38. štev. V Kranju, dne 18. septembra 1914. XV. leto. Političen in gospodarski lisi Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4_marke, za Amerike S dolarja. Posamezne številke po 10 vin^-r' Na naročbe brez naročnine so ne ozira. — Uredništvo m upravniftvo je v hiši itev. 178. — izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik; Lavoslav Novak — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsak petek : ob petih zvečer : Inaerati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, ta četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popuat. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, »ploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankiraU. — Rokopisi se ne vračajo. Svetovna vojna se širi. Avstrija — Rusija. Avstrijske čete, ki so se umaknile od Lvova, so se zbrale v okolici Grodeka in tam se je vnela nova bitka, ki je trajala pet dnij. Po težkih bojih so naši potisnili sovražnika nazaj in zajeli 10.000 Rusov in mnogo topov. Tega uspeha pa ni bilo mogoče izkoristiti, ker je postalo naše severno krilo generala Auffenberga, ki se je obrnil proti glavnemu bojišču, pri Ravaruski ogroženo od velikanske sovražne premoči. Začele so prodirati tudi nove ruske čete nele proti armadi generala Dankla, ampak tudi v ozemlje med to armado in med lvovskim bojnim poljem. Naše čete so se že tri tedne neprestano hrabro borile proti mnogoštevilnejšemu sovražniku, zato jih ie bilo treba zbrati na ugodni točki in jih pripraviti za nadaljne boje. aSlovencev" poročevalec iz glavnega vojnega stana je o teh bojih naznanil še sledeče: .Ruska premoč šteje mnogo divizij po 16 bataljonov z artilerijo, ki ima kolosalne zaloge municije. Ruske čete dobivajo še vedno ojačenja. Naše Čete imajo vtisek, da stopi na mesto, kjer je bilo postreljenih 10 Rusov, 20 drugih. Kljub temu so naši čudovito hrabri in opravljajo dela, ki skoro niso v človeških močeh. Tretji kor ima znatne izgube, vendar se drži naravnost sijajno. Naš položaj ni rožnat, pa tudi ne obupen, ker je mogoča dobra defenziva." Pri Grodeku pri Lvovu je bil zadnji petek ljut boj med našimi in ruskimi polki. Topovi so peklensko grmeli in strojne puške so rag-ijale mrtvaško pesem. Zvečer je bil spopad z bajoneti. Naši so že zmagali, pa je prišlo naznanilo, da se Rusi z veliko premočjo hočejo zariti na severu med na so armado, stoječo pri Lvovu, in med armado Auffenberga in Dankla, ki sta bila pri Holmu in Lublinu. Vsled tega je hirli grod*$ka armada prenehala z ofenzivo in vse tri naše armade so se začele bolj skupaj spravljati. Po malem odpočitku napravijo na Ruse odločilni skupni naskok. Zaplenjene ruske topove so prepeljali v mesta na Ogrsko in Hrvaško. V bojih z Rusi je padel dr. Tobija Asckenatzv, predsednik lvovske advokatske zbornice, deželni poslanec in voditelj lvovskih Židov. Del ruskega črnomorskega brodovja je prišel pred bolgarski pristanišči Burgas in Varno. Bolgari so pristanišče ob Burgasu popolnoma zaprli, v Varni je pa odprto po dnevu, a samo za trgovske ladje. Avstrija — Srbija. O groznem porazu Srbov pri Mitrovici smo sedaj dobili natančneje poročilo, ki nam pove, na kakšen način so naši izvabili Srbe v past. Srbska timoška divizija je napravila načrt, da hoče udariti čez Savo. Našim to ni bilo neznano. Dne 5. t. m. popoldne so se naše pri Mitrovici stoječe čete umaknile 4 km daleč od Save proč. Le nekoliko predstraž je ostalo ob bregu. Ponoči so bili dani z našega brega Save Srbom na onem bregu prav isti signali z lučjo, s katerimi jim je bilo izdano pri Šabcu, kje stoje naše čete. Ko so Srbi te naše signale opazili, so se brž začeli odpravljati čez Savo. Previdno so prišli na naš breg in šli 2 km naprej. Do jutra je prišla čez Savo vsa timoška divizija, okoli 12.000 mož. Sedaj je začela delovati naša artiljerija, ki je bila dotlej skrita. Strahovito so letele krogle na Srbe tudi iz- naših strojnih pušk od vseh strani. Boj je bii kmalu končan. Srbi.se niso mogli nikamor skriti in tako se je udalo okoli 5GG0 mož, mnogo jih je padlo, blizu 3000 je pa bilo porinjenih v Savo in so utonili. Šlo je v Savo tudi več konj in topov. Okoli 2000 Srbov je pobegnilo proti Indiji v Sirmiji, katere so pa tudi naši polovili. Proti Mitrovici so napravili Srbi čez Savo par pontonskih mostov, katere je pa nsša artilerija razstrelila, da se sovražniki niso mogli vrniti proti Šabcu. Poveljnik Srbov, general Stjepanovič, je padel. Naši so dobili dve srbski zastavi, štiri poljske tope in deset strojnih pušk z vsem strelivom. Na Čolnih so priSli Srbi čez Savo tudi pri Klenku, Kupinovem in PVogarju (ti kraji leže med Šabcem in Belgradom), a so bili pognani nazaj. Na Srbskem silno primanjkuje zdravnikov. V Nišu in Pirotu leži v šotorih okoli 25.000 Srbov, ranjenih in bolnih, brez vsake zdravniške pomoa: MeU kpnl'l* začel rfcsajkti tudi' pegast: legar. V Novi Srbiji so se Bolgari začeli proti Srbom puntati. Prišli so pa na pomoč grški vojaki, ki so pod vodstvdm srbskih stražnikov razdejali vasi Skorušo, Kohčo, Lipovnik in Gorvan. Bolgarskega duhovna vi Gorvanu so pa s terom namazali in zažgali. c Nemčija — Francoska. Iz Pariza ljudje še. vedno beže proti jugu. Na kolodvorih je velikanska zmešnjava. Na eni strani prihajajo od vshoda vlaki z ranjenci, na drugi strani pa tišče begunci v vozove, ki gredo proti jugu. Mesto Bordeaux je prenapolnjeno z begunci. Ker je tu sedaj sedež vlade, zastopniki tujih držav skoraj ne morejo dobiti stanovanj. Pri Namurju je padel princ Friderik Saški, pri Maubeuge pa njegov sin princ Ernst Saški (Sachsen-Meiningen). Montmedy so Francozi izročili Nemcem brez boja. Nemci so našli v zalogi streliva v Montmedy zelo veliko dum-dum krogel, ki telo človeka, katerega zadenejo, zelo raztrgajo in so tedaj po mednarodnem pravu prepovedane. Utrdbo Manonvillers so bili primorani Francozi izročiti Nemcem, ker so granate prinesle v rove toliko strupenih plinov, da niso mogli dihati. Francoski glavni poveljnik Joffre je izpraznil Reims. V Parizu so se Francozi nekoliko oddahnili, ko so izvedeli, da je nemška armada odrinila od Pariza proč proti Marni. Sicer se pa bije ob Marni ljuta bitka. Severno-zahodno od Pariza so se Francozi in Angleži dobro uprli desnemu nemškemu krilu, ki je pod vodstvom Klucka imelo namen od zahodne strani obkoliti Pariz. Na vshodni strani Pariza je francoska armada proti Nemcem pričela z ofenzivo. Francozi beže proti jugu v tolikem številu, da je samo v Genf prišlo 35.000 beguncev iz Pariza in severne Francoske. Nemčija — Rusija. Nemški general Hindenburg je zopet potolkel ruske čete in jih pognal nazaj čez mejo, tako da se sedaj noben Rus ne nahaja na nemških tleh. Nemci so zajeli 20.000 Rusov, 150 topov, več strojnih pušk, areoplanov in drugega vojnega materijala. Nemci so Ruse zelo potisnili nazaj. Ako bodo ruske trdnjave pod nemškimi topi tako naglo padle, kakor so francoske, potem bodo Nemci in Avstrijci lahko še pred zimo prišli v Moskvo. Govori se, da je Rusiji poslala Japonska na pomoč svoje oblegovalne topove in da bodo že kmalu na bojišču. Ta se seveda samo govori. _ Nemške izgube. V listah nemških izgub je bilo dosedaj zaznamovanih 3.021 mrtvih, 3514 pogrešanih, 8391 težko ranjenih in 4442 lahko ranjenih. Častnikov je padlo 254 in vjetih je bilo 39. Nemčija. Pruski princ Joachim je bil 9. t. m. ^*£&^lšrap^ & ««^L4>rcDsaali jLbolrair mco. — Prt Belfortu sta padla dva sinova generala D' Elsa. Angleške intrige. Kanada je nehala izplačevati Nemcem in Avstrijcem kupone in dividends. V tem oziru so angleški listi dosegli vspeh, ko so se hoteli maščevati nad nasprotniki. Na Ruskem so začeli izganjati nemščino pri krajevnih imenih. Iz Peterburga so napravili. Petrograd, iz Schiusselburga Orešek i. t. d. — Nekateri naganjajo vlado, da naj zaseže vse zasebno premoŽenje nemških podložnikov, bivajočih na Ruskem. V ruski vojski je baje 350.000 vojakov Židov, ki bodo pa Rusom tako malo pomagali k zmagi, kakor v vojni z Japonci. Znano je, da so Židi zelo strahopetni. Razmere med Italijo in Grško so vedno bolj napete. Gre se zaradi Valone, po kateri imata obe skomine. Grška vlada je sicer obljubila, da ne bode pusma zasesti Vaione, Italiji se pa zdi, da ta obljuba ni bila odkritosrčna. Ako bode Grška imela posla s Turčijo, potem bode Italija lahko prišla do svojega cilja. Italija je zmanjšala število vojakov ob avstrijski meji in jih prestavlja v notranjost dežele, da se izognejo vsakemu sum ničen ju. — V Berlinu je Italija premenila svojega vojaškega atašeja. V Bolgariji si ruski posianik Slavinski vse prizadeva, da bi Rusom prijazna stranka v sobranju odločno nastopila proti vladi, ki ni Rusom prijazna. Rusija. Sklicana je duma, da bode dovolila nove davke. — Generala Kaulbarsa, ki se je odlikoval v japonski vojski, so v Odesi obsodili na smrt in ustrelili. — Na Finskem so Rusi ustrelili zaradi špijonaže nemškega konzula v Abu. — Na Ruskem že v mnogih krajih razsaja kolera. V Črnem morju so tudi položene mine. Pri Odesi je na mino zadel parnik ,Express", ki se je precej potopil. Utonilo je 100 potnikov. Brzojavna zveza med Parizom in Londonom je prerezana. Angleška. Potopila se je angleška ladja »Oceanic", pomorščaki so se rešili. Mala nemška križarica «Hela» je bila zadeta od torpeda nekega angleškega podvodnega Čolna. Križarica je imela deset topov in 190 mož. Posadka se je večinoma rešila. V Brestu so ustavili Francozi 400 nemških in 250 avstrijskih vojaških obvezancev, ki so se z neko holandsko ladjo pripeljali iz Amerike, da bi šli na bojišče. Nemci so doslej vjeli okoli 220.000 mož in sicer «6700 Francozov, 91.400 Rusov, 30200 Belgijcev, 7.350 Angležev. Več vjetnikov, ki pa niso tu vlteti, je pa ie na potu. Po Francoskem potujejo razni govorniki in na shodih ljudem oznanja jejo, da je treba Francozom napeti vse moči za odpor in končno zmago. Med temi govorniki je tudi več aocijalistov. Požrtvovalnost Rusov. V Moskvi se je nabralo za vojno tekom enega tedna 1 i,000.000 rubljev. Romunija je svoje podanike brzojavno pozvala iz Nemčije. Turčija. Na Turškem so imeli podložniki tujih držav posebne pred pravice, imenovane kapitulacije. Sedaj je turška vlada sklenila, da se te kapitulacije odpravijo. Temu so se uprle vse velesile. Posebno se opaža, da Nemčija ni zadovoljna s sklepom turške vlade, bolj pa Avstrija. — Ras mere Turčije do Francoske, Angleške in Rusije se vedno bolj poostrujejo. Francoska sicer grozi Turčiji, a turški časniki ji odgovarjajo, da se za njene grožnje nihče ne briga. — turški princ Eumer Tassun-psia je hotel iz Pariza odpotovati v Carigrad. Na priporočilo angleške vlade so ga pa v Parizu prijel! na kolodvoru ter njega in njegove služabnike aretirali. — V Aziji hočejo Angleži pretrgati vsako zvezo med Indijo in Turčijo. — Turška vlada je dovolila 100.000 funtov podpore za družine vpoklicanih rezervistov. — Obravnave med turško in grško vlado so se popolnoma razbile. — Grška mornarica je dobila povelje, da naj se zbere pred Solunom. Japonci. Prvo japonsko brodovje nadzoruje sveže v Kitajskem morju, drugo pa blokira Tsing-Tau. Pri Lunkau so japonske čete stopile na suho, da bodo oblegale Tsing Tau, Kiau-Čau hočejo Japonci izstradati in ga napadajo samo z bombami iz areoplanov. — Japonska ladja .Širotaja", rušilka torpednih čolnov, je v megli zadela ob skalovje in se potopila. NOV1ČAR. Mila prošnja. Ljudje, ki so prišli iz Dalmacije v naše kraje, potrebujejo gorke obleke in odeje. Ako ima kdc kak kovter ali koc in ga želi podariti za oboge begune, je prožen, da to odda pri c kr. okr. glavarstvu v Kranja. Papeževa okrožnica. V prvi okrožnici, katero je izdal papež Benedikt XV., se toplo priporoča mir. Papež pravi med drugim: »Ne dvomim, da mi bo božja previdnost, ki mi je naložila težko breme časti, dala tadi pogum in potrebno moč, da bom mogel njeno visoko nalogo izpolniti. Strah in groza me obdajata vpričo grozovite vojne, ko gledam, da se velik del Evrope pod vlado ognja in meča rdeče barva od krščanske krvi, S čustvi očetovskega usmiljenja objemam vse otroke cerkve. Vse hočem poizkusiti, da se kmalu naredi konec tej nesreči. Kakor papež Pij X., priporočam tudi jaz vsem vernikom, posebno duhovnom, naj v javnih in zasebnih molitvah Boga prosijo, da b! vojna kmalu ponehala, Iz dna svojega srca prosim in rotim vse tiste, ki vladajo narode, da odlože vse spore v blagor človeške družbe, spominjaje se, da že dovolj žalosti in bede spremlja življenje u m r joči h, ta da ni treba, da bi se beda in žalost množili. Naj izprevidifo, da je bilo že dovolj razdejanja in prelite krvi; kmalu naj si podajo roke in pričuo obravnave za mir. Potem bodo deleža i najvišjega plačila božjega sami m njihovi narod). Naj vedo, da bodo s tem dovršili delo, katero si želi papež, ki ima pri sedanjih preku-cijah nenavadno velike težave v izvrševanju svojega apostolskega posla. Žrtve naše vojske. Padli so na bojišču: Herbert baron Konrad Hotzendorf, sin šefa generalnega štaba; Rrhaid Mayer, poveljnik 47. pehotnega polka. Ranjeni so bili: Poročnik Viktor Parma, sin vladnega svetnika, dalje je ranjen sin dež. poslanca dr. Gregoriča, sin postojnskega župana Lavrenčiča. — Včeraj so zopet pripeljali v Ljubljano 700 ranjencev. Dalmatine!. Polotok Budva je bil v začetku črnogorske blokade od nas izpraznjen in zaseden od Črnogorcev. Potem je prišla avstrijska križarica .Szigetvar" Črnogorce pregnal in je s topovi vse uničila, kar se je nahajalo na polotoku, ¿031 p baron Schwegel je umri na Rečici iedu 78 let star. Kot diiak je pesnikova! v slovenskem jeziku pod imenom Radonievič, pozneje je služil materi Germaniji s svojim velikim talentom, vplivom in pridobljenim bogastvom. V Avstriji je delal za centralizem, na Kranjskem za zvezo Nemcev z liberalnimi Slovenci. Bil je konzul v Areksandrrji in Carigradu, potem sekdjski šef v zunanjem ministrstvu na Dunaju in pozneje državni m deželni poslanec kranjskega vetepo-sestra Uspeh njegovega truda je Bohinjska železnica. Bratove otroke bi bil rad vzgoji! v nemškem duhu, kar se mu pa ni popolnoma posrečilo. »Slov. Narod" mu je poklonil lep nekrolog. Premeščeni so g g. kapelani: Jakob Fat ur od Sv. Križa pri Kostanjevici v Radovljico, Anton Gole iz Tržiča v Idrijo, Jožef Klopčič s Trebel- nega v Kamnik, Franc Nastran iz Borovnice na Trebelno, Matija Noč iz Horjula v Borovnico, Jernej Kovic iz Šmartnega pri Litiji za župnega upravitelja na Polšnik. Posor, sadjarji! Čuje se od vseh strani, da hočejo žganjarji in razni brezvestni prekupci izkoriščati položaj in obilo sadno letino tudi pri sadni kupčiji. Za mernik svežih čelpelj, ki tehtajo okoli 25 kg, obetajo 1 K 20 h, ponekod i komaj 60 do 80 h. 100 kg češpelj bi ne prišlo potemtakem niti na 3 K, v najboljšem slučaju na 4 K 80 h. Svarimo torej naše sadjarje najodločneje, da se pod nobenim pogojem ne udajo tem izkoriščevalcem in ne zametajo dragocenega blaga. Predvsem naj vedo, da se dandanes, prav posebno pa v današnjih dneh, nobeno blago ne prodaja na mernik ali kakršnokoli drugo votlo mero (brento itd.}. Pri taki prodaji je vedno udarjen kmet, kupec pa ima poleg slepe cene Še ogromen dobiček pri meri. Sadje prodajajte na vago, pa nič drugače! Na dunajskem sadnem trgu in po drugih večjih tržiščih so češplje danes v kupčiji na debelo po 16 do 20 K 100 kilogramov. Na drobno so pa na ljubljanskem trgu danes kg po 36 h (100 kg torej po 36 K). Naš kmet bi jih moral dati pa po 3 do 4 K. — to je vendar preveč. Najmanj, kar morate zahtevati za 100 kg, je 7 do 8 K. Če svežih češpelj ne prodaste vsaj po tej ceni, potem je odločno bolje, da jih kakorkoli uporabite doma. Zlasti se priporoča sušenje. 100 kilogramov svežih češpelj da 30 kg suhega blaga, in če ga računamo samo po 40 h kg, nam vrže 12 K, torej 8 K več, kakor če prodaste sveže po 4 K. Seveda je treba upoštevati drva in delo. Ampak za sušenje i00 kg češpelj gotovo ne boste porabili drv za 8 K. Pozor torej! Ne zametajte blaga za slepo ceno Nikar ne pošiljajte vojakom denarja na bojno polje! V občinstvu, zlasti med revnejšimi sloji, je še vedno ukoreninjeno mnenje, da se mora vpoklicane vojake podpirati z denarjem. To je pa popolnoma nepotrebno. Moštvo armade na bojnem polju je namreč izvrstno oskrbovano. Dnevna redna porcija obstoja iz 98 g kavinih konserv, 400 g govejega mesa in 100 g prikube (riž, sočivje itd.), 400 g kruha (jačni pre-pečenec) ter 18 g tobaka; razventega nosi vsak mož dve rezervni porciji seboj, ki se smejo na posebno odredbo poveljnika zaužiti tedaj, ako se ne more normalne porcije pravočasno ali ne v zadostni množini dobiti. Vsak mož dobi vrhu-tega redno vsakih deset dni mezdo in vojno pri-klado (za moštvo brez šarže najmanj 36 v dnevno) v gotovini na roko izplačano. Dejstvo je, da ima moštvo zadosti denarja na razpolago in da skuša istega domov pošiljati, vsled cesar se bo v kratkem upeljala služba poštnega nakazovanja denarja od armade v domovino. Zatoraj ne pošiljajte vojakom denarja! C kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 12. septembra 1914. »Slovenskim fantom za slovo na pot v cesarsko službo" je naslov knjižici, ki je prišla te dni na svitid. Ker so fantje v vojaškem stanu izpostavljeni 'mnogim nevarnostim in se jih vsled tega mnogo izkvari in odtuji Bogu in rodu svojcem, se že par let sem v naši škofiji duhovščina s škofom na čelu trudi, da bi obvarovala fante tudi v vojaškem stanu pred škodo na dali in na telesu. Kakor za Kranjsko okolico pri sv. Joštu, so se ponekod drugod za druge ksaje lani pred odhodom rekrutov priredile duhovne vaje. Ker pa ni lahko dobiti povsod predavateljev, ki bi mogli fante temeljito poučiti o vojnih razmerah m ker iairii ziasii potem v kasarnah potrebujejo nasvetov in opominov v najvažnejših dušnih in službenih zadevah, se je kmalu občutila živa potreba po primerni knjižici, ki naj bi pomagala predavateljem pri rekrutskih tečajih in bi ob enem bila priročna za vojaka v službi. Tej potrebi je odpomogel g. Jernej Hafner, kaplan v Kranju, bivši enoletni prostovoljec, z imenovano knjižico, ki praktično združuje na 314 straneh stanovska navodila in molitve za vojake. — 1. del (muki in sveti) obsega deset poglavij, v katerih pisatelj razlaga slov. vojaku vojaške razmere, ter mu polaga na srce modre svete, kako naj se ravna, da bo srečno prebil vojaška leta. Pod zanimivimi naslovi v prijaznem, toplem prigovarjanju vzbuja in neti v fantu ljubezen do Boga, cesarja, domovine in svojega rodu; tuintam — zlasti v poglavjih: Mati in Krvavi ples — piše v živahnem, vznesenem slogu, ki potegne bralca za seboj v navdušenje. Vsebina v polnem obsegu odgovarja uvodu, kjer pisatelj pravi: Ljubezniva skrb za slov. mladino v ccs. službi jo je narekovala. Iz srca je pisana, k srcu naj govori. Naj te privede v ognju skušnjav in nevarnosti preizkušenega, v vsem dobrem utrjenega, Bogu in domovini zvestega, v značaj-nega moža dozorelega nazaj v očetovo hišo, da boš v veselje in ponos vsem, ki Te resnično ljubijo." — II. del (Orožarna kršč. vojaka) obsega nauk o sv. zakramentih, o sv. maši in razne molitve za čas miru m za čas vojne. Zlasti primeren je: Umirajočega vojaka pogovor z Bogom. Dodane so tudi določbe o molitvah za vojake, ki so obdarjene z odpustki. Knjižica, o kateri priporočajo g. knezoškof, da naf si jo preskrbi vsak vojak (še bolj primemo pa bo, če mu jo drugi, starši ali sorodniki kupijo), se dobi tudi v bukvami »Ilirija" v Kranju. Koze se bodo cepile t dne 28. septembra ob 9. uri v Tržiču; 29. sept. ob 9. dop. v Križih, ob 3 pop. v Dupljah; 30. sept. ob 9. dop. v Ko-vorju; 1. okt. ob 9. dop. pri Sv. Ani, 2 okt. pri Sv. Katarini. Dne 28. sept. ob 9 dop. v Adergasu, ob 2. pop. v Cerkljah; 29. septem. ob 9. dop. v Šenčurju, ob 2. pop. v Olievku; 1. oktobra ob 9. dop. v Voklem, ob 2. pop. v Vogljah; 2. okt. ob 9. dop. na Šenturški Gori. Dne 29. sept. ob ob 8. zjutraj na Premskovem, ob 3. pop. v Pre-dosljih; 30. sept. ob 9. dop. v Preddvoru, ob 3. pop. v Kokri; 1. okt. ob 8. dop. v Goricah, ob 2. pop. na Trsteniku; 2. okt. ob 8. dop. v Mavčičah, ob 2. pop. v Naklem, ob 4. pop. v Podbrezjah; 28. sept ob 2. pop. v Smartnem; 3. okt. ob 3. pop. v Besnici; 6. okt. ob 8. dop. v Hrast ju, ob 10. dop. v Trbojah, ob 2. pop. v Smledniku, ob 4. pop. v Zapogah; 29. sept ob 9. dop. v Kranju. Dne 28. sept. ob 9. dop. v Železnikih; 29. septembra ob 9. dop. v Selcih; 30. sept. ob 9. dop. v Bukovšici, ob 11. dop. na Bukovici, ob 3. pop. pri Sv. Lenartu; 1. okt. ob 9. dop. v Dražgošah, ob 3. pop. v Podlonku. Dne 2. okt. ob 10. dop. v Podblici; 3. okt. ob 10. dop. na Zalem Logu, ob 2. pop. v Sorici. Dne 28. sept. ob 10. dop. v Javori ah; 29. sept. ob 10. dop. v Stari Oselici, ob 4. pop. v Novi Oselici; 30. sept. ob 10. dop. v Leskovicl; 1. okt. ob 10. dop. v Lučinah; 2. oktobra ob 9. dop. na Trati, ob 3. pop. v Poljanah. Dne 28. sept. ob 8. dop. v Škof ji Loki; 29. sept. ob 2. pop. v Stari Loki; 30. sept. ob 2. pop. v Zmincu; 1. okt. Ob 2. pop. pri Sv. Duhu, ob 4. pop. v Žabnici; 2. okt. ob 2. pop. v Retečah, ob 4. pop. v Sori. Pripomba: Osebe, katerim se bodo precepile koze, naj si umijejo prej roki do ramen ter oblečejo sveže perilo; zbero naj se na stavišču točno ob določeni uri; Če bi se g. zdravnik malo zakasnel, naj blagohotno počakajo. Ozirno na dejstvo, da so sledile vojnam čestokrat hude epidemije osepnic ali koza, je odredila c. kr. deželna vlada na ukaz c. kr. ministrstva za notranje zadeve varstveno precepljenje prebivalstva v svrho, da se ubranimo tacth epidemij in zlih posledic za zdravstvo prebivalstva. Vsak, pri komur je preteklo od prvotnega cepljenja vže več, kakor 6 let, se more obvarovati obolenja le potom precepljenja, to je, da si pusti vnovič staviti koze. Zato se vabi prebivalstvo Sirom okraja kar najresneje, da se posluži te potrebne zdravstvene naredbe v najobsežnejši meri. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju. Razglas. C. ki. dežeino predsedmštva za Kranjsko je z razpisom z dne 11. septembra 1914 št 1074/Mob. odredilo, da se morajo do nadalje na vseh javnih cestah vsi vozovi, motorna vozila, autobomili in kolesarji vedno držali leve strani ceste in da morajo sredo ter desno stran ceste prosto držati. Prestopki te odredbe se bodo po cesarski naredbi z dne 20. aprila 1854 št 96 drž. zak. kaznovali od podpisanega c. kr. okrajnega glavarstva z globo 2 do 200 K ali z zaporom 6 ur do 14 dni. — C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 14. septembra 1914. Razglas« Ker se nekatera določila cestnega policijskega reda še vedno ne izpolnjujejo natanko, se opozarja občinstvo na sledeče predpise, ki veljajo brez izjeme za vse ceste in pota: I. Ob temnih nočeh mora imeti vsak voz gorečo svetilko; 2. Vsako vozno kolo (bicikelj) mora ia*eti od začetka večernega pa do jutranjega mraka belo luč; 3. Med vožnjo voznik ne sme svojega voza zapustiti in nI dopuščeno, da bi le en voznik vozil z dvema ali več vozovi. 4. Med vožnjo voznik ne sme na vozu spati. 5. Pri gostilnah smejo vozovi stati le izven cestnega tira ter morajo imeti po noči vrhu tega še primerno razsvetljavo. 6. Na vozu ne smejo biti napravljeni sedeži, ki bi moleli čez širokost voza ali čez širokost vsakokratnega tovora. Tovor ne sme presegati širokost 3 metrov. 7. Pri vožnji s sanmi je treba pripeti vpreženi živini zvonce. 8. Vsak voz mora imeti cokljo ali žlajl. z verigami se pa vozovi ne smejo zavirati. 9. Razun pri gospodarskih vozovih morajo imeti kolesa tovornih vozov za tovor 2000 do 3500 kg najmanj 10 cm, kadar je tovor težji, pa najmanj 15 cm široka platišča. Prestopki cestnega policijskega reda se bodo v prihodnje kar najostreje kaznovali. — C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju. BBBBBHBBBBBEEBBiSBEi Pazite na otroke! Požari se pojavljajo! Vzemite otroke seboj! EBBHBBBBBBEBHBHflBB Vizitnice, kuverte, pisemske papirje, računske zaključke ter sploh vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje naj lične je in ceno TISKARNA „TI5K, DRU&TVA" V KRANJU OKLIC. Na vse mogoče načine si občinstvo v se-danjem času prizadeva, da bi z dejanskimi is požrtvovalnimi dokazi svoje ljubezni in skrbnega sočustvovanja omililo vojskine trdote. Za oskrbo ranjenih In bolnih pripadnikov vojske skrbi družba Rdečega križa in za zaostale družine v v vojni se nabajajočih krajni pomožni odbori in vojni pomožni urad, ki so se v tem oziru že z največjim uspehom obrnili na požrtvovalnost občinstva. Dolžnost človeške ljubezni in hvaležnosti pa je, da se spominjamo tudi v vojski se nabajajočih hrabrih branilcev domovine in tudi tem svojo skrb posvečamo. Ta plemeniti namen si je za svoj cilj postavil pri c. kr. vojnem ministrstvu ustanovljeni vojni oskrbovalni urad. Dasi je avstrijski vojak od vojaške uprave prav izvrstno opravljen, oblečen ter s hrano preskrbljen, vendar pa naj mu praktična darila prinašajo dobrodošle pozdrave iz domovine. Skoraj vsakdo izmed nas ima med v vojni se nahajajočimi bližnje sorodnike, prijatelje in znance, katerim bi rad napornosti in težkoče vojnega življenja olajšal. Nanje naj misli in pri tem tudi onih ne pozabi, ki so sami na svetu ter nimsjo priča-kovati daril ljubezni do doma. Podpisani se torej obračate na občinstvo z iskreno prošnjo, da naj se jim v svrho obdarovanja v vojski se nanašajočih vojakov pošlje darila bodi si v denarju, za katerega se bodo darila nakupila, bodi si v na turalijah. Vsakdo naj pri tem plemenitem delu po svoji moči pomaga. Vsak tudi najmanjši dar se bode porabil. Kot darove v naturalijah se želi: čaj, čokolada (kota), kakao, sladkor (slad-korčki) suho pecivo, (cakes, prepečenec, lect itd.), trdi sir (primsen-sir v zaprtih posodah), prekajeno meso (to v pozni jeseni in po zimi), sardine, salami in suhe klobase, presušeno sadje, kom« poti, marmelade, če mogoče v lesenih zabojčklh, orehi in kostanj, zdravilna vina, rum, mineralne vode, sadne soke, smodke, cigarete, tobak za kajo in za žvečenje, cevčice za smodke in za cigarete iz lesa aH pa p i rt a, žepni noži, praktična užlgala, pipe za tobak, jedilno orodje, milo in milnati listki, tbermo-steklenice, svinčniki, pisalni papir, krpe za noge iz ovčje volne, nogavice, nočne čepice (cevkaste snežne oglavnice), jopiči vseh vrst, zapestniki (približno 10 cm dolgi), usesniki, volnene rokavice, kukala in buzole. Vrhna obleka mora biti sive barve. Darila v naturalijah gori omenjenih vrst naj se blagovoli oddati v deželnem dvorcu. Darila v denarju naj se z označbo „za vojni oskrbovalni urad* požlejo deželnemu predsedništvs. $ V L j Ü bf Fa nt, dne T3. septembra 1914. \ Karla baronica Schwarz, Bogu m IIa Šušteršfč. Moderno bojevanje« Kakor tehnika sploh, tako tudi tehnika v oborožju, zlasti zadnja desetletja, v svojih praktično uporabnih proizvodih čudovito napreduje. Pred iznajdbo strelnega orožja so se ljudje z vednoistim orožjem vojskovali — te da so nekateri narodi rabili svoje posebne vrste orožje (n. pr. Penija bojne vozove, alpski rodovi bojne mreže itd.) Vsled stalnosti v oborožj« se tudi taktika (način bojevanja) ni bistveno izpreminjala. Novi vek je pa vsled vedno novih tehničnih iznajdb vse Staro takorekoč na glavo postavil. Velike fcpreateabe v oborožj« so povzročile iz-premembe v taktiki in taktika zopet v organizaciji vojske. Seveda so tudi splošne socljalne izpreasembe, zlasti gospodarski razvoj, vplivale m oš&n vojskovanja. Toda prvi in najvažnejši čloHtlj pri tem je in ostane vendar tehnika v oborožju. — Tu naj začrtamo v glavnih obrisih te izpremembe. 1. Pred iznajdbo strelnega orožja je bila pri večini narodov glavna sila armade konjenica, kar je ostala tudi it ta časa lesenih topov te cent težkih pušk s kresllom. Njen pomen je pa pojemal z izboljševanjem pušk in topov, s čimer sta za-dobila pomen pehota in topništvo. 2. Boj se je začel čisto od blizu, kakor daleč je pač segala moč orožja (sulic, kopja, kamna iz prače itd.); nadaljeval se je koj nato z borbo moža z možem na meče, sekire, bate, nože bi dr. 8. Nastopali so vedno le v gostih, tesnosklenjenih in globokih vrstah. Pač je bojni metež čete nekoliko raztegnil, a vedno se je še boril v tesno sklenjeni vrsti mož ob možu ramo ob rami. 4. Ti boji so bili silno krvavi, pravo nmesarsko klanje". Obležalo je ubitih in težko ranjenih eno četrtino do polovice, časih še več bojevnikov. Nekateri narodi so bili v takih krvavih bojih Čisto uničeni in so izginili, kakor n. pr. Geti na španskem, ali Hanl na Francoskem. 5. Rane, ki jih je zadajalo staro orožje, so bile grozne: preklane in odsekane glave, raspolovljena trupla, odsekane in polom- ljene roke in noge, vdrle lobanje, prebodena telesa. Sanitetnih oddelkov niso poznali, k večjemu se je zmagovalec pobrigal za svoje lahkoranjene tovariše. Ubite so žrle zverine in težkoranjenim so pogosto jastrebi in krokarji izkljuvali oči in iztrgali drobovje še živim. Kako pa je dandanes? Glavno orožje so izpopolnjene puške in topovi. Pač konjenica rabi še sablje in sulice, pehota pa bajonete, a to orožje le malo pride v poštev in zadava le malo ran. Začnejo, vodijo in največkrat tudi odločujejo boj topovi in puške. Najtežji topovi s svojimi naboji (projektili) podero vsako oviro in razbijeio vsak cilj. En sam navadni topov strel, ki vrže naboj poldrugo uro hoda daleč, lahko uniči (ubije ozir. težko rani en cel bataljon, t. j. do 1000 mož) seveda le, če lepo v vrstah stoje in čakajo na strel kakor pred fotografskim aparatom. Tak naboj se namreč razleti nad sovražnikom v več sto kosov (šrapnel v 332 krogel, 8—12 gramov težkih), katerih vsak lahko več mož zadene. Ko se razleti, ti drobci padejo s silno močjo na 600 korakov dolg in 100 korakov širok prostor. Topov pa ima naša armada samo na kopnem čez 2000. — Moderna puška nese nad 3000 korakov daleč. Moč ima njen naboj tako, da v razdalji nekaj sto korakov prestreli lahko 3 do 4 može, ki bi stali drug za drugim. Dober strelec na 000 korakov daleč stoječega moža skoro s vsakim strelom zadene. Du ¡200 korakov daleč posamezni vojak »e z uspehom zamore streljati na sovražnika. Cel oddelek pa na večje cilje uspešno streljajo tudi do 2400 korakov daleč. Dobro merjenih strelov se odda v minuti do deset, v naglici do 20. — Strašno orožje, .smrtna metla", so strojne puške, katerih ima naša armada več sto. Podobna je strojna puška majhnemu topu, čigar cev je enaka cevi puške. Zavarovana je taka puška s jeklenim oklopom m ima 10.000 patroaov, ki to nabrani na pasove — kakor jagode na rožam vencu — ki s« pri streljanju sami od sebe pomikajo mimo cevi, kjer se sproži. Vsak strel s svojim sunkom nazaj pripravi in sprožajo*'nov strel« Strelec suče cev strojne puške kakor pri gašenju ognjegasec gasilno cev. Pehotni oddelki imajo po dve, konjeniški po Štiri strojne puške« Nastopajo ti od-deiki zlasti ob rtenad^lh napSotfi irf višav in sotesk, kadar se jim nudijo veliki cilji. Takrat to orožje napravi sovražniku silno škodo, ker v eni mikati lahko odda 100 strelov. (Dalje arih.) .........-—. ■ - — ——. Darila povodom vojne za podružnico deželnega pomožnega društva -Bdeči križ* v Kranju. (fz nabiralne pote gdč. AfttJ Ovtjsh Si Danice Mavr v Kranju.) Ahlln Josip 3 K, Afcaa* Matija 1 K. AMUa Katarina 2 K, AmeŽ Marfja t K, AŽman Leop. 2K, Adamič* A. tO K, Babnik Magda 5 K, Bedenk Vi 8 K, Bened.k F. 2 K, Brilly Anion 10 K, Butat Joa» 2 K, BrilU Anica 1 K, Bo4laj Aaa 50 v, Bsf2*j Ivana 1 K, BerbA Iv. 9 K, Bnbič franka 5 K, BioadekB. 3K, BntfaJka Peter 1 K. Bajl JoftA K, Chrobaih 10K, Cvar Viki 2 K, Čolnar Ivan 5 K, Celik Franc 1 K, česen MM f K, Čeme 2 K, Česen M I K, Ocrtni*}* Rtrdolf 5 K, Tkm Oskar 5 K, Dimnik 2 K, Erman Pavla 1 K, Engelman J. 2 K, Brnite? 10 K. £§•* O. 10 K, Fischer Franc 2 K. Fink 2 K, Poto Josip 1 K, rodi Ign. 5 K,Finigar M 1 K. Prledl Jns. 20 K, Gotičnik A. 1 K, dorjanc Neža 2 K, Oorjanc 2 K, Dr. Glo-bočnik 3 K. CJaJperin Frančiška 2 K. Uroš Matija 2 K, Gra-sebitz Perd 2 K, Gafc* M 3 K, Hcnztecfter JeJa K 5, Hlebi PrančfSka 2 K, Hafner Mlcl 2 K, Hafner Jera 5 K, .Ilirija knjigama' 5 K, JaiteJK Manca I K. Jeriln Anfon I K, Jocff mu 20 v, jakoie* Miha S K, Jereb Košek I K. iahtrfčK I.udovik 2 K, Janša fviiHin.»lil».».aiH.i...ii»u...i..J>iH.M! StaJtetal dmiric banka i Ljijai Vbod fiosposlui BRaL EEEEOBEEEilSIBGaEEE Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po <4 In e*ol odstotka, vloge v fekocem računu od dneva vloge do dneva dviga. Zalaga va-dije in kavcije za podjetnike in obrtnike. Daje posojila proti vknjižbi in na amortizacijo. — Priporoča v nakup svoje pupilarno~varne II Ol 2 O zastavne liste in komunalne zadolinice, kosi po 100, 200, 1000« £000 in 10.000 kron..— Za vse posk Kranjske deželne banke in za njene vrednostne papirje jamči dežela Kranjska. PIS AEN JL urejevanje sploinih gospodarskih sadov J. Rozman, Kranj. I. Denarni promet: izposiovanje po- aojil v vseh oblikah. — Prevzem kapi-talij in njih pupilarnovarno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov. II. Informacijske zadeve: Izdaja trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke. III. Izterjevanje terjatev: izterje- vanje trgovskih in obrtnih terjatev. — In-kaso menic. IV. Promet z nepremičninami: Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij. V. Tehnično-komerc. zadeve: Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic — Instalacije. — Načrti In proračuni. VI. StrokOVni naSVeti v vseh navedenih zadevah. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. 129 52—43 Razširjajte „Gorenjca"! umen Zobozdraunlskl In zoboteflmiSki atelje Dr. Edv. Olobočnllc, okrožni zdravnik in zobozdravnik, in Fr. Holzhacker, konc. zobotehnik vw V KRANJU v Hlebševl hiSi, nasproti rotovža. ZobozdravniSka ordinacija do preklica samo od 9.—10. ure dopoldne. Dr. Globočnlk nI k vojakom poklican In zdravi nadalje. 16 52—31 Znano najboljši portland Vina! Pristna naravna. Mina! \J p h/k p1 \FT S) %j tUš i f 1 Ju# IHI Spalato" se zopet dobi prihodnji teden o ueletrgoolnl z ieleznlno In Špecerijskim .*. .*. blagom .*. .*. ,M8Phup* FetepMajdiil, Hpanj R. marenciCp Rranl Na debelo v«$v' Hina! Vzorci na željo zastonj in poštnine prosto. ; y|na| 24 70 Ivan Levičnik | *•«!«• Očala in očipalnike vsake vrste po zelo nizkih cenah. o o S« orar in Ipeej Kuj v g. dr. Štempiharjevi hiši. Najoečja zal$ga ur, zlatnine ia srebrnine [ji C uibiibbi ■• Soüdii psstrežka. pokrlvalec streh, klepar ter vpelje valeč vodovodov Cjublja&ia, poljanska cesta 8 priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskili del In jpo-kri/vranje streli z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z azbest-cementnim škriljem «Eternit», dalje z izbočeno in ploščnato opeko, lesnocementno in strešno lepenko. Vsa. stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Popravila točno in ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. Podružnica v Trstu, Via Miramare it 71, ki jo vodi poslovodja g. Franjo Jenko. Priložnostni Ravnokar je dospela velika množina dobrih, trpežnih in elegantnih moških, ženskih in otročjih čevljev. ! IVAN SAVNIK, Kranj. t Lastništvo in tisk .Tiskovnega društva" v Kranju.