AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 107.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 7th, 1930.
LETO XXXII.-VOL.XXXII.
Vladne službe so ponujane
senator jem, da volijo j} za Parkerja
Washington, 6. maja. Včeraj je zbruhnila v senatni zbornici Velika besedna bitka med posameznimi senatorji, ko so padla očitanja, da se od strani vlade Ponujajo prijateljem senatorjev dobre službe, ako senatorji volijo za sodnika Parkerja, da postane sodnik najvišje sodnije. Senator Ashurst iz Arizone, demokrat, je spravil ta očitanja na dan, nakar je senator Fess iz Ohio takoj vstal in začel braniti Predsednika Hoover j a, češ, da ima on čiste roke v tej zadevi. Senator Ashurst je odgovoril na to, da on ni imel Hooverja v mislih, ko je sprožil dotična očita,-ft ja, pač pa one, ki zagovarjajo dominacijo sodnika Parkerja. Z dvignjenimi rokami je senator Ashurst stopil naprej po dvorani in kričal: "Rekel sem, da se je ponudilo dobro sodnijsko mesto prijatelju enega izmed senatorjev, ako bo slednji glasoval Za Parkerja. In pozivljem vas, ako vas ni strah, in ako ne čutite krivde, da skličete poseben Preiskovalni odbor, ki bo prinesel resnico na dan. Trije senatorji so se nadalje pritožili, da je Ponoči nekdo vlomil v njih privatne urade in jim premetal vse listine. Nekateri dolžijo tajne agente, ker bi gotovi krogi radi Prišli na sled gotovim skrivnostim, ki so v posesti dotičnih senatorjev.	.... ■ ....... ..'■•'"'"
-o-
Tornado ubil 44 oseb
Dallas, Texas, 6. maja. Najmanj 44 oseb je bilo danes ubitih od tornada, ki je divjal po raznih krajih države Texas, in možnost je, da je število mrtvih
veliko večje, ko pridejo porodila iz prizadetih krajev.
Bivši blaznik je priznal umor stare strežnice po dolgem zaslišanju
Policija vClevelandu je pretekli pondeljek zvečer prijela 57 let starega Charles Scoville, ki je bil svoje dni v državni blazni-ci v Massilonu. Po dolgem zaslišanju je končno priznal, da je umoril 65 let staro bolniško strežnico, Mrs. Nellie Kerr, katere golo truplo so dobili v pondeljek zjutraj na hodniku hiše '1788 W. 25th St. Scoville se je spoznal z Mrs. Kerr pred več tedni, ko je prišla k njemu, Če bi mogla dobiti delo. Izjavil je, da je zadavil Mrs. Kerr po daljšem prepiru v nedeljo, 13. aprila, okoli enajste ure dopoldne. To je bilo isti dan, ko je Mrs. j Kerr zapustila svoje stanovanje I na Euclid Ave. in izjavila, da j gre na delo na zapadno stran mesta. Po umoru je Scoville vrgel truplo ženske po stopnjicah navzdol, kjer so truplo našli šele v pondeljek, ko je prišel v hišo mestni stavbinski nadzornik. V hiši ni nihče stanoval. Policija je mnenja, da mora imeti Scoville še druge zločine na vesti, zlasti si bo sedaj prizadevala dognati kaj natančnega glede umora dr. Alfred Scullya, ki je bil ubit dne 3. marca in nekako podoben način kot Mrs. Kerr, in i prav v bližini, kjer so našli truplo ženske.
-o-
Nekaj drobnih slovenskih novic iz Loraina
Prijetno je bila presenečena zadnji četrtek zvečer Miss Rosie Udovich iz 31. ceste. Prijateljice so ji priredile surprise party. Dobila je lepo število raznih koristnih predmetov, ki ji bodo dobrodošli v gospodinjstvu, ki ga nastopi v nekaj tednih. Rosie je | nevesta! čestitamo! — Pri družini John Vencel na 29. cesti, so ' dobili malo hčerko. — Miss Annie Juha, iz 33. ceste, se je vrnila na dom k staršem iz zdra-! vilišča v Mount Vernon, O. Se j dobro počuti. — Mrs. Ana Ko-; sten iz 33. ceste je zelo bolna. — Zadnji teden enkrat ponoči so se | uzmoviči ustavili pri John Pri-!možičevi kokošnici na 31. cesti, I Zahotelo se jim je kurje pečenke, in brez dovoljenja so si vzeli 6 lepih kokodajsk.
Dobra novica za vse žejne duše
New York, 6. maja. Cunard paroplovna družba naznanja, da je tekom poletja pripravila tri iparnike, "Califorriia," "Caledonia" in "Transylvania," da ugodi kolikor mogoče ogromni ameriški žeji. Ti trije parniki bodo vozili izven newyorškega pristanišča preko mednarodne morske meje, to je, izven 12 milj okoliša od brega. Tam se bodo odprle bogate zaloge vina, pive in vsakovrstnega žganja in žejni Ame-rikanci si bodo lahko na postaven način tolažili žejo. Državni oddelek ameriške vlade je izjavil, da nima ničesar proti temu. Vsak parnik bo vzel na krov do 700 potnikov. Križarenje in pijančevanje na morju ho vselej trajalo pet dni, tako da se ga vsakdo lahko do polne mere na-žehta.
Banket mokrašev 9. maja v Washingtonu
Washington, 6. maja. Banket, katerega priredijo vse organizacije, ki se borijo proti prohibici-ji, se vrši dne 9. maja v tem mestu. Obenem bo to velika demonstracija proti prohibiciji.
Boj med emigranti za ru
sko carsko hčer
Berlin, 6. maja. Ker se prija Anastazije Čajkovski, ki se lzdaja kot hčerka zadnjega ruskega carja Nikolaja II., bojijo, jo bodo Zed. države v kratim izgnale, so podvzeli korake, se takoj omogoči dohod Ana-stazije v Nemčijo. Vendar je ^ed Rusi mnogo bivših aristo-^atov, ki ne verujejo trditvam ^Hastazije, da bi bila prava hči "ivšega carja. Smatrajo jo za ^leparico, toda na drugi strani pa zopet prijatelje med naj-višjim ruskim plemstvom, ki se potegujejo za njo.
Mehikanka porodila 18
parov dvojčkov
Mexico City, 6. maja. — Mehanski časopis "Excelsior" se delj časa trudil, da bi dognal, *^utera je najbolj rodovitna mehanska mati. In sedaj se je gasila iz mesta Guieterrez, v ^Žavi Chispas, neka Mrs. Leon-Chavaria. Tekom 40 let žalskega življenja je gospa .torki j a to družino 37 krat ob-skala. Prinesla je 23 dečkov in _deklic. Samo prvoi'ojenec je ^išel sam na svet, njemu je pi j edilo 18 parov dvojčkov tekom
In vsi so danes živi!
Vai\dali v šolah
. Nepoznani lopovi so te dni ob-. ^ali tri mestne šole v Clevelan-in razbili nad 50 velikih šip a oknih, poleg tega pa pobrali
ključavnic.
v V bolnico
j, St. Alexis bolnico se je mo-5*la podati Mrs. Katie Gliha, j. ^ Bonna Ave. Upamo, da se 'Jubo zdravje kmalu vrne.
Angleške čete na straži v Indiji, kjer še vedno preti krvoprelit je
London, 5. maja. Anglija se pripravlja na večjo ekspedicijo napram upornemu elementu v Indiji, ki še vedno deluje s pasivno resistenco napram Angležem, dasi se nahaja vodja upora v zaporih. Angleška vlada je odredila, da se oborožijo uslužbem ci v bankah in večjih trgovinah. Novi regimenti vojaštva prihajajo iz Anglije. Sedež punta se nahaja v mestu Karachi, kamor je vlada poslala največ vojaštva. Strojne puške so nastavljene na prominentnih prostorih. V provinci Peshwar je včeraj prišlo do hudega spopada med Indijci in vojaštvom. Dvajset oseb je bilo ubitih in nad 60 ranjenih, Aretirani M a h a t m a Gandhi, j vodja upora, je poslal iz zaporov | poslanico svojim pristašem, v (kateri pozivlje vse Indijce, da poravnajo svoje spore in nastopijo kot brati. Pozivlje nadalje | vse, da izstopijo iz.vladne služ-I be, da he plačujejo davkov in ne kupujejo tujezemskega blaga.
Mestni delavci, ki niso ameriški državljani, obdržijo svoje delo
Pred nedavnim časom je councilman Kennedy predlagal, da se morajo odsloviti iz mestne službe vsi oni, ki niso ameriški državljani, ker je dosti ameriških državljanov brez dela. Kmalu potem je bilo več ljudi odslov-1 j enih, a z nekaterimi so pa naredili izjemo, ker ni drugače kazalo. Na primer Andrej Golinski je zaposljen v mestnem oddelku za pobiranje odpadkov. Tu se nahaja že 25 let. Ves ta čas ni postal državljan, toda delal je pošteno in točno. Poleg tega je oče desetih malih otrok. Zato je civilna komisija naredila izjemo in- ga pustila pri delu, kakor tudi 17 drugih mož, ki že dolgo časa delajo za mesto.
Mati je umrla, sinko je ostal sam in prebival v pasji koči
Tu je zgodba sedem let starega dečka, ki ne ve, kaj je veselje na svetu, ki ne pozna skrbne ro-j ke materinske, ki ni poznal očeta, in ki je moral spati v pasji koči, ko je mati izvršila samomor. Rojen je bil sinko v gorovju države Virginije. Bival je pri j | svoji stari materi, dokler ni bil štiri leta star. Le redkokdaj je ; videl svojo mater, in nikdar ni | videl svojega očeta. Ko je bil i star 4 leta, je prišel v Cleveland, potem ko mu je v Virginiji umrla stara mati. V Clevelandu se I je nahajala njegova prava mati. In v Clevelandu je imel jako borno življenje. Njegova mati se je neprestano selila okoli. Fant, vajen tihote visokih gora, je bil za-; čuden, ko je dospel v nemirno in 'šumapolno mesto. Včasih je bil sam s svojo materjo v zapuščeni sobi, in včasih je mati zvečer prišla domov z novim "očetom," pa; so se zopet selili. Fant je dobil včasih kaj candya, sempatja je vjel avto vozno, kadar je bil "oče" prijazen, toda taki očetje 1 se kmalu naveličajo, se skregajo in zopet zginejo neznano kam. i Kot je sinko včeraj na sodni ji} i povedal, se spominja, da je imel ; v kratkem času pet "očetov," ki I so ga včasih tepli, dočim ga je mati branila in sama dobila i udarce, namenjene njemu. Lansko leto je moral fantič v šolo. In ko je letos v marcu mesecu ne-i koga dne prišel domov, je našel | sobo tiho in mirno. Na steni je j ; visela suknja matere. Torej je mati doma. Poklical je, nobenega odgovora. Tiho se približa sobi, odpre vrata, opazi mater na postelji in poleg nje steklenico. Mati ni odgovorila. Bila je mrtva. Ves" prestrašen je sinko pobegnil iz hiše. Na svetu ni imel nikogar več. Potepal se je okoli, dobri ljudje so mu dali sempatja kaj jesti, včasih je spal kje pri kakem pripatelju, včasih je pa šel v pasjo kočo k sosedu, kjei sta s psom skupaj spala. Končno je za slučaj zvedela mladinska sodnija, ki je preskrbela sin-kotu sedaj mačeho, ki pa ima mladega poniglavčka zelo rada in mu je naredila lep dom.
•-o-
Morilski banditi
V( kavarno Nick Tjoukalasa ; na 8400 Woodland Ave., so prišli trije banditje, ki so lastnika zvezali in privezali na stol. Medtem pa je prišel v prostore gost Emanuel Karamanis, kateremu so banditi zapovedali, naj se vle-že na tla. Slučajno je pa Karamanis opazil poleg sebe nekaj praznih steklenic. Pograbil je eno in hotel udariti proti ban-j ditu, ko je eden izmed banditov začel streljati. Strel je pogodil Karamania naravnost v srce. Mrtev se je zgrudil. Banditje ; so pobegnili.
Javno predavanje
V	torek, 13. maja ima The j Croatian Republican klub svojo i redno sejo. Na tej seji bo govoril poznani sodnik Alva Corlett, ki bb imel govor o splošnem ameriškem političnem življenju. Seja se vrši v prostorih Kluba na E. 36th St. in Superior Ave.
Poroka
Te dni se je poročil Mr. Anton j Longar, ki je že dalj časa član mestnega policijskega depart-menta, in Miss Annie Mačerol. Mlademu paru naše prav iskrene čestitke!
Vreme
V	nedeljo je materinski dan. In kdaj pridemo očetje na vrsto?
32 mater
Iz Clevelanda je včeraj odpotovalo 32 žensk, matere ameriških sinov, ki so tekom svetovne vojne padli na bojišču v Franci-!ji. Kongres jim je preskrbel [brezplačno vožnjo v Francijo in nazaj. Obiskale bodo grobove ! svojih sinov. Razven ene, ni bila j še nobena izmed teh mater kdaj v Evropi.
Slike zastonj
Mr. John Bukovnik, naš slovenski fotograf, naznanja, da vsaka slovenska mati, ki pride v nedeljo, 11. maja, na Materinski dan, v njegov urad v S. N. Do~ j mu, dobi eno sliko popolnoma zastonj.
Za radio
Mrs. Vida Kumše, Lorain, Ohio, je darovala za slovenski radio v pretekli sezoni $3.00. Lepa hvala.
»»mwmitsiMKt *t» Zapiranje trgovin
Mnogo let že obstoji navada med trgovci, da zapirajo svoje trgovine ob sredah popoldne in tako uslužbencem privoščijo nekaj počitka, kajti slednji morajo zlasti ob sobotah delati dolge ure kot tudi trgovci sami. Naši slovenski trgovci v Clevelandu, Collinwoodu in Newburgu so bili vedno po ogromni večini složni v tem in so zapirali trgovine. Tako narede tudi letos, a naše rojake pa prosimo, da si svoje potrebščine pravočasno preskrbijo. Zapirajte trgovine ob sredah popoldne.
Hmmmmfflmmtfflnttmnmttfflmm:«
Silni ognji, povzročeni po viharju, divjajo v devetih državah
Skoro istočasno se je včeraj pojavil požar v devetih različnih državah severnega Atlantika, škoda, ki so jo doslej povzročili ti požar j i, znaša neštete milijone dolarjev škode. Dasi je večina teh požar j ev sedaj že pod kontrolo, pa se bojijo nadaljnih izbruhov ognja radi silovitega vetra. Le v dveh ali treh slučajih se sumi, da je požar nastal radi požiga. V največ slučajih je začela goreti suha trava. Močni vetrovi so nosili iskre naprej in začela so goreti poslopja in druga enaka lastnina. Najhuje je požar divjal v mestu Nashua, New Hampshire. Iskre iz lokomotive so tam zanetile po- j žar, ki je naredil nad $5,000,000 škode. Mesto se nahaja danes v obsednem stanju. V državi New Jersey je ogenj upepelil stotine j * hiš in stotine akrov dragocenega gozda je uničenih. V državi Delaware divjajo močmi gozdni j požarji. Tudi v Pennsylvaniji je : gozdni požar povzročil silno ško-: do. Na otoku Long island je : ogenj uničil do 150 hiš. In v državi Massachusetts je uničenega 15,000 akj-ov finega gozda. Tudi iz države Rhode Island se poroča o večjih požarjih.
Posebno darilo
V nedeljo 11. maja praznujemo Materinski dan. Ta dan priredijo delavci slovenske tovarne, The Euclid Foundry Co., svoj piknik, ob lepem ali slabem vremenu; na Špelkotovem vrtu. Igral bo špehkov kvartet, ki je znan po svojem izvrstnem radio nastopu. Na programu so razne : dirke, kontesti, in za vsako točko krasno darilo. Posebno darilo pa dobi mati, ki predstavi na pikniku največje število otrok.
Državljani bi se morali bolj zanimati za javne zadeve
Obupana ženska je radi lakote ubila sedem svojih otrok in sebe
Columbus, Ohio, 6. maja. Skrajno obupana, ker se ni mogla več boriti proti revščini, ki jo je obdajala od vseh strani, je danes 44 letna Ethel Yelden ubila sedem izmed svojih desetih otrok, nakar je pognala krogi j o v lastno telo. žrtve so: Alice in Alden, dvojčki, stari po tri leta, Byron, star 6 let, Wayne, star 5 let, Eleanor, stara 7 let, Elaine, stara 8 let in Eldon, star 15 let. Mrs. Yelden je dolga leta prodajala časopise na cesti in s tem borno živela. Sinoči pa je prišla v stanovanje na Belvodere St. in začela moriti enega otroka za drugim. Stala je poleg postelje, kjer so otroci spali, in je zaporedoma stre-Ijala v otroške glave. Osmi strel je sprožila v lastno truplo. Sosedi, ki so slišali strele, so prihiteli blijsu. Videli so umirajočo mater poleg sedmih m r t v i h otrok. Mrs. Yelden je bila dvakrat poročena. Njen prvi mož je umrl. Njen drugi mož se pa nahaja v državnih zaporih, kamor je bil poslan za 10 let radi zločina proti morali. Preostali otroci so Mildred, stara 17 let, Vernon, star 12 let in Marion, j star 21 let, ki se nahaja pri vojakih. Nekaj ur predno je mati postrelila otroke, jih je peljala k nekemu fotografu, ki je vzel njih slike. Obljubila je, da se v par dneh vrne. Slučaj je vzbu-Idil silno pozornost v mestu.
-o-
Nove sleoarije
Državni pravdnik Ray T. Miller naznanja, da ima v posesti zapriseženo izjavo strojnika James Norris, ki je izjavil, da so mu ponudili $1,000.00 v gotovini, da bi pregovoril bivšega policista Walter Oehme, ki naj bi S izjavil, da councilman Fleming ni bil podkupljen. Fleming je bil I obsojen v dve leti zapora in 7 mesecev, in je doslej vse pritožbe na višjih sodnijah zgubil.
Johnny Risko se ženi
Znani rokoborec Johnnye Risko je preteklo soboto dobil poročno dovoljenje. Nevesta je izjavila, da se Risko lahko tudi po poroki bori in boksa, samo da nje ne bo enkrat pretepel.
Državljanska šola
Opozarjamo ponovno, da se vrši zadnji pouk v tej sezoni, kar j se tiče državljanske šole, v četr-jtek, 15. maja, nakar se pouk pre-| neha. Učenci dobijo v šoli na-! daljna navodila kaj storiti.
Hčerka umrla
Staršem August in Rosie Ja-pelj, 21471 Neumann Ave., je umrla hčerka Frances Eleanor, stara 7 mesecev. Pogreb se vrši | v četrtek zjutraj ob 9:30 dop. pod vodstvom A. F. Svetek. Staršem iskreno sožalje!
V petek zvemo
Kot poročajo nadzorniki, ljudskega štetja v Clevelandu, se bo v petek dognalo precej natančne, koliko ljudi šteje mesto Cleveland glasom najnovejšega štetja.
Kadar se selite
Rojakom priporočamo tvrdko L. Gregorčič in Klemenčič, 15800 Holmes Ave., da se obrnete na nje, kadar se selite. Prevažata vam tudi blago blizu in daleč. Opozarjamo na oglas.
Cene elektrike
Mestna zbornica se bo prihodnji pondeljek končno pečala z novimi cenami za mestno elektriko. Odjemalci mestne elektrike si bodo po novih cenah prihranili j vsak mesec do $62,000.
g
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 7TH, 1930
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NXWSPAFBR Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Ea Ameriko, nlo lato _____~9l.fl I Zrn Cl«T«land, po pottl, celo isto 17.00
■a AMMrtta. 9t» lat«---U.M | si DUvalan«, po »oMl. pol leta »8.50
Za Cleveland po rasnafialcih: celo leto 15.60; pol leta $3.00 ' Za Bvropo ln Kanado Je Ista cena kot u Cleveland po poŠti. Posamezna Številka I cente.
Vsa pisma, dopise ln denarne po&lljatve naslovite: Amerlika Domovina, _81X7 Bt. Clair Ave.. Cleveland, O. Tel. Henderson 083»._
JAMES DXBIVEC and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 6th, 1809, at the Pošt Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March »rd, 187».__
No. 107. Wed. May 7th, 1930.
Bodoči radio program.
__ '
Zadnjo nedeljo je bilo, 4. maja, ko smo prvič od 1. decembra, lanskega leta, pogrešali slovensko pesmico po radio. Donela nam je in donela pet mesecev, in tisoči, ki so jo ves čas verno poslušali, so bili nekako žalostni preteklo nede-ijo, ker slovenska pesem ni donela po zraku.
Pa pride ta ali oni naš prijatelj iz te ali one naselbine v državi Ohio ali iz sosednih držav in nam začne pripovedovati, kako so ljudje uživali slovenski ra'dio program. Leta in leta niso slišali lepe slovenske pesmice, ra,zven ako so sami v domačem krogu zapeli, in kar naenkrat jim je zadonelo slovensko petje iz zraka.
Mi v Clevelandu in po večjih slovenskih naselbinah Amerike, imamo svoje pevske zbore, ki prirejajo pogostoma koncerte ter se naslajamo ob lepih pesmicah. Toda naši prijatelji v malih naselbinah slovenskih nimajo te prilike. In ravno tem se je s slovenskim radio programom najbolj ustreglo.
Poletenski čas ni ugoden za radio. Vzroka sta dva. Prvič v poletju radio ne nosi glasbenih zvokov tako čisto in točno po zraku kot v mrzlih dnevih ali nočeh. Drugič, naša društva imajo prireditve, izlete, piknike, in vsako društvo pričakuje udeležbe, ki bi pa deloma izostala, ako bi ljudje doma poslušali radio program. Poletje je za izlete, za bivanje v naravi, kjer nam nadomestuje radio žvrgolenje ptičev in pa družinski krožki v gozdovih, po livadah in prijaznih hribčkih.
Ampak v jeseni pride zopet čas, ko se bomo držali doma, ko se bomo zbirali v družinskem in prijateljskem krogu. Čitali bomo lepe knjige, pogovarjali se o tem ali onem, hodili na obiske eden k drugemu, predvsem pa odpirali naše radio aparate in željno čakali, kdaj se zopet začuje slovenska pesmica.
- Da, lepo jo je poslušati, toda program preskrbeti, plačati, urediti in dostojno predstaviti narodu, to je drugo vprašanje. Kot kulturen narod moramo tudi kulturno nastopiti, da si pridobimo spoštovanje tudi drugih narodov.
Kako bomo začeli s prihodnjim slovenskim radio pro- ; gramom?. Dobili smo v naši' prvi "sezoni" mnogo skušenj,, naučili smo se, kako se vodi slovenski radio program, in kar nas najbolj veseli, dobili smo podporo od naših mladih Slo- j vencev, od naših pevskih zborov in od naših slovenskih pev- j cev in pevk sploh. Brez njih ne bi mogli voditi slovenskega radio programa.
Zahvalili smo se vsem dostojno in s hvaležnim srcem, kajti v resnici so bili pevci in pevke, zbori m posamezniki, ki so sodelovali z nami v prvi sezoni slovenskega radio programa v Ameriki. In mislimo ga nadaljevati v oktobru ali novembru. In kot smo že omenili, nadaljevali ga bomo le, ako bomo vsi skupaj držali ter korakali po složni poti.
V	petek, 9. maja, se bo vršil sestanek slovenskih trgovcev in vseh onih, ki se zanimajo za slovenski! radio program, Sestanek se vrši v Slovenskem Narodnem Domu. Treba je, da se sliši mnenje od strani voditeljev sedanjega radio kluba kot od strani onih naših trgovcev, ki bi radi postali člani.
Prilika je dana vsakomur, da se pridruži. 'Kako in kaj bomo poslovali v prihodnji radio sezoni, bo odvisno od tega sestanka. Tudi društva lahko pošljejo svoje zastopnike. Nihče ni izključen, toda ukreniti je treba nekaj prav hitro, ker Amerikanci ne čakajo. Oni želijo naše odločitve, ker izbirati nimamo prav nič.
V	Clevelandu poslujejo tri radio postaje. Ena zahteva $800 na uro, druga $500, tretja $150.00. Torej nimamo izbire, ker $800 na teden ne moremo plačevati. Zato pa, pridite v 'petek na sestanek. Nekaj skušenj smo dobili iz preteklosti, nekaj se bomo skupno pomenili in naredili načrte za bodočnost. Pomnite, da je vsakdo povabljen!
DOPISI
Kenmore, O.—Upam, da bo- ( ste toliko prijazni in mi priobčili teh par vrstic v vašem cenjenem:; listu. Delavske razmere so ravno tako slabe pri nas, kot so drugod. Ubogemu delavcu ni nikjer z rožicami postlano in mu menda tudi ne bo. Tlačen je od strani kapitalizma in izmozgan j do kosti.
Nadalje moram sporočiti tudi; napredek našega Slovenskega i Kluba. Ta klub dela za Sloven- i ski narodni dom in prav lepo napredujemo, akoravno so slabe j delavske razmere. Tudi naše zavedne žene so napravile lep korak k napredku. Ustanovile so si ženski Klub in sicer so sledeče odbornice: Predsednica Mrs, M. Petrič, tajnica in zapisnika-rica Mrs. Albina Obreza, blagaj-ničarka Mrs. Jenny Goloc.
Na seji 4. maja se je sklenilo,
da se priredi veselica v klubovih prostorih, 214 So. Manchester Road, Kenmore, O. Vabljeni ste prijazno na to veselico vsi Slovenci in Slovenke ter bratje Hrvatje iz vseh bližnjih okolic: Barbertona, Akrona in od drugod. Udeležite se te naše veselice 10. maja in tako pripomorete k napredku.
Še posebej apeliram jaz, kot predsednik kluba na vse zavedne rojake in rojakinje, da posetite to našo zabavo. Postrežba bo vsestransko izvrstna in zabave bo\ obilo. Na svidenje 10. maja.
Alois Miser, predsednik
Poročilo iz Bele Ljubljane.—
Poročano je bilo pred kratkim v javnosti o veliki slavnosti, katera se vrši dne 31. maja in 1. junija, to je obletnica, kar je bi- j
la naša naselbina formalno proglašena v "belo Ljubljano." Ta izprememba pa je prišla na površje radi tega, da se obdrži nekoliko več spomina na našo Ljubljano, ki je osrčje Slovenije onkraj širnega morja.
Za časa te proslave, oziroma obletnice, se pa vrše tudi ravno tako formalne volitve kdo bo župan v Ljubljani prihodnje leto. Do 1. maja je bil zadnji čas za prijavo kandidatov. Od 1. maja naprej se ne bo upoštevalo nobene prijave več, ker glasovnice za volitev župana morajq iti v tisk, ker je že zadnji čas za to. Upoštevalo in glasovalo se bo same za one kandidate, kateri bodo na glasovnici. Oni izmed teh, ki dobi največ glasov, bo proglašen izvoljenim od naroda in nihče drugi.
Dosedaj sta se prijavila dva kandidata: Anton Vehovec je kandidat od delavske stranke, j Terezija škur je pa kandidatinja od ženske strani. Ta kandidati-nja kandidira pod žensko stranko in izgleda, da bodo prihodnje leto ženske na krmilu v naši beli Ljubljani.
Da bo javnost nekoliko bolj na jasnem kar se tiče volitev samih, sledi tukaj nekaj podrobnosti oziroma pojasnila. Prodajali se bodo listki za veliko električno svetilko. Listek bo stal samo pet centov. Poleg listka bo pa tudi glasovnica, na kateri bodo kandidatje za župana. Poleg j imen kandidatov bo pa tudi okvir, kjer boste glasovali, oziroma napravili križ, za katero stranko hočete voliti. Več listkov boste kupili, večkrat boste ! glasovali.
Volil bo vsakdo lahko, registrirat se ne bo treba. Da ste pa državljan, se boste izkazali s tem, ako boste imeli kaj Indijan-čevih glav in bivolovih slik vrezanih na nikljih — pa boste dobili kolikor glasovnic boste hoteli, in glasovali za kogar boste hoteli.
Nadalje se je priglasilo tudi že precejšnje število naših ljubljanskih deklet, ki bodo šle v tekmo, katera bo prihodnje leto proglašena "gospodična Ljubljana." Dekleta, na noge, katere se še niste prijavile. Prijavite se takoj. Čim več vas bo, tem večje zanimanje bo in tem živahnejša bo tekma za prvenstvo. Prijavite se lahko pri F. Rupret, 19303 Shawnee Ave., kjer dobite vsa nadaljna pojasnila. Tam dobite tudi listke za tekmovanje.
Do sedaj so se prijavila naslednja dekleta: P. Kovačič, M. Ivovačič, H. Zagorc, S. Tekavčič, J. Muhič, J. Kohler, M. Plut, F. Plut, D. žele, L. Suštaršič, P. Brundič, J. Strnad.
Približuje se mesec junij, to je mesec nevest, v katerem mesecu mladi radi skačejo v zakonski jarem. Zatorej je dana prilika ža one, ki se bodo hoteli javno poročiti na veliki proslavi v beli Ljubljani dne 1. junija. Obrnite se za nadaljna pojasnila takoj na A. Vehovec, 19100 Kewanee Ave. Nadaljna poročila slede pozneje.
Za publicijski odbor:
Mathew Debevec, Frank Lopatich.
Cleveland, O.—Lepo spomladansko sobice je izvabilo več sto Clevelandčanov v prosto naravo. IV nedeljo 4. maja se je podala tudi prva ekspedicija Vesele j Družbe, obstoječa iz: James Ver-bič, John Stopar, Joe Pograjc in nekaj zastopnic ženskega spola, da proučijo za predpriprave pri- ' hodnje konvencije Vesele Druž be, ki se bo vršila v Geneva, O. na farmi Mr. Furlana dne 30., 31. maja in 1. junija. Ker se pri-1 čakuje veliko število ljudi, je Mr. Furlan rekel, da namerava kupiti večje število postelj, da s tem postreže samcem in družinam, da ne bo treba spati stoje, kakor se je to primerilo lansko leto.
Takoj sem mu priporočil ne- j kaj naših slovenskih trgovcev a pohištvom. "Seveda," je reke! Mr. Furlan, "svoji k svojim. Namenjen sem vam dobro postre-či; če ne bo drugače, bodo pa ne-j
kateri spali podnevi, drugi pa ponoči."
Treba je bila, da se organiziramo, da bomo imeli takrat dovolj jesti, ker se pričakuje velike udeležbe. Mr. Furlan mi je pokazal veliko jata kokošje rodbine, nekaj lepo rejenih jagnjet in je tudi rekel, da ima na razpolago tudi šest prešičev (mogoče jih bo imel takrat več). Mr. Furlan je omenil, da pogreša tisto rdečo mašino, ki je lansko leto odnesla vogal hiše.
Ogledali smo si vso farmo in smo konštatirali, da se tam lahko ob enem in istem času tam lahko zabava tisoče ljudi. Videli smo tudi velik stroj, tractor, ki obrača zemljo, dve brazdi naenkrat. Pokazal nam je neki 10 letni dečko, kako hitro da se lahko orje. Rekel je, da of je kakih 25 milj na uro.
Da ne pozabim omeniti tudi j Mrs. Rovtar, ki je menda že naprej vedela, da pride kaka ekspe-Jdicija in se je malo zasukala, pa je bila v par minutah miza polna raznih dobrot, posebno dobre potice. Pohvalili smo jo, da je
izvrstna kuharica in smo se poslovili s zagotovilom, da pride Vesela Družba 30. maja dopoldne in ostane tam tri dni.
Domov grede smo videli, kako lepo cveto breskve, češplje, hruške, jabolka in sploh vse drevje zgleda kakor o božiču, samo da ima sedaj drugo odejo. Na 30. maja bo pa pod temi drevesi že gotovo lepa senca. Torej na svidenje.
Ekspedicija.
Zahvala
Tem potom se najlepše zahvaljujem vrlemu našemu društvu št. 6 SDZ., katero društvo je bilo prava tolažba v naših bednih urah, ko nas je zapustila naša nepozabna soproga in mati. Lepa hvala tudi gl. odboru SDZ., ki je tako hitro izplačal posmrt-nino.
Dragi mi bratje in sestre! Glejmo, da bomo skrbeli, da se naša vrla in dobra mati, Slovenska Dobrodelna Zveza, pomnoži in podvoji v svojem članstvu.
Z bratskim pozdravom Mike Lorber in družina.
JUGOSLOVANSKI NARODNI VRT
Piše Anton Grdina, član eksekutivnega odbora progresivne lige.
Tretja seja za zgoraj imenovani vrt se je vršila v pondeljek večer v S. N. Domu, zastopana po Slovencih, Hrvatih in Srbih.
Po precejšnemu razlaganju se je končno določilo da se začne z akcijo v skupnosti kot Jugoslovani za Jugoslovanski narodni ali kulturni vrt!
Seja je bila zelo zanimiva. Videlo se je od ene strani vse-! splošno zanimanje, od druge I strani se je pa zopet usiljeval !strah: češ, kdo bo prišel na krmilo tega narodnega podjetja, (kdo naj zavzame vodilna mesta. To je povzročilo precej besedi in i zavleklo sejo v pozno uro.
Predno se je pričela volitev odbora, so govorili o koristi narodnega vrta Mr. Chas. J. Wolf-rom, predsednik progresivne lige, ki zastopa narode in Mrs. Jennie K. Zvick, gl. tajnica imenovane lige. Tako se je znjimi udeležila tudi Mrs. John Mihe-lič, soproga našega slovenskega koncilmana. Vsi ti so nas zelo navdušili za to novo organizacijo.
Predno se je prešlo na volitev, je pisec teh vrstic nastopil z obširnim poročilom, v katerem je orisal potrebo, kakšen odbor naj bi se izbral organizaciji, da bi ista zamogla biti v resnici uspešna in mogoča za ves trojni jugoslovanski narod v Clevelandu.
Pisec je povdarjal, da se moramo radi tega, ker je to v prvi vrsti kulturna organizacija, ozirati na naše kulturne može in na vse može, ki v narodu nekaj štejejo in osobito še profesionalne.
Ko je pisec našteval imena vseh v naselbini zasluženih mož, kot so: Božidar Jakac, Ivan Zor-man, potem vse urednike in zdravnike, odvetnike in še druge gospodarske in trgovske može, se je nato vnela prav zanimiva in živahna razprava. Povdarja-lo se je, da se mora ozirati tudi na organizacije in društva, nakar je pisec zopet povedal da je to naj prvo potreba odbora za podlago akcije, in da bo slednji odbor pozval vsa društva in organizacije za pristop. To je bilo odobravano in na to se je izbral začasni aktivni odbor, da takoj
prične z delom za večjo in popolnejšo organizacijo. . Častnim članom je bil imenovan naš umetnik prof. Božidar Jakac, častnim predsednikom pa naš slovenski pesnik Ivan Zor-man.
Za aktivnega predsednika je bil izvoljen Mr. Vatro Grill, podpredsednikom za Slovence moja malenkost, podpredsednikom za Hrvate Mr. E. A. Kordič in za podpredsednikom Srbov Mr. T. Steve Mandič.
Tajnikom centralnega odbora je bil izvoljen Mr. Joseph Pen-ko, blagajnikom pa Mr. Frank Jakšič, zapisnikarjem Ignac Smuk, nadzornikom: Karoll Rotter, Frank Oglar in Mrs. Marian Kuhar.
Zgoraj imenovani odbor bo v kratkem uredil najpotrebnejše, da bo mogoče z nadaljnim poslovanjem nadaljevati delo.
Glavno je, da imamo odbor, kamor se zamorejo odsedaj takoj obračati društva in posamezni rojaki za pojasnila.
Mnogo društev je že pred nekaj meseci sklenilo, da pristopi v to narodno akcijo. Sedaj to lahko store. Sicer še ni vse urejeno, vendar pa se lahko upošteva to, da imamo tajnika in blagajnika.
Katera društva ali pa posamezne osebe so že določile svoto v ta namen, jo lahko izroče blagajniku Mr. Frank Jakšiču, ki se vedno nahaja na North American Trust Co. ali pa tajniku Mr. Joseph Penko, ki je upravitelj Slov. Delav. Doma na Waterloo Rd. Blagajnik in tajnik bosta vodila med seboj zapisnik o dohodkih in o članstvu, kakor tudi o pristoplih društvih. To je omenjeno le za hitro poslovanje, vse natančneje bo objavil pozneje odbor. Naj bo omenjeno, da je po določilu progresivne lige pristop društev v akcijo $5.00 in posameznega člana pa en dolar letno. Sedaj je čas, da se prijavite.
O prihodnji prireditvi, ki se bo vršila v mestnemu auditor i u dne 21. maja poročam v jutraj-šnji številki, kje se dobe vstopnice in kateri so jih že vzeli za raznrodaio.
dušil jok. Jaz sem odšla daleč v tujino, kot mlada in neizkušena deklica, proč od matere v trenot-ku, ko se je njej trgalo srce od skrbi in žalosti kako bo z njenim otrokom. Da, takrat, mati, nisem umela kaj čuti materino ljubeče srce in kakšne odgovornosti ima mati do svojih otrok. Sedaj pa skušam to v polni miri. Ohranimo toraj našim dobrim materam trajen spomin v svojem srcu in spoštujmo jih! A. D. -o-
KAKO SE VARUJEŠ
PRED STRELO
______
Ako ste ob hudi uri na kakem hribu, stopite na najnižji kraj. Vedrit pod visoko drevo ne hodite nikoli, temveč si izberite najnižje drevo, od visokih dreves vsaj kakih 25 čevljev oddaljeno, če ni nizkega drevja, bodite rajši mokri kakor da se izpostavljate nevarnosti za življenje.
Večjo ali manjšo nevarnost spoznate po oddaljenosti strele: kadar je med bliskom in grmenjem prav malo časa, manj kakor eno sekundo, imejte nevarnost za resno in si gotovo izberite najnižji kraj. če ni med bliskom in gromom nič presledka, takrat je nevarnost prav velika; strelonosni oblaki so blizu in človeško telo vleče strelo nase. Ako ni v bližini višjih predmetov, je najbolje leči na tla, toda ne blizu kakega jarka, kjer teče voda; če imate kaj železja in drugih kovinskih stvari pri "sebi, odložite od sebe. Kdor je blizu doma, naj gre v hišo. Suha obleka in suhi prostori so slabi prevodniki strele.
Če hoče kdo iskati največje varnosti, naj ne hodi blizu dimnika, ne blizu vodovodnih ali plinovih cevi, ne blizu stene, kjer je več kovinskih predmetov ali voda, ne pod kovinski svetilnik. Najvarneje je sredi sobe, če ni tam nič kovinskih predmetov. Vsaj eno okno naj bo odprto, da se človek ne zaduši, ako strela udari v hišo. Nevarnost ni zaradi odprtega okna nič večja. Ako odpreš več oken, glej, da ne bo prepiha !
Pri vsakem najmanjšem grmenju trepetati in iskati najvarnejšega kraja, ni pametno. Dokler so strelonosni oblaki prav daleč, so tako malo nevarni, da je naše življenje bolj brez skrbi pred njim kakor ob lepem vremenu pred navadnimi nezgodami, za katere se nič ne zmenimo. Kadar sodite, da je zares nevarno, takrat iščite varnosti, toda ostanite mirni tudi takrat!
--o-
MIŠKA PLEŠE OB ORGLI CAH
Kot pravljico smo brali v šoli pesem ali berilo "Rattenfaen-ge" (podganar), kako je namreč leta 1259 na Nemškem neki čarovnik baje sviral na piščalko in vse številne jate mestnih podgan izvabil v reko Weser, kjer so potonile. Pa vendar ima ta povest nekaj resničnega v sebi, namreč da godba podgane in miši podobno privlačuje, kakor magnet železo. Neki časopis je priobčil pismo, ki poroča o nekem takem dogodku: "Moj brat j ako rad igra na orglice. Nekega zimskega večera zopet vzame orglice in začne igrati. Kar naenkrat izza lesenega opaža I prileze miška in začne tekati v ; krogih naokoli, prav kakor da bi plesala. Brat utihne in miška izgine. Čez nekaj časa začne brat zopet igrati in miška se ; spet prikaže in pleše. Ko brat preneha, tudi miška smukne v : svoje zavetje." In ta dogodek ni edin.
-o-
MOŽ MORA JESTI, KAR SKUHA ŽENA
Budimpeštansko sodišče je v procesu za ločitev zakona nekega železničrja izreklo, da tvori okoliščina, da mož odklanja jedi, ki mu jih skuha žena, vzrok za ločitev zakona, ker to odklanjanje ponižuje dostojanstvo žene.
ZA MATERIN DAN
Ko bi bili vsi dnevi v letu posvečeni našim materam, pa še ne bi bil njih trud za dosti poplačan! Tisoče in tisoče mater zre hvaležno na svoje otroke, ko jo na ta dan obdarijo s cvetlicami ali drugimi darovi. Mislim, da ga ni na svetu, da bi se ta dan ne opomnil svoje ljubljene matere; ako še živi, hiti z veseljem k njej'in ji radosten pokloni svoj dar, če pa že počiva v hladni zemlji, se še bolj živo spominjamo nje, ki nas je neskončno ljubila in to je — mati. Tudi jaz se Te, mati moja, živo spomi-
njam, čeprav Te že krije zemlja enajsto leto. Kako rada in iz ljubezni bi Ti posadila na grob za materin dan rdečih rož, v znak srčne ljubezni, ali tudi to mi ni mogoče, ker me je usoda predaleč pognala od domovine, od Tvojega groba- Ko sem pred osemnajstimi leti zadnjič videla Tvoj žalostni, od skrbi razorani obraz in ko sva si slednjič podale roke v slovo, si mi zadnjikrat rekla: "Hči moja, ako zares moraš v tujino — z Bogom; pridna bodi in povrni se kmalu domov." Dalnje besede ji je za-
Če verjamete, al' pa ne...
Ko|sem zadnjič bral o jagrov-skih litanijah, ki sta si jih pripovedovala Hoffart inPrijatelj, sem bil trdno prepričan, da se je stvar res naredila tako, kot sta pripovedovala. Tudi meni je prišla ena na misel in jo bom povedal in pričakujem, da jo vsak verjame, posebno lovci jo bodo verjeli, ki vedo in znajo, kaj vse se človeku pripeti na lovu.
S Cencovim Tonetom sva šla neke sobote popoldne nad jerebice. Seboj sva vzela psa Lukata, ki ga je nama posodil Kranjč France, ki je pripoznan najboljši jager v vsej Menišiji.
Udarila svH^ jo gori po za-vrteh, mimo Podraževe hiše pod Kucel in sva se plazila za mejo proti Jelen j emu dolu. Tam se je vedno spodilo kakšno jerebico in Tone mi je rekel, da brez jerebic ne bova šla domov. Jaz sem bil tiste čase šele vstopil kot vajenec med izkušene menišev-ske jagre, pa sem se zanesel na bogate Tonetove izkušnje in še bolj na izkušnje psa Lukata, o katerem je šel sloves, da zavoha jerebico tja do Dobške kapelice.
Prišla sva že skoro do ceste, ki se vije po Bezovski gmajni gori na Rožljek, ko najin pes naenkrat obstoji pred nekim grmom, kakor bi ga pribil k tlom. Psi jerebičarji namreč vedno obstoje v pozor, kadar zaduhajo jerebico. S tem dajo lovcu znamenje, naj si pripravi puško. In ko je lovec pripravljen na strel, da znamenje in pes skoči ter spodi jerebico. Potem je pa odvisno od lovca, da sklati jerebico in pes jo prinese lovcu pred noge.. Ampak lovec se ne sme igrati preveč z izurjenostjo psa, ker če dva, ali trikrat zgreši, pokaže pes lovcu zadnji konec in jo pobriše domov. V tem oziru ima pes prav.
Torej Luka se postavi v pozor in Tone mi reče: "Jaka, v grmu so jerebice! Bom dal tebi priliko, da se izkažeš. Pripravi se!" Snamem puško z rame in se pripravim na strel. "Tone, kar reci psu, naj jih spodi. Jaz sem "berajt" in tako bodo padale kot orehi, če potreseš drevo."
Tone da znamenje psu, n a j spodi jerebice. Pes skoči proti grmu in zopet obstane. Tone mu da zopet znamenje, naj jih vendar spodi, pes pa kar stoji na mestu, kot pribit, jaz pa nestrpno čakam, kdaj bodo zletele jerebice, da jih sklatim par, pa živa duša se ne prikaže iz grma.
Stopiva bližje, da vidiva, kaj je vendar za ena pošast, da pes ne spodi jerebic. Greva do grma in sujeva z nogami vanj, pa niti muha ni zletela iz njega.' Pogledava psa: ta še vedno stoji na istem mestu v "pozor," ; znamenje, da na vsak način nekaj ni v redu tam okrog.
"Brez nič ni," pravi Tone, : "sicer ne bi pes stal tako. Poznam ga in vem, da on čuti je-| rebico. Ukazal mu bom, naj začne iskati, ti pa pazi, da boš streljal, kadar bo letelo." In Tone res ukaže psu: "Išči!" Pes, ne boai len, začne na vso moč grebsti pod grmom. Koplje in koplje in odmetava zemljo, da se je :kar prašilo. Ko je kopal kakih ; 15 minut, postoji in se zmag°" slavno ozre v naju. Nato seže £ gobcem v luknjo in prinese na dan veliko, lončeno fajfo. Vsa začudena stopiva bližje, da sj ogledava to fajfo in pomislite si najino začudenje, ko vidiva, da je bila na fajfi naslikana bica, katero je bil pes notri v zemljo zaduhal. Pa če verjame te, al' pa ne!
I
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 7TH, 1930
Glasilo S. D. Z.
^H»i»n»ii»»»nt»»»»mmn»n»»»»»»»»»»»»»>n>n»:»mH»mttmttttnttm:
Slovenska Dobrodelna Zveza
The Slovenian Mutual Benefit Ass'n.
UST. 18. NOV. • 1910.
v DRŽAVI OHIO
INK. 13. MARCA 1914
V DRŽAVI OHIO
Sedež v Clevsland-u, O. 6233 St. Clair Avenue. Telephone: Endlcott 0886.
Imenik gl. odbora za leta 1929-30-31
UPRAVNI ODBOR)
Predsednik: JOHN GORNIK, 6217 St. Clair Ave.
I.	Podpred. FRANK CERNE, 6033 St. Clair Ave.
II.	Podpred. JULIJA BREZOVAR, 1173 E. 60th St. Tajnik: PRIMOŽ KOGOJ, fir, 18 Edna Ave. Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 1052 E. 62nd St. Zapisnikar: JAMES DEBEVEC, 6117 St. Clair Ave.
NADZORNI ODBOR:
1)	JANKO N. ROGELJ. 6207 Schade Ave.
2)	LOUIS J. PIRC, 6117 St. Clair Ave.
3)	IGNAC SMUK, 6220 St. Clair Ave.
POROTNI ODBOR:
1)	LOUIS BALANT, 1 808 E. 82nd St., Lorain, O.
2)	LOUIS J1CRKIČ, 971 E. 76th St.
3)	ALBINA NOVAK, 6030 St. Clair Ave.
FINANČNI ODBOR:
1)	FRANK M. ,IAKŠI<\ 6111 St. Clair Ave.
2)	LEOPOLD KUSHLAN, 19511 Nottingham Rd.
3)	JOSEPH LEKAN. 3556 E. 80th St.
GLAVNI ZDRAVNIK:
DIC. F. J. KERN, 6233 St. Clair Ave.
GLASILO ZVEZE:
AMEIU&KA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave.
Vse denarne zadeve in utvari, ki se tičejo Upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika.
Vse pritožbine zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Louis Balant 1808 E. 32nd St., Lorain, O.
^Hmmmm»mmaummumittu»mmmtmj«m«»:ammmnmu»mHm:m
(Dr. Leon Brunčlco)
KRIŽI IN TEŽAVE
"Utegneš imeti prav," je so-Pel. "Povodni mož že pošilja fiad naju svojo osveto." Hotel se je zasmejati, toda mu ni šlo Prav do srca. Spet je bil šinil Preko črnega nebesnega svoda blisk, da jima je za trenutek vzel pogled. Takoj nato pa je sPet zavladala tema.
Rezika je vsa zbegana obstala. Prijela je svojega spremljevalca za roko in se krčevito sti-snila k njemu. Tresoča se po vsem telesu je skrila svoj obraz njegove prsi, kakor da se boji z odprtimi očmi gledati ta grozdi naval razjarjenih elementov.
"Tu ne moreva ostati," je opo-2ai"jal Ferdo. "Preveč sva izpostavljena nevarnostim. Skušaj-va priti pod kako košato drevo, ^eden vlije!"
Držeča se za roke sta drvela t^eko planote in po pobočju na-vzdol, črez drn in strn, ne bri-£ajoč se za kamenje, ob katerem ®ta se spodtikala. Zdaj je padel 0ll» zdaj ona. Toda vedno dalje 8*-a hitela po strmini navzdol kfez cilja. Samo to sta vedela, r'a morata priti kje pod streho.
Prve težke kaplje so še pada-e> ko sta slučajno zadela ob na-Vadni kolovoz. Brez daljšega pomisleka sta mu sledila, vesela, da Jlr>ia je sploh bilo usojeno priti ,ila prvo sled človeške delovno-Črez nekaj časa jima je v ^vji burji završalo nasproti ^evje. Košate krone bukev so Pošastno zibale, vmes pa so Vzdihovale vitke jelke in ječale izreke. Veje so škrtale in po-^le, debla so se lomila in hre-padala v neprodirno temo. j fralje, vedno naprej sta beža-Ferdo in Rezika. Metalo ju je Zanašalo, da sta komaj vzdržala
ravnotežje. Nad njunima ^javama pa je tulilo in žvižgalo, 1 .ašni vihar jima je jemal sapo. se je kresal za bliskom. Naenkrat, kakor na povelje jevidne sile, je zavladal mir. ,Pev j e je vzravnavalo svoje .'Onjene glave, tuljenje v vrho-J* je umolknilo. Nastala je ti-v toda tako pošastna in strati da sta z grozo pričakovala, j J bo. Rezika se je spotaknila °bupno zavpila. Tedaj pa, kakor da se je nebo Salo od obzorja do obzorja,
vse okoli se je zasvetilo, črne sence so se pojavile na desno in levo, dih je zastajal, takoj nato pa grozovit tresk. Kakih petdeset korakov pod njima je udarilo v neko drevo. Kakor da so vremenski čarovniki v oblakih samo čakali na to znamenje, da odprejo vse nebeške zatvornice, se je potem vlilo kakor iz prevr-njenega škafa.
Vendar pa je svit zadnjega bliska pokazal nedaleč pred njima samotno jaso in ob gozdnem parobku leseno kočo. Ferdo jo je zagledal. Kakor stavi utopljenec vso svojo zadnjo nado v slabotno bilko, plavajočo po vodni gladini, tako si je oddahnil Ferdo pri pogledu na to preprosto človeško bivališče. Prijel je Reziko ter jo bolj nesel ko vlekel pod streho. Še deset skokov in bila sta na varnem. Ferdo je prižgal užigalico, da si ogleda zavetišče.
Bila je to iz debel, vej in sko-rij surovo sestavljena koliba, kakršne so si v prejšnjih časih gradili oglarji po pohorskih šumah. Pokrita je bila s skorjami in vejami, na katere je bila naložena praprotovina in prst. V kotu za durmi sta stala dva ploščnata kamna, vzporedno položena v majhno kotlino, katero je izpopolnjeval kup pepela. Nad to pripravo, ki je očividno služila za, ognjišče so visele na steni ponve, lonci in druga posoda. Tudi nekaj koruzne moke, masti in čebule se je našlo. Ob nasprotni strani je bilo ležišče, napravljeno iz praproti in mahu ter pogrnjeno s cunjami. O kaki mizi, stolu in oknih ni bilo sledu.
Ferdo je iztaknil poleg ognjišča ogorek treske ter jo prižgal. "Boljše kakor nič," je dejal, do-čim se je Rezika, vsa zmučena in zbegana, zgrudila na kup cunj ob steni. Mokra sta bila oba, vendar, k sreči ne do kože, ker sta se baš še ob prvem izbruhu plohe rešila pod streho.
Zunaj je neurje divjalo z vso razbrzdano silo naprej. Zdaj pa zdaj je zabliskalo in zagrmelo, da se je majala zemlja, vmes pa je lilo kakor v potokih brez konca in kraja.
Ferdo se je polagoma privadil na to grozno godbo razbesnelih prirodnih sil, pa tudi Rezika si je opomogla od prvega strahu in napora. Zavest, da imata streho nad seboj, in da ju četudi le slabe stene ločijo od neposrednega stika z nevihto, jima je vračala pogum. Ferdo je z gorečo tre-sko neprestano stikal po koči, pregledal in premetal vse, kar mu je prišlo pod roke, in končno
res iztaknil kos lojeve sveče ter par zrnc kave, cikorije in sladkorja.
"Hura,!" je zaplesal po tesnem prostoru.
"Kaj nam pa morejo, morejo, morejo! Nič! Glej, slavnostno razsvetljavo ta-le žarnica iz volovskih čreves, za primerno razpoloženje najinih želodcev pa ti skuham kavo, da je sam turški sultan niti na svoj rojstni dan ne pije boljše."
"Stoj!" , Rezika je, kakor nanovo oživljena, planila kvišku.
"Kar se tiče.1 razsvetljave, prepuščam stvar tebi. Toda kuhanje si ne dam vzeti." Iztrgala je Ferdu kavina zrna iz rok, pograbila ponvo in že je izginila pri durih na prosto. Toda takoj je priletela zopet nazaj. "Uh!" grozno je zunaj. Kar streslo me je. Pojdi z menoj, Ferdo. Vsaj med durmi stoj, da te bom videla!"
"Med portalom se reče," pristavi Ferdo hudomušno in stopi za Reziko. Silen piš ju je objel in ju skoro vrgel nazaj. S tako naglico menda še ni nikoli pomivala posode kakor v tem trenutku. Lasje so ji vihrali v črnih, mokrih pramenih, kajti z neusmiljeno, kruto slastjo se je vrgel veter med nje.
Ko je bilo pomivanje opravljeno, je natočila Rezika deževnice v ponvo, smuknila v kočo k ognjišču ter zbrala nekaj treščic in drv. Kmalu je veselo zaprasketal čgenj, z dolgimi jeziki lizajoč pristavljeno posodo. Ferdo pa je bil med tem prižgal svečo in jo postavil na polico nad "knežjim špampetom" kakor je krstil preprosto ležišče. Prijetna toplota se je raztezala po kolibi.
Voda v ponvi je vrela in Rezika je baš hotela zakuhati kavo, ko se šele spomni, da ni za-mlela. Iskala je mlinček in iskala, vse je prebrskala, toda ni ga bilo. Vsa obupana se je vsedla pred ognjiščem ter zalomila z rokami, da se je Ferdo glasno zakrohptal.
"Kaj pa zdaj?" je viknila z medlim glasom.
"Pa nastopil je gospodar stvarstva in zadivil svet s svojim razumom," je z zanosom odgovoril Ferdo. Izpod "špampe-tovega" vzglavja je prikotalil dva kamna, enega večjega, drugega manjšega, podložil krog in krog lonec, ponve in klobuk ter začel drobiti, oziroma, kakor se je izrazil, mleti kavina zrnja med kamenjem. Počasno in nerodno je bilo to opravilo, toda končno je bilo tudi to izvršeno. Ko je kava dišala iz skodelic, to se pravi: iz pločevinastih loncev, sta jo posladila s sladkor-čki iz izletne zaloge, se udobno vsedla na ležišče ob steni in začela srebati. Iz nahrbtnika sta privlekla še razno drobnarijo za pod zobe in večerja je bila gotova.
Zunaj je bila med tem že črna noč legla črez hrib in dol Še vedno je grmelo, votlo in zategnjeno, toda prihajalo je že bolj od onstran grebena.
"Božansko!" je opomnil Fer do. "Tako se mi zdi, kakor da že od vekomaj stanujem v tem brlogu. Prav nič si ne želim ni kamor. Če treba, ostanem tu še do sodnega dne, do vstajenja."
"Pa vendar ne misliš, da boš kdaj zveličan?"
"Boš? Sem že! Ali niso to nebesa, prava pohorska nebesa; ta palača luči, zunaj koncert vseh besov pod taktirko bliska, tu notri ob moji strani pa kraljica vsega vesoljstva! Iz njenih lic mi sije najjasnejše ne bo. V njenih dolgih, kakor pragozd gostih laseh, spuščenih do tal, je najveličastnejša noč.
"Za Boga!" krikne Rezika in si vsa prestrašena seže v glavo "Kaj si boš mislil o meni!" In z drhtečo roko si je začela urejevati bujne kodre. Toda Ferdo jo je ustavil in planil na kole na, da se je njegov lonec ogor čeno zakotalil po tleh.
"Nikar, Rezika!" In položivš ji glavo v naročje, je burno na daljeval: "Že dolgo sem hrepe nel po samoti s teboj. In glej
ali ni prst božji v tem, da naju je zalotila danes tu zgoraj nevihta in da naju je prisilila, zateči se v to borno zavetišče! Najina ljubezen je ukazovala elementu narave sama, da bi mogla združiti dvoje src, koprnečih že tedne drugo po drugem. Ali ni res tako?"
"Ferdo, mene je strah tvojih besed. Pusti mel Jaz moram domov. Moja teta me pričakuje in bo vsa vznemirjena, da me tako dolgo ni."
"Motiš se, dragica. Ona sedaj mirno spi spanje izživelih ljudi. Nje ne mučijo več utripi mladega srca, razpaljenega v prvi ljubezni! Jaz pa sem noči in noči zaman iskal miru in pokoja."
"Živi ogenj govori iz tebe, Ferdo! Tako te ne morem in ne smem poslušati. Pusti me, jaz moram domov."
(Dalje prihodnjič). --o-
Prerokuje se vojna med Rusi in Poljaki
London, 6. maja. — Bivši litovski diktator Waldemaras poroča, da je vojna med Poljsko in Rusijo neizogibna, in bo prišlo do spopada med Rusijo in Poljsko tekom enega leta. Poljska, pod diktatorjem Pilsudskim, želi na vsak način p o la s t i t i se Ukrajine in Litvinske, katere dežele zahteva iz zgodovinskih vzrokov za sebe.
MALI OGLASI ~
OBVESTILO!
Ako se kdo želi javno poročiti na veliki slavnosti v "Beli Ljubljani" dobi takoj pojasnila pri Anton Vehovec, 19100 Kewanee Ave. Tel. KEnmore 2565-M.
(May 7-9-13-16-20-23)
Naprodaj
radio aparat, Atwater-Kent, s kabinetom. Proda se tudi šivalni stroj. Rabljeno samo šest mesecev. Proda se poceni. — Vprašajte na 982 E. 67th St.
(109)
Naznanilo
Članstvu društva Slovan št. 3, SDZ tem potom naznanjam, da se bo vršila redna seja drugo sredo v maju in ne tretjo sredo. Na, tretjo sredo se začne ponovna konferenca delničarjev Slov. Nar. Doma, zatorej je bila premestitev potrebna. Torej vas vabim, da se polnoštevilno ude-ežite društvene seje drugo sredo v maju ter ukrenete vse najboljše za naše dr-uštvo. Tretjo sredo pa na ponovno konferenco Slov. Nar. Doma ter tudi tam ukrenite, kar je po vašem prepričanju najboljše za S. N. "Jom, ki je last slovenskega naroda. Enkrat pa skupaj zapoj-mo: za Dom, za Dom, za Dom se branil bom! Bratsko vas pozdravlja, Jos. Okorn, tajnik.
Želodčno zdravilo je
prineslo spanje
"Winnipeg, Man., Canada, 21) marca. Posledica prve steklenice Triner-jevega Grenkega Vina je čudovita. Spanje se mi je vrnilo, in prebava redna. A. Brezner." Zakaj trpeti?
trinerjevo grenko vino
je želodčno zdravilo, priporočeno od mnogih zdravnikov. Jemljite ga redno v malih količinah in vaše želodčne neprilike bodo izginile. V vseh lekarnah. Vzorci zastonj od Joseph Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
Izučen mesar
išče delo. Vpraša se na 6032 Glass Ave.
Farma naprodaj
95 akrov, 20 milj od Public Square. Hiša ima 8 sob, vse mestne naprave, kot fire place, omare za knjige, kabineti za posodo, plin, elektrika, voda v hiši, kopališče, furnez, polna klet, in še en bungalow, ki ima 5 sob, dva hleva, dvojni silo, kookšnica, žitnica, prostor za orodje, vse potrebno orodje, traktor, 6 krav, dva dobra konja, 100 kokoši. Vse čisto. Prodam ali zamenjam, cena je nizka. 3Ž69 W. 23rd St. blizu Denison Ave.	(107)
Popolnoma nov Ford
rabljen samo 3000 milj, opremljen z vsemi pritiklinami, se proda radi odhoda v domovino j ako poceni. Pozve se pri Miha-ljevich Bros. 6201 St. Clair Ave.	(107)
Tri sobe
vsaka za sebe se oddajo v najem fantom. 1434 E. 49th St.
(108)
Brivnica in slaščičarna
se proda. Lepa prilika za Slovenca. Zglasite se na 5305 St. Clair Ave.	(108)
SELITEV
Naznanjam, da selim pohištvo in vse drugo blizu in daleč. Dobra postrežba in zmerne cene. John Oblak 1161 E. 61st St. Tel. HEnderson 2730 (wed.-fri.-x)

BIRMA
NAJVEČJA ZALOGA
moških in ženskih zapestnih
UR
Specialno za birmance $g%.00
o
naprej
VEDNO V ZALOGI
Ženske in moške zapestne ure z z kovinasto zapestnico vseh svetovnih izdelkov
ELGIN ILLINOIS WALTHAM BENRUS HAMILTON HELBR0S
FRANK
CEH
CREDIT JEWELRY, RADIO & MUSIC HOUSE
6033 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 0465
V najem
se da stanovanje, štiri sobe in kopališče. 8101 Grand Division Ave. . .	(May 7. 10. 12.)
V najem
se da stanovanje, obstoječe iz štirih sob in kopališča. 1263 E. 55th St. Vpraša se na 1016 E. 61st St.	(May 7. 10. 12.)
Naznanilo
Iz urada društva Katoliških Borštnarjev v Collinwoodu se naznanja, da se vrši prihodnja seja dne 8. maja, v navadnih prostorih. Prošeni so; vsi člani, da se te seje udeležijo, ker bo ta seja velikega pomena. To je zadnja seja pred konvencijo, ki se bo vršila v Clevelandu. Posebno one prosim, katerih že delj časa ni bilo na seji, da se te seje udeležite. Na prihodnji seji se bo sprejelo lepo število novih članov v naše društvo. Z bratskim pozdravom, Frank Martich, predsednik.
Stanovanje
obstoječe iz šestih sob, se odda. Za odraslo družino. Kopališče na razpolago. Vprašajte na 6801 Bayliss Ave.	(109)
POZOR, MATERE!
VNDELJ0, ll.MAJA,
praznujemo materinski dan. Kot posebno darilo ob priliki tega dneva bomo podarili v nedeljo
VSAKI MATERI, KI PRIDE V NAŠ FOTOGRAFSKI URAD, ENO SLIKO
zastonj
želeč vsem slovenskim materam dobro zdravje in srečo, ostajamo s spoštovanjem
Bukovniks
STUDIO
v Slov. Narodnem Domu
Selitev in razvažanje!
PO MESTU ALI V ODDALJENE KRAJE
L Gregorčič & Klemenčič
15800 Holmes Ave.
Telefonirajte EDdy 2558-W za točno postrežbo.

Zakaj si podaljšati bolezen?
$10.00 X-žarki -preiskava za $1.00
Za hitro In gotovo olajganje akutnih in kroničnih bolezni, moških in iennk, se posvetujte z Doctor Bailey-jem, ki jo z uspehom zdravil tisočo ljudi v zadnjih 30 letih. Vse bolezni v krvi, koži, hemoroide, otrpnenjo žil, v iolodcu, pljučih, odprtih ranah, visok pritisk krvi, lodice, kronično gnojenje, hitro ozdravimo. Ker se nahajamo v kraju, kjer ni drag rent, imamo lahko nizke cene. Ce se sami zdravite, ali rabite zdravila nepravilno, je nevarno.
Doktor BAILEY "specialist"
Soha JM, 737 Prospect Avenue, Cleveland, O.
Uradne ure: 9:30 d« 7:30 dnevno, ob nedeljah samo no dogovoru. Mi govorimo slovensko
Ambulantna postrežba
Ponoči in podnevu
A. Grdina in Sinovi
pogrebni zavod 1053 E. 62nd STREET
PRVI SLOVENSKI FOGKEBNIKI V CLEVELANDU
HEnderson 2088
Nova ambulanca	Avtomobili za vse prilike
m
F. ZAKRAJSEK
Kdor hoče najboljšo postrežbo z zmernimi cenami, naj se obrne na to družbo v slučaju smrti svojega dragega. Vodim pogrebe nad 20 let v naselbini. Odprto noč in dan.
1105 Norwood Rd.
Tel. ENdicott 4735
Podružnica 18321 Edgerton Kd.
KEnmore 2892
MATERIN DAN!
Bazvc&elite srce svoje matere s zavojjckpm Čokoladnih bopbončkpv, katero ima na veliko izbiro slaščičarna
MARY KUSHLAN, 6415 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu	ENdicott 9566

AMfeRI^KA DOMOVINA,^ MAY 7TH, 1930
predvsem moramo najti tega idijota."
"Saj ste slišali, kaj je rekel župan Senešal: da je poslal orož nike za njim."
Anton se je zaničljivo namrd nil in rekel:
"Če pričakujejo, da ga bodo orožniki ujeli, se motijo, razen če se jim Kokolo sam ne preda.'"
"Kako mislite to?"
"Zato, gospodje, ker ga tu na okrog ni človeka, ki bi tako natančno poznal vse steze in stezice in vse votline in golobine v gozdu, kakor ta nepridiprav, ki je skoraj vse svoje življenje preživel po teh votlinah. In ker se popolnoma lahko preživi s koreninicami in jagodami, pre-tečejo lahko trije meseci, preden se prikaže spet na dan."
"Ali je mogoče?" je rekel go spod Folgat.
"Jaz poznam samo enega človeka, ki bi utegnil najti Koko-lo-a, in to je Mihael, sin našega vrtnarja.; to je tisti fant, ki ste ga videli spodaj."
"Pošljite ponj," je rekel baron šandor.
Kmalu nato se je pojavil Mihael, in ko je slišal, kaj žele od njega, je rekel:
"Seveda, naredi se že, ampak lahko ne bo. Kokolo ima sicer človeško pamet, toda njegov instinkt je živalski. Nu, vseeno, poskusil bom."
Ker sta zdaj baron in odvetnik opravila, kar sta se bila namenila opraviti, sta se poslovila od Antona in odšla. Ko sta prispela domov, ju je Dionizija že pričakovala. Ko sta vstopila, je vstala ter ju pozdravila. Bila je zelo bleda.
"Kaj, ti si sama tukaj?" je vprašal stari gospod. "Zakaj se te pustili samo?"
"Nikar se ne jezi, očka. Sama sem prosila grofico, ki je zelo utrujena, naj pred obedom za eno uro leže."
"In tvoji teti?"
"šli sta ven, očka. Najbrž sta sedaj pri gospodu Galpinu."
Gospod Folgat se je začudil in vzkliknil:
"Oh!"
"To je neumno !" je rekel baron.
Toda mlada deklica mu je zaprla usta z nekoliko besedami, rekoč:
"Jaz sama sem ju prosila, naj gresti tja."
V.
Dionizija in gospodični Lava-rande so bile obupane nad Jakobovo usodo; Kaj si je neki mislil revež v dolgih štiriindvajsetih urah, ko ni bilo nobenega glasu od njegovih prijateljev? Ali se ne smatra popolnoma pozabljenega in zapuščenega?
"To je nemogoče dalje prenašati," je rekla Dionizija. "Na vsak način moramo k njemu, pa naj stane, kar hoče."
"Ampak kako?" je vprašala grofica, Jakobova mati.
"Tega še ne vem, toda na. vsak način je treba najti pot. Sama se ne bi drznila podvzčti ničesar, toda ker ste vi ob moji strani, imam pogum. Pojdimo \ jetnišnico."
Stara gospa si je takoj ogr nila plašč in rekla:
"Jaz sem pripravljena; torej pojdive!"
Obe sta že ponovno čuli, da je Jakob zaprt v "samotni celici,'1 toda nobena izmed njiju ni razumela polnega pomena te besede. Imeli nista niti pojma, kaj se to pravi, pustiti človeka, popolnoma samega ž njegovim zločinom v celici, izročenega na milost in nemilost drugemu človeku, čigar dolžnost je, iztisniti in izsiliti priznanje iz njega.
"Vem, da mi ne morejo zabra-niti obiskati mojega sina," je rekla grofica.
"Seveda ne," je pritrdila Dionizija. "Poleg tega pa jaz tudi poznam ječarja Blangina,; njegova žena je bila prej v naši službi."
Ko je torej mlada gospodična potrkala na vrata jetnišnice, je bila polna dobrih upov in nad. Blangin sam je prišel k vratom, in ko je ugledal pred seboj ti dve ženski, je zelo osupnil.
"Prišli sva obiskat gospoda Biskorana," je rekla Dionizija hrabro.
"Ali imata pismeno dovoljenje, moji daitii?" je vprašal je-čar.
."O katerega?",
"Od Galpina."
"Ne, midve nimava nikakega dovoljenja."
"Potemtakem mi je zelo žal, da vam moram povedati, da ne morete obiskati gospoda Boisko-rana. On je zaprt v samotni celici in jaz imam stroge tozadevne ukaze.
"Ampak vaši ukazi se ne morejo nanašati na to gospo, ki je Boiskoranova mati," je rekla Dionizija ter pokazala na grofico.
"Moji ;ukazi so napram vsem enaki, madame."
"Vem, da ne boste tako trdo-srčni, da bi zabranili ubogi ma ter,, da vidi svojega sina."
"Oh, madame, pri tem ne mo rem ničesar storiti." •
Zdaj se je prvikrat ubogi deklici zazdelo, da bo vse njeno prizadevanje za man. Vendar poskusila je še enkrat in s solza mi v očeh je rekla:
"Toda moj dragi gospod Blangin, pomislite name! Kajne, da mi moje prošnje ne boste odbili? Ali ne veste, kdo sem? Kaj niste nikoli slišali svoje žene govoriti o meni?"
Ječar je bil ganjen in je odgovoril :
"Vem, gospodična, koliko hvale sva vam dolžna, jaz in moja
žena. Toda jaz imam svoje ukaze, in prepričan sem, gospodična, da ne želite, da izgubim svoje službo."
"če izgubite to službo, vam jaz, Dionižija šandorova, obljubljam drugo, ki bo dvakrat boljša od te."
"Madame!"
"Menda vendar ne dvomite v mojo besedo?"
"Bog me obvari, madame!' Ampak pri tem ne gre samo za
mojo službo; v tem slučaju bi bil tudi strogo kaznovan.
Grofica je izprevidela, da ga Dionizija ne bo mogla pregovo riti, zato je dejala:
"Nikar ne sili, otrok. Pojdiva nazaj."
"Kaj, nazaj? Ne da bi preje izvedeli, kaj se godi za tem mračnim zidovjem; ne da bi vedeli je-li Jakob živ ali mrtev?"
Bilo je očividno, da se ječai bori sam seboj. Nenadoma se je
naglo ogledal okoli sebe, nato pa. hitro in tiho rekel:
"Sicer bi vam niti tega ne smel povedati, toda ne morem drugače, kot da vam povem, da je gospod Boiskoran zdrav."
•"Ah!"
"Včeraj, ko so ga privedli sem, je bil obupan. Vrgel se je na posteljo in obležal tam najmanj dve uri, ne da bi se premaknil Menim, da je plakal."
(Dalje prlhodnllfi)
POZOR! POZOR!
Ml izdelujemo., furneze, kleparska dela, splošna popravila, vsa dela iz medenine in bakra. Točna postrežba. Se priporočamo za obila naročila.
Complete Sheet Metal Works
F. J. DOLINAR
1403 E. 55th St.
Tel. HEnderson 4736
__(w. f.)
Spredaj k, sredmi
Spredaj, v sredini izložbenega stojala —je v vsaki dobri prodajalni cigar prostor Webster j evih cigar, kjer jih mnogoštevilni prijatelji hitro in gotovo najdejo, in kjer opozorijo nase nove prijatelje.
Led in premog
Kdor potrebuje led ali premog, naj pokliče nas. Damo vedno najboljšo postrežbo.
JOS. KERN
ICE & COAL, DELIVERY 1194 E. 167th St.
KEnmore 0250-M
Popularnost cigare zavisi od njene kakovosti; prostor v stojalu se ravna po popularnosti. Denite dve in dve skupaj in dobite ves Websterjev odgovor.
POZOR!
Opozarjam cenjena društva, da bom imela posebne cene na sladoledu za piknike: iralona, 40 kosov, samo $1.80. Tudi velik popust na Webster in La Palina cigarah. V slučaju, da kaj ostane, vzamem nazaj. Se priporočam za obila naročila.
MARY KUSHLAN
SLAŠČIČARNA V SLOV. NAR. DOMU 641S ST. CLAIR AVE. ENdicott 9566
Vsaka' je zavita v Cellophane ovoj, gotovo.
tlirXXXXXXXXXXXXXXXXTTTTTr
■ WILLIAM A. VIDMAR
- SLOVENSKI ODVETNIK >
M	"
M	»
h 212-214 Engineers Bldg. « J	Tel. MAln 1195	S
k	VRE : 9 do 5	m
M	»
m Stanovanje: 18735 Chapman Ave " * Tel. KEnmore 2307-M '
tlllXIITIIIITTTITIIIIttTT^
jZcl spremembo-poskusite
Webster
K^LaccuL. jQ^
in viije do PETINDVAJSET CENTOV
DR. J. V. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK •lSl ST. CLAIR AVE.
V Kuumra poalopju Nad North Aaarlcas baaka Vhod aama la M. eaata Gaverlmo aloraaaka. I* lal aa St. Clair Ava. _(W. B.)
[RAZVAŽALCI — THE BEAR WOLF COMPANY, CLEVELAND, O.]
V LEPEM ALI GRDEM VREMENU NA ŠPELKOTOVEM VRTU
Igral bo Špehkotov kvartet, ki je znan po svojem izvrstnem radio nastopu.
Na programu so razne dirke in kontesti, pečeni janci in krompir. Za vsako točko je krasno darilo: Posebno darilo dobi mati, ki predstavi največje število svoje družine.
MATERINSKI DAN (Mothers Day)
V NEDELJO, 11. MAJA, 1930
se vabi vse prijatelje dobre zabave na
TRUCK BO VOZIL OD BLISS RD. NA PROSTOR OD 1. DO 7. URE ZVEČER, VSAKE POL URE.
PIKNIK
ki ga priredijo
DELAVCI SLOVENSKE LIVARNE
(The Euclid Foundry Co.)
Nasvidenje!
DELAVCI

\ SAMO ZA EN LAS
i Spisal GABARIOD """i	sa "AmerlSko Domovino" f
A. SAP EC.
"To je tajnost, za katero še danes ne vesta niti gospodov oče, niti ne njegova mata. Tudi jaz sem izvedel za to slamo po naključju. Nekega dne !je namreč moj gospodar padel v dotič-ni hiši po stopnicah ter si iz-pahnil nogo, nakar je poslal pome, da, sem mu stregel. Lahko mogoče, da je kupil to hišo pod svojim lastnim imenom, toda toliko mi je znano, da pod svojim pravim imenom tam, ni bil znan. Imeli so ga za Angleža, Mr. Bur-netta, in imel je v službi tudi neko angleško hišno."
"In ona druga oseba?"
"Oh, gospod, o njej vam.ne morem ničesar povedati, kajti ne samo to, da ne vem, kdo je bila, temveč ne morem tega tudi niti izdaleka slutiti, kajti delali so s skrajno previdnostjo. Ker vam nameravam vse odkritosrčno povedati, vam moram priznati tudi to, da sem sklenil povprašati o tem ono angleško služkinjo. Ta mi je povedala, da ve prav tako malo, kakor jaz sam; rekla je, da ve le toliko, da prihaja v hišo od časa do časa neka dama, katere pa ni še nikoli videla. Gospod je vedno tako uredil, da ni bilo služkinje v hi' ši, kadar je dama prišla ali odšla. Kadar je bila dama pri njem, ji je gospod sam stregel. Kadar sta se pa hotela izpreha-jati po vrtu, je gospod poslal služkinjo s kakim opravkom preč, bodisi v Pariz, bodisi v Versailles."
Gospod Folgat si je začel vihati brke, kakor je bila njegova navada, kadar se je pričel za kako stvar zanimati. Za trenotek je mislil, da vidi pred svojimi duševnimi očmi žensko, ženo, ki je vselej na dnu vsakega velikega preobrata v življenju moža, takoj nato pa je njena podoba izginila izpred njegovih duševnih oči. Toda naj si je belil glavo, kakor je hotel, najti ni mogel nobene niti;, katere bi se oprijel. Končno je še enkrat vprašal:
"Toda, moj dragi Anton, ta Velika ljubezen vašega gospoda je bila nato končana, ne?" • "Zdi se tako, gospod, kajti sicer se gospod Boiskoran, po mojem mnenju, ne bi ženil z gospodično Dionizijo."
Ta argument sicer "ni bil baš prepričevalen, toda mladi odvetnik ni k temu ničesar pripomnil. Čez čas pa je vprašal:
"In kaj mislite, kdaj se je ta zadeva končala?"
"Med vojno sta se morala gospod in tista dama ločiti, kajti gospod ni več ostal v Parizu. Postal je poveljnik dobrovolj-ske stotnije, nakar je bil v bitki ranjen v glavo, kar jnu je iz-poslovalo križ častne legije."
"Ali še vedno lastuje ono hišo v Vinski ulici?" "Mislim da." "Zakaj to mislite?" "Zato, ker pred nekaj tedni: ko sva šla jaz in gospod v Pariz, mi je gospod rekel: 'Vojna in komuna sta me drago stali, moj dragi. V zidovje moje hiše je udarilo več kakor dvajset krogel in v hiši so bili izmenoma nastanjeni frankterirji (civilno prebivalstvo, ki se bojuje s sovražnim vojaštvom), in redni vojaki. Zidovje je porušeno in niti en kos pohištva ni ostal cel. Moj arhitekt mi je povedal, da me bodo popravila stala svojih deset tisoč dolarjev."
"Kaj? Popravila? Torej misli potemtakem še stanovati v oni hiši?"
"Takrat ni bilo glede gospodove poroke še ničesar določenega. In vendar-"
"Vendar je to dokaz, da se je Boiskoran med tem vsaj še enkrat sestal zono misterijozno
damo in da vojna ni prekinila njunih odnošajev."
"To je lahko mogoče."
"In ni nikoli več imenoval one dame?"
"Nikoli."
V tem trenotku se je zaslišal v veži kašelj gospoda Šandorja, oni kašelj, ki ga kašljajo ljudje, ki hočejo opozoriti na svoj prihod. Gospod Folgat je rekel:
"Pri moji veri, gospod, pravkar sem vas hotel iti iskat, ker sem se bal, da se morda ne počutite dobro."
"Hvala," je odvrnil stari gospod, "sveži zrak mi je dobro del."
S temi besedami je sedel, odvetnik pa se je obrnil spej; k Antonu, rekoč:
"Torej, nadaljujmo. Kako je bilo onega dne pred požarom?"
"Kakor običajno." " "Kaj je delal gospod, preden je šel ven?"
"Kakor po navadi je z dobrim tekom jedel, nato je šel v prvo nadstropje, kjer je ostal približno eno uro. Ko je prišel dol,Je držal v roki pismo, katero je izročil Mihaelu, sinu našega vrtnarja ter mu naročil, naj je ponese gospodični Dioniziji."
"Da, v tem pismu je sporočil Dioniziji, da je dotičnega večera zadržan radi važnega opravka."
"Ah!"
"Ali morda kaj slutite, kakšnega značaja naj bi bil ta njegov opravek?"
"Niti najmanj, gospod."
"čakajte, da vidimo. Gospod Boiskoran je moral imeti tehtne vzroke, da je žrtvoval oni večer, ne da bi videl gospodično Dionizijo."
"Da, na vsak način."
"Prav tako je moral imeti tehtne vzroke, da je odšel preko močvirja in da se je vrnil skozi gozd."
Stari Anton si je pričel puliti lase in rekel:
"Ah, gospod, prav tako je rekel državni pravdnik Galpin."
"Da, žalibog, vsak mora reči tako."
"Oh, saj vem, gospod, saj le predobro vem. Saj tudi gospod Jakob, ki je tako bistroumen mož, ni mogel navesti nobenega verjetnega izgovora. Dejal jer da je šel v Brešo k svojemu od jemalcu drv."
"In zakaj ne bi šel tja?"
Anton je odmajal z glavo ir rekel:
"Zato, ker je dotični človek tat in vsakdo ve, da ga je moj gospod pred tremi leti vrgel iz svoje hiše. Mi prodamo vsa svoja drva v Sauvaterre.."
Gospod Folgat je potegnil iz žepa beležnico ter si naredil nekaj beležk. Ko je bil s tem gotov, je spet povzel:
"Nu, pa pridimo zdaj h Ko-kolo-u."
"Ah, ta malopridnež!" je za-klical Anton.
"Ali ga poznate?"
"Kako ga ne bi poznal, če pa sem preživel tukaj vse svoje življenje v službi gospodovega strica?"
"Torej kakšne vrste človek je
to?"
"To je bebec, gospod, idijot, ki je poleg tega podvržen tudi božjasti."
"Potemtakem je torej jasno, da je bebast?"
"Da, gospod, čeprav sem slišal trditi nekatere ljudi, da se samo dela neumnega, da lažje izhaja."
Tu ga je preginil stari baron, rekoč:
"Glede tega vam da lahko vse informacije, ki si jih želite, dr. Seignebos, ker je on imel Koko-lo-a skoro dve leti v svoji hiši."
"Tudi zdravnika hočem obiskati," je rekel Folgat, "toda