# 8  »Zakon postopnosti« (»lex gradualitatis«) je moralno-teološki pojem, ki ga teologi mo- ralisti danes pogosteje omenjajo kot v prete- klosti. Najdemo ga tudi v nekaterih cerkve- nih dokumentih zadnjega èasa. Gre za stvar- nost, s katero se sreèujejo ljudje vseh èasov, kultur in razmer. Dejstvo je, da otrok in odrasel èlovek nista na isti ravni glede razu- mevanja `ivljenja in `ivljenjskih nalog, da za- radi spoznanja z ene strani ali nevednosti z druge strani èlovek ni vedno enako odgovo- ren za svoja dejanja, da umska sposobnost (modrost) ali nezmo`nost odloèilno vplivata tudi na etièno podobo èloveka. Sicer pa je za- kon postopnosti temelj vsakega vzgojnega procesa, pa tudi pravnega in dru`benega reda. Zakon postopnosti je mogoèe tudi napaè- no razumeti kot »postopnost zakona« (»gra- dualitas legis«), kar pomeni, da za nekoga za- kon (še) ne velja ali velja le delno, medtem ko ga drugi mora spoštovati, kar je s pravnega vi- dika nesprejemljivo. Prav tako je mogoèe iz tega izvajati moralni subjektivizem in relati- vizem, po katerem si èlovek kroji moralni zakon in pravila ravnanja po svojem okusu. Nekateri zagovarjajo celo popolno (absolutno) svobodo in ne priznavajo nobenega moralnega zakona. Zanima nas, ali je mogoèe v smislu zakona postopnosti razumeti tudi pojav tako imeno- vanih »oddaljenih in obrobnih kristjanov«, ka- teri so v ospredju pastoralnega leta 2005-2006. +  "  "  ,  , "  V Svetem pismu zaman išèemo pojme, ki smo jih ljudje skovali in z njimi bolj ali manj 9, .&. 6,,    ustrezno izra`amo neko misel ali nek pojav. Kljub temu lahko najdemo podobne (analog- ne) primere, ki naše vprašanje vsaj delno po- jasnijo. V priliki o talentih (prim. Mt 25, 14- 30) je reèeno, da je eden od slu`abnikov pre- jel pet talentov, drugi dva, tretji pa le enega. Zakaj ta razlika, Kristus ni razlo`il. Talente lahko primerjamo z mnogimi darovi, ki smo jih ljudje prejeli eden v veèji drugi v manjši meri. Prve zasnove našega bivanja prejemamo od drugih, od staršev in okolja, tako biološke in znaèajske poteze, vzgojo v dru`ini in dru`- bi. Doloèata nas tudi kraj in èas rojstva, prav tako druge `ivljenjske okolišèine, ki so zaz- namovale in oblikovale našo `ivljenjsko pot. Tudi verska vzgoja je dedišèina, ki je neka- terim bila dana v zibelko, drugi pa so `iveli brez nje. Navedene danosti pa ne determi- nirajo našega bivanja tako, da ne bi bilo pred- vsem odvisno od našega dele`a in prizadeva- nja. V priliki o talentih je poudarek ravno na tistem segmentu, ki ga èlovek osebno prispe- va, za katerega je tudi moralno odgovoren pred seboj, drugimi in Bogom. Razliènost da- rov, sposobnosti in `ivljenjskih razmer, v ka- terih oboje uresnièujemo, je za èloveka izziv, da oblikuje svojo èloveško podobo glede na subjektivne in objektivne danosti. Izbira in klic apostolov (prim. Mt 10,1-4; Mr 3,13-19) pove, da je Kristus nekaterim zau- pal veè kot drugim; apostole je celo imenoval za svoje prijatelje (prim. Jn 15,14). Vsem po- slušalcem je govoril v prilikah, »svojim uèen- cem pa je vse posebej razlagal« (Mr 3,34). Raz- log ni bil njihovo manjše razumevanje tega, kar jim je hotel povedati, marveè zaupanje, da    8  bodo bolje in globlje razumeli njegove besede in jih bodo pozneje razlagali drugim. Veèje zaupanje je vedno tudi veèja naloga. Èeprav je prilika o talentih s èloveške in verske plati razumljiva, prav tako tudi izbira in poklic apostolov, Sveto pismo navaja tudi druge zahteve, ki izra`ajo predvsem (bo`jo) radikalnost. Stara zaveza navaja Jahvejevo na- roèilo: »Bodite sveti, kajti jaz, Gospod, vaš Bog, sem svet!« (3 Mz 19,2). Kristus daje èlo- veku brezpogojno nalogo glede popolnosti in svetosti, ko pravi: »Bodite torej popolni, ka- kor je popoln vaš nebeški Oèe« (Mt 5,48). Prav tako zagotavlja, da je èloveku namenjena polnost `ivljenja: »Jaz sem prišel, da bi imeli `ivljenje in ga imeli v izobilju« (Jn 10,10). V navedenih svetopisemskih stavkih ni prostora za polovièarstvo ali kakršno koli preraèunlji- vost. Izra`ene so jasne zahteve in tudi obljube tistemu, ki bo te zahteve spolnjeval. Vsi so poklicani k popolnosti, celo k svetosti, ki ima vzor v svetosti samega Boga. Smemo re- èi, da èlovek nosi v sebi nekaj bo`anskega, ko išèe vedno boljše in popolnejše, ko si priza- deva za nova in neskonèna spoznanja, ko `eli sebi in drugim sreènejše `ivljenje. V sebi no- simo »prvine Duha« (Rim 8,23), ki nas spod- bujajo k popolnosti. Toda Sveto pismo pozna tudi drugo plat èloveškega `ivljenja: nepopolnost in grešnost, polovièarstvo in nezvestobo. Kristus to upo- števa, ko pravi, da »ni prišel klicat praviènih, marveè grešnike« (Mt 9,13; Lk 5,32), da »zdravnika ne potrebujejo zdravi, ampak bol- ni« (Mt 9,12). Apostol Pavel na veè mestih govori o »moènih« in »slabotnih« v veri (prim. Rim 14,1; 1 Kor 8,7.11.12) in med sled- nje prišteva tudi sebe. Prav tako pa govori tudi o »novem èloveku«, ki je oblikovan po/ v Kristusu (prim. Ef 4,24; Kol 3.10). Najbolj izrazito je zakon (tudi naèelo) postopnosti upošteval Kristus v pogovoru z apostoli. Èeprav je prišel na svet, da bi ra- zodel resnico in skrivnost Oèetove ljubezni Helena Valentin: Morska toplina, 2003, akril na platnu, 50 x 60 cm.  # in usmiljenja do èloveka, je vedel, da apo- stoli še ne morejo vsega razumeti in nositi. Pri zadnji veèerji je rekel apostolom: »Še mnogo vam imam povedati, a zdaj bi še ne mogli nositi. Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo vodil k popolni resnici« (Jn 16,12-13). Uèenca na poti v Emavs pa je pokaral: »O nespametna in poèasna v srcu za verovanje vsega, kar so povedali preroki!« (Lk 24,25). Postopnost je izra`ena v kontekstu prizade- vanja za dobro, pa tudi v kontekstu boja proti slabemu, ki je v èloveku, kjer se zlo zmanjšuje in konèno premaga. Ti in drugi svetopisemski navedki imajo pomembno sporoèilo, ki ga potrjuje vsak- danja `ivljenjska stvarnost. Èlovek se poèasi prebija do spoznanj o sebi in o svetu, ki ga obdaja. Zakladnica èloveškega spoznanja se kljub temu poveèuje in prehaja iz roda v rod. Še zahtevnejša je pot spoznanj na etiè- nem podroèju, na katerem mora vsak èlovek in vsak rod prehoditi pot spoznanja in do- zorevanja. Rek, da se iz zgodovine nismo ve- liko nauèili, da je èlovek vedno enak, izra`a izkustvo, da smo na tem podroèju tako re- koè vedno na zaèetku. ;8 * * "  &  Na vseh podroèjih `ivljenja so ljudje, ki svoje `ivljenje vzamejo resno, ki podarjene talente odgovorno porabijo, in drugi, ki tega ne storijo ali storijo le polovièarsko. Nekateri celo zagovarjajo doktrino, da je do- volj, èe je na vsakem podroèju nekaj ljudi, ki »vleèejo voz naprej« in drugim ka`ejo pot. Tako naj bi bilo na podroèju znanosti in umetnosti, tehnike in športa, pa tudi mo- ralnega in verskega `ivljenja. Nekaj prime- rov. Glasba je prvinska umetnost, ki ji nihèe ne oporeka njene pomembnosti, vendar le nekateri svoj talent razvijejo do vrhunske umetniške ravni. Vendar veèina ljudi glasbo posluša, prihaja na koncerte, tudi sami kaj zaigrajo ali zapojejo. Prav tako se le nekateri radi povzpnejo na visoke gore in od tam ob- èudujejo naravo, drugi gore in navdušene gornike obèudujejo le iz doline. Ali se morda kaj podobnega dogaja tudi na verskem podroèju? Odgovoriti moramo pritrdilno. Koncil je moèno naglašal tako dostojanstvo èloveške osebe in enakost vseh ljudi, vendar je zapisal, da »zaradi razliènih telesnih sposobnosti in zaradi razliènih um- skih in nravnih sil niso vsi ljudje enaki« (Pa- storalna konstitucija Cerkev v sedanjem svetu, 29; odslej CS). Nekateri obèudujejo Kristusa in njegov evangelij, svetnike, ki so sledili Kristusu in njegovi besedi, sami pa nimajo ne moèi ne volje slediti tem zgledom. Vedo, kaj govorijo bo`je zapovedi in obljube, ven- dar jih ne prvo ne drugo ne pritegne k do- slednemu `ivljenju po veri. Mnogi imajo do- volj èasa in prilo`nosti za molitev in mašo, za dobra dela in prostovoljne dejavnosti, toda manjka jim pripravljenosti. Lahko bi našte- vali še druge primere in znamenja, ki jih ni mogoèe obravnavati v isti sapi glede obrob- nosti ali oddaljenosti od Boga, vere in Cerk- ve ali cerkvenega obèestva. Apostolska spodbuda O evangelizaciji (1975) Pavla VI. takole povzema pojav odda- ljenosti: »Drugo podroèje so tisti, ki ne `ive po veri (nepraktikanti); danes imamo veliko število kršèenih, ki veèinoma niso izrecno zatajili svo- jega krsta, ki pa gledajo nanj kot na nekaj po- stranskega in ne `ive iz njega. Pojav vernikov, ki ne `ive po veri …, je v zgodovini kršèanstva zelo star; povezan je z naravno slabostjo, z neko globoko nedoslednostjo, ki jo, `al, nosimo v dnu samega sebe. Vendar pa si ta pojav danes priv- zema nove poteze. Dostikrat ima svoje korenine v izkoreninjenosti, ki je znaèilna za našo dobo. Poraja se tudi iz dejstva, da kristjani danes `ive poleg neverujoèih in so pod stalnimi nasprotu- joèimi udarci nevere. Z druge strani tisti, ki da- nes ne `ive po veri …, skušajo razlo`iti in upra- vièiti svoje stališèe z izgovarjanjem na neko no- 8     tranjo religioznost, z izgovarjanjem na osebno avtonomijo ali na osebno pristnost« (56). Prav je, da priklièemo v spomin nekaj pa- storalno-socioloških meril, ki pojasnjujejo, kaj obrobnost sploh je, ter navedemo nekaj raz- logov za nastanek tega pojava. 1. Merila: Verska praksa je prvo in najvid- nejše zunanje merilo. Gre za obisk nedeljske in prazniène maše, prejem zakramentov in skrb, da so v to vkljuèeni tudi dru`inski èlani (sozakonec, otroci, okolje). Opušèanje verske prakse se priène postopoma: najprej z opuš- èanjem nedeljske in prazniène maše, zakra- mentov spovedi in obhajila, zanemarjanjem osebne verske vzgoje in vzgoje otrok, odda- ljevanjem od kršèanskega obèestva itd. Na vprašanje, ali je opušèanje verske prakse raz- log, da pri kom zbledi pomen verskih in mo- ralnih resnic, ali pa sta verska brezbri`nost in moralni laksizem razlog za opušèanje ver- ske prakse, so odgovori zelo razlièni. Neka- teri zagovarjajo prvo, drugi drugo. Vsekakor se ena in druga pot podpirata v oddaljevanju od vere. Mnogi, ki so zašli na razna kriva pota ali je njihova vernost bila pod vprašanjem, po- vedo, da je s tem zaèela upadati tudi verska praksa. Prav tako pa opušèanje verske prakse in oddaljevanje od vernega obèestva slabi ver- sko in moralno zavest. Vsem so znani tudi nasprotni primeri, da je kdo ravno zaradi trd- nosti v veri ostal tudi trden v verski praksi, ali pa je zvestoba verski praksi prispevala k od- stranitvi negotovosti in verskih dvomov. Sprejemanje verskih in moralnih resnic, ki jih oznanja evangelij, je najpomembnejši dejavnik in merilo vernosti. Ne bomo se spuš- èali v sociološko razlikovanje vernosti (pristne religioznosti) in cerkvenosti (zunanje pripad- nosti). Naèeloma je mo`na vernost brez cerk- venosti in cerkvenost brez vernosti, ki jo poz- na tudi dvatisoèletna zgodovina Cerkve. Zu- nanja pripadnost cerkvenemu obèestvu ni identièna z notranjo pripadnostjo veri in obratno. Dejstvo pa je, da nihèe ne more dalj èasa ohraniti vere, èe ne pripada tudi obèes- tvu, ki vero posreduje, `ivi in podpira; z dru- gimi besedami, èe tudi sam vere ne `ivi v ob- èestvu in prispeva svoj dele` k rasti vere pri èlanih obèestva. Vera kot najbolj osebni dej èlovekovega spoznanja in hotenja je vera Cerkve, ki vero v Kristusovem imenu oznanja, `ivi in hrani. 2. Vzroki: Èeprav je vprašanje vzrokov od- daljevanja zelo pomembno in hkrati zanimi- vo, to ni prvenstvena naloga tega prispevka. Kljub temu navajamo nekaj misli. Oddalje- vanje najprej vkljuèuje, da je bil kdo blizu nekomu ali neèemu. Kako je sploh mo`no govoriti o oddaljevanju od nekega središèa (osebe, ustanove, kraja), èe nismo najprej preprièani, da je kdo bil v njegovi/njeni bli- `ini? Èe je odgovor bodisi pritrdilen bodisi negativen, se v prvem primeru odpirajo mno- ga vprašanja: kako je mogoèe zanikati spoz- nanje in izkustvo, ki ga je kdo imel? Èe je od- govor negativen, to pomeni, da ni bil dele`en osebnega spoznanja in izkustva vere in obèes- tva. Kljub temu smemo govoriti o oddalje- vanju, kolikor je temu središèu vedno bolj da- leè. Pri iskanju vzrokov najpogosteje menimo, da so ti predvsem na strani oddaljujoèega sub- jekta, ta pa bi lahko našteval nešteto razlogov v potrditev ali v opravièilo svojega ravnanja. Njegove razloge je treba vzeti resno in spošt- ljivo, èeprav izra`ajo predvsem subjektivne in parcialne poglede. Navadno smo manj pozorni na zunanje, objektivne vzroke, med katere je treba prišteti pomanjkljivo ali celo pohujšljivo ravnanje krš- èanskega obèestva v preteklosti in zlasti danes. Pri tem mislimo na nemoè obèestva, da bi bilo s svojo vero, ̀ ivljenjem po veri in razume- vanjem v pomoè kristjanu pri njegovem vero- vanju in verskem poglabljanju. Kristjan je bil kršèen v veri Cerkve, vkljuèen v kršèansko ob- èestvo, dele`en bolj ali manj uspešnega uva- janja v kršèanstvo v dru`ini in kršèanski skup- nosti. Pogosto je bil prepušèen sam sebi in se 8   # 8  je izgubil v pušèavi `ivljenja. Ne gre pozabiti, da je s krstom tudi kršèansko obèestvo in ne samo kršèeni ter njegovi starši sprejelo obvez- nost, da bo skrbelo za rast njegove vere. Kakor se grešnik brez izrecne bo`je milosti in pomoèi Cerkve ne more spreobrniti, tako tudi odda- ljujoèi se vernik ne more zaèeti poti pribli`e- vanja brez pomoèi in sodelovanja obèestva. <0  , Bodisi da je oddaljenost od pristnega evan- geljskega kršèanstva veèja ali manjša bodisi da so vzroki na strani subjekta ali kršèanskega ob- èestva, gre za vprašanje, kaj je treba in je tudi mogoèe storiti. Naloge se tièejo tako posamez- nika kot kršèanskega obèestva. Prvi se zaradi nevednosti in nemoèi pogosto niti ne zaveda svojega stanja. Nahaja se v »nepremagljivi ne- vednosti«, ki je èlovek ni sposoben sam preseèi. Njegova odgovornost je minimalna ali nièna, razen èe nevednosti ni sam kriv zaradi brez- bri`nosti ali kakega drugega vzroka. Stanje, v katerem se nahaja, je v vsakem primeru nekaj slabega, je nepopolnost in greh, bistvo greha pa je v tem, da èloveku prepreèuje pot k do- bremu in k popolnosti, kajti vsak greh »èloveka samega zmanjšuje, ko ga odvraèa od tega, da bi dosegel svojo polnost« (CS 13). V èloveku samem se prej ali slej prebudi spoznanje, da je nepopolno bitje, ki greši. Prebudi se tudi `elja, da bi bil boljši, da bi spremenil svoje `ivljenje in `ivljenjsko usme- ritev. Brez dvoma so to pomembne antropo- loške prvine, lastne samo èloveku in dane od Helena Valentin: Kri`ani, 2001, mešana tehnika.    8  Boga. Èe je torej zvest samemu sebi, bo rav- nal dosledno in sledil notranjemu klicu k do- bremu. Pomoè, ki mu jo dajejo drugi, je v tem, da mu pomagajo odkriti in zaznati v èloveško naravo polo`ena hrepenenja in zmo`- nosti. Ko bo storil prvi korak išèoè resnico in dobroto, bo kljub naporom in te`avam spoz- nal vabljivost prave poti. Na podroèju verske prakse se ti koraki ka- `ejo tako, da je oddaljeni za praznike presto- pil prag cerkve, da je `elel otrokom zagotoviti krst ali prejem drugih zakramentov, da je os- krbel cerkveni pokop za dru`inskega èlana ali svojca, da je prosil za nek blagoslov, pred- vsem pa tedaj, ko je iskal odgovor na verska ali moralna vprašanja. Poslušalec mora biti pozoren, da bo njegove motive ovrednotil in jih skušal poglobiti. Tako bo tudi sam nare- dil korak nasproti oddaljenemu. Celo v pri- meru, ko oddaljeni s svojimi vprašanji izziva in se zdi, da nima èistih namenov, ima lahko dobrohotno sprejemanje njegovih vprašanj pozitivne uèinke. Tako ima poslušalec mo`- nost, da pove »razloge svojega upanja« (1 Pt 3,15), ki so sogovorniku (oddaljenemu) spod- buda za nadaljnje iskanje in razmišljanje. Èeprav oddaljeni brez minimalne priprav- ljenosti ne bo mogel storiti prvega koraka gle- de globljega spoznanja Boga, pa ima kršèansko obèestvo veliko veè mo`nosti za pribli`evanje oddaljenemu. Na voljo ima evangeljsko pri- èevanje (martyria), ki obsega besede in `iv- ljenje, prièevanje posameznika in obèestva. Pastoralni teologi pogosto navajajo, da je po- jav oddaljenih predvsem znamenje slabotno- sti kršèanskega obèestva, ki ni sposobno ra- zumevanja in sprejemanja slabotnih v veri, obèestva, ki nima pristnih èloveških odnosov. Gre za individualistièno kršèanstvo, ki se za- pira v svet lastnih vprašanj in zanemarja mi- sijonarsko razse`nost verovanja. Tem poja- vom je treba prišteti tudi pristranskost veru- joèih, ki od drugih zahtevajo nekaj, èesar sami ne `ivijo. Nad oddaljenimi se pohujšu- jejo, namesto da bi jih sprejemali z razume- vanjem in jih diskretno spodbujali k vedno veèji zvestobi evangeliju v obmoèju cerkve- nega obèestva. V tem imajo zlasti kršèanska obèestva in sodobna cerkvenostna gibanja ve- liko mo`nost misijonskega delovanja med sla- botnimi v veri ter njihovi vnovièni vkljuèitvi v samo obèestvo. Èeprav je vsebina verskega in moralnega oznanila vedno ista in ga moramo vedno globlje spoznavati, je pomembno vprašanje, kako današnjemu èloveku iste resnice posre- dovati na bolj »razumljiv in preprièevalen na- èin« (OE 3). Poudarek je torej na naèinu, ki ne obsega samo metod besednega posredo- vanja, marveè tudi drugih osebnostnih in ob- èestvenih naèinov, med katere prištevamo go- vorico in metode sodobnih medijev. Sporo- èilo homilije, kateheze in drugih oblik ozna- njevanja vkljuèno z verskim tiskom le redko pride do oddaljenih. Zato so praznièni na- govori, udele`ba pri zakramentalih in ljud- skih pobo`nostih, predvsem pa osebni stik tista mo`nost, v katerih bi morali oznanjevalci in celotno kršèansko obèestvo iskati pot do oddaljenih. Kristjan ne more na vprašanje »Kje je tvoj brat Abel?« odgovoriti: »Ne vem. Mar sem jaz varuh svojega brata?«. Odgovornost za drugega nas ne samo zavezuje, marveè tudi povezuje v bratsko skupnost in eno èloveško dru`ino. Literatura: Pavel VI. 1976: Apostolska spodbuda o evangelizaciji. Ljubljana. Janez Pavel II. in Papeški svet za dru`ino 1997: Zakrament pokore. Cerkveni dokumenti 70. Ljubljana, 59-73. Fuèek, I. 1991: Il peccato oggi. Riflessione teologico- morale. Roma: PUG. Gatti, G. 1999: Confessare oggi. Un manuale per i confessori. Torino: EDC, 96-105. Valenèiè, R. 2001: Lex gradualitatis v èlovekovem moralnem ̀ ivljenju. Bogoslovni vestnik 61 (2001), 455-470.