Političen list za slovenski narod. f e poŠti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr ▼ administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošilian velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. i Haročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. liha j a vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/«6- uri popoludne. IStev. Jh 1 Ljubljani, v ponedeljek 17. aprila 1893. Letnik XXI. »Narod" v svojem življu. Žabi lužo, tiei zrak, .Narodu" — škandal! Stara je ta resniea, kateri dokazov lahko nebrojno dobiš v ljubeznivem najstarejšem našem dnevniku in glasilu »slovenskega razumništva". V soboto nam v svojem podlistku „Frama6onsko pismo" zopet j »Narod* ravno to vbičuje v glavo. Najpreje pripominjamo, da se je že v petek dne 14. t. m. govorilo po Ljubljani, kot strahovit udarec na f. . . e se pripravlja za »Narodovo" sobotno številko. Poglejmo, kdo je udarjen! Dejstvo, na katerega podlagi suče gospod listkar svojo rovnico proti nam, so žalostni dogodki tičoči se nesrečnega bivšega la-zarista gosp. B. Vsak, komur so mani ti dogodki, mora jih najgloblje obžalovati; pomilovati moramo nesrečnega duhovnika, žrtvo neke osebe, ki je preje že mnogo neduhovnikov in prijateljev .Narodovih imela mej svojimi podporniki in branilci. Do zadnjega časa čisti in brezmadežni značaj imenovanega gospoda in čudno, nepojmljivo sedanje vedenje njegovo se vsem, ki so ga poznali, ne zdi naravno in normalno. Vsak mora sicer obsojati, da se noče pokoriti cerkveni oblasti, ki je s prvega začetka vse storila, kar jej je velevala dolžnost in — ljubezen. Saj to »Narod" sam neposredno priznava. — Ta nesrečni gospod je vložil tožbo proti vč. g. gen. vikarju, češ, da mu je ta razžalil čast zahtevajoč v svoji nradni dolžnosti, pogoje, pod katerimi mu more dati zopet — službo. Takoj pri obravnavi, ki se je vršila ladnji petek, je odložil gosp. advokat, zastopnik tožiteljev zastopstvo. Izjavil se je, da on ni sam sprejel tožbe in da se nikakor noče mešati v te popolnoma notranje cerkvene zadeve. To je dejstvo, katero »Narod" z največjim cinizmom obširno popisuje. Načela, po katerih „Na-rod" razmotrava to žalostno zadevo, so tale: 1) »Kriuko raz lice tistim hinavcem, ki trde, da je žaljen duhovski stan, ako se trdi, da ta ali oni hinavec v talarju ni za naš narod!" 2) »Ako hočete zaprečiti, da se bo naiod na-viel strnpa, ki se mu podaje sedaj morda če v ho-meopatičnih pilulah, tedaj treba dokazati, da politika s stanom nima ničesar opraviti in da ni vse zlato, kar nosi duhovski talar*. 3) »Eadar se stan prestvarja v politično stranko, težečo za hegemonijo ter borečo se v to svrho z obrekovanjem in z zlorabo svoje oblasti, tedaj je naj-ostrejši odpor neizogiben." 4) Hudiča izganjaj z belcebubom, to je (pri »Narodu" seveda. Op. vr.) star pregovor." Kaker vidimo so vse te fraze že jako stare in nebrojnokrat smo že v svojem listu od 1. 1873 sem pokazali njihov pravi pomen. V 1. št. 1. 1. smo zopet napisali mej drugim: »Nasprotniki stalni samo v tem, da nam nasprotujejo, ti bodo v nasprotovanju ostali tudi stari in zato z največjo mirno-dušnostjo pričakujemo napadov in psovanj, obrekovanja in opravljanja tudi za bodoče leto." Vlanskega 1. dne 20. nov. je »Narod" prav gori navedena načela krepko povdarjal in v št. 243 smo mu odgovarjali in vzlasti povdarjali, kako smešno je žuganje, da hoče še-le v bodočnosti »Narod" pobirati vse možne škandale proti nam. Načela tedaj niso nič novega. Po teh načelih pa izvaja »Narod" iz imenovanih dogodkov to-le: 1. Precej radodarno pozdravlja duhovnike s »hinavci". 2. Prisvaja si pravico, da bi bil smel že zdav-nej zabavljati proti misijonom, kar je pa res tudi že često storil in da je sedaj ta pravica njegovega zabavljanja proti misijonom popolnoma na jasnem. Piše namreč: ,,Slovenec' je v nebrojnih noticah naglašil potrebo in dobrodelni vspeh misijonov, prirejenih po gg. lazaristih. Da bi bil ta čas Slo- venski Narod' le besedo črhnil — gorje mu! A sedaj nastopili so drugi časi!" Vrlo zanimivo je to sklepanje. Za sedaj mu omenjamo le aposteljna Judeža, duhovnika Arija, meniha Lutra, škofa Focija, p a-p e ž a Aleksandra VI., da ob priliki lahko po svojem sklepanju obsodi vse aposteljne, duhovnike, menihe, škofe in papeže in vse njihovo delovanje. 3. Napada precej po domače našega milostlji-vega knezoškofa, češ, da »ne poseže vmes z du-hovsko jurisdikcijo" in da ni zabranil javne obravnave. — To je najgrja predrznost v celem spisu »Narodovem". Ko vsi katoličani zahtevajo svobodno eerkev in njenih pravic, je to »Narodu" nesmisel; ko se pa pokaže, kako potrebna bi bila svoboda cerkvi in svobodno izvajanje oblasti cerkvene, vsaj taka, kot smo jo popisali v sobotnem listu pri Turkih, potem se pa roga, z a k a j j e n i. To zmore res samo »Narod". 4. Sklepa pri nesrečnem duhovniku o najgorjem, kar je možno, o čemer nam zabranja pisati spodobnost. 5. Očita nam, da obrekujemo »Narod" in slovenske liberalee, če jasno in očito iz qjegovih spisov kažemo smer, kateri služijo. — Za Boga, ali je to obrekovanje, če vaše lastne besede primerjamo z besedami in načeli pri »N. Fr. Presse", ali z ložinimi nakanami ? Vemo pa, da je zastonj vsaka beseda, koder vlada sama strast. Zato prepuščamo molčd svojim bralcem sodbo o podlistku, tu razmo-travanem, in jim izpišemo besede, s katerimi Puškin označuje neko vrsto žurnalistov: „Ohotnik do žurnaljnoj draki Sej usypiteljnyj zvil Razvodit opium černil Sljunoju bješenoj sobaki." Sicer je pa za svoj živelj »Narod" sam odgovoren, ne mi! LISTEK Pisma z Dunaja. m. Kakor čitam v »Si. Nar." št. 81, priredilo je gorenjsko okrožje slovenskega (lucusa non lucendo) ferijalnega društva »Sava" dne 8. aprila v kranjski čitalnici svojo veselico. Pri tej priliki nastopil je g. stnd. phil. Žilih z velikanskim pompom, povdarjal namen »Savin" ter zahvalil zavedne Kranjice in Kranjčane za nepričakovano obilno poset in izrazil nado, da ohranijo slovenskim akademikom neskaljeno ljubezen še nadalje , n a v z 1 i c napadom klerikalnih (tndi dunajskih) I i g a š e v. Burno odobravanje je bilo pač dostojen odgovor". Tako »Slov. Narod". Le-to samo na sebi malenkostno porečilo napotilo me je, da pričnem že sedaj razpravljati o »Savi". Sodeč po pripravah in »Vesninih" ter »Narodovih" člankih prepričan je bil vsak slovenski rodoljub, ki je le količkaj optimist, da bode »Sava" preinačila vse dijaško življenje, da bode ozdravila globoke rane, na kojih hira že leta in leta naša akademiška mladina, da bode z jedno besedo „ul-tima 8*lu8, ultima post naufragium tabula". — Delalo se je baje mnogo, govorilo še več, porabili so se malone eeh sodi tiskarskega črnila in — nastala je »Sava" . . . Medla hčerka bolehave matere »Vesna" I »Parturiant montes, nascetur ridieulus mus." In koliko veselje je vladalo tedaj v Izraelu! — »Vsa slovenska akademična mladež ima sedaj skupno ognjišče, katero gotovo in za vsikdar poravna morebitne nasprotke . . .", pisali so v svojem glasilu gospodje »Vesnani". Ali prišlo je drugače! — Toda čemu bi prepevali dolge jeremijade; preidimo raje takoj „ad rem"! Kaj je namen »Save" ? Pravila nas poučd tako-le: § 1. »Namen društvu je, o počitnicah gojiti društveno življenje in dijaški živelj mej svojimi člani in jim biti duševna in zabavna vez." — § 2. V ta smoter prireja društvo v raznih krajih slovenske domovine shode, veselice, izlete, poljudno-poočna predavanja ter izdaja spise." Bes, lep in hvalevreden namen, ako se le prav izvršuje! — Toda ga je li »Sava" doslej i tudi v resnici spolnjevala? — Da, vršila ga je, »doch fragt mieh nur nicht wie"! Kar se tiče izdajanja spisov, ni nam znano ničesar. Poljudno-poučnih predavanj doslej tudi še nismo opazili, izven ako so smatrati takemu gori navedene besede g. modroslovca Zilija. Saj je dal vendar na tako poljnden način savanBko brco vsem »klerikalnim ligašem" (meni pa še — inter parent-lesia — posebej, tako da mi še sedaj po ušesih zveni) in razlagal vernim liberalnim dušicam kranjskim, da »il diavolo (v tem slučaju »Sava") eosi brutto non e come si dice". Vse drugače pa deluje »Sava" kar se tiče družnega življenja in dijaškega ž i v-1 j a mej društvenimi člani. Vpeljala je pred vsem oficijelno m e n z u r o. V pravilih potrjenih od deželne vlade, ni sieer govora o njej, toda uvedla jo je pod krinko § 28., koji določa, da je vsak član dolžan dostojno braniti svojo in društveno čast. Kako pa se brani d o s t o j n o društvena čast, o tem nas je poučilo savansko glasilo »Vesua" z besedami, koje sem navedel v II. pismu. In temu je naravna posledica, da se že sedaj lahko na Dunaju seznanimo s precejšnjim številom slovenskih akademikov-savanov, ki so — da govorimo z »Vesno" — »vrlo postopajoč" nabirali si lovorik z orožjem v roci in koje dičijo nežnim go-spicam tako zel6 priljubljene brazgotine. — Vsak »Savan" dolžan je sprejeti menzuro, vsaj tako je poročal t. č. predsednik »savin" g. medicinec B-T. načelništvu nemške zveze »Carnolia". In s tem povedano je menda dovolj I ,7'. iN .< Slovenski romarji pri sv. očetu. Iz Rima, 14. aprila. Slovenskega romanja najlepši, najslavnejši dan je bil v petek, dn6 14. t. m. Ce bi tudi Rim ne imel ničesar druzega, nego namestnika Kristusovega, vredno bi bilo romati tja po blagoslov njegov, da se okrepi pred njegovim prestolom ljubezen in spoštovanje do naslednika sv. Petra in s tem potrdi vera v našega Odrešenika. In imenovani dan smo slovenski romarji stali pred Očetom krščanstva, gledali mu v njegovo zemlji že odtrgano lice, v njegovo šibko truplo, koder se zdi, da živi le še samo duh; ta pa živo in krepko. Kdor je videl jedenkrat sv. očeta, ne pozabi tega trenotja do smrti. Zd6 se nadzemska prikazen, po-duhovljene telesnosti in njihove milobe ni moč popisati. Naj pričnem popisavati dogodke tega svetega dne. Ob 7. uri maševali so premil. gosp. knezoškof Napotnik ob asistenci slovenskih duhovnikov v cerkvi s v. Petra, in mej mašo so obhajali slovenske romarje. Ob 11. uri smo imeli napovedano avdijenco. Zbrali smo se že mnogo prej polnošteviluo; Slovenci smo bili skupaj na vatikanskem dvorišču, šli smo potem po raznih hodnikih v veliko dvorano in pričakovali s premil. knezom iu škofom lavantinskim na čelu svečanega trenotja. Na drugi strani dvorane stali se Nemci. Ob 11. uri prinesejo sv. očeta v dvorano; navdušeni in neprenehni »živio" smo zaklicali z dna srca. Ko se je navdušenje poleglo, zapeli so papeževi pevci njegovo himno, krasen mešan zbor. Po odpeti himni nagovore kardinal Gruscha sv. očeta v imenu vseh avstrijskih romarjev. Kardinal govorili so prav lepo, nekako tako-le: »Sveti oče! Ko dobivate za zlato, škofovsko petdesetletnico voščila jz celega krščanskega sveta, nočejo nikakor zaostati Vaši zvesti sinovi in hčere iz avstrijskih pokrajin, da Vam v vsej ponižnosti izrazijo svoja udanostna voščila. Gnani svete navdušenosti smo prihiteli le-eem v večno mesto, pričat pred angelji in ljudmi, da Vas spoznamo in spoštujemo kot najvišjega namestnika Jezusa Krista, naslednika sv. Petra, kot glavarja sv. katoliške cerkve. Zjupajoč v Vas, nezmotljivi učitelj resnice; Skala, na kateri je pozidal Gospod svojo Cerkev; najvišji Pastir, vodeč pastirje in čredo, pasoč ovce in jagnjeta; Oskrbnik nezmernih zakladov, pridobljenih s predrago krvjo Jezusovo in zaslugami njegovih svetnikov ter izročenih sveti Cerkvi, do katerih, kakor cel6 do neba samega, nosite ključe, štejemo se srečne, da moremo gledati Vaše obličje, slišati Vaš glas, poslušati Vaše opomine, prejeti Vaš blagoslov in udeležiti se milostij in nebeških zakladov, Vašemu varstvu izročenih. Napolnjeui svete ljubezni do Vas, ki Vas imenujemo Očeta, in kot takega v trdni veri spoznavamo, kakor imenujemo sveto cerkev Mater in jo Še znameniteje je, kako goji »Sava" družabno življenje. Vsaka veselica, vsak shod itd. zaključi se z obligatnim »jugoslovanskim stolom" ali brez fraz s »krokanjem". Da, uvedli so celo nekak slovesen obred za promocijo novinea »rednim krokarjem". Tak izpit vršil se je i nedavno dne 5. t. m. na Dunaju »sumis auspiciis doctoris D. M.", kakor se glasi doslovno dotična krokarska diploma. In kaka vprašanja stavila so se dotičnikom — o tem govoriti prepoveduje mi dostojnost. V omikani družbi sličnih stvarij še nismo slišali. — In vendar nas uči savino glasilo »Vesna": da tudi gospe in gospice morejo pristopiti v smislu društvenih pravil v vsako vrsto članov!" (»Vesna" I. let. str. 103.) Prav po nepotrebnem razburjali so se tedaj gospodje »Savani-Vesnani", ko sem v I. pismu trdil, da je »Vesna" (in eo ipso tudi njena hčerka »Sava") nezdrav i nezrel plod cinizma, čegar namen je otrovati mladino v nravstvenem in verskem pogledu. Da bi govoril o nedostojnem, verski čut štajerskih Slovencev kar najgloblje žalečem obnašanju Savanov na pevski veselici v Šoštanju, ne zdi se mi ni potrebno ni umestno. Zalostoo je sicer, da moramo Slovenei, in še posebej slovenski akademiki, svojo sramoto obešati na včliki zvon; a bolje je, da z žarečim železom izžgemo raka iz svojega te- kot tako visoko cenimo in ljubimo, deleč vsikdar z Vami veselje in žalost, obhajamo z Vami vred v svetem veselju in srčni hvaležnosti do Boga petdesetletni spominski dan, odkar ste bili v škofa posvečeni. Obljubimo Vam po vzgledu prvih kristijanov, neprenehoma za Vas moliti, da Vas varuje angelj Gospodov in donese, kakor nekdaj sv. Petru, one milosti, ki bodo zagotovile Vašo časno in večno srečo. Zahvalimo Vas, Sveti Oče, za očetovsko ljubezen, katero skazujete tako očitno naši domovini, našemu cesarju, našim škofom in duhovnikom, družinam in mladini, posebej še rokodelcem in delavcem. Obljubimo Vam, ravnati se strogo po krščanskih načelih v javnem, družinskem in zasebnem življenju; kazati se kot prave otroke sv. Cerkve s pokorščino do Vas in naših škofov. Marljivo hočemo gojiti katoliško društveno življenje, podpirati katoliško časnikarstvo in sploh tiskarstvo; pridno hočemo moliti in posebej še goreče častiti in na pomoč klicati preblaženo Devico Marijo z molitvijo presve-tega rožnega venca. Dalje se hočemo ogibati, kakor Ste nam, Sveti Oče, opetovano priporočili, vseh skrivnih družb in vseh protikrščanskih podjetij; in ne samo ogibati se jih hočemo, marveč na vse mogoče in dovoljene načine jim nasprotovati. Sprejmite z našimi darovi tudi naša srca, katera darujemo po Vaših rokah z novega presvetemu Srcu Jezusa Krista. Blagoslovite nas in vse naše, blagoslovite našega cesarja in njegova ljudstva in sprosite nam vsem milostno srečo, z Vami vred kdaj praznovati v nebesih, v večnem mestu božjem, večnotrajno go-dovnico." Tajnik sv. očeta, msgr. del Val, je v njih imenu prebral odgovor nekako tako-le: »Vaša sočutja, katera mi vedno, zlasti pa ob petdesetletnici mojega škofovanja zasebno ali pa tudi skupno in javno skazujete, z veselim srcem sprejmem, in Vam in Vašim z najiskrenejšo ljubeznijo podelim svoj blagoslov." Nato podelili sj sv. oče vsem romarjem sveti apostolski blagoslov z močnim glasom, tako, da jih je vsakdo lahko razumel. Sv. oče so še trdni. Vendar se jim berejo na obrazu leta, katera do preživeli že na zemlji, vpadli so in belo-bledega obraza. Bog nam jih ohrani še nekaj let trdne in zdrave! Ko je bil ta uradni del končan, nesli so sv. očeta na prestolu po dvorani. Vsakemu so še podali roko r poljub. Mnogo so jih ljubko božali, kakor bi jih hoteli objeti, blagoslavljali, polagali jim roke na glavo, to ali ono povprašali. Res, to so bili za nas srečni, sveti trenotki. Kakor ovčice dobrega pastirja smo se jih oklepali. Čutili smo se dom&; ljubko in sladko se nam je zdelo pri njih, kakor v maternem naročju, saj smo bili pri svojem — očetu. Nismo se jih mogli nagledati, ne ločiti se od njih. Naša sreča, naše najblažje veselje je, da ljubimo lesa, ne da bi še nadalje zakrivali razjedajočo rano s plaščem napačne ljubezni. Kar je neozdravljivo, treba je ali izsekati ali pa izžgati! Še jedno besedo! »Vesna" je obetala, da postane »Sava" skupno ognjišče vseh slovenskih akademikov, da bode poravnala gotovo in za vsikdar vse morebitne na-sprotke ... Se je-li to vresničilo? — Ne! — Razpor postal je odločneji nego poprej! V Gradca snuje se savanska »bnrschenschaft" »Ilirija", koja bode pogubno delovanje »Save" nadaljevala i med šolskim letom; na Dunaju eo pa »Savani" i »Ves-nani" potisnili vse dobro misleče — vzlasti primorske in štajerske — akademike iz društva »Slovenije". In tako postalo je tudi to že prej po večini liberalno in veternjaško društvo le nekaka podružnica »Save". »Difficile est satjram non scribere." Prsti me skelč in rad bi napisal marsikako pikro besedo. Toda za danes bodi dovolj 1 Sklepam. Pripomnim samo še, da bodem prihodnjič govoril o koristi, kojo je donesla »Sava" 8 svojim glasilom akademiški slovenski mladini. Upam, gospod vrednik, da me bodete i prihodnjič pogledali z milostnim očesom ter mi odločili majhen kotiček v svojem listu. Do takrat pa da ste mi zdravi! Liga + 75. svojega Očeta, ta sreča se bo nadaljevala, ko bomo ž njimi združeni v nebesih na veke se veselili. Ostali nam bodo ti trenotki vedno v spominu; nikdar nam jih ne zbriše nikdo iz našega srca. Ko je bilo vse končano, ogledali smo si vatikanske zbirke in odšli obedovat. Popoldne obiskali smo cerkve: „al Gesu", „Quirinal", »Maria Mag-giore", »St. Loreuzo", pokopališče in „St. Agnese". Zdravje je prav ugodno pri Slovencih. Nekateri, ki so bili bolj pridni, gredo že jutri v Neapolj; drugi ostanejo do ponedeljka v Rimu, in se potem vrnejo nazaj. Seboj pa prinesemo vsi najlepše spomine na rajsko laško deželo, na krasna njena mesta, na veličastne spomenike, ki jih je postavil ondi krščanski duh, na večno mesto, pred vsem pa na sv. očeta. Okrepljeno vero prinesemo seboj in ž njo razvneto ljubezen. V svojem in svojega naroda imenu smo jo obetali na sv. Petra grobu in znova prisegali pred prestolom njegovega nsfnastniKj^feio pridemo domov z oživljeno zavest^ dvojih dolžnostij do svete rimske stolice, do sv. cerkve.* Bog daj, da bi mogli v domovini svoji sebi in drugim ohraniti živo zavest in jo krepiti in jačiti; v tej zavesti je pogoj obstanka in sreče našega naroda ! Tudi njemu je veljal očetov blagoslov, ki smo ga prejeli. Ostani ta sv. blagoslov vselej nad njim! Politični preg-ied. V L j ubij a ni, 17. aprila. Posvetovanja vseh čeških strank ne bode. Mladočehi so bili povabili Staročehe in veleposestnike, da odpošljejo svoje odposlance k posvetovanju o skupnem postopanju v deželnem zboru. Ta čas so pa Mladočehi v državnem zboru pri prvem branju predlog ob osnovi novih sodišč tako napadali veleposestnike in Staročehe, da so ti zgubili vse zaupanje v kako pogajanje z Mladočehi. Veleposestniki so odgovorili na povabilo Mlado-čebov, da sicer želi skupnega postopanja, ali po zadnjih dogodkih v deželnem zboru ne pričakujejo nikakega sporazumljenja. Zaradi tega pa ne morejo odposlati svojih zastopnikov h kakim posvetovanjem, ako se pred vsem poprej ne naznanijo konkretna vprašanja, o katerih se bodo vršila posvetovanja. Ker se iz vsega dopisa veleposestnikov vidi, da ne žele takega posvetovanja, jim Mladočehi najbrž nobenih konkretnih vprašanj ne bodo naznanili. Pa saj Mladočebom ni toliko na tem sporazumljenju, temveč hoteli so le veleposestnikom na kak način otežkočiti stališče proti vladi in jih spraviti v opozicijo, kar pa se jim seveda ne bode posrečilo. Interpelacija Polonyijeva o srbskem prevratu. Kakor smo že v soboto omenili, je Po-lonji v ogerskem državnem zboru interpeloval o dogodkih v Srbiji. Njegova interpelacija pač ni izvirala iz kacega strahu, da bi avstrijske koristi v Srbiji s prevratom prišle v kako nevarnost. Poslanec Polonyi je pač sam dobro vedel, da na vnanjo politiko prevrat ne bode dosti vplival. Kakor pravi Madjar se pa Polonyi tudi drži stališča, da ima ogerski državni zbor pravico, govoriti tudi o vnanji politiki, in zaradi tega je porabil to priložnost, da se je tako zopet o vnanji politiki govorilo v ogerski zbornici poslancev. Minister Wekerle mu je takoj odgovoril, da je prevrat prišel nepričakovano, da pa v avstro-ogerskem ministerstvu vnanjih stvarij ni vzbudil prav nobene bojazni. Vse je čisto notranja srbska zadeva, v notranje srbske zadeve se pa naša država ue meša. Mir s tem prevratom ne pride v nevarnost in kacih posebnih naredb v varstvo avstrijskih podložnikov v Srbiji pa tudi ni treba. Po-lonyi je izjavil, da je zadovoljen s tem odgovorom in je izrekel svojo zadovoljnost, da je Srbija imela toliko moči, da je odrinila tiste, ki so teptali v ustavo. Nadškof Kolin do duhovščine. Novi olomuški nadškof dr. Kohn se je obrnil do svoje duhovščine, da naj se pridno peča z znanostmi. Posebno ji priporoča modroslovje in pa prirodoznan-i stvo. Gojenje prirodoznanskih znanostij nikakor ne j nasprotuje cerkvi. Nadškof Kohn je tukaj le ravnal i po inteucijah sv. očeta Leona XIII. Sveti oče tudi priporočajo gojenje modroznanstva in pa prirodoznanskih znanostih. Da gojenje prirodoznanstva ne i nasprotuje cerkvi, to pa že to dokazuje, da so se s i prirodoznanstvom pečali mnogi najboljši služabniki I cerkve od Rogerja Bacona do današnjega dne. Cer-| kev sama je mnogo storila za pospeševanje prirodo-S znanske vede. Sedanji papež je osnoval posebno % avezdarno, katera je vstopila v zvezo z drugimi evropskimi zvezdarnami. Na tej ivezdarui delujejo največ nčeni redovniki. Samo tisti, ki zgodovine cerkve, pa tudi zgodovine znauostij ne poznajo, mogli so kdaj trditi, da je cerkev nasprotna napredku zua-nostij. Prevrat v Srbiji. Nekateri listi, mej njimi tudi jeden zagrebških, so hoteli videti pri srbskem prevratu rusko roko vmes. Ce se vse razmere dobro pomislijo, se pa mora spoznati, da je to popolnoma neosDovana misel. Prava rusofilska stranka v Srbiji so liberalci. Radikalce je Rusija vedoo le nekako po strani gledala, za naprednjake pa v Rusiji nikdar neso marali. Sedanji prevrat je pa vendar le radi-kalcem in naprednjakom v korist. Najboljši iuter-pret ruske politike v Srbiji bil je gotovo metropolit Mihael. Ta mož je imel tesne zveze z Rusijo in večkrat mu je bilo bolje zuano, kaj žele Rusi, nego marsikakemu srbskemu državniku. Metropolit Mihael je pa tudi vedno se trdno držal liberalcev. Sedaj, ko je šlo za to, da se pogazijo radikalci, je vlada vselej metropolita poklicala h posvetovanjem. Bil je že nekak stalen član ministerskega sveta. Možje, ki su sedaj prišli na krmilo, pa neso v najboljšem razmerju z metropolitom. Tudi Be more od njih reči, da nobeden dosedaj ni pokazal kacega nasprotja do Avstrije. Zaradi tega pa lahko rečemo, da na Dunaju poročila iz Balegagrad* neso vzbudila najmanjše nevolje, če tudi so prišla nepričakovano. Razmere v Belgiji. Ker ne kaže, da bi se vpeljala občna volilna pravica, so v nekaterih krajih v Belgiji koncem minolega tedna začeli štrajk, občen strajk se pa začne danes. Razmere v deželi ■so jako resne, v več krajih se že bili resni izgredi. Vlada je v velicih skrbeh. Nekateri konservativni poslanci so že baie pripravljeni v toliko prijenjati, da se vsem prizna volilna pravica, samo da bodo posestniki imeli po dva glasova. To je potrebno, ker bi sicer v novi zborn čeških delavcev ne more stalno trajati proti zlomi-| selnosti nasprotnikov. Zato je želeti, da bi se vsi | pravi rodoljubi organizovali in da bi bol| skrbeli ■ za dejanja nego za besede, s katerimi se je vibu-| jalo često samo hujskanje zoper tihega pridnega ! delavca češkega. Društva. (L e o n o v a d r o i b h). Sv. oče se jako zanimajo za to vidno napredujoče vednostno družbo, ki ima že 908 deležnikov iu udov. Ko je bil njen podpredsednik vojaški škof Belopotockj pri sv. očetu, so ga posebno bodrili, naj vsi udje neumorno delajo, naj se ne plaše težav ; podelili so vsem udom in deležnikom aposteljski blagoslov. — Naš cesar je podaril družbi 1000 gl. in sprejel lauski družbeni letopis. Lepo se razvila dunaiska Leouina družba, kai pa z našo? (Družba duhovnikov) lavantin&ke škofije kaže v svojem 19. letnem poročilu, da je imela začetkom prošlega leta 295 društvenikov, koncem pa SOI. — Razdelilo se je 2460 gl. Družba ima svoje poslopje na Dobrni, koder je 1. 1892 pet domačih duhovnikov krepilo si zdravje. Premoženja je imela koncem 1. 1892 — 49.347 gl. 70 kr. za-ložnine, gotovine pa 1597 gl. 74 kr. Založnini se more še dodati vrednost društvenega hrama Ha Dobrni, cenjenega 10.000 «1. Društven predsednik je vč. g. kan. P. Korar, denaruičar pa vč. g. kan, dr. Ivan Križanič. (Delavsko podporno društvo v Trstu) je bilo v prošlem letu na slabem. Bolezen je tako razsajala, da v petih mesecih ni zadostoval vplačana udnina za izplačevanje podpor. It upravnega zaklada se je moralo posoditi 2874 gl. 58 kr. — Rednih udov je imelo društvo moških 1076. ženskih pa 216. — Upravno premoženje znaša 11387 gl. 89 kr. Predsednik upraviteljstvu je g. M. Mandic. (Posojilnica v Gornji Radgoni), ki se je ustanovila dn6 15. februvarija 1892, je imela do konca decembra denarnega prometa 31.379 gld. 70 kr. Cisti dobiček 97 gld. 47 kr. se je pridejal posebnemu rezervnemu fondu. Zadružnikov je 105; 102 sta mej nj erarični magacin v Kranjn v znesku 120 gld. V namen, da bi se navedena dela oddala podjetnikom, vršilk se bod« pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju dae 27. aprila 1893. I. z začetkom ob 9 uri dopoldne zmanjševalna dražba. Pod varstvom. Jernej Lončar, posestnik v Žiganji Vasi (tržiški sod. okr.;, radi blaznosti; njega varuh je Ign. Lončar z Brega. — Frančiška Suhadolec z Dobrove (sod. okr.) radi zapravlji-vosti; nje varuh je Andr. Velkavrh z Dobrove. Razpisane službe. Pri e. kr. okr. sodišču v Trebnjem služba okr. sodnika v 8. činovnein razredu. Prošnjo do 23. aprila predsed-ništva okrož. »od. v Nov. Mestu. — Na trorazrednici v Št. R n-pertu za novo paralelko služba proviz. učitelja. Prošnjo do 1. maja okr. šolskemu svetu na Krškem; — dalje na trorazrednici v Vel. Dolini služba druzega učitelja (450 gold.); prošnje do 16. maja na Krško. If^Na prodaj je hiša z lepim vrtom, njivami In senoieti. Hiša je nova, v najlepšem kraju v Škofjl Loki. pripravna za krčmo, kupčijo, pa tudi za penzijoniste. — Več se izve pri lastniku Franou Fajkar-ju v Škofji Loki št. 19, 189 3-3 Služba organista in cerkvenika pri farni cerkvi v Dobrničah se takoj odd&; plače do 600 gld. in prosto lepo stanovanje. — Sposobni prosilci naj se zgla-sijo pri župnijskem uradu do konca meseca aprila. 216 3—1 Zahvala in priporočilo. "V mali dvorani „Tonhallew. 206 12—4 velike astronomične ure. Pojaanujuča predavanja o tem velezanlmivem umotvoru bodo natančno ob nastopnem času: Dopoldne od 10. do 11. ure. Popoldne ob 3., k.. 5. in 6. uri. Vstopnina: I. prostor 30 kr., II. prostor 20 kr. 2K u n a j § k a borza. Dni 17. aprila. Papirna renta 5%, iti* davka .... 98 gld. 3rebrna renta 5%, 16% davka .... 98 . Zlata renta 4%, davka prosta.....117 „ 4« avstrijska kronina renta, 2JO kron . . 9« . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . ' . 986 . Kreditne akcije, 160 gld........341 , London, 10 funtov stri........122 „ Napoleondor (20 fr.) ..............9 „ Cesarski cokini ....................5 n Nemških mark 100 . . ... 60 „ 25 ln 25 . 15 „ 55 „ 50 \ 35 75'/, 79 „ 90 . Dni 15. aprila. Ogerska zlata renta 4% . . . 115 gld. 85 kr. Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 95 „ 25 „ 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 148 „ — . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 167 „ — „ Državne srečke 1. 1864.. 100 gld.....198 „ — „ Zastavna pisma avstr. osr. zom. kred. banke K% 98 „ 80 „ Zastavna pisma r , „ „ 4V, % 100 , — . Kreditne srečke, 100 gld......201 „ 25 „ St. Genois sre«ke. 40 itld.......67 . — . 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 141 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 20 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......24 Salmove srečke, 40 gld........69 Windischgraezove srečke, 20 gld.....74 Ljubljanske srečke .........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.' . . 164 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. et. v. 2950 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . — Papirnih rubeljev 100.......126 50 „ 50 I 50 . 75 . Nakup in prodaja vsakovrstnih drtavnlh papirjev, arečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitki. Kulantna izvršitev naro6il na borzi. Menjarnična delniška družba E R C U UtolIzBila it. 10 Dunaj, lariafcilfintrasse 74 B. 66 Pojasnila, v vseh gospodarskih in Inaninih stvareh, potem o kursnih vrednostih vxeh ipokulacijskih vrednostnih papirjev in vestni »viti za d»,ugo kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ■f naloženih glavnic. Izdajatelj : Dr. Ivan lanotlt. Odgovorni vredi.it: Andrej Kalaa. Tis', .ikvoii^lc« finkair«-' \ l,iiihlt»m.