Posamezna številka 12 vinarjev.
siev. 205.
v LiDMH v pelek, flne i septemfira mir.
Leio XLV.
== Velja po pošti: — aa oelo leto naproj.. E 30— za en mesec „ .. „ 2-50 za Nemčijo oeloletno. „ 34'— za ostalo Inozemstvo. „ 40-—
V Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej.. K 28-— za en meseo „ .. K 2-30 * opravi prejsman mose8no „ 2-—
= Sobotna izdaja: ~
Za oe o leto.....K 7-—
za Nemčijo oeloleino. „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12 —
__Uredništvo je v KpplUrjovi allol Stov. 6/III.
Rosoplsi se ne vračajo; nelranlrirana pisma so no —■■ sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Insorati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm Uroka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . pa 30 v za dva- in večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovoru.
Poslano: ------
Enostolpna petitvrsta po 60 v
Izhaja vsaS dan Izvsamšl no-deljo in praznike, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga vozni red.
Dpravnlštvo je v Kopitarjevi nllol št 8. — Bačun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. at. 7563. — Upravnlškega tolefona št 188.
Volsivo Slov. Diske SironKe
sklicujem k seji v petek 18. septembra 1917 ob 10, uri dopoldne v deželnem dvorcu v Ljubljani (dvorana v II, nadstropju).
Eventualno se bo seja nadaljevala tudi Se drugi dan,
V Ljubljani, 7. septembra 1917.
Dr, Ivan šusteršič,
t. č, načelnik stranke,
Zfl zMeaje Juooslovaoov.
Glasilo Starčevičancev »Hrvatska Država«, prinaša v svoji drugi številki sledeč uvodnik izpod peresa dr, Jan, Ev, Kreka:
Za narodno združenje! Del naroda, ki stremi po svojem ujedinjenju, smo tudi mi Slovenci. Zato tudi mi s srčno radostjo in z velikim upanjem pozdravljamo ta list, ki nas hoče zbrati vse, ki se imenujemo Hrvat, Slovenec ali Srb krog ideje, izražene v deklaracijah, ki jo je podal Jugoslovanski klub v državnem zboru in Starčevičeva stranka prava v hrvatskem saboru.
Pomni Slovenec, Hrvat in Srb, da si sin enega slovanskega naroda na jugu Evrope, da ti spomina na to enotnost ne more vzeti nobeden, ako si ga sam ne daš vzeti. Mnogo spominov vsebujejo ti žalostni in s solzami pisani listi tvoje zgodovine, a med temi listi ti mora živeti pred očmi sinteza tvojega davnega in sedanjega trpljenja, jada in suženjstva, da si bil razcepljen brez moči in brez časti v očeh drugih narodov in da ostaneš razcepljen tudi za bodočnost v senci — brez zraka, brez solnca.
Pomni: majhen si, s separatizmom pa se delaš sam še manjšega in ta separatizem ti je zapreka kulturnega in ekonomskega razmaha v veliki beli svet.
Pomni; narodno življenje brez državne konkretne oblike je nemogoče. Beseda o enakopravnosti je stara. Z njo so varali mnogo tvojih ljudi, a gola realnost je pokazala, da je enakopravnost brez svobodnega, samostojnega državnega razvoja nemogoča. Narodno avtonomijo proglašajo sedaj kot zdravilo za narodne bolesti. Vedi in uči sc od Poljakov, ki trpijo vkljub svoji takozvani narodni avtonomiji v sedanji vojni, da nima narodna avtonomija brez državne konkretne oblike predpogoja za življenje.
Zato pa: Združenje, a združenemu enotnemu narodu samostojno, svobodno državo, — V obeh deklaracijah čitamo do-stavek: »po.d habsburško-lorensko dinastijo«. To ni smo priznanje, ampak tudi
poziv z najčistejšim namenom. Naj vč dinastija, da hoče samo v samostojni državi združeni slovenski, hrvatski in srbski narod razvijati svojo silo, duševno in mate-rijalno; da hoče dvigniti svojo zemljo in iz nje izkopati nebrojno blago, koje je sam Bog vanjo naložil: da zamore samo tak narod dati sijaj svoje moderne ekonomske kulture, da pokaže svoje bogate darove, s kojimi je obdarjen njegov um in srce in da bo ž njimi veliki zvezi držav največji dragulj, da obogati svet s plodom zemlje, mišic in duha.
-■■ _	Sto in
stokrat se je razlegala po oceanu tiha poslovilna pesem tvoje dece z domom, z bednim in zaostalim domom. Stotine tisočev tvojih sinov in hčera niso našle v svoji koči najbednejšega zaslužka. Ob Misisipu in na obalih Atlantika zrejo sedaj spominja-joč se svoje domovine in nestrpno pričakujoč, ali ne sveti tudi njim — in ž njimi tudi drugim — zarja svobode in ho li zaorila mesto dosedanje poslovilne pesmi prerojena in resnična »lepa naša domovina«.
Ne boj se! Stremljenje po svobodi, pravičnosti, po tvojem dobrobitu in dobrobiti! človeštva, ni veleizdajalsko. Suženjstvo \z veleizdaja, — ker izdaja človeka, obiteij, narod in s tem tudi državo. Ne boj se krika, da vodiš ententino politiko s tem, da zahtevaš združeno in svobodno svojo državo. Tvoja stremljenja po svobodi in samostojnosti so starejša, mnogo starejša, kot ententa. Neumno in lažnjivo je umevanje tvojih protivnikov. Neumno, ker črpaš svoje zahteve iz svojega življenja, iz svojega uma in srca, iz svoje stare posvečene zgodovine, iz potoka krvi in neštevil-nih grobov, iz nekultivirane zemlje, brez komunikacij, iz zapuščenosti in osamelosti, iz preziranja in preganjanja, iz brazgotin od motik, bičev in mečev. Nisi dete, ampak dorastel mož in zato je neumno postopati s teboj kakor z deco, katero 'lahko kdor hoče pestuje in vodi. Lažnjivo je pojmovanje tvojih sovražnikov, ker tvoje zahteve so pravične in v nujnem skladu z idejami razvitega, zdravega naroda, brez obzira na kogarkoli. Kar je pravo in pošteno, ni zdravo in pošteno zato, ker to nekdp pripoveduje, ampak samobsebi. Sovražnik, ki se nasproti tebi sklicuje v tem pogledu na entento, dokazuje samo, da ni zmožen umevati logične in moralične nujnosti, da spremeni svojo politiko. Ne boj se ga, ker ga duševno nadkriljuješ, V um-stvenem pogledu bo zmagala pravica, a v moralnem pravičnost gotovo in popolnoma.
Tedaj: ti nisi sam kriv, da je vprašanje tvojega združenja zadobilo mednarodni značaj. Že vsako dete bi hotelo, da jc to združenje postalo že dejstvo, in da je na njem zgrajen temelj evropskega miru. Sedaj, ko hrepenimo izmučeni vsi skupaj tako željno po miru, nam je menda dovoljeno stati na stališču, da bi najbrže združenje našega naroda bilo preprečilo prelivanje mnoge drage ljudske krvi.
Narodi močnih prs in jasnega pogleda obstojajo. Čuvaj nas, dobri Bog, tesnosrč-nih ljudi med glasniki naše politike. V tesnih srcih se skrivajo strah in dvom in pasivnost brez dela, brez boja; sentimentalen pesimizem, oblečen v neštevilne krpe, tkane in genijalnozbranc in umetno uvezane zapreke.
Danes, ko se pripravljamo za gradbo stolpa svobode, nc smejo biti pri nas kot samo dve stranki. Ena velika po. številu, velika v veri in upanju, ki ne koleba pri delu, mogočna v slogi in disciplini združenih ljudi močnih src, jasnih pogledov, ki mečejo od sebe okove in se ne kregajo o tem, kaj naj suženj napravi, ko je oproščen verig, ki se nc boji vranov, ki jzakrivajo blestečo zoro, ampak trdno zaupajo, da bo solnce, ko zasveti, veliko in svetlo,/raz-gnati megle in vrane in ozdraviti tesnosr-čne skeptike in plašljivce, ozdraviti vso ono drugo, dal Bog le maloštevilno stranko.
Hic Rhodus, hic salta! (Tukaj je polje zn delo.)
Umika h srnam voista
Vstop Amerike v svetovno vojsko je prišel nenadoma. Navsezadnje pa se še dandanes ne moremo ubraniti misli, da je bilo Združenim državam več na tem, da se bodo svoječasnih mirovnih pogajanj dejansko udeleževale, kakor pa da si njih ne-izvežbana armada spleta lavorove vence na bojnih poljanah. To je razvidno tudi iz dejstva, da ameriški trgovski duh kljub vsemu vojnemu navdušenju ni zaspal. V Ameriki se že dlje zanimajo za nov izvoz, ki bo v zvezi z zgradbo vasi, mest in tvor-nic v deželah, ki so v vojski dejansko trpele, posebno pa, ker se računa, da ne bodo v poštev prihajajoče dežele po vojski niti financielno niti industrialno v moči, da bi vsa popravila in prenovljenja same iz sebe izvršile. Od kritja gradbenih potrebščin upajo v Ameriki nadaljevanje vojnih odno-šajev in zaio so poslali ameriški železni in jekleni interesentje že jeseni 1916 posebno komisijo v Evropo, da se določi visokost in vrsta bodečih potrebščin po vojni dejansko prizadetih dežel zlasti Belgije in Francije, Pred nekaj meseci je ta komisija podala
podrobno poročilo, ki je bilo predloženo konferenci o ameriški izvozni trgovini v Pittsburgu. Po tem poročilu bo znašala potrebščina za popravila in zgradbo zasebnih in javnih poslopij v rečenih, po vojski prizadetih deželah, okoli šest milijard dolarjev (30 milijard kron), od katerih pade 3700 milijonov dolarjev na zapadno ter 2250 milijonov dolarjev na vzhodno fronto. V sami Franciji in Belgiji se računajo potrebščine za popravila na 2300 milijonov dolarjev, V Nemčijo bo po računih rečene komisije v prvih letih po sklenjenem miru treba uvoziti strojev v vrednosti 1500 milijonov frankov. Za Galicijo bo ta uvoz znašal približno 100 milijonov frankov. Poljska je tudi po ameriškem poročilu skoraj 50 % svojih strojev v vojski izgubila. Da sc zgradi in popravi poljsko vojno ozemlje bo stalo 875 milijonov dolarjev ali 4375 milijonov frankov, od katerih pade 1225 milijonov frankov na tvornice in stroje. V Združenih državah računajo z večjim popravU-nim posojilom evropskih držav, ki bo za nakup blaga v Ameriki porabljeno, s katerim bi sc pošiljanju denarja po morju izognili in evropski menjalni kurzi varovali. Zdaj vidimo, da ameriški trgovski duh skrbno čuva, morda premaga naposled tudi vojno voljo Uneic Sama (Severnih Amc-rikancev).
Enajsta soška bitka se še ni končala. Cadorna je ta teden osredotočil svojo glavno silo in moč proti vrhu gore Sv. Gabrijela, ki zapira pot v Čepovan. Vrh so Italijani naskakovaii z vso silo in močjo. Naši Sv. Gabrijel junaško branijo. Bitka za ta vele-važen vrh se bo še najbrže nadaljevala, ker zbira Italijan nove močne sile. Cadorna si je tudi izkušal odpreti pot v Vipavsko dolino, a ni uspel. Naši stoje tam zelo blizu Gorice.
Na južnem Krasu so v siloviti bitki naši vrgli Italijana iz njegovih najsprednej-ših jarkov in jih držali, dasi je Italijan napadal, kar je mogel, da bi jih bil zopet nazaj vzel. Kako silno da besni bitka na Krasu, našem najskrajnejšem levem krilu, dokazuje, ker so hrabri naši voji tam ujeli 160 italijanskih častnikov in nad 6500 vojakov.
Na Trst italijanski letalci mečejo skoraj vsak dan bombe. Tudi naši letalci, ki se bijejo s silovito italijansko zračno premočjo, so napadli kraje v zaledju italijanske bojne črte.
Enajsta soška bitka torej še ni končana; bije se že dolgo: strašna je. Kaj so po-menjale vojske prejšnjih dob z našo mo-
Orsii.1
(Ljubljančanom v tolažbo. 2upnik-in£anterist J a n k o M a i e r h o f e r.)
Vsi jeziki sveta jo zdaj imenujejo. Lah, avstrijske zemlje lačen, jo snubi z divjo in v resnici ognjeno gorečnostjo. Poljublja jo noč in dar- s strašno vročimi poljubi. »Vrata do Trsta« jo kliče in te dni jc metal s svojih nebotičnih letal letake, na katerih trdi v šestih avstrijskih jezikih, da imajo že ključ do teh vrat v svojih rokah.
Mi pa vemo, da je Grmada straža našega Trsta. Sleherni vojak na ognjenem Krasu jc seve straža našega Trsta, a v Grmadi ima slavna Boroevičeva armada svojo naravno pomočnico in zato se je drži kakor krmar svojega krmila in jo ceni kakor Dunajčan svoj cesarski Dunaj.
Vitez Grmade pa jc naš Boroevič Veliki! Soški junaki vidijo v njem svojega Aleksandra, svojega Napoleona, svojega Kralj-Matjaža. V resnici je on sine cla de vietor« (Horac), zmagovalec, vedno ncp»-raženi! Kot prvi je on premagal Ruse pri Limanovi, v Karpatih je rešil prvikrat Av-
1 Ta Članek jo pisul nas odlični sotrudnik v ur ulj, Uo je zadnjo dni bobneči ogenj najhujšo obsipal Grmado. Ur.
strijo in sedaj ob Soči jo rešuje drugikrat. Pater patriae!
Tri slabe urice jc Grmada od Trsta, Po zračni črti čez morje jc dokaj bližje,
Prvikrat sem jo zazrl v lanski jeseni. Divjala je ravno osma soška bitka in naš maršbataljon je bil telegrafično poklican iz kranjskega etapja na pomoč. Bi! je 8. oktober in grozna vrpčina nas je žgala, ko smo korakali od Opčin naprej po cesti, kjer smo gazili žgoči prah do gležnjev. Ko smo dospeli čez prvo hribovje, smo zagledali pred seboj onkraj doline krasno zaraščen hrib, ki jc s svojim dolgim hrbtom segal v Jadransko morje — Grmado. Zdela se mi je kakor krasna koroška gora, ki je zbežala iz Alp in šla pit sinjo Adrijo. V resnici tako lepe obraščene gore nima kršni Kras nikjer drugje!
Pa prišli so strašni dnevi za lepo Grmado! Deseta laška ofenziva ie veljala njej in edino njej. Obsuli so jo z granatami, cla so prišle štiri na en kvadratni meter! Cele brigade je valil Cadorna na njo. Ob dveh straneh jc vzel že pobočja ... Po Laškem, Francoskem, Angleškem so se že valjali, pijani zmagoslavja, Za Avstrijo so bili to strašni trenutki.
Pa pride z Dunaja rešnik — naš Karel! Nc bom zabil nikdar zgodovinskemu trenutka, katerega sem doživel ob tej \ -liki priložnosti. Dne 2. junija jc bilo, '.< ik za fronto smo čakali na dvorni avlo, ki nai
nam pripelje našega ljubljenega cesarja na fronto v tako resnem času. Zagledamo v daljavi meglo prahu. Prihaja! Oblaki prahu so vedno bližje, skoraj so pri nas. Naenkrat se izloči iz njih avto, posut z rdečim cvetjem, in kakor na tronu sedita v njem: cesar Karel in Boroevič! »Živio! Na zdar! ura, eljen« itd. Metali smo v naglici po Krasu nabrane cve.tlice na avto. Kar prileti velik šopek krasnih maršenilk Bo-roeviču v naročje. Boroevič ga vzame in ga s fino potezo K©se cesarju na prsa. Tedaj pa vstane cesas, prime šopek in ga vrne Boroeviču nazaj in mu ga drži na njegovih prsih.
Zagrmelo je: Živio, Boroevič, da sc jc tresel Kras.
Tega trenutka ne bom zabil.
Tako časti naš cesar svojega največjega vojskovodja. Prinesel mu je tudi s seboj najvišje vojaško odlikovanje, red Marije Terezije.
Ponoči jc že začelo grmeti. Grmelo jc še drugi dan in drugo noč in tretji dan je došlo rešilno poročilo: Grmada jc rešena! Boroevič jc vrgel Laha daleč nazaj: trinajst tisoč jih jc ujel, čez trideset tisoč poklal, čez ret:'eset l; oč jih jc pognal v nered in beg. j. ako se jo zahvalil Boroevič za cesarski obisk, za cesarjevo odlikovanje s šopkom in redom! Junaki se zahvalijo po svoje: z mečem, z novimi zmagami!
In nikdar nismo bili v teku te strašne vojne varneji v Avstriji, kakor tedaj po deseti soški bitki, ko jc uničil Boroevič zadnja dva dni vse laške uspehe pri Grmadi!
Le škoda, da širna javnost, da poklicani krogi niso vedeli dovolj ceniti te Bo-roevičeve zmage pri Grmadi! Kratko le so poročali časopisi o nji. In vendar jc bil to uspeh dalekosežnega pomena. Vsi napori sedanje enajste laške ofenzive se bodo štrli, ker si je tedaj Boroevič Grmado tako junaško zasigural.
Na Grmadi pa so ležali zeleni bori na tleh, izruvani, zlomljeni, iztrgani. Med njimi na tisoče trupelj junakov. Ob vznožju pa truplo na truplu ..,
Jc tekla kri, rdeča kri,
Da b' gnala mlinske kamne tri.
Grmada jc postala plešasta. Njen kraa
je preč, preč!
Nastavilo se jc, da sem bil ob začetku in prvi polovici enajste laške ofenzive na Koroškem na dopustu. Po dveh letih prvikrat! Dne 27. avgusta /.večer stopim v hotel Pri jagpjctuv Celovcu. Omizje gostov (bili so Nemci), ki me je poznalo, vpre takoj oči v me in mi skrivnostno naznani: .-Trsi jc padel! — Kaj šc!« se od-režem. Kdor jjozna Borocviča, njegovo armado in Grmado, ta vc, da Lah Trsla ne
d črno vojsko! Bitka pri Lipikem, v kateri so premagali Napoleona III. Avstrijci, Rusi in Prusi, je trajala tri dni; sicer so se pa bile odločilne bitke navadno le en dan!
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 6. Uradno:
Včeraj pred 12 dnevi so pričeli Italijani napadati po svojem velikem načrtu goro Sv. Gabrijela. Mogočne množice topov in metalcev min so osredotočevale več ur ogenj na naše višinske postojanke. Pehota vsaj osmih italijanskih brigad je v tesnem prostoru ponoči in podnevi naska-kovala; borba je dosegla predvčerajšnjim svoj višek. Vrh gore je v borbi, ki je valovala semintja, večkrat menjal svojega lastnika, a prezgodaj se je radoval sovražnik, ki je zahlepel senzačnega uspeha. Ostri protisunki so zgrabili napadalca in mu iztrgali jarke, ki jih je bil začasno zavzel.
Včeraj opoldne je bil vrh sv. Gabrijela popolnoma naš. Zvečer smo krvavo odbili močan napad. Pričakujemo novih bojev, ker zbirajo Italijani v dolini čete.
Delne napade smo odbili vzhodno od Gorice.
Bitka na južnem delu Krasa se je bila ves dan. Italijana smo iz njegovih najspred-nejših jarkov vrgli. Zmagovito se je držala vrla naša pehota v osvojenih črtah proti vsem poizkusom sovražnika, ki je nameraval svoj neuspeh vzravnati z močnimi napadi.
Dne 4. in 5. septembra se je v prostoru tega bojišča število ujetnikov zvišalo na 160 častnikov in na nad 6300 vojakov. Trst so italijanski letalci zopet dvakrat na-padli.
Načelnik generalnega štaba.
\ Italijansko uradno poročilo.
5.	septembra. Na Julijski bojni črti je pričel sinoči zopet besneti boj. Na Banjški visoki planoti smo osvojili važno postojanko jugozahodno od Okrogla severnovzhod-no od Gorice. Včeraj smo v bitki ujeli 86 častnikov in 1602 moža, ki pripadajo 10. različnim polkom.
Po zelo besnem obstreljevanju je vrgel sovražnik svoje množice pehote proti našim postojankam od Kostanjevice do morja. V severnem odseku med Kostanjevico in Koriti smo odbili napad; v središču med Koriti in Selom so naše čete krepko vzdržale sedem divjih naskokov in držale postojanke. Na jugu med Brestoviško dolino in morjem se je posrečilo sovražniku, da je med točko 146, severnovzhodno od Flondarjev in železniško galerijo severnovzhodno od Lokavca dosegel nekaj uspehov. Z odločnim protinapadom smo popoldne popolnoma vzravnali naše črte; ujeli smo 402 sovražnika, med njimi 14 častnikov. Bojev se je udeležilo 261 naših letal, lri so obstreljevali s strojnimi puškami čete is dohodna pota. Ponoči od 4. na 5. septembra je naše zračno brodovje iznova obstreljevalo Pulj z dobrim uspehom in se je vrnilo v dobrem stanju na svoje opirališče.
6.	septembra. Severnovzhodno od Gorice se bore dalje. Na Krasu so se izjalovili ponovni sovražni napadi južno od Bresto-,viške doline na krepkem odporu in hitrih protinapadih naših čet. Ujeli smo približno 200 mož. V dolini Bače (Tolmin) vzhodno od Čepovanske doline pri Vojščici in v odseku Grmada so naši letalci z velikim učinkom napadli sovražne baterije in čete.
Na južnem tirolskem pozorišču so uni-<5E naši drzni oddelki prednji oddelek pri Davne (Chiese) in druge straže pri Zurez vzhodno od Carda.
,	Uspehi na Grmadi.
Dunaj, 6. septembra. (K. u.) Vojni tiskovni stan: V trdem boju moža z možem so potiskale včeraj naše junaške čete Italijane z gore Sv. Gabrijela. Opoldne je bežal čez Dol in je zašel v uničevalni ogenj našega topništva. Sovražnik je iznova zbiral
dobi, in če bi trajala ta najhujša ofenziva še en mesec!«
»Got saj donk!« so se oddihavali po vrsti in mi vljudno napravili prostor.
Neka dni za tem sem sedel v družbi urednika Štefeta na krasni tivolski planoti pred krasnim hotelom nad prijazno Šiško. Lastnik se nama pridruži. Vsi smo bili prevzeti lepote bele Ljubljane, ki odpira ravno gostom na tivolskem griču ves svoj čar. Pa mi reče potiho, skrbeče gospod lastnik: »Gospod, ali se nam je bati za našo Ljubljano?«
»Nikdar!« mu zakllčem iz vsega srca. »Imamo Boroeviča, imamo izkušeno armado, imamo Grmado! In imamo še za Grmado, še za Trstom utrdbe, ki bodo enkrat še zaslovele kot — Kralj-Matjaževe!«
Ginjen mi je stisnil roko in prinesel iz svoje kleti — »svojega«.
Dva dni potem sem dospel zopet nazaj na divji Kras. Prva moja pot je bila, da sem pohitel na bližnji hrib, odkoder sein že stoinstokrat gledal na tako ljubo mi Grmado. Stala je še koi prej. Trdno v naših rokah. A postala je še bolj plešasta, čisto siva je že, le goli kamen njen obseva božje sulnce. Ves svoj kras je dala za domovino!
Boji od Gorice do Kala.
ojačbe, ob 8. uri zvečer je zopet naskočil zadali smo mu krvave izgube in ujeli dva častnika in 100 mož. Kroglje težkih sovražnih topov udarjajo ponoči in podnevi na goro; tudi Sv. Katarino je obstreljeval Italijan s težkimi topovi. Napade na Panovec in Selo smo z lahkoto odbili.
V odseku Grmade so hrabre in drzne naše čete iztrgale Italijanu zadnje uspehe, ki jih je priboril dozdaj tam v enajsti soški bitki. Sovražnik se ne more več bahati, da se je pridobil v odseku Grmade korak tal. Sovražnik je zaman divje napadal, da bi bil zopet pridobil, kar je izgubil. Topovi in ro-ne granate so razbile njegove napade. Tam smo ujeli dozdaj 160 častnikov in 6300 mož. V teh bojih so se posebno odlikovali peš-polki št. 11 (Pisek), št. 28 (Praga), št. 47 (Maribor), št. 51 (Kološ), št. 53 (Beszter-cze), št, 98 (Hohenmauten) in po en bataljon pešpolka št. 77 (Sambor), in bosensko hercegovskega pešpolka št. 3 (Tuzla).
Trst so sovražni letalci zopet obstreljevali.
19. dan XI. soške bitke.
Vojni tiskovni stan, 5. septembra. Boj za goro Sv. Gabrijela se nadaljuje z neoma-jano močjo. Včeraj se je dosegel višek dosedanjih bojev. Italijani so nastopili prejšnje dni z mnogimi novimi polki pri Britofu in Zagorjah, da bi vzeli goro Sv. Gabrijela, za katero jim gre, da zavarujejo svoje postojanke na Goriškem. Topove in metalce min so zelo pomnožili. Goro in dovozna pota so neprestano obstreljevali. Pred vsem napadajo severni rob, da se polaste vrha. Napadali so zelo hrabro. Vselej so jih naši vrgli, kadar so mislili, da so žc Sv. Gabrijel vzeli. Ujetniki poročajo, da je Annunzio zelo pridno letal, predno je bil ranjen. Trikrat je poletel nad Pulj in se udeležil obstreljevanja, udeležil se je baje 19. avgusta tudi poleta čez c. in kr. prvo črto in se je udeleževal v višini 300 do 400 m obstreljevanja s strojnimi puškami. Njegovo letalo so baje 127 krat kroglje preluknjale. D' Annunzio ni bil ranjen na roki, marveč na nogi.
• • •
Iz c. in kr. vojnega tiskovnega stana poročajo: Agenzia Štefani je pred kratkim poročala, da je bilo o priliki enega zadnjih zračnih napadov na kolodvor Sv. Lucija uničenih 80 železniških voz. Temu nasproti ustanavljamo, da na postaji Sv. Lucija-Tol-min od meseca novembra lanskega leta ni nikoli stalo več nego po 10 do 18 voz. Ob zadnjih letalskah napadih so bili doslej težko poškodovani le trije vagoni. Ta zgled zopet kaže, kako Italijani ob vsaki priliki lažejo in pretiravajo.
D' Annunzijev dar za vojne sirote,
Listi poročajo; General Castelli je prosil D' Annunzija za prispevek delcu »Gori-zia Redenta« (odrešena Gorica), ki ga izdajo v svrho propagande za vojne sirote. D' Annunzio je odgovoril: »Dejanja so več vredna nego besede, zato smo zjutraj o obletnici osvoboditve Gorice s tovariši tretjič obstreljevali Pulj. Vojnim sirotam poklanjamo čepe naših bomb.
Italijanski državni zbor se bo najbrže 17. oktobra sklical.
IV. prostovoljski slrelsKl m os
Že v osmi in deveti soški bitki se je na skrajnem levem krilu Boroevičeve fronte posebno odlikoval četrti strelski bataljon iz Maribora. Hrabro so odbijali ti spodnještajerski fantje napade sovražnih sil na že po naravi (močvirju) ogrožene oo-stojanke. Vsa prizadevanja Lahov, uporaba vseh mogočih modernih vojnih sredstev; strašne žrtve pehotnih kolon, vse to sovražniku ni pomagalo, da hi 1 p za ped napredoval na razbitih skalah. Britko je moral spoznati, da je avstrijski brambni zid neporušljiv. Kljub temu pa ga njegove
sanje niso zapustile, Vnovič je začel zbirati in kupičiti za 10. soško bitko in topot so morali tudi Francozi in Angleži prispevati dobršen del k peklenski sili. Pripravljenost na laški, a nič manj na naši strani je bila na višku in ko je ofenziva zavihrala, se je potresel Kras v svojih temeljih. In tedaj je prišel čas za 4. strelski bataljon; alarm, naprej!
Z veseljem, kakor vsikdar doslej, so fantje zelene Štajerske skočili na noge in sledili povelju. Po tričetrturnem pohodu smo dospeli v rezervne postojanke pri D. Misleč, da smo res rezerva, smo vso noč gradili strelne line, čez jarke smo pa položili streho iz vej, da bi nas podnevi sovražni letalec ne opazil. Kljub temu, da je začelo proti jutru rahlo deževati, smo razen straž vsi pospali. Omeniti moram, da dozdaj nismo vedeli nič gotovega o sovražniku — vse telefonske z>veze so bile razstreljene. V tem, ko smo mi pospali, pa odredi poveljnik vse potrebno in naslednjo minuto smo se v rojni črti pomikali proti sovražniku. Vreme se je ravno zvedrilo, ko smo dospeli na planjavo do razgledne točke. Kako smo mogli priti v artilerijskem ognju vseh kalibrov, v ognju strojnih in pehotnih pušk v neposredno bližino sovražnika skoraj brez vsakih izgub, si ne morem drugače tolmačiti nego s posebnim božjim varstvom. Tik pred sovražnikom smo legli vsak za svoj kamen. Bilo je pred porušeno vasjo Št. I. ob izviru reke T. Desno ocl nas je ležal oddelek 47-tih, ki je bil ves naslednji čas deležen enakih dobrot kakor mi; artilerijskega dežja angleških monitorjev. Kasneje so večino teh neslvo-rov pregnali naši letalci z bombami, le dva sta ostala na mestu; drugi so se za toliko umaknili, da so le od časa do časa mogli obstreljevati našo črto. Sicer jc pa prvi dan potekal popolnoma brezpomembno, ker razen artilerijskega ognja ni bilo skoraj nobenega drugega gibanja. Po našem zgledu se tudi sovražnik ni skrival — hodili so po bližnjem hribu brez cilja sem in tja, kakor bi ovce pasli. Naslednje noči sem imel s svojim rojem službo na straži. Ena izmed prvih je bila mirna, še topovi so umolknili; le tu in tam posveti v čarobno noč laška raketa. Sovražnika je strah, zato pa neprenehoma sveti, mi pa pri tem lahko štedimo z razsvetljavo. Naenkrat zapazi straža v ospredju neko gibanje v črni temi, ki je zaslužilo res vse pozornosti: Sto mož sovražnika je lepa šala za krdelce 10 mož. Dam znamenje in prve ročne granate sc razpočijo sredi gruče. Nato razvijemo živahen ogenj. Sovražnik je bil tako presenečen, da je vrgel orožje od sebe in v divjem begu popustil bojišče, na njem pa dokaj svojih padlih ljudi. Pobrali smo puške in drugo laško opremo (zanimive so bile posebno krušne torbe!) in ob jutranjem svitu odšli v postojanko.
Sledili so solnčni dnevi, podobni drug drugemu, ki so nam pa še dokaj hitro potekali. Podncvu je vsakemu topniškemu odmoru prav gotovo sledil pehotni napad, V teh napadih so bili v prvih vrstah razvrščeni sami Francozi, za njimi so šli Italijani, prisiljeni po lastnih strojnih puškah. V bojh smo morali podreti le prve kolone, Lahi so se nato običajno udali brez trdovratnega boja. Tudi v najsprednejših vrstah so vlačili strojne puške s seboj, ki so vsakokrat ostale v naših rokah. Med ujetniki je bilo mnogo francoskih in laških častnikov; mnogi so znali nemško, nekateri celo slovensko.
Po enem zadniih napadov so ti francoski radovedneži izpraševali, koliko nas prav za prav je v našem odseku, Moštvo jim seveda ni dalo željenega pojasnila, šele naš gosp. stotnik jim je povedal, da nas je samo 6a mož, česar pa francoski višji po veljnik ni hotel verovati. Rekel je, da je vendar nemogoče, da bi trije njegovi bataljoni, ki jih ie on žrtvoval na tem mestu,
podlegli šestdesetim možem. Drugi častniki, ki niso bili taki neverjetni Tomaži, so izražali svoje občudovanje spodnještajer-skemu »kuraž-regimentu«. Sploh so nas občudovali, ker da doslej še niso doživeli, da bi bili »golobradi mladci« tako junaško vztrajali v boju.
Hvala Bogu, proti sredi junija se je začela sovražna moč lomiti in končno je bila tudi strta. Italijanske sanje o Trstu so se zopet razblinile v nič. Upajmo, da nam bo božja pomoč in sreča junaška mila do konca!	F*-. 2.
Poraženi Husi.
Na ruskem uojišču je 1. sept. napadla 8. nemška armada pri Uexkiillu Ruse. Nemci so zelo spretno v varstvu ognja topov in metalcev min premostili široko reko Dvi-no in vrgli Ruse, ki so se zelo hitro umikam li. Nemci preganjajo Ruse v smeri proti Wendenu; prva sadova tega pokreta nemškega levega krila sta bila, da so vzeli ve« liko trgovsko mesto Rigo in pomorsko trd« njavo Ust Dvinsk. Tudi nemška mornarica: se je udeleževala bitke. Rusi so morali iz« prazniti svoje postojanke na svojem skrajnem desnem krilu do Friderikova. Nemška mornarica je pridobila s padcem Usta Dvinskega, ozir. Rigc, močno pristanišče v zalivu Rige Vzhodnega morja. Vrhovni poveljnik ruske armade Kornilov je na ruskem državnem posvetu rekel, da če pade Riga, bo odprt Nemcem pot naravnost v Petrograd. V smeri proti Petrogradu tudi preganja levo krilo nemške vzhodne arma« de Ruse,kmalu se bo znalo, če meri Hindenburg na Petrograd ali si jc hotel priboriti in zavarovati ugodni postojanki Rigo in Ust Dvinsk.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 6. septembra. Uradno:
Na bojni črti gen. polkovnika nadvoj« vode Jožefa so se živahnejše borili.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 6. septembra. Veliki glavni
stan:
Bojna črta maršala princa Leo<« polda Bavarskega.
Rusi so se pred bojno črto 8. armade hitro dalje umikali proti severu in severovzhodu. Sovražnik je ob Dvini svoje močne postojanke izpraznil do Friderikovega.
Ker smo hitro napredovali, še nismo mogli popolnoma določiti števila ujetnikov in plena; dosedaj smo našteli 120 častnikov, nad 7500 mož, 180 topov, 200 strojnih pušk, več oklopnih avtomobilov in zelo veliko vsakovrstnega vojnega orodja.
Bojna črta generalnega pol« k o v ni k a nadvojvode Jožela.
V severozahodni Moldavi so od časa do časa živahnejše streljali s topovi; boji na predpolju..
Bojna skupina maršala p L Mackensena.
Pri Muncelu v gorah severozahodna od Focsani se je izjalovil sunek Rumunov.
Z lastnega sunka so naši privedli ujetnike.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 6. septembra zvečer. Veliki glavni stan:
Naša konjenica je vrgla pri Neukaipen in jugozahodno Nitava (70 km vzhodno od Rige) ruske zadnje oddelke.
Prvi generalni kvartirni mojster: p 1. L u d en d o r f f.
Rusko uradno poročilo.
4, septembra. Zahodno pozorišče. Naše čete so izpraznile v smeri proti Rigi 3. septembra dopoldne mesto Riga, ko so razstrelili utrdbe Ust Dvinskega in mostove Čez reko Dvino; zdaj se umikajo ob obali v severnovzhodni smeri. (Opozarjamo, da je ta stavek važen, ker napreduje nemško preganjanje proti Wendenu in so zato ruski oddelki ob obali v nevarnosti, da jih Nemci zajamejo. Op. ur.) V smeri od Uexkiilla so Nemci 3. septembra zopet "razširili svoj uspeh na cesti Waldenrode-Ps-kov in v severnovzhodni smeri proti Kra-zenu, da obidejo naše postojanke pri Dvini. Sovražnik jc vrgel zvečer naše čete ob velikem Jegelnu in je prebil našo bojno črto v širini 13 vrst y prostoru pri Wal-denrode, volasti! se je kraja, ki ga navajamo. Naše čete sc umikajo proti severu. — Ukrepamo, kar jc potrebno, da izravnamo posledice predora, V prostoru Milden-Rib-nak-Kranzen naše čete niso vzdržale sovražnega pritiska. Umikajo se proti severovzhodu. Razpadajoče tolpe vojakov stremijo neprestino proti cesti, ki vodi v Pskov in proti cesti Dider-Lemburg, V smeri proti Ustu Dvinskem so živahno streljali s topovi,
Rumunsko pozorišče. Z izgubami za sovražnika smo odbili napade v smeri proti Črnovicam južno Slobedije. Na ostalem pozorišču praske.
Razbito rusko severno krilo.
Dunaj, 6. septembra. Vojaški strokovnjaki presojajo položaj sledeče: Kakor se
jc pričakovalo, je poraz ruske dvanajste armade zadel tudi druge sosedne jugovzhodne odseke. Sovražnik je izpraznil ob Dvini zelaj tudi svoje postojanke od Len-nenvardna do Friderikova in se je pričel umikati. Ruska severna bojna črta je torej popolnoma utisnena v širini skoraj 100 kilometrov. Najbrže se pa na tem bojišču še razbitje sovražne bojne črte v tem odseku ni zaključilo in sc bo še bolj razširilo. — Umikajočih ruskih armadhih zborov njih poveljniki še niso mogli ustaviti. Kornilov se bo pričel najbrže braniti zelo daleč zadaj. Popolnoma bo mogoče pregledati posledice nemškega predora šele čez nekaj dni. Rusi zdaj delajb pred vsem na to, da pe kolikor mogoče hitro umikajo.
Beg 12. ruske armade.
Stockholm, 6. septembra. Iz Petrograda: Premagana 12. ruska armada beži. Položaj je za njo brezupen. Vse ceste so polne vojakov, ki beže. Pgražene množice hitro beže, nemški letalci jih neprestano zasledujejo in mečejo bombe na nje. Vojaki zažigajo med umikanjem vasi in ropajo. Z vozovi, z avtomobili in z železnico so peljali nazaj cele polke.
Podrobnosti o padcu Rige.
Berlin, 5. septembra. (Kor. ur.) Vojni poročevalec Iians Kyser poroča: Rusi so pričeli 1. septembra ispraznjevati Rigo. Ponoči od 2. na 3. septembra so pričeli pleniti trgovine in zažigati vojašnice, skladišča in kolodvore, zasebnim hišam in mestnim stavbam je požar prizanesel. Dopoldne sc je pripeljal vrhovni poveljnik na Vzhodu v mesto. Slovesno so ga sprejeli.
Rusi o predoru pri Rigi.
Petrograd, 5. sept. (K. ur.) Agentura: Nemško brodovje je priplulo v zaliv Rige. Po zadnjih poročilih sc je predor bojne črte pri Rigi razširil na širino 60 vrst. Nemci so 4. septembra odločno nadaljevali svojo ofenzivo. Posebno so napadali severno od Uexkiilla, da odrežejo železniško progo Riga-VVenden.
Francosko in angleško časopisje o padcu Rige.
Stockholm, 6. septembra. (K. u.) Pariškega časopisja se je vsled padca Rige polastilo veliko razburjenje, General Ber-thaut smatra sedaj nemški pohod proti Petrogradu za mogoč in »Echo de Pariš« pravi, da se jc s tem začela Rusija potiskati iz Evrope. List jc obupal nad Rusijo in piše: Sedaj moramo našo zvezo z Ameriko in Azijo še tesnejše skleniti. Angleško časopisje je- hladnokrvno in pravi, da je padec Rige majhnega pomena. Listi so mnenja, da bi bil pohod proti Petrogradu za Nemce nevaren. »Daily News« meni, da Petrograd trenotno ni v nevarnosti, toda osvojitev ruske prestolnico bi morda bilo tisto vojno zdravilo, ki ga Rusija potrebuje.
Generala Gurka izženejo iz Rusije.
Petrograd, 6. septembra. Vlada jc sklenila, da izžene generala Gurka iz Rusije.
Pskov Rusi izpraznili. .
Haag, 6. septembra, »Daily Mail« poroča iz Petrograda: Radi nevarnega položaja so izpraznili Rusi mesto Pskov. (Glavno mesto gubernije Pskov; šteje 40.000 prebivalcev ob železniški progi iz Vilne v Petrograd.)
Rusi izgubili najvažnejše opirališče ob Baltiškem morju.
Bern, 6. septembra. Pariški vojaški kritiki pripisujejo padcu Rige veliko vojaško važnost, ker so Rusi izgubili svoje najboljše pristanišče ob Baltiškem morju.
800.000 beguncev beži iz Livonije v Petrograd.
Kodanj, 6. septembra. Ruski listi javljajo: Velikanske množice beguncev se vale iz Livonije proti Petrogradu. Na 800,000 jih cenijo.
Rusi izprazajujejo Reval in Jurjev. — V Petrogradu pričakujejo nemških letalcev.
Rotterdam, 6. septembra, »Morning-post« javlja: Civilne oblasti iz Rcvala so prišle v Narvo. Jurjcvsko (Dorpat) vseučilišče sc je preselilo v Novgorod.
Bascli, 6, septembra. »Daily Mail« javlja iz Petrograda: Po osvojitvi Rige se boje v Petrogradu nemških letal. Vojaška oblast jc izdala prve oklice, kako naj se ravna civilno prebivalstvo v slučaju zračnih napadov,
Ruse preganja konjenica.
Berlin, 6. septembra, (Kor, ur.) Wolff: Nemška konjenica sledi za petami skozi močvirja in gozdove ruski 12. armadi, ki beži v vzhodni smeri proti Wendenu; mornarica pa nadvladuje morskemu zalivu Rige. Plen, ki se vsako uro množi, najjasnejše kaže, kak važen uspeh da so Nemci pri Rigi priborili
Med Karpati in Prutom.
Dunaj, 6. septembra. (Kor. ur.) Vojni tiskovni stan:
S topovi so živahno obstreljevali naše postojanke med Karpati in Prutom. Tudi s sovražnimi poizvedovalnimi četami smo sc b.orilL.
Kornilov o položaju, Berolin, 6. septembra. Iz Petrograda: Kornilov jc rekel: Težišče bojev sc jc premaknilo na rumunsko bojišče, kjer se pričakujejo večji boji. Boji sc nemških opera-cjj na suhem in na morju in sodi, da je vojska pozimi neizogibna.
Japonci ne nastopijo na ruskem bc'uču. London, 5. septembra. (K. u.) Reuter beleži, da Japonci niti enega vojaka niso poslali na pomoč Rusom.
Volitve v rusko konstituanto. Bern, 6, septembra. (Kor, ur.) Začasna vlada je odobrila za volitve v ustavodajal-no skupščino sledeča določila: Volili bodo moški in ženske tajno po proporčnem načinu, ki so dopolnili 20. leto starosti. Izvoljen je lahko vsak, ki sme voliti. Člani prejšnje dinastije nimajo aktivne in pasivne volilne pravice.
i:emško uradno poročilo,
Berlin, 6. septembra. Veliki glavni
stan:
Bojna skupina kraljeviča
R u p r e t a Bavarskega.
S topovi so se na Flanderskem močno bojeval', predvsem med vozlom Houtho-ulster in prekopom Ypern—Comines. Ko ce je pričelo temniti so napadli Angleži dvakrat z močnimi silami naše črte med cestr.mi h Yperna v Poelhapelle in Zonne-beke. Oba napada sta se zrušila v ognju in boju moža z možem z velikimi izgubami in neuspešno za sovražnika.
Bojna skupina nemškega cesarjeviča.
Na obeh straneh cesie Laon—Sois-sons in v vzhodnem delu Chemin a des Da-mes so od časa ds časa znatno močnejše strelja?.!. Francoska pehota je napadla zve-! čer po bobnečem ognju zahodno od Par-gny-FiIaina, a v naši obrambi ni prišla do naših ovir. Uspele so Jastne poizvedbe pri i Vausaillonis in na gori Winter. Ujeli smo sovražnike. Močnemu obstreljevanju severa o od Reimsa Je sledil delni napad Francozov na gozd Soulains; odbili smo ga. V Champagni so se v nekaterih odsekih živahno borili. Pri Verdunu traja močan topovski boj, posebno na vzhodnem b?egu Moze dalje. Pehota dosedaj ni nastopila.
Napadi nemških letalcev na Angleško,
Berlin, 6. septembra. Veliki glavni stan:
Naši letalci so napadli ponoči od 4, na 5. septembra London, Southend in Marga-te. Opazovali so, da so zažgale bombe, ki so jih vrgli. Eno naše letalo sc ni vrnilo.
Nad celino smo sestrelili včeraj 14 sovražnih letal in 1 pritrjen zrakoplov. Poročnik Voss je priboril svojo 40. in 41. zmago v zraku,
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 6. septembra zvečer. Veliki glavni stan:
Severno vzhodno od Yperna m prš Lensu so se izjalovili močni angleški delni napadi. Pri Verdunu traja boj s topovi dalje.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Topovska bitka na Flanderskem.
Berlin, 6, septembra. (K, u.) Wolff: V novi bitki s topovi, ki divja na Flanderskem nekaj dni, Angleži niso priborili nad-oblasti, dasi so zbrali veliko baterij. V prvih napadih angleške pehote, ki so sledili zvečer 5, septembra bitki s topov, so bili Angleži težko poraženi.
Nadaljevanje francoske ofenzive.
Lugano, 6. septembra, »Secolo« javlja sledeče: Francozi bodo v zvezi z drugimi operacijami pričeli kmalu nadaljevati ofenzivo.
Francoska ministrska kriza.
Berlin, 6. septembra. »Pctit Journal« javlja, da Ribot predloži najbrže v petek prošnjo za odstop kabineta. Predsedniku bo na razpolago, da sestavi novo vlado.
l jugu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 6. septembra. Veliki glavni stan:
Zahodno od jezera Prespa so uspele poizvedbe nemških, vzhodno od Dojran-skega jezera pa bolgarskih poizvedovalcev.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
»anja polila.
Slanek o ciljih češke politike,
Predsednik »Češkega svaza« poslanec Stanck ic govoril na zborovanju v Telči na Moravskem o političnem položaju. O ciljih češke politike je povedal med drugim: Vsak si želi miru! Upamo, da bo samo ta država na mirovni konferenci nn'-koic notranje razmere bon o uro;-' « p v na-
čelih samoodločevanja narodov (deklaracije z dne 30. majnika). Danes nc zadostuje več, da kličemo po miru, treba jc dejstev. Le če se uresničijo naše zahteve, bomo dosegli ta cilj. Proklamaciji »Češkega svaza« so sledile tudi druge slovanske stranke, tako da stoje danes Nemci v absolutni manjšini in ne morejo imeti nobene pravice vladati nad veliko večino nenem-ških narodov, kot delajo Mažari na Ogrskem, ki hočejo z obljubami o volilni reformi kriti svoje nadvladje. Te razmere se ne bodo ne tu ne tam spremenile, dokler ne vržemo ob tla dualizem, ki je edina opora nemške in mažarske hegemonije. Čehi morajo brezpogojno vztrajati na svoji deklaraciji z dne 30. majnika. Češka politika mora objeti ves narod. Skupno moramo biti zanjo odgovorni. Naš glavni in največji smoter je samostojna češka država.
Poljsko kolo.
Dunaj, 6. septembra, Z odstopom dr. Lazarskega se je kriza v Poljskem kolu po-ojstrila. 0 priliki zadnjega zborovanja državnih in deželnih poslancev sta sklenili poljska ljudska stranka in pa poljski socialni demokrati, da se med seboj podpirajo. V prihodnjih dneh se bodo v Krakovu zborovanja nadaljevala. Opozicija bo kandidirala za načelnika kola posl, Daszynskega. Tudi nekaj konservativcev bi za Daszyn-skega glasovalo.
Zahteve avstrijskih Ukrajincev.
Dunaj, 5. septembra. Korespondenca »Ukrajinski urad v Avstriji« prinaša izjavo nekega odličnega ukrajinskega parlamentarca, ki pravi, da se mora ustanoviti v monarhiji posebna ukrajinska pokrajina. Ta pokrajina bi obsegala ozemlje srednje in vzhodne Galicije, severovzhodno Buko-vino in severovzhodno Ogrsko; merila bi 75.000 km2 in štela 5 milijonov Ukrajincev izvzemši druge narodnosti. Ker pa delajo Ukrajinci v Rusiji na to, da si ustanove avtonomno Ukrajino v okviru ruske države, je v interesu osrednjih velesil, posebno pa Avstrije, da stopi v prijateljske zveze z novo ukrajinsko državo.
Kurilovič — naslednik posl. Markova. Kakor smo že poročali, je bil na podlagi cesarske pomilostitve svoječasno na smrt obsojeni rusinski poslanec dr. Markov izpuščen iz ječe. Njegov mandat je postal med tem na podlagi izjave predsednika poslanske zbornice izpraznjen. Sedaj se je v posebnem pismu na predsednika dr. Gros-sa istotako na podlagi pomilostitve izpuščeni rusinski poslanec dr. Kurilovič priglasil kot izvoljeni namestnik poslanca dr. Markova in prosil predsednika, naj ukrene vse potrebno, da se mu dostavi volilni certifikat.
Vprešije prenrane.
Posvetovanja o vprašanjih prehrane, ki jih je sklical ministrski predsednik, se vrše od 6, do 10. t. m. v nižjeavstrijski deželni zbornici na Dunaju, Ministrski predsednik je posvetovanja osebno otvoril in po možnosti vodi tudi predsedstvo, V okvir razprave spada preskrba s krompirjem, žitom, moko, zelenjavo, jajci, mastjo, mlekom, mesom, prekajenino, sadjem, senom in slamo. Prvi dan so prišli do besede zastopniki konsumentov, drugi dan zastopniki trgovine in obrti, tretji dan govore zastopniki kmetijstva, 10, pa se bodo sešli izvoljeni zastopniki vseh treh skupin.
Govorniki prvega dne so povečini zastopali mnenje, da more lc državno gospodarstvo zajamčiti pravično razdelitev živil. Vsekakor je bilo izraženo tudi mnenje, da je državno gospodarstvo priporočljivo le za take vrste blaga, ki se ne pokvari rado. Poudarjalo se je dalje, da so dosedanje pomanjkljivosti državnega gospodarstva izvirale pred vsem iz okolnosti, da se je prisilni sistem večinoma veliko prepozno uvedel in s premajhno energijo izvedel. Govorniki so zato zahtevali, da naj se urad za ljudsko prehrano izpremeni v ministrstvo.
Gornješlezijski premog.
Budimpešta, 6. septembra. Kakor poroča »Pester Lloyd« je sklenjena med Avstrijo in Nemčijo trimesečna pogodba — torej do novembra — glede dobave gornje-šlezijskega premoga. Na podlagi te pogodbe bi dobila Avstrija 525.000, Ogrska pa 280.000 ton gornješlezijskega premoga mesečno.
Dnevne novice.
-]- Papeževa mirovna nota. Pomena mirovne note sv. očeta del katolikov še vedno dovolj ne ceni in prav razume. Čeprav je nota naslovljena v prvi vrsti na vladarje in vlade, da jih pridobi za mirovno idejo, vendar pa jc dolžnost katoliškega ljudstva podpirati akcijo svete stoliefi z mirovnimi izjavami. Zaradi tega je neobhodno potrebno, povedati glasno želio naro-I dov po miru, in to za nevtralce, sovražni-| kc in prijatelje. Nameravana socialistična konferenca v Stockholmu naj baje služi temu namenu: vidimo r?a žc danes jasno, da
bo, če sploh pride do konference, komaj kaj koristila mirovni stvari. Zato je sedaj dvojna dolžnost katolikov, podpirati akcijo sv, očeta z vsemi sredstvi. Zato se je sestal te dni v Švici obstoječi odsek mednarodne katoliške organizacije, da podpre z internacionalno izjavo katoličanov akcijo sv. očeta. Ali tudi katoliške organizacije v posameznih deželah naše monarhije naj podajo temu primerne izjave.
Friderik Adler pomiloščen, Dunaj, 7. septembra. Današnja >Arbeiterzeitung« poroča, da je cesar na smrt obsojenega dr. Friderika Adlerja pomilostil na 18 let težke ječe,
-f- Zaslugam čast. Občini Motnik in Šjfitalič sta imenovali v skupni seji dne 5. avgusta 191.7 visoko častitega gospoda Ivana Lavrenčiča, deželnega poslanca, častnega kanonika itd. v Kamniku v znak iskrene hvaležnosti in v priznanje obilih zaslug, ki si jih je pridobil s svojim požrtvovalnim del^vnnjem za ob,c občini častnim občanom.
»Detoljuba« je izšla 4. številka in se je čast, župnim uradom razposlala. Naročniki jo tamkaj dobe. Reklamacije naj se naslove na »Pisarno Patronata«, Ljubljana Dunajska cesta 18.
H- Iz srje deš^-ga odbora kranjskega, dne 4. septembra 1917. Društvu za otroško varstvo in mladinsko o skrb v sodnem okraju Ljubljana dovoli za leto 1917 2000 K podpore. — Ljudskošolskim zasilnim učiteljem se dovoli za čas od 1. julija do 31. decembra t. 1. vojna draginjska d.okla-da v izmeri 50 odstotkov ocl nagrade. — Kranjsko deželno društvo c. kr. avstrijskega zaklada za vojaške vdove in sirote ter za varstvo otrok in oskrbo mladine. Zastopnikom dež. odbora v delavnem svetu navedenega društva se imenuje cleželno-sodni svetnik Frr.nc Milčinski,
H- Odlikovr-ja- Red železne krone 3-vrste z vojno dekoracijo in z meči sta do-~ bila stotnik 7, lov, bat, Viktor Bunc in stotnik 78. pp. Krešimir Košak. — Vojaški za-klužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči jc bdobil poročnik 7. lovskega bat. Josip Scherabon. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči so dobili: nadporočnik 28. polj. havb. p. Oton Gregorič, nadporočnik 32 polj havb. p. Robert Kovač, poročnik 6, polj. top. p, Peter Ogris in črnovoj. asist. zdravnik dr. Vladimir Vrečko. — Najvišje pohvalno priznanje z meči so dobili: nadporočnik 1. bos. herc. pp.. Miroslav Debeljak, poročnik 17. pp. Ivan Ješe, poročnik 97. pp. Alojzij Dujc,. črnovoj, poročnik 80, pp, Franc Grum, inženir stavbne stotnije št, 3/9 1 Ivan Pire, — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje jc dobil nadporočnik avditor dr, jur. Metod Dolenc pri nekem divizij-skem sodišču. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila tit. stražmojster bos. herc. orož. pov. Peter Kurnik in narednik Alojzij Mesar, pri okrož. poveljstvu v Novoradomsku. — Zlato hrabrostno svetinjo je dobil častniški namestnik 47. pp. Pinič Karel.
-f Odlikovanje. C. in kr. vojni kurat g. Ivan K o g o v š e k, ki službuje kot tak že od začetka vojne in ki je od januarja t. 1. sem prideljen neki vojni bolnišnici na kraški fronti, je bil te dni odlikovan s častnim znakom Rdečega križa. Prej je bil že odlikovan z duhovniškim zaslužnim križcem druge vrste. Častitamo!
—	Novi vitez reda Marije Terezije — Edvard Hospodar je polkovnik-brigadir in med slovenskimi vojaki prav priljubljen. Tako nam poročajo naši 17-ti z nekega bojišča.
Šolsko leto 1917/18 se prične v zavodu sv, Stanislava dne 20. septembra. Dan prihoda 20. september.
—	Dar. Ljudska posojilnica v Ljubljani
je darovala za po sovražnih letalcih oškodovane prebivalce Koroške Bele 1000 K ter nakazala ta dar tamošnjemu župnemu uradu.
Padel je na laškem bojišču Vinko Dolničar, stud. phil., iz Srednjih Ga-melj — zadet od sovražne granate. Gimnazijske študije je dovršil v zavodu sv. Stanislava. Sošolci in tovariši spomnite se ga v molitvi. — Žalostni družini iskreno sožalje.
—	Hrvatska medicinska fakulteta. »Hrvatska država« izve iz zanesljivega vira, da se kmalu otvori v Zagrebu medicinska fakulteta.
—	Čkofja Loka. — Začetek šole v ur-! šulinskem zavodu — ljudska in meščanska šola, trgovski tečaj ter uč. pripravnica —• bo v pondeljek dne 1, oktobra s sv. mašo ob 9. uri. Oglasili se je dan poprej pri samostanskem predstojništvu.
Junaške smrti jc padel na soški fronti dne 19. avgusta t, 1, v mladostni dobi 22 let Jožef B r u d a r, sin mesarja in gostilničarja Jožefa Brudar star. v Št. Jerneju.
Na c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju sc bodo vpisovali učenci za prvi razred dne 16. septembra od 9. do 12. ure dopoldne v pritlični sobi zasilne bolnice na Pungratu št. 27. na levi, S seboj je prinesti krstni (rojstni) list in obiskovalno spričevalo. Vnanji učenci se lahko priglase pismeno, če pošljejo omenjeni listini po pošti do 16. t, m. Vzprejemnc skušnje sc bodo
vršile v pondeljek 16 .septembra od 9, ure naprej. V II. do VIII. razred se bodo vpisovali učenci dne 17. septembra dopoldne.
Smrtna kosa. Umrl je 30. avg 1917 1. eden najuglednejših mož v Sv. Križu pri Kostanjevici Janez Kerin, bivši večletni župan, oče župnika Martina Kerina. Njegovo življenje je bilo zgledno. Dasi prvi mož v iari, ni razen nujno zadržan, tudi delavne dni zamudil svete maše. — Umrla je v Novem mestu posestnica Jazbec. — V Zagrebu je umrl znani obrtnik in obč. svetovalec Duro Suntešič. — Umrla je v De-sencih na Sp, Štajerskem veleposestnica Neža Čeh. — Umrla je vzorna gospodinja 51 let stara Terezija Štrbal iz Sodinskega Vrha pri Veliki Nedelji. — V Malih Dolah pri Novi cerkvi je umrla hčerka veleposestnika Marija Špes. — Umrl jc v Gradcu infanterist Alojzij Zore, star 22 let. — V Gradcu je umrl infanterist 47. pešpolka Peter Gajšek,
—	Odlikovan je bil na italijanskem bojišču Franc P a v 1 i č, vojni kurat kranjskih prostovoljnih strelcev z duhovskim zaslužnim križcem II. razreda.
Duhovniška vest. Č. g, pater Rudolf, prov. tajnik, ni prestavljen iz Celja v Sv, Križ, ampak ostane v Celju,
—	Pohvala. Povodom odhoda na drugo službeno mesto se je stotniku Vladimir-ju Babiču 3. lov, bataljona kot poveljniku nadomestne stotnije 97. pp. izrekla pohvala za njegovo izvrstno službovanje,
—	Židovski list v hrvatskem jeziku bo začel te dni izhajati v Sarajevu,
—	Neznan mrtvec na železniški progi. Iz Polja pri Ljubljani se nam piše: Dne 5. t. m, našli so na železniški progi pri drugi čuvajnici 40 do 45 let starega neznanega moža, ki po obleki soditi, pripada delavskemu stanu. Ker ni imel nobenih dokazov domovinstva pri sebi se ne more dognati, kdo da je. Truplo jc bilo silno razmesarjeno, Pri njem niso našli drugega kot 198 vinarjev v žepu. Truplo so prepeljali v Dol.
—	Nesreča z orožjem. Minolo nedeljo je šofer Ivan Wika pripeljal v Črni vrh puške. Začel jih je skladati z voza na ta način, da jih je prijemal za cev. Ena puška se je sprožila in krogla je šla Wiki skozi spodnji život, nato pa zadela v prsi za njim stoječega 17letnega Vincenca Vončina. Vončina jc v par minutah izdihnil, Wika je smrtnonevarno ranjen,
—. K umori in samomoru v Postojni poročajo, da se dotični narednik ne piše Adamitsch, ampak Adanitsch,
—	Nevarna vlomilca dezerterja Ferdinand Pleteršek in Karel Baumann sta pobegnila iz garnizijskega zapora v Trstu.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil Josip Rozina, doma iz Dvorske vasi pri Velikih Laščah.
—	Povratek galiških beguncev. Po naročilu notranjega ministrstva je izdal dunajski policijski predsednik Gašper oklic, v katerem se razglaša, da se begunci lahko vrnejo v sledeče gališke okraje in občine širšega vojnega ozemlja: v ves politični okraj Stryj, politični okraj Zydaczow, politični okraj Bobrka, izvzemši občini Cho-dorow in Strzeliska nowa, okraj Kalusz, izvzemši mesto Kalusz, okraj Borohodcza-ny, izvzemši občine mesto Borohodcza-ny, Solotvina in mesto Lisjec, ter okraj Stanislavov, izvzemši mesto Stanislavov, — Za povratek so v veljavi že prej razglašena tozadevna določila, — Begunci, ki so pred izbruhom vojne bivali v enem navedenih okrajev ter so dela nezmožni in brez sredstev, se poživljajo, da se vrnejo v domovino. Ugodnosti proste vožnje in na-daljnega prejemka begunske podpore bodo samo oni begunci deležni, ki se z vsemi svojimi družinskimi člani vrnejo v svojo ožjo domovino, kamor morajo odpotovati najpozneje do 12. oktobra t. 1., ali ki se zglasijo najpozneje do 19. oktobra t. 1, pri svoji pristojni politični oblasti v Galiciji. Begunci, ki se ne vrnejo, izgube pravico do proste vožnje ter jim bo tudi begunska podpora ustavljena z 12. oktobrom t, 1. — Kot znano, biva na Dunaju zelo veliko število galiških beguncev, predvsem Židov, Ker povzroča dunajsko aprovizačno vprašanje vedno večje težkoče, skuša vlada zmanjšati štev«! o dunajskega prebivalstva na ta način, da se znebi beguncev, predvsem galiških Židov, ki so s prekupo-vanjem zlasti na dunajskem trgu provzro-čili neznosno draginjo.
—	Vsota denarja v znesku 2200 K je izginila posestniku Juriju Jelen v Lajšah iz v njegovi spalni sobi se nahajajoče obleke.
Ljubljanske novice.
lj Obleka za begunce. V listih je bilo, da naj se potrebni begunci zglasc za obleko pri mestnem magistratu. Interesentjc se tem potom opozarjajo, da magistrat do-sedaj še nima tozadevnih navodil, da pa jih v kratkem pričakuje. Kadar jih dobi — in to še ta mesec — bode potom časopisov naznanjeno. Dotedaj pa naj begunci nimajo nepotrebnih potov.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Bizjak, sprevodnikova žena, 46 let. — Lovro Maj-sik, pečarski pomočnik, 71 let. — Marija
Drobnič, kajžarjeva žena, 46 let. — Hedvi-ka Achmann, rejenka, 1 mesec. — Alojzij Zabavnik, mestni delavec, 67 let. — Anton Černe, bivši čevljar, 70 let. — Cirila Kregar, delavka, 17 let. — Fran Flis, hira-lec, 57 let. — Avgusta Wenzovsky, zaseb-nica, 78 let.
Za dijake. Ljudska kuhinja bo tudi v šolskem letu 1917/18 sprejemala dijake k skupni mizi na kosilo in večerjo. Prosilci oddado svoje pismene prošnje takoj prve dni po vpisavanju g. tajniku kanoniku Če-kalu na Vodnikovem trgu št, 4. Prošnjam je priložiti šolsko spričevalo ali poverjen prepis; kateri prosijo za brezplačno kosilo ali večerjo, morajo priložiti tudi ubožni list. Cene bodo nekoliko višje in razentega bodo vsi sprejeti dijaki oddajali svoje karte za moko Ljudski kuhinji; krušne karte lahko sami porabijo,
lj Začetek šole na c, kr, II, drž, gimnaziji. Učenci v p r v i razred se vpisujejo v nedeljo 16. sept. od 9. do 11. ure v poslopju I. drž. gimnazije, Tomanove ulice 10 pritličje na levo; istotam se vrše sprejemni izpiti za prvo šolo 17. sept, (ponedeljek) od 9. do 12. ure. Učenci tujih zavodov, ki hočejo biti na novo vpisani na II, državno gimnazijo, se vpisujejo v ponedeljek 17. sept, od 9. do 12. ure, stari učenci lastnega zavoda se vpisujejo v torek od 9. do 12. ure. 19. sept, (sreda) je sv, maša, 20. sept. redni pouk od 8. do 12. ure dopoldne.
lj Na dekliški osemrazrednici v Lichtenthurničnem zavodu je vpisovanje vnanjih učenk v četrtek 13. in v petek 14. septembra od 9. do 12. in 2. do 4. ure. Šola se prične v torek 18. septembra s sveto mašo, in v sredo 19. septembra z rednim poukom. Gojenke naj pridejo v ponedeljek 17, septembra.
lj Pričetek šolskega leta 1917 18 na obeh mestnih slovenskih otroških vrtcih. Na obeh mestnih slovenskih otroških vrtcih se prične šolsko leto 1917/18 v torek dne 18. septembra 1917. Vpisavalo se bo v šolskih prostorih na Zaloški cesti štev, 1 in v Cerkveni ulici štev, 21 v ponedeljek dne 17. septembra 1917 od dveh do petih popoldne.
lj Soška godba bo svirala v soboto in nedeljo, obakrat od 4. do 7. ure zvečer v kavarni »Evropa«. Vstopnina 2 kroni.
lj Glasbena Matica, Vpisovanje gojencev v glasbeno šolo za leto 1917/18 se vrši v četrtek, petek in soboto, 13., 14., in 15. septembra dopoldne in popoldne in v pondeljek, 17,, dopoldne. Razdelitev ur pouka za vse gojence se izvrši v pondeljek, (17.) ob 5. uri. Redni pouk v šoli se prične v torek, 18. sept. Pogoji vsprejema, učni predmeti in razna pojasnila so razvidna iz razglasa na deski v društveni hiši v Vegovi ulici št. 7.
lj Petrolej. Vse stranke (tudi uradi in obrtniki) se opozarjajo, da naj zaradi od-delitve petroleja sedaj ne hodijo na magistrat, ker bode v kratkem izdan tozadeven razglas.
Zadruga krojačev, krojačic itd. naznanja cenj. članom in članicam, da je dospel vagon lesenega oglja za likanje. Vsi člani, *ateri reflektirajo na isto, naj se nemudoma zglasijo pri načelstvu zadruge, Trubarjeva ulica št. 2, kjer dobe nadaljna pojasnila.
lj Premog. Stranke, ki so dne 5. in 6. t. m. plačale pri magistratu 50 kg premoga, pridejo lahko ponj v mestno skladišče pred Narodnim domom, in sicer po sledečem redu: ponedeljek dopoldne štev. oobotnice od 3560 do 3660, popold. od 3661 do 3760. — Torek dop. od 3761 do 3860, pop. od 3861 do 3960. — Sreda dop. od 3961 do 4060, pop, od 4061 do 4160. — Četrtek dopoldne od 4161 do 4260, pop. od 4261 do 4360. — Petek dopoldne od 4361 do 4460, pop. od 4461 do 4560, — Sobota dop, od 4561 do 4660. Potrdila o plačilu je prinesti s seboj, istotako tudi vreče. Onim strankam, ki se ne bi zglasile za premog ob določenem času, se bo premog dostavil na dom,
lj Oddaja krompirja. Mestna aprovizacija bo oddajala v svojem skladišču pri Miihleisnu na Dunajski cesti v ponedeljek dne 10. t. m. krompir. Na vrsto pridejo od 8. do pol 9. ure dopoldne odjemalci kruha pri Pauru na Sv. Petra cesti št. 48, od pol 10. do 11. ure odjemalci kruha pri Bončar-ju, Sv. Petra cesta št. 41; popoldne od 2. do 3. ure odjemalci kruha pri Blažiču v kolodvorski ulici, od 3. do 4. ure odjemalci kruha pri Štrausu v Škofji ulici št. 15, od 4. do 5. ure odjemalci kruha pri Podboju na Sv. Petra cesti, od 5. do 6. ure odjemalci kruha pri konsumu v Spodnji Šiški. Vsaka oseba dobi 3 kg. Kilogram stane 34 v. Zadnje rodbinske nzkaznice št. 124 in 125 prinesite seboj.
lj Oddaja špeha. Mestna aprovizacija bo oddajala v soboto dopoldne, dne 8. septembra, v ccrkvi sv. Jožefa špeh med strar&e, ki imajo rumene izkaznice s črko B in C. Na vrsto pridejo od 7. do 8. ure stranke z izkaznicami B od 1200—1500, od 8. do 9. ure stranke z izkaznicami B št. 1500 do konca, in z izkaznicami C št. 1 do 200, od 9, do 10. ure stranke z izkaznicami C št. 200 do 500. od 10. do 11. ure stranke
z rumenimi izkaznicami C št. 500—900. Vsaka oseba dobi en četrt kg. Kilogram stane 4 K.
lj Vajeniški dom v Ljubljani otvori
»Društvo za varstvo vajencev« še v teku letošnjega leta. Sprejemali se bodo rokodelski vajenci, zlasti taki, ki so sirote padlih vojakov. Nudila se jim bo vsa oskrba, hrana in stanovanje. Vajenci bodo plačevali primerne vzdrževalne prispevke, nekaj mest je tudi brezplačnih. Starši, ki žele dati svoje sinove izučiti v kaki obrti in jih hočejo izročiti v tej dobi v zanesljive roke, naj pošljejo priglase na naslov: »Uprava vajeniškega doma v Ljubljani, Komenske-ga ulica št. 12 « najkasneje do 15, oktobra t. 1,, kjer se dobe tudi natančnejša pojasnila o sprejemu,
lj Društvo za varstvo vajencev je z velikim trudom in žrtvami pripravilo vse potrebno za zgoraj razglašeno otvoritev provizoričnega vajeniškega doma v zavesti, da leži bodočnost našega naroda v zdravem in dobrem obrtnem naraščaju, S tem si je naložilo tako težko nalogo, da je društvo samo ne bo moglo izvesti, če ne bo našlo v javnosti in pri na naši mladini inte-resiranih činiteljih zaslombe. Odvisno bo to podjetje od javne dobrodelnosti in se obrača zato društvo na dobra srca, da pomagajo pri začetnem delu. Dobro došli bodo darovi vsake vrste, zlasti na naturali-jah, da bo mogoče mladino preživljati. Vabimo vse, ki se zanimajo za skrbstvo mladine, da pristopijo k društvu in po svojih močeh podpirajo njegovo delovanje. Sedež društva je v Ljubljani, Komenskega ulica štev. 12,
lj Pokopali so včeraj gosp. Ivana More, dolgoletnega načelnika kranjske sodavičarske zadruge in hišnega posestnika v Kladeznih ulicah št. 19 v Ljubljani. Možu poštenjaku bodi ohranjen blag spomin!
Oissuo.
^ Slovenske narodne pesmi za citre in petje, priredil in izdal Iv. Kiferle v Ljubljani, Krojaška ulica štev. 8. Izšel je IV, zvezek v II. izdaji. Naroča se pri izdajatelju. Kdor pošlje K 2.50, dobi zvezek poštnine prosto.
Primorske novice.
* j a* a 4- ?	/ i*.	>
, „ ./v • •
. .. i	U » L4 1 l
Nova tiskarna v Trstu, Goriška italijanska ljudska stranka je ustanovila v Trstu lastno novo tiskarno pod naslovom »Stabilimento tipografico del Litorale«, kjer se tiska dnevnik »L' eco del Litorale«. Ob otvoritvi je prostore blagoslovil škof dr. Andrej Karlin.
Zračni napadi na Trst. Ob letalskem napadu 5. t. m. popoldne je padlo več bomb v okolici Sv. Andreja in v morje. Bilo ni nobene žrtve in nobene škode.
Posnemanja vredno. Moštvo k. k. Si-cherungsdetachement, Feldpost	jc
nabralo pri dobrih Slovencih o priliki rojstnega dne Nj. Veličanstva cesarja Karla I. znatni znesek 52 K, katerega je si. vodstvo poslalo Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani. Ne najdemo besed za ta velikodušni dar. Kličemo le: Bog povrni! Da bi se hrabri rojaki kmalu zdravi vračali v domovino.
Dečki opisnih mlin m ga zažgali. Štirje 12 do 151etni dečki v Rocolu v Trstu so vlomili v taruošnji mlin, ki je last Josipa Bischitz, pobrali s strojev baker in bron, nato pa pokvarili napeljavo plina in zažgali, tako da se je vnel požar in napravil za 100,000 kron škode. Dva starejša dečka so zaprli.
— Umrl je v Zagrebu, kjer je kot begunec živel s svojo družino, Goričan gosp. Ivan Bandeu, oče župnika Fr. Bandeu.
Tolminski invalidi pošiljajo iskrene pozdrave vsem tolminskim beguncem, posebno pa svojim domačim ter prosijo obvestil: Jožef Kragelj, Bača; Anton Leban, Dole; Franc Kavčič, Ljubin; Peter Bajt, Ponikve; Leopold Mamec, Lokovec; naslov vseh: c. in kr. bolnišnica Rdečega križa, soba štev. 99, vojna pošta 383.
Gosposke iielezke.
Dražba odstavljenih žrebet se bo vršila dne 12. t. m. ob 10. uri dopoldne v c, in kr, konjski vojni bolnišnici št. 66 in 67 v Sv. Valburgi, občina Smlednik, železniška postaja Medvode na Kranjskem, Vsak kmetovalec oziroma konjerejec, ki se hoče dražbe udeležiti, sc mora izkazati z legitimacijo okrajnega glavarstva. Pripominja se, da bodo k dražbi pripuščeni le kmetovalci in konjerejci, ki se bodo izkazali z legitimacijo okrajnega glavarstva.
Izkoriščanje letošnje sadne letine. Sadna letina bo večinoma pri nas dobra. Slo se bo prihodnje teune za to, ua se bo sadje prav obrnilo. Ze sedaj se kaže, da so gospodarji nekdanje sušilnice preveč vnemar !i. 500 va (Jonov moramo na f
Kranjskem nasušiti sadja. Sadna kupčija je monopolizirana. Bojimo se, da bo to letos več na škodo, kakor v korist. Sadja bo toliko, da se lahko razvije prosta kupčija.
— Prodajna cena odpi3nic (Coupon6-reponse) se določa od 1. septembra 1917 naprej na 52 vinarjev.
Kvašenje žita. Zavod za promet z žitom piše: Domovinska dolžnost vsakega kmetovalca je, da uporabi vsa sredstva, da kar najbolj zviša pridelke. Ne zadostuje samo, da se zemlja skrbno obdela, ampak je treba tudi zatirati razne bolezni žita. Izmed žitnih bolezni so poleg snežne plesno-be najbolj razširjene razne vrste sneti. Najuspešnejše sredstvo proti snetjavosti je namakanje ali kvašenje žita. Ljubljanska podružnica Zavoda za promet z žitom ob času vojne je razposlala poduk' o zatiranju snetjavosti, kakor ga je priredil adjunkt c. kr. Kmetijske družbe kranjske dipl, agr. A. Jamnik. Naši kmetovalci so se do sedaj posluževali pri kvašenju žita večinoma živega apna ali pepela. V imenovanem letaku so navedena še razna druga sredstva, ki se uspešno uporabljajo za kvašenje žita. Žitni Zavod opozarja z letaki na važnost kvašenja in brezplačno razdeljuje letake po svojih žitnih komisijonarjih med kmetovalce.
Promet s sadnimi konzervami ureja te dni izišla naredba urada za ljudsko prehrano. Izdelovati se smejo za prodajo tri vrste marmelade: 1. marmelada, ki je napravljena najmanj iz 70% ene same sadne vrste, izvzemši jabolka in češpljc; ta vrsta se bo morala v prodaji označiti z imenom dotič-ne sadne vrste n. pr, marelična marmelada; 2. marmelada iz samih jabolk ali češ-pelj ali pa melanžna marmelada, v kolikor ne spada pod L; 3, marmelada iz sadja in sadnih ostankov, iz samih sadnih ostankov ali iz sadja in sadnih ostankov z dodatkom zelenjave. Vse tri vrste bodo morale biti v prodaji natančno označene. Kdor napravi na leto nad 1000 kg marmelade, sadne mezge, kompota in podobnih sadnih konzerv, mora izdelano blago naznaniti in ponuditi v nakup najprej zele-njadni in sadni centrali na Dunaju; posušeno sadje, sadni odcedek in sadni sirup se mora ponuditi navedeni centrali brez ozira na množino letne produkcije. V kratkem se določijo za navedene sadne izdelke najvišje cene. Za razpošiljanje sadnih konzerv po železnici ali na ladjah je treba transportnega dovoljenja gori navedene centrale ;za poštne pošiljatve pa ali dovoljenja dunajske centrale ali pa dotičnih deželnih podružnic.
Štorje za ležišča. Vojaška uprava potrebuje štorje za ležišča, napravljene po v, armadi vpeljanem načinu iz slame, trstike, praproti, bičja, event. lesene volne i. t, d. V prvi vrsti se ozira na one dobavitelje (tudi korporacije in društva za preskrbo brezposelnih in domačih delavcev), ki morejo potrebni materijal sami preskrbeti. Ako potrebno, preskrbi materijal vojna uprava. Za to delo ni treba strokovnega znanja, marveč le kratke vaje. Navodilo za delo in vse potrebne podatke daje okrajno pristojna intendanca vojaškega poveljništva.
Več krompirja dobe budimpeštanski prebivalci. Doslej je bilo določenega po 1/2 kg krompirjana osebo in teden, poslej pa dobi vsaka oseba po 1 kg krompirja na teden. Poviška bodo deležne tudi gostilne.
Zlato za premog. Kraljevo rudarsko ravnateljstvo v Zabrži na Nemškem je seglo po posebnem sredstvu, da bi dobili iz raznih skrivališč karseda dosti zlatega in pa srebrnega denarja, ki so ga premnogi državljani poskrili po kotih in potaknili po špranjah. Izdalo je razglas, da daje premog le onim, kateri ga plačajo s srebrnim ali zlatim denarjem. S tem jc ravnateljstvo iztuhtalo presneto pametno misel, zakaj v ravnateljsko blagajnico se nateče sleherni dan skoraj 1000 mark v zlatu, kakšen dan pa kar po 3000 mark.
Živila v Berolinu. Kakor poroča »Az fist«, dobi vsaka oseba v Berolinu od 15. avgusta naprej 195 dekagramov kruha na teden in lc pol funta mesa, ali za to več krompirja za zvišano ceno 15 fenigov za funt. Jako žalostne so razmere na sadnem in zelenjadnem trgu. Mleko dobivajo le oolniki. Masti dobi vsaka oseba na teden le 8 gramov, pa še ta jc večkrat — margarin. Meseca marca in junija je bilo mogoče dobili na teden celo 3 jajca, meseca julija pa samo enega za cel mesec. Ljudstvo ima samo ljudske kuhinje, kjer se dobi za 40 fenigov liter hrane. Vsak dan se proda do 170.000 takih »obedov«. Bogatini si lahko kupijo jajca, ali le po 8 do 10 mark za eno jajce. Nekaj časa sem ne objavlja mestni fizikat nobenih poročil o zdravstvenem stanju in umrljivosti prebivalstva.
Prisilna uprava v Belgradu, V Belgra-du jc bila postavljena pod prisilno upravo neka trgovska firma železne stroke. Natančnejši podatki se dobe v pisarni tukajšnje trgovske in obrtniške zbornice,
Izvoščki in vozniki v Sarajevu so ustavili vožnje, ker konji nimajo zadostne hrane.
Davek na klavirje in biljarde v Italiji.
Iz Lugana poročajo listom: Odlok italijan-
skga državnega upravitelja pooblašča občine v 1. 1918. obdavčiti klavirje in biljarde z letnim davkom 20 lir.
—	Državno društvo privatnih uradnikov je imelo te dni na Dunaju v veliki dvorani trgovske zbornice občni zbor, na katerega so pušli tudi delegati iz Češke, Moravske, Šlezije in Štajerske. Zborovanje se je postavilo energično proti težavam z živili in zfa izdatno povišanje plač. Po referatu podpredsednika Malyja je bila soglasno sprejeta od načelstva predlagana resolucija, ki zahteva v bistvenem to-le; Podjetniki sc zavežejo, da zopet sprejmejo v službo in obdrže najmanj 6 mescev po zo-petnem vstopu vračajoče sc _ vojake. _ Po vojni se morajo službeni prejemki zvišati za najmanj 50 odstotkov. Vračajočim se vojakom naj se da primerno posojilo, da si obnove gospodarstvo in se preskrbe s civilno obleko. Rente se po zakonu za privatne uradnike primerno zvišajo. Zvišanje službenih prejemkov in odprava doklad, pri čemer naj sodeluje država. Kolektivne pogodbe med delodajalci in organizacijami nastavljencev. Ustanovitev ubožnic privatnih uradnikov. Ustanovitev posebnih razsodišč za odločitev oziroma poravnavo v službenih sporih. Podržavljenje trgovskih šol. Razdolžilna akcija za dolgove privatnih uradnikov, nastale pred vojno in po vojni. Pravično in praktično razdeljevanje živil in potrebščin ter polagoma zniževanje cen potom uspešne konsumentske politike in zakonodajstva.
—	Zdravi ljudje v sanatorijih. Vendar enkrat se je spomnil urad za ljudsko prehrano na tisti mrčes, ki odjeda po sanatorijih in zdraviliščih kruh bolnikom. Izdal je šele sedaj odredbo, da se mora vsak izkazati z uradnim zdravniškim izpričevalom, kdor hoče doseči sprejem v zasebna zdravilišča. Da se bo pa ta odredba tudi izvrševala, bodo kontrolirali od časa do časa uradni zdravniki sanatorijc itd. Kdor se pregreši proti tej odredbi, tega zadene kazen do 20.000 K in zaporna kazen do 6 mesecev.
Svetovno pomanjkanje plenice. Mednarodni gospodarski zavod v Rimu je objavil zdaj svoje junijevo poročilo. Iz njega je razvidno, da je upravičena bojazen, kako težko se bo svet preskrbel z žitom. Rimski zavod je vsekako vir, kateremu tudi ententa brez ugovora veruje. Torej kar se tiče žita, mora tudi našim sovražnikom presneto huda presti, če celo rimski zavod tako neugodno poroča. Na podlagi teh podatkov smo sestavili tale pregled: Rusija ima pšenice za izvoz kvečjemu pet milijonov metrskih stotov, Amerika bo izvozila lahko 14 milijonov metrskih stotov, Kanada 15 milijonov metrskih stotov, Avstralija 15 milijonov metrskih stotov, francoske naselbine 2 in pol milijona metrskih stotov. To znese skupaj izvoz 67 milijonov metrskih stotov pšenice. Temu nasproti znaša uvoz pšenice pri sovražnih nam deželah 140 milijonov metrskih stotov. Če ne štejemo nevtralnih držav, znaša že to 73 milijonov metrskih stotov primanjkljaja, torej več kakor 50 odstotkov skupnega potrebnega uvoza in približno 30 odstotkov splošne porabe. Potemtakem bi bile Anglija, Francija in Italija — če jih smatramo za nekake enote — prisiljene, da zmanjšajo porabo pšenice za 30 odstotkov proti porabi lanskega leta, in to celo tedaj, ko ne bi bilo podmorske vojne, v kateri se toliko transportov potopi in uniči. Pri vsem tem moramo še omeniti, da so angleške in ameriške cene pšenici, odkar je vojska, poskočile za 150, da celo za 200 odstotkov. Splošno se lahko trdi, da je žitna letina 1917-1918 mnogo bolj kritična za entento kakor pa za centralni državi. Podmorski čolni pa naprej uničujejo sovražne transportne ladje, da se bodo morali naši sovražniki boriti vsekakor z velikimi težavami, kar se tiče prehrane.
Dober zgled. Kakor v mnogih krajih, tako je tudi v Magdeburgu mestni magistrat izdal oklic, naj hodijo prebivalci ali bosi ali pa v lesenih sandalah, da se pičle zaloge usnja karseda varujejo. Nato je v magdeburškem »Generalanzeigerju« izšel prijazen oklic na mestni magistrat, naj dajejo mestni očetje in mestni svetovalci za to lep zgled. Oče župan in mestni svetovalci se pozivljejo, naj prikorakajo k prihodnjim občinskim sejam bosi, potem bodo tudi zastopniki časnikov bosi hodili. Podoben praktičen svet bi se lahko dal gotovim krogom tudi glede na prehrano in razna »zdrava« živila.
Dalmatinska občina brez mož. Dalmatinska občina Šijarica. je popolnoma brez mož. Okoli 300 se jih je izselilo v Ameriko, 150 jih je padlo na bojišču, vsi drugi pa so pri vojakih.
Kaj žro kokoši petrolej? Pod tem naslovom pišejo »Lid. N,«: »Saj veste, da sem sleherni dan v Blansku in to skoz več esecev. A tam sem videl čudne reči: Ka-arkoli je šel cisternski vlak (vozovi za etrolej) mimo postaje v smeri proti seve-, so prihitele po njegovem odhodu ko-oši med tračnice in zobale, da nikdar ga. Ko sem ta prizor opazoval daljšo do-o, sem jel stvar preiskovati, ker sem, ka-or ve$te, prirodoslovec. Povpraševal sem
in zvedel, da so one kokoši jako domače in da so se tako privadile na cisternskc
vagone, da jim niti en vlak ne uide--«
Prenarejeni pregovori. Dvakrat meri, enkrat reži, zlasti če si kupil porcijo gnja-ti, zakaj večkrat meriti in rezati itak nc moreš. — Tako dolgo se hodi z vrčkom po pivo, dokler ne reče natakarica, da ga ni več. — Darovani britvi sc na zobe ne gleda. — Ni vse zlato, kar se sveti, a tudi ni povsodi tobaka, kjer je trafika. — Konj ima štiri noge, a vendar se izpodtika, posebno pri današnji krmi. — Vsaka šala nekaj stane .,,, kuba 16 vinarjev in eno uro bojevanja na fronti. — Na gorah ni več nesreč, kar so šli turisti k vojakom. — Kolikor glav, toliko krušnih kart. — Brez dela ni jela, a z delom tudi ne ...
MWMi\\ vojni IiiisKaci.
Če bo svetovna povestnica, ki naj bo svetovna sodba, kdaj preiskovala provzro-čitelje sedanje nesreče človeštva, ne bo smela iti brezbrižno mimo mednarodnega prostozidarstva in njegovega splošno škodljivega zborovanja. V teh tajnih družbah, ki jadrajo pod iažnjivimi zastavami svobode, enakosti, pobratimstva, napredka in človeških pravic, se je kuhalo ono pogubno sovraštvo, ki preti Evropo ia njeno kulturo potisniti na rob prepada in pogube. Da smatra prostozidarska družba raz-kos*anje in uničenje Avstrije za cilj svojih prvih teženj, jc neoporečno dejstvo, za kar imamo premnogo dokazov. Prostozidarsko pa se ni zadovoljilo našo hišo zažgati, ampak danes dela še na to, da izpodkoplje temelje še neki drugi katoliški državi, namreč Španski. Že leta sem se kralj Alfonz in njegova vlada trudita, da sc prikupita in priljubita židovskemu prostozidar-stvu. Ali prostovoljno ali prisiljeno, to je v tem slučaju pač vseeno. Kralj Alfonz sc je z židi in prostozidarji na Seni posvetoval, kako bi sc dala cerkev in njeni služabniki na Španskem pobijati in črniti. In španske vlade si prizadevajo, da jim dane nasvete z dopadajenjem in iskrenostjo v dejanje izpreminjajo. Zdaj naj dobi Španija plačilo za svojo prijaznost napram prosio-zidarstvu, Z angleškim in francoskim denarjem se po cestah v Barceloni, v Madridu, Bilbau in po drugih mestih Španije postavljajo barikade. Samo z največjo težavo in s pomočjo topov in strojnih pušk se je španski vladi posrečilo, da je premagala te razširjene nemire, ki delajo na to, da preženo kralja in monarhijo in izpremene Španijo v republikansko državo. Izpodbu-jalec revolucijskega puntarskega gibanja je bil, kakor piše vsekako nesumljiv bero-linski liberalno prostozidarski list »Vossische Zeitung« v svoji številki z dne 16. t. m. »Veliki Vzhod Francije«, one francoske prostozidarske oblasti, ki v resnici že nekaj desetletij sem vlada ne samo na Francoskem, ampak tudi vodi zunanjo politiko rečene dežele v pokrajinah Sredozemskega morja. Ta »Veliki Vzhod Francije« si prilastuje, kakor priznava rečeno liberalno prostomisleče glasilo, »izročila francoske revolucije«. Deluje z geslom: Svoboda, humaniteta, človeške pravice, In v istini si postavlja v službo vse francoske uradnike z ministri in predsednikom republike vred ter vzdržuje v vseh krajih Sredozemskega morja svoje zastopnike v okvirju visoke politike, med katere spadata tudi imeni zloglasnih vojnih huj-skačev Sonnino in Venizelos,
Španski narod, njegov kralj in zastopstvo naroda so se v začetku vojske odločili za nevtralnost. Ali mednarodno prosto-zidarstvo je ukrenilo drugače, Španija naj se potegne v vojni vrtinec za vsako ceno, ker so računali, da bo vstop Španije v borbo začetek konca slave španskega kraljestva. Seveda se je kralju dosihmal še vselej posrečilo prekrižati lokave načrte. Španski narod se ne vojskuje, pa kljub temu jako dosti trpi vsled vojne bede, ki neprestano provzroča razne krize, ki pretresajo temelje uboge mučene dežele in ogrožajo obstanek monarhije. Za bedo, v kateri mora živeti španski narod, se ima zahvaliti prostozidarskemu najemniku, bivšemu ministrskemu predsedniku Ro-manonesu, ki jc bil navaden gost »Velikega francoskega Vzhoda«, ki jc s peklensko vztrajnostjo delal na to, da se Španija priklopi ententi in je kljub svoji navidezni nevtralnosti odprl vse španske dežele ententi tako, da je v deželi sami nastalo pomanjkanje. V tem očividnem izdajalstvu je podpirala Romanoncsa stranka takoime-novanih »reformistov«, katerih voditelj Malquiades Alvarez je primerno označen s tem, da je bil leta 1894 kot odposlanec španskih lož na mednarodnem prostozidarskem kongresu v Parizu. Izmed njegovih ostalih, najbolj pridnih pomagačev morajo biti imenovani tudi radikalni so-cijalist Lerroux, vodji neodvisnih republikancev Domingo Azzati jn Echevarieta, ki sta vseskoz voditelja v španskem prosto-zidarstvu ter naposled socijalni demokrat Pablo Iglesias, ki je najvernejši lakaj »Velikega francoskega Vzhoda« in vodja one po vsem židovskem časopisju celega sveta do nebes povzdigovane struje, ki sc jc osnovala okoli prostozidarjev Lorenca
Porteta in Frančiška Ferrerja, Ta prostozidarska družba jc sejala v svojih razširjenih, s ptujim denarjem podpiranih združitvah, n. pr. v »Ligi nevtralnih držav za vojsko do končne zmage entente«, ki jo je ustanovi! br. Venizelos v Parizu, v »Ligi des droits de 1* homme«, ki jc nastala v »Velikem Vzhodu v Parizu«, v »Protipem-ški ligi«, ki jo je usianovil br. Miguel de Unamuno ter »Ligi latinskih razumnikov«, nc samo semena sovraštva proti Nemčiji in osrednjim državam sploh, temveč delovala je s pomočjo prostozidarske portugalske dežele, namreč s pomočjo portugalskega velikega mogotca Coste v to, da bi sc obe državi spojili v eno celoto iberskega polotoka na republikanski podlagi. Odpraviti na Španskem kraljestvo, jc bila najljubša misel ministrskega predsednika Romanonesa. Načrt bojevanja in delovanja proti španjolski monarhiji je bil skovan med sedanjo vojsko, ko je zboroval v Rimu prostozidarski kongres, katerega so se udeležile italijanska, angleška, francoska, ruska, belgijska, portugalska, srbska, kanadska, brazilijska loža ter loži iz Srednje Amerike in iz Združenih držav. Francoski prostozidarji Bergson, Lamy, Widor, Im-bart de la Tour so tekmovali s španskimi prostozidarji kakor zEscargueJom, Bastar-dasom, Manuelom Buenom, Oktavijem Pi-vonom in še z drugimi, da bi zanesli zmešnjave in zdražbe v vse kraje španskega naroda in na ta način ono strupeno ozračje napravili, v katerem bi zoreli prostozidarski načrti, ki so naperjeni proti ljudstvu in dinastiji. Morda zapazi naposled po dejstvih tudi Rey catolice, kako* napačno je bilo, iskati naklonjenosti družbe, ki prestol in oltar z enako nestrpno zagrizenostjo sovraži in s katero bi bilo vsako pogajanje isto kakor poniževanje in pod-jarmljenje samega sebe.
Potopljene ladje.
Berlin, 6. septembra. (K. u.) Woiffov urad poroča: V Atlantskem oceanu, v Ro-kavskem kanalu in v Severnem morju so naši podmorski čolni potopili zopet 7 par-nikov z 29.500 tonami.
Načelnik admiralnega štaba mornarice.
Grimm i?,stopi! iz vodstva soc. dem.
stranke.
Bern, 6, septembra. (K. u.) Berner Tagwacht poroča: Narodni svetnik Grimm je kot član poslovnega vodstva švicarskc soc. dem. stranke odstopil.
Mirovno gibanje v Ameriki.
Amsterdam, 6. septembra. (K. u.) »Times« z dne 3. t, m, poročajo o sporu med čikaškim županom Thomasonom in guvernerjem države Illinois. Prijatelji miru v Či-kagu so hoteli zborovati in župan jih je podpiral ter prepovedal policiji, da bi motila njihov shod. Guverner je nato poslal v mesto štiri stotnije narodne garde, da preprečijo zborovanje. Proti županu bodo najbrže uvedli sodno preiskavo.
Srbska zbornica sklicana na Kri.
Lugano. »Secolo« poroča iz Aten, da je srbska zbornica sklicana na Krf, kjer bo Pašič naznanil sklepe grške zbornice o srbsko-grški zvezi. Pašič se je zahvalil Ve-nizeiu v imenu Srbije.
Razpust nemškega državnega zbora?
Berlin, 6. septembra. »Bayrischer Ku-riar« piše: Mislimo, da nismo nepoučeni, ako sedimo, da naši vodilni krogi ne odklanjajo misli o razpustu državnega zbora.
Draždane, 6. septembra. Saška vlada odklanja državnozborski volilni red za deželni zbor.
Stališče grola Czeraina omajano (?).
Budimpešta, 6. septembra. »A Vilag« poroča: Kljub zanikavanju se vedno bolj govori, da je stališče zunanjega ministra grofa Czernina omajano. Kot nasledniki se imenujejo princ Hohenlohe, profesor Lammasch in bivši veleposlanik pri sveti stolici Tarnowski.
Pašič v Rimu.
Lugano, 6. septembra. Pašič jc prišel včeraj dopoldne v Rim,
Razne novice.
Vrnitev napol invalidnih častnikov iz
Rusije. 8. in 20. t. m. ima dospeti iz Rusije po en transport (približno 150) avstro-ogrskih častnikov. To so napol invalidni častniki, ki so jih nameravati internirati na Danskem in Norveškem, a zaradi pomanjkanja prostora so jih vsled dogovora z ruskim Rdečim križem poslali v zameno.
Griža. Po mnogih krajih je razširjena griža. Ljudje na tej bolezni zelo trpe, zdravniki so pa silno redki. Zato ne bo napačno, če tu opozorimo na priznane pripomočke zoper grižo. Grižo dobiš, če segret premrzlo pijačo piješ. Nekateri mislijo, da prihaja tudi od nezrelega in kislega sadja. Ako dobiš grižo, vzemi dve žlici črničjega (borovničjega) žganja in ga vlij v čašo kropa ter to pij. Črničje žganje je špirit ali žganje, v katerem so bile namočene borovnice. Čc lc moreš, pojdi v posteljo in si na-
pravi na trebuh topel obkladek, namočen v krop, kateremu si prilil malo jesiha. Dobro zdravilo je tudi črna kava, črno vino, brinjevec, čaj iz janeža, kateremu priliješ nekoliko mleka.
Kakšne pojme imajo Madžari o pravici in svobodi. »Lidove noviny« pišejo: Nekatere naše prodajalnicc na ogrskem Slovaškem so nam sporočile, da ne smejo več čeških listov prodajati in da nas morajo zaradi tega prositi, naj jim prenehamo češke liste pošiljati. — Včeraj so nam Madžari zagrozili z nasiljem. Pa ne da bi že bili začeli s tem?
Pol možganov so odstranili nekemu ranjenemu vojaku v Parizu. Mož je popolnoma okreval in izvršuje sedaj svoj civilni vrtnarski poklic.
V tanku. V pariškem listu »Intransi-gentu« pripoveduje mlad francoski častnik o svojih vtiskih, ki jih jc doživel v tanku pri prvi pomladanski oienzivi. Ves ta čas je bil ločen od sveta in ni se mu nudil niti trenutek, da bi pogledal ven na ljuto borbo. V prvem dnevu se je čutil strašno osamelega. Vzduh jc bil težak, prenapolnjen s plini, ki so se vlačili po bojišču, a notranjščina tankova jc bila podobna majhnemu otoku sredi peklenskega hruma in hrušča in mesarskega klanja. Grmenje topov od zunaj se čuje kakor iz velike bitke. Tank se premiče počasi previdno naprej. Krmar izbira s trudom pot, zdajpazdaj izstopi vojak: da si jo ogleda. Vojaki v tanku imajo usnjato obleko, ali kmalu je notri tako vroče, da je vsak košček ob'eke neznosen. Sleherni vojak ima natančno določeno mesto: vojaki-strelci, inženirji, lopničarji» stroj krmari častnik. Kmalu so vsi pošteno pretreseni. Vojaki so venomer nemirni in gledajo, če gredo pešci za njimi, ali ni po-i čila pod strojem granata. Ko je naskok končan in se vračajo nazaj, sv; ioti vseh< razen krmarja, sladek spanec.
Codcx Juris Canonici Pii. X. PonL Max. iussu digestus Benedicti Papae XV. auetorilate promulgatus 3917 bo imela Katoliška Bukvama na razpolago v kratkem v treh različnih oblikah in sicer: izdaja v 8,J (16V> X 26 cm); izdaja v 12° (12 X 19■< a cm); i z d a i a v 18" (9l/2 X 15 cm). v'sc tri izdaje bodo vezane dobiti v platno, polusnie nI' polpegamoid. Cene da* nes še niso znane in so vsi tozadevni podatki, kakor so jih prinesli dosedaj že nekateri nemški časopisi, po naizadnjih poro-, čilih pri današnjih razmerah nevzdžljivL
DOBRO OHRANJENA ZIMSKA SUKNJA se proda.
Poizve se na Marije Terezije cesti pri gosp.
Pavšner, krojaču.
nekaj tisoč kilogramov, sc odua poljedelcem
proti zamenjavi v »Tovarni za lilo;« v Ljubljani.
V TJ
ftflM
.»HHUsraM «Ma
'JO minut od železniško postaje a?. Jurii ob južni železnici. Obsega približno 25 oralov travnikov, njiv in gozda. Zelo rodovitno. Poizve sa pri lastniku Anton Orepinše r, Kovaiorkov. pošta VojnSk.
za konje So dobro porabne so na izbiro v »To« varni za klej« (Leimfabrik) v Irubljanl.
U 173/17/3.
t lOiBiil
m
C. kr. okrajno sodišče v Škofjiloki je razpravljalo danes v navzočnosti državnega pravd-ništva opravitelja Luznarja in obtoženca Janeza Mravlja o obtožbi, katero je dvignil javni ob-tožitelj zoper Janeza Mravlja zaradi prestopka navijanja cen po § 20 t. 1. c. n. 24. 3. 1917, štev. 131 d. z. in jc po predlogu olitožitelja, naj so kaznuje obtoženec, razsodilo tako: Janez Mravlja, p. d. Zofkež, 53 let star, r. k.,oženjen, posestnik in trgovec v Skofjiloki St. 39, pred-kaznovan, jo kriv, da je dno 19. avgusta 1917 ua sejmu v Gorenjivasi prodal 17 dkg čebulo za 1 K (1 kg torej za približno 6 K), da je torej izrabljajoč po vojnem stanju povzročene izvan-redno razmere za potrebščino zahteval ali si od drugega dal plačati očitno čezmerno ceno. Stem jo zagrešil prestopek navijanja cen po § 20.1.1 c. n. z dno 24. marca 1917 št. 131 d. z. in s e obsoja po cit. § z uporabo § 200 b k. z. na 3 (tri) (ini zapora, poostrenega s posteujem in 30 K (tridesot kron) denarne kazni, v slučaju neizterljivosti pa še na tri dni zapora ter po § 389 k. p. r. v povračilo stroškov kazenskoga postopanja.
V smislu § 45 t. 2 cit. c. n. se izreče, da sa ima ta sodba objaviti v dnevnikih Slovcnec, Sloveuski Narod in Laibacher Zeitung.
škoijaloka, dno 30, avgusta 1917. OrtKobe,m. p.	Oebeliak. m. p..

I i MU 1351 OfilSUIlU JJ1US
z večletno prakso, kakor tudi
17 let stara, pridna in poštena, katera zna precej dobro kuhati, nokaj šivati ter skoro vsa ženska, ročna dela, želi Kiu tirs pii gospodi najraje na deželi. — Kje, j>ove ujiravništvo tega lista j>od naslovom »Poštenost 2251«.
liSISBS&fcS&I
vsebujoč 60:) o sladkorja, nad 50 kg na debelo ponudi v dobavo
2. <Gi{?cvi<j Slsak t Hrvatsko).
/. dobrimi spričevali so sprejmeta za, neko večjo trgovino z drobnim in galanterijskim blagom v Ljubljani. Ponudbe pod »pos en in pr.dcn« 1972 na upravo časopisa.
na prodaš imam po zmernih cenah v velikosti od 700 do 3500 litrov, pripravne za vino, sadni mošt, nama-I--tlijo sadja ali pa za kiselino.
D. Logatec.
Proda «e prav dobra
mm
2208
EC r -	OSTu^BKO
v Poc^.gorl 24, p. Št. Vid nad Ljubljano.
pleskarski in likarski ^ mojster
PSSRSSEUJ
občinstvu za vsa v to ctrokc spadajoča dela. Sosidna in točna poetreiba. Jamčim, da delam samo s pristnim firnežem.
II najEsa daje za s^s-ž pršpraBBB
je pač najboljša jirihodnje sezij". Napravljena po novem načinu.
Cona komadu 11£ od tovarne. Poštni za oj 3b kos. 40 K franko po povzetju. Le razprodajalcem. Karel Neumann, Krat;. Vinoerači V./1689.
se priporoča o°nj.
Proda se dobro ohranjeno
lh
Naslov pove uprava tega lista pod šifro: Kolo 2252.
(prostorna za r'vc družini: 5 sob, vo- : dovod) z vrtom vred J. P. Unec 75. Do postaje Rakek je dvajset minut.
Iščem mesta kot
dlAIIU
Povpraša ne: Jsranovn ulica 12.
k mešani stroki v mestu ali na deželi. Nastop lahko takoj. Ponudbe upravi tega lista pod št. 200.
Izolsiražsfia gosp®sli£ra
stara 21 let, vajena otrok, ž,~li
iliiilha 'a nfrn^nm P°msea rada tudi Pri g°spo-
SlliuJb Si sfliBOOHl dinjstvu. Cenjeno ponudbe pod ,.Zanesljiva" na upravo .,Slovenca". 2248
— oiovenci pozor!
V nekaj tedn'h i~ide nov krasno opremljen VR s S
Na~očJIa bo sprejemala	2260
KATOLIŠKA ^UKVARHA v LJUBLJANI
Na ta lepi, za vsakega vojaka neobhodno potrebni koledar že sedaj opozarjamo.
za razpoliSf
jajc m
m
0
Na zasebnem učiteljišču, na notranji petrazredni ljudski in trirazredni meščanski, na vaanji petrazredni ljudski in trirazredni meščanski šoli pri nršulinkah v Ljubljani se prične šolsko leto 1917/18
18. septembra 1917
s slovesno sv. mašo v čast Sv. Duhu, redni pouk pa v sredo 19. septembra 1917.
Vpisovanje za notranjo in vnanjo šolo in otroški vrtec bo 12. in 13. septembra od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne.
Uršulinski otroški vrtec sprejema dečke in deklice redni pouk prične 19. septembra,
l!it?i irali
Išče so
Invalid zmožen slovenskega in nemškega jezika Vpraša se v pivovarni Union, Spodnja ŠlSka.
V okolici Kranja ste naprodaj
večja s podom in vrtom, manjša pripravna za penzijonista. Natančne jiodatke daje Marijana Lokar, Kupa 8, p S-ranj.	2243
UL...
Proda so dobro zidana enonadslropna
štev. 83 na Javorniku za 26.500 K z obsežnim vrtom in travnikom. Hiša ima 0 malih stanovanj in je cela podkletena. Vknjiženih 12.000 K, ki bi lahko ostalo gori. Ponuditi je na:
6.
Na prošnjo lastnic se vrši dne 27. septembra ob 9. uri dopoldne na licu
mesta
|	I vi	q	v v
z vso nepremičnino, vpis«no pod vi. it. 131. 132 in 132 k. o. Mekine. Nepremičnina obstoji iz kopališča s prostori /-t ordinacijo, kopališkim basinom, kopališke restavracije, parka, vrtov, igralnih naprav, vile „Neptun" — s colo priti-klino in premičnino, ki se sedaj tam imhaja (kopališka, gostilniška in sobna oprava i. dr.).
Najnižja cena, pod katero se ne prodaja, znaša 100.000 K.
Dražbene pogoje je mogoče vp^glprlati v pisarni podpisanega.
• G. kr. mM\ i Kamniku M solni Mm.:A
dno 27. avgusta 1917.
Razglaša se, da se bo IG. t. m. pri poveljstvu c. in kr. zbirališča konj (bolnice) št. 50-51 v Zadovinku pri Krškem vršila potom javne dražbe prodaja okoli
40, 3 do 4 nq^seQ£ starih odstavljenih žrebet
različne pasme in različnega spola. Denar se mora takoj vložiti.
Udeležniki morajo imeti od pristojnega okr. glavarstva potrdilo, da so kmetje (konjerejci). Kupčevalci s konji ali mešetarji so od javne dražbe izključeni. Kolekovino po skali II. in III. morajo kupci takoj plačati. Vojno prometno vodstvo ima ukaz, da upošteva eventuelne prošnje glede prevažanja kupljenih žrebet v bivališče kupca. Kupljena žrebeta se morajo takoj na licu mesta odpeljati.
Poveljstvo c. m kr. zbirališča konj (bolnice) 50-51.
A VIII 512/17-8
P VIII '264/14 59
Mil r
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani je po prošnji lastnikov dedičev Valentina Končana iz U imata št. 65 na prodaj po javni dražbi sledeča nepremičnina: zemljišče vi. štev. 251 k. o. Udmat, obstoječe iz parcel štev. 155/5 hiša št. 65 v Udmatu in 153/4 vrt pri hiši, za katero sc je ustanovila izklicna cena v znesku 12.000 K.
Dažba se bo vršila v sredo dne 12. septembra 1917 ob uri popoldne na licu mesta v Udmatu št. 65.
Ponudbe pod izklicno ceno se nc sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prod;ijno ceno.
Dražbeno izkupilo je plačati pri sodišču.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisanem sodišču, soba št 33 med uradnimi urami.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Vili.
dne 6. septembra 1917.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani je po prošnji dedičev Marije Skalar, posestnice iz Medvod št. 28, na prodaj po javni dražbi sledeča nepremičnina: zemljišče vi. št. 80 kat. občino Medvode, obstoječe iz parcelo št. 91/8 hiša št. 28, stoječa pet minut od železniške postaje v Medvodah ob ccsti na Presko in parcela št. 91/7 pašnik oziroma njiva okrog hiše, za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku 4500 IC
Dražba se bo vršila dne 15. septembra 1917 v soboto na licu mesta v Medvodah pri hiši št. 28.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Dražbeno izkupilo je položiti v enem mesecu pri sodišču. Dražbene pogoje jc mog.oče vpogledati pri sodišču, soba št. 33 med uradnimi urami.
G. kr. okrajno sodišče ? Ljubljani, o M. VIIL
dne 5. septembra 1917.
2
s pravico javnosti vsled odloka c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dne 20. avgusta 1911, št. 28.837.
Šolsko leto 1917/18 se prične
m. sspSsinfersa e®?
s sv. mašo, ki se bo služila v kapeli oo. jezuitov na Elizabetni cesti ob 8. uri.
Vpisovanje se vrši 16. in 17. septembra od 10. do 12. ure. Vpisovalo se bo samo v deško trgovsko šolo.
Sprejemni izpiti in ponavljala skušnje se vrše 17. septembra. Zglasiti se je ob 8. uri v ravnateljski pisarni.
Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo vsak dan razen nedelj ln praznikov od 9. do 10. ure.
V LJUBLJANI, dne 7. septembra 1917.
kupi vsako množino franko vagon
iii
Vpoštevajo se lc pismene ponudbe z navedbo cen.
Slovenski l Ml Mjon v nojih z Mani.
Kot vedno in povsod so se naši fantje 7. lovskega bataljona tudi v letošnjih junijskih bojih na visoki planoti Sedmih občin izkazali kot pravi slovenski junaki, kranjske korenine. V boju za posest gora Orti-gara in Campignoletti so si pridobili novih zaslug, k čemur požrtvovalnost in hrabrost posameznih ni malo pripomogla. Sedemnajst dni so trajali boji za pot v Tri-dent preko gore Campignoletti, za Italijane seveda brez uspeha, dasi je imel Cadorna tokrat več sreče z vremenom. V naslednjem nekaj značilnih dogodkov iz teh
bojev:	,
Gosta megla je ležala na pobočju, medtem ko je moglo topništvo še popolnoma končati svoje uničujoče delo. Iz megle se jc culo, kako so se bližale italijanske napadalne čete. Vsakdo je krčevito stiskal v rokah orožje ter čakal... Nenadoma se je nekoliko dvignila megla, naši lovci so naenkrat zagledali 50 korakov pred svojimi postojankami ležati na tleh Italijane, — puška jc počila, vnel se je boj na vsej črti.
Italijani so naskočili in kljub silnemu ognju strojnih pušk in pešcev, so vendar vedno ojačevani. pridobivali na prostoru. Najhujše so se bili na takozvanem Ron-delu, postojanki, ki jc bila od sovražnika od treh strani obdana in katere posadka se je vsled izgub komaj še mogla braniti. Zmage gotov, je klical neki italijanski častnik poveljniku junaške male posadke, poročniku Jožefu Šarabonu: »Lovci, udajte se!« Toda poročnik ni izgubil razsodnosti, hladnokrvno je odgovoril: »Počakajte za hip, prosim vas, gospod!« In pograbil jc ročno granato ter vrgel v napadalce, da jim je za vedno minulo vsako veselje.
Seveda so lovci zgledu junaškega častnika takoj sledili in se sovražne premoči tudi ubranili. Naše lovce je to tako navdušilo, da so pozneje pravili: «Še premalo jih je bilo! Ako bi jih več prišlo, bi jih tudi pobili!«
• . .
V postojanki na levo od naših lovcev so Italijani vdrli v mal del strelskega jarka. Da bi se fronta zopet izenačila, je bil poslan v jutranjem mraku podlovec Šafernak z nekaterimi pogumnimi fanti na precej nevarno podjetje. Njegova naloga je bila, markirati napad na od nas prostovoljno izpraznjeno in od sovražnika zasedeno postojanko, »vilo« imenovano. Podlovec je izvedel svojo nalogo tako spretno, da ni alarmiral samo cele sovražne fronte ter odvrnil pozornost od glavne.akcije, temveč se mu je tudi posrečilo, priti v »vilo« ter sovražno posadko pobiti oziroma zapoditi v beg. Vrnil se je s svojimi ljudmi, ne da bi ga sovražnik nadlegoval. Kmalu nato pa je Italijan pričel obstreljevati zapuščeno vilo. Padlo je nad 2000 strelov, ip naše lovce je seveda zabavalo, ko so videli, kako Italijan po nepotrebnem trati strelivo. Medtem je uspela tudi glavna akcija; sovražnik je bil vržen iz naših postojank.
Podlovec Šafernak pa nosi danes zlato
hrabrostno svetinjo.
* * *
Poveljstvo odseka jc bilo v težavnem položaju. Od spredaj so prihajala poročila, da se zbira sovražnik in pripravlja k napadu. Toda, kako to sporočiti nazaj, ko so bile vse telefonske zveze pretrgane in sovražni topniški ogenj še vedno izredno živahen? Tedaj sta se ponudila dva moža, četovodja Edvard Dost.al in patruljni vodja Jožef Schaller, prostovoljno, da gresta popraviti telefonske zveze. Skočila sta na prosto, zagrabila vsak za eno žico ter letela ob nji, dasi jima je trgala kožo in so granate udarjale na levo in desno. Delala sta z mrzlično naglico in ko sta štirinajstič zvezala pretrgane žice, sta mogla s svojim prisluškovalnim aparatom ugotoviti, da prosi poveljnik odseka za artiljerijsko pomoč.
Obležala sta na mestu ter zrla v smer, v kateri se jc izgubljala telefonska žica.
Kmalu jc zadonel strel lastnega topništva, nato drugi in tretji ter nadaljni. Naš zapiralni ogenj je še pravočasno posegel v boj, kar sta mogla hrabra telefonista ugotoviti iz nadaljnih poročil telefona. — Za svojo hrabrost sta bila pozneje odlikovana
z veliko srebrno hrabrostno svetinjo. * • *
Sovražniku se je posrečilo s premočjo udreti v odsek levo od nas. Več nismo vedeli in treba je bilo položaj pojasniti.
Mladi praporščak Jožef Hampel jc Vzel s seboj tri može ter pričel plezati kvišku po napol porušenem jarku, da bi re-kognosciral. Plazili so sc po vseh štirih, da bi neopaženi dospeli na višino.
Previdno so sc pomikali naprej, ko jih naenkrat prične obstreljevati sovražna strojna puška. Torej je bil Italijan žc v naši postojanki. Toda mladi vodnik ni izgubil razsodnosti. Naprej! Spretno vržene rocnc granate so pobile moštvo italijanske strojne puške in na la način je bila največja zapreka odstranjena, Sedai sc je moglo iti
dalje. Junaška patrulja je opazila v obližju kaverno in jo tudi temeljito preiskala. K. zaplenjeni strojni puški so se kmalu pridružili kot ujetniki 1 italijanski častnik in 14 mož slavne italijanske armade. Jarek se jc takoj nato zaprl in postavila se je straža, da je opazovala sovražnikovo gibanje. Lahi so postali po tem dogodku veliko bolj mirni in par dni na to so bili vrženi tudi iz
ostalega strelskega jarka.
+ ♦ ♦
Bilo je v hudem obrambnem ognju . . Posamezne strojne puške je privleklo moštvo iz kavern na prosto, da bi lažje obstreljevalo sovražnika. Seveda so Italijani takoj osredotočili svoj ogenj na ta mesta in moštvu strojnih pušk prizadeli precejšnjih izgub. Pri eni strojni puški je preostal edinole še lovec Sajlo Ristič, ki je kljub temu vztrajal, dasi je bil že ranjen. Ko si je šele na povelje pustil obvezati rano na roki, je takoj pohitel zopet iz varne kaverne na svoje mesto k strojni puški.
S stisnjenimi ustmi je postrelil trak za trakom s patroni, obračal puško na desno in levo ter pošiljal pogubo in smrt. v napadajoče vrste laških alpincev, dokler ga ni samega doletela usoda. Kos granate mu je odtrgal ranjeno roko. S solzami jeze in bolečin v očeh so ga odnesli z bojišča.
Sedaj jc ležal onemogel v skalni duplini. Vse je mogel prenesti, samo te nedelavnosti ne. S težavo se jc priplazil k izhodu kaverne, nevoljen je zavrnil sanitejce, ki so se trudili okoli njega. Od tam je pričel navduševati z izbranimi besedami svoje ostale tovariše, naj vztrajajo v boju proti osovraženemu Italijanu. Pa mučila je junaka tudi skrb za — njegovo strojno puško. Nemirno so blodile njegove oči okoli. Tu je skočil k strojni puški telefonist, patruljni vodja Franc Lohr, ki se mu je zazdelo mesto pri strojni puški važnejše kot pri telefonu. Napeto je zasledoval težko ranjeni ta dogodek in ko je zopet zaregljala njegova strojna puška, jc skočil kvišku, njegova orjaška postava se je raztegnila v zrak, iz oči so mu švigali bliski. Kakor kak bog maščevanja je stal tu in poveljeval telefonistu, v katero smer naj strelja; kam naj preloži ogenj in kje so zanesljivi cilji.
Smehljaj zadovoljnosti se je pojavil na njegovem obličju, ko je videl, da je našel vrednega naslednika. Toda bolečine so končno obvladale tudi njegovo telo, stemnilo se mu je pred očmi, onesvestil se je in zgrudil se jc na tla. A še, ko so ga odnašali proč, je njegova zdrava roka kazala v smer, kjer je Italijane kosila >"-V ^o va«
strojna puška ...
* * ±
Vroči boji niso zahtevali silnih naporov in žrtev samo od moštva, v strelskih jarkih, temveč tudi od moštva pri trenu, ki jc istotako moralo napeti svoje najskrajnejše sile v izpolnjevanju dolžnosti.
Pod posebno težkimi okoliščinami jc moral v teh bojih korakati v postojanke oddelek z živežem in strelivom. V temni noči jc hitelo in se izpodtikalo moštvo tre-na po strminah. Na vseh straneh so razpo-kavali šrapneli v zraku, iz tal pa so se dvigali ognjeni stebri udarjajočih granat in min. Svetlobni metalci so s svojimi žarki iskali cilja topovom po goratem ozemlju. Svetilne rakete so hipno razsvetljevale okolico in zopet ugašale, da se je zdela človeku pozneje noč še temnejša. Ako bi toliko in toliko ljudi ne umiralo istočasno 7. vsemi temi pojavi, bi rekel skoro, da je razsvetljava res krasna.
Bila je bojevita noč. Kljub temu se je posrečilo nosilcem hrane in živeža dospeti k bataljonu brez izgub, kar je bila zasluga previdnega vodstva in eneržijc četovodje Aleksandra T u š k a , ki je oddelku poveljeval in ki se je prostovoljno javil na težko pot, ki je pa bila postala žalibog tudi zadnja. Svojo nalogo je izvršil in borilci v strelskem jarku so bili preskrbljeni z najpotrebnejšim. Na povratku pa je dohitela čc-tovodjo Tuška usoda. Ubila ga jc sovražna granata. Tako je umrl junaške smrti v izpolnjevanju domovinskih dolžnosti mož, ki je bil med častniki in moštvom spoštovan in priljubljen.
• • *
Pozabiti ne smemo pri teh težkih in končno vendar zmagovitih bojih, ki so se v kritičnem trenutku vedno vsled kakega nenadnega junaštva odločili v naš prid, onih junakov, ki sicer ne stoje neposredno pred sovražnikom, ki pa ravnotako zaslužijo popolno priznanje. Gotovo je med drugimi vzbudil občudovanje ordonanc odse-kovega poveljstva, patruljni vodja Martin Jerovšck, ki je s stoičnim mirom, brez vidnega razburjenja in z neprimerno hladnokrvnostjo vedno nanovo prevzemal poročila in povelja ter jih sporočal na določena mesta. Med najhujšim topniškim ognjem sc ni utrudil iti na prosto ter prinesti povelje na več ali manj oddaljeni cilj. Še ko je bil na nogi ranjen, je krevsaje, ne meneč se za številne nevarnosti, vršil svojo odgovornosti polno službo.
To so junaki — stebri nase domovine!
Hars.aite ..Sisveitca.
nivjanje lioiijstiov na slovenski zemlji.
h Oseka: Kmalu bo leto, kar je bila naša mirna vasica izpraznjena. Do preteklega tedna se je držala kljub več ofenzivam še v dobrem stanju. Enajsta ofenziva pa je tudi našo vas precej poškodovala. Pretekli teden je izlil polentar vso svojo jezo na njo. Začelo jc pokati v vas na vse sti anit Prvo granato je poslal v zvonik. Eksplodirala je v tramu, ki je držal zvonove, ter odkrušila vzhoden kot zvonika., Druga je priletela v cerkev, šla mimo orgel ter eksplodirala v cerkvi, škode ni napravila nobene, razen par šip je razbitih.
isKi slrelci v n. soški Miki.
Ko smo 18. t. m. ob 4. uri zjutraj zaslišali od Gorice in Krasa grmenje topov ter se je dve uri nato začelo peklensko obstreljevanje tudi v našem odseku, smo se pač spogledali. In naši pogledi so govorili: »Boj na življenje in smrt je zopet tu .., Bom li tako srečen, da ostanem živ in zdrav tudi topot?« Odgovora nismo dobili.
Obstreljevanje naših postojank jc trajalo z vso silo cel dan in celo noč, proti jutru 19. avgusta pa se je izpremenilo v pravi brčeči ogenj. Oblaki dima so pokrivali naše postojanke. Toda dasi je ogenj vse naše naprave tako zmlel, da se skoro ni več poznalo, kje je tekla obrambna črta, smo imeli vendar jako malo žrtev. Le nekaj ranjencev. Za to se moramo zahvaliti izbornim našim kavernam.
Italijanska, artiljerija je celi dve uri bobnala po naših postojankah. Med tem smo se pa mi pripravili na mogoči pehotni napad. V eni roki puško, v drugi ročne granate, tako smo stali pripravljeni. Naša previdnost, ni bila odveč. Okolu 5. ure se je začela prikazovati laška, pehota. Kakor vedno pred pehotnim napadom, je topniški ogenj tudi sedaj naenkrat ponehal. Iz kavern so se vsuli slovenski fantje kakor čebelice iz panja, da bi zasedli svoje prostore v strelskih jarkih. Toda prvi pogled jih je razočaral: Namesto strelskih jarkov so našli le njih razvaline. Pa nič ne de. Saj smo v 9. soški bitki stoje zavrnili Laha, pa bi ga zdaj ne! Hitro si je vsak poiskal kritje in napeto čakal, kdaj se prikaže prvi Italijan.
Ni bilo treba dolgo čakati. Italijani so prišli v trumah. So si pač mislili, da nas bo pogled na njihove množice prestrašil. Toda zmotili so se. Slovenec pa strah, to dvoje ne gre skupaj. To so naši fantje tudi v tej bitki jasno izpričali. Niti teža topniškega ognja, niti pehotne množice jih niso za dolgo pregnale z njihovih mest. Le parkrat se je posrečilo Lahu, da je prišel v našo postojanko, toda nobenkrat se ni dolgo veseli! svoje zmage. S protinapadom smo ga vedno zopet vrgli vun,
Dasiravno so pozicije v teku treh dni večkrat menjale svojega gospodarja, smo jih končno le mi obdržali in Italijan ni mogel »odrešiti« niti pedi zemlje. Ves njegov uspeh so bile krvave izgube in veliko število ujetnikov, ki jih je moral pustiti v naših rokah. Poleg tega smo mu iztrgali tudi 12 strojnih pušk. Fr. R,
Iva! u tei.
V Zagrebu jc pričel izhajati dnevnik pod naslovom »Hrvatska Država«, glasilo za narodno ujedinjenje. Na ovodnem mestu prinaša uvodni članek »Na pragu novoga doba«, iz katerega poznemamo: »Dve sla temeljni misli dunajske deklaracije: združitev ^celega našega ljudstva na teritoriju med Sočo in Drino, Dravo in morjem, a z druge strani svoboda in njegova državna samostojnost. Te dve misli sta tudi bistvena vsebina programa stranke prava, kakor ga vsebujejo politični spisi njenih ustanoviteljev namreč blagopokojnega dr. Ante Starčeviča in njegovega zvestega tovariša Evgena Kvaternika.
To velikansko narodno gibanje je znano danes v naši javnosti pod imenom jugo-slovanstva. Ta izraz nc odgovarja pravemu stanju stvari, a razen tega bi se ga mogli poslužiti sovražniki naše narodne stvari kot orožja proti interesom našega naroda. Kaj je jugoslovanstvo, kaj pomeni, kaj je bistvena vsebina pojma označenega s tem imenom? Za pravo razumevanje tega narodnega pokreta treba pred vsem povdari-ti, da jugoslovanstvo kol politični pojem, kot politična misel, ni nič in ne pomeni ničesar. Ali bolje rečeno: jugoslovanstvo, Jugoslavija, jugoslovanski nacionalizem kot politični pojem jc sen, neumnost, fantom. Jugoslovanskega naroda in jugoslovanske države, nekake Jugoslavije ni bilo in jc ne bo nikoli. V tej monarhiji obstoji hrvatski narod, slovenski narod, srbski narod: nc obstoji pa noben jugoslovanski narod. Ravnotako obstoji tukaj na jugu monarhije samo politična organizacija hrvatskega naroda, obstoji pravno tisočletna, nikoli premagana kraljevina in država Hrvatska, ki jc kljub vsem nesrečam, ki so jo zadele v zgodovini, vendar ohranila do danes vse pravne atribute svoje državnosti, Ko sc torej govori o političnem inr«oslovan-
stvu, potem to ne more biti ničesar drugega kot politično hrvatstvo, a Jugoslavija ni ničesar drugega kot Hrvatska, v kateri mora biti enakopraven vsak sin naroda pa naj se že imenuje Hrvat ali Slovenec ali Srb. V tem smislu ni deklaracija »Jugoslovanskega kluba« na Dunaju ničesar drugega kakor politični »čredo«, katerega sta priznavala očeta pravaštva dr. Ante Star-čevič in Evgen Kvaternik. Nc sme sc pa nikoli pozabiti, da nima nasproti Jugoslovanom in nasproti nekaki Jugoslaviji nobeden nobenih obveznosti ali dolžnosti, ali nasproti kraljevini Hrvatski jih ima ...
Razen tega političnega pomena more imeti izraz »jugoslovanstvo« še tudi drug, namreč znanstven ali geografski pomen. V tem drugem pomenu označuje ta leksikalni izraz samo plemensko in jezično edinstvo Hrvatov, Slovencev in Srbov, kakor tudi geografsko lego njihove domovine.«
Ml o Italiji in Jupiovaii.
»Gazetta del Popolo« prinaša pogovor italijanskega časnikarja in poslanca Bevi-one s srbskim ministrskim predsednikom Pašičem. Po »Gazetti« se glasi:
»Krfski pakt pomeni, da je Srbija n zmislu tega sporazuma z zastonpiki jugoslovanskih narodov avstroogrske monarhije voljna in sigurna, da bo začetnica vseh političnih akcij, ki naj dovedejo do ustanovitve nove srbsko-hrvatsko-slovenske države.« Ko je Bevione vprašal Pašiča, zakaj ;e ni Srbija izjavila o tem, da li je krfski pakt sad ruske revolucije, mu Pašic na to ni odgovoril. Baje mu jc ostal Pašič dolžan odgovora na vprašanje, želi li Srbija združiti z Jugoslavijo tudi avstrijske. Jugoslovane. Glede samega kriškega pakta pravi Bevione, da je Pašič rekel, da. označuje državo Srbov, Hrvatov in Slovencev kot edinstveno, a nc federalistično, Na vprašanje, ali je res, da se obnašajo avstrijski Jugoslovani nasproti monarhiji zvesto, je odgovoril Pašič: Ni dvoma, da so med Hrvati in Slovenci s trnje, ki so prijazne monarhiji, ali ti so v manjšini. (Hm, Pašič je pozabil na stara leta misliti in računati. On, ki pro-; daja naš Trst nima pravice tako govoriti! I Velesrbstvo Slovenci in Hrvati odkločno | odklanjamo.) Ljudstvo samo je za združi-| lev vseh Jugoslovanov v eno državo s ' Srbi. (?)
Bevione jc vprašal Pašiča tudi o jadranskem problemu in kako stališče bo zavzela Srbija nasproti opravičenim zahtevam in faktičnemu položaju ustvarjenemu po pogodbi med Italijo in sporazumom. : Mi
—	je rekel Pašič — »vidimo eno izmed naših glavnih nalog v tesnem in realnem sporazumu in v popolni slogi z njo.
Na vprašanje, smatra li Srbija italijanske zahteve glede Dalmacije spoiivc z idejo jugoslovanske države, je dal Pašič že znani odgovor, po katerem je Dalmacija — izvzemši deloma Zadra — čisto slovanska in da Italija ne fabi ničesar za svojo sigurnost, ako ima Trst, Pulj in Valono. Pašič vidi v iskrenem sporazumu z Italijo trdno brambo proti nepoklicanemu prodiranju na Balkan in veliko ugodnost za Italijo, ker odpira Italiji tako prijateljstvo v trgovskem oziru nepričakovane perspektive, tem bolj, ker je zgodovina — kakor pozitivno vemo
—	v tako slabih razmerah kakor še nikoli poprej. Dunaj je pripravljen — je rekel — dati vsaki narodnosti države avtonomijo — izvzemši v vprašanjih vojske in zunanje politike. To je simptom skrajne notranje slabosti Avstrije, Glede Macedonijc nasprotuje Pašič vsaki koncesiji.
V ljubljansko deželno bolnišnico so od 1. t. m. dosti sledeči goriški begunci, deloma bolni, deloma ranjeni: Pičulin Neža, ho let stara užitkarica iz Cepovana št. 5, vsled ostarelosti. Murovec Anton, 67 let stari posestnik iz Puštalc št. 28 in njegova 23 let stara hčerka Štefanija, oba bolna. Čargo Ana, 6! let stara žena posestnika Andreja iz Podriča št. 68, obč. Banjšice, in njena 14 let stara hči Angela, obe ranjeni od laške granate v noge. Šuli-goj Ivan, 63 let stari posestnik iz Stopic št. 51, obč, Sv, Lucija ob Soči; ranjen jc bil pred tremi tedni od laške granat« v obe roki ter jc 4. t. m. umrl. Hvala Rozina, 28 let stara, hči posestnika iz Kala št. 154. Pavšič Ana, okoli 40 let stara baje iz Lcb-ve. Ker je bila močno zadeta v glavo, jc ostala v nezavestnem stanju ter jc dne 4. t. m. umrla. Leban Uršula, 71 let stara užitkarica iz Kala št. 165, ranjena doma v hiši v glavo in v obe roki, Pertot Marija, 85 let stara uboga iz Lokovca št. 71, bolna. Šavli Marija, 40 let stara kočarica iz Kremencc št, 79, obč. Kal, bolna.
Vojaško odlikovanj
Prejeli so: Janez Kodcrman, gorski vodnik pri nekem poveljstvu, srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda; desetnik Jožef Ochineri, Velenje srebrno I, raz.; desetnik Ivan Modic, Velike Bloke, srebrno I, raz.; inf. Lovrenc Marolt, Unajnarjc, srebrno I,

raz.j infanteristi Ant. Špolar — Korin, Iv. Kek — Plu6ka, Martin Župančič — Črmoš-njice, Ivan Mišmaš — Ambrus, srebrne II. razreda; infanterista Fran Vrhovcc — Horjul in Anton Pečnik — Žalina, bronasto hrabrostno svetinjo; vsi cesarjevičega polka št. 17.
Išče se dobra
Carjevo pregnanstvo.
Stockholm, 5. septembra. Stockholm-ska ;>Tidningen« priobčuje zakasnelo došlo peterburško brzojavko o prihodu carske družine v Tobolsk. Parnik, ki je vozil carja in njegovo družino, je dospel 24. avgusta v Tobolsk. Ker stanovanje še ni bilo popolnoma pripravljeno, jc ostal car še 2 dni na parniku, nato pa se je preselil v gu-berr.iialno poslopje. Carica in velika kne-ginja Olga sta sc peljali v vozu, medtem ko je moral car in ostali člani carske hiše iti peš skozi vojaški špalir. Gubernijalno poslopje stoji na odprtem prostoru ter nima nobenega parka. Izpustitev zveste prijateljice caričine Vyrubove >/. Petropavlovske trdnjave je vzbudila vihar ogorčenja med Bolševiki in levico delavskega in vojaškega sveta. Justični minister ie izjavil, da ni preiskava ničesar obtežilnega našla. Delavski in vojaški svet zahteva vendar preiskavo cele zadeve potom Kerensldja, ki jc tozadevne akte že zahteval na vpogled. — Neka vest iz Petrograda poroča, da ostaneta velika kneza Mihael in Pavel Aleksandrovič, ki sta osumljena protire-volucijonarnc zarote v Moskvi ter sta bila ; zaradi tega aretirana, začasno v svojih dosedanjih stanovanjih.
Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 1S0, za dame K 1*50, za otroke K 1'20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov skupaj. Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani.
kuharic
za zasebno hišo. Pismene ponudbe naj se pošljejo na upravništvo tega lista pod »Dobra kuharica« št. 2216
Stanovanje
z 2 oziroma 3 sobami s pritiklino išče jako mirna stranka za takoj ali pozneje. — Naslov pove upravništvo Slovenca" pod št. 2214.	(3)
oziroma gostilniške postrežnice Išče, najraje v kakem mostu, dekle, ki je vešča slovenskega in nemškega jezika. Naslov pove uprava .Slovenca' pod št. 2218.
Sprejme sc za takojšnji nastop
ki je obenem tudi zmožna knjigovodstva in korespondence. Ponudbe na naslov Slovenca pod št. 2235
Izšla je in se dobiva skoro po vseh trgovinah
Družinska Pratika
za leto 1918 s podobo sv. Družine.
kostanjeve barve, 165 cm visok, vztrajen za tek in tudi za težko vožnjo, se prod a.
Poizve sc pri županstvu v Št. Vidu nad Ljubljano.
Orgariist-cerktfenik
se takoj sprejme v Podgr du, Istra. Dobro bi izhajal kak rokodelec (krojač) Ponudbe na podžupn' urad Podgrad.
|
lepo sušene kakor tudi prazne vreče, brinjevo olje, lešnike in orehe
kupuie po najvišjih dnevnih cenah
prva eksportna tvrdka deželnih in gozdnih pridelkov.
Cena izvodu 40 vin.
Segajte po nji in zahtevajte jo povsod!
Civilen gospod, ki je stalno v Ljubljani, išče za 15.september opremljeno, snažno, popolnoma
SEPARIRANO
■inmiinmi in'1111 mim
pri mirni stranki. Ponudbe pod št. 8718 na upravništvo »Slovenca.k	2238
cerkveno orodie, celotne cerkvene
—oprave Ud. ........
dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna trgovina, Gabi ob Orlici, Češko.
ztumm stanovanje Vinski kan
Framvslirsll ie sred=tv° za pomiaje-1
in sive lase in brade za trajno temno pobar- i va. 1 steklenica s poštnino -red 11 2-70. §
aivdvfti ie rožnata voda, ki živo po-5 m^t I
~- -.-ri:'c<:' blcdB !lca- l!cillclt ie Cu- I
—"j| dovit. 1 steklenica s poštni-! B g < •jSv^ 110 ved K. 2-'-fj. Povzetje č * ^ | 85 "Inariev veC. Naslov 2a »nrofclla. j
JflN GHOLICH, <1rožeri)a prlangcln, i Brno 643, Jflorava.	25^5
v I. nadstr. sredi mesta, 2 sobi, kuhinja in pritikline, čedno in pripravno. Ponudbe pod »Takoj« na upravništvo ^Slovenca"
moško kolo
dobro ohranjeno se proda. Naslov pri upr. „Slovenca" pod št. 2225.
suhe gobe, kumno, med, vosek, sveže in suho sadje, smrekove storže, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinske sode in vse vrste praznili vreč kupi vsako množino po najvišjih cenah veletrgovina Anton Kolenc, Celje.	1854 (t)
izprašana
laje pouk. Aneta Potočnik — Gigaletova ul. i
II. nadstropje.
Vila na Bledu:
ZSrovnik
je še naprodaj. Pojasnila daje I. žiro vnlk v Gorjah.
daje pomožne uro in
poučuje francoščino
Ana Fuchs, Marije Terezije c. 14.
F. m (prej v Gorici! iMana, Stori trs št. 23
Moška in ženska dvokolesa še s staro pnevmatiko, šivalni in pisalni stroji, itramoloni. o ek. trične žepne svetilko. - Najboljše baterije. Posebno nizko cene za preprodajalce. 1775
Mehanična delavnica na Siarem trgu 11
nove in stare §£|jjjp§ vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zainaškov.
Slav. občinstvu in gosp. trgovcem priporočam
in slamnate podplate za v čevije
katere sem začel izdelovati, tako da ustreženi lahko vsaki zahtevi. Ker je druga obutev tako draga, bode ta za osebe, ki imajo opravilo v sobah, prav dobro došla. Naj vsak poskusi ! FRANC CKKAfi, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. 162:2
Srbečico, Sišafe
odstrani prav naglo dr. Fleseh-a izvir. „rujavo mazilo". Mali lonček K 1-60, veliki K 3 — poreijaza rodbino K !)•—. Zalogu za Ljubljano iu okolico: Lekarna pr! ztatem ,eienu, Ljubljana. Marijin trn.1520
Zahtevajte slovenski cenik!
Naslov: Jos. Peteline, Ljubljana.
Priporoča se tvrdka
PETELINC
tovarniška zaloga šivalnih strojev.
Stroji v raznih opremah in sistemih, priproste kakor tudi luxus-opromc vodno v zalogi. Pouk v umetnem vezenju brezplačen!
Ljubljana,	1394
blizu frančiškanskega mostu, levo, ob vodi tretja ftiSs. 10letna garancija!
kosti
kupuje za c. in kr. vojaško oblast edino pooblaščena tvrdka:
Ljjsitrilana, Ps-ažatoona ulica 4.
katera na željo tudi preskrbi za pošiljatev potrebno dovoljenje.	2113
i
^rjm.L
eflm
■CEU.
pds. Nikcl lili joklo K 12.-- 1U - 2U'— a radij svotiln. kazališuem K. Ki-— 20 - li 24'— vsre-broem okrovu K 18 — 54 - K 28 -, z radij svet. kazal. K l!0 — 3G-— srebrna zapcstn.urn na clast. K HO — 50'— 40 — I i kar. zlata zapom.ua ura na olast. K 100 - K. tS0~ 1C 140 — 3 letno pismeno jamstvo. Pošilja po povzotjn. Nikak rizikol Zamena dovo-Ijona ali rtonar nazaj.
Prva tovarna ur Jam Konrad
c. in kr dvorni založnik Bi-Ujc st. 1553 (Češko, j Na željo bo vsakomur zastonj pošlje moj glavni cenik.
Zaloge v Ljubljani: R. Šapabon in tJulius ElbePt.
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
graver in isdelovatelj kavčuk - šiansbilijev
ŠS. 1.
Proda se v središču Bleda
zraven je tudi 2.916 m2 vrta. Naslov pove uprava tega lista pod št. 2165.
Naggsallo (Som. Bars)
dobavlja po povzetju naslednje Čevlje z usnj. podplati v vsaki velikosti, tiiziko izključen. Zamena dovoljena. S cenikom meri vojno ni mogoče postreči.
zakon protokol S.-.lf^-I^Sn 65 K. Par čevljev za strapac (bakanci) okolu K 18. Par čevljev za gospode K 50, 60 in 70. Bakanci z lesenimi podplati par K 25. 1 par platn. čevljev s pravimi usnjat. podplati od št. 40-46 po K 20. Čevlji zu otroke najceneje. Otroški čevlji K 30. Otr. čevlji z lesen, podplati iz platna od št. 29—32 K 7.
(•iTanif.' iutoiivrivup
a
iz vin lastnega pridelka destiliran, pri slabostih vsled starosti in težkoCah v želodcu že več stoletij sloveč kot krepčilo za ohranitev življenja. Razpošilja 12 let starega U polliterske steklenice franeto po pošti za 48 kron, mladega triletnega, čudovito učinkujočega kot bol lajšajoče vribalno sredstvo pri trganju v udih, 4 polliterske steklenice za 40 kron. Vino od 56 litrov naprei. Beli lisling in rdeči burgundec po K 4'iO liter.
jrafiCak, grad Goliče, Koujicc, Stajer,
Kisa

na pročlaj.
Hiša Se davka prosta, pred kratkim nova, v lepem trnovskem okraju, se takoj proda za ceno K 28.000-—. Pojasnila daje lastnik Franc Masti, nec, mestni tes. mojster. Ljubljana, Pruta iL 8»
sprejme takoj modistka Ivanka Sfegnar, Ljubljana, Rimska c. 10.
Pn
vsake vrste, sejBisg	kumno, ja-
než in druga semena kupuje vedno in v vsaki množini in plačuje po najvišjih dnevnih cenah firma: J. KUŠLAN. KRANJ, Gorenjsko.
8290
jJ38
V i
JO
ki bi bila vešča vsega hišnega dela
posebno pa v kuhinji. Plača po dogovoru. Nastop takoj." — Naslov pove uprava ..Slovenca" pod 2217.
Tiče se poštena ■■.....f
2196
za Ljubljano, ki bi rada opravljala živino in bi se razumela tudi na poljska dela. Plača naj' višja. Vstop takoj; Gruberjevo nabrežje 22.
ostaniei>, hrastov in felšev
za ekstrakcijo, debel od 8 cm naprej, močne veje in debla, od 1 do 2'/2 metra dolga, tudi polena sveža ali suha, kupuje po vagonih po najvišjih cenah za takojšnje pošiljatve ali pa do konca leta in proti takojšnji plači
t COCMS
a l
pletenih z železno rinko (Pferde-lialftern gefloch.) a K 28*80 per tuc. Manj kot tucat se po pošti ne pošilja.
IVAN ADAMIČ vrvarna, Ljubljane
Za IS. september se Iščejo
posebno za pripravo drva zn kurjavo izurjeni, vajeni delavci z dnevno plačo K 12'— brea hrane, s hrano pa K 6-— — Delalo se bo v go> zdovih v bližini Postojne. — Naslov: Alberta Faber, Trst.	2209 (£
^XXXKKXXXKKXXXXX
2219 *
Cenjenim hišnim posestnikom si uso- Jj
jam vljudno javiti, da prevzamem vsa

X X
'3 za mesto in deželo. Najnovejši vzorci JJJj na razpolago. - Delo solidno. - Ceno
zmerne.
Cenjena naročila prosim JK na naslov:	jj^j
■j" AuoifFerko, slilMtfsfci mojster v
jfp	Ljubljana, S ari trg 0,111	^
^XXXXXXXXXXXXXX!K
SLOVENEC«, dne 7. septembra 1917,
Stran b.
Najboljši in najpopolnejši so le
SCupbssii
povsod hvaljeni in priljubljeni
povsod hvaileni in priljubljeni
kakor tudi 'Žiti??©	jei^ocS©«
Ponudbe za dobavo v celih vagonih na H, Planer, žganj arna v Plznu, Češko.
Samo pri
specialna trgovina s šivaln. stroji, kolesi ter zraven upadajočimi deli Ljubljana, Sodna nI. 7, poleg justične palače
Dobava v septembru.
Bratje Kimz
DUHstj XIX. l*okornyfias5c 7 plačajo za dobro posušene
fagodovc liste.........M
robldove ...........Ki 2-—
malinove „ .........K !?•
češnfevc ...........K J-59
višnjeve ...........K S-5'J
groziJftčeve !5sSe.......M '£•—
»»gresove .........K 2-—
Ircsiltiiine .........K
lrpote«ve .........k 2-—
dresnieve ............K 2-—
lipove	.........K 1-20
detel) ne (medene) liste ....	K 2--
poprove mete ........ISi 1-20
materne dušice........K 3-—
češminicvo listje.......K 1-20
šlpek..............K 0-60
češminje............K 0-80
za tsilograra žetve J917 Prfpomoz te k potrebšč nam domov'nel
da se brez pranja, brez škrob-ljenja ter brc z likanja lahko očisti vsak ovratnik in manšete. Dobiva se v vsaki trgovini. Glavna zaloga pri tvrdki
Pri poveljstvu trenske skupine v Ljubljani, zbirališče Tivoli, se proda v sredo, dne 12. septembra 1917, ob S. uri dopoldne okolu
dražb enim potom.
Dražbe se morejo udeležiti le osebe, ki se morejo izkazati s potrdilom okrajnega glavarstva, da so res poljedelci (koujerejci). Trgovci s konji in me-šetarji so izključeni od dražbe.
v Ljubljani, Sv. Petrn cesta 30,
Istotipim dobivate krtače za ribanje.
1917

od 1 m dolgosti, 10 cm debelosti napreli
v (leS)lih in polenih
kupi po najvišji ceni tvrdka
P Hi	S	2407
Prodaja se na Hribu v Lukovici in pri Vnovče. valmcl za živino v Ljubljani, Uana.ska c. 29.
Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 13,
Ustanovljeno 1842. — Telefon št. 154.
Tehnična pisarna	2780
za izvršitev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno konc. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo zemljišč, gozdov in posestev!
Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.	ion
zapriseženi sodni izvedenec v Ljubljani, Trnovski pristan št. !4.
Izvršujem na željo tudi privatne cenitve v mestu iu na deželi. Pro-dajalci in kupci naj se obrnejo na gori označeno posredovalnico. Pre vzemam tudi stavbinska dela in nadzorovanje. Tajnost zajamčena.
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6

v katerem se pod nadzorstvom zdravnika
različno ukrivljene hrbtenice, izbočeni hrbti, neenaka pleča in boki
fle puščajte ottfok samih, da se požari omejijo I
se nahaja v Stritarjeva ulici stev. 9S S. naclstr.
Pojasnila se dobe ob delavnikih od 3. do 4. ure popoldne istotam.
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvono?
I Ljubljana :::: Dunajska cesta št. 17.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodami 1. raznovrstne j 1 izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe; 2. vse pre« j I mično blago, mobllije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako; j I 3. vse poljske pridelke, žita in krmo; 4. zvonove proti prelomu; j
5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge i kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor j i tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od i 9 katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad in ndnine, ki so znašalo 1. 1912. 673.356 ; kron 17 vin., so poskočile koncem leta 1913. na 735.147 kron i 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, j tembolje bo rastel zaklad.
I	Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje. >
nlštvo v Celju in na Prosoku, kakor tudi po vseh (arah nastavljeni poverjerikL
Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje izplačilo.	1439
T~vr'.»wwii!wf." 'aaiir am» w«n-11 imj«m» mimimumbub""'' "rrrrr* !«ffiraisUBBrHir "tt.tus.lmrnesmti,'
fle puščajte otrok samih, da se požari omejijo I
in|p———t
. Na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani sc otvorijo v jjrihodnicm šolskem letu 1917/18 naslednji oddelki:	'
1.	Višja stavbna šola.
2.	Višja obrana šola mehanično tehnične smeri.
Na višjih obrtnih šolah traja pouk 4 leta. Za vstop se zahteva starost 14 let, dovršena spodnja srednja šola ali meščanska šola ali osernrazredua ljudska šola, sprejemni izpit. Namen višjih obrtnih šol je vzgoja stavbnih mojstrov, poslovodij, uradnikov in voditeljev stavbnih pisarn strojnih tvornic in druzih industrijalnih podjetij ter samostojnih podjetnikov v strelni in stavbni obrti.
Absolventjc teh šol imajo pravico do enoletnega prostovoljstva.
3.	Strokovna šola za lesno in kameno kiparstvo s tremi letniki. Sprejemni pogoji-starost 14 let in ljudska šola.
4.	Javna risarska in modelirska šola.
5.	Ženska obrtna šola za perilo, obleke iu vezenje. Sprejemni pogoji: Knkor pri štev.S.
Šolsko leto 1917/18 se priCnc 17. septembra 1917.
Vpisovanje se vrši 14. in 15. septembra 1917.
Podrobnejša pojasnila na črni deski ali pri ravnateljstvu.
V LJUBLJANI, 10. julija 1917.
C. kr. ravnateljstvo.
n. a. deželne življenjske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Mubljani, Marije Terezije cesta 12/11
f||||p sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, otroških dot, rentna ■P&^r. in ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Najugodnejši pogoji za vojno zavarovanje.
Stanje zavarovanega kapllala K 175,003.000 — Stanje garancijskih ioudov K 55,000.000- -
Zavod temelji na vzajemnosti. — Prospekti zastonj in poštnino prosto.
Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji.	1831


regislrovaoa zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št 6, za frančiškansko cerkvijo, __^^^^__ sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
Vloge v »Ljudski posojilnici«	- - ■ .
so popolnoma vamo nalo-	JM S ©/
žene, ker po^o iiin ca daje	H I m I
den^r na trama posestva na	™ ** i " deželi n v mestih.
—»—■■■■ ..................frez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike,
tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
,,Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice Somerna tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na' osebn* kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše.
Rezervni zakladi znašajo okroglo en milijon kron. Stan e hrani n h vlog je bilo koncem leta 1916 okroglo 26 milijonov kron.

s svojimi 185 cm dolgimi orjask ml korelejskliul lasinf, ki sem jih dobila po 14 mesečni rabi pomade, ki sem jo iznašla sama. To je edino sredstvo proti izpadan u Jas, za n jih rast in nego vin e. za o ačitev lasišča, pri moških krepko pospešuje rast bratle in že po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in po.nost in jih varuje pred prezgodnjim os venjeni do najvišje sturosti.
■^MsaraEsman Loffljfefe pO 99 If® iS V^M. SHramanii
S Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem JJ ali denar naprej iz tvoruice, kamor jc naslavljati vsa naročila.
se išče za takojšnji nastop za lekarno v Stubici. Obširne ponudbe na: E. V. Felier, Zagreb, Jurjevska ulica 31 A.

Ustanovljeno e. 13393,
ys4an©w*jeno E, 1893,
DovoBjuje clars®?^ posojila proti
Prva kranjska mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano proda svoje tovarniško mizarsko podjetje.
Tovarna stoji poleg kolodvora Vižmarje, je v dobrem stanju in je opremljena s stroji za obdelovanje lesa. Gonilna moč: parni stroj in elektromotor. Na razpolago so obširna skladišča, sušilnica, za les, centralna kurjava, električna razvetljava in vodovod.
Podjetje je znano daleč izven Kranjskega, zlasti v Primorju Dalmaciji in I3osni.
Prodajni pogoji in nadaljna pojasnila se dobe v zadružni pisarni.
Resni kupci naj pošljejo svoje ponudbe pismeno do 15. oktobra 1017 na naslov zadruge.
Vračajo sa posojila v 7>/2, 15 eii 28Va Setah v od-šokih a!i p? v poljubnih dogovorjenih obrokih.
Kdor 3e!i *>930]i!a, naj se obrne na pisarno » {Ljubljani, Kontfrasn? trg; St. 19. ka daje vsa potrebna' pojasnisa.
Zadruga sprejema iutli hranilne vloge in jih obrestuje po 4'/4<y0.
Os-ušSueno častno premoženje znaša koncem Jeta 1915 519.348'40 kron. D:lel.iko« je bi o koncem Jeta 1915 '1324 s 15.615 deleži, ln repreaeniu^eja jamstvene glavnice ša 659S9.859 kron.
Pričefek šole 1» ©ktofora,
Ustanov^ene 3©Sa 1834,
Prijave za 1 iilfSrttlfit potrebne do 15. septembra; vpisavanje za zunanje gojence se prične 25. septembra.
Za potrebne zunanje gojence je izpraznjenih 7 ustanov in sicer:
•J zn Kranjce od Kranjske hranilnice;
5 za Nemre od kranjskega deželnega odbora.	2221
Prošnje opremi'ene z rojstnim in domovinskim listom, ubožnim in zadnjim šolskim izpričevalom naj se vlože do 25. septembra pri ravnateljstvu zavoda.
Artur Nator, ravnatelj.
SELENBURGOVA ULICA ST. t
FINANCIRA VOJAŠKE DOBAVE IN APROVIZACIJSKE KUPČIJE. DAJE PREDUJME NA BLAGO. :: ESKOMPTIRA MENICE, FAKTURE IN TERJATVE. POSPEŠUJE TRGOVINO, INDUSTRIJO TER IJVOZ IN IZVOZ VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE PO 4%. :: VLOGE NA TEKOČI RAČUN PO DOGOVORU