Cena 2 Dir (jpravrustvo Ljubljana, Knafljeva 5 — TeletOD št. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126 'seratni oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ul — Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št 11 — Telefon št 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št 100 PcKiružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42 Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja Ponedeljska izdaja »življenje In svet" Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5, Telefon št. 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska Izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Ozadje Nenratbovega poseta na Dunaju: nova monarhije v Avstriji ? Tajni načrti Rima in Dunaja proti Berlinu — Povratek Habsburžanov naj prepreči nemške načrte glede Avstrije — Neurath prinaša nove Hitlerjeve ponudbe? Pariz, 21. feb. p Pariški listi se obširno bavijo s prvim službenim obiskom nemškega zunanjega ministra Neuratha na Dunaju in opozarjajo na to. da ima ta obisk docela drugo ozadje, kakor pa ga prikazujejo v uradnih berlinskih in dunajskih krogih. Po sodbi pariškega tiska vse kaže na to, da se je avstrijska vlada docela resno odločila za obnovo monarhije ter da namerava postaviti na avstrijski prestol Otona Habsburškega. Znano je, kakšno stališče zavzemata v tem pogledu Italija in Nemčija. Nemčija je odločno proti povratku Habsburžanov in Še bolj odločno proti obnovi monarhije v Avstriji in je v glavnem to vprašanje cilj Neurathovega potovanja na Dunaj Italija pa nasprotno misli, da bi obnova monarhije nudila najboljšo obrambo proti prodiranju nemškega narodnega socializma v Avstrijo in da bi se na ta način najlažje zagotovila neodvisnost Avstrije. Glede na svoje zveze v Berlinu pa Italija tega svojega stališča ne more odkrito zastopati. Zato je Mussolini že svoječasno nasvetoval avstrijskemu kancelarju dr. Schuschniggu največjo previdnost. Sledeč temu nasvetu, je avstrijska vlada tudi skovala nov načrt, po katerem bi mogla doseči svoj cilj, ne da bi bila pri tem kakorkoli prizadeta Italija in ne da bi to škodovalo itali-jansko-nemškemu zavezništvu Že lansko leto se je pričeia po vsej Avstriji akcija, ki je šla za tem, da so najprvo neznatne podeželske občine, nato pa tudi nekateri večji kraji in mesta izvolila Otona Habsburškega za svojega častnega občana Ta akcija se bo sedaj pospešeno nadaljevala tako, da bodo vse avstrijske občine podelile Otonu Habsburškemu častno občanstvo. To naj bi po mnenju avstrijske vlade predstavljalo neke vrste plebiscit, ki naj dokaže, da je vse avstrijsko prebivalstvo za obnovo monarhije in da si želi povratek Habsburžanov. Na ta način naj bi se preprečila vsaka intervencija Nemčije. Namen poseta dr Neuratha je, da avstrijsko vlado odvrne od teh namenov. Po informacijah pariškega tiska je nemška vlada pripravljena nuditi Avstriji dalekosežne koncesije, če opusti načrte za obnovo monarhije. Tudi v Franciji in Angliji ne gledajo simpatično na te namere Dunaja in Rima, boječ se, da bi obnova monarhije in povratek Habsburžanov mogel izzvati nove konflikte v Srednji Evropi. Emisarju avstrijskih legitimistov baronu W'iesnerju so tako v Parizu, kakor v Londonu jasno namignili, da Francija in Anglija slej ko prej v tem vprašanju ne mislita popuščati in da se bosta slej ko prej odločno zoperstavili povratku Habsburžanov, ki jih odklanjajo tudi vse države Male antante. V Parizu pa tudi izražajo sum, da gre morda pri vsej stvari za dogovorjeno igro med Rimom in Berlinom, ki naj podpre nemške kolonijalne zahteve, da bi tako Nemčija imela nov adut, s katerim bi mogla Francijo in Anglijo prisiliti k popuščanju glede nemških ko-lonijalnih zahtev. Berlinsko namigavanje R> rlin, 21. februarja AA. Nemški zunanji minister je davi odpotoval na Dunaj. Nemški politični krogi izjavljajo, da potovanje mnistra Neuratha na Dunaj ne pomeni nikake senzacije. Vendar v Wil-helmovi cest; poudarjajo. da ne gre za prav običajni obisk. Ta obisk državnika velja prestolnici druge nemšike države Germanska -olidarnost. pravijo, ki se je ob noviLa s sporazumom z dne 11 julija se ima sedaj poglobiti in realizirati na moralnem in političnem polju. Sicer sta Nem čija in Avstrija še daleč od tega skupnega smotra in diplomatski krogi v Berlinu priznavajo, čeprav diskretno, da je še zmerom nekaj momentov, s katerimi bi se nemškoavstrijski odnošaji spet lahko poslabšali. Podrobno teh momentov nočejo nagiašati V ostalem pa nutrlašajo da se kaže na obeh -traneh dobra volia. da se odpravijo vse težave na katere bi naletel razvoj dobrih odnošaiev m°d nfma rencah notranjepolitične ureditve v obeh državah, »Reichspost« piše med drugim: Naš gost bj prav gotovo želel, da Oi ee pomirjenje in zbližan e Avstrije m Nemčije razvijalo v hitrejšem teranu Toda prav v stališču skupnih interesov ki nas vežejo z nemško državo, čutimo velike skrb kajti vsak udarec, l?i se v Nemčiji prizadene krščanstvu odjekie pri nas hu do ,ker smatramo, da je krščanstvo ena izmed osnov nemških narodnih idej Službena »VViener Zeitung« pa pravi med drugim: Neurath uživa splošno zaupanje On je ena današnjih največjih nem ških osebnosti On predstavlja eno izmeo zvez sedanje in prejšnje Nemčije Nemški zunanji minister je vedno kazal velikr zanimanje za Avstrijo Njemu se je treba v glavnem zahvaliti, da je kljub tolikim težavam prišlo 11 julija do sporazuma, s katerim sta avezni 'kancelar dr Schu-schnigg in vodja nemške države Hitler na pravila konec vsem napetostim Poset Neuratha na Dunaju bo posvečen utrditvi tega sporazuma. Hitlerjevci pripravljajo demonstracije Dunaj, 21. februarja AA. Tukajšnji politični krogi in javno mnenje pričakujejo, da bo o priliki obiana nemškega zunanjega ministra Neuratha na Dunaju prišlo do narodno socialistični!, manifestacij Vesti o tem so zaenkrat protislovne Ve se pa. da nameravajo nacionalist; postaviti svoje prstaše vzdolž cest. po kater'h ?e bo petja! nemški zunanji minister Narodni so cialisti bodo morali vzklikat *Heil Hitler žive Neurath živela Nemčija!« Opu stiti bodo pa morali sleherno demonstra njo proti vlad Zanimivo je, da je notranji minister Neustadter Sttirmer odklonil leherno odgovornost za ohranitev javne varnosti ob tej priliki Vsa odgovornost bo potemtakem prešla v glavnem na pred sednika dunajske o. čine Schmitza ter na ravnatelja dunaiske policije Skubla. ki ju v ostalem že sni oh proglašajo za glavna etebra dunajskih organizacij domovinske fronte. zatišje pred Madridom Edino na aragonski fronti se nadaljujejo ogorčene borbe Madrid, 21. februarja. AA. Odbor za obrambo Madrida je izdal komunike, v katerem pravi, da v raznih sektorjih madridske fronte danes ni prišlo do nikakih hujših spopadov. Republikanske čete so utrdile svoje dosedanje postojanke zlasti ob reki Jarami in Laz Rosas. V pretekli noči so uporniška letala brez vsakega vojaškega razloga bombardirala Albaceto. Materialna škoda je izredno velika. Preko 1000 ljudi je bilo ubitih. Vladno letalstvo je takoj nastopilo proti upornikom in jim je uspelo preprečiti nadaljne bombardiranje. Neko nacionalistično Jun-kersovo letalo je bilo sestreljeno. Padlo pa je tudi eno vladno letalo. Odbor za obrambo baskiških dežel ;e objavil komunike, ki pravi, da je na sektorju Eibaru vladno topništvo uspešno obstreljevalo nasprotne opstojanke. Almeria, 21. februarja. AA. Posebni poročevalec agencije Havas je na fronti pri Cadairu v provinci Granadi, 30 Km severovzhodno od Motrile prisostvoval napadu vladnih čet na uporniške postojariK". Uporniki so skušali vzdržati napad, vendar so se morali umakniti Napadalcem so prepustili dva topa in pet strojnic Vladne čete so v tem splošnem napadu zavzele več važnih strateških postojank na Sieri de la Saipujara. Sedaj dominirajo nad nasprotnikom, ki se je pričel utrjevati na novih postojankah na sieri Nevadi Republikanska letala so uspešno bombardirala tovarno orožja v Toledu. Na centralnem sektorju aragonske fronte so republikanske čete zavzele dve važni strateški točki, ter tako zboljšale svoje postojanke. Nseisiiallsfična posrečila Saiamanca. 21. februarja AA. Po uradnem poročilu so nacionalisti na aragonski fronti zavzeli več manjših vasi, ter jim je uspelo pregnati nasprotnika predvsem iz Bi-bela del Rio. kjer se je bil dobro utrdil. Nasprotniki so pustili na bojišču več sto mrtvih pa tudi večje število vojnega mate-rijala Na madridski front; pa je bil odbit napad na odseku Vasija-Madrid. Nasprotnik je imel hude izgube. Gerunska radijska postaja, ki je v službi valencijske vlade, je objavila, da je bilo 11 članov marksističnih napadalnih oddelkov ustreljenih, ker so baje nameravali dezerti-rati. Parnik »Nuria III«, ki je 30. januarja od-plul iz Orana v Alicante, sta na odprtem morju ustavili dve nacionalistični letali in ga prisilili, da je odplul v M&lilo. Na par-niku so bili 103 potniki, ki so sedaj pod nadzorstvom nacionalistične policije. Huda bitka na aragonski fronti Barcelona, 21. februarja. AA. »E1 Noti-siere« poroča, da se je včeraj pričela huda bitka na odseku fronte Bibel del Rio in Por-to Rubio Boji so trajali ves dan. Nasprotniku kljub hudemu pritisku ni uspelo doseči zaželenih rezultatov Bibela del Rio ter okoliških vasi ni mogel zavzeti. V teh bojih je padlo preko 1500 nacionalistov. Izmed teh je bilo skoro polovica ubitih Nacionalistov se bori na tem odseku fronte okrog 10.000 Sestavljeni so iz legionarskih prostovoljcev, italijanskih oddelkov m maroške konjenice. »Ultima Thora« poroča, da je bil v včerajšnjih borbah pri Bibelu del Rio, zdesetkan tudi oddelek maverske konjenice. Nasprotnik še nadalje napada. Po poslednjih vesteh, ki so prispele v Barcelono so bile borbe izredno ostre. Prišlo je do več spopadov na nož. vojnega ministra L°ndon, 21. februarja AA. Državni pod tajnik za vojsko pri vladi v Valenciji general Asenzio, Id mu je bilo poverjeno vodstvo operacij vladTiih sil na vseh frontah. je davi podal »stavko. Za državnega podtajnika v ministrstvu vojske je imenovan Carlos Barebar ki je bil nekoč, ko je bil Largo Caballero še minister dela. generalni direktor tega resora. f ragična usoda španskih otrok Ženeva, 21 febr. d. Pooblaščenec generala Franca, predsednik narodnega sveta falan-g;stov Manoel Hediia je pcslal Društvu na-ro lov noto. v kateri opozarja na usodo tiso če-v j,n tisoče v španskih otrok ki morajo kot nedolžne žrtve državljanske vojne prenašati največje trnijenje- Na tisoče otrok je popolnoma zapuščenih ker s i se na begu izsruibiilii ali pa so njihovi svojo: parili na front- Sedat ie začela vale>n,r' 'V' vlad.! pobijat- te zapuščene otroke v inozemstvo. Največ teh otroi1; trre v Rusijo Špa.nsk- nacionalisti smatrajo to za brezvesten zločin ker pošilja io te o * rok p v doeeb neznano deželo z docela drueim,- življenjskimi pogoj«. Vrhu teza na obstoja največjo nevarnost da s? bodo popolnoma odtujili svojemu narodu in svoji domovini. Zato predlaga naj H določba v firvaniii; pos 'bn^ coni, kamor naj b: se pošiljali f.; ofro"-- i« kjer na>j bi rp nos1'-,n nVJioT-o w,n-oj-> pre- skrbo. Ce že vaLencijska vlada noče pristati na to, da bi bila ta cona na 0'zeniiiju, ki je pod oblastjo generala Franca, pot^m naj bi se v kakj nevtralni državi z enakim podnebjem in sličnimii šivi jenjskamii prilikami ustanovila posebna taborišča v katera naj bi se pošiljali španski otroo brez razlike na poiitlčno prapa/inost svojtih staršev in brez razlike stanu. V tdh taboriščih naj bi ustali do konca državljanske vojne nakar naj bi se spravili nazaj v &p *n jo. V kodi kor jih potem ne bodo prevzeli svojci, m j bi se namestili v državn;h vzgoje valjih zavodih Uprava teh taborišč naj bi se poverila nevtralnim inozemoem. po možnosti dr-plomatsk;an avtoritetam. Nacionalna Španija je pripravljena nositi vse stroške za to humano akcijo, prosi pa Droštvo narodov naj bi v te i s tvari takoj izdalo primerne ukrepe Dunajski pozdravni članki Demonstrativni mailC vri sovjetske armade Dunaj, i\ februarja AA Vsi Usti so danes objavili cerijo člankov v katerih pozdravljajo nemškega zunanjega ministra in mu izrekajo dobrodošlico. V njih poudarjajo, da se bodo razgovori med zastopnikom Avstrije in Nemčije vodili na osnovi medsebojnega spoštovanja avstr neodvisnosti. Nefkateii listi govore o dife. Varšava. 21 febr. d V bližini poljske meje se bodo v začetku prilhiodniiega meseca pričeli veliki pomladanski manevri rdeče armade To bodo' največji! manevri ka.r jih je bilo v Rusij; po svetovni vojni. Sodelovali bodo motorizirani oddelki in nad tisoč etal Splošno smatrajo, da so ti manevri demonstra t , vnega značaja in da naj pokažejo nadmočnost tehnične oborožitve sovjetske armade Postani in ostani član Vodnikove družbe! Rešitev kreditnih zadrug Vlada pripravlja amandman, s katerim bodo kreditne zadruge izvzete od določb uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov Beograd, 21. febr. d. »Politika« poroča. Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov je hudo prizadela vse kreditno zadružništvo Zadruge so morale odpisati tudi dolgove, ki so jih dolgovali zadrugam kmetje Ker so bili kmečki dolgovi po pretežni večini izpod 25.000 Din, so kreditne zadruge izgubile točno polovico vseh svojih terjatev, oziroma četrtino. če se vpošteva državni del amortizacije Razen tega so kreditne zadruge po tej uredbi izgubile vse svoje dolžnike ter so jih morale izročiti Privilegirani agrarni banki Z eno besedo: uredba o razdolžitvi kmetov ie spravila kreditno zadružništvo v popoln zastoj. Zato je zadružništvo takoj po sprejetju te uredbe zahtevalo njeno izpre-membo v kolikor se tiče kreditnih zadrug. (Pobudo za to sta dali Zveza slo- venskih zadrug in Zveza hranilnic). Naglašale so, da bodo morale vse kreditne zadruge likvidirati, če se to ne zgodi. Likvidacija kreditnih zadrug pa bi pomenila znatno oslabitev zadružnega gospodarstva, kajti kreditne zadruge so še vedno najmočnejša panoga zadružnega dela in zadružnega gospodarstva in baš te zadruge s svojimi sredstvi podpirajo in vzdržujejo vse ostale zadruge Zaradi vedno večjega pritiska zadružništva in spričo posledic uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, je vlada v načelu sklenila, da se kreditno zadružništvo izvzame od določb te uredbe. Vlada že pripravlja amandman, s katerim se bo ta izprememba izvršila in ki bo predstavljal prvo uradno reformo uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. se gnil v Addls Ahebi ? O dogodkih v Abesiniji ni mogoče dobiti nobenih poročil Nenavadni ukrepi v Italiji Rim, 21. feb o. V petek popoldne ob priliki proslave rojstva prvega sina italijanskega prestolonaslednika je bil v Adis Abebi izvršen atentat na italijanskega podkralja maršala Grazianija. Iz množice, ki se je zbrala k proslavi, je bilo vrženih proti njemu in njegovemu spremstvu več ročnih bomb. Po uradnih vesteh je bil maršal Gra-ziani lažje ranjen, general Liotta in poglavar koptske cerkve abunar Ciril pa sta hudo ranjena. Več vojakov in domačinov, ki so bili v bližini, je bilo ubitih in ranjenih Razen uradnega komunikeja in kratkih komentarjev, v katerih naglašajo, da ne gre za političen atentat, marveč za kriminalno dejanje, italijanski listi ne objavljajo nobenih poročil. Za vse vesti iz Adis Abebe je uvedena najstrožja cenzura. Zato tudi še danes podrobnosti niso znane. Zatrjuje se samo, da je bila uvedena preiskava in da je že bilo aretiranih več sto domačinov, ki jih sumijo, da so vedeli za nameravani atentat. Sinoči je vlada preko agencije Štefani izdala nalog, da se morajo ustaviti #v Ita-liji vse veselice in druge zabavne prire- ditve. Danes je bil ta ukrep preklican, vendar pa je to izzvalo v vsej javnosti veliko vznemirjenje, ki se je še povečalo, ko so danes opazili, da so povsod podvojene straže in da patrulirajo po ulicah pomnoženi oddelki karabinjerjev, ne da bi bil za to podan kak viden vzrok. Iz tega sklepajo, da je položaj v Adis Abebi resnejši, kakor pa priznavajo službena poročila. Danes popoldne so »e v Rimu razširile vesti, da je stanje ranjenega generala Liottija in abunara Cirila brezupno ter da sta že v agoniji. O ranah maršala Grazianija se je izvedelo, da je zadet od drobcev bomb in da je ranjen v hrbet in v levo roko. Včeraj je bila izvršena transfuzija krvi. Novinarji so se danes ponovno obrnili na ministra za tisk in propagando, vendar pa niso mogli dobiti nobenih informacij. Zato se tembolj širijo vznemirljive vesti in splošno mislijo, da je bil atentat v Adis Abebi le signal za novo splošno vstajo Abesin-eev. Kakšen je položaj v Abesiniji trenutno, ni mogoče ugotoviti, ker so vse zveze pod kontrolo in je vsak zasebni razgovor nemogoč. ReSorma italijanske konzularne službe Rim, 21. februarja AA. že ne^aj časa je delovala v okviru zunanjega ministrstva posebna komisija za reformo konzularne službe, ki jo je imenoval mnanji minister Ciano. Včeraj je zaključila svoje delo. Ministrstvu je predložila poseben elaborat, v katerem mu je predlagala važne reforme. Po teh spremembah bo sodna in politična funkcija 'konzula znatno ojačena, tako da bo konzul tudi šef in glavna oseba italijanskih kolonij v inozemstvu. Konzulu bo dodeljen poseben svet, ki bo sestavljen iz uglednejših osebnosti italijanskih kolonij. Po novi hierarhiji bo zavzemal italijanska konzul prvo mesto, politični tajnik konzulata drugo, fašistični politični tajnik kolonije pa tretje, Povratek rumimskega prestolonaslednika Bukarešta, 21. februarja AA. Prestolonaslednik vojvoda Mihael je snoči prispel iz Florence v Bukarešto. Na postaji so ga prisrčno sprejeli Nj. Vel. ikraljica mati Marija, vsi člani vlade z ministrskim pred sednikom Tatares-com na čelu general Pre £an, okrog sto članov parlamenta, zastopniki civilnih, cerkvenih in vojaških obla-sti in sošolci s profesorji. Cela množica de' legacij se je razporedila v špalirju od železniške postaje do dvora V svitu baJkelj, ki so jih študentje držali v rokah, se je prestolonaslednik odpeljal na dvor. Velika množica ljudstva mu je prirejala viharne ovacije. Po vsej poti od meje do prestolnice je ljudstvo na posameznih postajah navdušeno pozdravljalo prestolonaslednika in manifestiralo za državo in kralja. Potres v daljavi Beograd, 21. februarja AA Seizmološki zavod na Tašmajdanu je objavil tale komunike: Danes 21. februarja ob 8.14.49 so aparati seizmološkega zavoda na Tašmajdanu zabeležili začetek katastrofalnega potresa v daljavi 8.800 km od Beograda. Maksimalno premikanje tal v Beogradu je bilo 8.51.08. Znašalo je 445 mikronov s periodnimi valovi po 17 eekund. Aparati so prenehali beležiti potres ob 11.6 Medtem ko beležke aparatov še niso pokazale maksimalne faze omenjenega potresa je nastopil ob 8.38.42 drugi potres z ist m epicentrom. Njegova jalkost pa zdaleka ni bila tako močna, kakor pri prvem Eksplozija na ameriški vojni ladji NEWYORK. 2 febr. V Kaliforniji je na vojni ladji >Wycwning« nastala ja ki ie zahtevala 10 smrtnih žrtev Eksplozija se je pniDas Buch vom deutschen Volkstum« v redakciji Hansa Pavla, k je zanimiva posebno po tem. ker skuša tolmačiti tudi službeno naziranje današnjih predstavnikov »rajha«. V tej publikaciji, i ki na drugem mestu tolmači kriterij, po I katerem velja presojati pripadnost k nemškemu narodu, ugotavlja dr. F. Metz. da se sicer nemški jezikovni Jn narodnostni meji v splošnem skladata, da pa so primeri, kjer gre narodnostna meja preko jezikovne. K tej ugotovitvi pristavlja, da kimajo (Nemci) pravico prištevati k nemški narodnosti tudi še vrsto negermanskih skupin«, med katerimi poleg drugih našteva tudi koroške in štajerske Slovence ter gradiščanske Hrvate, katere da sta pokrajina in zgodovina dovedli v življenjsko skupnost in skupno usodo z Nemci, njih zadržanje pa da je Nemcem prijazno in ne kaže iredentističnih teženj. Ta knjiga, ki je opremljena z zanimivimi narodnostnimi kartami posameznih pokrajin, prinaša v le-teh posebnost razliko- ! vanja v strnjena nemška narodnostna področja (največkrat s tremi zanimivimi niansami razlikovanja v 1. povsem ali pretežno nemško. 2. mešano z nemško večino in 3. mešano z nemško manjšno) in pa v zunanje Nemce (Auslanddeutsche). V smislu te delitve zavzema meja strnje- ! nega nemškega narodnostnega področja v naših krajih: vso nekdanjo Koroško in Dravsko dolino z Mariborom, pas ob desnem bregu Mure s št. njem in Zg. Radgono in ozek pas ob zapadni prekmurski meji. Prav originalne novosti je prinesla nadalje 1. 1624. izišla »Die sUdostdeutsche Volksgrenze« kot knjižna priloga mesečnika »Volk und Reich«. katerega 10-letno delo je bilo usmerjeno na preobl kovanje zunanjepolitičnega gledanja in delovanja, ki mu je treba vzbuditi zavest čuta odgovornosti za nemški prostor in njegove razbite meje. V članku i Nemška Avstrija in njene pokrajine.-; skuša Sieger geografsko. Berndt pa iz prometnih razlogov utemeljiti upravičenost tako zvne »vitanjske črte« (Urška Kozjak pri Vitanju, Konji- ; ^ t DRAMA Začetek ob 20 uri Ponedeljek, 22 februarja: Zaprto. Torek, 23. februarja: Zaprto. Sreda. 24. febmarja: DeZ in vihar. Red Sreda. OPERA Začetek ob 20 uri. Ponedeljek. 22. februarja: Zaprto. Torek, 23. februarja" Zaprto. Sreda. 24. februarja: Ples v maskah. Izven. Gostovanje tenorista g. Josipa Rijavca. •fe V sredo bodo ponovili Hodgeovo igro »Dež in vihar«, katere snov je vzeta iz življenja angleških visokošolcev. Osnovna ' misel igre je povzeta po Shakespearjevi pesmi »Dež in vihar«. Igra ima vse značilnosti angleškega dramatskega sloga in učinkuje s svojo toploto in prijetnim humorjem. Premiera Nušlčeve veseloigre »DR«, ki je doživela na vseh odrih, kjer so jo igrali doslej, izredno živahen uspeh bo v soboto dne 27. t. m Delo spada med najboljše Nušičeve komedije v kateri obravnava avtor različne konflikte in zmede, ki nastanejo zaradi po krivem pridobljenega naslova »dr«. Predstavo pripravlja režiser Bratko Kreft. Gostovanje tenorista g. Josipa Rijavca v Verdijevi operi »Ples v maskah« bo v sre do 24. t m. Rijavec je najbolj znani 5n re-nomirani slovenski tenorist, ki si je stekel na vseh gledališčih širom Evrope najlep ši sloves kot odličen pevec llrskih partii nose>mo v italHanskih operah Z na1ve*iirr 'Tspehom ie gostoval tudi v Ameriki in ivakrat v Rurčji o^o^-r je pred no davnim povrnil Vse nri^atelie njegove umetnosti in kultiviraneern petja opozarja mo na to zanimivo gostovanje. Predstava je izven abonmana. ška gora, Boč, Donačka gora, Macelj), do katere vse ozemlje nagiba bolj h Gradcu, kakor pa k savski črti. Brez tega ozemlja da Avstrija ni zmožna življenja. V isti zbirki so posebno zanimiva izvajanja Brucknerja o nemško-slovenskem obmejnem prostoru, ki ga tvorita predvsem nemški pokrajini Sp štajerska in Južna Koroška, v širšem pomenu pa se razteza tudi v osrčje današnje Slovenije, v bivšo Kranjsko. Na ozemlju prvih nastaja tip »vindišarskega, nemško m slečega kmeta«. Karta prikazuje, da obsega ozemlje, poseljeno večinoma z nemško mislečim; Slovenci »vindišarji«, vso pokrajino severno vitanjske črte in vso Mežškc do:ino. ves ostali del bivše Sp. štajerske južno od vitanjske črte po je poseljen z sNemcem prijaznimi Slovenci«. Propagandn letak'" za zbiranje sGrenzlandgroschen« priča o o nemških podporah, ki romajo preko meje. S stališča ekspanzivnosti je vse druge publikacije prekosilo po dolgoprstnosti. pa tudi po neresnosti delo anonima Adriati-cusa iz 1 1925, ki je že tedaj utemeljeval i bodoče meje »tretjega cesarstva«. Po nje- i govem bi na našem ozemlju potekla za j Nemce »pravična« meja na čri:i: Brežice ob I Savi, Zidani most, Trbovlje, Grintovec v Kamniških planinah, Radovljica BoMrHski predor, stara meja med Kranjsko in Pri- morsko, Triglav, Bovška vrata In Ponta-felj. Pridobitev tega ozemlja pa še ne bi bila popolna kompenzacija za izgubo kočevskega okrožja, katerega bi bilo težko priključiti k tretjemu cesarstvu in bi mu bilo treba izpos'.ovati avtonomijo po nacionalnem stanju iz L 191S. Predavatelj je na kraju podal Se Boe-litzovo »znanost«, ki uvaja kot najzan mi-vejšo in najznačilnejšo novost teorijo o po-graničnem nemštvu (Grenzdeutschtumi. V območje tega nemštva bi spadalo vse ozemlje Koroške štajerske in Kranjske V priloženi kart pa je kot nemško kulturno ozemlje označena celotna dravski banovina in š'rok pas slovenskega ozemlja zapadno od naše zapadne državne meje med Trbižem in Reko. Namen predavateljevega predavanja ni bil seciran je teh različn h teorij in se je le malo spuščal v zavračanje n enih tveganih utemeljitev Služila pa nai b< poslušalcem kot opozorilo na pret-čo nevarnos* teženj in želja Nemcev iz katerih je mogoče razbrati to. kar bodo morda v bPžnr bodočnosti skušal' tudi p-antično izvest'. PredavateHeva izvajan ia "premi iali marsikateri kome^tarM poslušalcev, v dalj-Sem erovoru pa je renMc'r?>J nanie predsednik »Soče« dr Dinko Puc Otvoritev novega doma ©UZD v Kranju Kranj, 21. februarja. Kranj, ki tvori z Jesenicami in Tržičem trojico najvažnejših industrijskih centrov Gorenjske in ki je kot metropola te pokrajine že od nekdaj v vrsti najpomembnejših slovenskih mest je danes dopoldne doživel vesel praznik v zgodovini svojega razvoja. V savskem predmestju je bil slovesno otvorjen novi dom OUZD, ki predstavlja prvo veliko socialno-politično postojanko na Gorenjskem. Jutranji vlaki in avtomobili so pripeljali lepo število uglednih gostov iz Ljubljane in od drugod, med katerimi so bili tudi ban dr. Natlačen, predsednik OUZD urednik Kremžar, generalni direktor osrednjega zavoda Matjašič iz Zagreba, direktor OUZD dr. Bolrnjec, predstavniki PZ in TBPD, a mimo drugih zastopnikov zdravstvenih organizacij in ustanov se je slavja udeležil tudi šef-zdravnik zdravilišča na Golniku in šef Proti tuberkuloznega dispanzerja v Kranju dr. Neubauer. Svečanost je pričel kranjski dekan škrbec zbla-goslovitvenim obredom in cerkvenim nagovorom. nato pa se je v dvoranici v I. nadstropju, ki je namenjena za bolniško sobo, vršilo kratko slavnostno zborovanje. Pivi je govoril predselnik Kremžar, ki je navajal, da je bilo na področju kranjske in tržiške ekspoziture OUZD leta 1931 nič manj ko dobrih 13.000 zavarovancev. Doba gospodarske krize je vrste industrijskega delavstva sicer občutno decimiraia, a do danes je število članov OUZD spet doseglo 12.500, pa še vzdržema rase. Na koncu je izrekel iskreno zahvalo inž. arh. Mušiču ki je izdelal načrte za ta lepi. solnčni. zdravju in prospeliu namenjeni dom. Z živahnim odobravanjem je bila sprejeta vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru n.. nato pa še pozdravne brzojavke ministru za socialno politiko in narodno zdravje in obema slovenskima ministroma. Nekaj toplih besed sta spregovoril še ban dr. Natlačen in direktor dr. Bohinjec, ki je v kratkem, a izčrpnem poročilu orisal napore OUZD na vseh področjih socialnega zavarovanja. Po svečanosti so si gostje ogledali prostore v novem domu. ki v celoti predstavljajo resnično vzoren primer socialno - ^^vstvo"« v provinci. Maribor preko nedelje Vojni invalidi so zborovali Ljubljana, 21. februarja. V Mestnem domu so danes zborovali invalidi. Zborovanje je vodil predsednik Mle-kuš. Orisal je splošno delovanje invalidske organizacije in poudarjal mizernost našega invalidskega zakona. Invalidi niso zaslužili usode, da morajo beračiti po pokopališčih, če sploh hočejo kaj pomagati žrtvam vojne. Določba invalidskega zakona, po katerem morajo podjetja zaposlje-vati določeno število delavcev, se ne izvaja. Znani so primeri, da v nekaterih občinah ni bilo mogoče spraviti invalidov niti na cesto, niti k čuvanju javnih nasadov, da bi dobili kaj zaslužka. Edino v Kranju je sresko načelstvo uredilo zadevo z »Jugo-češko« in je zdaj zaposlenih 10 invalidov. Gospod, ki je to izposloval, pa je bil premeščen v Brežice. Celotnemu odboru je bila podana razrešnica s pohvalo, nakar je obširneje spregovoril g. štefe, predsednik oblastnega odbora. V dravski banovini je 50 krajevnih odborov, toda tako zavednega članstva in tako spretnega vodstva ni nikjer, kakor v Ljubljani. Celotno pa je v državi 600 krajevnih organizacij in 33 oblastnih odborov. Invalidska organizacija šteje nad 100.000 članov, v resnici pa je v naši državi nad četrt milijona invalidov. V Sloveniji se število invalidov po zakonskih določbah vedno krči. Dočim jih je po prevratu bilo 30 tisoč, jih je danes priznanih le še 6 tisoč. Invalidi so postali žrtev štednje in tako živi v Sloveniji še okrog 13.000 vojnih Invalidov, ki pa niso priznani. Novemu odboru, ki je bil v celoti izvoljen v dosedanjem obsegu, zopet predseduje Vekoslav MlekuS. Elektrotehnična obrt v dravski banovini Ljubljana, 21. februarja. Danes dopoldne se je vršil v unionsiu beli uvoraiu ^viV. reum oučiu zbor Zuruze-nja eiekumennicnih obrti ciravbke banovine, ki ga je ob 10. uri otvorii društveni preuseuiuk g. ^erčiniič. Zborovanju so meu stevnnuni ljuoljanskimi člani m zastopniki provinoiamln središč prisostvovali Kot iiasLopmk mesaiega ooruntga referenta g. dr. vrelih, zastopnik Ziui g. Re-bek m za UKrozni oaoor komisar g. Vinko Battelino, katerim se je preoseunik v imenu uaruženja zahvalil za njihovo pozornost. Preusednik je v zvezi s svojim poročilom o uelovanju oubora v široKih oorisih poročal o njegovem marljivem vsestranskem delovanju, ki je bilo usmerjeno na izboljšanje tega speeielnega področja oort-niškega udejsivovanja, ki je zadnja leta marsiKje naletavalo na velike ovire za svoj po vol jen razmah, .fovuani je, da se slabe razmere za obrtniški stan razvijajo v smeri, ki bo električne tehnike in instalaterje izbrisala iz seznama samostojnih delavcev in bo spomin nanje ohranjen le še v hlapcih mženjerjev. V zvezi s to pesimistično ugoiovitvijo je g. Rebek v pozdravnem govoru opozarjal zoorovalce na nujno potrebo organiziranih obrtniških združenj po zgledu elektrotehničnega, z namenom, da bi si vse zapostavljene obrti priborile svojo veljavo in priznanje, katere jim dandanes odrekajo. Sledila so poročila predsednika elektrar-nega odseka g. inž. Grcssa, predsednika elektroinstalaterskega in elektrotehničnega odseka g. Mihelčiča in urednika elektroinstalaterskega Vestnika g. »inž. Zajca, ki je zlasti apeliral na propagando za razširjanje lista. Najizčrpnejše pa je bilo tajniško poročilo, ki ga je podal g. inž. Janko Novak in je v vse podrobnosti izpopolnilo tudi domala vse ostale referate odbornikov. Organizacija šteje med člani 92 elektrarn tn 62 elektrotehnikov in instalaterjev (154 skupno), za prihodnje mojstrske izpite pa se je prijavilo 11 novih kandidatov, ki si hočejo z doseženo boljšo kvalifikacijo zboljšati svoj položaj v obratni službi. Pri članih je zaposlenih skupno do 300 pomočnikov, v industrijskih podjetjih, ki opravljajo tudi elektroinstalaterska dela pa utegne biti zaposlenih še nadaljnjih 100 do 150 elektromonterjev. člani so doslei iz učili svoje obrti blizu 400 vajencev. Med n^sebrcn važnimi akcijami, ki jih je udru ženje podvrelo. ir navajalo ta 'n»*kn porodilo nasle^n.-e: Posebno pozornost je udruženje posvečalo pobijanju šušmarstva, ki je koncesio- niranim obrtnikom odneslo v enem samem letu po skromni oceni blizu 100.000 Din zaslužka. Kakšnih posebnih uspehov udruženje v tem pogledu ni doseglo, ker se šušmarjenje vrši nemoteno naprej in je zlasti žalostno dejstvo, da se vrši celo pod pokroviteljstvom članov samih, namesto da bi ga v interesu solidne obrti pomagali trebiti. Udruženje je med drugim osnovalo svoje poverjeništvo v Celju, snuje pa ga tudi v Mariboru., Odsek elektrarn je posvetil posebno pozornost izdelavi skupnih pogojev za dobavo električnega toka za vse javne in zasebne elektrarne v dravski banovini. Zelo pomembno je bilo izposlo-vanje posebne deputacije združenja pri ministru za zgradbe, decembra lani, da se bo pričela izvajati uredba o izdelavi in uporabi golih in izoliranih vodnikov in cc-vi šele z avgustom letos, dotlej pa ima udruženje nalogo, da izdela svoje obrazložitve, pripombe tn predloge za morebitno predrugačenje ali pa razveljavljenje uredbe. Mnogo posla si je zadalo združenje tudi z osnutkom zakona o elektrifikaciji države, ki se pripravlja že nekaj let O njem je izdelalo obširno strokovno mnenje za ministrstvo. V imenu nadzornega odbora je inž. Ur-šič predlagal razrešnico celotnemu odboru ln obenem pohvalo za vsestransko vestno poslovanje. Sledile so volitve v okrožni odbor, v katerega morajo biti včlanjena vsa obrtna združenja. Izvoljena sta bila g. Mi-helčič in g. Pinterič. živahno odobravanj je vzbudil predlog g. Mihelčiča, naj bi se zborovalci izrekli proti obveznemu članstvu v okrožnem odboru, ker hočejo sodelovati tako z ZTOI, kakor z drugimi či-nitelji brez vmesnih članov, ki jim v ničemer ne koristijo. Med samostojnimi predlogi sta bili Jcon-čno zglasovani naslednji resoluciji, ki bosta odposlani na vsa merodajna mesta • vse elektrarne se naprošajo v območju udruženja za ugodnost oddaje električnega toka po režijski ali znižani ceni vsem ele-ktromonterjem in instalaterjem za njihove poslovne in stanovanjske prostore; zahteva se skorajšnja izdaja že zdavnaj napovedanega zakona o pobijanju šušmar-stva, s katerim naj se priznajo tudi prisilnim obrtniškim u družen jem eksekutivne pravice v svrho zaščite neupravičenega izvrševanja elektrotehničnih del. katera so se zelo razpasla in jih oblastva prema'«1 -ajezujejo. Pest a ni in ostani član |Vodnikove dražbe! Manbor. 21. februarja V dobro zasedenem gledališču je gostovala sinoči kot JblJeki-e v P. Abrahamovi o)>eret«i »Ples v Savovu« primadona jub-ijanske opere ga. Zlata Gju«igjen«:eva S krasno Solanim. West««gn sopranom in p.e in OTcran- Tirani v p^^bnom železivčarskem kmiev-n"m odltoni JS. Poroči &■-> predsednik Rožma-n. tnrnak AmaMeti. blagajnik P:laj in v Ba- '*ni ^ve« odbora i,p pos^rre- Mirto Perme. Pr Orlu on je :ime'a g- oi redni obon zboT mariborska se1rc!ia Avt"wbils' effa kluba kraljevine Jugoslav ie 7,bor z rz^rpmm ooročtfom otvon1 nroi^ei^fl'- F. Pinter. oo-1-očai'a sta .V poslovni tn.inik t ravnatelj Sert'č ui bhffam-fc dr V ik" Marin. <*-'sM dohnn D:.n Pri viitvah nadomestni?! čjor>nv v tvoravm Mb-v po-br;1: :7,vo'if»tv ;,r,ž F -"n dr PfriemeT. na novo rva dr M ^nu^er' Drafr^ Ro^ii" ''n ma/r Maver V nod^orn-- oil»r g--> Vrli ',a d'ilv> rji,^-! lpt" non^vTio i-7v! .Tofv"p Josip Hiifer irt dr ^ar-rnrj-t?p in r-ii3" 2:>4°. do- r>:sov ^l-e.iia se ie m^n zavzemia.la za rppi1"« anV^Ti jf> ""rt r»r> raen^r^t ti? hVn m^i^^če 'trvKoJ^' rV^rvr^;!-!' co vda-noRt.i" b-ro^v1'' V*1/ Ni V(J Tc-a- 'Mnrr|n ln Ki V:f knez-u n^mie^tn kn V prostorih Grajske kleti se še dane6 nadaljeval v petek pi-okrnjeni I umi občni >.1jot manibo skera Aeroklubti. Kct je b;il predse niak ar To'' inšek zadržan zborov aroje vodi. t. jji;;k Jože Papov. Na dnevnem re lu j« bila voli ev novega upra-neira in nadzornega orl-ofterske Šole polpoi1 ovnih Cener. V. Ru-n_bek inž Cejan. R. Vales V Mulej. nis^T. Vrežeik. F Roiko in J. Peteln. ravnatelj 1V>-došek in T. Kralj v nadzorni ola.stne?a in krajevnega odlx>ra rav-nafe.lh dr Josipa Tom/inška za ča&hne&a Slana. V prostorth Delavske zbomiee so »e rc-stal^ šoferji, organizirani v šoferskem od- seku Narodne strokovne zveze. Sestanek j« otvorii jn vodil odee-kov na-čclnjik g P®-čečnik. Iz poroč>J funkcionarjev je razvidno, da izkazuje blagajna I.O67 din gotovine Ln da se j« ortranizaciiji vneto zavzemala za initerese marbors.kib šoferjev. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno sedanja odbor z tr. Pečečnikooi na čelu. V dobro zaseiena veleči dvoran^; Narod-ne?ra doma je bil 34. redni oV.n- zbor UJNŽB, ki ca je vodil er Vokač. Poročali so pole? predsedn ka Stanko Lo^ter 'meso tain-Sca Obersnela). blacrijnj^ Loi-^e Pilaj. Se>l -Sek za nadzorni odbor, tov Danev iz Ljubljane, o delu rWastine prrl>'p drevi ob 19.30 v gla^»e-n-i dvorani sSio^e^ C bivša restavracija Ljubliansk: dvor, vbod iz Pražakove ulice). Predavatelj: g. inž. Stanislav FU>g-lič. Predavani c je važao za celotno go-spodar tvo naše ožje domovine, ker dokumentira zapostavljanje Slovenije v pogledu gradnje rovih prog. Pr°blem imiT'kaln«e vrgoje nagega narode je naslon- zanimivemu predavanju, ki ga bo drevi ob 18 priredilo v mineraloškem institutu ljublianske univerze Pedagoško droštvo Predaval bo dipl p hi!. Dragotin Cvetko, ki bo prildincem posamez n:mi sloji, z življenjem ter celotnim svetovnim kulturnim dogajanjem. Tovrstna predavanja so pri nas začetek novega gibanja in stremljenj po sintetičnem dej-stvovanju občih pedagoških ter posslinih muziftalno-pedagcških stremljenj. »Midji sem že na to. da bi poslal svojega sir.a v šolo za frizoriec, je dejal --kot. »Zato, da hi se izučil brivske obrti ?< je vprašal prijatelj. >Se, zato. da bi mu malo ostrigi i Iceec- V konfekciji. Kupec; »Ali so te hlače res trpežne? .'nz namreč mnogo sedmr Prodajalec: >S f- mi hlačam] lahko presadile ves i/AOiSki zakonike. Zobni zdravniki in zo&slehnIM Kdo In kalco sme po novem zakonu zdraviti zobovje Društvo zobnih zdravn kov za dravsko ba_nov,no nas je naprosilo za objavo naslednjega članka; V poaedeljski Številki sJutrav 15. t. ai. je izšel jx>d naslovom vzoboiehniki za svoje pravjcc-i članeli, ki napačno inioiinira javnost o delokrogu nesamostojnih zobotelrnr kov v okviru zakoaa o zdravnikih specialist h za bolezni ust .a zob in zobotohn,kih iz leta 1030- l-oroč lo pravi, da je ta zakon izločil včo mlajšo generacijo zoboiehn;kov od možinosti osamosvojitve, kar pa ni res, ker v sms*.u § lega zakona lahko pridobe vsi nesamostojni i zoboteunilii prav.ro do otvoritve eamoetalnega zobotehn.tva za socialno nolifko in narodno . t-f»v!e in «0 r>omo5'nr o>sob«- 'dr^vn-kov-nIWov ra bo'<»zn »i«t im 'ob VVbovo -p ^zkPučno v 7^bot"hn,;$kero 'aborji tor ju Po 9 let:h lahko zapro«:jo za samo . stojne zobolehniške laboratorije, kjer pa smejo izvrševati samo protetična deie sireno kakor n. pr. v ortcpsdičnih delavnicah-Ne sinejo pa delati v ustih pacientov, l-n ta ic ravno Ahiilova peta. ki boi> nesamostojne zobolehnike. Možnost, postati na lahek način doktor, je z novim zakonom oneinoee-na, ker opredeljuje natančno delokrog bo-doč.h zobotehnikov v laboratoriih in onemogoča mazaštvo, ki bi se razpaslo, že hi smeli posegati v usta patentov nekvaliiciraae osebe z vršenjem zobozdravm skih poslov. — Kakor ne morejo postat- optiki očesni z>Jrav-n ki, izdelovalci orloped.čuih protez ortopedi, solicilatorji odvetroiki, stavbeniki arhitekti, tako onemogoča sedanji zakon v bodoče zobotehnikom. da bi postali zobozdravs niki. Saj je tfak pridobijo mnogo deatastorv in dentistov-tehnikov skoro vse pravice zobozdravnikov. če so imeli zadostna leta. Mlajša gcneracija pa si predstavlja osamosvojitev tako, da bi prešH iz emega stanu v drugega, za katerega jim manjka potrebna kvalifikacija. Tj čas; pa so minili. 6*viai se g eda povsod na kvaliteto dela itn na kva-lifc.kaciio delavca. Pretirana je tudi trditev, da bi bil zobo-tehniški slan oden izmed najslabše plačanih polcl-.cev. Marsjkak akademski izobraženec bj bil vesel, ako bi prejemal take plače. Na željo lahko postrežemo s konkretnimi primeri- Sicer se pa uveljavlja kriza tudi med zohozdravniki, ne samo med nesamostojnimi zobotebniki. Kar se tiče pogajanj za sklenitev kolektivne .pogodbe, smo b.Si pripravljeni rade voli« pričeti zadevue razgovore, vendar smo zahtevali kot pOkroj za"za?e?ek teh pogajanj javo nesamostojnih zobotehnikov, da bodo respekb-j-ali zakon iz 1. 1930. Ln da preneha borba proti temu zakonu. Te izjave nam niso hoteuj dati, zaradi česar so se pogajanja preknila. Torej ne morda zaradi pomanjkanja čuta za sck- alnost od naše strani. — Kar se končno tiče brezposelnosti v vrstah zobolehnčskega naraščaja, je ta bo'ezen pač pri vseh stanovih doma in ni speriaHola nesamostomih zobotehnikov- Dal bi se ta pojav omejili s umetno regulacijo dotolta novega naraščaja. Ker prepoveduje zakon zobozdra^ikom vsako kolaboraci:o z nezdravniki, se ie moralo prenehat-; z zaposljevanjem zobn li tehnikov za operativna dela v ust .b pacientov. S;cer pa ni bilo dovo'jeno to niti [K) prejšnjih naredbah in se ie razpasla ta navada samo zaradj stanovske nezavednosti nekaterih zobozdravnikov. Da bi b-lp druge države bolj ugodno rešile zobotehn ško vprašanjp _ trd tev, ki se tud večkrat ču^e. ni povsem točno; pr? nas ie namreč izšel zakon za orihl;žno 10 let nozne:e in ta zamuda ie priš^ v dobro zobo^ehn^om- ke^ «e je oremaknil« meja možnosti nridob'tvp dentlstčne orakse za 10 let naprej do^m ie veliaia v dmeih državah žp mefl tpm 10 let zapora. Na ta naču sc izenači efekt zakona pri nas in drugod- — »JUTRO« pmMfdu fe&jb Paae&etfei, 31 3. 1535 Prvenstvo GZSP v klasični kombinaciji Prvak je Klančnik Gregor — Za njim pa so se plasirali samo še trije konkurenti sploh Lepo uspela skakalna prireditev z zmago Priboška Mojstrana, 21. februarja Tiho tu neopaženo brez običajnega vrvenja in svečanega razpoloženja ki mora biti ob takih dnevih se ie danes v Mojstrani razvil drugi dan sporeda v prvenstvenih tekmah GZSP Mojstrana ima zdaj zelo dobre snežne razmere m zato organizacija prireditev s te strani ni povzročala nobenih težav Prav tako odlično pa je funkcionirala tudi ostala organizacija za katero si delita zasluge domači klub in pa »ehnični od-bot gorenjskega podsaveza pod vodstvom predsednika g Činkovica Res pa je tudi. da spada Mojstrana poleg Bohinja med zibelke našega športnega smučarstva kier so doma naši številni najboljši tekmovalci in se je ž njimi vred uživelo v smučarski šport tudi vse domače prebivalstvo Sled >jič je tamkaj močno zastopano vojaštvo oddelek smučarjev, ki so civilnim športnikom vedno na razpolago bodisi kot reditelji, bodisi kot pomagači kjerkoli in v skrajni sili pa kot gledalci Tako so smučarske prireditve v Mojstrani zmerom vse v redu. Kar pa ni v redu. tega Mojstrana ni kriva in tudi gorenjski podsavez ne in o tem bomo rekli besedico pozneje. Dopoldanski spored ie obsegal najprej mladinske teke na 7 odn. 3 km za mladinsko prvenstvo GZSP Tekmovalci so bili razdeljeni v štiri razrede, in sicer mladina na tri. juniorji pa so tvorili razred zase Star i al o je vsega 21 tekmovalcev in do cilja si je premislil izmed ujih aamo eden. Tehnični rezultati v tej konkurenci so bili naslednji: Juniorji (7 km): 1. Lihteneger Ferdinand (Dovje-Mojstrana) 33:37, 2. Pogačnik Anton (Bratstvo) 36:20, 3. Krt Ivan (Poljana-Kranj 49:03. Mladina I. razred: (\va 3 km): 1. Rekar Franc 27:14, 2. Merkelj Boris 28:52. 3. Polda Janez (vsi trije Dovje-Mojstrana) 29:15 U. razred: 1. Razinger Anton ("Bratstvo) 24:26. 2 Abruč Slavko 29-11 3 Zavrl Miha (oba Dovje-Mojstrana) ^0:07 lil razred: 1. Lihteneger Jože 29*37 2. Slivnik Kristl 30:31. 3. Brun Berti (vsi trije Dov ie-Mo istrana) 31:37 Točno ob 10 so se na rnojstranski skakalnici, ki omogoča skoke najdalj do 35 m. vr-šilj konkurenčni skoki za kombinacijo Udeležba je bila omejena samo na 5 tekmovalcev. pa je še eden odstopil, tako da je bila vsa zadeva — z dvema skokoma za oceno — opravljena v dobrih 30 minutah. Tekmovalci so seveda pazili na padce, kar je šlo na -kodo daljave Prvo mesto in obenem prvenstvo v klasični kombinaciji GZSP je rpravil domačin Klančnik Gregor, ki je imel pred ostalimi tekmovalci že zaradi trenirka v tuitni velik plus Vrstni red v kombinacij! Končni vrstni red v kombinaciji je bil naslednji: ? Klančnik Gregor (Dovje-Mojstrana) skoka 22. 21.5. 302.8 točke. 2 Knific Jože (BratstvoJ skoka 77J IS 273.7; 3. Herič Josip (Železničar- Maribor) skoka 12 13 2086 ; 4 Dekleva Milan (Sm. klub Ljubljana) skoka 21 p, 23 p, 16S točk komaj 14-letnega Bukovnika z Jesenic, dalje ne dosti slabšega Poldo z Mojstrane in pa odličnega domačina Penka. ki si je z dvema krasnima skokoma zasluženo priboril častno orvo mesto. Za naraščajem so startali — točno ob 15. kakor se je strogo ravnal sodniški zbor — 11 seniorjev med njimi favorit, toda rekon-valesccnt Pribošek. dalje domačin Albin Jakopič. pa Se kombinatorec Gregor Klančnik, sokolski slovanski reprezenfant He-denik. neutrudljivi Ivan Zupan z Jesenic, vedno pripravljeni Bevc in še drugi Med to gardo se je zelo lepo uveljavil tudi Ska-iaš Lesat z lesenic. ki je kljub pobegli srnu čki postavil dva lepa skoka Po konkurenč nih skokih je kar mrgolelo Se izvenkonku-renčnih kandidatov, in sicer malih in velikih med katerimi je Jakopič \lbin z 31 m postavil najdrtličj cdook dneva V konkurenci gre ta čast Pribošku ki je prijel na 28 m Prireditev je pokazala, da so minili časi. ko smo na raznih naših številnih skakalnicah šteli in se tresli vedno in vedno le za Ista imena. Pepolda mke so i udeležbo in pokazanim' uspehi prekosile vse dosedanje. Va njih je startalo vsega 40 skaka ie v. in sicer 11 seniorjev in 29 naraščajnikov. samih u-čencev planiške šole. Sine ira et studio Cela vrsta m'adih fantov. med katerimi k nekaj takšnih talentov da bodo že v prav bližnji bodočnosti lahko prevzeli -dogt- današnjih mojstrov v tej disciplini. Posebej omeniti je treba med njimi Podrobni rezultati skokov so bili naslednji: Naraščaj: 1. Perrko Stanko (Dovje-Mojstrana) 145.7, 2 Bukovnik Leo (Bratstvo) 141 4. 3 Lihteneger Fcdinand 137 2. 4 Polda lanez (oba Dovje-Moistrana) 1339 S Brun Berti (Bratstvo) 121.1 6 Jeglič Ivan (Dovje-Mojstrana) 116 3 7 Hrovat Beno (bratstvo) 109 8 8 Rebolj lanez 100.8 9 Lihteneger Jože (oba Dovje-Mojstrana) '05 3. 10 Kragulnik Karol (Sokol. Javornik) 101.5. Seniorji: 1. Pribošek Franc (Ilirtial skoka 28 26. 153.2 točke, 2. Jakopič Albin (Dovje-Mojstrana). skoka 26.5 27.5 152.2; 3 Zupan Ivan (Bratstvo) 25-5. 265. 1467; 4. Legat Srečko (TK Skala) 24.5 25.5 133.9 : 5. Bevc Edo (Sm. klub. Ljubljana) 27.5 p. 27. 97 6; 6. Hedenik Tine (Ilirija) 24.5, 25.5 p. 89.5. Med pokanjem topičev je predsednik GZSP g. Činkovic pod znanim kostanjem pred hotelom »Triglav« razglasil rezultate in razdeti I najboljšim tekmovalcem diplome. Kaj je s prireditvami? Slika te podsavezne prireditve je bila letos, ko se ponavlja šestič nekoliko drugač-na kot smo jih bili vajeni prejšnj? leta. Sobotne, pa tudi današnje prireditve v Mojstrani so se vršile brez pravega odziva med tekmovalci in brez večje pozornosti smučarskega občinstva. Nekoliko več zanimanja je bilo le za popoldanske skoke, toda tudi pri njih je bilo med publiko največ vojaštva. Ko gledamo zasedbo tekmovalcev na prvenstvu te matične organizacije naših stnučarjev-tekmovaicev, si moramo nehote zastaviti vprašanje, kaj je prav za prav vzrok, da so ta tekmovanja v zadnjih letih, letos pa še posebno, skoraj izgubila vsako privlačnost Funkcionarji podsaveza ki delajo dalje ne glede na vse kar jim ubija voljo in jemlje veselje do dela. so mnenja, da sc tekmovalci preobremenjeni, razočarani in brez zanimanja za vsako udejstvova-nje na belem polju, ki ima oficijalno obi-ležje^ Pravijo, da so v zadnjem času doživeli že mnogo neprijetnih akušeni in s strahom opazujejo, kako gredo razmere v današnjem športnem smučarstvu rakovo pot tako da bo treba nujno misliti na temeljito sanacijo To se pravi, stran od vsakih osebnih in klubskih interesov, stran od lokalnih vprašanj, stran od prireditev po sarajevskem vzorcu in spet na novo za onimi čistimi športnimi cilji, ki bodo edini lahko spet vrnili našim športnikom — smučarjem lepe čase, kakor so bili nekdanji. Smučarske tekme na črnem vrhu Jescnice, 21. februarja. vršile na Črnem vrhu nad Danes so se Jescsrcami smučarske tekme in sicer med-i'ub-':e tekme v alpski kombinaciji, tekme '/n akademsko smučarsko prvenstvo in tekme prvenstvo LZSP Snežne razmere so bile ugodne Proga 'za slalom je vodila s ? pa novega vrha nizdol ter je znašala višinska razlik- 200 m Proga za smuk je bila dolga 2 km z višinsko razliko 400 m Na Črnem vrhu je bilo mnogo gledalcev, tekmovalcev pa ni bilo preveč, čeprav je bra smuka prav ugodna. Rezultati so bili naslednji: SMUK 1. Žvan Alojz (Gorenje) 2.06.4 2. Koblar Stanko (Skala. Jesenice) 2.23. 3. Dolenc Ka roi (Akademski SK Ljubljana) 2:52. 4 Te-piua Fran (Tržič) 3:01. SLALOM 1. 2van Alojzij (Gorenje) 2:58.3, 2 Koblar Stanko (Skala, Jesenice) 3.26. 3. Sn^tek Janez (ASK Ljubljana) 3:30.7, 4. Sorli Marijan (ASK Ljubljana) 3:31.6. REZULTATI ALPSKE KOMBINACIJE 1. Žvan Alojzij (Gorenje) 5:04.7, 2 Koblar Stanko (Skala, Jesenice) 5:49.5, 3. Šmi-tek Janez (ASK Ljubljana) 6:35.2. 4. Werg-Icz Martin (Gorenje) 7:35.2. 5. Langus Danijel (Gorenje) 7:36, 6. Dolenc Karol (ASK Ljubljana) 7:49.3. Med juniorji sta se izkazala predvsem Stupfl Tone (Skala. Jescnice) in Miceli Marijan (Gorenje) PRVENSTVO LZSP V zvez? s tem tekmami so bile tudi tekme za prvenstvo LZSP v alpski kombinaciji za posameznike in moštva. Med posamezniki jc zmaga' Šmitck Janez (ASK Ljub liana) - rnoš Dolenc- Sorh in Dermota. Na tekmah ie skupno tekmovalo 30 tek Uiovalcev šiškarji so se potem kmalu znašli in razvili, dali so zopet primerno igro, ki je šibkega nasprotnika naravnost strla. Moštvo je enakomerno izbalansirano, vsi deli so funkcionirali enako zanesljivo, pri vsem tem pa je treba posebej povdariti točno kombinatorno igro napadalne petorice v polju in njeno veliko odločnost in prodornost pred golom. V samem napadu se je odvajala vzorna povezanost notranje trojke, ki je v težkem terenu celo malo pretiravala s kratkimi kombinacijami. Rečani, ki so v ostalem v prvenstveni tablici znatno boljše plasirani od Herroe-žanov, so tokrat dobesedno razočarali. Videti jim je na prvi pogled, da so prišli na teren brez vsake priprave, brez vsakega treninga, če izvzamemo vratarja, ki je v prvem polčasu drža! nekaj zelo težavnih stvari, skoro ni bilo igralca v moštvu, ki bi odtehtal svojega nasprotnika Ti igralci se niso niti za trenotek povezali v celoto. še manj. niti poedini deli niso dosegli potrebnega kontakta. Temu primerno je bila tudi vsa igra moštva zelo raztrgana in se je po uvodnem delu osredotočila na samo obrambo v lastnem kazenskem prostor:. Gole so dali: Svetic Vili 4, njegov brat Rafko 2 Brodnik 3. Sodil je g. Mrdjen. Ljubljana : Celje 8'2 (2 * 2) Ljubljana: Logar — šiška, Stanko — Jež, Pupo, Boncelj — Janežič, Slanar, Lah Pepčok. šercer. Celje: Bernard — Brunšek, Koprivšek — škerlj, Slamič, Volkar - Furlan, Pre-singer R.. Presingui M. *Jobec A Ju i k. Druga igra je bila že na oko močnejša od prve. Zlasti sta moštvi prve četrt ure forsirali neverjetno zajeten tempo, za katerega se je dalo v naprej reči, da ne bo ostal do kon« a. Celjani so se »prva močno zoperstavljali. Ta čas ni v moštvu ligaša. predvsem v njegovem ozadju, bilo vse. kakor bi bilo treba, zato j-» bil« igra močno odprta in so napadi ';.ar tako valovili x ene polv/»ee na d'us>o. ^betu-a se je že zanimiva in ostra igra dveh enako močnih nasprotnikov, Toda ostalo je samo pri tem. Sicer je do konca polčasa ostal rezultat izenačen, dasi je že ta del igre t otekel v delni premoči domačih. Pozneje pa je pri šla do pravega izraza rutina, odločilo je nepobitno večje znanie, pa je tekom 25 minut obtičalo v celjski mreži ?koro pol tucata žog. Pozneje se je seveda igra močno razblinila, komu bi se še bilo ljubilo ob tolikem rezultatu? Tokrat je Ljubljana zaigrala. Pa ne ves čas. Tako nekih 25 do 30 minut drugega polčasa. V prvem delu igre pa je bilo marsikaj narobe. Obramba je zelo šepala. Logar zaradi zvite noge ni bil tako zanesljiv kot običajno, šiška še ni pravi part ner za Stanka. A srednja vrsta je kar nekam zginila. Pupo ima še daleč do svoje forme, Jež v halfu je bil pač zanimiv poskus, če posrečen, je drugo vprašanje. Kot branilec je bil pozneje mnogo koristnejši. Boncelj js po svoji navadi dobro razdiral. Tem boljši je bi! napad. Tepček in Slapar sta dobro zalagala vsak svoje krilo, pri tem se šercer ni dolgo mogel znajti v svoji vlegi. Potem je marsikaj popravil. Lah je bil v prvem polčasu dokaj neokreten kar je tudi v poznejši igri popravil. Po polčasu pa se je napad povzpel do neobičajne višine; seveda je še bila kaka hiba, ena ali druga stvar bi se bila dala še bolje speljati. Omeniti jc- le nov način igre napada: igralci se postavljajo, c:a jim ie možno podati uporabne žoge. Tega deslej v napadu ni bilo? Močnejša je bila v dragem polčasu tudi srednja vrsta. Pupo je bil znatno boljši, Pišek je Ježa dobro zamenjal. Morda bo pa le šlo? Celjani niso mnogo pokazali. Slamič je bil do odmora opora moštva, in je spretno dirigiral igro. Vratar je pokazal znatne vrline, vse ostalo pa se je tekom dogodkov sesulo. Je pač za razred razlike v sposobnostih in v znanju! V vodstvo je prišla Ljubljana Šele v 21. minuti po Lahu, ki je zanesljivo izkoristil uporaben Slaparjev predložek. 2e par" minut po tem je po Stankovi in Ježevi krivdi prišel Presinger v spojki v idealno poziicijo in jo seveda takoj uporabil v svoj prid, bilo je 1 : 1. Potem dolro nič. zmagal je HaSk ter s tem dosegel po toč- j ti je dosežen končni rezultat 4:2. lr Jih 1 1 iibil ionr. [/*sr, _ f .'..L f:___t____"V___t• t « . . k ah Ljubljano. Vendar pa ima ljubljansko moštvo boljšo goldiferenco ter ostane torej na sedmem mestu pred Haškom, ki se je prerinil na osmo mesto, a na današnji tekmi neudeležena osiješka Slavija je padla na predzadnje mesto. Concordia pa je z bori-mi tremi točkami ostala na repku tabele. Tablica je sedaj tale: 7. Gradjanski 8 2. Slavija (S) 9 3. BSK 8 4. Hajduk 9 5. Jugoslavija 9 6. Bask 9 7. Ljubljana 9 8. Hašk 9 9. Slavija (O) 9 10. Concordia 9 6 5 4 5 5 4 2 2 2 1 l 2 2 i 4 3 4 4 5 7 13 12 10 10 20:8 21:6 18:7 18:9 21:19 10 18:17 10 9:14 7 11:24 7 11:22 5 8:31 3 Zaradi slabega vremena je gledalo tekmo le okoli 400 oseb. Kakor doznavarao, je Concordia brzojavno vložila protest proti verifikaciji tekme, zlasti zaradi tega, ker je sodnik brez vzroka skrajšal tekmo. \ naslednjem kratko poročilo o tekmi: ^maga Haška ni bila zaslužena K temu je mnogo pripomogel sodnik Bilač iz Splita, ki taki tekmi ni dorastel Iz neznanih vzrokov je tudi skrajšal tekmo za tri in pol minute Vodstvo jc dosegel Hašk že v 2. minuti po Hitrecu Že minuto kasneje je levo krilo Haška uspešno. 2:0 za Hašk. V 44. minuti centrira desno krilo Haška, žogo dooi Hit-rec in neubranljivi njegov strel postavi na V drugem polčasu Concordia ostro pritiska in Martinovič zabije v 20. minuti prvi gol za Concordio. Concordia je stalno v napadu in A.ibel je srečni strelec drugega gola Toda Hašk napne z ozirom na nevarnost izenačenja vse svoje sile in v 39. minu- Ostale nogometne tekme CELJE: Napovedana prijateljska tekma med mariborskimi Železničarji in Olimpom se ni vršila, ker mariborsko moštvo ni prispelo v Celje. Mesto tega srečanja sta nastopili rezervi Jugoslavije iti Olimpa. Zmagala je Jugoslavija s 5:2 (3:0). BEOGRAD: Prijateljska. Jugoslavija : Bask 7:1 (4:0), BSK : Bat« (Borovo) 4:2 (3:0). Split: Hajduk : reprezentanca Sibenika 3 : 2. Praga: CeSkoslovaSka : Švica. 5 :3 (3:1), Dunaj: Prvenstvo. Austria : FAC 2 : 0, Vienna : Rapid 4 : 2. Admira : PC Wien 5 : 1, Libertas : Post s por t 1 : 1, Wacker : Spoitklub 1 : 0, Favoritner AC : Hakoah 1 : 0. Rim: Prvenstvo. Roma : Lazio 1 : 0, Luchese : Genova 2 : 2, Sampierdarena : Bologna 2 : 2, Ambrosiana : Juventua 2 : 0, Milano : Napoli 1 : 0, Torino : Fiorentina 0 : 0, Bart : Novara 4 : 1, Alessandria : Triestina 0: 0. Budimpešta: Prvenstvo. Ujpest : Kispest 4 : 2, Phdbus : Ferencvaros 3 : 2, Hun-garia : Budafok 3 : 2. Nemzeti : Budal 3 : 3, Szeged : III. okraj 3 : 0, Boeskai : Haladas 3 : 1. Športni neuspeh sarajevskega zleta Zakrivila sta ga nemogoča zunanja organizacija in z njo v zvezi velika nediscipliniranost tekmovalcev Zakrivila sta ga nemogoča zunanja organizacija in t njo v zvezi velika nediscipliniranost tckmovalccv. Kakor se je bio zaradi pomanjkljivih priprav bati, sc je športna stran smučarskega zleta v Sarajevu izprevrgla v polom, kakršnega šc ni doživela nobena smučarska prireditev od obstoja JZSS. Prve vesti o tem prvenstvenem tekmovanju na katerem je bilo treba v kratkih dveh dnevih absolviraf 5 važnih disciplin na popolnoma neznanih terenih, niso dale prave slike o vzrokih tega najbrže zelo dalekusežnega športnega neuspeha in za*o smo se obrnili na slovenske tehnične delegate, ki so bili po sklepu JZSS poslani organizatorjem v Sarajevu na pomoč. G. dr. Kmet kot vodja te petčlanske delegacije m generatni tajnik JZSS g. Jelcnič sta nam o organizaciji športnih tekem na Jahorini pripovedovala med drugim: Zaradi neugodnih snežnih razmer jc bilo treba tekme v klasični kombinaciji, ki so bile prvotno določene na Pale, v zadnjem hipu preložiti na terene na Jahorini, kar je imelo za posledico, da je bil tamkajšnji planinski hotel več ko prenapolnjen. Društvo »Romanija«, čigar last je omenjeni hotel, tej nevzdržni gneči ni posvetilo nobene pozornosti in je v tistih dnevih celo sprejemalo pod streho nove zasebne goste. ki s prireditvijo niso bili v nobeni zvezi Te prilike so seveda spravile ob vsako voljo in ambicijo ne samo vodstvo in sodniški zbor, temveč tudi velik del tekmovalcev, med katerimi so se posebno odlikovali nekateri ljubljanski, o katerih je prevladoval vtis, da so bili »nerazpolože-ni«, še preden so čutili neprijetne posledice slabe organizacije. Sicer pa so se tekmovalci upravičeno pritoževali, ker po dveh dnevih vožnje in nespanja niso mogli biti v kondiciji, da bi šli drugi dan na start V hotelu je obe noči vladal velik hrušč in t.rušč in kljub vsem naporom ni bilo mogoče obdržati miru in reda. Prireditve same so se začele v ponede- ljek dopoldne s tekom na 18 km, ki sc je končal še dovolj v redu. Pri popoldanskem smuku, ki se jc moral vršiti zaradi nepri-kladnih tal na dveh različnih progah, se je sodniškemu zboru pri računanju rezultatov zaradi pomanjkanja pomožnih funkcionarjev na startu in silnega mraza (minus 20 stop.) ter vetra vrinila računska pogre-ška in prvi napačni rezultati so že tako re-voltirane tekmovalce spremenili v nesport-nike. Kljub temu, da jc sodniški zbor pozneje nedvoumno ugotovil napako in v teku naslednjega dopoldneva proglasil pravilne rezultate, so tekmovalci z Ljubljančani na čelu odklonili start na slalomu in cclo grozili ustalim tekmovalcem, če bi startali. Kljub temu pa so po*ncje pri razdeljevanju nagrad priznal) popravljeni izid v smuku in je prvoplasirani celo sprejel razpiamo nagrado. Tudi pri zaključnih ska kalnih tekmah je bilo razpoloženje precej >>bojevitoJutro« 14. II.) Brez večje škode? Razume se, da je član-kar hotel reči: »brez primere večjo škodo*, a mu je tiskarski škrat izpahnil eno besedo, drugim pa izmaličil končnice. Smuk — stil Smuk proga je oddaljena 6 km iz mesta, skakalnica pa 4 km. Do smuk ■ Tc ?rvo moštvo pa se je plasiralo >>tvo ASK Ljubljana v postavi Šmitck, iienc- .Sorli in Dermota. »ve na Hermesu Krepki zmagi Hermesa nad Reko in LJubljane nad Celjem Kljub neugodnemu vremenu zadovoljiv obisk Priprave za start v spomladansko sezono so na vseh koncih in krajih živahne. Tudi pri naa nt smejo klubi zaostati, kajti samo še dva tedna nas ločita od prvih prvenstvenih nastopov v ligi ta v podsave-zu. Hermes čepi v svoji skupini nekje na. repu tabele in ima dovolj razloga, da se temeljito pripravi za Se preostali dve tekmi- Ljubljana pa je preko zime dolgo spala ob svojem prvem nastopu močno razočarala seda i pa prihaja počasi samo ma- i lo prepočasi v formo čez Štirinajst dni jo čaka prva tekma proti Tu?os'aviji v Beo- pf.du- tevetlovijoličasti barvi, po 30 centimov v mandljevo zeleni barvi, po 40 cent rdeča, po 50 centimov sajasto črna, po 90 centimov rdeče OTanžna in po 1.50 fr višnjeva. Vse znamke so alegorične Znam !ka po 20 centimov kaže zamorke s trop skimi pridelki. V ozadju vidimo ladjo, le- talo in avtomobil. Napis se glasi: »Expo-sition intemational«. Znamka po 30 centimov kaže starinske jadrnice, v ozadju pa palme. Po 40 centimov kaže tipe iz francoske Zapadine Indije. V ozadju vidimo Eiffelov stolp in paritSko cerkev No-tre Dame Na znamki po 50 centimov po ženske raznih plemen. Na znamki po 90 centimov je v osoredju francoska žena, za njo pa urojenke iz francoskih kolonij. Francoska žena nosi plamenico Na ki po 1.50 fr. vidimo spredaj Malajko, za daj pa pagodo Znamke so bile prvotno napovedane za 1. februar toda izdaja se je nekoliko zamudila in bodo izšle šele ob koncu marca Celotna kolekcija iz vseh kolonij bo stala 82.50 fr. Francoska Srednja Afrika: s 15. apri- ime glavnega igralca Valerija Inkisinova, ki zelo rad igra vloge misterioznega značar ja. Povpraševanje po filmskih manuskriptih Dramaturški oddelek filmske družbe RKO je nedavno objavil, da ima trenutno nič manj kot 121 kupljenih manuskriptov za filmanje. Med njimi je 64 originalnih, ki niso bili še nikjer objavljeni. To je zanimiv dokaz, da Amerika, rada pritegne k delu tudi pisatelje, ki doslej v javnosti Se niso preveč znani. Ostale tekste so pobrali po vseh mogočih področjih. Delno so bili romani, delno drame, ki so doživele na odrih lepe uspehe, nekaj pa je bilo tudi povesti, ki so v nadaljevanjih izhajale po velikih ameriških časnikih. Med drugim je družba kupila za 18.000 dolarjev dramo »Stagedoor« (Odrska vratca) Georga S. Kaufmanna in Edne Ferberjeve, ki je doživela lep uspeh na Broadwayu. Glavne vloge so zaenkrat dodeljene Katarini Hepbumovi, Ginger Ro-gersovi in mlademu karakternemu igralcu Burgessu Meredithu. Na željo Ginger Rogersove je družba kupila tudi roman »Vivacious Lady« (živahna dama) R. W. Wilyea, ki je izhajal v nekem velikem ameriškem tedniku. Senzacijo pomeni tudi nakup romana »Gospodična v škripcih«, znanega angleškega humorista Woodhousea. To že zaradi tega, ker bo to prvi film, v katerem bomo videli Freda Astairea brez njegove stalne partnerice. Novelo Gracea Nordena »A Bridge in the Sky< bodo najbrž uporabili za prihodnji film Katarine Hepburnove. Kaže nam romantično ljubezensko dramo med majhnim ameriškim mestom in Parizom Čeprav bo v mnogih primerih še dolgo trajalo preden bodo ti manuskripti zagledali luč sveta v filmu, kažejo ti nakupi, ki so stali stotisoče dolariev. veliko zaupanje, ki ga ima ameriška filmska industrija v novo oživljenje gospodarstva., FOTOAMATER Medlice (motnice) nam zelo dobro rabijo ne samo za ustanovitev ostrine, temveč, kakor smo vis deli. tudi m določitev vsakovrstnih lastnosti objektivov- Niso pa vse kamere opremljene z medlicami, pri nekaterih tip.h film * skih kamer ne moremo sneti zadnje strani in postavita v slikovno ravnino primerno urezane medlice za vsakovrstne poskuse, končno pa 60 t ud; mnoge medlice preveč zrnate in neuporabne za natančno delo. Zato nekoliko besed k vsem tem težavam. Pred vsem si zapomnimo, da nam namesto steklene aLi celuloidne medlice, kakršne fe dobe v prodaji, za silo ustreže tudj kos svil-nega ali oljnega papjrja, ki ga napetega Postavimo v slikovno ravnino. Pregrobe, pretenune Ln predebele motnice, ki otežujejo ustanovitev na vso ostrino celo z ustanovilndm povečalnim steklom, lahko bistveno izboljšamo, če jiih malo namažemo e kakšno maščobo Najboljše so drobnozrnate, jedkane moU niče, ki jih kupimo lahko posebej. Podobne pa si napravimo tudi na preprost način sami če osvetlimo slabo občutljivo reprodukcij sko aLi diapozitivno ploščo (film) 2 do 3 m, nute na soncu, jo potem samo ustalimo (iz-fiiksiramo), operemo, posušimo in morebiti še zlakiramo. Medlica, kj jti narišemo na motno stran po sredi s svinčnikom vodoravno m navp.č« no črto in ki jn obe li črti razdelimo še v centimetrske itn manjše odseke, nam bo olajšala marsikatero delo, n. pr. ustanovitev na navpčne in vodoravne črte kakšne zgradbe in slikanje predmetov v raznih veliko6tihr Če uporabljamo v kamer,j večjega formata manjše plošče, si bomo na motnico zarisali tudi te manjše formate. Če hočemo preizkusiti objektiv iz kamere, ki nam njena zadnja stran ne dovoljuje namestil medlico, tedaj montiramo ta objektiv v drugo kamero ali pa v cev i. pod., kj se preimka v širš cevi, v katero smo na« mestili medlico. Takšno, znotraj počrnjeno nadomestilo za kamero si i>z lesa alj kovine brez posebnih spretnosti priprav.mo lahko sami. Prazne kasete 6e niJkoli ne hranijo zaprte, da bi pokrovi brez potrebe ne pritiskali na zaščitni žamet-Sčasoma se ta od stalnega pr.bsika namreč tako obrabi, da svetlobi ne zapira več poti do plošče ali togega filma. l>alje jte treba kasete tudi pogosto izprašati. Posebno v utorih za pokrove se lahko nabere za čudo mnogo prahu, rje in druge nesnage. Slos vite bele pike na negaitjvih in še kaj hujše, ga je potem posledica- Pokrove lesenih kaset, ki težko drsijo v svojih utor.h, namažemo ob robeh z milom. .P. 0. _ L. Po takšnem negativu morate na mehkejši papir vsekako nekaj dobi'ti. Preberite še enikrat. kar smo pisalj o tem. K. A. — C.: N.kaikor n^nio nasprotni tet njenju. mislimo pa, da se mora amater najprvo naučit., kako se izdelujejo učinkovi te sike brez tega. In takrat marsikdo spozna, da so nadaljnje manipulacije, ki naj bi povzd gn.-ie sl-jke z barvo, popolnoma od» več- K stvari še vrneimo. Jeno Lhilovjis: Lichtkontraste und ;hre 0btrwimlung. To :;e ena vedno lepih vedno senzacionalnih knjig, ki jih izdaja dunajska »Galerja« v svojč založit«. Knjiga, ki je po svoji odlični obliki nekaj za fotografskega sladokusca, po svojem tekstnem delu pa v mocročnem razodetje za marsikoga, ki ga zan-ima^o, rekel bi, robni problemi fotografske tehnike. Eden najbolj težkih in najbolj djsk utira nih problemov je tisti o snemanju velikih svetlobnih kontrastov, o njihovem premagovanju. Vse fotografiranje je v nekem ozira boj za harmoničen, v najvišjih svetlobah in nagilobljdh sencah izrisan negativ Koliko črnila so preliti že o tem, koliko težav ima fotoffrafirajooi človek, da si najde pravo pot v goščavj neprestanih izumov in receptov ki mu obljubljajo uspeh! Pa pride mož. seveda mož tako slovečeira imena. kakršno ima ta madžarski avtor, in dokaže z dvema besedama z 18 svojimi slikami, da je tudi najtežji problem fotografske tehnike lalek i Ji enostaven, če »i ga sam ne komplioiraš-Pojasnila k slikam so mestoma vzor za to, kakšna bi morala tehnična pojasnila k fo-togramom biiti, in te resnično obogatijo. Za nas Slovence je dobro omeniti, da je naslovno stran izvrši naš človek. Peter Koc-jančič. Je eno najbolj efektnih njogovih del te vrste. Knjiga velja 6 šjlingov in se naroča na naslov »Galerije«. — K. Kociančič. Zopet uspeh slovenskega amaterja. Na stalnem natečaju odlične fotografske revije »Cam,e Bernetič od Asrfe celo vrsto 16-miiiirnetrskiih fiJnnov ki prikazujejo izdelovanje vsakovistnih fotografskih potreb-ščin in pribore z lanske Rimske in poletne olimpiade- Prvič se bodo ob tej priliki predvajali v Ljubljani tudi zvočrV' ftlmii v tem formatu, na kar opozarjamo člane in prijatelje društva, — V predo predava Ka.rlo Kocjančič v okv%u radijske na^omaln« ure o problemih 'trtHovenske k^ematoorafije. — V četrtek zvečaj sej« odseka za slikovno centralo, kater° ustanovitev i* sedaj po zsusilugS tesnega sodipjovanja med kMibom in Zvezo za tujski nrmmet že sr"tovo de'stvo. — V petek ob 20. seja širšega klubske-ca odbora. »Photob!a rvrprl vse^ "*radivo ki se n°n"š-i na '"izdelka toffa po^jet:o. vendnr j-, treba or'?nafi. da ustreza svojemu rek^,Tnn°rmi namenu z vnnorro okiiM tipošt^vinjem Tnoi+ir«!^ na *5iirš:z- ko oeno v vseh trgovinah s fotografskimi potrefaščinami-»Kmetečhnische Mitteilungen« so veeWk kin^nnatoirafsikega oddel/ka Agfe (Berlin J 36) in izhajajo letno v štirih številkah. Pn-občujcijo v prvi vrsti izsledke znanstvenih laboratorijev omenjenega oddelka. V zadnji fla.nsfc 4.) številk; priohčuje,'o obsežno poroč-i^o o novem barvnem fiilmu Agfacolor. ki zbuja ta čas najve^Vi pozornost amaterskega sveta. 0 tem fii-rau pravijo da mu je n^men.jeno izpodriniti doslej abso3ut.no prie^i.idu^očo belo-snvo-črno fotocTafiio. Tn kakor ob \-seh tak.šnh prilikah, kadair se pr-;Tv k,:e kaj wlločiilno novega, se oglaša boja '.-n da bo imela ta novot.i usodno s>'ab vi>liv na TvxWnost svetlobne umetno-sfj. Mož'e. ki nr:vot# še n-'so niti v:deli in še* miirii pnerizknsrlk dviesio kotoja nro i7.da;f sloviti i založba W:rhelm Knapn (TT->tU a d SaateV Po^^bni o-dvka teh cenenih knin"ži'> (vsifen s'ane 0 56 R^H ie ta. obravnava in ljudi na.i'ežie proi1 "Vm^ fotoPT^^ske tehnika in etike v dovršeno Trmi i^ t.pmr>eiraTn,rT1. t.nj it) p RŽIšikovniiimf nriimp^ pi^mn i'n-str-":'^1 -fr OllVT'"' ^"P+av1 ^ 1'0 Tin 7 0,T?!i Tiprn. Š3kn foi^o^rafeki t,0ore+!k' ;n publTV-ftt- TV>_ ppT-.i 1*» ]r\ sd>nlr1i r"'li 7,vip"il-ov obravnav« 33. i-zTio"' pp-ep'' Woitfa H Dprini^ fsTKMnnmiiip ra7loo1oi'eTil nuofvov St :immun'pr°!ne^ v 3-"> Vn e" 'plt-Airo t? pAn. Tiila F-evt.*'"- Fr>to,irrif'ip'»Vi p^Tier Ip-men) v nn bnvt mofp^er Penza^^o- /Tt O Ot*OV T -vp-fi.Vo-*T?tTirim'< fo*♦^.''ttv č/""i:co u/?tvar:|1a aim^terju. je nekaj edmstve-itn v70me°"a. »De Foto-Schau« fHeoring-Verlag, Harz-buirač saimo fotografiji in fotoa.Tr>fite,rjem Da je za.ložba s tem poskusom dobro zadala, ie najbolje razv-dno i?, tejra, da vprašmiejo tudi pr; nas amaterji po mailokaterem fotografskem časopisu tako ka/kor po tem- Veliki format omogoča na vsaki strani cp'e zbirke sb-k in to de1oma prav veji'ik:h. Februarska številka obravnava šanie snemanja v muzejskih dvoranah. cest v nočn,- razsvetljavi, snežnrh motivov. malrih »tik irozdnih motivov itd. Vsak člain=ik je 'bistrinn s peri,ia,mi lcrasnilh posnetkov. »Foto-Scftiaiu« je na.vz.1^ svoji bo-gab; vsehnmr ta čas menda najcenejši resni fo+o^rrafsik! čapo