Poštnina plačana v gotovini.
'W:riszvnmamain
Maribor, četrtek 7. julija 1958
JST ^3
RIBORSKI
štev. T51. Leto XII. (XIX.)
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in oprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. nredništva In oprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri I Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tndi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rae. št. 1L409
99
JUTRA
99
Kas
Pv&siov&lina
disciplina
Filozofija discipline razodeva značilne, poučne črte. Ne moremo mimo njene realnosti, ako jo hočemo vrednotiti ter ocenjevati. Govorimo o discipliniranih poedincih, discipliniranih narodih. Važna pri vrednotenju moralne vrednosti discipline je nje analiza. Disciplina je lahko dvojna: Prostovoljna ali neprostovoljna. Moralna veličina pripada le prostovoljni disciplini.
V sodobju lahko motrimo razne po-krete, ki slonijo na disciplini. Najplemenitejši, najeklatantnejši, najvernejši nosilec prostovoljne discipline je Sokolstvo. Med najsijajnejšimi manifestacijami prostovoljne, sokolske discipline je sedanji impozantni X. vse-sokolski zlet v Pragi. Tej misli je dal poseben poudarek te dni, ko doživlja slovanstvo v Pragi tako silne triumfe, član praške vlade minister inž. Nečas, ko je spregovoril na naslov češkoslovaških rojakov, ki so prispeli v zlato Prago iz raznih predelov inozemstva.
»Sokolski dnevi«, tako je izvajal inž. Nečas, »predstavljajo svetlo m a n i f e-stacijo prostovoljne discipli-n e. Praga je za vas, ki je niste videli že dolgo vrsto let, po 20 letih obstanka češkoslovaške republike kakor velika delavna razstava v samostojni državi. Obisk mest in province bo lahko utrdil prepričanje, da so bile vesti, ki jih je širila sovražna propaganda o češkoslovaški, povsem tendenčne, neresnične. Prišli'ste v svojo domovino v dobi, ko zbuja češkoslovaška pozornost in zanimanje vsega sveta. V Evropi besni borba za demokracijo in naša zemlja je v tej borbi najbolj eksponirana. Borimo se za d e m o k r a-c i j o, svobodo, za ohranitev državljanskih in človečanskih pravic ne samo za nas, marveč za vso Evropo. Naša zunanja politika, ki sta jo utemeljila prezi-Sdent Osvoboditelj T. G. Masaryk in sedanji prezident republike dr. Beneš, je raztegnila češkoslovaško vprašanje do stopnje evropskega vprašanja. Le tako je mogoče razumeti, da je zbudila zanimanje Evrope in vsega sveta za naše samostojno državno življenje. Do slednjega moža pripadamo češkoslovaški vojski, ki ji bomo dali ter žrtvovali vse, ne samo da branimo češkoslovaško svobodo in samostojnost, ampak da čuvamo tudi mir m demokracijo v vsem svetu. Vsi ste poklicani, da posredujete v inozemstvu pra-viine, točne informacije o češkoslovaški državi. Vsak peti Čehoslovak se nahaja i;,ven meja češkoslov. republike. Vedno ste delali čast češkoslovaškemu imenu, ^adi tega zaupamo tudi v bodočnosti na vas, saj so bili čehoslovaki v inozemstvu vedno konstruktiven, lojalen element za ^ojo novo domovino.«
Predsednik parlamenta Jan Maly-P e t r pa je zaključil svoje tople pozdravne besede delegatom inozemskih ''ehoslovakov s sledečo pomembno mi-slijo, ki ji moramo iz srca pritrditi: »Izdani željo, da bi vi vsi uživati v svoji domovini slične pravice in svoboščine, 'Hterih so deležni vsi prebivalci češko-s*°vaŠke republike.«
Marsičesa bi ne mogli razumeti pri jatih čehih brez upoštevanja gonilne 'de prostovoljne discipline. Prostovoljna disciplina je oni element, ona notranja S|la, ki ne daje poleta in zanosa le sokol-^v«, ampak ki jo zasledimo pri vsem vskoslovaškem narodu, ki zre s tolikim : 0|iosom, samozavestjo, hladnokrvnostjo J11 samoobvladovanjem iz sedanjosti v eP§o, veselejšo, sončnejšo bodočnost.
Poostreno	obse
v Palestini
NOVI KRVAVI SPOPADI V JERUZALEMU, HAIFI IN TELAVIVU.
50 RANJENIH.
62 UBITIH,
JERUZALEM, 7. julija. Včeraj so nastali v Jeruzalemu, Haifi in Telavivu največji spopadi v Palestini od leta 1936. V Haifi je pognal še neizsledeni storilec bombo v množico, ki je bila zbrana pred neko kavarno. Eksplozija je zahtevala življenje 20 oseb. Bomba je povzročila veliko paniko v vsem mestu. Ko je pri-brzela angleška policija s svojimi napadalnimi avtomobili, so nastali med policijo in množico spopadi. Policija je morala rabiti orožje ter je bilo ustreljenih 18 Arabcev in 2 Žida. 50 oseb je bilo deloma težko, deloma lažje ranjenih. Cestni nemiri so trajali še več ur po teh drama-
tičnih spopadih. Mir in red je bilo mogoče upostaviti šele po prihodu vojske. Po 10. uri ni smel nihče več zapustiti hiše. Policija in vojaštvo sta dobila nalog, da ustrelijo vsakogar, ki bi se po tem času pojavil na ulicah. Vrhovni palestinski komisar je odredil poostreno obsedno stanje. Slični težki incidenti so se pripetili tudi v Telavivu, kjer je bilo v borbi med policijo, Arabci ter Židi ubitih oseb. V Jeruzalemu so nastali težki cestni spopadi, pri katerih so izgubili življenje 4 Židje ter 7 Arabcev. Ti spopadi so bili najtežji v zadnjem času'
Znižanje	tene b
gim pogonskim sredstvom
BEOGRAD, 7. julija. Finančni minister Dušan Letica je sporočil preko Avale, da bo vlada poenostavila cene za bencin, nafto in druga pogonska sredstva. Ob tej priliki se bo cena bencinu primerno znižala. Posamezna pogonska sredstva se bo do oddajala ter prodajala konzumentom v Jugoslaviji po točno določenih enotnih cenah. Uvozninska carina za pogonska sred
stva iz inozemstva se bo znižala od 3 na 1.50 din pri kg. Finančni minister je nadalje napovedal novo maksimiranje držav nih, banovinskih ter občinskih davščin, ki se tičejo uporabe pogonskih sredstev. Kraljevska vlada hoče s pocenitvijo pogon škili sredstev pospešiti motorizacijo v državi ter podpreti tujski promet.
V Londonu, Maršalu, Hamburgu	in	Geno
za španske prostovoljce
LONDON, 7. julija. V kompleksu vprašanj, ki so v zvezi z umikom prostovoljcev iz Španije, obravnavajo sedaj v odboru za nevmešavanje problem, kam spra viti dotične prostovoljce, ki se še ne morejo vrniti v svoje države. Kot mesta, kjer naj bi se zgradila taborišča za te prosto-
voljce, se navajajo London, Marseille, Hamburg in Genova. Republikanski prostovoljci naj bi se spravili v London in Marseille, na strani generala Franca vojskujoči se prostovoljci pa v Hamburg in Genevo.
Mikadova poslanica ob prvi obletnici vojnih sovražnosti s Kitajci
TOKIO, 7. julija. Ob priliki prve obletnice izbruha vojnih sovražnosti med Kitajsko in Japonsko je naslovil mikado Hirohito na japonski narod posebno poslanico, v kateri poziva japonski narod, da vztraja v borbi. Mikado pravi v svoji poslanici, da ne more biti na Daljnjem vzhodu miru, dokler niso odstranjene razne pomanjkljivosti in predsodki. Japonska
v/
Špansko zlato ostane banke
PARIZ, 7. julija. Havas poroča: Glede 40 ton zlata, ki pripadajo španski Narodni banki, in ki so bile deponirane v tresojih Francoske banke, je pariško sodišče proglasilo odločitev, da ostane to zlato še nadalje v tresorih Francoske banke. Vladi v Burgosu in Barceloni zatrjujeta vsaka
Britanska in francoska pomorska baza na Minorci
RIM, 7. julija. Tukajšnji listi poročajo, IBritaniji in Franciji v uporabo pomorsko da bo barcelonska vlada odstopila Veliki!bazo na otoku Minorci.
Tudi Dimitrov v Stalinovi nemilosti?
si želi sodelovanja s Kitajsko v zavesti, da je mogoče le na ta način zasigurati mir, vendar pa je vsako sodelovanje pod sedanjim režimom maršala čangkajška nemogoče. Poslanica vsebuje apel na japonski narod, da prenaša še večje žrtvo s stoično mirnostjo, da podpre na ta način vlado v njenem prizadevanju, da si pribori zmago.
v tresorih Francoske
zase, da sta pravi lastnik tega zlata. Ob priliki prve razprave se je sodišče progla silo kot nepristojno. Tako je prišla vsa zadeva pred pariško sodišče, ki je odločilo, da ostane to zlato še nadalje v depozitu.
LONDON, 7. julija. »Evvening Standart« potrjuje vest, da je šef kominterne Dimitrov padel v nemilost. Skupno z njim je bil aretiran tudi znani komunist Popov,
Oba sta obdolžena, da sta pripravljala zaroto proti Stalinu. Drugi listi omenjene vesti ne potrjujejo.
Počrčkovalci
Prejeii smo: Zadnje čase nekateri . . . otročaji — drugega imena ne zaslužijo — rišejo, režejo in mažejo .... križe. Še v straniščih jih pogosto najdemo. Slabo čast izkazujejo svojemu simbolu! Takim počrčkovalcem pravimo: Če si tujec, ne zlorabljaj nespodobno našega gostoljubja, če si pa domačin, ne pozabi, da ima vsaka država, torej tudi naša obrambne §§ proti atki zlonamerni propagandi. Sicer pa ni treba posebne brihtnosti, da se ta znak s par pomožnimi črtami spremen; v karikaturo.
Prepozno
»Del. pol.« poroča v št. 62: »Prepozno so prišli. Nedavno je pivovarna »Union« prodala mariborskemu Sokolu svojo koncertno dvorano s pripadajočim dvoriščem, a ostale prostore s stavbo »Posojilnici v Mariboru. Kupci so sklenili kupčijo zelo ugodno. Takoj drugi dan po sklenjeni kupčiji pa so prihiteli gledat prostore in dvorano tudi gospodje iz katoliškega tabora, ki bi tudi radi imeli to edino večjo mariborsko dvorano, pa so v svoje veliko presenečenje zvedeli, da so prišli prepozno.«
»Totalitarna" občinska politika
»Nova^ doba« poroča v št. 26 pod dopisi iz Šmartna ob Paki: »Pred dvema letoma smo imeli občinske volitve, za katere je bila vložena samo ena lista, seveda klerikalna. Nismo pa mogli razumeti, zakaj so bili toliko nekdanjih odličnih klerikalnih politikov črtali z liste. To srno si lahko razložili takoj, ko je nova uprava začela poslovati. Zaradi uvedbe »totalitarne« občinske uprave je bilo namreč potrebno črtati vse one, ki so bili toliko demokratični in energični, da so si dovolili županove predloge in zahteve kritizirati ali celo odkloniti. Poseben znak »totalitarnosti« je tudi to, da je kljub nezmanjšani postavki za osebne izdatke v proračunu ostalo mesto župana in tajnika takorekoč združeno v eni osebi. To je trajalo ves čas, dokler se ni JRZ postavila javno na stališče — jugoslovenstva. Končno so gospodje uvideli, da je treba razpisati mesto pragmatičnega tajnika. To se je zgodilo v preteklem letu. Za to mesto se je potegoval samo en kandidat, ki je izpolnil vse zahtevane pogoje. Toda uprava bi ne bila dosledna, če bi ne bila gladko odklonila prosilca in nastavila namesto njega — županovega sina. Tako imamo sedaj tajnika, ki ni ugodil zadevnim predpisom ter je n. pr. mladoleten, še ni odslužil kadrskega roka itd. Tako se sedaj bojimo, da ne bi morda odpustili tudi občinskega sluge in ga nadomestili z drugim sinom, Id se. bo v kratkem vrnil od vojakov.«
BUrekel o Schuschniggu
»Del. pol.« poroča v št 62: »Državni komisar Biirckel je povabil k sebi zastop nike tujega časopisja, da bi jih informiral, kako on gleda na položaj v Avstriji. Tudi jim je odgovoril na nekatera vprašanja. Na vprašanje, zakaj ne izpusti Schusch-nigga, ker je vendar popolnoma nenevaren, je odgovoril, da gre za vprašanje pravičnosti, da se ima Schuschnigg zahvaliti za življenje samo Hitlerjevi milosti, da pa upa, da bo odgovarjal pred sodiščem kot navaden pustolovec, kar je vsak, kdor je delal proti anšlusu. Na nadaljnje vprašanje je Biirckel zanikal, da bi se bil Schuschnigg oženil. Nekdo iz njegovega spremstva je pri tem pripotn-
Stran 2
Mariborski »V e č e r n I k« Jutra
V	M a r i o o r u, dne 7. VII. 1938.
prizor je napravil globok vtis, v naslednjem trenutku je bil prezident dr. Beneš ves zasut z rožami in cvetjem.
Kakor je bil včeraj dopoldanski mani« festacijski sprevod sokolskih legij po Pragi triumfalen in impozanten, tako je bil mogočen tudi včerajšnji popoldanski javni nastop vojaštva Male antante, s katerim je bil zaključen veličastni vseso-kolski zlet. Preko pol milijona ljudi je prisostvovalo temu nastopu ter v nepopisnem navdušenju dajala priznanja nastop, češkoslovaškim, jugoslovenskim in romunskim vojaškim oddelkom. Najprej so nastopili češkoslovaški motorizirani oddelki, zatem je bila vojaška telovadba, sledil je nastop romunske vojske in končno jugoslovenske vojske, ob katere pojavu je pretresel ozračje silovit orkan vzklikanja in ploskanja. Drugi del sporeda je izpolnila češkoslovaška vojska. Nad stadionom se je pojavilo 140 vojnih letal v krasnem letu. 3000 mož praške posadke je strumno izvajalo učinkovite proste vaje.
Tako je Praga doživela včeraj višek triumfalnega zleta vsega slovanskega sokolstva. Kdor je bil te dni priča teh nastopov, ne bo nikdar pozabil na njih lepoto in veličast. Mirno, disciplinirano je sledil razhod Sokolstva. Vso noč so vlaki zapuščali ponosno prestolnico češkoslovaške republike. Danes popoldne se odpelje tudi 11 posebnih jugoslovenskih vlakov.
Mariborski Sokoli se vrnejo v Maribor jutri, v petek ob 13. uri. Sokolski in nacionalni Maribor daj priznanja našim Sokolom s polnoštevilno udeležbo ob njihovem jutrišnjem povratku.
Podprimo nabiralno akcijo za gradnjo doma matičnega Sokola
mmmmmmmmmmmmmmn
Slovanska e&actja
Zmagovit, triumfalen zaklluiek X. vse-sokolskega	zleta
Nepopisni prizori navdušenja,
Praga, 7. julija.
Zmagovit, triumfalen je bil zaključek jubilejnega vsesokolskega zleta. To, kar je te dni doživljala, zlata, slovanska Praga, predstavlja najsilovitejši, največji triumf v zgodovini sokolstva. 120.000 Sokolov ter Sokolic in inozemskih telovadcev je ponosno, strumno, samozavestno korakalo v impozantni povorki. Skoro milijon ljudi je v neprekinjenem, nepreglednem špalirju ter prekipevajočem nav dušenju pozdravljalo nepregledne sokolske legije. Bil je to pravcati otkan zanosa, zadovoljstva, priznanja, ki je zadušil vse drugo, kar bi sicer lahko še prišlo do veljave. Jugoslovenski Sokoli so korakali po župah. Pražane je silno navdušila lepota ter slikovitost naših narodnih noš, ki so se uvrstile v sprevod. 20 minut je korakalo okoli 6000 jugoslovenskih Sokolov in Sokolic v tej krasni povorki. V sprevodu je bilo okoli 1500 sokolskih zastav, okrog 200 godb ter nad 800 jezdecev. Sprevod je krenil skozi središče lepe Prage mimo staroslavne mestne hiše, kjer je bil defile, mimo častne tribune, kjer so se zbrali odličniki, s prezidentom republike dr. B e n e š e m na čelu, ves diplomatski zbor, sredi katerega je bilo opa žiti tudi papeževega nuncija. Nepopisni so bili prizori veličastja moči, samozavesti in ponosa. Ko je na čelu jugoslovenske-ga Sokolstva korakalo starešinstvo SKJ s prvim podstarešino br. G a n g 1 o m na čelu, je prezident dr. Beneš stopil s tribune, šel jugoslovenski povorki nasproti in prisrčno stisnil roke br. Ganglu. Ta
zanosa in priznanja
DR. MIROSLAV TYRŠ.
Nj. Vel. kraljica Marija na Bledu
Včeraj je dopotovala na Bled s svojim spremstvom Nj. V. kraljica Marija. V Kranju sta pričakala kraljico Marijo knez namestnik Pavle in kneginja Olga. Na Bledu pa jo je sprejel -Nj. Vel. kralj Peter II. v spremstvu ministra dvora Antiča in dežurnega pribočnika generala Dekaneve.
fos^odoeske Beležke
43 milijonov din posojila je Suzorjevo ravnateljstvo odobrilo dravski banovini in sicer za dobo 25 let po 6%. Banska uprava v Ljubljani namerava s sredstvi tega posojila zgraditi odnosno preurediti in povečati bolnišnice v Mariboru, Celju, Murski Soboti, Brežicah, Novem mestu, Slovenjgradcu, Ptuju, Radgoni in Vojniku. Suzor je odobril tudi drugim banskim upravam in občinam posojilo in sicer v skupnem znesku 104,400.000 din.
Klirinški račun z Nemčijo kaže v zadnji četrtini junija po prejšnjem stalnem nazadovanju zopet občutnejše povečanje in sicer kar za okrog 21 milijonov din. 1 o povečanje je očitno v zvezi z vključitvijo plačilnega rometa z Avstrijo v
nil, da je tudi nadškofijski ordinariat mne nja, da se Schuschnigg ni veljavno poročil. Burckel je nadalje izjavil, da bi Schuschnigg kot dober katoličan ne smel živeti v konkubinatu in da mu je on, Burckel, ravno iz pravega katoliškega prepričanja odvzel prijateljico stran. Na vprašanje, ali sinejo Schuschnigga prijatelji obiskati, je Biirckel odgovoril, da je to sploh nemogoče, ker Schuschnigg nima' niti enega prijatelja več.«
Ruški dogodki
»Del. pol.« poroča v št. 61: »Hitler-janska propaganda. V sredo, dne 29. junija t. 1. se je vršil pri nas pogreb, katerega so hoteli nekateri na vsak način izrabiti za hitlcrjansko propagando. Pokopali so kuharico nemškega generalnega konzula v Beogradu. — G. konzul in uslužbenci konzulata so poslali dva venca z rdečimi trakovi in velikimi kljukastimi križi. Ker je bila pokojnica naša državljanka in venci niso bili poklonjeni v imenu nemške države, temveč jih je poklonil generalni konzul osebno, je smatralo naše przKv-V.vo to za hitlcrjnnsk-? propagando. Da se na pokopališču pre-
nemško-jugoslovenski kliring. V smislu izkaza Narodne banke z dne 30. junija 1.1. pa je razvidno, da se je saldo naših klirinških terjatev v Italiji v juniju ponovno zmanjšal za 4.8 milijona din in znašajo sedaj naše klirinške terjatve v Italiji še okrog 145 milijonov r din.
7,189.138 kg morskih rib v vrednosti 6'A milj. din se nalovili naši ribiči v letu 1937, to je skoro za milijon kg več kakor v letu 1936. V morskem ribarstvu je bilo zaposlenih 20.478 oseb, skupna vrednost uporabljenih ladij je znašala 26.5 milijona din, vrednost orodja pa 35.6 milijona din.
Premije za izvoz v neklirinške države. Finančni minister je odobril Narodni banki, da lahko odkupuje od izvoznikov devize po posebnih višjih tečajih. Premije po Narodna banka plačevala iz sredstev, ki jih bo dobila od razlike pri prodaji deviz uvoznikom kave po specialnem višjem tečaju, ki je določen za an gleški funt na 262 din (nasproti normalnemu tečaju 238 din).
Iz trgovinskega registra. V trgovinski register sta se vpisali tvrdki »Jugospedit, družba z. o. z. Maribor, ter speditersko podjetje Franc Miklavčič, Maribor.
Dobri izgledi za novo žitno letino. V
prečijo morebitni incidenti, je obiskala deputacija delavstva, kateri so se pridružili tudi zastopniki Sokola, sorodnike pokojnice in jih prosila, da odstranijo iz vencev trake s kljukastimi križi. Sorodniki so razumeli umestnost predloga, le žena trgovca P., ki se sicer smatra za narodnjaka, se je odločno protivila odstraniti trakov. Iz pietete do pokojnice in da se izogne prepirom, se je deputacija zadovoljila s tem, da so se trakovi z iglami pripeli tako, da se ni opazilo kljukastih križev. Na pokopališču pa je trgovski pomočnik, ki je uslužben pri trgovcu P., baje po naročilu omenjene trgovke, odpel trakove tako, da se je lahko od daleč videlo kljukaste križe. Delavstvo je nato skupno s Sokolom interveniralo pri žandarmeriji, kljub temu trakov niso odstranili, temveč so jih samo zakrili za vence. Seveda to ni bilo nekomu všeč, ker so bili kmalu nato traki spet razgrnjeni. Delavstvo si bo zdržanje oboževalcev kljukastega križa dobro zapomnilo. čeprav se delavstvu rado podtikava. da je protidržnvni element, ne bo trpelo, da se v n:	' krroh vrši
tuja propaganda.«
beograjskih polslužbenih krogih cenijo, da bo letošnja produkcija pšenice dosegla 250.000 vagonov ter da bo mogoče iz voziti 40 do 45.000 vagonov. Producenti računajo, da bo produkcija v državi znašala povprečno na oral okrog 8 stotov. Tudi poročilo glede razvoja nove kruze so ugodna, zlasti zadnji dež je bil zelo koristen. Računajo, da še obstoječi izvozni višek koruze znaša 10 do 15.000 vagonov. Za to koruzo se bosta interesirali Nemčija in češkoslovaška.
Jugoslovensko gospodarstvo je popolnoma sanirano, tako pravi italijanski list »Regime Fascista«. V članku navaja omenjeni list, da bo znašal narodni dohodek to leto 44 milijard dinarjev, na-pram 42 milijardam v letu 1937.
Ustanovitev jugoslov. zavoda za sadjarstvo. V Beogradu je bila v prostorih Prizada konferenca zastopnikov kmetijskega ministrstva. Prizada in nekaterih sadjarskih strokovnjakov, ki naj bi pripravili gradivo za široko konferenco o pospeševanju sadjarstva. Ta konferenca pa bi bila šele v avgustu. Na tej konferenci so zlasti razpravljali o desetletnem načrtu za dvig našega sadjarstva.
Nove kovance bo naša država pričela kovati in so vse predpriprave že končane. Najprej bodo pričeli kovati kodvance po 10 din, ki bodo iz čistega nikla. Po določilih zakona o kovanem denarju bodo kovali 20 milijonov komadov v skupni vrednosti 200 milijonov din. Potrebna količina nikla se bo uvozila iz inozemstva. Za drobiž po 2, 1, 0.50, 0.25 in 0.10 din, ki bodo iz aluminijskega brona, inia država dovolj potrebnega materiala doma. Srebrni kovanci po 20 in 50 din bodo skovani iz legure, ki bo vsebovala 75% srebra in 25% bakra.
h Uesniske dotike
Sv. Marjeta ob Pesnici. Tu je umrla po dolgotrajnem in mukepolnem bolehanju komaj 27 let stara posestnica Klara Kran-tič, žena tuk. uglednega posestnika Fr. Krantiča. Vsi občani so iskreno sučustvo-vali s težko prizadetim pokojničinim soprogom, s 7 letnim sinčkom edincem in z ostalimi sorodniki ter so se v velikem ste vilu udeležili njenega pogreba 25. junija t. i. Ganljiv posMvilni govor je spregovoril g. A. Tuman.
iš/mou,icA/lt>MS&fC u/iuifp
Rdeči petelin! V zgodnjih jutranjih urali je izbruhnil požar na posestvu Bašar Leopolda, posestnika v Andrencih. Zgorelo mu je do tal gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša. Zgorelo je 10.000 Kg sena, gospodarsko orodje, mlatilni stroj in plugi. Škoda znaša okoli 45.000 Din. Ogenj je povzročil 13 letni hlapček Jurančič Slavko, ko je hotel z gorečim šopom slame uničiti roj os, ki so se vgnez-dile na gospodarsko poslopje. Pri tem je tako neprevidno ravnal, da se je vnelo bližnje listje in se je ogenj na mah razširil na ostale objekte.
K sreskemu sodišču pri Sv. Lenartu v Slov. gor. sta bila na novo postavljena, kot zvaničnika Sprogar Eduard in Bre-zec Otilija, oba iz Maribora. K pošti Sv. Lenart v Slov. gor. je postavljen za zvaničnika Teljin Karl iz Kranja.
Sfofsfe navite
Na ponedeljkovi občinski seji je župan dr. Remec prečital odlok banske uprave o novih imenovanjih mestnih svetnikov, o čemer smo že poročali. Zupan je zatem prečital pismeno ostavko obeh nemških svetnikov, nato pa je poročal o znanem incidentu od 20. aprila 1.1., ko so na pro-štijskem stolpu neki dobro znarf! nemški mladeniči razobesili zastavo s kljukastim križem. Župan je nadalje poročal, da je finančno ministrstvo potrdilo proračun za 1938-39, s katerim so dovoljene 50% občinske doklade.
h Modeme
Obmejni promet med Gornjo Radgono in sosednjim mestom Radgona ter Gor. Cmurekom in sosednim Mureckom pada rad zadnjih sprememb od dneva v dan. Na naši strani so zlasti prizadeti mali obrtniki, branjarji, gostilničarji in mesarji.
Profesorska.
Profesor Klofutar pride domov in vpraša, kaj bo za kosilo. Žena odgovori: ..Leča«. Profesor pa: »Kakšna, konveksna ali konkavna?«
V	šoli.
Učitelj: »TonT ’ ' Kateri čr ži?« Tonček: »Zima, gospod ueiteij.«
m /Miške Movue
Spre mimo Soko!e!
Nacionalni in sokolski Maribor pripravlja iz Prage vračajočim se Sokolom veličasten sprejem! Mariborska sokolska žu-pa poziva vse sokolske pripadnike ter nacionalno in sokolstvu naklonjeno občinstvo, da se v čim večjem številu udeleži sprejema naših Sokolov, ki se vračajo iz zlate Prage in ki prispejo v Maribor v petek, 8. t. m. ob 13. uri. Dolžnost nas vseh je, da sprejmemo vračajoče se Sokole z isto toplino in navdušenjem kakor smo jih pozdravili, ko so odhajali. Ves nacionalni Maribor naj se tega dne zgrne na glavni kolodvor, da ponovno izpričamo, da je Maribor sokolski! Zdravo!
Kres slovanskima blagovestnikoma — plamen v naših srcih!
Kakor drugod Širom naše domovine, tako smo tudi Mariborčani in okoličani z mogočnim kresom pri Sv. Urbanu izpovedali svojo hvaležnost solunskima bratoma sv. Cirilu in Metodu. Kresovanje, ki ga na tem prijaznem razglednem hribu vsako leto prireja Družba sv. Cirila in Metoda, ima že tradicionalen sloves in zbere ob teh prilikah okrog ognja mnogo vnetih kresovalcev.
Tako smo se našli tudi letos. Domačini iz okolice Sv. Urbana so navozili goriva in so se v mraku zbrali okoli grmade. — Prišli so Kamničani, prihitelo pa je tudi prav lepo število Mariborčanov, ki so se v večernem hladu povzpeli do vrha. Z velikim veseljem hočemo povedati, daie bila med udeleženci častno zastopana posebno naša zavedna, borbena mladina, ki je dala vsemu poteku mnogo udarnosti, živahnosti in svežine. Družbo sv. Cirila in Metoda je zastopal g. Tomažič in predsednik kamniške podružnice CMD mariborski Klub koroških Slovencev g. Bran-dner in Kuster, mariborsko podružnico Branibora Avsenak z odborniki.
Zagorel je kres, oglasila se je svečana hvalnica sv. Cirilu in Metodu, sledile so naše budice in narodne pesmi, izborni harmonikar tov. Loboda je vneto sodeloval in nas družil v kolo. Navduševalno je spregovoril g. Brandner o pomenu Ciril metodove družbe in o potrebi narodnoobrambnega dela sploh, g. Tomažič o dvigu narodne zavesti, nato pa je sledil ognjevit govor zastopnika mladega rodu, ki je pozval mladino k novemu delu. Ko je kres dogorel, smo se pri Joštu v neprisiljeni domačnosti in tovariško prijetnem pogovoru z okoličani med veselim petjem in ob zvokih poskočne harmonike pozabavali, potem pa smo se pošlo- j vili z obljubo, da nas bo prihodnje leto j prišlo še več. Z živahno pesmijo se je navdušena četa vrnila domov, s seboj pa je ponesla od kresovanja lepe vtise :n svetel klamen v svojih srcih.
Vsem, ki so k lepemu uspehu kakor
se poveljstvo zahvaljuje vrlim Ptujsko-gorčanom, ki so ujeli razbojnika Pintariča. Obenem naproša poveljstvo mariborske orožniške čete javnost, naj sodeluje pri zasledovanju Pintaričevega pajdaša Josipa Kodra ter naj morebitni njegov pojav takoj javi najbližji orožniški postaji. Kdor bi pa Kodra skril ali mu da! potuho, bo najstrožje kaznovan.
Dunajska vremenska napoved predvideva za jutri v petek 8. t. m. sledeče vreme: Visoka oblačnost, ponovni vdor za-padnih vetrov.
Smrtna kosa. V splošni bolnišnici je pre minil strojevodja državnih železnic Avg. Žoher, star 48 let. Žalujočim preostalim naše toplo sočutje.
Mestno poglavarstvo v Mariboru voj. oddelek razglaša, da se bo vršila letošnja naknadna zaprisega onih vojnih obveznikov, ki iz kateregakoli vzroka še niso bili zapriseženi na dan 23. julija 1938 ob 10.30 v Gambrinovi dvorani, Gregorčičeva ul. 29.
An^eške, če*ke š*ofe
v za damo in gospoda nudi
SRAJ'JO$RP. Maribor
20letnico mature so praznovali te dni abiturijenti tuk. klasične gimnazije, o čemer smo že včeraj poročali. Od nekdanjih vzgojiteljev so se udeležili sestanka ravnatelj dr. Tominšek ter prof. dr. Dolar in prof. dr. Muhlbacher. Od tedanjih abi-turijentov so bili navzoči sanit. major dr. Koprivnik, obč. tajnik I. Peče, ravnatelj J. Stabej, šol. upravitelj Fr. čiček, žel. višji kontrolor I. Vauda, primarij dr. S. Lutman, zasebni uradnik R. Weiss, pisar. ravnatelj O. Kurzmann, žel. višji kontrolor E. Jetmar, prof. dr. Helena Stu-pan-Tominškova, žel. višji kontrolor A. Tikvič, vsi iz Maribora, nadalje sanit. referent dr. F. Breznik, zdravnik dr. E. Mi-glič, sreski sodnik Fr. Verlič, magistr. uradnik Franc Bednik, vsi iz Celja, nadalje žel. višji kontrolor Franc Vovčko in carin, uradnik Franc Kervina iz Ljubljane, šol. upravitelj L. Stumpf od Sv. Antona, primarij dr. Ramšak iz črne, žel. višji kontrolor F. Erker iz Dravograda, žel. uradnik J. Satler iz štor, prof. I. Vim-polšek iz Banjaluke, sodni starešina F. Stefancioza iz Rogatca, zasebni uradnik Fr. Jazbinšek iz Meže, župnik A. Rada-novič iz Zreč, žel. višji kontrolor Fr. še-div.v iz Beograda, iz Avstrije pa prof. dr, Leskoschek, trgovec O. Engelhardt in prezid. tajnik trg. sodišča dr. Gustav Keitl, vsi iz Gradca.
Dr. RUDOLF LOVREC
ne ordinira do 26. julija.
S Putnikom v Gradec z modernim avto karom v četrtek, dne 14. julija za le Din 100.—. Takojšnje prijave pri Putniku Ma ribor - Celje - Ptuj.
Danes 7. julija zvečer od pol 9. do 10.
koli pripomogli, naj bo v najlepše plačilo	k°"cert J ™fnem parku
zavest, da so s tem koristili plemeniti na- ^'ira N°Jaška godba pod vodstvom tam
ši skupni narodni stvari!
Konec zas'fš~nja na orožniškem poveljstvu
Improvizirani zapori pri poveljstvu mariborske orožniške čete so se danes dopoldne zopet spraznili. Kakor znano, so v njih imeli zaprte aretirance, ki so jih orožniki polovili v zvezi z razbojniškimi ter tatinskimi pohodi Pintaričeve tolpe. Kakor smo že poročali, so Pintariča že včeraj oddali v zapore mariborskega okrožnega sodišča, dočim so ostale osumljence šele danes dopoldne spravili v jet-nišnico.
Včeraj popoldne so orožniki izvršili hišno preiskavo pri Martinu Maglici v Skokah na Dravskem polju ter so ob tej priliki našli med drugim tudi v vrtu zakopa ne posamezne dele dvokoles. Deli se sedaj nahajajo na poveljstvu mariborske orožniške čete v Krekovi ulici, kjer si jih prizadeti lahko ogledajo.
Poveljnik mariborske orožniške čete g. kapetan Mavrič je naprosil novinarje, naj potom tiska izrečemo zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da
fo se zločinski pohodi Pintaričeve raz
bojniške tolpe popolnoma pojasnili. Zlasti‘posrečilo organiziranim gostilničarjem, da
burskega majorja g. Dragutina Nevši-n a I a.
Le še jutri v petek je čas za krasne izlete Putnika z modernimi avtokari v nedeljo, dne 10. julija 1938: Rogaška Slatina Din 50.—, Celovfec (Vrbsko jezero) din 120.—. Informacije in prijave pri Putniku Maribor-Celje-Ptuj.
Prijave za VII. Mariborski teden. Vsi
razstavljalci, trgovci in prodajalci, ki se nameravajo udeležiti letošnjega Vil. Mariborskega tedna v času od 6. do 15. avg. se naprošajo, da vložijo svoje prijave najkasneje do 10. julija 1938 na naslov »Mariborski teden«, Maribor, Trg svobode — Grad. Istotam dobijo interesenti vse podrobnejše informacije in navodila vsak dan med 15. in 18. uro popoldne. Poznejše prijave za udeležbo na VII. Mariborskem tednu se ne bodo mogle vpoštevati.
Avtobusni promet na progi Maribor -Ruše se ukine s 15. julijem t. 1., na kar se opozarja potujoče občinstvo.
Sezonska avtobusna proga Maribor Št. lij se začasno ukine s 15. julijem t. 1. tako, da avtobus dne 15. t. m. več ne vozi.
Razveseljiva vest za gostilničarje. Kakor izvemo iz zanesljivega vira, se je po dolgotrajnih posvetovanjih in resolucijah
dosežejo pavšalacijo trošarine in sicer v takem obsegu, da se bo oprostila vsake kontrole točilna klet, če se bo lastnik 'z bansko upravo pavšaliral. Na deželi se mora doseči pavšalacija, katero pozdravljajo vsi gostilničarji, ki so med davkoplačevalci najtežji, paralelni sporazum z upravno občino. Osnova za letošnjo pavšalacijo bo lanskoletna potrošnja. S tem odpadejo obiski finančnih organov, ki so itak preobloženi z drugim delom, proračun gostilničarja pa se bo zelo uravnovesil, da bo s pametno kalkulacijo bolje postregel gostom. Radi te odredbe, radi izvedbe katere so se prizadeti gostilničarji oddahnili, se bo poživil promet z vinom, ker bodo točilne in založne kleti popolnoma proste vsake kontrole.
Odgovor opazovalcu. Prejeli smo s prošnjo za objavo: »Velecenjeni gospod ured nik! V vašem listu je izšla včeraj notica, ki jo je napisal neki »opazovalec«. Njegovim ugotovitvam glede našega praktičnega slovanstva bi v celoti ne mogel pritrditi. Pesimizem »opazovalčev« ni bil na mestu, ker se zavedni, nacionalni Maribor v polni meri zaveda pomena slovan skih, zlasti čeških filmov za naš obmejni Maribor, kjer nam ne more biti vseeno, kakšne filme gledamo. To je nac. Maribor tudi sedaj izpričal s krasno udeležbo pri premieri »Ljudi na razpotju«. Kdor je radi neinformiranosti še dvomil glede stopnje in kvalitete češke filmske režije, je ostal tepot razorožen. Naša inteligenca je dokazala svoj zdrav smisel za lepoto in tehnično dovršenost češkega filma. Pa vam moram, gospod urednik, vendarle še nekaj pošepniti na uho in s tem vsaj delno pritrditi »opazovalčevim« ugotovitvam: Precej obrazov sem pogrešal, ki svirajo sicer pri raznih prilikah prvo violino o slovanstvu, ki pa je v njih ob prak-t'čnih preizkusili bore malo slovanstva Ko bi se motil v tej sodbi, bi bil, veleč ... urednik, iskreno vesel.« Protiopazovalec,
Racija na mlekarice. Davi so organi mestnega tržnega nadzorstva s pomočjo mariborske policije zasedli dohode v mesto in sicer Aleksandrovo cesto in Meljsko cesto. Organi mestnega tržnega nadzorstva so ustavili vsako mlekarico ter prekontrolirali mleko in posodo. Številnim mlekaricam je bilo mleko zaplenjeno, ker se je izkazalo, da je bila mleku prilita voda. Tudi so organi mestnega tržnega nadzorstva zaplenili mleko, ki je bilo nečisto in ki je bilo v umazanih ter razbitih posodah.
Policijska naredba za čas naborov. Na
osnovi čl. 66 in 67. zakona o notranji upravi se radi preprečenja pijančevanja in izgredov po vojaških nabornikih v dne vili 19. do 21. julija 1938 izdaja sledeča naredba: § 1. V času ko trajajo nabori ie imetnikom gostilniških in kavarniških obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač nabornikom in njihovim spremljevalcem. § 2. Vsakomur je prepovedano v tem času pod kakršnimkoli imenom prodajati nabornikom in njihovim spremljevalcem alkoholne pijače, jih za nje kupovati in nositi. § 3. Nabornikom in spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač. § 4. Prestopki te naredbe se bodo kaznovali po čl. 69 za kona o notranji upravi z globo 10—500 din oziroma ob neplačilu globe v odrejenem roku z zaporom od 1—10 dni ter odvze mom alkoholnih pijač, ki bi jih nosili s se boj naborniki ali njih spremljevalci. § 5. Naredba stopi v veljavo dne 19. julija 1938 in velja za čas od 19. do 21. julija 193S incl. — Predstojnik mestne policije Dr. Trstenjak s. r.
Ker je prežgala obed — v smrt. Poročali smo že, da je Drava pri Selnici naplavila žensko truplo, katerega identiteto so sedaj ugotovili. Gre za 46 letno kočar-jevo ženo Marijo Kupertijevo iz Radelca pri Remšniku, ki je dne 22. junija odšla od doma, ker jo je njen mož skregal, ker je prežgala obed. Kupertijeva si je to tako vzela k srcu, da se je vrgla v valove Drave, kjer je utonila.
NAŠIM NAROČNIKOM.
Te dni smo razposlali cenjenim naročnikom opomine za dolžno naročnino. — Vljudno prosimo, da nam po priloženih položnicah nakažejo dolgujoče zneske. Onim, ki bi tega ne vpoštevali, sporočamo, da bomo nadaljnjo dostavo Usta ukinili.	Uprava	»VEČERNIKA«.
Kino Union. »Ljudje na razpotju«, odličen družabni film v češkem jeziku. Izredno lepa, globoka vsebina. Lida Baarova.
Utektnutske novice
Prva javna kazenska razprava bo 9. t.
m. pri novoustanovljenem okrožnem sodišču v Mur. Soboti. Zagovarjati sc bo mo rala Prešern Ivanka, kuharica, doma nekje v Slov. goricah, ki je dobro znana tudi nekaterim mariborskim gospodinjam, zaradi tatvin, izvršenih letos v maju. Sedaj pričakuje v preiskovalnem zaporu razprave senata trojice, ki bo ob 8. uri. Stara dvorana gradu v Murski Soboti bo po dol gem času spet oživela. Od dražbe grajskega pohištva v letu 1935 menda ni bilo v njej toliko občinstva, kakor ga bo sedaj, ko se bo prvikrat tam delila pravica, a ne po grofovsko, kakor v časih proevka gradov.
Zapiski ob robu
Starejši gospod je poročil ljubko mlado dekle. Kadarkoli sta se pozno zvečer vračala iz družbe, se je vedno jezil nad tem, ker se mlada gospa ni pod vratom trdo zavila v plašč, temveč je hodila razpeta ali pa samo ogrnjena. »Ti sc boš na vsak način prehladila,« je brundal, »kdo bo le v tem času občudoval tvojo obleko in dekolte — razen če je to za nočm' čuvaje .
*
Ko so nekoč navdušeni lipski dijaki neki operni divi izpregli konje in se sami vpregli ter vlekli kočijo, si je neki dijak ranil nogo in je prišel v kliniko Carla Thierscha. Ko je zvedel za vzrok poškodbe, mu je rekel: »Prav za prav bi vas pa morali spraviti k veterinarju.«
♦
O Langenbeckovi presenetljivi hitrosti pri operacijah, pripoveduje Nothnagel: »Nekoč naj bi amputiral na kliniki nogo. Ko je vzel Langenbeck nož, si je moj kratkovidni sosed snel očala in jih očistil, da bi bolje videl; toda, ko jih je zopet nataknil, že ni bilo več noge.«
*
V času, ko je bilo moderno večkrat pasti v omedlevico, je pridigala stara dama svojim vnukinjam: »žena mora biti vedno tako popolno oblečena, da lahko vsak čas in na vsakem prostoru omedli.
*
Neka mlada Angležinja, ki je priprav -Ijala kosilo, je morala hitro še po malo špinače na trg. Napudrala se je in narde-čila po licih in ustnah. »Vse to delaš, samo da kupiš nekaj špinače?« jo je posmehljivo vprašala prijateljica.
»Nikdar ne vemo, kje in kdaj srečamo svojo usodo,« ji odgovori mlada Angležinja.
*	t	-	r
Pri ciganih je povsem častno in običajno, da mož ženo nabije. Sme ji tudi vzeti vsak groš, da se lahko napije. To-če ji vzame kako okrasno verižico, prstan ali pisano ruto, ga zaničujejo vsi možje.
Tako visoko cenijo cigani prirojeno pravico žena za lepoto in okras.
*
Dejstvo je, da vse samomorilke, ki jih proti njih volji rešijo, napravijo isto čim se zavedo: Skušajo si urediti lase.
Hotite «e hUtoeukefg
Osebna vest. Premeščena je iz Maren-berga v Križevce pri Ljutomeru po lastni prošnji odlična učiteljica Kolar Gabrije-a, ki je nad sedem let službovala v Ma-renbergu in si pridobila mnogo simpatij. Želimo ji na novem službenem mestu obilo uspehov.
Možje hočejo vedno vedeti, za koga se žene lepotičijo.
Vsakdo bi najraje slišal: Samo zanj. To pa je zmota. Največkrat:	Tudi
zanj...
Poslednje sredstvo.
Sin splošno osovraženega zakupnika davkov je dejal francoskemu generalu Lafayettu: »Moj oče je tako bolan, da ne more ne stati, ne ležati, ne sedet'.* — Lafayette: »Potem os*'"." ' -da ga obesimo.«
Mariborski »V e č e r n i k« Jutra
V Mariboru, dne 7. VIJ. 193b.
lilo na kljuko in v sobo je planil rjav belolisast pes — istran. Nekaj časa se je dobrikal, nato pa se je zleknil pod mizo.
»Si ga videl, mrcino pasjo? Ta roko-mavh zna kar sam odpirati vrata, še bolj pa jo zna ucvreti za lisico, ali zajcem na jesenskem lovu. Celo za kljunače je dober in brez njegove pomoči bi bil lani skoro ob petelina!«
Ko je govoril o lovu, je bila njegova kretnja živahna, in ni se mu poznalo, da ima že šest križev!
*
France pa je že dolgo iskal prave besede. Sedaj pa se je ojunačil.
»Prošnjo imam, gospod župnik,« je povzel.
»No kaj pa takega? Kar na dan z njo!«
»Oklicali bi me in sicer kar enkrat za trikrat,« se je, ohrabril France.
župnik ga je začudeno pogledal, rekel pa nič! čez čas pa je vprašal: »Kaj boš pa vzel? Pa morda ne kake mestne zelenjave, ki ji bodo imena, kakor: žganci, kaša, močnik, ješprenj in druge poštene kmečke jedi v izpodtiko in posmeh, ali celo španska vas. Veš, pa da bo znala plenice prati in ti srajco zašiti!«
Starina se je razvnel ko da ženi lastnega sina. France mu je pomolil sliko svoje neveste ... Prej tako zgovornemu možu je sedaj zmanjkalo besed; poble-del je in ustnice so mu vzdrhtele: s tresočo roko je vrnil sliko; vendar se je kmalu pomiril.
»Ali Vam morda ni všeč?« je vprašal čez čas.
župnik je strmel pred se; čez čas pa je dahnil:
»Odkod je to dekle?«
»Biščeva Marjetica z Ravni.«
»Z Ravni?« je zategnjeno vprašal župnik ter zaril prste v lase, kakor da brska po svojem starem spominu, »če se prav spominjam,« je nadaljeval, »je prišla njeni mati tja gori iz Lepega loga; rekli so ji lepa Marjanca.«
Inženjer je prikimal.
»Na zdravje tvoje neveste!« se je vnel župnik. In pila sta na zdravje Marjetice z Ravni.
»Spovedovat moram nekega bolnika v bližnjo vas; kos poti greva še lahko skupaj.«
(Dalje.)
vesti
Stavka zavarovalnih nameščencev. V
Zagrebu so pričeli stavkati uradniki in nameščenci zavarovalnih društev.
Naš Jadran obiščejo v teku poletja nemška, angleška in italijanska mornarica.
Schuschniggov brat potrjuje poroko.
»Daily Herald« objavlja pismo, ki ga je naslovil brat bivš. kane. dr. Schuschnig-ga dr. Artur von Schuschnigg na nekega svojega sorodnika v Nizozemski. To pismo je v nasprotju z Burcklovo izjavo, v smislu katere se dr. Schuschnigg ni poročil.
Jami Kiepuri so ponudili mesto ravnatelja varšavske opere.
VVindsorski vojvodski par prispe v kratkem v smislu informacij v Cautat.
Širite
Rasno
1000 DIN IN VEČ
zaslužite mesečno doma. Potrebno 2500 din. »Anos«. Maribor, Orožnova 6.	3748
Predno odpotujete ne pozabite kupiti KOVČEKE, NAHRBTNIKE kopalne torbice itd. pri Ivanu Kravosu, Aleksandrova 13. 3975
LINOLEJ
kartolej, voščeno platno, gumi platno, umetno usnje kupite najceneje pri »Obnovi«, F. Novak. Jurčičeva 6. 4132
GOSTILNA »LJUTOMER«
soboto in nedeljo koncert-Igra prvovrstna prekmurska ciganska godba. Za obilen obisk se priporoča Štibler. 4194
Posest
LEPA PARCELA
SCO nr, za din 12.500 na prodaj. Vprašati Delavska 19. Studenci, za Rapidom. 4180
HIŠA
4 sobe 2 kuhinji, klet, naprodaj. Studenci. Delavska 19. 4178
NOVA ZIDANA HIŠA
4 sobe, 2 kuhinji klet z drvar nico električna luč. velik vrt, oga!. Gubčeva ul. 46. Pobrcž-ie pri Mariboru, naprodaj za din 65.000. din 20.000 lahko otane- Letna najemnina din 7500--.	4175
Kupim
Kupujem
RDEČE VIŠNJE IN R1BIZEL
po najboljši ceni. Adalbert Gusel, Maribor, Aleksandrova c. 39.	4185
Prodam
OPREMA za špecerijsko trgovino takoj naprodaj. Wildenrainerjeva ul. 17-	4158
Izboren
DOMAČI CVETLIČNI MED
po din 16— za kg oddaja Kmetijska družba. Mteljska cesta 12. tel. 12—83.	4179
KOLO
z motorjem. 74 cctn, za din 1200— naprodaj. B. Divjak, Ključavničarska 1.	4177
MODERNA SPALNICA
imitacija kavkaški oreh, zelo poceni naprodaj. Friedel lv.. mizar Št. Ili v Slov. gor. 4172
lokal
PROSTORE
pripravne za mizarstvo, iščem v najem. Ponudbe poslati na upravo pod »Točen plačnik«. 4191
Sobo odda
LEPO OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom oddam. Koseskega ul. 35._____4184
SOBO
s štedilnikom oddam s 15. ju lijem. Vprašati Gosposvetska ulica v trafiki.	4182
DVE PRAZNI SOBI
v centru mesta. I- nadstropje oddam za pisarno ali stanovanje. največ za dve osebi. Vprašati Trg svobode 6-1., druga vrata, desno. 4173
Stanovanj lište	
LETO STANOVANJE opremljeno 3 sobe in kuhinja, gozdna višinka lega v okolici Maribora, iščem v najem za 3 mesece. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »2640«. 4174 Službo dobi	■ JFVi • * S Jg
FRIZERKA dobra moč. dobi službo. Paradiž. 4190	.BB1I
POSTREŽNICO snažno, pridno in pošteno iščem. Javiti se v Cankarjevi ul. 6 pritličje, desno, prva vrata. 4186 Službo išče	fiesp&t&mm v mkmul Obrnite se na grafologa
BOLJŠE DEKLE z večletno prakso v restavra cijski kuhinji želi mesto v restavraciji ali boljši gostilni kot kuharska učenka z malo plačo. ^ Ponudbe pod »Kuharska učenka« na upravo. 4183 Stanovanje	Klil ki se odlikuje posebno z analizo človeškega značaja, dela na strogo znanstveni baz; grafologije
SPREJMEM GOSPODIČNO sostanovalko, na stanvanje, ev. s hran. Soba poseben vhod, poleg parka- Istotam sprejmem tovarniško delavko brezplačno na stanovanje, ki bi v svojih prostih urah delala hišna dela. Naslov v upravi. 4189	stopajoče dogodke pismene nasvete, ki Vam bodo koristili vse Vaše bodoče življenje. Obiske sprejema v Ma-
	riboru Hotel „Zamorc‘‘
	vsak dan od 9 — 12 do-
	poldan in 15 — 19 po-
Oddam lepo sončno STANOVANJE v novi stavbi blizu glavnega kolodvora. soba. kuhinja, predsoba itd- stranki brez otrok. Naslov v upravi- 4187	
	poldan
	Odgovarja tudi na došlo kčrespOndencO. V Maribo-4045 ru ostane do dne 11. t. m.
STANOVANJE sobo in kuhinjo takoj oddani Tezno. Maistrova ul. 1, pri postajališču. 4176	
	STANOVANJE takoj oddam. Studenci, Ciril-Metodova ul. 2. 4181
Keuma ni bolezen starosti
samo če se zanemari razvija v starosti znane slabosti. Mislite na sebe in pridite v Varaždinske Toplice, da ozdravite. Nudimo vam z absolutno skozi ieta dokazano zdravilnostjo žveplenih kopeli vso meščansko udobnost m ugodno bivanje po tako nizkih cenah: sobe od Din 20'—, kopeli Din 10-—, celotna oskrbe 25"— do 35'— dnevno. Rezervirajte pravočasno sobo. Prospekte pošilja ravnateljstvo radioaktivnega žveplenega kopališča
Varaždinske TepSits
Motocikli BS A
novi modeli ravnokar prispeli. Oglejte si jih v trgovini
Justin Gustinčič, Tattenbach^va 14.
GOSPODINJI
larcec za vkuEiavanše
kompleten SaiDC
PINTER & LENARD
120‘‘
Zahvala.
Najprisrčnejše se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vsem onim, ki so s svojo navzočnostjo počastili spomin predrage pokojnice.
Stužina Jamnik.
Stran 4.
Ciosgmd Mmdr&jj
Šestdesetletni župnik Andrej Praznik se je sprehajal po svoji preprosto opremljeni sobi in premišljeval, kaj bo v nedeljo povedal svojini ovčicam.
Župnik je bil za svoja leta še dosti krepak, postave je bil precej visoke, lase je imel docela sive, a še polne; orlovski nos in vse poteze na obrazu so kazale na strog značaj.
Soba, kot rečeno, je bila preprosta: Ustvarjala je vtis boljše kmečke izbe. Tam v kotu za vrati je stala ogromna lončen-’ kmečka peč s prostornim zapečkom, zraven je stala omara, ki je služila kot arhiv, ob stenah so bile pritrjene klopi, v nasprotnem kotu od peči pa je stala bela javorjeva miza, nad njo pa se je dvigalo razpelo, pod katerim je gorela luč. Poleg razpela je krasilo stene še nekaj svetniških podob.
žarki popoldanskega sonca so lili skozi ne velika okna, ki so nosila križasto omrežje v slogu osemnajstega stoletja. Nekdo je potrkal.
*
»Noter!« se oglasi župnik.
Vstopil je mlad človek sloke postave, nekoliko zagorelega, podolgovatega obraza in črnih, duhovitih oči. Lase je imel črne in po študentovsko počesane. Oblečen je bil športno. Palico, ki jo je verjetno le bolj radi mode nosil seboj, je prislonil v kot za vrata.
Prišlec je pozdravil; župnik pa je bil očividno gosta vesel, kajti takoj je velel prinesti kaj za pod' zob, zraven pa kozarec vina.
»Dolgo se že nisva videla, France,« je povzel župnik. »Precej dolgo,« je odvrnil France ter si popravil kravato. »Vesel sem, da Vas po svoji daljši odsotnosti spet enkrat vidim.«
»Ali si že doštudiral?« povzame župnik.
»že! Baš zadnje tedne sem položil izpite; sedaj imam, hvalabogu, diplomo v žepu.«
»Torej, čestitam, gospod inženjer!« mu župnik veselo ponudi roko.
»Dovolite, gospod župnik, jaz naj za Vas ostanem še nadalje France,« mu je odvrnil mladi agronom.
»Kako je z Vašim zdravjem?« se je pozanimal France.
»Kol vidiš se staram!« župnik je umolknil. Pila sta.
»Veš, France,« se je razbesedil stari, »saj se razumem s temi jarci, ki jih pasem. Na tretji fari pastirujem sedaj in mislim, da je to moja zadnja postaja: Tukaj bom tudi umrl. Povsod sem se razumel z ljudmi. V politiko se nikoli nisem mešal, ker vem, da je to najboljša pot, ki vodi do sovraštva med župnikom in farani; v interese drugih ne posegam, kakor tudi ne maram, da bi se kdo vtikal v moje gospodarstvo. Služim edino altarju in duhovnim potrebam tistih, ki so mi izročeni. S svojimi sobrati sc za silo razumem, ne klečeplazim pred nobenim forumom, ker hinavce sovražim. Pravijo, da je največ zavisti med gledališkimi igralci, lovci in menihi; jaz pa pravim: Če bi je ne bilo tudi v naših krogih, bi jaz danes lahko nosil rdeč kolar! Sicer mi pa ni hudega! Tisto nekaj živine in polje mi oskrbuje sestra, malo poprimem sani, nekaj pa najamem — in gre, kakor vidiš.«
Po vratih je zapraskaio, nekaj je uda-
Eenfca
Vplivali so predvsem študenti visokih šol, posebno dunajskih, na dogodke tistih razburkanih dni. Na Dunaju so ustanovili študentovsko legijo razdeljeno po starorimski, ki pa kmalu ni bila edina.
■ Mir tihega Litomišlja so razbili. Vse je skočilo s svojega tira in spremembe ter prevrati so se vrstili nepričakovano, naglo, čez noč. Iz matičke Prage je sledila novica novici in z napetim razburjenjem napolnila sleherno dušo. Eni so pozdravljali konstitucijo z veseljem, drugi so v negotovosti čakali in nekateri, bolj ob stiani in za vetrom seveda, so zabavljali na novotarije in kršenje starega reda.
Gospod aktuar Roubinek je bil nesre-ves iz sebe. Zdaj ni imel niti trenut-
iztlaju konzorcij -Jutra« v Ljubljani
ka počitka, ker se je njegov nadvse konservativen duh strašit vseh novotarij in slutil prevrat redu, discipline in končno splošen polom.
Gospod knjigovodja je zdaj pogosteje prihajal k njemu, toda o prijaznem kramljanju ni bilo govora. Roubinek je sicer še vedno gledal kralja Herodeža, pogosteje so mu pa uhajale oči od njega, ker je gospod knjigovodja prinašal novice.
Na Dunaju viharji, mogočni Metternieh je padel, v Pragi homatije, ljudski shodi, odprava cenzure, robote — o Bog, o Bog, kam plovemo, kakšna prevratna pošast je ta konstitucija!
Povsod v sosednjih mestih ustanavljajo garde, v Lltomišlju bo v kratkem in vsak državljan bo moral prijeti za orožje, dobil bo čako na glavo, moral bo na j travniku eksercirati, stal na straži, hodil
na manevre!
še zbolel bi človek od tega! Gospod aktuar ni mogel niti v svojem »oberstu« udobno sedeti v naslanjaču, še pipa mu ni več dišala, čeprav je Loti v njej natlačila tobak s svojimi drobnimi prstki.
Vsak čas se je začulo petje in hrup na ulici, vriskanje je odmevalo od vseh strani: »Narod, domovina, svoboda, enakopravnost, češki jezik, samouprava —-« in kdove kakšna gesla še iz prenapetih bu-tic, kakor je omenil Roubinek knjigovodji.
Bog ve, odkod so se vzeli naenkrat vsi ti rodoljubi! Zrasli so čez noč kakor gobe po dežju. Vse je patriotiziraloi Nikjer spoštovanja, nikjer nekdanjega rešpekta!
Vsak je nosil prevzetneje glavo, kakor j bi zrasel radi konstitucije za celo ped.
Gospa Roubinkova je težko prenašala, da so povsod pričeli govoriti samo češki in da so se tu in tam njeni češčini posmehovali. Kakor soprog v knjigovodji, tako je imela ona v Rollerici prijateljico.
»Pomislite, ta naša Lenka! Prej ved- 1 no zaprta vase, svojeglava, zdaj zgovorna, vesela. To je vse...«
»Ta konstitucija! Bomo videli, še ropali in morili bodo!«
In kaj šele, ko je prihitela Loti domov z novico, da so imeli študenti velik shod in nameravajo ustanoviti študentovsko legijo!
»Zdaj smo pri kraju!« je zastokal Rou binek. »Kaj se to pravi, dati otroku nož. ali britev? študentom sabljo mesto nere-sa? Zdaj smo na koncu!«
(Dalje-)
‘ "ovorni urednik MAKSO KOREN. Za in^eratni del odgovarja SLAVKO DIMA Tiska Mariborska tiskarna d. a., predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.