Štev. 15
T Ljubljani, 28. julija 1916.
LVI. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov :
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5'— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezna številka po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h , , , dvakrat . . 12 „ „ , » trikrat . . 10 , za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 1 ¡8).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 11. avgusta 1916.
Tovariši in tovarišice, ki dobivate di agmjske doklade, se po možnosti spomnite tudi obveznosti do našega lista! Saj se je vedno boril za našo blaginjo!
ZA PODRŽAVLJENJE LJUDSKE ŠOLE.
Zvezino vodstvo je odposlalo včlanjenim učiteljskim društvom to-le okrožnico:
Velecenjeno društvo!
Vodstvo Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva tem potom nujno pozivlje slavno učiteljsko društvo, da naj mu nemudoma sporoči sklep odborove seje — posebnih zborovanj v ta namen ni potreba — kakšno stališče zavzema 0110 napram splošnemu vprašanju glede podržavljenja ljudske šole.
Za slučaj, da je slavno učiteljsko društvo nasprotnega mnenja, naj blagovoli naznaniti podpisanemu vodstvu Zaveze odklonilne vzroke. Pozitivni ali negativni odgovori naj se odpošljejo najkasneje vsaj do 15. avgusta ti 1.
S tov. pozdravom! Vodstvo Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani, 22. lul. 1916.
Predsednik:	Tajnik:
L. Jelene	V. Rus.
orna.
ŽIGA KASTSiER ■nnanaii
Strašna vojna je zahtevala žrtve tudi od maloštevilnega slovenskega koroškega učiteljstva. Lani dne 10. avgusta ob 4. uri popoldne je padel v bitki pri Černeliči Žiga Kastner in bil pokopan tam dne 12. avgusta. Zvedeli smo to žalostno vest šele sedaj. — Maturo je napravil 1. 1913. na celovškem učiteljišču. Po izbruhu vojne je moral pod orožje in se je poročil, preden je odišel na bojišče, z Liziko Schleiniggovo, hčerko vladnega svetnika in pok. gimnazijskega profesorja v Celovcu. — Velik del svoje mladosti je preživel pri starem očetu, p. d. Štefanu v župniji Št. Jurij na Vinoguidih v Važenberšk: občini. Tam je preživljal kot dijak počitnice, ondi sem spoznal njega in starega očeta, 1 i je bil vzoren rodoljub. Tukaj se je že od matere dobro vzgojeni Žiga okrepil v narodnih nazorih. Vkljub svoji mladosti je bil resen in se zanimal za vsa važnejša narodna vprašanja. Težko bo pogrešal tožni Korotan krepkega moža, od katerega si je mnogo obetal. — Stotnik Sporer je obvestil njegovo soprogo o smrti z naslednjimi besedami: »Padel je, boreč se v resnici kot junak in zgled vsakemu vojaku, na častnem polju, bil je svojemu moštvu po očetovsko skrbeč predstojnik, ki mu je bilo vdano iz vsega srca. Častniki smo ponosni, da smo imeli tako hrabrega tovariša med seboj, in vsi žalujemo za njim.«
Časten bodi spomin vrlemu koroškem'u slovenskemu u č i -telju-junaku!
JURIJ ŠUMNIK
Došla je žalostna novica, da je dne 12. junija letošnjega leta umrl nai južno-tirolskem bojišču rezervni poročnik Jurij Šumnik in bil 13. junija pokopan na pokopališču v Forni, provinca Vicen-za. — Neki rezervni poročnik je pisal materi, »da je bil tako težko ranjen, da mu njegov duh ni pustil čutiti ostro pekočih
ran. Tiha smrt brez bolečin je bila konec njegovega junaškega življenja.« — Doma je bil v Šmihelu pri Pliberku ter obiskoval tamošnjo ljudsko šolo in vstopil nato na mariborsko učiteljišče. En mesec pred izbruhom vojne je napravil maturo. V jeseni 1. 1914 se je javil prostovoljno k vojakom, kjer je hitro napredoval in postal meseca grudna 1915 poročnik. Bil je vrl narodnjak in priljubljen pri vseh, ki so ga poznali, in tudi to izgubo bomo bridko občutili!
Bodi vrlemu koroškemu slovenskemu učitelju-junaku časten spomin!
NAŠA KRI.
Od Mure tja do sinjih gor Balkanai, kjerkoli naših rek se struga vije, kjer solnce na planine naše sije, je ljudstvu ena govorica dana.
Resnica svetu malo je po-znana, da ljudstvo to stoletja boje bije za dom in srečo svoje domačije in da boli ga nespoznanja rana.
Cesarju bil je vedno zvest Slovenec, za njega bal se ni nobenih žrtev, zvestobo priča živ in tudi mrtev!
Najlepši v boju plete zmage venec. Življenje novi sreči rad žrtvuje, saj domu na altar se kri daruje!
Nedin Sterad.
VLAK ROPOČE...
Obrisal z lic sem si solze, ki z njimi spet sem jih pomočil, ko od otrok se in žene za nedoločen čas sem ločil. Poreče kdo: »To si junak!« Kaj morem sam si; če sem tak!
Ropoče vlak, in jaz hitim z njim tjakaj v daljni kraj neznani, skoz okno gledajoč, strmim na grad, ki krona je Ljubljani, in trudno solnce že v slovo žari mu v oknih prelepo.
Pod gradom drevja, hiš morje v kopreno dima se zavija;
LISTEK
tiOSiplftlL
(Spomin mladega učitelja, narodnjaka in dragega prijatelja.)
Maribor, 4. julija 1916.
Neizprosna smrt nam je zopet ugrabila mlado, nadebudno bitje, ki je bilo po vsem svojem bistvu ustvarjeno, da zavzame med prvimi ob narodni ineji kdaj odlično mesto.
V najlepši, prvi moški dobi, je izdihnil dne 3. t. m. v bolnici č. usmiljenih bratov po dolgoletni, mukepolni bolezni, v cvetu prvih moških let Josip S t e i n-b e r g e r, ljudskošolski učitelj v Polj-čanah.
Že od leta 1908. sem, ko je bil v četrtem letniku mariborskega učiteljišča, je hiral. Kot spreten in vesten vaditelj našega »Sokola« je takrat napravil nesrečen skok. V kolkih mu je odpovedala roka, in ko je prišel na tla, mu je izpodrsnilo. Pa-
del je tako nesrečno, da si je poškodoval trebušno mreno in desno ledvico. Moral je v Gradec v bolnico, koder je srečno prebil prvo operacijo. Šest mesecev je bil prvič v deželni kliniki, skoro do konca letal, a vkljub temu v svojih študijah ni zaostal, marveč napravil še v istem šolskem letu, julija 1909, zrelostni izpit z odliko in s posebno pohvalo. Še istega leta je iznova obolel. Na jesen je bil nekaj mesecev suplent tukajšnje deške vadnice, ai na pomlad 1910 je moral zopet na kliniko. Do julija istega leta je prebil srečno četvero težkih operacij, se vrnil v Maribor in si opomogel toliko, da je pričel še isto jesen z rednim poukom.
Ves čas svojega prvega poučevanja na Poljskavi pri Pragerskem do leta 1914 na poletje se je počutil zdravega, močnega in zopet je pričel s telovadbo, v poglavitnem s prostimi vajami. V pair kratkih tednih je zopet veljal kot eden najboljših našega »Sokola«. Bolezen je malo in popolnoma popustila in že je vstajalo upanje — Joško okreva popolnoma. Upanje je vstalo prezgodaj.
Kmalu po začetku vojne se je zopet vrnil v našo sredo, a bolezen je vendarle
izbruhnila z novo, podvojeno močjo, in ko je šel vprašat avgusta 1915 slavnega gra-škega operaterja profesorja Luksa za svet, mu je dejal, da si ga ne upa operirati, ker je stanje njegove krvne moči prešibko. Svetoval mu je, naj jemlje zdravila, in kadar se mu kri. očisti, takrat naj se zglai-si zopet — če je pripravljen na vsakršen izid operacije, ki jo je v naprej označil kot velenevarno. Čakal je do koncem ja-nuarija 1916 in potem — je tvegal. Skraja je bilo mnogo upanja, a žal, kmalu se je izprevrglo vse na slabše, slabo in končno je podlegel, končno je dobil večnega lečila v Nirvani, ki je po njej vedno hrepenela njega mlada, vzorov in slutenj polna duša...
Nagnil se je cvet... Mlad je bil naš Joško: Jedvai 26 let mu je bilo. In vendar nismo imeli tako ¡zbornega žilavega narodnega delavca zlepa med seboj, kakor je bil on. Vzrastel od moje prve mladosti v sosedni občini mesta, v Karčovini, oziroma Leitersbergu pri Mariboru, je poznal ves način, vse bistvo njegovo v narodnem boju. Bil je eden onih narodnih buditeljev, ki je izvrševal narodno-manjšinsko delo v vsem svojem obsegu in prehodil je cele
dneve svojih počitnic od posestnika do posestnika, od kočarja do kočarja in od viničarjai do viničarja. Ko se je pričelo narodno gibanje med slovenskim železni-čarstvom. je tudi na tem polju pričel v obeh označenih občinah svoje požrtvovalno delo — povsod z lepimi, vidnimi uspehi. Kakor je bilo njegovo delo krepko v podrobnem delu za probujo našega naroda, tako je bilo krepko tudi, kadar je zastavil v ta namen svoje spretno pero v našem dnevnem časopisju, tednikih itd. Marsikdo je moral ostrmeti, kadar je uveljavljal bodisi tu, bodisi tam svoje nazore. A ne le v ožjem, narodnopolitiškem oziru, tudi v širšem politiškem življenju je bil iz-borno poučen. Mladeniču-možu, mu je bila politika stvar najresnejšega študija, in študiral jo je v pravem pomenu besede. Redko je stopil potom našega časopisja — in še takrat pod psevdonimom — v široko javnost, kadar pa je to storil, smo njegova izvajanja nepristransko priznavali, zakaj videlo se jim je, kako temeljito so premišljena. Zgodilo se je, da je poslušal osebno kritiko takih svojih člankov in spisov in mnogokrat se je z nekako okornostjo ločil, oziroma izognil pohvalnim
tam mi vtonilo je sreč, z menoj gre zla melanholija; odslej brez vesla sem čolnar, kam val me vrže, ni mi mar! 18. junija 1916.
F r. Roječ.
M
ODLOČITEV?
Listi javljajo: »Giornale d' Italia« (glasilo italijan. ministra zunanjih del) piše: Odločitev v svetovni vojni se je začela na vseh frontah. Prihodnja dva meseca utegneta prinesti odločitev v svetovni borbi. Udarila je ura rešitv'e. Usoda četverozveze bo tudi usoda Italije. — Iz Genfa pišejo: Švicarski listi potrjujejo, da je Briand v zbornici določil končni termin za žrtve Francije na konec avgusta. — Iz Stockholma poročajo: Nevtralna konferenca za trajno posredovanje je dala pobudo, da se dne 1. avgusta — na drugo obletnico svetovne vojne — priredi veliko mirovno demonstracijo, ki bi obsegala vse dežele. Parola bo ta: »Nikar še eno zimo vojne!« Evropske in ameriške nevtralne države naj zahtevajo od vojujočih, da naznanijo svoje mirovne pogoje. Ta dan naj se vrše zborovanja, sprevodi, božje službe, po vsem nevtralnem svetu naj vse delo počiva za pet minut. Ob 10. uri dopoldne naj se ustavi ves aparat civilnega življenja; celo vsak železniški vlak naj se ustavi sredi vožnje, da se tako izrazi splošna zahteva po miru. Razne dežele so se že izjavile za to akcijo.
*
ČASOPIS ZA RUSKE UJETNIKE V MONARHIJI.
Na Dunaju je začel izhajati tednik v ruskem jeziku pod naslovom »Nedelja«, ki mu je urednik stotnik Hugon Nagele. List je namenjen ruskim vojnim ujetnikom.
KULTURNO DELO C. IN KR. VOJAŠKE UPRAVE NA RUSKEM POLJSKEM.
Apostolski vojni vikar c. in kr. armade in mornarice, škof Emerik Bjelik, ki je meseca maja tekočega leta prepotoval zasedeno ozemlje»' Poljske, poroča o velikem kulturnem delu tamkajšnje c. in kr. vojaške uprave. Iz njegovega obširnega poročila posnemamo le odstavek glede šolstva: Temeljito delo je opravila vojaška uprava na polju šolstva. Kakor znano, so morale biti pod rusko vlado vse javne šole ruske; tudi v privatnih (verskih) šolah je moral biti učni jezik ruski, poljščina pa le učni predmet. C. in kr. vojna uprava je z enim mahom izpreme-nila vse ruske ljudske šole v poljske, in dočim je imela prej vsaka občina z 20 do 30 vasmi le po eno ljudsko šolo, ima sedaj že vsaka občina po več ljudskih šol, tako da je sedaj na Poljskem približno 1400 ljudskih šol s 1800 učnimi osebami. Seveda se je primerno zvišalo tudi število šoloobiskujočih otrok. Da se odpomore pomanjkanju učiteljev, so se uvedli nadaljevalni tečaji. V Jedrzejowu so ustanovili moško učiteljišče, v kratkem otvorijo tudi žensko. V Kielcah so otvorili prvi razred javne gimnazije. Za srednjošolsko izobrazbo skrbe doslej večinoma še zasebni zavodi, ki jih vojaška uprava obilo podpira.
*
besedam, namenjenim nepoznanemu piscu. \
Josip Steinberger je bil tudi zvest sotrudnik našega mladega narodnega odra. Pohvalo, ki jo je drugodi sprejemal kot nepoznan le takorekoč na tihem, je žel tu vedno glasno in nedeljeno. Za burke ni maral, zato pa je živel z vso svojo dušo in z vsem svojim telesom v drami » Žetev«, »V znamenju križal«, »Ben Hur« in cela vrsta drugih, zlasti pa »Quo vadiš«, so pokazale vso njegovo veliko zmožnost.
V »Žetvi« kot knjigovodja prvič na odru je presenetil, ko pa je sodeloval zadnjič kot Petronij v »Quo vadiš«, je strmel sle-hrni poldrugotisočglave množice. Sijajni nastop je pričaral takrat na oder Petronija v tako verodostojni obliki, da je velo iz vsega res nekaj, enako dnevom velikega rimskega požara. Dasi obdan z najboljšimi naših domačih igralcev, ga niso spravili oni do popolne veljave, marveč on njih in jih še daleč prekašal ves večer, čeravno je dramatizacija »Quo vadiš« priznano ena najslabših. Od prvega vstopa na oder, pa tja do svojega zadnjega prizora — umirajočega — je bil pravi, veliki Petronij blaznega svojega cezarja - Ne-ronai...
*
NOTRANJI SLUŽBENI JEZIK NA ČEŠKIH SODNIJAH.
Višje deželno sodišče v Pragi je vsem sodnijam praškega nadsodišča pred nekaj časa vnovič resno zabičalo, da v službenem razmerju te oblasti stoječih uradnikov, nastavljencev in slug v njihovem osebnem razmerju do službene gosposke ni smatrati za stranke in da se mora v tem oziru rabiti izključno nemščina kot notranji službeni jezik.
RAZDOR V MADŽARSKI NEODVISNI STRANKI.
Iz te stranke je doslej izstopilo 27 poslancev. Vodja teh poslancev, ki se hočejo konstituirati samostaJno, je grof Mihael Karoly. Ta je zdaj z ozirom na razkol obelodanil pojasnilo o denarju, ki je bil zbran v Ameriki zai volitve na Ogrskem. Grof Karoly piše: Ta denar je dan izključno meni na dispozicijo. Naložen je na dobrem kraju na moje ime in ga ne more nihče doseči. Sam razpolagam s tem denarjem in lahko z njim storim, kar hočem. Seveda ga bom porabil za namen, ki je zanj bil darovan, namreč za pridobitev splošne volilne pravice in za demo-kratiziranje Ogrske. — O programu nove madžarske neodvisne stranke poroča kor. urad iz Budimpešte 18. t. m.: Nova (Ka-rolyjeva) neodvisna stranka oseminštiri-desetnikov objavlja svoj program. Stranka stoji na stališču personalne unije, priznava pa v pragmatični sankciji določeno obveznost vzajemne obrambe. Nadalje zahteva samostojno ogrsko armado in narodno brambno organizacijo na podlagi honveda in črne vojske, splošno volilno pravico, obnovo tiskovne, društvene in zborovalne svobode, samostojno carinsko ozemlje, samostojno ogrsko državno banko, obsežno narodno zemljiško reformo, intenzivni razvoj ljudskega šolstva. Glede Hrvatske želi nova stranka ohraniti bratsko (= nagodbeno) razmerje.
*
MAJOR MORATH O POLOŽAJU.
Iz Berlina poročajo: Mlaijor Morath piše v »Tageblattu«: Nazoru, da ginejo ruske sile, morem le pogojno pritrditi; po naravi se namreč pomnoži ruska armadi od časa do časa za nekaj milijonov novih čet. Izključeno pač ni, da potem, ko se
Jos. Steinberger je vkljub svoji težki, zavratni bolezni končal malone vse študije učitelja. Imel je maturo, sposobnostni in meščansko-šolski izpit, vse troje z odliko. A hrepenel je v tem oziru še dalje in sigurno bi bil dosegel vse ... Razumel je poleg slovenščine in nemščine oba ostala glavna jugoslovanska jezika, razumel je ruski in tudi precej francoski, angleški in laški. Kratko: bil je izreden talent in menda ravno zato je moral leči tako zgodaj, tako prerano v grob. Saj je prekletstvo usode, da morajo ravno najnadarjenejši podleči v največjem številu, preden sploh pride njih nadarjenost da prave veljave.
Josip Steinberger ostavlja mater in zaročenko. Vemo, da zanje ni tolažilnih besed v tej neizmerni boli in togi, kakor jih nimamo niti sami zase. Prepričani pa naj bodo oni, kakor smo to tudi mi, da mu je danes po tako mukepolnem življenju lahko. Duha njegovega je zagrnil mrak večnosti, tam pa ni ne sanj ne trpljenja ne bridkosti...
Naj počiva! ...
Ivan Skvarča.
bo razbil novi ruski parni valjar in se vrgel med staro železo, napoči na vzhodu daljši odmor bojev in da zadobi takrat misel o miru kako obliko. Mogoče je misliti, da bodo ginile angleške sile, ker Angležem ni na tem, da bi sami s svojo silo zmagovali. Drugih posledic zdaj ne kaže
izvajati iz sedanjega položaja vojske.
*
PADLI ČEŠKI UČITELJI.
V poročilu tajništva češke učiteljske Zveze čitamo, da so padli v prvem letu vojne na bojišču 103 češki učitelji, v drugem letu vojne pa je padlo 106 čeških učiteljev — skupaj torej 209. — Bodi časten spomin v naših srcih tem junaškim češkim tovarišem, ki so svoje življenje darovali
cesarju in domovini!
*
ITALIJANI VZTRAJAJO OB SVOJIH ZAHTEVAH.
Korespondenčni urad poroča: V »Journalu« nastopa Caburi proti stališču urednika inozemskega oddelka lista »Times«, Steeda, v jugoslovanskem vprašanju in ga svari, da naj ne pripoveduje zmernosti sami Italiji, temveč tudi Slovanom. Caburi se ne da ostrašiti po angleških grožnjah, da bi se Slovani, če bi jim Italijani hoteli zagraditi pot, vrgli v naročje Nemcem. Caburi meni, da bi znali to napraviti tudi Italijani, če bi se ne dosegel sporazum. Italija mora vztrajati na nadvladi v Adriji, zakaj samo v tem slučaju bi se mogla neovirano razširjati na vzhodu. Kdor je v posesti vzhodne jadranske obali, je gospodar vrat na vzhod. Ta vrata morajo biti italijanska. Italija je pričela vojno zaradi teh vrat, in če bi ne bilo te težave med Italijo in Avstro-Ogrsko, bi se bilo lahko sporazumeti. Kako so mogli Jugoslovani zahtevati, da naj bi se Italija odrekla ravno tistemu, kar naj bi bil dobiček njene vojne? Dokler so samo nekateri hrvatski vročekr.vneži stavili svoje zahteve, da bi sejali spore v dunajskih interesih, se ni bilo treba razburjati zaradi teh zahtev. Sedaj pa, ko so prijatelji Italije v inozemstvu priredili takim zahtevam, se ne čuti samo krepko razočaranje, ki sili Italijane, da protestirajo najodločneje. Italijanski vladi in italijanskemu narodu se ne sme zgoditi krivica, da bi ju smatrali za sposobna, da bi se odrekla taki zahtevi. Če bi Jugoslovani prelistali italijansko zeleno knjigo, bi videli, kaj vse je Italija zaradi miru zahtevala, od Avstro-Ogrske. Potem bi pa tudi umeli, da ima Italija po vseh vojnih žrtvah sedaj pravico, da zahteva več kot pa tedaj. Jugoslovani naj bi si* torej ne delali nikakršnih iluzij o tem. Trsta, Istre, Reke in Zadra bi Italija ne mogla izročiti. Urednik lista »Times« za inozemstvo bi storil prav, če bi prepričal o tem Jugoslovane. — »Reichspost« piše z ozirom na zgorajšnje prerekanje med Italijanom in Angležem: »Prepir tatov za našo zemljo nam vnovič odkriva njeno vrednost.« Nadalje prinaša; kar je pred kratkim časom pisal francoski »Matirt«: V Avstriji je narodna skupina, katere razmerje do Italije je posebno kočljivo. To so Jugoslovani. Naj bodo zahteve te skupine take ali take, toliko stoji, da mora Ialija v skupnem interesu zaveznikov in za ohranitev miru ohraniti popolna nadvlado v Adriji. Najvažnejše je to, ds> se v bodoči Evropi napravi močne zavore pred nemško nevarnostjo. Upoštevajoč te višje ozire, pri čemer pa nismo zavrgli stremljenj junaških Srbov, smo zadnjič zapisali: »Jugoslovanska skupina je poklicana, da pomnoži odškodnino, ki jo
t ij li
Kakor vedno, tako tudi sedaj... Črni, grozeči oblaki, hipoma svetli žarek, moreč blisk in — vitka jelka pade ječaje na tla. Gozd se" pa čudi, šepeta: priroda, kako moreš le uničiti lastno bitje, lastni umotvor ? ...
Nisem se sramoval vroče, vroče solze ob pretežni novici, in na trepetajočih ustnah so vstajali spomini... Julij, ali je res? Kaj si nam naredil, saj si komaij začel živeti!
Leta 1894. si zagledal luč sveta pri Sv. Barbari v Halozah. V desetem letu tvoje starosti ti je umrl ljubeči oče, in z materjo si se potem preselil v Maribor, da v c. kr. vadnici tamošnjega učiteljišča dovršiš ljudsko šolo. Nisi izbiral dolgo poklica, posnemal si pokojnega očeta, pričel z učenjem v pripravnici, s pridnim učenjem si služil prvi denar in olajšal s tem breme ubogi materi, ki je prišla v Maribor z nepreskrbljenimi otroki. Kakšno veselje si naredil naši dobri mami s svojim zrelostnim izpitom leta 1913! Prvo
ima Srbija dobiti v toliki meri, kakor jo bo dopuščala organizacija prihodnje Evrope, ki zahteva absolutno gospodstvo Italije nad Adrijo. Več članov društva »Dante Alighieri« nam je 19. marca iz Rima poslalo svoje nazore o jadranskem vprašanju. Pravijo, da je posebnega strategične-ga interesa želja Italije, da dobi Istro in njena mesta do nekaj km južno od Reke, t. j. do čeri Sv. Marka in Dalmacijo z otoki
in obalo do Neretve.«
*
VOJNI SMOTER NEMŠKEGA KANCLERJA.
Na Nemškem je vnovič vstala huda nevihta. Od raznih strani zahtevajo, da naj se dovoli razpravljati o vojnih smotrih. Razni krogi so odločno proti »slepemu« zaupanju v kanclerja. Nacionalisti mu očitajo, da je označil nemške vojne smotre amo v negativni, ne pa tudi v pozitivni smeri, in zato bi skoraj dvomili o »odločni volji za zmago«. Kancler se vneto brani v svojem glasilu in pravi med drugim: »Ali je res mehkužneš in politik slabotnih mo-žgan tisti, ki drugače misli kakor šestero gospodarskih zvez? Ali je res to pravo znamenje poguma in nadkriljujočega spoznanja, če poveš smotre, ki so glede možnosti še negotovi, glede koristnosti pa sporni in dvomljivi? Vsekakor naš veliki mojster v državniški umetnosti vrednosti svojih mirovnih sklepov ni meril nikdar zgolj po velikosti pridobljenega ozemlja in zato tudi nikdar ni izkušal priklopiti državi tujih, samostojnih narodov, ampak jedro njegovega dela je bilo: »Kako najbolj kmotrno in trajno napravim svojo nemško domovino složno, krepko in tako, da je ne bo mogoče napasti v prostem razvoju njenih sil?«
DELO SLOVENSKEGA UČITELJSTVA ZA »RDEČI KRIŽ IN DRUGE VOJNO-POMOŽNE SVRHE.
Ob sklepu šolskega 1. 1915/16 so darovali učenci okol. deške lj. šole v Celju v prilog » R. k.« 70 K 96 h; učiteljica Mai-erjeva iz Bukovja od družbene zabave 200 K; prireditev otroškega vrtca CMD na Savi na Jesenicah 25 K 72 vin.; tedenska darila učencev po poštni hranilnici 20.340 K 14 vin., neposredno 12.395 K 03 vin. = 32.735 K 17 vin.; pripravljalnicaj za srednje šole v Trstu 110 K in 540 K = 650 K; prireditev CM otroškega vrtca v Kolonji 216 K 22 vin.; uprizoritev tovariša A. Kosija igre »Iz dni skrbi in žalosti« na Brezjah 147 K; šolsko vodstvo v Metliki čisti donos patriotične priredbe učencev predmestja Hrib 12 K; vodstvo ljudske šole v Bazovici 12 K 76 vin.; otroški vrtec v Sv. Križu pri Trstu od svoje priredbe 230 K; učiteljsko osobje videmske šole namesto venca na krsto gosp. Jos. Gomil-ška, nadzornika južne železnice 10 K; skupaj 34.309 K 83 vin. V zadnji štev. izkazanih 139.471 K 96 v. Danes izkazanih	34.309 « 83 «
Doslej nabranih	173.781 K 79 v.
IV .VOJNO POSOJILO.
Na slovenskem Štajerskem so potom šolskih nabirališč po prizadevanju in agitaciji slovenskega učiteljstva dalje za IV. vojno posojilo podpisali: Braslovče 56.000 K; Dobova 11.000 K; Hajdina — še 14.000 K; Ptuj okolica 19.000 I<; Vičina — še 20.000 K; Pišeče 8.000 K; Radvanje 26.000 K; Polskava 10.500 K; Slivnica 11.000 K; Leitersberg-Krčevina 14.500 K; Tezna — še 10.000 K; Pobrežje 70.000 K; Muta 10.500 K; Trbovlje 12.000 K; skupaj torej še 292.500 K.
leto si služboval v Slivnici pri Mariboru, nisi se mogel ločiti od matere in vzel si jo s seboj. Kako radi so te imeli Slivničani, pričajo sedaj neštete solze. Črna zastava na ljudski šoli v Slivnici pa govori mirno-gredočim: Ljubil je svoj poklic, ljubil je svojo domovino in to je pokazal s svojo hrabro, častno smrtjo.
Moj ljubi Julij, na tuji, sovražni zemlji, hvala ti in počivaj mirno! Srce, ki je našlo večno spanje in mir, je bilo dobro — junaško. Prva bolest, ki jo je naredilo svojcem, je bila — da je nehalo utripati! Okrašeno gomilo krije najboljšega sina, najzvestejšega tovariša in prijatelja, juna-ka-brata. Solze ljubezni in spoštovanja so rosile na tvoje padlo telo!
Julij, tebe ni več! Živel pa bo trajno spomin, tvoja dela — in ljubezen!
Naročajte in širite naš list!
V zadnji štev. izkazanih 1,932.800 K — v. Danes izkazanih	292.500 « — «
Skupaj IV. vojno posojilo 2,225.300 K — v.
DENARNI USPEH DELA SLOVENSKEGA UČITELJSTVA V DOBI VOJNE DO DANES.
Za »Rdeči križ« itd. 173.781 K 79 v.
III.	vojno posojilo	274.148 « 69 «
IV.	vojno posojilo	2,225.300 « — « Srednje šole 29.704 « 58 «
Končna vsota	2,702.935 K 06 v.
skupno di.
— »Edinost« je v svoji 196 štev. z dne 16. t. m. objavila tudi vse odgovore, ki jih je dobilo vodstvo Zaveze in ki smo jih mi priobčili v zadnji številki. »Edinost« je edini slovenski učiteljski list, ki je posvetil hvalevredno pozornost temu našemu važnemu in pomembnemu koraku. — Odgovor Slomškove Zveze je objavilo tudi nje glasilo »Slovenski Učitelj«, oklica samega pa ne. Kakor čujemo, vse članstvo Slomškove Zveze n e odobrava odklonilnega stališča, ki ga je v tem vprašanju zavzelo vodstvo. — Vzlic temu negativnemu odgovoru pojdemo pogumno na uspešno skupno delo. Kdaj se vrši prvi sestanek, danes še ne vemo; a pripravljeni smo nanj. Naj živi sreča junaška?
VOJAŠKE SLUŽBE OPROŠČENIM UČITELJEM
(ljudskošolskim in srednješolskim) za čas glavnih počitnic ni treba pod orožje, ako so zaradi pouka oproščeni na „nedoločen čas". Tako je sporočilo graško c. in kr vojaško poveljstvo štajerskemu deželnemu šol svetu.
Ob šestdesetletnlci njegovega rojstva.
Dne 3. avgusta t 1. praznuje naš ljubljanski tovariš Jakob Dimnik šest-desetletnico svojega rojstva. (Rojen je bil dne 3. avgusta 1856. na Jaršah pri Ljubljani.)
Dovolj povoda imamo, da se spominjamo tega njegovega rojstvenega jubileja. Saj je bil tovariš Dimnik urednik našemu, listu od 1894. do 1903. leta, a njegov sotrudnik je od začetka svojega uči-teljevanja (1. 1879.) pa do današnjega dne. Nebroj je člankov, razprav in notie, ki jih jih napisal za naš list. »Učiteljski Tovariš« ga šteje med svoje najmarljivejše, najzvestejše in najvztrajnejše sotrudnike. Dimnikova zasluga je, da se je naš list iz wejšnjih ozkih mej pospel na odločno sta. lišče neustrašenega branilca pravic učiteljstva, zagovornika naših teženj, pospeševalca ' stanovske zavednosti in organizacije ter tako posredno in neposredno uspešnega propagatorja našega narodnega šolstva. Naš list je potegnil vse zavedno slovensko učiteljstvo za seboj — kakor beseda, govorjena iz njegove duše, dolgo — predolgo neizgovorjena. Sedaj stoji jasna pot pred nami; še vedno je težko hoditi po njej; toda vemo, da drži pot k bodočnosti našega stanu, ki bo taka, kakršno delo in trpljenje preteklosti in sedanjosti zasluži!
Dimnik je sotrudnik vsem drugim listom naše organizacije: Popotniku, Zvončku, Naši Bodočnosti in Domačemu Ognjišču; temu je bil tudi prvi urednik. Izšla so nekatera samostojna njegova dela; n. pr.: Domača vzgoja, Avstrijski junaki, Slavoj in Ljudmila, Pripovedke iz avstrijske zgodovine. Vrhutega je dopisnik drugim, učiteljstvu prijaznim listom, ki jih obvešča o našem delu ter govori moško besedo v prid stanu in šoli. (Glej Glaser-jevo »Zgodovino slovenskega slovstva«, IV. del, str. 310 in 311!)
Nič manj uspešno kakor Dimnikovo književno delovanje ni njegovo delo v naši stanovski organizaciji. Deluje v upravnem odboru naše Zaveze, v odboru Deželnega slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani, Vdovskega učiteljskega društva, kot blagajnik ves čas od ustanovitve (1. 1895.) v Učiteljskem konviktu,. v odboru Jubilejske Samopomoči, v nadzorstvu i Učiteljske hranilnice in posojilnice ter
Učiteljske Tiskarne, kot predsednik Ljubljanskega učiteljskega društva, v odboru Slovenske Šolske Matice (kot blagajnik), v odboru Narodne Šole; on je organiziral tudi »Učiteljski gospodarski program«, ki donaša Učiteljskemu konviktu vsako leto lepe dohodke, ter stalno razstavo učil, ki je nekak šolski muzej v malem na Dimni-kovi šoli v Komenskega ulici...
Jakob Dimnik je dovršil ljubljansko učiteljišče 1. 1879., usposobljenostni izpit je napravil 1. 1883., definitivno pa je bil nameščen 1. 1885. Največ svoje službene dobe je prebil v Postojni, kjer si je izbral tudi družico življenja, ljubeznivo in gostoljubno gospo Josipino iz ugledne ter narodno zavedne rodovine Kraigherjeve. V Postojni, kjer je bil med prvimi organizatorji učiteljstva v ondotnem okraju, je moral veliko pretrpeti ob tedanjih, Slovencem sovražnih politiških razmerah. Iz Postojne je prišel v Ljubljano na II. mestno šolo, potem pa na 1. mestno, kjer je sedaj stalni nadučit. in vod. Poleg tega je vodja trirazredne obrtne nadaljev. šole za rae-hansko-tehniške obrti; vodja trirazredne trgovske gremialne nadaljevalne šole; ud c. kr. mestnega šolskega sveta; ud kura-torija mestnega dekliškega liceja; ud ku-ratorija slovenske trgovske šole; ud šolskih odborov za obrtne in trgovske nadaljevalne šole. Občinski svetnik deželnega stolnega mesta Ljubljane je nepretrgoma že od 1. 1896. ter je obenem načelnik njegovega šolskega odseka. Bil je tudi delaven član odbora Slovenske Matice ...
Učiteljsko društvo za postojnski okraj ga je izvolilo za svojega častnega člana, Hrvatski' pedagoško-književni zbor ga je imenoval za svojega pravega člana, Češka učiteljska Zveza pa za svojega dopisu-jočega člana.
Tovariš Dimnik se redno udeležuje vseh učiteljskih priredb in zborovanj. Menda ni niti ene Zavezine kupštine, ki bi ji Dimnik ne prisostvoval. Nešteto je potov in intervencij, ki jih je storil v korist premnogim tovarišem in tovarišicam, držeče se gesla: Naj ne ve levica, kar da desnica! — Prijateljske vezi, ki ga spajajo s slovenskim učiteljstvom, so razple-tene sirom slovenskega ozemlja.
Sinova Slavoj in Ivan (ta v vojni službi) sta mu učitelja v Trstu; Stanko, inženir-poročnik, je na ruskem bojišču. Hčerka Radica poživlja prijazni, gostoljubni dom. Bog živi to dobro, pristno slovensko hišo!
Iz vsega tu navedenega je razvidno, da ni tovariš Dimnik vso dobo svojega učiteljevanja počival niti eno uro: izpolnil je čas, poklic in zaupanje v najvišji meri in storil je več, kakor mu je veleval stan! Lahko nam služi za zgled neumornega kulturnega delavca in učiteljskega organizatorja. Mnoge naše naprave, ki jim je on kumoval in ki jih vodi z veščo* in previdno roko, bodo šele prav cenili zanamci, ki bodo na naporih, bojih in osnovah preteklih in sedanjih dni uživali lepše čase — dediščino naše ljubezni in našega trpljenja! Pa tudi naše trdne vere, da hodimo pravo pot značajnosti in stanovske zavednosti!
Jakob Dimnik je nepodkupen značaj, najzvestejši tovariš, ljubezniv, zabaven družabnik — učitelj od nog do glave! Za vse, kar je za naš stan in za naše šolstvo storil doslej dobrega, smo mu od vsega srca hvaležni. Čestitamo mu.k rojstveni šestdesetletnici v imenu vse naše organizacije, v imenu vseh naših somišljenikov, kličoč mu, naj ostane na duši in telesu z mladeniško navdušenim srcem čil in zdrav še mnogo let! Na zdar!
DNEVNA ZAVETIŠČA.
Glede uvedbe in organizacije dnevnih zavetišč sta izdala ministrstvo ukaz z dne 12. junija 1916, št. 1944, in deželni šolski svet odlok z dne 15. junija 1916, št. 2958.
V teh se naroča šolskim vodstvom v krajih z nekmetiškim značajem prirediti dnevna zavetišča za šoloobvezno mladino, ki je čez dan brez primernega nadzorstva. Šolskim vodstvom je dana na razpolago v izvršitev teh ukazov tudi policijska in s.odna oblast Starši kakor tudi otroci, ki bi se tozadevnim ukrepom ne pokorili, bodo kaznovani in prisiljeni k obisku zavetišča.
P r a g a, 20. julija 1916.
Po uspešnih pogajanjih z vlado je deželna upravna komisija za Češko na svoji seji dne 12. t. m. sklenila, da dovoli spričo izrednih draginjskih razmer češkemu
učiteljstvu za leto 1916 daljne ugodnosti, veljavne od 1. januarja t. 1. dalje, in sicer:
1.	Tistim članom učiteljskega stanu, ki so vpokojeni ali ki so po 1. januarju 1914 stopili v pokoj, se dovoli na podlagi dosedanjih izrednih doklad še posebna pokojninska d o k 1 a d a.
2.	Sedanjim posebno mnogobrojnim substitutom se takozvana izredna doklada izplača v isti višini in pod istimi pogoji, kakor jim je bila dovoljena pred izbruhom vojne.
3.	Vsemu ostalemu učnemu osobju se izplača izredna draginjska doki a d a v višini ene devetine doslej izplačanih vojnih draginjskih doklad.
Priznati je treba, da ima naša deželna upravna komisija — kakor se je to pokazalo tudi v Istri — mnogo smisla in srca za materialni položaj učiteljstva. Tudi drugod bi bilo za učiteljstvo (in za marsikaj drugega) bolje, ako bi njega usodo imele take upravne komisije v rokah.
Naj še povem, da češko učiteljstvo z občudovanjem in priznanjem gleda na ogromno vsestransko delo slovenskega učiteljstva v dobi vojne, ki o njem tako vestno poroča »Učit. Tovariš«. Vprašujemo se radovedno, kako vam vrnejo in poplačajo to uspešno delo?
C. KR DRŽAVNA OBRTNA ŠOLA V LJUBLJANI.
Izvestje o šolskih letih 191415 in 1915 16 kaže, da je bilo na tem zavodu devet oddelkov, in sicer: stavbna obrtna šola, de-lovodska šola, šola za mehanično tehnične obrti; delovodska šola za elektro tehniko, mojstrska šola za stavbno in pohištveno mizarstvo, strokovna šola za lesno in kameno kiparstvo, posebni tečaji za obrtnike, javna risarska in modelirska šola, ženska obrtna šola in tečaji za izobrazbo učiteljstva na obrtnih nadaljevalnih šolah. Na zavodu je bilo poleg ravnatelja 18 profesorjev in učiteljev, 4 učiteljice, 4 delovodje in 2 pomožna učitelja. V nekaterih oddelkih zaradi vojne sploh ni bilo pouka. Risarska in modelirska šola je imela 69 učencev, ženska obrtna šola 35 učenk. — Uradno naznanilo pravi, da se otvori prihodnje šolsko leto na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani dne 16. septembra Pouk se prične za sedaj sigurno samo na oddelkih: Strokovna šola za kiparstvo, ženska obrtna šola in javna risarska šola. Ker služi šolsko poslopje večinoma vojnim namenom, je pouk v ostalih oddelkih (mojstrske šole za mehanično-teh-nične obrti in za elektrotehniko, stavbno-obrtna šola, mojstrska šola za mizarje, specialni kurzi) še negotov in se morebitni pričetek objavi pozneje.
V zadnji številki smo omenili, da je imel okrajni (mestni) šolski svet v Brnu sejo, ki jo je prvič vodil novo izvoljeni župan Shnitzler, po rodu Nemec in znan po svoji izjavi za mir med narodi, kakor smo to že prej poročali. Ta seja se je vršila v sredo, dne 21. junija t. 1. Župan je nagovoril člane šolskega sveta v korektni češčini, naglašujoč, da bo v enaki meri pospeševal nemško in češko šolstvo v Brnu ter da si bo sploh prizadeval delovati za ublaženje nar. nasprotstev. Nato je dvorni svetnik Podbrsky v imenu češke javnosti izražal zaupanje v dobre namene gospoda župana ter je izrazil na-do, da novi župan ne bo odtezal češkemu šolstvu svoje pomoči.
K temu razveseljivemu dejstvu pripominja »Edinost« z dne 3. julija 1916, št. 183: »Kako blagodejno pomirjevalno kon-trastirajo take izjave s tistimi eksaltiranih glav, ki morajo le vznemirjati in netiti medsebojno nezaupanje, ki je vir neprestanim konfliktom in poostrovanju razmerja med narodi. Če bi se odločilni faktorji v vseh narodno mešanih krajih ravnali po vzvišenem načelu, da imajo tudi manjšine pravico do zvestobe in ljubezni napram lastnemu narodu, da imajo tudi one pravico do samosvojega narodnega življenja in v ta namen predvsem do svojega narodnega šolstva: bi avstrijski narodnostni problem takoj izgubil na tisti dozdevni nerazrešljivosti. Izvajanje principa »vsakemu svoje« ustvarja prijatelje in sodelavce za skupno korist.«
Saj ni treba nič drugega, nego da se v vsakem primeru in ob vsaki priliki na^ tančno izvaja v praksi določba člena XIX. državnega osnovnega zakona, pa bo prepojilo vse avstrijske narode čuvstvo za-dovoljnosti, ko bodo lahko na temelju svojega narodnega šolstva gradili svojo kulturno moč in veljavo. — Kakor je Avstrija močna in nepremagljiva na zunaj, tako se utrdi tudi njena notranja kultura in gospodarska sila, ko bodo po vojni vsi narodi tekmovali med seboj, ne pa drug drugega zatirali.
Književnost.
OBVESTILO IN NAROČILO POVERJE NIKOM SLOVENSKE ŠOLSKE MATICE.
Zaradi vojnih razmer bodo prejeli dru-štveniki tudi letos samo dve knjigi, in sicer 3 del ravnatelj Bežkovega „Vzgojeslovja" in „Letopis" za leto 1915. „Vzgojeslovje" je že dotiskano. Posamezni snopič „Vzgojeslovja" velja 2 kroni; vsi trije snopiči skupai broširani se dobe za K 4 6 0, lično v platno vezani pa za 5 kron. Knjiga se bo rabila kot učna knjiga in se je že predložila v odobrenje. Veliko poverjenikov se še ni odzvalo prevzeti dolžnosti; prosimo jih, da takoj po bero članarino, zakaj knjige se bodo začele kmalu razpošiljati. Stvar je nujna, zato hitro na delo za dobro stvar!	Odbor.
Srednješolske vesti.
GORIŠKE SREDNJE ŠOLE.
Kaj bo z njimi v prihodnjem šolskem letu? V minulem letu 1915 16 ni bila zaradi vojne nobena teh šol otvorjena, ne gimnazija, ne realka, pa tudi moško in žensko učiteljišče ne. Dijaki, ki niso bili poklicani k vojakom, so se pač deloma vpisali po drugih zavodih, deloma pa so jih starši potrebovali doma in čakali, da se šole zopet kmalu na svojem mestu ali v bližini otvorijo. Tako je minilo leto 1915-16 v negotovosti in pričakovanju, kdaj in kje se pouk zopet začne. Toda kaj bo v prihodnjem šolskem letu? Starši goriških učencev že nestrpno čakajo, kaj misli šolska oblast za prihodnjo jesen ukreniti. Saj imamo vendar deželni š o 1 s k i sv e t go r i š k i z a t o, da pravočasno ukrene, da ne bo toliko učencev brez pravega pouka. Naj se skličejo zopet redne seje deželnega šolskega sveta, da bodo mogli zastopniki dežele in učiteljstva vladi razložiti želje prebivalstva. Zdaj že menda eno leto ni bilo redne seje. Starši dijakov vse drugače lahko poskrbe za vzgojo svojih otrok, ako pravočasno zvedo, ali se bo pouk na goriških šolah zopet pričel in kje se bo vršil. Za dijake-begunce italijanske narodnosti na Dunaju sta se deželni glavar goriški in pa notranje ministrstvo jako zavzela. (Primerjaj notico v „Tagespošti", štev. 180, z dne 1. julija 1916.) Tudi slovenski goriški dijaki prosijo nekoliko ozira,
Nemški srednješolski učitelji v vojni službi v Avstriji. Do konca marca t. 1. je bilo v vojni službi 2005 avstrijskih srednješolskih učiteljev in ravnateljev. Oproščenih vojaške službe je bilo 612 profesorjev in suplentov, da se je mogel pouk vsaj deloma redno vršiti. Od teh 2005 učnih oseb je bilo 211 enkrat ali večkrat ranjenih, 144 ujetih, 16 jih pogrešajo, 148 {to je 7°/0) pa jih je padlo na bojnem polju ali pa so umrli na dobljenih ranah. Odlikovanih je bilo 365 profesorjev, ki so dobili 425 odlikovanj. — Statistika o slovanskih srednješolskih učiteljih v Avstriji nam ni ziana Morda nam jo sporoči društvo slovenskih profesorjev. Vsekakor bi bila tudi ta statistika zanimiva.
Dijakom slovenskih beguncev priporoča „Edinost" c kr. drž. višjo realko v Idriji na Kranjskem, na kateri se tudi med voino ni pouk pretrgal in torej dijaki nobenega leta ne izgube Ker je Idrija rudarsko mesto, dobe dijaki že v realki upogled v svoj bodoči poklic. Življenje je zmernih cen, skrbi se za vešč pouk, ki z zanimivim predavanjem učenca ne odbija, temveč za predmet pridobiva, in je zavod na Notranjskem in Primorskem splošno znan. Zato ga tudi na tem mestu priporočamo vsem onim, ki žele pohajati edino slovensko srednjo šolo za realne predmete. Po vojni bodo ravno taki dijaki najprej dosegli svoj smoter!
Odprava deželne italijanske realne gimnazije v Pazinu. Uradno poročajo: C kr. državna realna gimnazija z laškim učnim jezikom v Pulju, ustanovljena leta 1898, a izpopolnjena leta 1914—15 z otvoritvijo osmega razreda, in c. kr. državna g mnazija v Kopru, tudi z laškim učnim jezikom, zadostujeta popolnoma potrebi srednješolskega poučevanja v Istri. Nadaljni obstanek deželne realne gimnazije s 7. razredi v Pazinu se ne zdi zaradi tega nič več potrebnim, kakor potrjuje to tudi pojava hiperprodukcije srednješolskih dijakov, ki se opaža zadnja leta v deželi, od katerih so mnogi dokončali, a mnogi zopet ne dokončali naukov. Ker se znatni stroški, potrebni za vzdrževanje tega zavoda, ne zde nič več opravičenim, je sklenila deželna upravna komisija, da se imenovani zavod odpravi koncem tega šolskega leta, t. j. z dne 15 septembra 1916. Deželna upravna komisija bo vzela v pretres vprašanje ustanovitve nižje poljedelske šoie v Pazinu. — Predsednik: Lasciac m. p.
Osebna vest. Pravi učitelj Adolf Robida na II. državni gimnaziji v Ljubljani je dobil naslov profesorja.
Štajerske vesti.
Na Reki je otvorjen tudi osmi razred madžarske ženske gimnazije. Pred 40. leti pa je bila na Reki hrvatska gimnazija! Te davno iii več, nastala pa je madžarska in ženska gimnazija.
■ mara hhhmi wiw MMtrrrmF'»«""' i w »»»»«»«»a»
Kranjske vesti.
—r— Uspeh druge patriotične zbirke volne in kavčuka je bil v Ljubljani nad vse pričakovanje ugoden. Nabralo se je vsega skupaj 234 zavojev, in sicer 17 zavojev kavčuka in 217 raznovrstne volnenine v skupni teži 2834 kg, ki so se pretekli petek odposlali kot železniško tovorno blago vojnoskrbstvenemu uradu v c. in kr. vojnem ministrstvu, katero bo darilo izročilo patriotičneniu svojemu namenu. — To je v prvi vrsti zasluga ljubljanske slovenske ljudskošolske mladine, ki je pod nadzorstvom in po navodilu svojih učiteljev in šolskih voditeljev hodila od hiše do hiše in od stranke do stranke ter nabirala vol-nenino in kavčug. Pohvala in priznanje gre pa tudi mestnim ljudskošolskiin učiteljem in voditeljem vseh javnih mestnih deških ljudskih šol, ki so šolsko mladino vzpodbujali in podžigati za to patriotično delo. Vsa čast voditeljem in učiteljem slovenskih mestnih deških ljudskih šol!
-r- Draginjska doklada upok. učiteij-stvu. Dež. odbor vojv. Kranjske je dovolil enkratno draginjsko doklado upokojenim učiteljem, učiteljicam in tudi vdovam. In-teresirani se uljudno prosijo, naj čimpreje pošljejo po dopisnici svoj natančen n a s 1 o v tajniku »Društva upokojenega učiteljstva« g. Simonu Punčah-u v Ljubljani Marmontova ulica št. 18., da jim dež. odbor lahko pošlje dotični znesek na dom. Članom društva pa ni treba pošiljati naslova, ker jih že ima tajnik.
—r— Ranjen je bil v bojih z Rusi enoletni prostovoljec absolvir. učiteljiščnik S to p ar. Leži v neki bolniščnici na Ogrskem.
—r— Proračun Ljubljane izkazuje za šolstvo, znanost in umetnost potrebščine 189.858 K, pokritja pa 23.947 K.
— r— Josip Martinak t- Po dolgem bolehanju je umrl v Ljubljani v 80. letu starosti vpokojeni sodni nadsvetnik gospod Josip Martinak. Rojen je bil na otokr Krku kot sin ljudskošols'>ega učitelja. Pokojnik je služboval v raznih krajih na Kranjskem in mnogo let na deželnem sodišču v Ljubljani ter je povsod užival kot odličen uradnik in sodnik splošno spoštovanje in obče simpatije. Za svoje izgledno uradno delovanje je bil odlikovan z vitežkim križcem Franc Jožefovega reda. Služboval je še v časih, ko se je bil najtrji boj za pravice slovenskega jezika na sodiščih, in je v svojem delokrogu z vnemo in odločnostjo po magal, da je kolikor toliko obveljala naša pravica Niti v najhujših časih ni zatajil svojega narodnega mišljenja Ljubezen do naroda mu je bila dediščina po očetu — narodnem učitelju! Bodi blagemu pokoj niku ohranjen časten spomin!
—r— V Radečah pri Zidanem mostu se je vršilo v nedeljo, dne 23. julija, ob 6. uri popoldne v šoli uspešno predavanje učitelja B. Račiča: O spravljanju sočivja. in Sadja za zimo.
—r— Odlikovanje 15, stotnije domačega domobranskega polka S fronte nam poročajo : Po zadnjem naskoku na sovražne pozicije v bovški kotlini, ki se je vršil dne 11. aprila 1916 in pri katerem je stotnija popolnoma uničila sovražne postojanke, ujela 40 Italijanov in vzela sovražniku mnogo vojnega materiala, sta bila mimo drugih odlikovana s srebrno svetinjo II razreda za hrabrost tudi tovariša praporščak Anton Gaspari, učitelj v Babnem polju (drngič odlikovan) in enoletni prostovoljec-četovodja Fran Vončina, učitelj v Žireh pri Idriji. — Čestitamo.
—r— Padel je na gališkem bojišču kadet Bogomir Fajdiga, absol. jurist, sin gimnazijskega ravnatelja Ignacija Fajdige v Kranju in brat učiteljic Marije, Ane, Mela-nije in Pajmire. — Na italijanskem bojišču je padel Živko Tavčar, edini sin ljubljanskega realčnega profesorja Alojzija Tavčarja, Obema rodovinama naše sožalje.
—r— V stalni pokoj je šel bivši okr. šolski nadzornik Anton Maier. Ob tej priliki je dobil naslov cesarskega svetnika.
—r— Težko je obolel na trebušnem legarju sadjarski nadzornik in bivši nadučitelj Davorin Hume k.
—r - Nadučitelj v Košani, tovariš Maks Jovan piše^ da se nahaja že od aprila v Nikšiču v Črnigori pri okrožnem vojnem poveljstvu kot šolski poročevalec in nadzornik ljudskih šol v okrožju Nikšiča.
—r— Detinitivnf učitelj IV. plačilnega razreda je postal suplent c kr. ljudske šole v Idriji Leopold Kernc. — C. jcr. deželni šolski svet je vzel na znanje, da ie premeščen iz nemške zasebne šole v Trstu na nemško zasebno šolo na Savo-Jesenice kot nadučitelj dosedanji učitelj Ferdinand Barta
—š— Osebne vesti. Za nadučiteljico na mariborski mestni dekliški šoli II. je imenovana učiteljica Alojzija pl. Pekalova; za stalno učiteljico na mariborski mestni dekliški šoli II. je imenovana začasna učiteljica Marija Sockova.
—š— V rusko ujetništvo je prišel ob vročem boju pri Koiomeji dne 6. t. m, ne-ranjen kadetni aspirant Milko Jerše, učitelj v Hrastniku.
—š— Slivnica pri Mariboru. V torek, 18. t. m, so se zbrali po maši, ki se je brala za padlega junaka, učitelja in poročnika Julija F r i e d 1 a , učenci pod vodstvom učiteljev m učiteljic v šoli. Tam se je spominjal tovariš nadučiteijKarol Pestevšek v ganljivem govoru vrlin pokojnega tovariša. Kazal je tudi podobe padlih junakov slivniške župnije, ki so pretili na bojnem polju kri za domovino. Za prelepe spomine tovarišu nadučitelju najlepša hvala!
—š— Razpisana učiteljska mesta na Štajerskem. Na štirirazrednici na Dobrni (2. plačilni razred), na petrazrednici v Gri-žah pri Žalcu|(2. plačilni razred), na šest-razrednici pri Sv. Pavlu v Savinjski dolini (2. plačilni razred) in na štirirazrednici v Slivnici pri Celju (2. plačilni razred) je razpisano po eno mesto stalne učiteljice. Prošnje do 15. avgusta.
—š— Žalostna usoda. Nadučitelj Ant. Hofbauer v Kamnici pri Mariboru je izgubil v kratkem času zaporedoma svoja edina sinova. Ernst, poročnik je našel junaško smrt ob Soči, a Arnold, nadperočnik ob severni fronti. — Težko prizadetemu tovarišu naše odkrito sožalje.
—š— Polltlško društvo nemškega učiteljstva na Štajerskem je imelo 17. junija t. 1. svoj glavni zbor ter je ob tem sestanku izrazilo svoje zahteve, o čemur govorimo posebe v današnjem uvodniku.
— š— Mesto nadučitcljice. Nadučite-ljica na dekliški šoli za okolico v Slov. Bistrici, gdč. C u n t a r a Marija, je šla v pokoj. Šola le-ta je 4-razredna. Poučuje pa se tu utrakvistično, t. j. v 1. in 2. razredu je poučni jezik slovenski, v 3. in 4. razredu pa nemški. Omenjeno mesto je razpisano do 31. julija t. 1. ter se nahaja v II. plačilnem redu. Prošnje je vlagati predpisanim potom pri kraj. šol. svetu za okolico Slov. Bistrica. — Slovenske kompeten-tinje, pozor!
—š— Občevanje s strankami od strani dež. šol. sveta štajerskega se vrši odslej glasom tozadevnega razglasa zgolj ob delavnikih, in sicer v času od 12, do 1. ure popoldne.
—š— Deška okoliška šola v Celju
je ob II. vojnem šol. letu 1915/16 začetkom štela 367 učencev. Izmed teh sta med letom umrla 2, a 40 učencev je odšlo drugam ; ostalo je torej ob koncu šolskega leta 325 učencev. Od teh je bilo za višji razred, odnosno oddelek sposobnih 203, nesposobnih 79, neredovanih 43. Drastična slika sedanjih hudih časov! — Za srednje šole se je priglasilo 14 učencev, za meščansko šolo eden. Sprejemni izpit so dostali vsi. Pet razredov je opravljalo v 3. sobah čve-tero učiteljskih oseb: vodja, 2 učitelja in 1 suplentka. Verouk je poučeval v vseh razredih 1 katehet. 5 učiteljev je bilo mobili ziranih. Šolsko leto se je končalo 13. julija t, 1. Prihodnje se prične v 2. polovici septembra 1.1., ako kaj posebnega ne pride vtnes.
--š— Otroški vrtec v Gabrjih pri Celju je imel ob koncu šolskega 1. 1915/16 69 gojencev. 31 dečkov, 38 deklic. Ta slovenski zavod je priklopljen vodstvu okoliške deške šole v Celju. Z učili je dobro oskrbljen. Vzdržuje ga šolska Družba sv. Cirila in Metoda, a vrlo ga gmotno podpira okoliška celjska občina. Ta vrtec je silne važnosti za slov. živelj v Gabrjih, tem industrialnem predkraju Celja, kjer se vidno širi nemštvo. Sapienti sat! .
—š— Odlikovanja, Ant. Gmajner, učitelj v Pilštanju, poročnik v r., je dobil srebrno hrabrojstno kolajno II. razreda; isto tako učitelj Hiriko Klenovšek v Novi cerkvi pri Ptuju, poročnik v r. in učitelj v Laškem trgu Makso W u d 1 e r, poročnik v r. — Učitelj v Št. Juriju ob Ščavnici Fra-njo L u k n a r, praporščak v r., je dobil bronasto ter srebrno hrabrostno kolajno 2. reda, a učitelj pri Sv. Marjeti pri P. Ivan Novak, poročnik v r., Signum laudis in vojni zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo; Signum laudis je dobil Gustav Šilih, učitelj v Petrovčah pri Celju iu poročnik v r. pri 26. dom. pp. Čestitamo vsem !
—š— Priznanje dež. šol. sveta. V 13. štev. „Naredbenika" štaj. dež. šol. svet izreka na prav laskav način ljudskošolskemu uči-teljstvu svoje priznanje za trud in delo ob zajmovanju IV. vojnega posojila. In tudi opravičeno! 6 milijonov se je nabralo na Štajerskem potom šolskih podpisovanj! Pač umljivo, ako št. dež. šol. svet koncem svojega tozadevnega oklica pravi: „Dež. šol, svet je ponosen na to, da predseduje t a k e m u u č i t e 1 j s t v u".
Koroške vesti.
—k— Potovanje v beljaškem politi-škem okraju. Z odredbo z dne 10. julija 1916 v št 39 dež. zakonika in odredbenika je bil urejen potovalni promet v politiškem okraju Beljak. Za potovanje iz ozemlja sodnih okrajev Trbiž in Podklošter v ozemlje sodnih okrajev Paternion, Rožek in Beljak ali narobe se zanaprej zahteva modra potovalna legitimacija. Obenem sta bila nadučitelj Luka Moschitz v Podkloštru in davčni upravitelj Henrik Pucher v Trbižu pooblaščena za spisovanje potovalnih legitimacij.
—k— V celovških ljudskih šolah je 1539 dečkov in 1447 deklic in na uršuliitski ljudski šoli še posebe 312 deklet. Vsa ta šolska mladež je bila v pretečenem šolskem letu razdeljena na 84 razredov, od teh jih na samostansko šolo odpade 10.
Goriške vesti.
—g— Gorico iznova zgrade — lepšo kakor je bila Tržaški namestnik baron Fries Skene je ob svojem zadnjem obisku Gorice govoril o novem zgrajenju mesta. Govoril je pred zastopniki oblasti in prebivalstva približno tako-le: Predvsem moram pohvaliti hrabro vedenje civilnega prebivalstva v Gorici, ki tako pogumno vztraja sredi granat in vse vdano prenaša, kar je vojna naložila hudega ravno temu mestu v tako obilni meri. To hrabrost, ki ima svoje korenine v ljubezni do domačega kraja in v patriotičnih čuvstvih prebivalstva, tudi na najvišjih mestih občudujejo in hvalijo, in kot namestnik vas zagotavljam, da ne ostane brez plačila. Mesto vstane iz razvalin lepše, kakor je bilo, in to hitro, ko se posreči odbiti sovražnika, da ne bo mogel več mestu škodovati. Najprej se priskoči na pomoč onim, ki so vse izgubili in se jim povrne škoda. Hiše se bodo zidale nanovo, oziroma prezidale in se bo pri tem oziralo na želje lastnikov. Jaz sam pridem za časa zidanja v Gorico stanovat in bom sam vodil delo. Šole odpro v Gorici, kakor hitro bo mogoč reden pouk. Za sedaj se otvore na treh krajih goriške dežele pripravnice (kurzi) za slovensko gimnazijo. Sploh naj bodo goriško prebivalstvo in po vojni neposredno prizadeti kraji goriške dežele prepričani, da bo na-mestnikova prva skrb, da se hitro zacelijo rane, ki jih je zadala vojna deželi.
—g— Za vpokojeno učiteljstvo Goriško-Gradiščanske. Slovenski vpokojeni učitelji Goriško Cradiščanske so prosili deželni odbor za draginsko doklado. Deželni odbor je na vlogo takoj odgovoril, da se začne nemudoma resno baviti s tem vprašanjem in bo natanko proučeval način, po katerem naj se ugodi izraženi želji. — Želeti je, da se zadeva ne zavleče. Potreba je velika !
—g Zrelostni izpiti, ki jih je dovolilo naučno ministrstvo gojencem in gojenkam goriških učiteljišč pred posebno komisijo v Ljubljani, so se vršili na ljubljanskem učiteljišču od 7. do 15. julija Zrelostni izpit so napravili kandidati: Bratuž Anton, Cotič Rudolf, Drekonja Ciril, Hvala Justin, I p a v e c Franc, K1 a n j š e k Bernard, Kranjc Josip, M a zl i c Alfonz, Pirjevec Andrej, R u s t j a Viadislav, Schein Štefan, Sin igo j Julij, Širok Albert, Štrukelj Josip, Vo d o pivec Bogomir, Vodopivec Vladimir, Ž e š 1 i n Rudolf. — Zrelost za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom je bila priznana nastopnim kandidatinjam: BalaučSilva (z odliko), Bi težn i k Zora, Čotar Marija, Debenjak Ljudmila, Fur lan Štefanija, Ivane Valerija (tudi za nemške lj. šole), Ivančič Josipina, Jakil /barija, Janežič Ljudmila (z odliko, zrela tudi za nemške lj. šole) Kerkoč Eleonora, Kraševec Olga (z odliko, zrela tudi za nemške lj šole), Krebelj Flora, Neker-m a n N3da (tudi za nemške lj. šole), S a k-s i d a Marija (z odliko, zrela tudi za nemške lj. šole), Sle j ko Olga, Sirca Valerija, T y 11 i Marija (tudi za nemške lj. šole), Uršič Zora, V a le nčič Angela, Vidmar Marija, Vodopivec Olga, Vorbach Angela. — Dellasavia Ida, ki ima že izpričevalo zrelosti za nemške liceje, je izvršila naknadni izpit zrelosti za lj. šole z nemškim učnim jezikom z odliko. — Zrelostni izpit na ljubljanskem učiteljišču je napravila z odliko tudi goriška gojenka Stanka Podmenikova.
—g— Tržaški „Lavoratore" je prinesel dva daljša članka o krasnem razvoju vseh panog šolstva za italijanske begunce v Gradcu. Priznati je treba, da se je v Gradcu veliko storilo za italijanske begunce.
—g— Šola za begunske otroke v Steinklatnu. Poročajo nam: Po dolgem času morejo naši otroci v Steinklamu sedaj zopet obiskovati šolo. Slovesna otvoritev in bla-goslovljenje je bilo 13. p. m Pomen in namen šole je označil otrokom s kratkimi besedami že med službo božjo gosp. *upnik. Pred novim krasnim poslopjem je govoril navzočim otrokom in materam gosp predstojnik. Govoril je slovenskim in hrvatskim beguncem v nemškem jeziku; razumel ga
je malokdo. Nato je v novem poslopju šolski voditelj še enkrat vzpodbujal otroKe k pridnemu obiskovanju šole in marljivemu učenju. Šoloobveznih otrok je v tukajšnjem taboru Krog 800. Ta dan so dobili otroci poleg svoje vsakdanje nepriljubljene „menaže" mat priboljšek.
—t— Častno svetinjo za 40letno zvesto službovanje je podelil tržaški namestnik gospe Karolini Baucerjevi, učiteljici v »Elizabetinu« v Trstu.
—t— C. kr. pripravljalnica za srednje šole v Trstu, ki obhaja letošnje leto 20-letnico svojega obstanka, je zaključila šolsko leto 1915/16 dne 28. junija. Na zavodu so v preteklem šolskem letu poučevali: Miroslav Pretner (vodja), Justin Arhar, Slavoj Dimnik, Fran Guštin (vero-učitelj), Anton Kutin (začasno), Hinko Medic, Ivan Tavčar, Albina Kovačeva (začasno), Vida Vertovčeva in Nada Vinško-va. V vojaško službo so bili pozvani: Viljem Šusteršič, Justin Arhar, Hinko Medič in Ivan Tavčar, izmed katerih so bili poslednji trije med šolskim letom vojaščine oproščeni. Nemila, neizprosna smrt pa je posegla tudi v to vrsto ter ugrabila dolgoletnega učitelja Justina Arharja. Vrnivši se od vojaškega službovanja, je moral zaradi bolezni prekiniti poučevanje ter nastopiti dopust. A ni ga dokončal, zakaj po kratki in mučni bolezni je preminul dne 20. aprila ter legel v najlepših letih v pre-rani grob. Z njim je izgubil zavod dobrega in marljivega vzgojevalca, učiteljstvo pa ljubeznivega, zvestega tovariša. Bodi mu ohranjen blag spomin! — Učencev je bilo na pripravljalnici v minulem šolskem letu: VI. treh (abc) letnikih 102 učenca, 9 hospitantinj; v II. treh (abc) letnikih 106 učencev, 9 hospitantinj; skupno 208 učencev, 18 hospitantinj. Izmed učencev, ki so dovršili II. letnik z dobrim uspehom, je vstopilo: 43 učencev na c. kr. drž. srednje šole v Trstu koncem leta; 16 učencev prestopi v jesenskem tečaju; 4 so vstopili v srednje šole na Kranjskem; 6 jih vstopi v vojaške zavode, 8 kot vajenci v trgovino in k obrti, 6 se jih posveti kmetijstvu, a pri nekaterih še ni določen in znan prestop. Izmed 9 hospitantinj so vstopile: 4 na licej, 2 sta se priglasili za vstop in sprejem v srednje šole, a 3 vstopijo v višje razrede c. kr. meščanske šole. Za vojno posojilo se je podpisalo: učenci 3200 K, učiteljstvo 800 K in vodstvo 200 K; sku-pa v minulem šolskem letu 4200 K. Za »Rdeči križ« se je izročilo 110 K; zbirka daril za južno armado v vrednosti 540 K; dalje prispeva učiteljstvo redno od svojih mesečnih plač za vojne namene.
—t— Zaplenjeno imetje. Tržaško deželno sodišče, sedaj v Voloskem-Opatiji, je odredilo zaplembo imetja akademične-ga slikarja Ivana Marina, ker se sumi, da se je pregrešil proti državni vojni sili in da je kriv veleizdaje.
—t— Slovenska trgovska šola v Trstu je d^orazredna in zasebna, ima pa pravico javnosti. Iz letnih poročil za minuli dve šolski leti je razvideti, da je na zavodu poučevalo deset učiteljev, učencev pa je bilo obe leti po 77. Učni uspeh je bil prav dober.
—t— Za maturante. Na navtičnem oddelku c. kr. trgovske akademije v Trstu se vrši vsako leto tečaj za dijake, ki so prebili zrelostno izkušnjo na kaki srednji šoli v Avstriji ter se žele posvetiti bro-darstvu. Učni jezik je italijanski. Več ur na teden se poučujejo izključno navtični predmeti. Kandidati, ki prihajajo z zavodov, kjer učni jezik ni italijanski, se morajo tekom leta udeleževati pouka v italijanščini ter koncem leta položiti izpit iz tega predmeta, drugi dijaki pa morajo ob končnem izpitu dokazati znanje nemščine v predpisani meri.
—t— Okrepčevališče za otroke. Organizacija oskrbnic vojnih sirot je poskrbela, da se bo v času od 22. julija do 15. septembra t. 1. 200 okrepčila potrebnih in ubožnih vojnih sirot v starosti od 6 do 12 let, ki bivajo v Trstu, lahko odposlalo v okrepčevališče tržaške okrajne bolniške blagajne v Ancaranu pri Kopru. Nastanitev teh otrok v omenjenem okrepčevali-šču e izvrši v dveh oddelkih po 100 otrok. Vsak turnus obsega 3 tedne.
—t— Iz Lonjerja poročajo o žalostnix vesti: Padel je na bojišču v južnih Tirolih A n d r e j Č o k, sin uglednega bivšega vaškega načelnika Ivana Marije Čoka in brat dobro poznane požrtvovalne narod- j ne delavke Marije Čokove, učiteljice na Katinari. Bridka izguba je zadela s tem ne le ugledne rodovine, ampak ves Lonjer, zakaj pokojnik je bil skromen, a vztrajen in neutruden delavec kakor v družini tako v splošnosti: bil je trezen in požrtvovalen mladenič, naš ponos; zbujal nam je naj- v
Tržaške vesti.
boljše nade. Zlasti domače pevsko društvo »Zastava« izgublja v njem enega svojih najpridnejših odbornikov in članov in istotako domača podružnica CMD. Bridka usoda pa je strla naše in njegove nade, in obsojen je snivati poslednji sen tam v tuji zemlji, v visokih hribih, daleč od sinjega morja in svoje mile tržaške okolice, ki jo je ljubil z vso gorkoto svoje mlade duše. Padel je kot junak v hrabri borbi proti smrtnemu sovražniku v obrambi svoje najožje domovine. Slava njegovemu spominu, a neutolaženi ugled, rodovihi, zlasti obče spoštovani tovarišici učiteljici Mariji Čokovi, najiskrenejše so-žalje!
—t— Desetletnica smrti pok. tovariša Frana Rakuše. Na ganljiv način je naše ljudstvo v okrožju sv. Jakoba v nedeljo, dne 9. t. m., počastilo spomin tega svojega pokojnega učitelja — v šoli in izven šole — boritelja, svetovalca in organizatorja. Ganljivo je bilo, ko si videl na vsem vedenju udeležencev, kako mehka duša biva v tem našem ljudstvu, kako zna ceniti vrednost dela, kako časti in ceni njih, ki vrše to delo — kako iz duše hvaležno je vsakomur, ki mu dobro hoče. — Ob 10. uri je bila spominska slavnost v lepi dvorani »Konsuinnega društva«, ki so jo prireditelji kaj okusno okrasili. Sredi velike grupacije zelenja je bila prirejena velika, izborno pogojena slika pokojnika, a z okvirja so viseli trakovi v barvah naše trikolore. Preden je začela slavnost, so se udeleženci, ki so polnili dvorano, podpisovali v spominsko knjigo in so — siromaki žuljavih rok — pokladali oboi v narodne namene. Tovariš Vinko E n g e 1 -m a n n je v daljšem govoru slikal življenje in delovanje Frana Rakuše in — trpljenja in preganjanja, ki jih je trpel pokojnik, preden je prišel v Trst in tudi — potem! Ali delo njegovo je pri nas dozorelo obilega sadu; organizacije, ki jih je ustvaril pokojnik, delujejo dalje in so prišle do najboljšega procvita — najbolji dokaz ža to je krasna dvorana, ta naš dom pri Sv. Jakobu, kjer slavimo ravnokar njegov spomin. S toplo besedo in največjim zadoščenjem je naglašal govornik, da smo priredili to slavnost — dolžne hvaležnosti v polnem soglasju med vsemi društvi in da so prejšnja nasprotja povsem izginila. Duh pokojnega Rakuše nas je združil in tako ostani za bodočnost! Tovariš Engel-mann je pozval navzoče, naj zakličejo trikrat »Slava« spominu pok. boritelja! Vsi so se dvignili in odzvali pozivu, a ko so pevci na to skladno, čuvstveno in pretresljivo zapeli žalostinko, je blestela v očeh sivolasih mož — solza, ta glasnica mehke duše našega ljudstva. Po slavnosti so dekoracijo v dvorani' fotografirali. Kdor narodno dela — trpi. Tako je usojeno vsem, ki jih ljubezen do naroda sili na plan, na delo, v borbo. Toda nesporazum-Ijenja in krive sodbe izginjajo, a hvaležnost naroda ostaja kot najlepša nagrada delavcem in boriteljem. To so dokazali svetojakobški Slovenci. Na skromen, toda ganljiv način — ker v polnem soglasju — so se oddolžili spominu Frana Rakuše ob desetletnici njegove smrti.
istrske vestL
Dne 20. t. m. ob 6. uri zjutraj je umrl v svoji hiši na Proseku tnož, ki je bi! v severni Istri in po vsem Primorskem znan in čislan kot vesten in vnet vzgojevalec naše mladine ter navdušen in značajen rodoljub. Je to tovariš Alojzij Bunc, šolski ravnatelj v pokoju in posestnik na Proseku. Pokojnik je blagonosno deloval v Dolini polnili 32 let. dokler ni stopil v pokoj. Poprej je služboval pol leta v Tolminu in pol leta na Proseku. V Dolini je bil vodilen duh pri vseh narodnih ustanovah — socialnih in gospodarskih, a obenem tudi moder svetovalec prebivalstvu ob vsaki potrebi. Kot značdno za ljubeznivo njegovo, razmerje do prebivalstva bodi navedeno dejstvo, da je bil skoro vsemu prebivalstvu dveh generacij — kutn! Zaradi, njegovih odličnih svojstev šolnika in človeka je b i pokojnik visoko čislan tudi pri oblastih. Ko je zapuščal toli ljubo mu Dolino — in od tedaj je ravno dan pred njegovo smtjo — minilo 7 let — je vladala tam splošna žalost. Spremljalo ga je ljudstvo Doline in sosednjih vasi do"prcd vasi z god o a ob slovesu so jokali ljuJje in — on! Vsi nešteti, ki jim je bil pokojnik ali dob otnik ali zvest tovariš, ljubezniv prijatelj ali učitelj, mu ohranijo trajen, hvaležen in blag spomin. Predvsem pa ostane njegovo ime neizbrisno zapisano v srcu naroda 1
—i— Imena ulic in cest po istrskih mestih. Istrska deželna upravna komisija je pozvala vsa istrska županstva, da odpravijo
vsa imena ulic in cest, ki niso združljiva z državno mislijo, ter jih nadomeste z imeni, ki odgovarjajo patriotičnim čuvstvom pre-p;ebivalstva.
—	i— Hrvati na Reki doslej še nimajo ncbene hrvatske ljudske ali srednje šole.
—i— Razpis štipendija. Za šolsko leto 1916/17 se ima podeliti štipendij iz ustanove Blaža Rijavca v letnem znesku sto-osemdeset (180) kron. Do tega štipendija imajo pravico učenci, ki obiskujejo kako ljudsko šolo ali gimnazijo, in sicer najprej taki iz sorodstva po očetu ustanovitelja, potem iz sorodstva po materi ustanovitelja in slednjič fantiči, ki im2jo domovinsko pravico v Batujski ali pa Šempaski fari. Prosilci za ta štipendij imajo vložiti svoje prošnje na tržaško namestništvo do 31 julija 1916. Prošnjam je priložiti krstno pismo, ubožni list, šolska izpričevala zadnjih dveh tečajev, domovinski list in (eventualno) izpričevalo o sorodstvu z ustanoviteljem.
—i— Odprava deželnega ženskega liceja z laškim učnim jeziKom v Pulju. Deželna upravna komisija mejne grofije Istre sporoča: Videč, da je v deželnem ženskem liceju z italijanskim učnim jezikom v Pulju poučevanje že skoraj dve leti popolnoma zaustavljeno ter da tudi v slučaju, da bi se ta zavod na novo odprl — kar bi se moglo šele kasneje zgoditi — se ni nadejati uspešnega pouka, ker je prekinjenje trajalo par let m so se prejšnje učenke razpršile — uvaževaje nadalje, da iz tega razloga ni več upravičen trešek, ki sta ga nosili deželna in puljska občina: je deželna upravna komisija sklenila, da se s koncem toga šolskega leta, in sicer z dnem 30. septembra 1916, rečeni zavod odpravi! Čim se povrnejo normalne razmere, presodi deželna upravna komisija, ali bi ne bila ustanovitev dvoletnega trgovskega tečaja za deklice v Pulju zadostno nadomestilo za odpravo liceja.
—i— Razpuščeni društvi. Primorsko namestništvo je razpustilo „Circolo popolare" in „Associazione feminiie Cuore e pensiero" v Rovinju.
—	i— Znatni darovi Družbi sv. Cirila in Metoda za Istro. Povodom narodnega praznika je daroval naši družbi Radivoj Hafner, trgovec in dobava le! j v Zagrebu, 5000 K na roko poslanca prof. Vekoslava Spinčiča. Na predlog podpredsednika hrvatskega sabora dr. Pero Magdiča na zadnji seji ravnokar zaključenega zasedanja, od stopijo vsi poslanci po 50 K od svojih dijet po polovici v isti namen, po polovici pa za vojne invalide. Povodom narodnega praznika so prihajali darovi po 30, 20, 10 K.
—	i — Zrelostni izpiti na ženskem učiteljišču v Pazinu. Ker je c. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk z odlokom z dne 25. junija t. 1., št 13742, podelilo za sebnemu ženskemu učiteljišču v Pazinu pravico javnosti, so se na tem zavodu vršili dne 10., 11. in 12. t. m. zrelostni izpili pod predsedstvom dež. šolsk. nadzornika Frana Matejčiča. Izpit so napravile naslednje kan-didatinje: Albanese Anka, Brajdotti Marija, Draščič Jelisava, Eleišič Marija, Findeile Volfanga, Gašperini Katica, Iskra Marija, Kinkela Emira, Kocjan Marija, Kraljič Jelka, Ladavac Marija (z odliko), Matanič Katica, Mogorovič Klementina (z odliko), Stanič Marija, Trampuž Ida (z odliko) in Zidarič Marija.
—i— „Teden Rdečega križa" v Istri
V Istri se je nabralo: d .rovi 62.263 K 65 v, za prodajo znakov 12 725 K 81 v, koncertni dohodki 9.547 K 41 v, doklade vstopnin in pri natakarjih 2 552 K 44 v, predstave v Pulju 2 500 K, srečkanje v Lošinju 243 K 27 v. Skupaj 89.832 K 58 v. Glavnemu društvu v Trstu je pristopilo v poiitiških okrajih Pazin, Poreč in Koper 4.096, društvom v Pulju, Voloski Opatiji, Lošinju in Krku 3.164 novih članov. — Največ dela je tudi v Istri opravilo učiteljstvo s šolsko mladino.
—d— Iz Splita poročajo, da je bil v Gradcu aretiran dr. Ercolano Salvi, odvetnik v Splitu, ugleden član avtonomaške italijanske stranke v Dalmaciji in bivši deželni poslanec. V Gradec se je bil Salvi preselil že pred nekaj meseci.
—d— Proces Tresič-Pavičič. Z Dunaja poroča kor. ur.: Kakor poroča »Par-lamentskorrespondenz«, se je vršila v času od 17. junija do 14. julija pred pristojnim sodiščem v Gradcu glavna razprava proti dalmatinskemu drž. poslancu Tresiču-Pavičiču zaradi zločina veleiz-daje. Obtoženca je zagovarjal poslanec dr. Laginja. Priče niso bile zaslišane. Do-kazilno postopanje je obsegalo le čitanje oUsežnih aktov. Dne 14. julija izrečena sodba se je glasila na oprostitev, in Tresič-Pavičič, ki je od izbruha vojne interniran. ter je bil šele pozneje aretiran, ostane, ^koravno je izpuščen na svobodo, tudi nadalje v odkazanem mu kraju interniran.
—d— Dve prepovedi. Splitsko c. kr. okrajno glavarstvo je prepovedalo nošnjo
in razpečavanje kolajn z italijansko zvezdo (»La stella d' Italia«), posebno pa tiste, ki imajo v sredini glavo pesnika Dante Alighierija in na robu nadpis: »Sempre Italiani, Trento XI. Ottobre 1896.« — Nadalje je prepovedano razpečavanje historičnega romana »Urota Zrinjsko-Franko-panska« dr. E. Kumičiča. Prestopki se bodo strogo kaznovali.
—d— Iz stranke prava v Dalmaciji. »Hrvatska Kruna« poroča: Prošli četrtek se je vršila seja uprave naše stranke. Na seji se je razpravljalo obširno v vseh poiitiških, socialnih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo deželnih in splošnih interesov celokupnega našega naroda, in storjeni so odnosni sklepi. Razpravljalo se je tudi o vprašanju sloge v javnem delovanju, in izvoljeni so v odbor za dogovore: Don Ivo Prodan, dr. Duli-bič in dr. Škovce. Podrobnejšega poročila ne priobčujemo glede na sedanje razmere.
—d— Trgovsko šolo v Splitu je obiskovalo 122 učencev in učenk. Dalmatinci želijo dobiti trgovsko akademijo, v katero naj se pretvori ta trgovska šola.
—d— V Dalmaciji dobro nastopajo proti denunciantom. Tekom vojne je bilo podanih v Dalmaciji vojaški in sodni oblasti obilo anonimnih ovadb, v katerih se je pristaše hrvatskih strank osumljalo vohunstva in veleizdaje. Ovadbe so se izkazale za neutemeljene. Eno je pisal vinski trgovec Kajetan Radunče, ki je bil zato v Splitu obsojen na 3 leta ječe. Ovadbo proti županu Kunjašigu v Blatu je pisal kmet Marko Laus, ki je bil v Dubrovniku obsojen na eno leto in pol v ječo. Dr. Cvi-tičevig, odvetnik iz Korčule, je branil Lausa in v svojem hranilnem govoru napadal župana Kunjašiga; napadal je pa tudi dalmatinsko namestništvo, zbog česar je državno pravdništvo naperilo tožbo proti njemu, in Kunjašig je vložil svojo tožbo zaradi žaljenja časti. Dr. Vu-letin, branitelj Kunjašičev, je v svojem govoru poudarjal da v Dalmaciji ni vele-izdajalcev, in oni, ki so sestavljali ovadbe in jih podpisali, so »patentpatriotje«, ki ne ljubijo hrvatskega naroda ne avstro-ogr-ske monarhije. Dr. Peter Cvitičevic je obsojen na en mesec zapora.
—d— Za hrvatska krajevna imena v Dalmaciji. Z ozirom na uvedbo nekdanjih nemških krajevnih označb na južnem Tirolskem piše neki Dahnatinec v praški »Union«, naj bi se tudi za Dalmacijo ofi-cialno rabila le starodavna hrvatska krajevna imena, ki'jih edino pozna tamošnje domače ljudstvo. Nekaj zgledov: Biograd in ne Zaravecchia; Cavtat in Ragusa-vecchia; Dubrovnik in ne Ragusa; Erceg novi in ne Castelnuovo; Hvar in ne Le-sina; Kotor in ne Cattaro; Korčula in ne Chrzola; Muo in ne Mulla; Lopud in ne Mezzo; Mljet in ne Meleda; Nin in ne No-na; Omiš in ne Almissai; Pelješac in ne Sabioncello; Rab in ne Arbe; Rjeka in ne Ombla; Split in ne Spalato; Ston in ne Stagno; Šibenik in ne Sebenico; Trogir in ne Trau; Tivat in ne Teodo; Vis in ne Lissa; Zaton in ne Malfi; Zader in ne Zara; Budva in ne Budua. Naj tudi v Dalmaciji izginejo italijanska krajevna imena z italijanskimi politiškimi utopijami vred.
Kmetijsko šolstvo Poluradni „Frem-denblatt" poroča: Vojna je pokazala, da moramo v poljedelstvu biti bolj intenzivni. Poljedelski krogi se sedaj pečajo s tem vprašanjem. Splošna sodba je, da je avstrijsko kmetijsko šolstvo potrebno reforme. Posebno se opozarja na pomanjkljivo izobrazbo srednjega in malega kmeta. Takozvane „zimske šole" se premalo. Na Dunaju se je vršilo posvetovanje predstojnikov kmetijskih kor-poracij, ki so se posvetovali tudi o tem vprašanju.
»Siidmarka« vnovič opozarja svoje podružnice, naj kmalu naročijo srečke »Siidmarkine« loterije za vojne domove. Na zborovanju graškega okraja »Siidmar-kinih« podružnic so zbirko za vojne sirote združili s splošnim zakladom za sirote. Imeli so tudi temeljito posvetovanje o bodočem delu in agitaciji.
Duhovščina in vojna. V zvezi nemških krščansko-socialnih poslancev so govorili o gospodarskem položaju dušnih pastirjev. Bivši minister Gessmann je dokazal, da so bile vse dosedanje vojne podpore nezadostne. Nezadostno bi bilo poleg teh vojnih podpor še celo zvišanje kon-grue, kakor je je vlada nameravala pred 10. leti. K vladi pojde posebna deputacija, da naj primerno zviša dosedaj dovoljene podpore. Naprosili so tudi dunajskega kardinala nadškofa dr. Piffla za pomoč pri tej akciji.
Šolstvo v Srbiji pred svetovno vojno. Tako je naslov zanimivi študiji, ki jo objavlja v „Slovenskem Narodu" od zadnje sobote
tovariš Drago Hude, nadučitelj v Starem trgu pri Kočevju, sedaj poročnik in c. kr. okrajni šolski nadzornik v Belgradu. Opozarjamo na to razpravo, ki bo gotovo vsakogar zanimala.
Na zemlji divja zdaj pravi pekel že dve leti. Kaj je ta vojna zahtevala žrtev, koliko smrti, trpljenja in gorja je povzročila koliko tisoč je žena in otrok in mater, ki jokajo po svojcih, koliko je ljudi, ki so ob vse prišli, a vendar, tako piše „Berliner Tageblatt", se tisti, ki imajo dosti denarja, za to nič preveč ne zmenijo. Še nikoli, pravi rečeni list, ni šlo toliko ljudi na Nemškem na letovišča in na potovanja kakor letos, še nikoli niso bili hoteli tako prenapolnjeni, gledališča, koncerti in zabavišča še nikoli tako obiskana. Rečeni list se seveda nič ne čudi temu pojavu ter ga le objavlja, da vidimo, kako malo se ljudje menijo za gorje in trpljenje drugih. — Pač so enake razmere tudi drugod, ki kažejo, kako malo srčne izobrazbe imajo tisti, „boljši" ljudje, ki nosijo — polne žepe!
Občni zbor „Olasbene Matice" v Ljubljani se je vršil dne 12. t. m. pod
predsedstvom dvornega svetnika in dež. šol. nadzornika v p. Fr. Hubada. — Tajniško poročilo je podal tovariš Vend. Sadar. Iz tega posnemamo: Odborovih sej je imelo društvo 14. Prošnji prijateljem slovenske glasbe in društva za podporo se je tudi letos odzvalo lepo število dobrotnikov; nabralo se je 3951 K 65 v, za kar bodi vsem darovalcem iskrena hvala. Društvena glasbena šola je štela 9 učnih oseb in 607 (po predmetih), oziroma 468 učencev (po osebah.) Poučevalo se je v naslednjih predmetih: glasbena teorija (2 letnika 110 učencev), harmonija (2 letnika, 12 učencev), splošno petje (2 letnika, 80 učencev), solo - petje (5 letnikov, 23 učencev), klavir (8 letnikov, 187 učencev), gosli (8 letnikov, 95 učencev), čelo (4 letniki, 3 učenci), koncertno zborovo petje (97 učencev). Uspehi so bili prav zadovoljni. Vršile so se 3 javne produkcije, na katerih je nastopilo 24 gojencev in 60 gojencev mladinskega zbora. Kritika \eh prireditev je bila vseskozi laskava. Starši so šolo hvalevredno podpirali, ukovina se je navzlic zvišanju jako redno plačevala. Koncertov je priredila „Gl. M." v preteklem letu 8. Čim večje so bile zapreke, tem večja vnema je vladala v pevskem zboru; 44 pevcev se nahaja v vojni, vkljub temu je nastopalo pri koncertih 114 pevk in 60 pevcev. Vrhunec letošnjega društvenega koncertnega delovanja pomenjata pač Petelin-Handlova koncerta v proslavo 25 letnice društvenega pevskega zbora. Za dobrodelne, predvsem vojne namene, je nabralo društvo (večinoma s svojimi koncerti) 8852 K 2 v. — Najstarejši pevec ki deluje v Matičnem zboru vseh 25 let, je tovariš Anton R a z i n g e r, učitelj v Ljubljani. — O finančnem stanju društva je poročal blagajnik tovariš Al. Račič : Društveni dohodki v letu 1915-16 so znašali 88 719 K 13 v, stroški pa 88 493 K 47 v, ostal je torej prebitek 255 K 60 v. Čisto društveno imetje znaša po odbitku dolgov v znesku 471.32 K 72 v koncem preteklega društvenega leta 79 627 K 46 vin Proračun za prihodnje leto izkazuje 44 360 K potrebščin in 31.600 K pokritja, primanjkljaj znaša torej 12 710 K.
Razgled.
— Djakovski škof dr. Ivan Krapac je
v soboto ponoči nenadoma umrl v Zagrebu, kamor se je pred kratkim vrnil iz Rogaške Slatine, kjer se je zdravil. Dosegel je starost 73 let. Rojen je bil v Karlovcu leta 1843. Po gimnazijskih študijah v Karlovcu, Reki in Zagrebu je vstopil v zagrebško semenišče in je bil 1. 1866. posvečen v mašnika. Po daljšem službovanju v raznih župah je bil premeščen v Zagreb, kjer je bil imenovan za ravnatelja nadškofijskega semenišča. Leta 1890. je postal stolni kanonik, leta 1903 je pa bil posvečen za škofa belgrajskega in stnederevskega in nato imenovan za generalnega vikarja zagrebškega kapitlia in pomožnega škofa zagrebškega nadškofa. — Za djakovskega (sremsko bosenskega) škofa je bil imenovan 7. aprila leta 1910., celih šest let po smrti svojega prednika, velikega domoljuba in dobrotnika hrvatskega in tudi slovenskega naroda, slavnega Josipa Jurija Strosmayerja. Mesto djakovskega škofa je bi'o tol ko časa nezasedeno, ker vlada z oz rom na spore med hrvatskimi strankami ni mogla dobiti primernega naslednika Stros-mayerju. Banoval je tedaj na Hrvatskem grof Khuen Hedervary, ki je želel spraviti na to mesto svojega moža,"ki ga je odkril v tedanjem zagrebškem pomožnem škofu dr. Krapcu, kateri je bil pristaš vladne „narodne" stranke, ki je bila drugače znana pod imenom „madžaronske". Dr. Krapac je bil izvoljen kot član stranke v tretjem zagrebškem okraju v hrvatski sabor. Opozicija je kandidirala na mesto djakovskega škofa Strosmayerjevega pomožnega škofa dr. Vor. ška, a prodrl je kandidat grofa Khuen He. dervaryja dr. Krapac Kot Strosmayerjev na. slednik se dr. Krapac ni bavil dosti s poli.
tiko, dasiravno je bil kot škof član hrvat- | skega sabora in magnatske zbornice, pač pa i je veliko storil za duhovništvo v svoji ško-fijI in je tudi izdatno podpiral razne kulturne in narodno-gospodarske naprave. V spomin 501etnice svojega mašništva, ki bi jo bil praznoval letos, je namenil znatne vsote v prosvetne in dobrodelne svrhe. — Pokojnikovo truplo so prepeljali v Djakovo.
—	Zanimiv dan v hrvatski zgodovini je dan 13. junija. Tega dne 1. 1579. se je začelo po nadvojvodi Karlu dozidavati mesto Karlovac. Tega dne 1 1878. je dobila monarhija mandat za zasedenje Bosne in Hercegovine. Tega dne 1. 1292. se je osebno napotil v Zagreb Andreja II. Benečan, da bi pridobil Hrvate zase. Dan je bil dolg 15 ur in 33 minut.
—	Bolniška blagajnica za dijake na Danskem. Dijaški svet v Kodanju — to je centralna oblast dijakov — je sklenil, da ustanovi bolniško blagajnico za dijake na vseučilišču in raznih visokih šolah v glavnem mestu Danske. Doslej se je mladim dijakom, došlim iz province v Kodanj, precej trda godila, če so oboleli. Vsak dijak, ki more dokazati, da ima manj nego 1800 K letno na razpolago, bo sprejet v to blagajnico proti letnemu prispevku 9 kron.
—	Novi bankovci. Dne 24. julija 1916 prišli so v promet novi desetkronski bankovci z datumom 2. januarja 1915. Dosedanji desetkronski bankovci se bodo vzeli iz prometa, a tozadevne določbe se razglase pozneje.
—	Tragedija učiteljice v Belgradu. V Skanderbegovi ulici v Belgradu se je čula 12. t. m. o polnoči strašna eksplozija. Stanovalci hiše št. 17, zbujeni zaradi detonacije, so videli, kako bežijo skozi nočni mrak po dvorišču štiri osebe popolnoma v plamenu s strašnim krikom. Poizkušali so pogasiti te žive plamene, pa brez uspeha. Učiteljica Leposava Jevtičeva je hotela odpotovati v Lešnico na svoje mesto. Med stvarmi, ki so bile pripravljene za na pot, je bil tudi petrolej. Ko je Jevtičeva v družbi dveh žensk zaprla posodo, polno petroleja, so jo peča-tile s toplim voskom. Ta toplota pa je pro-vzročila eksplozijo, in štiri ženskke so postale žrtev eksplozije.
—	Sedemdesetletnico svojega rojstva je praznoval v Pragi slavni češki historik vseučiliški profesor dvorni svetnik Jaroslav Goli. Profesor Goli je igral svoj čas odlično znanstveno vlogo v takozvanem rokopisnem boju. Češki listi slavijo jubilantovo zaslužno življensko delo za kulturo in napredek češkega naroda. Dvorni svetnik Goli je tudi član gosposke zbornice.
—	Salandra, dekan juridlčne fakultete v Rimu. Bivši italijanski ministrski predsednik Salandra se je zopet poprijel svojega prvotnega poklica in je postal profesor na juridični fakulteti v Rimu. Fakulteta ga je zdaj izvolila za dekana, a samo z 11 proti 10 glasom.
—	Ruski jezik na Angleškem. Trgovska zbornica v Berminghamu je določila letnih 24.000 K za pouk ruskega jezika na ondotnem vseučilišču.
—- Otroci v bombardiranem mestu. Navzlic neprestanem bombardiranju je v mestu Reimsu še 19.983 oseb civilnega prebivalstva, in sicer 10.012 žensk, 5861 moških in 4110 otrok. Vsi ti ljudje prebivajo v kleteh in tudi šolski pouk se vrši v kleteh. Otroci so se glasom poročil v časopisih precej privadili bombardiranja in se med poukom nič preveč ne menijo za pokanje topov. Da bi se otroški živci bolj privadili na te razmere, jim dajejo učitelji primerne naloge, kakor na primer: Popis današnjega obstreljavanja. -- Učinki granat na javna poslopja. Itd.
—	Razpuščeno češko društvo. Češko namestništvo je razpustilo »Česky Svaz Footballovy«.
—	Disciplinirani angleški profesor. Docent za logiko in matematiko na Trina-titis Koleg Cambridge Bertram Russel, brat Earla Russela, je bil zaradi nastopa proti obrambi države odpuščen iz službe.
—	Vojaška uprava za Poljsko Šolsko Matico. Vrhovno armadno poveljstvo je vojaškemu guvernerju v Lublinu v svrho pospeševanja šolstva v avstrijskem okupacijskem ozemlju zaukazalo,, da naj izdatno podpira pod rusko vlado zatrto poljsko šolsko društvo »Polska Micierz Szkolna«, in sicer naj to društvo oživi kot samostojno organizacijo. Vojaška uprava naj na vse mogoče načine podpira podružnice in posamezne člane. Skrbi naj za pristop novih članov, in dalje je rečeno dobesedno: »Posebno pa bi odgovarjalo našemu razmerju do poljskega naroda, da tudi civilni in vojaški organi c. in kr. vojaške uprave pristopijo društvu kot podporni člani. Posamezne podružnice je treba čimprej združiti v popolnoma samostojni centrali v Lublinu, odkoder se bo društvo vodilo. Med svetovalci šolskih oblasti naj bo vedno tudi zastopnik Poljske Šolske Matice.«
—	V ruskih šolah prenehajo s poukom nemškega jezika. Trgovci v Moskvi so.
sklenili, da bodo zahtevali, naj se v vseh šolali preneha s poukom nemškega jezika in uvede naj se pouk angleščine. Iz Francije je došla vest, da je v 12 francoskih licejih uveden ruski jezik kot obvezni predmet.
—	Profesor Mečnikov t. V Parizu je umrl slavni profesor Ilija Mečnikov, predstojnik Pasterjevega zavoda, v 72. letu svoje starosti. Profesor Mečnikov je bil rojen v- guberniji Harkov ter je bil v mladih letih profesor na univerzi v Odesi. Leta 1890. se je preselil stalno v Pariz.
—	»Schulverein« na južnem Tirolskem. »Grazer Tagblatt« z dne 16. julija poroča o občnem zboru poživljene podružnice nemškega »Schulvereina« v Triden-tu na južnem Tirolskem. Železniški po-stajenačelnik Rossler je poudarjal, da bo po vojni na južnem Tirolskem dosti polja za nemško narodno delo. Sedanji čas je samo priprava za kasnejše smotrno delovanje. Poleg »Schulvereina« bo imela važno vprašanje naseljevanja in vladi bodo morali predložiti nemško zahtevo, da vso zemljo in posest, ki jo bo država vzela pobeglim Italijanom, porabi za naseljevanje in da se nemškim kmetom in obrtnikom, ki so krvaveli za domovino, ustvari nove domove na zemlji, ki jim ni tuja.
—	Najboljši angleški oficirji. Angleški oficir, ki se je mnogo let bavil z vežba-njem vojakov, je bil vprašan, iz katerega civilnega stanu se dado vzgojiti najboljši oficirji. Rekel je: Najboljši oficirji so igralci, ti) znajo zapovedi izrekati s primernim poudarkom, niso plašni in ne pridejo nikdar v zadrego in i o sploh najbolj vase zaljubljeni. Najboljši podčastniki so učitelji, največ težav pri izvežbanju pa je z ljudmi trgovskega stanu, ki so pač inteligentni, pa se ne znajo prilagoditi.
—	Umrl je v Pragi znani češki publicist Josip Pelcl v starosti 54. let. Pred dvajsetimi leti je izdajal tedensko revijo »Rozhledy«, pri kateri so sodelovali mnogi odlični češki pisatelji in politiki. Pozneje se je popolnoma; posvetil prevajalskemu delu. Prevedel in izdal je v češkem jeziku Spencerja, Carnegia, Bucklea, Ingrama, Schopenhauerja in druge odlične tuje znanstvenike, zlasti filozofe. Pelci je obvladal vse važnejše evropejske jezike.
—	Židovsko učiteljstvo na Pruskem. Prusko naučno ministrstvo je te dni ugodilo prošnji neke židovske učiteljice za sprejem med suplentinje. Vendar je pa ministrstvo v svojem odloku izrecno pripomnilo, da velja sprejem v smislu neke ministerialne naredbe ki izjemoma in samo za čas vojne, dokler ni na razpolago krščanske učne osebe.
—	Za preložitev šolskih počitnic. V dunajskem občinskem svetu je bil vložen predlog, da naj bi se s prihodnjim šolskim letom končale ljudske in meščanske šole s 1. julijem, začele pa s 1. septembrom. Tako urejene počitnice imajo že na Hrvaškem.
—	Invalidska šola za vrtnarstvo v Zagrebu. Izmed dvajset različnih tečajev, ki so otvorjeni na invalidski šoli za nao-brazbo viojnih invalidov v Zagrebu, se lahko označi za najzanimivejšo šolo za vrtnarstvo. Za sedaj je vpisanih 25 učencev. Pouk se vrši v botaničnem vrtu, trajal pa bo leto dni. Voditelj je vseučilišni profesor dr. Vale Vovk, učitelj je nadzornik vrta V. Durhanek. Invalidi se vadijo v vsem potrebnem, učili pa se bodo tudi v vinogradarstvu. Vrtnarskemu tečaju se pridružita še tečaja za svilorejo in čebe-lorejoi
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Tovariš Ivan S c h m e i d e k, predsednik »Jubilejske Samopomoči«, nam piše, da je že od 7. t. m. v ljutem ognju, da pa je doslej še vedno zdrav. Pozdravlja vse tovariše! Želimo vrlemu tovarišu enake ugodne usode do srečnega konca!
Fr. Z. v Št. R.: Popravimo prihodnjič, ker nam je obvestilo za to številko došlo prepozno. Pozdrav!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Gesio : Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 30. junija 1916 K 76.417-62.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/25. do '/26. ure popoldne.
Sorodnikom in znancem naznanjamo žalostno vest, da nam je preminul naš
JULIJ FRIEDL,
učitelj v Slivnici, c. kr. poročnik, odlikovan s srebrno svetinjo drugega razreda in z bronasto svetinjo.
Maša za rajnega se je brala 18. t. m. v Slivnici.
Trajen mu bodi naš spomin!
Slivnica pri Mariboru, 15. julija 1916.
Julijana Friedl, Franc, c. kr. poroč. Adolf, enol. pr. korp. Marija, mati.	brata.	sestra.
* - *		• v".- :•'				
						
nnn		H	' íi n M r,"-			
a		MOTU	■ UUUUB.			n
Umetna knjigoveznica
IVAN JAKOPI
LJUBLJANA, Frančevo nabrežje
a a
13
se priporoča slavnemu občinstvu za izdetovenje vsakovrstnih knjigoveških del! cenjenim gosp. trgovcem za izdelovanje vzorinih knjig, vzorčnih kartonov, komisijskih knjig za potovalce po tvorniških cenah in si. uradom za trpežno in močno vezanie protokolov. — Izvirne platnice za vsakovrstne slovenske knjige, vezanje knjig za bralna društva, čitalnice In knjižnice po nizki ceni. — Tiskanje pogrebnih trakov in društvenih znakov s krasnimi modernimi črkami. — Postrežba točna, delo solidno.
a a
anana:
:aaaaa:
:aaaaa:
a a a a
aaa
Ljubljana, Prešernova ulica it. 3.
Največja slovenska hranilnica!
Koncem leta 1915 le imela vlog .... K 48,500.000'—
Rezervnega zaklada.......... 1,330.000'—
Sprejema vloge vsak dejavnik in jih obrestuje po
0
4
0
brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zomljišča in poslopja na kranjskem proti 5% izven Kranjske pa proti 5V4°a> obrestim in proti najmanj 1°« oziroma
V°/o odplačevanju na dolg.
Staršem, mladinoijubom, šolskim vodstvom krajnlm šolskim svetom \n cenj. knjižnicam
priporoča „Učiteljska t šmarna* v Ljubljani sledeče
1.	Mišjakovega Juleka zbrani spisi I., II., III., IV., V
VI. zvezek.......,.....
2.	A.'Rapé: Mladini, I., II., III., IV. in V. zvezek
3.	E. Gangl: Zbrani spisi, I., II. in III. zvezek .
4.	A. Rapé: Dane........
5.	J. Slapšak: Turk. pred Sv. Tlnom
6.	Jos. Ribičič: Kraljestvo čebel . .
7.	Jos. Ribičič: Vsem dobrim . . .
8.	Pav. Fleré: Babica pripoveduje I. in II
9. "av. Fleré: F. Palnakovi spisi, I. in II.
zvezek, zvezek
10.	Ijo Trošt: Moja setev I. in II. zvezek
11.	Janko Žirovnik: Narodne pesmi za mladino, I., II
III. zvezek...............
in
m