Posamezna številka 40 vinarjev.
Stev. 170.
v LiBDijani. t sodoio, dne 26. jniiio raia.
Leio m
» SLO V JtiNECc velja
po po$U na'vas strani Jugoslavije tn v Ljubljani: u oelo leto naprej.. K 84*— sa pol leta „ .. „ 42-— ia Četrt leta * .. „ 21"— ca en mesec „ .. „ 7'—
Ea lnonematvo oeloletno K 93-—
ea Sobotna izdaja: =
Za oelo leto.....K 15 ~
ta Inozemstvo.... ,, 20 —
r — Inserntis essea
Enostolpna petltmta (M nun stroka in 3 mm visoka ali n]a
prostor) k« enkrat . . . po K 1*S0 uradni razglasi . jio K 1*8(1 Pri naročilu nad 10 ob|av popust.
Mr.!man|il oglas 5 9/0 mm K-f— --* Poslano:
Enostolpna petltvrata K 3'— izhaja vsak dan Izvzemši po« neJeljek ln dan po prazniku, ob 3. url slulraj.
IV Uiedniiivo le v Kopitarjevi ullol itov. 6/1H. Ronoplal se ne vračajo; nefranklrana pisma so na sprejemajo. Uredn. telof. itv. 60. uprava, itv. 828.
Političen list za
Uprava Je v Kopitarjevi ul. ti. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 850 ia naročnino ln št 340 sa oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 20.511, bosn.-Uero. 7583.
Duši siačina.
Časnikarski boj, ki se je začel v naši deželi, ima neprecenljivo vrednost in globlji smisel v tem, da je z nenadno jasnostjo osvetlil načela in taktiko posameznih političnih organizmov v naši domovini. Nepremostljiv prepad je zazeval med idejami ene skupine, ki se zove V. L. S., in druge ki se imenuje J. D. S. Naši politični nasprotniki so mnenja, da je najboljše sredstvo javne uprave oborožena sila, mi to zanikamo in kot demokratična stranka zahtevamo pač mesto sile demokracijo. Da se ta dva politična načina izključujeta kakor noč in dan, je naravno. Naravno pa je tudi, da naslanjamo mi svoje delovanje na eno, J. D. Š. pa na drugo. To izvira pač iz zgodovine, značaja in psihologije vsake izmed dveh strank.
Ker je J. D. S. po svojem mišljenju in značaju prepričana, da leži vsa re-šilnost javnega dela v policiji, ji do konca sveta ne bodemo mogli dokazati, da je za naš čas edino pravična in zdrava podlaga politike — demokracija. Zato je z njo vsaka debata brezplodna in naj služi ta naš odgovor naši javnosti v politično razmotrivanje.
Po mnenju vsakega človeka, ki zna misliti o javnih zadevah, je jasno, da se vrednost in smotrenost političnih ukrepov zamore soditi le po svojih učinkih v praksi. Drugih meril politika ni še nikdar poznala. Če sodimo ukrepe deželnega predsednika po tem edino merodajnem kriteriju, mora pač vsak misleč človek na mah uvideti, da je način dr. Brejca dosegel na celi črti nameravani uspeh. Slovenija je stavko brez vsake škode, ne da bi se bila pre-lila niti kapljica krvi, srečno prestala, v Ljubljani ni Italijanov in življenje gre v naši deželi svojo mirno in redno pot naprej. To je hotel deželni predsednik doseči, in to se mu je posrečilo brez žandarmerije.
Da je to pravilno, v6 tudi J. D. S. prav dobro; saj je duševni oče sedanje gonje proti dr. Brejcu dr. Žerjav pred pričami sam priznal, ko je zahteval bajonete: »Katera metoda pa je boljša, bo pokazal uspeh.« Toda tej stranki ne gre za te stvari. Ona hoče v naši deželi vojaškega guvernerja in misli, da se ji to posreči, če nariše v Belgradu razmere v Sloveniji kolikor se da temno, če prepriča »odločujoče činitelje«, da je naše ljudstvo z deželnim predsednikom na čelu boljševiško in da se v slo-
venskih krajih koplje »grob naši državi«. Da bi njena dokazovanja bolj učinkovala, trdi, da je slovensko delavstvo kričalo pod oknom deželne vlade »Dol s Petrom«, kar ne odgovarja resnici. Le v njeno moralno škodo more biti, če se poslužuje v tem boju neresnice.
Da se kapitalistična stranka poteguje za vojaški režim, ki ni odgovoren ne ljudstvu in ne narodnemu predstavništvu, ki deluje brez vsakega javnega nadzorstva, je naravno. Če bo pa naše ljudstvo tako zasmehovanje svojih svoboščin pripustilo, je vprašanje, ki bo J. D. S. še presneto belilo glave. Danes, ko se naš kmet in naš delavec zavedata, da niti parlament ni več predstavnik in izraz ljudske volje, ko vidi, da se mu odreka pravica do zastopstva v pokrajinskem zboru v Sloveniji in je deželna vlada edini preostanek ljudske samoodločbe, danes hoče J. D. S. zadušiti še ta zadnji drobec naše demokracije in postaviti na to mesto bajonete. Neizmerna mora biti kratkovidnost in naivnost voditeljev te stranke, da mislijo, da je pri našem samozavestnem ljudstvu danes to izvedljivo. Na tem potu jim želimo obilo sreče.
Mi smatramo ta način za poguben in usodepoln in bodemo hodili vsled tega svojo jasno začrtano pot brezobzirno naprej. Za nao jo demokracija gonilna sila vsega našega javnega dela, ne pa kak okrasek ali kak popularni privesek našega programa. Poslednje prepustimo drugim strankam, ki imajo v svojih programih resnice le toliko, kolikor je je v njih zamolčane. Naši politični kulturi bi bilo bolj koristno in nam samim bi se zdelo bolj častno, ko bi J. D. S. imela toliko poguma in brezobzirne odkritosti, da bi demokracijo ovrgla in jasno izjavila, da se je spremenila v stranko policistov in Tiszovega absolutizma.
»Sveta vojska«:
(Dalje.)
3. Zelo važno vlogo v boju zoper sirovost imajo naši časniki, zlasti politični. Kajti le te bere vse, dočim strokovni listi pridejo le mali peščici v roke. Če hočemo kako idejo popularizirati, se morajo zavzeti zanjo politični listi. Ti nimajo naloge samo s kopo novic vsak dan svoje bralce
oskrbeti, marveč še mnogo bolj plemenito nalogo — posebno pri nas Slovencih — narod vzgajati za vse lepo in dobro.
Ali pa politični listi to nalogo vrše? Ne trdim, da nič ne. A mnogo premalo. Kateri politični list je že opozoril na to, da je laško preklinjevanje že samo z narodnega stališča velika sramota? Pač pa se godi nasprotno. Gotovo je, da nas ravno politika strašno posirov-1 j a. In politični listi so glasniki te politike.
Najprej je treba enkrat jasno in glasno konstatirati, da je tudi med inteligenco mnogo sirovost i. Vnanje politure navadno nc manjka, pač pa srčne kulture. Časih pa tudi vnanje dostojnosti. Milčinski v enem svojih spisov z žgočim sarkazmom biča sirovost ljubljanske »gospode«, ko se vrača z izleta na Dolenjskem, Kot bi sc peljala menežarija! Zelo veliko in grdo kolnejo. Ne grajamo tukaj kletve kot greha (o tem tukaj sploh ni govora). Obila kletev je znamenje velike si-rovosti. Šteli so nekje in našteli pri nekem »inteligentu«, da je zaklel v četrtinki ure osemdesetkrat. Kot bi »rožice sadil«!
Če pa v zasebnem občevanju ne poznamo nekoliko olike, v politiki nanjo čisto pozabljamo. Ali niso politični boji, kakor smo jih imeli pred vojsko, prava sirovost? In ali nočejo nekateri to sirovost po vsej sili zopet uvesti? Žalostna nam majka! Komaj je vojska minula, ne, ni še popolnoma minula, že se pojavlja zopet vsa stara strastnost in sirovost med nami. In med lem, ko se nam hiša na vseh koncih podira, ko bi morali vsi samo ta cilj pred očmi imeti, kako domovino rešiti, nimamo nujnejšega opravila, kakor da se zopet po stari maniri med seboj preganjamo in pobijamo! Ali je tak narod zrel za svobodo? ... Mi sami sebi dajemo s tem silno slabo spričevalo. Med vojsko smo spoznali in priznali, kako grdi in neumni so bili ti boji, — po vojski jih zopet.oživljamo in ponavljamo. Med vojsko so nam priznavali razboriti in merodajni možje nasprotne stranke, kako neumno in smešno je, da hočemo mi ubogi Slovenci, ki se imamo boriti na življenje in smrt za svojo eksistenco, da hočemo mi reševati in rešiti velike svetovne probleme — smešno, kakor bi se otroci igrali voisko! — po svetovni vojski nam pa zopet Lotrič et conzortes hočejo vsiljevati svojo »svobodomiselstvi>.< t. j. brezverstvo in proslavljajo prekucevanje Marjinih spomenikov — dobro vcgoč ali pa celo nalašč za to, da bi dražili in izzivali odpor vernih katoličanov, kateri danes še tvorijo večino med Slovenci. — Ali
berite dopise v »Domovini«! Tam ne boste videli, kakor bi človek pričakoval v dopisih poročil: pri nas smo to in to lepega in koristnega napravili, ampak sami ljubi osebpi napadi — na gotove osebe seveda. Nikakor ne trdimo, da ni dovoljeno duhovnika kritizirati, ako res kaj napačnega napravi, — a to ni kritika, to je sistematična »farška gonja«. In to naj je delo za narod, delo za domovino! Ali vojnih dobičkarjev pa nič ne vidite? In židovske nevarnosti, ki nam preti, nič ne opazite, da bi opozorili nanjo? In italijanskega preklinjevanja nič ne slišite iz ust Slovencev, da bi jim povedali, kako sramotno je to! Prav zares!
V tem trenotku, ko nam Italijan kleči na tilniku in nam reže velik kos mesa z našega telesa, nimamo nič nujnejšega, kakor čez »čuke« zabavljati, na farje ščuvati, Marijine kipe prekucavati in podobne burke uganjati. To nas bo rešilo — prav gotovo! — Bridka žalost me prešine, ko se spomnim domovine .., Ko vidimo, kako nam jc ne trgajo na kose samo tujci, ampak jo trgamo tudi sami na dvoje in troje, — ko bi jo morali vsi samo podpirati, ker tako potrebuje umiritve in ureditve! Ko človek io prenriljuje bi skoro obupal rad domovino: ljudje, naši ljudje, nočcio domovini dobro, nočejo sebi dobro, nočejo miru, nočejo ljubezni, nočejo sreče ... Enako kakor mora obupati nad človeštvom, čc opazuje pariško konferenco, videč, da na svetu ni pravice, da hočejo krivico, hočejo nemir, hočejo vojsko, hočejo, da se morimo med seboj še dalje ...
Pa sveta mi ne moremo prenarediti, našo majhno in temno slovensko domovino bi pa že lahko, ko bi hoteli! V vsaki stranki so mirni in dostojni ljudje, ki to javno sirovost obžalujejo in obsojajo, se izgovarjajo in opravičujejo, a — molče. In tako kljub dobri volji mnogih ne pridemo vez iz sirovosti. Zato »Sveta vojska zoper pijančevanje, nenravnost in sirovost« pozivlje dostojne ljudi vseh strank, da se združijo in organizirajo ter zavirajo in zatirajo sirovost vsak v svoji stranki. Politične liste istotako vseh strank pa prosimo, naj se zavedajo svojega lepega poklica, ki je: narod vzgajati. Naj ljudstva ne zavajajo v sirovost, ampak ga dvigajo kvišku k lepemu in dobremu! Strankarski boj — ne, »boji« ni prava beseda — strankarska tekma naj se vrši vedno v mejah dostojnosti.
4. Delati zoper sirovost je končna dolžnost tudi naše vlade. In sicer s tem, da ljudstvu odteguje prilike k sirovosti in zatira ekscese sirovosti. Košišče in gnojišče sirovosti — to je bilo že povedano
i s^TFK
JL,- i JL
Janko Podtrojiški:
9z zračnift višav,
(Letalčevi zapiski.)
Bilo je na Veliko soboto lcla 1918, Ležal sem oblečen na postelji ter izpu-ščal oblake dima iz male pipice, katero so mi pri vojakih potisnili med roke. Topli solnčni žarki so sc vsipali v ranem jutru skozi odprto okno ter zlaL'li krila mojega malega »Etricha«, katerega sem obesil na strop v okrasje moje skromne, a lične pilotske sobice. Iz mesta pa se je čulo drobenje milodonečih krakovskih zvonov. Začutil sem koprnenje po domači cerkvici svete Trojice in ker mi ni bilo usojeno kot najmlajšemu, da bi prisostvoval v domači fr ri svečanosti »Vstajenja«, sem poletel s svojimi mislimi v domači kraj. Zagledal sem v elipsah dima glavico mojega ideala ...
Odprla so se vrata in v sobo je stopil ordonanc ter pokorno javil, da je napovedan »slart« ob enajsti uri. Voščil mi je veselo Veliko noč ter odšel na dopust. Vstal sem urno, použd ko&ilce ter se pripravil na polet. Po obedu pa so prišli moji trije učenci, kateri so odhajali na fronto . . . Milo mi je storilo, ko sem gledal te krasne sinove gališke, katere sem učil letalske umetnosti, jih učil s požrtvovalnostjo za smrt. Nisem našel besed
ob tem slovesu, le oči so govorile neizrečene izraze sočutja. Ljubil sem jih, saj je bil marsikak trenutek mojega življenja tesno spojen z usodo istih. Izmenjali smo si slike ter poslovili za — vedno.
Podal sem se na letališče. Vetromer je kazal 20 m na sekundo. Obenem sem zapazil vzhodno ob Visli v smeri Tarno-wa majhne temne lise. Spomnil sem se zadnjega poleta čez Karpate in vedel sem, kaj imam pričakovati od močvirja in gozdnate pokrajine okoli Grodeka in Pfze-misla. Vendar mi ni srce niti trenutek hitreje bilo. G. nadporočnik Lco, kateri jc bil tudi obsojen kot najmlajši od častnikov, da mesto dopusta poleti na velikonočno soboto z zračno pošto v Lvov, me povabi na vrček v kantino. Prisrčno sva občevala med seboj, saj je bil poklic obeh enak in njegova usoda v mojih rokah. Pogledal sem na uro. Čas je bil, da odideva. Nataknil sem še letalsko avbo, očala in usnjate rokavice in preizkusil motor, dvignil roko in štartni mojster je dal znamenje za odhod. Komaj sem potisnil plinov ročnik na prosto, že mi je zmanjkalo tal. Pa moj ptič se je že zibal v zraku in zdelo se mi jc, kakor da se nahajam v viseči gondoli Zepelina v dunajskem Pratru. Pogledal sem nato na višinomer. Bil sem že 300 m visoko. A tedaj se je pa že začel boj na življenje in smrt. Kakor da bi se zakleli vsi nevidni duhovi ter zaganjali mali čolnič 100 m više ter kakor da bi sc norčevali iz iznajdbe človeškega razuma in se posmehovati heroičnemu
naporu pilota, telebali aparat v globine. Postajalo mi je vroče. Snel sem rokavice od potnih rok, odstranil z oljem zamazana očala ter z novo silo kljuboval viharju, Napravil sem par skokov kvišku, da s tem dosežem višino ter zasledim morda kako mirno zračno žilo.
Med tem sta potekli dve uri. Bližal sem se Jaroslavu. Pred sabo zagledam velikanske gore črnih oblakov. Ker so zloglasne ,Boe' ponehavale s svojimi sunki uničevalno delo na mojih živcih, sem se namenil poleteti v ta obločni kaos. Še par sekund in obdajala me je na vse strani gosta tema. Pred sabo nisem videl ničesar. Niti manometra pred nosom nisem opazil kljub temu, da je bil v kazalcih in številkah radij. Par sekund še in konec bode oblakov. Tako sc mi je zdelo. Vendar temu ni bi bilo tako. Oblaki iiJiajo to lastnost, da se sproti stvorijo in takoj zopet razpuščajo. Tako je tudi, če gledamo od spodaj velik oblak, in zdi se nam, da je ta oblak, ki se pomika na prostornem horizontu vedno isti; vendar temu ni tako. Oblaki se pretvarjajo v obliki krogov. Radi tega pa tudi ni bilo izgleda, da bi še tako kmalo zagledal modro nebo, zato sem odvzel plin, potisnil volan naprej in v vertikalnem padcu v eni minuti izpod oblakov zagledal mater zemljo. Dal sem motorju zopet plin, iz-žmel oči, ter gledal na vse strani, da najdem zopet svojo orijentacijo. Krasno vreme je bilo spodaj. Solnce je sijalo in slikalo mavrične barve v dolge curke
dežja, ki so prihajali iz oblakov, katere sem pravkar zapustil. Začutil sem v svojih pljučih ves drug zrak. Zrak rezek, gozdni zrak. Ozrl sem se navzdol. Ogromne ploščine zemlje porastle z lepimi smrekami sem opazil. Zahotelo se mi je, da mi zrastejo peroti, ter da bi kakor ptič orel vedno zamogel obletavati te krasne gozdove. Bližal sem se PFzemislu. Naenkrat začutim na svoji rami roko mojega pasažirja. Ozrem se nazaj, in vidim, kako mi moj spremljevalec kaže s kazal-ccm smer Pfzemisla. Urno se ozrem tja in opazim v svoje presenečenje, da prihaja od finih tančičastih oblakov čez ondotne griče aeroplan. Vedno bliže, naenkrat ugledam in spoznam tip, ogrske zrako*-plovne družbe Čffag. To se mi je zdelo čudno in nemogoče. Vedel sem, da v Lvovu pri ondotni zračno-poštni postaji niso imeli nikakega enakega aparata. In tudi v Kra-kovu je bil edini ta, v katerem sem sedel jaz. Razmišljati nisem imel več časa, ker Čffag se je bližal z orkansko brzino mojemu aparatu. — Videl sem že parkrat karambol ali trčenje dveh letal v zraku in to me je storilo nervoznega.
Še sto metrov me je morda ločilo o3 nasprotnika. Moji živci so bili izčrpanL Predstavljajte si moj položaj. — Urno odstavim plin, pritisnem volan naprej in h ajdi v vertikalnem padcu, da se izognem katastrofi. Moj nasprotnik jc storil isrto. Bila sva skupaj. Trčila sva propeler na propeler, krila na krila, jaz sem popustil vsa krmila in prepričan sem biL da M
J
pa je alkoholizem, tega nikoli ne pozabite! Dokler pa korenine ne posekamo, ne pomaga dosti obrezovati izrastke. Naša vlada pa nima poguma sekire na korenino zastaviti. Alkobqlizem v narodu je podoben kupu gnoja in gnojni luži, kakršna so bila nekdaj pred našimi kmečkimi hiSami. Neizobražen kmet si je mislil, da drugače ne more biti, kakor da je gnojni kup in luža ravno pred vežo in se je te jame in kupa raje vedno ogibal, kakor pa drugam preložil. Ko se je pa izobrazil, je prišel do spoznanja, da bi gnoj in gnojnica mogla tudi kje drugod biti kakor pred vežo in je gnojni kup preložil, jamo pa zasul. Luža alkoholizma pa se pri nas ne zasiplje, ampak razširja, Čujte ,v tem času splošne posi-rovelosti je pri nao ena največjih potreb — število gostiln pomnožiti! Čujte in strmite: nekatera okr. glavarstva čutijo potrebo, dovoljevati nove gostilne — zdaj, ko je dežela te vrste socijainih naprav desetkrat prenasičena! Gospodje, ali imate kaj razsodnosti? Ali imate kaj smisla in srca za pravo srečo ljudstva? Žal, da ne kaže naše uradništvo v tem oziru kaj razlike od prejšnjega avstrijsko-nemškutarskega urad-ništva. Na Vrhniki n. pr., kjer je že 40 gostiln, se je otvorila zopet nova. In tako tudi drugod. Gospodje birokratje, s tem si boste »stekli« velike zasluge za domovino oziroma za moralo našega ljudstva! V kmečki vasi daleč od prometa — in to v vinorodnem kraju, kjer ima vsak kmet vino doma (I) — nima dosti tri gostilne, priti mora še četrta. In naša osrednja vlada — imenovana poverjeništvo za notranje zadeve in obrtni oddelek — nima poguma te kričeče nesmisli odpravitL Niti nima moči, da bi svojim naredbam glede omejitve pijančevanja dala potrebno sankcijo. Pijanci cele dežele nemoteno greše na njeno potrpežljivost in jih porogljivo kršijo. Potem se pa čudimo raznim boljševiškim pojavom. Tudi nima poguma kaj ukreniti
Eoti nemoralnim plesom, plesom, proti terim je na enketi zoper prostitucijo zastopnik socialne demokracije tako iz-borno govoril Gospodje birokratje obračajo svoje paragrafe — notabene avstrijske paragrafe — in ne najdejo ničesar v ojih, kar bi mogli uporabiti zoper moralno korumpiranju in posirovljenju ljudstva. In vendar vemo, da se dado paragrafi obra-korumpi ranje in posirovljenje ljudstva. In tu se gre za blaginjo ljudstva, za srečo domovine, kjer bi bilo vredno paragrafe malo na pametno zasukati. Če je nam tuja, avstrijska vlada kovala kapital iz moralne propasti našega ljudstva, bi tega naša domača vlada in nje uradništvo ne smelo trpeti, da se nad narodom tako greši.
Povemo pa tudi, da na take reči ne bomo v javnosti več molčali. Ker vidimo, da od vlade in vladnih ljudi zastonj pričakujemo pomoči, zato sporočajte vse po-dobne slučaje »Sveti vojski«, da jih pribije in svet vidi, kako vladni uradniki skrbe, da Slovenci ne bodo preveč žejni in da — ne izgine sirovost iz našega ljudstva!
Vojašnice in militarizem sploh, — če že mora obstati, ne sme biti več, kakor je bil doslej, šola demoralizacije in korupcije naših mladeničev. Ti ubogi fantje se nam bridko smilijo. Mislili smo, da bo konec nesrečnega militarizma, da se bodo vojašnice porabile za kaj bolj koristnega, pa ni upanja. Po vojašnicah naj se vpeljejo poučni tečaji, kjer naj se fantje uče potrebnega znanja, najbolj pa dostojnega vedenja, mišljenja, govorjenja in lepega petja. V to naj se porablja prosti čas, da ne bodo ti ubogi fantje nekako prisiljeni zabi-
mi bliža konec. — Naenkrat začutim zopet roko mojega dragega spremljevalca, ozrem se popolnoma uverjen, da me tirja Gospodov glas na odgovor za moja dejanja. Potuhnil sem se. Vendar roka mojega spremljevalca je bila močnejša od iluzije mojih misli. Potresel me je močno za ramena in kmalu sem bil svež. Ozrem se nazaj nanj in g. nadporočnik Leo se je ironično smejal, da mi je padlo srce v hlače. A spozna! sem na njegovem plašnem pogledu in bledem obrazu, da ta zračni pojav ni šel brez posledic mimo njega. Smejala sva se oba, ko sva prestala preizkušnjo. Zaznamoval pa sem doživljaj v kroniko svojih p<Jtopisov. In mislim, da bode čitatelje zanimalo zvedeti, kaj je bilo. Ničesar drugega, kakor da se je moje letalo zrcalilo v oblakih ob svitu solnčne oble. Seveda je bil pa užitek teh presta-nih strahov potem tudi lep.
Zavila sva na desno proti Grodeku. Lahek vetrič je gnal letalo še z večjo brzino proti cilju.
Po triurnem poletu sva se majeste-fično zibala staremu mestu Lvovu nasproti. Krožila sva nekaj čas-i v 'piralah nad njim.
V mestu so se zbirale velike množice ljudstva k Vstajenju!
Ko sva pristala na letališču, mi stisne moj zvesii spremljcvalc- roko, ter mc uverjajoč, da v svojem življenju ne pozabi tega dneva, povabi v kantino.
Po pokrepčilu sem -.topi! v svojo spalnico, vlegel sc oblečen no posteljo, zapalil pipo, a moje misli so (M)leteic tja daleč pod sveto Trojico ...
jati svoj prosti čas in denar po umazanih beznicah. To jim bo več koristilo kakor kupi bankovcev. Narod, dvigni glas za to! Časniki, pišite o tem! Poslanci govorite!
Sirovost je grd madež na našem narodnem življenju. Vsi Slovenci, ki ste sami dostojni in ljubite dostojnost, zavzernite in organizirajte se v to svrho, da sc ta madež odpravi! Če ste res Slovenci, potem ne pobijajte svojih lastnih rojakov, svoje krvi, ampak pobijajte le strasti in napake svojih rojakov, da vzgojimo trezen in dostojen narod, narod poštenjakov!
Dr. Ivan Knific:
n.
Ko smo ublažili ugovore, si oglejmo še pozitivne razloge za proporc.
1. Njegovi zagovorniki ponosno trdijo: »Proporc je najpravičnejši volilni red.«
Mislimo si občino, kjer je treba izvoliti 30 odbornikov; volivcev je nad tisoč. Dve stranki se kosata za prvenstvo. Večina odda 600, manjšina 400 veljavnih glasovnic; prva stranka doseže povprečno 60, druga 40 odstotkov glasov; zmagalna stranka pribori vseh 30 mest, propadla pa nobenega. In vendar bi po proporcu — po razmerju glasov — veČina morala dobiti 18, manjšina 12 odbornikov. Kakšna pravica je to? Ni li tc nasilje srednjeveških roparskih vitezov, ki se ravnajo po barbarskem načelu: Moč je nad pravico? Kaj čuda, če v premagancih vskipi neukrotljiva želja po maščevanju!
Mnogo je slučajev, kjer sta obe stroji enako močni. Obe stroji pripadata isti politični stranki. Razdvojili sta se vsled krajevnih in osebnih razmer. Pri volitvi odloči par glasov. Ena polovica je premalo agitirala, nekaj privržencev je ostalo doma, neznatna večina je priborila zmago stroji, ki je nad izidom že obupala. Zmagovalci prirede velikansko slavlje, neču-veno se rogajo propadlim. Ti sc pritožijo na višjo instanco, ki odredi nove volitve. Vname se strastna agitacija, bojna sreča se zaobrne: prejšnji zmagovalci propadejo, premaganci triumfirajo. Med tem ko drugi s topiči, veselico in manifestacijami slave zmago, se prvi poskrijejo v najskriv-nejše kotičke. Posledica: brezmejno sovraštvo obeh stroj. Večina strahuje manjšino; svojcem dovoli vse ugodnosti, nasprotnikom ničesar. Zgražamo se nad zatiranjem Indov in Culukafrov, nasilje nad lastnimi brati pa zagovarjamo z vsemi retoričnimi in »postavnimi« sredstvi! Če kje, velja o večinskem volilnem redu: Summum jus — summa iniuria. (Najvišje pravo — najvišja krivica.) Ni li čudno, da vladajo v XX, stoletju po civilizirani Evropi še tako barbarske razmere!
Proporčni volivni red pa daje politične pravice tudi manjšinam, seveda le v razmerju one moči, ki jo dokažejo z glasovanjem. Vrhovno načelo proporca se glasi: »Javni zastopi naj kažejo v zmanjšanem merilu politično moč onih strank, ki volijo v ta zastop!« Ista bremena in iste dolžnosti, zato pa tudi iste pravice! Čemu bi večina vladala, manjšina samo tlačanila? Upoštevati se morajo želje in zahteve vseh volivcev, spoštovati mnenje tudi onih, ki ne soglašajo z večino. To je pa nemogoče, dokler manjšina v odboru nima zastopstva. Oblast, obenem pa tudi odgovornost, naj preide na vse stranke, na močnejše seveda v večji, na šibkejše v manjši meri. Da pa v zastopu samem večina ne bo nasilno zatirala manjšine, manjšina ne s surovimi nastopi zavirala dela večine, naj se s pametnim in pravičnim poslovnikom proporčno uredi tudi notranji ustroj odbora (občine, korporacije, društva).
Podobno naj bo tudi v državnih in deželnih zborih zastopstvo večje pokrajine verna slika, kakšno politično moč imajo v tistem ozemlju posamezne stranke. Utegnilo bi se namreč zgoditi, da ima v kaki deželi manjšinska stranka do 40 odstotkov volivccv, poslanca pa nobene-nega, volivcev 50.000 in še več, mandata pa nikakega, ker slučajno pri večinski volitvi ni prodrl noben njenih kandidatov. Takega volilnega reda pač ne moremo hvaliti. Proporc pa je vsestransko pravičen, brez ozira na gospodarsko, kulturno in svetovno naziranje poedincev. Ne bojmo se, da bi vsled proporca nastalo brez števila majhnih strank! Proporčne računske metode niso v škodo velikim, pač pa neznatnim strankam. Vsled prevelike razcepljenosti bi majhne stranke imele tako malo poslancev, da bi v zbornici ne dosegle ničesar; strančice bi se morale nujno strniti v večjo skupno stranko. Kakor centrifugalni regulator parnega stroja ovira prehitro, preprečuje pa tudi prepočasno vrtenje koles, podobno zabranjuje proporc, da se v eni stranki ne nabere presilna oblast, ki bi zatirala slabotne, zabranjuje pa tudi razpršitev politične energije.
Utegnil bi kdo ugovarjali: Isti učinek dosežemo s kompromisom.« Kes je, toda pristaviti moramo, s pravičnim
kompromisom. Kako pa ugotovimo pravičnost? Najbolje s proporčnim glasovanjem; drugače ne moremo natančno do-
rti, kako močna je ta ali ona stroja; je večinska stranka pretrda, je s kompromisom oškodovala manjšino, če pa je preveč popustljiva (kar bi bil izjemen slučaj), bi oškodovala sebe. Kadar bi večina ne hotela s slabejšo stranko skleniti kompromisa, bi ta sploh ne dosegla svojih pravic. Sicer pa je kompromis le »milost«, ki jo večina izkaže manjšini; demokrati-zem pa nc prejema in ne deli nikakih milosti ampak le golo — pravico.
Razumemo, zakaj se vsaka večinska stranka upira proporcu; izgubila bi del svoje moči, nadzorovala pa bi jo stroga opozicija. Zato se je leta 1910. NNS krčevito branila proporca v Ljubljani, SLS je zavrnila proporčne volitve v občinah izven glavnega mesta, proporcu v deželni zbor bi se bile pa najbrž protivile vse stranke, saj je vsaka gospodarila v kaki kuriji. Težko se človek odreče oblasti, ki jo ima v rokah, težko se povspnemo do tiste socialne pravičnosti, ki z zavezanimi očmi deli vsakemu to, kar mu gre po naravnih postavah. Gospodujoče stravutr naj se spomnijo, da se politična moč tekom časa prav rada izpreminja. Pred 30. leti so na Dunaju gospodarili liberalci; porazil jih je Lueger; več let je njegova stranka neomejeno vladala v mestu in na deželi, sedaj je Dunaj v rokah socialistov; da niso volili po proporcu, bi bila Vindo-bona danes popolnoma rdeča. Kar se je zgodilo ob Donavi, se lahko primeri tudi drugod: gospodujoča stranka izgubi večino in po dosedanjem volilnem redu obenem vso moč. Pa tudi v isti stranki utegnejo nastati razne stroje, ki se strastno pobijajo, dokler se medsebojno ne uničijo. Pro. pore bi upošteval stroje, nasprotstva bi se sčasoma ublažila, stranka bi ne utonila v morju političnih viharjev, držala bi se na površju kljub notranjim bojem in bi po končani nevihti zaživela tem krepkeje.
2.	Pri proporcu ni nenaravnih kompromisov, ne ožjih volitev.
Manjšinske stranke bi pri volitvi vendarle rade kaj dosegle. Ker po majoritet-nem principu nimajo upanja, da bi uspele posamezno, se po dve stranki združita in napravita pogodbo: V tem okraju prva stranka glasuje za kandidata druge, v onem pa droga stranka za kandidata prve. Na ta način v obeh okrajih zmagata stroji, ki vsaka zase nimata niti 30 odstotkov volilcev. Kakšna socialna pravica je to? In kakšni možje včasih sklenejo tak volilni kompromis? Volilci, ki se diametralno razlikujejo po gospodarskem in svetovnem naziranju, ki se drugače strastno napadajo, glasujejo za istega kandidata, torej vsaj enkrat za moža, ki bo v zastopu na vso moč pobijal njih program in zahteve. Socialist glasuje za velekapitalista, bogatin za komunista, veren človek za izrazitega brezverca. Kako nemoralno to vpliva na volilce! Marsikak zaveden volivec si misli: »»Je-li volitev res samo kravja kupčija?« Ni čudno, da značajni poštenjaki niso dobri politiki, da se zgražajo, ko vidijo, kake »divje zakone« sklepa njih stranka. Večinska volitev je mnogo pripomogla, da vsak izobraženec uvideva, kako upravičen je Goethejev izrek: »Politisch Lied — ein garstig Lied.« (Politika je dr-da stvar!) Ob proporčnih volitvah pa vsaka stranka voli samostojno, in že ta možati nastop je velikega vzgojnega in moralnega pomena. Uveljavlja se načelo junakov: »Trd bodi, neizprosen, mož jeklen!« Kompromisi so nepotrebni: vsakdo ve: Moja stranka bo dosegla toliko sedežev, kolikor jih mora dobiti po razmerju glasov.
Najbolj nenaravne kompromise so stranke sklepale ob ožjih volitvah. Kot grešnica jc ta ali ona stranka ponujala svoje glasove. Volivci so tvorili nekako tovorno živino, ne pa razumnih bitij, kojih prepričanje ne sme biti naprodaj. Proporc izključuje ožje volitve. Nobeni stranki ni treba prosjačiti pri nasprotniku, nobeni se poniževati
3.	Proporčne volitve se vrše mirno, volilni vihar se kmalu poleže.
Večinske volitve so razburljive. Že agitacija je dostikrat strastna. Nasprotnega kandidata javnost opravlja in obrekuje, da o krščanski momli ni govora. Volilni shodi so burni; nastanejo celo pretepi in poboji. Sosedi se tožarijo in prično sovražiti; že otroci kratkohlačniki se zmerjajo, čeprav ne vedo, zakaj. In volitev sama? Pomislimo le na zloglasne ogrske razmere. Volilce so podkupovali, orožniki so jih preganjali in zapirali, vsa nemoralna sredstva je vlada uporabljala, da je zmagi njen kandidat. — Kaj se je vršilo šele pri ožjih volitvah, kjer je vsaka stranka napela vse sile in se ni ustrašila nobenegla sredstva, da bi le zmagal njen kandidat! Šlo jc dostikrat za neznatno večino. Misel: »zmagam že z enim glasom večine,« jc podžigala stranki, da sta krčevito zganjali volivce; strast je prikipela do vrha,
S končano volitvijo pa se volilni vihar šc ni polegel. Zmagalec je z orgijami ■Javil zmago, premaganec je krčil pesti in
kričal po maščevanju. Je pač tako naše srce; Ne peče nas ono, kar smo izgubili v igri, peče nas zavest, da smo propadli in da je zmagal nasprotnik. Človeška maščevalnost je včasih nenasitna. Volilci-na-sprotniki se sovražijo še leta in leta. Propadla stranka na vse načine grdi zmagal-ca, mu podtika slabe namene, omalovažuje njegovo delo in se mu škodoželjno ro. ga, če mu kaj spodleti. Volilni boj se nadaljuje v zbornici; do pravega miru ne pride ne med volilci nc med poslanci. Nepregledne so posledice v podrobnostih.
Mnogo ipirnejša je agitacija ob proporčni volitvi. Kandidatov ne grdd tako umazano; saj ne gre toliko za osebe, ampak za stranko. Volitev sama ni tako burna, ker ne odločuje večina, temveč raz« merje glasov. Ožjih volitev proporc ne pozna. Pri proporčnih volitvah ni ne zmagovalcev nc premagancev; zato nihče nima povoda se brezmejno veseliti, nihče se jeziti nad nasprotnikom, kvečemu nad la« stno stranko, ki se je izkazala šibkejšo, nego so voUvci pričakovali. Po končanem glasovanju sc stranke resigmrancf udajo v nespremenljivo usodo, češ: »Do* segli smo, kolikor smo mogli,« VoHlnal strast med narodom in med izvoljenimi se kmalu poleže; v kratkem zavladajo de« želi normalne, mirne razmere.
Dejstvo, da so proporčne volitve mir« nejše kot večinske, ni seveda nikak logičen dokaz, da je proporcionalni princip upravičenejši od majoritetnega, pač pa je« ta razlog zanimiv »argumentum od nomt« nem«. Kdo izmed nas si ne želi miru, kdo ne ve. kako mučno jc živeti v vednem prepiru? Zato vsi želimo, da bi m volilni boj omilil, zato pa tudi priznamo, da nam je proporc prikupljivejši kot večinska vjok litev.	, .
4. Razmerje strank je alauOvituejh^ ob proporčni kakor pa ob večinski voJ litvi. — To razmerje podpira ali ovira da« lavnost zbornic in odborov. Ko si ja za-1' stop stavil nalogo, ki jo more izvršiti Met tekom več let in se v tem času zastop večkrat obnovi, je važno, da je novi odboc sestavljen podobno kot prejšnji. Skošnjaf uči, da se vsled proporca razmerje stranki bistveno malo izpremeni, po večinskem načelu pa mnogo izdatneje, ker izid TVb litve preveč zavisi od slučajne večine,
Ta razlog velja le za mirne časti OH svetovnem prevratu p>a se je razmerje strank premaknilo, da niti sami ne koliko. Zanimivo bo torej, da na podlagi najširše volilne pravice in dolžnosti ta razmerje natančno ugotovimo, in ta Ml samo za državni in pokrajinski zbor, am* pak tudi za občine in korporacije, Preverili se bomo, da moč nekaterih stranki precenjujemo, drugih pa podcenjujemo. Da pa pri tem nihče ne doživi neljubege razočaranja, bo najprikladnejše, da se poU služimo proporca.
Nave« del sem nekaj razlogov zal proN pore, kakor sem jih sam zamislit Ne mou rem jih podpreti s statističnimi podatki To ali ono se bo marsikomu zdelo preti« rano, po edinemu razlogu ne bo priznal doka žilne moči. Zavedajmo se, da tudi najnatančnejši proporc ni brez napak, ker se imponderabilia ne dajo utesniti y: .ozkje meje matematičnih formul,	■: s,
Dr. Vilko Maurer:
H2I2 prenigsčenšg u
ogrskih vrednotah.
Čitali smo poučno razpravo O našem premoženju v Avstriji in povzeli, da je sedanji položaj in pogled v bodoči razvoj še kolikor toliko zadovoljiv v tem ozira. Popolnoma drugačna je stvar glede ogr* skega premoženja nemadžarskih držav« Ijanov. Dunajsko poslaništvo ogrske sovjetske republike razglaša namreč, da je odredila vlada » v varstvo pravic pripadnikov onih držav, ki stoje na podlagi kapitalističnega gospodarskega reda«, da morajo ne ogrski državljani prijaviti svoje ogrsko premoženje do najkasneje 31. julija 1919. Če kdo zamudi ta rok, se razveljavi njegova, terjatev, katera temelji na posesti ogrske ali na Ogrskem nahajajoče sc imovine; le izjemoma bi se ozirali na poznejše prijave, ako dokažeš, I da je zamuda nastala brez lastne krivde. '
Ta ukrep je močno podoben konfiskaciji, kakor bomo takoj videli. Prijavo je namreč opraviti na četverni ogVisni tiskovini; razen tega je priložiti (za Nemško Avstrijo, kajti napram naši državi pač šc niso izšli tozadevni predpisi — vsaj znani nam niso) nemško-avstrijski oglasni formular in pa izkaz o državljanstvu, in sicer poleg domovnice izjavo državljanstva, oziroma potrdilo zunanjega zastopstva v izvirniku ali poverjenemu prepisu, Take izjave o državljanstvu doslej še nimamo, podrtilo pristojnega zunanjega zastopstva pa nc bo mogoče izposlovati do konca t. m. Potemtakem bi nastopila posledica razvcljavljenja.
Vrednostne papirje je priglasiti, če sc nahajajo v nem, avstrijski bančni hrambi, pri avstr. kontrolni banki za industrijo in trgovino (Oester, Kontrollbaak fiic
Industrie und Handel, Wien I., Tuchlau-benhof 7 a); ogrske vrednostne papirje« če jih kdo hrani sam ali sicer v privatnem depotu, kakor tudi vse na Ogrskem nahajajoče se vrednostne papirje, kakršnega koli izvora pa pri ogrskem poslaništvu na Dunaju I., Bankgasse 6.
In teh ogrskih papirjev, zlasti raznih srečk, je precej v naši posesti
To je ena kategorija. Druga pa so denarne in blagovne terjatve, posest nepremičnin, premičnin in tovarn, končno iz zavarovalnih poslov nastale terjatve. Vse premoženje te vrste je prijaviti naravnost pri ogrskem poslaništvu, event. pri varstvenem oddelku za avstr. premoženje v inozemstvu (pri trg. obrt. zbornici na Dunaju).
Na£a vlada, oziroma finančna uprava naj bi nemudoma ukrenila in storila vse, da bi ogrske vrednote naših državljanov ne zapadle in se razveljavile. Treba bo nastopiti odločno in brez odloga, da se varujejo naši interesi e?.pcan.\ boljševiški vladi, posebno glede na zahtevani dokaz državljanstva, ki ga danes doprinese pač težko kdo.
Za ta izkaz naj bi zadostoval v sedanjih razmerah domovinski list.
Pred vsem bi bilo delati na to, da se Ca nas, kjer še malokdo ve za navedeni ukaz ogrske vlade, podaljša priglasilni rok. Tudi Nemška Avstrija zahteva slič-no prijavo, pa ona se zadovoljuje z navadno izjavo o državljanstvu, ne da bi sicer izrekla razveljavljenje efektov.
Jugoslovanski Banat.
Za bHžje spoznavanje naše skupne domovine navedemo tokrat nekaj izvlečkov iz spomenice, predložene mirovni konferenci glede granic med našim in rumttn-slrim delom Banata. Kakor znano, stanujejo tod Srbi, Ogri, Rumuni in Nemci. Srbi so prvoselci; druge narodnosti so se nastanil« šele kasneje kot koloni.
Glavni zemljepisni in gospodarski podatki.
Banat obstoja iz dveh močno različnih &elov. Zapadni Banat je ravnina med Tiso, Temešvarom, Vršcem in Belo Crkvo. Vzhodni Banat pa je hribovit. V Zahodnem Banatu je povdariti značilno dejstvo, da so vsi vodotoki — Tisa, Moriš (Maros), Nera in Karaš — naperjeni proti jugu, proti Belgradu ter delajo iz tega mesta plovbeno središče in emporij za celi Banat. V oblikovnem, osobito pa ■V gospodarskem in prometnem oziru tvori zapadni Banat enoto z dolino Morave in iVardarja. Od 17. veka pa do pred 40. leti '— dokler ni ogrska vlada zabranila — je bila trgovina in gospodarstvo zapadnega Banata tesno spojena s Srbijo. Temišvar je bil središče kupčijskih odnošajev z Balkanom. Ko je turški vpad razdejal srbske balkanske državice, se je srbska prosveta čisto naravno nadaljevala na banatskem ozemlju, severno moravsike doline. Od 16.—18. veka se je zapadni Banat nazival enostavno Srbija-Rascija, ker je tod bila srbska narodna zavest najjačja. Z Rumunijo Pa zapadni Banat ni gojil nikoli ožjih stikov, saj je ločen od nje po visokih Karpatih.
Balkanske dežele, ki spadajo pod Jugoslavijo (Bosna-IIercegovina, Črna gora, Dalmacija, Kranjska in Istra), kakor tudi precejšen kos južne Srbije, so gorate krajine, pridelajo le malo žita in bodo nujno potrebovale banatskih živil. Rumunija, najbogatejša žitnica v Evropi, nikakor ne rabi nove poljedelske province.
Kot podaljšek moravske doline tvori Zapadni Banat obrambeni pas za severno mejo Srbije, ki je tu popolnoma odprta. Prestolica Belgrad se ne da ščititi brez zahodnega Banata. Kakor v zadnji vojni tako je že večkrat poprej prihrul sovražnik skozi ta otvorjena vrata v deželo.
Dočim predstavlja zapadni Banat zemljepisno in narodopisno celoto, zvezano s severno Srbijo, dočim je tukajšnje romun-stvo ostalo po številu brez pomena in ni igralo nobene vloge v rumunski prosveti, je nasprotno iztočni Banat, t. j. komitat Krasso-Szoreny, tvoril vedno zgodovinsko, narodno in gospodarsko zajednico s Transilvanijo. Dasi vsebuje ta vzhodni del Banata izvestne srbske življe, ga nc zahtevamo zase.
Zgodovinski pregled. Najstarejša doba.
V starih časih so bivali v Banatu Daki. Ker pa so se rimski naselniki umaknili pred Goti iz Dakije na desni breg Donave, moramo iskati zibel rumunskega naroda na desnem donavskem pebrežju. Torej Rumuni niso prvoselci v Banatu.
Po razpadu hunske države se omenjajo Slovani prvič začetkom IV. stoletja v teh pokrajinah. V 6. veku so tukajšnji Slovani prišli pod gospodstvo Obrov, v 9. pa pod vrhovno oblast Frankov. Ko so dospeli sem Ogri, so našli domačine Slovane, ki so bili po ogrskem zgodovinarju Szent-'<1arayu v neprekinjenih od noža jih z baltskimi Slovani. V 10. in 11. stoletju so vani padli pod gospodstvo Ogrov; pod i stijo Arpadov je igralo srbsko stanov-
ništvo teh krajev tehtno vlogo: kot avtonomna vojska so sc udeležili spopada med Ogrsko in Češko v 13. veku ter imeli na dvoru lastno plemstvo.
Srbske selitve.
Po kosovski bitki so sc naselili v Banatu mnogobrojni Srbi iz Balkana. L. 1914. ie ogrski kralj podelil srbskemu »despotu« Stevanu Lazareviču guvernerski naslov v županiji Torontal. Despot Djordje Bran-kovič je razširil despotije po županijah Ta-mis in Kraso. Po polomu Srbije leta 1459. je tolikanj naraslo število emigrantov, da je pisal kralj Matjaž papežu (1483), da je v zadnjih 4 letih prišlo 200.000 Srbov na Ogrsko. Tako se je stvorila na levem bregu Donave nova Srbija. Despota Branko-viča vnuk Zmaj Vuk, je dobil naslov »Srbski despot« od ogrskega kralja: odvisen jc bil zgolj od ogrskega kralja in je v slučaju vojne dajal »banderium« 1000 jezdecev, dočim jih vse ostalo plemstvo, celo hrvaški ban, ni dajalo več kot 400.
Po bitki pri Mohaču (1526), so despoti in srbsko plemstvo igrali važno politično vlogo. Mažari so se potegnili pred Turki na sever, dežela se je posrbila dodobra. Zemljevidi XVI. (Lazius) in XVII. veka (Cerning, Cluverius) zavejo zapadni in srednji Banat — Rascia, t j. srbska dežela. O Rumunih ni sledu ne tiru.
Cerkev in srbski privilegiji
Banat, Bačka in Baranja obsegajo 8 škofij z 21 samostani, od katerih se nahaja 11 velikih in 6 malih v samem Banatu. Ustanovili so jih despoti ali srbski plemiči, odvisni so bili od srbskega patri-arhata v Peči (Ipek), *
Ko so leta 1683. Turki znova korakali proti Dunaju, se je pojavil Džordže Bran-kovič, hoteč osvoboditi ter ujediniti vse dežele južne Ogrske in Balkana ter ustanoviti Veliko Srbijo od Triglava do Ro-dop, Leoopld I. je v stiski sprejel na videz ta načrt in imenoval Brankoviča za despota v Banatu, Sremu in Hercegovini. Vstaja je uspela, Turki bili vrženi preko Donave. Toda Avstriia ni dovolila izvesti Brankovičeve namere: zaprla ga je le leta 1689. v ječe v Hebu, kjer je umrl 1711.
Med vojno s Francijo se je hotela Avstrija zaščititi pred Turki, zato je povabila patrijarha Arsenija III., naj neti upor zoper Turke; zato je obljubila Srbom 6. aprila 1690. prosto volitev iastnega vojvode (Servata imprimis religionis suae eligendique voivode libertate).
Dne 20. avgusta 1691. je objavila cesarska pisarna predpravice, temelj srbske verske in politične samostalnosti v Banatu in drugod: Volumus ut sub direc-tione et dispositione proprii magistratus eadem gens Rasciana perseverare antiquis privilegiis ejusque consuetudinibus impar-turbate frui valeat. Privilegij od 31. maja 1694. pa slove: Ut genus rasciana solum-modo nostrae caesareae regiaeque Maie-statis subiecta, ob omni alia dependentia vero, tam comitatuum, quam dominorum terrestrium exempta maneat.
Po požarevskem miru 1718., ko je Avstrija sklenila razširiti se po Balkanu, se je začela germanizacija Banata; zaeno so dovolili Rumunom iz Valahije in Molda-vije nastanjati se tam. Avstro - ogrska vlada je parkrat priznala srbski značaj južne Ogrske. Leta 1790. je srbski sabor v Temišvaru in 1848. srbski sabor v Kar-lovcih sprejel predlog za ustanovitev srbske Vojvodine v Sremu, Bački, Banatu in Baranji, in Habsburžanj so pristali na ta sklep. »Vojvoda« Šuplikac je bil potrjen -, decembra 1848. in 6. novembra 1849. so pridelili še Kraso tej vojvodini, ki pa je bila odpravljena 1860. in 1867. priklopljena Ogrski. Poslej začenja mažarizacija.
Banatski Rumuni so novodošleci,
Rumuni so začeli prihajati v vzhodni Banat v 18. stoletju hkrati z nemškimi in inažarskimi koloni. Pravoslavni Rumuni v Transilvaniji in iztočnem Banatu so bili pod pravosodstvom srbske nadškofije v Karlovcih od početka 18, veka do 1864., ko je Dunaj brez vednosti srbskega patrijarha ločil rumunsko cerkev od srbske. Tedaj so Srbi ohranili 2 škofiji v iztočnem Banatu, t. j. Temišvar in Vršac, dočim je bila rumunska samo v Karansebcšu. (Op. Danes je mirovna konfercnca prisodila Temišvar Rumunom, zato pa menda pripade Pečuh nam.)
Narodnosti.
Po zahtevanem delu Banata je naštela mažarska statistika leta 1910,: 316 tisoč 286 Slovanov (števši rubriko »Razni«, ki obsega Hrvate, Slovake, Maloruse) in 212.396 Rumunov, 194.876 Mažarov — uradniki, železniški delavci, cestni in kanalski uslužbenci, orožniki — in 309.889 Nemcev, ki pa so docela odrezani od nemškega ozemlja. Prideliti so sc morali sem, cla preprečijo združitev tukajšnjih Srbov s kraljevino. Srbski značaj dežele jc razviden iz dejstva, da :ma;o Srbi v osrednjem in zahodnem Banatu 11 krat več zemlje m-go Rumuni. Umstveno delo se nahaja v srbskih rokah, Srbi iz teh krajev so usta-novniki in širitelji srbske književnosti. Glede Mažarov ie podčrtati, da je med
njimi silno dosti gibljivega prebivalstva, da jih bo ostalo jedva 160 tisoč, večjidel raztreseni in odcepljeni od mažarskega narodnega področja. Nadalje pozna vsakdo zanesljivost uradne mažarske statistike. Srbski patrijarhat v Karlovcih n. pr. je našel 323 tisoč Srbov v Torontalu in Ta-misu, dočim naj bi jih bilo po službenem štetju le 269 tisoč!
Po vsem tem se ima priznati ta del Banata Jugoslaviji, zlasti ker pride po ogrski uradni statistiki 70.000 Slovanov ood Rumunsko.	(P. P.)
V	Šmarjeti (Rožna dolina) je bilo umorjenih 4. maja šest junakov ljubljanske pehote: kapetan Pavel Razlag, rojen v Prestranku, in poročnik Fr. Jurca počivata vsak v svojem grobu. V skupnem grobu počivajo: enoletni prostovoljec Ma-tuš Maks, rojen leta 1898. v Dravperku, četov. Novak Al., rojen leta 1895. v Novem mestu, častn. sluga Kapelnik Kristjan, peš. Janko Juri, rojen leta 1897. v Tolstem Vrhu (Velikovecl.
Kap. Razlag ni bil nič kaj dobro zapisan pri »generalu ponesrečene ofenzive«. Pa branil se ie junaško, dokler mu ni pošlo strelivo (!l). Ostalo ni drugega, kot podati se. Nemške zveri so jih kljub temu z granatami pobile.
Ljubljanski pehotni polk je pokopal v Pokrčah ob Krki v petek 11. t. m. prav slovesno trupli dveh neznanih vojakov, ki sta bila za silo pokopana, eden v pesku ob Krki, drugi na pašniku. Dognalo se je, da sta bila pripadnika celjskega polka in ne ubita, ampak umorjena 29, aprila.
En sanitejec (visok mož, s precej velikim nosom) se je peljal po sanitetni ma-terijal v Velikovec, Ubili so ga civilisti, »volksver« ga je oropal denarja, ure in vsega, »neumni Flore« iz Št. Janža ga je pokopal kot žival na »gmajni«.
Civilnim morilcem smo na sledi. Značilno za tukajšnje razmere je, kar sem rekel že vaščanom: »Ako obkolijo vašo vas naši vojaki in vam zažugamo, da vas z vami vred zapalimo, ako v pol ure morilca ne poveste, pa sem prepričan, da ga izdaste.« In: »Ko bi bil umorjeni nemški vojak, bi ga bili gotovo slovesno pokopali na pokopališču.« Opomnim, da vsi vaščani še govore slovenski. To je pa tudi vse, kar imajo našega na sebi. Nemška kultura jih je skvarila.
Drugi vojak je šel s patrulo (trije možje), od Velikovca proti Krki. Pri Bo-šinji vasi so zadeli na »volksverovce«. Dva sta zbežala, eden se je skril v žito, kjer so ga pa nemški divjaki ujeli. Potolkli so ga s puškinimi kopiti, streljali in ga večkrat zabodli. Mrtvega so vlekli na most pri Žiljah, da bi zbrisali sled svojega divjaštva.
V	Žiljah gospodari znani nemčur Scheriau, na katerega gostilni je sedaj napis ERIAU. On ni bežal, neovirano hodi v Celovec, Upamo, da se v kratkem spreobrne v 2ERIAVA, in spolnila se bo prerokba f dr. Kreka iz leta 1907., ki je odgovoril bogoslovcu Razgoršku na vprašanje, kaj bo s tužnim Korotanom: »Prišel bo čas, ko bo znani nemškutar Žerjav še radikalen Slovenec!« (Gl. celovški »Mir« št. 21.)
PADLI LJUBLJANSKE PEHOTE.
V	Apačah, župnije Fajnig, pri Velikovcu počiva pešec Fr. Golobič (f 7. 3.), rojen 1. 1899. v Dolah, občina Šmihel pri Novem mestu. — V Velikovcu Zupančič Fr. (f 31. 3.), rojen 1. 1899. v Zapodji okr. Litija. — V Pokrčah Langerholc Peter iz Podreč pri Kranji. Ustrelil ga je 29. 6. v gostilni orožnik, njegov rojak, — Moj zvesti sluga Sebastijan Repanšek, rojen v Po-rebri (Nevlje, Kamnik), je bil dne 14. t. m. ponesreči v trebuh ustreljen od tovariša, ki se je igral z revolverjem. Umrl je v celovški bolnišnici in smo ga tam 17. t. m. slovesno pokopali. Pogreba se je udeležil naš vrli polkovnik Dereani z nekaterimi častniki in moštvom od polka. Dalje podpolkovnik-zdravnik dr, Koren-čan z bolniškim osobjem, ki je položilo lep venec na grob. Oddelek bratov Srbov tudi z lepim vencem. Jaz sem se poslovil od njega: »Glejte! Bil je zvest in dober služabnik! Blaga duša! Ker si bil zvest v malem, Te je Gospod vojnih trum že čez obilo postavil. Šel si v veselic Gospodovo,« Bil je kratek čas pri meni. Žal mi je po tem vrlem, zvestem, nedolžnem, poštenem dečku kot po svojem bratu! In takih imamo še nekaj! To bodi povedano v tolažbo obupanemu dopisniku podlistka: »V Celovec« v »Slovcncu« št. 159.
Jaz bi lahko napisal članek v ravno nasprotnem smislu, ki bi zlasti ugajal koroškim kmetom, ako bi našteval »grehe«, ki ne žalijo samo občutljivih ušes, ampak so tudi v živo zadeli n;c. in so zoper razne paragrafe. Pa to nc gre! To službo pridno opravljajo nam sovražni listi.
Ako še kaj več novic kdo prCtkuje od mene. mu povem, da mi ie roka v vseh
grozotah tc strašne vojske jako odrevene« la. Kličem samo: »Dovolj, dovolj je že krvi!! Nadaljevanje pa prepuščam kal čemu liričnemu pesniku...
Pik, župn. Škerjanec.
Iz Pograda u Istri.
Pri nas težko čakamo, kdaj bomo spet svobodno zadihali. Vojaštva je vse polno; te dni je med njimi veliko vrvenje, ne vemo, kaj pomeni. Vse, kar je našega, sovražijo in hočejo zatreti. V tem se posebno odlikuje občinski komisar major Sammar-tino. Tako dolgo je iztikal, da bi mogel pregnati g. župnika, da se mu je posrečilo slednjič, da ga je vrgel v zapor. Že 14 dni je g. H u š e , župnik v Hrušici zaprt, češ, cla jc kradel vojaški bencin. — G. K r a -š e v e c , župnik v Brezovici je vendar prišel iz svojega pregnanstva v Sardiniji, kjer je bil 2 mescca. Čujemo, da se vrača tudi g. Anton C e r a r , kaplan v Brezovici,
Dne 15. t. m. se je nevarno ponesrečil č. g. Virgilij Šček, kurat v Lokvi. Laški avto je splašil njegove konje, ki so vrgli voz. Težko, da bi ostal vneti narodni in pobožni gospod pri življenju.
Govori se, da je laška III. armada razpuščena. Tudi Corriere tako piše.
Kar delajo Lahi po naših krajih, nI mogoče popisati, treba je samo videti — to je grozno. Za naše duhovnike so grozni časi. Toliko dela, toliko skrbi, poleg tega pa vedno v nevarnosti. Bog nam preloži te čase!
Naši ljudje se splošno drže izborno — z jako malimi izjemami. Vsi težko čakamo uro rešenja in upamo, da je jako blizu.
SME.
Regent Aleksander v Novem Sadu.
LDU Belgrad, 24. julija. Sinoči ob 18. uri je prestolonaslednik prispel v Novi Sad. Sprejem je bil veličasten v pravem pomenu besede. Brezmejna množica je prestolonaslednika pozdravljala od pristanišča do vladičanskega dvora, kjer je vstopil med navdušenimi vzkliki. Ko se je pokazal na balkonu dvora, je navdušenost in razigranost naroda dosegla vrhunec. Ko je klicanje umolknilo, je izpregovoril prestolonaslednik: »Hvala Vam, moji dragi Novosadjani, na tej svečani manifestaciji. Nimam besed, s katerimi bi se Vam zahvalil. Vsekdar smo bili v duši eno in hočemo to tudi ostati na srečo našega naroda. Uverjen sem, da bo moj Novi Sad, veren starim svojim tradicijam, tudi v bodoče kakor v prošlosti zavzemal eno izmed prvih mest v življenju našega naroda. Živeli moji Novosadjani!« V mraku je bila veličastna bakljada, katere so se udeležili tudi Sokoli, Sokolice, četniki, pevsko društvo »Noven« in vsa novosadska omladina. Prestolonaslednik se je z balkona zahvalil svojim milim Bačkanom na lepem in navdušenem sprejemu. Rekel je: »Že prej smo bili zedinjeni v du£i, sedaj pa smo se združili in združeni hočemo ostati vekomaj. Dobri prijatelji znamo biti, toda pravtako znamo biti tudi močni neprijatelji, kadar branimo svoje. Ne znamo se samo boriti mož proti možu, marveč znamo voditi tudi ekonomsko borbo.« Nato je prestolonaslednik sporočil Bačkanom pozdrav Nj. Vel. kralja Petra. Svoj govor je za-vršil: »Živeli moji mili Bačkani!« — Množica je odgovorila z gromkim: »Živio!«
Konferenca v ministrstvu za obnovo zemlje,
LDU. Belgrad, 24. julija. Včeraj se je vršila v ministrstvu za prehrano in obnovo zemlje konferenca pod predsedstvom dr. Korošca. Konferenca se je bavila s ponudbo, ki jo je stavila neka francoska družba glede popravila škod, ki so bile storjene tekom vojne. Zlasti občutna je škoda v topliškem kurčumeljskem in pro-kopeljskem okrožju. Treba je napraviti nove mostove, zgraditi nove ceste, železniške proge, ukreniti kaj glede poplavljenih krajev in glede osuševanja močvirja. V Belgradu je treba postaviti novo železniško postajo, poleg tega popraviti vodovod in ulice nanovo tlakovati. Za vsa ta dela in popravila ie stavila družba svoje predloge. Konferenca posvetovanj ni dovršila in sc nadaljuje pozneje.
Protidržavna agitacija v Črnigori.
LDU Belgrad, 24. julija. Vsled agitacije in propagande agentov bivšega kralja Nikite kakor tudi italijanskih oblasti se je cetinjska omladina organizirala in izdala razglas vsem organizacijam v Črni gori, v katerem proglaša, da se je vršil večen boj proii starodavnim sovražnikom Črne gore in da bo ona ta boj nadaljevala. Zeli, da store isto vse mladinske organizacije in cla stopijo v kar najtesnejšo medsebojno zvezo. Omladina je tudi manifestirala no Cetiniu.
Novi bankovci.
LDU. Belgrad, 24. julija. Novi bankovci, ki se izdelujejo v Zagrebu in v Pragi, bodo gotovi tekom meseca avgusta, tako da bo mogočo meseca septembra vzeti iz prometa večje število kron. Posebna komisija vzame bankovce iz tiskarn in jih izroči Narodni banki, da jih zamenja za krone.
Zboljšanje intendance.
LDU Belgrad, 24. julija. Da dobi država dobrih intendantskih častnikov ln da se uredi intendantura tako, kakor jo imajo urejeno Francozi, je vojni minister odredil, da pošlje na Francosko večjo število častnikov, da se v intendantskih poslih popolnoma izurijo.
Novi grški pneMnSk v BaJ^radn.
LDU Belgrad, 24. julija. Včeraj je prispel iz Aten novi grški poslanik v Belgradu Mauridio. Novega poslanika je sprejel tajnik ministrstva za zunanja dela Jerefimovič. Sprejemu so prisostvovali vsi člani grškega poslaništva v Belgradu.
Za enotnost naše vojske.
LDU Belgrad, 24. julija. V ministrstvu za vojno in mornarico se pridno dela na načrtu za unifikacijo celokupne vojske in mornarice v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Da se ta načrt kar najskrbnejše izdela, se postavijo posebni nadzorniki, ki bodo pazili, da se delo točno vrši.
Poročila lz Belgrada.
LDU. Belgrad, 24. julija. Večji del Članov ameriškega Rdečega križa se povrne te dni v Ameriko. Tu ostane le še nekaj zdravnikov, ki bodo nudili še nadalje zdravniško in lekarniško pomoč.
LDU. Belgrad, 24. julija. Sanitetni materija!, in sicer 4 vagone ,ki ga je Amerika poklonila Srbiji, je začel prihajati v Belgrad. Del materijala je že raztovorjen.
LDU Belgrad, 24. julija. Te dni pride na Reko 500 vagonov bencina, ki ga je naročilo ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje. Bencin se porabi pri žetvL
LDU. Belgrad, 26. julija. Iz Washing-tooa javljajo, da je v naših jugoslovanskih krogih na Petrov dan bila nabrana velika vsota denarja za naše invalide. Tudi Ame-rikanci so dajali znatne darove. Denar je izročen našemu poslaništvu.
LDU. Belgrad, 25. julija. Dosedaj so naS polki nosili razna imena, n. pr, »nad-številni«, »nadomestni« itd. Vsled sklepa ministrskega sveta pa je sedaj tako imenovanje ukinjeno in polki bodo imeli svoje številke. V pehoti bo obstojalo 23 polkov, ▼ topništvu sedem in v konjenici osem, razen drugih enot, kakor so peki, pijo-nirji itd.
LDU. Belgrad, 25, juRja. V železniškem ravnateljstvu se izdeluje načrt za nove železnice, da se spojijo nove pokrajine s Srbijo. V prvi vrsti prihaja v poštev velika zveza iz Sremske Mitrovice. Po teh načrtih bi se zgradila tudi proga Belgrad —Smederevo—Požarovac—Radujevac, ki bi vodila ob Donavi.
LDU Belgrad, 24. julija. Skopeljska trgovska banka je prenehala s svojim poslovanjem in sodišče je pozvalo upnike, naj se javijo v roku 6 tednov.
mirovni posvet.
Mirovna pogodba v francoski zbornici
LDU. Versailles, 24. julija. (DunKU.) Mirovni odsek francoske zbornice je poslušal v včerajšnji seji nadaljevanje poročila poslanca Duboisa o finančnih klavzulah v mirovni pogodbi. Dubois je dejal: »Vprašanje je, ali bo Nemčija zmožna izpolniti obveznosti, ki jih ji nalaga mirovna pogodba. Mora se premisliti, da je vzel Helferich v svoj imovinski izkaz predmete, kojih vrednost se je medtem bistveno zvišala.« Dubc/is jc naglašal dalje glede vrednosti, ki jih ima Nemčija v inozemstvu: »Največ vrednosti ima Nemčija v Ameriki. Francija se nahaja razmeroma v neugodnem položaju, ker je v njej lc malo nemških vrednosti.«
Izročitev saarske kotline.
LDU. Nauen, 25. julija. (Brezžično.) — Pogajanja med nemško in francosko vlado glede izročitve saarske kotline so se pričela v sredo v Saarbriickenu. Nemčijo zastopajo pri teh pogajanjih funkcionarji pruskega trgovskega ministrstva. Razpravlja se tudi o pogojih, ki naj veljajo za pre-vzetje nemških rudniških uradnikov pod fra-cesko upravo.
Nemci izpraznili Litavsko.
LDU Lyon, 26. julij«. (DKU — Brezžično.) Nemške čete so Litavsko popolnoma izpraznile.
Posvetovanje o cenjško-avstrijtki mirovni pogodbi.
LDU Dunaj, 25. julija. (DunKU.) Listi poročajo; Predsednik Seitz in državni
tajniki Bauer, Schumpeter in Zerdik so se po končanih feldkirchenskih razgovorih vrnili, zaeno z državnim kancelarjem dr. Rennerjem na Dunaj. Kancelar dr. Renncr se napoti v Saint Germain, da bo vodil pismeni odgovor načrta mirovue pogodbe.
LDU Nauen, 20. julija. (Brezžično.) Kakor se javlja iz Berlina, smatrajo razni krogi rok desetih dni za odgovor na mirovne predloge za nepravičen. Upa se doseči podaljšanje roka, V Feldkirchu so se vršili razgovori merodajnih oseb z državnim kancelarjem dr. Rennerjem, ki je prišel iz St. Germaina in je medtem že tudi odvoioval. Načrt mirovne pogodbe je zbu-dii živahno razpravljanje zlasti v parla-memainln krogih. Agrarni poslanci ptavi-jo, di je zahteva po izročitvi 6000 molznih krav neizvedljiva. Ta izročitev pomenja smrt najmanj 12.000 dojenčkov in otrok. Poslanci ostro kritikujejo finančne določbe. Meii'|o, da se mora mirovni pagodba v podrobnostih še enkrat obravnavati in da mora dati vlada direktive, po katerih se je ravnati. Upajo, da bo rok za odgovor podaljšan. Računajo tudi z možnostjo, da odpotuje državni tajnik dr. Schumpeter v St. Germain, kjer bo delal skupno z drugimi člani mirovne delegacije na izgoto-vitvi dogovora na mirovne predloge. Tudi deželni zastopniki se bodo izjavili glede načrta mirovne pogodbe. Časopisje splošno ostro kritikuje načrt mirovne pogodbe*
Nova stavka v Berlinu.
LDU. Nauen, 25. julija. (Brezžično.)
V	berlinski kovinski industriji preti izbruhniti zopet nov konflikt Ko je bilo prošlo soboto, dne 19. julija, strganih raz steno več razglasov, v katerih proglaša obratno vodstvo Siemensove tovarne v Berlinu - Siemensstadtu , da bo tovarna obratovala tudi v ponedeljek 21. t. m., je bilo več oseb odpuščenih. Delavstvo je zahtevalo, da se odpuščeni delavci takoj zopet nastavijo. Ker tovarna njih zahtevi ni ugodila, so začeli delavci v sredo s para vno resistenco, da so sicer prišli na svoja mesta, niso pa hoteli prijeti za delo. Na poziv obratnega vodstva, naj začno z delom, so odgovorili s posmehovanjem. Nato je zapretilo obratno vodstvo, da odpusti vse delavce, ako ne začno takoj delati. Ko tudi ta grožnja ni nič izdala, je bilo v četrtek popoldne odpuščenih 10.000 delavcev. Kako je vplivala ta odpustitev na delavce v drugih podjetjih, še ni znano, vendar se mora računati s tem, da se bo delavstvo postavilo po robu in da bo napovedalo stavko najbrž za vsa podjetja kovinskih industrij.	>
LDU. Nauen, 25. julija. (Brezžično.) Poroča se, da je delna stavka v Bossigovi strojni tovarni v berlinskem predmestju Tiegelu privedla do konflikta. Ker namreč fužinski kovači že dalje časa stavkajo in s tem ovirajo tudi delavnost drugih oddelkov, so bili odpuščeni. Govori se, da namerava tvrdka ves tiegclsld oddelek razpustiti, ako bi delali delavci še nadalje težkoče, ker pri teh razmerah uspešno delo ni možno. Stavka fužinskih kovačev je izbruhnila, ker so zahtevali 4 marke mezde na uro, česar jim delodajalci ne ugode. Ker so se pojavile v vprašanju nameščencev nove težkoče in so se tozadevna pogajanja razbila in ker je delavstvo berlinske veleindustrije odpovedalo tarifno pogodbo, menijo listi, da najbrž izbruhne gospodarski boj v Velebcrlinu, ako ne po vsi Nemčiji.
LDU Berlin, 25. julija. (DKU) Ko je odpustila direkcija Siemensoviii podjetij kakih 10.000 delavcev, so takoj prenehali z delom tudi delavci dveh drugih tovarn v Siemensstadtu, danes pa so jim sledili še drugi tovariši. Boje se, da se ustavi delo v vseh podjetjih.
V	Siemensstadtu je zaposlenih 23.000, v vseh Sicmensovik podjetjih pa 30.600
d.6lc!LVC6V.
LDU Berlin, 25. julija. (DKU) Danes so ponehali s poslovanjem vsi poštni in brzojavni uradi. Stavka je izbruhnila, ker je bilo odpuščenih iz službe 287 delavcev, ki so se udeležili dne 21. t. m. na poziv neodvisnih socialistov demonstrativne stavke.
Vesti fiz EgmniiflBfgJe.
LDU. Sibinj, 24. julija. (Dacia.) Veliki rumunski narodni svet je sklican za 29. julija v Sibinj. Splošne volitve bodo dne 15. septembra.
LDU. Sibinj, 24. julija. (Dacia,) Vseuči- i liški profesor Apathy, ki je deloval proti i rumunski državi in proti rumunski armadi, ! je bil obsojen na 5 let ječe.
LDU. Bukarešta, 24. julija. (Dacia.) — Dne 21. t. m. v Bukarešti ni izšel noben list kot znak mednarodne delavske solidarnosti.
LDU. Bukarešta, 24. julija. (Dacia.) — Delavci so imeli v Bukarešti zborovanje, kjer so zahtevali, naj se odpravijo sedanje izredne, razmere in naj se ljudstvu dovoli izraz svobodne volje.
LDU. Bukarešta, 24. julija. (Dacia,) — Včerajšnji ministrski svet je obravnaval
mednarodni politični položaj, nakar sta se Gheorghescu in Stefanesti kot kurirja odpeljala v Pariz z važnimi akti.
LDU. Bukarešta, 24. julija. (Dacia.) — Kralj jc z ameriško misijo Rdečega križa poselil več krajev v dolini Prahova.
LDU. Bukarešta, 24. julija. (Dacia.) — Alscardu Frorcscu jc imenovan za izrednega poslanika Velike Rumunije na Poljskem.
LDU. Bukarešta, 24. julija. (Dacia.) — Pri pogrebu rumunskega generala Eremije Grigoresca je bilo več nagrobnih govorov. Govoril je med drugimi tudi Take Jonescu, ki je naglašal zasluge, ki si jih je Grigo-rescu stekel v boju zoper Nemce pri Ma-resestiju.
LDU. Bukarešta, 24. julija. (Dacia.) — Semkaj je dospela ukrajinska vojaška misija, da začne pogajanja.
LDU. Konstanca, 24. julija, (Dacia.)v— Mohamedanci v Dobrudži so imeli kongres, kjer so izjavili, da hočejo ostati pri Rumuniji in se za vedno odreči Bolgariji
Upor zamorcev v Washingtonu.
LDU Berlin, 25. julija. (DKU) »Ber-liner Tageblatt« javlja iz Haaga: Vse bolnice v Wa.shingtonu so polne ranjencev. V mesto prihajajo vojaška ojače-nja, da preprečijo nove napade boljše-viških črncev, ki jih je v Washingtonu na stotisoče. Tudi v Melbournu so se vršili krvavi izgredi. Okoli 6000 vrniv-ših se vojakov se je združilo s poulično drhaljo in porušilo vladno palačo. Ranili so vladnega predsednika Lansona. Prišlo je do srditih spopadov s policijo.
Umikanje rumunskih čet.
LDU. Deutschaltenburg, 25. julija. — (Brezžično.) Iz Bukarešte poročajo: Rumunski glavni stan objavlja, da se rumunske čete po načrtu in v največjem redu umikajo, ne da bi prihajale v stik z mažar-skimi rdečimi gardami. Obenem demenlira glavni stan vest, da se vrše ljuti boji med obema armadama. Vrhovni poveljnik orientske armade general Franchct d' Es-peray je glasom »Tagblatta« potom brezžičnega brzojava poročal v Pariz o kršenju premirja po mažarskih četah in izrazil mnenje, da je treba proti Mažarski nemudoma nastopiti z vso odločnostjo, ker je Mažarska otvorila sovražnosti na svojo roko.
Velika stavka na Angleškem.
LDU. Berlin, 24. julija. (DunKU.) — »Berliner Tageblatt« doznava iz Chiassa: Kakor se javlja italijanskim listom iz Londona, je zveza rudarjev zapeljala v stavko tudi strojnike in kurjače v Yorkshireu. Razen opasnosti poplavitve se je tedaj povečala tu še nevarnost eksplozij v rudnikih. Število stavkujočih premogarjev znaša 300.000. Vsled pomanjkanja premoga pride koncem tedna ob delo in kruh nad 200.000 industrijskih delavcev.
Upor na arhangeljski fronti,
LDU St. Germain, 25. julija. (DKU) »Daily News« poroča, da je med ruskimi pomožnimi četami na arhangeljski fronti izbruhnil vsled boljševišlce propagande upor.
Poulični boji v StraObnrgu.
LDU Ofienburg, 25. julija. (DKU) Kakor poroča »Offenburger Zeitung« iz Strailburga, je prišlo tu do srditih spopadov med francoskimi vojaki in civilnim prebivalstvom. Ko so stavkali delavci cestne železnice, so stopili v vozove francoski častniki in podčastniki, da bi vzdržali obrat. To pa jc delavce tako razjarilo, da so začeli obmetavati vozove s kamenjem in da so porezali električne žice. Pri teh spopadih je bil baje ubit en francoski častnik in več mož; mnogo Francozov pa so delavci pretepli. Po mestu krožijo letaki, ki zahtevajo samostojnost bivšega državnega ozemlja.
Ljudsko Štetje v Nemčiji.
LDU. Nauen, 25. julija. (Brezžično.) Dne 8. oktobra 1919 bo po vsej Nemčiji novo ljudsko štetje, katerega namen je predvsem, ustvariti podlago za enakomerno razdelitev živil.
PoiltSfee norice.
-j- Kaj je to? Listi poročajo, da je podpisan ukaz o nameščenju in napredovanju političnih komisarjev. Ker gospodje v Belgradu ljubijo skrivnosti, zato skrbno čuvajo tajnost, čemu nam bodo ti novi politični komisarji. Dobro bi bilo, da se ta tajnost malce razjasni ljudstvu, saj teb novih političnih komisarjev menda nc bo plačeval gospod Prebičcvič iz svojega nc-demokratskega žepa,
-f- V odgovor »Naprejn«. Social'-stično glasilo »Naprej« od dne 9. julija se jc v nekem dopisu iz Tržiča obregnil ob mojo osebo. Nc bi se mi 7,de'-o vredno odgovarjati na napad, ko bi nc bila n:i-
gromadena v kratkem dopisu kopa neresnic. Nikakor ni res, da bi se moral vsak delavec najprej pri meni organizirati, sicer pa »hajdi s trebuhom za kruhom«, Bolje umevam svobodo kot socialni demokratje, ki jo nosijo samo na jeziku, v dejanju poznajo samo terorizem, zato tudi nikogar nc silim v J, S. Z. Dosedaj nisem še nikogar radi organizacije odslovil od dela, pač pa so rdečkarji grozili, da me bodo iz tovarne vrgli, ako se ne organiziram pri njih. Grda neresnica je dalje trditev, da sem agitiral za deaeturni delavnik. Obrekljivi dopisnik, ki sedi tam nekje v Tržiču, naj pove imena delavcev, pri katerih sem baje agitiraL Kar na dan z njimi! — Delavcem je znano, koliko sem se trudil, ko sem ob času pomanjkanja živeža ponoči in podnevu se vozil in bodli po kmetih nakupovat živila« da fe imelo delavstvo kaj jesti. Sicer pa delavstvo dobro ve, kdo mu želi dobro in zato se svojevoljno obrača od rdeče organizadfe in pristopa v Jugoslovansko Strokovna Od tod vsa jez^ in napadi, katerih se pa ne bojim. — Na Pristavi pri Tržiču. J, Voglar.
+•' Baklja, socijalno-politiSna revija. Slovenski komunisti so pričeli izdajati svojo revijo, ki izhaja vsak mesec z nedoH ločenim datumom; urejuje jo Nino Furlan* njen izdajatelj in odgovorni urednik je Jaka Žorga. Tiska jo lifkarna Hrovatin, V programu »Baklje« jc glavna točka pot »do osvoboditve kmeta in delavca, tja dal Svobode, do Enakosti in Bratstva-« S tem programom nam ne povedo nič novega* ker zastopajo na papirju isti program tudi naši socijalisti in demokrati.
'-{- Imenovanje djakovskega Škofa. K imenovanju djakovskega škofa piše »Na^ rodna Politika«: Rešitev vprašanja o imenovanju prof. Akšamoviča za djakovskega škofa je prevzela vlada v Belgradu. Mi ae s tem popolnoma strinjamo, ker želimo* da se razmerje med našo državo in Vatikanom prijateljskim potom uredi. Nikakor pa ne moremo pripustiti ,da to vprašanje rešuje ^Riječ SHS«, ki izrablja zadevo V, svoje tedcncijoznc svrhe. Upamo, da bo državna vlada stvar uredila na prijateljski način. — O imenovanju prof. Akšamoviča za škofa v Djakovcm šc poročajo hrvatski listi, da so ga hrvatski škofje že prošlo jesen predlagali papežu za kandidata za izpraznjeno mesto djalcovske stolice. O tem jc bila obveščena tedanja hrvatska vlada, in sporazumno ž njo sc jc tedaj ta predlog sporočil papežu. Dr. Akšamovič je odpotoval v Belgrad na razgovor z ministrom verstev.
-f- Deželna delavska nadzornStva.
Minister za socialno politiko Gostinčar snuje deželna delavska nadzorništva v Belgradu, Nišu, Kragujevcu, Užici, Skoplju, Bitolju, Zagrebu, Osjcku, Doljni Tuzli, Novem Sadu, Splitu, Podgorici, v Ljubljani in Mariboru.
-f Bosanski radikalci so v torek imeli v Saraievu svoje zborovanje, na katerem je govoril bivši minister Ljuba Jovanovidj Izjavil je, da so radikalci za popolno narodno edinstvo ter ne nasprotujejo naziva »Jugoslavija«, posebno ne v prometu s tujino. Izjavil pa je, da je spojitev vseh treh plemen v en sam jugoslovanski narod pre-i zgodnja, ker je vsakemu Srbu, Hrvatu in Slovencu sveto njegovo ime, O JDS. se je izrazil, da so radikalci ž njo prekinili vse vezi,
+ Za volitve v češko - slovaško na-t rodno skupščino. Klub poslancev Ljudste stranke v češko - slovaški narodni skup-< ščini je izjavil, da skupščine ne smatra za zakonodajen, marveč le za ustavodajen zbor. Volitve naj se za Češko in Slovaško čimprej razpišejo.
-j- Socialna demoluracija na Češkem^ Novi predsednik češke vlade je proslavljal češko armado, ki bo pokazala svojo železno pest, če bo treba. Socialistični agitatorji pa hrume proti militarizmu. —• Osrednji odbor soc. dem. stranke za Češko je izdal razglas, naj sodrugi 21. julija n c š t r a j k a j o. Bil je namreč previdnejši ko vodstvo jugoslov. socialistov. Seveda so ta poziv sodrugi le deloma ubogali ter so, posebno na Mor ari, veselo štrai-kali. n vendar socialistična češka vlada poudarja nevarnost ogrskega boljševizma; ter socijalistični proletarijat dejansko vlada na Češkem. Versejski mir je za Čehe storil vse, kar so sodrugi sami zahtevalL Čemu torej štrjk? Da, socialna demokracija jc v krizi.
+ Mirovna komisija v francoski zbornici. »Echo de Pariš« javlja, da bo baje zboroval parlament še 10 dni. Ker opozicija proti Clemenceau-u nima na-de na uspehe, bo mirovna komisija dovršila svoje delo pač že v 8 dneh. Po večdnevni diskusiji bo pogodba 6. avgusta lahko ratificirana. Senat bo svoje delo zaključil 15. avgusta. Volitve sc bodo vršile najbrž dne 12. oktobra. Med počitnicami bo izdelal vojni minister skupno z vrhovnim armadnim poveljnikom načrt o skrajšanju službene dobe.
+ Lord Ccrzon o Viljema. Reuter-
jev urad poroča: Tokom debate, ki se jo vršila v seji zgornje zbornice stlede za-
konskega načrta o mirovni pogodbi, je dejal lord Curzon: »Možno je, da se sodno postopanje zoper bivšega nemškega cesarja ne izvede v Londonu. Jasno je, da so se pojavili radi pozornosti in vznemirjanja javnega mnenja, ki je z njim zvezano, resni pomisleki. Končni sklep še ni izrečen in ako se bo vršil proces vendarle na angleških tleh, s tem še ni rečeno, da se mora vršiti v Londonu.« Zakonski načrt o mirovni pogodbi in načrt angleško-francoske pogodbe sta bila sprejeta v vseh čita-pjih enoglasno.
CfJ Financiranje evropskih držav. »Matin« prinaša razgovor z zastopnikom združenih ameriških trgovskih zbornic, Filenam, v katerem izjavlja, da je že izdelan načrt o financiranju evropskih aliiranih držav, ki sta ga Francoska in talija že sprejeli, na Angleškem pa se še pripravlja. V posameznih aliiranih deželah se bodo ustanovile komisije, ki naj bi najprej zbrale natančne preglede o potrebah posameznih dežel, tovarn, trgovcev itd., na kar bi odpotovale v Ameriko, da bi tudi tukaj proučile v vseh podrobnostih izvedbo pomožne akcije.
Dnevne novice.
—	Zahvala. Odbor za sprejem »Kluba Beogradskih mat urana ta« se tolpo zahvaljuje vsem, ki *o na kakršenkoli način pripomogli, da smo izvršivši ves program, posetnikom pokazali, kako prisrčna bratska čustva vežejo nas Slovence s Srbi. — Hvala pooebe pokroviteljicama gospej Ma-, ri dr. Brejčevi in gospej Franji dr. Tavčarjevi in gospem. ki so jima požrtvovalno pomagale; vsem zavodom in zasebnikom za prenočišča, oziroma tudi prehrano; odboru v Št. Vidu (Zavodi), na Vrhniki, Bledu (posebno Tourist Office) in Kranju za nepričakovano lepi sprejem in pogostitev; vladi, mestni občini in denarnim zavodom za izredne podpore; tovarnarju g. Karlu Pollaku za pogostitev; železniški upravi v Ljubljani (postajenačelniku g. Ludviku) za vso izkazano uslužnost; pozdravnim odborom na različnih postajah, osobito v Novem mestu, na Jesenicah, v Podnartu i. dr. Omenjene činitelje, da, ves slovenski narod danes prešinja prijetna zavest, da smo se bratsla mladini srbski ob tem prvem posetu izza tgedinjenja vsaj nek o lili o ■oddolžili.
—	Za sobotne naročnike našega lista smo danes priložili poštne položnice. Celoletna naročnina na sobotno izdajo znaša od 15. aprila 15 kron. Kdor nam je o novem letu doposlal 10 kron, mu je treba dopo-slati še primanjkljaj 3 K, oni naročniki pa, ki so plačali tedaj samo polletno (5 K) naročnino, morajo doposlati še 8 kron. S plačilom naj se vsakdo podviza, da ne bo neljubega ustavljanja.
—	Cenj. inserente v Mariboru in okolici opozarjamo, da sprejema odslej za naš list naročila na oglase poleg Union-Propagande, centrala v Mariboru, tudi razprodajalec našega lista g. J. Sušnik v Grajski ulici 22, kjer dobe inse-jrenti vsa zadevna pojasnila.
—	Udeležencem zborovanja S. D. Z. Ker se je dozdaj priglasilo tako malo šte-,vilo udeležencev, se podaljša rok za priglasitev do 30. julija. Poživlja se, da vsakdo, ki še ni poslal svojega naslova, to takoj stori, sicer ne dobi znižane vožnje. Glede znižane vožnje smo se obrnili na ravnateljstvo in ministrstvo saobračaja in bo rešeno v nekaj dnevih. Vsakdo naj si preskrbi predpisano legitimacijo s fotografijo. — Na poznejša naznanila se ne bo oziralo. — Pripravljalni odbor.
Ponovno naprošamo naša društva In posameznike, da po možnosti prispevajo z dobitki za STečolov na zaključnem ko-merzu zborovanja S. D. Z. Vsi Slovenci brez izjeme so se v zadnjem času ob raznih prilikah pokazali zelo radodarne; z ozirom na eminentno kulturno in prosvetno delo, ki ga ima naše ferijalno društvo pri izobrazbi celokupnega naroda in ker ima naše počitniško zborovanje predvsem nalogo, da nas utrdi v tem delovanju in nam naše smotre še bolj razjasni, z gotovostjo lahko računamo na našo javnost. Celo zborovanje bo združeno z velikimi 6troški, za njihovo kritje pa nimamo do zdaj še nič. S srečolovom ho pokrit samo mal del teh stroškov, zato sprejemamo s hvaležnostjo tudi denarne prispevke. Darila naj se pošiljajo na pisarno pripravljalnega odbora S. D. Z., Ljudski dom, I. nadstropje, Ljubljana.
<— Iz Ribnice. Podružnica S. D. Z. za ribniški okraj priredi v soboto, 26. julija, ob 8. zvečer, in v nedeljo, 27. julija, ob pol 4. popoldne ljudsko igro v petih dejanjih »Deseti brat«. Pridite!
i— Obratno ravnateljsivo južne železnice v Ljubljani je ustanovljeno. Pri seji upravnega sveta, ki se je vršila na Dunaju, je bil za obratnega ravnatelja v Ljubljani imenovati Vik' : Bračič, za njegovega namestnika Andrej Vrečko, ki jc bil obenem povišan za centralna ^a nadzornika. Kot predstojniki šcstcrili oddelkov so
določeni višji nadzorniki: dr. F a tur za upravni oddelek, Alojzij Pregelj za prometni oddelek, inž. Scbnellerza gradbeni oddelek, inž. Šega za strojni oddelek', Fran Ar k o za finančni oddelek in dr. M a u r e r za komerčni oddelek. S tem je konečno rešeno vprašanje samostojnega obratnega ravnateljstva južne železnice za jugoslovansko ozemlje. Pozdravljamo to dejsvo in se ga veselimo. Upamo, da se bo pod novim domačim vodstvom juž. železnica pri nas lepše razvijala v blagor svojih uslužbencev in v korist ljudstva.
—	Darovi iz Amerike. Te dni dobe vsi, ki so jim njihovi svojci poslali iz Amerike potom jugoslov. pomožnega odbora kak dar, pismena obvestila. Imena naslovnikov smo te dni mi itak že objavili. Vsakdo naj si preskrbi pri županskem ali žup-nem uradu potrdilo svoje istovetnosti ter naj s tem pride po blago, kakor je to v pismenem naznanilu označeno.
—	Desetletnico mature praznujejo abi-turijenti druge državne gimnazije v Ljubljani iz leta 1909 dne 4. avgusta 1919 v Novem mestu. Dohod z dopoldanskim vlakom v Novo mesto, nato sv. maša za\ umrle in padle tovariše, kosilo v hotelu Koklič. Po kosilu sestanek, nato izlet v Šmarješke toplice. Zvečer sestanek. Drugi dan razhod oziroma obisk šole na Grmu. Naznanila glede udeležbe in radi znižane vožnje za slučaj, če bi kak tovariš ne prejel posebnega vabila, na naslov: Dr. Kržan Franc, tajnik pošt ček, urada v Ljubljani
—	Zborovanje »Slomškove zveze« bo dne 9. avgusta t. 1. Dnevni red: 1. Odho-rovo poročilo; 2, poročila odsekov: šolski, literarni in za reformo čitank; 3, poročilo o U. J, U.; 4. samos talni predlogi, ki naj se pošljejo odboru pred zborovanjem; 5. slučajnosti. Pričetek zborovanja ob pol 10. uri dopoldne. Kraj zborovanja pa naznanimo še pravočasno.
—	Koncert priredita Josip Rijavec in Robert Primožič, odlična solista kr. opere 'z Zagreba, in sicer v soboto dre 26. julija \ gleda/šču v Celju, v nedeljo dne 27, ju-iija v Narodnem domu v Manbrru
—	Umrl je v Križevcih na Hrvaškem dr. Franc G u d r u m, zdravniški svetnik, član hrvaškega društva pisateljev.
—	Prošnja. V zimskem semestru 1918 in 1919 se je osnoval v Pragi »Klub jugoslovanskih agrikulturnih tehničara«, ki ima nalogo potom ekskurzij in knjižnice nuditi članom izpopolnitev v strokovni izobrazbi. Da bo zamogel ta klub izpolniti svojo važno nalogo in pošiljati v domovino res strokovno izobražene može, ki jih baš sedaj tako nujno potrebujemo, zato poživljamo vsa društva, knjižnice in posameznike, da darujejo klubu kako strokovno knjigo (poljedelsko, vinarsko, sadjarsko itd.), oziroma da mu pomagajo z denarnimi prispevki: Oboje sprejema klubov knjižničar: France Pegan, stud. ing. agr. Novo mesto št, 220.
—	Organizacija invalidov. Prvi shod v Gomilskem, katerega je priredila organizacija vojnih invalidov dne 20. julija, je otvoril tov. Filač in podal besedo predsedniku centrale tov. Les-lrošku, kateri je v svojem govoru orisal gmotni položaj vojnih invalidov v Jugoslaviji. Kot drugi govornik je nastopil organizator tajnik centrale tovariš Meznarič. Poročal je o delovanju organizacije in orisal njene uspehe. Razkrinkal je tudi stare zakone, kateri več ne odgovarjajo moderni demokratični državi. Nato so se navzoči invalidi dali vpisati v organizacijo, izvolil se je en zaupnik za Gomilsko, ki prevzame celo organizatorično delo, in sicer Avguštin Fonda; kot nabiralci so bili izvoljeni: Karel Satler za Gomilsko, Franc Drčer za Sv. Jurij ob T., Jakob Vranič za Vransko, Ivan Plaskan za Braslovče, Ivan Jelen za Polzelo. — V nedeljo, 27. julija je invalidni shod v Šmarjah pri Jelšah. — V Brežicah ob Savi shod odpade. — Izvrševalni odbor centrale.
—	Samoumor in požar. Včeraj dopoldne po 8. uri se je ustrelil na svojem domu na senu sin posestnika Dragena na Viču. Prejšnji dan se je hotel baje zastrupiti. Vsled strela se je vnelo seno. Nastali ogenj je v kratkem času upepelil hišo in hlev ob Tržaški cesti. Uničeno jc vse razen zi-dovia, Živino, nekaj pohištva in stransko poslopje so rešili Pravijo, da je bil samomorilec nekoliko zmešan.
—	Zagrebški tiskarji so poslali h mestnemu županu deputacijo, ki ga je prosila, da naj posreduje, da bodo dobile tiskarne več plina na razpolago. Župan jim jc odgovoril, da je poskusil že vse, a ni bilo mogoče ničesar doseči. Tiskarji pravijo, da bodo v slučaju, da se razmere kmalu nc izboljšajo, morali ustaviti obrat.
—	Na državni kmetijski šoli na Grma pri
Novem mestu se prične zopet redni pouk z novembrom t. 1. Šola obstoja iz celoletne sadjarske in vinarske šole in iz dveh poljedelskih zimskih tečajev. Prošnje za sprejem, katerim je predložiti krstni list ali doniovnico, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško in nravstveno ! spričevalo ter izjavo starišev oz. varuha, s katero sc zavežejo plačevati stroške šolanja, je vložiti do 1. oktobra pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Prošnje so koleka proste. Natančneje podatke sc na zahtevo pošlje vsakemu,
—	Nova izdaja kolkov. V kratkem se izdajo glede vseh vrst kolkov, ki so navedene v naredbi poverjeništva za finance z dne 14. januarja 1919, štev. 290, Uradni list štv. XXXIX. novi kolki ki se razlikujejo od prvotne izdaje v tem, da nimajo okrog gorenjega polja (SHS) napisa »Narodna vlada v Ljubljani«. Kolki prvotne izdaje pa ostanejo do preklica v veljavi Delegat: Šavnik,
—	Našla se je v torek v Kranju ženska ročna torbica. Dobi se v našem uprav-ništvu .
UufoUanske novice.
lj Na Jakobovo nedeljo, 27. julija, bo v mestni župni cerkvi sv. Jakoba ob pol 10. govor in nato slovesna sv. maša. Pri maši sc bo izvajalo na koru: Griesbacher: »Missa Stella maris« (instrumentalno); Graduall: A. Foerster: »Constituesess principes«. Po recitiranem ofertoriju: R. Wagner: »Jubilate Deo (instrumentalno). Introibus in Communio. Koralno. Popoldne ob pol 3. govor in litanije vseh svetnikov; zvečer ob 6. govor in slovesne pete litanije Matere božje (ljudsko petje).
lj Ljubljanskemu ženstvu. V soboto, dne 26. julija, ob štirih popoldne v jezuitski kapeli kratek nagovor s pobožnostjo v čast sv, Ani
lj Dejanska ljubezen do staršev. Propoved v nedeljo, 27. julija ob sedmih zvečer v jezuitski cerkvi
lj Vincencijeva konfcr^ica za Selo-Moste ima 27. julija (na pravnik, kar-melske Matere božje) ob 7. uri sv. mašo, katero bo daroval č. g. kanonik Čekal v kapeli samostana na Selu z blagoslovom in kratkim govorom. Pri sveti maši bo pel tukajšnji dekliški zbor. — Vabijo sc vsi gg. člani konference, r— Odbor.
lj Osebna vest. Okrajni komisar dr. Franc Svetek je od predsedstva deželne vlade poklican v slnžbovanie v ministrstvo za notranje stvari v Belgradu.
lj Povratek siromašne tržaške dece iz Hrvatske. — Prispelo je v Ljubljano dne
14.	t. m. ob 23. na potu iz Zagreba v Trst 45 siromašnih otrok v spremstvu gospodične učiteljice Pavle Hočevarjeve. Dne
15.	t m. so ostali v Ljubljani ter odpotovali
16.	zjutraj v Trst. Na kolodvoru sta transport prevzela odbornika ga blagajničarka Marija Wessnerjeva in tajnik prof. Fr. Je-ran. — Lansko poletie so zapustili Trst sestradani in onemogli, letos pa se vračajo zdravi, čvrsti in dobro oblečeni. Neradi so zapustili gostoljubno Hrvatsko, a morali so jo na izrecno željo svojih staršev. To zopet dokazuje, kako važno človekoljubno delo izvršuje društvo SHS žena za siročad. — Iskrena zahvala naj bo izrečena imenom odbora na tem mestu gospodični učiteljici Pavli Hočevarjev!, ki je prav materinsko skrbela za ubogo deco, si. predstojništvu v Marijanišču, kjer so otroci prenočevali, bili dobro prehranjeni in vestno oskrbovani ter gc-cpej Gromovi, ki je deci postregla s sladkimi jedili. — Odbor.
lj Zveza trgovskih nastavljcncev naznanja, da se vrši članski sestanek v četrtek dne 31. julija 1919 ob pol 20. uri v Ljudskem domu, II. nadstropje. Z ozirom na to, da se v zadnjem času med koloni ki kor tudi po časopisju raznašajo razne rtistinite vesti o delivarju društva ter o glavnem odboru, pričakuje odbor, da se '-ti člani »Zveze« se«-.£i ka zanesljivo udeleže. Glasom pravil imajo članski sestanki namen, da se na njih razpravlja o društvenih zadevah, in odbor pričakuje, da se sigurno udeleže sestanka tudi oni nezado-voljneži, ki imajo pogum pisati anonimna pisma in priobčevati nepodpisane članke, v katerih kritizirajo delovanje Zveze ter nam na sestanek pridejo s pametnimi predlogi. — Zveza trgovskih nastavljen-cev na slovenskem ozemlju.
lj Poštni oficijantski tečaji. Poštno ravnateljstvo razglaša: Mesta poštnih ofici-jantov se bodo z aspiranti, ki so že in ki bodo še izšli iz letošnjih tečajev, toliko izpopolnila, da za enkrat ni treba novega oficijantskega naraščaja in zato v dogled-nem času ne bo oficijantskega tečaja. Zato poživljamo vse, ki se žele pripravljati za službo oficijantov, naj ne vlagajo prošenj, dokler ne bo zopet objavljen rok za sprejemanje.
lj Vsi rnskl častniki naj se čim prej zglase pri komandi mesta. Gre za zelo važno zadevo.
lj Poziv. V soboto 26. t. m. se vrši ob r>ol 8.uri zvečer v gostilni g. Slepiča v Sp. Šiški sestanek. Razpravljalo se bo o napeljavi električne razsvetljave. Interesentje naj sc blagovolijo tega sestanka polnoštevilno udeležiti. Pripravljalni odbor.
lj Čevljarska zadmga v Ljubljani naznanja, da se vrši v nedeljo 3. a"gusta t. 1. pomagalska preizkušnja. Kdor se hoče preizkušnji podvreči, naj se zglasi do 30. julija t, 1. pri Zadružnem načelniku Karlu Kordeliču, Rimska cesta 5. Na poznejše priglašence se ne bo oziralo.
lj Smrad na Mestnem trga. Sinoči «0 prebivalci Mestnega trga z največjo
hitrostjo zapirali okna, zakaj v fino čuteče nosove je udaril grozen smrad. Pri vozu, ki je peljal čez Mestni trg dva soda gnojnice, se je bilo strlo kolo. Jasno je tedaj, da se je eden izmed sodov skotalil na tla in z odprtino proti tlaku na prav nelep način iztočil svojo vsebino, ki se je bila raztekla in razlezla po trgu in puhtela v ozračje. Stanovati na Mestnem trgu ta večer ni bilo »nobel«.
Najnovejše.
NOVI DJAKOVSKI ŠKOF.
Belgrad. 25. julija, Novoimenovani djakovski škof Aksamovič se nahaja V Belgradu, da se predstavi ministru verstva. Škof Aksamovič je sin kmetskih staršev iz Garčine v Slavoniji. Star je 45 let, ter je služboval vedno le v djakovski škofiji, kjer je pri ljudstvu zelo priljubljen in ga tudi povsod poznajo vsled njegovega narodnega delovanja. Zadnji čas je bil rekto«- djakovskega semenišča.
NOV PREDLOG V JADRANSKEM VPRAŠANJU.
LDU Chiasso, 25. julija. (ČTU) Kakor poroča »Persevcranza«, je Tittoni v jadranskem vprašanju stavil nov predlog, po katerem n?\ bi se ustanovili dve svobodni državi, in sicer kot ena svobodna država Reka z okolico, druga svobodna država pa Zader, Šibenik in Split. Jugoslovanska država pa je slejkoprej ostro protestirala proti taki rešitvi vprašanja, tako da Tit-toniju pač ne bo ostalo drugega, kakor da se sedaj odreče Reki in da zahteva uporabo londonskega dogovora.
DR. BAUER ODSTOPIL.
LDU Dunaj, 24. julija. (ČTU.) V današnji seji glavnega odseka narodne skupščine je državni tajnik za zunanje stvari dr. Bauer podal svojo demisijo. Dr. Bauer je izjavil, da vidi povod za demisijo, da se posebno pri francoski vladi spotikajo nad njegovo osebo in da so vsled tega pogajanja otežkočena.
AMERIŠKI SENATORJI ZA REVIZIJO MIROVNE POGODBE.
LDU. St. Gcrmain, 24. julija. (DKU.) Listi poročajo iz Njujorka, da je borba republikanskih senatorjev za revizijo pogodbe stopila v nov položaj, ker zagovarja sedaj gotove izpremembe tudi bivši predsednik Taft, ki je naklonjen zvezi narodov. Vprašanje je, kateri pomisleki bi bili primerni, da bi mogli povzročiti vnovič predložitev pogodbe mirovni konferenci Wilson vztraja trdno na svojem predlogu. Izjavlja, da so vsake izpremembe nemogoče, ker bi mali narodi zveze narodov ne trpeli nobenih pridržkov, ki bi se tikali obveznosti, prevzetih od Zedinjenih držav, in ki bi ogrožali varnost malih narodov.
RATIFIKACIJA NEMŠKE MIROVNE POGODBE.
LDU London, 25. julija. (ČTU) »Zeit« poroča: Ratificiranje mirovne pogodbe in francosko-angleškega dogovora je bilo v vseh branjih sprejeto brez glasovanja.
LDU Pariz, 25. julija. (ČTU) »Zeit« poroča, da bo Italija mirovno pogodbo z Nemčijo ratificirala v desetih dneh.
DALMATINSKI ITALUANAŠI V RIMU.
LDU. Split, 24. julija. (DDU.) Po »Cor-riere Adriatico« od 23. julija sporočamo, da so se vrnili v Zader Zilliolto, dr. Bar-bieri, prof. Brunelli, dr. Brizzi in zastopnik delavstva Candia, ki so bili v Rimu. Titto* ni jih ni mogel sprejeti, pač pa jih je sprejel pod tajnik ministrs tva za zunanje stvari della conte Sforza, Iti je zatrjeval italijanski dalmat. delegaciji, kateri sta se pr-družila tudi Salvi iz Splita in Pinj iz Šibe-nika, da bo italijanska vlada vedno bra-i nila italijanske pravice. Ministrski predsednik je sprejel v avdijenci Zilliotta in Salvija ter jima je potrdil izjave podtajni-ka. Delegacija je imela razne razgovore z zastopniki društva »Dante Alighieri« in »Trento e Trieste«, z raznimi zastopniki nacionastične stranke in levice. Italijani vodijo zopet živahno propagando in po naših informacijah so bile določene ogromne vsote za zunanji tisk, za kupovanje jugoslovanskih duš in za plačevanje vseh. ki stoje v njihovi službi.
OROŽJE ZA PREMOG.
LDU Pariz, 25. julija. fČTU) »Zeit« poroča: Avstrij ka delegacija je prejela od konference r o, ki izjavlja, da je ententa. pripravljena dobavljati Avstriji živila in sirovine, ako da Avstrija orožje in municijo, ki jih čehoslovaška republika zahteva za izemo za dobavljeni premog.
V 4 DNEH IZ EVROPE
LDU Haag, 25. julija, poroča »Wiencr Allgemc! shingtona, nameravajo parnike, dolge po 1000 t jo po 30 vozljcv, ki bot! -prevozili v štirih dneh. tako zgrajeni, da bodo v žili kot torpedni lovci.
V AMERIKO.
(ČTU) Kakor a • Zt&« iz Wa-lili oceanske jev, s hitrost-. tlantski occan . i parniki bodo vojni lahko slu-
OSLOVSKE ZVEZE
POSEBNI VLAK itfA ORLOVSKI TABOR V CELJEI
Ker se je dosedaj oglasilo že nad 900 udeležencev iz Ljubljane, bo vozil tik za rednim vlakom poseben vlak, torej par minut po tričetrt na pet zjutraj. Ta vlak bo vozil do Celja tik za rednim vlakom. Zato opozarjamo udeležence tabora, da vstopajo v ta vlak tudi na drugih postajah. Vlak obstane na vseh postajah med Ljubljano in Celjem. Izkaznice za polovično vožnjo se dobivajo še danes v Jugoslovanski tiskarni, pritličje.
Tabor v nedeljo v Celju.
Priglašence naj slabo vreme nič ne moti. Tabor se vrši ob vsakem vremenu, če ne na prostem pa v dvorani. Sicer se pa še v zadnjem hipu vreme prevrže.
Orlovska slavnost se vrši v slučaju slabega vremena v hotelu »Union«.
Ljubljanski udeleženci, ki so se priglasili za kosilo, dobe izkaznice za kosilo. Oni, ki se še niso priglasili, naj to nemudoma store. Izkaznice so že došle v Ljubljano in se dobe za Orle in Orlice in njihove domače pri svojih načelnikih, drugi udeleženci pa v Jugoslovanski tiskarni, pritličje. Na te izkaznice se bode dobilo kosilo za 6 kron. Za nepriglašence ne jamčimo. Ljubljanski gostje imajo kosilo v hotelu pri »Belem volu« na Cesti kralja Petra in v hotelu »Balkan« v Gosposki ulici.
Ljubljanski vlak bodemo primerno okrasili z zelenjem in zastavicami. Udeleženci naj imajo vsi slovenske trakove. Dobili se bodo tudi na vlaku slovenske pentlje.
Reševalna postaja na telova-dišču in veseličnem prostoru bode poslovala pod vodstvom gospoda dr. Schwaba. V slučaju potrebe naj se vsakdo nanjo obrne za hitro pomoč.
Razni paviljoni bodo skrbeli za dober duševen in telesen počutek. Veselica se vrši v lastni režiji. Pivovarna v Žalcu nam bode postregla z dobrim pivom v poljubni množini. Tudi abstinenčno gibanje bode zastopano na taboru z malinovcem, limonado, mineralnimi vodami itd., tako, da bode prišel vsakdo do svoje veljave.
Vožni listki se prodajajo žc danes popolde pri kolodvorski blagajni od 4. do 5. ure popoldne. Oskrbite si jih že danes, da ne bode jutri naval!
Vsem okrožjem!
Širša seja Orlovske Zveze se vrši v nedeljo, dne 27. julija 1919 ob pol 1. uri popoldne v tajništvu S. L. S. (hotel »Beli vol«) v Celju. Vsled važnosti posvetovanja (sprememba kroja, gmotni položaj O. Z. in prireditev 1. 1920) poživljamo okrožja, da pošljejo vsaj po 1 zastopnika k tej širši seji. Seja se vrši takoj po skupnem obedu.
Sestanek Orlic se vrši o priliki celjske prireditve v nedeljo, dne 27. julija 1919 ob pol 1. uri popoldne v Celju. Dnevni red obsega poročila o kroju, o občnem zboru in o vaditeljskem tečaju. Vsak odsek Orlic naj pošlje k posvetovanju vsaj po 1 zastopnico, dobrodošle pa tudi vse sestre, ki se zanimate za delo v ženski telovadni organizaciji. Za Zvezo Orlic poroča sestra Josipina Poženel. Zdrave! — Zveza Orlic.
Prosveta.
pr Novi učni načrt za srednje šole (načrta za učiteljišča nimamo v rokah) v kraljevini SHS naj bi se po želji prosvetnega ministra uveljavil že z začetkom šolskega leta 1919/20. Njega bistvo je to: srednja šola bo obsegala osem let (tudi realka!). Razredi I—III naj so po celi kraljevini enotni, in sicer se v I. uči samo materinščina (5 ur), pa verouk (2), zemljepis (3), prirodopis (2), matematika (4 ure), vsega skupaj 16 ur na teden. Torej nobenega tujega jezika ne, niti latinščine niti ne modernega. V II. r. se začne s francoščino (3 ure), a vseh ur bo le 17 na teden. V III. se prične tudi z zgodovino (pred vsem jugoslovansko), po 3 tedenske ure. Do tu se vsi srednješolci čisto enako uče in vzgajajo. V IV. razredu (ko bodo starši že nekoliko presodili, za kaj ima učenec več smisla) se bodo ločili: eni bodo privzeli k dosedanjim predmetom latinščino (po 5 ted. ur, gimnazijci), drugi bodo privzeli angleščino (event nemščino (po 3 ted. ure, realci). Oboji tudi kemijo (po 2 ted uri). Načrt računa s tem, da bodo po IV. r. mnogi ostavili srednjo šolo. S IV. r. neha tudi pouk v veronauku (ako ne bosta država in Cerkev v poedinih slučajih drugače določili). V V. razredu se bodo gimnazijci spet ločili: eni bodo začeli z grščino (humanisti, po 4 ure), drugi pa z angleščino oz. nemščino, po 3 ure, realna gimnazija). Matematike bo od 21—30 ur. Odbor Društva profesorjev se mora čimprej o načrtu izjaviti. Imel bo 1. avgusta ob 3. uri popoldne sejo o tem na I. SHS gimnaziji. Izjave gg. tovarišev do tedaj dobrodošle! Načrt se lahko podrobno pregleda pri tajništvu društva.
pr Ivo Vojnovič: Imperatrix. Končno je izšla ta tolikokrat omenjena knjiga, najnovejše delo velikega pesnika — dramatika, ki so jo z veliko nestrpnostjo čakali v jugoslovanski javnosti in o kateri se je v hrvaškem književnem svetu že do zdaj mnogo napisalo. Po imenu svojega avtorja in po mestu, ki ga ona zavzema v njegovem razvoju, je to gotovo najznamenitejši literarni pojav zadnjega časa pri nas. Galerija Vojnovičevih »majk«, zapo-četa z ribarico Jelo v »Ekvinociju«, je dobila v junakinji te »misterije ostrova Za-boravi« svoj vrhunec. Ta carica (»Impera-trix) je mati vseh, a najbolj »bosonogih in golorokih«. Mati vseh solnčnih poko-ljenj. V ti drami je Vojnovič s proroškim duhom zaslutil sodobno propadanje nesodobnih knezov, kancelarjev in samodržcev. Divna Vojnovičeva umetnost, njegov razkošni slog in poezija so v ti knjigi v vsi svoji lepoti. Knjiga je tiskana na finem papirju, v lepi obliki, z lepo originalno naslovno stranjo, ki jo je narisal Jože Kljakovič; knjiga je izšla v založbi »Književnega Juga«. (V Avstriji se knjiga radi cenzure ni smela tiskati.) Cena knjigi je 10 kron.
pr »Balkan«. Prejeli smo 7. številko jugoslovanskega filatelističnega časopisa »Balkan«, ki izhaja enkrat na mesec v Zagrebu in stane 12.50 K na leto. List prinaša zanimive članke in slike in se je razvil v res lep, vzoren list svoje stroke; nabiralci znamk ga morajo biti veseli. Zanimive so sličice novih poštnih znamk ma-žarske sovjetske vlade, ki so umetniško izdelane.
B«
Štrigova, 13. jul. 1919.
Že od nekdaj poznamo ob Muri tihotapstvo v večji ali manjši meri. Rekord so dosegli gotovo zadnji dnevi. V boljševiški Ogrski sploh ni drugega dobiti kot kroglo iz puške in »radenske banke«. Prckmurci so še tako srečni, da mejijo
na Jugoslavijo, kjer je vse dobiti, četudi ne po predvojnih cenah. Tako so se še kolikor toliko lahko preskrbeli z najpotrebnejšim. Tudi so opazili priliko, da bi se dalo kaj zaslužiti s prekupčevanjem — od Jugoslovanov — obmejnim Ogrom, ki plačajo kakor jim kdo oceni. Tako so prihajali Prekmurci trumoma v Jugoslavijo kupovat zlasti platno, katero so potem s »primernim« dobičkom dalje prodali. To uvidevši, je Jugoslavija zaprla mejo; zlasti tudi, ker so boljševiki izrabljali prostost prehoda v svoje namene. Potem je bilo zopet dovoljeno kaj malega nesti samo za svojo potrebo. Imel sem priliko opazovati, da je ista žena skoro vsak drug dan prišla v Ljutomer kupit kaj malega, samo par metrov platna »zase«. Grdo bi bilo, če jugoslovanskim Prekmurcem ne bi dovolili, nakupovati si najpotrebnejših stvari; prezrli bi tudi, če bi se samo tu ali tam našel kak verižnik, katerih skoro ni mogoče zatreti; da bi pa tisoči Prek-murcev živeli samo od grdega dobička, nikakor ne moremo dopustiti. Pred kratkim mi je rekel Prekmurec: »Kaj bom cel dan z motiko in koso s potom na obrazu delal, da se potem ravno preživim, če drug gre dvakrat, trikrat v Jugoslavijo in ima najmanj dva tisočaka dobička v žepu?«
Sedaj je meja popolnoma zaprta, to se pravi, bi morala biti. Med jim'irske obmejne posadke izvršujejo to zapoved kar najstrožje. Tako je prehod čez Muro od vasi D. Kropje pri Ljutomeru do izliva reke v Dravo, skoro nemogoč. Od imenovane vasi do Radgone pa ni nikake prave straže ob Muri in je prelaz skoro prost Samo v Veržeju in Radencih se nahaja neka orožniška straža. Ce pride Prekmurec na nezasluženem mestu čez Muro, si lahko nakupi v Ljutomeru in Ormožu poljubno množino blaga in ga neovirano spravi čez reko, če pa gre od tam v Med-jimurje, mu vzamejo blago ali če še ni ničesar kupil, ves denar! Pri Prekmurcih vzbuja to različno postopanje z njimi različne pomisleke glede sestava Jugoslavije. Prosimo pristojne oblasti, da to zmešnjavo takoj uredijo. Ali naj se zastraži vse ali pa nič. Dalje, ali je znano višjim vojaškim poveljstvom, da straže (obmejne posadke) smejo jemati Prekmurcem denar in da to polnomočno izvršujejo? Pravijo, da Prekmurci prinašajo nežigosan denar v našo državo, kar ne sme biti. Da, Prekmurci ga nosijo sem in mi jim krademo še tistega, ki ga hočejo s seboj nazaj odnesti. Težko verjamemo, da to zapovedano, pa Če že je, naj ne bo tako banditovsko urejeno! Navaden vojak naj sme vzeti kar na cesti komu denar? Niti stotnijski poveljnik ne bi smel imeti take moči. Prosimo Prekmurcem naklonjena srca, ki so v moči to zmešnjavo urediti, da to čimprej storijo. Ali ne bi bilo prav, da se »Medj. prostov. legija« prestavi iz Štrigove (v Medjumurju) recimo v Ljutomer, kar si sama iskreno želi, da bi stražila ob štajerski strani, če že mora biti prehod čez Muro prepovedan.
d ©Si
g Vloge na centralno upravo za trgo-vaSki promet sa inozemstvom v Beogradu, Še zmiraj se ponavljajo slučaji, da se vlagajo prošnje za izvoz direktno v Beograd, četudi je prosilec iz območja podružnice Centralne uprave v Ljubljani. Opozarja se, da se odslej naprej prošnje, ki se vlože direktno v Belgrad od Centralne uprave ne bodo reševale, temveč poslale fiej podružnici v izjavo. Vs ik:mu interesentu je tedaj rr lastno korist, cla sc obrača v vseh zadevah na podružnico v I.,ubljoJii, Vse prošnje na ta urad morajo biti kolekovane.
g Dobava že plačanega blaga iz Nemške Avstrije čigar izvoza Nemška Avstrija ni dovolila. Med Centralno upravo za trgovački promet sa inostranstvora in dunajskim Warenverkehrbureau-jem se je sklenila pogodba, glasom katere bo dovolila Nemška Avstrija izvoz vsega tistega blaga, ki je bilo že plačano pred 22. marcem 19J 9. Če pa je felago plačano le deloma. se bo dovolil izvoz le deloma, to je plačanega blaga.
Poživljajo se tedaj vsi tisti interesenti, da vlcže prošnje, opremljene z vsemi dokazili, na podružnico Centralne uprave v Ljubljani V prošnji morajo biti navedeni vsi podatki t. j. vrsta in množina blaga, natančni naslov prodajalca, vrednost, koliko je plačanega in kedaj.
g Dobava blaga iz Nemške Avstrije. V okviru pogodbe 33-SHS z Nemško Avstrijo se zemore dobiti dinamit, diaimon, veterdini-mon, gumijeve potrebščine za stroje, avtomobile, potrebščine za kopalne sobe ;n klešete. Kdor hoče katero tega blaga naročiti mora prositi s ko'ekovano prošnjo do najpozneje 5. VIII. 1919 pri po-druž. Centralne Uprave v Ljubljani.
g Urad za pospeševanje obrti namerava nabaviti večjo množino furnirja. Mizarji, ki reflektirajo nanj, naj priglasijo svoje potrebščine najkasneje do 3. avgusta 1919 na navedeni urad, Ljubljana, Dt*» najska cesta št. 22. Cene so za kvadratni čevelj: cepljena hrastovina 0.8 mm 45 vinarjev, cepljena hrastovina 1.— mm 53 vinarjev, bukovina cepljena in parjena 0.8 mpi 33 vin., brestovina cepljena 0.8 mm 53 vin., lipa cepljena 0.9 mm 33 vin.
Jugoslovanska knjigarna
v LJubljani
priporoča:
Godovr.ice nebeški Materi. 17 pesmi
za razne Marijine praznike in godove tekom cerkvenega leta. Za mešani zbor (deloma z orgijami), zl. S t. Premrl, stolni organist in regensehori v Ljubljani Part 12 K, glasovi 3 K, — Radostnega srca pozdravljamo to novo delo našega marljive-' ga in plodovitega skladatelja, kakoršne smo v cerkveno glasbeni literaturi pran občutno pogrešali. Le Foersterjeva Cecilija nam nudi nekaj takih napevov.
Prednamci so imeli za vsako nedeljo; praznik aH god posebne napeve s tozadevnim besedilom. L. Dolinar je n, pr. L 1862, izdal dva zvezka »Naipevi za nedelje, godove in praznike celega leta«. Tudi t ravnatelj Glasb. Matice Fr. Gerhič je svojčas v »Sijonski Liri« izdal več podobnih napevov. Take godovnice so se pa pozpeje več ali manj opustile; izpodrinile so jih druge novejše in modernejše skladbe. Ali naj bi torej ravno manjši Marijini godovi in prazniki ostali še naprej brez posebnih napevov, zlasti še, ker se Slovenci radi ponašamo, da smo goreči Marijini čestilci? Prepričani smo torej, da je g. skladatelj s temi napevi izborno ustregel vsem slov. cerkvenim zborom, mestnim in po deželi. Besedilo, ki je po starem dokaj izboljšano, oziroma novo, bo tolmačilo vsaj deloma latinske hvalnice, katere sv. Cerkev ob takih dneh uporablja pri sv. maši v gradualu ali ofertoriju in razlagalo pomen vernikom obhajajočega praznika ali godu. Napevi se odlikujejo po izvirni lepoti melodije, kakor harmonije in samostojni glasbeni obliki sploh. Posebno enoglasni stavki pridejo do polne veljave in lepote ob veličastnem in mogočnem spremljanju orgelj. Pesmi ne bodo nudile nikakoršnih težav nikomur. Kdor jih bode proizvajal, dosegel bo najlepši uspeh in bo pokazal, da vrlo napreduje v cerkveni glasbi. — Zbirko priporočamo kar najtopleje.
Uro SD llfitOi! 9rSfine in latinščine. ] liltb JO Ulilblj Ponudbe je poslati na upravo .Slovenca" do 26./VII. pod .Učitelj'. Bančni uradnik išče MiMl SOBO ' s posebnim vhodom, če mogoče s hrano pri družini. Ponudbe na upravništvo lista pod ..Uradnik".	nmjijhno poštni, pripraven tudi kot ho-uluiiluUu telski, prav dobro ohran:en za 6 ozir. 8 sedežev, se proda. Ponudbe pod »Omnibus« 4363 na upravo .Slovenca".
	llni!nilf veSC rfl>Cunslva in knjigovodstva UlflllllM v vsakem oziru išče službe v mestu ali na deželi. Resne ponudbe pod Šifro: »deloa na upravništvo .Slovenca*.
150 K nagrade onemu, ki mi preskrbi varčno, vseskozi zanes jivo osebo kot poiMico gosnQdiQie kuharici mora znati dobro kuhati. Ponudbe sprejema uprava .Slovenca* pod Stev. 4324.	Brflftfl CD lop zimski kožuh za poto-i i UHO uC vanje, stare oljnate slike (umotvori), bronast elektr. lestenec, dva lezika, med tem rariteta Brock-hausov ,Bilder Atlas". — Franca Jožefa cesta št. 11. II. nadstropje na levo od 9.—11. in 2.-4. uro.
Clflnni/aiiiD12 sobi in Pnt!klinc)v Urad- Ulil!iUlUli)C cu zamen am z enakim uli stanovanjem s tremi sobumi v Ljubljani. Cenjene ponudbe pod »Gradec« nu upruv-niSlvo „Šlovenca-'.	Jffln Pficnfii mladi obrtnici-začetnici t\UU tiltouui 3 do 1000 Iv na dobo 2 let proti visokim obrestim in Jamstvu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »visoke obresti«.
Komisijska trgovine ska cesta 6, pnpotoča svojo bogato zalogo mnnufakturnega hluga: Celina, tiskov ne, hLičevlne. noguv.c, iob'-ev, sukanca, gumbov, pruiskačev, r.nčic zt. črevl e in diugih, izdelkov CeSkih tvornlc, katere zastopa.	*V07t> malino iC k"P«ieio v vseh mr.o-:VC£K Illulllio žimih. Ponudbe na: Destilacija csenc in izdelovanje sokov, Potnik Srečko, Ljubljana, Slomšek, ul. 27.
	CJiflltlA Cliia popolnoma nova, motor-JSJUIUU MIJU no kolo (Neckarsulm), zlč-a mreža pocinjena, raznih dimenzij se po ugodni ceni proda. Srebotnjak, Kolodvorska ulica 3t.
Proda iVfpjinn v (1ot,rcm stanju 'n nov se (JiSiiilliU harmonij mer. si'„t. VpruSat je Radetkega ccstn t. 1.	
	nrnhnui hlnili (debla) sc kuoijov vsaki UJ KuUi i lliUUJ množini. Ponudbe na: i. Jugoslovanski anončni Jn infor-ninčnlzavod Beseljak Si Požanc, Ljubljana. Frančevo nabrežie 5
m išč« i.roti dobri hrani iu ?ta-Il.fi'Ili novaniu J. JMenuS, t.iubi.ana, ttara do» 1. Plača jo dogovoiu.	
Kitajska Drooosla vazo ssas
delo se proda Ponudbe na flnončno ekspedlcijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
orpisi is Bevavodlo
zmožen in ima veselje voditi velike društvene in cerkvene zbore, želi slu-.bo premenjatl s 1. grudnom. Zmožen je tudi za občinskega tajnika, ali kai podobnega. Naslov pri upravi »Slovenca* pod 5t. 4328, ako znamka za odgovor.
Radi odpotovanja se tnkoj proda v Sp. Šiški pri L|ubljani nshnjajoča se, popolnoma nova
Ijvoogdsirfllfl Hiša
z vrtom in dvoriščem. Prodajni pogoji so na vpogled v odvetniški •issrnl dr. Novaka in dr. Koba-ij Ljubljani, Dalmatinova ulica S t. 3.
jt 3 konji. 2 pata popolne I • novo uonjske prsne opreme, sobna oprava (spalnica). Naslov pri upravi Slovenca pod št. {311.
Omara n led, se proda. Naslov povo
upra\a lista pod št. <297.
SpSem 2 Krojaška mmi
enega za boljša, druzega za mala dela. Ivan Štupica, krojaški mojster, Dob pii Domžalah.


flestavraclfa v Prešernovi ulici št. 9
se priporoča v Ljubljano potujočemu občinstvu.	3407
Nova salonska obleka
se proda. Čopova cesta 21/1, desno.
is
Postelje po 60 K., madrace ltukor tudi
vsakovrstno drugo hišno opravo priporočat« Craia ^iever, zuiug.i pohištva in j tapetniška delavnica, Ljubljana, M <r Terezije cesta, Kolizei.	43iX> •
Pri mestni občini Velikovec se razpisuje služba redarja.
Prosilci slovenske narodnost), ki so zmožni tudi nemškega jezika, naj vlože nekolekovane prošnjo opremliene z do-movnico, nravstvenim spričevalom in z izkazi o dosedanjem službovanju
do 10. avgusta 1919
pri mestnem občinskem uradu v Velikovcu.
Begunci iz Istre in vojni invalidi, če so siccr sposobni za to službo imajo prednost. Plača po dogovoru.
Nastop službe 1. novembra 1919., ki pa jc začasno provizorična.
Mestni mi i mi
dna IS. juliia 1919
Hjle »Slovenca"!
;efir -m
FSSip PecenSco
IjufoS,sanj, Dunajska cesta šiSev. 6 naznanja slav. občinstvu, da je otvoril
Prvi jugoslovanski zavod za izdelovanje Keffria in Joghurta
Kefir je od zdravnikov priznan kot najboljši pripomoček proti tuberkulozi,
anemiji, želodčnim boleznim itd. Nenadomestliiv za slabotne dojenčke
kakor odrasle. Kefir uniči vse človeškemu organizmu škodljive bacile. Pri rednem vživanju
istega se doseže visoko starost. Uspeb zajamčen s 1000 K. Razpošilja se tudi na deželo.
Pri oskrbnlštvu rudniškega In fužinnrsbega obrata v Mežici, Ko-roSlfo, ur. SHS so sprejme spreten l'rošuje s prepisi spričeval o dosedanjih službah ' i i o strokovnih šotah tor o zmo n stih naj naslovijo na Državno nad-/.orslvo in unrav« ilavu v Mež.ei-Ikr. SUS-
* w»---- — — —
gozdar.
Uradnik lesne industrije s&if
z dobro Šolsko Izobrazbo, energičen, trezen veSC slov. srbohrvatskega ln nemškega jezika v govoru in pisavi z večletno prakse kot samostojen vodja vetjih parnih žag. v odpoSiljunu in prejemanju mehkega in trdega lesa kakor v nakupovanju gozdov ter v gozdni in žaginl manipulaciji popolnoma lzve2ban, lSCe pri veCJem lesnem podjetju primerne stalne službe. Nastoo po dogovoru, spričevala na razpolago. Ponudbe pod „Lesna trgovina* 4381 ne upravništvo.	_
t
Žalosti potrti javljajo podpisani vsem sorodnikom in znancem, da Je gr&ščak na Hribu (Obergdrtschach)
GHben Ms
po dolgem trpljenju, previden s svetotajstvi, dne 23. jul. 191» mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki dragega pokojnika se bodo položili dne 26. julija 1919 v družinsko grobnico na Jezeru.
Marla Fuehs roj. WIdtermann, soproga. Dr. Gilbert Fnchs, Hansi pL Gtttz, Melitta Kranz, dx. Herman Fnchs, Chrfsttne Fnchs, otroci. Moril pl. G5tz, dr, Ludwig Kranz, zeta. Vsi vnuki.
Brez posebnega naznanila.
Priporočan stoIo vodno tcIIKo zalogo: Slivovke
Ruma Olja, fino francosko in izvrstno jedilno Rozin Riža
in drugega Špecerijskega blaga.
Samo na debelo! Gregorc & Veselič
LJubljana
Cesta na Hndolfovo žel. Stev, 7.
Plenica,
stoječa na njivi, obseg 170 arov, sena dražbi proda v
nedeljo 27.iulUi
ob 3. uri popoldne na Vrhniki poleg pivovarna
Proda se velik, okovan, železen
kovčeg
Poizve se Badeckega cesta Stev. 1.
Globoke žalosti potrt, javljam vsem sorodnikom, prijateljem |\ in znancem pretužno vest, da je moja nad vse ljubljena soproga, gospa
MJUHJfl
soprog« posestnika in Žagarja danes ob 3. uri popoldne, po kratki, zelo mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice bo v petek dne 25. julija ob 8. uri zjutraj, iz hUe žalosti na. pokopališče v Radečah.
Sv. maJe zaduinice se bodo brale v žepni cerkvi v Radečah.
V RADEČAH, dne 23. julija 1919.
Globoko žalujoči soprog in ostali sorodniki.
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja ob priliki smrti našega nepozabnega soproga, ozir. predobrega očeta, brata in sina, gospoda
Marko Kromar-j
nadrevidenta juž. žeL in posestnika
za poklonjeno krasno cvetje, ter za mnogoštevilno spremstvo na njega zadnji poti izrekamo vsem naSe najprisrčnejšo zahvalo.
Posebej pa so zahvaljujemo postajanačelništvu tukajšnjega glavnega kolodvora in kolegom pokojnikovim za udeležbo pri pogrebu, ter pevskemu zboru Jugoslov. železničarjev za ginljive žalostinke.
Prisrčna hvala vsemi V Ljubljani, dna 26. julija 1919.
Žalujoči ostali.
Iščem DRUŽABNIKA z 200.000 K kapitala k že vpeljanem podjetju za izdelovanje na debelo patentiranih pohištvenih potrebščin. Razvoj podjetja je zasiguran. Ponudbe na upravo Slovenca pod „inžener V."
X Jekiarna RAVNE TL^T
pošta in žel. postaja Gnltang (Koroško)
Proizvaja jeklo za: kose, srpe, vozovne vzmete, kolesna ob-ročja, orodje; jeklo za konštrukcije in osi ter zabojno jeklo (Acalonsko in Brežijansko), kakor tudi v žlebih kovane dele za avtomobile, vagone, poljedelske stroje in dr., vozne osi surove in prirejene, osi z glavico, transmisijske va-ljevce surove in ostrugane, ingote za Izdelovanje orodja. — Prevzame tudi strugarska in škobljarska dela.
Raonateljstog fefeHarne Ranni?.
Žensko zdravilišče
driavBC toplic« Dobma pri Celju <pre|e Neuhau« t>cl C1ISI, Stelcrmnrk) — vrelec Izredno •runa! na radiju in ogl|ikovl kislini.
Mn| — oktober.
Resna iiiitn ponadba.
Mlad trgovec Seli znanstva v svrho tenltve z mlado gospodično ali vdovo s primernim premoženjem v svrho povečanja trgovine. Lo resno ponudbe z možno natančnim popisom takoj pod
»Trgovec 1884"
sprejma uprava tega lista.
Slavnemu občinstva •• priporoča nova
delavnica tat fopitev m meiei
na drobno ln debelo. Anton Si men.c, — Ljubljana, Tesarska ulica štev. 3. —
Vino!
Ugodne partije ima
na prodaj
Kupčijska posredovalnica »Merkator«, Ljubljana, Jurč-čov trg 3.
A 172/19 14
Dražbeni oklic.
Na predlog dedinje se dovoljuje prodaja v zapuščino Ivana Lavriča, trgovca v Lukovici, spadajožih premičnin in sicer: pohištva, obleke, perila, kuhinjske posode, prodajalniškega blaga kot špecerijskega in galanterijskega, ter železnine, živine kot konj in govedi, gospodarskega orodja in vozov, vprego in konjske opreme, poljskega orodja, drv in butar, sena in mrve, ter nekaj raznega lesa: hrastovega, orehovega in smrekovega — v Lukovici in KrašnjI in Kompoljah potom javne sodne dražbe proti takojšnjemu plačilu v gotovini in odvzetju rečij za cenilno vrednost kot izklicno ceno.
Pod cenilno vrednost se ne prodaja.
Za množino, kakovost ali težo se ne prevzame nikacega jamstva.
Dražba se bo vršila dne 11. in 12. augusta 1919.
ob 9. uri dopoldne v Lukovici, nato v ICrašnji in v Kompoljah in če treba tudi naslednjo dni.
Reči, ki se imajo prodati na dražbi, jo mogoče ogledati na dan dražbe, pojasnila pa dajo vsak dan ob uradnih urah sodišče in sodni poverjenik notar Janko Rahne na Brdu.
Okrajno sodišče SHS na Brdu,
odd. I.
dno 21. julija 1919.
Kupim vsako množino
lepe, dolge volčje volne.
Vzorce in ceno je poslati tvrdkl Ivan N. Adamič, Ljubljana.
Sprelmeta se proti dobri plači, hrani in stanovanju 2 dobro izurjena
Pismene ali ustmene ponudbe na flUhael OMAHEN, Visnjngora.
Iščejo se
ponudbe na: Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani.
Perfektna
in boljša
kuharica sobarica
se iščeta za obitelj v večjem mestu Hrvatske. Ponudbe z označbo dosedanje službe in zahtevo plačo naj se pošljejo na K. German, lekarnik v Bjelovaru, Hrvatsko.
Fino francosko
plašče in cevi
priporoča iGN. VOK, specijalna trgovina šivalnih strojev in kolei.
Ljubljana, Sodna ul. štv. 7.
Priložnostni nakup za aoiomobile!
Stalna zaloga najmodernejših, najeleganlnej-i\h In za uolnjo preizkušenih
osebnih, Suksus in tovornih oozoo
kompletno opremljenih In prnoorstnlh znamk.
NaJoeCJa Izbira blaga za aoto, opreme 1.1, d.
RUTO CENTRALA SHNDLER & ZICKERO
Gradec, Keplerstrasse 36. — Telefon 1336. — HaioeCIe delaonlce za popraolla In garage.
prjStno ♦ ♦mmHmmm««
francosko namizno olje!
I pranissima
£	v dozah a 12Vi kg in odprto
| JULIJ MEINL, LJUBLJANA
♦
Zidarje in stavbinske delavce
sprejme v trajno delo proti dobri plači (na zunanjih stavbah preskrbljeno
stanovanje in hrana)
stavbenik JaFOSl&V BreU@r. Ljubljana
Gosposka ulica 8.
aannanaaanaacaaDaaaaannnaaanj
a
Mi	ud	s	ka	poseli	ilni	Ica
obrestuje hranilne vlogo po čistih
3%
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1319 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov.
Posojila so dovoljujejo po 4 do 5°/,. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
Mestna hranilnica v Črnomlju razpisuje službo
uradnika — blagajnika
Prošnje je vlagati do 10. avgusta 1.1. Prednost imajo prosilci, ki so izvežbani v hranilničnem poslovanju. Nastop službe takoj ko možno. Definitivnost po enoletnem zadovoljivem službovanju. Plača po dogovoru. Ravnateljstvo.
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala ].:
zajemna zavarovalnica
proti požarnim škodam iti poškodbi cerkvenih zvonov
£iubljana, Sunajska c. 17, £jubljana.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstno izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe, 2. vso premično hlago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako, 3. vse poljske pridelke, žita in krmo, zvonove proti prelomu, sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezno osebo za deželno nižjeavstrij-sko zavarovalnico od katere ima tudi dežela Kranjska podružnico.
Varnostni zaklad in udnine, ki so znašale 1.1916 K 906.828 91, so
poskočile koncem 1. 1917 na 1,081.838-54. Tedaj, čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad.
Ponudbo in pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjen'štvo v Celju in na Proseko, kakor tudi po vseli iarah nastavljen po* verjenikL Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje izplačilo.
i
isarna
. liMC Ii
se naka]a na
arije Terezije cest Ljubliana.
Priporočamo edino tovarniško zalogo
za rodbino in obrt ter njih
posameznih delov.
Istotam se dobijo potrebScine za šivilje, krojače in čevljarje ter galanterijsko in manufakturno blago za Obleke.
10S. PETEUC, Ljubljano, Sv. Petra nasip,
za vodo desno.
Pozor! Pozor!
Na zalogi ima tvornten kandit tn slaščic Josip Rajiter v Šoštanja, Slovenija, raznovrstne
kani!
kakor maline, limone, roks.drops, ja-Cailce sadje, medene itd. ter sladfiice vseh vrst po nizki ceni. Na željo prospekti.
za eksport knpnje .Balkan/ trgovska, špedicljska in komisijska del. družba, Ljubljana, Dunajska cesta 33. Prosi se natančne
pismene ponudbe.

iomcan
SnSak-Reka, Zoonimfrooa nlica 102
Lastnik sledečih hotelov in sanatorijev:
Hotel - Penslon „SPERANZA"
„IMPERIAL"
Opatija.
Sanatorij In veliko morsko kopalIS&a „THERAPIA"
Crlkvenlca.
Hotel-Penslon In morsko kopallkčo ,.JADRAN" SuSak-Reka Telefon Intarur. 2-14
Hotel-Pen »Ion In morsko kopallifie (l JADRAN" Bakar.
Vai h o t. ti in aanatoriri »o najmoder-neie ia z vica komiortom urejeni. — Oskrba uvritna. — Otrorfeni .kozi ceio leto. — Vh nero £ be prejem« in deje pojunil« X« Crikvcnloo: uprava hotela „MIRAMARE" t Crlkvenici; uNovi: npr ara hotela .SAN-MARINO' v No t o m aa Snlak: SRED1ŠNJI URED DRUŠTVA.
SUŠAK-REKA.
Nealor u braojare:
Jadranoantrala Suiak-Reke.
laterorban telefon lt»r. M-9.
Palače-Hotel „MIRAMARE"
Crlkvenica Telefon Interurb. 11.
Hotel -Penslon i,SAN -MARČNO"
Novi Vlnodolskl Telefon Interur. 5.
Hotel-Penslon in veliko morsko kopelliCe „LISANJ" Novi Vlnodolskl.
dobavlja točno
Simon St&ssl
apnarna, GaEicija (Koroifto)
ŠKROB
najboljša kvaliteta, posebno izvrsten za ovratnike in manšete od 5 klg višje po povzetju po-
šilia	S. D. Petrovič
Otok, Slavonija.
Moko, pšenico, koruzo
ječmen, oves, otrobi i. dr. dež. pridelke in proizvode
Samo na debelo!	nudi	Samo na debelo 1
Ivan Dumtč, Zagreb, Zrlnievnc 15. Tel. 22—89. 4053
Velika registrirna
se kupi
Ponudbe napoštni predal št. 73, Ljubljana.
uniči z zalego vred v najkrajšem času
..Stenicol"
ki ga po povzetju razpošilja po celi Jugoslaviji Drogerija „Sanitas"v Celju. — Cena steklenici 3 K in 6 K. — Manj kot 6 steklenic se ne raz-
pošilja. Zavojnina in poštnina se računa najceneje.
®vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
flnton Cerne,
graver In Izdelovatelj kavSuk-štamblllJev
Linbllaiia, Duornl trg f.
Generalna reprezentanca
za kraljestvo SHS
za baterije, žarnice,elektrotehniko
Izdelki svetovnih angleSkih in slovanskih tvrdk.
Janko Pogažar, uubiiana
Skladišča, pisarne in razstavni lokal
Mestni trg 25._
T,Glasbena Matica" v Ljubljani.
"a BOB"
Razpis služb.
podpisani odbor razpisuje za takojSnji nastop sledeče službo rod spodaj navedenimi pogoji:
Službo
1.	pisarniškega vodje; pogoji: moSki srednješolske izobrazbe, sposoben za samostojno delo v dopisovanju in vodstvu arhiva, popolnoma izvežb&n v vsoh pisarniških poslih, vešč stenografije in strojepisja, lepega rokopisa, sposoben slovenskega in srbohrvaškega jezika v govoru in pisavi, — plača pri polni vsposobljenosti m popolnoma zadovoljivem poslovanju letno 9600 kron, pokojninsko zavarovanje;
2.	blagajniškega uradnika; pogoji: moški srednješolske izobrazbe, popolnoma izvežban v knjigovodstvu in vseh blagajniških poslih, zanesljiv ln spreten v denarnem poslovanju, vešč vseh poslov hišne administracije, — plača pri polni vsposobljenosti in popolnoma zadovoljivem poslovanju letno 9600 kron. pokojninsko zavarovanje;
3.	pisarniške uradnice; pogoji: popolna izvežbanost v vseh pisarniških' poslih, popolnoma izurjena stenografinja in strojepiska, brezhibno lepega rokopisa, — plača pri polni vsposobljenosti in popolnoma zadovoljivem poslovanju letno 4800 kron, pokojninsko zavarovanje;
4.	šolskega In pisarniškega sloge; pogoji: zanesljiv moški v starosti ne nad 30 let, samski ali oženjen brez otrok, krepak in sposoben za vsa hišna opravila in pota po mestu ter inkasiranje pri strankah, dobro čitljiva pisava, — plača pri polni vsposobljenosti in popolnoma zadovoljivem službovanju letno 4000 kron s prostim stanovanjem, razsvetljavo in kurjavo.
Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo dosedanjega služboval nja je vlagati pri podpisanem odboru najkasneje do 7. avgusta 1919.
Ljubljana, dne 22. julija 1919.
ODBOR »GLASBENE MATICE« V LJUBLJANI. Dr. Vladimir Ravnlhar s. r., t. č. predsednik. Dr. Viljem Krejčl s. r., t. č. tajnik.
;315
EMISIJA DIOHICA	4021 ,4)
HRVATSKE POLiJODJEIISKE BAflKE DlOfilČARSKOGA DRUŠTVA
POZIV Nil POTPISIVHNJE
Na temelju zaključka glavne skupštine od 29. travna 1919. kao i na temelju ustanova čl. 8. i 9. društvenih pravila povišuje
ravnateljstvo Hrvatske poljodjelske banke dioničarskoga društva dioničku glavnicu toga zavoda za K 2,500.000v— to
izdanjem novih

SSBStSKStSBf
od K 5,000.000 — na K 7,500.000'-
50.000 dionica jedinica po nominalnoj vrijednosti od K 50"— ili 5.000 „ desetica «	. > „ 500 —
i to na ove uvjete:
1.	Posjednici starih dionica imadu pravo na svake 2 stare dionice preuzeti 1 novu uz cijenu od K 70*- za jedinice,
odnosno K 700*— za desetice. U tu svrhu moraju predočiti stare dionice, na kojima če se označiti, da je ovo pravo opcije izvršeno. Posjednici potvrda o optiranim odnosno dodijeljenim dionicama posljedne emisije (od 28. veljače t g.) imaju takodjer te po-tvrde predočiti, na kojima če se označiti, da je pravo opcije izvršeno.
2.	Dionice, za koje ne bude izvršeno pravo opcije, prepuštaju se slobodnoj subskripciji uz cijenu od K 85*— za iedmi.ee, odnosno K 850*— za desetice.
3.	Subskripcija počima na 10. srpnja pa traje do 10. kolovoza t. g.
4.	Kod potpisivanja ima se odmah uplatiti čitava kupovnina za sve potpisane dionice zajedno sa naknadom kamata od l.siječnja 1919., koja se ustanavljuje sa K 2 — za jedinice odnosno sa K 20— za desetice tako, da se za optirane dionice ima uplatiti ukupno K 72— odnosno K 720'—, a za slobodne K 87 — odnosno K 870—. Zato če sve nove dionice sudjelovati na dobitku za god. 1909., pa če im prema tomu pripadati pravo na dividendu, koja teče počam od 1. siječnja 1919., a ostala če prava moči iz-vršivati samo oni vlasnici dionica, koji budu prema čl. 14. društvenih pravila upisani u knjigu dioničara.
5.	Citavi višak, koji se plača povrh nominalne vrijednosti ovih dionica osim kamata, pripaja se po odbitku odnosnih troškova pričuvnoj glavnici zavoda.
6.	Dionice glase se na ime, pa če se izpostaviti i potpisateljima uručiti uz povrat potvrde o uplati u rokuj, koji če biti naknadno objavljen. Svaki potpisatelj treba da naznači čitljivo i točno uz ime i preizme, na koje bi imale njegove dionice glasiti, takodjer svoje zanimanje te pobližu adresu, na kojo če mu se dodijeljene dionice dostaviti ili novac povratiti. Ravnateljstvo pridržaje si pravo slobodne dodjelbe onih dionica, Uoje budu potpisane na temelju slobodne subskripcije.
7.	Potpisivanje i uplačivanje starih dioničara s pravom prednosti na ove dionice obavijla se na blagajni Hrvatske poljodjelske banke u Zagrebu, kod njezinih podružnica na Rijeci i u Sarajevu, kod ispostava u Bribiru, Cabru i Hreljinu te kod podružnice Prve hrvatske štedlonice u Osijeku i podružnice Jadranske banke u Splitu. Potpisivanje i uplačivanje novih dioničara na temelju slobodne subskripcije obavlja se osim kod gornjih zavoda još i kod svih hrvatskih seljačkih zadruga. Odnosni dopisi, stare dionice kao i uplate mogu se poštom slati na spomenute naslove.
U Zagrebu, 28. lipnja. 1919.
Ravoaieijslvo Hrvatske poljodjelske nauke uionitarsKooo mm.