Političen list za slovenski narod. poŠti prejemati velja: Za celo leto predplačan 15 za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en meneč 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S jld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se ¿iska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»B. uri popoludne. Štev. 24«. V Ljubljani, v ponedeljek 24. oktobra 1892. Letnik XX. Naše osebe. Naša publicistiška dolžnost nas veže, da obve-stimo svoje bralce z žuganjem „Slov. Naroda", tedaj z najnovejšim orožjem, s katerim se hoče bojevati proti nam. „Slov. Narod" z dné 20. t. m. piše mej dragim: „Mi smo skupni slovenski stvari v korist prezrli premnogo neosnovanih žalitev, s katerim nas je obsipalo v zadnjem času glasilo kranjske duhovščine. A sedaj gre za našo čast, za naše pošteno ime v narodu in sedaj ne moremo, ne smemo več molčati. Gospoda, odločujoča v „Katoliški Tiskarni", pobijajte nas z dostojnim orožjem, a odpovejte se laži in obrekovanju, če ne, spominjali se bodemo tudi mi izreka svetopisemskega: Oko za oko, zob za zob ! V obrambo našega poštenja dovoljena nam morajo biti tudi najostrejša sredstva, v tem boju odvezaui smo vseh ozirov, v tem boju glasilo se bode naše geslo: Doli s krinko! Naša krivda zategadelj ne bo, ako bodemo prisiljeni odkriti marsikaj, kar se izvestno ne bo štelo v čast posameznim nepo-kl canim sodnikom posvetne inteligencije slovenske in zato tudi ne v čast celema duhovskemu stanu, kateri smo bili in smo vajeni spoštovati od mladih nog. Gospoda ne silite nas v to in nazaj, dokler je še čas!" Našim osebam se tedaj obeta boj; „chronique scandaleuse" otvôri svoje zstvornice in bruhaj iz sebe vse, kar-koli je mogla razbrati po svojih tajnih potih. Zopet ima slovensko občinstvo prebirati dan na dan ostudnosti in grdobije, katere so ali v resnici, ali pa po tistem univerzalnem sredstvu obre ko vanja v zvezi s črno suknjo. In zakaj ? Zato, ker prihajajo udanostne izjave kmečkih občin, v katerih proglašajo naši možje program I. slov. katoliškega shoda za svoj program in iz-ražujoč svojo sinovsko udanost svojemu ljubljenemu škofu, protestujejo proti napadom njegove osebe izza zadnjih doij. 2e samo po sebi se umeje, da imajo naši možje k temu pravico, katere jim nobena sila vzeti ne more; h kratu pa poudarjamo, da je prav za prav dolžnost vseh tistih, ki so pritrdili sklepom I. slov. katol. shoda, da se na njegovi podlagi organizuje naše ljudstvo. Ne mislite, gospodje radikalni, da bi mi tako tija v en dan ostavili veličastne vtise, katere je Bhod napravil pri udeležencih in vzlasti pri zastopnikih kmetskega in obrtnega stanu; organizacija ljudstva je bil glavni namen shodu — organizacija na katoliški podlagi, na kateri se pa brez dvojbe lahko v i mnogih obzirih razširijo tirjatve v verskem, soci- jalnem in narodnem obziru. ' Dasi je popolnoma neresnično, da bi bil hodil po deželi kak „višji cerkveni dostojanstvenik" ad hoc, t. j. da bi bil vzbujal udanostne izjave v kmečkih občinah, kakor je trdil nedavno „Narod", dasi tudi o „strastnih agitacijah" ničesar ne vemo, vendar bi zaslužili tisti le hvalo, ki dano priliko vporablj&jo pripravljajoč, da kedaj vzraste organizovano katoliško ljudstvo na naših tleh. Žugajo nam pa z gnojnico; s tem, da nam hočejo vzeti čast in spoštovanje pri narodu. V petkovem članku našem je že stalo, da avtoriteta sama v današnjem boju več ne zadostuje; zato pa se je-dino opiramo na moč, katero ima resnica na človeka. S tem zmagamo! In zato nas žuganje in pre-tenje najgrjega sredstva v boju proti nam nikakor ne vznemirja. Ne čudimo se temu žuganju toliko, kakor se čudimo bojni predrznosti lista „Slov. Nar.", ki po svoji burni preteklosti za bodočnost še-le žuga — z umazanim perilom. Saj menda vsaj ne mislite, da smo pozabili, j kaj se je vse pisalo v Vašem listu ob času, ko je vsak čevljarski učenec imel misel, da ima pravico, reformovati katoliško cerkev. Da ste bili tisti leti 1873, 1874 — liberalni, nam je seveda umljivo, toda da ste v svojem liberalstvu tako po blatu in gnoju rili, je težje umeti. Opozarjamo Vas z vso resnobo, da si za najnovejši boj preberite to, kar ste pisali svoje dni o celibatu. Način pripovedovanja in slog bo raben Še za naše dni. Iz tistih spisov se lahko mnogo zopet priučite. Pisati morate krepko in — pikantno, zraven pa zvito, da Vas nobeden ne more tožiti. Žugate nam! Saj ste že tisoč- in tisočkrat, da, ob vsaki priliki, z orožjem zasebnega napadanja in z orožjem pikantnih episod iz življenja nasprotnikovega, skušali nas uničiti, saj je takozvana „šala" in „beletristika"3že često morala služiti v ta namen. „Zvon" se je že valjal skoro leto dnij mej ostud-nostmi svojega romana „4000", humoristični pisači so že vse možne umazanosti izrabili, in nas še — ni konec! Zato prosimo, kar pošiljate na našo adreso, da pošiljajte vsaj kolikor-toliko kaj pametnega in ne mučite nas s tako jasnimi neumnostmi, kakor s tem žuganjem. Saj smo uprav zadnji čas toliko skusili od Vas, da Vam več ni treba dokazovati še, kakšni ste. In zdaj še žugate! Popolnoma Vam je znan način Vašega dokazovanja, — koder se nikdar ne lotite stvari, marveč jo vselej skušate s krikom uničiti. Ce Vam je do resnosti in če res hočete kakšno prepričanje imeti, potem berite, mislite in kritikujte. Ce pa hočete celemu svetu dokazati, da morate ljudstvo razdivjati, če je hočete imeti zil-se, — potem storite, kar Vam drago. Samo to Vam še pristavljamo : 1. Na to pot, na pot takih napadov nas ne boste izvabili, dasi bi vsaj še jedenkrat toliko mogli povedati, nego Vi. A ne boste nas ! 2. Časti mi ne iščemo! Kdor pri nas išče časti, išče sebe, in takega ne potrebujemo. Plačila na svetu ni treba nikomur pričakovati, kdor je z nami; vsakovrstne krivice: obrekovanje, opravljanje, grdenje, smešenje, je že od nekdaj naš delež! Tu tedaj ne; na onem svetu pa tudi ne, če je tu delal kdo s slabim namenom. Tudi osebnih napadov se mora navaditi! 8. Grdo pohujšanje napravlja sicer grdo blatenje duhovnikov mej ljudstvom, toda ima tudi svoje dobre strani. Poboljšanje, opreznost pri LISTEK Renan in pater Denifle. Dne 2. oktobra t. I. je umrl v Parizu član francoske akademije, Ernest Renan, star 69 let. Brezverski listi so zagnali velik hrup smrti tega znanega bogatajca. Slave ga in v zvezde ga kujejo, le tega ne vedô, naj bi li slavili njegovo učenost ali njegovo sovraštvo do svete vere. Se predno je na svetlo dal svoje brezbožno delo: „Življenje Jezusovo", je bil spisal res nekaj jezikoslovnih razprav, ki niso brez vrednosti, toda omenjeni spis: „La vie de Jésus" — če tudi se je v kratkem času neverjetno razširil in napravil neizmerno mnogo hudega, kaže povsod Renanovo nevednost v verskih rečeh. Renan je bil le v eni stvari temeljit: v zaničevanju svete vere. Temu svètovno znanemu „učenjaku" dal jo je nekoči sloveč domiuikanec pater Denifle nevedé dobro pod nos. Pater Denifle je bil popotoval na Špansko in preiskoval mnogo knjižnic, nekaj, da bi nabral starih rokopisov za rimsko izdajo sv. Tomaža, nekaj pa,- da bi si pripravil gradiva za svoja učena preiskovanja. Najbolj se je pečal takrat z opatom Joachimom it Flore (umrl leta 1202) in takozvanim „večnim evangelijem". Nazaj gredd se je mudil del j časa v Parizu, preiskujoč tudi tam knjižnice. V eni izmed njih je bil Renan načelnik. Ker je pater Denifle že takrat slovel po vsej Evropi kot zgodovinar, ni moglo biti drugače, da je tudi Renan zvedel, da ta slavni pater proučuje pariške knjižnice. Ker je bil pa tudi Renan o istem predmetu že pisal in je prav takrat nameraval izdati novo delo o tem, zvedel bi bil rad od patra Denifle-*, do kakšnih zaključkov je pričel na svojem potovanju. Povabil ga je torej po enem svojih uradnikov k sebi v pisalno sobo. Ker je uradnik govoril nerazločno, razumel je Denifle mesto Renan vedno Renje, in to celo drugi dan, ko mu je bil predstavljen, tako, da niti slutil ni, da ima pred seboj zloglasnega bogatajca. Čudno se mu je pač zdelo, da so drugi čitatelji v knjižnici kar osupnili, ko je katoliški mašnik korakal proti sobi Renanovi. Pogovarjajo se sta kmalu prišla na obema priljubljeni predmet: „večno evangelije". „Vaši podatki me zelo zanimajo, kajti uprav pišem o tej reči," rekel je Renan. „Gospodine, pazite," rekel je pater dozdevnemu Renj^-tu, „da se Vam ne zgodi kakor Renanu; ta je tudi pisal o tem, ali ta še rokopisov ne zna či-tati!" Ta je bila pač grenka za tako ošabnega človeka, in tako nenadoma jo je mora! požreti. Začel je govoriti to in ono, kakor bi se hotel izgovarjati, češ, da je v tem in onem časniku objavil svoje so-stavke itd. „Kaj, ste mar vi Renan?" segel mu je Denifle v besedo. „Menil sem, da se kličete Renjč." „Kaj sem hotel storiti," pravil je pater Denifle, pripovedujoč ta dogodek s srčno veselostjo v prijateljskem krogu, „ali opravičevati se? Kaj še!" „Vi, gospod Renan, zapomnite si torej. Jat imam vso tvarino sedaj zbrano. Ako vi izdaste svoje delo, in bo zopet tako površno pisano, kakor prvo, prijel vas bom takoj javno, in potem se vam bo slabo« godilo." To je pa Denifle tudi razumel, kakor noben drugi. Marsikaterega pisatelja, ki se je s svojo domišljeno učenostjo šopiril, zlasti proti katoličanom, zdelal je popolnoma kot nevedneža in ga kot takega pokazal svetu. Tudi na Francoskem so se ga bali i kot kritika. Knjižnični uradnik, ki je bil priča nekaterih, ponižnost pri drugih požene iz njega kali. Zraven se pa leskeče v zlatem soju resnic«, da cerkve ne vzdržujejo duhovniki, marveč „Selnica", in da bi bila že d a v n o u n i 6 e n a , če bi jo čuvalisamo grešni, slabi — ljudje. Tedaj po nas ! Liga + 2. Pdlitikin pregied V Ljubljani, 24. oktobra. Notranje dežele. Češki shod. Moravska „Orlice" priporoča, da naj bi se shod čeških odposlancev v Pragi le bolj posvetoval o praktičnih stvarih, nego pa o teoretiških vprašanjih. Le tako je mogoče, da se doseže kaj vspeha in prepreči daljše prodiranje nemštva. Obnoviti se mora pred vsem prejšnja desnica. Češki veleposestniki, Staročehi, Poljaki in Hohenwartov klub so gotovo zato, sedaj je le še treba pridobiti Mladočehe. Mladočebi dosedaj o kakem obnovljenju prejšnje desnice niso hoteli slišati, ali to je tudi v njih interesu, ker bi si s tem pomagali iz osamelosti, ki je v kvar njim in češkemu narodu. Radovedni smo, kako se odzovejo Mlado-čehi na ta nasvet moravskega lista. Dosti upanja ni, da bi se udali. Sicer pa tudi nimamo dosti upanja, da bi novoškrpana večina imela dosti življenjske moči, ker bi se opirala le na oportunizem, ne pa na jednakost načel. Naj bode vspeb te konference tak ali tak, posebno trajnih in dobrih vspehov od njegovih sklepov mi ne pričakujemo. Ni dosti sporazumljenje v nekaterih dnevnih ali taktičnih vprašanjih, temveč treba je sporazumljenja v načelih samih Češko. Razmere v Liberci so se nekoliko zboljšale, da je le vladni komisar prevzel upravo v roke. Poprej so se z zidov kar potrgali vsaki dvojezični plakati, ali sedaj, ko se je po voglih naznanilo, da je mestni zbor razpuščen, se pa tudi Češkega dela plakatov ni nikdo dotaknil. Vidi se torej, Liberčanje dobro vedo, da pod vladnim komisarjem ni več varno takih zlobnostij počenjati, kakor pod županom Schliickerjem. V petek je iz Prage dojili policijski uradnik prevzel policijo. — Liberški mestni očetje so pa sklenili, da se proti razpustu ne bodo pritoževali, temveč le zahtevajo, da se volitve pravočasno razpišejo. Nacijonalci postavijo vse dosedanje odbornike za kandidate in upajo, da bodo zopet voljeni. Nemški liberalci se baje ne mislijo volitev udeležiti, da se prejasno ne pokaže razpor mej Nemci na Češkem. Mladočehi neso nikdar v zadregi, kadar je treba kako se izgovarjati zaradi svojih nevspehov v dižavnem zboru. Vedno so vsega le Staročehi,krivi. Dr. Julij Gregr je sedaj trdil, da Mladočehi bi že kaj dosegli, ko bi jih dovolj podpiral praški mestni zbor in tako dal razumeti, da naj Pražani kar volijo MlhdoČehe v mestni zbor. Prav kakor bi od praškega mestnega zbora, ki ima jako omejeni delokrog, bila odvisna izvršitev velicih narodnih in državnozborskih vprašanj. Pri tem je pa le to zanimivo, da celo Mladočehi ne morejo tajiti, da je tudi sedanji mestni zbor po možnosti podpiral delovanje čeških poslancev. Novi bode torej težko dosti več storiti mogel. Pa vsaj gre Mladočehom le za to, da Staročehe izrinejo še iz mestnega zastopa. Ogerska. Prepir o odkritju spomenika oger-skim honvedom palim 1848. in 1849. leta je za nekaj časa prenehal. Deželni odbor društev honvedov 1848. in 1849. leta se je zbal hudih agitacij in je sklenil sklicati shod honvedov, da se bode sklepalo ob odkritju. Ta shod pa ne more biti pravo- onemu zanimivemu razgovoru, povedal je to zgodbico na tihem nekaterim obiskovalcem knjižnice, seveda pod pogojem, da morajo molčati; pa stvar se je hitro razvedela, in marsikateri se je prav iz srca veselil, da je skromni dominikanec tako zasolil mnogoobčudovanemu, domišljavemu možu. H koncu bodi povedano, da je pater Denifle prav takrat začel obdelovati novo tvarino, namreč zgodovino pariškega vseučilišča. Poleg mnogih drugih važnih listin našel je tudi ustanovno ^>ismo pariškega vseučilišča. Nekaj let pozneje je hotela francoska vlada izdati listinsko knjigo pariške univerze. In s¿daj celó Renán, katerega je naučni minister vprašal za svet, ni vedel za nobenega druzega, ki bi bil za to delo tako sposoben, kakor dominikanec Denifle. Brezverska vlada je pa res tisti trenutek zatajila svoje sovraštvo do cerkve in je katoliškemu menihu izročila to velikansko delo. Pater Denifle je Avstrijec, Tirolec, rojen" v Imstu. Odlikovan je bil od svetdga očeta, od frkn-coskih učenih društev, da, od francoske vlade šame, slednjič so tudi na Dunaju zvedeli, da je ta pBter ne le zaslužen mož, ampak celó Avstrijec, in tako je dobil tndi v domovini mnogo časthih odlikovanj. Lfga + 11. časno in odkritje se je moralo odložiti. Opozicija je Jaradi tega jako vesela, češ, «tem je že preprečeno, a bi da bi honjfcdi venčali Hentziiev spomOtifk. Valed tegii se v Budimpešto že govtti, da se Vladi maje stališče, če tndi ni prav jasno, žikaj. Lfi odbor bonVedskih društev je postavil spomenik in priredi slavnost, vlada ifa zbornica sta bili le vab-ljeni. Ce honvedom program slavnosti ne bode Ugajal, naj bode odbor le odstopil, vlade tb dosti B'e briga. Debata $ zbornici je pač razkrili tu za vlado ne kij veselo prikjtzen, da tudi vladna stranka ni prosta sovraštva do Avstrije. Videlo se je, da so liberalni govorniki le nekako hladno zagovarjali okrašenje Hentzijevega spomenika. Vnanje države. Nemčija. Pri uradni učiteljski konferenci v Koloniji se je dobro pokazalo, česa so vse zmožni nekateri svetni šolski nadzorniki. Šolski nadzornik dr. Brandenberg je predaval o kralju Frideriku Viljemu III., da pokaže, kako se mora ona zgodovinska doba v šoli razlagati. Nadzornik je pa v svojem predavanju v dveh ali treh stavkih omenil vojske Napoleonove proti Rnsiji in žalostnega konca velike francoske vojne sile. Neki učitelj je opozoril nad* zornika, da bi kazalo, v šoli o tej vojski kaj ve& omeniti, da se otrokom predoči ravnanje božje previdnosti. Oblastni nadzornik je pa zavrnil osorno učitelja, da naj božje previdnosti ne vlači v pouk zgodovine, pusti naj je tam, kamor spada. Nekateri učitelji v vse za lase vlečejo božjo previdnost, tako je hotel nekdo videti celo v odpadanju Ustji z dreves božjo modrost in dobroto. Tak nadzordik pač ne pospešuje verske odgoje v šolah. Gorje, če bodo učitelji se ravnali po besedah njegovih in Boga izključili iz šolskega nauka, tako da bi le vero-učitelj v svojih urah ga še omenjal, potem mora ljudstvo podivjati. Ta dogodek je pokazal, da je Šoli treba tndi cerkvenega nadzorstva. Francija in Belgija. Znani so še izgredi francoskih delavcev proti belgijskim na severnem Francoskem. Več francoskih delavcev je bilo obsojenih. To je radikalce jako razburilo in zahtevali so pomiloščenja obsojencev. Ko je bil predsednik Republiki, Carnot, v Lillu jih je pomilostil 75. Belgijci pa s tem neso nič prav zadovoljni, ker njih delavci bodo še manj varni v Franciji, ko so se francoski razgrajači tako hitro izpustili. V Bruselju bode v kratkem velik tabor, ha katerem se bode o tem razgovarjalo in vladi na srce pokladalo, da naj zahteva od Francije odškodovanje njenih rojakov pri omenjenih izgredih. Nekateri francoski listi pa že sedaj pišejo, da se bode Belgijcem odgovorilo s tem, da se pomilosti še kacih dvajset najhujših rogovi-ležev in bujskačev, ki so še v ječi. Radikalni poslanec Basly je zaradi tega že bil pri pravosodnem ministru. Vlada sama sicer ni nasprotna Belgiji in bi rada vse storila za varnost belgijskih delavcev, ali se boji radikalcev, od katerih je odvisna v zbornici. Afrika. V veliki skrbi so že Francozi, ker prepočasi prihajajo poročila od polkovnika Doddsa, ki vodi vojsko proti Dahomejcem. Vladi se nadeja, da vsekako zmagajo Francofci, drugi krogi pa niso tega tako za gotovo prepričani. Vlada misli sicer, da ima polkovnik na razpolago še 2200 vojakov, ali drugi pa cenijo po dosedanjih izgubah njegovo vojsko k večjemu na 1800 vojakov. Toliko jO gotovo, da je vse vojake, kolikor je bilo le ihogoče, vzel iz mestnih posadk ob obrežjo, da pomnoži svojo vojsko. Ce Dahomejcev Francozi hitro "tfe premagajo, jih bode prehitelo veliko tropično deževje, potem pa jim ne bode druzega kazalo, kakor hitro se povrniti k morju, ne da bi bili kaj opravili. Tako bi Dahomej postal za Francdze nekak drugi Tonking. Opozicija bi imela potem v tem [pripravno orodje proti vladi. Sploh pa Francozi v kolonijalni politiki nimajo te sreče, kakor Angleži, ki z manjšimi vojskami veliko več opravijo. Lzvirni dopisi. Iz Rovt nad Logatcem, 22. oktobra. (Zgodnja zima. Jakob Malovrh, Cesta Logatec — Ž i r i. Letina.) Dni 19. t. m. ob 10. uri dop., dobili smo t prvi sneg; padlo ga je le en palec na debelo in še ta je brž popoludne izginil. Včeraj pa, je jelo snežiti zopet dopoludne ob '/* H nr' 'n sne" žilo je do danes zjutraj na vse pretege. Burja je bila cel čas silua, zato smo dobili nekaj pravih sneženih nasipov, ali bolje ruskih žametov. Snega je nad 1 V» pedi na debelo. Ljudje so v strahu, kaj bo za drva in steljo, ker so te skrbi odkladali na hstopad. Zelje, repa i. t. d. so še na polju. Bogu, hvala, da se sneg ni dreves prijel, ker je še vse v listju. Bolezni tukaj tli nobene, v eelej fari so le 3 bolniki. Dne 8. t. m. je nagloma, pa previden se sv. zakramenti, umrl naš obče priljubljeni sadjar in posestnik Jakob Malovrh; mož pošten in blag v vsakem oziru. On je bil lep zgled našim in sosednim fara-nom, kako je treba sadonosno drevje sadili in go-^ jiti. Njegov sadonosni vrt je najbrže prvi v našem polit, okraju. Ker je on tudi svojim in sosednim rojakom k sadjarstvu obilo pripomogel, zato pa ža- luje za njim cela občina. Tacih mož nam manjka. Naj v miru počiva! V zadnjem dopisu „Slovenčevett* o p oft ml je g: dopisölk iz logaškega okftja, da bo naša okrajna cttta Logatec - Bovte ravno kar dodelana; jaz pa po-vem danes z radostjo, da je naša eesta srečno do fihie cerkvi zgotovljena. Zgotovljena je fes mojsterski iii je media najlepša na Notranjskem. Vi dragi Söäödje Zirövci in Vrhovci pa zdaj ni noge, d& se feesta od fcovt pa do Žirov delati začne prej io preje 1 Posvetujte se in zjedinite se, da čim preje, tem bolje tako žive potrebni in dolgo želena eesta Logatec -Bovte - Žiri izpolni gdreče želje vsega prebivalstva teh treh velikih občin in naredi zvezo med nami in vami Ali bo šla eesta že po „Sovri" ali po „Račevi", to boste že dobro prevdarili, da pa ima ,vsaka stran svojo senco", kdo tega na Potem dobimo tudi vožno pošto in še kaj dobrega, da ne bodo rekli tujci, ki v te kraje zajdejo, da je svet tukaj okoli „s plankami zadelan". — Letina je tukaj in tu okoli še precej dobra, tudi sadji je več, nego smo se nadejali. Pa bilo bi ga od leta do leta še teč, če bi naši posestniki hoteli le nekoliko posnemati svojega umrlega sovaščana Jakoba Malovrha. __________S. V. Rovtar. Soci j al no. Južna železnica. Kakor je znano, je predlog, naj se južna železnica podržavi, že precej zrel. Mi smo s krščansko-socij al nega stališča odločno zanj; zahtevamo pa tudi, da se zato uporabi ugodni tre-notek. Šaj vemo, kako špekulativno nekateri možje izmej izvoljenega ljudstva počenjajo pri severnej železnici. Podržavljenje njeno so srečno zavlekli in ob času, ko bodo tej železnici prirastli kot konkurent drago napravljeni kanali mej Dunavom in Odro, mej Labo in Odro, mej Labo in Vltavo, ob času tedaj, ko Rotšild in drugovi ne bodo več mogli spravljati tisočakov v svoje žepe, se bo srečno podržavila severna železnica. In južna? Brez dvojbe jej bo nameravana nova zveza s Trstom delala obilo konkurencije; toda druga zveza je res potrebna in zato danes nočemo trditi, da bo tudi v tem slučaju država žrtva židovske špekulacije. Pač pa opozarjamo na to, da so židovski kapitalisti in akcijonarji južne železnice upravo te železnice letos jeli jako hvaliti in sicer zato, ker je skrčila i n v e-stijski proračun. Gotovo so delničarji na boljem, a železnica je s tem na slabšem stanu. In ker današnje dni v trgovinskem in vzlasti v stra-tegičftem obziru investicija jako mnogo stane in stavi z vsakim dnem velike zahteve, zato opozarjamo, naj se dobro premisli v dotičnih krogih, je-li se morda s tem južna železnica ne pripravlja — na podržavljenje, in je-li si ne misli izvenrednega dobička pridobiti si na državne stroške. Pazi se na to, da ne bi država v podržavljeno železnico morala vtikati milijonov za stvari, katere bi morale biti že zdavnaj napravljene! Bog ve, kedö in kakšen bo novi predsednik južne železnice. K. Länderbank. Rotšildu je težko priti do živega. „Länderbank" si je mej drugimi tudi to nalogo prevzela, da bi izpodrinila tega mogočnega državnega bankirja in sama vodila finančne kupčije v Avstro-Ogerski. Ni šlo. Vse, kar leze Rotšildovih krivonosih trabantov, je jelo kričati in skrivaj rovati. Dunajewski se je zastonj trudil, da bi jej do veljave pomagal. Šel je Dunajewski, notrajne skrivne spletke so pomagale in porezale Länderbanki peroti in sedaj gospodari še vedno "Sotšilti, 'Lithtiefbatlk "ftaa svoj , omejen delokrog in židje so — ž njo zadovoljni. Zaradi o.g e r s k e konverzije pa se dogovarja > dr. Wekerle z Rotšildom. Tedaj kedo nam župani? K. Socijalisti med aeboj. Kruti boj se bije zdaj med dvema socijalistiškima listoma na Nemškem, namreč med „Vorwärts" in „Proletarier". Prvemu je urednik znani Liebknecht, kojemu „Proletarier" . očita, da se okorišča ob troških delavstva, in se .ima prav dobro, Liebknecht dobiva kot šefredakter „Vorwärts-ov" 9000 mark na leto. Poleg tega ima 2000 mark kot sotrudnik manjših obrtniških listov. Dalje dobiva tudi nekoliko tisoč frankov kot dopisnik francoskega „Tempsa". Vkupe ima na leto Liebknecht 15.000 mark dohodkov. „Proletarier" predbaciva Liebknechtu in njega pristašem, da je na neki gostiji nekdo njih napil: „Lasst uns trinken auf den grossen Haufen, Der uns gibt zu fr.....und žu sau ... I" Dokler. so büi Liebknecht in njega vohuni med delavstvom mali ljudje, t. j. delavci, dotlej je bilo njih geslo: prodajati moč delavca kar m6či kapitalistu najdražje; ko je pa ta ali oni postal sam delodajalec, postal je zajedno najhujši oderuh delavcev — der allerschlimmste Mehrauspresser! Dnevne novice. V Ljubljani, 24. oktobra. Knl ' i * (Udanostne izjave.) Zopet danes nam je objaviti, nekaj udanostnih izjav, ki pričajo, kakcr globoko v srce so naše ljudbtvo zaboleli napadi na pretavišenega knezoškofa. Občina Staraloka je odposlala to-le izjavo: Grdi in lažnjivi napadi, s katerimi se slovensko liberalstvo že nekaj let zaganja v Vašo prevzvišeno osebo, dosegli so vzlasti po tetošnjem I. slov« katol. shodu toliko udurnost, da Si prefocrižao podpisan» občinski zsetof šteje v svojo sveto dolžnost, da tako ostudno in nezaslišano počenjanje proti svojemu škofu resno obžaluje in odloino zavrača ter Vam, prevzvišeni, preljubljeni vladika izraža svoje milo sožalje, iskreno ljubezen, udaho in neomahljivo zvestobo ter zagotavlja, da hoče v vsem z Vami biti, delati in trpeti. — Podpisani so: Jak. Jelovčan, župan, Janez Cof, Tom. Jugovie, Jan. Gaber, Mat. Kožuh, Lor. Potočnik, Jož. Žagar, Fr. Kalan, Jož. Ravnikar, Jak. Hart-man, Igu. Ramihar, Mart. Trilar, Jernej Trilar. Fr. Volčič, Janez Porenta, Jak. Volgelmut, M. Kavčič, Jož. Jeifko. — Občine Petrovas pri Črnomlju izjava se glasi: Podpisani zastopniki majhne pa vseskozi katoliško misleče občine Petrova vas pri Črnomlju izražajo Vaši prevzvišenosti svoje sožalje zaradi grdih napadov v brezvernih časnikih in z vso odločnostjo ugovarjajo zoper tako ostudno ravnanje proti svojemu od sv. Duha postavljenemu višjemu pastirju. Ob enem pa zagotavljajo Vašo prevzvišenost svoje največje udanosti, ljubezni in verne pokorščine. — Jak. Svec, župan, Janko Gerzin, Jan. Plut, svetovalca, Jak. Jerman, Jak. Gerzin, Jan. Strnkelj, Mat Gerzin, J. Kodevar, Jak. Štrukelj, Matija Buk&vic, odborniki. — Gorenjska Staraloka in Belokranjska Petrova vas 8ta sicer dalefi ločeni po prostoru, a vendar jednega prepričanja, da katoličanom vsem treba škofe spoštovati in poslušati. Slava jima I (Serenada g. baronu Winklerju.) V soboto zvečer točno ob 8. uri zbrala so se v magistratnem poslopju vsa narodna društva ljubljanska z meščani vred, da prirede deželnemu predsedniku g. baronu Wrtiklerju v slovo zastaveničko z bakljado. Proti 9. ari odrinejo: „Sfolrtl" t zastavo, <,8la»ec" i zastavo, pevsiko društvo „Ljubljana", čitalnica ljubljanska, čitalnica šišenska z zastavo, pevci „Glasbene Matice", društvo rokodelskih pomočnikov z zastavo, slovenski kolesarji in I. kranjsko leteransko društvo s prižganimi svečami z magistrata, korakajo po 'Mestnem, Starem trgu in po Bregu na Turjaški trg. Pred stanovanjem g. deželnega predsedništva zbrala se je bila v tem ogromna množica. Zapeli so združeni pevci tri komade, tin sicer: „Jadransko morje", „Danici" "in „Avstrija moja". Med prvim in drugim komadom poklonila so se odposlanstva napominanih društev g. deželnemu predsedniku, in in iko jekne poslednji don pevskega zbora, zaorili so po Turjaškem trgu navdušeni „živio "-klici gosp. dež. predsedniku it slovo. Drt&tva-ao se.nato vrnila po Gospodski ulici, sv. Petra cesti, po Mesarskem mostu in mimo škofije zopet nazaj pred magistratno poslopje, kjer -so se razšla. („Fina" taktika Svetčevih banketarjev.) Znano je, in sam „Narod" ne bo tajil, da prevzvišeni Škof Strossmajer vpliva tudi na politiko. Ima celo svoj poseben organ in stranko politično, ako hočemo istemu „Slov. Narodu" verovati. Pravico ima. Škofje so tudi državljani. — Gosp. Luka Svetec pa se je pri banketu i*j*vil: „Politično voditeljstvo ni poklic škofov. Saj jih sam sv. oče, naš sedanji papež, odvrača od tega." .... Bodi, da bi bil gosp. Luka Svetec govoril resnico s temi besedami, kakor jo gotove ni, vendar denimo, — ta obsodba velja tudi za vtediko Strossmajerja: nezaupnico so dAli i njemu. A čil j te liberalno doslednost! V isti sapi se »redlaga. da se pošlje Čestitka Strossmayerju! Goap. vredntk, prosim Vas,-pomagajte mi! Veruite mi, prav res ne morem „pregruntati" tega liberalnega raium mštva. Ako bom Še dalje brat liberalne časopise, bojim s«, da pridem — tod i jaz, .kakor mnogi drugi, ne le ob razum, -ampak tudi ob pamet. Žal, da sem se vrgel na te foljante skrivne modrosti! Liga + 1. (Iz Kranja) smo prejeli naslednji telegram: „Moja ljuba sestra Terezija je danes zjutraj nagloma umrla. Priporočam jo prijateljem iu znaucem v blag. spomin pri sv. maši. — Pastoralna kouferenca je preložena na 3. dan novembra ob 10. uri. Anton Mežnarec." (Krščanski nauk v kadetni šoli v Trstu ) V kadetni šoli v Trstu do sedaj krščanski nauk ni bil obligaten predmet. Vsled lanskega razglasa vojnega ministerstva, da naj se vera bolj goji med vojaštvom, uvel se je letos tudi krščanski nauk kot obligaten predmet v kadetni šoli v Trstu. Kedaj se bo pa uvel krščanski uauk kot obligaten predmet v obrtni nadaljevalni šoli združeni zrealko, namenjeni rokodelskim namenom? Kje je krivda zato, ali pri deželnem šolskem svötu, ali pri ordinarijatu ? (Koroški nemčursko - liberalni „bauernbund") je imel dne 16. t. m. v Paterniou-u svoj 18. javni shod. Kakor običajno ob shodih tega društva, ko-jemu jo glavni namen, da trosi nemčursko-liberalne nauke med slovenski ljud, mlatilo se je i pri tem shodu precej prazne slame in čvrsto udrihalo po Slovencih. Že stokrat ovržene, a vedno z nova pogrete fraze služili so morale i ob tej priliki, da se je jadikovalo zoper „slovensko hudobijo", slovenske „anmassende Wühler", „fremde Het^f" 'td. itd. Tožili so se ve vrlo tudi o „zatiranem nemšlvu". — Pela sta pa to staro pesem zlasti državni in deželni poslanec K. Ghon, ki je gotovo povsod poleg, kjer gre zoper Slovence, in deželni poslanec M. Oraš, ki od slovenskih starišev rojen, a v naših šolah popačen (tedaj nemškutar, po domače rečeno), ne pozna boljšega posla, nego hoditi za matadorji piškavega, nemškutarskega liberalizma čez drn in 8trn! Njima je sekundiral protestantovski deželni poslanec Unterkoffler. — Dne 15. t. m. govoril je državni poslanec V. Pretner pred svojimi volilci v Volšberku. I on je čutil potrebo, malo zastokati, kako huda prede „zatiranim Nemcem" itd. Ob isti priliki govoril dr. Steinwender o vravnavi valute. —rj— (Brez komentara.) Kako ljubeznive prijatelje imamo Slovenci v domači deželi, razvidiš dragi bralec iz sledečih besed, ki se nahaja|o v zadnji številki kočevskih „Mittheilungen" itd.: „Sladek bodi pokoj baronu Winklerju. Pred kakim poldrugim desetletjem je bila Kranjska še nemška kronovina z nemškimi šolami, nemškim uradnim jezikom. Dvanajstletno delovanje barona Winklerja je odtegnilo deželo skoro popolnoma nemškemu vplivu in jo izročilo onim, v katerih sredi se nahajajo elementi, kateri se svoje dni niso plašili oskruniti spomenik največjega sina kranjske dežele, blagega grofa Ant. Auersperga. Dežela in mesta so dandanašnji v lasti Slovencev, ljudstva, ki hrepeneče po gospodstvu, ne pozna nikaki mej, kakor kaže več vzgledov." (Osebna vest.) Vladni svetuik Julij Weber p I. W e b e n a u , c. kr. okrajni glavar v Velikovcu na Koroškem, je umirovljen. Izrekla se mu je za njegovo poslovanje Najvišja zahvala. Okrajno glavarstvo je po ogromni večini slovensko; radovedni smo zato, kdo bode imenovan sedaj okrajnim glavarjem. Celovške „Freie Stimmen" že poživljajo inemške poslance, naj uporabijo ves svoj vpliv, da ipride na to mesto „pravi" mož, ker je od tega odvisna „die Erhaltung des leidlichen nationalen Friedens in Völkermarkt". Kaj je koroškim liberalcem .narodni mir", je .pač obče znauo. (Sneg.) Iz krškega okraja se uam z dne 22.oktobra poroča, da je čez noč sneg pobelil goro in plan. Nad tri prste na debelo ga je in še vedno sneži. (Lapa slovesnost) se je praznovala včeraj v Horjulu. Tamošnji župnik č. g. Fr. Dolinar je slavil petindvajsetletnih svojega službovanja ondukaj. Razsvetljava po celi vasi in podoknica prejšnji dan je dokazovala, kako ljubijo faranje svojega duhov-skega očeta in kako hvaležni so mu. Z maji in slavoloki okičena vas in lepo okrašena cerkev je kazala na zunaj svoje veselje. V dušnem in gmotnem obziru je fara za teh 25 let prenovljena. Izvrsten gospodar sam je bil t vsgledom, besedo in dejanjem č. g. jubilant svetovalec in pomočnik svojim fara-uom. Velik napredek se kaže tudi v kmetijstvu v njegovi župniji---Cerkve, farna in podružnice, so .ta jubilantovega službovanja vse prenovliene. Dva nova altarja farne ««kve in tretji, kateri se jima kmalu pridruži, križev pot, orgije, popravljena alf nova znamenja, kapelice, križi pričajo, kako ljubi g. župnik „lepoto hiše božje". Prezidana gospodarska poslopja in lepo župnišče ga hvali — dobrega gospodarja. Dobrodelnosti njegove je v vseh obzirih dokazov premnogo. Lepo vedenje mladine obojnega spola hvali — vrlega dušnega pastirja. Zato ni čuda, da se je včerajna slavnost jako lepo izvršila. Horjulski rojak in blagodušni mecenat vč. g. kanonik And. Zamejee je prišel počastit gosp. jubilanta in mu je podaril krasen misal. Vč. gospod kanonik Luka Jeran je pridigal pri slovesnem opravilu. Štirje gospodje iz sosednih far in dva bogoslovca-rojaka sta asistirala. — Farani so tudi darovali svojemu gospodu župniku primeren dar. — VošČilom, katerih se mu je obilo izražalo od blizu in daleč, se pridružujemo tudi mi, želčč: „Ad mul-tos annos, sanos et canos!" (Uttri) je 18. t. m. v Bimu P. Matej L i b e-r a t o r e, tovarištva Jezusovega, eden prvih učenjakov v tomistiškem modroslovju. Porojen je bil 1. 1810 na Neapolitanskem, vstopil 1. 1826 v tovarištvo Jezusovo ter postal 1. 1836 profesor modroslovja v Rimu. Prištevati je ustanoviteljem slovečega laškega lista „C i v i 11 a c a t o-1 i c a", ki obravnava načelnostna razna modroslovska, politiška, verska in druga vprašanja. Glavno delo Liberatore-jevo: „Institutiones philosophicae", je izšlo 1. 1864. Spisal je pa tudi sicer še mnogo raznih modroslovskih obravnav in del. Najnovejše delo njegovo o narodnem gospodarstvu je grof Kuefstein preložil v nemščino. Ko kličemo slavnemu učenjaku: „v miru počivaj!" priporočamo ob enem Slovencem: učite se tomistiškega modroslovja. Liga + 29. (Sveta naša) za pokojnega našega souda, gospoda Jožefa Cotmana, bode v sredo 26. oktobra, zjutraj ob 6. uri, v farni cerkvi pri sv. Petru. Častiti gg. udje so uljudno vabljeni k sv. opravilu.— Odbor konservativnega obrtnega društva v Ljubljani. (Slovensko gledališče) je bilo sinoči razprodano. Iz Kamnika se je s posebnim vlakom pripeljalo do 170 gostov, ki so bili 8 predstavo znane narodne igre „Revček Andrejček" popolnem zadovoljni. (Griža.) Od sv. Gregorja se nam piše: Dan za dnevom beremo, da griža močno razsaja po mnogih krajih in da jih ta bolezen mnogo spravi v prezgodnji grob. Tudi v naše hribe je prilezla ta sitna bolezen. Prvi slučaj smo imeli že v začetku meseca avgusta; meseca septembra in oktobra jih je mnogo zbjlelo za to boleznijo, vendar pa še nobeden umrl. V prvi vrsti gre hvala Bogu, v drugi vrsti je pa čisti zrak tudi k temu veliko pripomogel, ker tako dober in čist zrak je malokje, kakor tukaj! — Griža se je pokazala tudi v St. Vidu nad Ljubljano, v Cerkljah in na Goričici. (Nesreče.) Včeraj teden se je ponesrečila v Pe-čovniku pri Celju v svojem mlinu Franja Vodušek. Strla so jo kolesa. — V Trbovljah je zasulo v jami zidarja Martina Setnikarja 15. t. m. in ga ubilo. (S Trsata) se nam poroča 21. t. m. Danes popoldne priplula je v reško luko velikanska angleška barka iz Indije. Ogromna Indija ima 4 jadra. Prinesla je seboj 4500 ton, to je, 45.000 meterskih stotov riža, katerega tu iztoži. Čez jeden mesec odrine proti Angliji. (Radikalna.) Podčetrtkom na Štajerskem morajo gospodarji zameni» ua hišah tablice s slovenskim napisom in hišno številko v nemške. — Wind. La-nd-8 be-rg ima slovenskih hiš grditi pročelje in ua slovenski zemlji slovenske vasi pošteno ime uaznaujati v tujem jeziku. (Drutbi sv. Cirila in Jletoda) sta podarila veliko zbirko prav rabljivih knjig realkina abiturijenta gg. A. Vernik in J. Mazi. — Dohodke naši družbi v korist prirejenih veselic so poslale: š e n t-j a k o b 8 k o-tr n ov sk a podružnica 273 gld. 70 kr. z vštetimi raznimi darovi in plačili družben ¡c, šentpeterski podružnici v Ljubljani — ženska in moška 227 gld.57 kr. in podružnica v Idriji, v p,eata, # je m?j pokrovitelji jaše družbe 113 gld. 80 kr. Novoustanovljena podružnica rodoljub* in j na V.rh a;i k i nam je naklonila 100 gld. Litijske Sloveqke se poslale že četrtič 100 gld. pottro-viteljine, sedaj z željo, da se mej pokrovitelj« vpiše trg Litija, aastopnik pa naj bode vsakokratni prvo-: mestnik gospodarskega odseka za trško premoženje. •Blagajničarica šentjakobsko • trnovske podružnice gdč. A« i o^n-i j»a K^ada v-č,» v.a > -podala 100 «Id. po-kroviteljine. Isto tako smo prejeli 100 gld. pokro-viteljine od „Slovanske Čitalnice* v Trstu. in 100 gld. od „Dolenskega Sokola" v Novem Mestu. Dalje so družbi naklonili: Ob svoji veselici slovenski abiturijenti 76 gld. 53 kr., izročenih nam po g. Milutinu Zamiku; g. A. Božič 32 gld. 20 kr., nabranih pri shodu podružnice „Apače in okolica na Koroškem; čast. g. J. C o tel j v Kanfanaru v Istri 18 gld. iu sicer 10 gld. ustanovnine, 6 gld. 40 kr. nabranih v veseli družbi na imendan presv. cesarja v Juršiču pri čast.g. kuratu V e 1 i k a n j i in 1 gld, 60 kr. kot dar male družbe; g. A. Virant 11 gld,, ki so jih zložili člani „Dolenjskega Sokola"; g. Fr. Begal y, pravnik na Dunaj i 6 gld. 80 kr., nabranih mej vseučilišniki; družba pri g. A. Zajcu na Rimski cesti v Ljubljani 6, gld. velečast. g. dr. Fr. S. 5 gld., katere je družbi poslal čast. g. J. F o n, vikarij v Kredu ; čast. g. župnik Teran, 5 gld. povodom poslane mu naše knjižice „Janez Cigler '; g. A. Korošec, abiturijent v Sentjuriju ob Ščav-nici 3 gld. 40 kr., nabrane mej kmečkimi mladeniči o priliki čitalnične veselice pri Kapeli; čast. g. ku-rat M. Pintar 2 gld. 39 kr.; g. trgovec Ferd. Rojuik v Ljubljani 2 gld.; dr. V. S. 2 gld.; neimenovan rodoljub 2 gld. in g. Ivana Sokličeva 1 gld. 56 kr. zložene v veseli družbi na Jesenicah. S ponavljanimi čutili globoke svoje hvaležnosti želimo v vrnitev vsem darovalkam in darovalcem ob priprošnji naših svetih bratov v obilni meri Božjega blagoslova ! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Nov denar.) Prvi komadi zlatega denarja po 20 kron so že došli v Ljubljano in so na ogled v izložbenem oknu Bambergove bukvarne. (Cigani — tatovi. — Griža.) Poroča se nam: V Lukovici, v kamniškem okraju je bil 18. t. m. semenj. Proti večeru pride tudi tropa ci- I ganov z godbo in, kakor se je skazala tudi še z drugimi nameni. Neki ondotni hišnik ima v zakupu „štantnino" od semnjev; ciganje so sodili, da je dobil on tisti dan več desetič in hoteli so si nekaj teh prisvojiti. Zjutraj 20. t. m. pridejo k njemu tri ciganke z vprašanjem, ima li kaj desetič ali krajcarjev s „krono"? Na njegov odgovor, da jih je gotovo kaj vmes, mu ponudi eoa za vsako tako de-setico po dva krajcarja več, ako jih jej odda. Na to strese na mizo oni hišnik vse desetice, bilo jih je za več goldinarjev in on začne zbirati desetice s „krono"; pri tem delu mu pomagate tudi dve ciganki, tretja pa moti ženo, ki je bila ravno v hiši. Pri tem zbiranju zginilo je desetič nekako za 15 goldinarjev. Ciganke so bile že odšle, ko omenjeni hišnik zapazi tatvino. Žendarmerija bila jim je hitro za petami in jih vjela na Prevojah, kjer so našli pri njih le še nekaj desetič, druge so med tem že nekam zginile. Okoli poldne odpeljali so celo tropo, moške, ženske in otroke v preiskovalni zapor c. kr. okrajne ' sudnije na Brdu. Naj bi se že vendar kaj ukrenilo zoper nadležne in nevarne cigane. — Kakor se sliši od drugod, da je zelo razširjena bolezen „griža", tako je tudi v tej okolici. Malo je ljudi, ki bi je ne bili prav nič občutili, več, posebno otrok, jih je tudi umrlo. Pri nekaterih je bilo z „grižo" sklenjeno tudi bljuvanje in pokazalo se je, da je ta bolezen nalezljiva. Vendar je novejši čas začela pojenjevati. ' Telegrami. Dunaj, 12. oktobra. V Piaskiu Wiel-kiera v Galiciji so tri osebe znova zbolele za kolero. V Budimpešti je od včeraj zvečer do danes zvečer 13 oseb zbolelo za kolero, 17 pa umrlo. V Hamburgu jih je 7 zbolelo, nobeden umrl. Gödölö, 24. oktobra. Cesar in cesarica odpotovala sta danes zjutraj na Dunaj. Kolonja, 24. oktobra. Kakor poroča „Kölnische Zeitung"* določa vojaška pred-. loga .število vojakov v mirnem času za čas i od 1. oktobra 1893 do 31. marca 1899 na ; 492.068 mož povprek na leto. Predlaga se, da bode moštvo pri peščetah služilo v obče j., dve leti. V utemeljevanju se naglaša, da je treba korenitih prenaredb, ker se je vojaški i politični položaj premenil v našo škodo. Dopustiti se pa mora, da se bodo v gotovih slučajih kazenskega zakona vojaki pridržali do konca tretjega leta. Z raznimi organiza-toričnimi dostavki, pravi dalje utemeljenje, bode v 24 letnikih število izvežbanih mož naraslo na 4,400.000. V tem oziru bode Nemčija nekoliko spredaj, kakor Francija, ne dosti zadej za Rusijo. Peterburg, 23. oktobra. Na železnici Sisran-Vjazma je več vlakov obtičalo v snegu, mej njimi jaderni vlak Nikolaja Nikolajeviča. Do večera snega niso mogli odstraniti. London, 23. vktobra. Kriminalno sodišče obsodilo je danes na smrt Neilla, ki je lani zastrupil štiri ženske. Cagliari, 23. oktobra. V San Speratu je vihar razrušil 300 hiš. Kakih sto ljudij je mrtvih. Vre- • usnje kilo 80 kr.. '/, kilo 40 kr.. >/« kilo 20 kr., '/„ kilo 10 kr. Prodajalci na drobno In vojaki dobé rabat. Da se izogneš prevaram glej na ime „J. Bendik v Št. Valentinu", ki je na vsakem kosu. V Ljubljani je prod»jeta Schussnlg & Weber, v Celju Tanner in Stierer, vMariboru Holasek in Marti nz. In ni Malinčev sirup. Pripravlja se prav skrbno s parom iz najčistejših lepodlšečih gorskih maline. Steklenica 1 klg. 65 kr., male steklenice po 35 kr. Na vago po 55 kr. klg. Razpošilja ee tudi v pletenih steklenicah po 3'/, klg. matičnega sirupa poštne teže, po 10 klg., 20 kig. in 40 klg. Steklenica za poskušnjo zastonj in franko. Gosp. lekarnarju O. Piooollju v Ljubljani. Kemična preiskava je dokazala, da je Vaš malinčev sirup posebno izvrsten. C. kr. kemiško-tizijologiena postaja za preskuševanje v Kloster-neuburgu pri Dunaju. Ravnatelj: prof. dr. L. Itoesler. Piccolijeva lekarna „Pri angelju" ▼ Ljubljani, Dunajska centa. Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (265) 11 In J fstt Dun aj ska borza. Dné 23. oktobra. Papirna renta 5%, 16% davka ~ :eor Srebrna renta 5%, 16% davka Zlata renta 4%, davka prosta.....114 Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kreditne akcije, 160 gld...... London, 10 funtov stri...... Napoleondor (20 fr.)...... Cesarski cekini ........ Nemških mark 100 . .''. 96 gld. 96 . 100 982 311 119 9 5 58 55 40 45 25 kr. 40 65 52'/, 70 72'/« Dni 22. oktobra. Ogerska zlata renta 4%.......112 gld. — Ogerska papirna renta 5%......100 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 140 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. , . 152 Državne srečke 1. 1864., .100 gld.....186 Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % 96 Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/,* 100 Kreditne srečke, 100 gld.......190 8t. Genois sreeke. 40 gld.......63 35 25 25 15 kr. JPriTD^^jarnična delniška □IUj U II družba na Dunaju, UflAtVVAl Wo|lre„e jtevJ 1Q Najkulantnejše te kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srefike, valute in daviš«. MT Razna naroČila IctH* se najtoineje. Iidajateji in odgovorni urednik: Dr. Ivan Jaasflft. Za nalaganje kapitalov priporočamo: 4% bolzanako-meranske prioritet«. 4'/.% »alilkega xemljlikega kreditnega drnitva ustavna pisma. 4% dnhovako-podmokelake (Dttz - Bodenbaoher) ■rebrne prioritete. Brezplačno shranjevanje in oskrbovanje Natančnejša pojasnila dajó se v našej pozvedovalnej pisarni ustno in pismeno. Tisi .¿»loii»*» titkuro»' \ l.iubliKOi •1