, v torek, 19. avgusta, je predzadnji dan predstav
Togo in Alandinjo karavan.
Čas predstav in vstopnina kakor že oznanjeno.
964 1-1
971 2-1 Služba
cerkvenika
eee= in organista
se razpisuje. Nastop s 1. oktobrom t. 1. — Pojasnila daje župni urad v Zagradcu (Dol.)
Absoltrtno zajamčeno
0 pristno masno vino.
Škofijski list je 1. 1838. priporočal v č. jf gg. župniki m masno vino, katero razpošilja ,,Kmetijsko društvo v Vipavi" kol za- U jamčeno pristno.	^
Belo vino posebno dobrega oVusa oddaja se po 35 K ln višje, in rudeoe namizno hribovsko po 30 K za 100 litrov v Postojno postavljeno.
Najmanjša množina je 56 litrov. Na-ročbam čez 500 litrov se cena primerno zniža.
Zadrugo nadzoruje strogo v č. g dekan Vipavski. Izključena je vsaka prevara.
iVa zahtevanje ae pošljejo vzorci. \
I mpav:
U Na *
m Kmetijsko društvo v Vipavi.
VJ	799 (4)
oe
katere namerava s prilepljenjem razglasiti, meni dopošiljafl ali me o tem obvestiti.
Opomnim še, da boaem kot sekvester kioske temeljito prenovil in vbo plošče osnažil, ter uljudno prosim, da lastniki plošč naročila pono\e, ker bodem naročnino znižal
Ljubljana, dn^ 18. avgusta 1902.
lekarna piccoli
„pri Angelu" i. 2 (50-33;
Ljubljana, ifc Dunajska ©esta
LEKARJA
Piccoli-ia
v Ljubljani.
| Dobiva sevlekarnah;
S
krepča malokrvne. nervozne in slabotne osebel
Z velespoštovanjem
peter Matelič,
976 3-1
podjetnik za snaienje stanovanj ln okon na sv, Petra nasipa št, 25 pritlično na desno.
Pollitrska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar Gabrlel Piccoli V Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem povzetju.
mm*
(•.vsfcv:
SS&ež
mm m. srn.
mmm. mmm
•V. / .v. /.v./ .V. > .V. > .V. / / .V. > .V. > .V. > .V. > .V.
.W	> .v. ✓ .v. > y.> > y.> .v.> ,y. > .v.
o
/ ✓ .V. > .V. > .V. >.\<> .V. > .V. > .V. > .V. .V>> .V. >.\<> .V. .v.
v .v. > .v.>.v'. > .v. >.v. > .v. > .v. ✓ v. >.v. > .\ x < > ,y,>
^<■>><$}<> J K> 'J ^ i Sv^sr^l

OTON SEyDL
ZobolehniK v Ljubljani, bivši družabnik
gosp. dr. Rado Frlana
o
zobozdravnika v Ljubljani, naznanja, — tekom prihodnjih dnij =
da otvori
.v V


kztkv.
•/--.s '/'■•\>y)
m
m
zobozdravniški in
zobotehnični atelje
v dosedanjih prostorih atelje-a gg. dr. Rado Frlana in Otona Seydl-a, to je v
v
$pitelsttfb tilieol} b'5- tf- nod^trcpjc
v družbi s priznanim zobozdravnikom z Dunaja.
tm
>V
v </.\-
■A<hK>.>\'l
VW. '/--.s ■ '/>
is® lil

i ■*>.•}:
mm te

^odna priložnost
sa ocenjenega rokodelca, krojača, brivca, urarja, ali šiviljo, kjer se odda na račun stara, snana gostilna na Gorenjskem poleg I farne cerkve in velike ceste. j Kje, povd upravništvo „Slo-I venca".	955 3_2
2 električna lepa lustra,
močno ponlklana, oba z dvema žarnioama,
in jednako delana, prav malo rabljena, primerna za prodajalne, kavarne ali salonske prostore, sta takoj
na prodaj -^C
60" 0 pod 06X10. Kje? Poizvč se pri uprsivoifitvu .Slovenca*.	962 2—2

d	5*. 15 pri Cirl^oici
prodi se z vrtom in gospodarskim poslopjem vred pod prav ugodnimi pogoji. Hiša stoji na najlepšem prostoru, v njej nahajala se je mnogo ltt gostilna in trgovina.
Natančneje poizve se pri lastnici Franji Papež roj. Blažon.	946 (3-3) ,
V prodajalnico z meianim blagom se takoj sprejme
pri gospej Mariji Elsner v Litiji.
9o8 2-2
Št. 156/pr.
Razpis.
961 3-1
Pri upraviteljstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani izpraznjena je
služba kontrolorja
z letno plačo 2600 K, s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 200 K t r s prostim stanovanjem.
Prosilci za to službo vlože naj svoje pravilno opremljene prošnje
«lo IO. septembra lOOS
pri podpisanem deželnem odboru.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 10. avgusta 1902.
Št. 9335.
Razpis.
938 2-2
Na Kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu z dvoletnim poučevanjem in slovenskim učnim jezikom je izpraznjenih sedem deželnih ustanov za prihodnje šolsko leto 1902/1903, katero se prične 4. novembra 1902.
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja in so z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali.
Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šoli; obleko pa si morajo sami preskrbovati.
1.	V šolo se sprejmejo tudi: Plačujoči učenci, kateri plačujejo po 60 h na dan za hrano in stanovanje in pa 40 K šolnine na leto in
2.	eksternisti, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo šolnino.
Lastnoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo biti kolelcovane s kolekom 1 K, se imajo do 16. septembra igo2 izročiti vodstvu „Kranjske kmetijske šole" na Grmu pri Novem mestu.
Prošnjam je priložiti rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali srednje šole, zdravniško potrjilo o čvrstem telesu iu trdnem zdravju in župnijsko spričevalo o lepem vedenju.
Vsak učenec se mora podvreči vsprejemnemu izpitu, ki se raztega na slovenski jezik in priprosto računstvo, in od uspeha tega izpita je odvisno, ali se dotičnik v šolo sploh sprejme.
Prošnjam za sprejem proti plačilu je priložiti reverz ali obvezno pismo starišev, oziroma varuha zaradi vzdržavanja učenca.
Učenci, kateri ljudsko šolo z dobrim vspehom dovrše, imajo pri vojaščini pogojno pravico do le dveletne prezentne službe. Ako namreč svoji vojaški dolžnosti brez graje skozi dve leti zadostijo ter dokažejo, da se bodo po izstopu prezentne službe na lastnem ali pa na svojih starišev gospodarstvu kmetijstvu posvetili, zamorejo na podlagi odredbe vis. c. kr. vojniškega ministerstva z dnč 22. julija 1895, št. 4643, proti koncu druzega leta za odpust tretjega leta prositi.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 2. avgusta 1902.
St. 144/pr.
Razpis.
904 8-3
Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče službe:
1.	pri deželnem tajništvu službo revizorja s plačo 2600 K in aktivitetno doklado 500 K na leto ter s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petlttnic po 200 K.
Prosilci za službo revizorja, kateri bode imel v prvi vrsti nadzorovati poslovanje občin na Kranjskem, morajo dokazati, da so dovršili juridično-političr.e študije in da so napravili praktični izpit ali za politično ali pa za sodniško poslovanje. Ako takih prosilcev ni, se bo oziralo tudi na prosilce, kateri dokažejo, da so za upravno poslovanje dobro izvežbani;
2.	pri deželnem stavbnem uradu:
a)	službo nadinženirja s plačo 4000 K in aktivitetno doklado 700 K na K to ter s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 400 K;
b)	eventualno službo inženirja s plačo 3200 K in aktivitetno doklado 600 K na leto ter s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 200 K;
c)	eno, eventualno dve službi stavbnih prlstavov s plačo po 2000 K in aktivitetno doklado 400 K na leto ter s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletn'c po 200 K.
Prosilci za službe pod a), b) in c) morajo dokazati, da so dovršili tehnične študije za inženirsko stroko.
Prosilci za razpisane službe predložč naj svoje z dokazili o star03ti, znanju slovenskega in nemškega jezika ter s spričevali o usposobljenosti podprte prošnje
do 25. avgusta t. 1.
podpisanemu deželnemu odboru, in sicer oni, ki so že v kaki javni službi, potom predpostavljene oblaBti.
Deželni edber ucjucdinc Kranjce.
V Ljubljani, dne 25. julija 1902.
Nakup in prodaja 7tXi vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako Irebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
„M E B C U B«
I., WollzBile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
Pojasnila	v vseh g°>POAarskih in finančnih
stvareh, potem o kursnih vrednostih vsoh ipeknlaoijskih vrednostnih papirjev in vestni nasv&tl za dosego kolikor je mogoSe visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnio.	134 89