Jutri je prvi dan zadnjega meseca v letu. Počasi bomo začeli delati spisek uspehov, vzponov in padcev, ki so nam zaznamovali leto. Temu seznamu bomo dodali še rubriko - darila. Drobcena pozornost in lepa beseda ob koncu decembra bosta pomenili več kot kilogram zlata! Zato ne skoparimo, bodimo širokogrudni, kot bo z vsebino 28. decembra širokogruden novi Pen. VESTNIKOV MESEČNIK, četrtek, 10. novembra 2006, 141. številka France Slana akademski slikar Zgodba, z naslovnice, str. 16 november 2006 Pen 26 VESTNIK Primož T. navdušen Janov Novemu zajcu se pravi vitovski svitec Bec LAN in Podjetje za Bec informiranje kupujeta Philips Ge bi tiidi takšoga Fotografija je spomin na prijetne počitniške dm SVITA m VITJE, sinova Vestnikove novinarke NANE R. RODEŽ Fantka sta kmečko življenje okusila na posestvu BOJANA ZADRAVCA v Lipi, ki je pred časom vzgojil novo pasmo kunca z dolgo dlako ter jo poimenoval po fantih, ki sta pri njem »lužila«, vitovski svitec, ki je prvi priznani avtohtoni kunec v naši deželi. P S: Ta fotografija, ki je po svoji sladkosti že skoraj kičasta, je bila za leto 2007 predlagana za velikonočno voščilnico. Pentute tutajo, da bosta fanta s kosmatincem pošteno obogatela. Evo! V Soboti »špricka« vino! VAM Fli Šele zadnja leta prihaja bolj množično v zavest Slovenk m Slovencev, da je protestantizem »kriv«, da imamo v podalpski deželi svoj jezik, svoje šolstvo, svoje knjige. Odkar je 31. oktober, dan reformacije, državni praznik, je to še toliko bolj razpoznavno. Sicer pa sta ljubiteljici slovenskih (ne samo slovaških!) knjig tudi prekmurski snahi, sicer sestri iz Modre na Slovaškem - levo je Jana Kerčmar, evangeličanska duhovnica v Gornjih Petrovcih, desno pa Ružena Erniša, življenjska sopotnica škofa slovenske evangeličanske cerkve Med njima je človek, ki se je potrudil za prvo slovensko knjigo, menda pa je bil nad Janinim m Ruženmim znanjem slovenščine navdušen. Prekmurje Posnetek je nastal včrenšovcih, kjer sta pred novopostav-Ijenim spomenikom izseljencev pozirali MARINKA GABOR (desno) m njena prijateljica AGICA SMODIŠ (levo), ki je dve leti preživela v daljni Kanadi, m sicer od lanskega decembra do letošnjega januarja. Potem se je vrnila v rodne Črenšovce Marinka pa je verjetno nekoč že sanjala, da bi »skočila prek«, čeprav se je vedno dobro počutila med Črenšovci in Mursko Soboto. Dami sta potem, ko sta srečali izseljence in njihovo tarnanje nad tujino m leti, prišli do sklepa, da je Amerika pri nas m ne čez lužo Saj je težko verjeti, pa je vendarle res - že od prihodnje pomladi bo delovala v sklopu Žute kuže oziroma Podjetja za informiranje znana nizozemska multinacionalka PHILIPS. Pogodbo o tem sta nedavno v AMSTERDAMU (odkoder je tudi fotografija) podpisala prva dama PIF IRMA BENKO (nižja) in prva mož računalniškega podjetja 3 LAN DENIS ČEH (višji) Obe podjetji že zdaj namreč uspešno sodelujeta na trgu informacijsko-komumkacijskih tehnologij Philipsova letna realizacija je 56,7 bilijona evrov, zato si v obeh prekmurskih podjetjih obetajo velik zagon, ki bo nedvomno razvojni impulz za pomursko regijo v celoti. jaari Vsa velika mesta imajo tržnice, aleje in vodomete. Nedavno se jim je pridružila tudi Murska Sobota - pri knjižnici so usposobili šest vodnih curkov, ki izmenično brizgajo. Do srede novembra je curljala voda, zdaj pa ni več tako. Mestne oblasti so se namreč po 11. novembru (martinovo) odločile, da bodo meščanom in drugim obiskovalcem privoščile nekaj užitka. Tako zdaj vsako soboto in nedeljo namesto vode brizga žlahtna kapljica, saj je v pomurskih vinskih kleteh kar nekaj tako imenovanih tržnih presežkov vina, ljudje iz pokrajine ob Muri pa so (dokazano1) iskreni ljubitelji pijače, ki veselje vrača. Jogli M* VESTNIK 27 Joži bači na vsaki tekmi Lendavska Nafta je v fuzbalskem smislu že doživela zlate čase, in sicer so igrali v povojnih letih 1946/47 v takratni prvi jugoslovanski nogometni ligi. Eden stebrov Naftine obrambe je bil JOŽE GERENČER, ki je še vedno reden gost na lendavskem stadionu Igral je tudi v madžarskem Haladasu, kjer m dovolil, da bi se razigral slavni Hidegkuti - ta je zabijal zadetke Angležem na Wembieyu, mimo Gerenčerja pa ni šlo ... Sicer pa je Naftina legenda dobrodošel kritik iger sedanje generacije, čeprav resnici na ljubo nima preveč pripomb, saj je šlo modro belim v prvem delu letošnjega prvenstva kar dobro Frbo v Zupan med ljudstvom Estera Rotdajč: Malo trdo se držite, gospod Šti-hec. Kaj ne marate čar-daša? Poglejte, kako lepo to gre; dva koraka v levo, dva v desno pa obrat in tako dalje. Mi z upokojenskim pre pričanjem ga še najraje plešemo. Soboški župan; Srečneži, čardaš je še najmanj naporen. Moja stranka zahteva najmanj dva v desno, šele nato lahko kaj malega v levo, obrata pa niti slučajno ne dovolijo Estera; No ja, človek se mora navaditi na vse v življenju. Obrati pa tako in tako pridejo prej ali slej sami od sebe. Anton: Človek bi se na to še nekako navadil, toda kaj, ko pa je tu še občinski svet, tam pa zahtevajo dva v levo,, enega v desno pa še hiter obrat in nazaj pa dva v levo, pol v desno, da sploh ne vem, kakšen ples imajo v mislih. — pen - Županska kombinatorika^ — november 2006 — Ni zmage brez Nobena skrivnost m, da so med 27 pomurskimi žu-panj taki, ki jim nogometna žoga ni preveč pn srcu, po drugi strani pa so med njuni tudi pravi nogometni zanesenjaki. Mednje lahko štejemo tudi lendavskega župana ANTONA BALAŽKA in njegovega kolega z Goričkega (G. Petrovci) FRANCA ŠLIHTHUBERJA. Slednji se sicer otepa preveč nadležnega »prijateljstva« nogometnega sodnika in šefa komisije proti korupciji Draga Kosa, pa vendar je uspel še enkrat že v prvem krogu prepričati volivce. Podobno velja za lendavske ga »bossa«, ki mu je gradnja (in IZGRADNJA!) stadiona očitno prav tako koristila. Prsta navzgor torej - več kot upravičeno! Frbo Prestopi Komaj je dobro prišel s Štajerskega nazaj v domače kraje in odigral zelo dobro žogobrcarsfeo jesen pri Nafti, je vratar STANISLAV KUZMA že spet oblekel vijolični dres. Pen-tute so ga ujele pri snemanju reklame za nove, pretežno vijoličaste žoge, s katerimi bodo spomladi igrali nekdanji slovenski prvaki (ki imajo podobne ambicije v vsakem prven stvu). Zakaj se je odločil za prestop, še ne pentutajo. Frbo arga + Micka pgn 28 VESTNIK november 2006--------- Na predvečer dneva reformacije na osrednji prireditvi v Cankarjevem domu v Ljubljani se je minister za šolstvo Milan Zver spomnil strpnosti, sožitja, odprtosti, prizadevanja za vsesplošni gospodarski napredek in za družbo, ki se bo zavzemala za resnično blaginjo vseh, za enake možnosti in priložnosti pri izobraževanju, zaposlovanju in drugih področjih. Neverjetno, kako aktualno zvenijo te najpomembnejše vrednote reformacijskega gibanja izpred stoletij. Odkar je dan reformacije državnik praznik, se osrednje prireditve v Cankarjevem domu v Ljubljani udeležujejo tudi pripadniki evangeličanske cerkve iz Prekmurja. Najmanj dva avtobusa vsakokrat napolnijo skupaj s soboškimi člani Slovenskega protestantskega društva Primoža Trubarja. Tako je bilo tudi letos, čeprav moramo povedati, da drugi avtobus ni bil tako velik kot prvi. Gasilski posnetek v Tepanju. Nato kavica ali kakšen osvežilni napitek. Odhod iz Murske Sobote je bil ob treh, proslava bo šele ob osmih. Normalno, da je okrepčilo potrebno. Sožitje. Namestnico vojaškega vikarja, vojaška kaplanka Vladka Mesarič, in njena starša ter katoliški kaplan. Pogostitev v avli Cankarjevega doma po proslavi izkoristijo številni v Ljubljani živeči Prekmurci za srečanja in klepet. Petja, soproga pokojnega tajnika Bele Severja, državni sekretar Silvester Gabršček in duhovnica Ruženka Erniša. Šopek za Trubarja. Prihod v Ljubljano ob šestih zvečer, ko je tema v Ljubljani dajala občutek, da se mesto odpravlja spat. Še dve uri do proslave, ki jo izkoristimo za spomin na znamenitega Slovenca. Spomenik stoji na lepem kroju, nedaleč od ameriškega veleposlaništva. Mag. Geza Erniša se je mlinarjevega sina iz Rašice spomnil v nekaj stavkih, nato smo mu zapeli Še himno Trdi grad je naš Boug zmožni. Kar lepo je bilo slišati staro prekmurščino v mirni ljubljanski ulici. Proslavo se začenja. Ob škofu Evangeličanske cerkve v Sloveniji sedita Peron Boškovič, prvi človek srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji, in soproga Ruženka. Seveda so v prvi vrsti sedeli vsi, ki danes v kulturi in politiki kaj pomenijo - od Franceta Cukjatija, predsednika državnega zbora, do predsednika vlade Janeza Janše, ki je to priložnost celo izbral, da javnosti predstavi svojo novo precej mlajšo spremljevalko. Državni sekretar ministrstva za kmetijstvo mag. Gvido Mravljak, duhovnik mag. Leon Novak, J. Robert Post, direktor službe za stike z javnostmi na ameriški ambasadi, in madžarski veleposlanik dr. Jozsef Czukor. Joseph Maria R. Nataša Juhnov V ospredju Branko Cipot in Simona Vučak. Simona Vučak, vopski kaplan Sašo Erniša m duhovnik Geza Filo. Škof in politiki. VESTNIK 29 Nad nama modro kalifornijsko nebo, da bi ga celo ptice slastno pozobale, če bi se lahko povzpele tako visoko - vozila sva se v mojem starem mercedesu po Rodeo Drivu, najbogatejši ulici v Ameriki, Jirži je pripomnil, kako je dal za servis in popravilo svojega prav tako žlahtno starega mercedesa tisoč štiristo dolarjev na roko. Požrl sem slino, mene je moj servis stal samo sto petdeset dolarjev. november 2006 — uMISL/ Monika Horvat r in Maja Šebjanič, 4. d., Mura Movie Cake - To se najbrž plača glede na dohodek. Ti si bogataš . - Meni popravlja avtomobil Čeh, sicer bi plačal več. - Moj mehanik je Hrvat, zato sem plačal manj. - Tvoj avtomobil je leto dm mlajši Glasba v avtomobilu je bila čisti, klasični jazz. ■ Do včeraj so trdili, da Hollywood onesnažuje sodobno kulturo, danes zjutraj so sporočili v televizijskih novicah, da onesnažuje tudi okolico. Potem morava ostati v zaprtih prostorih: iz avtomobila v garažo, iz garaže v lokal. Tako sva tudi storila. Zrinila sva se v polmračni lokal, v katerega so po Jiržijevih besedah zahajali v glavnem filmski producenti, agenti, tajnice, igralci pred kariero. Lokal je bil prazen, ura poldne, zunaj 140.000 ton onesnaženega hollywoodskega ozona, m to zaradi posebnih efektov, eksplozij, generatorjev ... Naročila sva dva martinija z rdečo kandirano višnjo na vrhu leda. Nekaj časa sva modro molčala, natakar na drugi strani točilne mize naju je spoštljivo poslušal. - Veš, da že nekaj časa premišljujem, zakaj ne bi ti in jaz odprla tukaj kakšen evropski lokal. Ti sijajno kuhaš, moja žena Branka pravtako, tu je še Božica, v kuhinji je spretna celo njena štirinajstletna hčerka Barbara. .. Samo pomisli, češki knedlički, krompirjeva juha, prekmurska gibanica ... Ni vrag, da ne bi uspeh. Jirži je potegnil dolg požirek, me prezirljivo pogledal, redke dlake na češki bradi so se mu naježile. Imel sem lokal v New Yorku. S sijajnimi gosti, boemi, od Formana, Barišnjikova do Jacka Nickolsona ter z njihovimi številnimi ženskami. Kar smo zaslužili, smo zapili. Privarčeval sem toliko, da sem tukaj, v ulici Posser, kupil hišico in prav tako nameraval odpreti lokal v imenitni judovski četrti. Našel sem partnerja, dogovorila sva se, da bova odprla gostilno z morskimi specialitetami, z ostrigami Našla sva sijajen prostor, ideja o restavraciji je navdušila še nekaj prijateljev, ki so dali vsak svoj delež, samo moj prijatelj Aaron je okleval. Ko je prišel dan, da položi tudi on svoj denar, je rekel: Ti dobro veš, da sem Jud in da Judje ne jedo morskih školjk. Ne bomo uspeli, kajti lokal je v znam judovski četrti. Pozelenel sem od besa. Pobrali smo svoje vložke, lokal ni bil nikoli odprt. Tukaj vsak petek odprejo sedemdeset novih lokalov, v ponedeljek jih petdeset zaprejo. Molčal sem. Argumenti so bili veliki kot ledene gore. Ohladili so me Ljudje tukaj v glavnem želijo jesti za predjed solato, sendviče na vse mogoče načine, pice različnih velikosti... Poglej malo okrog sebe. Ozrl sem se. Neverjetno, lokal se je v pol ure napolnil, vsi so nabadali solato in čakali hamburgerje. Midva sva ostala pn suhem martiniju. Natakar naju je še naprej poslušal, ne da bi razumel eno samo češko besedo. Ko je slednjič vprašal, ali sva morda Rusa, sva užaljeno plačala in odšla. Zunaj je bil ozon še vedno vsiljivo nevaren. Na Rodeo Drivu sva zagledala varuha, zaščitnika, kako je stal pred velikim izložbenim oknom. ’Bil je oblečen kot policist, vendar m bil: na prsih je imel dve znački, samokres, za pasom tri tulce z naboji. Lahko bi postrelil brigado, ne samo posamezne vlomilce. - Mislim, da stoji tukaj brez veze. Tu je tako drago, da nihče ničesar ne kupuje, turisti si trgovini samo ogledujejo, vse se plača s karticami, gotovme v teh blagajnah m. Zazrla sva se v Čuvaja znane modne trgovine in komentirala njegovo bojno opremo Policist, ki to ni bil, naju je vprašal, ali sva se morda izgubila, Los Angeles je prekleto velik. Jirži mu je odgovoril, da bi lahko videl, da nisva ne stan ruski babuški ne mlada Japonca, kajti ti skoraj edini kupujejo na Rodeo Drivu, ker so zelo bogati ali per e jo mafijski denar. - Podobni ste Švejku. Ko je ta slišal, da so ubili prestolonaslednika Ferdinanda, je rekel, da on pozna dva Ferdinanda Policist, ki to ni bil, ni razumel šale. Bil je demokrat. Ali vi kdaj uporabite orožje, sem vprašal človeka na mrtvi straži - Vidim, da sta duhovito radovedna. Rekel vama bom Vse na meni je reklama, kajti Amerika živi od reklame, moj problem pa. je, da imam Parkinsonovo bolezen, če bi moral na koga streljati, nisem prepričan, da bi zadel, krogle bi letele na vse strani. Oddahnila sva si Jirži je v garaži spravil iz sebe: Mimikrija. Vse je lažni videz. Narobe svet. Glasno je kihnil in hitro sva se odpeljala domov: ozon je bil povsod navzoč. Nekaj dni kasneje sem bil na razstavi francoskega surrealista Reneja Magritteja, ki je stvari dejansko postavil na glavo - na razstavi sem stopal po modrem podu, ki je bil poslikan z belimi oblaki, in ko sem dvignil pogled, sem videl nad sabo Los Angeles freeways. Jirži je imel prav: Američani si ne zaslužijo, da bi jedli prekmursko gibanico, ki bi jo morali imenovati Mura Movie Cake, gostje pa bi mislili, da je to kakšna živa kača, uvožena iz Japonske. Kajti če že Judje ne jedo ostrig, so pa mnogi drugi Američani zapriseženi vegetarijanci. Najlažje bi jim bilo prodajati ozon. Gimnazija M. Sobota Življenje je največja človeška vrednota. Začne setev maternici in nadaljuje po rojstvu. Veliko zarodkov pa nima možnosti- za življenje, saj mu je le-to odvzeto zelo zgodaj, saj se ženske dostikrat odločijo za splav namesto nosečnosti- Ampak vsak človek se ima pravico sam odločiti, ali bo imel otroka ali ne. Ali in kdaj pa je prekinitev življenja sploh opravičljiva? Po najinem mnenju je splav opravičljiv, če je bila ženska posiljena in si nikakor ne želi tega otroka. Prav tako opravičujeva spiav v primerih, ko je ogroženo življenje matere ali otroka oz. bi se le-ta rodil s hudimi napakami. Splav pa se nama nikakor ne zdi opravičljiv v primeru, kose par vede neodgovorno in se ne zaščiti. Pogledi mladega človeka na splav kar pa posledično lahko privede do nezaželene nosečnosti. Po najinem mnenju je treba pred spolnim odnosom misliti na morebitne posledice nezaščitenosti in se je treba prej primerno zaščititi, kajti dandanes je kontracepcija dostopna vsem, povsod v trgovinah, drogerijah in lekarnah. In sedaj, če poveževa temo splava z aktualnim dogajanjem v Sloveniji - ministrov osnutek zakona o prepovedi splava oz. o njegovem plačilu, da bi s tem jx>večali rodnost v Slovenije Najino mnenje je, da ta. ukrep ne bo padel na plodna tla, saj na ta način država nikakor ne bo jjovečala naravnega prirastka v Sloveniji. Po najinem mnenju se bo povečalo število revnih otrok oz. socialnih problemov, saj bi si ženske, ki nočejo imeti otroka in imajo dovolj denarja, lahko privoščile in plačale splav, ženske, ki pa nimajo teh možnosti, pa ne bi imele izbire in bi morale imeti otroka. Pri tem pa se nama porodi vprašanje, kakšen bi bil odnos med nezaželenim otrokom in materjo. Mogoče mati tega otroka sploh ne bi nikoli sprejela in bi ga zavračala ter prepustila v skrb svojim staršem ali kaki socialni ustanovi ali krušnim staršem. To bi vsekakor negativno vplivalo na psihični razvoj otroka. Po drugi strani pa kot mladi ženski že občutiva socialno in ekonomsko nepreskrbljenost- mladih s strani države. In sicer: država določa zelo stroge kriterije pri dodelitvah štipendij in $ tem marsikaterega mladega človeka prikrajša za kakovostno izobraževanje. Mladi se dandanes zelo dolgo šolajo, saj povsod zahtevajo visoke stopnje izobrazbe, po drugi strani pa ni prostih delovnih mest, saj jih v veliki večini zasedejo starejši z nižjo izobrazbo. Tako se mladi ne morejo odločiti oz sl ne morejo privoščiti otrok, saj nimajo zagotovljene socialne in ekonomske varnosti, ki jo je treba jwnuditi otroku. Po najinem mnenju bi se mladi prej odločili za večje število otrok, če bi imeli zagotovljene službe in bi država mlade bolj finančno ali na kak drug način podpirala pri tem. Ni dovolj le to, da načrtujejo, kako bi zvišali rodnost (in to, mimogrede, na napačen način!), ampak da tudi naredijo nekaj konkretnega na tem področju. Ob vseh teh konzervativnih srednjeveških ukrepih za povečanje rodnosti je lahko naju in prav tako vse druge ženske le strah, kdaj bodo na ministrstvu kot ukrep za večjo rodnost prepovedali kontracepcijo! In takrat bomo ženske spet kot v srednjem veku postale •stroj- za rojevanje? Bomo šli korak nazaj? Tako nam bodo odvzete pravice do odločanja o sebi in tako se bo ideal demokratične države razblinil. Lahko rečemo, da bomo ženske kot mačke, ki kotijo veliko mladičev, le-te pa lastniki podarjajo okrog z besedami: •Mi unamo mlade mucke, kdo jih bo imel?* Vse to skupaj pa bi privedlo do velikih socialnih sporov v državi. Dejstvo je, da bo ženska, ki ne bo hotela imeti otroka na noben način in ne bo imela denarja za splav, lahko naredila še kaj hujšega in pri tem ogrozila svoje življenje, samo da ne bi rodila nezaželenega otroka (npr. posegla bo po tabletah ali po drugih metodah, da bi prišlo do naravne splavitve). Ob tem pa bi na svoj račun prišli ljudje, ki bi hoteli na hiter način priti do veliko denarja in ki bi se razglašali za zdravilce in vrače ter na ta način •pomagali* ženski, da ne bi rodila nezaželenega otroka. V primeru, da nobeden od teh načinov ne bi uspel, pa bi lahko imelo vse skupaj negativne jx>sledice na telesni in duševni razvoj zarodka in tak otrok bi se lahko rodil z okvaro, karj>a bi privedlo do povečanja števila prizadetih otrok. Najino mnenje je, da naj se take reforme na tem področju ne delajo in da naj država raje poskrbi za dobre razmere mladih jmoov, da bi se lahko odločili za otroka, s čimer bi se povečala rodnost, hkrati pa poskrbi za ozaveščanje mladih o kontracejxiji, da bi se zmanjšalo število splavov. p^n ______________________________________30 VESTNIK Slab mesec je minil od takrat, ko se je svet spomnil petdesetletnice revolucija na Madžarskem. Upor Madžarov proti komunizmu in takratni sovjetski nadvladi je bil kmalu krvavo zadušen. Čas se je odmaknil in redki so danes, ki so revolucijo doživeli »v živo«. Še redkejši so takšni med državljani Slovenije. Albert Abraham, upokojeni napovedovalec madžarskega programa Radia Murska Sobota, je v tistih usodnih dneh bival na Madžarskem. r Albert Abraham: Bil sem tam Upor je izbruhnil 23. oktobra 1956. Po enajstih dneh so sovjetski tanki ob podpori novoustanovljene madžarske vlade pod vodstvom Janos a Kadar ja vstajo zatrli. 2500 Madžarov (78 odstotkov v Budimpešti) in 669 ruskih vojakov je izgubilo življenje, 200.000 ljudi je pobegnilo na zahod. Nekaj jih je našlo zatočišče tudi v Sloveniji. Začetek revolucije, takrat so ji rekli protirevolucija, sem doživel v Kaposvarju. Tri dni po prvih nemirih v Budimpešti, 26. oktobra, se je zbrala na Kossuthovem trgu velika množica ljudi. Nekaj tisoč nas je bilo, ki smo krenili proti garnizonu. Bil sem v prvih vrstah, ko so nas pred kasarno ustavili tanki. Vpili smo, naj gredo Rusi domov, naj se nam madžarska vojska pridruži, naj vojaki snamejo zvezde s pokrival. Nismo vedeli, kaj bo, ko je proti nam krenil tank. Nekaj metrov pred nami se je ustavil, pokrov se je odprl, iz njega so prišli vojaki. Tudi iz drugih tankov so prihajali S kap so trgali zvezde, mi smo jih teptali. Bilo je splošno veselje, navdušenje, objemali smo se, nato pa ponovno krenili proti trgu. Ste vedeli, za kaj pravzaprav gre? Seveda, saj smo poslušali radio London, Deutsche Walle, Svobodno Evropo. Američani so ves čas govorili, da bodo prišli na pomoč, vendar niso Po radiu je govoril tudi kardinal Mmdszenthy, kateremu so ljudje še najbolj zaupali Vsi so govorili, naj vzdržimo še nekaj dni, in bodo prišli Seveda niso prišli, zato je bilo toliko žrtev. Kateri prizori so ti ostali v spominu? Dogajalo se je marsikaj. Tudi neljubi dogodki. Priča sem bil, ko so na tržnici petnajst, šestnajst let stari fantje s puškami na hrbtih staro ženico spraševali, po čem so jajca in mleko. Prijazno je povedala ceno, oni so pa brez besed mizo obrnili, mleko razlik, jajca pa poteptat, čeprav je bila na. splošno lakota. Grdo, arogantno so se vedh, kontrole pa m bilo nobene. To je bila napaka Iz zaporov so izpustih kriminalce in zločince, žandarje iz prejšnjega režima, ki so revolucijo izkoristili za svoje cilje in vnašali zmedo. Kako si prišel v Budimpešto? Šestega novembra, torej dva dni po tistem, ko so Rusi že napadli Budimpešto, sva se z ženo odpravila tja, da bi dobila dokumente za izselitev v Jugoslavijo. Potovala sva z odprtim tovornim vlakom. Zelo mrzlo je bilo, pihalo je, zavetja pa nobenega. Imela sva srečo, da sva med vožnjo spoznala neko družino iz Budimpešte, pri kateri sva potem prebila dva dni. Takrat sta bila prijateljstvo in solidarnost na vrhuncu Vsi so bik voljni drug drugemu pomagati. Takrat sem ob pomoči telefonskega imenika našel znanca Danijela Pongraca iz Somorovec (Kerca-szomorja), vasi tik ob meji Z družino je stanoval nedaleč od Nep stadiona. Pred vojno je bila lastnik žage v Bajansenyu. Ko so mu jo nacionalizirali, se je odselil. Pri njem smo živeli do 12. decembra, ko smo lahko šli domov, v Jugoslavijo. Kaj pa Budimpešta? Kaj se je dogajalo tam? Velikokrat sem moral hoditi na jugoslovansko ambasado, da sem dobil potni list Za ženo, ki je bila madžarska, državljanka, pa je bilo na njihovih uradih še težje kaj izposlovati. Na ambasadi sem srečal no vinarja Magvarszoja iz Novega Sada Povedal mi je zgodbo, kako se je med nenadnim streljanjem zatekel v neko vežo. Čez čas se je tam prikazal mlad fantič, skorajda otrok, z ruskim avtomatom m ga vprašal, ali je bil vojak m ali še spozna na orožje Ko mu je povedal, da se spozna, mu je ta pomolil avtomat, naj pogleda, zakaj ne deluje. Okvirje bil slabo pritrjen, drugače je bil avtomat v redu. Iz veže je poskusno spustil kratek rafal in jo takoj za tem zapustil. Čez čas, ko je streljanje prenehalo, je tudi novinar odšel na ulico Po kakšnih dvesto metrih je naletel na gručo ljudi, ki se je sklanjala nad truplom. Ležal je tisti fantič Preden so ga prerešetali, je ubil dva Rusa, so povedali. Videl sem, kako deluje Molotov koktajl. Videl sem, kako so kar ob robu ceste pokopavali mrtve Če so pri mrtvem našli kakršenkoli dokument, so tam, kjer so ga pokopali, ta dokument pribili na bližnje drevo, električni drog ali ograjo, da bi ga svojci pozneje lahko našli. Tisti, ki so pogrešali svojce, so hodili naokrog, iskali in spraševali Videl sem žensko, ki je na fotografiji, pribiti na električni drog, spoznala sina in se takoj zatem zgrudila. Ravno sem bil v naši ambasadi. ko so na glavnem trgu v neposredni bližini protestirale ženske. Bilo jih je več sto. Rusi so že bili tam in vse je kazalo, da se pripravljajo, da bodo streljali v množico. Medtem se je med ženske in Ruse pripeljalo vozilo z neko zastavo in tam obstalo. Rusi so povesili puške. Na ambasadi so ugotovili, da je bil v vozilu indijski ambasador. Čez dobro uro se je toliko umirilo, da sem lahko zapustil ambasado. Pred železniško postajo so bili ruski vojaki in nekaj tankov. Neodgovorneži so tja pripeljali otroke iz vrtca, ki so vpili, naj gredo Rusi domov. Vojaki so povesili puške in se obrnili vstran Večkrat sem bil na ambasadi, ko je bil tam tudi predsednik vlade Imre Nagy, vendar ga nikoli nisem srečal. Z drugimi Madžari, ki so se zatekli tja. je živel v posebnem prostoru. So domači na Hodošu vedeli, kje si? Prek Radia Kossuth sem dvakrat poslal obvestilo, da sem živ m da poskušam priti z ženo domov. To je slišal nekdo v Murski Soboti in veselo novico sporočil očetu. Še danes ne vemo, kdo je bil ta dobra duša, ki je osrečila domače 15 decembra sem končno uspel dobiti potrebne papirje za vrnitev v domovino. S tovornim vlakom smo prispeli v Subotico, kje so nas že pričakali predstavniki iz Slovenije. Seveda pa nisem mogel takoj domov Z ženo so naju nastanili v sprejemnem centru v Ljubljani, kjer so naju, predvsem mene, redno zasliševali. Ko ni bilo zasliševanja, sva se z ženo lahko prosto gibala po mestu Kako dolgo sta bila v Ljubljani? Zanimivo je, kako sem prvič videl Edvarda Kardelja in Miho Marinka. Z oficirjem, ki me je zasliševal, sva. popoldne pohajkovala po mestu in se pozno zvečer znašla v »raufnku«, znanem ljubljanskem lokalu na vrhu nebotičnika. Nedaleč od naju je sedela večja, skupina gostov, med njimi tudi nekaj oficirjev, ki jih je moj zasliševale c očitno dobro poznal. »A ]ih poznaš?« je z glavo pokazal na one. Seveda nisem nobenega poznal. »To sta Marinko in Kardelj!« je pomembno rekel in se hkrati dvignil ter krenil proti njihovi mizi Razlagati jim je moral o meni, saj so vsi, razen Kardelja, ki je z nekom vneto razpravljal, pogledat proti moji mizi, da sem se počutil kar neugodno. Nato sta se »moj« oficir, po činu je bil kapetan, in še neki precej visok možakar dvignila in krenila proti meni. »To je Miha Marinko, predsednik ljudske skup šeme,« ga je spoštljivo predstavil, meni pa je od pre- Joseph Maria R. senečenja skorajda postalo slabo in nisem vedel, kaj bi. »Vem, da je bilo tam hudo,« je rekel Marinko povsem enostavno, mi podal roko in se takoj, ne da bi počakal na kakšno mojo besedo, vrnil za svoje omizje. Proti koncu zasliševanja so me začeli spraševati o drugih Prekmurcih, ki so bili z mano v zaporu Kako so se obnašali, kako so se držali, jih je zanimalo. O enem bi lahko marsikaj povedal, pa nisem hotel. Vsega sem imel dovolj in želel sem si edino, da bi mi že enkrat dali rmr, da bi lahko šel domov. 24. decembra 1956, torej dan pred božičem, ko sem se z vlakom peljal po mostu prek Mure, mi je srce veselo zaigralo, zazdelo se mi je, da sem v trenutku pozabil vse slabo. Po sedmih letih spet v rojstni pokrajini! Kmalu bom videl svoj dom, svoje starše, Hodoš. Res, eno vprašanje sva skorajda pozabila. Kako pravzaprav zakaj si se znašel v madžarskih zaporih? To je posebna zgodba, zakaj. O tem raje ne bi govoril. To so bili časi po mformbiroju Šel sem preko, vsekakor zaradi domovine, zaradi Jugoslavije. 9. decembra 1949. Pred mano je bila mladost, bilo mi je šele osemnajst let. Še isti dan so me v sosednji vasi na oni strani meje ujeli. Zaprt sem bi v sedmih krajih, tudi v delovnih taboriščih Sedem let. Nazadnje m najdlje v Budimpešti... VESTNIK 3i p^n Ema Blaževič in njeni najbližji Pecivo med perilom Le še nekaj tednov nas loči od božičnih in novoletnih praznikov, ko bo spet iz večine hiš zadišalo po medenjakih, poticah in drugih sladkih dobrotah. In medtem ko se nekateri opijajo s slastnim vonjem ter okušajo pecivo le ob posebnih priložnostih, so keksi, torte, kremne rezine in druge slaščičarske umetnine del vsakdanjega življenja Eme Blaževič. To dobro vedo tudi njen mož Muradif in sin Elmir ter brat Alojz, ki je njen dvojček in je prav tako zajadral v gostinske vode, saj kuha v hotelu Diana, in brat Jože, ki je avtobusni Šofer. Piščanci v postelji Ko Ema še ni bila poročena, se je pisala Ružič. Družina je imela majhno kmetijo v Satahovcih. Ružičevi otroci so bili najbolj veseli, ko je oče, ki je bil zaposlen v samopostrežni prodajalni, ki je davno od tega stala ob soboski evangeličanski cerkvi, prinesel bombone, ki jih je kupil v službi. Posebno slastni so bili keksi, ki so si jih otroci zapomnili po zapečenem znaku srnice. Emina brata bi lahko potrdila, da je bila njuna sestra najživahnejsi otrok pri hiši. Prvo otroško neumnost je ušpičila pri dveh letih in pol, ko je pri kokljah ukradla piščančka, ki sta se ji zdela najbolj nežna in najbolj ljubka, ter iu položila na vzglavnik v mamino posteljo, da bi se živalci malo odpočili. Starši niso bili najbolj zadovoljni, toda otroku so vseeno razložili, da piščanci pač ne sodijo v spalnico. Otroška leta so zahtevala tudi nekoliko resnosti. Še posebno, ko so Jože, ki bo letos praznoval petdesetletnico, in štirinajst mesecev mlajša dvojčka Alojz in Ema obiskovali prvih pet razredov osnovne šole v Krogu, nato pa dokončali osemletko na Tišini. »Najbolj se spomnim, kako smo gazili po velikem snegu iz Satahovec proti šoli m kako mrzlo je bilo. Poleti je bilo veliko lažje. Če smo bili pridni, smo se lahko v šolo peljali s kolesom. Ker je bilo pn hiši le eno kolo, pa še to mamino, smo bili dogovorjeni, da se je z njim en dan peljal eden, drugi dan pa drugi iz naše družine,« je razložila Ema. Pot iz šole je vedno trajala dlje kakor v šolo, saj se Ružičevim otrokom ni mudilo domov Tam jih je čakal na mizi listek domačih opravil, na koncu pa povabilo na njivo. Uidi pasli so, saj so bili pri hiši krave in prašiči Najbolj mamljivo je bilo v tistih časih še kopanje v Mokošu, čeprav so starši svojim najmiajšim izrecno prepovedali, da stopijo v vodo. Najprej so čistili in pomivali Kadar ni bilo nikogar doma in kadar ni bila stroga babica, ki je pazila na Jožeta, Alojza in Emo, preveč pozorna, je Ema iz shrambe in iz predalov nagrabila sestavine za peko peciva ali potic in stopila v svoj otroški slaščičarski svet »Mama se je seveda jezila, ko je prišla domov m videla, da sem ji porabila vsa jajca ter barve in izdelala figurice za torte, ampak pecivo so na koncu jedli vsi,« smo še izvedeli med našim pogovorom. Mama je bila tista, ki je Emo navdušila za peko, in samoumevno je bilo, da se bo njeno življenje nadaljevalo v slaščičarski kuhinji. »A naprej smo v hotelu Diana, kjer sem bila vajenka, le pomivali posodo in čistili kuhinjo. Šele ko smo se naučili, kako se čisti, so nam dovolili, da smo v roko prijeli lopatico za mešanje krem ali zavrteli gumb na pečici. Prva sladica, ki sem jo pripravila v službi, so bile zagrebške kremne rezine. Krema je bila veliko bolj gladka kot tista, ki sem jo pripravljala doma, in prav ponosna sem bila na svoj izdelek,« je dejala Ema, ki je danes zaposlena v kuhinji doma starejših v Rakičanu. Kremne rezine na tleh___________ Emin dvojček Alojz je šel po podobni poti kot Ema, saj si je izbral delo kuharja in je zaposlen v soboški Diani Medtem ko je Alojz obiskoval kuharsko šolo v Radencih, se je Ema po vajenskem stažu učila za slaščičarko v Mariboru. Dvojčka nista mogla sodelovati pri učenju, saj niso imeli istih predmetov. Ema ni reševala Alojzovih domačih nalog in Alojz ni reševala njenih. Sta pa skupaj z bratom Jožetom medenjake. Torta za stoti rojstni dan za stanovalko Družinsko srečanje po babičini strani doma starejših poskrbela, da Ema v Mariboru ni bila lačna. Vedno ko je odhajala iz Satahovec, sta ji v kovček med perilo skrila ostanke peciva ki je bilo pri Ružičevih na mizi konec tedna Ko je Ema prispela v Maribor in odprla kovček, je bila vesela sladkih dobrot, še bolj pa jo je veselilo, če se je krema iz peciva razmazala po perilu, ki je moralo nato v pranje. Veliko dlje od Maribora je bil za Emo Bled. Leto dni po tistem, ko je končala šolo in so ji v Diani dodelili službo v kiosku na avtobusni postaji, so ob blejskem jezeru odprli hoteli Park. Na Bledu je že delal Emin bratranec in sama je takoj zagrabila priložnost,.ko ji je sporočil, da imajo v novem hotelu tudi slaščičarno in da bi se morebiti našlo delovno mesto tudi zanjo. »Moje najvecje doživetje je bilo, ko je prvo zimo zamrznilo Blejsko jezero. Nisem se mogla načuditi, da smo lahko prišli do otoka s cerkvico kar peš. Vsa konec tedna smo spekli 3600 blejskih kremnih rezin, ki jih je bilo treba iz slaščičarske kuhinje nesti v kavarno po dolgem podzemnem hodniku. Transport so preživeli skoraj vsi, le enkrat se je sodelavka spotaknila in poln pladenj je zgrmel po tleh. V kuhinji smo pohiteli in še isto uro zamešali novo kremo in spekli zgornjo in spodnjo podlago,« se je nasmejala Ema. Moža Muradifa Blaževiča ni spoznala ob »kremšnitah, temveč na malici Člani hotelske vzdrževalne službe so bili Ema in Muradif zmeraj lačni, saj je bilo v stavbi vedno veliko dela. Pri tem si je Muradif nakopal še dodatno opravilo. Potem ko je spoznal svojo izvoljenko, je namreč še veliko raje vsak ponedeljek, ko so imeli v kuhinji generalno čiščenje, premikal velike kuhinjske pulte in peči, da je Ema lahko očistila pod njimi. Leta na Bledu so bila za Emo tudi leta slaščičarskih tekmovanj. Na Bledu je dobila srebrno priznanje, v Portorožu bila razglašena za najboljšo mlado slaščičarko in dobila zlato priznanje, v Ljubljani je zasedla drugo mesto in na Jesenicah prejela bronasto priznanje. Domotožje, ki ga je sprva imela, je minilo. Pet let je delala na Bledu, nato sta se z možem odločila, da se preselita v njegovo domače mesto, in sicer v Pnjedor v Bosni in Hercegovini Ružičevi otroci so uživali v snegu. Specialistka za baklavo Trikrat ah štirikrat na leto se je družina Blaževič vračal iz Prijedorja na obiske v Prekmurje. »Tamkajšnja pokrajin: je podobna prekmurski, čeprav je Kozara nekoliko višja o naših goričkih gričev,« smo izvedli. To bi lahko potrdil tuc Emin oče, ki je izkoristil vsako priložnost, da je šel obiska hčerko, zeta in vnuka. Ah pa Prekmurci, ki so se med svojin izleti z avtobusom ustavljali v naši restavraciji. Med svojir delom v hotelu v Prijedorju se je Ema naučila pripravljal tudi tamkajšnje sladice. »Naredi odlično baklavo in tufahijo, jo je pohvalil mož. Najtežje obdobje v njunem življenju je bili med vojno v Bosni in Hercegovini. Ko je bilo najhuje, s< Unproforjevi vojaki pomagali Emi in sinu v Slovenijo. C Muradifu ni slišala skoraj pol leta. Skrbelo jo je za moža Iskala ga je s pomočjo Rdečega križa, a uspeha ni bile Nekega dne Irta 1992 se je pred njo v službi postavila Hedvike ki je bila vodja kuhinje v rakičanskem domu starejših Pogledala jo je v oči in rekla: »V pisarni imaš telefon.« Njei pogled ni izdajal tega, kdo je na drugi strani telefonske zveze Ema je najprej pomislila na najhujše, nato pa bila toliko bol srečna, ko je v telefonski slušalki zaslišala glas svojega moža Klical je iz Zagreba, kamor je prišel iz taborišča. Občutkom radosti, ki so prevzeli Emo, ob telefonskem klicu ni mogoči opisati z besedami Hedvika je sprevidela, da od Eme tist dan ne bo več koristi. Poslala jo je domov Prvi božični medenjaki Danes se družine Blaževičevih in Ružičevih najpogostejt srečujejo v Satahovcih, kjer je njihova domačija. Služba u pomanjkanje časa ne dopuščata, da je srečanj veliko, tod< kadar so, so to pristna družinska srečanja. Gotovo bo vesele tudi ob praznikih, ki prihajajo prihodnji mesec. Ema se žt veseli, da bodo ob praznikih v domu starejših za stanovalce spet pekli orehove in makove potice, torte in pecivo. Pri tem j bodo pomagali sodelavci, s katerimi se Ema odlično razume »Smo najboljša ekipa,« še potrdi Ema. Doma bo pecivo spekk še za sorodnike v Satahovcih m ga ponudila najbližjiir prijateljem Mi smo že poskusili njene prve letošnje božične Dejan Fujs Pri Ružičevih so poleg peciva jedli tudi meso. Na fotografiji pa sta oče in mama, november 2006 p^n 32VESTNIK Kovač -Marko Umrl za boljše življenje Bojan Zadravec Pravijo, da je bil kot mladenič močna osebnost, pogumen, odločen, veder. Bil je odličen govornik, v svojih nastopih je pokazal veliko politično znanje, še posebno je znal izraziti zahteve vaškega proletariata. V letih 1935-1941 se je kot intelektualec povezal z drugimi napredno usmerjenimi Prekmurci in se kot zaveden Slovenec postavil po robu okupatorju ter ceno za to plačal madžarskim žandarjem v gozdu pri Gančanih.. Vse se je začelo 28 avgusta 1910, ko se je v Nedelici pri Kovačevih, po domače Mlinarovih, rodil tretji otrok, tokrat sin. ki so ga krstih za Štefana Starejši sta bili dekletci Bariča in Ana Oče je bil Franc, mati pa Verona, rojena Čeh. Kmalu po porodu je mama umrla in oče se je poročil z Veroniko Duh V drugem zakonu sta se rodili dve hčerki Marija in Veronika Z željo, da bi postal duhovnik, saj je bil fant inteligenten, so ga poslali k salezijancem v Veržej, kjer so bila stanovanja za dijake zastonj, vendar, kot bi kdo rekel, ni bil »poklican za duhovnika ali pa ni imel te milosti*, zato se je raje prepisal na murskosoboško gimnazijo, kjer je leta 1930 maturiral Štiri leta kasneje je končal študij na pravni fakulteti v Ljubljani, leto za tem pa še opravil državni pravosodni izpit Že leta 1932 je postal član Kluba prekmurskih akademikov V obdobju 1935 in 1936 je služil vojaški rok Kot odvetniški pripravnik se je zaposlil najprej v Mariboru pri dr. Kukovcu, jeseni 1938 pa v Murski Soboti pri Židu dr. Valyju. Član komunistične partije je postal leta 1938, naslednjega leta je bil izvoljen za sekretarja mestnega komiteja komunistične partije za Prekmurje Nekaj mesecev v letu 1939 je bil tudi tajnik okrožnega odbora društev kmečkih fantov in deklet. Zaradi podpisa listine Kaj hočemo je bil 7. februarja 1939 skupaj z 21 komunisti in revolucionarji interniran v Bileco do 8 februarja Štefan Kovač (drugi na levi strani) z ženo Mimo (tretja na levi strani) na Habakuku pri Mariboru v družbi s Čačinovičem (prvi na desni strani) in Gabrovškom (prvi na levi strani). 1940. Po vrnitvi je bil pod policijskim nadzorom Po madžarski zasedbi Prekmurja 1941 je kot ilegalec začel prvi z organiziranim uporom proti fašistični okupaciji. Tako kakor njegovo življenje sta bila v nevarnosti tudi njegova žena Mirna ter njun sinek, vendar Štefan se je boril naprej, da nam ne bi poveljevali ne Nemci in ne Madžari, da bi mi bih narod z zavestjo in ponosni na svoj rod. Neutrudno je pomagal pri uporu tudi na desni strani Mure Preoblečen v kmečkega človeka je bil ves čas na kolesu s cekarjem, v katerem je imel pištolo, bombe in letake »Zdaj ni več čas za študiranje, treba se je boriti,« je bilo njegovo geslo, ko je kot organizator vstaje prihajal na sestanke svojih sodelavcev. Te pa je imel v Murski Soboti, Štrigovi, Čakovcu, Lendavskih Goricah. Razkrižju, Trnju, na Bistricah, v Rankovcih, Gornjih Petrovcih, Puconcih in še nekaterih vaseh Prekmurja Na zboru aktivistov OF 30. avgusta 1941 v gozdičku na Kamenščicah pri Trnju so ustanovili okrožni odbor OF za Prekmurje, Kovač pa je postal njegov sekretar V njem so bih torej Štefan Kovač • Marko, Miško Kranjec. Evgen Kardoš, Vinko Megla, Martm Žalik m Štefan Horvat - Glavačev Kovačevo delo je budno spremljala madžarska policija V hrastovem gozdu med Lipo in Gančani bi moral biti zvečer 18. oktobra 1941 sestanek okrožnega komiteja Komunistične partije za Prekmurje Na dogovorjeni kraj sestanka sta prva prišla Štefan Kovač in Vinko Megla, organizatorja upora proti okupatorju. Kraj sestanka je bil izdan in Madžari so ga temeljito zastražih in zaprli z obroči. Njihov cilj je bil, ujeti in pobiti vse člane vodstva narodnoosvobodilnega gibanja v Prekmurju, ki bodo prišli na sestanek. Ko je Evgen Kardoš, katerega so Madžari že prijeli, zažvižgal melodijo pesmi Na planincah, se je z žvižganjem te melodije odzval Kovač. Takoj nato je zasvetil reflektor, ki je osvetlil me sto, kjer sta čakala Kovač in Megla. Hip zatem so padli streli in Štefan Kovač se je mrtev zgrudil Z njim je Prekmurje izgubilo najpomembnejšega organizatorja NOG Megla se je lažje ranjen prebil m se umaknil. Člani komiteja Miško Kranjec. Martin Žalik in Štefan Horvat, ki so prih a j ah na sestanek preko polja iz Lipe, so zaslišali strele. Ker so zaslutili, kaj se je zgodilo, so se obrnili m se vrnili Smrt_____________________________________________________ Štefanovo truplo so Madžari pokrili s koruzo in nikogar niso pustih, da bi ga odpeljal ali pokopal, ker so čakali njegovo ženo Mimo, ki bi prišla k ustreljenemu možu, in jo tako uje h Šele tretji dan so ga tam pokopali, seveda brez vsakršnih časti. Po vojni so njegove posmrtne ostanke prepeljali iz Gancan na pokopališče v rojstno Nedelico, ki jo je imel zelo rad Prekop je bil fotografsko zabeležen m poleg civilnega dela je bilo cerkveno bogoslužje Tega je imel Kovačev prijatelj župnik Lampret Za narodnega heroja je bil razglašen 20. decembra 1951 Evgena Kardoša so najverjetneje zelo mučili, da je razkril kraj in datum sestanka in celo razpoznavni znak Evgen je Štefana zelo spoštoval in ga občudoval Nihče ne bi posumil, da bi ga izdal ravno on Kovačeva smrt je bila le ena, govoric in predvidevanj o njegovem umiranju pa je mnogo. Pomembno za nas je, da je bil Kovač zaveden Slovenec, tujcem ni dovolil jesti, kar je našega, in ostaja velikan Prekmurja za vse čase Ni mu bilo vseeno za malega človeka Tistemu, ki ga je usmrtil ah to vsaj velel, se je verjetno do smrti vsaj enkrat posvetilo, da je ubil plemenitega človeka na njegovi žlahtni zemlji Jožef Gutman (Bogojina) Bili smo dijaki in s Štefanom Kovačem sva stanovala v eni sobi v Mali Karuži v Murski Soboti pri Draškovičevih. Večino hrane, predvsem kruha, sva si pr me sla s seboj od doma in sva si jo razdelila. Štefan je tri razrede naredil že v Veržeju pri salezijancih, potem privatno študiral in delal izpite ter prišel v peti razred v Mursko Soboto. Zelo sva se razumela, ampak sva imela tudi različna mnenja. Dajala sva se predvsem zaradi vere On je bil na tistem bregu, jaz pa na tem bregu m sem postal duhovnik Meni je bilo zelo težko, ko sem bil kaplan na Tišini in je madžarski žandar prišel povedat, da je ustrelil Štefana Kovača. Bilo mi je grozno, ker sem žalost zaradi tega moral prikrivati pred žandarjem. Ivan Camplin (Martinje) Jeseni me je v Gornjih Petrovcih (Nedela) obiskal Štefan Kovač iz Nedelice Bil je moj sošolec v gimnaziji Po šoli so se najine poti ločile. Jaz sem ostal veren in celo postal duhovnik, on pa je postal komunist in je v začetku vojne še posebej zavzeto širil komunistično misel in organiziral odpor proti Madžarom Kot sošolca sem ga seveda lepo sprejel, čeprav sem vedel, da se je povsem zapisal komunizmu Takrat se je skrival pred madžarskimi žandarji, nosil je velik klobuk, umetne brke in star cekar v rokah. V cekarju je imel skrito bombo. Pripovedoval mi je, da je šel po cesti in srečal žandarje »Adjon Isten, bacsi (Bog daj, stric)/« so ga pozdravili Odgovoril je »Adjon Isten!* Nato je mirno šel naprej, oni pa tudi Imeli so ga za kmeta, ki se vrača s polja Pogovarjala sva se o takratnem stanju, ko je bilo Prekmurje okupirano Kovač me je nagovarjal k sodelovanju pri delu za osvoboditev Seveda kot duhovnik nisem mogel pristati na njegove načrte, čeprav sem si tudi sam želel svobodo Ko so ga čez nekaj dni madžarski žandarji ustrelili, so pri njem našli zapiske tudi o tem, kje vse je bil In tako so v soboto, 25. oktobra, prišli tudi po mene in me odpeljali na zaslišanje Na zaslišanju so me spraševali, zakaj Kovača nisem prijavil Zagovarjal sem se, da je bil Kovač moj sošolec in da nisem čutil potrebe, da bi ga prijavil. Na razpravi v Budimpešti, kamor so nas pripeljali, nas je oficir vprašal, zakaj smo zaprti Rekel sem -Nisem prijavil sošolca, ki je prišel na obisk. - »Kaj9« je vzkipel »Niste ga prijavili? Če bi bil moj brat, bi ga ne le prijavil, temveč ustrelil« Sem si mislil, če si ti tak divjak, jaz nisem Ker nisem izdal Kovača, sem od 29. oktobra 1941 do 22. decembra 1943 trpel v zaporu na Madžarskem Rudi Čačinovič (Ljubljana, pod Rožnikom) S Štefanom Kovačem sva bila znanca že, odkar je prišel v gimnazijo. Bil je sicer starejši od mene, zato nisva bila sošolca, ampak je bil dva letnika pred menoj Štefan je pripadal drugemu krogu tudi v višji gimnaziji. Jaz sem bil bolj ali manj v skupini, ki je bila malo levičarska, on pa je takrat pripadat sokolskemu krogu, kar je zanimivo, kajti doma je bil iz zelo katoliške družine Med sokoli je bil ves čas. odkar je bil v gimnaziji. Sodelovati sva začela, ko se je vrnil v Mursko Soboto kot odvetniški pripravnik. Takrat je bil že levičar, kar je postal v Mariboru, kjer je bil nekaj časa tudi pripravnik m se je tam srečal z mariborskimi levičarji, predvsem z Wilfanom, nekaterimi njegovimi kolegi, ki so bolj ah manj nanj vplivali deloma zato, ker jih je spoštoval zaradi njihovih zaslug in rezultatov, deloma so nanj vplivali kot intelektualci Štefan je za čudo prišel v Mursko Soboto kot levičar Meni sta ugajala njegov pogum in njegova odločnost Po značaju je bil v primerjavi z mano zelo hiter m odločen. Štefan je bil zelo dober govornik. Tista leta našega sodelovanja smo ga koristili kot glavnega govornika, kajti v Prekmurju smo začeli delati na tem, da bi imeli v ilegalnem delovanju eno legalno formo, zato smo ustanavljali društva slovenskih fantov in deklet, ki so bila v naših rokah ter predmet levičarskega delovanja. Zborovanja zunaj na prostem, ki jih je bilo precej in so bila množično obiskovana, so bila ponavadi povezana s tekmo koscev m žanjic Kar se tiče političnega dela v predvojnem Prekmurju, ko je prišlo do ustanovitve partijskega komiteja, je prišel gor Kardelj in smo imeli sestanek v Lendavskih goricah v Lendavi. Na sestanku je šlo za to, da se izvoli sekretar komiteja, m jaz sem predlagal Kovača, m to ravno zaradi njegovih pozitivnih lastnosti in simpatij Predlagal sem Kardošu in Mišku Kranjcu m oba sta sč strinjala, tako smo potem izvolili Štefana za sekretarja, kar je bil do konca življenja Tistega dne. ko je bil pri meni, ni vedel, da so v Soboti dan prej aretirali večino njegovih sodelavcev, in se je začudil, ko sem mu to povedal Z aretacijami so Madžari prišli do Evgena Kardoša in prek njega do Kovača Tragika je v tem, kako se je to zgodilo, in Evgen ne samo, da je povedal, da imajo s Kovačem domenjen sestanek, ampak jim je povedal celo kakšen žvižg imajo za to, da se razpoznajo Smrt Štefana Kovača je ena najbolj tragičnih in nesramnih dogodkov v razvoju Prekmurja. Izdan je bil na najbolj nesramen način. To je tragedija prvega odpora proti Madžarom Štefan Čeh (Nedelica) Za Kovačevo hišo, po domače smo jim rekli Mlmarovi, je stal mlm, kamor smo se otroci hodili kopat m smo se družili, vse dokler Štefan ni odšel v šole Spomnim se. kako je hodil od hiše do hiše ter zbiral podpise za gradnjo gimnazije v Soboti Gda je prišel v viške škole, te je tu Ude n, gda so ga prosili, pisal kakše prošnje. Vsake počitnice je delal pri Ledavi, kjer so v tistem času poglabljali strugo Tako si je služil denar, ki ga je potreboval za šolanje. Ko je že bil poročen, sta oba z ženo pomagala na kmetiji Rad je šel med ljudi in jim dajal nasvete ter vsakemu pomagal pn pisanju prošenj ali česa podobnega Kdor je kaj potreboval, je šel h Kovaču Pogovor z Mimo Kovač - Zupančič (Ljubljana Dravlje), herojevo ženo Tekst je zapisan po tonskem zapisu iz dne 14. 11. 2006 v Ljubljani, avtor: Bojan Zadravec Kako sva se s Kovačem spoznala9 Soseda iz Radeč me je prosila, če bi šla k njenemu sinu, ki je bil učitelj v Krogu pri Murski Soboti, m bi mu peljala črno haljo, kakršne smo nekoč nosili učitelji. Ker sem bila takrat brezposelna, namreč tri leta sem čakala na službo učiteljice, sem imela čas in se odpravila z vlakom v Mursko Soboto Na železniški postaji v Murski Soboti so me čakali moj znanec Dane Perenič, učitelj v Krogu, Štefan Kovač in arhitekt Novak. Fantje pač kot mladi fantje so bili radovedni, kaj za enega dekleta bo obiskalo njihovega prijatelja Daneta. Ta dan se je v Murski Soboti od prijateljev poslavljala mlada lekarnarica. Na moje presenečenje so tudi mene povabili na to zabavo Šla sem z njimi in imeli smo se prav lepo, ob glasbi in pogovorih sem spoznala tudi Kovača Verjetno je morala biti neka obojestranska simpatija, saj je Kovač ves večer plesal le z menoj Naslednji dan, ko sem se vračala z vlakom nazaj, so me na postajo pospremili isti kot ob mojem prihodu, poleg so bili še Čačinovič in njegova kasnejša žena, Ali Kardoš in njegovo dekle Izkaznica heroja, izdana 20. decembra 1951 VESTNIK 33 p^n november 2006 pod svobodnim soncem širanim jajcem. Ragu iz telečjih krač. 800g telečjih krač brez-kosti, 100 g čebule, 100 g korenja, 80 g zelene, 100 kolerabe, 120 g cvetače, 50 g masla, 40 g ostre moke, 1,5 dl sladke smetane, 2 rumenjaka, sol, jooper, lovorjev list, ščep muškatnega oreščka, ščep sesekljanega peteršilja Zelenjavo očistimo, operemo in narežemo na večje kose. Z mesa odstranimo kite in ga narežemo na večje kocke. V lonec damo narezano meso, dolijemo vodo, dodamo začimbe in kuhamo, da se meso do polovice zmehča Nato dodamo korenje in zeleno ter kuhamo do mehkega. Cvetačo in kolerabo očistimo in operemo. Cvetačo razdelimo na cvetove, kolerabo pa narežemo na palčke. Obe vrsti zelenjave skuhamo v slani vodi. Kuhano meso vzamemo iz juhe. Iz masla in moke naredimo svetlo prežganje in zalijemo s tri četrt litra vode. Omako počasi kuhamo in jo vmes premešamo, začinimo, dodamo meso in zelenjavo. Smetano razžvrkljamo z rumenjakoma in vmešamo v omako, ki sedaj ne sme več vreti. Zelenjavo in meso serviramo na krožnike, prelijemo z omako in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Cmoki iz prosene kaše 80 g prosene kaše, 2,5 dl goveje juhe, 50 g. koruznega zdroba, 50 g masla, noževa konica žafrana, šopek drobnjaka. 1 jajce, sol, j^oper Proseno kašo operemo in damo na cedilo, Juho zavremo, dodamo žafran m v to usujemo oprano kašo. Pokrito kuhamo približno 20 minut. Dodamo koruzni zdrob m maslo ter kuhamo še 3 minute. Nato maso ohladimo. Drobnjak drobno narežemo in ga z jajcem in začimbami vmešamo v ohlajeno proseno kašo. V večjem loncu zavremo slano vodo. Iz prosene mase oblikujemo Danijel Kozar, vodja kuhinje v hotelu Ajda Terme 3000 majhne cmoke in jih v vreli vodi kuhamo 15 minut Ko so kuhani, jih poberemo iz vode in serviramo s telečjim ragujem. Rdeče zelje z mocarelo 1 kg rdečega zelja, 150 g mocarele, 1 glava-belgijskega radiča, 1 jabolko, strok česna, 2 žlici limoninega soka, sol, beli mleti poper, 4 jedilne žlice olivnega olja, 4 jedilne žlice balzamičnega kisa, ščep origana, ščep bazilike Zelje očistimo, razpolovimo, izrežemo koren in narežemo na rezance. Solimo in popramo ter pustimo, da nekaj časa marinira. Mocarelo narežemo na tanke rezine, potresemo z origanom in baziliko ter pokapljamo z malo olja. Preostalo olje razmešamo z balzamičnim kisom, soljo, poprom in česnom. Pripravljen preliv prelijemo čez zelje in narahlo premešamo. Jabolko olupimo, odstranimo peške, narežemo na tanke rezance in pokapljamo z limoninim sokom. Primerne solatne sklede obložimo z listi belgijskega radiča, na sredino damo pripravljeno solato ter potresemo z narezanim sirom, jabolki in zelišči. Mangova rulada________________________ Biskvit: 4 jajca, 120 g sladkorja, 1 zavitek vanilin sladkorja, 120g moke, noževa konica joecilnega praška Nadev: 4 liste želatine, 80 g sladkorja, 2 dl belega vina, 2 žlici limoninega soka, 2.5 dl sladke smetane, 250 g manga, sladkor v. prahu za posip Rumenjake ločimo od beljakov in penasto zmešamo s štirimi žlicami vode, sladkorjem in vanilin sladkorjem. Beljake stepemo v trd sneg m ga z moko ter pecilnim praškom narahlo primešamo rumenjakovi masi. Biskvitno maso namažemo na pripravljen pekač in pečemo v prej ogreti pečici pri 200 ’C 12 minut. Pečen biskvit zvrnemo na kuhinjsko krpo in ga skupaj s krpo zvijemo v rulado. Želatino za kremo namočimo v hladni vodi. Tri jedilne žlice vode zavremo s sladkorjem, limoninim sokom in vinom. Želatino ožmemo in jo v vinski mešanici raztopimo. Sladko smetano stepemo in jo skupaj z drobno narezanim mangom vmešamo v ohlajeno maso. Biskvit razvijemo in premažemo z mangovo kremo ter ponovno zvijemo in damo na hladno. Rulado posipamo s sladkorjem v prahu, narežemo na rezine in ponudimo. Darila, ki rastejo z vami V dar ste dobili darilo. Najprej pogledate, kako je aranžirano. Pri izbiri darila so pomembni izvirnost, domiselnost in pristen namen. Večkrat niti ni pomembno, kolikšna je vrednost. Darila so izraz prijateljstva, spoštovanja in pozornosti. Namen daril je lahko večplasten Povabljeni smo v novo hišo. Marsikatera družina je ob preselitvi denarno izčrpana in ne razmišlja o okolici hiše. Še kako je družina vesela, če ji v dar prinesemo aranžirano grmovnico, drevo, zasajeno posodo s trajnicami ali drevesast grm Živ spomin bo ostal prav na vaš obisk, na vaše darilo, ki bo raslo ob novi hiši. Pozanimajte se za keltski drevesni koledar, ki vam pove, katero drevo je vaše. Rojstni datum nam pove, katero drevo nam pripada in nam prinaša srečo. Poleg tega imate z vašim drevesom zanesljivo nekaj ciiinnAua -zato si sa oosadite. Vaš otrok ima rojstni dan. Rezervirajte si v vrtnarski drevesnici zimzelen grm m mu dodajte obešene čokoladice. Naredite zgodbo, z otroki drevo ali grm tudi posadite. Če želite za rojstni dan ustvariti še večje, atraktivnejše presenečenje, se ga spomnite s fotografijo. Zaželite si lahko, da se določeni osebi darilo dostavi. Darilo, dostavljeno ob pomoči posrednika, naj vsebuje priloženo vizitko pošiljatelja in zapisanih mora biti nekaj vljudnostnih besed s podpisom. Danlo, ki raste z vami, je lahko samo z naravnim materialom zavita kuverta to je bon z določeno vsoto denarja, ki se družini preda, le-ta pa si rastline v drevesnici izbere sama. Olga Varga I«#3 N.J. Primerno aranžirano darilo Pe" november 2006 VE$miK43_________________ V tople kraje S3, . Prazniki se približujejo, a še vedno niso prav zelo blizu. Priznati moramo, da smo si različni in da tudi na praznovanja gledamo iz različnih zornih kotov. Nekaterim prazni ki za novo leto pomenijo nekaj prostih dni in izbrani program na televiziji, drugim srečanja s prijatelji in obvezno žurko, tretjim pomenijo prosti dnevi enostavno zelo potreben dopust. Topli kraji so kot nalašč, da pozabimo na vsakdanje skrbi m delovno holijo. Kopalke Kako zanimivo je pozimi iskati poletne oblačilne elemente Mogoče bomo imeli s ponudbo v trgovinah srečo in bomo naleteli na znižane modele, a kar hitro se zna zgoditi, da bo osiromašena ponudba na trgovskih policah naredila kljub vsemu decembrskemu blišču dokaj klavrni vtis. Če se zares podajamo na plažo, poskrbimo za nekaj podlage v solariju in premislimo, kakšna barva kopalk se nam poda glede na zimski tip obledele kože. Če smo že po naravi temnejši tip kože, so skrbi odveč. K temu se krasno podajo tudi bele kopale ali v vzorcu zebre. Živalski tiski so lahko nadvse hvaležni, saj lahko marsikaj skrijejo. Če imamo svetlejšo polt, dobro raz mislimo o zelo temnih kopalkah. Slednje poudarjajo vsako svetlo oblino. Sarong_____________________ Pravokotna ruta, ki se ogrne na različne načine, je ponavadi v toplih barvnih odtenkih. Je zelo pomemben element, saj je dodatek, ki ga kombiniramo, kadar smo zunaj vode. In resnici na ljubo je to ponavadi kar veliko časa. Shrong ponuja zavetje pred soncem in pogledi. Zna biti eden od novih in najbolj zaželenih oblačilnih elementov. Morda pa ga kot darilo iz toplih krajev prinesemo najboljši prijateljici. Brisača ________ Ali ni najlepše, da si na prazničnem dopustu kupimo eno lepo barvito brisačo, ki nas bo grela preostale januarske dni, ko bomo morali na novo postaviti svoje osebne cilje in začeti realizirati novoletna snovanja Vsakič, ko bo pogled skozi okno drsel po zasneženih poljanah, nas bo toplota spominov ponesla dlje od svojih pričakovanj Tatjana Kalamar M. Besed® rftode Bolezen ne omejuje ustvarjalnosti te Slika se spočne v slikarjevi glavi in rodi s pomočjo njegove roke. Kot plod ustvarjalne spretnosti nas pritegne tako z lastno kot slikarjevo naravo. Umetniški dar nas popelje v duševni svet, lahko pa nam pomaga razkriti tudi naravo duševnih bolezni. Izsledke takšne raziskave je pred leti (natančneje 30. junija 2001) objavila zdravniška revija Lancet. Ameriški portretist W. Utermohlen je pri šestdesetih letih zbolel za Alzheimerjevo boleznijo, težjo obliko starostne slaboumnosti Predstavljenih je šest avtoportretov Prvega je naslikal še zdrav poteze s čopičem so natančne, slika pa barvita, čustveno izrazita in izvirna. Naslednje je slikal bolan m kažejo miselno nazadovanje v zadnjih petih letih, z vedno slabšo zaznavo in orientacijo v prostoru Na drugi sliki so poteze s čopičem debelejše in na platnu je več ne poslikane površine. Na tretjem avtoportretu so okorne obrazne poteze slabo umeščene v celoten obraz. Na četrtem so težave še značilnejše in se stopnjujejo z izgubo občutka za razmerje. Opešana sestavljalna zmožnost je očitna, obrazne poteze so bodisi zamazane ali čudno razdružene Slikar je bil nezadovoljen s svojo nezmožnostjo, da bi obvladal prostor, zato je sliko deloma zradiral. Peti avtoportret je risba s svinčnikom, na njej so prepoznavne le temeljne obrazne sestavine, delo pa spominja na Picassovo Jokajočo ženo. Šesti avtoportret je brez perspektive in globine, abstraktna slika pa se odlikuje po obliki in barvi Dementna leta so slikarju odvzela realistični slog, ustvarjalna prožnost pa mu je omogočila izraziti njegov dar na abstrakten način, ki ne postavlja omejitev v uporabi barv, oblik, razmerij in zornega kota. To je pomembno sporočilo tudi za bolnike, ki so za slikanje manj nadarjeni: »Kakovost življenja je mogoče nadaljevati v svetu z drugačnimi pravih. - Janez Springer, . mag. farm., spec. W. Utermohlen: Šest avtoportretov. Vir: Lancet 2001. Bioenergoterapevt Stefan Titan odgovarja Kaj vse je pripravljen storiti človek v svoji želji po bogastvu, da bi z lažjo ogoljufal tiste, ki so potrebni pomoči in so za svoje zdravje pripravljeni dati zadnji prihranek. Žal so goljufi čedalje uspešnejši. Zelo me je razveselil odzivna prejšnji članek v Penu. Oglasili ste se tisti, ki so vas že ogoljufali, pa tudi tisti, ki vas je zanimalo, kako ločiti pravega bioenergetika od izkoriščevalca. Želim vam, bralcem Pena, posredovati dve tragični izkušnji. Gospod Jože mi je zaupal, da trpi zaradi raka na pljučih Zdravniki so mu priporočali čimprejšnjo operacijo, vendar se je odločil drugače, ker mu je neki bioenergetik, čigar imena mi ni želel povedati, rekel, da ga bo on pozdravil Po njegovih besedah naj bi ta »čudodelec^ trdil, da on pozdravi čisto vse bolezni, tudi rakavih bolnikov je bilo že nešteto, ki naj bi jih ozdravil. Gospod Jože je nasedel na lepe besede. Obiskoval je terapije, ki so bile precej drage. Ker je imel občutek, da zdravljenje nikamor ne napreduje, čeprav mu je bioenergetik zatrjeval, da je rak že skoraj izginil, je obiskal zdravnika specialista. Ta ga je postavil na trdna tla, ko mu je pokazal rentgenske slike, na katerih je bilo zelo lepo vidno, da se je rakavo tkivo drastično povečalo. Drugi primer, ki mi ga je zaupala gospa Ivanka, pa je tak. Sama ima raka na debelem črevesu. Prestala je dve operaciji. Po prvi je dala skozi tudi ciklus kemoterapij. Po drugi operaciji pa je na prepričevanje neke gospe, ki se prav tako izdaja za bioenergetičarko, odklonila kemoterapijo in začela »zdravljenje« po navodilih gospe, samooklicane zdravilke Gospa Ivanka je bila prepričana, da ji bo bioenergetičarka pomagala. Ne glede na ceno ali njene čudaške metode. V pravilnih razmakih je gospa Ivanka hodila na terapije h gospe, vsako jutro ob treh pa je morala po njenih navodilih oditi na dvorišče m objemati brezo, ki naj bi ji povrnila energijo. Pred terapijami je od nje kupila tudi neke vložke za posteljo, ki naj bi jo, po njenih besedah, obranili pred vsemi sevanji. Gospa Ivanka je razložila, da jo je terapija stala ogromno denarja. Celo posojilo je najela, da je lahko poplačala del stroškov. Vendar pa se je pri njej zgodilo enako kot v primeru gospoda Jožeta. Zaradi močnih bolečin je poiskala zdravniško pomoč. Ko so ji zdravniki predložili izvide in povedali, da se ji je rak razširil že na tanko črevo, je komaj uvidela svojo zmoto. Klicala je zdravilko m jo seznanila z dejstvi. Od tega dne ji več ne dviga telefona in ne odpira vrat, Ker nikoli ni izdalg. niti enega računa za svojo storitev, ji ne more ničesar dokazati. Oba primera potrjujeta, da ne gre za prava bioenergetika, temveč goljufa, ki ne poznata kodeksa odgovornosti in strokovnosti in s tem spravljata resnične bioenergetike v neprijeten položaj Prav ti in njim podobni pa nasprotujejo sprejemu zakona o zdravilstvu. Ko slišiš take zgodbe, ne moreš ostati neprizadet. Žal se pri nas dogajajo že dolga leta Do sedaj država m naredila ničesar, da bi takšnim izkoriščevalcem stopila na prste Sedaj pa smo pripravili novi zakon, ki bo urejal zdraviteljstvo Končno bo dano orodje, ki bo omogočalo, da preženemo takšne in podobne goljufe iz naše države in iz vaših domov. Kako drastične spremembe se v prihodnje pripravljajo v zdravilstvu, se vidi po odzivu tistih, ki se zakona bojijo, saj jim bo preprečil podobna početja, kot sta omenjena primera Povečal pa bo tudi odgovornost, kar je kamen spora Bioenergetiki smo združeni v Društvo bioenergetikov Članstvo je odvisno od določene izobrazbe. Tako mora imeti zdravilec znanje o medicini vsaj na ravni medicinske sestre, obvladati naravne dejavnike m biti dober psiholog Predvsem pa se mora zavedati svojih zmožnosti in vedeti, kaj lahko pozdravi, kaj lajša in kdaj mora priznati, da ne zmore pomagati Zato obstaja kodeks bioenergetikov, ki se ga moramo držati vsi člani. V prejšnjih dveh primerih smo videli, da marsikdo niti ne pozna, kaj šele, da bi se držal našega kodeksa Naj vas opozorim, da samo mahanje z rokami okrog telesa in lepe besede niso znak, da ste naleteli na dobrega zdravilca. Še manj pa cene V zdravilstvu velja, da se kakovost ne meri z denarjem. Cena mora biti takšna, da ne ogrozi pacientove socialne eksistence Cenik pa mora biti vidno obešen že v čakalnici, tako da ni nikoli nič spornega okrog cene za določeno storitev Dosti vaših vprašanj se je nanašalo na to, kaj se da zdraviti z bioenergijo Najprej bi vas vse skupaj rad opozoril, da bolezni, ki jih bioenergetiki obravnavamo, lahko razdelimo v takšne, ki jih lahko ozdravimo, nekatere lahko lajšamo, nekaterim lahko ustavimo napredovanje (trajno ah začasno), in takšne, ki jih lahko lajšamo. Pozdravimo lahko veliko bolezni, za primer pa naj jih naštejem nekaj glavoboli (migrene), nevroza, vse vrste vnetij, alergije, neplodnost, bolezni hrbtenice, jeter, prebavil, sečil, osteoporoza, aritmija srca, stres itd - Bolezni, katerim lahko ustavimo napredovanje, so na primer naslednje: osteoporoza, višja stopnja multiple skleroze, demenca, hodkinov sindrom, spondilitis, hormonske težave (hipofiza, ščitnica) itd - Naj naštejem nekaj bolezni, ki z bioenergijo niso ozdravljive: tumorski rak, metastaze, diabetes tipa 1 in 2, multipla skleroza na višji stopnji, demenca Vendar pa se, če se ugotovijo te bolezni v dovolj zgodnji fazf lahko zavre in ustavi njihov razvoj Ko govorimo o bioenergetskem zdravljenju, moramo upoštevati tudi aspekta specifičnosti individuuma (vsak človek reagira na bolezen m zdravljenje drugače) in stopnjo ter vrsto bolezni (kakšno obolenje m kako dolgo obstaja v tej obliki) Za primer naj navedem visok krvni tlak. Ta lahko nastopi zaradi različnih vzrokov 1 zaradi povečanega holesterola m trigliceridov, 2 zaradi bolezni nadledvičnih žlez ali krvnih žil, 3 . zaradi srčne napake ali napake koronarne žile 4 . ah pa zaradi blokade srčnega živca v vratnem delu hrbtenice Če želimo biti uspešni pri zdravljenju, moramo najprej odkriti vzrok bolezni in ga odpraviti. Ob vsem tem pa moramo upoštevati nivo pacientove življenjske energije, ki vpliva na imunski sistem in njegovo valovno dolžino ter frekvenco nihanja celic. Predvsem pomembno je to, da si ne pustite vplivati od vsakega Še zlasti če vam hoče kdo vsiliti le svoj način zdravljenja in vam prepove ali odsvetuje nujne medicinske posege, ga hitro odslovite in si poiščite drugo ustreznejšo pomoč november 2006 -p^n ______________________________________44 VESTNIK Nagradna križanka Od 29. XI. do 28. XII. * HOROSKOPE# Stefan HAJDttJAK hESTOMA PORTUGALSKEM HRVAŠKA PEVKA NASAD OB HIŠI MOŠTVO PREDSTOJNICA URADA DOLINA OR SOČI PRED-BOŽIČNI ČAS NAJ DRAMATIK (IGOR) ČETRTI RJMSK) KRALJ PEN uru PRVA K TUJA Črka DIKTATOR AWN ŽIVČEN ČLOVEK KRAJ PRI BEŽKAN ATLET OSOVN KAR CILJ STRELCEV IZRASTEK HA PRSTU MORSKA MKDCA IZ RISANKE EDVARD GREG NEMŠKI ŠAHtST EMANUEL) SALONAR SORN PREVLEKA HA CESTAH BtZMUT GRIL amhbski SWDKAT UMETNA SNOV C ACETKHW SMOL EVFRATU IN TTGRiSU NEODLOČEN jae ZAHODNE Pripravlja: Agencija Hogod Za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen OVEN (21. ni.-20. IV.) TEHTNICA (23. IX.-22. X.) PEN POBA, FANT RDM VELKA METALNO CRCILE HUMORIST POSODAZA ULWAMJE PISATELJICA JONG IT. KIPAR (ANTONIO CAMAli PES MK (KAREU ROMAN EDO IGRALKA Svet je okrutnejši, kot si mislite Kmalu boste doživeli razočaranje, ki pa dolgoročno ne bo imelo vpliva na vaše življenje ali nadaljnjo kariero. Kljub temu lahko povemo, da vam bodo zvezde naklonjene. Obljubam navideznega prijatelja ne nasedajte. Sicer pa se počutite dovolj močni in neodvisni, zato boste iskali nove poti. Najprej poskrbjte za danes, nato delajte velike načrte Toliko zanimivega bo, da ne boste vedeli, kam naj se obrnete, komu naj se posvetite Pazite, da zaradi denarja ne boste zanemarili drugih stvari, ki so morda v življenju še pomembnejše. V začetku meseca lahko pričakujete nekaj pozitivnega v zvezi s financami Družabnost vas bo vodila skozi ves mesec, nekje v sredini pa boste energično ukrepali, sebi v prid seveda. Delovala bo tudi vaša svetovalna žilica. BIK (21. IV.-21. V.) ŠKORPIJON (23. X.-21.XI.) Nekdo vam bo razkril čustva in vi boste tako zmedeni, da sploh ne boste mogli trezno odgovoriti. Suša v denarnici, drugače so stvari v najlepšem redu V službi lahko z marljivostjo marsikaj pridobite, sposobnost navezovanja novih stikov vam bo pomagala. Če si lahko, si pred novim letom privoščite krajši počitek, saj se boste počutili utrujeno in prazno Taki vendar ne morete stopiti v novo leto Začetek meseca bo strasten in vroč, razpoloženje bo dobro. Do 17. bo dokaj umirjeno in neobremenjeno, ponudila se bo celo priložnost za velik korak naprej. Med 15, in 21, si rezervirajte čas za poklicne dejavnosti, čeprav bodo rezultati prihajali zelo počasi December ni namenjen vaši neizprosnosti. Imeli ste kar nekaj uspehov, zato ne dovolite, da bi zaradi tega imeli slabo vest - oni naj vam kar zavidajo. DVOJČKA (22. V.-21. VI.) STRELEC (22.XI.-21. XII.) Naredili boste neumnost, ki jo boste pozneje drago plačali ali se vam bo še dolgo vrtela po glavi. Torej se bo nad dejanji treba malce zamislite Kazala se bo črna prihodnost, vendar so stvari vedrejše, kot se vam bo takrat zdelo. Vse pomembnejše stvari poskušajte urediti v začetku meseca, saj bo takrat vaša energija na vrhuncu. Okrog 20 decembra sprejmite na svoja ramena pomembno nalogo, ki j6 morate izpeljati še letos. Malo mesecev v tem letu je bilo tako srečnih, kot bo ta Kar nekaj planetov se bo narinilo v vaše znamenje, ki bodo poskrbeli za živahnost, energičnost, podjetnost in še kaj pozitivnega. Zato bo mesec minil kot bi trenil., saj bo tudi zdravstveno počutje primerno Kakšnih posebnih dosežkov v tem obdobju pa ni pričakovati. Ne priporočamo velikih načrtov. Stvari se bodo dogajale same od sebe. RAK (22. VI.-22. VII.) KOZOROG (22. XII.-20.1.) NENADNA SMRT MEJNA PEKA MED BiH K HRVAŠKO KAMNITA PLOŠČA ZA POKRIVANJE STREH OLIMP 10 MK Štukelj TOMAŽ DOMKE LJ REKA V ssnji, PRJTOK LENE KRA5LNA TEHNIK* keramičnih IZDELKOV STALJENA SNOV M JUGU NORVEŠKE Nagrade za izžrebane reševalce 1. nagrada: knjiga Lahko jem, mag. Branislava Belovič, 2. nagrada Vestnikov odsevni brezrokavnik, evrokalkulator in evrodenarnica, in 3.-7. nagrada majica. Pravilno rešitev - označena polja - napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, do petka, 8. decembra 2006. Rešitev: Ime In priimek: »Kiev:______________________________________________________L_____________________ P^n SPOJINA IZADBAMA DEL TEDNA KRAJ V SLOVENSKIH GORO AN IME ALŽIRSKE LUKE ANNABA HRVAŠKA IGRALK* |NMA| ZARJA, SVITANJE LEONHARD EULER R«šH»v iz Vestnika Št. 44: Dornik Steiner, MIKK, grad 1. nnraša KNJIGA LAHKO JEM. mag. Braelsle-n Bekmič: Danica Kovačik, Lemetje 46 a, 9201 Puconci 2. nagradi KNJIGA B0U6 ŽEGNJU, Branko Česar: Marija Šeruga. Bakovci. Poljska ulica 47, 9000 Murska Sobota 3. -7. nagrada majica Trezika Kocbek, Videm 33, 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici Dušan Biškup. Babine! 44 b. 9240 Ljutomer Ivan Osterc, Bučečovci 3 a, 9242 Križevci Zlata Grebenar. Dolenci 77 a, 9204 šalovci Olga Geder, Noršinci 39, 9240 Ljutomer Pen te, kratko rečeno, Vestnlkova mesečna priloga In ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen Je bU, da bi, v skladu z imenom In asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnalo) in penetrantnež ‘prodiralecj ter bil poln fotografi}, kakor se za tabloid spodobi. V roke vam bo prišel dokument, ki bo razkril zadevo iz preteklosti. Ni nujno, da bo to za vas dobro. Sicer prihaja obdobje, ko se boste otresli dvomov in zadihali s polnimi pljuči. Kljub primernemu času bo potrebno vihravo obnašanje nekoliko brzdati in v nobenem primeru pretiravati Kljub prazničnemu vzdušju boste v miru ustvarjali in očitno je čas za to, da si boste zadali nekaj novih ciljev za prihodnost. Sreča v ljubezni in lepi vplivi, čeprav bo tudi nekaj ovir in blokad V začetku dobri rezultati in nobenih težav, nato še čudežno sporočilo. Ker ste skrbni, boste za obveznost pravočasno poskrbeli, zato vse kaže, da si boste lahko proti koncu meseca oddahnili.Ste idealist, vendar ne izberete vedno pravih metod, zato se pred koncem leta lahko še kaj zaplete Poskušajte preprečiti nenadzorovane izbruhe, posvetite se veselju in zabavi LEV (23. VIL-22. VIII.) VODNAR (21.1.-19. II.) Zaradi pozabljivosti bo prišlo do zamere, vendar se bo napaka dala popraviti. Če boste v službi ubrali pravilno taktiko, če se ne boste skrivali za drugimi, ampak boste stopili v ospredje, se. bo obrnilo na bolje Na splošno se bodo temni oblaki tega leta začeli počasi umikati Mir, ki ste ga potrebovali, se bo povrnil Če se boste za praznike znali sprostiti, boste uživali kot že dolgo ne. Po Miklavžu prijazen mesec, vam pisan na kožo Obdobje z veliko energije, poleta in navdušenja, vendar se izogibajte prepirom s starimi ■prijatelji. V začetku meseca boj s čustvi, nato se pripravlja presenečenje. Družabnost bo prinesla novo prijateljstvo in zanimive ljudi Ugodno za delo v skupini, za inovatorstvo in zamisli o prihodnosti. Ampak vaša pot je nepredvidljiva in trenutno ne vemo natančno, kam vas bo ponesla. DEVICA (23. VIII.-22. IX.) Neki dolg iz preteklosti bo treba poravnati. Prej boste to naredili, prej bo mir. TUdi pri partnerju se bo treba odkupiti Nezadovoljstvo v začetku meseca in napetost pa tudi preobremenjenost se bodo potegnili v dobro sredino obdobja, ko se boste preusmerili na dom in družino Primerno za preurejanje stanovanja ali pomembne odločitve pri nepremičninskih zadevah. Na manjše neuspehe se ne ozirajte. RIBI (20. IL-20. III.) Že v začetku meseca nove priložnosti pa tudi nove meje. Možnost, da doživite čast, da dobite priznanje ali dosežete kakšen večji uspeh. Okrog L7. pomembna odločitev, nato neučakanost Skrbite za telesno pripravljenost, ker vse kaže, da bo energija spet izginila. Zato bodite pripravljeni, da si vzamete ustvarjalni počitek. Ne izgubljajte časa s trmo in bodite odprti do drugih mnenj. Nekoga bo treba potolažiti Izdata ga Podjetje za Informlranje.Odgovorni urednik matičnega časopisa je Janko Votek, uredniki Pena so Bojan Peček, Jože Rituper In Irma Benko. Oblikuje ga Endre Gonter, za fotografije skrbita Nataša Juhnov in Jure Zauneker. lektorira Nevenka Emri Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnine! P^n VESTNIK 45 p^n —- — november 2006 Od suverene Palestine do ptičje gripe 131 mladih iz 29 evropskih držav razpravljalo o aktualnih političnih težavah Od 25. novembra vse do 3 decembra je potekal na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer mednarodni Model Evropskega parlamenta mladih, v katerem sodeluje kar 131 mladih iz 29 evropskih držav, ki bodo v desetih različnih odborih razpravljali o aktualni politiki, s katero se srečuje Evropska unija Koordinatorka mednarodnega Modela Evropskega parlamenta za Slovenijo in mentorica slovenske delegacije je profesorica slovenščine in angleščine na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer Mojca Rižnar Nedeljko, ki pravi, da je namen parlamenta, najti rešitve za aktualne politike m probleme, ki jim mladim delegacijam zastavijo že vnaprej: »Svoje poglede in rešitve pa nato mladi po tridnevni razpravi predstavijo na generalni skupščini, ki bo v parlamentu v Ljubljani« Parlament mladih združuje mlade iz vseh evropskih držav, članic Evropske skupnosti, in držav, ki še čakajo na pridružitev. Iz vsake države pride po pet delegatov, delovni jezik zasedanja je angleščina, delegati pa so v različnih odborih Tudi pravice živali so pomembne V odborih se mladi ukvarjajo z aktualnimi težavami in vprašanji, s katerimi se uk- Mojca Rižnar Nedeljk koordinatorka Modela Evropskega parlamenta za Slovenijo in mentorica slovenske dele* gadje, je profesorica slovenščine in angleščine na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer: »Poleg obveznosti Modela Evropskega parlamenta smo pripravili tudi številne oglede tako za mentorje kot delegate. Za delegate pa bodo še prav posebej skrbele tudi družine, pri katerih bodo nastanjeni.« Model Evropskega parlamenta v Ljutomeru varjamo vsak dan. Tako bodo na primer v odboru za zunanje zadeve med drugim obravnavali vprašanje vloge Evropske unije v bližnjevzhodnem konfliktu glede priz nanja države Izrael in suverene Palestine V odboru za okolje, zdravje m prehrano bodo razpravljali o etičnih načelih ob raziskavah izvornih celic pa tudi o razvoju splošne politike Evropske unije glede preprečevanja nalezljivih bolezni, kot je na primer ptičja gripa. »V odboru za industrijo, raziskave in energijo bodo govorih o naravnih bogastvih, kot sta nafta in plin. Za EUROPA PARLAMI EUROOPa Paula Ml l’ARLAMEN t LWROPLW EUROPELS PARLEMEM PARLAMENT EVROPEJSKI PARLAMENiO LUROPEL ITROPSKYPARLAMLM EVROPSKI PARLAMEN i EUROPAPARL AMEM L1 PaRLaMEKIO ELROPLO EVROPSKf PARLA.MEN l EUROOPAN PARLAMENTU EUROPOs PARLAMEN (AS EUROPAl PARLAMENT EYPQrtAlKO KOtNOeOYAIO European pahli amen i*" pari.emlnt EUROPLLN PARLAMENTU EUROPEO Li ROPAŠ PARLAMLN1S Model Evropskega parlamenta poteka v Sloveniji drugič. Prvič pa pri organizaciji tako pomembnega projekta sodeluje Gimnazija Franca Miklošiča iz Ljutomera. . naše področje bo še posebno zanimiva razprava v odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja, kjer bo razprava o odpravi subvencij v kmetijstvu pa tudi o pravicah živali. V odborih za državljanske svoboščine, pravice in notranje zadeve bodo razpravljali o vedno večjem številu imigrantov z različnimi religijami in kulturnimi tradicijami, ki prihajajo v zahodne družbe. Kako naj bi torej Evropska skupnost razvila skupno politiko kot odgovor na ta problem, kako integrirati številne imigrante, ki imajo različne verske in kulturne tradicije, zelo zanimivo je vprašanje, kako naj evropska skupnost reagira na prisotno grožnjo terorizma m kako ob tem ohraniti varnost, zasebnost in človekove pravice Vprašanje, kakšno strategijo naj ima EU m kako naj ravna glede prepada med institucijami in državljani Evrope, bo tema odbora za ustavne zadeve, še vedno aktualno vprašanje o nasilju nad ženskami pa bo obravnaval odbor za pravice žensk in enakost med spoloma,« tako Rižnarjeva. V Ljutomeru zbrana skoraj vsa Evropska skupnost Sicer pa so za mlade iz Avstrije, Cipra, Češke, Danske, Estonije, Francije, Italije, Latvije, Malte, Nizozemske, Portugalske, Slovenije, Hrvaške, Velike Britanije, Turčije, Belgije, Finske, Nemčije, Grčije, Madžarske, Irske, Litve, Luksemburga, Poljske, Slovaške, Španije, Švedske, Bolgarije in Romunije pripravili številne oglede povsod po Sloveniji. V Sloveniji je mednarodni Model Evropskega parlamenta drugič, ljutomerska gimnazija pa se z njim ukvarja že osem let. Slovensko delegacijo letos sestavljajo Andrej Sadi iz Gimnazije Franca Miklošiča Lju tomer, Don Ciglenečki iz Gimnazije Ptuj, Manca Mlakar iz Šolskega centra Rudolfa Maistra - gimnazija Kamnik, Neža Jovan iz Gimnazije Jesenice in Tadeja Jurinec iz Gimnazije Ormož. Vanja Poljanec v. P„ A. B. Staš Milovanovič, dijak 4. letnika Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in predsednik parlamenta Modela Evropskega parlamenta v Sloveniji: »Pričakujem, da se bo stvar dobro razvijala, delegati bodo zagotovo prišli z veliko energije in navdušenja, kajti če ne drugo, jim je to že izlet v drugo državo, novo spoznanje ter vaja retoričnih sposobnosti m debate. Mislim, da bo vse potekalo dobro. Za kaj vse moraš poskrbeti kot predsednik parlamenta? Program, govore, potek dogodkov, vse informacije, ki jih bom moral posredovati predsednikom posamez nih delegacij in odborov. Na splošno vse, da bo stvar potekala čim bolj gladko. Kako to, da si ravno ti predsednik parlamenta? V Modelu Evropskega parlamenta sem že sodeloval, enkrat kot delegat, drugič kot predsednik Verjetno je tudi to pripomoglo, da mi je moja profesorica Mojca Rižnar Nedeljko zaupala to pomembno nalogo. Kaj se pričakuje od predsednika evropskega parlamenta? Od mene kot predsednika se pričakuje, da poskrbim za vse, kar potrebujejo komiteji, vse informacije, računalnike, dostop do interneta, skratka za čim lažje delo. Nadzorujem potek ustvarjanja in razprav v odborih, da jim posredujem informacije in na koncu da v samem parlamentu vodim potek skupščine. Rekel si, da že imaš izkušnje. Kje si sodeloval? V prvem letniku sem bil delegat na Poljskem v Varšavi v komiteju za terorizem in državno varnost. Predsednik pa sem bil lansko leto v Budimpešti, kjer smo se v glavnem ukvarjali z okoljevarstvenimi vprašanji Se boš tudi v prihodnje ukvarjal s politiko? Verjetno ne, zaenkrat niti še ne vem, kaj bom šel študirat. Res pa je, da izkušenj nikoli ne manjka, in tudi tukaj imam priložnost, da vadim komunikacijo z ljudmi, tuji jezik, spoznavam nove ljudi m kulture Buldožer - 30. novembra v Štuku. Maribor ni daleč, vseeno pa se ni treba do njega peljati z buldožerjem. Ta vas bo čakal že tam. Izlog jeftinih slatkiša, Novo vrijeme, Pljuni istini u oči. Če ste mladi, bo to odkritje o tem, kako je slovenska skupina v srbohrvaškem jeziku že v socializmu rila in kopala po kanalih družbe Če ste starejši, je obisk obvezen To je enkratna priložnost, da lahko istočasno stojite navdušeni na koncertu in v isti sapi kričite Ko j... Buldožer, Bezjak in Borko - 1. decembra v Pavlovi hiši v Potrni. Radgonska slikarka Saša Bezjak in radgonski fotograf Ivo Borko se predstavljata le lučaj od slovenske meje Poleg njiju pa še Bizantinski kadilak, performance pod okriljem mariborske galerije Kibla. Pridite na otvoritev in poglejte, kakšne so sproščene otvoritve. Le do Pavlove hiše se skozi PRIPOROČAMO Laafeld peljite počasi. Mit o dveh strogih policistih še vedno obstaja. Kljub temu na razstavi točijo tudi pivo. Siddharta - 2. decembra v dvorani OŠ III. Vsak lahko najde kakšno pripombo ob delovanju Siddharte Dejstvo pa je, da boste videli nastop slovenske skupine, ki se od vseh lahko najbolj primerja s koncerti tujih velikih skupin. Še bolj kot videli pa boste nastop slišali, saj je precej glasen in grob. In skupine takšnega medijskega slovesa ne pridejo ravno vsak dan v Mursko Soboto Še posebej pa ne v šolsko dvorano. Prepovedan sadež - Od 1. do 3. decembra v kinu Park. Prepovedan sadež je najslajši? Well, think again. Romantika preko interneta9 Well, think again. V dobi, ko se polovici prebivalstva življenje dogaja po in okrog interneta, je film streznitev o tem, kaj vse se vlači po (ne}kontroliranem vesolju. Mogoče pa ste ravno vi tisti, ki »vreba« druge? Nema veze, včasih se žrtev spremeni v zasledovalca. Zasledovalec pa v žrtev. Je tukaj možen remi? Pohod z baklami - 30. decembra v Lendavi. Že razmišljate o tem, kje boste za novo leto? Ker, mimogrpdp, jutri se že začenja december. Turistični delavci pod goricami vam ponujajo že drugič možnost, da si razsvetlite pot v leto 2007 In to z lastno baklo. Le kaj bi na to rekel ubogi Osram9 Tomo Koles november 2006 p^n MK Nagrada z odlogom Slovesne podelitve nagrad asturijskega princa, ki jih vsako leto v začetku novembra podeljujejo v španskem mestu Oviedo, se zaradi zadržanosti nista mogla udeležiti glavna dobitnika tega prestižnega priznanja - Bill in njegova soproga Melinda Gates. Lastnik Microsofta m žena sta bila nagrajena za dobrodelnost, ki sta jo Bill Gates in asturijski princ sta po podelitvi priznanja še malo poklepetala. pokazala z za to ustanovljenim fondom. Kljub vsemu pa Bill Gates ni hotel izpustiti priložnosti, da bi osebno prejel nagrado iz rok španskega prestolonaslednika Fehpea, asturijskega princa. Teden pozneje je Bill priletel v Oviedo, princ si je vzel čas in slovesnost v tamkajšnji univerzitetni knjižnici se je lahko začela. Vrnitev kot iz pravljice Kylie Minogue je med koncertom menjavala kostume, ki so jih kreirala samo znana imena iz modnega sveta, tudi Emillio Pucci, Dolce & Gabbana, Karel Lagerffeld... Popularna avstralska pevka Kylie Minogue (38) se je po poldrugem letu premora uspešno vrnila na sceno. Maja 2005, ko so ji odkrili tumor na dojki, je začela svojo največjo bitko v življenju. Bolezen je uspešno premagala in koncert v Sydneyju sredi prejšnjega meseca je bil neke vrste krona tega boja. Kakšnih deset tisoč obiskovalcev je ostalo brez diha, ko se je pojavila v čudovitem kostimu, ki ga je za to priložnost oblikoval John Galliano Trinajst plesalk, ki so spremljale njen nastop, je nosilo kostume .iz nojevega perja, izposojene iz pariškega kabareta Lido, kar se je zgodilo prvič, da so kostimi zapustili Francijo. Na koncertu je pel tudi pevec skupine 12 Bono. Samo laserski video sov je stal deset milijonov dolarjev. Nastop je bil nabit s čustvi. Jokala, je pevka, jokali so oboževalci, jokala je cela dvorana, ko je pevka obujala spomine na težke trenutke. Dekle ; trenutno na začasnem delu v Hvala, moj zaklad! Hčerka (16) Katherine, soproga Maria Shriver in Arnold Schwarzenegger na proslavljanju ob izvolitvi za guvernerja Kalifornije v Beverly Hillsu. Za ženin prispevek v volilnem boju se je Amie javno zahvalil. Tako ji je rekel, ko jo je poljubil na odru pred mikrofonom. Zdaj bo spet glaven, spet bo v središču pozornosti v Kaliforniji, čeprav so nekatere raziskave pokazale drugače Arnold Schwarzenegger je vendarle s šestinpetdesetimi odstotki (p)ostal guverner Kalifornije. Arnie pa dobro ve, da je k volilni zmagi v marsičem pripomogla soproga Maria Shriver (51). V volilnem boju je bila ta ženska iz Še vedno močnega Kennedyjevega klana glavna gonilna sila. To so vedeli vsi, zato je bila na zabavi, prirejeni ob volilni zmagi, čaščena in slavljena skoraj tako kot zmagovalec. ■ j QhAffielda ■ Veliki Britaniji, trenutno an -n Jenna Jameson je doma iz Shekel pravi. Je vodnarka (zakaj sije Ams rikl *Gm Angelcu »en ubrala' ja , ,xaa in ta vedno vaHkn minit tlu za zadnjico 17-brala drugi znak, n« vemo). danes rada jaha, svoj rodni kraj. Ko ji je bilo devet let, ji je mama majhna in suhcena, zato so se osnovne šole pa se ne spominja ™ a 5uhw Zdaj lahko sošolci drugi otroci spravljali name in zabavljati, ce vidijo, kdo je suha južina. Noseča in elegantna Čeprav je v drugem stanju, je danska princesa Mary vitka in elegantna kot vedno. Za obisk centra Evropske skupnosti v Bruslju, ko je spremljala soproga, prestolonaslednika Frederika, je izbrala siv poslovni kostim, ki je bil barvno povsem usklajen z moževo obleko Zakonca že imata otroka. Sin Christian je ravno prejšnji mesec slavil prvi rojstni dan Blagoslovljeno stanje pa ne bo oviralo princese, da v začetku decembra ne bo odletela k staršem v rojstno Avstralijo. Skupaj bodo obiskali prijatelje m znance, ki še niso videli malega Christiana. VESTNIK 47 november 2006 Nepopravljiv porednež Ko so filmski kritiki zvedeli, kdo bo postal najnovejši agent v službi Njenega Veličanstva, so mu že vnaprej napovedovali slab konec. Ne Bond, to bo novi James Blond, so zapisali posmehljivo. Paul Gascoigne (39) velja za groznega otroka angleškega nogometa. Znan je po pijančevanju in pretepih, zaradi katerih je sredi devetdesetih let končal v zaporu, spremenil pa se ni tudi po koncu športne kariere. Sredi tega meseca so ga v poznih nočnih urah aretirali potem, ko je policijo pozval paparaco. češ da. ga je Gascoigne napadel v lokalu m ga poškodoval. Policija ga je čez pol ure našla v drugem lokalu in ga nato odpeljala za rešetke policijske postaje v Chel-seau, kjer je dočakal jutro. So pologu varščine je lahko šel domov, kazen pa bo sledila. Gascoigne se je proslavil v klubu Newcastle, vrhunsko športno kariero pa je doživel v Tottenhamu in italijanskem Laziu. Za angleško reprezentanco je nastopil 57-krat. Ne, ne, vse | 007 nič več idealen v redu! je DEZEMBER2OO5 JANUAR2005 2000 2003 1994 1982 d n Približno takšno sporo čilo je prišlo v javnost, pravzaprav je bila v tem smislu dovolj zgovorna fotografija z obiska Nicole Kidman pri svojem dragem. Ne dolgo od tega smo na teh straneh pisali, da je zakon med igralko in pevcem country glasbe Keithom Urbanom pred koncem, čeprav se še dobro začel ni Poroka je bila letos junija, sredi oktobra pa je Keith že odšel na kliniko Betty-Ford v Kaliforniji, kjer se premožnejši Američani zdravijo od odvisnosti. Kmalu po njegovem odhodu so začeli tabloidi pisati, da bo Nicole njun zakon »anulirala«, kar smo takrat napovedovali tudi mi. No, dejstva so torej drugačna. Nicole se je dala demonstrativno fotografirati s Keithom z roko v roki, češ kmalu bo zunaj, kmalu bo vendarle najino življenje spet normalno Lepa, karakterna poteza znane igralke Dolga pot do linije % Daniel Craig $ partnerko Američanko Satsuki Mitchel na londonski premieri Čeprav je James Bond v službi angleške kraljice, bi lahko ob najnovejšem Bondovem filmu Casino Royale trdili ravno nasprotno. Premiera filma v Londonu je doživela čast, kakršne doslej ni doživel še nobeden od enaindvajsetih filmov o Jamesu Bondu Tokrat je prišla na svetovno promocijo tudi kraljica in se tako postavila v marketinško službo za izvoz tega najboljšega britanskega filmskega izdelka Angleški igralec Daniel Craig (48), naj-novejši zvezdnik v seriji o tajnem agentu 007, pa je bil posebej počaščen, ko mu je kraljica segla v roko in mu povedala, da je uživala, ko ga je gledala v filmu. Po projekciji filma, zgodba govori o začetkih Bondove kariere, si je Daniel Craig lahko oddahnil, saj je reakcija publike pokazala, da so bila vsa sumničenja, ali je Darnel pravi tip za slavnega junaka, brez osnove. Še lani so namreč kritiki pisali, da je Craig prenizek, preveč plavolas in premalo markanten za junaka, kakršnega si predstavlja filmska publika. In dejansko novi Bond nima veliko skupnega z dosedanjimi, kakršne smo poznali. V novem filmu posebni agent z licenco za ubijanje gubi pri pokru, trpi zaradi nesrečne ljubezni, pretepejo ga m ni več popoln in nedotakljiv. Skupna z legendarnim likom je ostala edino pijača, mešanica vodke in martinija, in seveda hitra vožnja s športnim avtomobilom. S popularnostjo se je povečalo zanimanje zaCraigovo zasebno življenje. Ve se, da je ločen od igralke Fione Loudon, s katero ima štirinajstletno hčerko Eko, in da se je ljubil s številnimi londonskimi lepoticami, z igralkami m manekenkami. Pred začetkom snemanja se je pogovarjal le z enim od predhodnih Bondov, s Piercom Brosnanom. Brosnan je sam želel to vlogo m je bil razočaran, ker je ni dobil, vendar se je vseeno obnašal gentlemansko in z nasveti pripomogel h Craigovemu uspehu. Z zapeljivimi in strumnimi koraki je prišla na sceno Kirstie Alley, ko jo je v svojem Šovu sprejela Oprah Winfrey in jo navdušeno pozdravila: »Videti si enostavno čudovito!« »Da, zdaj sem srečna, v svoji koži se počutim odlično!« ji je ponosno odvrnila Kirstie, ki je bila še na začetku lanskega leta videti povsem drugačna, še huje pa pred dvema letoma v enakem Oprahmem šovu, ko je vsa-nervozna, sedeč na legendarni usnjeni zofi, razočarano zavzdihnila. »O Bog, kako sem debela!« Odločila se je ob zadnjem obisku pri očetu v Kansasu, ko je temu ob snidenju ušlo: »Joj otrok, debel si kot prašiček, nekaj naredi!« Takrat se je odločila, da mora v dvanajstih mesecih dobiti takšno postavo, da se bo v javnosti ponovno lahko pokazala v bikiniju (kar je v tem šovu tudi storila). Opremila si je studio s fitnes napravami, najela trenerja in začela sodelovati s firmo z dietetičnimi proizvodi, kjer so ji pomagali z nasveti Na začetku »akcije« je tehtala več kot sto kilogramov, zdaj jih ima petinšestdeset VESTMI Na vprašanje, kdaj je bila v življenju Pa naj še kdo reče, da pes in muca ne JOG Kmalu potem, ko se je začela 2. svetovna vojna, so Puconjevi vse skupaj zaprli, zato sem morala domov. Leta 1942 sem odšla živet To je fotografija, ki me spominja na moj najstniška leta, ko sem bila trgovsk vajenka pri Miklavžu pri Ormožu. •Odraščala sem v revnejši družini, kakršnim so takrat rekli želarji. Imeli smo le eno njivo, eno kravo in eno ali kvečjemu dve svinji. V osnovni šoli, ki sem jo obiskovala v Križevcih pn Ljutomeru, so bili najlepši trenutki zame, ko mi je zdravnikova hčerka, ki je sedela poleg mene in se je pisala Sonja Lebar, ponudila slaščico ali kakšno drugo dobroto, ki si jo je prinesla za malico, pri nas doma pa tega nismo imeli. Še preden se je končalo zadnje leto v osnovnošolskih klopeh, sem odšla Ije ter seveda rada dobro jem.« najsrečnejša, si je vzela nekaj časa z premislek, nato pa odgovorila, da je bilo t leta 1970, ko se je njena družina po treh selitvah končno lahko nastanila, v lastner domu. Seveda so bili zanjo srečni trenutki tudi rojstva otrok, hčerk Grete in Marice te sina Ljuba. Vsi jo spoštujejo in zelo se vesel ko jo obiščejo z družinami. Hčerki živita Mariboru, sin pa v Sladkem Vrhu. Moj velik prijatelj je tudi domači pes Dino, »Dokler sem mogla, sem bila članica me šanega pevskega zbora, ki deluje v okvir i apaškega kulturnega društva pod vodstvoi Cepinove, z veseljem in brezplačno pa ser velikokrat pomagala tudi na gasilskih ve selicah in prireditvah kot natakarica. Mojc članstvo v gasilskih vrstah pa sicer traja že sedemdeset let in medtem sem prejela že vi liko raznih priznanj. Sedaj imam seveda sts tus veteranke Naj povem še to, da rada dobn. kuham m pripravljam flancate, torte in žen Jožef G Bistrišk Kot natakarici mi je bilo najlepše, kadar smo se peljali kam na skupinski izlet, da mi drugi stregli. Ce me ne prepoznate, stojim tretja z leve. Če mi je dolgčas, grem malo k mojemu velikemu prijatelju Dinu, ki ga lahko spustim iz kletke, kadar sva sama na gruntu ali so na obisku znanci, ki jih Dino dobro pozna. Za rojstni dan sem dobila tudi prenosni telefon, ki ga z veseljem uporabljam. Ko sem praznovala 80. rojstni dan, so mi svojci kupili novo kolo in mi ga prinesli kar v kuhinjo. Se vedno se vozim z njim do trgovine v Apačah in nazaj. Moja želja je, da bi se popeljala tudi do novega mosta čez Muro, ki vodi v Avstrijo, namenjen pa je samo kolesarjem in pešcem. k sestri v Maribor, kjer sem čez čas spoznala in se poročila s Francem Žabotom iz Veržeja, ki je delal tamkaj kot mizar. Naslednjo leto sem dobila službo kot trgovka, žal pa so moža mobilizirali v nemško vojsko. Na srečo se je ob koncu vojne vrnil živ in zdrav. Leta 1946 je dobil zaposlitev kot mizar na žagi v Črncih pn Apačah, kjer je sčasoma napredoval do vodstvene funkcije. Žal so se pojavile težave, tako da je ostal brez službe, zato sem morala na delo jaz. Sprejela sem ponujeno službo kot prodajalka m delavka v nekdanji apaški pekarni, kjer sem delala enajst let in bi rade volje ostala na tem delovnem mestu, če pekarne in prodajalne kruha ne bi zaprli. Uspelo mi je dobiti zaposlitev pri Peterki v avstrijski Radgoni, kjer sem ročno šivala podloge v obleke, a to je trajalo le devet .mesecev. Nato sem bila deset let natakarica pri Radenski, leta 1978 pa sem se upokojila « Srečni trenutki___________ _________ z doma k sorodnikom k Miklavžu pri Ormožu, kjer so me vzeli za vajenko v trgovini. Od tam sem odšla’ po štirih letih k Puconjevim v Stročjo vas, kjer sem prav tako delala v trgovini, če je bilo potrebno, pa sem pomagala še v gostilni. Iz Maribora v Apače______________ Nekaterim se visoka leta precej poznajo, tako da so v glavnem doma in skoraj mč ne delajo in jih tudi nič ne zanima. Čeprav je Albina Žabota iz Apač dopolnila že petinosemdeset let, je precej drugačna. Odkar ji je umrl mož, živi sama v hiši in skoraj vse tudi sama postori, kar je potrebno - kuha, pospravlja, dela na vrtu, še kaj zašije, hrani psa Dina.. in če kaj potrebuje iz trgovine, se tja in nazaj običajno pelje s kolesom. Večkrat letno pa, če ne dobi drugega prevoza, sede na avtobus in se odpravi na obisk v rodne Ujaševce k Vajsovim Še posebej jo veseli trgatev grozdja z brajd. Mojega obiska je bila zelo vesela in rade volje je opisala svojo življenjsko pot. Imeli so eno njivo, eno kravo in največ dve svinji__________________________ — november _200fi Pen----------------- raici Pena se predstavljajo? Albina Žabota ’— —-----~____________________iz Apač Pri petinosemdesetih se še vedno vozi s kolesom