: f I mornarica straži Atlantik KSrKra' ■L: . . i-;--77- . Rooseveltom J Zjutraj ob 12:01 je ameriška bojna morna-^ca prevzela nalogo, da bo spremljala vse po-^jke iz Amerike do Islandije in v druga an-*le8ka pristanišča, ki niso direktno prepove-qai*a po nevtralni postavi. 125 AMERIŠKIH LADU PATRULJIRA NA ATLANTIKU tela ,ashington, 6. sept. — Ameriška bojna mornarica je pre-Netie 'Stv° nad vsemi pošiljkami iz Amerike do Islandije, na-ftfe • e'as°m posojilne postave Angliji. Ameriško bojno la-V!!Pfevzelo patrulj na 2,000 milj dolgi poti včeraj 1 mi- nuto cez polnoč. Mornariški tajnik Knox je dal mornarici povelje, da zajame ali uniči vsako bojno ladjo osišča, na katero bo naletela na tej poti. S tem, da je ameriška bojna mornarica prevzela nalogo varovati vse angleške in druge ladje zahodno od Islandije, bo odvzetega angleški bojni mornarici mnogo bremena, ker ta bo zdaj spremljala pošiljke iz Amerike samo od Islandije do angleškega otočja, tQ je na 800 milj dolgi poti. Da se še bolj razbremeni odgovornost angleški bojni mornarici, so dobile ameriške trgovske ladje dovoljenje, da smejo voziti municijo in orožje v vse tiste angleške kraje, kateri niso izrecno prepovedani v nevtralni postavi. Nevtralna postava, ki jo je proglasil • predsednik Roosevelt leta 1939, prepoveduje voziti ameriškim ladjam v sledeče kraje angleškega imperija: na angleško otočje, Indijo, Kanado, Avstralijo, Novo Zelandijo* in Unijo Južne Afrike. V vse druge kraje imperija pa lahko plujejo ameriške ladje. Tako bodo ameriške ladje lahko vozile v razne angleške kolonije vojne potrebščine, kot v Egipt, Palestino, Gibraltar in drugam. V Washingtonu se govori, da bo Roosevelt priporočil spremembo nevtralrje postave, toda tega ne bo storil pred 1. oktobrom. Ameriška atlanska bojna f lotila šteje več kot 125 edinic, to je bojnih ladij, rušilcev, križark in podmornic. Sodnik Frank J. Lausche je včeraj urgiral narod, naj podpira predsednika Roosevelta in njegovo stališče v mednarodnem položaju. Lausche je izjavil, da mednarodni položaj ni vprašanje pri županskih volitvah, vendar je dolžnost vsakega kandidata za javen urad, da izjavi svoje stališče. Sodnik Lausche je včeraj govoril v zamorskih vardah, kjer je hvalil Roosevelta kot največjega emancipatorja v 1941. Izjavil je, da problem zamorskega naroda ni problem zamorskega naroda, ampak problem vse Amerike. -o—- Rusija bo dobila vse tanke izdelane v Angliji tekom prihodnjega tedna London. — Lord Beaverbrook, minister za dobavo potrebščin, je brzojavnim potom obvestil vse tovarne ,kjer izdelujejo bojne tanke, da bo vsak tank ali del istega, ki bo prihodnji teden izdelan v Angliji, poslan v Rusijo. Poslani bodo za obrambo Leningrada, Kijeva in Odese. Minister je izjavil, da morajo angleške tovarne odslej izdelovati potrebščine tako za angleško kot za rusko armado. Anglija je s tem odgovorila na godrnanje Rusije, .da,, se po-, moč samo obeta, a stori se nič. --o- Kriza v Italiji, ker je Hitler pobral delavce London (ONA). — časopis "People" piše, da bo prišlo v Italiji do resnih nemirov, ker je Hitler oropal deželo skoro vseh moških, da je zdaj Italija takore-toč brez vsakih delovnih moči. Od zadnjega junija je bilo ubitih že več kot 1,000,000 italijanskih vojakov, ali pa so bili ujeti, odkar so v službi nacijev. Poleg tega je pa danes skoro 70 odstotkov vseh moških odsotnih iz domovine po ukazu Hitlerja. -o- Ameriška letalska sila šteje zdaj že 10,000 letal Washington, D. C.—V prvih osmih mesecih letošnjega leta se je ameriška letalska sila bojnih letal skoro podvojila in prvič v zgodovini dežele šteje nad 10,000 letal. Armada, mornarica in kor marinov je dobil v prvih osmih mesecih 5,300 letal. Vsa bojna letala, ki jih ima ameriška bojna sila doma in na svojih posestvih zunaj, štejejo nad 10,500. V tem Ameriko Anglija in Nemčija še vodna daleč prekašata! Kar se tiče izurjenih pilotov, jih ima armada 10,000 in mornarica 5,000, dočim jih je bilo še lansko leto vsega skupaj komaj 6,000. Mornarica izuči vsak mesec 800 pilotov. A za leto 1942 se računa, da se bo izurilo vsak mesec 2,500 pilotov za armado. Osma obletnica V četrtek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim Johnom Widervol v spomin 8. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Pogreb Lucinke Terškan V petek ob 8:15 se bo vršil pogreb Lucinke Terškan iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Kristine in na pokopališče sv. Pavla. Ni vselej sila Los Angeles, Cul. — Pa-trolmanci Osborvf, in Mc-Graiv, ki sta nameščena pri gozdni patrulji, sta oni dan zaslišala iz goščave obupen klic na pomoč. Planila sta v goščavo in šla za klicem čez dm in stnu Več kot eno vro sta se plazila skozi grmovje, čez skale, čez jarke in vzpetine in sta končno prišla na prijazno jaso, kjer je raslo košato drevo. Pod njim je pa udobno ležal lovec in poslušal na svojem malem rudi ju-neko dramo, v kateri so igralci predstavljali nek zločin, žrtev je klicala na pomoč in nehote priklicala oko postave. Kako sta se polico,ja pomenila tam v senci z lovcem, poročilo ne pove. -o-—»— Bombe v Kairi, Angleži bodo vrnili Rimu? Kaira, Egipt, 6. sept. — Letala osišča so danes prvič bombardirala Kairo. 39 civilnih oseb je bilo ubitih in 93 ranjenih. To bo morda dalo Angležem povod, da bodo bombardirali Rim. še spomladi so -namreč zagrozili, če bo bombardirana: Kaira ali Atene, da bodo angleški bombniki bombardirali Rim. Kaira je namreč mohamedancem to, kar je Rim katoličanom.. Dočim je osišče ponovno bombardiralo Aleksandrijo, se je .skfbno ogibalo Kairji in tudi v Atene ni tekom vojne'padla niti ena bomba. Nemški vojaki uhajajo in plenijo na svojo roko London. (ONA). — Poljska brzojavna agencija poroča, da je med nemško armado veliko nezadovoljstvo radi ogromnih izgub na [puški fronti. Mn/ogo nemških vojakov dezertira takoj, ko pridejo na Poljsko. Ti vojaški ubežniki se potem pridružijo roparskim tolpam in žive od ropanja in umorov. Trdi se celo, da so slučaji, ko so nemški častniki prisilili kmete, da so ž njimi zamenjali obleko, nakar so izginili. Od 292. pehotnega polka je pobegnilo v avgustu nič manj kot 300 vojakov. General je zagrozil, da bo ddgradiral vse poveljnike pri polku radi prema-le discipline. -o- Snuje se veliko parado avtov za nedeljo Kot znano bo v nedeljo popoldne pričetek uradne kampanje Franca Lauscheta in sicer v Geauga Lake parku, kjer pričakujejo več kot 50,000 ljudi. Naši Collinwoodčani se pripravljajo, da se bodo zbrali ob eni popoldne pred Gubančevo hišo na Waterloo Rd. in 168. cesto in vsi skupaj odpeljali v park z okrašenimi avtomobili. Da se jih bo bolj slišalo, se je ponudila godba društva sv. Jožefa št 169 KSKJ, da bo šla ž njimi in igrala, da bo veselje. Kdor se hoče pridružiti tej povorki, naj pride v nedeljo popoldne pred eno na omenjeni prostor. Tam mu bodo tudi avto okrnili. Vsak naj pobere, ako ima prostor, še prijatelja in znanca. Apelira se tudi na 23. vardo, naj se organizira in se pridruži tej povorki, da bo daljša vrsta in da bo ves svet vedel, da se vozijo Slovenci, ki zahtevajo Franka Lauscheta za župana. Poslanska zbornica je odobrila davke, senat bo glasoval danes Washington, 16. sept. — Poslanska zbornica je na priporočilo skupnega odbora poslanske in senatne zbornice odobrila največjo vsoto davkov v zgodovini Zed. držav, $3,533,400,000. Senatna zbornica bo najbrže to odobrila v sredo. V zbornici so se slišali protesti radi nekaterih določb v tej davčni meri, največ to, ker bo morala vsaka oženj ena oseba plačati davek od zaslužka, ki presega $1,500, samska pa od zaslužka nad $750. Protesti so se slišali tudi radi tega, ker bo moral vsak lastnik avtomobila plačati na leto $5 posebnega davka, to je poleg licence. Prispevki za Lauschetovo kampanjo V soboto se bo pričela konvencija S M. Z. V soboto 20. septembra, ob devetih zjutraj, se bo pričela konvencija Slovenske moške zveze v Slovenskem domu, Girard, O. Nad 30 delegatov bo navzočih poleg glavnega odbora. Ta moška organizacija, ki je edina te vrste med Slovenci v Ameriki, se je porodila na pobu-io naših zavednih Barbertonča-nov, zlasti agilnega sedanjega glavnega predsednika Fred Udo-vicha. Organizacija je zlasti zadnje čase začela vidno naraščati. ,, Prijazna girardska naselbina se pripravlja, da delegacijo dostojno sprejme in počasti. Dele-< gaciji želimo kar največ uspeha v upanju, da bo ukrenila mnogo koristnega za bodočnost organizacije. živeli! Nemci so zopet ustrelili deset Francozov radi napada na nemške vojake Paris. — General von Stuelp-nagel, poveljnik nemške okupacijske armade, je naznanil, da je bilo v Parizu ustreljenih zopet 10 Francozov kot v povračilo radi napadov na nemško vojaštvo. Eksekucija je bila radi napadov 6., 10. in 11. septembra. Objava je bila priobčena v časopisih in pribita po hišah. Za vsak napad, ki je izvršen na nemške vojake, Nemci ustre. le tri Francoze, ki jih imajo zaprte. Napadalci niso nikdar prijeti. Komunisti so zdaj zagrozili, da bodo ubili za vsakega Francoza deset Nemcev. (Piotemtakem bo Nemcev prej zmanjkalo, op. ured.) -o- Smrtna kosa Kot smo včeraj poročali je umrl Nikola Pavlakovič, rodom Hrvat, star 41 let. Rojen je bil v Pueblu, Colo. Tukaj je živel pri sestri Marti Radlich, 4866 E. 88. St., Garfield Heights. Tukaj zapušča tudi brata Johna, v Chi-cagu pa očeta Nikolaja, tri se^ stre in enega brata. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:30 iz Ferfoliatovega pogrebnega za voda, 9116 Union Ave. v cerkev sv. Pavla na 40. St. Pozdravi iz zapada Mrs. Tončka Strukel pozdrav lja vse svoje znanke in prijateljice iz daljnega Tacoma, Wash. Pravi, da je tam lepo, samo Ameriško Domovino zelo pogreša. Važna seja Nocoj ob sedmih bo važna se ja društva Ložka dolina v navadnih prostorih. V 23. vardi se je danes pričela kampanja od hiše do hiše za finančno pomoč k izvolitvi sodnika Lauscheta županom. Kam panja je pod pokroviteljstvom "23rd Ward Citizens Committee to elect Lausche Mayor." Ta težka naloga je padla na ramena naših marljivih in nad vse požrtvovalnih žena. Odbor toplo priporoča slovenskemu prebivalstvu v 23. vardi, da pomaga jo nabiralkam in jim gredo na roke, da bo njih delo lažje. Sprejmite jih prijazno. Naj ne gredo od hiše, da jih ne bi vsaj pohvalili za njih trud. Apeliramo na vas, da denete v okno Lauschetovo sliko. Naj ne bo nobena hiša, kjer prebivajo Slovenci, brez Lauschetove slike. Odbor naj bo jutri večer navzoč na seji. Tudi drugi, ki imate kaka dobra priporočila, pridi- te. Seja bo v navadnih prostorih, začetek ob osmih zvečer. V sklad za kampanjo so prispevali sledeči: Društvo Naprej št. 5 SNPJ $25, A. E. Szcykov-ski, M. D. 982 E. 79. St. $25, društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ $10. Po $5: dr. U. G. Puharič, 5504 Superior Ave., Hecker Tavern, katero vodita J. Sustersic in F. Hribar na 1194 E. 71. St., Matt Kobal, 1164 E. 74. St., Mr. in Mrs. Razinger, zavedna družina, katera nudi vsem, ki potrebujejo lep avto za katerikoli slučaj, istega na razpolago in živijo na 1350 Russell Rd., Anton Novak, pekarija finega peciva na St. Clair Ave. Po $1 so prispevali: Ivan Ja-nich, 7617 Star Ave., Steve Ho-gaji, 1026 E. 72. Pl. Frank Ogrin, farmer iz Medine, O. V imenu odbora prav lepa hvala vsem zavednim darovalcem. — Joseph Okorn, tajnik. Papež je izročil odgovor na Rooseveltovo pismo Vatikan, 16. sept. — Myron Taylor, odposlanec predsednika Roosevelta, je danes prejel od papeža Pija odgovor na pismo, ki ga je prinesel Taylor pred nekaj dnevi iz Washingtona. Nihče ne ve, kaj je Roosevelt pisal papežu, niti kaj je ta odgovoril Rooseveltu. ; Taylor bo zapustil Rim v par dneh proti Lisboni, kjer se bo vkrcal na prekomorsko letalo in odletel v Amediko. Taylor je bil danes zjutraj v avdijenci pri papežu. Razgovarjala sta se v angleščini. Avdijenca je trajala več kot eno uro. Nekateri trdijo, da bi Roosevelt rad vedel, kakšni bodo od noša j i med Washingtonom in Vatikanom, če vstopi Amerika v vojno. -o- Dečko pšokodovan Rudy Medves, star 5 let, ki stanuje na 6419 Spilker Ave., je bil poškodovan od avtomobila nedaleč od svoje hiše. V Charity bolnišnici so mu nudili prvo pomoč. Nove bolničarke V Charity bolnišnici je dobilo 47 bolničark diplome. Med temi so naša dekleta: Eileen Sivec, Frances Skrjanc, Evelyn Skoda, Frances Uhle. čestitamo! IZ NAŠIH NASELBIN Hibbing, Minn. — Pred nekaj dnevi je tu umrla Margareta Tratar, roj. šterk, stara 48 let in doma iz Predgrada pri Starem trgu ob Kolpi v Beli Krajini. V Ameriki je bila 32 let in zapušča moža, dva sinova, štiri! hčere in očeta. Perzijski šah je odstopil in zapustil glavno mesto Teheran, Perzija. — Premier Alj Furughi je naznanil parlamentu, da je odstopil šah Riza Kan Pahlevi v trenutku, ko se ruske in angleške čete bližajo glavnemu mestu Perzije Teheranu. Tukaj se bodo ruske in angleške čete prvič sešle. Šaha bo nasledil njegov sin Mohamed, star 21 let. Odstopli šah je navedel kot vzrok slabo zdravje. Toda iz Moskve poroča, da sta zahtevala njegovo ab-dikacijo Anglija in Rusija, ker je šah držal z Nemci in Italijani in je dovolil, da so agenti teh držav vodili propagando v deželi na škodo Anglije in Rusije. -o- Msdjarski konzulat tukaj ima nemške uslužbence Clan Diesovega preiskovalnega odbora preiskuje madjarski generalni konzulat v Clevelan-du, ki ima urad v Union Commerce poslopju. Tudi justični oddelek ameriške vlade ima ta konzulat pod neprestanim nadzorstvom. Dognalo se je, da so nastavljeni v tem konzulatu trije Nemci, ki so bili prej uslužbeni pri nemškem konzulatu, predno je moral zapreti vrata. Ameriške oblasti sumijo madjarskega konzula aktivnosti v prid Nemčije. Sinko je! Pri družini Mr. in Mrs. Johnny Hrovat, mL, 6711 Ednn Ave. se je včeraj oglasila teta štorklja in pustila za spomin krepkega skoraj devet funtov težkega sinčka. Srečna mamica in sinko se prav dobro počutita v Glenville bolnišnici. Čestitamo! SRBI SO ZOPET RAZDRLI DVE PROGI Ankara, Turčija, 15. sept. — Srbski četnikj so zopet na vojnem pohodu. Zanesljiva poročila pripovedujejo, da so četniki razdrli dve glavni železniški progi v Jugoslaviji. Ena izmed prog je Belgrad-Niš, kjer je bil promet prekinjen za 48 ur. četniki so napadli vlak, iztirili lokomotivo in vozove ter razdrli nekaj proge. Prvi vlak je dospel v Niš zopet v pondeljek. Spremljala ga je nemška oklepna lokomotiva a nad vlakom so leteli nemški bombniki za varstvo. četniki so razdrli tudi železni- ško progo Sarajevo-Mostar. * Berlin, 16. sept. — Iz Zagreba se poroča, da je bilo obsojenih 11 Srbov na smrt, ker so v bližini Sarajeva napadli orožni-ško patruljo. -o- Z nemškim letalom sta zbežala v Anglijo London.—Dva francoska avi-jatičara sta ukradla Nemcem letalo in srečno pristala ž njim v Angliji. Letalo sta vzela v nemškem zrakoplovnem pristanu v okupirani Franciji. Imena predrznežev angleške oblasti ne izdajo. AMERIŠKA W DOMOVINA AMERICAN IN SHRIT FOREIGN ^Ll/JO __________ ^ AMERICAN HOME______________________< II ^ ----------------------------—— ------- P^w^^ CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 17, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. Jj^aČna sila razbija ,sko armado za fronto počilo zatrjuje, da "8l{e U Zračna sila vrgla na % .pancerske divizije, na \ n. t°Pništvo ter zrako-j^S^ane zadej za fron-Niljj Poročilo pa omenja rHi f^agi nad Rusi na se- Vad*1' kakih 150 milj 0(3 ^'ŽTOn kjer so Rusi iz" rv, O2o'°°0 mož, 53,000 uje,t- fS^ ta»kov in G95 topov. iNij Se' nemško poroči- «}. 0 12gubah v nemški ar- ►JS ;or°cajo Nemci, da južna armada J^njepra proti no- T% ei3i' hoteč s tem po-ati rusk° p°sad- m • mu od ostale armade. I &ornv • riHok J0' da so z moč" rf^ih pregnali Nemce SIS. vutrdb pred Lenin- f|Ni . "askoku so sodelo- INa 7Sti' med n'iimi ce" ffSpiij zatrjujejo, da II s0 , m6em na Baltiku fw^, med temi osem, J ^jojaštvo. j {viiro~—- TV f dolnar star 23 let, do- |»|r Q0^a> se je podal v so-parka v malem ^R1' Ker ]ezei'a na kanadsko ;|%.v Pondeljek ni bilo 'I/4 njem> ga ->e zače" §t Zna straža. Včeraj if|ti% rj 11 ure nad jezerom iS?,0 Mladem čolnarju P! I siedi. I so zdaj na javni tabli ba, katere ime bo prišlo na to desko, je bilo o tem obveščena z registriranim pismom pred 30 dnevi." Nekateri so prišli in hitro plačali, drugi se pa niso zmenili za opomin. Pizzutelli je lastoval pred depresijo 19 prodajalen, danes ima samo še eno. Več kot 3,000 dolžnikov ima v knjigah. -o-- Druga obletnica V četrtek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Jožefom Erbežnik v spomin 2. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Lausche na radiju Jutri večer ob devetih bo govoril sodnik Lausche na radiju, postaja WHK. Govoril bo tudi načelnik demokratov, Ray T. Miller. <'f'\ _ Pa. - Clem ^ >ri8t v tem me-tKfr bo l2polnil svojo gro-'"K^iih |[ribil imena svojih ;lf\Sv Tkalcev, ki niso fc ^v,?1*1 računov, na ja-fl^1 ^ n° tablo. ■> t^st6 Vogid v najživah-ter narisal na de-v. ^evljev široka in S z imena svojih VjVeHkimi črkami v Pj^lo a ^aenkrat so pri-''r ?'°v>h n samo tri ime_ irffo ^ Dikov't0 30 oni> ! l<žNwZlllenili za vse nje- ^IV lai 5- aygusta na 'jl'Sfe1 sledeče svari-' it t0 6ez 30 dni bodo ■V^' M 68.k° imena vseh ■ SlN inmA dolguJ'eJ° več ■L na opetovane FV ^ali. vsaka ose-, ■ . "'Kil,..... | PLESI V P0ČAST LAUSCHETU! ' V petek, 19. septembra v SND, St. Clair V soboto, 20. septembra v SDD, Waterlod V četrtek, 25. septembra v SND, St. Clair "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1X17 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio __Published dally except Sundays and Holidays_____■ NAROČNINA: -ia Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 7,a Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $6.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c BESEDA IZ NARODA SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. 8. and Canada. $3 00 lor 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 0 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies. 3c Lauschetov dan v 23. vardi Entered as second-class matter January 5th, 1900, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.____________ ■ 83 No. 217 Wed., Sept. 17, 1941 Slovenci in jugoslovanstvo Slovenci in Jugoslovani smo skoro prav tam, kjer smo bili pred prvo svetovno vojno, to je, da si moramo zopet začeti graditi svojo državo. Razlika je morda le v tem, da imamo zdaj že načrte, dočim jih pred svetovno vojno nismo imeli. Takrat smo delali le na to, da si trije jugoslovanski narodi ustvarijo svojo lastno državo in ko bodo enkrat pod svojo streho, si bodo uredili gospodarstvo. V tem so uspeli le toliko, da je bila nova jugoslovanska država ustvarjena, toda kar se tiče pa notranje državne uredbe pa le ni hotelo priti do pravega sporazuma. Morda bi bilo to doseženo sčasoma. Toda v tem je pa Jugoslavijo prehitela vojna oziroma prehitel je ž njo vred vso Evropo Hitler s svojim "novim redom" in tako se je zgodilo, da danes Jugoslavije ni več. Ker je pa fakt, da Evropa ne bo ostala trajno v takem "novem redu," kakor si ga je zdaj uredil Hitler, moramo začeti misliti, kako si bodo Jugoslovani zopet uredili svojo državo. To bo pa zadeva jugoslovanskih državnikov in sicer tako Slovencev, kot Hrvatov in Srbov, da posteljejo narodu tako, da bo udobno ležal. Razumljivo je, da ni nova Jugoslavija odvisna samo od narodov, ki bodo tam živeli ampak je predvsem odvisna njena ustvara od činiteljev, ki bodo po tej vojni določevali nove meje v Evropi. Glavno besedo bodo imele, in to >je že zdaj pribito, Zed. države, za njimi pa Anglija. K zeleni mizi bodo povabljene vse države, ki so zdaj ob strani demokracij proti osišču. In tukaj bo pa treba dokazov, tehtnih dokazov, zakaj bodo morale biti meje tukaj in ne tam in tam, pa ne tukaj. Kar se tiče nas Slovencev oziroma naše slovenske zemlje v Evropi, se bo treba boriti v smeri, da bodo dobili Slovenci nazaj vso slovensko zemljo,- ki je bila kdaj last Slovencev. To pomeni, da bodo morali in tudi bodo Slovenci zahtevali, da bodo VSI SLOVENCI po tolikih letih zopet združeni v eni državi. To je zdaj naloga vseh Slovencev, da jo rešijo, pa naj jo že rešijo tako ali tako. Če pravimo, da bo to naloga vseh Slovencev, to pomeni, da bo to tudi naloga ameriških Slovencev, da bomo pomagali, kjerkoli bo ta pomoč potrebna. Mislimo, da bo vsak ameriški Slovenec rad deloval za novo Slovenijo, ki bo, ko bodo enkrat urejene meje v Evropi, vsa pod eno streho, vsi Slovenci združeni v okviru ene vlade, ki bo njih lastna vlada. Kakšna bo oblika te vlade danes še ne moremo reči. Toda ameriški Slovenci so se toliko navzeli ameriškega načina vlade, da bi nekaj podobnega priporočali tudi za Slovenijo. , Torej, da si bomo na jasnem, v kakšnem pravcu bomo ali bi sodelovali za bodočo Slovenijo. Po našem mnenju bi bilo edino priporočljivo, da bi bila nova Jugoslavija ustvarjena po vzorcu nekake federativne države. To je, da bi imel vsak narod v tej državi, Slovenci, Hrvati in Srbi, in če bodo hoteli tudi Bolgari, svojo absolutno avtonomno državo, toda s skupnim parlamentom vseh teh držav. Edino ta način nove Jugoslavije bi bil sprejemljiv za ameriške Slovence in kolikor nam je znano, tudi za Slovence v stari domovini. V koliko bodo F^rvatje in Srbi sprejemljivi za tak sistem države, še ne vemo, toda če jim je za srečno bodočnost naroda, bodo videli, da bi bil edino ta pravi izhod, ki bo tudi enako pravičen za vse. Treba bo napeti vse sile, da se po tej vojni ne bo zopet Slovencev razsekalo med razne sosede. Tega ne smemo nikdar več dopustiti! In ker si upamo trditi, ali imamo vsaj upanje, da bo po tej vojni trajen mir in da se ne bo zopet tako kmalu ali pa nikoli več delalo novih meja, ne smemo zdaj zamuditi prilike, da si priborimo vso slovensko zemljo nazaj. Ako zamudimo to priliko sedaj, bo kompaktna slovenska zemlja izgubljena za Slovence za vselej. Tega ne smerno nikdar in pod nobenim pogojem dopustiti. Da bodo naši čitatelji razumeli to borbo, na katero se bomo zdaj pripravljali, naj v kratkem ponovimo borbo, ki so jo borili slovenski voditelji z nadčloveškim naporom, da bi se Slovenci osamosvojili in postali na svoji zemlji svoj lasten gospod. To bo dom Slovencev, da jim ne bo treba iskati drugega. En del te borbe je bil izvršen, zdaj nas čaka druga, morda še večja, '.oda plačilo bo zdaj večje. Po tej izvojeva-ni borbi bodo končno šele sedli naši Slovenci k svojem lastnem ognjišču in sicer vsi Slovenci od italijanske reke Talja-mento, pa gori do Gradca, ki ga Nemci krivično nazivajo "nemški Gradec," o katerem nam pa pripoveduje zgodovina in ondotni kraji, da je ta Gradec pravi slovenski Gradec. Ko so v dobi Taaffejeve vlade bili Slovenci eden od opornikov vladne, če že ne Slovanom prijazne, pa vsaj ne sovražne politike, so si skušali urediti svoj dom tako, da ne bo treba iskati drugega. Šlo je sicer počasi, ni manjkalo nasprotovanj, nerazumevanja in ukoreninjenih predsodkov. Toda z vztrajnim delom in s trdno voljo so le dosegli, da so začeli Nemci in Italijani gledati nanje kot na sodržavljane, ki jim ne bodo mogli za vedno odrekati vseh pravic. Čim jih pa Hohenwartcv "železni obroč" ni več vezal k vladnim jaslim in je vedno huje pretilo nemško strahovanje, so se Slovenci ozrli.za drugimi zavezniki, ki so jih našli v svojih hrvatskih sosedih. (Dalje prihodnjič.) Ali vam je že znano, da bo 25. septembra "Lauschetov dan" v 23. vardi? Če še tega ne veste, si zapomnite sedaj, da se je Slovenski demokratski klub v 23. vardi odločil, da priredi lep program in ples v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. za vse prebivalce 23. varde. To bo v resnici nekaj posebnega, kajti nastopilo bo sedem orkestrov in sicer: Trebar, Pe-con, Jankovich, Vadnal, Inti-har, Malovasich in Sokach. Vsi ti bodo igrali brezplačno na tej mogel za katerega kakšno uslugo narediti. Ko sem se zopet nahajal v Jugoslaviji 1. 1931, kar je ravno minulo 10 let, sva se pa z dr. Trdanom popolnoma organizirala, od vlade sva dobila dovoljenje in posebne ugodne cene, da sva zamogla prepotovati vso Jugoslavijo. Več tednov sva bila na stalnem potovanju, potovati pa s takim odličnjakom in učenjakom, ki je bil učitelj v šolah za zgodovino in za.zem-Ijepisje, se razume, da si ne bi mogel umisliti boljšega sopotnika kakor je bil dr. Trdan. Vse to potovanje je potem dr. Trdan tudi opisal kot potopisne črtice V Ameriški Domovini našim ljudem v veliko vese- prii-editvi. Na programu bodo nastopili naši poznani in priljubljeni pevci in sicer: v duetu Josie Lausche-Welf in Mary Udo-vich, Kovačičev radio kvartet in dekliški sekstet pod vodstvom Miss Karlinger.' Navzoč pa bo gotovo tudi naš častni gost gospod sodnik Frank J. Lausche. Prav vsi ste prijazno vabljeni na ta ples. Vsi stari in mladi pridite na Lauschetov ples v četrtek, 25. septembra, v Slovenski narodni dom. Vstopnina je samo 35 centov. S tem, da se udeležite tega plesa, boste imeli dvojno zadovoljstvo in sicer prvič, ker se boste dobro in domače zabavali v krogu svojih prijateljev in drugič pa boste obenem tudi pomagali v kampanjski fond našemu županskemu kandidatu Frank J. Lau-schetu. Vstopnice že lahko dobite v predprodaji pri vseh članih Slovenskega demokratskega kluba v 23. vardi ali pa v kon-fecijski trgovjni Mrs. Makovec v Slovenskem narodnem domu. Na svidenje, vabi Odbor. Ije in zanimanje, kar je napisal dr. Trdan je vsak rojak z velikim veseljem prebral in on je napisal veliko, njegova roka se ni nikoli utrudila, po dnevi je učil v šoli, po noči je pisaril stoterim ljudem! še dolgo potem, ko smo, se vrnili iz Jugoslavije, se je slišala beseda dr. Trdana po Amt-riki, pisal je v razne liste kot v Glasilo KSKJ, v Ameriški Domovini in "A. S." in pisal je cele pole papjirja na 4ih straneh njegovim in sicer številnim rojakom in rojakinjam po Ameriki. čudom čuda so ugibali, kdaj in kako je mogoče, da za-more on vse to storiti. Toda, kdor je pa prišel bližje kraja, kjer je dr. Trdan stanoval, ta je kmalu vedel koliko in kakšen počitek je imel dr. Trdan. Ko se je zora delala v zgodnjem letnem jutru je bil že v cerkvi, tako so pripovedovali o njem vsi, ki so ga poznali, bilje duševno in telesno delaven brez počitka, povsem le za dobrobit svojega bližnjega, kar ni mogel storiti druge dejansko je titoril v molitvi. Doktor Trdanu v slovo Novica, da je umrl profesor dr. France Trdan je tudi mene dirnila globoko v srce. V trenutku je stopilo pred mojo dušo vse, kar sva z njim dopisovala, potovala in se v drugih zadevah razumevala. Pred-mojimi očmi se je razgrnila sama blagost o njegovih delih; srce mi je zahre-penelo. Rad bi dal duška svojim izrazom, rad bi takoj napisal, toda jaz naj bi pisal za tako velikega učenjaka in odličnjaka! Ko potem nisem več potoval v Jugoslavijo se ni zveza z dr. Trdanom nehala. Kljub njegovim tolikim dolžnostim in opravilom, ki jih je imel, je bil pri tem vseeno naklonjen še dalje delovati za Slovence v Ameriki. V ta namen je med tem časom dospel v Ameriko, da se s tem bolj seznani z njegovimi ožjimi rojaki iz ribniške doline in okolice. Tukaj nam je pustil nezaben spomin, ko je prisostvoval pri veliki slavnosti v kulturnem vrtu, ko sta bila odkrita spomenika Cankar in Gregorčič. Kako smo bili veseli ga 'poslušati, ko nam je pri- Ne, ne morem! To prepuščam njemu bolj vrednim in učenim možem^ katerim so njegova dela bolj poznana in ki so zmožnejši pisati o možu, kakoršen je bil blugopokojni profesor dr. Trdan. Toda, bravci mi naj oprostijo, nekaj mi dovolite g. urednik vse eno napisati, kajti čutim se sicer nevrednega, pač pa dolžnega, saj je bil dr. Trdan moj tako iskren in priljubljen prijatelj in je zame storil toliko dobrega, da ga nikoli pozabil ne bom. Sicer imam pa še druge vzroke, da napišem o njem nekaj vrstic. Kar bom napisal ni v tem ničesar drugega namena, kakor samo to, da bi ljudje, ki ga osebno niso poznali in niso poznali njegovih del, vedeli, da je umrl najbolj zaslužen mož in največji ljubitelj trpečega našega naroda. Slučajno sem prišel do poznanja tega blagega moža s posredovanjem preč. g. kanonika Omana, ko smo potovali 1. i925 v staro domovino. Ko tega moža srečate enkrat in ste imeli ž njim razgovor ga ne povedoval na mikrofon v Pu-ritas Springs parku ribniške kratkočasnice in ko je drugod kamor je šel povsod kratkočasil svoje rojake in jih opominjal, da ne bi pozabili svoje drage domovine matere, Ko se je vrnil nazaj v domovino, je nadaljeval v domovini delo za nas tukaj, doma je posredoval, da smo vedno dobivali novih premičnih slik iz rodnih vasi in fara. Sam nam je pisal: "Sporočite mi, katere vasi in fare bi radi videli!" Za vse in na vse je bil pripravljen! Dvakrat se je podal na pot po vsej Notranjski pokrajini z slikarjem Mr. Tiš-lerjem, da smo dobili slike ka-lcoršne smo želeli. Tako sta slikala ob drugi priliki vso ribniško dolino, lončarje in rešetarje, kosce in žan^ji-ce ter druga dela na polju, vse za to, da bi rojaki v Ameriki domovine tako hitro ne pozabili. Bil je vodnik slikovnih posnetkov še drugod, kakor v Stični ob 800 letnici samostana, za pogreb škofa Jegliča in,Ko- morete več pozabiti. Od tedaj je ostal dr. Trdan osebni in iskreni prijatelj, to velja za vsa-koga, njemu je bil vsak in-on je bil vsakemu iskren prijatelj, S tem si je ta blagi mož pridobil srca vfeeh, ker je imel srce za vsakoga in sicer v tem,.če je le rošca, za Evharistični kongres. Krasna slika njegove direkcije je bila tudi slika iz božje-potne romarske cerkve Nove Štifte. Kako lepo nam je pripeljal v sliki njegovo sedaj pokojno mater iz njegove rojstne hiše v Sušju, kjer smo tudi pre- nočevali pred 10. leti. On sam se je vedno umikal kameri, le potem, ko sem mu za trdno povedal, da ga njegovi rojaki v Ameriki želijo videti, se je pustil tu in tam na sliki pokazati. V Ribnici ga vidimo kako se sprehaja na vrtu blagopokojne-ga dekana, Skubica z njim in z župnikom škuljem iz Dolenje vasi, sedaj sta oba z dekanom že odšla iz tega sveta. Na Notranjskem ga vidimo, kako je splezal na visoko gomilo ali su-šilnik detelje. V njegovi rojstni vasi ga vidimo, kako je privabil skupaj pred Marijino kapelico celo armado delavk in otrok z' delavskim orodjem in rekel: "Nu, zdajle pa greste kar vsi v Ameriko." Ta in vse slike z njegovim posredovanjem posnete, bodo o njem tu pričale nesmrtni spomin. Pri vsem tem je imel on samo eno željo in sicer to: Da bi rojaki domovine tako hitro ne pozabi-*li. On je vedel po čem strme in hrepene naši rojaki v Ameriki, zato je znal razbrati slike take, da se domovine bolj spomnijo, ko jo vidijo v živih slikah. Zadnje slike so bile iz Bele Krajine in pogreb dr. Koroše-ca, te so bile posnete v Beli Krajini 15. avgusta lansko leto in pogreb pa v decembru. Ne vem kako naj bi se zahvalil za toliko naklonjenosti! Ako bi to storil navaden delavec, ki je storil dr. Trdan, bi se temu nikdo ne čudil, toda ko je to delo pomagal vršiti ta odlič-njak in učenjak, ne morem drugače nego da z globokim spoštovanjem v imenu vseh ljubiteljev domovine zakličem njemu, sotrudniku in požrtvovalnemu možu s Večni spomin in večni mir Vam tolikanj zasluženi- dr. Trdan! Nezavidam Vam počitka pri Bogu, kajti tisočkrat ste si ga zaslužili! Storili ste več nego bi mogli še v sto in sto letih storiti, ker se ni zgubila nobena ura vašega življenja, da ne bi kaj dobrega storili, če ne dejansko pa z besedo, ki je bila vedno bodrilna, ali navduševal-na ali pa tolažilna in krepilna. Bivati v vaši družbi je bilo slast, učiti se od vas je bilo največje veselje! Na Šmarni Gori: Njegovo veliko veselje je bilo peljati potnike na visoko Šmarno goro. Tudi z mojo soprogo sta bila prijatelja, vselej, ko sta se zagledala, sta oba h krati rekla: "Kaj si rakla?" — "Nuč!" Takrat smo šli v stolp k velikim novim zvonovom na Šmarni gori in smo skušali nanje sami trije potrkavati. G. dr. Trdan je pograbil ta velikega in ga je gnal od line do line, moja žena je udarjala na enega in sam sem držal za dva. Kakšni glasovi so se valili po bregovih Šmarne gore ne vem, v stolpu je grmelo kakor v vojski ka-noni. Ta dogodek sva si s ženo ohranila v trajen spomin. Njemu so odzvonili mili ljubljanski zvonovi, odzvonili so mu prerano! Zelo bomo žalovali po njem, ki je bil po osebi in stanu tako velik učenjak in od-ličnjak, na drugi strani pa tako prijazen in pohleven kakor pastirička, vedno pripravljen za uslugo ne glede kdo je, ki bi kaj potreboval. Pri vsem tem pa dr. Trdan ni tega storil za kakšno odškodnino ali plačilo, ako je njega kdo kaj nagradil, je dr. Trdan to nagrado takoj naklonil revnim in potrebnim, ki so vedrjo stali za njim in iskali pri njem utehe in gmotne pomoči. Taki možje naj bi živeli! Žalujemo za njim in žalovali' bomo vsi, ki smo ga poznali! Umrl je! Umrla sta se dva druga dobrotnika ' našega naroda: Dr. Bonaventura Jeglič (katerega imamo tudi sliko pogreba) in dr. Korošec. Narod slovenski! Tvoji zvesti in iskreni voditelji legajo v prerane grobove in sicer v dnevih, ko bi jih narod najbolj potreboval! Tako je volja Boga in tako se je moglo zgoditi. Naj bo hvaljeno božje j ime. Blag spomin! Duši več-1 ni mir. Bog se usmili domovine in naših bratov. Anton Grdina --o-- Slovenski dom in poprave Dva meseca je že v teku delo poprav pri tej naši stavbi in koncem tega meseca bo pa tudi to delo izgotovljeno. Praktični načrti stavbe so pričeli dobivati priznanje tudi pri onih, ki so spočetka omahovali ali zmajevali z glavo. Sedaj je pa želja vodstva, da se s tem delom tudi zopet oživi ono navdušenje ali vsaj del istega kot je bilo tu ob začetku te stavbe. Med društvi in posamezniki vlada precej zanimanja, to se je posebno pokazalo pri tem, ko z razumevanjem pomagajo pri nakupu delnic. Sliši se tudi mnoge z povpraša-vanjem, kedaj se bo zopet pričelo s petjem in reorganizira-njem kulturnih ustanov. V ta namen se bo vršil sestanek v petek, 19. septembra. Vsakdo, ki se zanima za čitalnico, petje, dramatiko naj se udeleži sestanka. Tu imam posebno v mislih nekdanje aktivne člane pevskega društva Soča, Čitalnice, Lilije, mladinske zbore itd. Ko bo enkrat vse urejeno, se bo tudi lahko dobil prostor za vse. Poleg številnih sotrudnikov imamo v okolici tudi par nizkotnih kreatur, ki so so poslužili prilike ob razko-panem poslopju in so odnesli nekaj stavbenega materiala, orodja in društvenih potrebščin iz dverane. Ker se pa vse te ljudi pozna, zato naj se potrudijo prinesti vse1 nazaj na lice mesta, sicer se jih bo smatralo, da so to stvar ukradli, kar pa ne bo dobro zanje. Nekateri ljudje se vse prehitro spozabijo in se nitji ne zavedajo, da za par dolarjev reskirajo svoje dobro ime, ki ga ne morejo odkupiti za stotine dolarjev. Otvoritev spodnjih prostorov se bo vršila koncem tega meseca, otvoritev vseh dvoran pa enkrat pozneje, kamor bodo povabljeni številni gostje, kar bo še pozenje objavljeno. M. I. Lah. -o- Po sedmih letih Tekoči mesec se beleži se-dem-letni obstoj Združenih mladinskih pevskih zborov v Clevelandu. Da so tekom te dobe, te skupine stale v ponos elevelandski metropoli, ni govora, ako navedem par njih častnih nastopov kot na primer: koncert v Public Auditorium leta 1935, nastop na konvencijah SNPJinJSKJ, številni nastopi za Community Fund, YWCA, pri otvoritvi Jugoslovanskega kulturnega vrta, sijajen koncert v Soldiers and Sailors Memorial Hall v Pittsburgh, Pa., dne 11- junija, 1939 in še mnogo drugih . Da bi naštevala vse priznanja vredne nastope posameznih zborov, bi vzelo preveč prostora, toda omenim naj vsaj nekaj izmed njih, katere si zbori smelo štejejo v čast. To so spevoigre "Sirota Jerica," "Desetnik in Sirotica," "Vesna," "Mavrica" itd. Da so se vršile in uspele te prireditve, da so zbori prepevali vedno bolje, ima pri tem seveda največjo zaslugo pevovod-ja Louis Seme. Ne pretiravam, ako trdim, da je šlo preko 2,000 (dva tisoč) mladih učenk in učencev skozi njegovo pevsko šolo, tekom teh sedmih let. In gotova sem, da prav vsakemu pevcu in pevki ostane živo v spominu kak dogodi j a j v dobi, ko je živel pri vajah in nastopu v lepi slovenski pesmi, pa naj je bila doba še tako kratka. Za ta "živ slovenski spomin" gre priznanje tudi pevovodju. { Marsikateri ustanovni član, pe-j vec ali pevka teh mladinskih . zborov je'danes odraščen in po-, ročen. Odstopili so od zborov, t(3 odrasli so, poročili so Sft spominov na mladinske , ,f „„ i« v jim ne vzame nikogar 111 dar. In to je lepo Plači . j vodju! Ob sedemletnih dinskih zborov, želim trud8, nemu narodnjaku, PeV°^J Louis Šemetu še mnogo | hov in zaslug! Da so starši stali trfljl strani pevovodje, je no so se trudili, da se je , land lahko ponašal s ^ ki nima para v nobeni ^ metropoli. Glavni odbor^j 'izvoljen od zastopnikov ^ med zastopnikov vseh 1 ^ je vedno rabil vse svoje® napredek združenih r j torej po sedmih letih-pričakovati? Odgova«^ [ sami! u Za sedmo obletnico se ^ šila vrtna veselica n*, farmi dne 17. avgusta. ® malo pozno, toda v ^ | srčne hvaležnosti, orne.ns0! levredne prijatelje, ki ^ pomogli do uspešne PrlIJ( V prvi vrsti hvala ll8r j sijajno udeležbo. Za j prispevke dobiteljem ^ in sicer Mr. Andrew v M 5125 Stanley Ave:'iC Height, O.; Mr. Mau«%š Chicaksaw Ave.; Mr. 11 f 16903 Grovewood Avejj* John Bernot, 16001 jP Ave., in neimenovana * wooda. Double Eagle rif Co. (John Potokar, la® » velikodušno darilo, M 'M za podarjeno pecivo, Jp Žele za dar pevcem in,.J. J* ker se ni mogel udele^ jI ditve, vsem delavcem 'fj kam na pikniku in l.,]^!! Paul Klun in Miss j® bec, ki so prišli iz Pa., da posetijo Pikn ^ jo petje zborov, pomotoma izpustil3-oprosti in enako sP • hvalo. . Ob sedmi obletnici »j, mladinskih pevskih z odbor: ^ Ančka Traven. - Copatarjeva X potj Mr. John Brat iz 1 Oregonu je bil zel° trgovec in se je z ^jlij ljenjem dokopal jfli ja. Živel je v Ctrok ni imel, pač jo bila vse prej neg0'^ Bratova je nosila 1®P cita, čeprav bi l'1.' ^o prikladnejša. Sv0j jg)# je življenje hudo S V kakor je znal zunaJ ^ gično nastopati, tak° ^ji in ponižen je bil v kjer je imela Felic^j# edino besedo. Bra ^ ugajalo kajenje, £ pa je bil strasten *« ^ vzlic temu je zmag3 ^ m o zavoljo ljubek Brat v hiši odpo^j* ■ mu največjemu Potem je nesreč« ^ Felicita si njegoves ia preveč k srcu, ^^o^ da ji pripade vse nI ^ je. Tako mu .je 1,1 ' s/ vedala, naj odloči J roki. Oporoka je du k notarju, a ob fj so jo svečano odp1 v iii< je ga. Bratova P8^ Na skrivaj in na jefl^ jazi ji vi mož v ' d^ ku vrinil v oporO*■ j v. Vdova je postala i j t edina dedinja kaK kovala, toda Pod bo vsak dan po^aC p smotke hude soi"te'. pf^ , se ni mogla izog«1 '' fifVi d iti bi jih morala ^: sti prič — ali Pa sb dediščini. Samo ° / no, da je zavoljo ^ j^" na vse instance, kor da se solid^^ kojnim možem, 2 le. Hočeš nočeš h°Ao\f'J dan pokaditi tri « y kajti dediščini se hotela odreči. — PODPIRAJTE TBG I t H tančno ve, da sem Nemec in da me tam onstran imenujejo Old kShatterhanda. Mimogrede naj omenim, da je seveda vse izmišljeno, kar sem vam pripovedoval o svoji podobnosti s Kara ben Nemsijem. Tako mi, kakor rečeno, pravijo tukaj v Orientu. (Dalje prihodnjič) -o-— Najdaljši železniški predor v Zed. državah je Cascade predor, ki je dolg 7.79 milje. Saj ste njegov rojak in še nekaj druga povrh —." "Pravim, da no vem!" se je jezno obregnil. "Kaj me popra-šujete po imenih ,ki me nič ne zanimajo?" "Pa vas bodo zanimala, ko zveste, kaj je s tistim Ameri-kancem! Na mestu si namreč dam odrezati glavo, če mu ni prav tako ime kakor vam. Imenuje se namreč tudi Small Hunter, kakor sem se pravkar spomnil. Ali ne?" "Kako bi naj vedel —? Mr. Jones, še enkrat vam povem, pustite me pri miru s takimi imeni! Zoprna so mi!" "Meni pa niso," sem dejal vsiljivo. "Ker so namreč res zelo zabavna in zanimiva." V strašno zadrego sem ga spravil. Zvijal se je in ni vedel ne kod ne kam. Ni mi bilo, da bi ga še dalje natezaval. Izigral sem zadnjo karto. "In najzanimivejše" sem dejal, "je še nekaj druga. Ali morebiti veste kaj?" "Nočem vedeti!" . "O pač! Kar vam bom sedaj-le povedal, je namreč tudi za vas zelo važno. Jaz sem- nemreč tisti, ki je imel svoje prste vmes v Fort Ui^tahu, v Fort Edwardu in na haciendi del Arroyo, v Almade-mu in še marsikje drugje, jaz sem tisti, ki ima svoje prste vmes tudi topot. Ne uganete, kako mi pravzapjrav pravijo, ne tod okoli in v Evropi, ampak tam na divjem zapadu ki ga tu di nekoliko poznate?" "Ne vem —." "Jaz namreč nisem Jones, trgovec z usnjem in kožuhovino, Anglež iz Indije, ampak sem prav tisti Old Shatterhand, ki ste ga prej imenovali." Šinil je nazaj, kot da je stre-a udarila pred njega. "Old Shatt —." Sape mu je zmanjkalo, zijal je. Ni spravil mojega imena iz ust. 'Da!" sem se nasmejal. "Old Shatterhand mi pravijo na zapadu. Moje pravo ime je seveda drugo, pa to nič ne de. Saj vam je znano, da dobi vsak količkaj dober westman na zapadu svoje bojno ime? Zanimivo je, da so mi tudi tukaj v Orientu nadeli bojno ime. Pravijo mi namreč Kara ben Nemsi. Ime Jones je bila samo zvijača, ki smo se je poslužili, da bi vas preveč ne iznenadili. Old Shatterhanda dobro poznate. Saj ste prejle zelo ljubeznivo in vljudno povedali, da ima povsod svoje umazane prste vmes. In morebiti se je vtaknil tudi v vaše razmerje s kol agasi-jem Kalaf ben Urikom —." Preslišal je grozeče roganje. še vedno je buljil v mene ko odsoten. "Old Shatterhand! Vi, Mr. Jones, da ste Old Shatterhand —? Tisti — tisti — westman —? Ni mogoče —! Saj ni mogoče!" "Ni samo mogoče, res je. Nimam sicer izkaznice za to ime, tudi ni sile, da bi moral prav vam dokazati svojo istovetnost, pa vprašajte na primer Emeryja Bothwella, mojega prijatelja in vašega znanca! Prav dobro me pozna, mnogokaj sva ski!£>aj doživela na divjem zapadu. In vprašajte Kruger beja, čisto na- Očividec o začetku francoske revolucije Razburjenje v Parizu je bilo ogromno. Ni se hotelo poleči in je trajalo že 14 dni-, od tedaj, ko je bil odstavljen minister Necker. Po Parizu so se med ljudstvom širile vesti, da je vlada poklicala v mesto tuje čete. Tega se je množica v predmestju St. Antoine in okoli mestne hiše najbolj bala. Trg pred mestno, hišo je bil poln ljudstva. Volilni zaupniki so hodili med svojimi volilci in pomirjevali ljudi ter zanikali pretirane vesti. Vse ni nič pomagalo, ljudje so vso noč širili neverjetne vesti o tem, kako bo vojska zasedla ulico St. Antoine. Volilni možje so izjavljali, da ni za mesto nobene nevarnosti, ker ima mesto svojo meščansko gardo. Nikdo niti ne misli na to, da bi razorožil to gardo in jo zamenjal z redno vojsko. Proti jutru so začeli med ljudstvo deliti smodnik in orožje. Strašen je bil pogled na pijane dedce, ki so hodili med sodi s smodnikom s prižganimi pipami v ustih. Vendar nesreče pri tem ni bilo. Med množico se je med tem že razširil glas, da je pravkar v ulico St. Antoine — ulico obrtnikov in trgovcev, ki vodi proti mestni hiši — vkorakalo 15,000 vojakov. Seveda to ni bilo res, pred mestno hišo pa le vsakdo zahteva svoje orožje in svoj del, smodnika. Predsednik trgovskega ceha gospod de Fesselle je obljubil vsem orožje in množica začenja v zboru in zateg-njeno klicati: "Flesselle, orožje . . ." Na trgu de Greve je proti 8. uri razpoloženje naravnost vročično. Ljudje govore vsi križem, rja ni nikjer več orožja. V orožarni ga ni več, ker bi ga naj bili čez noč znosili v Bastil-lo. Orožarna pri Invalidih tudi nima več ničesar, vse je izpraznjeno. Ljudje še zmeraj vpijejo: "Orožje, orožje . . ." Volilni možje begajo med ljudstvom in oznanjajo, da so sklenili dvoje: poslati k,poveljniku Bastille zaupnike, ki naj zahtevajo, da posadka umakne topove, ki groze s svojimi žreli tja proti mestni hiši in. proti ulici St. Antoine; prav tako pa je odšlo"zastopstvo k poveljniku Invalidov, da naj da množici orožje. Odposlanec ljudstva de Cour-ny je odšel takoj v Invalide. Prišel je tja, ko je množica pravkar odnašala zadnje puške in sablje iz popolnoma izropa-ne orožarne. Ljudstvo je samo vdrlo v skladišča in jih izpraznilo. Izpred mestne hiše so odšli med tem časom trije zaupniki v Bastillo prosit poveljnika de Launaya, naj umakne svoje topove in posadke iz okolice trdnjave, spremenjene v ječo. Pred Bastillo, kamor so kmalu prišli, je bilo vse polno oboroženih meščanov, ki so samo vreščali. Mestna hiša je poslala v Bastillo tri vojake, častnika in dva podčastnika, ki so prišli med ljudi. Meščani pred Bastillo pa so bili prepričani, da 50 to vhuni. Vrgli so se nanje tn jih začeli pretepati. Dva sta ? težavo zbežala. Cez eno uro se je v mestno hišo vrnil odposlanec in izjavil, la ga je poveljnik Bastille de Launay sprejel zelo prijazno in izjavil, da bo takoj umaknil topove v notranjost dvorišča, po-adki pa ukazal, da naj se umakne za prve okope. Odposlanec Thuriot je še izjavil, da je zlezel na stolpe Bastille in ugotovil, da so res vsi topovi zaobrni jeni z žreli proti notranjosti srdnjave, posadke pa ni nikjer. Predlagal je de Launayu, da aaj se preda. Toda de Launay e izjavil,' da se s svojo maloštevilno posadko — imel je samo 70 mož posadke iz Invalidov in 30 Švicarjev — ne vda in se bo branil samo tedaj, če bo napaden. Ta odgovor iz Bastille je bil tako ugoden, da so volilni možje v mestni hiši sklenili proglasiti odgovor de Launaya ljudstvu s posebnim proglasom in izjaviti, da je vse v redu in da naj gredo ljudje domov, ker nikdo ne misli groziti pravicam pariškega meščanstva. Toda tedaj se zasliši od Bastille strašno vpitje in vzklikanje: "Vojaki so začeli streljati na ljudstvo. Kri čete v potokih—" Nikdo ni mogel poslej točno ugotoviti, k^ko je nastalo to vpitje in kdo ga je sprožil. Med pogajanji v mestni hiši in v Bastilli je ljudstvo okoli Bastille zmerjalo vojake in jih kamenjalo. Vojaki pa so ostali mirni ter se za psovke in nadlegovanje s kamenjem niso zmenili. To je množico opogumilo in hujskači so začeli siliti v ljudi, da naj vdero v notranjost poslopja. Toda most čez obrambni okop je bil v zraku in je bil dohod nemogoč. Bivši vojak Louis Tournay pa je tedaj s sekiro skočil skozi okop do mostu, zamahnil po verigi in most se je s truščem spustil jia cestno stran. Ljudstvo je zatulilo od navdušenja, vdrlo čez most v notranjost in nikdar nikdo ni mogel ugotoviti, na kateri strani je padel prvi strel. Ko sem prišel pred Bastillo, so bile ulice polne dima in ranjencev. Krogle so švigale nad nami in se zabijale v stene in strehe. Topovi so zamolklo doneli. Od mestne hiše se sliši zamolklo udarjanje rednih korakov: poveljnik meščanske gar* de Hulin, lastnik pralnice v ulici La Briche, ji poveljuje. Vsi so postrojeni v pravilno vrsto in s seboj vozijo tri topove, ki so jih zjutraj ugrabili v Invalidih. Hitro so se razvili v bojno črto, toda požar slamnatih ovir jim ovira pogled in prodiranje; Neki častnik mestne garde pa se hrabro zažene v goreče ovire in jih pretrga. Skozi odprtino lahko vdro na prva dvorišča meščani z nabasanimi topovi. Dvorišča so že napolnjena z mrtveci in ranjenimi. Po 4. urah borbe je zavihrala bela zastavaWii'dtf an jem stolpu Bastille. Dolgo se zato ni nikdo zmenil in klanje traja naprej. Glavni notranji most je še v zraku. Tedaj se ob odprtini mostu pojavi bel listek. Na obeh straneh neha streljanje. Mestna garda z meščani sporoča posadki, da ima še 20, 000 kg smodnika, ki ga bo spustila v zrak, "da bodo posadka in meščani zleteli v zrak, če se trdnjava ne preda." Šele na to opozorilo se začne počasi spuščati glavni most. Najprej so spustili le majhno brv, voditelji mestne garde pa zahtevajo, da se spusti tudi veliki most. Vse je vdrlo nato v notranje dvorišče. Švicarji še niso bili vpleteni v bitki, meščani pa jih niso spoznali, ker niso bili v svojih rdečih oblekah. V sivih oblekah so bili takšni kot jetniki.' Množica jih ni prepoznala. Bilo je že ob petih popoldne. Množica je privlekla na dvorišče pos'tarnega moža v sivobeli obleki. Strašne smrtne grožnje so zavele od množice. Poveljnik mestne garde Hulin je priskočil, da bi rešil poveljnika Bastille de Launaya. Toda množica je njega samega strašno pretepla, ko je silil med njo. De Launaya hočejo odvesti v mestno hišo, toda že mu je nekdo s strašnim zamahom sablje snel polovico las. Kri lije z glave po vsem telesu, vendar ga vlečejo naprej proti izhodu. Pozneje so pripovedovali, da so ga ubili na poti proti mestni hiši, drugi pa so govorili, da se je mrtev sesedel na trgu de Greve. Nekoliko pozneje sem videl njegovo glavo, pritrjeno na sulico. Njegov kuhar je pripovedoval, da je bil že mrtev, ko so mu odsekali glavo in jo pritrdili na sulico. Kuhar mi je še pokazal kratek kuhinjski nož in rekel, da je s tem nožem odrezal glavo. Ko sem ga vprašal, zakaj je to storil, je odgovoril, da se je v svojem poklicu navadil "meso rezati." Na trgu de Greve je kmalu ležalo 7 trupel, večinoma brez glave. Vsi so bili vodilni častniki in poveljniki v Parizu. Proti večeru so nosili na sulico na-taknjeno tudi glavo de Flesse-lea, predsednika trgovskega ceha, ki so ga zaklali na mestnem stopnišču, ker ni priskrbel orožja množici. Njegovo glavo so nosili po ulici v isti vrsti z de Launayevo. Množica je ubila tudi podčastnika Becarda, ki je de Launay ju preprečil bakljo vreči v smodnišnico in tako Bastillo pognati v zrak. Tako je padla Bastilla, toda ljudstva ni osvobodila strahu in obupa. Kajti množica je še dolgo iskala orožje in hodila oborožena okoli več let." Tako se je pred 150 leti začela francoska revolucija. ■ --o-- Predsednik Roosevelt je določil -pomoč Kitajski v boju zoper Japonce. V Burmo pošu Ijajo dtfe ameriških bojnih letal, katere tam sestavijo kitajski mehaniki pod nadzorstvom ameriških inženirjev in katere potem preiskusijo tudi ameriški piloti. kapuco in obul si je visoke klo-bučevinaste škornje, ki so ga napravili znatno višjega, kakor je v resnici. Izposodil si je tudi ovčji kožuh, tako da ga v temi nihče ne bi mogel spoznati. Gostilničar mu je končno dal še pištolo. Tako opremljen je odšel proti svoji hiši ob robu vasi, a vsako spremstvo je odklonil. Doma je bilo vse temno, čeprav je hči običajno čakala očeta, da se vrne domov. Ali je bil blaznež nemara že tu? Previdno se je Svendsen splazil v temno vežo. Tisti trenutek je zasvetila luč. Na koncu hodnika je stala vsa bleda Svend-senova hči. Komaj je zagledala nenavadno postavo v ovčjem kožuhu, s kapuco in visokimi škornji, je dvignila samokres in sprožila vanjo vse krogle. Svendsen se je zgrudil na tla, preden mu je bilo mogoče, da bi se dal spoznati. Bil je že mrtev, ko je mlado dekle z grozo spoznalo, da je z njegovim lastnim samokresom ustrelila svojega očeta. Tudi hči je bila v radiu slišala svarilo. Oborožila se je z očetovim samokresom, se postavila v temni sobi na stražo in ko je zagledala preoblečeno veliko postavo, ki je držala pištolo v rokah, ni dvomila, da gre za blazneža, ki so ga bili napovedali. Kratko potem je policiji uspelo, da je pravega moža zajela v bližini Svendsenove hiše in ga po kratki borbi obvladala. Ko so stopili v hišo, pa so našli hčer nezavestno poleg očetovega trupla. Ubila je prav tistega, ki ga je hotela rešiti, in tako se je zgodilo menda prvič, da je imelo svarilo po radiu popolnoma drugačen učinek, nego so nameravali. MALI OGLASI Zobozdravniški urad se odda Odda se zobozdravniški urad s 4 modernimi sobami; vse udobnosti: čakalnica, urad, toilet in kopalnica. Vse v prvovrstnem stanju. Vprašajte na S409 Superior Ave. (218) Dobre delo dobi Moški dobi delo, da bi s tru-kom razvažal pohištvo. Zglasi naj se pri Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave. (217) Grocerija naprodaj Proda se grocerija, ali pa se zamenja za stanovanjsko hišo. Trgovina je v slovenski naselbini. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (218) Pomotoma je ustrelila lastnega očeta V neki gostilni norveške vasi Vorstvaaga je sedelo nekoliko mož pri kartah, ko je gostilničar odprl radio, čez nekaj časa je napovedovalec glasbeno oddajo nenadno prekinil in njegov glas je velel: "Pozor! Pozor, poslušalke in poslušalci iz Vorstvaaga! Gre za človeško življenje! Z avtomatsko pištolo oborožen mož, ki je po vseh znakih sodeč zblaznel, je na poti v Vorstaag. Kakor se je izrazil, hoče tam ustreliti očima svoje žene, nekega Roal-cia Svendsena. Posvarite Svend-sena! Policija je nevarnemu D) užina De Angeliš, H je 2h ur na da,n zaposlena v obrambni industriji pri General Motors v M end,en, Conn. Od leve na desno so: Louis, Carmell, Pasqvale, oče Gennaro, Helen Leah in Alf (ms. Oče in tri hčere delajo podnevi in ostali pa delajo ponoč., človeku za petami, a doslej ga ni mogla prijeti." Eden izmed igralcev je pla-^ nil prestrašeno pokonci. Bil je' tisti Roald Svendsen, ki mu je veljalo svarilo. Gostilničar mu| j(! svetoval, naj bi ostal čez noč, v gostilni, toda Svendsen je ho-! tel domov. Doma je bila nje-j gova mlajša hči sama in morda j bi se besnež.znesel nad njo, če j bi njega samega ne dobil. Od-1 šel je tedaj "domov. Prej pa se je po nasvetu svojih prijateljev malo preoblekel, za primer, da bi se na cesti srečal z blaznežem. Na glavo si je nataknil Beer parlor naprodaj Proda se Beer parlor, ki ima D-2 licenco. Nahaja se v slovenski naselbini. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (218) Sobe v najem Odda se v najem 3 opremljene sobe za fante, vsaka zase. Naslov se izve v uradu, tega lista. (,218) Lepo stanovanje Na E. 73. St., 2558 se odda pet moderno dekoriranih sob. Idealho za mlad zakonski par. Najemnina jako zmerna. (217) PREPARE YOUR Heating System NOW ! Neiv Furnaces for Coal, Gas, Oil, Hot ivater or Steam. Resetting........................$12.00 Cleaning ........................$4.00 Air Conditioning, Tinning and Roofing Carpenter work, Complete Remodelling EASY MONTHLY PAYMENTS MASON HE.ATING CO. 1193 ADDISON RD. ENdicott 0487 iiajj a ttisel mi seveda ne ^ittie bi tajil Cul sem že Sak , . pa to vas bri- No kakor bodete kma- "Iste toro" 0 Je bil Thomas ^ ie bil." ; a tudi slepar in morije H/r V ' iV|ar mi je kaj je Ho Aa lHatj vam ni mar —! t te«.- 'Se morali za prete- C^eka! lati' kaJ se je zgodilo v ^hu?" ji/vi veste?" se je nehote El • ^tiifi-6' se •I'e in pri~ t ai sam ve za tisti do- Ive Utj|. m/' sem odgovoril. sWtat!stikrat V Fort Uin-iieij Pa zasačili so ga Ij'j Prepiru je ustrelil IjV> dVa vojaka. Ali ni •Na,'1; 1 lHsil °dgovoril z navi- C^ostjo. Nil kse je pojavil v Fort 4* ' Kar gotovo tudi sami Ji *Je obregnil: % • poprašujete? 6 Ze' da me mož čisto Sii?embolj-In tudi vas ^šp^1' vam povem, srcu. Votlm- J'e prignal ■Itij,, d kot ujetnika neki Hii Je ime —. hm, kako «8110 »me?" ij^hand." !rCP°mnilsem se! Old H u l6 bil Ali ni bil ti-C?cil tisto maza- ;Ntva Harryja Melto-Ste že kedaj ,>de v tistem rudni-f mu Pravijo ne?" r1(1 Sh 5;,VS?'.atterh,and se je y^.^lton," sempo-"ima sina>ki r an — iji'fetft v mene. Ce*uje se- h, \ ^enuje'? More_ K, ime?" 41 biCUdno! Resne korali vedeti! jih je dosti, ki bi jo z veseljem vzeli, če ne v naši vasi, pa kje drugje. Dote bo imela več kakor marsikatera z dosti večjega grunta. Marija je prebledela. Torej omožiti jo mislijo. Ta namen ima oče. In vedela je, da oče tudi stori to, kar sklene. Od Andreja jo hočejo za vsako ceno odtrgati. O, če bi vedeli, da to nja velika. . j Nekaj časa je strmel,j jo siromaščino, Poten?., spet rekla sama Pri se i "Ne, ne boste me o«^ Izpod postelje je P pleteno košaro, ki Je 18 la že nekaj let, ne da ' kdo uporabljal. Qbn^ in začela vanjo meta trebnejše reči. Nek®J| nekaj oblek. V skri"H tudi majhen mošnji^ spravljala denar, ki \ prihranila. Saj je 111 dobila kakšno darilo. (Dalje prihodnF ni mogoče, da to ne sme in ne more biti! če bi jim mogla in smela to povedati! Tedaj se je oče spet spomnil nanjo. "Kod le hodi?" je jezno dejal. "H kosilu bi pa že lahko prišla ob pravi uri. Menda ima slabo vest . .." Da, Marija je imela res slabo vest, toda med tem se je že tudi odločila. Ne, ne bodo je omožili. Prekrižala jim bo načrte. Vedela je že, kako bo to storila. Še danes. Počasi je stopila k svoji skrinji in jo odprla. Kaj malo je bilo v njej, čeprav je bila skri- LOVCI, POZOR! Gornja slika nam predstavlja francoskega državnika Pierre Laval-a, ki je zagovarjal sodelovanje Francije z nacijsko Nemijo. Zato pa so ga zadele napadalcev e krogle v Versailleju ob priliki pregledovanja prostovoljcev za boj proti Rusiji. GRDIMA HARDWARE GLAVNI STAN ZA ŠPORTNIKE 6127 St.Clair Avenue igJ Odprte vsak dan cd 8 zjutraj do 7 zvečer, cb sredah samcj^y DEKLETA IN ŽENE! y Ali veste, da si boste prištedili precej denarja, če* J za bodočo zimo fino STERLING SUKNJO ali fv naravnost iz tovarne? Sedaj na Will-Call pr>,: STERLING SUKNJE so od.......$14.50 FUR-COATS so od...............$69.00' Ne odlašajte, samo me pokličite BENNO B. LEOSTlG ENdicott 8506 1034 Addison Rd. .REENLAW © & , Newfoundland ^^^EUROPC. JD ICELAND CANADA, Gibrai'ti Bermuda Atlantic Oceon fc'K Miami«V, Dakar Br. Gambiai fSOUTH AMERICA —Existing Air Ferries Proposed Air Ferry Numbers show air mileages_ ROLANDUS WEST k VA., NAZNANILO EN ZAHVA^ Globoko žalostni naznanjamo sorodnikom in P1'^'^ Jj"" no vest, da je Bogu vdan za vedno preminul naš nad soprog, oče in sin. Frank Turstf The Buffington Island, monument is on Route 124 east of Pomeroy Morgan's Raiders in Ohio from "History of Ohio" (1888) Pokojni je bil rojen leta 1898 v vasi Bezuljak. * 11J pri Cerknici. Preminul je 14. avgusta ter bil. p cerKvV / Zeletove pogrebne kapele, po opravljeni zadušnici v ,iS{e fJ\ Vnebovzete na Holmes Ave., na Kalvarljo pokopai^ avgusta dopoldne. Bil le 61an društva Ribnica, št. 1« -J štva Lunder Adamič, št. 20 SSPZ. Poleg globoko žai^jjji ^ in hčerke zapušča tukaj mater, štiri sestre in več ft nikov. ,„. Najlepše in iskreno se želimo zahvaliti vsem o""'' v žili vence ob krsti pokojQega, onim, ki so darovali.z■ 0 i> kakor tudi onim, ki so dali svoje avtomobile brezp' ^Najlepša hvala častiti duhovščini fare Marije ^"ftf^ opravljeno zadušnico, podelitev svetih zakramentov > ter cerkvene pogrebne obrede. m0 t iskrena hvala sosedom in prijateljem za izda .to tolažbo med boleznijo in ob času smrti pokojnega. g0 p> f Hvala vsem onim, ki so prišli pokojnega kropil. poK^V čuli. nas tolažili in onim, ki so pokojnega spremili ^ ^t5 * k večnemu počitku. Stotisočera hvala vsem za vse, dobrega storili. V^V"; Ljubljeni soprog, dragi ata, ljubljeni sin in bra;,ati pjrt. ko prezgodaj si legel k večnemu snu in nas pustil taVmjU Pr j f blagimi spomini. Solzno oko rosi svežo zemljo v, n\a i>9 Vsemogočnemu: Mir Ti bodi'na božji njivi do svidew dami! ' Žalujoči ostali: ANA TURŠIČ, soproga. ANN MARIE, hčerka AGNES TURŠIČ, mati. Cleveland, O., 17. septembra, 1941. j^k FAMOUS OHIO BATTLEFIELDS ko bodo preprečil. Tu ni prava rešitev. . Štel je v mislih dneve, ko bo J moral odriniti k vojakom. Samo še sdemnajst dni je dotlej. 1 Sedemnajst kratkih dni. Nič se ne bo dalo dotlej urediti. In začutil je isto kakor Marija. Da nima nikogar, ki bi se ^ mu mogel zaupati, da nima člo- ^ veka, ki bi mu lahko potožil svoje težave in si poiskal pri njem dobrega nasveta. Zato je postal še bolj čemeren. Zvečer se je odpravil od do- , ma. Ko je snel klobuk z vrat, ga je oče takoj povprašal: "Kam pa si namenjen? Ali greš vasovat. Pazi se!" Andreju je zavrela kri. Hotel je očetu nekaj odgovoriti, da ne bo nikoli več govoril na , takšen način z njim, toda v poslednjem trenutku se je premagal in je molčal. Samo na pragu je še rekel: "Ven grem! Saj sem že dovolj star, da mi menda ni treba prositi za dovoljenje." Nič drugega. Oče je še nekaj zagodel za njim, toda Andrej njegovih besed ni več slišal, ker je bil že predaleč. Noge so ga same zanesle proti kozolcu. Tam je čakal več kakor pol ure, toda Marije ni bilo od nikoder. Spet je nesel hlapec mleko v šolo. Ko ga je videl, da se vrača, je že hotel stopiti k njemu in ga vprašati, kaj je z Marijo, pa se je zadržal. Kaj si bo le hlapec imis&l? Morda bi pri Kačarjfevih povedal, kaj mu je Andrej rekel in bi s tem le še vse bolj zmedel. Noč je že bila, ko se je vrnil domov. Samo še šestnajst dni! — ta misel ga je mučila. Drugi dan je šel že čez dan na vas. Za vsako ceno je hotel govriti z Marijo. Samo da ji reče nekaj besed, da vsaj nekaj zve, kako je z njo. Sam še zmerom ni vedel, kaj bo storil. Popoldne jo je le videl samo pred domačo hišo, kjer je obešala perilo. Bila je rdeča oko-I li oči in videlo se ji je, da je morala jokati. Rad bi bil stopil k njej in jo potolažil, toda ni se upal. Dolgo je čakal, da bo morda prišla bliže, toda ko je perilo obesila, se je obrnila proti hišnim vratom. Tedaj je tiho požvižgal. Hlastno se je obrnila. Dobro je poznala njegov žvižg. Nekaj kakor nagel nasmešek ji je šinilo čez lica. Torej Andrej le ni pozabil nanjo. Išče jo. Gledala je proti njemu, šele potem ga je opazila in vprašujoče pogledala. Ni se zganil. Tedaj je šla proti njemu. Prej se je še ozrla na vse strani, da bi videla, ali je kdo ne opazuje. Andrej je stal za visoko živo mejo. Nekoliko sklonil se je, ko ■ je videl, da ga je Marija že zagledala. Ko je prišla k njemu, ' jo je hotel po navadi poljubiti, saj ni bilo nikogar v bližini, toda Marija mu je samo odkimala. "Marija, kaj je?" jo je tiho vprašal. "Pri nas že vedo," je zamišljeno odgovorila. "Ali so ti kaj rekli?" "Zaenkrat še nič prehudega," mu je priznala, "toda bojim se, kaj še bo . . ." "Tudi jaz se bojim," ji je priznal. "Pri nas je vse tako napeto, da utegne počiti. Oče me skoraj ne pogleda. Nobene besede o tem se ne upam izpregovoriti z njim. Z materjo pa tudi ni nič. Ali boš zvečer prišla? Morava se pogovoriti," ji je dejal, ko je videl, da postaja od strahu že nestrpna. Obljubila mu je, da pride. Potem je šla nazaj proti domu. On pa se je počasi odpravil svo- OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 27S0. MIRKO BRODNIK: Ljubezen ne umre Vesela je bila, da je najprej govorila z materjo in da očeta ni bilo poleg. Upala je, da še ničesar ne ve in da ga bo že mati pomirila, če bo kaj zvedel. Tisti večer ni šla h kozolcu, da bi se pogovorila z Andrejem. Bala se je, da ju ne bi spet kdo videl. Sklenila pa je, da poj de tja drugi dan prav zanesljivo. * * # Andrej je bil drugi dan zelo slabe volje. Vse ga je skrbelo. Očetu je pomagal pri delu, toda izpregovorila nista med seboj niti besedice drugega, kakor to, kar je bilo pri delu potrebno. Zavedal se je, da so njegove sanje o prevzemu posestva zdaj pokopane in da bo moral iti k vojakom. To ne bi bilo prav za prav nič hudega, če ne bi bil tako vezan na Marijo. Potrpela bi pač oba. Toda ona nosi njegovega otroka pod srcem in kmalu bo njena sramota razkrita. Vsi bodo padli po njej, on pa ji ne bo mogel pomagati ker bo pri vojakih. O, kako je klel vojaško suknjo, ki mu je prekrižala vse načrte! In očetu se tudi ni upal povedati, kaj je storil. Nagnal bi ga, še norčeval bi se iz njega. Kaj naj stori, da bo vse dobro? To vprašanje se mu je zarezalo kakor nož v misli. In ni vedel odgovora, ni našel izhoda iz svoje zagate, če bi se z Marijo na skrivaj poročil, preden pojde k vojakom? Toda kako naj to uredi? Domači župnik tega ne bo maral storiti, vse se bo razvedelo in poro- V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA, SINA IN BRATA Joseph Hočevar ki nas je moral za vedno zapustiti dne 17. septembra, 1940 Eno leto hladni grob Te krije, in spomin nam žalosti srce, počivaj v miru, blaga duša, in prosi ljubega Bega za nas. Žalujoči ostali: SOPROGA. SINOVI in HČI. STARŠI in BRATJE. Cleveland, O., 17. septembra, 1941. jo pot. Dolgo je hodil še okoli ' in premišljal, kaj mu je storiti. Srečal je več svojih prijate- ; ljev, ki so ga hoteli ogovarjati, . toda ni se mu ljubilo govoriti z njimi in odpravil jih je. Nato je šel pomagat očetu, ki je oral njivo, da bo posejal ozimino. Toda tisti dan se je zgodilo še nekaj, kar je zelo učinkova-lo na razplet naše zgodbe. Marija je upala, da je doma že vse opravljeno z materino pridigo, pa ni bilo. Prizor na sejmu je moral imeti več gledalcev, ali pa je bil edini gledalec tako dobrega srca, da je zgodbo raznesel po vsej vasi. Dobri ljudje so jo prinesli tudi staremu Kačarju na ušesa. Da on ni bil zaradi nje preveč navdušen, si ni težavno misliti. S Podbregarjem ni bil nikoli preveč prijatelj, zlasti pa' ne, kar sta se tožarila zaradi neke m^je. Marija je bila njegova edinka in že dolgo je na skrivaj premišljal, komu bi jo dal za ženo, da ne pojde posestvo v nič. Saj ni bil siromašen. V mnogih letih dela si je nabral prav lepe denarje, zlasti ker je bil sam zelo skromen, njegova družina pa tudi. Nekateri so kar naravnost trdili, da je skop. To bi skoraj lahko potrdili, saj se je na vsem videlo. Marija je morala vselej dolgo moledovati, preden je dobila kakšno novo obleko, žena pa prav tako. To je bilo kar čudno, in nekaterim ljudem se je zdelo nerazumljivo. Saj je moral Ka-čar vedeti, da bo po njegovi smrti gospodaril na njegovem domu tujec, ker lastnega sina ni imel. Zato bi si časih že lahko kaj privoščil in mu ne bi bilo treba tako stiskati z denarjem. Da ne zaidemo predaleč, — Kačar je torej zvedel, kaj je bilo v mestu. V prvem trenutku ga je pogrelo, in ni vedel, kaj naj stori. Potem pa se je obrnil in šel tfiml domu, da bi se znesel nad Marijo. Marija je bila v svoji izbi, ko je oče stopil v hišo. Ker je ' imela slučajno odprta vrata, je : slišala vsako njegovo besedo. "Kje je dekle?" je vprašal 1 svojo ženo. "Dekle?" Kačarica je misli-" la, da Marije ni doma in je re-' kla: "Menda je šla ven. Nisem je i videla." • "Lepe reči počenja," je zagodel Kačar. "K meni pa hodijo ljudje in mi vse škodoželjno nosijo na ušesa." "Kaj pa je bilo?" je vprašala Kačarica, kakor ne bi bila ničesar vedela. "Ali ne veš? Takšna sramota! S Podbregarjevim . . ." "Kaj?" je nedolžno rekla Kačarica in ga pogledala. "Menda se je smukal Podbre-garjev okoli nje. Dišalo mu je ... In na sejmu sta-se z deklino dobila. Pa je prišel stari Pod-bregar in nakuril vpričo ljudi oba. In Marija, ki sem mislil o njej, da je pametna ... pa mi gre počenjat take reči . . ." Marija, ki je skozi odprta vrata svoje sobice vse slišala, ■ se je stresla. Zbala se je. Kaj ' bo, če jo oče zdaj zapazi, če pride po stopnicah in jo zagleda? Vedela je, da v svoji jezi na nič ne misli. Tedaj se je spet oglasila Kačarica : "Kaj pa misliš narediti? Saj se ne da nič pomagati." "Deklino bom vzel v roke," je jezno odvrnil Marijin oče. "Ce ne bo nič zaleglo, jo bom pa magari od doma odgnal. Bolje je, da je ni, kakor pa da bi nam delala sramoto. V naši hiši je še ni nihče, in ni treba, da bi jo prav ona. In naj pametneje bo, ' da ji hitro poiščemo moža. Saj Od države Ohio smo dobili obvestilo o spremembij postave. Prva je ta, da bo lovska licenca od leta ^ 1 javna do 31. avgusta, 1942. Lov na veverice se okraju Cuyahoga v pondeljek, 22. septembra in . J do 30. septembra. Štiri veverice se sme ustrelit' , toda po prvem dnevu jih ne sme imeti noben veC ; kot osem. ^ Ako nimate lovske licence, jo lahko dobite pri ilii?'. J tudi veliko zalogo strel jiva še po lanski ceni in ^ pravkar prejeli, tako tudi lovske suknje, hlače. c® ,j sove za naboje, telovnike, puške in sploh vse, ' j potrebuje. Se vam toplo priporočamo • Gornji zemljevid nam kaže s pšicanfo označene zračne poti preko severnega Atlantika, a predsednik Roosevelt pa hoče, da bodo vse ameriške pošiljatve varno dospele v Srednji Vzhod, ter da se izognejo vojni zoni{ zato je priporočana druga pot, ki je označena s črticami. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-S10 VENSKEGA BERILA "ENGHSIlrSLOVENK UCADER" kateremu je znizana cena ^ Q njj in stane samo: Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland^; THE BATTLE OF BUFFINGTON ISLAND—1863 After 1813 there was half a century—nearly to the month—during which Ohio was free from military invasion. Then in July of 1863 Morgan and his 2000 raiders swept across the state from west to east. Of little military significance in the whole story of the Civil War, Morgan's Raid was one of the groat cavalry exploits of history. For more than two years Ohio had anxiously watched the march and counter-march, the battles and campaigns of the Civil War from the protection of the Ohio River. No army could hope to force its way across this wide, 1000-mile-long barrier. Then in July of 1863 Morgan's Raiders, 2000 strong, crossed the Ohio into Indiana and turned swiftly eastward toward Ohio. Telegraph instruments madly clicked the message of his coming. Confusion and fear mounted as Gen. Morgan Invades Southern Ohio Morgan's men tapped the wires and sent messages of their own designed to delay and misguide their pursuers. Madly the 2000 galloped. As horses dropped from exhaustion, fresh ones were seized from the barnyards. Bridges were burned, small towns looted, orchards and gardens raided. Tied to the saddles were bolts of colorful calico. Reaching the Ohio border, Morgan swung sharply northward. He was not going to be trapped in the confusion of Cincinnati streets. Judah's cavalry had crossed the Ohio at Portsmouth to intercept the 2000 galloping men. Behind Morgan's army, General Hobson's Michigan troops were in mad pursuit. At least 50,000 men were converging to stop the raiders, now less than 2000 strong. But Morgan eluded trap after trap and fled steadily eastward toward Buffington Island where, he had been told, the water was low and he could recross the Ohio to join Lee in Aiirginia. It was July 18th, in the afternoon, that he approached Chester, Ohio. There he wasted precious minutes finding a native, who was forced to guide the raiders. By late evening he reached Portland, Ohio, and found earthworks confronting him. "Rest and attack in the morning," wefe the orders. More delay. At daybreak the action started. The earthworks were deserted. Preparations were made to cross the Ohio when Judah's men struck. Temporarily, Morgan was victorious. Then Hobson with other thousands joined in the battle. The retreat began. A charge by Michigan cavalry transformed the retreat to a rout. Some few crossed the river, some were captured, but Morgan and 1200 men broke through the cordon of troops and swept northward seeking a new means of escape. He was captured, a week later, near Lisbon, Ohio. Syo^HB 04M* t k no.12 counrcsv-stanoard on of ohio