Proizvodne in skladiščne cone
Po analizi razpoložljivih lokacij za investicijske akcije in po sektor-skih študijah (kar vse je opredeljeno tudi v prostorskih dokumentih mesta I jubljana) je od skupnih 1130 ha proslih proizvodnih površin na območju naše občine 530 ha z izjemnimi pogoji, namenjenih za prometno, skladišeno, energetsko, živilsko in kemično dejavnost.
Prednostni pogoji na našem po-dročju so dani predvsem z bližino energetskih virov, ugodnimi že-lezniškimi priključki, z zadovo-ljivo oddaljenostjo od naseljenih površin in z lego zunaj stroge zaščite podtalnice.
Posamezni investitor ni sposo-ben zagotavljati sredstev za pri-pravo in komunalno opremo zemljišča, kar so za to potrebne večje naložbe. Zato je za gradnjo cone edino smotrno ustanavljati poslovne skupnosti ter pokriva-nje navedenih stroškov omogo-čati z združevanjem sredstev in dolgoročnimi krediti.
Cone ni mogoče razvijati brez nosilcev in njihovih usklajenih programov. Tako je iniciativni odbor za gradnjo energetsko-in-dustrijske in tranportno-servisne
cone Dolsko — Ljubljana pri-pravili samoupravni sporazum o organiziranju skupnosti za zdru-ževanje dela in sredstev pri grad-nji omenjene cone.
Z razvojem industrijskih con moramo omogočiti tudi preseli-tev nekaterih delovnih organiza-cij z dosedanjih lokacij, kajti mnogi izolirani industrijski obrati v mestu po eni strani ni-majo nikakršnih možnosti za prostorsko širitev, po drugi strani pa nehote ustvarjajo konfliktne situacije z bližnjo okolico.
Do sedaj je v industrijskih conah največ doseženega na po-dročju pretovorne skladišne de-javnosti, kjer je nosilec razvoja Blagovno-transportni center v zadnjih 25 letih zgradil 232.000 kv. m. pokritih poslovnih povr-
šin, v programu za novo srednje-ročno obdobje pa načrtujejo na-daljnji bistveni razvoj te dejav-nosti — tako kvantitete (preto-vorni promet, skladiščno poslo-vanje) kot kvalitete svojih stori-tev.
V Ljubljani ni bilo treba uskladiti gradnje blagovno-transportnih cen-trov, nosilcem pa dati tudi ugodnejše možnosti pri najemanju kreditov.
V  Ljubljani in v naši občini se ne pripravljamo dovolj na možnosti, ki bodo dane z novim avtocestnim si-stemom, modernizacijo železniškega in širitvijo letališkega prometa. Ža razvoj industrijskih in transportnos-kladiščnih con pri nas pa je povezava vseh   prometnih   tokov   bistvenega pomena.  Razvojna programa  Bla-govno — transportnega centra in Ze-Iezniškega gospodarstva v industrij-ski coni v Mostah morata biti uskla-jena, sama cona pa mora biti pove-zana z avtocestnim sistemom Ljub-ljane.
Kot nosilka razvoja v coni pre-hrambene živilske dejavnosti se po-javlja Emona. vendar za to še ni ustreznega programa.
V  Ljubljani ni prostih površin za potrebe gradbeništva, vendar lahko ugotavljamo,   da   gradbeništvo   že sedaj zaseda ogromne površine in da se  mnogokrat ponavljajo isti pro-grami. Zato je treba tudi pri tej de-javnosti doseči v^čjc^uskladitev ra-zvojnih programov in s tem poveza-nih potreb po površinah, lokacije pa iskati na območju ljubljanske regije.
Pričakujem, da bo proces izdelave srednjeročnih in dolgoročnih razvoj-nih programov in proces njihoveg? usklajevanja potekal v skupni akciji izdelave dokumentov Ljubljana 2000, kar vse naj bi bilo opravljeno do konca leta 19cS0.
JOŽ.E KAVČIČ