Poštnina plačana v gotovini *. Abb. postale I gruppo LCD3 4 U llT * M. 9 UOUCIJO) SO SINDIKATI NAPOVEDALI VLADI PREMIRJE ALI ZAOSTRITEV SOJA? TAffnenja o položaju po zak-Ifl^ufiku prvega kola srečanj med osrednjimi sindikalnimi organizacijami invla-~° so deljena. Nekateri sodijo, “A pomeni skupno tiskovno poročilo o tem, da se bodo Pogajanja nadaljevala 10. ju-®Jja, se pravi po objavi volil-1®h rezultatov, dejansko obja-v° premirja vladi in taktično Potezo, katere namen naj bi bil onemogočiti predvolilne špeku-iooije desnice; te bi utegnile v ^katerih srednjih in malome-“Oanskih krogih, ki jim je ne-rjrini val stavk spet pognal ofrsh pred družbenimi spremembami v kosti, naleteti na Plodna tla. Drugi pa so mne-nla. da je odložitev pogajanj na čas po objavi volilnih rezultatov priprava na zaostritev "Mikalnega oz. družbenega spolna za reforme in pri tem citirajo tisti stavek v tiskov-oem sporočilu sindikalnih vr-l0v, v katerem se omenja mož- •> v imucitriii ac uincujo ast zaostritve stavkovnega pri-ska na vlado, nezadovoljstvo ^radi premajhnega popuščala in teženj po odlašanju, ki ? se pojavile v vladnih kro-“1> govorice o možni vsedr-®vud splošni stavki dne 15. julija. Verjetno imajo oboji svoj :ra.v. Res je namreč, da vpliva |elilna kampanja, ki je v osta-® Predelih Italije, kjer glasuje ,za deželne svete, izredno ^‘itizirana, tudi na elastičnost ’la|ie same, na potek pogajanj, 'druge strani pa je tudi res, ® bo morala vlada po 10. ju-ustreči zahtevam delavca po družbenih reformah **, Pa sprejeti odkrit spopad ^izredno, dvakrat «vroče» po- Kaj so pokazala prva srečala sindikatov z vlado? Glede ®hovndh vprašanj davčne, ^uttvstvene, prevozne reforme ® riada pokazala res določeno ■upravijenost, je pa tudi do-.azala, kako jo notranja nar ^b>tja omejujejo v njeni samostojnosti pred pritiski iz industrijskih podjetnikov, [parnega bloka in drugih, tu-neitalij anskih gospodarskih j.^ko menijo, na primer, sdn-rpalne organizacije, da so roji Ponujene reforme davčnega |~Wina premalo jasni, kakor i: hejasna sploh vsebina te re-■cnne. Vlada je namreč ponu-?la splošno reformo davčnega "Sterna s 1. januarjem prihodnjega leta; medtem pa bi v ? . polovici junija nekoliko ..v'San neobdavčljivo kvoto talnih mesečnih dohodkov de-!v°ev in uradnikov (ta jenam-izredno nizka: samo 20 ti- 0 lir). Sindikati zahtevajo to-odgovor glede višine ne- “davčljive kvote, saj so polepil v seznam svojih zahtev °čno številko za neobdavčlji-115 tisoč Ur mesečnega a°hodka. ^iede stanovanjske reforme ►L Ponudila vlada nič bistvena. z izjemo predloga o po-sfcjpem zamrznjenju stanovanj-13 najemnin za nadaljnji dve Sindikati zahtevajo spre-jfimbo sistema računanja in-3Sa natrpanosti stanovanj, ki ^'astično določa zakon iz .> ^lada se strinja s sindikati, y Je sistem bolniških blagajn 1 itaUji zastarel in da ga je nadomestiti z novim enot-sji"1 zdravstvenim sistemom. ati zahtevajo pri tem do-rokov za izvedbo zdrav-thM e reforme, kakor tudi demokratizacijo načina upravlja-vJa, zdravstvenih ustanov z u-samoupravnih oblik, ki hajbolj ustrezale sedanjim gJarn italijanskega delavstva. (jYav tako zahtevajo sindika-‘očnejš) definicijo rokov gle-o .reforme sistema prevozov, .katerih meni vlada, da se to?rajo razviti predvsem siste-Javnih prevozov, katerim mora oblast dajati prednost pred zasebnimi. V ta namen je celo izrekla pripravljenost odtujiti del denarnih sredstev iz načrta nadaljnjih cestnih gradenj za potenciranje javnih prevoznih podjetij. To je bilanca enotedenskih srečanj. Kakšna je splošna o-cena sindikalnih organizacij ? Tajništva CGIL, UIL in CISL so mnenja, da nima vlada jasnih pojmov o povezanosti delnih ukrepov in kompromisov s splošno perspektivo družbenih reform, ki se morajo vključiti v okvir splošne težnje po spremembi gospodarskih smernic, po katerih se giblje vlada v svojih posegih. Z drugimi besedami povedano, se sindikati boje, da bi jih vlada ne opeharila z delnim popuščanjem za manjše reforme in odlašanjem velikih. Vendar je ocena osrednjih sindikalnih vodstev nebistvena. Zadnjo besedo bodo o trenutnem stališču vlade imeli delavci v tovarnah. Te dni, do konca maja, potekajo v velikih in manjših industrijskih podjetjih delavske skupščine, na katerih razpravljajo delavci s svojimi sindikalnimi delegati o tem, a-U so vladni predlogi zadovoljivi in, v primeru, da niso, kako nadaljevati z bojem. Ne glede na to, kakšno stališče bodo zavzeli delavci pa je zanimivo, kako izkorišča itali- Manifestacije v Pekingu janski delavski razred nove oblike organiziranja in oblasti, do katerih se je dokopal lanske jeseni. Lahko že govorimo o klicah določene obUke samoupravljanja, ki se danes ne u-smerja v produkcijo, marveč v vodenje spopada in demokratizacijo lastnih sindikalnih struktur. To pa v bistvu poudarja še enkrat raven politične zrelosti italijanskega delavskega razreda in svojstvene značilnosti sindikalizma v Italiji sedemdesetih let. Ne gre tu za «rume-ni» sindikalizem ameriške ali «tradeunionistične» vrste. Nasprotno, italijanski delavski razred se začenja zavedati vodilne vloge v družbi in s tem prerašča tradicionalni sindikalizem z uveljavljanjem naprednih, demokratičnih in sebi svojstvenih oblik nastopanja, ki se prej ko slej približujejo izvirnemu duhu republiške ustave Italije, nastale iz odporništva. Ni namreč slučaj, če so italijanski delavci in njihove strokovne organizacije, našli skupen jezik ne samo, ko je šlo in gre za davčno reformo, temveč tudi v obsojanju ameriškega napada na Kambodžo, ki se izraža v pozivu vseh treh sindikalnih vrhov: «Darujmo en dolar za indokdtajske narode». S to politično vsebino bo morala vlada računati, kakorkoli že. STOJAN SPETIČ / \ j A . ) •€ ' -....................... Za širšo afirmacijo Primorskega dnevnika (Pismo iz Sežane) r —— ■—' Pretresljiv posnetek iz Kambodže: ameriško oklopno vozilo pelje mimo trupel ubitih Kambodžanov ....„„..„„„„......minulimi..um...........................................i.............................................................................. PO ATENTATU PROTI AVTOBUSU NA LIBANONSKI MEJI Živahnejša volilna kampanja za upravne volitve 7. junija Berlinguer o jugoslovanskem vzgledu obrambe neodvisnosti in aktivne nevtr^nosti De Martino o naporih socialistov za nagel demokratični napredek in reforme '-KING, 23. — 2e drugi dan Jfestira po pekinških ulicah 'totisoCe prebivalcev, ki izra-svojo podporo izjavi pred-Uka Maocetunga od 20. maja. le povorke starejših oseb in Fincev so prišle iz vseh o-iev mesta ter so ves dan ho-Po mestnih ulicah, dalj časa se zadržale na osrednjem 1 Tien An Men. Geslo: «Naro-Vs«ga sveta združite se, da 4te ameriškega napadalca in hjegove pse« Je naiplsano po 1 zidovih v Pekingu. To geslo Počasno tucU naslov Maoce-Š°ve izjave. Današnja Izdaja 'dskega dnevnika« je skoraj ^oti posvečena rezultatom v če-*tega sestanka in govorom, ^ Jih izrekla podpredsednik ^Uclomamega komiteja Pekingu Teh ter princ Sihanuk. RIM, 23. — Volilna kampanja za bližnje upravne volitve, ki bodo v nedeljo 7. junija, se je v zadnjem razdobju nekoliko razvnela, saj je pretekli teden parlament končal z delom in je že danes prišlo do nekaterih pomembnih govorov vidnejših političnih predstavnikov. Po zadnjih rezultatih je pri teh volitvah zainteresiranih 35.374.987 volivcev, ki bodo volili za deželne, pokrajinske in občinske svete. V Bologni je govoril namestnik tajnika KP Berlinguer, ki je obrazložil pobude italijanskih komunistov za enotnost mednarodnega delavskega gibanja in socialističnih držav, pri čemer se je dalj časa zadržal o sestanku, ki ga je imel v Beogradu s predsednikom Titom in z drugimi voditelji jugoslovanskih komunistov. Berlinguer je ugotovil, da tudi oni Italijani, ki kritično gledajo na socialistično ureditev jugoslovanske republike, lahko ugotove, da je ta država, ki je izven vojaških blokov, lahko v polnosti o-hranila svojo avtonomijo in nacionalno neodvisnost ter ima i-stočasno pomembno težo v mednarodnem političnem življenju. Jugoslovanska izkušnja, izkušnja države, ki je italijanska soseda, je zato vredna, da jo preučijo tudi tiste italijanske demokratične sile, ki še niso popolnoma prepričane o nujnosti in o koristnosti, da Italija izstopi iz NATO in o-stane izven katerega koli bloka. Berlinguer je nato nadaljeval, da politika »aktivne nevtralnosti* omogoča veliki evropski in sredozemski državi kot je Italija, ne samo zagotovitev svoje suverenosti in svoboden demokratičen razvoj, temveč tudi veliko vlogo ter pomemben prispevek za varnost, za mir in za sodelovanje vseh narodov v evropskem ter celo svetovnem okviru. Glede notranjih vprašanj pa je Berlinguer govoril o deželah in ugotovil, da so se najbolje pripravile tako nazvane trdeče dežele* Emilia, Toscana in Umbria, kjer komunisti in levica že vrsto let dokazujejo kako je mogoče dobro in pošteno upravljati. Podpredsednik vlade De Martino je danes govoril v Alessandrii in je dejal, da socialisti zagovarjajo politično linijo krepkega demokratičnega napredka delavcev in globokih reform. De Martino je nato navedel nekatere najpomembnejše reforme in med njimi deželno ureditev. Glede socialističnega sodelovanja v vladi pa je dejal, da so morali predvsem premagati načrte tako nazvanega »bloka reda*, ki je hotel s predhodnim razpustom parlamenta izigrati dosežke jesenskih delavskih borb. Zaradi tega je ugotovil De Martino socialisti sodelujejo z ostali mi strankami levega centra prav zato, da se bodo reforme izva jale in da se bo omogočilo zavo jevanje naprednejših demokratič nih odnosov. V tem okviru je De Martino govoril tudi o vprašanjih odnosov med sindikati in vlado ter je podčrtal, da so sindikalna vodstva sprejela svoja stališča z veliko odgovornostjo in da jih mora vlada upoštevati še zlasti glede davčni politike. Odnos s sindikati je tudi ključen glede načrtovanja. Predsednik republike Saragat je danes sprejel predsednika vlade Rumorja, ki mu je poročal o zadnjih razgovorih s predstavniki sindikatov in o zaključkih, ki iz teh razgovorov izhajajo. V Aquili je govoril generalni tajnik CISL Storti o razgovorih z vlado in je dejal, da so prešli iz razdobja nepotrebnih konferenc na konkretne razgovore. Doseženi so bili določeni rezultati, toda treba je iti naprej tudi na tak način, da se bo pogumneje ocenjevalo javne izdatke. Treba je do- seči bistveno spremembo pri mehanizmu razvoja, ki mora biti u-smerjen k zvišanju socialnih izdatkov, saj so temelj pravic vsakega človeka. Napredka ne moremo meriti samo s številom televizijskih anten, temveč je treba ustvariti zaupanje v demokratično družbo. Storti je podčrtal, da je treba nadaljevati s sindikalnim bojem, za kar je predpogoj polna avtonomija sindikata. MILAN, 23. — Včeraj popoldne so se anarhisti zbrali na sedežu v klubu Turati, kjer so obravnavali vprašanja: «atentati in sodišče: primer Pinelii ter preiskava o Valpredi«. Po zborovanju so odšli v povorki po Ul. Brera in po Ul. Verdi, kjer jih je policija grobo napadla in razpršila. Po policijskih vesteh naj bi anarhisti vrgli tri steklenice z bencinom. ......................................umih,umu,■■■1111111 PO 12 LETIH OBNOVLJENI DIPLOMATSKI ODNOSI Jugoslovanski veleposlanik včeraj prispel v Peking PEKING, 23. — Danes je prispel 1 zBeograda preko Moskve v kitajsko glavno mesto novi jugoslovanski veleposlanik v Kitajski ljudski republiki general Ore-ščanin, ki je odlikovan z naj višjim jugoslovanskim odlikovanjem heroja partizanskega ooja. S tem so po 12 letih obnovlje- ni diplomatski stiki med Kitajsko jn Jugoslavijo, saj so njegovega predhodnika Vladimira Popoviča odpoklicali 25. Junija 1958 in so bili takrat odnosi med Jugoslavijo in Kitajsko na ravni odpravnikov poslov. Novembra lanskega leta pa je bil dosežen sporazum o izmenjavi veleposlanikov. Izraelci grozijo z novimi represaiijami ■v Število žrtev atentata naraslo na dvanajst Libanonski protest varnostnemu svetu TEL AVIV, 23. — Še eden od potnikov izraelskega avtobusa, ki so ga včeraj na meji med Libanonom in Izraelom napadli arabski komandosi, je danes podlegel poškodbam, tako da je število žrtev atentata naraslo na 12. Izraelski voditelji pa so danes zaostrili grožnje proti Libanonu in vsemu arabskemu svetu, češ da zločin ne bo ostal nekaznovan. Zelo ostri izjavi sta dala predvsem namestnik ministrskega predsednika Jigal Alon in predsednica vlade Golda Meir, ki je pa sprožila napad tudi proti varnostnemu svetu OZN. Ta je na svoji zadnji seji' pretekli torek obsodil Izrael zaradi vdora čet protL položajem komandosov v južnem Libanonu. Resolucija, ki govori o »premišljeni akciji, ki krši določila statuta OZN*, so o-dobrili z enajstimi glasovi, medtem ko so se štiri države (med njimi ZDA) vzdržale glasovanja. Libanon je medtem protestiral pri varnostnem svetu ■ zaradi včerajšnjega izraelskega bombardiranja obmejnih libanonskih mest. Pri včerajšnjem napadu je bilo 20 civilistov ubitih, 40 ranjenih, 150 hiš pa je bilo porušenih ali močno poškodovanih. Libanonski notranji minister Jumblat je danes predlagal, da bi na meji med Libanonom in Izraelom namestili arabske vojaške sile. Izraelski zunanji minister Aba Eban je medtem na obisku v Wa-shingtonu, kjer se je včeraj sestal s predsednikom Nixonom. E-ban zahteva od ZDA dobavo 25 lovskih bombnikov tipa «phan-tom* in sto lovcev «skyhawk». Ameriška vlada za sedaj še ni odgovorila na izraplsko zahtevo. niiiiiiiMiiiiiiiiiiii%iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliiliiilimii„„„llllllllllllllllllllll||lni||||||mllllllMi,l„,ll||||||M||||||||||M||mt||||||||||||||llllllllinilimillll|H| ŠPORT ZLATO ZA JUGOSLAVIJO Jugoslavija je sinoči na svetovnem košarkarskem prvenstvu v Ljubljani v odločilni tekmi premagala ZDA s 70:63 LJUBLJANA, 23. - Na tiskovnih konferencah v zadnjih dneh v Ljubljani, ki so bile v mali dvorani hale Tivoli po vsakem nastopu jugoslovanske košarkarske reprezentance na svetovnem prvenstvu, je trener Žeravica vljudno in zgovorno odgovarjal na vsa vprašanja časnikarjev. Le za eno ni hotel nikoli slišati: nikakor ni maral namreč povedati, če jugoslovanska reprezentanca na tem prvenstvu računa tudi na zla-tč, na prvo mesto, na naslov svetovnega prvaka. Toda za tem molkom Žeravicc se ni skrivala ne lažna skromnost, ne dvom. Nasprotno: bil je trdno prepričan v možnosti svoje ekipe in njegov molk je bil lo del taktike, ki je tudi sodila k velikemu, izrednemu podvigu, ki ga je Jugoslavija opravila nocoj v prenapolnjeni in od navijanja razgreti dvorani hale Tivoli: osvojila je mesto najboljšega med najboljšimi na svetu, že kolo pred zaidjučkom prvenstva je postala z matematično gotovostjo svetovni prvak. Tak podvig ni Jugoslovanom doslej uspel še v nobeni športni igri. Prav zato so bile želje jugoslovanskih športnikov po tej zmagi tem močnejše in veselje po njej tem večje. Nocojšnja zmaga Jugoslavije nad eno najmočnejših reprezentanc sveta, ZDA, s 70:63 je bila prava moj- Končan Morov obisk v ZAR KAIRO, 23. — Italijanski zunanji minister Aldo Moro se je ob zaključku obiska v‘ZAR sestal s predsednikom Naserjem, še prej pa je nadaljeval včeraj začete razgovore s svojim egiptovskim kolegom Riadom. Dartes se je Moro razgovoril tudi s 'Sekretarjem Arabske zveze Hasuno in z diplomatskim svetovalcem predsednika Naserja Favzijem. Italijanski minister se bd vrnil v Rim jutri. Primorski dnevnik se lahko ponaša s prehojeno potjo, ki ima zgodovinsko obeležje. Iz partizanskega glasila se je v povojnih letih razvil v upoštevan slovenski dnevnik. Njegov vsebinski koncept pogojuje več komponent. Razen funkcije informiranja, ima list posebno težo zategadelj, ker je eden izmed vidnih političnih dejavnikov slov. narodnostne skupnosti v Italiji pri uveljavljanju njenega enakopravnega položaja znotraj italijanske države, kar ji jamči ustava ter posebni statut, priložen londonski spomenici o soglasju iz l. 1954. Primorskemu dnevniku pa daje izjemno značilnost tudi njegova vloga zbliževalca med sosednjima državama, ki jo u-spešno izpolnjuje. Omenjene komponente dajejo Primorskemu dnevniku posebno mesto, česar ocenjevalci slovenskega novinarstva ne bodo mogli prezreti. Nedvomno je, da je postal Primorski dnevnik nepogrešljiv registrator in oblikovalec teženj vseh Slovencev, ki živijo v Italiji, tudi beneških, katerih položaja ne ščitijo posebej italijanski pozitivni predpisi, razen tega pa tudi dragocen obveščevalec o italijanskih družbeno - političnih razmerah. Spričo takšne vloge in mož nosti, ki jih ima Primorski dnevnik kot sredstvo javnega komuniciranja, pa se zastavlja vprašanje, če je zavzel list v Sloveniji in še posebej v primorskih občinah tisto mesto ki mu zaradi takšne funkcije gre. Pri tem izhajam iž potrebe, da se Slovenci poglobljeno seznanjajo s položajem zamej skih rojakov in političnimi o-koliščinami, ki ta položaj pogojujejo, kakor seveda tudi obrat no, da se Slovenci v Italiji izčrpno seznanjajo z razvojem matične dežele in Jugoslavije nasploh. Ne da bi razpolagal natančnimi pokazatelji, menim, da odgovor na gornje vprašanje bržčas ne more biti zadovoljiv. Primorski dnevnik je v Sloveniji, zlasti še v primorskih občinah nedvomno premalo raz širjen, zaradi česar njegovo poslanstvo v smislu omenjenih komponent, ki pogojujejo nje gov obstoj, ni v celoti doseženo. Tu ne kaže obravnavati, zakaj je temu tako, ali je ta po manjkljivost posledica nezadostnih organizacijskih ukrepov iiiiiiiiiiiiiiiiii4iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiuin«iiiimtimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiii KLJUB ZAGOTOVILOM BELE HIŠE Letalska podpora ZDA Sajgoncem v Kambodži Tudi po napovedanem umiku Američanov bodo «leteče trdnjave» bombardirale kamboško ozemlje strovina celotnega moštva s trenerjem Žeravico na čelu. Ta je izredno premeteno in premišljeno vodil svojo ekipo od tekme do tekme in prav danes je v tem dosegel vrhunec. Pobude svojega moštva ni nikoli spustil z vajeti, ves čas je bil gospodar položaja, na igrišče je pošiljal v boj vedno tiste igralce, ki so bili pač v tistem trenutku najbolj primerni in najbolj uporabni. In vsi so res do potankosti uresničevali njegove zamisli, tehnične in taktične. Uveljavljati tako zahtevne zamisli, kot so bile Žeravičeve, v tekmi s tako ekipo, kot je bila no- (Nadaljevanje na 8. strani) WASHINGTON, 23. - Američani bodo tudi po umiku iz Kambodže, ki je bil napovedan za 30. junij, podpirali z letalstvom sajgonske čete, ki ne bodo zapustile kamboškega ozemlja skupaj z vojaki ZDA. V preteklih dneh se je zdelo, da skuša Bela hiša prisiliti sajgonski režim, naj sprejme ista rok umika, ki je bil določen za ameriške čete, sedaj pa se je pokazalo, da bodo Američani preko svojih južnovietnamskih služabnikov nadaljevali agresijo proti Kambodži tudi po 30. juniju. Obrambni minister Laird je dejal, da se bodo v napovedanem roku umaknile vse čete in tudi »svetovalci*, prav tako bodo prekinili akcije taktičnega letalstva (lovski bombniki «skyhawk» in »phantom*), medtem ko pa bodo še naprej sodelovale pri akcijah na kamboškem ozemlju o-gromne »leteče trdnjave* B 52. Laird je tudi proti pričakovanju povsem podprl sklep Sajgoncev, da ostanejo v Kambodži ter dejal, da bi bila napaka, če bi odločili rok umika tudi za južno-vietnamsko vojsko. Današnja odločitev je vzbudila veliko zaskrbljenost v ameriškem kongresu, pa tudi v sami vladi generala Lon Nola niso preveč zadovoljni, saj je jasno, da je prisotnost sajgonskih čet na kamboškem ozemlju očitna kršitev kamboške suverenosti. »Kambod- žani — je dejal neki predstavnik kamboškega glavnega štaba — bodo raje umrli, kot da bi ostali pod oblastjo Vietnamcev, pa naj bodo to Sajgonci ali FNO*. V Phnom Penhu so se pojavili letaki, ki pozivajo kamboško ljudstvo k enotnosti proti Vietnamcem in obtožujejo sajgonske čete, da so v Kambodži izvedle vrsto pustošenj, nasilij in pokolov. Vojaški položaj v Kambodži je medtem še vedno zapleten; sajgonske enote so se utaborile samo pet kilometrov pred Phnom Penhom, da bi »zajamčile varnost avto ceste št. 1», ki veže kamboško prestolnico s Sajgonom. Zahodno od reke Mekonga napredujejo sajgonske čete ob obali na Siamskem zalivu v smeri proti Kompong Somu (bivšem Siha-nukvillu), 21. pehotne divizija pa je utaborjena 8 kilometrov od pristanišča Kampot. Nadaljujejo se tudi vojaške operacije v »papigi-nem kljunu* in na severu Kambodže. O spopadih poročajo iz številnih krajev, vendar so poročila dokaj nejasna. uredništva in uprave lista, ali morda za časopis ni dovolj zanimanja, pri čemer slednja možnost nedvomno odpade, u-poštevati pa je treba tudi razširjenost ostalega tiska, lokalnega ali republiškega značaja, marveč je aktualnejše razpravljati, kako zagotoviti, da bo Primorski dnevnik našel širšo pot do primorskega bralca. Za dosego tega cilja se ponuja nekaj ukrepov: 1. Pripraviti razgovore spred- ☆ OSNOVNA ŠOLA CEPfflCNO SPOMENIK NOB BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, SLOVENSKI IN ITALIJANSKI ANTIFAŠISTI! — Prispevajte v sklad za izgradnjo šole-spomenika NOB v Cerknem! Prispevki se v Trstu nabirajo: v uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6/11., na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Geppa 9/II., na sedežu Kmečke zveze. Ul. Geppa 9, pritličje, v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 in na sedežib prosvetnih društev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi. V Gorici se nabirajo prispevki na sedežu SPZ, Ul. Ascoli 1. RIM, 23. — Zdravniki ambulant ENPAS bodo 25. maja začeli stavko za nedoločen čas. Stavko so proglasili, ker komisar u-stanove nd pričel izvajati pogodbe, lel jo Je podpisal s predstavniki zdravnikov in ld se izvaja v ostalih ustanovah že od 1. januarja lanskega leta. stavniki družbeno-političnih organizacij primorskih in drugih zainteresiranih slovenskih občin, na katerih naj bi opredelili vlogo Primorskega dnevnika kot sredstva informiranja na teh območjih. 2. Izpopolniti vsebinski koncept lista, ki naj bi več pisal o družbenem dogajanju v primorskih občinah, t.j. o življenju, delu in problemih sredine, kjer bralec živi. 3. Izvesti učinkovito akcijo za razširitev časopisa. Tako zastavljen program za širšo afirmacijo Primorskega dnevnika v Sloveniji je nedvomno uresničljiv. Pri tem je očitno, da bi terjal od uredništva precejšnje napore. Za u-resničitev programa bi si bilo treba zagotoviti pomoč družbenih dejavnikov, ki so zainteresirani za uspešen razvoj Primorskega dnevnika.' Vsebinski koncept, ki bi v znatno večji meri obravnaval problematiko iz območij predvsem primorskih občin, s čimer bi list bolj približali bralcu, bi zahteval razširitev dopisniške mreže, saj bi uredništvo zaradi pomanjkanja novinarskega kadra, težko zmoglo samo opraviti nalogo. Zato bi bilo treba poiskati in ustrezno stimulirati ljudi v posameznih krajih, ki bi dopisovali v Primorskega. To pismo je bilo zamišljeno kot spodbuda za razpravo, kako zagotoviti, da bi se Primorski dnevnik kar najbolj u-veljavil v Sloveniji. Zato bi se bilo zanimivo seznaniti kakšno stališče imajo glede tega vprašanja uredništvo dnevnika, Slovenska kulturno - gospodarska zveza v Trstu, oziroma zamejski Slovenci nasploh. DRAGO MIROSIČ Z avtorjem gornjega pisma, ki ga na tem mestu s posebnim poudarkom objavljamo, se povsem strinjamo in podčrtati moramo, da nas veseli, da se je tudi tako u-gleden javni delavec iz Sežane, ki se — spričo te naše tako širokopotezne in posrečeno odprt* meje — naglo razvija v moderen primorski in kraški center, zavzel ob našem srebrnem jubileju l* koncept, ki ga naše uredništvo i* dolgo zagovarja in za katerega u-resničitev je že navezalo določan* stike, o katerih smo naše brale* svoj čas sproti obveščali. Vreme včeraj: Naj višja temperatura 19, najnižja 10,8, ob 19. uri 15,5 sto-pinje zračni tlak 1021,8 nestalno ra-ste. veter 4 km/h jugovzhodni, vlaga 56 odst., nebo 2/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 14,8 stopinje, padavine 0,1 mm. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 24. maja CVETKA Sonce vzide ob 4.25 in zatone ob 19.38 — Dolžina dneva 15.13 — Luna vzide ob 23.35 in zatone ob 6j)4 Jutri. PONEDELJEK, 25. maja NASKO VOLILNA KAMPANJA SE VEDNO BOU RAZ2IVUA Osrednja tema volilne propagande še vedno kriza med levo sredino Poročilo Slovenske skupnosti o brezimni ovadbi ■ Stališče Slovenske levice - Razna volilna zborovanja Volilna kampanja se začenja vedno bolj raz&vljaiti in vanjo so posegle že vse stranke, ki se udeležujejo pokrajinskih, volitev. Svet Slovenske skupnosti sporoča, da se Goldoni včeraj poudarila predvsem važnost deželne ureditve in decen-je sestal na izredni seji v četrtek | tralizadje državne oblasti. Zatem ter se pomenil o volilni kampanji, j je omenila vedno bolj važno vlogo ki jo odpre danies. Svet SS je vzel i sindikatov v javnem življenju in z ogorčenjem na znanje, da je te j dejala, da se zato morajo zavedati dmd neki neznanec poslal sodnim *—“v —-*1 ’•* KD sporoča, da je osrednja vo-1 čine. Ghersi je rekel, da bo od-diteljica stranke poslanka Tina visna dejavnost PSI na občini in Anselmi v svojem govoru na Trgu | pokrajini predvsem od programa oblastem podlo in neutemeljeno o-vaduško pismo jn se čudi, da so te oblasti vzele v poštev to brezimno ovadbo. Svet SS naproša svojih 520 podpisnikov liste, naj se ne dajo u-strahovati in naj pri morebitnem zaslišanju pred policijo povedo resnico, saj so dali svoj podpis kar kor predpisuje zakon. Svet SS izraža upanje, da bodo odgovorne oblasti kmalu iztaknile pisca ogabnega ovaduškega pisma in ga izročile sodnim oblastem. Slovenska levica sporoča, da je na svoji seji 21. t.m. obravnavala položaj pred volitvami za pokrajino in za okoliške občine. Odbor je potrdil delo izvršnega odbora in sporazum, ki je bil sklenjen v devinsko - nabrežinski občini med predstavniki SS, SDZ in SL. Odbor izraža svoje priznanje devinsko - nabrežinskim predstavnikom, katerim je bilo jasno, kako važno je odprtje na levo in kako nujen jc skupen nastop v tako ogroženi občini. Odbor je potrdil kandidate SL v devinsko-nabrežinski občini, ki so Bojan Brezigar, Anton Gruden in Danilo Lupino. Odbor pa obenem obžaluje, da tržaški predstavniki SS, predvsem pa predstavniki SLG, niso izpolnili pričakovanj slovenskih ljudi,-kajti pokazali so premalo smisla za spremembo ozračja, ki je nastalo po dolinski zadevi. SL je žal, da se ne bo predstavila na volitvah za pokrajino in ne bo podprla nobene liste; volivcem pa priporoča, naj volijo tiste slovenske kandidate, ki so vredni njihovega zaupanja. Slovensko ljudsko gibanje poroča, da bo danes v Kanalski dolini srečanje med kandidati in podpisniki njegove liste. PSIUP sporoča, da je včeraj Vladimir Mervič, kandidat na enotni listi KPI-PSIUP v Nabrežini in kandidat PSIUP za pokrajinske volitve, poudaril, da morajo Slovenci v naši deželi še priboriti svoje pravice po 25 letih osvoboditve teh krajev. Tajnik federacije Elmo Martone, ki je govoril v Dolini, je poudaril protislovja PSI, ki so prišla do izraza tudi v tržaškem občinskem svetu. Posebno ostro je kritiziral ravnanje KD in župana Spaccinija, ki nista hotela sprejeti glasovanja o resolucijah, s katerimi so razne stranke zahtevale odstop občinskega odbora. KP1 sporoča, da je tajnik tržaške federacije inž. Cuffaro v odgovoru KD poudaril, da pomeni geslo ((glasovati kakor se je stavkalo« uresničiti enotni zagon delavskih borb za reforme in gospodarsko obnovo mesta v politični izbiri, ld bo prizadela tiste, kateri so se upirali reformam. Na Trgu Goldoni pa Je senator Vidali dejal, da je bistveno vprašanje Trsta vprašanje zaupanja, ki so ga ljudje zgubili spričo neštetih obljub, ld jih je vlada dale, a jih ni izpolnila. Odgovornost za to nosijo KD in njeni zavezniki. svojih dolžnosti. Rekla je, da mora KD nadaljevati politiko leve sredine tudi v krajevnih upravah, še prej pa se je na sedežu KD sestala z voditeljicami ženskega gibanja, Na sestanku so razpravljali o krajevnem političnem položaju Podtajnik tržaške federacije PSI Lucio Ghersi je na svojem včerajšnjem zborovanju izjavil, da je stranka z odstopom odbornika Hreščaka zopet pridobila svobodo akcije v občinškem svetu s tem, da je izstopila iz levosredinske ve- in ne od političnih obrazcev. Na istem zborovanju je tajnik Giuri-oin dejal, da bo PSI uresničevala svojo politiko na podlagi resničnih potreb in zahtev italijanske družbe. V Dolini pa sta govorila za PSI podpredsednik deželnega sveta Pittoni in kandidat Pečenko. PSU pa sporoča, da je odprla svojo volilno kampanjo z zborovanjem na Trgu Garibaldi, kjer je kandidat odv. Miani dejal, da njegova stranka nasprotuje totalitarnim pustolovščinam. Za njim je prof. Lornza naglasil važnost deželne ureditve. Razkol med socialisti pa je opravičeval s trditvijo, da so hoteli preprečiti, da se ne bi ponovili dogodki iz leta 1922, to je, da ne bi prišel na oblast nov fašizem. Arturo Calabria deželni tajnik CGIL CGIL sporoča, da se je v Trstu ob navzočnosti zveznega tajnika Maria Didoja ter tovarišev Rastrel-lija in Ronconeja iz organizacijskega urada sestal deželni odbor CGIL za Furlanijo - Julijsko krajino. Odbor je vzel na znanje izvolitev tov. Eli a Giulianija za glavnega tajnika Delavske zbornice v Gorici ter nje-gov odstop iz deželnega odbora. Prav tako je vzel na znanje odstop tovarišev Bettolija in Bergomasa, ki sta izbrala dejavnost deželnih svetovalcev. Zato je poskrbel, da se izvoli novo deželno tajništvo, v katerem so tovariši Arturo Calabria, Giovanni Migliorini, Sergio Venier, Oscar Vignola in Elio Giuliani. Odbor je zatem izvolil tov. Calabrio, ki se je izrekel za sindikalno dejavnost, za glavnega deželnega tajnika CGIL v skladu z načelom, da ne more ista oseba imeti vodilnih sindikalnih in javnih funkcij hkrati. Zaradi tega bo podal Calabria o-stavko na mesti deželnega in občinskega svetovalca v Trstu. Deželni odbor CGIL se je prisrčno zahvalil tov. Giulianiju za opravljeno delo od oktobra 1965 ko je bil izvoljen v deželno sindikalno vodstvo. •—• Ostale vesti iz tržaške . kronike berite na 8. strani .............................................m......... Z ZASEDANJA ODBORNIKOV TRGOVINSKE ZBORNICE Za tesnejše sodelovanje med našo deželo in Gospodarsko zbornico SR Slovenije Deželno združenje trgovinskih zbornic ’ bo odprlo povezovalni urad Dva strokovna odbora za proučevanje skupnih gospodarskih problemov V odsotnosti dr. Caidassija, ki se te dni mudi v tujini, je zadnji seji vodilnega odbora trgovinske zbornice predsedoval dr. Valmarin. Odbornik dr. Novelli je poročal o poteku nedavnega zasedanja glavnega sveta Združenja za plovbo po notranjih vodnih poteh v Benetkah, na katerem je zastopal tržaško trgovinsko zbornico. Na zasedanju so strokovnjaki naglasili, da se državni razvojni načrt za petletje 1966/70 ni ukvarjal s problemi notranjih vodnih poti in da je v tem pogledu prav tako pomanjkljiv tudi tako imenovani «načrt 80». Glavni Obvestilo izletnikom v Rim Vse izletnike v Rim in Neapelj prosimo, da dvignejo programe in bone za izlet v upravi našega dnevnika — Ul. Montecchi 6 v torek 26. ali v sredo 27. t. m. med 10.00 in 14.00 uro. rili še na posebnem sestanku, ki ga bodo sklicali v ta namen najkrajšem času. Dr. Frandoli je nato poročal nedavnem zasedanju o vzgoji mladine v našem mestu, na katerem je sam prebral poročilo o prizade- (Nadaljevanje na 8. strani) svet je na koncu zasedanja sprejel sklep, nastopiti pri pristojnih oblasteh, naj bi se zavzele za predložitev zakona o finansiranju vodnih poti ter v tej zvezi ugotovili, da je rešitev teh vprašanj toliko bolj potrebna v tem trenutku, ko se gospodarstvo Padske nižine čedalje tesneje povezuje z gospodarstvom južne Italije predvsem preko pomorskih in rečnih zvez. Vodilni odbor trgovinske zbornice je izrazil pozitivno mnenje glede možnosti, da bi v bližnji bodočnosti organizirali v našem mestu posebno zasedanje o problemih tako i-meuovane benečan*ke notranje vod- V čer a j sta se poročila ENCI TRAMPUŠ in IVO MAGAJNA Prosvetno društvo Ivan Cankar 'jima iskreno čestita in želi obilo sreče v zakonskem življenju. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE V soboto, 30. maja ob 21. uri (ABONMA PREMIERSKI, RED A ter MLADINSKI V SREDO IN V ČETRTEK) V nedeljo, 31. maja 1970 ob 16. uri (ABONMA NEDELJSKI POPOLDANSKI IN OKOLIŠKI) SLAVKO GRUM DOGODEK V MESTU GOGI igra v dveh dejanjih Režija in scenografija: MILE KORUN Kostumografija: MIJA JARČEVA Lektor: MIRKO MAHNIČ Glasba: BRANE DEMŠAR Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacija po telefonu 73 42-65. ne poti. Na tem zasedanju naj bi obravnavali predvsem tehnična vprašanja, prav tako pa bi se strokovnjaki lotili tudi gospodarskega pomena te cenene poti. Kakor je znano, je benečanska notranja vodna pot na nekaterih mestih pretrgana, poleg tega pa bi jo morali skoraj na vsej dolžini poglobiti, da bi lahko sprejela standardna plovila po 1.350 ton. Odbornik dr. Rustia-Traine je poročal o deželnem zakonu št. 104, ki predvideva ustanovitev profesionalnih spiskoV za kmetijske proizvajalce v vsaki izmed štirih pokrajin Furlanije - Julijske krajine. Zakon so pred kratkim predložili v odobritev' deželnemu svetu; ta je sprva izrazil nekaj pomislekov glede tega, ali je umestno, da se izda takšen zakon ali ne, češ da bi zakon lahko negativno vplival na nekatere kmetijske dejavnosti v naši deželi. Težave bi se namreč lahko porodile iz tega, da je v naši deželi zelo razširjeno kmetovanje po sistemu «part tirne* (to je, da se na primer s pridobivanjem sočivja ukvarjajo ljudje, ki so sicer v rednem delovnem odnosu v industriji, obrti, itd.), in bi bilo takim kmetovalcem nemogoče dovoliti vpis v profesionalni spisek. S tem bi seveda odpadla tudi možnost, da bi velikemu številu kmetijskih proizvajalcev lahko priznavali pravico do posebnih finančnih podpor in raznih olajšav državne in deželne narave. O vsem tem pa bodo na trgovinski zbornici govo- SLOVENSKI KLUB Torek, 26. maja ob 20.30 vabi zauuji večer v tej sezoni. Govoril bo univerzitetni profesor dr. PETER KOBE iz Ljubljane o temi ČLOVEKOVE PRAVICE IN SVOBOŠČINE TER JUGOSLOVANSKI KAZENSKI POSTOPEK. Predavatelj se bo dotaknil tudi mednarodne dokumentacije, kar bo posebno zanimivo za pravnike in študente pravnih ved. Vljudno vabljeni! ..i.mn.. VČERAJ POPOLDNE V ISTRSKI ULICI Mlada Padričarka žrtev hude prometne nesreče V bolnišnici bo jo sprejeli s pridržano prognozo ■ Resno stanje tržiškega študenta ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. maja 1970 se Je v Trstu rodiMo 5 otrok, umrlo pa Je 6 oseb. UMRLI SO: 594etna Maria DussI por. Antonimi, 60-letnl Paolo Cozzl, Mlada, 21-letna bolničarka Morana Žagar iz Padrič 32, id je bila komaj dva tedna zaposlena v otroški bolnišnici Burlo Garofolo, je postala včeraj popoldne nedaleč od Largo Pestalozzi žrtev hude prometne nesreče. Žagarjeva je po končanem delu šla po Istrski ulici, kjer bi jo moral čakati zaročenec. Opazila ga je v višini stavbe s številko 66 in ko je hotela stopiti preko cestišča, se je znašla pred mini-minorjem. Lastnica vozila, 37-letna Pasqualina Vesnaver s Furlanske ceste 32-1 je sicer pritisnila na za vore, vendar prepozno. Sunek je Žagarjevo vrgel na prednji del malega avta, pri čemer je z glavo udarila v vetrobran. Hudo ranjeno dekle so nujno od peljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so jo zaradi udarca v glavo z verjetnim prebitjem lobanjskega dna, ran po rokah in nogah ki zloma stegnenice desne noge sprejeli s pridržano prognozo na nevrokirurškem oddelku Na kraj so prišli karabinjerji, ki so uvedli preiskavo. Kjer se je pripetila nesreča, je bil nekoč prehod za pešce. Od tega so le komaj vfekii sledovi, zaradi česar bodo morali predvsem ugotoviti, če je barv« obledela ali je občina namerno opustila zebrasti prehod. Nekaj minut po 17. url pa so mo- rali, prav tako zaradi hudih lobanjskih poškodb in ran na čelu, spre jeti s pridržano prognozo na nevrokirurškem oddelku 27-letnega študenta iz Tržiča, Drevored G. Verdi 20, Antonia Cobaltija Študent, katerega stanje je skoraj brezupno, je bil za volanom minimorisa GO 47189, a ker verjet no ni poznal ceste, je s preveliko hitrostjo zavozil v ovinek pod že lezn iškim nadvozom v Miramar-skem drevoredu. Smola je hotela, da je tedaj privozil z nasprotne strani avtobus s turisti z evidenč no tablico RA 130768. katerega šo fer, 41-letni Roberto Tandini iz Al fonsine, se „ie držal desne strani ceste, študentov avto je zaradi hitrosti zašel popolnoma na levo ter silovito treščil v bok avtobusa, pri čemer je Cobalt negibno hudo ra njen obležal poleg popolnoma zmeč kane stranice svojega vozila. Popoldne je prišlo v štramarju pri čistilnici olja Aquila do čelnega trčenja med fiatom 60C in fiatom 128. Pri nesreči so bili ranjeni, na srečo le lažje, 55-letni Modesto Bossi iz Ul. Soncini 26, njegova žena Pao la Loredan in 47-letna Amata Sco pi vd. Kranic iz Ul. C. Colombo Medtem ko so prvega po prvi pomoči odslovili iz bolnišnice, so ženski pridržali s prognozo okrevanja v tednu dni na nevrokirurškem od delku. CIVILNI IN KAZENSKI TRIBUNAL V TRSTU DRUGA OBJAVA Predložen je bil predlog za proglasitev domnevne smrti Dougana, Franca, rojenega v Trstu, dne 13. marca 1885, izginulega leta 1939, ko je pisal prvo in zadnje pismo z Ogrskega (naselje Vasvar-Pest Mezge), kamor je bil prispel najbrž iz ujetništva v Rusiji. Kdorkoli kaj ve o omenjeni osebi, naj to sporoči Tribunalu v Trstu tekom 6 (šest) mesecev po objavi tega poziva. Podpisan dr. Frane Tončič Včeraj-danes 8IIGER TRST — Vlaje XX Settembre 1 Za malo dni šivalni stroji z luksuzno omarico po L 67.000 in z znižano ceno' do 50.000 Ur na SINGER 700 BOBINA MA-GICA. Prevzemamo tudi stare stroje vseh znamk. 82-le-tna Amdrea Rade, 72-letnl Paolo Vigo, 56-letnl Dante Salmt, 57-letni G-uglielmo Fabbro. OKLICI: kroja« Guerrlno Maranzl-i ln vzgojiteljica Mareella Vlsln- tin, trg. pomočnik Roberto Mastro-marlno In gospodinja Luciana Va-srotto drogeriat Sante Mandolla in frizerka Allda Abbrescla Foggla, pismonoša Giorgio Gratton in tiskarka Franca Gašperini, električar Mario Buttlgnonl in gospodinja Francesca Bastilanl, barlst Fulvlo Vlslch ln delavka Antonia Cavadiere, uradnik Ro. berto Kobal in uradnica Luisa Pl-schiutta, mestni stražnik Giancarlo Malaguti in gospodinja Pl avl a Suerz, bolničar Boris Bandeill In trg. po. m očnica Sonta Vellcogn-a, f.nanfni stražnik Santino Loblna In delavka Mtretla Pezmillch, zavarovalec Lino Vattovant in študentka Rossana Ca-stellana, finančnik Erino Pabrizl In šivilja Nada Debenjak, uradnik Sal-vatore dr. Batblsta in uradnica Mar-ta Stubel, poštni uradnik Bruno Sal-v e tat in delavka Gtola Perlott, urad-nlk Bruno Tomicich ln uradnica Lul. sella Marcu col, uradnik Claudio Ar-buila ln pletilka Mara Grison delavec Settimio Caranrvia in trg. pomoč, niča Ann* Luisa Nurzi. gasilec Furlo Gail tn trg. pomočnica Bruna De Val, turistični vodič Bruno Pegan In uradnica Anna Maria Merolla, tehnik ro in profesorica Maria Rita Susov-sky, upokojenec Pletro Sironl In u-radnica Stefanta Zanco, elektrotehnik Mario Doronzo ln trg. pomočnica L! liana Loffredo, cevar Libero Cociaml i In trg. pomočnica Maria Cemecca, pek Dušan Guštin in gospodinja GiO-I vanna Sossi, uradnik Fabio Benussi ln gospodinja Lilija Kravanja, mest. ni stražnik Vlncenzo Vltale in go. spodinja Maddalena Eltolr, kapitan dolge plovbe Giovan.nl Dellse In go. spodinja Livlana Giuliani, nogometaš Settimo Pestrin tn trg. pomočnica Renata Bosezzl, uradnik Guido Auber in delavka Vloietta Dodtch, trg. pomočnik Aurello Capato ln u-radin-lca Gtanna Dogulln, natakar Fla-vio Pavanello ln vzgojiteljica Maria Luisa Bracanovich, pomorščak Mario Ravallco ln kuharica Maria Lldla Na-clnovich, tiskar Darlo Pavan ln štu-dentka Bruna Potlenca, krojač Fran-cesco Perra In šivilja Lucina Corda, kovač Francesco Delduca ln gospodinja Maria Rosa Cilenti. Francesco Arlatta In Marina Petri, električar Mario Piscanc In trg. pomočnica Daniela Busecchlan, zastopnik Franco Galmonte ln delavka Adriana Selatti URARNA ZLATARNA LAURENTI Trieste - Trst, Largo Santorio 4 BIRME 19 7 0 Velika izbira ur ln zlatnine Presenetljivo velika izbira ur »SEIKO« Poseben popust PROSVETNO DRUŠTVO TABOR NA OPČINAH se vkUučuje. v proslavo 25-let-niče obnovitve slovenske šole in priredi danes, dne 24. maja ob 17. uri v prosvetnem domu na Opčinah ” 1 'nH/ srečanje s partizanskimi učitelji Prve obnovitelje našega šolstva bosta počastila pevska zbora Vasilij Mirk s Proseka-Konto-vela in Pd Tabor. Prostovoljni prispevki so namenjeni skladu za izgradnjo šole spomenika NOB v Cerknem. Vabljeni vsi, kd občutijo pomembnost in veličino partizanskega šolstva ter jim Je pri srcu naša šola in naša narodnostna skupnost sploh. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do I«. ure) Croce Azzurra. Ul. Commerclale 36. Rossetti-EmUl, Ul. Cornbl 19. Al Sa. marltano, Trg Ospedale 8. Tamaro k Nerl, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.34 do 1.34) Godina Čampo S. Olacotno 1. Grl-golon, Trg Virgilio Giotti 1. Al Due Prosvetno društvo Valentin Vodnik vljudno vabi na predstavo veseloigre Valentina Ratajeva DAN ODDIHA kd bo v torek, 26. maja ob 30.30 v prosvetni dvorani v Dolini. Gostuje dramska skupina p.d. Proeek Kantove!. PD »Ivan Cankar« Sv. Jakob — Trst V okviru 25-letnl-oe osvoboditve bo v sredo, 27. t.ra. ob 20, uri v društvenih prostorih v Ul. Montecchi 6 predavanje o šolstvu med NOB ter nastop o-trolk s komorno sliko ((Poletne nočd človeških saj«. Vabljeni! Slovensko gledališče v Trstu V torek, 26. t. m. ob 20. uri v POSTOJNI V sredo, 27. t. m. ob 20. uri v LJUBLJANI (Drama) IGNAZIO SILONE PRIGODA UBOGEGA KRISTJANA Prvič v slovenščini! SAK Jadran in Klub zamejskih študentov iz Ljubljane prirejata v nedeljo, 31. t.m. ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma večer o sodobnem gledališču in njegovi vlogi. Sodeluje ljubljanska Mala drama z delom Femanda Arrabala ARHITEKT IN ASIRSKI CESAR Nastopata Jurij Souček in Janez Hočevar. Po predstavi prosta diskusija. Vstop izključno z vabili, ki jih dobite v Tržaška knjigami. VERDI Prihodnji koncert spomladanske simfonične sezone gledališča Verdi bo v torek, 26. t.m. ob 21. uri. Orkester gledališča Verdi bo vodil francoski dirigent Serge Baudo, solist pa bo pianistka Laura de Fusco. Na sporedu so skladbe: Haydn — Simfonija št. 94 v G-duru (Presenečenje), Rahmaninov — Prvi koncert za klavir ln orkester (novo za Trst) Ravel — Le tombeau de Couperin, Roussel — Bacco e Arianna, druga suita iz baleta (novo za Trst). Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic. Nazionale 15.00 «Django sfida Sarta-na». George Ardlason, Tony Kenda! .Teohmicolor. Eden 15.00 «Un uomo da marctapie-de». D. Hoffman, J. Voight. Techni-color. Prepovedano mladimi pod 18. letom. Fenice 15.00 «La siflda sulla plsta dl fuoco». Teohmicolor. Grattacielo 15.00 «Mi-a nipote la ver-glne«. Edvvig« Fenech. Teohmicolor. Prepovedano mladimi pod 18. letom. Excelsior 15.00 «Mio zlo Beniamino«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 15.00 «Um caso di cosolenza«. Lando Buzzamca, Framcolse Prevest. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 15.00 «Vita segreta di una dlciofctenne«. Mimma Blscardi, Renzo Pettretto. Film sexy. Techni. color. Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 15JD0 «Cosi dolce cosi per-versa«. Carrol Baker, Jean Louis Trintign-ant. Technicolor. Prepove-dano mladimi pod 18. letom. Aurora 15.00 t Pat ton generale d’ac-ciaio«. Technicolor. Zadnja pred-stava ob 21.30. Cristallo 15.00 «Prima che venga 1’in. verno«. David Niven. Technicolor Capitol 15.00 »Indagine su un cittadl. no al di sopra di ogni sospetto«. Gian Maria Volonte, Florinda Bol. kan. Technicolor. — Prepovedano mladimi ood 14. letom. Moderno 14.00 «Boon 11 saccheggta-tore«. Steve McQueem. Technico-lor. Impero 15.00 »La bella addormentata nel bosco«. Zadnja predstava ob 21.45. Vittorio Veneto 13.15, zadnja pred-stava ob 21. uri »Via col vento«. Technicolor. Ideale 14.30 «Topaz». F. Stafford, D. Rubin, M. Pi-ccoli. Technicolor. Abbazia 14.30 ((Agente 007 al servl-zio segreto di Sua Maestš«. G. Lazemby, D. Riggs, T. Savaias. — Technicolor. Astra 15.00 «Cttty, citty, bang, bang«. Walt Disney. Technicolor. KRIŽANI! Bivši partizani, aktivisti, slovenski In italijanski antifašisti in mladina prispevajte v sklad za očiščenje spomenikov padlim borcem iz Križa! Ta naš živ spomin je naš ponos in naša dolžnost nasproti vsem tty vam, ld so dale življenje v boju za osvoboditev. Odbor Zveze partizanov sekcija Sv. Križ Razstave V Nemškem kulturnem inštitutu razstavlja do 29. t.m. svoje litografi-je in jedkanice na linoleju Hans Martin Erhardt. Razstava je odprta vsak dan od 17. do 20. ure razen v sobotah in nedeljah. V umetnostni galeriji Tergeste Ulici Ba-ttisti 23 bo od 18. do 30. t.m. kolektivna razstava ' 22 tržaških slikarjev, kiparjev In grafikov. V umetnostni galeriji »Loža« v Ko pru, Titov trg 4 je od 14. maja do 10. junija razstava del Vena Pilona Otvoritev razstave bo danes ob 18 url. Urnik vsak dan od 9. do 13. ter od 16. do 19. ure. V nedeljo po poldne zaprto. V umetnostni galeriji v palači Co. stanzt v prehodu Costanzi, je vsedržavna umetnostna razstava tržaške sekcije FIDAPA. V umetnostni galeriji »II Tribbloa bo od 19. maja do 3. junija razstav. Ijala svoja olja slikarka Izma Cavat, V občinski umetnostni galeriji na Trgu Ubiti razstavlja od 22. do 31. maja Marija Chiacigh. Šolske vesti Darovi in prispevki V spomin na dragega prijatelj« Stanka Sigulima daruje Ivan Nova 2000 Mir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. Josipa Maverja daruje Amalija Cok 20v lir za Glasbeno matico. V spom tov. Stanka Sigulina daruje družina Maks Morelj 2000 lir za Dijaško matico .V isti namen daruje Milka Kaluža 1000 lir in družina Jože Cesar 1000 lir za športno združenje Bor. Namesto cvetja na grob pok. Anici Regent darujejo Tončka, Marica Danilo Ukmar 5000 lir za spornem padlim na Proseku. V spomin na brata Stanka daruje sestra Milja Lipovec 5000 lir za jaško matico. V počastitev spomina prijatelja Stanka Sigulina darujeta Vida in K‘ di Kovačič 5000 Ur za Dijaško m«tlc in Mario Pertot iz Barkovelj 3000 za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Stanku Si gulinu daruje Grozdana 1000 lic 2,4 Dijaško matico. Ob 16. obletnici smrti Željka M' • koviča daruje družina 2000 lic z« lo-spomenik NOB v Cerknem. V počastitev spomina pok. Antonije Markotove 4z Padrič daruje družna Milkovič 1000 lir za šolo-spornem* NOB v Cerknem KINO NA OPČINAH danes ob 15. uri barvni film: UN GIORNO DI PRIMA MATTINA Igrajo: J. Andrews, R. Cren-na, M. Craig, D. Massey SOŽALJE Ob smrti mame izrekamo na delovni tovarišici Mili Berginc ' skreno sožalje. — Uredništvo 10 uprava Primorskega dnevnika. KINO «1RIS> PROSEK danes ob 16. uri barvni oine-nmseope dramatični film: IL SEGRETO DI SANTA VITTORIA Igrajo: Anthony Quinn - Vima Lisi iin Hardy Krugher ZAHVALA Nepričakovano nas je naš ljubi brat in stric Virgilij Tretjak Iskreno se zahvaljujemo vsetPi so sočustvovali z nami ob tej “ ki izgubi. Žalujoči sestra Albica, Danilo in nečak Boris Sv. Križ, 24. maja 1970 ki 0 Danes, 24. maja t.i. bo na rojanski osnovni šoli razstava ročnih ded in risb od 9. do 12. ter od 15 .do 18, ure in v ponedeljek od 8.30 do 10.30. Vdjudno vabljeni. Osnovna šola pri Sv. Ivanu v Trstu vabi na prireditev ob 25. obletnici obnovitve slovenske šole na Trža-škem. Prireditev bo danes, 24. maja, ob 17. uini v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu. Spored bo nasled-nji: Osnovnošolski zbor zapoje tri pesmi ob spremljavi harmonike. Mladinska igra «Takšnl smo«. Nastopajo vsi učenci. Šolsko skrbništvo sporoča, da zapade rok za predložitev prošenj za na-mestdtev v državnih otroških vrtcih dne 27. maja letos. Pierpaolo Degrassd in uradnica Lucia. Mori, Trg Unlti t Al S, Lorenzo, na Zoganl, trgovec Marino Samara-1 UJ. Soncini IT9 (Skodanj). - GLASBENA MATICA Trst Jubilejna sezona 1969-70 V sredo, 27. maja 1970 ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma prva zaključna akademija Sodelujejo gojenci-solisti. Spored obsega skladbe za klavir, violino in flavto. Vljudno vabljeni ZAHVALA V ponedeljek, 18. maja t. 1. nas je po dolgi bolezni za vedno zapustil naš ljubljeni mož in oče VIRGILIJ TRETJAK Vsem, ki so darovali vence in cvetje in ga tako polnoštevilno spremili na njegovi zadnji poti ali na katerikoli način počastili njegov spomin, še posebna pa tov. Gombaču ter mladim godbenikom P. d. Vesna in pevskemu zboru Vesna, se najtopleje zahvaljujemo. ŽALUJOČA žena MARICA, sin BORIS, hčerka VERA in drugi sorodniki Sv. Križ, 24. maja 1970 Mali oglasi ■CITROEN« — mehanična delavni, ca Samarlttanl In Mlceo in prodaja nadomestnih delov. Ulica Rtttmeyer 4/a. VELEPODJETJE Išče urarja strokov, njaka, zlatarja tn vajenca zlatarja. Možnost specializacije. Ugodni pogoji. Telefonirati na 36-231, ODDA SE trlprostomo stanovanje v okolici. Telefonirati na St. 765-090. mala ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi ih nepozabni mož, oče in nono JOSIP MAVER K zadnjemu počitku smo ga spremili 2U. maja t. 1. Pnsrčn se zahvaljujemo zdravniku dr. Villaniju in osebju I medic) skega oddelka tržaške bolnišnice, darovalcem cvetja ter vsem. ki so na kateri koli način počastili njegov spomin. ŽALUJOČI: žena OLGA, sinova ADRIJAN in AT-TIL10, snahe MARIJA in GRAZ1A, vnuki LAURA-ELENA in FLAVIA, BRAT In SESTRE ter drug« sorodniki. Trst. 24 5 1970 Rožna obvestila Starše Ib učitelje obveščamo, da so v Tržaški knjigami v Ul. Sv, Frančiška na ogled Im za naročilo slike združenega otroškega pevskega zbo-ra, M J« učinkovito zaključil jubilejno’ prireditev osnovnih šol ob 25. obletnici obnovitve. z.___^a- s triom BORDON VESELJE V VAŠ DOM . .. Pojeta DARJO in DARKO ■ Smo od morja ■ Vesall trlo ■ Polka na orglice ■ Ne pozabi name draga Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo te" losfcno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče ln stari oče JOŽEF AVBER ZALOŽILO ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA Pogreb dragega pokojnika bo jutn, v ponedeljek, ob l7, uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. žalujoči žena Marija, hčerk® Margerita z možem Frankote-vnuki Nadja, Neva in Andrej-Kresija, Samatorca, 24. 5. 1970 STEREO •♦»♦♦♦ ****** Sporočamo žalostno vest, da nas je včeraj za vedno 20 -pustila naša draga mama, sestra, teta ANA BERGINC roj. RUPNIK Žalujoči: hčeri Mili ln An* ^ sin Darlo z družinami, ses ln drugo sorodstvo. Trat, 34. meda 1970 Z OBČNEGA ZBORA SINDIKATA SLOVENSKE SOLE V TRSTU Tajnik sindikata prof. Franc Škerlj ostro ožigosal zapostavljanje slovenskih šolnikov s strani oblasti Huda diskriminacija na škodo profesorjev ■ Važnost združitve v enotno sindikalno organizacijo ■ Pregled delovanja in stikov s parlamentarci Kakor smo že poročali, je bil v Ponedeljek občni zbor Sindikata slovenske šole. Objavljamo glavno Poročilo, ki ga je imel tajnik sindikata prof. Prane Škerlj. V uvodu svojega poročila je Prof. Škerlj poudaril, da občni zbor sovpada v praznovanje 25-let-®ice obnovitve slovenske šole ter i“ predlagal enominutni molk v Počastitev spomina šolnikov, ki so žrtvovali življenje, da bi naša šola ponovno zrasla. Letos, je dejal Prof. Škerlj, poteka 25 let zapostavljanja slovenske šole in slovanskih šolnikov, letošnji občni zbor pa je zelo pomemben tudi zaradi tega, ker je na dnevnem redu združitev tržaških in goriških šolnikov v enotno sindikalno zvezo- Več let so šolniki govorili o nujnosti enotne sindikalne organizacije, konkretno pa so začeli razpravljati po skupni stavki decembra lanskega leta. Priprave niso Potekale prav gladko, ker so nekateri hoteli preprečiti to zelo koristno pobudo. Nato je prof. Škerlj nadaljeval: »Tretja značilnost današnjega občnega zbora je, na žalost, pravzaprav vsakoletna obletnica krivič-hega zapostavljanja naših pravic. z*0 toliko letih neodgovornega in c®lo nesramnega teptanja naših Pravic bi imeli povsem prav, če * skušali uresničiti s salo naše u-Pravičene zahteve. Prepričan sem, to bi bil sodnik v veliki zadregi, to bd nam moral soditi; prav gotovo bi klical na zatožno klop raz-ne vladne In šolske oblastnike, ki 86 tako neodgovorno in protiustav-110 igrajo z našo usodo. Kar se je ®?°dilo te dni, pa presega vsako jtoro. Ta nova krivica bi morala dokončno odpreti oči vsem našim šolnikom, vsej slovenski javnosti to tudi poštenim ljudem italijanske narodnosti. Dobro poznate večkratne, celo pismene obljube raz-toh oblasti, kako bodo člmprej u-toddli pravni in ekonomski položaj •lovenskih šolnikov. Pred leti je obljubil tedanji pod-tojnik prosvetnega ministrstva J5L kzu, da bodo čimprej razpisali u-^sobljenostne izpite za slovenske šolnike. Podtajnik Scaglia pa to celo v imenu republiškega pred-todstva leta 1965 pismeno zagoto-da bodo slovenski profesorja °branil'i status poverjenih, dokler jj® bo urejen njihov položaj, do katerega imajo vso pravico. In le **®kaj let pozneje smo postali iz f0verjenlh navadni začetniki, letni toplentd. Aid ndmamo potem prav, to trdimo, da iz zakonskih pred-Wsov uveljavljajo oblasti za stolčke šolnike le to, kar je nega-rtoo. Ko smo se leta 1968 prito-na samega predsednika repu-/fjke kot varuha ustave, nam je tajništvo sporočilo pisme-r® zagotovilo prosvetnega ministra r1 celo samega tedanjega in seda-vladnega predsednika Ru-kako je že pripravljen v slovenskih šolnikov predsed-dekret, ki ga bo v kratkem uobril državni svet. Ta dekret je Jtohreč določal pravilnik habilita-Priznaval habilitacijo (IX. raz-slovenski jezik in slovstvo) ^toi profesorjem, ki so jo bili do objave omenjenega de-priznaval je tudi habtlita-j to te vseh ostalih predmetov prostorjem, ki učijo na slovenskih Otoškega junija, ko smo zagrnil J: da bomo ob koncu leta stav-Jr5' nam je tedanja prosvetni mi-OiS? z brzojavko zagotovil, da bo (jjtojeni dekret v nekaj mesecih ^tobren in da bo tako končno, v glavnem rešen položaj ve-Sj® slovenskih profesorjev. Napi-^.tono vprašanje poslanca škerka. Po vseh teh zapostavljanjih in Navezali smo stike tudi z južno- toru 06 uveljavijo zakonov Belli-p/to tudi za slovenske šolnike, je minister pismeno odgo-da bodo to storili, čim bo Hjb to v kratkem — odobren o-^T/toni dekret, ki je čakal na dr-. m gvetu samo na odobritev v mešani komisiji so se ^tonski člani pohvalili, da ta de- dfj* ly*ka samo na odobritev na jJJJJtoiejn svetu. V svojem pismu ^^totoljem slovenskih šol sporoča skrbnik, da se slovenski pro-ne morejo udeležiti niti po- teptan ju naših pravic imamo stoodstotno prav, ko pravimo, da smo navadni kolonialni podložniki. In vendar ni prave demokracije, kjer so drugorazredni državljani ali celo kolonialni podložniki. Za vse to pa nosimo krivdo tudi sami.» Zaradi vsega tega je potrebna stalna budnost vseh članov sindikata in sodelovanje l vodstvom sindikalne organizacije. Razkrinkati je treba izzivanja in mešetarjenja ter okrepiti svojo samozavest, sicer lahko ne pride do zadovoljivega zaključka raznih pobud sindikalne organizacije, kakor se je to že zgodilo. V zadnjem delu svojega poročila je prof. Škerlj še opisal delovanje sindikalne organizacije v preteklem letu. »V pretekli dobi smo navezali koristne stike z mnogimi parlamen tarči, zlasti s člani parlamentarne prosvetne komisije, kateri smo predložili popravke in dopolnitve k zakonskima osnutkoma za slovensko šolo, ki sta ju predložila poslanca Benci in Škerk. Zavzeli smo se naprej, da bi dovolil parlament, naj bi o teh zakonskih osnutkih odločala kar sama komisija in, da bi delo šlo hitreje od rok, smo se potrudili in dosegli, da je bila razprava poverjena kar ožji komisiji. Predsednik komisije poslanec Ro-manato me je 13. t. m. poob'as(.il, naj v njegovem imenu na današnjem občnem zboru povem, da bo za sredo 20. t. m. sklical ožji odbor, ki bo razpravljal o omenjenih o-snutkih in popravkih. Svojo podporo so še obljubili poslanci Dino Moro, podpredsednik prosvetne komisije, poslanec Raicich, Canestri, kakor tudi Mitterdorfer. Podtajnik v prosvetnem ministrstvu Rosati, s katerim sem se razgovarja! 13. maja v Rimu ob navzočnosti poslancev Mora in Škerka, je zagotovil da se na seji ožjega odbora prosvetne parlamentarne komisije ne ho protivil čimprejšnji odobritvi teh zakonskih osnutkov. Odvetnik Gerin, član ital. dela mešane komisije, me je 6. 4. povabil v svoj urad in sporočil v imenu delegacije mešane komisije, da pravilnik te komisije ne dopušča, da bi se sej komisije udeležil tudi zastopnik sindikata — kot smo zahtevali — da pa je bil sprejet sindikat pri raznih oblasteh, tudi pri prosvetnem ministru, kjer lahko pove svoje zahteve. Na to sem pripomnil, da ne zadostuje, če nas poslušajo, važno je, da besedam sledijo tudi dejanja. Pred obrimi štirinajstimi dnevi nam je v imenu zunanjega ministrstva funkcionar Maiusa sporočil, da svoje želje in zahteve lahko povemo prof. Giulianu Angiolettiju v Trstu kot članu mešane komisije. Mislim, da bo moral bodoči odbor storiti to čimprej. Ob zadnji stavki, ki smo jo proglasili 13. maja skupaj z goriškim sindikatom, smo v brzojavki vladnemu predsedniku protestirali proti zavlačevanju rešitve vprašanj slovenskih šolnikov in slovenske šole. Nato smo poslali še vladnemu predsedniku, prosvetnemu ministru in v vednost šolskemu skrbniku resolucijo, v kateri smo pojasnili naše zahteve. Prepis resolucije smo dostavili tudi trem pokrajinskim sin-r"katcm, včlanjenim v treh največjih vsedržavnih sindikalnih zvezah (CGIL, CISL in UIL). Pred časom smo jim izročili tudi prepis omenjenih zakonskih osnutkov s prošnjo, da jih podprejo pri osrednjih oblasteh tudi njihove vsedržavne organizacije. Večkrat smo se srečali še s posameznimi člani jugoslovanskega dela mešane komisije, katere smo seznanili s svojimi zahtevami ali pa smo poslušali odgovore italijanskega dela mešane komisije, kako zavračajo uveljavitev naših upravičenih zahtev, ali pa se bahajo o vsem, kar so nam v pretekli dobi dali: kako .je kaka tajnica postala stalna na šoli, kako smo deležni ugodnosti zakona o imenovanju za nedoločen čas in drugo, pa čeprav še danes nam niso nič, ali bore malo, dali. tirolskimi šolniki (prof. Marta Am-bach), ki si ždijo, da bi prišlo do tesnejših stikov in koristnega sodelovanja vseh manjšinskih sindikalnih organizacij šolnikov. Iz navedenega sledi, da smo imeli stike z vsemi, ki so pokazali vsaj malo dobre volje, da bi nam pomagali in z nami sodelovali, da se torej nismo izolirali, da pa pustimo ob strani tiste, ki bi radi napravili iz naše sindikalne organizacije društvo potrpežljivih Jobov, ki bi se kljub zapostavljanju in samo po naročilu udinjali tistim, ki nas bijejo, ker pač tako zahtevajo zasebne ali ne vem kakšne višje koristi. Jasno smo tem gospodom povedali, pa še jim povemo »Ne odrekajte nam vsaj pravice, da se sami borimo za uresničitev svojih upravičenih zahtev.* V namestitveni komisiji za profesorska mesta na slovenskih šolah je zastopal naš sindikat prof. Samo Pahor. Imel je precej sitnosti, ker ni mogel prepričati predsednika komisije, da mora sindikalni zastopnik zagovarjati dosledno izvajanje zakonskih predpisov, in še zlasti tistih, ki se nanašajo na slovensko šolo. Lansko leto nismo v pritožbeni komisiji imeli svojega zastopnika, ker nam je to ospora-val šolski skrbnik. Pritožili smo se in upravičeno zahtevali svojega zastopnika tudi v tej komisiji. Naši pritožbi je bilo ugodeno, tako je prvič v ministrski uredbi imenovana tudi slovenska šola in v pritožbeni komisiji tudi zastopnik našega sindikata. Kritiziral je profesorje, ki sot udi letos napisali prošnje za namestitev le v italijanskem jeziku in zaključil: Iz tega bežnega pregleda o našem delovanju jasno izhaja, da bi bili več dosegli, če bi bili dosledni in vztrajni. Zato vabim vse člane, naj se otresejo omahljivosti in naj ne poslušajo ljudi, ki bi radi zrušili enotnost naše sindikalne organizacije, organizacije učitlejev in profesorjev, vseh slovenskih šolnikov. Pomagajmo bodočemu odboru še bolj kot smo dosedanjemu.* Lep uspeh harmonikarskega ansambla Miramar v Pulju Preteklo soboto zvečer je v dvn rani Doma JLA v Pulju nastopil ansambel Miramar Glasbene matice iz Trsta na VU. srečanju harmonikarskih orkestrov in solitov v Pulju, ki ga pod pokroviteljstvom RTV Zagreb organizirajo Prosvjetni Sabor Hrvatske, Kulturno prosvjetna zajednica — Pula in Omladinsko kultumo-umjetničko društvo ulstra» iz Pule. Miramar se je pod vodstvom prof. Elijane Zajec predstavil s simfonično sliko *Finlandia» skladatelja Siheliusa. Glasbeno delo je za harmonikarski ansambel priredila prof. Zajčeva. Občinstvo je zelo toplo sprejelo izvajanje Tržačanov in nagradilo ansambel in dirigentko s prisrčnim aplavzom. Številni glasbe niki, ki so se udeležili srečanja, so zelo ugodno ocenili nastop Mira mara, ki se je uvrstil med najboljše ansamble. Nastopi orkestrov, manjših ansamblov in solistov so se zvrstili v številnih koncertih. Razen jugoslovanskih izvajalcev so nastopili tudi gostje iz Madžarske, Češke, ZR Nemčije, Avstrije in Italije. Prireditelji srečanja so izvajalce sprejeli zelo gostoljubno in prisrčno. Celotna prireditev je bila lepo organizirana. Prispevajte za šolo-spomenik v Cerknem ! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiHiiiiitviiimiiiiiiiitiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiuuriiiiiiiiiaiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitu TISKOVNA KONFERENCA V LJUBLJANI Gledališče Verdi z dvema operama na kulturnih prireditvah v Ljubljani Uprizorilo bo cMadame Bulterfly» in ; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Dobrodošla Rosanna; 13.00 Tedeaski športni pregled; 14.00 in 16.50 Znanstvena oddaja; 15.03 Poljudna enciklopedija; 15.30-16.30 Giro dTtalia; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 20.10 Glasba po željah; 21 15 Francoske nove plošče; 21.30 Brez naslova; 22.10 Kvizi narobe: 22.45 E. De Marchi*: «D cappello del prete*. III. PROGRAM sti; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Psihoanaliza in umetnost; 21.30 Mornariške pesmi. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 13.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50 Inform. oddaja; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Srečanje v studiu 14; 10.05 Še pomnite, tovariši... — Ivan Jan; Tito in zgodovinske odločitve ter zmage v končnih operacijah; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Novi ansambli; 14.05 Priljubljene melodije; 14.30 J. Thurber: Skrivnost Mac-bethovega umora — humor.; 14.50 Mandoline in godala; 15.05 Ritmi in melodije; 16 00 Spoznavajmo svet in domovino; 17.30 športno popoldne; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Zabavna glasba; 20.30 Prenos košarkarske tekme Jugoslavija : SZ; 22.45 Bratje Avsenik; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Modern jazz quartet. ITAL TELEVIZIJA 10.00 Koncert; 11.25 Od gotike do baroka, 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Vzporedna glasba; 14.30 Brucknerjeva Simf. štev. 6; 15.30 Straussova opereta «Oslova senca*; 16.45 Galuppijeva Sonata v treh; 17.10 Francoščina; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 I. E. Ba-bel: »Marija*; 21.30 Plošče resne glasbe. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 7.15 Inform. oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.20 »Cicibanov svet*; 9.45 Orkester Dieval; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Tajčevič-Leskovic: Se- 11.00 Maša; 12.30 Settevoci; 13.30 Dnevnik: 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Giro dTtalia; 17.00 Spored za najmlajše; 18.00 Nedelja je nekaj drugega; 19.00 Dnevnik; 19.10 Polčas nogometne tekme; 19.55 Šport in kronike strank; 20.30 Dnevnik; 21.00 »FBI* z Ugom Tognazzijem; 22.10 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik. II KANAL 17.00 Avtomobilske dirke v Monzi; 18.30 «Zlata mavrica*; 21.00 Dnevnik; 21.15 Settevoci; 22.15 Ci nema 70. dem balkanskih plesov; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalni orkestri; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Orkester Kostelanetz; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.45 Slov. zborovski skladatelji; Zorko Pre-lovec; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Operni koncert; 18.00 Aktualnosti; 1815 «Signali»; 18.35 Mladinska «Intema 469»; 19.15 Ansambel Bardorfer; 20.00 Simf. orkester — v odmoru: Kulturna kronika; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno — A. Medved: Pesmi; 23.15 Popevke; 23.40 Orkester Edelhagen. ITAL TELEVIZIJA 11.30 Ponovitev šole; 12.30 Človek in mesto; 13.00 Habitat; 13.30 Dnevnik; 14.30 Ponovitev šole in odgovori; 15.30 Giro dTtalia; 17.00 Dežela Giocagio; 17.30 Dnevnik; 17 45 Program za mladino; 18.15 Počitnice v Lipici; 18.45 Knjižne novosti; 19.15 Ukvarjajmo se s športom; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Volilna tribuna: MSI - PSU; 22.05 Na mejah Arizone; 23.00 Dnevnik. II KANAL 18.15 Plošča za poletje; 21.00 Dnevnik; 21.15 Radijska priredba Čehova: 22.25 Mozartove skladbe. JIJ«. TELEVIZIJA OD 24. DO 30. MAJA 1970 NEDELJA, 24. maja 20.00, 23.15 Poročila; 9.30 Po domače; 9.35 Kmetijski razgledi; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.50 O-troška matineja: 11.40 TV kažipot; 13.00, 14 00 Nogomet Sarajevo : Hajduk — prenos; 14.45 Motorne dirke v Preluki — prenos; 16.(X) Sabrina — film; 18.00, 18.50 Svetovno prvenstvo v košarki — ZDA : Brazilija — prenos; 19.30 Videofon; 20.30, 21.20 Svetovno prvenstvo v košarki — Jugoslavija : SZ — prenos; 22.00 Deset zapovedi — humor, oddaja; 22.45 Športni pregled. PONEDEL1EK, 25. maja 19.30, 23.05 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15 40 Nemščina; šoli; 11.00 Splošna izobrazba; 17.50 Oddaja za otroke; 18.30 Obzornik; 18.35 Oddaja za ital. narodnostno skupino; 19.05 Variete — zabavna oddaja; 19.20 Kalejdoskop; 20.35 Teh naših petdeset let; 22.05 Mednarodni jazz festival v Ljubljani. 10.45, 15.55 Angleščina; 11.00 Sploš- jeta na izobrazba; 16.10 Francoščina; 17.20 Lutkovna oddaja; 17.45 Obzornik; 18.00 Po sledeh napredka; 18.35 Glasbena oddaja; 19.20 Cikcak; 19.55 Proslava dneva mladosti — prenos; 21.05 Ivo Andrič: Trpinčenje — TV drama; 22.25 O češkoslovaški kinematografiji. TOREK. maja 20.00, 22.40 Poročila; 9.35, 14.45 ČETRTEK, 28. maja 20.00, 22.50 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Nemščina; 10.45, 15.55 Angleščina; 11.00 Francoščina; 16.10 Splošna izobrazba; 17.45 V. Lisinski, M. Vilhar; 18.00 Kratek film; 18.15 Obzornik; 18.30 Risanke in še kaj; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Ko sem bil vojak — oddaja TV Beograd; 20.35 A. Ma-rodič: Mah oglasi: Eximpexim-pex; 21.30 Kulturne diagonale; 22.00 Mannix — film. TV v .šoli; 10.30, 15.40 Ruščina; 11.00 Splošna izobrazba; 16.10 An- gleščina; 17.45 M. šušmelj: Jure — alon; 18.00 Risanka; 18.15 Ob zomik; 18.30 Zabavno-glasbena oddaja; 19.06 Otrok in tatvine; 19.30 Nepozabno poletje mladih raziskovalcev; 20.35 Aredrzej VVajda: Vse je naprodaj — poljski film; 22.10 400 let slovenske glasbe. SREDA, 27. maja 20.00, 22.30 Poročila; 9.35 TV V PETEK, 29. mala 20.00, 23.25 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 Splošna izobrazba; 17.50 Sebastian in odrasli; 18.15 Obzornik; 18.30 Jazz portret; 19.05 Svet na zaslonu: OZN; 19.45 Cikcak; 20.35 Kovinska zvezda — film; 22.05 Malo jaz, malo ti — TV quiz. SOBOTA 3«. maja 20.00, 23.45 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00 Splošna izobrazba; 11.30 Kmečka ohcet — prenos; 12.15 Za prosvetne delavce; 17.50 Narodna glasba; 16.20 Jan Malik; Žogica Marogica; 19.05 Risanka; 19.20 S kamero po svetu: Irak; 19.45 Cikcak; 20.35 Beograjska pomlad; 21.40 Kmečka ohcet — reportaža; 22.25 Močnejše od življenja -poljski film; 23.25 TV kažipot NEKAJ VESTI IZ SOVODENJ Razdelite v diplom zmagovalcem ob zaključku mladinskih iger Župan je priporočil mladini nadaljnjo aktivnost . V nedeljo bo dražba občinskih pašnikov Prejšnjo nedeljo ob 11.30 uri je bila v občinski dvorani v Sovod-njah zaključna slovesnost letošnjih mladinskih občinskih iger, ko so podelili diplome udeležencem in na grade zmagovalcem Svečanosti je prisostvoval župan Jožef češčut. ki je bil tudi pokrovitelj občinsk;h iger ter je sam razdelil 30 diplom letošnjim udeležencem mladinskih iger iz sovodenj-ske občine, ob prisotnosti voditeljev športnega društva »Sovodnje*, ki so izvedb organizacijski del pri prav. Župan je ob tej priliki v svojem nagovoru poudaril namen in pomen takili športnih tekmovanj, se zahvalil udeležencem ter pozval mladino, naj nadaljuje s svoiim prizadevanjem tako na športnem kot na kulturnem področju, kar jim bo samo v korist. Slovesnost so zakljuoli z zakusko za vse udeležence, ki so se potem še zadržali v prijateljskem razno voru o bodočem športnem delo vanju. Dražbo občinskih pašnikov bodo izvedli na področju sovodenjske občine v nedeljo 31. maja po naslednjem vrstnem redu: ob 9. uri v Gabrjah; ot> 9.30 v Rupi, ob 10 uri na Peči. ob 11. uri v Sovodnjah in ob 12. ur; na Vrhu. Po vseh kra jih se bo dražba vršila na običaj nem mestu kot druga leta in tudi pogoji so enaki kot lani. Vabimo vse prizadete, naj bodo točno na mestu dražbe ob določeni uri. Volilna zborovanja KPI: V Števerjanu na trgu bo danes zjutraj ob 11. uri govoril de-želrr svetovalec Dušan Lovriha. Jutri ob 20. uri v gostilni Primožič v Pevmi bosta govorila Jože Obvestilo izletnikom v Rim Vse izletnike v Rim in Neapelj prosimo, da dvignejo programe in bone za izlet v upravi našega dnevnika — Ul. 24 Maggio 1/1 v torek 26. ali v sredo 27. t. m. med 10.00 in 14.00 uro. Jarc in dr. Nereo Battello. Ob 19. tisoč ton ter bo dosegla hitrost uri na trgu v Stražicah pa bo go- j 16.5 vozla. — Splavitvi bo pri- voril Silvano Poletto. i sostvoval tudi predstavnik vlade iz V torek ob 20. uri bo v Doberdo- Rima. bu govoril poslanec Albin Škrk. I Vinska razstava. Včeraj so stro-PSU: Na trgu pred tovarno SA kovnjaki izbrali vinske vzorce, ki FOG bo jutri ob 12.30 govoril prof bodo prišli v poštev za deželno Zucalli, v soboto 30. maja bodo v dvorani Ginnastica govorili poslanec Ceccherini, Candussi in Zucalli. KD; V petek 29. maja bo predsednik deželnega odbora Berzant; otvoril volilno kampanjo za KD v dvorani Ginnastica. Občinska enotnost v Sovodnjah: V gostilni v Rubijah bo v torek zvečer ob 20. uri sestanek župana Če-ščuta in drugih kandidatov liste občanske enotnosti s prebivalci Gabrij in Rubij. Praznik v Sovodnjah v Kuzminovi družini V družini Mira Kuzmina v Sovodnjah praznujejo danes lep družinski jubilej. Prav danes, 24. maja, poteka 40 let, odkar sta si leta 1.930 obljubila zakonsko zvestobo Miro Kuzmin in njegova žena Marija, roj. Tomšič, ki je tudi doma iz Sovodenj. Iz njunega zakona se je rodilo 6 otrok, trije sinovi in tri hčere, od katerih je ena poročena v Gorici in ena v Doberdobu. Danes se bodo zopet vsi zbrali na družinskem slavju. Včeraj pa so imeli v družini še eno slovesnost. Eden od treh sinov. Branko Kuzmin je stopil v zakonski stan ter si izbral za zakonsko družico Vido Bratino iz Vipavskega Križa. Miru Kuzminu, ki je znan sotrud-nik Primorskega dnevnika v Sovodnjah, in njegovi ženi Mariji, želimo ob tem jubileju, skupaj s številnimi znanci in prijatelji, še mnogo let zdravja in zadovoljstva. Prav tako pa želimo tudi mladoporočencema obilo sreče na skupni življenjski poti. Vesti iz Tržiča V soboto splavitev (30. txn.) v ladjedelnici v Tržiču turbinske ladje «Lily P» ki je prva od štirih ladi j katere je naročila družbe Lauro. Ladja za mešan tovor rudnin in petroleja bo imela nosilnost 137 iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitmiiiiiiimiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiimiuiiiii VESTI IZ STEVERJANA Steklenica z alkoholom mu je v rokah eksplodirala Se vedno granate v Grojni in v Ščednem Lahkomiselno ravnanje z alkoholom je spravilo v goriško bolnišnico 8-letnega dečka Martina Srebrniča iz števerjana. Na dvoru št. 11. Na svojem domu je vzel v roke steklenico z alkoholom, nato je prižgal košček vate ter jo vtaknil skozi grlo steklenice v alkohol. Ta je povzročil eksplozijo steklenice in plamen je oplazil Martina po obrazu ter ga ožgal. Zdravniki so mu ugotovili opekline prve in dru ge stopnje ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. Imel je še srečo, ker bi ga lahkomiselno dejanje lahko stalo še kaj več. Na področju števerjanske občine so v zadnjih dneh zopet našli ostanke granat, ki so prikukale iz zemlje. Eno so odkrili v ščednem in drugo v Grojni. Prvo so odkopali pri poljskem delu drugo pa so opazili ob cesti v bližini nekega kamna. Karabinjerji iz Števerjana so o najdbi obvestili izvedence iz Trsta, ki so poskrbeli za odvoz in uničenje nevarnega vojnega materiala. Spominska plošča Stanislavu Škrabcu Klub starih goriških študentov vabi k uradnemu odkritju spominske plošče slovenskemu jezikoslovcu p. Stanislavu Škrabcu, ki bo danes, v nedeljo, 24. t.m. ob 11. uri na Kostanjevici (Kapela) pri Novi Gorici, kjer je ta učenjak živel nad 42 let. Govoril bo univ. prof. dr. France Bezlaj. Dodelitev stanovanj v Gorici Goriška občinska uprava sporoča, da je na občinski razglasni deski objavljen za dobo 30 dni seznam upravičencev do 16 ljudskih stanovanj v Ul. Ponte del Torrione. Kdor bi se želel pritožiti, lahko to opravi v tridesetih dneh po zapadlosti objave. Prizive bo sprejemal občinski odbor. Izlet iz Ronk na Reko Prosvetno društvo »Srečko Koso vel* iz Ronk organizira za nedeljo 31. maja enodnevni avtobusni iz- let na Reko za svoje člane in prijatelje. Na Reki bodo imeli srečanje s tamkajšnjim slovenskim prosvetnim društvom «Bazovica» in skupen pevski koncert. Vpisovanja v gostilni »AUa Rocca* (Pri ovčarju) v Selcah, dokler je kaj prostorov na razpolago. Odhod avtobusa izpred gostilne »Alla Rocca* v nedeljo ob 7. (po novi uri). Podrobnosti pri vpisu. Tudi v naoam uredništvu sprejemamo prispevke za aolo-spomenik v Cerknem razstavo vin, ki bo v Tržiču od 13. do 15. junija. Izbrali so 277 različnih vin od kakih sto razstavljavcev Iz vse dežele. Razstava vinskih vzorcev bo v športni palači, stojnice z vinom za pokušnjo pa bodo uredili v Drevoredu Cosulich. Za prvo nagrado je določen zlat OB 25-LETNICI Lepa proslava osvoboditve v klubu «Simon Gregorcič» Govor je imel dr. Karlo Primožič, nastopili so dijaki slovenskih srednjih šol - Odprta je razstava s partizansko tematiko V klubu «Simon Gregorčič» je bilo v četrtek zvečer polno mladine, odraslih ljudi in starih partizanskih borcev. Malokrat je bila dvorana kluba tako natrpana. To je bilo sicer razumljivo, saj je bila na sporedu proslava 25-letnice osvoboditve, ki so jo izvajali dijakinje ir dijaki slovenski srednjih šol v Gorici. Mladi recitatorji :o podali .svoi program nu zelo dov šen način, publiki je zelo ugajal priložnostni prizor, ki ga je za to priliko napisal dijak Igor Komel. Dr. Karlo Primožič je govoril o pokal «Rocca d’oro». Razstavo pri- političnem položaju v Evropi, ki je praadja «Socdeth mutua» iz Tržiča. I privedel do nastopa fašizma in na- SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO JEZERO, DOBERDOB Danes, 24. maja ob 20. uri gostuje v prosvetni dvorani v Doberdobu dramska skupina prosvetnega društva Prosek Kon-tovel z veseloigro Valentina Kata jeva DAN ODDIHA Vljudno vabljeni iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiuniiH SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GORICI Letos na dražbi gradnja deželne palače v Ul. Roma Pričetek gradnje že januarja leta 1971 V kratkem bodo asfaltirali Ul. Scaramuzza Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici je župan Martina poročal o sestanku, ki je bil prejšnji dan na županstvu in na katerem so bili prisotni še odbornik za javna dela Lupieri, deželni odbornik za javna dela Masutto ter deželni odbornik za finance Tripani. Sestanka so se udeležili tudi deželni strokovnjaki ter projektanti deželne palače v Gorici. Skupno so pre gledali dela, ki so jih doslej opra vili, da bi čimprej pričeli v Gorici graditi ta nadvse pomemben objekt Predvidevajo, da bodo v letu 1970 razpisali dražbo, januarja 1970 pa bodo pričeli z deli. Odborniki so nato oddali dela za gradnjo Ul. Perco, asfaltiranje Ul. Romana, ureditev Ul. Scaramuzza. Dela na teh cestah, ki so jih oddali na dražbi konec maja, bodo stala okoli 26 milijonov lir. Na predlog odbornika Agatija so odobrili prispevek za tečajnike, ki obiskujejo šole v ZDA, pokrajinski turistični ustanovi so prispevali sredstva za tiskanje prospekta o Gorici ter za mladinske športne igre. Odbornik Tomassich je poročal o urejevanju socialnih vprašanj. Skupščina Zveze industrijcev Na sedežu trgovinske zbornice v Gorici bo v petek 29. maja ob 18. uri letna skupščina Zveze industrijcev goriške pokrajine. Prvič se je primerilo, da je vab:Io, ki ga je poslal predsednik Caselgrandi, pre jel tudi naš list. ' Prireditev v Dijaškem domu sta nek m zaključna prireditev gojencev doma ob sodelovanju gojencev glasbene šole. Na sporedu so recitacije, deklamacije, petje, godba in šaljiv prizor. Vabljeni so staTšd in vsi prijatelji naše mladine. V števerjanski farni cerkvi sta si obljubila večno zvestobo Sonja MARAŽ iz Števerjana in Slavko BEDNARIK iz Gorice. Mlademu zakonskemu paru želijo prijatelji obilo sreče; voščilom se pridružuje tudi naše uredništvo. ‘izma in do druge svetovne vojne, v katero so bile zapletene velike sile kot mali narodi. Govornik je podčrtal dejstvo, da smo se v tem času Slovenci znašli na demokratičnih in naprednih pozicijah in da se je ves slovenski narod uprl tujim in domačim zatiralcem ter napisal junaško partizansko epopejo, katera bo za vzor poznejšim slovenskim rodovom. Številna publika je govornika in nastopajoče nagradila z burnim a-plavzom. Predsednik kluba Wal-tritsch je podčrtal dejstvo, da je prav slovenska zamejska mladina počastila praznik osvoboditve, saj se moramo vsi prav borcem narodno - osvobodilne vojske zahvaliti za to, da obiskujemo danes šole s slovenskim učnim jezikom. Ob tej priliki je bila tudi otvor-jena zanimiva slikarska razstava o osvobodilnem gibanju, ki bo v klubu odprta več časa. Objavljeni so dokumenti o partizanskem gibanju v naših krajih. VERDI 15.15 «Alla bella Serafina piaoeva fare alTamore la sera e matina» — B. Lafonte tn N. Constantin. — Francoski barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 15.15 «MeteHo». — M. Ranieri in O. Piccolo; italijanski film v barvah. MODERNISSIMO 15.15 «Uno stra-no tipo», A. Celentano in C. Mori ; — italijanski kinemaskopski film. VITTORIA 15.00 — «Bob e Ca-R. Culp, ameriški kinemaskop-ski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 15.00 — «Chiedi per-dono a Dio non a me», G. Ar-disson in A. Ghidra; italijanski kinemaskopski film v barvali, mladini pod 14. letom prepovedan. Športno srečanje otrok iz Trsta in Gorice Z razdelitvijo zlatih, srebrnih in bronastih medalj zmagovalcem, spominskih značk pa vsem udeležencem, se je včeraj zaključilo v Gorici prvo športno srečanje otrok iz Gorice in Trsta. Otroci so tekmovali v preskokih, skokih v daljino in metih ter pokazali veliko mero znanja. V ekipnem plasmaju so bili Goričani boljši od Tržačanov ter so zmagali s 45 proti 39. Danes v Gorici Dijaki slovenske nižje skednje šole in učenci osnovnih šol iz Gorice in okolice bodo danes, za proslavo 25-letnice obnove slovenskih šol na Goriškem, priredili šolsko prireditev ki bo v Katoliškem domu v Gorici z začetkom ob 16.30. Na sporedu so igrice, petje in recitacije. Napovedovali bodo čfijaki slovenskega trgovskega zavoda. uiiiiiiimmiiiiiiiiiiiMiiiiiaHiinniiiiiiiiiiiuiuumiiiuiiiiiiiiiiMiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiininfiiiiiiiiiMi NA SEJI UPRAVNEGA ODBORA Obračun lanskega dela pr o tij etičnega konzorcija Učinkovita akcija za cepljenje mladine - Povečanje dispanzerja stalo okrog 22 milijonov Na sedežu pokrajinske uprave v Goric: se je pred dnevi sestal u-pravni odbor pokrajinskega proti-jetičnega konzorcija, ki mu je v odsotnosti predsednika načeloval prof. Carrara. Prisotni so bili sko ro vsi člani upravnega odbora. Po uvodn/h formalnostih je odbor proučil in odobril obračun konzorcija za leto 1969, ki izkazuje 2 7 milijona upravnega prebitka. Kar se stroškov tiče, je bilo izdanega 98.5 milijona; od tega 39 milijonov za stroške bolnikov v sanatoriju ali bolnišnici, 6.5 milijona za V četrtek 28. maja z začetkom ___ _____ _________ ob 15. url bo v Slovenskem dija-1 pomoč bolehnim otrokom, 33.2 -niškem domu v Gorici roditeljski se-' lijona za pomoč pri d:spanzerju, 6.7 uiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM« ZA DOPOLNILNI DAVEK 1970 Seznam davkoplačevalcev iz Gorice z dohodnino nad 1,5 milijona lir Notar Giuseppe Grusovin 4.3 milijona (255.000); Guido Grusovin 2.5 milijona (151.000); Mario Guerriero 3.7 milijona (181.000); Guido Guer-ritone 2.8 milijona (124.000); Er-manno Gurtner 1.7 milijona (43 tisoč); Jordan Honore 1.5 milijona (53.000) ; Gemmi Hribar 1.8 milijona (100.000); Albino Hualic 1.5 milijona (55.000)Claudio Iaoob 1.8 milijona (54.000); Gabriele Iardas 1.9 milijona (56.000); Teresa lez vd. Lapania 1.7 milijona (63.000); Gio-vanni Inzirillo 2.7 milijona (102 tisoč); Salvatore Ippolito 1.8 milijona (62.000); Carlo Issermann 2.2 milijona (87.000); Giuseppe Iucchi 3.2 milijona (152.000); Mario lug 1.5 milijona (78.000); Iuretig Gino 2.2 milijona (80.000); Giuseppe I-valdi 1.6 milijona (51.000); Cvetko Kocjančič 1.7 milijona (83.000); Luigi Kodermac 2.3 milijona (124.000); Andrej Kosič 1.6 milijona (85.000); Andrcana Kotnik 1.6 milijona (78 tisoč); Luigi Kovadc 1.7 milijona (81.000) ; Marco Kovačič 1.7 milijona (88.000); Bruno Krainer 1.9 milijona (89.000); Luigi Krainer 3.7 milijona (267.000); Pasquale Krisc-han 1.7 milijona (63.000); Vincenzo Krpan 2.6 milijona (114.000); Aldo Kuštrin 1.8 milijona (80.000); Mi-chele Laceranza 2 milijona (84.000); Gianfranco Ladini 1.6 milijona (69 tisoč); Carmine Lalli 3.1 milijona (153.000) ; Domenico La Malfa 2.1 milijona (65.000); Vittorino Lante 2.6 milijona (107.000); Vincenzo La- pini 2.2 milijona (100.000); Leardo Leardi 2 milijona (69.000); Guido Leban 1.6 milijona (52.000); Romano Leban 2.9 milijona (133.000); Veri Leban 2.5 milijona (155.000); Federico Lebani 1.7 milijona (56 tisoč); Augusto Ledri 2.6 milijona (112.000) ; Edoardo Leitemburg 1.6 milijona (47.000); Silvio Lenassi 2 milijona (69.000); Bruno Leop 1.7 milijona (49.000); Giuseppe Lesizza 1.6 milijona (45.000); Bruno Liani 1.5 milijona (45.000); Elfrida Ličen 1.7 milijona (60.000); Guido Ličen 1.5 milijona (41.000); Guido Licinio 2.1 milijona (97.000); Emilio Lipi- zer 1-5 milijona (59.000); Giordano Lippi 2.2 milijona (88.000); Egone Lodatti 4.7 milijona (264.000); Roberto Lodi 1.5 milijona (63.000); Pietro Lo Re 1.6 milijona (66.000); Maria Rita Lorenzini por. Fulvio 2 milijona (71.000); Rosa Lotti vd. Turel 1.8 milijona (101.000); Lelio Lovati 2.4 milijona (145.000); Mar-cello Lovlsutti 1.8 milijona (61.000); Luciano Luciani 2.9 milijona (130 tisoč); Renato Lucigraj 2 milijona (85.000) ; Romeo Luis 1.7 milijona (49.000) ; Giordano Lugnani 2.3 milijona (88.000); Delio Lupieri 2.7 milijona (129.000); Mario Lutman 1.8 milijona (67.000); Paolo Lutman 1.9 milijona (79.000); Guerrini Luzzatto Luigi 2.8 milijona (161.000); Celso Macor 2.3 milijona (103 tisoč); Giorgio Macuz 3.7 milijona (177.000) ; Mario Macuz 3.9 milijona (182.000) ; Metodio Macuz 2.2 milijona (113.000); Iginio Madama 1.8 milijona (80.000); Bruno Maiorani 1.6 milijona (48.000); Emesto Makuc 4.7 milijona (373.000); Bruno Malner 2.2 milijona (102.000); Giordano Malni 2.4 milijona (122.000); Virgilio Malni 1.6 milijona (63.000); Salvatore Mammana 1.7 milijona (75.000) ; Claudio Manera 1.9 milijona (93.000); Giulio Maniacco 2.7 milijona (152.000); Mario Maniacco 1.6 milijona (81.000); Virgilio Maniacco 2.1 milijona (69.000); Bernardino Manzini 1.6 milijona (58 tisoč); Mario Marchetti 1.5 milijona (78.000) ; Bruno Marchi 2.2 milijona (100.000); Luciano Marchi 1.9 milijona (64.000); Bruno Marega 2.4 milijona (142.000); Luigia Marega 3 milijone (154.000); Carlo Maresi 4.6 milijona (304.000); Marino Marin 2.6 milijona (117.000); Angelo Marinello 1.9 milijona (60.000); Bruno Marini 1.6 milijona (58.000); Luigi Marini 1.5 milijona (76.000); Ro-dolfo Marini 2.4 milijona (96.000); Francesco Marostica 1.6 milijona (52.000) . (se nadaljuje) milijona za stroške protijetičnega cepljenja ter 7.4 milijona za pod pore okrevajočim bolnikom ter za podpore bolnikom v sanatoriju. Govor je bilo o obsežnem delu. ki ^ ga je opravil na svojem por) ročju prot;jetični konzorcij: pred vsem naj omenimo povečanje pokrajinskega dispanzerja in dejavnost centra za protijetično cepijo nje, ki je dosegla zelo lepe uspehe. Cepljenje je bilo lani razširjeno na vse razrede osnovnih šol. Na osnovi predhodnih preizkušenj so cepili 5.119 otrok. Pri izbirnem cep ljenju v dispanzerju pa so cepili 94 mladoletnih. Čeprav cepljenje proti tbc ni obvezno, pa so starši skoru v vseh primerih dali svoje dovoljenje v ta namen. Lani so nada ljevali tudi z organizacijo sestankov, na katerih so staršem in uči teljstvu predočili korist cepljenia proti tbc in tako odpravili pri njih eventualne ponvsleke. Deželna uprava je dala s svoje strani pet milijonov lir prispevka centru za cepljenje proti tbc. Odbor je nazadnje odobril stro ške za povečanje pokrajinskega dispanzerja, ki so znašali 20.4 milijone lir ter bo k temu strošku prispevala deželna uprava 70 od sto. V zvezi s povečanjem dispanzerja so odobrili tudi 1.6 milijona lir za nabavo potrebne opreme ter 0.8 mi lijona lir za ureditev vrta okrog poslopja. / rži d AZZURRO 14.00 «Barqueiro», J. V. Clift. Kinemaskope v barvah. EXCELSIOR 14.00 «Gott mit UB«» F. Nero. Barvni film. PRINCIPE 14.00 «Alioe nel pa«® delle meraviglie«, Walt Disney*-va barvna slikanica. Voph Gorivu SOČA (Nova Gorica) «Salako», *• mertški barvni film — ob 16-» 18. in 20. uri. SVOBODA (Šempeter) »Devica 1* Bamberga«, zahodnonemškl barvni film — ob 16., 18. in 20. uri. DESKLE «Pekel v Manitoby», ameriški barvni film — ob 17. in 20-uri. RENČE »Stanlio in Olio prodajata mišolovke«, ameriški film — ob 16. in 20. uri. PRVAČINA ((Sirota iz Lowooda» Ameriški — ob 16. in 20. uri. ŠEMPAS ((Komisar X« Italij.-ke nad. v barvah — ob 16. in 20. uri. KANAL «Elmer Gantry šarlatan*, ameriški barvni film — ob 1®-in 20. uri. cesco Bertolini. Annalisa Grion, Opozorilo izletnikom Primorskega dnevnika Goriškim udeležencem izleta Primorskega dnevnika v Neapelj sporočamo, da jih bo poseben av-1 Iacuzzi, finančni stražnik S»n Sergio Vignola in delavka Ardit, financer Aurelio Penn®ar uradnica Marisa Benci, f'naptš Rosairio Barbera in tekstilk® ^ in delavka Mirella j tobus odpeljal v četrtek 28. maja Lobina _ ______________ _______ ob 20. uri s Travnika v Gorici na l lich, letalski oficir Corrado postajo v Trst. Cena vožnje 600 lir I in tajnica podjetja Angela *‘ Antonio Brueiieri, Francesco Gerin> Marco Marassi, Laura Zonta 1,1 Barbara Porteili. Smrti: gospodinja 84 letna Terf^ Zanutel, vd. Kos, 49-letna Veled°» Nicolai, upokojenka 78 letna Anj" nia Radonja, vd. Marchi, upok°J nec 76-letni Antonio Pupin, nnfh nik 75-letni Alojz Kumar, upokc.] nec 76-letni Luigi Fabbris, upok°J nec 63-letni Vittorio Rossi, gosp" dinja 37-lotna Milena Dpvetak, P° ’ Černetič, 73-letni Giovanni Lubi®n ’ 6 ur star Mario Russo, upokojen ka 80-letna Anna Mungherli, goSjyT dinja 78-letna Annunziata On®* ’ por. Piazzesi, gospodinja 63-1°*° Margherita Brelih, por. FaVOu'' drogerist 62 letni Gnido Vittori, ®P£ kojenka 56-letna Aurora Marie|0„ si, por. Graldi, jotnišk’ paznik letni Giancarb Proietti j Poroke: študent Giorgio Gu£8jj. in študentka Maria Cristina ni, uradnik Sergio Olivo in tf’lSan. ka Maria Padovan, policist Giov ni Battista Boschetti in uradn‘ Nadja Marchi, električar Molini in frizerka Laura G1'8, iheU’ industrijski izvedenec Darij zuffi in uradnica Maria Grazia OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Pazite, da vas vaše obveznosti ne bodo spravile v zagato. Otresti se boste morali tudi nekaterih družinskih dolžnosti. Ljubljena oseba zasluži nekoliko več pozornosti, vi pa zgubljate čas v družbi, ki vam ni primerna. Pazite nekoliko tudi na zdravje. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) S samimi svo-I jimi močmi ne boste I prišli nikamor, zato pritegnite k delu strokovno pripravljene ljudi. Nekoliko preveč monotonije je v vaši ožji družbi in to nujno vpliva na razpoloženje, ki ne bo na višini. Revma vam bo ponagajala. 0, © BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Že v začetku tedna boste razčistili zadevo, ki se vleče že dolgo brez nobenega izgleda. Verjetno bo vse steklo prav. Od vas je to odvisno. Od vas je tudi odvisno, ali se bo vaša čustvena zadeva še bolj zapletla kot je. Ne mislite, da vaše srce zmore vse. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Veliko bo negotovosti in tudi improvizacij. Skratka, bolj malo bo načrtnega dela. In vendar boste ob koncu tedna sorazmerno zadovoljni. Manj uspehov pa bo na področju ljubezni, DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Bolje bi i bilo za vas, če bi se nekih načrtov ne lo-' tevali. Pretežki so za vaše zmogljivosti. Morda tudi preveč tvegani. Prav tako se ne spuščajte v ljubezenske prigode, pa čeprav se vam ponujajo. Popazite nekoliko na svoje zdravje, ki ni najboljše. STRELEC (od 22- Il‘ do 20.12.) Neka ideja, ki ste jo dolg® obdelovali, bo kon»-uresničena. računajte pa, d® vam b:> prinesla kdo ve kakšne ugodnosti. Dobiček od teg8 bodo imeli drugi. Isto velja za duševno zadoščenje v zveri z nekimi novimi poznanstvi. Težave v prebavi. KOZOROG (od 21. £ d« 20. I.) Poklica® boste zavzeti kot dolgo ne. Prav tak boste imel’ velik strahskega dela. * vendar vse to ne bo zaleglo, e* bi krili vse potrebe. Tudi v čustvenih zadevah ne boste P0, vsem zadovoljni. Nekdo bi ra prišel z vami v stik. Migne118' kjer računate s prigodami, ki vam niti najmanj ne pristajajo. Glavobol. RAK (od 22. 6. do 7.) Počasi se bo-vendarle opomo-toda ne mislite lahko pogosto privoščite tolikšna tveganja. Na delu ali v poslih ne moremo brez resnosti. Neka mlajša oseba se zanima za vas, vendar pošteno premislite predivo kaj začnete. Prehlad je lahko nevaren. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Zelo verjetno boste morali na pot. Sicer je zamišljeno le turistično potovanje, toda spremeni se lahko v poslovno. Kaka težava v družini zaradi nerazumevanja neke osebe, ki se vtika v tuje zadeve. Prebredli boste duševno krizo. © VODNAR (od 21. Kdor s« .vin0 ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Velik načrt, ki ste si ga zamislili, ne bo sprejet. Premalo je sredstev. Ne ustvarjajte si problemov tam, kjer jih ni. To velja za vaše družinske zadeve, kot za probleme vaše ožje družbe, ki včasih zahteva od vas preveč. Malo glavobola. do 19. 2.) ukvarja s trgo’ in podobnimi dej®" nostmi, si bo za!*, -lil ta teden. Pri10* nosti bo veliko, toda ne le dobiček, pač pa tudi za P010 ’ Srečali se boste z neko oseJl! ki jo že dolgo nosite nekje g boko v srcu. Zdravje kot je*0 RIBI (od 20. 2- i0 20. 3.) Najprej^ ste imeli oprarid nerazumevanji. ^'*p se bo vse spreme° v dobro in uspet" — v ooDro in * bo na pretek. Vaša zm8^jan, zagotovljena tudi proti l*”* V ki so vas potiskati ob sti-a”- ■ ljubezni kot še nikoli do® Nekdo si bo brusil jezik. PfTmorifciTinevnIb Prihodnje košarkarsko SP ho leta 1974 v Portoriku 3SSSSS8 Žensko SP bo v Sao Paolu v Braziliji Med svetovnim košarkarskim prvenstvom v Ljubljani je v tamkajš-Jem hotelu Lev zasedal tudi kon-®’res Mednarodne košarkarske zve-*?■ Na tem zasedanju so med dru-V®1 Podelili organizacijo 7. svetov-"eSa košarkarskega prvenstva za jn°ske mestu San Juan v Portoriku. 1° prvenstvo bo leta 1974 Od 18 «an°v osrednjega odbora zveze je j glasovalo za San Juan, ostale lin?0Ve P3 ie Prejela Brazilija. Kva-bkacijska srečanja za uvrstitev v tnaln° kolo bodo odigrali junija sili Jaitja v portoriškem mestu Ponče. Ko so Portoričani izvedeli, da so *®l dodelili organizacijo tega pr-enstva, so izrekli le eno željo: amreč, da bi uspeli svoje prven-lv° organizirati vsaj približno ta- ko dobro, kot je organizirano letošnje v Ljubljani. Na zasedanju so tudi odločili, da bo prihodnje žensko svetovno košarkarsko prvenstvo leta 1971 v Sao Paulu v Braziliji. Za to prvenstvo se je potegovala tudi Kolumbija, ki pa je prejela le 6 glasov (Brazilija 12). Letos od 24. do 27. septembra bodo v Rimu odigrali tudi mednarodni košarkarski turnir za interkonti-nentalnd pokal, katerega se bodo udeležili Ignis (Italija), Acron Good-year Wingfoots (ZDA), ki je zadnji SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST obvešča, da je v Glinščici vsa ko nedeljo plezalni tečaj, katerega vodi načelnik AO dr. Mario Gec. Tečaj se loči v praktični del (osnove plezanja v Glinščici) in teoretični del (diskusije, predavanja, projekcije filmov, diapozitivov in ogled knjig). Upoštevajoč zanimanje udeležencev bo trajal tečaj primemo število nedelj (oz. praznikov). Zbirališče tečajnikov vsako nedeljo v Glinščici pri koči Premuda ob 9.30 zjutraj. osvojil ta pokal, Corinthians Sao Paulo (Brazilija), CSKA Moskva (SZ) in Real Madrid (Španija). NA TURNIRJU UEFA Italija se ni uvrstila v polfinalno skupino C '7<' ‘ .. . EDINBURG, 23. — V polfinale mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja UEFA so se uvrstile enajsterice Škotske, Francije, Nizozemske in Vzhodne Nemčije. Italijani so po zmagi nad Švedsko z 2:9 izgubili z izidom 2:1 tekmi s Škotsko in z Bolgarijo ter so tako izpadli. Še teden dni do nogometnega SP v Mehiki CIUDAD MEXICO, 23. - Na me- S2 BOR obvešča vse male ljubitelje košarke, da se je začel tečaj v mini-basketu za letnike 1958 in mlajše Tečaj je vsako sredo in petek na stadionu «Prvi maj» od 16. do 18 ure. ZAHVALA Organizator kolesarske dirke veteranov za 4. pokal Lonjerja Se zahvaljuje vsem, ki so prispevali k uspešni izvedbi dirke, posebno pa še slovenskim športnim društvom in posameznikom. hiško prestolnico in ostalo deželo je deževalo, ozračje se je ohladilo, kar je prineslo precejšnje olajšanje nogometašem, ki se pripravljajo in aklimatizirajo za bližnje svetovno nogometno prvenstvo. Dosedanja dokajšnja vročina je povzročala težave predvsem evropskim enajstericam, zlasti, ker je bilo o-zračje tudi močno soparno j Meseca maja še v Mehiki konča sušna doba in poznavalci tamkajšnjih vremenskih razmer pričakujejo, da bo med tekmovanjem za pokal Ri-mel deževalo pogosteje kot doslej. Priprave ekip se medtem nadaljujejo in to večina v veliki tajnosti. Tehnična vodstva posameznih ekip želijo pač preprečiti, da bi se razni_ «vohuni» spoznali s tajnami taktičnih zamisli, ki so jih za svoje enajsterice pripravili trenerji. V tem tednu so prispeli tudi Izraelci, ki bodo nastopali v isti skupini z Italijo, Švedsko in Urugvajem v Fuebli in Toluci. Doživeli so izredno lep sprejem velike množice, ki jih je dočakala na letališču. Njihov trener Schaejfer je ob prihodu dejal: «Ponosni smo, da smo na tem prvenstvu edina res amaterska ekipa’» Urugvajci so z zadnjo trening tekmo proti mehiški prvoligaški ekipi Atlanti (1:1) močno razočarali. zlesti s svojo obrambno igro. Tekmo so si og edali seveda tudi italijanski in švedski nogometni izvedenci Precej so zaskrbljeni Čehoslova ki: nadmorska višina jim povzroča težave in se le stežka aklimatizirajo. Njihov trener je dejal, da so igralci že po nekaj lažjih vajah močno utrujeni in tako grozi nevarnost, da ekipa do začetka prvenstva ne bo povsem na mestu, češkoslovaška igra v skupini z Anglijo, Brazilijo in Romunijo. Ta skupina bo igrala v Guadalajari, kjer pa vse kaže, da do 2. junija IIIUII||||||||||||||||||||||||||,|,|m||||||||||||||||I||||I||||||im||m|||||||||||iM||||||||||||||m||||||||||nil|||||||||"" Goriška promocijska liga je dvorana, Id bo čez štiri leta prizorišče -srečanj' najboljših '"tarskih reprezentanc sveta. Dvorana je izredno lepa in sodi med arhitektonsko najbolj uspele športne gradnje ameriške celine. ^"lllmmiiniimn....m...............................m......m....MIUIIUUUJIUH ATLETIKA V NOV1 GORICI želo dobri rezultati Ua sindikalnih igrah sindikalnem atletskem tekmo-l^lu v Novi Gorici je nastopilo jr. 120 atletov iz 9 sindikalnih or-dfK ac^' Nekateri tekmovalci (Lk^? res odlične rezultate, zlasti br*jelčič, Makarovič in Blažič. 12”8 13”6 13”8 REZULTATI: 1*K) m moški . kategorija pod 30 leti , Makarovič (El. Gorica) 11”5 , Cotič (GOSTOL) 11”7 “ Košir (GOSTOL) 12”2 kategorija nad 30 leti j favrtanik (GOSTOL) , fčuka (EGŠC) “ Klepec (EGŠC) . kategorija nad 40 leti , Kodelja (Salonit) 3 Kutin (Salonit) Kodelja D. (Salonit) . bOOo m m0ški 3 P*šot (GOSTOL) , Gabrijelčič (ITEK) “'Mlekuž (El, Gorica) 1 \ * 100 m moški 2 s 'lakt.ro Gorica 1 Soške eiektrarne i ~klJina moški 1 Makarovič (El. Gorica) 6,10 m 12” 12” 1 12'’9 2’50”4 2’50”6 3’08”8 48”2 49” 51” 6,03 m 5,86 m 2. Blažič (Salonit) 3. Cotič (GOSTOL) višina moški 1. Makarovič (El. Gorica) 175 cm 2. Blažič (Salonit) 170 cm 3. Slapernik (Soške el.) 160 cm krogla moški 1. Makarovič (El. Gorica) 12,09 m 2. Grilanc (Avtopromet) 12,03 m 3. Mlekuž (El. Gorica) 9,27 m 60 m ženske kategorija pod 30 leti 1. Devetak (El. Gorica) 2. Kranjc (El. Gorica) 3. Humar (SGP) kategorija nad 30 leti 1. Brezigar (El. Gorica) 2. Flego (El. Gorica) 3. Kravanja (Soške elektr.) 11” krogla ženske 1. Blenkuš (El. Gorica) 8,65 m 2. Devetak (El. Gorica) 7,95 m 3. Flego (El. Gorica) 7,83 m EKIPNA LESTVICA 1. Elektro Gorica 2. Salonit Anhovo 3. Soške elektrarne RAJMUND KOLENC 8”9 10”6 U”2 10”4 10”6 Po zmagi nad UGG Mladost trdno vodi Tudi Olympia je postala žrtev razigranih Doberdobcev ne bodo uspeli dokončati stadiona, na katerem bi se moral odvijati ta del prvenstva. Številne naprave stadiona so dokončane le do polovice, tribune za 600 prijavljenih časnikarjev pa še sploh niso začeli graditi. V Guadalajari se je vnela prava besedna bitka med organizatorji in ,tamkajšnjim športnim tiskom, ki zastopa mnenje domačih ljubiteljev nogometa. Ti namreč zahtevajo, naj organizacijski odbor dovoli pripeljati Angliji maskoto, psa buldoga 1Vinstona, ki naj bi pred tekmo pritekel tudi na igrišče. Neko krajevno podjetje je psu in njegovemu spremljevalcu celo pripravljeno plačati letalsko vozovnico od Anglije do Mehike. Toda organizatorji prvenstva so postavili svoj veto: «Pes nima. nobenega opravka na nogometnem igriščuIn pri tem bo verjetno tudi ostalo. Brazilski časopis Ultima Bora je obtožil predsednika FIFA Stardega Rousa sodniške mafije. Po besedah tega časopisa naj bi Rous «kuhah sodnike za posamezne tekme tako, da pokala Rimet nikakor ne bi mogla osvojiti nobena ameriška enajsterica. 24. maja se je začel v mehiški prestolnici poseben tečaj za nogometne sodnike, ki se obenem tudi aklimatizirajo. Tečaj bo trajal do konca tega meseca in tudi sodniki se bodo morali tako privaditi naporom v veliki nadmorski višini. Črna borza z vstopnicami v Mehiki cvete na debelo. Vse rekorde pa so potolkle vstopnice za tekmo Brazilija — Anglija, ki bo 7. junija v Guadalajari: trenutno jih prodajajo na črnem tržišču že desetkrat dražje od nominalne cene. Acatlon de Juarez je majhno, zakotno mehiško naselje s 3.700 prebivalci. V preteklih dneh je vas nenadoma zdramilo iz opoldanske sieste zvonjenje zvonov: presrečnim vaščanom so iz nekoliko visečega zvonika oznanjali, da so Isidora Dia-za, njihovega župana, vključili v uradni seznam članov mehiške dr žavne nogometne reprezentance. 16. povratno kolo ALE3SANDRIA — LEGNANO Chiappbnd BIELLESE - NOV ARA Zacchetlti MARZOTTO — ROVERETO Reggiani MONFALCONE - SEREGNO Scheirri PRO PATRIA — DERTHONA Busalacchi SOLBIATESE — UDINESE Fiorenza SOTTOMARINA - PADOVA Lupi TREVISO — LECCO C:accd TRIESTINA — TREVIGLIESE Rodomonte VERBANIA — VENEZIA Baducchi 16. povratno kolo CATANIA - GENOA Gliunti CESENA — MODENA Acemese COMO - AREZZO Frasso FOGGIA - VARESE De Marchi MANTOVA - REGGIANA Mofcta MONZA - ATALANTA Lajttanzi PERUGIA — TARANTO Gussomi PIACENZA - TERNANA Barbairesco PIŠA - CATANZARO TVTacoa.li REGGINA - LIVORNO Fuscbd Po napornih tekmah za svetovno prvenstvo se tekmovalci radi predajo raznim razvedrilnim igram. Na sliki vidimo odlična jugoslovanska košarkarja Plečaša (levo) in Šoimana, ki sta zaverovana v napeto tekmo namiznega nogometa. OSTALE ŠPORTNE VESTI NA 6. STRANI iiiiumiimiiiiiliuiiliiliniiiiiiiiiliHiiiiiiuinimninhiiiiiiiiiiiiiilfltlHlliHiiiiiiiiiiiiinmuuiiiiliiraHiliiiiiiii................. V PRIJATELJSKEM SREČANJU V GORICI V prejšnjem kolu so odigrali v goriškem promocijskem moškem odbojkarskem prvenstvu eno najvažnejših tekem: med seboj sta se po- I merili obe ekipi, ki se potegujeta za prvo mesto, Mladost in UGG. Srečanje je imelo dve povsem različni Mri. V prvih dveh setih je Mladost zaigrala zelo dobro in je tudi osvojila oba niza. V tretjem setu pa je posegel v razvoj dogodkov na igrišču sodnik, ki je bil zelo oster v svojih odločitvah do Doberdobcev, zelo popustljiv pa do Goričanov. To je spravilo Dober-dobce ob živce in so naslednja dva niza zgubali. Najslabši je bil vsekakor četrti niz, v katerem je Mladost doživela res visok poraz. Ekipa je igrala dokaj nepovezano, pa tudi neučinkovito. To je izkoristila UGG. ki .je postavila proti neurejeni igri Doberdobcev dokaj lepo odbojko in je tudi prišla zelo lahko do delne zmage. Peti set je bil taiko odločilnega pomena. Igralci Mladosti so že v začetnih potezah pokazali, da so preboleli krizo in so nudili svojim nasprotnikom enakovredno igro. Ta izenačenost se je nato vlekla skozi vso tekmo prav do konca. Pri stanju 13:13 je bilo potrebnih kar šest menjav servisa, da je dober-dobska šesterica le prišla do pet-najstice. * # # V četrtek se je Mladost pomerila tudi z 01ympdo in tudi v tej tekmi so gladko zmagali Doberdob« s 3:0. Mladost je bila v tem srečanju Goričanom premočan nasprotnik, zaigrala je urejeno in je svoje nasprotnike odpravila v zelo kratkem času. Po teh dveh zmagah je zdaj Mladost zelo trdno na prvem mestu lestvice, saj ima osem točk naskoka pred najbMžjimd zasledovalci. P. R. Gojenci goriškega Dijaškega doma premagali tržaški Dijaški dom s 3:2 Nastopili so v odbojki, namiznem tenisu in med dvema ognjema Kot že zahteva »tradicija, so se F ________________: ______ Jt preteklem tednu pomerili med seboj športniki slovenskih dijaških domov iz Gorice in Trsta. Tokrat je bilo srečanje v Gorici. Obe ekipi sta se potegovali za pokal, ki ga vsako leto osvoji zavod, ki doseže v določenih športnih panogah boljše uspehe. Seveda pa to ni bilo le izključno športno srečanje, bitka za točke, ampak tudi srečanje mladih zamejskih Slovencev iz Trsta in Gorice. Najprej so se med seboj pomerila dekleta v odbojki. Okrog igrišča se je zbralo veliko število dijakov in vzgojiteljev, ki so glasno navijali za svoje barve. Odbojkarice so prikazale še kar lepo igro in so bile cesto deležne priznanja občinstva Tudi srečanje moških odbojkarskih vrst je bilo lepo. Lahko reče mo, da nd nobena šesterica zaslužila poraza. Ker pa je lahko zmagala le ona je seveda drugo moštvo moralo z igrišča poraženo. Kljub temu pa sta bili .obe šesterici zelo zadovoljni s svojo igro. Dijaki obeh zavodov so se pomerila tudi v moškem in ženskem namiznem tenisu. Gorioanke so imele seveda le malo upanja v zmago, saj je za tržaške barve igrala tudi italijanska naraščajniška podprvaki« ja Sonja Miličeva. Nastopili so tudi fantje. Tem je V kratkem se bo začel odbojkarski turnir, ki ga je razpisala Slovenska rsastonniii sn tnai prosvetna zveza v Trstu in Gorici. Na tem turnirju bomo zopet videli uspelo izid srečaniV mnoge naše odlične odbojkarice, ki so letos nastopale v ženski B ligi. m 2-2 d izenačiti V vrstah Zarje bo nastopila tudi Sonja Križmančič (na sliki desna), , Dvoboj je tako odločala igra ki se razvija v zelo dobro napadalno igralko, I *med dvema ognjema*. Vsi so se zbrali okrog igrišča, na katerem se je odločala usoda dvoboja. Končno pa je v veliko veselje in ob navdušenju Goričanov le zmagala njihova ekipa. Goričani so tako o-svojili tudi pokal. Zvečer so se mladi športniki obeh zavodov zbrali na družabnem večeru, na katerem sta spregovorila tudi oba ravnatelja, ki sta poudarila pomen takih srečanj za gojence dijaških domov iz Trsta in Gorice. Poudarila sta, naj to ne bo le srečanje v športu, ampak naj tudi utrdi vezi med mladimi Slovenci, Id žive izven meja svoje matične domovine. Po družabnem večeru je sledilo prisrčno slovo z obvezo o ponovnem srečanju čez leto dni. P. R. Odborniku ŠD Primorec iz Trebč Dragu Bukavcu je žena Alberta povila brhko hčerko Darijo. Odbor ŠD Primorec izreka obema iskrene čestitke, novorojenki pa želi v življenju mnogo sreče in zdravja. Danes si bosta obljubila večno zvestobo Bogdan Čuk in Mirjana Pahor. Člani in odborniki ŠD Primorec želijo svojemu igralcu in njegovi družici vse najlepše na novi življenjski poti. - -- --- »jiuonu puvi' m • p 1 «»—K. v mš i «£rs«s 11 ....n*S *-S aSJEzf OS ........M m tl,. m :!■ FF:. I dvluala. Enoposteljna soba u, mmmHm, - >— ,—•__.__ i------- --- °000"0<0,ocoto,ow*wo#0 V športnem srečanju gojencev goriškega in tržaškega slovenskega dijaškega doma v Gorici je v namiznem tenisu branila tržaške barve tudi italijanska naraščajniška pod- li! 1 Emil Frelih -m vzhajajočega sonca Popotni vtisi iz Japonske 2. c delovni dan je na Ginzi prav tako živahen če ne še bolj • ‘ v nočnih urah. Prodajalne in ulice so polne ljudi in človek ^ vWs, da se prostori1 nikoli ne Izpraznijo. Le zunanja posta v. 1116 drugačna. Mogočne, oglate, okrogle in polokrogle ki so se zaradi visoko pod nebo štrlečih reklam zdele p!® silake, so podnevi zadobile realnejše oblike. Med visokimi fantastičnih oblik se stiskajo majhne hiše z okusno W -~»iu iUIUHSUicmii uuus se auaiuiju “ uhumiu b Jejdnii lokali. Čudovito se povezujejo med seboj in niti ne ■J° nenačrtnosti arhitekture, ki je navidezno razklana, a (ta- —-----------1 -- *- ' aJf nekakšno vitalnost in dinamiko, prav takšno, kot . na ulicah ko se med nizkimi postavami Japoncev Trgovsko središče Tokia (Foto E. Fredih) ^ *n tam v gručah ali posamič dvigujejo visoke postave J^Pskih in ameriških turistov. In teh ni malo, kajti Japon- 6i "iJSKih in ameriških turistov, in ten m maio, naju japon-]6 ® Js privlačna turistična dežela, ki je kljub prisvajanju tu-vpliva ostala v svojem korenu še vedno gojitelj In varuh groznih, umetniških "in družbenih tradicij na najbolj i, mnomuoiwm ja* v** v*«! lepem koncu vzhodne Azije, k Stanujem v strogem središču mesta v hotelu «Dadichi», četrt ure oddaljenem od Ginze. Lep in zanimiv hotel, . _____s___________ 11 ~*n**m«**i V>U. dališče, kar ml je zaradi neizmernih daljav v Tokiu v veliko olajšavo. Hotel zavzema dve stavbi, ki sta posamič na vsaki strani ceste. Medsebojno se povezujeta z mostom nad cesto, ki je v bistvu le dolg hodnik pokrit z debelo preprogo, da vtiša vsak šum. V veliki avli je vse kar pritiče sodobnemu hotelu. Poleg restavracij, kavarne, bara, so tu turistični uradi, banka, pošta in prodajalne. Električne stopnice pripeljejo gosta v prvo nadstropje na hodnik, ki vodi k dvigalu. Ob njem so avtomati za jedačo in pijačo. Z dvigalom, ki ga oprav- dvigala. Enoposteljna soba je opremljena z vsem konfortom Hotelskega gosta razen telefona, radia, preseneti manjši tele! vizor. Celo na budilko niso pozabili. Razen drugega pribora ščetk za obleko in čevlje, je na postelji hotelska pižama’ odnosno spalna srajca in copati, da rekvizite v kopalnici niti ne omenjam. Razen naštetih presenečenj pižame, copat in budilke, kar še v nobenem evropskem hotelu nisem doživel je za dobro počutje gosta vsak dan na mizi pripravljena čajna skodelica z najboljšim japonskim čajem v zavitku in vrelo vodo v veliki, vrču podobni termovki, da si ga po želji lahko sam pripraviš. Hladilne In toplotne naprave regulirajo zrak v sobi, še ena vrata v spalnici pa utišajo eventualni šum s hodnika. Vsega tega niti ne bi omenjal, če ne bi bil to hotel tretje kategorije. Kakšni hoteli morajo bita v Tokiu šele prvega razreda. Uslužna pedantnost strežnega osebja in čistoča sta presenetljivi. O prenašanju prtljage niti nd izgubljati besed Za vse te iri za posebne usluge strežno osebje ne sprejema napitnine in jo tudi noče sprejeti, če ji jo ponudiš. In kljub temu so vsa uslužni in ustrežljivi, da je kaj. Zanimivo v tem hotelu je zajtrkovanje na bone, ki jih dobi vsak hotelski gost. Sistem je samopostrežni in si lahko vsakdo sam izbere in naloži raznovrstnih jedač in piiač koliko si jih vsak poželi. Ta način je praktičen, zlasti za turiste, ker je na Japonskem podobno kot v Angliji, šele večerja glavni obrok, kosilo pa je bolj skromno in kosijo le malokateri, ker se že zjutraj človek lahko za ves dan obilno naje Razen evropske hrane si lahko gost poželi japonskih kitajskih ali indijskih jedi, prav tako v neomejeni količini Tudi v hotelu Daiichi je kot v večini novih stavbah v Tokiu temeljito izkoriščeno podzemlje z razkošnimi restavracijskimi prostori in bari. Japonce je prisililo iznajdljivo izkoriščati prostor pod zemljo zaradi sorazmerno majhnega pred 300 leta prostrani prostor pokrivalo močvirje. 3 do V!adanja, gospostva Tokugawa-šogunov od leta 1603 izzzszsni sr srj? i. svojega dvorca v Kiotu v cesarsko palačo Eda, se je mesto skTmDan^° v d3našnji T°kio ta postalo glavno mesto Japonske Današnje velemesto šteje, nad 11 milijonov prebivalcev -1*0 Š*JV1U preblvalFev naj večje mesto na svetu. Ce pa rb02STPS ure oddaljenem od tiinze. Lep m zanimiv noiei, ~ ^ m pijačo, z dvigalom, ki ga oprav riščati prostor pod zemljo zaradi sorazmerno m najmoderneje po zapadnem vzoru. V neposredni bli- lja gost sam, si, kot bi izstrelil, neslišno v zaželenem nad- goratega ozemlia Naselienost Hudi m L , ^ »ta nii Japonsko^narodno gledališče in Kabukd«a gls- stropju. Skrivnostni zvoka zvončkov spremljajo dvig ah spust SSSt^T^ jfS^a Ea iLTSi nieo^vThoH mraVljiŠČU * prepleta življenje z neverjetno meša- srss asttff srSv,r: szrssLZ srim^m od"mkni6nosbl modeme visoke zgradbe državnih institucij m drugih poslovnih združenj z bankami in nalrav košnejsimi hoteli, med katerimi so Še vedno našli dovolj prostora za čudovito japonsko rastlino v razsežnih parkih, ® ^ krase umetni bazeni in vodometi. (Nadaljevanje sledi) HUDE IZGUDE ZA SLOVENSKO KULTURO Umrla sta Anton Kos in Hinko Nučič V preteklih dneh je smrt neusmiljeno požela nekaj najvidnejših mož v slovenskem kulturnem žjvljenju. V četrtek 21. je v Zagrebu umrl veliki dramski umetnik Hinko Nučič, v petek 22. pa sta umrla igralec in režiser Bojan Stupica v Beogradu in likovni umetnik Anton Kos v Ljubljani. Gledališke in umetniške kroge ter javnost sploh je no vica trojne smrti globoko pretresla, kajti vsi trije možje so bili zelo priljubljeni naši javnosti, ki je v njih cenila poleg strokovne sposobnosti tudi globoki človečanski čut. Znani so bili tako m tej. kakor na drugi strani meje. S tem, da jim posvetimo nekaj besed, se lahko samo delno oddolžimo njihovemu požrtvovalnemu delu in velikemu prispevku, ki so ga dali jugoslovanski, posebej še slo venski in zamejski kulturi. Nekaj misli smo posvetili včeraj Bojanu Stupici, danes se skušajmo vsaj delno oddolžiti Antonu Kosu in Hinku Nučiču. GOJMIR ANTON KOS se je rodi] v Gorici 24. januarja leta 1896. Po obiskovanju osnovne šole in gimnazije je doštudiral na dunajski akademiji likovtvh umet nosti. Do osvoboditve je poučeval risanje na raznih srednjih šolah, potem pa se je uvrstil med tvorce akademije likovnih umetnikov v Ljubljani. Na akademiji je bil najprej profesor, nato še prorektor in rektor. Vse predstave so bile lepo obi skane. Veliki goriški dnevnik Soča je vsak dan poročal o naših predstavah. Vsi smo se počutili v Gorici, kot da smo doma. Nihče od nas, a jaz najmanj, ne hi niti pomislili, da Gorica ni slovensko mesto in da ne bo naša.* Leto kasneje j esam vodil gostovanje v Gorici. Tokrat je gostovanje trajalo kar e-najst dni in o predstavah je po ročal celo italijanski dnevnik ll gazzettino popolare. Posebno pohvalo je skupina dobila od italijanskega dramatika Rovette, ki je še posebej poudaril, da je bil izreden Carlo Moretti. V sezoni leta 1909-1910 je ponovil gostovanje v Gorici in izvedel turnejo po Primorski in Istri, kjer so odigrali skupno šestnajst predstav. Enako turnejo so ponovili tudi leto kasneje. Februarja leta 1912 je gostoval v tržaškem Narodnem domu v vlogi Feliksa Ullerja v Schwayerje- vi tragediji »Red iz nravnosti*. Zaradi gledališke krize je leta 1912 odšel v Zagreb, kjer je bil prvi igralec in režiser do leta 1918. Gledališki konzorcij ga je nato povabil v Ljubljano k organizaciji Slovenskega narodnega gledališča. Postal je voditelj drame in s Tu-gomerjem leta 1919 odprl samostojno slovensko dramo v prejšnjem nemškem gledališču. Poleti je odšel v Maribor, kjer je ostal približno dve leti. Potem se je vrnil v Zagreb na svoje prejšnje mesto. Pou- V vsem tem času je seveda tudi i čeval je tudi na Državni glumački ustvarjal v najrazličnejših panogah Jikovne umetnosti. Rad je poskušal fn vnašal v likovno umetnost nove oblike in ideje, ki so vse skozi dokazovale njegovo veliko ustvai -jalno moč. Prv'č je razstavljal leta 1919 v Jakopičevem paviljonu. Od tedaj so se njegove umetnine pojavljale na premnogih razstavah in galerijah v najvažnejših jugoslovan skih mestih in tudi v tujini. Razstavljal je v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Novem Sadu, Mariboru in nadalje na Dunaju, v Berlinu, Pragi, Bruslju, Londonu, Amsterdamu, Parizu, Moskvi, Leningradu, Bukarešti, Bratislavi, Rimu ter tudi v Trstu in Gorici. Predolgo bi bilo naštevati vse nagrade, ki jih je dobil za svoja dela in ki so bile jugoslovanske in mednarodne. Omenili bi samo Prešernovo nagrado m nagrado zvezne vlade. Bil je tudi član Akademije znanosti in umetnosti. HINKO NUČIČ se je rodil 20. aprila leta 1883 v Ljubljani. Bil je kroiačev sin in obiskoval je osnovno šolo na Le dini ter nemško gimnazijo. Že v zgodnji mladost' se je začel zanimati in navduševati za gledališče. Star je bil približno sedemnajst let, ko ga je pri nastopih v Rokodelskem in Katoliškem domu spoznal A. Verovšek in ga sprejel v svojo dramsko šolo. Leto kasneje je že nastopal kot statist, kmalu pa so mu zaupali tudi važnejše in celo glavne vloge. Pri petindvajsetih letih je že bil režiser in vodja dramske šole. Od leta 1908 do leta 1912 je vodil številna gledališka gostovanja po vseh večjih krajih. V tistih letih ga je pot mnogokrat zanesla na Goriško in Primorsko, obiskal pa je tudi Štajersko in Ce lovec. Vendar to ni bilo prvič, ko je Nučič obiskal Trst. V svoji avtobiografiji opisuje, kako ga je oče poslal komaj desetletnega na počitnice k stricu v Trst in je tako prvič videl »veliko lužo* — morje. Trst se mu je «za vedno zapisal v srce*, kakor sam pravi, in morje je vzljubil «s tako silo, da je hrepenel vedno po njem*. Z istim zanosom in ljubeznijo opisuje tudi gostovanje v Gorici petnajst let kasneje, ko so člani slovenske Drame gostoval’ pod vodstvom Antona Danila V gledališki dvorani slovenskega Trgovskega doma v »sončni Gorici*. V svoji knjigi piše: »Stanovali smo v slovenskem hotelu Zloti Jelen. Najlepše trgovine na Corsu so bile takrat v slovensk;h rokah. školi in na Muzički akademiji. Njegovo povojno delo v Ljubljani in Mariboru je značilno zaradi poudarka, ki ga je dajal nacionalističnemu sporedu. Večkrat se je ukvarjal tudi s prevodi. Kot igralec je bil idealistični realist: prvotno nagnjen k močnemu čustvu in zanesenosti, se je kasneje razvil v smeri psihološke poglobitve in lepega lika. Umrl je v starosti 87 let potem, ko je vse svoje moči in ves svoj trud posvebd gledališču in gledališki kulturi. MOSKVA, 23. — Poplave, ki so prizadele severne in zapadne predele Ukrajine, so povzročile 13 mrtvih in poškodovale približno 8.000 poslopij. Voda je poplavila osežne obdelane preaele. Danes pogreb B. Stupice! (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Več __ tisoč Beograjčanov, med njimi številni in ugledni družbeno - politični, kulturni in javni delavci in študenti so danes popoldne izkazali v foajeju jugoslovanskega Dramskega gledališča zadnjo čast posmrtnim ostankom upravnika tega gledališča, velikana jugoslovanske gledališke umetnosti Bojana Stupice. Ob odru pokojnega Stupice so se menjali na častni straži ugledni gledališki igralci in delavci, med njimi Milivoje Ži-vanovič, Rahela Cerareič, Matan Loševič, Joža Rutic, Karlo Bulič, Marija Cmobori in drugi. Večina igralcev, ki so bili ob smrti Bojana Stupice na turneji po Romuniji, je prekinila gostovanje, in se danes zjutraj vrnila v Beograd, da bi skupno s svojimi tovariši izkazala zadnjo čast posmrtnim ostankom Bojana Stupice. Upepelitev posmrtnih ostankov upravnika jugoslovanskega Dramskega gledališča bo jutri ob 11. uri na mestnem pokopališču v Beogradu. Za vsa slovenska gledališča bo spregovoril ravnatelj Slovenskega gledališča v Trstu Filibert Benedetič. B. B. Dekan chicaške med. fakultete na obisku v Kopru V okviru stikov, ki jih navezuje svetovna zdravstvena organizacija po vseh deželah na svetu, je pred kratkim za dva dni obiskal Kopršči-no dekan medicinske fakultete v Chicagu, profesor dr. Leroy P. Le-witt, ki je bil v znanstvenem stiku z zdravnikom specialistom, dr. Karlom šumenjakom, in skupaj z njim preučeval vprašanje skrbi za stare ljudi. Obiskal je tudi splošno bolnišnico, dom v Izoli in Sežani. Sklad za raziskovanje starostnih vprašanj pri omenjeni organizaciji razpolaga z dvema milijonoma dolarjev finančnih sredstev., V okviru teh možnosti, je prof. Levvitt povabil koprskega specialista, dr. Karla Šumerjaka, na znanstveno sodelovanje v ZDA za dobo dveh let. Prispevajte za šolo-spomenik v Cerknem ! AFERA CHIARI IN LUTTAZZI Telefonski pogovori so izdali osumljenca Vedro razpoloženje osumljencev v zaporu Luttazzi v zaporu brez Zapornega povelja RIM, 23. — Pomočnik državnega pravdnika dr. Fratta se je danes vrnil v zapor »Regina Coeli*, kjer je ponovno zaslišal Walterja Chia-rija. Kot je znano, so znanega i-gralca finančni stražniki aretirali pred dvema dnevoma v vili, ki je last njegove žene Alide Chelli v Castel Fusano pod obtožbo, da se je ukvarjal z razpečavanjem mamil. Aretacija Walterja Chiarija in začasni zapor skladatelja in televizijskega napovedovalca Lelia Luttaz-zija je izzvala v vsej italijanski javnosti veliko zanimanje, saj gre za dve osebnosti, ki sta zelo znani. Prihod obeh osumljencev v sod-nijske zapore v Rebibbii in Regina Coeli pa ni povzročil med zaporniki kake večje senzacije. V vseh italijanskih zaporih je namreč sedaj v ospredju vprašanje amnestije. Zato tudi prihod teh dveh osebnosti, ki sta vrsto mesecev in let nastopali na italijanski televiziji, ni med zaporniki povzročila skoraj nikakršnega zanimanja. Njuno življenje v zaporu poteka po že ustaljenih kolesnicah zaporniškega življenja. Oba zapornika uživata vse ugodnosti, ki jih dopušča obstoječi zakon, oziroma pravilnik zaporniških ustanov. Lelio Luttazzi se je baje zadovoljil z me-nujem, ki je na razpolago imovi-tejšim zapornikom, seveda proti plačilu. Walter Chiari je le nekoliko spremenil vsakdanji obrok ter je zahteval malenkostne spremembe. Tako on, kot Luttazzi, sta razmeroma vedro razpoložena. Pravni položaj obeh priprtih pa je nekoliko različen. Walter Chiari je že priprt na podlagi zapornega povelja preiskovalnega sodnika, medtem ko je Luttazzija doletel drugačen postopek. Za njega namreč še niso izdali zapornega povelja, toda, ker so policijski organi izročili vso zadevo v roke tožilskih organov, se utegne zgoditi, da bo osumljeni obtoženec lahko ostal v zaporu skoraj 40 dni. Vprašanje zakonitosti takega postopka je seveda še vedno odprto. Preiskovalni organi pa menijo, baje, da je začasni odvzem svobode Leliu Luttaz-ziju popolnoma upravičen, ker se bojijo, da bi prizadeti, če bi ga spustili na svobodo, utegnil zbežati v tujino. Medtem se je zvedelo, da je policija začela preiskovati zadevo, v katero sta zapletena Chiari in Luttazzi že pred dvema mesecema. Tedaj so organi finančne straže aretirali znanega bivšega boksarja Ti-beria Mitrija pod obtožbo posesti mamil. V stanovanju bivšega prvaka je policija našla manjšo količino hašiša. Najdba je napotila policiste na strožjo preiskavo, ki jih je pripeljala do odkritja širše organizacije prekupčevalcev z mamili. Kakšni so resnični razlogi, ki so napotili preiskovalne organe na sklep, da priprejo Chiarija in Luttazzija, se še ne ve. Gotovo je, da 50 bile preiskave na domovih prizadetih neuspešne. Prav tako pa je gotovo, da je bivši boksar Malmi-gnati podal po aretaciji izjave, ki so bile obtežilne za oba osumljenca. Policijski organi so v teh zadnjih dveh mesecih budno nadzorovali vse telefonske pogovore prizadetih in menda na tej podlagi prišli do sklepa, da sta bila oba zapletena v nezakonito trgovanje z mamili. Preiskovalni organi so menda tudi ugotovili, da se je Chiari udeležil neke zabave, kjer so gostje uživali mamila. Pravijo, da je mamila (gre za kokain, ki se danes prodaja v Italiji po 20.000 do 40.000 lir gram) posredoval prav on. Kakšna je bila pri vsem tem Lut-tazzijeva vloga, se še ne ve. Preiskovalni organi trdijo, da jih sedaj zanima predvsem vprašanje, kako so mamila prihajala v Italijo, manj pa vprašanje, kdo jih je uporabljal. Gre sicer za neuradne izjave preiskovalnih organov, ki pa vzbujajo vtis, da je v afero zapleteno večje število morda znanih osebnosti. KOLESARSTVO Skupna lestvica nespremenjena Etapno zmago je osvojil Paolini MALCESINE DEL GARDA, 23. --Kot že zahteva tradicija na letošnjem «Giru» se je tudi današnja etapa zaljučila v končnem delu. Nekaj desetin km pred ciljem je po-begmla skupina vozačev, v kateri je bil najbolj borbeno razpoložen Daneelli. Toda 34 km pred ciljem je preluknjal zračnico in devet km kasneje so ga zasledovalci ujeli.^ V ospredje sta nekaj kasneje ušla Paolini in Tosello. Ta je skušal svojemu soubežniku tik pred ciljem zastaviti pot, toda Paolini se jo otresel svojega tekmeca in je zmagal z minimalno prednostjo. Med današnio vožnjo je sredi proge padel Denti, ki se je tako poškodoval ,da so ga prepeljali v bolniš nico. Vrstni red 6. etape: 1. Paolini, ki je prevozil 212 km dolgo pot od Zingonie do Malce-sine del Garda v 5.52’02” s poprečno hitrostjo 36,133 km na uro. 2. Tosello (isti čas) 3. Van Den Bosscke 20” zaostan ka, nato pa so sledili v istem času: 4. Ritter 5. Adorni 6. Polidori 7. Zilioli 8. Gimondi 9. Rota A. .0. Daneelli Skupna lestvica: 1. Bitossi 27.3’51” s p. p 37,430 km na uro. Daneelli 2” zaostanka Polidori 7” Ritter Merckx 22” Van Den Rossche 23” Gimondi 8. Vianelli 23” 9. Zilioli IT” 10. Lasa M. M. 133” Maggioni 12. Pettersson G. 133” Adorni Michelotto Laghi. Za turnir, na katerem bodo nastopile dvojice, vlada veliko zanimanje, saj se je zanj prijavilo kar 14 društev. JUDO VZH. BERLIN, 23. — Sovjetska zveza je osvojila naslov evropskega prvaka v judu. Zbrala je 15 točk, na 2. mestu pa je Nizozemska Dirka Trst-Opčine hitrejša kot lani Danes bo na sporedu tradicionalna avtomobilska dirka v vzponu na progi Trst — Opčine. To bo že 32. tekmovanje na tej progi in bo veljalo za italijansko hitrostno prven; stvo. Sodelovali bodo vsi najboljši italijanski strokovnjaki v tej vožnji, pa tudi nekaj tujih iz Avstrije in Zah. Nemčije. V primerjavi s prejšnjimi tekmovanji bo proga nekoliko krajša. Namesto dosedanjih 10 km bo namreč merila le 8.020 metrov. Višinska razlika med startom in ciljem bo znašala 252 metrov. Nova proga bo doprinesla, da bo to najhitrejša dirka v vzponu v Evropi- Prvi start bo danes ob 9.30 na ploščadi pred univerzo. .....................................Ilmniun..........................................iiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiililinl« SINOČI V UMAGU Z ZASEDANJA ODBORNIKOV TRGOVINSKE ZBORNICE Za tesnejše sodelovanje med našo deželo in Gospodarsko zbornico SR Slovenije (Nadaljevanje z 2. strani) vanju tržaške trgovinske zbornice za vključevanje mladine v proizvajalni proces. Nato je razprava prešla na gospodarske odnose med našim mestom in Madžarsko in na možnosti za krepkejšo uveljavljanje naše dežele v okviru gospodarskega sodelovanja med Italijo in to ob-donavsko deželo. Kakor smo svoj čas zabeležili na tem mestu, je pred kratkim obiskal tržaško trgovinsko zbornico trgovinski ataše pri madžarskem veleposlaništvu v Rimu inž. Laszlo Darvas, medtem ko bo prve dni junija odpotoval iz Budimpešte generalni ravnatelj in član prezidija madžarske trgovinske zbornice prof. Gerd Biro, ki bo tako ponovno obiskal naše mesto na povabilo predsedstva tu- krajšnjega Inštituta za proučevanje in dokumentacijo .o vzhodni Evropi ISDEE. Generalni ravnatelj trgovinske zbornice dr. Steinbach je na seji načel vprašanje gospodarskega sodelovanja med našo deželo in sosedno republiko Slovenijo. Na osnovi nedavnih stikov z gospodarsko zbornico za SR Slovenijo, je deželno združenje trgovinskih zbornic 'z Furlanije - Julijske krajine sklenilo ustanoviti poseben povezovalni urad in odbor izvedencev, ki naj sledita problemom skupne obojestranske narave nanašajoče se na trgovinske sporazume med Italijo in Jugoslavijo, na turizem in medsebojne prometne zveze. Tržaška, goriška, videmska in pordenonska zbornica bodo v doglednem času i-menovale izvedence v urad in v od- 3 H ZA SPOMLADANSKO SEZONO ■ novi spomladanski modeli plaščev, kostimov ■ klasični in športni moški suknjiči V KOZJEM IN SVINJSKEM VELURJU, NAPA TER LAKIRANEM USNJU OKRASNE BOBIČE v različnih barvah iz KUNE in NERCA OBOGATITE SVOJO GARDEROBO ŠOIARJI! Veliko nagradno akcijo zbiranja odpadnega papirja v Sloveniji, od 1. aprila do 31. maja, organizira PODJETJE skupaj z KB m ZPMS Pionirji! Vključite se v akcijo in tekmujte za najboljša mesta. Poleg visokih odkupnih cen vas čakajo še denarne in praktične nagrade. Pri zbiranju papirja ne pozabite na varčevanje I bor; pri Gospodarski zbornici v Ljubljani pa bodo tudi odprli tak urad in namestili podoben odbor. Prav tako bodo pripravili pravilnik za poslovanje urada in odborov ter sestavili program njihovega dela. Tako deželno združenje trgovinskih zbornic kakor tudi Gospodarska zbornica Slovenije bosta predvidoma začeli izdajati periodično publikacijo, v kateri naj bi se predvsem objavljali novi zakoni in določbe, ki se nanašajo na italijansko in jugoslovansko poslovanje na področju zunanje trgovine. Razprava je potem prešla na nedavno srečanje o carinskih problemih mejnih področij, ki je bilo v Bocnu 11. maja, in katerega se je tržaško trgovinsko zbornico udeležil načelnik zunanjetrgovinskega u-rada dr. Maurel. Dr. Steinbach je orisal dosedanje delo Centra za načrtovanje in raziskave v zvezi z anketo o zaposlenosti in izseljevanju iz dežele Furlanije - Julijske krajine. Pripravljalna dela gredo h koncu in z anketo bodo po vsej verjetnosti lahko začeli v prihodnjih mesecih. Doslej so na pripravah sodelovala združenje malih in srednjih industrij, deželno odbomištvo za načrtovanje in deželno združenje trgovinskih zbornic. Pripravili so posebno vprašalno polo, ki jo bodo razposlali najprej vsem industrijskim podjetjem v deželi. Posamezne industrije naj bi izrazile svoje sta lišče glede zaposlenosti, naložb, novih pobud, ponudbe in povpraševanja posameznih proizvodnih faktorjev, itd. Na osnovi njihovih odgovorov bodo strokovnjaki lahko sestavili v glavnih potezah okvirno sliko današnjega stanja v deželni industriji ter verjetnostne smernice za njen razvoj v bližnji prihodnosti. Na koncu so odborniki sklenili, naj trgovinska zbornica tudi letos razpiše natečaj za tri štipendije po 150.000 lir za slušatelje tukajšnje visoke šole za sodobne jezike in 5 štipendij po 80.000 lir za tuje študente, ki bi radi obiskovali poletni tečaj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti na tržaški univerzi. V torek, 26. t.m. ob 20.30 priredi PD Valentin Vodnik v društveni dvorani v Dolini gostovanje dramske skupine PD Prosek-Kontovel s Katajeva igro »Dan oddiha*. Odprt tržaški urad «Istituto di Credito Fondiario delle Venezie» V hotelu Jo)ly Je bil včeraj dopoldne sprejem, id ga je ob priliki odprtja zastopništva veronskega zavoda «Istituto dd Credito Fondiario delle Venezie« v Trstu priredil predstavnikom oblasti in poslovnih krogov z našega področja predsednik zavoda odv. Domenico Mirandola. Sprejema so se udeležili podpredsednik deželnega sveta Pittond, deželni odbornik za javna dela Masutto, generalni vladni komisar dr. Cappellini, najvišji zastopniki Tržaške hranilnice, deželne družbe Frlulla, predsednik družbe Autovie Venete ing. Visintin, predsednik tržaškega velesejma dr. Slocovich, zistcrindkl hrar.UrJc iz Vidma in Gorice ter druge osebnosti. Dr. Mirandola, ki ga .'e gostom predstavil predsednik Tržaške hranilnice dr. Iaut, je prikazal sedanje stanje na monetarnem in kreditnem trgu ter orisal delovna področja, na katerih se udejstvuje iilstatuto dl Credito Fondiario delle Venezie«, to je predvsem področje kmetijskega kreditiranja, področje gradbeništva in področje javnih del. Govornik je med drugim navedel nekatera izmed vidnejših del, Id so bila izvršena ali začeta na ozemlju naše dežele v sodelovanju s tem denarnim zavodom: tako avto oesta Trst-Benet-ke, speljava novega vodovoda za civilne In Industrijske potrebe Trsta, napovedana gradnja bolnišnice na Katimari, napovedana gradnja naprave za sežiganje smeti, središče za teoretsko fiziko pri Ml-ramairu im nekatera druga dela. Glede razlogov, zaradi katerih se je »Istituto dl Credito Fondiario delle Venezle« odločil za odprtje svojega predstavništva v našem mestu, je dr. Mirandola naglasil, da je bilo to potrebno predvsem zaradi tega, da bi zavodu omogočili stalen stik s poslovnim svetom naše dežele, ki ima svoje težišče v Trstu, in da bd pospešili postopek pri reševanju starih ln novih kreditnih poslov. Prek Trsta pa gleda denarni zavod tudi na možnost raztegnitve svojega delovnega področja na širša tržišča. Nato sta govorila deželni odbornik Masutto ln vladni komisar dr. Cappellini. Dr. Masutto Je v svojem nastopu naglasil zlasti potrebo po sodelovanju vseh javnih u-stanov in denarnih zavodov pri gradnji cenenih stanovanj za delavce v deželi Furlaniji - Julijski krajini, medtem ko Je dr. Cappellini v glavnem Izrazil optimizem spričo sedanjega stanja ln zlasti glede bodočega razvoja gospodarskih dejavnosti na našem področju. ODBOJKA V MOŠKI D LIGI Kras-Libertas 3:1 Na stadionu «1. maj* v Trstu so sinoči odigrali prvenstveno odbojkarsko tekmo moške D lige, v kateri je Kras premagal Libertas iz Turjaka s 3:1 (12:15, 15:8, 15:5, 15:4). * # * ŠD Breg bo počastil 5-letnico svojega obstoja z velikim ženskim odbojkarskim turnirjem, ki bo v nedeljo 31. maja v Dolini. Svoje sodelovanje so zagotovile šesterke Casa-grandeja iz Sacileja, AGI iz Gorice, Partizan Celje in seveda domači Breg. O turnirju bomo podrobneje poročali v prihodnjih dneh. BALINANJE Danes organizirajo padriški balinarji turnir za 2. trofeje Gaje. Turnir se bo odvijal na igriščih vsega tržaškega ozemlja, finale pa bo zvečer približno ob 21.30 v Padričah. Sledil bo ples. Benvenuti v osmem krogu premagal Amerikanca Betheo UMAG, 23. — Benvenuti je tudi Umagu ohranil svoj naslov svetovnega prvaka srednje teže. Premagal je Amerikanca Betheo in sicer z k.o. v osmem krogu. V prvih dveh krogih sta se boksarja večinoma proučevala. V četrtem je začel Behtea pritiskati močneje, vendar je Benvenuti pošiljal točne udarce v njegov obraz in Amerika-nec je kmalu začel krvaveti. V petem krogu se je Tržačan še vedno branil. Amerikančevi napadi pa so postajali vedno bolj neurejeni in Benvenuti jih je zavračal z lahkoto ’n brez posebnih težav. Bethea je vztrajal v napadu tudi v šestem krogu in je Benvenutija celo spravil v težave. Bethea je skušal priti do živega Tržačanu tudi v sedmem delu srečanja, vendar je prejel od Benvenutija dva izredno močna udarca, ki sta ga precej prizadela. Moč teh dveh udarcev je bilo vi; deti šele v osmem krogu. Zaradi posledic teh udarcev je namreč Bethea precej popustil, Benvenuti je nizal udarec za udarcem in z dve ma točnima in hitrima zadetkoma v brado je končno svojega izzivalca zrušil na tla. Francoski sodnik Gondrč je naštel do deset in pro glasil Tržačana za zmagovalca. Nogometaši Brega danes na treh igriščih Nogometaš' Brega bodo danes nastopili na treh igriščih. Ob 9.30 se bodo naraščajniki pomerili v Padričah s Cremcaffe. Ob 11. uri bo na istem igrišču v okviru prvenstva začebvkov tekma Breg-Lib®1' tas. Popoldne pa bo ob 17. uri * Križu prijateljska tekma med pT®*' ma. ekipama Brega in Primorja. Zlato za Jugoslavijo (Nadaljevanje s 1. strani)_; Danes se poročita odbornik ŠD Breg Nereo Krašovec in Breda Janežič. Novoporočence ma želi na njuni novi življenjski poti vso srečo odbor ŠD Breg. Ga. Silva Maver je rodila 16. t. m. svojemu soprogu Stojanu sinčka Davida. Športno društvo Breg srečnima staršema ob rojstvu novorojenčka iskreno čestita. coj ameriška, pa ni majhna stvar-Poudariti moramo namreč, da je f kipa ZDA odigrala odlično srečanje, prikazala je sijajno igro, odlično fr brambo, sijajen skok na odbite z®-ge, veliko prodornost v napad®’ predvsem pa hitrost in domiselnost-Vse to pa seveda daje jugoslovanski zmagi še večjo ceno. Srečanje se je v prvem polčasu odvijalo v znamenju velikega ravnovesja sil. Po prvem vodstvu d®-mačinov so pobudo prevzeli gosU8’ ki so celo za več košev P°ve~7' Nekoliko je že kazalo, da se bo® Jugoslovani le stežka upirali svoji®! nasprotnikom, ko so začeli Pr° sredini polčasa tudi sami pritisk8' JugošMija Italija ZDA Brazilija SZ ČSSR Urugvaj LESTVICA 5 5 0 3 3 3 3 1 0 373:310 411:403 366:307 347:356 391:314 365:440 273:396 V KOŠARKARSKEM PRVENSTVU DEČKOV Bor in Polet zaključila prvi del prvenstva Končal se je prvi del prvenstva | udeležbe na občinskih finalnih tek-dečkov. V A skupini je zmagal mah, ki bodo na sporedu 25. in 27. Trissino, v B skupini pa Ricreato-11. m. ri. Ekipa Bora, ki je nastopala v B skupini je povsem zadovoljila, saj se je uvrstila na drugo mesto in si je tako priborila pravico do iiiiimiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Prosvetno društvo cFrance Prešeren» iz Boljunca se najtopleje zahvaljuje vsem, ki so prispevali s svojo požrtvovalnostjo k lepemu uspehu proslave ob stoletnici ustanovitve čitalnice v Bo-Ijuncu. Posebno se zahvaljuje društvom, ki so sodelovala s pevskim nastopom ali bila navzoča z društvenim proporom, godbi na pihala iz Brega, pevovodjem, domačinom, ki so okrasili društveni prapor, fantom in dekletom iz Boljunca, ki so okrasili vas in sodelovali v narodnih nošah, vsem, ki so pomagali pri pnpravi tako lepo uspele razstave, lastnikom prostorov, električarju, ki je poskrbel za razsvetljavo, številnim obiskovalcem razstave, osebi, ki so pomagali postaviti oder ali so kakorkoli pomagali, ter številnemu občinstvu iz Boljunca, drugih vasi in iz mesta, ki so v tako velikem številu prišli na proslavo in so kljub neugodnemu vremenu z velikim zanimanjem sledili vsemu njenemu poteku. Bor je dosegel naslednje izide: Bor - Ricreatori 10:51 in 15:37 Bor - Servolana 23:34 in 28:25 Bor - Polet 39:9 in 45:18 Bor - Don Bosco 26:25 in 2:0. Končna lestvica pa je naslednja: L Ricreatori 16 točk 2. Bor 10 3. Servolana 8 4. Don Bosco 6 5. Polet 2 točki. Borovci so doživeli tri poraze proti Ricreatori (dva) in Servolani. Vendar moramo povedati, da so tedaj manjkali mnogi igralci, ker so se udeležili šolskega izleta. Pri »plavih* sta se najbolj izkazala Robi Klobas in Boris Colja. Prvi, ki ima vlogo pivota, ni v vsem prven-stvu_ naletel pri prestrezanju odbitih žog na enakovrednega nasprotnika. Drugi pa je nenadomestljiv režiser ekipe. Dobro so zaigrali tudi Edi Košuta, Stojan Sancin in Valter Vatovec, V tem tednu so borovci premagali Polet s 45:18 s precejšnjo premočjo. Igrali so hitro in so dobro lovili odbite žoge. Pri Opencih je bil najboljši Loris Tavčar, ki je sam zbral 18 točk. Zadnjo tekmo proti Don Boscu pa je Bor osvojil z 2:0, ker se nasprotnik ni predstavil na igrišču. LIV ti, sijajni Plečaš je bil v metih sk®J raj nezmotljiv, pa tudi ostali n*8 zaostajali za njim. V 14. minuti J? Plečaš v protinapadu dosegel i* gre koš s katerim je po začetn8®* vodstvu prvič povedel svojo ekip® s 25:24 in odtlej ni Amerikancci® nikoli več uspelo ujeti svojih na* protnikov. Ob polčasu so Jugo81 vani vodili s 35:32. V drugem polčasu je prednost J®” goslovanov rasla še nadalje, ko st“ precej stroga sodnika z dvema sv°i jima odločitvama povzročila precej zmešnjave in pri stanju 46:37 8 morali srečanje za nekaj časa Pr'■ kiniti, zlasti ker je občinstvo PTece. nešportno metalo na igrišče raz.® predmete. V 10. minuti je Jugosl8 vija dosegla svojo najvišjo pred®® j 52:42, katero je nato ponovila še P . 58:48. Pred tem je v šesti nunlJk moral zaradi betih osebnih napa„ zapustiti igrišče čosič, na njeg®v mesto pa je vstopil Rajkovič. V 14. minuti je ista usoda ® letela tudi Amerikanca Smitha, ®. da takoj za njim je moral zap®8:L zaradi petih osebnih napak tudi Rajkovič. Vse to pa ni zmedlo. S spretnimi menjav8®^ in v najbolj kritičnem trenutk® vključitvijo v igro Daneua, je Tl ravica dosegel, da je prednost J goslovanov sicer nekoliko skop®8 vendar pa nikoli toliko, da bi P®L žaj postal kritičen. Proti koncu me so domačini začeli igro z8®'3 Danes bodo odigrali naslednja 88 nja srečanja 15.00 Urugvai - ČSSR 18.00 ZDA - Brazilija 20.30 Jugoslavija - SZ vati, razvnela se je ogorčena b*® za vsako žogo, a že poldrugo ® nuto pred koncem je bilo P°vS,,p. očitno, da Jugoslovanom našlo® 8 -jj tovnega prvaka ne more več iz rok. To pa tem bolj, ker 88 j tudi Amerikancev lotila živč®8.^ tako, da so začeli grešiti tudi ® njihovi igralci, ki dotlej niso 8®P vili nobene žoge. m Konec tekme je prinesel 8pvjy nepopisno veselje med igralci i® p(t činstvom. Sicer pa kdo bi 88 p veselil: svetovni prvak — in t® v košarki — pač ne postaneš v dan. J) V ostalih dveh današnjih tek®1^ ■ so dosegli še naslednja taid8:.,#) Brazilija - Urugvaj 86:81 H3’ SZ - Italija 62:58. . tftr Obe tekmi sta bili precej ® t(j-novešeni. Italija bi lahko 8 ".m liko skrbnejšo igro tudi zm^?jal® Minuto pred koncem je zaostat, za svojimi nasprotniki le za en toda Sovjeti so v zadnjih s8*cUofed' zopet nekoliko povečali svojo ™ nost. . Iinninmmn- 'msT - OTL. MONTEOCH1 8. EL. TELEFON 93-808 lo 94-638 - Pofitnl predal 659 - PODRUŽNICA; GOBICA; Ulica 34 Magglo 1/1, Teletom 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA Rt. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 950 Ur - vnaprej. t^o letna 2 700 tir' Dolletoa 5.300 lir oedoletna 9 800 Ur letna naročnina za Inozemstvo 15.500 Ur, SFRJ posamezna Številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din 0.000 starih dinarjev), letno 100 din 00.000 starih dinarjev) - Poštni tekoč) račun: Založ®'’ . ! i -nftimiTf, Trat 11-5374 - ža SFRJ- ADIT DZS Llubllana Start trg 3/1., telefon 32-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/J - OGLASI: Cena: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, legalni 400, osmrtnice 150 Ur Mah ®* •1 60 Ur boeetin — Oglasi za tržaSko ln gorlSko pokrajino se naročajo pri upravi. — Is vseh drugih pokrajin Italije prt »Socdetk PubhUcith Itallana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst.