PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. majq, 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, dò 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
O-	—!	0-3 O
o--	73	-	03
©	C}	C
O		5—: m
	73	r~ ©
	rn	X X
	•c	j> r_
o	o	X 3>
—	—	c_
ni	c	—
nn	o	X
	i	r_
		;
	m	m:
		X
	--5--	I—i
		n
	—	>
	—	
-••j
O
-o
cs
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 71 (12.103)
Trst, sobota, 6. aprila 198	^
Cr~
O
O
Po zatrjevanju generalnega tajnika UIL Benvenuta na osnovi ankete
Uzakonitev Visentinijevih davčnih ukrepov nikakor ni pospešila naraščanja inflacije
Zasluga gre trgovcem in gostincem, ki so dokazali čut odgovornosti
BOJAN BREZIGAR
RIM — Zadržanje trgovcev po odobritvi Visentinijevega davčnega paketa je bilo še kar odgovorno in zaskrbljenost, da bi bil ta ukrep pretveza za divje naraščanje cen, je bila Po prvi pavšalni oceni vsaj pretira-na- To je izjavil vsedržavni tajnik UIL Giorgio Benvenuto, o katerem nikakor ni mogoče trditi, da bi imel
ahko roko s trgovci in prostimi poklici v okviru kampanje za odobritev Visentinijevega odloka. Včeraj je namreč Benvenuto predstavil izide sicer omejene ankete, ki jo je njegova sindikalna federacija izvedla z namenom, da ugotovi gibanje cen na drobno. Za anketo so izbrali večje število trgovin in javnih lokalov v Rimu, Seveda, je dejal Benvenuto, špekulacij je tudi bilo nekaj, vendar pa je bilo zadržanje večine operaterjev
»odgovorno«. Kar zadeva restavracije je bilo le v nekaterih moč zabeležiti splošne podražitve; večina je samo spremenila nekatere cene, nekateri pa sploh nič. Medtem ko je bila povprečna cena kosila 20. decembra 22.486 lir, je bilo treba 11. marca za isto kosilo odšteti 22.840 lir, to je 1,57 odstotka več. Podražitve, pol odstotka mesečno, so torej povsem: v mejah inflacije.
Kar pa zadeva trgovce je bilo moč ugotoviti, da so v glavnem prilagodili cene novim količnikom davka na dodatno vrednost IVA z zamudo, ko pa je do prilagoditve prišlo, je ta presegala dejansko podražitev davka. Tako se je blago, za katero se je davek povišal za 1,7 odstotka, podražilo za 6, za 8 in ponekod celo za 15 odstotkov. Blago, za katero se je količnik IVA zmanjšal, pa se ni v nobenem primeru pocenilo...
Vendar pa je anketa pokazala, da je bilo v splošnem tudi zadržanje trgovcev dokaj odgovorno, tudi glede na razmah med cenami na debelo in cenami na drobno. Po. Benvenuto-vem mnenju ter razmeroma skromnih podražitev nikakor ni moč pripisati človekoljubju trgovcev, ampak jih je pogojevalo več dejavnikov, med katerimi so nedvomno zmanjšanje potrošnje, velika konkurenca in tudi raz-
vejanost trgovske mreže. Visentinijev zakon torej ni bistveno vplival na cene. Sicer pa je to razvidno tudi iz zelo 'zanimivega podatka, da bo namreč velikonočno kosilo letos samo za 2,25 odstotka dražje kot lansko leto, če se bo potrošnik poslužil številnih ugodnosti in reklamnih pobud, ki jih kar mrgoli v trgovinah z jestvinami. če se teh ugodnosti ne bo poslužil, pa bo moral za hrano za velikonočno kosilo odšteti 6 odstotkov več Kar zadeva perspektive za preostalih devet mesecev letošnjega leta je Benvenuto optimist. Letos je bilo moč večje podražitve zabeležiti samo pri sadju in zelenjavi (očitno z utemeljitvijo, da je bila zima izredno huda), tako da je letni trend podražitve jestvin kakih 9 odstotkov, kar pomeni, da je treba nameniti še večjo pozornost boju proti inflaciji; kajti pri jestvinah so v prejšnjih letih beležili podražitve, ki so bile znatno nižje od stopnje inflacije. In tu je Benvenuto izkoristil priložnost, da je še enkrat spregovoril o referendumu in dejal, da bi zmaga tistih, ki se potegujejo za odpravo odloka o draginjski dokladi, pomenila tudi odmrznitev pravičnih stanarin, ki so bile zamrznjene prav na osnovi dogovora, s katerim je bil odobren tudi odlok o referendumu.
Preiskava o atentatu na Palerma usmerjena proti sicilski mafiji
TRAPANI — Preiskava o atentatu na sodnika Carla Palerma, pri katerem so izgubili življenje nedolžni mati in otroka ter so bili hudo ranjeni člani sodnikove telesne straže, je v polnem teku pod vodstvom državnega pravdnika Sebastiana Pataneja in poteka seveda strogo zaupno. Policijski tehniki so že izdelali, s pomočjo samega Palerma in nekaterih drugih očividcev, identikit dveh domnevnih atentatorjev.
Vodja preiskave Patanè jo je usmeril predvsem na krajevne mafijske kroge, čeprav so se širili glasovi, da bi mogel biti z atentatom povezan tudi pred nekaj dnevi v Rimu aretirani mafijski »blagajnik« Calò, v čigar stanovanju so baje našli aparat za daljinsko sproženje, kakršnega so verjetno uporabili pri eksploziji v Trapaniju nastavljenega avtomobila.
O
ro
o
o
radikalce
RIM — Za oživitev velikonočnega mrtvila so včeraj poskrbeli socialdemokrati. Glasilo PSD1 je namreč v uvodniku za današnjo številko sprožilo povsem nepričakovano pobudo, ki je najbrž močno presenetila (in verjetno tudi vznemirila) t ostale vladne zaveznike. Langova stranka namreč meni nič tebi nič predlaga dodelitev posebnega podministrstva za pomoč nerazvitim državam proti lakoti Marcu Pannelli, kar naj bi predstavljalo uvod za vstop radikalcev v vladno koalicijo.
Glasilo PSDI utemeljuje svoj predlog z ugotovitvijo, da »ni moč prezirati dolgoletnega boja Pannelle in radikalcev« za boj proti lakoti in da »ni naključno, da je petstrankarska večina o-mogočila odobritev ustreznega zakona«, iz česar sklepa, da bi lahko večino povečali od pet-strankarske na šeststrankarsko.
Predlog je iznenadil same radikalce, katerih tajnik Negri je izjavil, da soglašajo z dodelitvijo Pannelli skrbi za razdelitev onih 1.900 milijard, ki jih zakon predvideva za pomoč lačnim, glede pristopa k vladi pa bodo radikalci odgovorili baje danes. Vladne stranke še niso reagirale, a je prav gotovo, da predlog PSDI ne prija socialistom, ki zahtevajo to pristojnost za svojega človeka.
Priznanje SZ vlogi Jugoslavije v boju za zmago nad fašizmom in nacizmom
ŽENEVA — Na konferenci o razorožitvi je SZ izrazila priznanje Jugoslaviji za njen junaški boj in prispevek k zmagi nad fašizmom v drugi svetovni vojni. Vodja sovjetske delegacije Viktor Israelian je na plenumu konference pozdravil predsedujočega za april, jugoslovanskega veleposlanika Kazimira Vidasa in poudaril, da je »globoko simbolično to, da pred proslavo 40-letnice zmage nad fašizmom to konferenco za razorožitev vodi predstavnik države, ki je dala pomemben prispevek k tej zgodovinski zmagi.«
»Med vso to vojno so se narodi Jugoslavije in SZ junaško bojevali in zelo drago plačali svojo svobodo,« je poudaril sovjetski veleposlanik Israelian.
(dd)
Spodbudne vesti za italijanske turistične operaterje
Glavni val »velikonočnega eksodusa« Povečalo se je število tujih gostov
RIM — Italijansko cestno omrežje je včeraj preživelo glavni val »velikonočnega bega« iz mest proti letovi-ščarskim krajem. Danes se bodo podali na pot zamudniki, nov, še hujši val pričakujejo v ponedeljek, ko se bodo povratnikom pridružili še izletniki. Prav zato poziva prometna policija vse k pazljivosti, da se ne bi ponovile tragične izkušnje iz prejšnjih let. Do sedaj je bilo namreč še kar omejeno število prometnih nesreč.
Po prvih približnih podatkih je bilo včeraj na italijanskem avtomobilskem omrežju za 5 odstotkov več vozil kot v enakem obdobju lani. Turistični operaterji pa pri tem navajajo, da se v zadnjem obdobju spreminjajo navade, da so Italijani skrčili trajanje glavnega dopusta in v večji meri izkoriščajo proste dneve ob koncu tedna. Glede tujih obiskov nimamo še dokončnih številk a so vsekakor spodbudne. Velikonočni prazniki so že tradicionalno priložnost za poletne rezervacije. Ti dnevi bi morali biti to-
rej tudi pokazatelj za prihodnjo turistično sezono. Trenutno pa je le jasno, da se je povečalo število ameriških in japonskih turistov, kar je zaradi njihovih trdnili valut razveseljiv podatek. Prav tako je razveseljiv podatek, da se stalno veča število mladih turistov iz tujine. V teh dneh jih je baje prišlo v Italijo več kot pol milijona, od teh kar 30 odstotkov Zahodnih Nemcev.
V Rimu pa se medtem že pripravljajo na mogočen velikonočni pohod proti lakoti v svetu, ki se ga bodo u-deležile vse pohtične in družbene si-le. V Zvezni republiki Nemčiji pa so se že začeli velikonočni pohodi za mir in proti oboroževalni tekmi in jedrskemu orožju, ki bodo trajali vse do ponedeljka. Zahodnonemška policija je že v pripravljenosti, da ne bi te manifestacije skalile prazničnega vzdušja, še bolj budne pa so varnostne sile v Izraelu, saj je sveto deželo v teh dneh obiskalo na tisoče romarjev,
Zanimanje tujcev za Rim ne pozna zastojev	(Telefoto AP)
Obresti v Jugoslaviji od maja sproti prilagojene višanju cen
Bagdad ponovno tarča raketnega bombardiranja
BEOGRAD — Od l. maja letos bodo z usklajevanjem obrestnih mer zagotovljene realne pozitivne obrestne toere na dinarske in namensko vezane depozite občanov in gospodarstva. Realna stopnja pomeni obrestno me-ro, ki je za eno odstotno točko višja od letne stopnje rasti proizvodnih cen, določenih na resničnih spremembah Proizvodnih cen v minulih treh mesecih in načrtovanih spremembah v naslednjih dveh mesecih.
To je na kratko vsebina odloka o spremembi odloka o ciljih in nalogah
Zavod »Stefan« spet v stiski
NA 5. STRANI
skupne emisijske in denarne politike v letu 1985, ki jo je ZIS včeraj po-* slal skupščini Jugoslavije. IS je tudi predlagal, da bi ta odlok preučili in sprejeli v skrajšanem roku, da bi ga zbor republik in pokrajin morda sprejel konec aprila. Odlok obenem zagotavlja izvajanje spomenice o ciljih jugoslovanske gospodarske politike o novem enoletnem aranžmaju z Mednarodnim denarnim skladom. Prvo u sklajevanje obrestnih mer bo tako maja leta 1985, naslednja usklajevanja pa vsake 3 mesece in sicer od 1. junija letos. Odlok tudi formalno pravno obvezuje banke, da uskladijo politiko obrestnih mer. Brez odloka bi banke lahko same ocenile, ali so ali niso dolžne spreminjati politiko, sprejeto s samoupravnim sporazumom o obrestnih merah v letošnjem letu.
(dd)
BAGDAD — Včeraj je vodena raketa »zemlja - zemlja« zadela Bagdad. Po neuradnih vesteh se je v eksploziji zrušil nosilni steber nekega cestnega nadvoza, da je baje število žrtev precej omejeno. Medtem pa se nadaljuje raketna polemika. Moskva odločno zavrača obtožbe, da je ob nedavnem obisku iraškega zunanjega ministra Aziza pooblastila rabo sovjetskih raket tipa ščit. Vsekakor bodo morali to v Moskvi obrazložiti iranskemu zunanjemu ministru Ardebiliju, ki je včeraj prispel na uradni obisk.
Predstavljeni kandidati KPI za nabrežinsko-občino
NA 4. STRANI
Veliko zanimanje za današnjo tekmo
Triestina-Bari
TRST — Za današnjo drugoliga-ško tekmo med Triestino in Barijem vlada v našem mestu in vsej okolici ogromno zanimanje. Današnje srečanje v Trstu bo namreč derbi tega kola, saj se obe ekipi borita za napredovanje v višjo ligo. V rahli prednosti pa je tržaško moštvo, ki bo nastopilo pred domačim občinstvom in je poleg tega v dokaj dobri formi, kar kažejo tudi izidi zadnjih kol.
Kolikšno je zanimanje za današnje srečanje, kaže že podatek, da so blagajničarji Triestine že da včeraj vnovčili 70 milijonov lir (prodali so več kot 7.000 vstopnic). Pri Triestini tudi upajo, da bodo danes dosegli nov »prvenstveni rekord« glede inkasa, ki je 158 milijonov lir.
Nogometaši Barija so že dospeli v Trst in so včeraj trenirali na trebenskem igrišču. Nogometaši Barija so se za današnje srečanje temeljito pripravili in upajo na neodločen izid. Z zmago bi bili seveda še kako zadovoljni. Tekma se bo pričela ob 15.30.
Ameriška administracija vztraja pri
svojih starih pozicijah
V Sudanu
Reaganov »novi« mirovni nacrt za Nikaragvo enak pogojem protisandinisticne opozicije
NEW YORK — Ameriški predsednik Reagan je predsinočnjim objavil »nov« mirovni načrt o Nikaragvi. Čeprav ga je skušal prikazati kot novo gesto dobre volje do vlade v Nikaragvi, gre le za »polepšano« verzijo pogojev za obnovo dialoga v Nikaragvi, ki jih je 11. marca na sestanku v San Joseju v Kostariki, vladi v Managui postavila protisandinistična opozicija. Reaganov najnovejši »mirovni« načrt je zato bolj kot Nikaragvi, namenjen ameriškemu kongresu, da sprosti spornih 14 milijonov dolarjev za podtalno pomoč tajnoobveščevalne službe CIA kon-trarevolucionarjem v Nikaragvi.
Bistvo najnovejših Reaganovih predlogov je v naslednjem: obe strani naj takoj ustavita spopade, pod vodstvom Cerkve naj se začno pogovori o novih splošnih volitvah pod mednarodnim nadzorstvom, protisandinisti naj do 1. junija podaljšajo premirje, ameriški kongres pa naj takoj sprosti 14 milijonov dolarjev pomoči. Po Reaganovih besedah ta denar administracija v času, ko bodo potekali pogovori, ne bo uporabila za nakup orožja in streliva, ampak samo za »humanitarno« pomoč protisandinističnim silam. Če pa v roku 60 dni pogovori ne bodo uspeli, oziroma, če obe strani ne bosta zahtevali podaljšanja tega
roka, bo po Reaganovih besedah »administracija ta denar porabila za vsestransko pomoč nikaragovskim upornikom«. V tem je očitno tudi bistvo Reaganovega predloga: doseči, da bo kongres naposled odobril spornih 14 milijonov dolarjev nikaragovskim upornikom. Reagan je pri tem znova uporabil taktiko, ki jo je nedavno uspešno preizkusil ob glasovanju za strateške rakete MX. Kongres poskuša namreč prepričati, da pogovori med opozicijo in sandinistično vlado ne bodo u-speli, če kongres ne bo sprostil pomoči protisandinističnim silam, kar bo vlado v Managui prisililo. da bo bolj popustljiva. Reagan je znova ponovil tudi nekatere stare ameriške1 zahteve: naj vlada v Managui drži obljube, ki jih je dala Organizaciji ameriških držav, da bo obnovila demokracijo in pluralizem, da preneha z agresijo prroti sosednjim državam, da se iz Nikaragve umakne več tisoč kubanskih, palestinskih, libijskih in sovjetskih svetovalcev, ki so po Reaganovih trditvah v Nikaragvi in da vlada v Managui oborožene sile zmanjša na raven oboroženih sil ostalih sosednjih držav. Zadnji Reaganovi predlogi torej ne prinašajo nobenih posebnih novosti za razplet v Srednji Ameriki, ampak so namenjeni predvsem za domačo »kongresno uporabo«.
Vprašljivo je v kolikšni meri je zadnja Reaganova poteza uspela spremeniti razpoloženje v kongresu, ki je bilo večinoma proti obnovitvi podtalne pomoči nikaragovskim upornikom. Predsednik pred stavniškega doma demokrat Thomas 0’Neill, ki sodi med najhujše kritike Reaganove politike v Srednji Ameriki, je zadnje predloge označil kot »u-mazano prevaro«, nikaragovske upornike pa kot »mesarje«, ki »pobijajo ljudi in požigajo vasi«. »Po mojem mnenju predsednik Reagan ne bo srečen in zadovoljen, dokler v Nikaragvi ne bo ameriških čet«, je dejal 0’Neill. Večina demokratov je Reaganove predloge označila »za staro vino v novih steklenicah«.
Reaganov načrt je že predsinočnjim, kmalu Po objavi, zavrnil tudi veleposlanik Nikaragve v Washingtonu, Carlos Bernheim, ki je dejal, da gre samo za spremenjeno Reaganovo taktiko in dodal, »zadaj bi Nikaragva razpisala imprimer nove volitve samo zato, ker niso všeč ameriški administraciji«. Veleposlanik Nikaragve je obenem znova zavrnil tudi možnost kakršnih koli pogovorov z antisandinistično opozicijo, znova pa se je zavzel za začetek neposrednih pogovorov z vlado Združenih držav Amerike.
UROŠ LIPUŠČEK
še vedno protesti
KAIRO — Sudan je že tretji dan popoJnoma odrezan od sveta, včeraj so med drugim zaprli tudi sudanski zračni prostor za ves promet. Nič čudnega torej, da so vesti iz te sahelske države skrajno pomanjkljive. Iz bornih diplomatskih vesti pa se je izvedelo, da se splošna stavka nadaljuje in da protest zadobiva postopoma značilnosti splošnega odpora proti režimu predsednika Nimeira. Prav zato ne preseneča vest, da se je kar-tumska vlada premislila in že napovedala, da bodo preklicali razne podražitve živil, ki so bile detonator za sedanje manifestacije.
Predsednik Nimeiri pa nadaljuje svoj obisk v ZDA, kot da bi bilo v Sudanu vse v najboljšem redu. še več, po zadnjih vesteh se je izvedelo, da se ne bo po obisku vrnil v Sudan, temveč bo že drevi odpotoval v Egipt in od tu v Pakistan, da pričakujejo njegov povratek v domovino šele sredi aprila. Seveda če mu bodo to dovoljevale razmere. Položaj v Sudanu je namreč skrajno napet, saj je nezadovoljstvo sedaj zajelo tudi srednji in severni muslimanski del Sudana.
Po zaslugi lansko leto aretiranega skesanega terorista Santeja Fatoneja
V Rimu onesposobili skupino podpornikov rdečih brigad
RIM — Karabinjerji so šele včeraj sporočili, da so v prejšnjih dneh zajeli dvanajst domnevnih teroristov, ki jih obtožujejo, da so nudili kritje in podpirali rdeče brigadiste. V tem ducatu so v glavnem povsem neznane o-sebe. Policija pa je istočasno izsledila dva rdeča brigadista, ki pa nista še prešla v ilegalo. Uspeh varnostnih sil je po vsem sodeč omogočila aretacija Santeja Fatoneja junija lani, saj je brigadist po nekajdnevnem zasliševanju pričel sodelovati s preiskovalci. Sante Fatane je torej preiskovalce seznanil s poskusi obnavljanja rimskega voda rdečih brigad. V teh dneh so varnostne sile stopile v akcijo, še vedno pa so na prostosti »veliki kalibri«, ki jih preiskovalci že leta zaman iščejo. S sedanjimi aretacijami bodo vsekakor okrnili manevrski prostor brigadistov, ki krvavo potrebujejo podpornike. Nihče od ar retiranih ni baje vpleten v umor prof. Tarantellija.
Posnetki dvanajstih domnevnih teroristov, ki so jih v prejšnjih dneh aretirali karabinjerji
(Telefoto AP)
Spadolini na Kitajskem
Obrambni minister Spadolini se mudi v Pekingu na uradnem obisku, med katerim bo s kitajskim kolegom Zhang Aipingom podpisal sporazum o dobavah italijanskega vojaškega materiala in o izmenjavi vojaških izvedencev (AP)
Senat je odobril zakonski osnutek o odškodnini za imovino na tujem
RIM — Prva senatna komisija za ustavna vprašanja je po zapletenem, dve zakonodajni dobi trajajočem postopku končno odobrila zakonski osnutek o izplačilu odškodnine italijanskim državljanom in podjetjem za dobrine, izgubljene na ozemljih, ki so bila nekdaj pod italijansko suverenostjo, in v tujini.
V namenih predlagateljev osnutka je bilo enkrat za vselej rešiti vprašanje odškodnin na čim pravičnejši osnovi pa tudi seveda v smislu obvez, ki jih je Italija sprejela s podpisom mednarodnih sporazumov. Tako so si npr. prizadevali, da se za izplačilo odškodnin izoblikuje prednostna lestvica, na vrhu katere naj bodo tisti, ki niso prejeli še niti lire, dalje telesno ali duševno močno prizadete osebe in ljudje iz revnejših slojev. Bilo jim je tudi do tega, da bi se zneski ob državnem 12-mesečnem prispevku za odplačevanje obresti na prejeta posolila, naložili v industrijske, kmetijske, trgovske in obrtniške dejavnosti.
Ko je bil osnutek na tem, da ga senat odobri, so se pojavili pri nekaterih političnih silah in v vladni koaliciji pomisleki, a nekatere kategorije beguncev so zahte-
vale zvišanje količnikov za izračun odškodnine. Senatorka Jelka Gerbec je v imenu komunistične skupine ugotovila, da je na voljo le 550 milijard lir (toda začetna razpoložljivost je znašala samo 15 milijard!), ki očitno ne zadostujejo za kritje novih zahtev, in predlagala, naj vlada nanovo prouči merila za odmero odškodnin. Revizija se je v resnici začela in čeprav ni bila dovršena, je pozitivno, da so bili poprej omenjeni količniki povišani, sicer na 200 za begunce iz Jugoslavije (prej 150) in z 68 na 100 za begunce iz vzhodnih držav, medtem ko znaša količnik za begunce iz Afrike 190. Za kritje razlike je razpoložljivih dodatnih 60 milijard lir.
Senatorka Gerbčeva meni, da z odobritvijo osnutka niso bila rešena še vsa vprašanja in bo zato treba v bodoče normativ dopolniti. Tudi dejstvo, da je bil odstotek državne pomoči za kritje obresti na posojila znižan z 12 na 8 od sto je korak nazaj. Komunisti imajo torej dokajšnje pomisleke, menijo pa, da je odobritev osnutka vsekakor pomembno dejanje in naglašajo, da mora sedaj pristojna oblast začeti naglo izvajati sprejeta določila.
Delegacija kitajske skupščine na srečanju s predsednikom SZDLJ Marijanom Rožičem
BEOGRAD — Predsednik zvezne konference SZDL Marjan Rožič je včeraj sprejel delegacijo vsekitajske skupščine ljudskih predstavnikov, ki jo vodi predsednik stalnega komiteja skupščine Geng Biao.
Vodja kitajske delegacije je predsedniku zvezne konference SZDJ izročil pozdrave vodstva in vsekitajske politične posvetovalne konference ter izrazil pripravljenost za nadaljnji razvoj dvostranskega sodelovanja.-V pogovoru so poudarili potrebo po nadaljnjem razvoju oavosov na vseh področjih ter opozoril na pomen, ki ga ima v teh okvirih nadaljnji razvoj sodelovanja med Socialistično zvezo Jugoslavije in vsekitajsko politično posvetovalno konferenco.
Delegacijo iz prijateljske Kitajske je sprejel tudi zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič. Pogovarjali so se o dvostranskem sodelovanju ter o mednarodnih, vprašanjih, ki zanimajo obe strani, (dd)
Pogovori Djuranovič-Kadumi o palestinskem vprašanju
BEOGRAD — Predsednik predsedstva Jugoslavije Veselin Djuranovič je včeraj v palači federacije sprejel vodjo političnega oddelka Palestinske osvobodilne organizacije Faruka Kadumija, ki se mudi v Jugoslaviji kot gost zveznega sekretariata za zunanje zadeve.
Kadumi je izrazil hvaležnost Jugoslaviji, ki je vedno pripisovala velik pomen pravičnemu boju palestinskega ljudstva pri uresničevanju njegovih neodtujljivih narodnostih pravic. PLO izredno ceni stališče in delovanje Jugoslavije za reševanje palestinskega vprašanja, je poudaril Kadumi.
Veselin Djuranovič pa je dejal, da bo Jugoslavija še naprej dosledno podpirala palestinsko ljudstvo v njegovem pravičnem boju ter PLO kot edino zakonito predstavnico palestinskega ljudstva pri ohranjanju samostojne in neodvisne usmeritve. Samo ob taki usmeritvi je mogoče voditi učinkovit boj in prispevati k reševanju palestinskega problema kot ključnega vprašanja za reševanje bližnjevzhodne krize v celoti, (dd)
Železna dama v Malajziji
Malajzijski predsednik vlade Mahathir Mohamad spremlja gostjo, angleško premierko Margaret Thatcher ob njenem vstopu v parlament v Kuala Lum-purju, kjer se mudi na uradnem obisku	(Telefoto AP)
Pozor
pred požari
VIDEM — Tradicionalni velikonočni pikniki in izleti so lahko nevarno žarišče požarov na travnikih in v gozdovih in to prav v trenutku, ko je ta nevarnost največja. Zaradi tega je deželno gozdarsko ravnateljstvo okrepilo nadzorno in preventivno službo in je v kar 85 občinah nudila potrebno opremo prostovoljnim ekipam. Najelo je tudi štiri helikopterje, ki bodo budno preletavali gozdove in travnike.
Seveda pa velja še vnaprej prepoved prižiganja ognjev v gozdnih predelih in v ta namen bo nadzorstvo zelo ostro. Če bi gozdarski stražniki koga zalotili, da prižiga ogenj, bo moral le-ta plačati globo do 500 tisoč lir. Če pa bi bil plamen vzrok kakemu večjemu požaru, bo moral odgovorni odgovarjati pred sodnikom.
Zaradi povedanega je najbrž vsak poziv k skrajni pažnji odveč. Pa sploh so na deželi ugotovili, da je odnos prebivalcev do narave dokaj odgovoren in da so večino požarov v prejšnjih letih zakrivili neodgovorni piromani.
Društvo »Ivan Cankar« v Bocnu
Slovenci na J. Tirolskem
Pozimi so v Bocnu ustanovili slovensko prosvetno društvo »Ivan Cankar«, ki združuje kakih dvajset družin, ki živijo na Južnem Tirolskem. Dobili so tudi svoj sedež. Predsednik društva je mladi Stanislav Zgaga, s katerim smo se pogovarjali pred nekaj dnevi. Stanislav je tipičen gorjan, visok, zagored in bradat. Slovenščina mu lepo teče, čeprav je rojen na Južnem Tirolskem. Njegovi starši pa so iz Baške grape, točneje s Hude južne. Oče je bil strojar in se je zaposlil na Tirciskem. S seboj je nekaj let pozneje pripeljal še ženo. Ustvarila sta si dom, imela otroke in jih vzgajala v slovenskem duhu.
Pred kratkim je o tebi pisal tudi italijanski tisk, sem ga vprašal.
»Res je. Jaz' sem namreč tudi uradno priznan za Slovenca. Tako je razsodil pred kratkim državni svet, kateremu sem se pritožil. Na Južnem Tirolskem smo se namreč smeh izjavljati samo kot Nemci, Italijani ali Ladinci. Moj brat se je, naprimer, izjavil za Nemca. Tudi drugi tako delajo, največkrat zaradi službe, saj so sicer trojezični. No, sedaj pa smo uradno priznani Slovenci.«
Prav tako. Zgaga je Slovenec z uradnim pečatom, česar ne more pri nas trditi nihče drug.
Zakaj ste ustanovili to svoje društvo in katera je vaša glavna skrb, je drugo vprašanje,
»Zbrali smo se, da bi gojili slovenski jezik in kulturo, pa tudi kulturo' drugih slovanskih narodov. Tu v Bocnu živijo še Čehi, Rusi, Hrvati... Zato razmišljamo o jezikovnem tečaju. Moj brat pa je pianist in poučuje na konservatoriju, zato mislimo, da bi se javnosti predstavili s koncertom. Glasba presega jezikovne meje.«
To bi ne bil prvi koncert. V načrtu imajo tudi večer slovenske narodnozabavne g'asbe. Na Južnem Tirolskem so namreč zelo znani »Veseli Kranjci«, vendar .običajno pojejo nemško.
Kaj pa povezovanje z ostalimi Slovenci v Italiji?
»Radi bi se	povezali	s slovenskimi organizacijami v	Trstu in Ljubljani. Mislimo na	kulturne	organizacije,	pa tudi na zvezo	izseljencev, na
Matico v Ljubljani,« nam	je dejal in	zaključil: »Radi bi se srečali z
ostalimi Slovenci,	planinci	ali turisti,	ki zaidejo v naše	tirolske hribe.
Če pridejo k nam, naj se kar oglasijo. Veseli bomo vsakega snidenja.«
(st. s.)
Zadnja premiera PDG
Primorsko dramsko gledališče bo drevi, 6. aprila 1985, uprizorilo Pirandellovo igro ŠEST OSEB IŠČE AVTORJA (Sei personaggi in cerca d’autore). To je šesta premiera gledališča v tej sezoni in zadnja v abonmajskem ciklusu. Za režiserja je gledališče povabilo Mileta Koruna, ki je besedilo Nobelovega nagrajenca v tekočem prevodu Srečka Fišerja koncipiral ostro in družbenokritično. Scenski prostor je oblikoval režiser sam, kostume pa je zasnovala Alenka Bartl. Ob Kseniji Hribar, ki je dodala koreografski delež, je glasbo izbral Ivan Mignozzi. Na sliki je prizor s predstave, kjer sodeluje praktično ves ansambel PDG	(foto M. Zavadlav)
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Obresti povzročajo težave
LJUBLJANA — Dinar dobiva čedalje večjo veljavo, čeprav mu menjalna vrednost na tujih finančnih trgih in tudi v Jugoslaviji neprestano močno pada. Kaj je vzrok razvrednotenja dinarja smo že večkrat napisali. V tem razvrednotenju se namreč kaže tekmovalna moč jugoslovanskega gospodarstva z drugimi gospodarstvi na tujih trgih. Ker mora Jugoslavija neprestano povečevati izvoz, je postala tečajna vrednost najpomembnejši vzpod-bujevalec izvoza, kajti podjetja je najlažje prisiliti, da izvažajo, če na tujih trgih zaslužijo s prodajo več kot na domačem. Da pa lahko zaslužijo več v tujini kot doma, je treba dinar sproti razvrednotiti. Dolar, zaslužen v tujini, je tako v dinarjih vsak dan več vreden.
Toda tudi dinar je vsak dan več vreden. Za njegovo vrednost je poskrbela posojilna politika, ki pa je v Jugoslaviji zelo odvisna od priporočil Mednarodnega denarnega sklada. Ta je namreč že pred leti postavil kot pogoj za dajanje finančne pomoči t.i. realne obresti. Po njegovem mnenju so obresti realne takrat, kadar so za odstotek nad inflacijo. Z zadnjimi spremembami, ki so začele veljati v ponedeljek, so se obresti že povsem približale tej magični inflacijski meji.
Pred leti je bilo povsem iluzorno pričakovati, da bi se obresti lahko povečale kar na približno 60-odstotno mero, kakršna npr. velja zdaj za vezane hranilne vloge. Odpor proti povečevanju obresti je bil takrat strahovit, deloma obarvan z ekonomskimi motivi, še bolj pg z ideološkimi. Uvedbi večjih obresti so se takrat upirali v tistem delu gospodarstva, ki je bil močno zadolžen, kar je nazumljivo, saj večje obresti povzročijo tudi močan odliv kapitala iz podjetij. Ker pa je bil močno zadolžen večji del gospodarstva (to je povsem nazumljivo, kajti pri visoki inflaciji je najbolj gospodarno zadolževanje, če so obresti seveda nizke), je bil ta odpor izredno hud. Pri nasproto-vanju večjim obrestim so se posluževali tudi ideoloških prijemov, češ, z oderuškimi obrestmi bodo bogatele banke, torej tisti, ki s svojim delom ne Ustvarjajo nikakršnih novih vrednosti.
Odpor je bil strt šele z grožnjo Mednarodnega denarnega sklada, ki je zagrozil, da bo ukinil finančno pomoč (in s tem tudi možnost za reprogramiranje dolgov pri poslovnih bankah). V slabih dveh letih so zato obresti močno poskočile, še leta 1983 (do konca aprila) so banke na primer dajale za trimesečne vezane hranilne vloge 12-od-
stotne obresti, od ponedeljka naprej pa dobi varčevalec na tri mesece vezan denar kar 58-odstotne obresti. Povsem podobno so poskočile obresti za posojila. Zato se je število posojil, ki jih najemajo občani, izredno znižalo (povečuje se le pri posojilih, ki jih dajejo občanom na podlagi prodanih deviz, kajti tu so zavestno uvedli ugodnosti, saj bi radi od občanov odkupili čimveč deviz, ker jih tako strašansko primanjkuje), nekoliko pa se je znižalo tudi število posojil, ki jih najemajo podjetja. Podjetjem namreč draga posojila že pomenijo preveliko finančno breme, zato iščejo druge možnosti za vzdrževanje svoje proizvodnje in zalog ter za naložbe.
Pritisk obresti na gospodarstvo pa je vendarle še vedno zelo hud. Ker so podjetja že od nekdaj močno zadolžena, te zadolženosti ni mogoče kar na hitro odpraviti. Predvsem pa ni mogoče, da bi se podjetja novim posojilom enostavno odrekla, saj je zaradi različnih vzrokov njihova akumulacija skromna in z njo ne morejo pokrivati zalog in financirati proizvodnje. Morajo se torej zadolževati še kar naprej, stroške pa skušajo poravnati na najrazličnejše načine, žal največkrat tako, da povečajo prodajne cene svojim izdelkom.
Vzročna zveza med obrestmi in inflacijo je tako očividna. Zato so ponovno zelo glasne zahteve, da je treba politiko realnih obresti ublažiti. Kljub lem zahtevam pa je gospodarska politika 1. aprila obresti ponovno povečala in s tem tudi spoštovala dogovor z Mednarodnim denarnim skladom. Vendar pa so tokratne obresti le nekakšen kompromis med tistimi, ki zahtevajo realne obresti in tistimi, ki trdijo, da so obresti previsoke in da neposredno povzročajo inflacijo. Če bi gospodarska politika dosledno spoštovala dogovor (obresti morajo biti tolikšne kot inflacija), bi se morale 1. aprila bistveno bolj povečati, saj je zdaj inflacija v Jugoslaviji že blizu 70-odstotna. Gospodarska politika namreč pričakuje, da se bo inflacija v drugi polovici leta zmanjšala in da bodo takrat zdajšnje obresti kar pravšnje.
Zanimivo pa je, da so visoke obresti povzročile težave v bankah. Varčevalci so namreč takoj izračunali, da z vezavo denarja lahko vsaj nekoliko zaustavijo razvrednotenje dinarja, ki nastaja zaradi velike inflacije. Zato se je število vezanih hranilnih vlog naglo povečalo. Najbolj se je povečalo število na tri mesece vezanih hranilnih vlog. Dei™ zato ker so bile te vezane vloge celo ugod-
tudi bankam
nejše kot pa one, ki so vezane na dalj časa, delno pa zaradi povsem psihološkega dejstva, saj denar, vezan na krajši čas, varčevalec lahko spet hitro uporabi, vezanega na daljši čas pa ne. To je bankam povzročilo precej preglavic. Dela s sklepanjem vezanih hranilnih vlog je več kot običajno, denar, vezan na tri mesece, pa banka ne more bistveno drugače obračati, kot onega iz vpoglednih hranilnih vlog, hkrati pa ima s trimesečnimi vezavami velikanske stroške, ki jih ne more pokriti s posojanjem tega denarja.
Zato so morale banke za trimesečno vezavo denarja postaviti omejitve. Uveljavile so določilo, da lahko varčevalci poslej vežejo za tri mesece samo več kot 100 tisoč dinarjev. Ta ukrep so izposlovale predvsem revnejše banke, na roko pa gre gotovo tudi večjim. Toda prav ta zahteva je sprožila strašanski vihar. Ugodnosti so torej samo za bogate, ki imajo toliko denarja, da lahko vežejo več kot 100 tisoč dinarjev, vsem ostalim pa ste te možnosti ukinili, trdijo kritiki. Sindikati so označili takšno ravnanje bank kot nedopustno, ker povečuje socialne razlike. Tudi novinarji so s svojimi komentarji skušali preprečiti takšno dejavnost, vendar so bankirji vztrajali. Šele v zadnjem času nekatere banke sporočajo, da dogovora med bankami ne mislijo spoštovati, če -omejitev ne bodo odpravili. Toda bankirji imajo v rokavu že drugo karto. Stroške, ki jih imamo z vezanimi vlogami, moramo nekako pokriti, trdijo in predlagajo, da naj bi znižali obrestno mero na vpogledne vloge, ki je zdaj 7,5-odstotna. Predlagajo, naj bi ta denar obrestovali po samo 4-odstotni obrestni meri. Toda tudi med bančniki ni enotnih mnenj. Nekatere banke namreč predlagajo prav nasprotno: tudi obrestne mere na vpogledne vloge naj bi se povečale, kar je zaradi splošnega povečanja obrestnih rmr najbolj logično.
Kaj se bo iz vsega tega izcimilo, ni jasno. Pravilo je, da sé morajo bančniki enotno dogovoriti o obrestni politiki oz. pogojih za posojila in da mora takšen dogovor veljati ža vse banke v Jugoslaviji. Vse pa kaže, da se bo ta navidezna enotnost razbila in da bodo banke glede na svojo finančno in poslovno zmožnost same- začele določati svoje pogoje. Ti pogoji bodo morali biti seveda v okviru tistih, ki jih bo določila gospodarska politika, če pa bodo razlike, to ne bo tako hudo, saj bodo morale banke začeti bolj gospodariti kot doslej.	JOŽE PETROVČIČ
Novi lokali v Izoli
IZOLA — Za razširitev in popestritev zunajpenzionske ponudbe v Izoli pred začetkom turistične sezone je poskrbel Alpetourov tozd Hoteli Simonov Zaliv, ki na Kidričevem nabrežju konec tega tedna odpira Parangal. To je ime za sklop treh gostinskih lokalov, trgovine s spominki in pasaže z dvema proda-jalnicama različnih potrošniških izdelkov.
Obnova in preureditev nekdanje vinske kleti, oljarne, pisarniških in stanovanjskih prostorov na Kidričevem nabrežju bo izolski Alpetourov tozd po predračunih veljalo okoli 70 milijonov dinarjev. Končna cena pa bo verjetno precej višja. Pretežen del sredstev je zbral sam tozd, del pa je prispeval tudi sozd Alpetour in splošna banka Koper s posojili. Uredili so bistro, restavracijo, vinsko klet, prodajalno spominkov, pasažo in dvorišče, ki v bistvu povezuje vse lokale v zaokroženo celoto. Samo gostinski del ima okoli 600 kvadratnih metrov površine.
Po besedah direktorja tozda Ivana Renerja, bodo lokale odpirale glede na povpraševanje gostov. Po sedanjih zamislih bi imeli bistro odprt od jutra do večera skozi vse leto, restavracija, v kateri bodo ponujali jedi značilne za jugoslovansko kulinariko, bi bila zunaj sezone odprta le v času kosila in večerje, v sezoni pa bi v njej stregli tudi zajtrk. Vinska klet pa bo namenjena predvsem organiziranim skupinam. Značilnost kieti je odprto ognjišče, v katerem bodo pripravljali ribje in mesne jedi, leseni sodi, iz katerih bodo točili odprta vina in velika freska z ribiškim motivom, ki je delo akademskega slikarja Živka Marušiča. Na dvorišču bo razstavljena več kot 100 let stara kraška vinska stiskalnica.
S postavitvijo Parangala so bile upoštevane vse zahteve odlóga o sanaciji starega izolskega mestnega jedra.	IZTOK UMER
POTOVANJE PO DEŽELI BREZ MIRU
Dušan Jelinčič
25.
In tu je tako temno in samotno. Tema. Tema je vetloba noči. Torej je dovolj, da noč sprejemam. Na-ajam se na temo, saj so se zvezde poskrile. i vs I leni se zdi tako. Saj resničnosti ni, resničnost je le sto, kar imaš v sebi. In meni pa ta noč na p azi v ilatskem zalivu ustvarja spomine. Tako jasno mi je se sedaj. In spoznaš, da je.človek sam le takrat e ve, koliko prostora zavzema v življenju drugih
udi. To pa je vedno.	.	. , ,	.
Te misli sem se prestrašil, zato sem si?afe^el Pri~ oda zarje. Ali pa ne. Dvom. Dvom je podoben upa
nju. Dvom poganja človekovo misel naprej. Preziram ljudi, ki ne dvomijo nikoli, ki jim je v življenju vse jasno, ki imajo pred sabo jasno začrtano pot naslednje minute, ure, dneva, meseca, leta.
Vtis imam, da sem to noč na plaži že doživel, da je zame to nekaj že znanega, občutenega. Nekaj, kar sem že videl v davnodavnih časih. Morda v sanjah, morda le v svojih mislih. Ta pesek, te mirne, tihe, nežne valove, te luči pred mano v Jordaniji. Ne čudim se temu. Vem, da bom kmalu doma, mi kljuje v mislih. To je tisto. In tam je prava resničnost. Zato se sedaj bojim svita. Svit naznanja jutro. Jutro pa je izbira. Ta,krat bom moral vstati in odločati. Zato sem se navadil teme. In te plaže, kjer bi lahko živel v nedogled.
Doma zgrešiš. In napake so s časom vedno hujše. In s časom se ničesar ne naučiš. Napake ponavljaš dan za dnem. To pa doma, v realnosti, ne v kratkih izraelskih sanjah.
In tisti, ki pred neizogibnostjo lastnih napak bežijo in se podajajo v svet, v njihovo Indijo, dovolj, da se umaknejo domači realnosti? Dosti jih je tu. Podijo se po plaži in; jutri bodo šli res v Indijo. Toda morali se bodo vrniti. Morda ne domov, toda v stvar-nost samega sebe. Pred seboj pa ne moreš zbežati. Zato naj kar pride zarja, jutro, ko se bom navsezgodaj podal na avtobusno postajo in ne bo tam še no-
benega, tako da bom v prednosti. V prednosti pred tistimi, ki jih tam ni. To je lep občutek. Biti v prednosti. Zelo človeški občutek, torej majhen, ničev, pritlikav in tako vsakdanji. Sprejemam ga, saj se moram navaditi na dom, na realnost. Dovolj! Dovolj mi je teh nočnih prikazni, teh nevidnih senc. Počakal bom jutro in se predal sapici, ki je začela pihljati z vzhoda.
Nekaj kilometrov od Filata je na Sinaju znameniti fjord
V Nabrežini predstavili kandidate za občinski svet
Nabrežinska KPI je za potrditev sedanje tristrankarske koalicije
Tržaški italijanski dnevnik in »objektivnost« do Slovencev
Sekcijski tajnik Ivan Širca, odbornik za proračun Giorgio Depangher, deželni svetovalec Boris Iskra in neodvisni kandidat Gian Paolo Sardagna odpirajo komunistično kandidatno listo na volitvah za obnovitev devinsko - nabrežinskega občinskega sveta. Krajevna partijska sekcija »Enrico Berlinguer« se je odločila za štiri in ne za enega nosilca kandidatne liste, ker hoče s tem podčrtati kompleksno družbeno in narodnostno ■ stvarnost tamkajšnje občine, »kjer se komunisti zavzemajo za ustvarjalno in enakopravno sožitje med obema narodoma in za pravice slovenske narodnostne skupnosti«. Zato tudi kandi-
Med kandidati ni več župana Fonde
Med komunističnimi kandidati na občinskih volitvah v Nabrežini ne bo več župana Pavla Fonde, ki po petih letih zapušča devin-sko-nabrežinski občinski svet in s tem baje tudi aktivno politično udejstvovanje. »S težkim srcem zapuščam občinski svet in tudi krajevno stvarnost, s katero sem kot psihiater prej in kot upravitelj potem dolga leta aktivno sodeloval,« nam je povedal Fonda, ki je bil precej let primarij v nabrežinskem centru za umsko zdravje. »Politika in vse bolj zapleteno upravno življenje zahtevata danes celega človeka in moje poklicne obveznosti mi ne dovoljujejo več, da bi še dalje sedal v'občinskem svetu. Iz korektnosti do stranke in zlasti doi občanov, ki so me v vseh teh letih podpirali in mi zaupali, sem odločil, da ne bom več kandidiral. Zahvaljujem se vsem strankarskim kolegom in tudi predstavnikom drugih strank, ki 'so mi v teh mesecih stali ob strani, bodočim upraviteljem pa želim obilo uspehov in dela za dobrobit celotne devinsko - nabre-žinske občinske skupnosti.«
datura deželnega svetovalca Iskre, ki potrjuje pozornost tržaške federacije do zapletenih problemov najbolj zahodne (in tudi najbolj problematične) občine naše pokrajine.
Med kandidati je več dosedanjih občinskih svetovalcev, nekaj pa je tudi novih imen. Novo ime je tako sesljan-ski zdravnik Sardagna, ki kandidira kot neodvisen, prvič pa kandidirajo tudi sindikahstka Stanka Mokolè, prosvetni delavec in glasbenik Boris Devetak in šolnica Mariza Škerk por. Kosmina. Spet kandidira tudi dosedanji odbornik za zaščito okolja Marino Vocci, upravni direktor Laboratorija za morsko biologijo v Brojnici pod Križem. Seznam kandidatov pa je naslednji: Ivan Širca, Giorgio Depangher, Boris Iskra, Gian Paolo Sardagna, Mario Balzano, Giulio Bartu-lovich, Bruno Deivecchio, Boris Devetak (neod.), Annamaria Depangher, Mario Fragiacomo, Tatjana Grgič por. Iskra, Sergio Ghersetti, Zora Mervič, Alojz Markovič, Stanka Mokole, Joško Okretič, Bernard Peric, Maurizio Sigoni, Mariza Škerk por. Kosmina in Marino Vocci. (neod.). Po tolikih letih ni več med kandidati posl. Albina Škerka, ki je bil iz zdravstvenih razlogov primoran zapustiti aktivno politično udejstvovanje.
Na včerajšnji tiskovni konferenci so devinsko - nabrežinski komunisti tudi predstavili svoj program in stališča, ki jih bodo zagovarjah med volilno kampanjo. KPI dobro ocenjuje petletno mandatno dobo občinskega odbora, ki je bil prvo leto v manjšini (koalicija KPI - PSI) in je šele po vstopu Slovenske skupnosti leta 1981 lahko z večinsko gotovostjo izvajal temeljne programske cilje, med
katerimi stoji na prvem mestu varianta regulacijskega načrta. Komunisti si bodo tudi po volitvah prizadevali za sodelovanje s PSI in s SSk, čeprav ne skrivajo, da je prišlo večkrat do trenj in tudi do nesoglasij z zavezniki. Sedanja koalicija vsekakor po mnenju KPI nima realnih političnih alternativ v devinsko - nabrežinski občini.
Glede programa komunisti postavljajo na prvo mesto vprašanje razvoja skupnosti in teritorija ter problematiko sožitja in globalne zaščite slovenske manjšine. Temeljna naloga novih upraviteljev bo izvajanje novega regulacijskega načrta, ki bo postal pravnomočen takoj po odobritvi s strani deželne vlade, KPI se bo zavzemala za uravnovešen razvoj vseh krajevnih skupnosti, tako na gospodarskem kot na družbenem področju. Veliko pozornost bo treba posvetiti bodočnosti Sesljanskega zaliva
Devinsko - nabrežinski komunisti odločno zavračajo nacionalistično kampanjo proti Slovencem in so mnenja, da je bodočnost teh krajev edinole v enakopravnem in miroljubnem sožitju med obema narodoma. »Slovenci v naši občini smo na lastni koži doživel; nasilno asimilacijsko politiko«, je podčrtal Širca, »in smo z velikimi žrtvami plačali za dosego tega, kar nam danes nekateri hočejo celo odvzeti. Zato ne bomo dovolili nikomur, da seje razdor med nami in italijansko skupnostjo z lažnivimi gesli in s potvarjanjem zgodovinskih resnic, kot delajo razni šovinistični odbori za ita-Ujanstvo in proti dvojezičnosti, (st)
Na sliki (od leve proti desni): I-van Širca, Boris Iskra, Giorgio Depangher in Marino Vocci.
Mnogi slovenski bralci, pa nič manj številni italijanski demokrati, še zlasti čisto preprosti ljudje, nas pogosto sprašujejo, kaj se dogaja pri dnevniku »II Piccolo«, ali je res, da je povsem spremenil politično linijo, da niti ne objavlja vseh vesti več, da pa obratno na veliko prinaša skoro vsak dan protislovenske članke. Notranji odnosi v italijanskem dnevniku so seveda stvar založnika, odgovornega urednika in redakcije, toda protislovenska kampanja je očitna, strmo se stopnjuje in pri tem ne izbira nobenih sredstev.
V skoro vseh člankih in prispevkih se na primer poudarja, da so zmerni in objektivni in da objavljajo stališča Italijanov in Slovencev. To ni res, res je, da niso objavili na primer v preteklem marcu nobene (niti ene) normalne vesti o Slovencih, niti enega prispevka kakega Slovenca, zato pa načrtno številne strupene napade.
Na primer: V Izoli je bil sestanek dveh sindikalnih organizacij in dveh manjšinskih organizacij, ki so razpravljale o sožitju. V italijanskem dnevniku ni bilo nobene, pa še tako preproste in skromne kronike o dogodku; zato da pa dolg in zloben, povsem lažniv in izmišljen komentar sedaj že zloglasnega pisuna Be-vilacque z naslovom: »CGIL se zavzema za delo za državljane Slovenije«, češ, poglejte izdajalce, ki skrbe, kako bodo dobili delo tujci.
O skupini »85« je že mnogo znano, to so italijanski in slovenski kulturniki, sama zelo ugledna imena. Skupina je imela dobro obiskano resno in odmevno tiskovno konjerenco. Poročilo o njej pa je bilo objavljeno pod naslovom »Z nameni skupine se ne strinjajo vsi Slovenci« in to zaradi tega, ker je ob zaključku, pravzaprav že po koncu prišlo do nekega polemičnega lučanja limon. Obroben in nevažen dogodek se proglaša za bistvo, kar je bilo dobro znano orožje Goebbelsove nacistične propagande in nekdanjega Minculpo-pa, ni pa dostojno za časnikarja-profesionalca, pa katerekoli vere ali političnega prepričanja je.
Nedolgo zatem je predsednik samozvanega odbora za obrambo ita-lijanstva Trsta Senes na debelo zapisal: »Trst mora braniti svojo itali-. jansko identiteto«, kot da bi itali-janstvo Italijanov kdorkoli ogrožal.
Takoj zatem poduk:	»Večina in
manjšina, izognimo se spopadu« in zapleteno razmišljanje o odstotkih, iz katerega pa izhaja, da je treba manjšini in torej Slovencem in njih organizacijam odvzeti vse podpore iz javnih sredstev.
Na veliko je Piccolo 23. marca poročal o avdiciji senata, ko so zaslišali protislovenske in nacionalistične organizacije, niti besedice pa ni v dnevniku o avdiciji s predstavniki enotne slovenske delegacije.
24. marca je velik okvir »Preveč protiitalijanskih biserov« in dolgo ter podrobno naštevanje zahtev, ki naj bi bile. slovenske, zahtev, ki naj bi bile vključene v zakonske predloge, o katerih sedaj razpravlja prva komisija senata za ustavna vprašanja. V veliki večini gre za povsem lažnive stvari, na vsak način pa vedno za povsem izkrivljene zahteve, ki naj preplašijo in vznemirijo italijansko javnost.
Bivši poslanec Giacomo Bologna 27. marca opozarja Slovence, da naj bodo ponižni in neprikrito grozi, da se lahko položaj izredno poslabša in zaostri.
Z obžalovanjem moramo napisati, da se je tej gonji priključil tudi znani statistik Luzzatto Fegiz, ki te »biserčke« obravnava kot čisto in dokumentirano resnico in svoj poseg tudi pričenja s svečano ugotovitvijo o izredni objektivnosti Piccola, o njegovem resnem načinu pisanja in objavljanja prispevkov tako Italijanov kot Slovencev.
Prav v zadnjih dveh dneh (že aprila) sta bila objavljena dva prispevka drugačnega značaja predstavnika evropskega gibanja Parove-la in CGIL.
To pa ne spreminja osnovne ugotovitve:
Opravka imamo z organizirano gonjo proti Slovencem, z gonjo, ki ima skupni imenovalec navajanje lažnivih podatkov, debelih laži in obrekovanj in končno, v kateri so skupni refren grožnje. Nekako tako, kot je pred časom že napovedal in grozil skrajno desni predstavnik Liste za Trst Gambassini, ko je govoril o krvi in o mrtvih v isti sapi z obravnavo zaščitnega zakona o slovenski manjšini.
B. S.
Od dijakov šole Pitteri zgled iskanja sožitja
Dijaki šole Pitteri si postavljajo tabor v bližini Gropade
Kaj kupujejo Tržačani sa bližnje praznike
Jagnjetina, pecivo in »superpirhi« na letošnji velikonočni top lestvici
Pri Gropadi se je za nekaj dni u-taborila skupina mladih, o katerih je vredno spregovoriti, saj so v tržaški italijanski stvarnosti kot štiriperesna deteljica. Stari so od 12 in 15 let, med njimi so fantje in dekleta, ki radi sprejmejo v svojo sredo tudi handi-kapirane vrstnike. Velikonočne počitnice in spomladansko sonce so izkoristili za tridnevno bivanje na Krasu, v slovenski Gropadi. Skupnega imajo marsikaj, predvsem šolo: italijansko nižjo srednjo šolo s celodnev-1 nim poukom Pitteri.
To je ena izmed redkih italijanskih šol v Trstu, ki je zelo odprta do celotne ' tržaške stvarnosti. Na njej so med drugim priredih tečaj slovenščine, letos pa so pod vodstvom profesorja Giuliana Gelcija podrobno proučevali problematiko in značilnosti etničnih manjšin. V tem okviru so bližje spoznali tudi slovensko. Ker so »resni«, ni študij ostal le na papirju. Obiskali so namreč nekatere naše u-stanove, med katerimi tudi Primorski dnevnik. Naj še povemo, da mislijo preživeti prihodnje zimske počitnice v Sloveniji.
Toda kaj veže bivše in sedanje u-čence šole Pitteri na željo po spoznavanju okolja? Odgovor nam je dal
prav profesor Gelei, ki je organiziral bivanje v Gropadi. Nekaterim staršem in profesorjem se je zdelo škoda, da bi pozitivne izkušnje, nabrane med šolskim življenjem, skopnele s prihodom novega šolskega leta. Povezali so se med seboj in ustanovili zasebno združenje »La marmotta«, ki ima kot cilj »didaktično eksperimentiranje prostega časa«. Z i-gro, športom in študijem naj bi mladi (ki so tudi v upravnem odboru združenja) uveljavljali' vrednote solidarnosti in sodelovanja, spoznavali teritorij in njegove značilnosti.
Ko smo jih obiskali v Gropadi, so nas prav prijetno presenetili. Sicer nič posebnega, ampak ko srečaš mlade ljudi, ki so odprti, avtonomni in radovedni, predvsem pa brez predsodkov do »različnih« stvarnosti in ob lik življenja, med katere bi lahko spadali za Italijane Slovenci, za zdrave prizadeti, itd., je vedno prijetno. Tudi dejstvo, da imajo do Krasa in njegovih prebivalcev neposreden odnos in da ga ne vidijo le kot nedeljsko izletno točko, je pomemben korak k tistemu, kar imenujemo spoznavanje in sožitje. Kultura miru se gradi brez velikih moralizmov in deklarativnih besed.
Čokoladni pirhi gredo letos dobro v promet, na podeželju ob veliki noči gospodinje še vedno rade zamesijo potice in druge slaščice za domače, v mestu pa ta tradicija po malem pojema — to so glavni izsledki naše povsem neznanstvene telefonske mi-niankete med nekaterimi slovenskimi trgovci o značilnostih prodaje ob letošnjih velikonočnih praznikih. Pri našem delu so nam s svojimi vtisi in izkušnjami priskočili na pomoč lastnik trgovine jestvin DRAGO KUKANJA iz Nabrežine, lastnica slaščičarne MIRA KRAUS z Opčin, lastnik trgovine z dehkatesami IVAN TAVČAR s Trga Giotti in lastnik mesnice v Križu BORIS RAVBAR.
»Gospodinje letos mnogo pečejo,« je takoj začel DRAGO KUKANJA. »0-rehi, rozine, moka, pinjole in maslo gredo dobro v promet. V primerjavi z lanskim letom so se občutno podražili le mandeljni (prodajamo jih po 12 tisoč lir kilogram, 2 tisoč več kot lani). Cena drugega blaga se ni bistveno spremenila: rozine stanejo po
3.000	lir kg, orehi v jedrih po 13 tisoč, celi (z lupino) pa po 4 tisoč, lešniki po 9 tisoč. Pinjole so drage; prodajamo jih po 35 tisoč lir kilogram; za navaden, srednje velik presnic, porabijo gospodinje kakih 5 dekagramov pinjol.«
»Maslo gre tudi dobro v promet,« je povzel Kukanja, »letos še posebej, ker je po ugodni, znižani ceni, ki jo določa Evropska gospodarska skupnost. Kilogram masla stane tako 5.400 lir namesto 6.500 do 7.000 lir. V primerjavi z lanskim letom se je nekoliko znižalo število jugoslovanskih kupcev, čemur je gotovo botrovala slaba menjava dinarja. Kupce z onstran meje Vabijo’ predvsem rozine,« je zaključil pogovor Drago Kukanja.
V mestu je slika o velikonočnih nakupih nekoliko» drugačna. »Prejšnji teden je bil obisk odjemalcev še kar soliden, ta teden pa je pod pričakovanjem,« je obrazložil IVAN TAVČAR. »Ljudje izkoristijo praznike za krajše izlete, za krajša letovanja, za-
to ne kupujejo več toliko, kot so» pred leti. Pozna se tudi. da gospodinje ne pečejo več kot nekdaj. Tržačani si ob veliki noci vse raje privoščijo kosilo v gostilni ali v restavraciji, zato je tudi obisk v trgovini pod normo. Prejšnji teden smo prodali kak pršut in druge delikatese, ta teden pa ni opaziti nobene nakupovalne mrzlice,« je povedal Ivan Tavčar.
Čokoladni pirhi spadajo v velikonočno tradicijo. Po mnenju MIRE KRAUS je ta tradicija tudi letos obveljala. »Ljudje kupujejo čokoladne pirhe vseh vrst,« je povedala, »od klasičnih do umetniško dekoriranih, od majhnih do velikih.«
»čokoladni pirhi so se v primerjavi z lani podražili za približno 10 odstotkov. Srednje veliko čokoladno jajce s primernim presenečenjem stane približno 20 do 25 tisoč lir, prodajamo pa tudi prav luksuzne pirhe z vlitimi ročnimi dekoracijami. Njihova cena ni za vsak žep; taki superpirhi stanejo namreč od 25 do 100 tisoč lir.«
»Poleg pirhov in mnogo popraševanja tudi po drugih tipičnih velikonočnih slaščicah in paketih, kot so na primer velikonočni zajčki, piščančki in podobno. Italijanski odjemalci se odlo-
čajo za 'colombe’, kar pa slovenski kupci bolj malo kupujejo,« je zaključila Mira Kraus, ki smo jo zmotili prav ob uri največjega velikonočnega prodajanja.
Kaj pa mesnice? Tudi mesnice so prišle ob veliki noči na svoj račun. »Ob teh praznikih je največ povpraševanja po jagnjetini,« nam je povedal mesar BORIS RAVBAR, doma iz Rephiča, ki ima sicer mesnico v Križu. »Jagnjetina je pravo sezonsko meso. Letošnje cene se ne razlikujejo bistveno od lanskih; stegno stane po
14.000	lir kilogram, prednji del po 12 tisoč. Cene so pač odvisne od dela, ki ga kupec kupi. Poleg jagnjetine prodajamo v tem času še največ teletine in puranov.«
»Mesnice imajo tačas hudega konkurenta v supermarketih«, meni Ravbar, ki lahko prodajajo po nižjih cenah, pa tudi konkurenco jugoslovanskih mesnic je občutiti. K temu je največ pripomogla nizka kotacija dinarja. Splošno gledano se je v zadnjih dveh letih prodaja mesa ob veliki noči zmanjšala. Ljudje se verjetno ob praznikih raje odločijo za kosilo v gostilni kot pa da bi kuhali doma,« je ugotovil Boris Ravbar.
Včerajšnja tiskovna konferenca na tržaški pokrajini
S pokrajinskim natečajem za osmice popestriti agroturistično ponudbo
Včeraj je bila v prostorih pokrajinske palače tiskovna konferenca, na kateri so prisotne seznanili s podrob-nostrni v zvezi z natečajem za najboljše osmice na Tržaškem. Konferenco je vodil pokrajinski odbornik za kmetijstvo Cavicchioli, ki je v uvodu poudaril, da spada ta pobuda v o-kvir širše akcije na pokrajini, da bi 2 boljšo agroturistično ponudbo vsaj 2a nekaj časa v Trstu in okolici zaustavili reko prehodnih turistov, ki potujejo skozi naše kraje proti Jugosla-
viji in s tem poživili tržaško turistično gospodarstvo, obenem pa naj bi bila to spodbuda tistim podjetnim posameznikom, ki bi si bili pripravljeni z neke vrste kmečkim turizmom služiti svoj vsakdanji kruh.
Letošnji natečaj za osmice je sicer nekoliko v zamudi, saj so nekateri o-smičarji svoje osmice že zaprli, zato bo treba v prihodnje najti najbolj primeren čas, ki bo ugoden za vse. Namen natečaja je predvsem v tem, da spodbudi tiste, ki se ukvarjajo s pro-
Z včerajšnje tiskovne konference: prvi z leve odbornik Cavicchioli, ob njem
tajnik KZ Bukavec
izvodnjo lastnega vina in drugih kmetijskih proizvodov, da še naprej vztrajajo v kmetijstvu
Kot smo že poročali, lahko na natečaju za najboljšo osmico sodelujejo vsi tisti vinogradniki, ki pridelajo najmanj 15 hi vina iz lastnega grozdja. Pri ocenjevanju bo največ poudarka dano kvaliteti in različnosti ponujenih vin, poleg tega pa bo komisija ocenjevala še opremljenost kleti in kletnih naprav za predelavo zadostitev sanitarnim predpisov, ličnost prostorov, v katerih je osmica, ocenjevala pa se bo tudi ponudba morebitnih drugih lastnih proizvodov
Najboljše osmice bodo nagrajene s posebnimi darilnimi boni za nakup naprav za kmetijstvo v skupni vrednosti 10 milijonov lir, ki jih prispeva pokrajina, skupno višino nagrad pa bodo skušali povečati z akcijo po raznih bankah, trgovinah s kmetijskimi stroji. Vse osmice, ki bodo sodelovale na natečaju, bodo kasneje opremljene s posebnim znakom,
Kok za prijave na natečaj zapade 20. aprila in komisija bo svoje oglede opravljala do 31. avgusta. Razglasitev zmagovalcev bo septembra na Kmetijskih dnevih v Boljuncu.
Podrobnejše informacije in obrazce za prijavo na natečaj dobijo zainteresirani v uradu za kmetijstvo pri tržaški pokrajini v Trstu, Ulica Geppa 21 (2. nadstropje).
Novi vladni komisar prefekt De Felice sprejel generalnega konzula SFRJ Mirošiča
Novi vladni komisar in prefekt Trsta Eustachio De Felice je včeraj sprejel na sedežu vladne palače v Trstu generalnega konzula SFR Jugoslavije v Trstu Draga Mirošiča. Vladni komisar in generalni konzul sta v prisrčnem razgovoru poudarila pomen razvijanja prijateljskih stikov ter vsestranskega vzajemno koristnega sodelovanja na obmejnih območjih v okviru dobrih sosedskih odnosov ki jih razvijata Jugoslavija in Italija. Zavzela sta se za krepitev sodelovanja med Avtonomno deželo Furlanijo - Julijsko krajino in še posebej z bližnjimi socialističnimi republikami Slovenije in Hrvatsko. Generalni konzul Mirošič je v razgovoru poudaril trajno skrb Jugoslavije za položaj slo-
Krožek Istria zahteva avdicijo pri senatni komisiji
Kulturni krožek Istria je včeraj naslovil na predsednika senatne delovne komisije, ki se u-kvarja z zakonskimi predlogi za globalno zaščito slovenske manjšine, sen Garibaldiju brzojavko, v kateri prosi za sprejem in za avdicijo. Krožek Istria je namreč kot mnoge tržaške napredne in demokratične organizacije mnenja, da se je treba odločno in enotno zoperstaviti sramotni in lažnivi nacionalistični kampanji odbora za obrambo italijanstva Trsta in njegovih zaveznikov. Brzojavko so podpisali predsednik krožka prof. Depangher, podpredsednik Vocci in prof. Guido Miglia.
»Veto« predsednika pokrajine Marchia o uporabi učilnic v drugem nadstropju
Poklicni zavod Stefan spet v stiski
V začetku januarja smo poročali o akciji dijakov poklicnega zavoda za industrijo in ob,rt Jožef Stefan in njihovih staršev, ki so počistili in uredili prostore v drugem nadstropju šolskega poslopja (paviljona B) v kompren-zoriju bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu, da bi lahko zavod razpolagal s primernim številom učilnic.
Nekaj dni zatem je predsednik pokrajine Marchio z brzojavko opomnil ravnateljstvo šole naj zavod ne uporablja učilnic v drugem nadstropju, ker so iz varnostnih razlogov neuporabe, ter objasnil, da so le-te namenjene drugemu zavodu.- Odtlej so učilnice v drugem nadstropju zaprte.
Vprašanje prostorov zavoda Stefan se vleče že vrsto let. Šola šteje 13 razredov, ima na razpolago pa le sedem
učilnic ; potrebovala bi prostor za profesorsko zbornico, knjižnico, fizikalni laboratorij in laboratorij za mehansko tehnologijo.
Zavod je v kočljivem položaju predvsem zaradi birokratskih zapletov. Poklicnim zavodom mora namreč po zakonu nuditi primerne prostore občina, paviljon B pa je last tržaške pokrajine; dovolj bi bjlo, da bi se občina in pokrajina primerno sporazumeli, o-pravili v poslopju (v drugem nadstropju) potrebna dela, da bi zadostili varnostnim predpisom, in vprašanje bi bilo zlahka rešeno.
Odnosi med občino in {»krajino pa so, vsaj po tem primeru sodeč, vse prej kot »bratski«. Že v preteklosti je ravnateljstvo večkrat sporočilo tržaškemu odborništvu za šolstvo o teža-
Na Gradu sv. Justa razstava tapiserij
grafičnih del istih umetnikov, poleg tega pa je slovenski umetnostni kritik Zoran Kržišnik izdelal katalog, ki v treh jezikih (slovenskem, nemškem in italijanskem) fotografsko predstavlja razstavljena dela in prinaša biografije avtorjev.
Razstava bo odprta do 14. maja in ogled bo možen ob delavnikih od 10. do 13. in od 16. co 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 13. ure.
V okviru »Tržaške pomladi 85« bo Tržaška avtonomna turistična in letoviščarska ustanova danes na Gradu sv. Justa v Trstu odprla razstavo ročno vezanih tapiserij, ki so bile izdelane na podlagi likovnih predlog desetih umetnikov, ki delujejo v treh deželah na področju skupnosti Alpe-Jadran. Tako bodo FJK predstavljali Palčič, Spacal, Ceschia in Zigaina, Slovenijo Bernik, Jemec, Maraž, in Ciuha, Koroško pa Boke in Oman.
Razstava je obogatena tudi z razstavo tridesetih
vah s prostori in zaprosilo za poseg pri pokrajini. Po januarskem Marchio-vem »vetu« se je ravnateljstvo spet obrnilo na občino. Odborniku za šolstvo Vattovaniju je poslalo odtlej tri pisma (12. januarja, 28. januarja in nazadnje 1. aprila), v katerih ga je zaprosilo za srečanje. Doslej še ni prejelo odgovora nanje.
Ob vsej zadevi gre omeniti, da so starši in dijaki pred dvema letoma, ob podobni prostorski stiski, na lastno pest počistili in uredili prostore v prvem nadstropju. Oblasti so takrat dovolile vselitev zavoda Stefan in oddelka za geometre v prvo nadstropje.
•	Danes od 10. do 12. ure bodo priredili voden obisk v Državni galeriji za antično umetnost, ki so jo uredili v tržaški palači Economo, kjer je sedež nadzomištva za spomeniško varstvo. Galerija je odprta vsak dan od 9 do 13.30. Vstop je prost za vse, ki niso presegli 20. leta starosti ali pa so dopoiffiii bO. ieio. Prosto je tudi ob prvih sobotah meseca.
•	Tržaški pokrajinski svet se bo sestal v četrtek, 15. aprila, ob 18.30. Na dnevnem redu ima odgovore odbornikov na interpelacije in vprašanja svetovalcev ter odobritev številnih sklepov rednega upravnega značaja.
venske narodnostne skupnosti v Italiji in za uresničevanje njenih pravic ter izrazil prepričanje, da bo čim-prej sprejet ustrezen zakon za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti.
Predmeti za mature na slovenskih šolah
Ministrstvo za šolstvo je objavilo seznam predmetov za letošnje mature na slovenskih višjih srednjih šolah. Na klasičnem liceju bodo dijaki pisali prvo nalogo v slovenščini, drugo nalogo pa iz latinščine. Za ustna izpraševanja pridejo v poštev slovenščina, italijanščina, zgodovina umetnosti in filozofija.
Na znanstvenem liceju bodo pisali nalogi v slovenščini in iz matematike. Ustno bodo odgovarjah na vprašanja iz slovenščine, italijanščine, zgodovine in fizike. Na učiteljišču bodo dijaki pisali nalogo v slovenščini in iz latinščine; ustno bodo izbirali med slovenščino, italijanščino, pedagogiko in matematiko.
Na trgovskem tehničnem zavodu bodo poleg naloge v slovenščini pisali nalogo iz trgovinstva; ustno bodo dijaki odgovarjali na vprašanja iz slovenščine, italijanščine, knjigovodstva in prava. Na oddelku za geometre, kjer bodo letos prvič polagali zrelostne izpite, prideta za pismeni del izpita v poštev slovenščina in gradbena tehnologija, za ustni del pa slovenščina, italijanščina, cenitve in topografija.
• V torek, 10. aprila, ob 19.30 se na svojem sedežu v Ul. Caprin 10/1 sestane šentjakobski rajonski svet.
Dve leti sta minili, odkar si nas zapustil
Peter
V naših srcih boš vedno živ.
Priprave Slovenske skupnosti na majske upravne volitve
Pred kratkim je zasedal pokrajinski svet Slovenske skupnosti v Trstu, na katerem so tajniki sekcij Devin - Nabrežina, Zgonik, Dolina in Milje poročali o pripravah na bližnje občinske volitve v omenjenih občinah. Iz poročil in razprav, ki je le-tem sledila, je bilo razvidno, da so kandidatne liste skoro v celoti izdelane. V prihodnjem tednu bi se marale zaključiti še zadnje neizogibne formalnosti, ki so povezane z vložitvijo list. Posebna pozornost je bila na predsinočnjd seji posvečena položaju v zgoniški občim, kjer se je v zadnjem obdobju naselilo več sto novih prebivalcev nedomačmov. Zaradi te-§a je neznanka, kdo bo upravljal občino bodisi kot večina, bodisi kot manjšina.
Za usklajevanje volilne kampanje in za pomoč pri formalnostih v zvezi s predložitvijo list in sestave programov so bile ustanovljene tri ustrezne komisije.
Na omenjenem srečanju pokrajinskega sveta in sekcijskih tajnikov je bil govor tudi o nedavnem odgovoru ministra za pošto in telekomunikacije Gave glede uporabe slovenskih naslovov na poštnih pošiljkah na 1 zaskem, bi je politično in pravno nevzdržen, kot dokazuje neresnost tastin, kj so mu °dgovar pripravili, in samega ministra, ki je takšno nesmiselno besedi o podpisal. Slovenska skupnost odločno zavrača vsakršno omejevanje pnznamh m Priborjenih pravic, pa naj to prihaja od katerekoli strani.	i pa ,
da so ministrove trditve tako neurejene in netočne, da m vredno nanje go-varjati. Vsekakor bo SSk svoje dopise in glasilo »Skupnost« se naprej pošiljala s slovenskimi naslovi.
Na železniški postaji boljši sistem informiranja
Kot na ostalih glavnih železniških postajah v Italiji, so pred kratkim tudi na glavni postaji v Trstu uvedli posebno oglasno desko z »barvnimi voznimi redi«, s pomočjo katerih potnik lahko brez pomoči železniškega osebja dobi vse potrebne informacije v zvezi z izbrano potjo.
Na oelasni deski so z različnimi barvami (rumena, modra, rdeča, zelena in rjava) ozSe glavne železniške linije, na posebnem ekranu pa bo Potem potnik pod isto ba?vo našel vse potrebne informacije vrveži z voznimi redi vlakov, ki vodijo v želeno smer.
Ob letošnjem mednarodnem letu glasbe
Koncert ansambla Synthesis 4 za dijake dolinske srednje šole
V evropsko leto glasbe se je dejavno vključila tudi srednja šola Simon Gregorčič iz Doline. V sredo, 3. aprila, je v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu koncertiral za dijake harmonikarski ansambel Synthesis 4, Id ga vodi Klavdij Furlan. Koncerta se je udeležilo tudi nekaj dijakov italijanske srednje šole od Domja.
Dirigent Klavdij Furlan je spored koncerta namenoma oblikoval tako, da je bil primeren za dijake nižje srednje šole, saj je koncert potekal v okviru glasbene vzgoje.
Ansambel Synthesis 4 je izvedel o-som skladb živahnejšega značaja, vsebinsko pa je bil bogato razčlenjen; mladi poslušalci so z zanimanjem spremljali ruske, dalmatinske, angleške skladbe velikih glasbenih mojstrov, modeme in klasične plesne komade, močan vtis pa je nanjo naredil duo Marchesich - Rojac z Gridinovim Veselim plesom. Koncert harmonikarskega ansambla Synthesis 4 je bil tudi
e?. članov v dolgi verigi bogate tradicije sodelovanja dolinske srednje sole z domačimi društvi in ustanova-mi, kar je vsekakor dijakom v prid, ker si na tak načm vsestransko širijo kulturno obzorje in spoznavajo kako-
vostne domače ustvarjalce in poustvarjalce.
V
Ce zgrešiš prestavo lahko končaš v škarpi
Napačna prestava je včeraj botrovala prometei nesreči na obalni cesti, ki bi lahko imela hujše posledice. Ko je hotel 19-letni Fauste Vilevich iz Ul. Coletti 1 zavoziti s svojim dafom s parkirnega prostora v bližini restavracije Tenda rossa, je napačno vstavil prestavo; namesto prestave za vzvratno vožnjo je vstavil prvo prestavo. Daf, v katerem so bili poleg voznika še trije mladeniči in dekle, se je zaletel v obcestni zidek in zgrmel v nekaj metrov globoko škarpo.
Na srečo so se potniki v nesreči dobro izmazali. Voznik bo ozdravel v petih dneh, pet dni se bosta morala zdraviti tudi 19-letni Santo De Carli (Ul. Bocchi 24/1) in 20-letni Fabio Carini (Ul. Ghega 15). 19-letaa Paola Pieroni (Ul. Sala 13) bo ozdravela v 10 dneh, najhuje pa jo je skupil Paolo Della Venezia (19 let, Ul. Matteotti 30), ki se bo moral zaradi udarca v glavo in domnevnga zloma leve ključnice zdraviti 20 dni.
Z žalostjo se te spominjajo mama, papa, Vasilij, Sandy in vsi, ki so te imeli radi.
Prosek, Barkovlje, Beograd, Kovačiča, 6. aprila 1985
Ob 2. obletnici smrti
Petra Michelija
se ga spominja Aristide z družino
1975	1985
Ob 10. obletnici smrti predsednika
Silvestra Grgiča
se ga spominja
KD Slovan
Padriče, 6. aprila 1985
Ob smrti tov. Ninija Pertota izreka sekcija VZPI - ANPI Prosek - Konto-vel iskreno sožalje Elizabeti in sorodnikom.
Ob težki izgubi drage mame Marije Umek - Racman izreka svojemu članu in odborniku Radu Racmanu ter družini globoko sožalje KD Krasno polje.
Predzadnja premiera Verdijeve operne sezone
Verdijev Macbeth s pevcema izjemnih vokalnih lastnosti
Operna sezona gledališča Verdi se bliža h koncu in kot se neredko dogaja, dosega prav za konec tudi svoj vrhunec. Uprizoritev Verdijeve tragične opere Macbeth (libreto Francesco Maria Piave po znani Shakespearovi zgodovinski tragediji) je nedvomno treba imeti za doslej najimenitnejši dosežek sezone, tak, ki spominja na čase, ko so prihajali v Trst veliki interpreti opernega petja in ko so tržaške predstave odmevale ne le v italijanskem opernem svetu.
Postavitev Macbetha je vsestransko zahtevna, saj potrebuje predvsem pevce vrhunskih odlik, nič manj pa tudi režijo in glasbeno vodstvo, ki zmore na sceni in z muziko ustvariti vzdušje tragedije, ki se ne izraža samo skozi fizično nastopajoče osebe, pač pa istočasno tudi in poudarjeno skozi privid nadnaravnosti, ki se prepleta med realnostjo in fantastičnostjo v' najpristnejšem smislu mračne duševnosti akterjev. Ta prepletenost elementov fantastike in humanega je ena prvinskih značilnosti Verdijeve koncepcije Shakespearove tragedije in kolikor jo je uprizoritev uspela dojeti in udejaniti, toliko je uspešna in toliko je prepričljiva ne kot uglasbena zgodovinska tragedija, pač pa še prej kot tragedija človeške duševnosti. Ni zato nič čudnega, če je Verdi sam v svojih sugestijah za uprizoritev, potem ko je korigiral nekatere pasaže, poudarjal, da sloni delo na. treh akterjih: na Macbethu, na lady Macbeth in na čarovnicah, ki so osebnost primarnega pomena, ki so pravzaprav gibalo dogajanja, fantastični element realnosti.
Treba je reči, da se je tokratna tržaška postavitev takim zahtevam postavitve Macbetha približala v veliki meri, ki bi bila morda težko dosegljiva, če ne bi slonela na dveh, danes v Evropi in tudi na svetu, verjetno najboljših vokalnih interpretih Macbetha, na bolgarski sopranistki Gheni Dimitrovi in baritonistu Pieru Cappuc-cilliju. Če je namreč Verdi sam predvidel za vlogo lady Macbeth pevko ostre tonalitete prej kot melodramske in nekaj podobnega, pa čeprav v manjši meri tudi za Macbetha, je sopianistka Dimitrova vendarle ustvarila Uk, ki morda res ni bil toliko demonski kot bi tragedija v smislu fantastičnega narekovala, je pa bila zato v
smislu »človeškega« izjemno močna, naravnost silovita s svojim sopranom izjemnih vokalnih dimenzij pa istočasno mehkimi prehodi iz višin v naravnost mezzosopran-ske in altovske lege. Vso vlogo je odpela z lahkotno suverenostjo, lastno samo pevcem velikega formata.
Baritonist Cappuccini, ljubljenec tržaškega občinstva, ji je bil v vlogi Macbetha vsaj enakovreden partner, morda jo je v stopnjevanju svoje interpretacije celo presegel predvsem v glasovnem prednašanju tragičnosti Macbethove osebnosti. Cappuccilli je poleg tega tudi izkušen pevec, ki zna razporediti svoje vokalne moči in jih dozirati v stopnjevanju svoje učinkovitosti.
Glasovno močan lik (sicer ne brez ostrin) je ustvaril basist Alfredo Zanazzo (Banco), enako tenorist Jesus Pinto kot Macduff, medtem ko je prijetno presenetil tržaški tenorist Giuseppe Botta v vlogi Duncanovega sina Maccoima z jasno in ubrano izpevnostjo. V ostalih vlogah so nastopili še Gloria Scalco (dama lady Macbeth), Vencenzo Sagona (zdravnik), Vito Susca (služabnik), Lucio Rolli, Mario Sardi in drugi.
Glasbeno vodstvo je bilo v rokah izkušenega dirigenta Pinchasa Stamberga. Orkester je pod njegovo taktirko muziciral naravno in z nekaterimi izjemami skladno s scenskim dogajanjem, zlasti z zborom v vseh’ njegovih pojavih. V težnji po intenziviranju dramatičnih poudarkov je morda pretirano težil v fortissime na škodo dinamičnega niansiranja, kar pa ni pomembneje vplivalo na njegovo sicer nadpovprečno, angažiranost.
Zbor pod vodstvom Andrea Giorgija je še enkrat potrdil svoje odlike, tokrat predvsem v ženskem delu, z veliko sposobnostjo prilagajanja zahtevam partiture in scene.
Režija Carla Maestrinija je skladno s sceno, ki je v nekaterih množičnih prizorih učinkovala kar monumentalno (vključno z baletom) spretno izkoristila vse možne odrske učinke in nedvomno prispevala svoj delež k učinkovitosti celotne uprizoritve, kar so potrdili tudi navdušeni in dolgotrajni aplavzi na odprtem odru.
gledališča
SS G
SSG v Trstu gostuje z Linhartovo veseloigro »Ta veseli dan ali Matiček, se ženi« do 12. aprila v SNG - Drami v Mariboru.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 6. aprila: L. Piranddlo »šest oseb išče avtorja« v režiji Mileta Koruna. Premiera predstave bo v Solkanu ob 20. uri.
VERDI
Danes, 6. aprila, ob 17. uri (red S) druga predstava Verdijeve opere »Macbeth«. Dirigent Pinchas Steinberg. Režiser Carlo Maestrini.
Nastopajo Ghena Dimitrova, Piero Cappucilli, Juan Pons in Mara Zam-pieri.
ROSSETTI
Od 10. do 14. t. m. (izven abonmaja) Venetoteatro predstavlja Giorgia Alber-tazzija v delu P. Comeilleja »II Cid«. Režija Giorgio Albertazzi.
V	soboto, 13. t. m., od 16. uri (izven abonmaja) »Giro del teatro in 120 minuti« Giorgia Albertazzija. Režija Nick Brandon.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
V	ponedeljek, 8. t. m., ob 19.30: Mednarodni mojstrski ciklus - koncert. Miloš Mlejnik - violončelo in Janko Šetinc -klavir.
Mala dvorana
V	ponedeljek, 8. t. m., ob 20. uri: Slovenski kratki film - Proizvodnja VIBA filma.
Srednja dvorana
Od ponedeljka, 8., do petka, 12. t. m.: H. W. Hemze »Palček«, mladinska o-pera.
Okrogla dvorana
V	ponedeljek, 8. t. m., ob 20.30: Miloš Mikeln »Fraklova vrnitev«, satirična monodrama.
koncerti
GLASBENA MATICA - TRST Sezona 1984/85 - 9. abonmajski koncert V četrtek, 11. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu ženski pevski zbor Collegium musicum iz Beograda. Dirigent: Darinka Matič - Marovič. Prodaja vstopnic na Glasbeni matici in eno uro pred pričetkom koncerta.
kino
Ariston 17.00, 19.30, 22.00 »Brazil«. Režija Terry Gilliam. Robert De Niro in Jonathan Pryce.
Eden 14.00 — 22.15 »Una donna, un cavallo«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 17.00 — 22.00 »Urla del silenzio«.
Excelsior 17.00 — 22.15 »Innamorarsi«. Robert De Niro, Meryl Streep.
Nazionale Dvorana št. 1 15.40, 18.30 in
21.30	»AmadeUs«. Za vsakogar. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Breakin«. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Blast-fighter«.
Mignon 16.00 — 22.00 »La bella addormentata nel bosco«. Risanka.
Grattacielo 16.30 — 22.15 »2010 Tanno del contatto«.	'—
Aurora 16.30 — 22.00 »Ghostbusters«.
Capitol 16.30 — 22.00 »Lui è peggio di me«. R. Pozzetto, A. Celentano.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »La storia infinita«.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Indiana Jones e il tempio maledetto«.
Alcione 16.30 — 22.00 »La signora in rosso«. G. Wilder.
Radio 15.30 — 21.30 »Pon pon girls«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
razna obvestila
Mladinska skupina P. Tomažič obvešča, da bodo vaje v sredo, 10. t. m., ob 20.30.
Odbor štafete bratstva in enotnosti obvešča, da je seja v torek, 9. t. m., ob
20.30	v Prosvetnem domu na Opčinah.
SKGZ - odbor za doraščajočo mladino prireja letovanje v ŠKOFJI LOKI od 25. junija do 10. julija za otroke oz. mladostnike od 6. do 16. leta in letovanje v PUNTIŽELI pri Pulju od 26. junija do 7. julija za otroke od 8. do 14. leta. Informacije in vpisovanje do 30. aprila na sedežu SKGZ v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/IIL, tel. 744-249) in na sedežu SKGZ v Gorici (Ul. Malta 2, tel. 84644) vsak dan, razen ob sobotah, od 9. do 12. ure.
razstave
V	galeriji Studia PHI v Trstu, Ulica S. Michele 8/1, bodo danes, 6. t. m., ob 18. uri odprli fotografsko razstavo jugoslovanskega umetnika Janija Toroša.
V	TK galeriji. Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja Društvo likovnih umetnikov iz Nove Gorice: Azad, Bole, Bratuž, Golob, Jejčič, Medvešček, N. Nemec, R. Ne-med, Tergar, Posega, Skubin, Tutta in Volarič.
Razstava panjskih končnic v Kulturnem domu v Trstu je na ogled do 20. aprila ob delavnikih od 8. do 13. ure.
Do 11. aprila je v galeriji Cartesius odprta slikarska in grafična razstava.
V	prostorih Tržaške kreditne banke -Ul. F. Filzi 10 razstavlja Riko Debenjak.
menjalnica
5. 4. 1985
Ameriški dolar .						2.000.—
Kanadski dolar .						1.440,-
švicarski frank .						747,—
Danska krona . .						175,—
Norveška krona ,						218,—
švedska krona . .						218,—
Holandski fiorini .					•	563,—
Francoski frank ,					»	206,-
Belgijski frank					•	29,—
Funt šterling . .						2.400,—
Irski šterling . .						1.900,-
Nemška marka						635 —
Avstrijski šiling .						89.50
Portugalski eskudo						10.—
Japonski jen . .						7,—
španska pezeta .						10,—
Avstralski dolar .						1.370,—
Grška drahma . .		v				14,—
Debeli dinar . .						7,—
Drobni dinar . .						7.—
■IèìM
BANCA D! CRLDITO Dl TRI ESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
s. r. a.
THE/. - ULICA T v F ;ll'i K)	C® 6V446
darovi in prispevki
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tek 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761. predpraznična od 14. do 20. ure in pra znična od 8. do 20. ure.
JT~~	'
Odbor, trener in igralke 1. ekipe športnega združenja Sloga iskreno čestitajo Lučki Križman-čič in soprogu ob rojstvu malega
ANDREJA
Darujte v sklad
Mitje Čuka
V	spomin na Ninota Posego darujeta Ivan in Mihca Čok 30.000 br za gradnjo kulturnega doma v Lonjerju.
V	spomin na dragega svaka Ninota Posego daruje Milka 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padhm v NOB v Lonjerju in 25.000 lir za Kulturni center v Lonjerju.
Ob 40-letnici krute smrti v Rižarni (5. aprila) dragega Danila Petarosa - Lisjaka se ga spominja brat Marjo z družino in daruje 20.000 lir za mladinski pevski zbor P. Tomažič.
Ob obletnici smrti dragih staršev in brata Karlota daruje Marjo Petaros z družino (Boršt 89) 10.000 br za PD Slovenec in 15.000 Ur za VZPI-ANPI Boršt
-	Zabrežec.
Ob 40-letnici mučeniške smrti v tržaški Rižarni dragega strica Danila Petarosa - Lisjaka daruje nečakinja Klara z družino 10.000 br za pevski zbor P. Tomažič.
Namesto cvetja na grob Marije Umek
-	Racman daruje družina Grgič (Groča-na 44) 10.000 br za KD Krasno polje.
Ob deseti obletnici smrti dragega brata Silvestra daruje sestra Milena z mo-
žem Rafaelom 20.000 Ur za KD Slovan.
Rudolf Strojan daruje 100 DM za SKD Tabor.
V	spomin na svoje drage starše in na brata partizana Justa in Alberta daruje Lojzka Cijak 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
Za 8. marec daruje združenje žena Dolina 20.000 lir za ŠD Breg.
V	spomin na pok. Avico darujeta Drago in Sandra 10.000 Ur za KD Krasno polje. e
V	isti namen daruje družina Racman (Gročana 28) 20.000 Ur za KD Krasno polje.
Ob 4. obletnici smrti sina Silvija Stoparja in ob 2. obletnici smrti moža Ivana Stoparja daruje mama oz. žena Sim-plicija 10.000 lir za Športno šolo Trst,
10.000	Ur za KD L Grbec in 10.000 Ur za Dom J. Ukmarja.
Sergio Mahnič daruje 210.000 Ur za KD F. Venturini.
Ob 4. obletnici smrti brata Angela Žerjala in nečaka Silvija Stoparja daruje sestra Bernardka oz. teta 10.000 Ur za KD I. Grbec in 10.000 Ur za športno šolo Trst.
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 6. aprila IVO
Sonce vzide ob 6.36 in zatone ob 19.39 — Dolžina dneva 13.03 — Luna vzide ob 21.12 in zatone ob 7.13.
Jutri, NEDELJA, 7. aprila
VELIKA NOČ
Vreme včeraj: temperatura zraka 15,2 stopinje, zračni tlak 1014,6 mb ustaljen, veter 5 kilometrov na uro severozahod-nik, nebo skoraj jasno, morje mirno,
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Adelaide Cari, Simone Velari, Monica Papo.
UMRLI SO: 76-letna Iolanda Dobrigna por. De Castro, 60-letna Silvana Merluzzi por. Mei, 79-letna Anna Scwab vd. Rebulla; 65-letna Giorgia Saric por. Dionisio, 65-letna Nella Fontanot por. Zu-gna, 80-Ietna MarceUa GulUch vd. Ur-sich, 76-ktni Calogero Cinquemani, 30-letni Antonio Messina, 84-letna Irma We-dUn, 88-letna Rosa Franza vd. Majer, 64-letna Bruna Ruzzier por. Guarini.
OKLICI: inženir Riccardo Braut in kemik Noeba Malusà, uradnik Roberto della Sala in učiteljica Annamaria Furfa-ro, delavec Franco Biloslavo in delavka Cinzia Strommayer, ladijski inženir Agostino Vidulli in prevajalka Gabriella Schiulaz, delavec Giuseppe Rono in točajka Silvia Miloš, uradnik Alessandro Paschini in uradnica Marina Degrassi, prodajalec Giorni Franco BeUazzi in gospodinja Emanuela Prodan, šofer Fulvio Zomada in uradnica Giovanna Luglio, finančni stražnik Giovanni Rossetti in prodajalka Marina Tarantino, uradnik Enrico BertoUn in trgovka Dora Nac-mias, univerz, študent DuiUo Ferlin in učiteljica Annamaria Smrekar, uradnik Flavio Polla in uradnica Doro tea Palci, agent javne varnosti Marco Nardini in gospodinja Erica Bertocchi, pomorščak Massimibano Bembo in gospodinja Paola Leone, bolničar Moreno GannarUla in bolničarka Anna Paccone, tehnik Enrico Bastiani in uradnica Marisa Che-rin, grafik Maurizio CargnelU in prodajalka Franca Spangher, glasbenik Ferruccio Clemente in slikarka Chiara Po-lonsky, šofer Fulvio Borin in prodajalka Marina Coslovich, geometer Paolo Zappetti in uradnica Adriana Udovicich, karabinjer Antonio Cugnetto in prodajalka Cinzia Coppa, upokojenec Giorgio Rau-ber in upokojenka Erm linda ViUa-tora, elektronski tehnik Casimiro Martino Makowsky in učiteljica Maria Grazia Radetic, financar Giovanni Di Maggio in prodajalka Eleonora Sernac-chioh, kuhar Luigi Conti in bolničarka Stefania Granziera, zdravstveni raziskovalec Roberto Furlan in farmacevtka Anna Paola Maria Rauceri, uradnik Alfio Romano in prodajalka Raffaella Ricci, prodajalec Gianni Vascotto in otroška negovalka Maria Obesi, uradnik Roberto Schaffer in univerz, štud ntka Giuliana Penco, smetar Mauro Guštin in uradnica Silvia Unussi, šolski sluga Gianni Rossi in brezposelna Manuela Pohl.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored).
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giube 2, Ul. San Cilino 36, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored) 1).
(od 8.30 do 13.00 in do 16.00 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
ZSKD Trst obvešča, da bodo uradi danes zaprti.
SKD Barkovlje vabi letošnje 50-letnike na srečanje, ki bo v sredo, 10. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih, Ul. Cerreto 12. Pogovorih se bomo o prazniku 50-letnikov.
KD Rovte - Kolonkovec sporoča, da se bo vršil tečaj kroja in šivanja, ki ga vodi Adrijana Regent. Vpisovanje na tel. 040/225-322 ah 813-152.
KD I. Grbec - skedenj priredi v torek, 9. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih razgovor z dr. Adrijanom Sancinom na temo: RAKASTA OBOLENJA PRI ŽENSKAH. Vabljeni!
mali oglasi
OSMICO je odprl Stanislav Novak v Mačkoljah - Križpot.
OSMICO ima FrandoU, SUvno 25.
ODDAM V NAJEM v Križu čistilnico -sprejemnico oz. likalnico, resno namenjeni osebi po zelo ugodni ceni. Iz-vežbanje ni nujno. Tel. 040/912-741 in 200-617.
PRODAM tromlxm blessing, nov z jamstvom. Tel. 040/281-330.
MARKET PRALNIH PRAŠKOV OPČINE, Narodna 28, pri tramvajski postaji nadaljuje prodajo z ugodnimi cenami.
OSMICO je odprl Alojz MiUč - Repen 49. Toči teran in belo vino.
PRODAM skoraj novo plinsko peč za cjentralno kurjavo, 3000 kalorij, 15 m izdelane železne ograje in vhodna vrata. Teb ob uradnih urah na št. 040/ 43713.
KDKDŠEREJA KRALJIČ, Prebeneg 85, tel. št 048/231-846, prodaja po ugodni ceni humus OK.
'MILAN KRALJIČ je odpri osmico. Toči pristno domačo kapljico.
PRODAM motor morini 250, prevoženih
12.000	km, za 1.000.000 Ur. Tel. na št 040/226-517, 226-609.
OSMICO je odprl pri Piščancih Sergio Ferfolja.
PRODAM pisalni stroj. Tel. na št. 040/ 2910148 od 14. ure.
OPRAVLJAM PLESKARSKA dela. Tel. 040/2910148.
V	NAJEM daj-m aluminijasto sestavljivo ogrodje. Tel. 040/2910148.
PRODAM ravno, nezazidljivo zemljišče 2.500 kv. m - Briščiki (Girandole) ter drugo v Trebčah 2.500 kv. m z do-Unco, 200 m od zadnje hiše. Tel. na št. 040/759-169.
RAZNE NEZAZIDLJIVE parcele v Gro-padi prodam. Tel. 040/226-461.
PRODAM domače sadike špargljev (piantone) in 10 stotov koruze za domačo uporabo. Sovodnje št. 48.
ZAZIDLJIV TEREN v Repnu prodam. Telefonirati ob urah kosila na št 227-348.
OSMICO ima do 14. aprila v Samator-(i Frane Colja. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Stanislav Caharija iz Nabrežine št. 22. Toči belo in črno vino.
KUPIM klarinet. Tel. 825-247 od 13. do 15. ure.
V	BORŠTU pri Dikotu Žerjalu se toči belo in črno vino.
LADI KOCJAN, Dolina 147, je odprl osmico. Toči belo in črno vino.
ARTIKLI ZA REKLAMO IN DARILA
Vse novosti artiklov za reklamo, nalepke, napisi, štampiljke, kemična in .nalivna peresa, elektronski predmeti, ure, koledarji, pisarniške potrebščine.
Razst. in prodaja: TRST - Ul. S. Lazzaro 13 (II. nadstr.)	60682
Sedež in laboratorij: Ui. Carletti 10	827064
Konfekcija Fany
Stefania Millo
KAKOVOST - ELEGANCA
POMLADNE NOVOSTI priznanih znamk:
Max Mara, Albinea, Rodrigo, Ragno, Vagabond, Lebole, Jeans Pooh in Spitfire, kopalke Parah.
k
34147 ŽAVLJE (TS) - Ul. Flavia di Stramare 107 - Tel. 231-118
[■n.T.aMl
EURAUTO
G. SANCIN
OPREMA IN NADOMESTNI DELI
SPECIALIZIRAN ZA LEYLAND IN FORD
akumulatorji in prevleke za vse avtomobile Trst - Ul. sv. Frančiška 35	Te,efon (040) 763119
film - film - film
ureja kinoatelje
filmi na tv zaslonu
CORVO ROSSO NON AVRAI IL MIO SCALPO — Jeremiah Johnson, 1972. Režija: Sidney Pollack. Igrajo: Robert Redford, Wiil Geer, Al-lyn McLerie in drugi. Retequattro, danes, 6. aprila, oh 20.30.
Tipičen avtor »Novega Hollywooda«. Da hi prikazal svojo pesimistično vizijo sedanjosti, prikliče na dan grenkobe preteklosti, poraze in prevare (They shoot horses, don’they? - 1970, The way we were - 1973). Posebno prodoren v dveh westemih, The Scal-phunters in Jeremiah Johnson. Dogodivščine trapperjev, lovcev, ki so trgovali s kožuhi, so mu povod, da izpove svoje negativno mnenje o istitu-cionaliziranem nasilju. V okolju Skal natega gorovja in reke Missouri živi človek, Jeremiah Johnson, ki se je zatekel v osamljeno pokrajino, da bi zbežal civilizaciji. Bori se proti naravi in Indijancem, ki so mu ubili ženo in otroka.
GUERRA E PACE — Vojna in Mir, 1955. Režija: King Vidor. Igrajo: Audrey Hepburn, Henry Fonda, Mei Ferrer, Vittorio Gassman in drugi. RAI 1, v nedeljo in ponedeljek, 7. in 8. aprila, ob 20.30.
Velike ameriške filmske zvezde za velik Vidorjev spektakel, ki ga je povzel po Tolstojevem romanu. V bistvu ohranja Tolstojevo narativno strukturo ne pa vzdušja in razsežnosti romana. Kolossal so posneli v Italiji in Jugoslaviji. Mario Soldati je sodeloval z Vidorjem v prizorih bitk. Scenografija Piera Gherardija (L’armata Brancaleone, Le notti di Cabiria in Giulietta degli spiriti) je zelo bogata in barvita.
SUPERMAN, IL FILM — Superman, thè Movie — Superman, film, 1979. Režija: Richard Donner. Igrajo: Christoper Reeve, Marion Brando, Margot Kidder in drugi. Canale 5, v nedeljo, 7. aprila, ob 20.30. Junak ameriških risank v letih 30 in televizijskih seri alo v v letih 40 nastopa v Donnerjevem filmu Superman, The Movie in nato v Lesterjevem Superman II (v ponedeljek po Canale 5, ob 20.30). Uradnik Clark Kent (Christopher Reeve) je v resnici Superman, človek z nadnaravnimi močmi, oziroma vsemirec, ki je prišel s planeta Krypton. Njegovo uradnikovo življenje se vrsti, s Supermanovimi podvigi vedno v boju z Zlom. Edini, ki ga ovira in ki pozna njegovo resnično podobo, je hudobni Lex Luthor (Gene Hackman). Medtem ko je Don-nerjev Superman mitični in slavni heroj, je Lesterjev popolnoma fantastičen, v stilu risanke,
C ERAVAMO TANTO AMATI — Zelo smo se ljubili, 1974. Režija: Ettore Scola. Igrajo: Vittorio Gassman, Stefano Satta Flores, Stefania Sandrelli in drugi. Canale 5, v torek, 9. aprila, ob 21.30.
Presek tridesetih let italijanske zgodovine. Zgodba treh prijateljev, ki so se spoznali v partizanih in po osvoboditvi izberejo različne življenjske poti. Po mnogih letih se naključno ponovno srečajo:	verjetno se najbo-
lje ima Antonio, proletarec, ki se dan Za dnem bori za lastne ideale; Gianni je obogatel, a razen materialnega bogastva nima ničesar, Nicola pa je Zapravil vse svoje ambicije. Film je avtor posvetil Vittoriu De Sici in je zanimiv tudi ker prikaže najbolj slavne trenutke italijanskega filmskega Ustvarjanja. Vidimo projekcijo in pogovor o filmu Ladri di biciclette, ki ga predvaja filmski klub na provinci, vidimo kandidata, ki se predstavi na televizijskem programu Lascia o raddoppia Mika Bongioma, Fellini snema film Anitoma in De Sica predava otrokom, celo groteskne sekvence bogataša Alda Fabrizija so v Zavat-tinijevem stilu filma Miracolo a Milano. V glavnih vlogah, poleg mojstrov Nina Manfredija in Vittoria Gassmana, sta še Satta Flores in mlada Stefania Sandrelli. Nova zvezda italijanskega erotičnega filma, ki
je že takrat imela uspeh predvsem po filmih Divorzio all’italiana in Sedotta e abbandonata.
LACRIME AMARE DI PETRA VON KANT — Die Bitteren Tra-nen der Petra von Kant, Grenke solze Petre von Kant, 1972. Režija: Rainer Werner Fassbinder. Igrajo: Margit Carstensen, Hanna Schigul-la, Irm Hermann in drugi. RAI 3, v četrtek, 11. aprila, ob 22.10. Gotovo med najboljšimi filmi Fassbinder jevega opusa. Petro von Kant je zapustil mož. Skuša ga nadomestiti z žensko, ki pa jo ima za sužnjo. Njena ljubezen in trpljenje potekata v omenjenem prostoru njene sobe. Scenografski elementi se popolnoma spajajo s karakterjem ženske, ogledalo postane prostominska dimenzija, v kateri se Petra spreminja in razdvoji v svoj Jaz in sadomazohistično kom-ponento ženske. Ko ljubljenka odide se tudi soba spremeni: postelja, ki je bila prej na sredini sobe, kot nekak center njenega življenja, je sedaj ob zidu, na sredini je ostala ona sama in njeno ljubezensko trpljenje, ob njej pa telefon. Ko se ponovno o-glasi kolegica, ji Petra skuša dokazati svojo ljubezen in jo vpraša naj pove nekaj o sebi, ona jo zavrne, pobere svoje stvari in manekena, Id je bil tako podoben Petrinemu možu, in tiho zapusti sobo. Z njo seveda odide tudi sadomazohistična plat ženske, brez katere Petra ne more živeti.
beležke
URLA DEL SILENZIO — The Kill-
ing Fields. Režija: Roland Joffe.
Igrajo: Sam Waterson, Haing S.
Ngor, John Malkovic in drugi.
Politični film angleškega režiserja Joffeja, ki je zmagal tri oskarje, o ziroma Academy Award. Resnična zgodba novinarja Sidneya Schanber-ga, ki je prejel nagrado Pulitzer za svoje reportaže v Kampučiji in svojega prevajalca Ditha Prana. Elementa, ki zagotavljata filmu gotov u-speh na svetovnem tržišču.
Politični film oziroma film, ki vsebuje politična vrednotenja mora po Joffejevem mnenju prikazati poleg realnih zgodovinskih dogodkov tudi humano plat zgodovine, v tem primeru tragedijo naroda in bolj specifično človeka. Joffejev film torej osredotoča pozornost na človeka, na prijateljstvo dvdh oseb, katerih državi si nasprotujeta.
Sidney Schanberg se leta 1973 povrne v Kampučijo kot dopisnik New York Timesa. Odkar je zapustil državo, so se življenjske in politične razmere kruto poslabšale in vojna je na vratih. Ko Američani pomotoma bombarelirajo mestece Neak Loung v bližini Phnom Penha, sta novinar in njegov prevajalec Pran nà mestu tragedije. Po nekaj mesecih je gverila rdečih Khmerov na vratih glavnega mesta. Situacija hitro propada in a-meriška vojska odhaja. Schanberg priskrbi mesto na ameriškem letalu za Prana in njegovo družino. Ob trenutku odhoda pa, ko spravi ženo in otroke na letalo, se Pran odloči, da bo skupno s prijateljem dočakal prihod rdečih Khmerov. Ne bo mnogo čakal. Ljudstvo z veseljem sprejme rdeče Khmere, ki pa kmalu pokažejo svojo pravo plat...
Joffe ne daje globalne' slike zgodovinskega dogodka, ne omenja vloge Vietnama, ne Kitajske in niti Sovjetske zveze. Omejuje se na kritiko a-meriškega vmešavanja v kampučijske probleme, novokolonialističnega pristopa k problemom tretjega sveta, ki jo je imela politika Nixona in Kissm-gerja in pa nespametnega Pol Poto vega pojmovanja marksizma. Film je torej radikalna kritika ideologije, ki presega in podredi človeka in obenem zavračanje vsakršnega nagnjenja k skrajnosti desničarske ah levičarske ideologije.
Vodnjak v Gropadi
radio televisi ja
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
RADIO
Prvi kanal
10.00	Nils Holgersson - 24. epizoda
10.40	Vivendo danzando - oddaja z Liljano Cosi in Marinelom Ste-fanescom
11.00	Sobotni sejem
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Sobotni sejem - 2. del
12.30	Check-up - oddaja o medicini
13.30	Dnevnik 1
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute...
14.00	Prisma - varietejski tednik
14.30	L’ultima onda - film
16.10	Dokumentarni film o živalih
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	II sabato dello Zecchino - otroška oddaja
18.05	Izžrebanje loterije
18.10	Verska oddaja 18.20 90. minuta
18.40	Napoved programov
19.00	Prijatelj Gipsy
19.35	Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Fratello Sole, sorella Luna -film
Režija Franco Zeffirelli. Igrajo: Graham Faulkner, Judi Bow-ker, Leigh Lawson
22.40	Dnevnik 1
22.50 Posebna oddaja Dnevnika 1
23.35	Atlantic City: Boks
Dnevnik 1 - Zadnje vesti - Vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	Evropski dnevi
10.30	Napoved programov
10.45 Sobotno gledališče: Gallina vecchia
12.30	Dnevnik 2 - Start
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25 Dnevnik 2 - Zdravniški nasveti
Ljubljana
8.00 Poročila
8.05	Slovenske ljudske pravljice
8.25 J. Ribičič: Nana, mala opica
8.35	Doživljaji mačka Toša - lutkovna nadaljevanka
8.50 Miti in legende: EP o Gilgamešu - 3. del
9.05	Kako naj vem, da vse to niso sanje - videooddaja
9.30 Ko bo pomlad: Lučka -nanizanka
10.00.. Periskop
10.30	Naša pesem - Maribor 84
11.00	Čudeži narave: Kondorjeva obala
11.20 Pričevanja o Edvardu Kardelju: Žrtev - 6. del
12.00	Poročila
14.35	Računalništvo - izobraževalna serija
15.25	Otto je nosorog - mladinski film
16.55 Poročila
17.00	PJ v košarki - prva tekma polfinala
18.35	Boj za obstanek: Kraljestvo deževne gosi
19.00	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in Vreme
20.00	Pekinških 55 dni - film
CANALE 5
8.30	Quella casa nella prateria -TV film
9.30	Phyllis - TV film
10.00	Le donne hanno sempre ragione - film
11.50	Rubrika o poljedelstvu
12.50	II pranzo è servito - kviz
13.30	Napoved programov
14.00	I due coloneili - film
16.00	Due onesti fuorilegge - TV film
17.00	TV film
18.00	"Record - športni tednik
19.30	Zig Zag - kviz
20.30	Risatissima - zabavnoglasbena odaja
23.00	Superecord - športni tednik
23.30	Napoved programov
24.00	Donne verso l’ignoto - film
RETEQUATTRO
8.30	Vicini troppo vicini - TV film
8.50	Brillante - TV novela
9.40	Amici per la pelle - TV film
10.30	Alice - TV film
10.50	Mary Tyler Moore - TV film
11.20	La città degli angeli - TV roman
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	Brillante - TV novela
15.10	Superman - risanke
15.30	Flash Gordon - risanke
16.10	I giorni di Brian - TV film
17.05	All’ombra del grande cedro -
TV film
18.00	Febbre d’amore - TV film
18.50	Come rompere un divorzio febee - film
19.25 M’ama non m’ama - igra
20.30	Corvo rosso non avrai il mio scalpo - film
22.40	Jefferson Keys - TV film
13.30	Dnevnik 2 - Lepa Italija
14.00	Sereno variabile:	turizem in
predstave
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Cristoforo Colombo - 1. del
16.20	Dnevnik 2 - športne vesti
16.30	Sereno variabile - 2. del
16.50	»N« 10 - tednik o mednarodnem nogometu
17.20	Dnevnik 2 - Gol flash
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Izžrebanje loterije
17.40	G. Rossini: Stabat Mater
18.40	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.50	Italijansko nogometno prvenstvo Meteo 2 - Vremenske napovedi
19.45	Dnevnik 2 - Poročila
20.20	Dnevnik 2 - Šport
20.30	Aquile nelVinfinito - film
22.20	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.30	Antonio Petito, artista comico 4. nadaljevanje
23.15	II brivido đelFimprevisto -TV film
23.45	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
12.00	Divje živali - dokumentarec 12.55 Francesco Manente in skupina
»Fešta«
13.30	Lo specchio scuro Criminale di turno - film
15.00	Mednarodni tumir v tenisu
18.00	Cambridge: veslanje
18.25 II polhce - programi tretje TV
mrpžp
19.00	Dnevnik 3
19.35	Geo - dokumentarni film
20.15	Napoved programov
20.30	Domenica gol
21.00	Vojni prizori
21.35	Dnevnik 3
22.10	Theodor Chindler - zadnje nadaljevanje
23.10	Nogometno prvenstvo B lige
22.35 Zrcalo tedna
23.00	Festival italijanske popevke 23.40 Poročila
Koper
14.15 TV novice
14.20	Baron Munchausen - film .14.45 Zadeve in zadevice - veriete
17.00	Košarka - jugoslovansko prvenstvo
18.30	Velike razstave
19.30	TVD Stičišče 19.50 Helzacomic
20.25 Zahrbtni morilec - film 22.10 TVD Vse danes
22.20	Dokumentarna oddaja
23.00	Zdravnik in pacient
Zagreb
16.55	Nepokorjeno mesto - 3. del nadaljevanke
17.55	Sofija: kvalifikacije za SP v nogometu
Bolgarija - NDR - prenos 19.45 Rokomet za pokal pokalnih zmagovalcev - Budućnost - Družbenik (ČSSR)
20.30	Končnica PJ v košarki
22.00	Poročila 22.05 športna sobota
22.30	Zgodbe izza vrtne ograje - nadaljevanka
23.30	Poezija
8.30	La donna bionica - TV film
9.30	H giorno della passione di Cristo - film
11.30	Sanford and Son - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Chips - TV film
14.00	Športna oddaja
16.00	Bim Bum Barn
Bun Bun - Mimi e la nazionale di pallavolo - Sui monti con Annette - risanke
17.45	Musica è
18.45	Cassie and Company - TV film
19.50	L’incantevole Creamy - risanke
20.30	Supercar	-	TV	film
21.30	Manimal	-	TV	film
22.45	Automan	-	TV	film
23.45	Športna oddaja
TELEPADOVA
14.00	Eurocalcio
15.00	Lacrime di gioia - TV film
15.30	Luisana mia - TV film
16.00	Risanke
19.30	Illusione d’amore TV film
20.00	Marcia nuziale - TV film
20.30	Anche i ricchi piangono -TV film
21.30	II sindacalista - film
23.30	Rombo TV
TELEFRIULI
14.20	Nogomet: Udinese - Inter
16.00	Super-classifica show
16.50	Risanke
17.40	Hondo - TV film
18.30	Oddaja o zdravju
19.00	Večerne vesti
19.30	R discorriere
20.00	Regione verde
20.30	Elvira Madigan - film
22.15	Oddaja o smučanju
22.45	Nočne vesti
23.05	Film
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00, Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.000 Poročila; 7.20-
9.00	Dobro jutro po naše: Ljudske pesmi, vmes: Koledar; 8.10 Kulturni dogodki (ponovitev); 8.40 Orkester RTV Ljubljana; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 Kalvarija v delih treh vehkih: Scarlat-tija, Bacha in Haendla; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 »Glas od Rezije«; 12.30 Glasbeni potpuri;
13.20	Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: »Pravljica o črnem trnu«. Radijska igra. Otroški kotiček; 14.30 Glasbeni listi; 15.00 Swing-time; 15.30 Glasbeni listi; 16.00 Človek v sodobnem svetu; 16.15 Glasbe^ ni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba:	Mladi izvajalci; 18.00
Dramska vetrovnica: Edvard Gregorin - Roman Tominec: »1NRI«, drama; 18.40 Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30,	7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme - prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.30 Ju-
Spremenjeoe frekvence Radia Koper (stovemld program) — Srednji val £46,4 m ali 649 UHi: UKW — Bell Križ 102,0 MHc; UKW Skalnica 161,1 MHz; UKW Koper 98.1 MHz; UKW Nanos 88,6 MHz.
tranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - med glasbo: Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; 17.40 Glasbena starinarnica; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Radijski koledar; 7.00 Dober dan; 9.32 Lucianovi
Spremenjene frekvence Radia Koper (italijanski program) — Srednji val 256,4 m ali U70 MHz: UKW — Beli Križ 97,7 MHz; UKW Koper 89,3 MHz; UKW Nanos 101,0 MHz.
dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani;
12.00	Galasba po željah; 12.45 Pike na I; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.45 Oddaja o nogometu; 15.45 Glasbeni weekend; 16.55 Pismo od...; 20.00 Zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00,
17.00,	19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi;
10.15	Black out; 11.00 Mina predstavlja srečanja njenega tipa; 11.44 Čudežna svetilka; 12.26 Zgodovinske o-sebnosti; 13.00 Izžrebanje loterije; 13.25 Master - glasba dan za dnem;
14.30	Glasbeno - govorni program; 16.22 Vse o nogometu minuta za minuto; 19.15 Verska oddaja; 20.35 Vaš studio; 21.03 Z kakor zdravje; 21.30 Večerna kriminalka.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 15.30,
17.30,	19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Tisoč in ena popevka; 9.06 Odprti prostor; 9.32 Radijska priredba; 11.00 Long playing hit; 12.10 Deželni program; 12.45 Hit parade; 15.00 Potniki v Trstu; 15.30 Pool sportivo; 16.32 Izžrebanje loterije; 17.02 Tisoč in ena popevka; 17.32 Šport v nedeljo; 18.17 Dialoghi davanti a Gerusalemme; 19.50 Eri forte, papà; 21.00 Simfonična glasba; 22.50 Eri forte papà - HI. del.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 22.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, o-troci; 7.50 Iz naših sporedov 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Sobotna matineja;
10.05	Pojte z nami; 10.25 Lahka glasba; 11.05 Svetovna reportaža; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 -
14.00	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti;
13.00	Danes do 13.00 - Iz naših kra> jev - Iz naših sporedov; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio 'jutri; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Vrtiljak in EP; 17.00 Studio ob
17.00	- Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Iz dela glasbene mladine Slovenije; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža; 20.00 - 23.00 Slovencem po svetu. Domovina je e-na, Mladi mostovi. Naši kraji in ljudje; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Od tod do polnoči.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
ITALIA 1
Izjava na posvetu v Gorici
Rigo (PSI): »Evropska skupnost naj finansira avtocesto«
Y Gabrjah bo tudi letos komemoracija ob 25. aprilu
Kako najti način za finansiranje izgradnje avtoceste Vrtojba - Razdrto na jugoslovanski strani meje? To je vprašanje, ki y tem trenutku muči goriške in novogoriške gospodarstvenike in politike. 0 tem je bil govor na sestanku med goriško in novogoriško občino. 0 tem so govorili na sestankih med pokrajinskima federacijama PSI in KPI z novogoriško SZ DL. 0 tem bodo brez dvoma govorili čez dobrih deset dni na sestanku med goriško KD in novogoriško SZDL. O tem je bilo precej govora tudi v proračunskih razpravah v goriškem občinskem in pokrajinskem svetu.
0 tem so govorili tudi na posvetu, ki ga je v Palače hotelu priredila socialistična stranka. Na posvet je prišel tudi evropski poslanec Mario Rigo, ki je tudi beneški župan. Uvodoma je problem avtoceste na jugoslovanskem ozemlju orisal tajnik mestne sekcije KPI Brunello. Povedal je, da si tako Gorica kot Nova Norica veliko obetata od nove avtoceste in da bi le izgradnja te upraviča velike naložbe v obmejne infrastrukture, ki so odraz osimskega sporazuma (njihova vrednost na italijanski strani v današnjem denarju se približuje sto
milijardam lir). Sicer pa je treba upoštevati tudi tržaške zahteve, vendar pa so goriške prednostne.
Poslanec Rigo pa je dejal, da bi bilo treba to vprašanje gledati s širše evropske perspektive, še zlasti v zvezi s skorajšnjo obnovitvijo pogodbe med EGS in Jugoslavijo. Tako EGS kot Italija imata velik interes za dobre prometne zveze z Jugoslavijo. Komu dati prednost, Gorici ali Trstu? Rigo je dejal, da je treba gledati tudi na skupne deželne interese in načrtovanja. Avtocesta proti Avstriji, ojačenje železnice Trst - Videm - Avstrija, načrtan tunel pod Alpami pod prelazom Monte Croce Gamico: to so infrastrukture, ki bodo služile tržaškemu pristanišču. V okviru deželne programacije bi bilo treba upoštevati tudi Gorico. Zaradi tega bi morali deželna uprava Furlanije - Julijske krajine in italijanska vlada dati jugoslovanskemu sosedu posojilo za gradnjo avtoceste od Nove Gorice do Razdrtega. 'Rigo je napovedal, da bo skupno z drugimi evropskimi poslanci stvar predočil v evropskem parlamentu in skušal dobiti soglasje za mednarodno posojilo Jugoslaviji.
Na posvetu so bili prisotni tudi zastopniki gospodarskih in sindikalnih združenj.
Počitnice za otroke državnih uradnikov
Ustanova Enpas obvešča, da bo tudi letos pripravila poletne kolonije za otroke uslužbencev v javnih in vojaških ustanovah, ki so presegli
7.	leto starosti. Število prostih mest je letos 6.000 in sicer J.000 v hribih, ostali pa v obmorskih krajih.
V poštev pridejo otroci, ki nimajo nalezljivih bolezni, oziroma taki, ki ne potrebujejo zdravniške ali medicinske nege.
Ustanova Enpas nadalje obvešča starše, da morajo prošnje, na navadnem papirju, nasloviti na sedež Enpas v Gorici, kjer bodo dobili tudi vsa podrobna pojasnila. Vlaganje prošenj zapade 15. aprila. Kolonije bodo trajale tri tedne in bodo tako razporejene: od 26. junija do 16. julija, od 19. julija do 8. avgusta ter od 10. do 30. avgusta.
Na pobudo KD Skala v Gabrjah in pod pokroviteljstvom občinske uprave v Sovodnjah, bo na predvečer državnega praznika pred partizanskim spomenikom v Gabrjah komemorativ-na slovesnost s polaganjem vencev; nastopom pevskih zborov in recitatorjev. Letošnja prireditev bo tudi priložnost za počastitev 40-letnice zmage nad nacifašizmom, osvoboditve in Lonca druge svetovne vojne v Evropi.
V Gabrjah se na dogodek že zelo skrbno pripravljajo. Poleg' domačega moškega pevskega zbora bodo na slovesnost povabili še dva druga zbora, pričakujejo pa tudi, da se bo manifestacije udeležilo poleg domačinov tudi veliko občanov iz drugih krajev.
Slovesnost v Gabrjah bo menda edina tovrstna manifestacija ob letošnjem jubileju v sovodenjski občini.
Urniki avtobusov za ronsko letališče
Ker so se od 1. aprila spremenili urniki poletov z letališča v Ronfcah so se spremenili kajpak tudi urniki posebnih avtobusov, ki vozijo potnike iz Gorice na ronsko letališče. Avtobusi za letališče odhajajo s postajališča v Ul. Contavalle 9. Novi urnik odhodov je naslednji: ob 6.00 odpotuje iz Gorice avtobus, ki pelje potnike
na letalih za Milan in Rim; ob 9.15 avtobus, ki pelje potnike za drugo letalo namenjeno v Milan; ob 10.40 avtobus, ki pelje potnike za drugo letalo v Rim; ob 16.45 avtobus, ki pelje potnike za popoldansko letalo v Rim.
Urnik trgovin in avtobusov
Trgovine v Gorici bodo ob velikonočnih praznikih poslovale po sledečem razporedu:
DANES, 6. aprila, vse trgovine bodo poslovale po običajnem umiku, pekarne bodo prodajale kruh tudi za naslednja dva dni, isto velja za mesnice. '
JUTRI, 7 aprila, vse trgovine bodo zaprte.
Ponedeljek, 8. aprila, vse trgovine bodo zaprte, fekultativno bodo v dopoldanskem času lahko odprte le cvetličarne.
Mestno podjetje v Gorici pa obvešča, da bodo avtobusi jutri in v ponedeljek vozili ob upoštevanju prazničnega voznega reda. Jutri, med 12.30 in 14.30, avtobusi ne bodo vozili. Poseben vozni red pa bo veljal na progi št. .6 (med glavno pošto in pokopališčem).
V deželnem svela
Interpelacije svetovalcev KPI o raznih goriških vprašanjih
V teh dneh so svetovalci KPI poslali predsedniku deželnega sveta nekaj vprašanj v zvezi z goriško problematiko. Bratina, Padovan, Millo, Vidal in Scampolo hočejo najprej izvedeti kakšne realne možnosti ima predlog dveh deželnih odbornikov (Brancati in Di Benedetto) o naročilu 5.000 kontejnerjev za tržaški Lloyd, ki naj bi jih izdelali v goriški tovarni INTECO’ Podjetje je v stečaju in pristojni odvetnik je izjavil, da je treba biti pazljivejši z dajanjem izjav, saj je stvar podvržena sodnemu stečajnemu postopku. Sto delavcev bi lahko dobilo delo za dobo enega leta.
Svetovalci Bratina, Padovan in Scampolo hočejo tudi izvedeti kako je z načrtom - sporazumom, ki so ga na deželi podpisali 28. oktobra 1983 o obnovitvi del v prostorih nekdanje podgorske predilnice. Tu sedaj delajo nekatera manjša podjejta; že predvideno je, da pride na vrsto še eno. Svetovalci hočejo izvedeti kako je z drugimi morebitnimi podjetniškimi pobudami in zakaj ni bil dan prosilcem na razpolago ves denar, ki ga je obljubila deželna uprava. Menijo tudi, da se je treba zavzeti še za druge pobude, kar bi omogočilo zaposlitev še drugim nekdanjim delavcem predilnice.
Tretja interpelacija (podpisali so jo Bratina, Padovan, Lanzerotti in Millo) pa se nanaša na cesto Gorica-Trst. Svetovalci hočejo izvedeti kdaj bo dala AN AS nalog za začetek del. Isto-
časno pa želijo, da bi bil odprt avto cestni krak Vileš-Moščenice, kar bi omogočilo hitro zvezo Gorice s Tržičem. Želijo tudi vedeti kaj namerava storiti deželna uprava v zvezi z vožnjo vojaških tankov po tej cesti. Interpelacijo so svetovalci podpisali 2. aprila. V našem listu smo poročali, da so z deli za gradnjo novega mosta že pričeli v začetku tega tedna.
Minister Carta v ladjedelnici
Minister Carta, ki je te dni na dopustu v naši deželi, je včeraj obiskal tržiško ladjedelnico ter si ogledal nosilko helikopterjev »Giuseppe Garibaldi«. Obisk je bil zasebnega značaja. V pogovoru z delavci in člani tovarniškega sindikalnega sveta, je minister Carta zagotovil, da je postopek v zvezi z načrtom preureditve ladjedelništva in pomorskega gospodarstva skoraj v celoti dokončan in da manjkajo le še nekatere malenkostne formalnosti.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
»Allesani«, Ulica Carducci 38, tel. 84268.
Zaostritev že težavnih odnosov
Prekinitev pogajanj med sindikati in KZE
Odnosi med Goriško krajevno zdravstveno enoto in sindikalno zvezo u-službencev zaposlen ili v zdravstvu (CGIL-CISL-UIL) so že spet skrajno napeti. Pogajanja o nekaterih problemih, zlasti tistih, ki pobliže zadevajo uslužbence v tržiški bolnišnici, so se prekinila.
Tako izhaja iz tiskovnega poročila sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL, ki med drugim napoveduje tudi zaostritev protestnih akcij na celotnem območju, ki je v pristojnosti Goriške KZE.
Kje je razlog v zaostritvi odnosov. Kakor izhaja iz tiskovnega poročila, je bil ob koncu prejšnjega tedna, končno določen datum za sestanek, kjer naj bi člani upravnega odbora KZE posredovali konkretne predloge glede načina reševanja najbolj nujnih vprašanj na področju psihiatrije, glede rešitve nekaterih tehničnih vprašanj v tržiškj bolnišnici — tu so že .nekaj tednov v teku razčlenjene stavke in druge oblike protesta — in glede reševanja nekaterih splošnih vprašanj.
Izkazalo pa se je, ugotavlja tiskovno poročilo, da člani upravnega sveta KZE nimajo za reševanje omenjenih perečih vprašanj pripravljenih predlogov. Zato so se. pogovori, oziroma pogajanja prekinila.
Sindikalni predstavniki so obenem zahtevali takojšen poseg predsednika KZE Calzolarija.
V GRADEŽU
Spet prerekanje okrog grba
V Gradežu, kjer so pred kratkim z dekretom predsednika republike vendarle prišli do svojega pravno potrjenega grba, so se spet vnele polemike, ali je grb, tako kakor je opisan v uradnem dokumentu, sploh pravi.
O tem je tekla beseda pred kratkim tudi v občinskem svetu, kjer je svetovalka Nadia Gregoris - Manzato postavila vprašanje. Bilo je precej vročih besed, tako s strani svetovalke, kakor tudi v odgovoru župana. Vsekakor, zadeva se s tem ni končala, kajti, kot kaže, ostaja še tretja inačica grba Gradeža, ki je menda iz 14. stoletja. Kateri bo pravi?
Sicer Gradež ni edina občina, kjer se prerekajo okrog grba (sporno je menda še število stolpičev na stilizirani utrdbi); podobne primere imata občini Villa Vicentina, červinjan, pa še katera od občin.
Na srečo v slovenskih občinah teh problemov še nimamo. Preprosto, ker uradna heraldika ne dovoljuje, da bi na grbu bil dvojezični napis.
Poleg novega mosta na Vipavi bodo uredili še daljši odsek ceste
Včeraj pogovor na županstvu v Sovodnjah
O nekaterih vprašanjih tehničnega značaja v zvezi s pričetkom gradnje novega mosta čez Vipavo, pri Rupi, je tekla beseda na včerajšnjem srečanju na županstvu v Sovodnjah, med predstavniki občine in državnega podjetja za ceste (ANAS).
Kakor smo te dni že poročali, so dela že v teku. Porušili so že deloma stari most, pripravljajo in urejajo gradbišče, začeli so s prvimi posegi za vgraditev temeljev, kar bo pri objektu pravzaprav najbolj zahtev na naloga. Železobetonski nosilci bodo segali v globino 20 metrov. Ker bo novi most več kakor meter višji od starega, je potreben obsežnejši poseg tudi na precej dolgem odseku ceste na obeh straneh, saj je treba cestišče primerno prilagoditi, glede višine, kakor tudi glede širine voznega pasa. In prav o teh vprašanjih so razpravljali na včerajšnjem srečanju.
Predviden je obsežnejši poseg na cestišču in sicer na gabrski strani od nekdanje gostilne Pri Tinkotu do mosta, na rupenski strani pa od križišča pri šoli. Cesto bodo nekoliko razširili in dvignili ter ublažili dva močnejša ovinka. Cesta bo po novem široka 9 metrov. Tako bo ustrezala novim normam, ki veljajo v okviru EGS. Ker bo most precej višji od dosedanjega — s tem naj bi omogočili ne
moten odtok vode tudi ob izredno visokih poplavah — bo treba ustrezno dvigniti in prilagoditi nasip, kjer je zdaj speljana cesta. To bo seveda prineslo nekaj sprememb glede dostopov do nekaterih že obstoječih objektov ob cesti in povezavo z občinskimi cestami. Prav tem vprašanjem so med pogovorom namenili največ pozornosti, poudarjena pa je bila, z obeh strani pripravljenost, da se vsa ta vprašanja rešijo na najbolj primeren in predvsem hiter način.
Predstavniki sovodnjske občine pa so opozorili tudi na težave, ki nastajajo zaradi nespoštovanja prometnih predpisov in opozorili o obvozu. Veliko voznikov tovarnjakov namreč (ne) namenoma opozorilne znake prezre in nemoteno nadaljuje vožnjo do Rupe, kjer se potem iz težav skušajo izmazati vsak na svoj način. Najbolj pametni obrnejo spet proti Gorici, so pa tudi taki, ki se s petnajstmetrskimi vozili skušajo prebiti skozi Peč. Težave so iz dneva v dan bolj resne, saj so trenutno tako v Rupi, kakor na Peči v teku tudi obsežna zemeljska dela za vkopanje cevi grezničnega omrežja.
Sicer pa so težave v cestnem prometu in zlasti še. z mostovi tudi drugje. Tako so se včeraj, na srečanju na goriški pokrajini, pogovarjali, ka-
Prometna nesreča pri Fari
19-LETNI MLADENIČ UMRL MED PREVOZOM V BOLNIŠNICO
Karabinjerji iz Gradišča še vedno raziskujejo vzroke težke prometne nesreče, ki se je zgodila v četrtek nekaj po 20. uri, na državni cesti med Faro in Gradiščem, v neposredni bližini gostišča »Alle viole«. V nesreči je bil hudo ranjen 19-letni Antonello Bergamasco iz Gradišča (Ul. Aquileia 142), ki je nekaj ur po nesreči umrl. Zdravniki goriške splošne bolnišnice so se namreč, spričo izredno hudih poškodb glave in prsnega koša, odločili za takojšnjo premestitev v tržaško bolnišnico na Katinari. Bergamasco pa je med prevozom umrl.
Po dosedanjih ugotovitvah, naj bi Bergamasco z avtom A 112 goriške registracije 151764 pripeljal iz goriške smeri, namenjen proti Gradišču. Na razmeroma blagem ovinku je vozilo začelo zanašati in precej hitra vožnja se je po nekaj sto metrih končala v obcestnem jarku, kjer je vozilo, potem ko se je nekajkrat obrnilo, obstalo na strehi.
Med vzroki nesreče bo najbrž tudi neizkušenost voznika, mogoče pa tudi neprimerna hitrost. Orožniki skušajo ugotoviti tudi, če je bil Bergamasco v vozilu sam, ali pa so bile z njim še druge osebe. Krožijo namreč govorice, naj bi se takoj po nesreči iz razbitin avtomobila izvlekli trije ali štirje mladiniči, za kate-
rimi se je zabrisala vsaka sled. Pogreb Bergamasca bo danes ob 14. uri.
Taborniki in skavti bodo pobirali smeti
Že lani in predlanskim je sovodenj-ska občinska uprava poskrbela, v sodelovanju z društvi in organizacijami, za pomladansko čiščenje. Akcijo bodo ponovili tudi letos, sodelovali pa bodo predvsem mladi, člani taborniške in skavtske organizacije, ki bodo tako navse koristno izrabili en dan velikonočnih počitnic. Po dogovoru z občinsko upravo, bodo akcijo izpeljali predvidoma v torek ali sredo prihodnjega tedna. Delovni program si bodo določili sami, računajo pa tudi na pomoč in sodelovanje drugih občanov.
razna obvestila
Notranje ministrstvo je razpisalo natečaj za 800 študijskih štipendij za sinove občinskih ter pokrajinskih tajnikov. Prošnje je treba poslati na notranje ministrstvo do 10. junija letos. Natečaj je bil objavljen v Uradnem listu št. 46 z dne 22. februarja 1985. Podrobnejša pojasnila na goriški prefekturi.
ko rešiti vprašanje v zvezi z mostom pri Zagraju, na državni cesti št. 305. Tudi ta objekt je namreč v zadnjem času pričel kazati prve znake dotrajanosti.
Kandidati KD za občinski svet
Stranke hitijo s pripravami na majske upravne volitve, toliko bolj, ker bo treba v prihodnjem tednu, od 12. t.m. dalje, vložiti kandidatne liste, mesto na glasovnici pa je menda še zmeraj zelo pomembna stvar. Na zadnji seji pokrajinskega odbora KD so kakor izhaja iz poročila za tisk, razpravljali prav o kandidatih za upravne volitve. V vseh občinah, kjer bodo 12. maja volitve, bodo ponovno kandidirali na listah Krščanske demokracije tudi vsi dosedanji župani. Isto velja tudi za Gorico, kjer bo spet kandidiral dr. Antonio Scarano. Drugi kandidati krščanske demokracije za goriški občinski svet pa so Ubaldo A-gati, Abes Albiero, Nicola Apa, Rigo Rita Lutman, Libero Beltramini, Anna Brumat, Gianfranco Crisci, Flavio Culot, Renzo Damian, Roberto De Stefano, Rosario Fuga, Ezio Licinio, Giuliano Lucigrai, Sergio Lutman, Paolo Martellarli, Giovanni Mat-teri, Claudio Montico, Zita Letti, Elio Perani, Mario Prestamburgo, Mario Sdravlig, Danilo Soffiati, Piero Tom-sig, Benito Zollia, Guido Palla, Dario Baresi, Nicolo Fomasir, Antonio Jakončič, Mario Leardi, Errino Nanut, Armando Obid, Rosaria De Vitis Piemonti , Silvano Polmonari, Maurizio Tripani, Giannino Ciufarin, Luciano Cicutin, Erminio Tuzzi in Enrico Zampi.
kino
Gorica
VERDI 18.00 — 20.00 — 22.00 »Lady Hawke«.
VITTORIA 18.00—22.00 »Bolero extasi«. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CORSO 18.00 — 22.00 »Un piedipiatti a Beverly Hills«.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »La storia infinita«.
COMUNALE 20.30 »Divorziamo«. Gledališka predstava v abonmaju.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 »Gospodar zveri«. Ob 20.00 »Ljubezenska pisma nune«. Ob 22.00 »Profesorica francoskega jezika«. SVOBODA Ni predstave.
DESKLE 19.30 »Gangsterji nežnega srca«.
Pogrebi: Danes v Gorici, ob 11. uri, Giancarlo Rossi, iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev pri Sv. Ani in na glavno' pokopališče; ob 12.30 Alessandro Brass iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
Osrednja prireditev bo 1. maja popoldne
Prvomajsko slavje v Steverjanu v znamenju 40-letnice osvoboditve
_ Tradicionalno prvomajsko slavje v Steverjanu, ki ga prireja tamkajšnje kulturno društvo Briški grič, bo letos imelo posebno vsebino. Več.pobud v. okviru te prireditve bo namreč potekalo v znamenju proslavljanja 401et-nice osvoboditve. Briškim prosvetnim delavcem se bodo za to priložnost v organizaciji pridružili teritorialni odbor SKGZ za Goriško in nekatere njegove članice.
Poleg običajnih pobud, ki se v Šte-Verjanu vrstijo že več let, bo letos tudi nekaj novih. Praznovanje se bo kot običajno pričelo na predvečer prvega maja, ko bodo na Dvoru odprli razstavo briških vin. Naslednjega dne pa bo osrednja prireditev. Najprej bo na vrsti planinsko orientacijski po-1 hod, ki ga skupno pripravljata terb torialni odbor ZSŠDI in mladinski odbor pri SKGZ. Ta pobuda spada sicer v okvir manifestacije, ki se bo pričela 25. aprila z avtomobilsko o-rientacijsko vožnjo in družabnim večerom in kresom, ki bo 30. aprila. 1. maja v prvih popoldanskih urah bo na trgu pred spomenikom nastop briške godbe na pihala in združenih pevskih zborov z Goriške. Priložnostnim govorom bo sledil kulturni spored, ki
se bo odvijal na Dvoru. Tu se bo najprej predstavila folklorna skupina iz Cente, za razvedrilo in ples pa bo poskrbel narodnozabavni, ansambel Veseli planšarji.
Praznovanja v steverjanu se bo nadaljevalo še v soboto, 4. in nedeljo, 5. maja. Sobotni spored bo posvečen izključno zabavi z ansamblom »Novi laposi«. Naslednjega dne zjutraj pa bo šesti spominski pohod v Števeri jan - Gonjače - Števerjan, ki je v prejšnjih izdajah, ko vreme ni ponagajalo, doživel lep uspeh. V popoldanskih urah pa bo na Dvoru nastopila fo'k'oma skupina iz Sevnice.
Ob tem velja omeniti, da bo v o-kviru proslav ob 40-letnici osvoboditve vrsta prireditev tudi v Gorici. V tem smislu je treba omeniti srečanje bivših borcev, 3-dnevni praznik na parkirišču Kulturnega doma, okroglo mizo, ki jo pripravlja goriška mladina ter revijo otroških pevskih zborov. Pesem pomladi.
Fotografski natečaj
Goriški fotografski krožek, ob sodelovanju Posojilnice v Ločniku, pripravlja drugi fotografski natečaj, ki
bo tokrat posvečen poljedelstvu, oziroma zvonikom, cerkvam in drugim spomenikom na Goriškem. Pobude go-riškega krožka se lahko udeleži vsakdo, največ s šestimi slikami v črno-beli tehniki. Dela je treba poslati najkasneje do 25. maja na sedež posojilnice v Ločniku, kjer jih bo ocenila posebna žirija. (Arduino Altran, Mario Angiolini, Mario Furlani, Livio in Renzo Perko). Zmagovalcem obeh natečajev bodo podelili pokale in tudi denarne nagrade.
»Trieste big band« v Avditoriju
V soboto, 13. t.m. bo v goriškem avditoriju koncert jazz orkestra »Trieste big band«, Id ga vodi Bruno Re-itani. Skupino sestavlja 22 glasbenikov, ki v svojem repertoarju igrajo mednarodne in klasične skladbe, ki se naslanjajo na glasbo Gershvina, Co-ola, Porterja, Glena Milerja in drugih. Jasno je, da daje tržaški jazz orkester omenjenim skladbam čisto svoj pečat, ki je prinesel skupini že vrsto uspehov.
»Potepuhi« so se predstavili
Športno zabavni večer, ki je pred nekaj dnevi potekal v telovadnici Kulturnega doma je brez dvoma pritegnil pozornost prisotnih gledalcev, ki so z zanimanjem sledili raznim spretnostnim igram osmih goriških ekip. Lepo presenečenje pa je pripravil tudi ansambel, ki je skrbel za glasbene vložke. Že samo ime skupine »Potepuhi«, je marsikoga vzpodbudilo, da je vprašal od kod in kdo so. Radovednežem, in med temi smo tudi mi, bomo ustregli z objasnitvijo, da gre za skupino glasbenikov (nekateri nastopajo že v drugih skupinah), ki se je za to priložnost prvič predstavila občinstvu.
Venceslav Ferri nam je povedal.
da so se zbrali od vseh vetrov, zato tudi tako ime. Zanimalo nas je, če imajo v bližnji bodočnosti tudi na programu kak drug nastop. »Trenutno smo se razšli, saj imajo nekateri izmed nas druge glasbene obveznosti, čeprav je v vseh nas želja, da bi ustanovili narodnozabavni ansambel in da bi se že lahko prihodnje leto predstavih tudi na šte-verjanskem festivalu. Brez dvoma je to le trenutna želja, saj sestava take skupine zahteva precej truda in vaj.«
Venceslavu Ferriju, Jožku Lebanu, Simonu Makucu, Alešu Pintarju in Francu želimo, da se bi jim želja uresničila.
Gradnja kanalizacijskega omrežja v Rupi in na Peči
V Rupi so že nekaj tednov v teku obsežna zemeljska dela, ki jih izvaja podjetje Edilscavi. Vgrajujejo namreč cevi za kanalizacijsko in greznično omrežje. Prva skupina del zadeva omrežja v Rupi in na Peči, kjer bodo z deli pričeli v prihodnjih dneh. Proračunski strošek za prvi poseg znaša 470 milijonov lit in ga bo so-vodenjska občina krila deloma z deželnim prispevkom, deloma pa s posojilom pri zavodu Cassa depositi e prestiti. Kanalizacijski omrežji za Rupo in Peč sta ločeni. Saj sta v o-kviru načrta predvideni dve čistilni napravi (za primarno čiščenje). Občinska uprava namerava že v tem le-
tu nadaljevati z uresničevanjem naslednje stopnje splošnega načrta u-rejevanja kanalizacije v občini.
Tako je bil na soji občinskega sveta ob koncu marca odobren sklep o poveritvi naloga priprave izvršilnega načrta za območje Gab.rij. Načrt bo izdelal inž. Pessina, ki je izdelal tudi okvirni načrt in vodi izvajanje del na območju Rupe in Peči. Te dni so v Gabrjah v teku meritve, v naslednjih tednih pa bo občina sklicala vaški posvet na katerem se bodo pomenih prav o pripravi izvršilnega načrta.
Na sliki — zaloga keramičnih cevi, ki jih bodo vklepali na Peči.
Pomlad pozdravila veliko noč
Lepo vreme vabi Goričane na potovanja in izlete
Največ povpraševanja je za klasična potovanja, kot so
Dunaj,
Letos se nam je pomlad nasmehnila ravno ob velikonočnih praznikih. Po dolgi in mrzli zimi je pred kakim dnem posijalo toplo sonce in kar čez ■ioč dvignilo temperaturo tudi nad 20 stopinj nad ničlo. Toplota, lepo vreme in seveda želja po gibanju in izletih so pripomogli, da se je tudi na Goriškem lepo število ljudi odločilo, da za veliko nRč odpotuje na izlete ali krajša potovanja. Sploh je velika noč postala priljubljen čas za tu-rizettn.
Na turistični agenciji Gotur so nam povedali, da je bilo povpraševanje še kar veliko, ljudje pa se največkrat odločijo za krajše potovanje. Klasične spomladanske »poti« so turistom najbolj pri srcu. V prvi vrsti gre o-meniti Dunaj, Pariz, Prago, London, Budimpešto. Marsikdo se je odločil tudi za Španijo Grčijo in sploh za toplejše kraje. Kdor ima nekaj več razpoložljivih sredstev se odpelje tudi dlje iskat sonca in možnosti za kopanje. V središču povpraševanja pa so že omenjeni klasični kraji, kjer je ta čas sploh težko dobiti nekaj prostora za bivanje.
Na agenciji Appiani so nam med
Pariz, Budimpešta i
drugim povedali, da so letos ljudje ponovno odkrili — Italijo. Povpraševanja so velika predvsem za Rim, Firence, Benetke in Sicilijo. V Firencah na primer te dni ni več dobiti prostora in v mestu mrgoli turistov. Podobno se dogaja tudi v Rimu. V ospredje zanimanja so stopile tudi Benetke, čeprav je mesto drago. Razne razstave, kot na primer razstava impresionistov, prireditve in sploh stalno kulturno vrenje, vabijo domače in tuje turiste. Tudi marsikateri Goričan se je za veliko noč odpravil v bližnje a zato nič manj sugestivne in vsakič enkratne Benetke. Tudi čar Dunaja še vedno, vabi številne Goričane, sploh je Dunaj med .lajbolj klasičnimi cilji spomladanskih »potepov«. Ljudje se seveda odločajo tudi za daljša potovanja v dežele sonca in toplega morja. Takšni »izleti« so seveda zahtevnejši, imajo pa svoj nedvomen čar.
Če se je lepo število ljudi iz Gorice odločilo za krajše potovanje, potem je precej takih, ki si privoščijo le krajše izlete.
Na turistični agenciji v Gradežu so nam povedah, da so vsi odprti hoteli
Italija
polni. Precej je domačih gostov, precej pa je tudi tujih turistov, pred-vsèm nemških, ki so za veliko noč pustih svojo še mrzlo domovino in pripotovali v naše toplejše kraje.
Če torej. morje ponovno vabi, moramo zapisati, da se nadaljuje tudi smučarska sezona. Za večdnevna bivanja na sneg je bilo v Gorici morda manj povpraševanja, vendar se hotelirji v bližnjih zimskih letovi-ččarskih centrih naše dežele ne pritožujejo. Še kar debela snežna odeja pokriva smučišča na Nevejskem sedlu, v Trbižu in na drugih smučiščih. Ob tem pa je še toplo sonce, ki je kot nalašč za sončenje, z vso opreznostjo seveda, saj je takšno spomladansko sonce na snegu nevarno za opekline kože. Vsekakor bodo ljubitelji spomladanskega smučanja prišli letos na svoj račun.
Ob potovanjih in izletih pa obstajajo seveda tudi »skromnejše« možnosti, kot so objčajna kosila v okoliških gostilnah in restavracijah, pa tudi Brda in drugi kraji Goriške nudijo lepe možnosti za krajši oddih in za to, da si ogrejemo »kosti« po zimi, ki je bila izjemno mrzla.
Koristne
telefonske številke
Pomoč v sili 113, prva pomoč — bolnišnica 83991, zdravniška pomoč v nočnih urah in ob praznikih (splošna bolnišnica) 30111/ 30011, prometna policija 83082, orožniki 112, gasilci 22222, kvestura/prefektura 84151, Zeleni križ 85522, Pionirji prve pomoči 85550, AGI (pomoč na cesti) 116, informacije o prevoznosti cest v Italiji (06) 4212.
APT (medkrajevni . avtobusi) 84566, železniška postaja 22013, letališče Ronke 777001, turistične informacije (samo ob delavnikih 10.30-13.00 in 17.00-19.00) 83870.
Občina Gorica 3831, Doberdob 78108, Sovodnje 882001, Števerjan 884135, pokrajinska uprava 85051, ENEL 81823, Občinsko podjetje za elektriko - plin - vodo v Gorici 83156, SIP (okvare) 182 (informacije) 189.
NOVA GORICA (pozivna štev. 003865).
Milica 92, gasilci 93, reševalci 94, AMZS (pomoč, informacije in vlečna služba na cesti) 987. avtobusna postaja (informacije) 21447, železniška postaja (informacije) 21165, zdravniška dežurna služba 22122, turistične infor-' macije 21443, bolnišnica 31811.
Upepeljevalnik v Tržiču
ustavljen zaradi okvare
Upepeljevalnik za smeti v Tržiču so morali včeraj zjutraj ustaviti zaradi resne okvare, do katere je pri-šlo tako rekoč zaradi malomarnosti, oziroma brezbrižnosti neznanega občana ki je odvrgel v smeti tudi take predmete, ki sicer med odpadke ne
avtomobilski vzmeti sta se nam-agozdili med kolesje transport-raku, ki dovaja odpadke v peč. iva se je seveda že po nekaj kih povsem ustavila in peč so i občinski uslužbenci (upepelje-je namreč občinski) izklopiti, aa je opraviti rekonstrukcijo »rteja in še neka dodatna dela. Ijevalnik bo predvidoma miro-Kien dni. Škode je po prvih o-za nad 10 milijonov lir, k temu treba dodati še škodo zaradi stroškov prevoza odpadkov do b-ieu’ iih hnrln
v tem času.
Okvara, ki je nastala zaradi malomarnosti občanov je že tretja po vrsti v obdobju zadnjih dveh let. Pred časom je tako neznana oseba odvrgla v smeti celo šasijo motornega kolesa, posledice pa so bile kajpak podobne tistim od včeraj.
Prav včerajšnji dogodek ponovno dokazuje, da je pravzaprav tudi z od-
padki treba ravnati kar se da previdno in odgovorno in da je nemoten potek službe v veliki meri odvisen od odgovornosti posameznih občanov.
Bomba na postaji v Tržiču
Vlaki, ki so včeraj zjutraj in dopoldne vozili skozi tržiško postajo so imeli od 5 do 7 minut zamude. Vse kompozicije je namreč policija podrobno pregledala, potem ko je neznanec v četrtek zvečer, okrog 20.30, telefoniral v bar na postaji in najavil, da bo naslednje jutro na postaji počila bomba.
Že včeraj v prvih zgodnjih urah je policija dodobra preiskala postajo, vendar ni našla ničesar. Sistematično so zatem pričeli preiskovati vse vlake, od prvih jutranjih ur, do tistih sredi dopoldneva. Peklenskega stroja niso našli. Najbrž je šlo za običajno neslano šalo, tako kakor pred tednom dni, ko so neznanci telefonirali, da bodo na šolah v Tržiču počile bombe.
Neznanec, ki je v četrtek telefoniral v bar na postaji, sé je predstavil kot član organizacije »Potere nero».
Y okviru Glasbenih srečanj
V goriškem Avditoriju
ruski pianist
V četrtek, 11. aprila, bo v goriškem Avditoriju predzadnji koncert iz cikla »Glasbena srečanja«, ki ga prireja odbornišlvo za kulturo Goriške občine. Nastopil bo ruski pianist Arthur Papazian.
Arthur Papazian se je rodil v Er-vanu leta 1954 in je pričel študirati glasbo v desetem letu starosti.
Leta 1977 je po študiju, med katerim je prejel številna laskava priznanja, opravil diplomo koncertnega pianista. Po tej diplomi je šel v Moskvo na nadaljnjo specializacijo, istočasno je poučeval klavir v konservatoriju v Erevanu.
Prvo veliko priznanje je prejel leta 1972, ko je v Bakuju izmagal prvo mesto na natečaju, kjer s so nastopili pianisti Kavkaske regije.
Leta 1974 je prejel na velikem tekmovanju v Pragi drugo mesto. Po nadaljnjem študiju je leta 1979 zmagal natečaj v Lizboni. Leto prej pa je dosegel velik uspeh v Varšavi na 10. Chopinovem tekmovanju. Mnogi so ga smatrali za »moralnega« zmagovalca. Spomnimo se, da se je prav na tem natečaju nekaj podobnega zgodilo s Pogoreličem, ki je doživel triumj, čeprav ni zmagal.
A. Papazian
Papazian je po teh uspehih koncertiral v SZ, v Bolgariji, na Češkem, v Jugoslaviji, v Franciji, na Portugalskem, na Poljskem, v Kanadi in v ZDA.
Papazianov repertoar gre od Bacha do Haydina, od Debussya do Gershvina. Do sedaj je posnel tri velike plošče. Na svojem koncertu v Ferrari se je Papazian predstavil z deli Mozarta, Chopina in Liszta. Sedaj pa se pripravlja na prvi koncert v New Yorku. Tudi Papaziana štejemo med najbolj obetavne mlade pianiste.
V Gorici bo mladi pianist nastopil z deli Mozarta, Schumana, Delalia-na in Chopina. -
Predprodaja vstopnic je v razstavni dvorani Avditorija.
BERITE
JVavi
Matajur
NOGOMET : za današnjo tekmo Triestina-Bari
Izredno zanimanje v Trstu
Formula ena: v Rio de Janeiru
De Angelis najhitrejši
Pri Triestini računajo, da bodo na današnji tekmi z Barijem potolkli rekordni inkaso s prvenstvenih srečanj, ki so ga dosegli 17. aprila 1983, ko je v Trstu gostovala Padova. Tedaj so namreč vnovčili kar 158 milijonov lir. Do sinoči pa so prodali okrog 7200 vstopnic za skupnih 75 milijonov lir, katerim je seveda treba prišteti še 58 milijonov lir od abonentov. Zanimanje pa se še zdaleč ni poleglo, nasprotno, tako da so pričakovanja o novem rekordu utemeljena (za popolnost informacije omenimo, da so absolutni rekord in-kasa postavili 8. februarja lani ob pokalnem srečanju z Udinesejem, ko so vnovčili okrog 207 milijonov lir).
Pomembnost tekme med Triestino in Barijem pa tudi utemeljuje takšno zanimanje navijačev, saj bi z morebitno zmago Tržačani verjetno naredili odločilni korak proti samemu vrhu lestvice. Do konca prvenstva sicer manjka še enajst kol in tudi
z morebitnim porazom ali remijem vseh upov na prestop ne bi bilo konec. Z zmago pa bi seveda Triestina prehitela neposrednega tekmeca na lestvici, (Bari je trenutno četrti s 34 točkami, Triestina peta s 33, prvo-uvrščena Pisa jih ima 36.
Vsekakor se obeta izenačena tekma. Bari je sicer v precejšnjih težavah (dva igralca, Cupini in Cucco-villo sta izključena, druga dva, Lopez in Cavasin pa se ne počutita najbolje), tako da bo gotovo ubral defenzivno taktiko, kar gotovo ne bo olajšalo naloge Triestine. Bari je včeraj zadnji trening opravil na tre-benskem igrišču, potem ko je prvotno nameraval v Lipico.
Razen izključenega Braghe, bo imel Giacomini vse ostale na razpolago. Kakšno postavo pa bo poslal na igrišče, o tem ni hotel, kot običajno, nič povedati. Vsekakor so vsi zdravi in so ves teden vestno tre-
nirali, tako da ima možnost široke izbire.
DANAŠNJI SPORED: Bologna -Campobasso, Empoli - Varese, Genoa - Parma, Lecce - Arezzo, Monza
-	Catania, Padova - Cesena, Perugia
-	Taranto, Pescara - Cagliari, Pisa
-	Sambenedettese, Triestina - Bari.
Danes v nogometni C - 2 ligi
Gorizia-Pordenone
CORICA — Danes ob 15.30 čaka Go-rizio, ki je trenutno na zadnjem mestu lestvice C-2 lige, derb.i s Porde-nonom, ki je doslej zbral enajst točk več. Goričani bodo gotovo skušah dati vse od sebe, da pridejo do svoje prve prvenstvene zmage. To bi jim znalo tudi uspeti, saj so med tednom štiri igralci Pordenona (Franca,- Gregorič, Zuccheri in Marassi) bili žrtev prometne nesreče in je njihov nastop seveda v dvomu.
RIO DE JANEIRO — V prvem dnevu uradnih poskusnih voženj za jutrišnjo uvodno dirko letošnje sezone v formuh ena, veljavni za VN Brazilije, sta bili v ospredju obe vozili lotus z De Angehsom in Senno, ki sta dosegla najboljša časa. De Angelis je celo postavil nov-rekord proge. Lotus je torej takoj potrdila, da so bile upravičene napovedi, ki so jo uvrščale med glavne favorite. Isto velja za vozila ferrali, saj je Albereto zaostal le za nekaj stotink sekunde, na neuradnih poskusnih vožnjah, ko je vozil z gumami za dirko, pa je bil celo najhitrejši.
Precej preseneča zaostanek Prosta (mclaren) in Tambaya (renault), ki sta imela več kot dve sekundi slabši čas. Še huje se je godilo Pi-quetu (brabham), ki je zaostal za več kot tri sekunde. Kljub temu pa so bili zlasti pri Renaultu precej zadovoljni. Po mnenju Tambaya so
v zadnjih dneh naredih velik napredek in odpravili marsikatero pomanjkljivost, Piquet pa je svoj slab čas utemeljil z dejstvom, da gume pirelh, ki jih uporabljajo za kvalifikacije, niso še najboljše, za dirko pa naj bi bilo precej drugače.
Danes bodo tekmovalci opravili še zadnje poskusne vožnje.
VRSTNI RED
1. De Angelis (It.) lotus 1’28”981; 2. Senna (Braz.) lotus 1’28”705; ,3. Alboreto (It.) ferrari 1’28”893 ; 4. Prost (Fr.) mclaren 1’30”253 ; 5. Tambay (Fr.) renault 1’30”254 ; 6. Lauda (Av.) mclaren 1’30”716; 7. Arnoux (Fr.) ferrari 1’30”813; 8. ManseU (VBJ Williams 1’31”211; 9. Piquet (Braz.) brabham 1’31”361; 10. Warwick (Ir.) renault r31”533; 11. Patrese (It.) alfa romeo r32”107; 12. Rosberg (Fin.) Williams 1’32”135;
13.	Boutsen (Bel.) arrows 1’32”207;
14.	Cheever (ZDA) alfa romeo 1’33”094; 15. De Cesaris (It.) ligier 1’33”718 (sledi še deset drugih tekmovalcev) .
Po praznikih zopet za točke
Jadranovi košarkarji (na sliki v mestnem derbiju s Servolano Leasest) so ta teden nekaj dni odpočili, že prihodnji teden pa jih čaka trdo delo. Prvenstvo C-l lige se bo namreč nadaljevalo v soboto, 13. 4. in ja-dranovci bodo gostovali v Forliju
Košarka: končnica jugoslovanske lige
Drevi polfinalni tekmi
V končnici jugoslovanskega košarkarskega prvenstva bodo danes igrah prvi polfinalni tekmi.
Zagrebška Gibona bo po vehkem uspehu v pokalu prvakov igrala drevi ob 19. uri doma proti beograjskemu Partizanu. V Zagrebu je pričakovati rekordno število gledalcev, ki bodo pozdravih nove evropske prvake.
Dokaj zanimivo bo tudi v Beogradu, kjer bo domača Crvena zvezda ob 20. uri igrala proti Zadru.
ITALIJANSKA KOŠARKA
V
Se tretja tekma Indesit - OTC
CASERTA — Medtem ko so si Jolly colombani, Granarolo in Scavolini že prislužih mesto v četrtfinalu končnice italijanskega košarkarskega prvenstva, pa bo moral Indesit igrati še tretjo tekmo proti moštvu OTC iz
Livorna. Tanjevičevo moštvo je namreč v prvem srečanju doma premagalo košarkarje iz Livorna s 96:88, v drugi tekmi v gosteh pa je izgubilo z 80:93. Indesit bo v drevišnjem tretjem srečanju zopet igral doma.
Disciplinski ukrepi
RIM — Zaradi neredov, do katerih je prišlo po predsinočnji tekmi med Silverstonom in Jolly colombani jem (navijači so se spravili nad sodm-ka, ki sta športno palačo morah zapustiti v spremstvu -policije), je disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze kaznovala Silver-stone s prepovedjo igranja ene tekme na domačem igrišču.
Italija boljša od Jugoslavije
ORVIETO — Na mednarodnem mladinskem amaterskem boksarskem srečanju je Itahja prepričljivo odpravila Jugoslavijo. Zmagala je namreč kar s 15:3.
NA »RALLYJU SAFARI«
Waldegaard v vodstvu
NAIROBI — Po prvi etapi »rallyja safari« se je na prvo mesto prebil Šved Bjorn Waldegaard, lanski zmagovalec, na drugem pa se je nepričakovano znašel Zahodni Nemec Er-win Weber. Od treh lancia, je ena morala odstopati (Marku Alen), medtem ko sta Bettega in Preston na 9. oz. 10. mestu. Zaradi okvar sta morala odstopiti oba audija, v precejšnjih težavah pa so tudi vozila peugeot 205 turbo, ki so skupaj z audijem sodila med glavne favorite. Začasna lestvica:
1. Waldegaard - Thorzehus (Šve.) toyota celica 70’ penahzacije; 2. Weber - Wagner (/ČRN) opel manta 400 76’; 3. Metha - Combes (Ken.) nissan 24 ORS in Kankunnen - Gal-lagher (Fin. - VB) toyota celica 78’; 6. Altonen - Drews (Fin. - Ken.) opel manta 400 79’; 7. 7. Vatanen -Harryman (Fin. - VB) Peugeot 205 101’; 8. Ambrosino - Le Saux (Kan.) nissan 24 ORS 107’; 9. Bettega -Perissinot (It.) lancia 037 rally 110’; 10. Preston - Smith (Ken.) lancia rally 118’.
NAMIZNOTENIŠKO SP
Jugoslovanom in Italijanom ne gre
GoTEBORG — Na svetovnem namiznoteniškem prvenstvu na švedskem nima Itahja med posamezniki nobenega svojega predstavnika več. Massimo Costantini se je sicer uvrstil v šestnajstino finala, kjer p»a je s 3:0 zgubil proti Kitajcu Chenu Longcanu. V šestnajstino finala se je uvrstil tudi Jugoslovan Dragutin Šurbek (vsi ostah, tako ženske kot moški, so že izpwdii), sinoči pa se še ni vedelo, če se je morda prebil do finala.
V ženskih dvojicah je Krasova i-gralka Marina Cergol (ki je med posameznicami že izpadla) še vedno v boju skupaj z Giorgio Zampini, v mešanih dvojicah pa s Costantini jem.
TENIS V MONTECARLU
Lendl premočan za Cancellottija
MONTECARLO — V četrtfinalu mednarodnega teniškega turnirja v Montecarlu je včeraj Čehoslovak I-van Lendl premagal Italijana Francesca Cancellottija s 6:2, 6:1.
Ostah včerajšnji izidi: Sundstrom (Šve.) - Westphal (ZRN) 6:4, 6:2; Wilander (Šve.) - Pimek (ČSSR) 6:3, 6:1; Krickstein (ZDA) - Šmid (ČSSR) 3:6, 6:1, 6:2. Polfinalna para: Lendl - Sundrstrom in Wilander - Krickstein.
Mednarodno teniško
prvenstvo Italije
RIM — Za 42. mednarodno teniško prvenstvo Italije, ki bo od 11. do 19. maja v Rimu, se je prijavilo šest od prvih deset najboljših igralcev na svetu, in sicer Wilander, Gomez, Jarryd, Sundstrocan, Cash in Krickstein.
1. jugoslovanska liga:
danes Velež - Željezničar
MOSTAR — V anticipiranem srečanju 23. kola prve jugoslovanske nogometne hge bo danes v Mostarju srečanje med domačim Veležem in sarajevskim Željezničarjem.
Napoli igral neodločeno
LOS ANGELES — V prijateljski nogometni tekmi je Napoli igral neodločeno 2:2 (1:0) proti mehiški enajsterici Unam. Zadetka za Neap)eljčane sta dosegla Bertoni in Dal Fiume.
Nogomet: v zaostalih tekmah J3. AL
Danes Mladost in Primorec
Ta teden so amaterska nogometna prvenstva prekinjena zaradi praznikov. Vseeno pa bodo v 3. AL (skupina L) igrah zaostale tekme tretjega povratnega kola, ki so bile odložene 17. februarja zaradi zasneženih igrišč. Od naših enajsteric bodo tokrat stopale na igrišče Mladost, Primorec in Primorje, ker je Kras zaostalo tekmo z Italcantierijem igral že prejšnjo soboto.
Vse tri naše ekipie igrajo na domačih tleh, Doberdobci bodo že danes popoldne ob 16. uri igrah proti Sa-gradu, ki bi jim ne smel delati velikih preglavic. Doberdobci si ne smejo dovohti niti delnega spodrsljaja, kajti to bi lahko izkoristila oba tekmeca za napredovanje, Fossalon in Fogliano, ki bosta gostila šibko ekip» Barbariansa, oziroma povprečno 'Romano, ki sta na zadnjih dveh mestih začasne lestvice.
Tudi trebenski Primorec bo igral že danes ob 15.30 in je p>roti Staranzanu nesporni favorit. Trebenci so namreč v zadnjih nastopih p»kazah, da so
res v dobri formi, saj so v sedmih tekmah povratnega dela prvenstva izbojevali 10 točk in s tem precej popravili svoj položaj na lestvici. Od Staranzana jih loči le pičla točka in prav zaradi tega smo prepričam, da bodo dah vse od sebe, kajti zmaga proti Staranzanu bi pomenila četrto mesto na začasni lestvici.
Težjo nalogo bo seveda imelo Primorje, ki bo v ponedeljek p»p»ldne igralo proti solidnemu San Marcu, ki seveda računa na obe točki, medtem ko bi se Primorje zadovoljilo tudi z neodločenim izidom. (B. Rupie!)
Danes v Križu Vesna-S. Luigi
V okviru priprav na nadaljevanje druge nogometne amaterske lige bo kriška Vesna danes ob 18.15 igrala prijateljsko tekmo v Križu proti moštvu San Luigi For You.
Za večino enajsteric počitek
med srečanjem z Roianesejem
naše šesterke v raznih prvenstvih
1. MOŠKA DIVIZIJA Soča — Lucinico 1:3 (13:15, 5:15, 15:12, 5:15)
SOČA: Mahč, Černič, Fatj, Gergo-let, Finatin, Ferfolja, Jarc, Sirk, Kovic, Fajt.
V	15. kolu 1. moške divizije je šesterica Soče na domačih tleh izgubila proti ekipi iz Ločnika. Vse se je pravzaprav odločilo v prvem setu, ki je bil prav gotovo zanimiv in izenačen. Igralci Ločnika so ga osvojih in tako lažje nadaljevali igro v ostalih setih. Naši fantje so se op»mogh le v tret-
ipm spfn
Val — Olympia 3:1 (9:15, 15:6, 15:13, 15:10)
VAL: Mučič, Bastiani, Pavlin, Cej, Boškin in Zavadlav.
OLYMPIA: L. in D. Maraž, Spaca-p»an, Devetak, Coghč, Bello, Teirčič, Cotič, Kosič, Batistič, Komjanc.
V	pjovratnem slovenskem derbiju med Valom in Olympio je tudi tokrat slavila šesterka iz štandreža z istim izidom kot v prvem. Štandrežci so tudi v tem nastopu dokazah, da so solidno moštvo, ki sodi med boljše
tekmece letošnje 1. moške divizije na Goriškem. Ne glede na to pa moramo prip»mniti, da obe naši ekipi sta v tem srečanju prikazali lepo igro, obenem p>a, da razpx>lagajo z vrsto perspektivnih odbojkarjev.
Ronchi — Olympia 3:2 (15:6, 16:14, 13:15, 10:15, 15:11)
V zaostali tekmi 1. moške divizije je šesterka goriške Olympie po petih setih morala prepustiti domačinom obe točki. Domače moštvo je dobro pričelo, saj je osvojilo prva dva seta. Nato pa so se naši prehudih in ize-načih. V odločilnem setu pa so bjli igralci iz Ronk spretnejši.
1. ŽENSKA DIVIZIJA Olympia - Fincantieri Tržič 3:0 (15:4, 15:7, 15:5)
OLYMPIA: Bertohni, Ohvo, iVnci, Antoni, Primožič, Kostnapfel, Ma-zgon.
Proti skromni šesterki iz Tržiča
je šesterka Olympie brez večjih težav osvojila novi dve točki. O sami tekmi ni mnogo kaj povedati, saj so naša dekleta nadigrala nasprotnice v vseh elementih igre.
Olympia — Dom Agorest 3:0 (15:13, 15:13, 15:7)
OLYMPIA:	C. in M. Bertohni,
Klanjšček, Doktorič, Ohvo, Kosič, Vinci, Antoni, Mazgon, Primožič in Kostnapfel.
DOM AGOREST: Orel, Roner, Za-vadlal, Plet, Kocjančič, Humar, Primožič, Kojanec, Muhč.
Povratni slovenski derbi 1. ženske divizije je osvojila šesterka Olympie, ki se je tako oddolžila za poraz v prvem spopadu. Obe ekipi sta pri kazali lepo igro in »belordeče« bi zaslužile vsaj osvojitev seta. V tem prvenstvu obstajajo realne možnosti, da obe naši šesterki osvojita prvi dve mesti na končni razpredelnici in napredujeta v višjo hgo. To bi prav
gotovo bil velik uspeh slovenske odbojke na Goriškem.
SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA
Poraz Sežancev
Kraški zidar — Slovan 86:115 (44:59)
KRAŠKI ZIDAR: Novak 2, Brelec 39, Mervič 4, Strnad 26, Žiberna 2, Čuk 7, Počkaj 6.
V zadnji tekmi letošnjega prvenstva na domačem igrišču so gostitelji klonih boljšemu drugohgašu. Peterki sta srečanje začeh dokaj sproščeno, domačini so igrah dobro, borbeno in so se do 5. min. uspešno upirah gostom,, nakar je prišla do izraza razlika v kakovosti obeh ekip in Slovan si je v 15. min. priigral 18 točk naskoka.
Tudi po odmoru se razmerje moči na igrišču ni spremenilo. Tako so igralci Slovana iz Ljubljane stalno večah prednost, ki je na koncu znašala 29 točk. Pri domačinih velja pohvahti Strnada in Brelca, pri gostih pa Janška. (M. Trampuš)
Ob zaključku pokrajinskega dela kadetskega prvenstva
JADRAN PARCO BREZ TEKMECEV
Končal se je pokrajinski del deželnega košarkarskega kadetskega prvenstva. Po dolgih letih je slovenska ekipa znova osvojila prvo mesto na lestvici in s tem postala pokrajinski prvak. Združena peterka Jadrana, pod Pokroviteljstvom podjetja Farco, je Premočno premagala ostale konkurenčne ekipe in brez poraza večkrat prikazala kvalitetno igro.
Vseeno pa je treba reči, da so fantje za dosego takega rezultata garali °d julija naprej, ko so pod pekočim soncem resno trenirali. Z isto vnemo so poslušali trenerjeva navodila čez celo sezono in so tako s košarkarskim znanjem tudi znatno napredovali. 0-sebno ne dajem prevelikega pomena osvojitvi tega naslova, saj rajši poudarjam delavne navade, ki so jih fantje dobili: resnost na treningih in dosežene napredke zlasti v nekaterih e-lementih.
V prvenstvu nismo imeli enakovrednega tekmeca. Samo Scogiietto se nam je v zadnji borbeni tekmi enakovredno upiral. Prav zaradi tega si fantje ne smejo ustvarjati prevelikih utvar o tem uspehu: naši cilji so drugačni. Prvi je možnost treniranja tudi v prihodnosti združeni, saj se le tako lahko enakovredno kosamo z italijanskimi ekipami. Drugi, da bi lahko z te skupine kvalitetno črpala prva Ja-dranova ekipa. Tretji pa, da v naslednji sezoni uspešno nastopamo v mnogo bolj zahtevnem državnem prvenstvu.
Kljub temu ne smemo podcenjevati takojšnje obveznosti, ki nas čakajo:
Srečanja v več množičnih disciplinah
Tesno športno sodelovanje med Benečijo in Tolminom
'Wàmmmmmm’'
deželni del prvenstva, ki bo začel maja in na katerem bodo nastopili zmagovalci goriške in videmske pokrajine ter Pordenona. Tudi v tem primeru si kot cilj nadejamo najvišjo možno uvrstitev. Ob zaključku sezone načrtujemo še udeležbo na mednarodnem turnirju, ki ga prireja ŠZ Bor, in nato končno nekaj tednov zasluženih počitnic.
Ob tem pa bi se želel zahvaliti za zvesto in kvalitetno delo, ki ga je nudil pomožni trener Jure Krečič, brez katerega bi verjetno1 ne imeli iste uspehe, ter vsem tistim, ki so omogočili ustanovitev in delovanje Jadrana Farco.
Končna lestvica prvenstva JADRAN FARCO 12	O	1065:711	24
Scogiietto	9	2	802:717	18
In ter Milje	7	5	760:766	14
Inter 1904	6	5	686:674	12
Santos	4	8	883:974	8
Barcolana	1	10	558:748	2
Saba	0	9	473:683	.0
Jadran Farco v številkah:
STRELCI: Korošec 306 (25,5 na tekmo); Pieri 165 (16,5); Lippolis 164 (14,9); Terčon 148 (13,4); Barini 55 (6,1); Pertot 47 (5,2); Štoka 41 (5,1); Uršič 36 (4), Pahor 34 (3,7); Kovačič 32 (3,2); Žetko 29 (3,6); Civardi 14 (4,6), Gruden 12 (1,7), Mosetti 6 (2).
M. Raseni
V zadnjem obdobju so se stiki med športniki iz Tolmina in iz Benečije precej razširili in polagoma postajajo vsakdanja resničnost. Tako smo priča spodbudnemu sodelovanju na smučarskem, nogometnem in namiznoteniškem področju, v zadnjih časih pa se je v ta krog vključila še odbojka.
Na nogometnem področju je bila pred nedavnim v Sovodnjah (Nediške doline) prijateljska tekma med Savo-gnesejem in Koprom, ki se je mudil na zimskih pripravah na Tolminskem. Zmagali so Koprčani z 2:1. Marca so športniki z obeh strani meje šli dlje in v telovadnici v Šentlenardu je bil na sporedu niz odbojkarskih tekem, tako ženskih kot moških.
Med prve naj omenimo tekmo med Veterani 77 iz Tolmina in ekipo tovarne Beneco iz Čemurja. Zmagali so Tolminci s 3:1. Sledilo je srečanje ženskih vrst. Za mrežo sta stopili e-kipi Mosta na Soči (Tolmin) in domača šesterka San Leonardo, ki nastopa tudi na uradnih prvenstvih FIPAV v 1. ženski diviziji. Domačinke so zmagale s 3:0. Prejšnjo soboto sta se naposled pomerili moški postavi šentle-narda in Šolskega centra Vojvodina iz Tolmina. Zmagali so gostje s tesnim 3:2. Obe strani že načrtujeta povratna srečanja, ki bodo na Tolminskem.
V	soboto, 4. maja, v naši deželi
Kolesarska tekma na kronometer
V	S. Vitu ob Tilmentu bo v soboto, 4. maja, važna mednarodna kolesarska tekma. Krajevna kolesarska društva prirejajo namreč ob zunanjem sodelovanju prvo tekmovanje za Pokal narodov — velika zadružna nagrada.
To bo ekipno tekmovanje na krono-rr.eter. Skupno bo dolgo 58 kilometrov, udeležile pa se ga bodo med drugimi tudi ekipe Jugoslavije, Avstralije, Italije A in B, Nizozemske.
snežne razmere
Forni di Sopra 50-140; Ravascletto 30-200; Nevejsko sedlo 150-370; Trbiž-Višarje 50-100; Auronzo 20-120; Cortina d’Ampezzo 25-140; Marmolada -Malga Chapela 55-300; Corvara - Colfosco 30-130; Sesto Val Pustena 40-120; S. Candido 30-60; Piancavallo 120-200; Selva di Val Gardena 25-120; Madonna di Campiglio 140-370; Or-tisei 10-150; Rogla 70; Golte 40-80; Krvavec 100; Zelenica 30-180; Kranja ska gora 50; Kobla 30-90; Zatraik 20-70; Črni vrh 60; Kanin 160-400.
obvestila
Z S Š D I
obvešča, da bo seja balinarske komisije v torek, 9. t. m., ob 20. uri na sedežu balinarske sekcije KD Kraški dom v Repnu.
KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠZ BOR vabi vse svoje člane na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 11. t. m., na stadionu »1. maj« ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Na dnevnem redu bodo poročila odbornikov odseka in volitve. Vabljeni!
ŠAHOVSKA KOMISIJA ZSŠDI obvešča, da bo redni mesečni zamejski šahovski brzotumir v petek, 19., in ne 12. aprila, kot smo prvotno napovedali. Turnir je preložen za teden dni iz tehničnih razlogov. Turnir bo kot vedno v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstr.) s pričetkom ob 19. uri. Vabljeni!
ATLETSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da je vsak torek ob 16. uri in vsak petek ob 18. uri na stadionu »1. maj« atletska šola za učence petih razredov osnovnih šol in prvih razredov nižja srednje šole.
S P D T
vabi vse člane, da se udeležijo tradicio-
nalnega velikonočnega izleta, ki bo v ponedeljek, 8. t. m. Izlet bo z osebnimi avtomobili, cilj pa bodo Brkini (Prem, Janeževo brdo). Zbirališče bo ob 8.30 pred spomenikom v Bazovici. Vabljeni!
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo za učence, ki so se prijavili za podaljšek plavalnega tečaja potekal pouk vsako sredo po naslednjem redu: Katinara in Dom jo od 17. do 18., vsi ostali od 16. do 17. uri.
TPK SIRENA
obvešča, da bo tajništvo kluba na razpolago članom in prijateljem vsak dan (razen ob sredah, nedeljah in praznikih) od 18. do 20. ure.
KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠZ BOR obvešča, da bo v četrtek, 11. t. m., redni občni zbor košarkarske sekcije ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju.
S P D T
obvešča, da bo izlet za osnovnošolske otroke v okviru delovanja Športne šole -Trst v nedeljo, 21. t. m. Izleit bo z avtobusom, cilj pa je Sv. Lenart nad Tr-novco. Med izletom bo na sporedu tekmovanje veljavno za točkovanje tradicionalne osnovnošolske olimpiade ŠŠ-TS.
V Ljubljani mednarodni turnir v namiznem tenisu
Krašovci na Kajuhovem memorialu
Danes in jutri bo v Ljubljani tradicionalni Kajuhov memorial, ki ga ponavadi organizira namiznoteniška zveza Slovenije. Že skoraj 10 let sodeluje na omenjenem turnirju tudi namiznoteniška vrsta Krasa, ki bo tudi tokrat prisotna z mladinsko in člansko ekipo.
Tekmovanje bo vsebovalo agonistič-ni in rekreacijski del, tekmovalci pa se bodo pomerili v konkurenci posameznikov in ekipno. Kajuhovega memoriala se bodo udeležili predstavniki Češkoslovaške, Nemčije, Madžarske in ekipa Krasa kot predstavnik Italije. Jugoslavija bo zastopana z neomejenim številom ekip.
Posebno močna bodo nekatera moštva iz matične domovine, ki se bodo predstavila v najboljši postavi z izjemo članov, ki branijo jugoslovanske barve na svetovnem prvenstvu v Gòteborgu.
Vsak tekmovalec bo lahko nastopil v največ treh kategorijah. Mladinsko
Tanja Ukmar
vrsto Krasa bosta v Ljubljani zastopala dva fanta — Legiša in Doljak in 3 deklet, člansko pa Sonja Milič, in
Tanja Ukmar. Igralo se bo po Davisovem sistemu na izpadanje.
Krasovim igralcem in igralkam bo turnir služil predvsem kot priprava na bližnje državno prvenstvo in skušali bodo še popraviti tehniko in taktiko igre, tako da se bodo v najlepši luči predstavili na tako pomembnem tekmovanju kot je državno prvenstvo.
(Z.S.)
Izostala uvrstitev krasovcev
v kategoriji mlajših pionirjev
V četrtkovi številki Primorskega dnevnika na športni strani, kjer smo poročali o rezultatih deželnega namiznoteniškega turnirja, ki se je odvijal prejšnji konec tedna v Repnu, je v članku pomotoma izostala uvrstitev Krasa v kategoriji mlajših pionirjev, kjer so rdeče-beli v postavi Jan Budin, Jan Godnič in Borut Kralj zasedli tretje mesto.
Kratek oddih za zamejske odbojkarje pred zaključkom prvenstva
Mnogo
Velikonočni prazniki so za odbojkarje, kot za vse ostale amaterske športnike v Italiji, čas za oddih pred končnim prvenstvenim šprintom. To velja seveda tudi za naše šesterke, ki se v tem času pripravljajo na zadnje spopade. Za marsikatero našo ekipo bo sicer šlo le za formalnost, ki bo prispevala k izoblikovanju že bolj ali manj jasne končne uvrstitve, bodisi, da gre žal za gotov izpad iz lige, bodisi pa za »mimo« uvrstitev na čelu faznih skupin za obstanek ali na dnu skupin za napredovanje.
V tej situaciji so dve koli pred koncem vsi trije naši ženski državni ligaši. Meblo v B ligi se lahko še poteguje za 3. mesto, ki pa ne vodi v višjo ligo, Breg se lahko kvečjemu bori za vrh skupine za obstanek, zanj pa velja, da je že rešen, kar je Poglavitni cilj te podskupine, Sloga Pa je žal že matematično obsojena na izpad.
Iz vsakršne kombinacije za napredovanje oziroma za obstanek v ligi sta izločena le Sloga v moški D ligi t®' Bor v ženski D ligi, Olympia Ter-Pin v moški C-2 ligi in Naš prapor v moški D ligi pa imata tako malo mož nositi, da ju ne bomo sploh omenili. Praktično rešena pa je Sloga v ženski P ligi. Poglejmo si torej položaj o-stalih ekip, ki jim zadnja tri kola v deželnih ligah lahko še, pa čeprav v nekaterih primerih zgolj teoretično, krojijo končno uvrstitev.
Val (moška C-2 liga)
Čeprav so v zadnjih kolih vidno Popustili Štandrežci še niso povsem izločeni iz boja za napredovanje, saj iahko realno dohitijo drugouvrščeni
naših ekip se še bori za napredovanje
Friuli, valovci pa bi morali poskrbeti v zadnjih kolih za niz podvigov. Najprej morajo v gosteh odpraviti sam Friuli, nato zmagati doma še z vodečim ASFJR, verjetno pa osvojiti tudi derbi z borovci v Trstu. Pri tem bi jim morali borovci pomagati, tako da bi v predzadnjem kolu tudi oni odpravili Friuli. Ob enakem številu točk (v zadnjem kolu bo menda f riuli gotovo doma premagal CUS) bi o drugem mestu, ki še zagotavlja napredovanje v C-l ligo, odločal količnik v setih. Možnosti: 30 odst.
Bor J1K banka (moška C-2 liga) Za borovce velja približno isto, kot za Val. »Plavi« morajo upati na serijo uspehov Štandrežcev, sami pa morajo premagati Olympio v gosteh, doma pa Friuli. V tem primeru bi lahko o napredovanju odločal derbi z Valom, ki bo, kot rečeno, v Trstu v zadnjem kolu. Lepšega derbija za konec ne bi mogli imeti! Možnosti: 30 odst.
Friulexport (ženska C-2 liga) Združena mladinska ekipa lahko še računa na drugo mesto (prvo je oddano) vendar so njene možnosti bolj teoretične. Dekleta morajo v preostalih treh tekmah vselej zmagati (doma z Martignaccom, v gosteh s Ce-ramicami d’Arte in z Gorianom), drugouvrščeni Martignacco pa mora zadnja tri srečanja izgubiti. Nato bi o drugem mestu odločal količnik v setih: Možnosti: 20 odst.
Kontovel Electronic Shop (ženska C-2 liga)
Kontovelke se otepajo izpada. Zadnji dve uvrščeni ekipi neposredno izpadeta iz lige, 3. in 4. gresta na kva-
lifikacije. Realno se Kontovelke ne morejo izogniti kvalifikacijam za obstanek (z drugouvrščeno ekipo nižje D lige), čeprav jim to teorija še dopušča. S tremi zmagami v zadnjih tekmah (v Reziji, doma s Fontana-freddo in Pierisom) bi bile gotovo najmanj četrte, vsak poraz, zlasti z Val Resio ali s Pierisom pa bi lahko bil usoden. Možnosti za kvalifikacije: 50 odst.
Jami je Schema (moška D liga)
Čeprav z 10 točkami delijo drugo mesto Jameljci še niso rešeni. Zanje velja isto kot za ženske v C-2 ligi. Le prvi dve ekipi v skupini za obstanek nimata problemov, 3. in 4. pa gresta na kvalifikacije. Jameljci imajo sicer ugoden koledar (pri Banih z zadnjeuvrščeno Slogo, doma s praktično že izpadlo Gretto, spet doma z vodečim Sa,n Sergiom) : s tremi zmagami (kar je možno!) bi bili gotovo na varnem, z dvema bi o njihovi usodi najbrž odločal količnik v setih, saj je malo verjetno, da bi San Sergio prepustil v prihodnjem kolu zmago Turjaku, kajti bi se lahko še sam znašel v boju za obstanek. Možnosti: 60 odst.
Sovodnje Centralsped (ženska D
liga)
Sovodenjke so od naših ekip najbližje napredovanju, saj vodijo na skupni lestvici, po gostovanju v Trstu pri CUS pa bodo na domačih tleh igrale z neposrednima nasprotnikoma Corridonijem in Canonom. Zmaga v teh dveh srečanjih bi pomenila prvo mesto. Naj omenimo, da v tej ligi drugo mesto ne pomeni napredo-
vanja (za razliko od C12 lige), temveč omogoča le nastop na kvalifikacijah. Možnosti: 70 odst.
MOŠKA C 2 LIGA
Skupina za napredovanje Lestvica
ASFJR. Čedad Friuli Povoletto Val Štandrež Boi’ JIK banka CUS Trst Olympiì Terpin
7 7 0 18:5 12 7 5 2 17:8 10 734 14:15 6 734 13:15 6 725 10:19 4 7 2 5	7:17	4
Tako do .konca
8.	kolo: Olympia - Bor JIK banka; ASFJR - CUS, Friuli - Val. 9. kolo: CUS - Olympia, Bor JIK banka - Friuli, Val -1 ASFJR. 10. kolo: Olympia -ASFJR, CUS - Friuli, Bor JIK Ban-
ka - Val.
ŽENSKA C-2 LIGA Skupina za napredovanje Lestvica
Pav Ideal Mode	7	7	0	21:5 14
Libertas Martignac.	7	6	1	13:9 12
Friulexport	1	3	4	15:15 6
Virtus Vigonovo	7	2	5	10:17 4
Gorian Tržič	7	2	5	10:18 4
Ceramiche d’Arte 7' 1 6	8:18 2
Tako do konca
8 kolo: Friulexport - Martignacco. 0. kolo: Ceramiche d’Arte - Friulexport in Martignacco - PAV Ideal Mode. 10. kolo: Gorian - Friulexport in Ceramiche d’Arte 4 Martignacco. Skupina za obstanek Lestvica
Sangiorgina	7	7	0	21:6 14
Pastificio Crisci GO	7	5	2	15:10 10
Lloyd Fontanafred.	7	4	3	15:12 8
Pieris	7	2	5	11:15 4
Kontovel Elee. Shop 7 2 5	8:16 4
Val Resia	7 16	8:19 2
Tako do konca
8. kolo: Fontanafredda - Crisci, Val Resia - Kontovel El. Shop, Pieris -Sangiorgina. 9. kolo. Kontovel El. Shop - Fontanafredda, Crisci - Pieris, Sangiorgina - Val Resia. 10. kolo: Fontanafredda - Val Resia, Kontovel El. Shop - Peris, Crisci i Sangiorgina.
MOŠKA D LIGA Skupina za obstanek Lestvica
S. Sergio Trst	7	6	1	19:5 12
Libertas Krmin	7	5	2	17:8 10
Jamlje SOBEMA	7	5	2	16:10 10
Gretta	7	2	5	9:16 4
Intrepida Mariano	7	2	5	9:16 4
Sloga	7	1	6	4:19 2
Tako do konca
8. kolo: Sloga - Jamlje Sobema, San Sergio - Turriaco. 9. kolo: Jamlje Sobema - Gretta, Mariano - San Sergio, Turriaco - Sloga. 10. kolo: Jamlje Sobema - San Sergio, Mariano -Turriaco.
ŽENSKA D LIGA Skupina za napredovanje
Sovodnje Central. Corridoni Foljan Killjoy Trst Canon Tržič CUS Trst Bor Trst
752 18:10 10 752 17:14 10 743 17:11 8 743 16:13 8 7 2 5	9:18	4
7 1 6	8:10	2
Tako do konca
8. kolo: Canon - Killjoy, CUS - Sovodnje Centralsped, Carridom - Bor.
9.	kolo: Sovodnje Centralsped - Canon, Killjoy - Corridoni, Bor - CUS.
10.	kolo: Canon - CUS, Sovodnje Centralsped - Corridoni, Killjoy - Bor.
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Zoložništyo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 L|ubl|ana Kardelieva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st , viš. 23 mm) 43 000 lir Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI
TRST IH. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja k J ZTT	fpirjlj Član italijanska
in tiska	Trst	[N HI zveze Časopisnih
I >	založnikov REG
6. aprila 1985
Italijani se zatekajo k zasebnim oblikam življenjskega zavarovanja
• RIM — Državni skrbstveni aparat že dolgo škripa in v blagajni zavoda INPS zeva velikanski primanjkljaj. Nič čudnega torej, če poprečni državljan polagoma izgublja zaupanje v javni sistem in si skuša pomagati kako drugače, da si zagotovi vsaj kolikor toliko varno prihodnost. Vsakdo bi rad na stara leta živel brez večjih finačnih težav, obenem pa želi tudi preskrbeti otroke. No, v zadnjih letih naglo narašča število ljudi, ki se pred neznankami bodočnosti zatekajo k življenjskemu zavarovanju pri zasebnih družbah.
Iz letnega poročila o stanju na zavaroval-ninskem področju, ki ga je te dni predložil parlamentu minister za industrijo Altissimo, je razvidno, da se je vrednostni obseg življenjskih zavarovalnih polic v letu 1984 povečal za 28,6 odst., na 1.930 milijard lir, medtem ko je ustrezni porast v letu 1983 znašal 23,9 odst. Od začetka leta 1981 do konca lanskega leta se je vrednost tovrstnih polic skoraj podvo-
jila, saj se je povzpela s 1.052 na slabih 2.000 milijard.
Minister Altissimo je to pripisal tako dejstvu, da življenjsko zavarovanje pomeni tudi izvrstno in donosno obliko varčevanja, kakor že omenjeni okoliščini, da je državni sistem obveznega zavarovanja v krizi. Dodal je, da se zlasti v skrbi za kar najudobnejše prebitje zadnjih let v življenju ljudje ne smejo oslanjati samo na javno skrbstvo, ampak morajo v lastnem interesu iskati dodatne oblike zavarovanja na podlagi samostojnih prispevkov.
Minister je v poročilu zapisal, da so prihranki na celovitem skrbstvenem področju v Italiji kljub vsemu še vedno preskromni, saj ne presegajo 5.000 milijard lir, kar ustreza komaj enemu odstotku notranjega bruto pro izvoda. Altissimo, ki ima zelo rad primerjave S tujino, posebno pa še z ZDA, je pripomnil, da pokojninski skladi in zavarovalne police skupaj v Ameriki zajemajo kar 20 odst. na borzi kotiranih delnic.
MANILA — Veliko se govori o ‘muslimanskem fanatizmu, pozabljamo pa, da so takšni pojavi pogosti tudi v katoliških vrstah. Na Filipinih so včeraj ponovili srhljivo tradicijo križanja po svetopisemskem vzoru. Nič koliko ljudi se je samovoljno dalo pribiti na križ z žeblji, dolgimi do 10 centimetrov, veliko drugih se je do živega mesa prebičalo ali kako drugače poškodovalo v počastitev Kristusovega trnovega pota. Krajevni Cerkvi to menda ni po godu, ne more pa takšnih primitivnih izpadov preprečiti.
CHICAGO — Gary Dotson, 28 let, je presedel šest let v zaporu pod obtožbo posilstva, ki ga ni zagrešil. Se daj so ga izpustili na prostost, ven dar proti varščini 100.000 dolarjev ali okrog 200 milijonov lir. Cathlee Webb, 23 let, mati dveh otrok, je sodnikom priznala, da si je vse skupaj izmislila. Z Garyjem se je res ljubila, po zneje pa se je ustrašila zanositve, si raztrgala obleko in se namenoma ranila ter mladeniča prijavila policiji.
40-Ietnica osvoboditve
BUDIMPEŠTA — S parado, v kateri so vozili tudi rakete, je Madžarska proslavila 40-letnico osvoboditve
Japonska »pošast« se je oglasila
TOKIO — Zagonetna kriminalna tolpa z imenom »pošast z 21 obrazi«, ki je prejšnji mesec zaradi izsiljevanja zastrupila slaščice večjega števila japonskih tovarn, je objavila svoj »izziv policiji«. Pismo, 24. v enem letu, je poslala časniku v Osaki. V njem zatrjuje, da tolpo sestavlja sedem oseb, ki so vsakokrat izigrale »najboljšo policijo na svetu«.
Pošast z 21 obrazi se je prvič oglasila pred enim letom. Dne 18. marca leta 1984 je zaradi denarja ugrabila Kacuhisa Ezakia, predsednika slaščičarske tovarne Ezaki Glico, in zahtevala 100 milijonov jenov odkupnine, okoli 800 milijonov lir. To je bila prva ugrabitev visokega industrijskega funkcionarja po drugi svetovni vojni.
Gez nekaj dni in v doslej še nepojasnjenih okoliščinah je Ezaki zbežal iz zapora ugrabiteljev. Od takrat dalje so člani tolpe na najrazličnejše načine izsiljevali ljudi in dosegli vrhunec svoje kriminalne dejavnosti z zastrupitvijo vseh slaščic tovarne Morinaga s cianidom.
i_i BOSTON — Znanstvenika Demokratične republike Nemčije so zaradi špijonaže (obtoženec je dejanje priznal) obsodili na 8 let zapora in 5.000 dolarjev globe. Med nekim posvetovanjem znanstvenikov je v zameno za 16.800 dolarjev zahteval zaupne informacije. Mornariški uradnik, ki mu jih je dal, je bil agent FBI.
M. Muster:
46.
CIKAGO
Letos v vesolju prvi teleskop
RIM — Ameriška agencija za raziskovanje vesolja (NASA) namerava še v tem letu izstreliti v vesolje prvi teleskop. Za ta dogodek vlada med astrofiziki izjemno pričakovanje, saj napovedujejo, da bo izstrelitev prvega vesoljskega teleskopa imela za njihovo znanost taka velik pomen, da bi se jo dalo primerjati kar Galilejevemu izumu prvega teleskopa. V primerjavi s sedanjim največjim teleskopom na zemlji bi moral sedemkrat globlje prodirati v vsemirje in zajeti 350-krat večji prostor, občutljiv pa bi moral biti za 50-krat šibkejšo svetlobno žarčenje.
Eden izmed voditeljev tega pomemb nega programa NASA je svetovno zna-
ANTWERPEN — Čeprav je presegla krizo, »diamantska četrt« v lanskem letu ni ujela ostalih gospodarskih dejavnosti v tem največjem belgijskem pristanišču. Tržišče z diamanti, ki zagotavlja 6,2 odst. vsega belgijskega izvoza in uvoza in zaradi česar so trgovci z diamanti najboljši »ambasadorji« svoje države pri uglednih gospodarskih krogih v svetu, je polno nepredvidljivih pasti. V dobrih časih, se je z brušenjem dragocenih kamnov ukvarjalo 20.000 delavcev, sedaj jih ni niti sedem tisoč in še ti delajo komaj polovico dneva. V takšnem stanju ni bilo nič čudnega, če je šlo v stečaj nekaj velikih »bosov«. Dogodek je močno odjeknil v poslovnih krogih in domače banke so jim morale priskočiti na pomoč. Nastal je naravnost nevzdržen položaj. Krožijo govorice, da je v antvverpskih bankah na zalogi toliko diamantov, da bi njihova' istočasna prodaja povzročila katastrofo.
Antwerpen je še vedno prvo. tržišče na svetu z dragocenimi kamni, čeprav se je število sklenjenih kupčij zmanjšalo za polovico. Na ceno diamantov je vplival tudi dolar. Poslovneži še vedno odlašajo z nakupi, primanjkuje pa tudi prost kapital, ki se je za ta trg od nekdaj zanimal. To je bil eden izmed glavnih razlogov, zakaj so tukajšnji trgovci šli na proti odjemalcem in so v nasprotju z dosedanjo prakso segli po domiselnih reklamnih sredstvih.
Do povsem nepredvidenega šoka je prišlo, ko je Sovjetska zveza poslala na trg velike količine diamantov, da si je zagotovila tujo valuto za uvoz pšenice.
Eno k drugemu, antwerpski trgovci se tudi čez lanskoletni izkupiček ne morejo pritožiti; slabši zaslužek, so nadomestili z večjim izvozom. Lani je izvoz navrgel 100 milijard belgijskih frankov (1,5 milijarde dolarjev). S tem izkupičkom so ostali na vrhu lestvice najboljših belgijskih izvoznikov. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da je diamantska kriza relativna, izhaja iz neuresničenih načrtov, ki so si jih zastavili na podlagi splošnega gospodarskega oživljanja.
Antwerpski trgovci so kljub vsemu utrdili svoje vodilno mesto na svetu v tem sektorju. Ta dejavnost se je razmahnila v stoletju, po drugi svetovni vojni pa se je najbolj razvila v Belgiji, primat, ki ga ta država ohranja tudi danes, kajti pri 300 milijardah belgijskih frankov letne sve-
ni astrofizik, ameriški Italijan Riccardo Giacconi. Rodil se je v Italiji, študiral na milanskem vseučilišču, ta koj po diplomi pa je odšel čez »veliko lužo« in postal ameriški državljan. Zdaj med drugim predat a astrofiziko na univerzi »John Hopkins« v Baltimori. Pretekli mesec se je mudil na obisku v Italiji in je na tiskovni konferenci v Rimu časnikarjem obrazložil marsikatero zanimivost v zvezi z vesoljskim teleskopom.
Prof. Giacconi je med drugim povedal, da bo naprava za opazovanje neba, ki je velika približno kot železniški voz, omogočila podrobnejše proučevanje 500 zvezd, ki so najbližje Zemlji. Z njeno pomočjo bo mogoče
tovne proizvodnje diamantov so najbližji konkurenti Indija, Izrael in dru gi tri do štirikrat za Belgijo.
V drugih dejavnostih ne, toda v trgovini z diamanti so Belgijcem najbolj »pomagali« Japonci. Dobesedno oblegali so kakšen poldrugi tisoč trgovin z diamanti v tej luki in pustili druge kupce daleč za seboj. Za presenečenje so poskrbeli sicer varčni Švicarji, ki so se uvrstili takoj za Japonci in pred arabskimi šejki, ki so v Antwerpnu zelo cenjeni gostje.
ugotoviti, ali obstajajo sistemi, ki so podobni sončnemu, in morebiti v njih planeti z značilnostmi naše Zemlje, kar je seveda povezano z vznemirljivim vprašanjem o obstoju življenja v vesolju.
Vesoljski teleskop, ki bo- krožil približno 500 kilometrov nad zemeljsko površino, se po angleško imenuje »Huble Space Telescope«. Ime nosi po ameriškem astronomu Edivinu Hub-blu (1889-1953), ki je s pomočjo spektralne analize odkril zakon, po katerem se jate galaksij medsebojno oddaljujejo s hitrostjo, ki je premo sorazmerna z njihovo medsebojno raz--daljo-. Poimenovanje vesoljskega teleskopa seveda ni naključno, saj bodo na osnovi meritev, ki jih bo omogočal, lahko natančneje izračunali vrednost Hubblove konstante, ki določuje hitrost, s katero se vesolje širi. Vse to bo seveda omogočilo natančneje izračunati starost vesolja, natančneje odgovoriti na vprašanje, ali je vesolje »odprto« ali »zaprto«, se pravi raztezajoče se v neskončnost ali ne ipd.
Teleskop Huble bi moral krožiti o-krog našega planeta približno 20 let, nakar bi ga morala zamenjati podob-na, a seveda bolj izpopolnjena naprava. Dostopen bi moral biti vsem a-stronomom, brez političnih razlik. Računajo, da bo ves projekt do trenutka izstrelitve stal okrog 1,4 milijarde dolarjev, stroški za vzdrževanje teleskopa v vesolju pa bodo letno znašali približno 100 milijonov dolarjev..
Posledice zastrupitve v Bhopalu
NEW DELHI — Indijska zdravniška organizacija je svetovala osebam, ki so se s plinom zastrupile v Bhopalu, naj se poslužujejo zaščitnih sredstev proti zanositvi. Tako naj ravnajo vse dotlej, ko ne izginejo vsi znaki zastrupitve.
Ugotovih so namreč, da okužena dvojica lahko spočne pohabljenega otroka. Kakor je znano, je proti parazitski plin umoril 2.500 oseb, 200.000 pa jih je zastrupil.
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvica -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase * kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih In surovih salam.
INDUSTRIJSKA CONA ■ TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel.: 820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE
VOŠČI VESELO VELIKO NOČ
DUlcE
grandi marche
Zamegljen diamantni sij