Ste«. 206. o Ljubljani, g soboto, dni 9. septembra 1905. Leto mm. Velja po poŠti: ca celo leto naprej K 26'— xa pol leta „ „ 15"— w Četrt leta „ „ 6 50 U en mesec „ „ 2'2Q V upravništvu: si celo leto naprej K 20'— Si pol leta „ „ 10— m četrt leta „ „ 5 — 3i cn mesec 1-70 Za poSllj. na dom 20 h 8»a mesec. Posamezne štev. 10 h. Uredništvo Je V Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez ____dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se tie vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. VENEC Inserat!: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat 13 h za dvakrat ■ ■ • • 11 za trikrat .... za ve? ko trikrat 8 V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Političen list a slovenski narod CJpraVniŠtVO Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — _L_ Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. (JpravnISkega telefona Stev. 188. Današnja številka ima Prešernovo prilogo". NeKoj naše narodne bilance. Z začetkom jeseni se začenja v družabnem življenju nova „sezona", da rabimo tak bolehavi izraz za svoje zdravo gibanje. In 2ate je na mestu, da se ozremo nekoliko po sedanjem stanju kulturnih, narodnih in strankarskih stremljenj v slovenskem narodu, da si ustvarimo iz tega program za bodoče delovanje. Letna skupščina »Slovenske krščansko socialne zveze", katere obširno poročilo je našim čitateljemodprlo pogled v vseobsežnost in bujno raznovrstnost kulturnih stremljenj tega organizma, ki je vkljub svoji ogromnosti mladostnoživahen, je pokazala, da je zdaj težišče našega duševnega gibanja v izobraževalnih društvih. Vedno naraščajoča želja po izobrazbi in živo zanimanje za vse socialne in politične pojave, ki se opaža vedno bolj v našem ljudstvu, nalta je poroštvo velikega napredka, katerega je ^zmožen naš narod. Če pomislimo, da je zdaj organiziranih v naših izobraževalnih društvih do 13 000m«ž in mladeničev —in mladeničev je večina — ki vedno čitajo in agitirajo za dobro časopisje in koristno slovstvo, ki vneto poslušajo vsakovrstna predavanja in tudi sami že predavajo, ki ustanavljajo knjižnice, prirejajo pevske in dramatične predstave in se vzpodbujajo za vse, kar je vzvišeno in plemenito — če se ozremo na to izbrano armado, nas prešine veselje in ponos in dvigne se nam upanje v bodočnost. Koliko govornikov iz ljudstva je nastopilo le v Mariboru! To je kar kipelo vse mladih idej in navdušenja za prosvetno delo To je prva vseslovenska organizacija, in morda se ne motimo, če trdimo, da se bo razširila sčasom tudi na jug med Hrvate ter postala tako veliko kulturno jugoslovansko središče. Ce se ozremo samo na predavanja — koliko prosvetno delo je že to! V Ljub- ljani je vsak teden vsaj eno javno predava-vanje s prostimi debatami, včasih še mnogo več, ker vsako posamezno društvo skrbi za lastna predavanja. Izmed 130 Zvezinih društev prireja večina ob nedeljah javna predavanja. Skupni pregled, ki ga bo letos izdala »Zveza", bo podal zanimivo sliko tega res ljudskega dela. Želeti je, da se kmalu osnujejo pokrajinski odbori, ki naj skrbe, da se izobraževalna društva ustanove po vseh župnijah. Kar se drugod imenuje „Uni-versity extension" — to pri nas izvaja ta „Zveza" ne le v mestih, ampak tudi na deželi, in kar je glavno — vse iz lastne moči. Proti njej je osnovalo nekaj dijakov, ki stoje na ateistiškem temelju, „Prosveto" in »Akademijo", ki sta si stavili namen, razširjati materialistiško svetovno naziranje in pobijati krščansko misel. A njih delo je obstala že v začetku vkljub velikanskemu vpitju, ki so ga dvignili, preden so znesli svoje prvo jajce. Nimajo predavateljev in — nimajo poslušalcev. Kakšna .Edinost" se še ogreje zanje Vesel je napredek v dijaštvu. Slovensko krščansko misleče dijaštvo se mora zavedati, da je njegova naloga delati za naše ljudstvo. Zato se pa mora usposobiti, gojiti mora stik z ljudstvom, da mu neodmrč, in zato pozdravljamo sodelovanje dijaštva pri »Slovenski krščansko socialni zvezi". Cesar nam država ne da po šolah, to si ustvarimo sami po svojih svobodnih društvih z lastno močjo! # o * Narodnogospodarsko gibanje na Slovenskem je stopilo v dobo naglega sicer, a vedno bolj mirnega in umerjenega lazvoja. Uspehi posojilnic so krasni in po sodbi strokovnjakov presegajo daleč uspehe po drugih avstrijskih deželah. Ostalo zadružništvo pa si počasi z vsemi modernimi pripomočki išče krepkega temelja in si odpira pot na svetovni trg za boljši dohodek. Trdnjava in zaščitnica vse te organizacije je „Zadružna zveza", ki se je postavila na najširšo podlago in zbira zdaj v svoje okrilje ne le slovenske, ampak tudi hrvaške za- druge v Istri in Dalmaciji. Ker se ravno zdaj vrši prcces združevanja, smemo reči, da bo v kratkem obsegala „Zadružna zveza" 300 društev. In kaj pomeni to? Če računamo na eno zadrugo povprek po 200 članov, nam predstavlja to skupaj 60.000 članov, in ker so to večinoma rodbinski očetje, ki vsakega lahko štejemo za pet, obsega »Zadružna zveza" okroglo 300.000 oseb. Kaj pomeni to pri narodu, ki šteje vsega skupaj 1,300.000 ljudi, si lahko vsakdo misli. Jasno je, da je tu bodočnost slovenskega ljudstva. Zato se pa sovražniki ljudstva najbolj zaganjajo v to organizacijo. In sicer je njih prvi namen, da ljudstvo z lažmi in obrekovanjem izkušajo odvrniti od zveze. To je zdaj sploh edino delo liberalne stranke. Eden od teh žalostnih junakov je roval po Dalmaciji — brez uspeha, drugi so lagali po časopisju, denuncirali na državno pravdništvo itd. Bilo je zastonj in bo ostale zapisano njim v večno sramoto. Drugi način oškodovanja je pa ta, da izkušajo zadružništvo razkosati. Nekateri delajo to iz samoljubja, partikularizma ali koristolovstva. Drugi pa delajo to po zi-stemu, katerega namen je oslabiti moč ljudske organizacije. A naraščajoča moč zdrave ideje bo pregnala te netopirje in ustvarila mogočno jugoslovansko zadružno centralo, v kateri bodo prej ali slej združeni poleg Hrvatov tudi vsi Slovenci. Iz te organizacije bodo izšle slovenske narodno - gospodarske šole; tu se zbira sila, ki bo ustvarila premožnejši, mogočnejši rod, nego zdaj živi v naših pokrajinah. Iz naše bilance ne smemo izpustiti i z -s e 1 j e n c e v. Njih število znaša gotovo 100 000 do 120 000. Dozdaj so se številke štele pri nas kot izguba. A naša organizacija mora zvezati vse razkropljene člane našega naroda. Velevažne so v tem oziru resolucije mariborskega shoda, ki je razpravljal o izseljevanju s stališča narodne kolonizacije. V tem pogledu so naši bratje v Ameriki že mnogo storili. Obrniti pa mo- ramo pogled tudi v druge kraje, kjer nas čaka obilo dela ! * * « In slednjič še besedo o naši — p • -1 i t i k i. Ta nam je postala nekako zadnja stvar, ker vsi trajni politični uspehi ali neuspehi so slednjič odvisni od dela na drugih poljih. Katoliškonarodna stranka obsega danes gotovo devet desetin vsega slovenskega naroda. To pa zaradi tega, ker pristaši te stranke delujejo neumorno na vseh poljih narodne prosvete in s svojo požrtvovalnostjo in nesebično delavnostjo vlečejo mase naroda za seboj k vedno novemu napredku. Slovenski liberalci so se združili z Nemci, da jim ti režejo politični kruh. Skupno zatirajo slovensko 1 j u s t v o. To je glavni znak sedanjega položaja. Vsled gorostasno krivičnega volilnega reda je Ijudstv«^ v manjšini proti tujcem, ki zaničujejo njegov jezik, njegove običaje in njegov obstanek. Zato je dvignila pred štirimi leti katoliškonarodna stranka prapor obstrukcije. „Proč s krivičnim volilnim redom ! Ljudstvu pravice !" je bilo nje geslo. Že štiri leta hočejo nasprotniki i z -stradati slovensko ljudstvo, da bi se odvrnilo od katoliškonarodne stranke, /združeni slovenski in nemški vladni liberalci so vse storili, da bi ta namen dosegli. Dr. Tavčar je proglasil načelo: Liberalcem groš, klerikalcem knof! Tako se zdaj dela na Kranjskem! In uspeh ? Danes lahko rečemo, da je katoliško - narodna stranka podvojila svoje sile. Postala je slovenska ljudska stranka, ali bolje: ona je slovensko ljudstvo, in proti njej so le odpadniki in izdajavci. Nezadovoljnost, ki so jo hoteli vžgati proti tej ljudski stranki, se obrača proti sedanjemu zistemu v deželi. Dokaz ze to je učiteljska obstrukcija pri deželni konferenci, ki je pokazala, da je duh obstrukcije tako napredoval, da so celo učitelji odpovedali vladi pokorščino Treba je torej narediti zopet red v de- LISTEK. Tamburašica. Spisal J S. Na vrtu v gostilni sede gostje. Večer je^ Vroč julijski dan je bil in zdaj je hladen večer. Visoko gori šumijo vrhovi kostanjev. Okrog je mir; pri okroglih mizicah sede pri kozarcih piva meščani. Med mizicami se sučejo mlade točajke ter prinašajo pijače. Prijetno je tu. V sladkem zadovoljstvu se ziblje tam na stolu debel gospod v najbolj lahkotni poletni obleki in še si br iše pot s tolstega podbradka. Sedeti v hladnem večeru pri kozarcu piva, to mu je polovica življenja. Pri drugi mizi sedi cela vesela družba, tam uradnik s celo družino, tam nekaj mladih brezdenarnih dijakov, tu nekaj ponosnih častnikov, tam par bledih uradnikov. Vsi najdejo tu počitka in veselja. In tam v kotu sedi sam osamljen Makso Boran, jurist. .. Pred njim čaša piva in prazen krožnik. Bere časopis. Ne meni se za družbo — on je sam. Na vrtu se začuje veselo vznemirjenje. Makso Boran ne čuje ničesar — on bere dnevne novice. Vstopila sta na vrt dva — menda oče in hči. On ima kitaro in ona tamburico. Vsedla sta se k mizi nekako na sredi vrta, starec je razgrnil note — in pričela sta . . . „Oj djevojko, oj djevojko . . ." Vse je utihnilo, vse je mirno, vse posluša . . . Kako lepo ji hiti pesem izpod tresuljice . . . Častniki in dijaki so opazili njeno lepoto in delajo opazke o njej. Ona se ne meni za to. Res, lepa je. Bled obrazek z nekakimi mističnimi očmi, obkrožen s črnimi kodri, vitka postava srednje velikosti Nedolžnost in neka skrivna žalost ji sije na obrazu. Njena nežna, bela ročica ji komaj vidno drsi nad strunami lepe, okrašene tam-burice. Vse jo opazuje, vseh oči so oprte vanjo Tu in tam se čuje glasna pohvala in odobravanje. Oče je star. Ima sivo brado in resen obraz. Oba sta oblečena lepo, dostojno. Ona je razoglava, ima črno pelerino, in on je v črnem površniku. V krasni harmoniji ubira starec strune na kitari. Globoko zamišljeno zre predre v note in le zdajpazdaj se ozre skrivaj po gostih. Ona se ne ozira; gleda v note in z obraza se ji bolj in bolj bere tista otožnost; glasovi tamburice so glasovi njene duše, prevarane, nesrečno ljubeče duše . . . Končala sta prvo pesem. Glasno ploskanje, odobravanje in klici-živio se začuje po vrtu. Dijaki ploskajo najbolj, častniki pa opirajo svoje oči v tamburašico. Stari gospod pri čaši piva je pogladil z obema rokama svoj rejeni trebuh in prikimal z glavo. Vesela družba pri drugi mizi je veselo ploskala . . . Makso Boran nič ne ploska, on bere dnevne novice. In zadonela je druga pesem. Milo, milo odmevajo glasovi v tihi večer. Kdo razume te glasove! Mehkočutnega ali nesrečnega človeka bi objela melanholija in plačal bi z zadnjim krajcarjem, da bi smel poslušati dalje, dalje, cel večer, celo noč . . . Ia zopet so vsi vprli vanjo oči. Kaki glasovi hite izpod njene spretne, drobne ročice! Končana je pesem z istim uspehom. Ploskanje, odobravanje, pohvala, živio . . . Starec vstane in se prikloni na štiri strani. Novo ploskanje ... Ona vzame lesen torilček in grč od mize do mize pobirat denar. Vsi ji mečejo z veseljem svoje darove in ona se zahvali s tako hvaležnim pogledom in s kratko „Hvaia". In marsikdo bi rad vrgel še zadnji groš v njen torilček, samo da bi prejel še en tak pogled od nje. In tako je prešla vse mize, hvaležno pri-klanjaje se gostom na desno in levo. In tam pri strani je še sedel Makso Boran. Ni se menil za vse, on je še vedno bral dnevne novice. In približala se je njegovi mizi in — obstala. On ni vzdignil glave, kot da se ne meni za nič. „Makso", zašepetala je ona boječe . .. On jo je pogledal . . . Njegov pogled je bil resen, strog, neljubeznjiv . . . Zdelo se ji je, da se je zvrtil svet okoli nje. Debla kostanjev in mizice z gosti vred so za trenutek izginile, električne luči so se izpremenile v motno večerno svetlobo . . . Obrnila se je in odšla . . . Vedela je, da jo vsi opazujejo. Postala je nekoliko in se zavedla . . . In zopet je sedela na svojem stolu poleg očžta, zrla mrtve note pred seboj, izpod njenih prstov pa je vrela tiha tožna pesem. Ti glasovi!... Okrog vse tiho, vse mirno, vse posluša. Ona pa igra otožno pesem svoje duše. On jo tudi čuje, mora jo čuti, mora... Trepetajoči, tožeči glasovi so doneli po vrtu, njena roka je drsela sama od sebe po stru- želi. A kdo ga bo naredil? Oni ne, ki so krivi splošne desorganizacije! Oni se slepe z bengaličnim ognjem pijanih veselic in slavnosti, a to jih ne reši — padli bodo tje, kjer je prostor za odpadnike in izdajavce! Z mirnim srcem gledamo nasproti prihodnjim volitvam Cela vrsta prej liberalnih občin, ki je volila zdaj katoliško - narodne može, nam jamči, da bomo porazili prihodnjič sovražnike našega ljudstva. Zato le dalje — na delo! Tedenski pregled. Srbski listi so pridno vabili občinstvo, naj pohiti k Prešernovi slavnosti v Ljubljani. Mnogo odličnih Srbov se je odločilo za daljno pot, dasi imajo doma v Belgradu isti dan polno drugih slovesnosti n. pr. praznovanje polnoletnosti prestolonasledni-kove. V imenu belgrajske občine polože srebrn venec na Prešernov spomenik. Profesorsko »Društvo srMko" prinese velik venec iz aluminija s primernim napisom. — V LJubljani se je imela pretečene dni vršiti deželna učiteljska konferenca. Izvoljeni delegati so se sešli v »Mestnem domu", kjer so bili zbrani zastopniki šolskih oblastev. Delegati so v imenu vsega učiteljstva podali izjavo, da stopijo v obstrukcijo, dokler se ne povišajo in urede plače ter so odšli. Uradni list trdi, da se je učiteljstvo pregrešilo proti v postavi utemeljeni dolžnosti. — Kolera preti. Na Pruskem je obolelo do zadnjega časa okrog loo oseb, umrlo čez 3o. Zdravnikov pomanjkuje. — Razstava učil v Ljubljani je bila ves teden močno obiskana; slovesno se bo zaključila v torek dopoldne. — Vstaši v nemški Afriki so napadli tudi nekaj misijonov. — Vedno bolj narašča gibanje za splošno volilno pravico na Ogrskem. - Izvrševalni odsek ogrske koalicije je imel sejo; posvetoval se je o splošni volivni pravici ter o obtožbi ministrstva. Koalicija hoče zahtevo po armadnem jeziku zapostaviti ter pričeti boj proti ministrstvu. — Soproga stotnika Kavčiča je dobila patent za iznajdbo aparata, ki ohrani pecivo, kruh idr. sveže do 6 dni. — V Te-šinu je bil 3. t. m. velik poljski ljudski shod. Navzočih je bilo 6000 oseb Shod je zahteval enako- j pravnost pri sodiščih, poljsko učiteljišče, splošno ' enako in direktno volivno pravico, — V Mariboru je bilo v ponedeljek zborovanje „Krščansko socialne zveze", ki se je srečno izvršilo ob velikanski udeležbi. Navzoči so bili zastopniki vseh slovenskih dežela in pokrajin, samo iz Kranjske čez 300 mož in mladeničev. Nemci, oziroma nemškutarji mariborski so plašili in strašili po časopisih, vprizorili pri dohodu Kranjcev otročje-smešno demontracijo, za katero se ni nihče zmenil, saj se Slovenci nismo šli pretepat, pač pa učit in vzgojevat (seve ne po zgledu mlečnozobih hajlovcev). Možatost vrlih udeležencev so občudovali celo pametni Nemci, — Pri pozdravnem večeru se je občinstvo kar trlo. Godba, petje, tamburanje, navdušeni govori in pozdravi — vse se je komaj krstilo. Predavanja, razprave, in razgovori, ki so bili i a sporedu naslednji dan, so bili tako zanimivi, tako poučni in koristni, da so navzoči brez posebnega truda vztrajali dvakrat po 4 ure v natlačeno polni, krasni dvoraniNarodnega doma". Tudi neprijatelji kršč. soc. organizacije so morali priznati radi neradi: „To je delo za narod!" »Slovenec' je med tednom prinašal dolga poročila o posameznih razpravah. Že naslovi »Društvena organizacija", .Društvene knjižnice", »Izdajanje časnikov in knjig", »Socialni kurzi", »Društvene zabave", »Gojitev petja« itd. kažejo, da se je naša organizacija zbrala v Mariboru za velenarodno delo. Bog daj blagoslova in obilo sadul Razprave in resolucije bodo natisnjene v »Društvenem koledaršku I. 1906. Naročajte ga! Prihodnje letno zborovanje »Zvezino" bo v Žihpolju na Koroškem. — Iz Peterburga se naznanja, da bo začela stavkati ruska inteligenca: profesorji, zdravniki, inže-nerji itd. V Baku so bili hudi nemiri, ker so vojaki vozili namesto stavkujočih uslužbencev mestne železnice. Streljalo se je od obeh strani. V mestu in okolici so nastali tudi velikanski požari nafte; gorelo je 300 fonten ter zaloge nafte, vredne tri milijone rubljev. Po vojski. Demonstracije na Japonskem se še vedno ponavljajo. Na shodih nastopajo govorniki proti miru. — Witte bo odlikovan ter bo dobil od carja častno darilo — dva milijona rubljev. — V torek, 5 t. m. je bila mirovna pogodba podpisana; podpisan je najprej Witte, potem Komura. Ruska armada se bo umaknila sedaj v Harbin, japonska pa v Mukden. Linevič je postal carski namestnik. Vojni stroški stanejo Rusijo okrog dve milijardi rubljev. — Godovi prihodnjega tedna. Nedela 10. sept. Ime Marijino, Nikolaj Toled., Pulhe-ija d.; ponedeljek 11. Prot in Hijacint m ; 12. Pelagij m., Gvidon; sreda 13. Virgilij m, Ami-jat (Ljubivoj) šk.; četrtek 14. Notburga d., Povišanje sv. križa; petek 16. Nikodem m., Evtropija sobota 16. Ljudmila vd., Kornelij in Cidrijan m. Oboroženje Srbije. (Razgovor našega dopisnika z vojnim ministrom.) B e 1 g r a d , 4. sept. Zadnje dni se je v srbskem časopisju zopet pričelo pretresa vati vprašanje o ob-oroženju srbskega topništva z brzostrelnimi topovi. Vsak list to vprašanje tolmači po svoje in človek, ki te stvar zasleduje po listih, ne ve, pri čem je. Da bi o tej stvari dobil natančnih podatkov, na podlagi katerih bi bilo možno dalje govoriti o tem za Srbijo jako važnem vprašanju, sem šel k viru, kjer sem mogel dobiti ono, kar želim. Zaprosil sem o tem za pojasnilo samega vojnega ministra, polkovnika generalnega štaba Vasilija Anton i <5 a. Minister je najprvo na kratko povedal zgodovino vprašanja o preoroženju srbske vojske, ki se vleče že 2 leti. L. 1903. je 8 srbskih častnikov obšlo vse tovarne topov: Armstrongovo in Vikersovo na Angleškem; Sen-samonsko in Krezotoro na Francoskem ; K r u p -povo in Diisseldorfsko na Nemškem ; Kokrilovo v Belgiji in S k o -d o v o v Avstriji. Ta častniška komisija je imela nalogo, dobiti natančne podatke e tem katera tovarna topov zasluži, da se udeleži konkurence za nabavo topov Srbiji. Ta komisija je priporočila vse tovarne, ra-zun Armstrongove in Kokrilove. — Bivša radikalna vlada je v zadnjem trenutku odstopila od zahteve po poizkuš-njah in to je bil tudi en vzrok njenega padca. Kako o tem misli sedanja vlada? prašam jaz. — Naš kabinet je že prve dni svojega delovanja v upravi dežele stal na tem stališču, da so preizkušnje topov neobhodno potrebne, in je sklenil, da se preizkušnje vrše v deželi sami. — A sodeč po pisanju nekaterih listov v zadnjem času, ste zapustili to stališče? — Ne, to ni natančno. Jaz sam sem se obrnil na 6 tovarn topov, ki jih je priporočila prejšnja komisija in zahteval od njih, da pošljejo svoje topove na preizkušnjo. Medtem pa odgovor tovarn ni bil povoljen, kakor smo se mi nadjali. Po odgovoru tovarn je stala vlada pred alternativo, da 1 se v deželi sami vrše preizkušnje z 2, ali največ s 3 tovarnami, ali da se vrše v samih tovarnah in tedaj bi tekmovalo 6 tovarn z 8—9 modeii, ker imajo posamezne tovarne več modelov. — In vi ste seveda sklenili, da se preizkušnje vrše v tujini, r tovarnah? — Drugače nismo mogli. — Ta vladin sklep je brez dvoma pametnejši in koristnejši, ko več tovarn iz raznih vzrokov noče poslati sem svojih topov. A posamezni listi že trde, da bo to preizkušnja brez preizkušnje. — To ni točno, ker se bodo preizkušnje v samih tovarnah vršile tako, kakor bi se vršile v sami Srbiji. — To je jako lepo, a z ozirom na terenske razmere v Srbiji tam ne bo mogoče degnati stabilnosti in jakosti topovskega ma-terijala. — To je edini razlog, ki govori za to, da se preizkušnje vrše v deželi sami. Ali samo radi tega mi nismo mogli izbirati med 2—3 tovarnami, ko nam je na drugi strani na razpolago 8—9 modelov, ker imajo posamezne tovarne več varijant, a vsi modeli bi se ne dobili y Srbiji. — Zato nam je na razpolago Sirje polje za kombinacije in po-voljnejše prilike za izbero topov. Pa tudi stabilnost in jakost se more v tujini dognati, akoravno ne tako dobro ko v Srbiji. Razloček bo le ta, da se bo ondi jakost ma-terijala preizkušala na krajši inštanci ko v Srbiji. i I — Bo li preizkušnje na tujem izvrševala ista komisija, ki jo je odredil prejšnji vojni minister ali se bo odredila nova komisija ? — Poprej odrejena komisija ima 18 članov; a to je preveč, ker je nepotrebno in predrago, faz sem odredil novo komisijo 10 članov, v katero sem poslal najboljše može. Jaz menim, da je te najboljša in naj. bolj praktična rešitev vprašanja o preor«-žitvi srbskega topništva. Obvestil sem vse tovarne, da bom vsled izpremenjenih razmer poslal komisijo, da ta pod istimi pogodbami izvrši preizkušnje v sami tovarni. Tovarne so odgovorile, da na to rade pristanejo in da bodo komisiji dale vse na razpolago. — Kdaj pa bo šla komisija na pot? — Tega še sam popolnoma ne vem, a menim, da kmalu. Trajale pa bodo poizkuš-nje dva meseca. — Kaj je pravzaprav dolžnost te komisije ? — Da točno preišče in zabilježi vse ono, kar je v programu za preizkušnje, ki ga je sestavil topniško-tehnični odbor. Tovarne jim bodo predale zaprte oferte s ceno in naslovom; te oferte se bodo odprle šele v Belgradu. Na ta način se be rešilo celo vprašanje za Srbijo tako, da bo najbolje za njo. Ko se vse to izvrši, bom dal natisniti memoare o tem vprašanju, da svet vse natančno vidi, ker nimam razloga, da bi se vse to prikrivalo. S tem sem izvedel, kar sem želel vedeti Pri odhodu mi ji izjavil minister, da mi bo v bodoče pripravljen postreči z natančnim razjašnjenjem vseh razmer in vprašanj v srbski vojski. Pismo iz BoMe. Sofija, 4. sept. Volitve za občinske zastope so končane tako, kakor je to želela vlada, ki ni izbirala sredstev, da porazi opozicijo. Na mnogih krajih Bolgarske je ta dan tekla kri. Te dni se je Izvršila tudi preosnova kabineta. Knez je ustregel želji ministra notranjih del, faktičnega načelnika kabineta, Petkova, in odpustil ministra za zgradbe D. K. Popova, svojega največjega ljubljenca v kabinetu. Toda kot revanš je pri-moral Petkov tudi pravosodnega ministra d r. P. S t a j k o v a , da je odstopil. Tega je knez najbolj nerad videl v kabinetu. Za novega ministra za zgradbe je imenovan d r. T G a t e v , predsednik „n a t od nega sobranja", a pravosodni minister je postal prvak Stambulistov v Rusi, K P a -n a j o t o v , odvetnik v Rusi, ki se mu doslej še ni nudila prilika, pokazati svoje državniške zmožnosti. G a t e v je pošten človek, ki ne bo delal, kakor Popov, za svoj žep. Silno so se razburili duhovi, ko je počil glas, da namerava Turčija kar na kratko odpraviti bolgarsko eksarhijo v Carigradu, ker vsak ve, da bi bil to za Bolgare v Makedoniji smrten vdartc Vladni organ „Novi Vek" je hitro dementiral to vest, češ, da si jo je izmislila opozicija. .Novi Vek" trdi da se kaj takega ne bo zgodilo, dokler upravljajo Bolgarijo Stambulovisti, ki Se bore in potegujejo za duhovno neodvisnost Bolgarov v Turčiji. To je sicer umirilo javnost, ki se pa boji drugih presenečenj, Turčija se neprenehoma oborožuje jQ pripravlja proti Bolgariji. Te dni je bilo \z Skoplja na bolgarsko mejo zopet poslanih 28 pijonirskih oddelkov, da delajo na nekaterih obmejnih trdnjavah. Knez gre te dni na velike vojaške vaje v okolici Samakova Po vajah, sredi okto bra, obišče knez francoskega predsednika L o u b e t a v Parizu. Spremljali ga bodo sledeči ministri: ministr. predsednik general Račo Petrov, minister za notr. za-deve D i m. P e t k o v in vojni minister general Mih. S a v o v. Odstopivši minister za zgradbe D. K, Popov bo najbrže postal bolgarski dipl«, matični a-Mit v Peterburgu, a sedanji agent dr. S t a l j o v , tudi velik ljubljenec kne-žev, ©stane najbrže v Sofiji, da počaka pri-like, da postane ministrski predsednik. Z G a t e v o m sem imel priliko raz-govarjati se o njegovem delovanju kot minister. Dejal je, da bo nadaljeval delo Popova in da bo, kolikor mogoče, delal nato, da se promet v Bolgariji olajša in postane hitrejši. — A za izvršitev teh vaših načrtov, gospod minister, ki bi izvršeni sicer zelo koristili bolgarski trgovini in industriji, je poleg dobre volje treba tudi denarja ? — Nadejam se, da me bodo podpirali moji m;nistrski tovariši. Zato bo treba malega posojila, če mogoče v deželi sami. Z malim denarjem bi se dalo mnogo storiti; ako bo pa tudi uspelo, to je v božjih rokah. Vem, da ima dr. G a t e v dobro voljo, a zelo dvomim, da bi se mu posrečilo izvršiti vse, kar namerava in od česar bi Bolgarska imela veliko korist. Tukajšnje srbsko društvo „S u m a -d i j a" napravi v soboto, 9. septembra, velik izlet v Belgrad na slavnost proglašenja srbskega prestolonaslednika za polnoletnega. Ob tej priliki se s posebnim vlakom odpelje v Belgrad tudi več sto Bolgarov iz Sofije. Pisal sem vam, da je E v 1 o g i G e -rov defravdiral v »Bolgarski zemljedelski banki" nad 80000 levov (frankov) in pobegnil. Evlogija so vjeli v Parizu. Ud ukradenega denarja so našli pri njem le še 37.000 frankov. Evlogija prepeljejo v Sofijo, kjer bo sojen. Zadnjič sem vam naznanil mišljenje najbolj navdušenega zastopnika ideje o „balkanski zvezi", Ivana D i m i t r o v a , in sem vam obljubil, da vam sporočim tudi mnenja drugih bolgarskih politikov o tej stvari. Najuglednejši bolgarski književnik, Nestor bolgarskih pisateljev, ljubljeni starina Ivan Vazov, bivši minister prosvete, je bil tako ljubeznjiv napram čitateljem .Slovenca" in napram meni, da mi je napisal svoje mnenje o tem vprašanju, ki se glasi: »Balkanska z v e z a je stvar, ki ji iz celega srca želim, da dobi telo in kri in da se čim preje ustvari. A zakaj se to doslej ni zgodilo ? Temu je vzrok mnogo stvari : pregrehe naše zgodovine (srbske in bolgarske) ; naša prošlost stara in novejša; pomanjkanje zrelih političnih misli pri onih, ki v o - Dalje v I. prilogi. nah, t ha otožnest je zakrila njen obraz ... Ta pesem! . . . To so težbe pii lepih spominih. Pred letom sta bila na Bledu z očetom Mnogo gospode je bilo na počitnicah; ona se spominja, kako krasni poletni dnevi so bili to. Zvečer sta igrala po gostilnah, hotelih in vrteh, po dnevi pa se je lahko vozila po jezeru, ali pa posedala na bregu In nekoč se je odpeljala na jezero. Solnce se je bližalo temnim triglavskim vrhovom. Odplula je od brega — sama; to ji je bilo v veselje; zvečer je imela igrati na gostil niškem vrtu. ln dolgo se je vozila po je zeru, počasi, mirno, veselo . .. Colnički in čolni so hiteli semtertja, storil se je večer in jel je padati mrak. Večerno žarenje za meglenimi gorami, nemirno šumenje vetrov, oživljeni breg in s čolnički polneče se jezero — to je večer, krasen večer ... Njena čista duša se je veselila v tem večeru in sanjala je sama, daleč tam sredi jezera, sanjala o majki, o domovini. Iz njene duše je Tzkipela pesem: „Liepa naša domovino . . Večerna zvezda se je prikazala tam na južnem nebu, mrakovi so padali niže, niže — bližala se je noč. Na obali so se zasve- tile luči. Tam se je čulo šumenje množice Tu sredi valov je vladal mir, skrivnostni, večerni mir . .. Uprla se je v vesla in odplula k obali. A veter je vlekel njej nasproti, njene slabotne ročice so omagovale pred nasprotno silo. Skrajni čas je bilo oditi, skrajni Čas. Gospoda se je vrnila z izletov in potrebuje zabave Večerni veter pa je bil čimdalje moč-neji, vali so se zaganjali ob njen čoln in ni se ganila z mesta. Zasukala je čoln in plula po strani. Za njo je pridrčal čoln lahak, majhen in v njem je sedel mož lepe postave... Makso Boran. Pridrčal je vštric nje — bila je skoraj popolna noč — in vstavil čoln. Ona se je ozrla in ga spoznala. Videla ga je že večkrat tuintam v gostilni. Vselej jo je gledal nekako čudno, čudno... in ona je gledala skrivaj njega. Skoraj vstrašila se je, ko ga je spoznala. Ta večer! »Dober večer, gospodična." »Dober večer," „PIujete Ii h kraju?" »Da.« „To Vam je težko." »Da." „Smem li vam pomagati?" Pomislila je in nazadnje nekako s trepetom izrekla besedo: »Prosim." Pripel je svoj čoln k njenemu, presedel se v njenega in prijel vesla. Urno je zdrčal čoId. Peljala sta se molče, dolgo molče. Vali so se zabijali ob čolnih, veter je vel nasproti, njeni lasje so trepetali v vetru, Makso pa je z močno roko vladal obe vesli. Cez čas je prenehal in spustil vesli. »Zakaj ste odnehali, gospodine?" On jo je gledal nepremično. „Ah, plujte dalje, prosim vas." „Ni mogoče, gospodična ..." Njegovo govorjenje je bilo čudno, kot tisti pogledi. Zdelo se ji je, da čuje udarce njegovega srca. In molčala je in oprla oči tiho predse Njeno srce je vstrepetalo v njegovi bližini. »kakaj ni mogoče, prosim vas. Meni se mudi na breg." »Gospodična, vam se mudi?" „Da"; njen glas je bil tresoč. „Poznate li Vi mene?" „Da; prosim Vas veslajte; glejte, noč je in mi smo še daleč od obale. „Ali se Vam mudi, gospodična?'' Prijel jo je za roko in ona je molčala. »Glejte, gospodična, kako sva sredi valov skupaj spela najina čolna, valovi bijejo ob nje, veter vleče nasproti, a midva plu-jeva, plujeva dalje. To je življenje in kje je mir?" Govoril je strastno, koprneče. Nekaj je hotel povedati, a v resnici ni povedal. In potem sta molčala . .. Ona se je ozirala po večernih zvezdah, čuden nemir ji je napolnil dušo. On jo je zopet nepremično gledal v oči, ona pa si ga ni upala pogledati. Sedaj se komaj vsega spominja. Cez čas se je jel čoln zopet zibati dalje, počasi, počasi. — —--------- In potem vsi tisti lepi večerni izpre-hodi na obali krasnega jezera, cele počitnice dan za dnem. On je bil učitelj v imenitni rodovini in je hodil podnevi z rodo-vino na izlete. Občevati je moral z domačo hčerjo in starejšim sinom, a zvečer je vselej prišel k njej. Kako lepi večeri so bili to. In kolikokrat sta se zibala v čolnu na jezerskih valovih v lepih, tihih večerih, kot tistega prvega večera. Kako sladke sanje življenja so bile to. Sanje .. . d i j o usodo naših dveh narodov; leSlovanom lastna slabost za med sebojni prep irin needinost. Kakor se torej vidi, je mnogo sovražnikov ki nasprotujejo uresničenju te ideje. Velikodušni pokret srbske in bolgarske omladine v zadnjem času za udejstvo-vanje tega ideala, pokret, ki je proniknil iz spoznanja velikih in obojestranskih interesov v sedanjosti in bodočnosti, bo najmočnejša propaganda, da ta dva bratska naroda sprejmeta to idejo. Neobhodno je le, da ta blagotvorni žar ostane vedno, da se veča; neobhodno je iskreno in lojalno delo obeh dežel, ponavljam : iskreno in lojalno. Oborožimo se s pogumom, da se umaknemo na obeh straneh; imejmo dovolj ju naštva, da pozabimo vse tesnosrčne narodne račune in da mislimo samo na eno : da bo srbski in bolgarski narod svoboden, silen in velik le v bratskem napredku v čvrsti politični zvezi." V manj besedah ta jugoslovanski velikan ni mogel več povedati ! Revolucija na Japonskem. Položaj na Japonskem je jako resen. Japonsko ljudstvo ni zadovoljno s sklenjenim mirom. Svoji nevolji daje duška z izjavami, ki so že popolna vstaja. Vstaje in prekucije pri bojevitih Japoncih sicer niso nič nenavadnega in japonsko državo so pretresali že hudi prekucijski viharji, ko je bila japonska država popolnoma zaprta tujcem. Najbrže je vstaja hujša, kakor poročajo došle brzojavke, ker znajo Japonci jako dobro zakrivati njim neljube dogodke, kar dokazuje zgodovina pretekle vojske. Gibanje je naperjeno osobito tudi proti Ev-ropcem. O nemirih na Japonskem so nam došla sledeča poročila: Tokio, 7. septembra. Japonsko ljudstvo je jako nejevoljno vsled pogojev, pod katerimi so sklenili portmouthski mir. Nikakor nočejo slovesno praznovati konca vojske. Radikalci so pričeli boj proti vladi in zahtevajo, naj se kaznujejo osebe, ki so odgovorne za sklenjeni portmouthski mir. Prihodnje zasedanje japonske zbornice bo jako viharno. I Pričakujejo, da odstopi Kacurovo mini-I strstvo. Nevoljo povišuje tudi slaba letina in pa veliki dolgovi države. Boje se, da bo trpela japonska trgovina. Neki bankir je izjavil, da bo najbrže poizkusila japonska vlada najeti posojilo doma, a ga ne bo dobila, ker je ljudstvo nejevoljno na vlado. Kljub temu pa sodi, da imajo Japonci na razpolago še dovolj denarnih sredstev. Tokio, 7. septembra. Včeraj o polnoči je bilo mirno. Sodijo, da sta bili ob nemirih ubiti 2, ranjenih pa 500 oseb. Podnevi so razrušili več policijskih poslopij. D e v i n (Magdeburg), 7. septembra. »Magd. Ztg." poroča iz Tokia: Ljudstvo je razgrajalo pred mnogimi evropskimi trgovinami. Inozemske konzulate stražijo močne policijske straže. Japonci so pričeli vedno bolj sovražno nastopati proti tujcem. Tokio, 9. septembra. Prekucuhi so včeraj zavzeli Kokuminovo poslopje, nakar so zažgali službeno posl o p j e m i n i s t r s t v a za zunanje stvari, ki leži med poslopji »Plemiškega kluba" in »Imperial Hotela" nasproti »Hi-buja parka", kjer je središče vstaškega gibanja v Tokiu. Zvečer so priredili izgrede pred stanovanjem ministrskega predsednika Kacure, a policija je preprečila, da množica ni vdrla v Kacurovo stanovanje. Položaj je bil zvečer jako nevaren. Vse ceste so polne ljudi, ki razgrajajo. Bati se je, da je poškodovala množica veliko blaga. Vsa policija je na nogah in straži nevarno točke. Dvesto mornarjev straži Kokuminove urade. London, 7. septembra. Japonski po-slaniški svetnik v Londonu, Sato, je izjavil, da je morebitni poizkus japonske armade zanetiti pri povratku zaradi slabih mirovnih uspehov nemire na Japonskem, popolnoma izključen, ker je avmada predobro disciplinirana. Tokio, 7. septembra. Nad m e -stomje proglašeno obsedno stanje. Tokio, 7. septembra. Ljudstvo je v sredo napadlo vozove cestne železnice in zažgalo dvanajst vozov. Tudi v Kanzaskem oddelku so bili nemiri. Ker je policija stra žila najbolj nevarne točke in so bili zato zbrani policisti, ceste niso bile zastražene. Zaprli so 800 oseb. Tokio, 8. septembra. Vojno sodišče je že sestavljeno. Po mestu krožijo vojaške patrulje. Baje je zadel kamen grofa Kacuro in ga nevarno ranil. Vojaštvo straži mika-dovo palačo, vladna poslopja in palače inozemskih zastopnikov. London, 8. septembra. „Daily Tel." poroča, da je izbruhnila v Tokiu revolucija, ker so zaprli 5 ljudskih voditeljev. V ponedeljek zvečer je bil protestni shod, v torek se je zbralo več stotisoč oseb, ki so nosile v črnino zavite narodnostne zastave. Množica je podrla ograjo Hibigaškega parka. Poslanci so hujskali ljudstvo, naj brzojavi maršalu Ojami, da naj nadaljuje vojsko, ker je sklenjeni mir sramoten za Japonce. Sklenili so nadalje po tajnem svetu poslati mi-kadu prošnjo, naj ne potrdi portmouthskega miru. Množica je izvedela, da se nahajata grof Kacura in policijski prefekt v ministrstvu za notranje stvari. Množica je napadla hišo in napadla policijo z nožmi. V sredo je bilo nenavadno mirno. Ponoči se je pa vršil shod zastopnikov iz vseh delov Japonske, ki je sklenil prosit mikada, tajni svet in zbornico, naj ne odobre miru Streljali so na vozove cestne železnice Zažgali so veliko voz. Končno so ustavile množico vojaške čete na konjih. Ko so se podali ministri k posvetovanju, jih je ščitilo konjeništvo. Kolin, 8. septembra. »Kolner Ztg." poroča iz Pariza: Mikado y- ukazal izpustiti pet zaprtih voditeljev soši stranke, da se ljudstvo še bolj ne razburi. Tokio, 8. septembra. Mestni povelj nik general Sukuma je izdal oklic, v katerem poživlja ljudstvo, naj se ne pridruži prekucuhom. Danes je bilo v Tokiu mirno, a iz Hibe poročajo, da sta zgoreli prefektura in sodišče. Vlada je prepovedala list »Niroku". Tokia po-nemiri Tokio, 8. septembra. Iz ročajo, da so izbruhnili tudi v Č i d i. Berolin, 8. septembra. Iz Tokia poročajo uradno, da ni bil napaden noben inozemec. Pač je ljudstvo napadlo neko rusko in francosko kapelo, kakor tudi japonski tempelj. Vojaštvo straži poslopja tujih zastopnikov in protestanški misijon. Vlada upa, da kmalu zaduši vstajo. London, 8. septembra. »Times" poročajo iz Tokia: V japonskih obrežnih mestih je položaj vedno bolj nevaren. V Sasehu so hoteli zažgati Japonci začasne lope, v katerih stanujejo ruskivjetniki. Japonsko vojaštvo je s po- Počitnice so se bližale h koncu in ž njimi dan ločitve. On se je ohladil. Spoznala je, da je ne ljubi več tako, kot jo je ljubil preje. A ni mu očitala, trpela je. Dan za dnem je igrala tu in tam, vedno je bil on zraven, proti koncu pa ga ni bilo več. Počitniška sezona pa se je bližala koncu z vsakim dnem. Število letoviščarjev se je naenkrat znatno zmanjšalo. In tudi družina pl M. je odšla in z njo on. Slovo je bilo kratko.. . Se sedaj se spominja, kako mrzlo ji je stisnil roko, kratek »Z Bogom", in zbežal je v noč. Ona pa je jokala, jokala. In potem ji ni šel iz spomina. Iskala ga je celo zimo po vseh salonih, hotelih, gostilnah. Nikjer ga ni bilo. Pač je imela častilcev, ona je prezirala vse, vse . .. Njega ni bilo nikjer. Bog ve, kaj mu je sto- rila, zakaj je ni se sešla. Kako? ljubil več ... In danes sta To je bila njena pesem. Na oči so ji silile solze, not ni videla, a izpremembe njene ni sme! nihče videti, nihče, prav nihče ... In donela je njena pesem, sladko, milo, tožeče, proseče, proseče. Vsi so jo gledali, vsi poslušali. Kdo je videl njeno dušo trpečo, ljubečo, zavrženo. Njene oči so nehote pogledale za njim v kot. On je bral flegmatično časopis, menda dnevne novice, In globoko iz prsij se ji je izvil bolesten: Ah ..." ga je čul? ji je odprl nove note. Po jezeru .. . je zabolelo v duši. Kadar je igrala to pesem, bolelo jo je v duši. Spomini so se budisi in njo je bolelo. In danes? A igrati mora, mora ... In novo ploskanje je napolnile tišino gostilniškega vrta. Ona je šla zopet pobirat. Ljudje so se radovedno ozirali v njen bledi obrazek in v solzne oči... In zopet je po brala povsodi — samo k Maksu Boranu si ni upala — in s težko dušo se je vrnila k očetu. On je pospravil note in kitaro, priklonil se molče na vse štiri strani in odšel. Ona se je gostom na lahko priklonila in odšla. Kdo Oče Njo pesem, budisi močjo ruskih v o jni h v jetni -kov po krvavem boju pregnalo v s t a š e.— Po celem Japonskem hujskajo agitatorji Ijud-stvo proti vladi. London, 8 septembra Iz Tokia poročajo: Danes je bilo tu precej mirno, a boje se, da vstaja zopet izbruhne. Ljudstvo grozi, da bo linčalo mirovne pooblaščence, ko se povrnejo domov. Policija pomnožena z vojaštvom vzdržuje z veliko težavomir. Tokio izgleda, kakor da bizasedel mesto sovražnik. — Vojaštvo tabori na prostem. Trgovina počiva. Mnoge hiše imajo raz-obešene žalobne zastaveza-radi sklenjenega miru, kijih policija odstranjuje s silo. Vlada hoče pospešiti povra-tek vojaških čet, da zaduši vstajo. Nemirov sose udeležile celo ženske in otroci. Večina ranjencev so ženskein otroci, ki niso pravočasno pobegnili. — U b i t i h j e bilo v Tokiu 100 oseb, med njimi več policistov in otrok. Berolin, 8. septembra. Pokvarjene brzojavne proge so zopet popravili. — Sest prekucuhov je vdrlo z golimi meči v Kacurovo palačo, kjer so razrušili vso hišno opravo in jo pometali na cesto. Množica je pred cesarjevo palačo demonstrirala z Ba-nzaj klici preti mikadu. Berolin, 8. sept Iz Tokia poročajo: Ne samo v Tokiu, marveč tudi po drugih japonskih mestih sobilikrvavi i z g r e d i, k i n i č nezaostajajo za nemiri v Peterburgu. London, 8. septem. »Daily Expres" poroča iz Tokia: Pri napadu na palačo ministrstva za notranje stvari je množica prodrla korden policistov in stražnikov, ki so se besno branili, a so se morali umaknili. Prekucuhi so zažgali vse, kar jim je prišle v reke, ko so vdrli v palačo. Napasti so nameravali tudi ostale palače ministrov, a sta to preprečili policija in vojaštvo. Shod svobodomlselcev v Parizu. Pariz, 7. septembra. O škandalu, ki so ga napravili na shodu svobodomiselcev skrajni socijalisti in anarhisti, poročam še sledeče podrobnosti. Anarhisti so hoteli imeti na dnevnem redu točko, kjer se izrazi simpatije propalemu falotu M a 1 a t o , ki je izvršil bombni atentat na kralja Alfonza in je sedaj v ječi. Nastal je velik šum, sejo so morali zaključiti. Ko se vsi zopet zbero, vpraša anarhi-stiški govornik predsednika, naj m u d e finira, k a j k o n g r e s s p l o h r a zumepod besedo svobodomiselnost. Slavni kongressvobodomiselcev je nato modro molčal! Potem so se oglasili različni govorniki, ki so vsi vprek predlagali najrazličnejše stvari. Slo se je zato, kakšne resnice naj nadomestijo sedanje v katekizmu. Neka stara gospa je predlagala, naj se mesto katekizma po ljudskih šolah poučuje - civilni zakonik! Torej avtoriteta civilne oblasti naj na domesti božjo. To bo krasna »večna" morala! Najbolj značilen pa je predlog kluba svobodomiselcev iz Gisorsa (departma Rho-ne). Ti so predlagali, naj se izreče nezaupnica vsem liberalcem, ki se vlistih bojujejo proti veri, privatno sepaprilizu-jejo škofom inprelatom; shod svobodomiselcev naj z vso odločnostjo pobija framasonske lože, ker frama-soni niso svobodni, ampak sužnji, se morajo pokorjevati poveljem in izvrševati ceremonije. Ta predlog je framasone silno razburil, vsi so bili zbegani in so nato imeli takoj klubovo seje. Popoldanska seja je bila zopet burna. Anarhistiški govornik je stopil na kateder in se norčeval iz svobodomiselcev, ki se pokorujejo postavam; jeli so eden drugega zmerjati, naposled so pa anarhiste potisnili iz dvorane. — Loža Grand 'Orient je svečano sprejela člane ostalih inozemskih lož. Deputacija shoda svobodomiselcev je šla k justičnemu ministru, da ga prosi, naj začasno izpusti Malata iz ječe. Ministra ni bilo doma, na kar jih je sprejel neki šef. Danes, 7. septembra bo zadnja plenarna seja. Po vojshi. Mirovna pogodba. niku »Orla" ne bo postopalo preje, dokler ne bo pojasnjeno, kakšen je bil položaj, ke je prevzel poveljstvo od težko ranjenega častnika, ki je preje vodil ladjo. Vsi drugi častniki pa bode v smislu carjevege ukaza prišli takoj, ke dospejo iz Japonske, pred sodišče, larski ukaz od 5. t mes. odstavlja od službe in d e g r a -duje kontreadmirala Nebo-gatova in poveljnike ladij Nikolaj I.y, .Senjavin" in A p r a k s i n". Ma bojišču. Tokio, 7. septembra. (Uradno.) Japonci so v severovzhodni Koreji v več bitkah Ruse porazili. Godzjadan, 7. septembra. Na ruske vojake vest o miru ni napravila skoro nobenega vtisa. P e k i n , 7. septembra. Japonski častniki vadijo čete mongolskih knezov. Steselj obtožen veleizdaje. Sotrudnik nekega portarturškega časopisa je ovadil Steslja pri vojnem ministrstvu radi veleizdaje. Predložil je spise, ki dokazujejo, da je Steselj med obleganjem zanemarjal svojo dolžnost in izročil pe nekem posredovalcu sovražniku za plačilo važne uradne spise. Vojaški krogi so jako razburjeni! Lineviča je imenoval car takoj, ko so podpisali mir v Portsmouthu, za svojega namestnika na Daljnem Vzhodu in za vrhovnega poveljnika ruske Armade v Vzhodni Aziji. Drobne vesti. Hamburg, 7. septembra. Prvi prevoz ruskih vjetnikev prevzame 2. oktobra severonemški Lloyd. Vsegaskup odpluje 18 parnikov. Peterburg, 7. septembra. V Petrovem dvorcu se je vršila slovesna zahvalna služba božja, kateie se je udeležil dvor, ministrstva in vse najvišje vojaške in civilne oblasti. London, 7. septembra Mikado dosedaj še ni izdal ne na vojsko ne na ljudstvo manifesta, da je mir sklenjen. Peterburg, 7. septembra. Za zgradbo novega brodovja se je izdalo že 500 milijonov rubljev. Peterburg, 8 septembra. »Vladni mirovna Vestnik" poroča, da je bila 5. t. m pogodba podpisana. Obsodbe nad ruskimi častniki. Peterburg, 6. septembra. Brzojavni urad poroča, da se proti poveij- liedolžne srbske žrtve. (Izvirno poročilo .Slovencu".) Bitolj, 4. septembra. V bližini sela Mogile se je spopadla bolgarska četa pod vojvodo Denkom z mnogo močnejšim oddelkom turške vojske. Krvavi boj je trajal od zore do mraka in prišlo je tako daleč, da so se vojaki in četniki borili z bajoneti. V boju je poginilo 12 Bolgarov, a ostalim se je posrečilo pobegniti. Izgube turške vojske so bile precej večje. To je razjurilo vojake, ki so napadli selo Mogilo ter začeli neusmiljeno pobijati in mučiti uboge seljake. V selu je nastal velik strah, možje, žene in otroci so bežali v šumo, a vojaki so jih čakali in pobijali. Tako je poginilo 13 nedolžnih Srbov in Srbkinj ter 2 mala otroka. Vojvoda Denko je povzročil okoli Mogile hude nesreče, a večje ni mogel povzročiti. Napad na srbski samostan. (Izvirno poročilo »Slovencu".) Peč, 2. septembra. Četa oboroženih Arnavtov je napadla srbski samostan Visoke Dečanez namenom ga oropati in odvesti drobnico. Stražniki so sprejeli napadalce z ognjem iz pušk, nakar so Arnavti pobegnili. Starešina samostana je prišel zaradi tega napada k mutesarifu v Peč, da zahteva pomoči, ker Arnavti prete, da bodo napadli samostan v večjem številu. Katoliški misijonarji v Stari Srbiji. (Izvirno poročilo »Slovencu".) F e r i z o v i č, 5. septembra. Danes je po železnici dospelo sem 10 katoliških duhovnikov, misijonarjev, ki so takoj nadaljevali pot v Prištino, da obiščejo nekaj arnavtskih sel na Kosovem. Spopad na srbsko-turški meji. Na srbsko tujški meji v Kuršumlji so Arnavti in turški vojaki napadli srbsko obmejno stražo, ubili tri vojake, enega pa težko ranili. Darovi. Poslani našemu upravništvu. Zadružbo sv. Cirila in Metoda: Zavednih slovenskih mladeničev omizje zbrano pri g. M. Meden v Mariboru K 6 62. Naročajte se na »Slovenca" I Nabirajte novih naročnikovi Cim več bo naročnikov, tem bolj se bo .Slovenec" izpopolnil in več bo nudil svojim čitate-I jeni. Po svetu. Električne železnice. Vprašanje, da se sedanje parne železnice pretvorijo v električne, postaja v Ameriki vedno bolj aktualno. Pod imenom „Railway Electric Power Company" se je ustanovilo delniško društvo, ki bo gradilo električne železnice po patentih tvrdke Ganz & Co. v Zedinjenih državah in v Meksiki. Tvrdka Ganz & Co. je v Ivchterfelde blizo Bero-lina dosegla s svojimi poizkusi nečuvene uspehe, in je dosegla hitrost 207 kilometrov na uro. S parom se ne more ni misliti na tak uspeh. Novih „deset zapovedi" za bravce časnikov. Neki nemški list priporoča svojim čitateljem v izpolnjevanje deset zapovedi, ki so vredne, da tudi mi nanje opozarjamo svoje čitatelje: 1. Ce nisi filister, naroči se hitro na strogo naroden in katoliški list. Srce naj ti ne uide takoj v hlače, če tvoj list nekaterikrat nekoliko hujše zaropota. Boljše je imeti pogum za čast domovine, ko iz skrivnega kota zabavljati. 2. Beri svoj list pazljivo, ker je zate pisan. Kdor je naročen na list le radi ozna nil, se pregreši zoper urednike. 3. Ne do-mišljuj se, da je list le radi tebe; ne, list služi splošnosti in kakor nima nihče pravice, staviti svoje zadeve nad zadeve splošnosti, tako tudi nima nihče pravice zahtevati, da bi se list bolj oziral na malenkostne njegove zadeve, ko na zadeve splošnosti. 4. Bodi zvest sotrudnik svojega lista Vsaka novica, ki jo pošlješ listu, poszroči, da se list razširi. Vsako najmanjšo novico napiši na dopisnico in jo pošlji uredništvu. Pa ni-kari ne zameri, ako včasih uredništvo kaj zavrže. Ono že ve, zakaj je to storilo. 5. Kjer v javni upravi vidiš kako napako, sporoči jo listu. List je zato tukaj, da ožigosa krivico in brani pravico. 6. Ne boj se pred oblastjo. Poštena in dobra oblast ima nad vse rada odkrito besedo ter se da poučiti. 7. Zaupaj uredništvu, ono te ne bo izdalo, naj pride, kar hoče. 8. Nabiraj pridno naročnike za svoj list. 9. Spoštuj kritiko, ako pride od močnega značaja, kdor pa kriti-kuje, da sebi pridobi ugleda, temu obrni hrbet. 10. Ako ti list včasih ni redno do stavljen, ne grozi takoj, da opustiš list. Uprava navadno ni kriva, kajti list se vsaki dan tiska ob istem času. Urednik pa se ne zmeni za tvoje grožnje, ker on se ne briga za upravo lista. Plačuj list redno. — Sedaj pa pojdi in se ravnaj po nasvetih. Neprostovoljni cerkveni obisk. Neki ameriški bataljon je prišel neko nedeljo pred cerkev k službi božji, ki pa ni bila velika dovolj, da bi mogli v njo vsi vojaki. Poveljnik je nato zapovedal: „Kdor ne gre rad v cerkev, naj izstopi!" Izstopilo je približno polovico vojakov. Poveljnik je nato rekel izstopivšim vojakom: „V cerkev boste zdaj šli ravno vi, ker je ravno za vas služba božja najbolj potrebna." Švicarski hoteli. V Švici je sedaj 2000 hotelov, ki imajo skupaj na razpolago 110 000 postelj. Po uradni cenitvi so vredni vsi ti hoteli skupaj 600,000 000 kron, prometa pa imajo v letu okrog 125000.000 kron. Francoski socialistični voditelji so jako veliki in bogati gospodje. Pravkar poročajo listi, da je kupil socialistični poslanec Gerault-Richard krasno graščino Courtoiseau v Trigneresu, loirski de-partement. Prejšnji lastnik grof Avgust pl Coincy je umrl. Tudi veliki Jaurčs je srečen graščak in posestnik bessvuletske graščine. Perzijski šah se bavi za kratek čas s pletenjem nogavic ter plete semtrtja nogavice za svoje osebne prijatelje. Tudi bivšemu princu valeškemu, sedanjemu angleškemu kralju Edvardu je poslal enkrat v dar par nogavic, ki jih je sam spletel. Samo z vživanjem vode za-more človek živeti 30 dni, ako bi pa vžival izključno samo trde jedi, ne more živeti več nego k večemu 8 dni. Prusko vojno ministrstvo proti surovostim vojaških predstojnikov. Pruski vojni minister je izdal na vse poveljnike polkov sledeči ukaz: Pol-kovnim poveljnikom zabičujem mojo odredbo od 1. januvarja. (Ta naredba določuje, da predstojniki ne smejo vojakom priti preveč blizu, ampak jim morajo dajati povelja vsaj v oddaljenosti treh korakov) Moštvu pa je treba strogo ukazati, da javi vsako nepravilno postopanje (pretepavanje, suvanje itd.) predstojnikov. Zelo potreben ukaz. Socialni demokrat poneve-ril delavski denar. V Etberfeldu je zmanjkalo „sodruga" Wolferta, ki je bil več let blagajnik socialnodemokraškega tekst, strok, društva v Elberfeldu. A izginil ni sam, marveč odnesel je več tisoč mark delavskega krvavo prisluženega denarja. Wol-fertu so *sodrugi" slepo zaupali, a novi odbor mu je začel stopati na kurja očesa, nakar je pobegnil. Poročilo smo posneli po socialnodemokraškem listu „Freie Presse". Papež in mikado. Sv. Oče Pij X. je pooblastil irskega škofa William O' C o n-n e 11 a , da izroči japonskemu cesarju last- noročno pismo papeževo. Papež se mikadu zahvaljuje na njegovi naredbi, ki dovoljuje katoliškim duhovnikom, spremljevati japonske vojake na bojišče. Obenem se mu je zahvalil na svobodi, podeljeni katoliški cerkvi na Japonskem. Mons. 0'Connel je že odpotoval iz Rima v Tokio. Edisonova baterija akumulatorjev. Ves svet pričakuje že zdavna napovedane Edisonove baterije akumulatorjev. Sedaj piše .Globe", da je Edison napovedal, da je kmalu zgotovi. V par tednih prevzame delo neka tovarna. Že pred tremi leti jo je Edison začel izdelovati. Z baterijsko težo 50 funtov za konjsko silo se bo lahko prevozilo 85 angleških milj, ne da bi bilo treba baterije nanovo napolniti. Elison pa je prenehal s poizkusi in o baterijah se dolgo časa ni ničesar slišalo. Edison pravi, da bo iznajdba take baterije akumulatorjev mnogo bolj važna kot fonograf in žarnice. Ameriški državni senatorji pred kazenskim zakonom. Dvanajst ameriških državnih senatorjev v Wa-shingtonu je obdolženih zaradi zločinov in soudeležbe pri različnih prestopkih; več jih je tudi že kaznovanih. Senator Mitschell iz Oregona je obsojen na šest mesecev ječe in na globo 2000 dolarjev, senator Burton iz Kanzasa na enoletno ječo in 2000 dolarjev zaradi krive prisege, senator Klark iz Mon-tane mora vrniti 3000 akrov zemlje, ki si jo je po goljufiji prisvojil, senator Dietrich iz Nebraske je obdolžen, da je ukradel važne državne listine, senator Smoot iz Utahe je tožen zaradi — mnogoženstva. Senatorji so povečini vsi milijonarji. Po Ameriki kroži sledeča prišlovica: „Kako obogati državni senator?" „Z vsemi mogočimi sredstvi preje, nego s — poštenjem." — Srednješolski profesorji proti kolportažnim romanom. V oficielnem glasilu društva srednješolskih profesorjev, »Mittelschule", je objavljen referat, ki se peča s tem, kako zatreti kol-portažne romane med srednješolsko mladino. Referent meni, da bi bilo zelo izdatno sredstvo natančno ravnanje po predpisih zakonov. Ni dvoma, da sedanje postave popolnoma zadoščajo, da založniki ne bodo več razširjali raznih dvomljivih literarnih produktov med srednješolsko mladino! Z a-kone je treba le p r a v r a b i t i! Se mnogo boljše sredstvo pa bi bilo, da se primerno uredi zasebno berilo dijakov. Ako odvzamemo domačemu berilu, ki naj se uvede obligatorično, ves poučen značaj, da se ž njim razvedri duh, kakor so tudi mladinske igre koristne za telo, potem ne bo govora e preobremenjenju šolske mladine. Stetn bi bila mladina le prisiljena, da izrabi svoj prosti čas tako, da bi ji bilo to v blagor, učiteljem pa v veselje. — Uvoz laških poljedelskih izdelkov v Avstrijo je velik. Lani je Italija uvozila na Avstrijsko 991.000 kvintalov limon in pomaranč. Mandeljev je uvozila 24.000 kvintalov, kostanja 37 000 kvintalov, riža 102000 kvintalov (in vendar imamo mi 3 čistilnice za riž, 2 v Trstu, eno na Reki), konopelj 45 000 kvintalov, 24.000 kv. svežih cvetlic in 18 000 kv. olja. Uvoz fig in svežega sadja se pa je zmanjšal. — Mrtvi člani živeče komisije. Ta unikum imajo v — Pulju. Okrajno glavarstvo je imenovalo komisijo, ki naj preiskuje škodo, povzročeno trtam od peronospore, da se potem primerno uredi davek ; v to komisijo pa je med drugimi imenovalo za člane Ivana Mandušiča iz La-variga, Luka Mezuliča iz Fromonturja, Matija Radoševiča, Anton Kiraca iz Medulina in Jakoba Dragešiča iz Pulja. Ti člani so pa že zdavna mrtvi! Najbrž so jih gospodje na glavarstvu našli zapisane v puljskih volilnih listah, kjer je več mrtvih volilcev, ki za časa volitev volijo za Lahe. Odtod ta napaka! Uprava Istre je pač vzorna . . . — Ni treba vsega vsem praviti. Hišina V. C. srečala se je s svojo znanko na pokritem sadnem trgu v Gorici ter ji na ves glas pripovedovala, da ji je neka šivilja že pred časom obljubila, da ji napravi novo obleko iz blaga, katero ima V, C doma in po katero blago pride sama. Znanka ji je nato začela tožiti, da so postale šivilje enake črevljarjem, ki obetajo, da bodo obuvalo kmalu izgotovili, a ne drže navadno nikdar besede. Istega dne pride k V. C neka ženska ter ji reče, da je prišla po blago za. šiviljo N. N , nakar ji V. C. blago iz roči. A kmalu za tem pa pride šivilja iskat blago in tu se je prepričala V. C., da je ženska, ki je prišla po blago, najbrže cula njen pogovor s prijateljico na trgu in je vsled tega prišla po blago, iz katerega si namerava sama sebi napraviti obleko, ne pa nji, namreč V. C Blago je vredno 16 K. ^ £ Književnost Inlumetnost. m " Slovanske književne vesti. Nov roman H. Sienkiewicza ima naslov „T e v t o n s k i vitezi". Sloveči poljski pisatelj z običajno njemu mojstrsko spretnostjo riše v romanu germansko srednjeveško dobo. Roman je že tudi preveden v francoski jezik od grofa Vodzinskega in M. Kozakeviča. # Koralni kurz v Sekovi. V petek se je za vršil v Sekovi št ridnevni koralni kurz, katerega se je udeležilo poleg štirih gospodov tuje narodnosti tudi pet Slovencev. Zilibog, da samo pet, dasiravno je g. F. Kimovec neutrudljivo deloval na to, da bi se tudi med slovenskimi glasbeniki vzbudilo kolikor mogoče veliko zanimanje za ta velikokoristni kurz. Odzvali so ss mu le gg. F. Ferjančič iz Ljubljane, St. Premrl iz Št. Vida pri Vipavi, P. Aleksander Vav-potič iz Kostanjevice pri Gorici in tngo-slovec J. Sedej iz Vojskega pri Idriji. Vsak najmanjši predsodek, katerega je še mogoče ta ali oni izmed nas imel napram tradicionalnemu koralu, ko smo jo pihali proti Štajerski, je izblinil, ko smo dospeli v Sekovo in začuli v lepi tamošni baziliki prekrasno petje čč. očetov benediktincev. Naše navdu šenje je še tembolj rastlo, ko smo se jeli sami tudi vgljabljati v te melodije polne duha in čustev, pri čemur nam je pridno pomagal dobroznani P Coelestia Vivell, ki nas je vadil v koralnem petju ter nam pri tem podajal še druga potrebna pojasnila in navodila. Občudovali smo moža veleuma na koralnem polju in z velikim zanimanjem smo sledili njegovim naukom. V nekako spopolnjenje teh dopoldanskih predavanj nam je še č. £ Mihael Horn — veščak na orgijah, ki ga mu ni kmalu enakega — vsako popoldne predaval o harmonizaciji korala. Samorazumevno, da je tako naše veselje do korala še tembolj rastlo, zakaj seznanili smo se z načinom koralnega spremljevanja, ki je najpriprostejši, a rekel bi tudi najlepši. Namen tega načina ni vplesti koralne melodije v veliko omrežje akordov, marveč pridjati jim le malo akordov, ki pa naj bi bili med seboj logično zvezani in duhu melodije neškodljivi. Le tako je mogoče, da koralni napev lahko in neovirano teče in se razvija. — Sploh moramo reči, da sta nas oba čč. patra popolnoma zadovoljila, zakaj videli smo trad. koral sedaj, v drugačni in lepši luči, nego je to bilo preje, ko smo ga gledali samo po knjigah, a nikdar slišali. Tudi onih že toli razupitih težkoč, ki naj bi bile v tem koralu, nismo opazili; dečki pri 11 in 12 letih so ga peli, ia sicer popolnoma k&rektno. Vsa težkoča je odvisna le od načina prednašanja; zato pa tudi mora veščake poslušati in se tako učiti vsak, kdor ga hoče prav peti. V Sekovo torej vsak, kdor S2 hoče seznaniti s pravim trad. koralom! Dalje v II. prilogi. Pivovarna J. PERLES LJUBLJANA, Prešernove ulice 7 priporoča izvrstno marčno pivo —v sodčkih in steklenicah. ——— Najstarejša svecarska tvrdka. -- Ustan. pred 100 leti pr. 5upeue priporoča velečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu zajamčeno pristne čehelno- voščene sveče za cerkev, pogrebe in procesije, voščene zvitke, izborni m6d-pitanec koii se dobiva v steklenicah, škatijah in škafih v poliubni velikosti ter poceni. Kupuie se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postreči. 1657 52-4 IiJOBlitJflKR, Prešernove (Slonove) ulice 7. Perlesova hiša. Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah 912 28 F. H I T I Pred škofijo št. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. viake vrste se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago, ker se po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije t zelo hudo, težko ozdravljivo rano. Že 40 let se je izkazalo merilno vlačno mazilo, tako imenovano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdrzaje rane čiste, obvaruje iste, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. ""■Razpošilja se vsak dan. — 1 pušica 70 vin. Proti predplačilu K 816 ko pošljejo 4 pušice, ali K 4 60 6 pušic poštnine prosto na vHako postajo avrstro-ogrske monarhije. Vsi deli embalaže Imajo zakonito deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala strana; ogel Nerudove ul. 203. Velik uspeh le doseglo naše avstralno milo brez sode 1281a 26—6 (zak. zav.) >/a škatlie K 1--, '/. škatlja K 2-. v dosego čiste, cvetoče polti, brez peg, lišajev, ogrcev itd. Najboljše sredstvo za roke ! Manol je edino in res, preizkušeno, pri plemstvu splošno vporabljeno sredstvo, da se doseže zdrava in čista polt. Tisoče priznanji Dobiva se povsod ! Zahtevajte Manol I Glavna zaloga:" F. Vitek & Ko., Praga, Vodna ulica. V Ljubljani naprodaj v drožerijah: Anton Kane, A. Korbar, V. Wiebe. it Kdor trpi na tem, naj vporablja edino preizkušene, omiljujoče in pristno okusne Kaiser=jeve karamele za prsa 971A not. potrjenih spričeval dokazuje ™ ArllV gotov uspeh pri kašlju, hripavosti, 15 kataru in žlezi. 712 36-7 Zavoj 20 in 40 vin. Pristen le z varstveno znamko „Tri Jelke". Zaloge v : orlovi lekarni, deželni lekarni pri Mariji Pomagaj in U. pl. Trn-koczy v Ljubljani, S. pl. Sladovicu v Novemmestu in Fr. Wacha v Metliki. l732c 1-1 Kdor svoj želodec ljubi dobro stori, ako zjutraj na tešč želodec spije kozarec tople „Rogaške" (Styria) vode. Kedna poraba Rogaškega vrelca deluje poživljajoče, tek in prebavo poživljajoče. Zahtevajte zastonj in franko moj veliki, bogato ilustrovani glavni cenik z nad 100 slikami vseh vrst nikelnastih, srebrnih in zlatih ur z znamko Ilouknnf, Hahn, Ornega, Kchaffhausen, (llashiittp kakor tudi vseh vrst solidnih zlatnln in srebrnln po izvirnih tovarniških cenab. Nikel. remont, ura......K 3'— slst. Roskopf patent ura.....4 — „ „ črna jeki. rem. ura „ 4-— švic. izvir. Roskopf pat. ura . . „ 5'— Ooldin rem. ura „Luna" kolesje „ 7 50 srebr. „ „ „01oria" » „ 7'60 „ „ „ dvojni plašč . „ 11-50 „ oklep, verižica z rinčico "na pero in karab., 15 gr. težka „ 2 50 ruska Tuia nikel. rem". ura s sidro z „Luna" kolesjem „ 9-50 ura s kukovico K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3'—, švarcvaldska ura K 2 —. Za vsako uro iiletno pismeno jamstvo I Nikak rislkot Zamena dovoljena, ali denar nazaj! Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Brux) št. 843, Češko. 100—24 Ovl^N 2tn < Jf-.er m g 2 g' T •Si1*3 3 a-S--1 Effll a-- i— ' <* 2: Sen 2 tra 3 (t w §•28 »aS-^ i 8.1" o V< S o * o■ aX. » S o w 5 o o "■■oa^a^0^?« cjn ta a o 4 S. c o — N< cr ^ S N 2 3 N cr* rt O ° S. cosiKo vidimo v< znamenju te ideje zbrane zastopnike raenih slovanskih narodov, -se nam nehote pogled obrača v pro-Slost, da primerjamo ž njo sedanjo dobo. Spominjamo se besed iz pisma dr.. Janeza Bleiweisa, ki pravi: »Kolikokrat sem se jaz s Prešernom in Kastelisem pravdal, zago-varjaje potrebo in sposobnost slovenskega jezikava uradne pisarne, kar sta ona oba odbijala." Kar je Prešeren sam v svojem času smatral za nemogoče in nepotrebno, to se pa danes vedno bolj izvršuje: slovenski jezik prodira ne le v književnosti, ampak tudi v ^šolstvu in v uradih, i In nemala zasluga za to gre literarnemu delu Prešernovemu, ki je s svojimi pesniškimi umotvori dokazal to, v kar Se sam ni mogel verjeti v oni temni zarji slovenske mladosti: — da je slovenski jezik ne le potreben, ampak tudi sposoben za uradovanje in javno življenje. Tega napredka se veselimo s svojimi milimi gosti vred, ki jih najsrčnejše pozdravljamo. — Posebno se pa veselimo združenih Jugoslovanov ob vznožju tega spomenika. Tudi v tem je velik napredek. Prešeren se ni mogel odločiti za ilirsko idejo jugoslovanskega združenja; še premalo je bilo takrat razčirjeno slovansko obzorje. 'Danes si pa stojimo že mnogo bližje in vedno bolj se bližamo in spoznavamo. Bodi nam ta slavnost začetek še ožje jugoslovanske zajednioe! Pozdravljamo brate •Cehe, kateri so z eminentnim delom narodnega probujenja vedno cačelovali drugim slovanskim rodovom in iz katerih je izšel oni duh, ki je zbudil tudi Prešerna in druge začetnike našega narodnega gibanja k slovanskemu delu. Pozdravljamo zastopnike vseh ostalifc slovanskih narodov, ki naj vidijo tukaj, da je najzapadnejša slovanska veja na jugu še vedno zelena in poganja krepke mladike! Naj se veselč z nami našega narodnega praznika, naj nam vžg6 pogum in moč k še vztrajnejšemu delu in naj utrdč tukaj br&tovsko vez, ki naj druži vse Slovane! Želeli bi, da bi videli eaši gostje danes tukaj zbrano vso slovensko družbo v zastopnikih vseh ljudskih organizacij. A ker je strankarska prireditev odbila ogromno večino načega ljudstva, obžalujemo, da od slovenske strani udeležba ni take velikanska in sijajna, kakor bi bila, če bi oni, ki odkrivajo Prešernov spomenik, odkrili tudi svoje slovensko srce, opustili zvezo z vse-nemci, temi smrtnimi sovražniki našega naroda in skupno z zastopniki slovenskega ljudstva ustvarili krepko slovensko večino v domači deželi. Ce ta borba slovenskega ljudstva za svojo pravico in edinost meče danes kako senco na slavnost, pa bo tem žarnejše zasijala njena zmaga, ko se dvigne slovensko ljudstvo v moči in slogi kot gospodar na svoji zemlji. Prisrčno torej pozdravljeni vsi! Dobrodošli v beli Ljubljani, ki je ponosna, da Vas sprejema kot brate in rojake! Iz odličnih literarnih krogov smo prejeli ta-le dopis: Slavno uredništvo: S koncem Vašega sobotnega uvodnika se mora strinjati vsak razsoden Slovenec. Naj bo že človek kateregakoli prepričanja) to mora vsakdo potrditi, da je odbor za Prešernov spomenik postopal skrajno netaktno, ko je odločil slavnostnim govornikom tako prononsiranega politika, kot je g. dr. Tavčar. Taka velika narodna slavnost bi se morala vendar vršiti brez politične tendence. Kdorkoli pozna nrav g. dr. Tavčarja, vd, da tudi pri tej priliki ne bo zakril svojega robatega gorenjskega značaja. Ako so Sokoli, katerim je on starosta, na Jesenicah se sami zgražali nad njegovo odsotnostjo, kako naj napravi imeno vani gospod ugoden vtis pri slavnosti, ki ne sme poznati nobene razlike strank. Pri odkritju Vodnikovega spomenika postopalo se je popolnoma taktno, ko si je odbor izbral ravnatelja gimnazije slavnostnim govor- nikom. Ako se je takrat znal varovati takt, ko so bile tudi že napete politične razmere, zakaj bi se to ne bilo moglo sedaj zgoditi? Ce bi bil kdo v prvi vrsti poklican, da bi Prešernu v proslavo govoril, bi bil brez dvombe pesnik Stritar, ki je prvi pisal literarno o Prešernu. Ako bi pa ta ne hotel vsprejeti, tedaj bi bil pa pač edini na mestu predsednik Matice Slovenske. Ce bi pa tudi ta odklonil recimo iz kakih višjih ozi-rov, tedaj bi bili poklicani možje kot dr. Murko. dr. Štrekelj, itd., ali naši slovenski profesorji v do movini. In n a j z a d n j i, ki bi' smel to vlogo prevzeti, bi bil kak politično tak6 prcnonsiran politik, pisatelj takih pamfletov, kot je dr. Tavčar. Pamfle-tist in pesnik — to ne gre skup! Njegova politika je že tako daleč znana, da je tudi ta slavnostni govor ne bo popravil. X. Skrajna netaktnost Schwe-glovih zaveznikov. Odbor za odkritje Prešernovega spomenika ni povabil k slavnosti »Slovanske zveze".— S tem so se ti ljudje';pokazali v pravi luči. Zastopniki slovenskega ljudstva v državnem zboru, ki bijejo težko borbo za pravice slovenskega naroda vkljub izdajskim zvezam, ki jim povsod mečejo polena pod noge, se zaveznikom barona Schwegla ne zde vredni, da bi jih povabili k odkritju Prešernovega spomenika. To označuje menda dovolj namen, ki ga imajo. A ravno tako prezirajo tudi slovenske pisatelje. Med posameznimi govorniki zaman iščeš slovenskih literatov. Slovenskega pesnika bodo slavili ljudje, ki niti pojma nimajo o slovenski literaturi. Edino le pripadništvo k politični zvezi slovenskonemških vladnih liberalcev je tu odločevalo. Bolj ni mogla ta stranka pokazati svoje dekadence! Dr. Tavčarjev« „uspehi" za ,)Los von Rom". Ginljiva zveza z vse-nemci v državnem zboru proti dr. Suster-šiču, dvornemu svetniku Sukljetu in ostalim poslancem .Slovanske zveze" je dr. Tavčarja nagnila, da si je postavil Wolfa in Scbonererja za vzor tudi na Slovenskem. Že davno »Slovenski Narod" priobčuje vse najbolj umazane stvari iz vsenemških listov, postal je nekaka slovenska izdaja »Alldeu-tsches Tagblatta". In zdaj je izdalo to glasilo geslo »Proč od Rima". A kako nizkotno delujejo ti ljudje za .naprednost" in »svobodo"! Vsa glupost se vidi iz načina, kako je dr. Tavčarjevo glasilo pisalo o škofovi poti v Senožeče. Z najpodlejšimi insinuaci-jami je hujskal dr. Tavčarjev list Senože-čane, da naj škofa, ko se pripelje, napadejo s psovkami, da mu naj kažejo svoje zaničevanje in mu zagrene življenje tako, da bi — odstopil! To je zdaj najbolj vroča želja »Na-rodevcev", da bi s svojimi nesramnostmi knezoškofa dr. Jegliča — pregnali iz Ljubljane. A v tem se motijo. Skof hodi po celi deželi, in vse, kar je poštenih ljudi, ga sprejema in pozdravlja z odkritosrčnim veseljem. Samo propadli ljudje dajo vplivati nase od »Naroda". In ti najpodlejši elementi, kar jih je v deželi, potem svoje izbruhe pošiljajo v »Narod«! Tako je bilo tudi v Senožečah. Ljudstvo je škofa ljubeznivo sprejelo, liberalni mazači pa svojo divjo jezo izlivajo v .Narodu". Ce bi Prešeren bral danes »Slovenski Narod", bi rajši stopil s spomenika doli, nego da bi si dal govoriti od urednika takega lista. Dr. Tavčar pa naj jutri poroča zbranim poslušavcem, kdaj bo dosegel s svojo agitacijo za odpad število svojega bratca Sctonererja! Prešeren je opeval pokristjanjenje Slovencev, njegov slavnostni govornik pa naj poroča, kako daleč je že prišel v razkristjanjenju svojih pristašev! Ponesrečeno rehabilitiranje. »Narod" se togoti nad nami, ker smo izjavili, da hočejo slovenski člani Schvvegel-Tavčarjeve zveze dr. Tavčarja pred slovenskim svetom rehabilitirati s tem, da so ga postavili kot slavnostnega govornika. A vsa jeza nič ne pomaga. Že skozi leta se ni upal dr. Tavčar javno pokazati med ljudstvom, ker ve, da ne more zagovarjati pred slovenskim svetom svoje zveze z vsenemci in svojih nastopov v državnem zboru v škodo slovenskemu narodu. Ce se zdaj pokaže v varnem zavetju pod Prešernovim spomenikom, pa niti najmanje ni rehabilitiran, ampak mi ga kličemo na odgovor za njegova dejanja pred vsem slovanskim svetom. Zakaj slovenski poslanci v državnem zboru sedaj ne morejo biti združeni? Celjska »Domovina" piše: Nemški državni poslanci premišljujejo o tem, da bi ustanovili eno samo veliko nemško stranko v državnem zboru, »balzburger Volksblatt", glasilo poslanca dr. Sjlvestra, piše: „Če se tudi v drugih zastopih, občinskih in deželnih, srečavajo najhujša politična in gospodarska na-sprotstva, vendar nimajo ta nasprotstva na skupnost v državnem zboru nobenega vpliva. Tu je postalo vsem Nemcem jasno, da mora tudi pri Nemcih biti n a • rodnost glavno („dass ...die Na-tionalitat Trumpf sein miissea), in ta misel je napotila Nemce, da puste vse druge prepire doma, in nastopajo v državnem zboru kolikor se d£ skupno. To so Nemci. Slovenski poslanci pa še uganjajo na Dunaju osebno politiko. Na to odgovarjamo prav odkrito. Kar se tiče naših poslancev, zastopanih v »Slovanski zvezi" nihče ni nikdar uganjal osebne politike, to jim bode priznal celo liberalni g. dr. F e r j a n č i č, ki sebe jako dobro pozna. Slovensko-liberalna dr-žavnozborska trojica, na čelu ji dr. Tavčar je bila, ki je pred državni zbor privlekla ob vsaki še tako važni priliki slovenski domači razpor in sicer v taki obliki in v tako sumljivi zvezi z Vsenemci, da je našla soglasno obsodbo pri vseh ostalih slovanskih poslancih, ker so ti slovanski poslanci videli, da slov. liberalnim poslancem ni za blatenje svojih slovenskih bratov nobeno sredstvo pregrdo. Mi smo opetovano predlagali skupno delovanje, predlagali smo slovensko ljudsko stranko, dr. Tavčar pa je v svojem »Narodu", ki je sicer ob slovesnih prilikah vedno poln peska za oči naivnih ljudij, to smešil in dejal, da je to nepotrebno, ker se od Nemcev ločiti ne sme. Gospoda liberalna naj le pogleda njegove sedanje besede, pa se bo praskala za ušesi! Prvi pogoj za skupno slovensko delo bi bila popolna ločitev od zveze z Nemci, dokler je pa slovenska liberalna stranka v dejanju v politični zvezi z Nemci, toliko časa vender ne moremo tudi mi imeti politične zveze s trojico njenih poslancev. Kaj menite, da bomo trpeli, da bi baron Švegelj imel svoje pristaše, svoje zaveznike, v našem klubu? Mnogo se je nedavno pisalo v nekaterih listih, »da je dr. Š u s t e r š i č razdvojil jugoslovanske poslance ter tako odvzel Jugoslovanom moč edinosti, kakršna je neobhodno potrebna na Dunaju in da je tako onemogočil skupen klub itd. Resnica pa je, da so vsi H r v a t j e in velik del obmejnih Slovencev takrat — 1. 1901. — šli z liberalci in z njimi osnovali »hrvatski in slovenski klub", medtem ko so naši poslanci osnovali na lastno pest »Slovansko središče". Res je nadalje, da je potem hrvatsko slovenski klub bil p r i m o-ran liberalce vun vreči iz kluba — .po stopnjicah doli", da rabimo priljubljeni »Narodov" izraz — in da se je še le dalje časa pozneje izvršila fuzija med obema kluboma brez naših liberalcev. Hrvatje in del obmejnih Slovencev so kazali tedaj veliko večje simpatije napram našim liberalcem, nego napram dr. Susteršiču, a so uvideli sami, da z našo liberalno stranko, polno narodnega izdajstva, ni mogoče skupno delovati v enem klubu. Kakor se je od liberalne strani šarilo glede celjske gimnazije, tako se je dosledno dalje postopalo celo glede slovenskega vseučilišča. aNa-rod" od preteklega četrtka je celo glede šole v K a r č o v i n i potegnil z ondot-nim nemškim krajnim šolskim svetom. S takimi ljudmi ne žele Jugoslovani zveze, ker nočejo, da bi jih po takem prijateljstvu bolela glava, kakor jih je že. Tu ni bilo treba prav nič »klerikalne teroristiške gonje", postopanje liberalnih poslancev je bilo iako očitno s u m 1 j i v o, da je razbilo zvezo z ostalimi jugoslovanskimi poslanci. Vzrok vsega t;ga je izključno in edino liberalna izdajalska zveza z Nemci Zakaj so jo sklenili, zakaj jo vzdržujejo že 10 let, zakaj jo hočejo še nadalje vzdrževati ? Ker jim za narodnost ni nič, ako njim osebno ne služi in ne koristi! Naši poslanci so imeli prav, da s takimi ljudmi niso sedli v skupen klub, in Hrvatje, ki so 1. 1901. še šli z liberalci vsi od prvega do zadnjega, isto uvide-vajo. Kdor je z Nemci zvezan, ne more se družiti z jugoslovanskim parlamentarnim zastopstvom, ki ni voljno svoje akcije izdajati namenom nemške-slovenske zveze Na tem stališču bodo stali tudi štajerski slovenski poslanci, dokler bodo zastopniki slovenskega ljudstva. To naj poleg »Naroda" uvidi tudi celjska »Domovina". Vsa krivda, da slovenski poslanci v državnem zboru niso združeni, pade na slovenske liberalce, ker vzdržujejo zvezo z Nemci! P. Jožef Bizavičar, superijor na Brezjah, je umrl včeraj dne 8. sept. ob 5. uri popoldan. Marija Devica, kateri je posvetil svoja zadnja leta na prvem svetišču kranjske dežele, vzela ga k sebi na dan svojega rojstva, pokopan pa bode v nedeljo popoldan ob štirih, na praznik Marijinega Imena. P. Jožef se je rodil dne 13. oktobra 1844 v Spodnji Šiški pri Ljubljani. Stariši so ga dali v šolo; bil je ljub, nežen mladenček, ki je mnoge občeval v frančiškanskem samostanu ljubljanskem in dobil veselje za samostansko življenje. Vstopil je v red 1. 1865, bil v mašnika posvečen 18. sept 1869 po dovršenih študijah ostal v Ljubljani kot subsidijar, pozneje kapelan pri obsežni župniji. Dolgo vrsto let; je bil tudi vodnik 3. reda. L. 1890. je postal gvardjan ljublj. samostana in ostal tri leta, bil je tudi definitor provincije. Ostal je v Ljubljani 26 let, pridno delal na prižnici, v spovednici, hodil na vse strani pomagat, obiskavat podružnice tretjega reda. Vedno vedrega in veselega lica se je priljubil vsem, zlasti duhovnikom je bil ljub in drag. Ko se je osnovala naselbina franč. reda na Brezjah, želel je iti tja k — Materi božji, — da bi svoje ostalo življenje posvetil izključljivo njeni službi. Ugodilo se mu je. Na Brezjah je imel mnogo posla in sitnosti z uredbo samostana in cerkve, napravil vrt in ga obzidal, pred cerkvijo uravnal in olepšal trg, v cerkvi naredil veliki oltar, ki ne najde svoje vrste, dva stranska, križevi pot, orgije, božji grob itd. L. 1900 je rajni kardinal Missija posvetil cerkev in veliki oltar, škofa dr. Jeglič in Trobec vsak en stranski oltar. To je bilo dela in skrbi za P. Jožefa. Koliko slavnosti se je obhajalo prošla leta na Brezjah? Nove maše, duhovniški jubileji, shodi, sestanki, zlasti pa lansko leto velikanski shod mladeničev. P. Jožef je vedno dal na razpolago samostan in cerkev, bil je s celo dušo zraven, kar je vsem deležnikom dobro znano. Ali to naporne delovanje je izpodjedalo njegovo zdravje. Že par let se je poznalo P. Jožefu, da se močno stara in da vpada. Prošlo zimo se ga loti hudi kašelj, a on je zamudil o pravem času poiskati zdravnika in leka. Iskal je zdravja v sanatorju na Reki, a bilo je prepozno. Tako je hiral celo poletje, dokler ga ni smrt rešila zemeljskega trpljenja. V bolezni je bil popolnoma udan volji božji, le eno skrb je imel radi pokopališča za samost. družino. Tudi te skrbi je bil rešen, kajti kupila se je zanjo njiva blizu Marijinega svetišča, da oni, ki so delali v svetišču, tudi počivajo blizu njega. P. Jožef počivaj v miru! Vsi pa, ki so ga poznali od blizu in daleč, naj se spominjajo njegove duše v molitvah in svetih daritvah. — Pogreb bo j u t r i v n e d e 1 j o ob 4. uri popoldne. Siidmarka. Včeraj se je vršil občni zbor „Sudmarke" v D o r n b i r n u. Iz poročila načelnika dr. Roberta pl. Fleischhackerja, da je društvo do 1. jan. 1905. imelo 228 podružnic ter 6 4.8 3 3 K 5 vin. dohodkov. V Brežicah je kupila »Siidmarka", da »odvrne slovensko nevarnost", gostilno .k črnemu orlu" in je ondi postavila „Deut-sches Haus", v Vitanju je kupila neko hišo za 4500 kron, v S t. 11 j u je zgradila nemško gostilno za 28 000 kron. Na Kranj- skem obrača posebno pozornost na J e s e - n i c e in na T r ž i č. Društvo je imelo 63 knjižnic z 71.000 knjigami. Oi užigalic je društvo 1. 1904. dobilo 9159 kron 48 vin. O nemški požrtvovalnosti priča izjava nekega Nemca: Prestvarimo svoj idealizem v dejanje. Odpovem se pijači in tobaku in 300 kron, katere sem za to potrošil, pla čam odslej vnaprej »Sudmarki" .... V vsakem kraju, kjer je „Siidmarkina" podružnica, ustanove Nemci poseben narodni svet, ki bo vodil kataster, v kolike je ondi že napredovale nemštvo in kako naj bi se oškodovalo Nenemce. Slovenci pazite na to sovražno delo! Predsednik ogrskega drž. zbora Justh pride danes v soboto v Zagreb, justh se be informiral o položaju na Hrvaškem. Z Dunaja je odpotoval v Zagreb tudi češki poslanec H e r o 1 d, da ondi konferira s hrvaškimi politiki ter da se sestane s predsednikom ogerskega državnega zbora. Iz Zagreba pojde dr.Herold v Ljubljano na Prešenovo slavnost. — Nova odkritja v postojin-ski jami. Iz Postojne nam poročajo: Jake marljivim preiskovalcem podzemskih jam, c. in kr. poročnikoma 97. pešpolka gospodoma Franu Muhlhof^r ju in Alfonzu Martin-u ter gosp. Edigiju Čeh-u, učitelju v Slivjah in rez. kadetu v istem polku, se je dne 24. avgusta 1.1. posrečilo v podzemskih prostorih postojnske jame prodreti naprej po sedaj še ne preiskovanem podzemskem toku Pivke. Vkljub velikim zaprekam podrli so približno 600 m. dalje kakor leta 1893 znani preiskovalec jam g. Martel. Utrujenost in nastalo deževje onemogočilo je daljno prodiranje. Na povratku poškodoval se je čoln v zadnjem podzemskem jezeru ob skalah in se potopil. Hrabri preiskovalci rešili so se s tem, da so prostrano jezero preplavali. Zabelježili so si mnogo jako zanimivih podatkov in našli tudi veliko zalego človeških ribic (Protheus). Sedaj odkriti podzemski tok Pivke vije se v smeri med iztokom U/išice in med Pivko jamo. — Narodni kolek pri Cehih. Cehi so uvedli narodni kolek po 1 K, do čim so koleki po 2, 4, 6, 8 10, 20 in 50 vinarjev že dve leti v prometu. Enokrenski kolek so uvedli na zahtevo narodnih ob činskih zastopov, ki ga bodo rabili pri vseh spisih in prošnjah v lastnem delokrogu. Sploh ga ni med Cehi narodnega društva, ki bi ne imelo narodnega kolka, tudi tvrdke ga dosledno rabijo. Naj to posnemajo tudi Slovenci! — Velik ogenj. V Dečji vasi, žup nija Trebnje, je pogorelo sedmim kmetom popolnoma vse. — Nove volitve na Hrvaškem ? Iz Zagreba poročajo, da vlada namerava po 15. septembru razpisati nove volitve. Sabor bo sklican k kratkemu zasedanju potem pa razpuščen. Nove volitve bodo meseca oktobra ali novembra. — Srbski prestolonaslednik Djordje završuje danes 18 leto svoje starosti ter bo ob velikih slavnostih proglašen potnoletnim Dne 9. septembra bo odslej v Srbiji vedno narodni praznik. — Razstavo oslov bodo otvorili spomladi leta — 1907. v Bujah v Istri. Tako je sklenilo ondotno kmetijsko dru štvo. Ogenj pri Vrhniki. Včeraj, 8. t. m., popoldne je ogenj vpepelil gospodarsko poslopje z mlinom Janezu Paiser ju pri Vrhniki. Škoda znaša približno 8000 kron, zavarovan pa je bil posestnik le za 160o kron. — Demonstracije trgovskih uslužbencev v Opavi. Včeraj so priredili opavski trgovsm uslužbenci demonstracijo proti onim trgovcem, ki imajo odprte trgovine dalje ko do 7. ure zvečer. — Obesila se je soproga sluge pri pliberškem rudniku G. S c h a 11 e r j a — Novice iz Amerike, V trebuh zabodliso v Puebli trije Slovenci mesarja Janeza A ž m a n a , ki se je ženil pri neki mladi Ribnčanki. — Vlak je raztrgal v Veroni Fr. Gašperja, doma iz Smihela. — U m r 1 je nenadoma v Jolietu 18 let stari Anton J e r i č iz Aj devica na Dolenjskem. — Samoumor na železniški progi. V Žilici pri Podkloštru se je vrgla posestnica P a u 1 i č na progo, kjer jo vlak vso razmesaril. Dejanje je storila umobolna. Zapušča več nedoraslih otrok — Predor na novi železniški progi poškodovan. V predoru pri Bukovem na novi železniški progi se je podrlo za kakih 6 m. oboka. Ta predor, ki je dolg 900 m., je bilo jako težavno napraviti, ker so tam nenavadne težkoče. Pokazalo se je, da bo treba že tako vsako leto poprav pri tem predoru, dokler se ne utrdi tako, da ne bo treba misliti na opetovane poprave. — V Savi utonila je 73 let stara Marija Strniša iz Kranja. — Italijanski vohuni v Dalmaciji. V Kotorski Boki so vjeli dva Italijana in pri njih našli raznih načrtov trdnjav in pozicij; v kratkem času se je v Dalmaciji pripetilo več sličnih slučajev. — Židovski mestni uradnik oklofutan od ljubimke. Elija Gen tili, hud neodrešenec, židovski mestni urad nik v Trstu je bil zapeljal ubogo delavko. Te dni ga je deklica srečala na trgu pred bolnišnico in ga prosila, naj ji da 2 kreni, da kupi svojemu otroku kaj jesti. Židovski brezvestnež ki je hitel k vseučiliščni ljudski veselici, jo je mesto odgovora udaril s palico po obrazu. Nato pa je deklica planila proti njemu, mu tolka z vežnim ključem po judovskem obrazu in ga pošteno zbila. — Mesečna konferenca So dalitatis ss. Cordis bode dne 11. septembra t. j. v ponedeljek točno ob 10. uri v Št Lovrencu ob Temenici za trebanjsko dekanijo — Atentat na župnišče. Dina-mit se je razpočil ponoči v župnišču v sv. Lovrencu pri Labinu v Istri. Več šip je pobitih, pohištvo razbito, ena vrata razdrebljena. Dinamit je bil položen v klet. Storilcev še niso zasledili. — Najden kostenjak. Pri Lešah so našli te dni za neko hišo zakopano človeško okostje. Kostenjak je imel na roki še prstan Zakopan je moral biti že okolu 50 let. Orožništvo preiskuje stvar. — Veteransko društvo za ljubljansko okolico praznuje jutri ob pol 9. uri dopoldne na Rožniku obletnico blagoslovljenja zastave. — Veselico priredi „K a t. slovensko izobraževalno društvo v Mengšu" v nedeljo, dne 10. sept. 1905 v gostilni »pri Jelenu". Spored: Petje mešanega zbora, igra: Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih. Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. — Odlikovanje. Cesar je podelil podpredsedniku višjega deželnega sodišča v Trstu dr. Ev. pl. Pfliigelu, povodom njegovega umirovljenja vitežki križec Leo-poldovega reda. — Hranilnica in posojilnica v Kandiji kaj vrlo napreduje. Tako rekoč iz „nič" pred 7 leti ustanovljena izkazala je že koncem lanskega upravnega leta 1,126.799 75 K denarnega prometa in 1128 zadružnih članov. Hranilnih ulog je bilo 498.172 64 K, posojil pa 544.358 18 K. Po odbitku vseh upravnih stroškov (ki so bili to leto prav zdatni) je imela še vedno 4 392 69 kron čistega dobička. Ker sedanji prostor ne odgovarja več svojemu namenu, se je sklenilo zgraditi že prihodnje leto novo lastno hiša na že kupljeni parceli vrhu Kan-dije blizu državne ceste. Sedaj ima zavod že 1379 članov. To je gotovo najlepše izpričevalo o reelnem poslovanju in kljub vsem spletkarijam raznih strank in nevošljivcev cdločno izraženi dokaz neomejenega zaupa nja občinstva cele okolice. Se posebej uva ževanja vredno je dejstvo, da se zavod drži zvesto svojega slovenskega gesla: Svoji k svojim, torej naj prvo da nastavlja izključno le domače uradno osoblje in da se sploh gleda na to, da denar ostane doma. — Slabo se je godilo „Legi(( v Ogleju. Laški gospodje so tu aranžirali veselico in ples v korist raznarodovalne »Lege*. — To pa ni bilo všeč patrijotičnim Oglejcem, ki so si nadeli črnožolte kokarde, žvižgali in končno vdrli v vrt, kjer se je vršila veselica. Podrli so nekaj miz in stolov, na kar je policija razpodila izgrednike in udeležence veselice. Izgredniki, Italijani, so vpili .Doli z Italijo!", „Doli z „Lego!" — Prebrnjena pošta. Iz Novega mesta nam poročajo: Od sobotnega vlaka pri novi cesti došli poštni voz je vozil v ovinku med pošto in davkarijo precej hitro ali „Eile mit Weile", voz je bil precej obložen, teža se nagne, in bumf — že leži voz, pismonoša in hlapec na tleh. Kolo se je zdrobilo. Obema raz voza padlima se ni ničesar zgodilo; pošto so potem prenašali do urada. — Volitev župana. V Ustju je izvoljen za župana g. Ignacij S t i -b i 1 j , za svetovalca pa gg. I v a n B r a -tinainAntonBačar. — Konjski tatovi. Županu Alojziju Marinčku v Cerkljah pri Krškem se ukradli konjski tatovi dve kobili, vredni 1100 kron in posestniku Ivanu Dušaku v isti vasi koleselj, vreden 80 kron, konj sko odejo in jopič. — Tatovi so ušli proti Karlovcu. — ,,Zavarovalnica goveje živine" se je osnovala v Lokavcu za Lo kavec, Ajdovščino in Sv. Tomaž, katero je potrdil« c. kr. namestništvo na temelju pooblastitve c kr. ministrstva za notranje posle. — Pozor ! Na cesti ki vodi iz Šenčurja v Kranj, se je našla denarnica s precejšnjo vsoto denarja. Kdor jo je izgubil naj se oglasi pismeno do Leopolda Skerjanca v Radomljah št. 63. — Perzijski princi v Pore-čah. S svojim vzgojiteljem g. profesorjem Juvančičem se mudita v Porečah ob Vrbskem jezeru brata perzijskega šaha Hus- sein Ali Mirca in sultan Ahmed Mirca. V njuni družbi sta sinova vezirja Afhama, perzijskega ministra. Princa sta bila že tri leta v .Terezijanišču" na Dunaju ter sta nemškega jezika popolnoma vešča. Govorita tudi francoski in angleški. — Z Dobrove. Dne 29. avgust je za Dobrovo znamenit dan. Poslovil se je namreč ta dan od šele preskrbni gosp. nadučitelj Matija Rantr in šel na lastne prošnje v stalen' pokoj. Že 23. julija ga je občinski odbor na Dobrovi jedno-glasne izvolil svojim častnim občanom v znak spoštovanja, ljubezni in hvaležnosti za premnoge zasluge, ki si jih je pridobil za Dobrovo kot vesten in veren učitelj, kot vzgleden sadjerejec ter ljubezniv in moder svetovalec vsakomur, ki je potreboval kake pomoči. Ta dan je pa želela tudi šolska mladina pokazati, kako zelo spoštuje in ljubi svojega dobrega učitelja. Ko so se razdelila otrokom šolska naznanila, stopi pred g. nadučitelja Janez Tome, učenec II. razreda tor se v izbranih besedah zahvaljuje g. nadučitelja za ves njegov trud in požrtvovalnost in ljubeznjivo.it, s katero je vedno objemal šolsko mladino, za vse prelepe nauke in opomine, ki jih je gosp. nadučitelj umel tako očetovsko in mojstrsko ucepljavati v mlada, dovzetna srca. Prosi Boga, da bi mu milostno dodelil, še mnogo let vživati večer svojega življenja v krogu svojih dragih. V svojih molitvah pa se ga bodo vedno hvaležno spominjali — tako je slovesno obetal. Biti bi moral navzoč, da bi videl, s koliko vnetostjo je mlademu govorniku pritrjevala vsa šolska mladina. Na to podari g. nadučitelju očenec J. Cjuha v imenu vseh šolskih otrok prelep, dragocen križ z napisom: „29. avg. 1905. V hvaležni spomin podarila šolska mladina" — češ, križ ste imeli z nami, a v sv. križu ste vedno iskali tolažbe, bodrila in pomoči pri svojem napornem delu — Da, v križu je iskal mož kot vseskozi globokoveren učitelj vedno tolažbe in jo tudi našel, a našel je tudi pomoč in očiten blagoslov vsestransko pri svojih naporih. Dvajset let se je vzgledno trudil med nami kot skrben učitelj in da so Dobrovčanje tako verni, tako dobri ljudje, ima dobršen kos zaslug ravno g Matija Rant, ki ni le učil, ampak kot skrben oče vzgajal šolsko mladino. Bog mu je dal očiten blagoslov tudi v lastni družini. Vsi njegovi otroci zavzemajo častna mesta v človeški družbi. Najstarejša hči Mina je poštarica, sin Alojzij je c. kr. pomorski adjunkt I. reda, sin Anton je frančiškan Gvido, ki je z izvrstnim vspehom dovršil svoje študije na vseučilišču v Ino-mostu, hči Polda pa je učiteljica v Hote-deršici. In dasi ni imel Bog ve kako velike plače, vender mu je Bog njegove male krajcarje tako blagoslovil, da si je za stare dni sezidal lično hišico, v katerej naj še mnogo mnogo let vesel vživa sad svojega truda. — „Sudmarka" pri delu. Ju deževih grošev se je razdelilo na Koroškem 808 K 80 vin. in sicer: nekemu posestniku 100 K; za pospeševanje nacionalnih name nov 100 K; neki šoli za učne pomočke 109 K 80 vin. in dijaških podpor 500 K. — Protestantski krščanski nauk hočejo vpeljati s prihodnjim šolskim letom na velikovških nemških šolah. To se pač izplača za tistih par protestantskih otrok ! Zakaj še judovskega kateheta ne naročijo, saj imajo Žide tudi ondi? Namen velikovških Nemcev je pač očividen ! Povsod dvojna mera. Slovenskim otrokom pa niti slovenskih katekizmov ne privoščijo. Le tako naprej ! Za posledice Slovenci go tovo tre bedo odgovorni. — Za rodbino hrvaških delavcev, ubitih od bombe pri Bar-barigi v Pulju, nabira milodare vrli puljski rodoljub, g. Niko M a r d e š i č. Naj najde vrlih posnemalcev. — Shoda italijanskih županov v Poreču so niso udeležile sledeče primorske občine: Omišalj, Dobrmj, Dubaš-nica, Vrbnik, Baška, Punat in Krk; iz vo-loškega okraja: Kastav, Voloska, Moščenice, Jelšane, Podgrad, Materija, iz pazinskega okraja: Zminj, Boljunc, Tinjan, iz puljskega okrožja ni bilo Barbane, iz k«perskega pa Roč, Dolina, Dekani in Buzet. Če pomislimo, koliko prebivalcev štejejo te občine in koliko posili — Italijanov je bilo na shodu laških županstev, si lahko napravimo sliko »italijan-ske" Istre. - Izpremembe v davčni službi. Davčni pristav g. Ivan Hočevar je prestavljen iz Logatca v Litijo in davčni praktikant g. Viktor Damjan iz Litije v Logatec. — Izprememba naslova. Doslej samonemški naslov poštnega urada na Vačah pri Litiji se je izpremenil v dvojezični: Waatsch-Vače — Nagloma je umrla v Trstu gospa Lucija Kuštrin, soproga trgovca g Antona Kuštrina v Gorici. — Iz Selške doline. Izmed vseh slovenskih časopisov, ki prihajajo v našo dolino, je najbolj neprostovoljno humeristični list „Slov. Narod*. Cvet vseh dopisov so »duhovite" strelice iz Selške doline. Fabri-kanta teh strelic sta zmerni ferboltar Stu-pica in slavni gospod „preflesar" ferboltar in mnogozaslužni nekdanji šentlenarski or. ganist Tone Germek. Po mnenju teh modrijanov bo po krivdi župana in župnika kmalu naša občina in župnija materijalno popolnoma opešala, ker župan menda zapravlja občinski denar, ki ga je prejšnji župan Schliber prihranil, župnik pa po drugi strani odira z biro svoje evčice. 0j ti uboga, pomilovanja vredna selška dolina! — Kranjsko okrajne glavarstvo v nevarnosti. Omenjena »fer-boltarja" nista zadovoljna z razdelitvijo podpore po toči prizadetim ter pretita v prihodnje stvar tako temeljito pojasniti, kakor samo ona dva znata. Seveda je vsa ta grožnja naperjena proti županu, dasi je imelo t« stvar v rokah izrečno le okrajno glavarstv« gospod glavar ! tresite se in trepetajte pred njima, ker kmalu Vam pokažeta svoje — rožičke. — Našemu G e r m e k u so se zelo priljubili »srčki" in „židane rute". Gotovo bo v kratkem času odprl prodajalno, kjer bo prodajal izključno le »židane rute" in »srčke*. Ali bo pa iste on sam kupoval raznim »velekrepostnim* ženam in dekli-čem, katerih vzor je nekdanja šentlenarska učiteljica. — Germek ni samo ferboltar, organist in dopisnik »Slov. Naroda", ampak tudi zelo „kunšten" inženir. Mož je na dosedaj še neznan način natančno preračunal, da so bile rjuhe, s katerimi so pobirali samo „fajmoštrovi in kaplanovi eksekutorji" ravno za dobri dve p e d i »uŠtukane". Ali si upa kdo trditi, da ni Germek »glavca" prve vrste? Štajerske novice. š Občinske volitve v Creš-novcu pri Slov. Bistrici so sedaj že tretjič razveljavljene, z-avedni Slovenci bodo poskrbeli, da bo Kresnik vnovič padel. Slovenci, ne vdajte se! š Veteransko društvo v Brežicah posveti jutri svojo zastavo. K slavnosti pridejo tudi veteranci iz Zagreba s svojo godbo. š Na vojaških vajah zblaznel je v mariborski okolici vsled prevelike vročine rezervnik 7. pešpolka Franc U m n i k. š Smrtna kosa. V Mariboru je umrl stavbinski mojster gosp. Robert S c h m i d t. — V celjski mestni bolnišnici je umrl mestni mitničar R e z a r. — Dne 6. sept. umrla je v Rogaški Slatini gospa Amalija Jezovšek, notarjeva soproga iz Vranskega. š V Marenbergu jutri otvorijo protestantsko estkev ob hajlanju mariborskih nemškutarjev. š Shod nemških akademikov iz Maribora, Ptuja in Celja se vrši dne 9. in 10. sept. v Celju. Dnevni red obsega po[i 'anje in postopanje. UifblKinsKE novice. lj Odkritje Prešernovega spomenika se naznani mestu in okolici z 8 streli z Gradu, na kar se opozarja občinstvo. Znak odbora in sicer rediteljev iz stanovanjskega odseka je bslo-zeletta pentlja na rokavu. Slavnostnega obhoda po mestu se udeleži 134 društev in korporacij s 34 zastavami. Spored otvori kavalkada. — Govorniki pri komerzihso sledeči: »Narodni dom" dr. Hribar Iv. M.; dr. Novak F r.; hotel » L l o y d " dr. O r a ž e n I v., dr. Kušar Josip; hotel »Ilirija" dr. Ravnikar VI. g H o 1 z ; restavracija »Novi svet" g dr. 11 e š i č F r., g. D r a g. Hribar. H komerzom inu pristop brezplačno vsakdo. Rusko vseučilišče v S t. Peterburgu bode zastopal gospod profesor Peter pl. Zabolotsky, ki bo pred Spomenikom tudi govoril. Akadem. profesor Kundmann na Dunaju je poslal odboru Prešernovega spomenika pre-Ijubeznivo pismo, v katerem čestita Slovencem in g. kiparju Ivanu Zajcu zaradi lepega spomenika. G. d r. J o s i p H e r o 1 d, državni in deželni poslanec dospe danes popoldne kot zastopnik državnozborskega kluba Mladočehov v Ljubljano. G. dr. Matija Murke, vseučiliški profesor in pisatelj v Gradcu, dospe k slavnosti danes večer. — Moskva je poslala pozdrav. lj Zatvoritev slavnostnega prostora ob priliki odkritja Prešernovega spomenika. Mestna policijska straža in požarna bramba bosta zatvorili slavnostni prostor jutri ob 10. uri dopoldne Kordoni bodo sledeči: V Prešernovih ulicah ob spodnjem vogalu stare Per-lesove hiše; v Wolfovih ulicah med vogaloma Lasnikove in Lenčetove hiše; Francov most na koncu ob Špitalskih ulicah; levo obrežje Ljubljanice za drugim oknom kavarne »Prešeren"; Sv. Petra cesta med drugim oknom Urbančeve in Bahevčeve prodajalne; Miklošičeva cesta med zadnjim vhodom v Frančiškansko cerkev in vrati Po-gačnikove hiše (cerkveni vhod ostane prost). Prečast. gospod župnik o. Hugolin Sattner je bit toli ljubeznjiv in je obljubil, da bo dal glavna cerkvena vrata po 10. uri dopoldne zapreti. Verniki bodo cerkev lahko zapuščali pri zadnjih vratih ali pa na „porti". Ko bo ves sprevod dospel na trg, opustita se kor-dona v Wolfovih in v Prešernovih ulicah ter se slavnostni prostor s te strani zatvori le preko začetka Wolfovih ulic mimo Haupt-mannove hiše in tribune za goste preko trga do vznožja stopnjic, ki vodijo v samostan (stopnjice ostanejo proste). )j Slovensko katol. narodno dijaštvo položi jutri ob spomenik Prešernov krasen venec z napisom: Pesniku .Krsta pri savici" — katoliško-narodno dijaštvo. lj Profesor Stritar ne pride k odkritju Preš. spomenika. Baje je zadržan. Poslal je resem, ki se razdeli. lj Čehi Prešernu. Češka deputacija, ki pride pod vodstvom praškega župana dr. S r b a k odkritju Prešernovega spomenika, položi na spomenik srebrn venec, v podobi lipovih in lovorovih peres. Imel bo sledeči napis: „Na pamet slavnčho slovinskčho pevce Františka Prešerna — v den odhaleni pomniku jeho v bile Lublani — obec kri!, hlav. mesta Prahy". Venec bodo potem spravili v deželni muiej. lj Prijateljski sestanek slov. kat narodnega dijaštva je danes ob 8 uri zvečer v soboto, v salonu g. Hafnerja, ov. Petra cesta. Jutri se zbira slov. kat. dijaštvo v „£vezinih" prostorih, v hotelu „Union" in odkoraka skup ob 10. iri pred »Narodni dom". lj Posebni vlak tržaških Slo vencev se pripelje v Ljubljano jutri zjutraj ob 8 uri 56 min. lj Tržaški izletniki izražajo sle deče želje: Trgovine ljubljanske naj bi (vsaj, kjer je to možno) imele odprta izložbena okna, vsaj za časa slavnostnega obhoda. Mesto ima vse bolj prijazno lice, ako tujec more vsaj nekoliko pasiti — oči, česar pa manjka navadno ravno ob nedeljah, ko so zaprta vsa izložbena okna. Tu v Trstu se trgovci, ko je kaka posebna slavnost navadno dogovarjajo, ter imajo ob takih prilikah svoja izložbena okna odprta vsaj par ur. Dalje bi bilo dobro, ko bi narodne knjigarne poskrbele, da bi obmejni Slovenci lahko kupili kako knjigo. Slednjič bi bilo priporočati ljubljanskim gostilničarjem, v interesu vsega mesta, naj obdrže navadne zmerne cene ob navadno dobri postrežbi. Slednjič bi bilo želeti, ako bi mi Tržačani takoj ob prihodu že na kolodvoru dobili napotek, kje bi najhitreje dobili nekoliko zajutreka, ker bomo imeli le malo časa na razpolago. lj Slavnostni obed priredi povodom odkritja Prešernovega spomenika jutri ob 2. ure popoldne na čast svojim gostom ljubljanski obč. svet v veliki dvorani »Narodnega Doma". Občinski svet je za to vo-tiral 2000 kron, ostalo se pokrije na drug način. lj Velika razburjenost vlada med ljubljanskimi gostilničarji in občin stvom, ker se je banket na čast slovanskim gostom poveril ultra nemškemu gostilničarju. Slovenski gostilničarji ia glas protestirajo proti temu s trditvijo, da je vendar med njimi dovolj sposobnih ljudij, ki bi mogli prevzeti tak banket in da bi bilo slabo za slovenstvo napredne Ljubljane, če bi nam celo bankete morali pnpravljati samo Nemci. Govori se celo, da so natakarji naročeni iz — nemškega Gradca! lj Nemški trgovci so povodom Prešernove slavnosti izdali nekak cirkular, v katerem so pozvali vse nemške trgovce, naj izobesijo zastave. Pravijo, da je Prešern tudi nemški pesnik, ker je z>agal nemške pesmi. O dr. Tavčarju, ki je slavnostni govornik, pa pravijo, da je itak eden „izmed njih", ker je baron Schweglov politični oproda. Ime »Taučer" razlagajo „Deutsche Stimmen prav verno tako le : „Tautscher— Teutscher—Deutscher. Dr. Tavčar je v resnici potomec švabskih priseljencev, ki so jih brižinski škofie naselili v loških hribih. lj Okolu 90 srbskih gostov se je pripeljalo danes ob tri četrt na 1 uro v Ljubljano. Na kolodvoru jih je kratko pozdravil župan Hribar, sicer pa ni bilo nobenega sprejema. Občinstva ni bilo skoro nič k sprejemu. Za svojo požrtvovalnost in svojo bratsko ljubezen so dobili srbski gostje jako mrzla srca, kar je pripisovati na rovaš onim, ki so vso priredbo vzeli v svoje roke in bi bili morali pravočasno skrbeti za dostojen sprejem. Za županov pozdrav se je zahvalil beligrajski prota Marko P e t r o v i'd. lj Celjska 'narodna godba bo jutri popoldne priredila koncert na »Zelenem hribu". lj Socialni demokratje in Prešernova slavnost. Socialni de mokratje so izdali oklic, v katerem pravijo: V nedeljo, dne 10. septembra 1905 se odkrije v Ljubljani spomenik Francetu Prešernu. Meščanstvo priredi ta dan hrupne slavnosti, bolj sebi, kakor geniju v čast. Delavci, ki nočejo biti brezpomembna kom-parzerija meščanskim mimom, se ne morejo udeležiti priredb, o katerih vse kažer da bodo prav debelo strankarsko pobarvane. Zato prirede brez hrupa in parade priprosto a lastno Prešernovo slavnost in sicer tako-le: Ob 2. uri popoldne se zber<5 na Turjaškem trgu (pred bivšim Katoliškim domom)' de-putativno organizirani delavci vseh strok. Ob pol 3 uri odkorakajo zbrane deputacije )• Turjaškem trgu, Gosposkih ulicah, Zvezdi, Wolfovih ulicah pred Prešernov spomenik Tukaj pričaka deputacije odbor ljublj. lokalne organizacije in izvrševalai odbor jugoslovanske socijalno demokratične stranke. Po nagovoru, ki ga govori sodrug Etbin Kristan, so položi venec pod spomenik. S tem se zaključi poklon pesnikovemu geniju pred spomenikom. Ob 5. uri popoldne pa bode slavnostni komers v gostilni pri »Levu" na Marije Terezije cesti (ob ugodnem vremenu na vrtu, sicer pa v salonu). Spored obsega: Godbo. Slavnostni govor. Recitacije Prešernovih poezij. Komers. Vstopnina na slavnostni komers je 30 vinarjev za osebo. lj Predavanje o Prešernu je bilo v „Slov. kršč. soc. zveza" zopet preteklo sredo. G. fil. Adolf Robida je razložil pomen romantike in nje vpliv na Prešerna; potem je govoril o Ilirizmu, proti kateremu se je Prešeren upiral, ker se njegov realizem s tem ni skladal. In zgodovina je pritrdila Prešernu. — Nato nam je podal predavatelj kratek pregled vpliva laške kulture, na ^Slovence" posebno Petrarke na Prešerna. Opozoril je na pesniške igrače laškega lirika, katerih se tudi Prešern ni povsod izognil. Prešern pa je Petrarki sledil samo po zemeljskih potih; šele v »krstu" je Prešern Petrarko tudi v tem dosegel. lj Draginja vsled Prešernove slavnosti. Na trgu so se razne stvari vsled slavnosti podražile. Ker so go stilničarji pokupili posebno mnogo piščan cev, je cena tako poskočila, da sta veljala dva piščanca 1 gld. 85 kr. lj Novomeška čitalnica se ude leži po svoji deputac.ji Prešernove slavno sti. Deputacija položi na spomenik tudi venec. lj Srbska čitalnica v Ljubljani položi ob Prešernov spomenik srebrn venec. lj Bolgarov pri Prešernovi slavnosti ne bo. Bolgarski časnikarji so brzojavno naprosili srbskega časnikarja g Dušana Sijažkega, da jih zastopa in v njihovem imenu položi venec na spomenik. lj Sluga narodno-naprednih društev — podpiratelj ,Sii tirna rke. »Narodni" trafikant g aešarek smatra še vedno za popolnoma združljivo, da je sluga narodna-naprednih društev, njihov garderober, prodajalec vstopnic slovenskega gledališča in prodajalec „Sudmarkinih" vžigalic. Če on to smatra za združljivo, ali so pa istega mnenja odločilni faktorji pri slovenskih podjetjih?! Neki narodnn napredni doktor je izrecno odobril šešarkovo postopanje. lj Umrla je Roza Zittrar, v Prešeno-vih ulicah štev. 50. lj O javni izkušnji gojencev dramatične šole poročamo prihodnjič. Prvi nastop novih gojencev je bil prav dober. lj Šolska razstava bo jutri do poldne odprta že ob 8. uri, a popoldne od 3. uri nadalje dokler bo kaj obiskovalcev. lj Napad. Ko je šel sinoči okrog desete ure po Kolodvorskih ulicah mizar IvanBaloh so mu prišli nasproti trije moški, nakar ga je eden vrgel na tla in mu odvzel srebrno uro, vredno 14 K Ko je Baloh opazil, da mu manjka ura je šel za njimi in jih dohitel na vogalu Slomškovih ulic in Resljeve ceste. Ko je Baloh zahteval svojo uro nazaj, ga je eden zopet vrgel na tla, tako da je prebil na glavi kožo. Nato so napadalci zbežali. lj Koncert vojaške godbe bo jutri ob pol 5. uri popoldne v Svicariji. Vstopnina 40 vin. lj Veselica obeh št. peter-skih podružnic sv. Cirila in Metoda, vršivša se 3. t. m. na vrtu goeške pivnice je vrgla K 865 97 čistega dobička. lj C. kr. deželni plačilni urad na Cesarja Josipa trgu št. 1 v Ljubljani bo dne 12., 13. in 14. septembra t. 1. zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov za stranke zaprt. lj Učiteljski konvikt. Opozarjamo na veselico, ki se vrši danes zvečer na vrtu Ilirije na korist učiteljskemu konviktu. lj Celo noč bodo odprte nocoj in jutri vse ljubljanske gostilne in kavarne zaradi tujcev. lj Bigamija. 38letni zidarski pomočnik Andrej Herman iz Kapele pri Ljutomeru, kjer ima tudi ženo in dve hčerki, je izvedel, da ima dekle v Šiški precej premoženja in jo kmalu zasnubil. Bila sta že dvakrat na oklicih in le slučaj je nanesel, da je o tem izvedel neki njegov znanec, ki je poroko, katera bi se bila vršiia jutri, preprečil. Herman pride vsled tega na zatožno klop. lj Tujci v Ljubljani. Meseca av gusta t. 1. je došlo v Ljubljano 4509 tujcev, — 306 več kot meseca julija in 890 več kot v istem mesecu lanskega leta, in sicer se jih je nastanilo v hotelu „pri Slonu" 1059, »pri Maliču" 789, „pri Lloydu" 653, »Južni kolodvor" 217, »Ilirija 255, „Avstr. cesar 253, »Štrukelj" 187, »pri bavarskem dvoru" 201, »Grajzar* 97, v ostalih gostilnah in prenočiščih 907 Potresna katastrofa v Južni Italiji. R i m , 9. sept. (K. u.) Včeraj zjutraj je bilstrašen potres počeli Južni 11 a 1 i j i. V okraju Monte Leone di Calabria je deset vasi skoro popolnoma razrušenih. Do sedaj je znano, da je 400 oseb mrtvih, mnogo oseb ranjenih. Ravno tako silovit potres je bil v ©krajih Catanzaro, Nikastro, Cosenda, Messina, Sirakuze, Uatania. Mnogo hiš se je podrlo, veliko oseb mrt vih, število ranjenih velikansko. Na t i -sože oseb je brez strehe. Messina. Tu so ponoči bili močni potresni sunki. Ljudstvo je strašno zbegano in prenočuje na prostem. Mesto so oblasti takoj dala razsvetliti. Mnogo hiš je poško-dovenih, mnogo oseb ranjenih. ggi-Neapolj. Vlak Neapolj Reggio se je moral ustaviti, ker je proga vsled potresa porušena. V Resini je lava zasula tir. Pa pež je brzojavil kalabrskim škofom in je obljubil izdatno pomoč. Peterburg, 9. septembra. Petrov dvorec straži nešteta množioa donskih ka-zakov. London, 9. sept. Iz Kobe poročajo, da je cesar pooblastil grofa Kacuro, naj zapleni >se liste, ki bi hujskali ljudstvo. Tokio, 9. sept. Prevažanje japonske armade v domovino bo trajalo najmanj 10 mesecev ter bo veljalo več milijonov jenov. Prevažati bo treba skoro milijon ljudi. Tokio, 9 septembra. Vlada je sklenila, da na ljudsko željo objavi besedilo mirovne pogodbe. Spominjajte se »Družbe su. Cirila in Metoda!" Telefonska In brzojavna poročila. Domžale, 9. sept. Sinoči so ob pri hodu kamniškega vlaka ob 9. uri streljali Tirolci na povsem mirne Slovence. Ko se je šel nekdo nato pritožit na žandarme-rijsko postajo se mu odgovorili, da sedaj ni uradna ura. Trst, 9. sept. Na shod „slov. radikalnega" dijaštva je prišel voditelj slovenskih socijalnih demokratov Kopač in je govoril. Vsled tega je nastal tako silen hrušč, da je moral vladni zastopnik odvzeti Kopaču besedo. Plzen, 9 sept. Cesar je došel sem. Dunaj, 9. septembra. Spor med Ru-munsko in Grško je vedno večji. Grški poslanik Tombazis je odpotoval iz Bukarešta. Pariz, 9. septembra. V St. Etienne so se uprli rezervisti, ki so kar zapustili svoj polk in se razšli na razne strani. Rim, 9. sept. Včeraj je umrl kardinal P i e r o t t i. Baku, 9 sept. Požar v Balahanilju in v Črnem gorodu je naredil na milijone škode. Tramvajski štrajk je bil od Armencev započet, da povzroče nemire. Armenci so se preoblekli v vojake in postrelili Ruse in Ta-tarje; čez dvesto perzijskih podanikov so po bili. Potem so začeli goreti Sabunči. Ves Baku je zavit v oblake dima. Armenci so napadli dva ruska polka. Med prebivalstvom vlada grozna panika. Peterburg, 9. septembra. Generalni gubernator v Baku brzojavlja, da ne more brzdati popolne anarhije. Iz Peterburga so mu naročili, naj napravi z vsemi sredstvi red. Peterburg, 9. septembra. Angleški konzul v Baku je naprosil grofa Lambs-dorffd, naj ščiti angleške podanike, ker je rusko topništvo namerilo topove proti uradom angleških posestnikov petrolejskih vrelcev. Notranje ministrstvo javlja, da so nemirov krivi Armenci, ki so jeli streljati iz hiš in tramvajev. Peterburg, 9. septembra. Zastopniki petrolejskih vrelcev so brzojavili carju: „V Baku se nadaljujejo krvavi boji. Uradniki beže iz mesta. Izvoz nafte, vreden 6,100 000 rubljev na leto, preti pre nehati. Prosimo varstva za naše imetje." Tiflis, 9. septembra. General Širikin je vprašal podkralja za dovoljenje, da raz postavi po celem Kavkazu vojaške čete, ki bodo ščitile armenske uradnike. Peterburg, 9. septembra. Zaradi pomanjkanja zgorele nafte se bo moral ustaviti ves železniški, parobrodni in tovarniški promet Škode je pol milijarde rubljev, žrtev je baje300 0. Tiflis, 9. septembra V vaseh provin-cije je prebivalstvo deloma poklano, deloma razpodeno v beg. Hiše gore. Peterburg, 9. septembra. Maksim G o r k i bo kandidiral za dumo v Nižnem Novgorodu. Zahvala. Povodom smrti in pogreba naše prerano nmrle, preljubljene mamice, oziroma stare mamice, tašče, sestre, tete in "nuke, gospe Klementine Keki majorice nam je došlo toliko izrazov presrčnega sočutja, da nam ni mogoče za vse takoj posebej se zahvaliti. Izrekamo toraj tem potom vsem onim, ki so nam v teh bridkih urah skušali olajšati žalost, — presrčno zahvalo. . . Zlasti se najtopleje zahvaljujemo milost, g. proštu n. o. r. z ostalo ve-lečastito duhovščino, gg. c. kr. uradnikom, slav. c. kr. pošto, ter učiteljstvo, častitim damam, slav. mestnemu zastopu, slav. požarni brambi, bratovščini, ss. Corporis Christi, slav. meščanstvu, pevskemu zboru, in vsem ostalim spremljevalcem, ki so tako ginljivo izkazali predragi nepozabljivi pokojnici zadnjo čast. V imenu vseh sorodnikov. Metlika, 8. sept. 1905. Klementina Vukšinič 1844 roj. Keki. : , j V'.vMv {■'> V ,-J Zahvala. Olga in Ema Wurner izrekata vsem prijateljem in znancem najiskre-nejšo zahvalo za prijazno sočutje med boleznijo in ob smrti svoje iskreno ljubljene mame, kakor tudi za prekrasne darovane vence. Drago rajnco priporočata z blag spomin. F 1847 Zahvala^ Za mnogostransko ganljivo sočutje izraženo nam povodom nenadomestljive izgube našega ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica, gospoda Anton Roprivnikar-Jtt posestnik in cerkveni ključar potem za mnogobrojno spremitev pokojnika k večnemu počitku, za gm-ljive pogrebne žalospeve, za krasne vence, izrekamo vsem udeležencem: preč. duhovščini, velecnj. uradništvu, cenj. gg. pevcem, vrli požarni brambi, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. Litija, 5. septembra 1905 III Gričar & fflejač Ljubljano, Prešernove ulice 9 Največja zaloga zgotovlje- nili oblek za gospode, dečke in otroke, velikanska izbira najnovejših modelov v konfekciji za gospe in deklice. 1846 6—i posebnost: Vsakovrstne zelo praktične I I po najnižjih ccnah. oblekezašolarje I ■ g 1835 2-1 Profesor d=pl. (talenta se je vrnil. Stanuje: FanžiSkanske ul. št. IZ. Zahvala. Povodom sijajno izvršenega mariborskega letnega sestanka „Slov. kršč. soc. zveze" se podpisani odbor naj-iskreneje zahvaljuje v prvi vrsti vsem društvom, ki so poslala na sestanek svoje odposlance, potem pa prevzv. gospodu knezoškofu ljubljanskemu dr. Anton Bonaventuri Jegliču, ki je s svojim pozdravom skupščini vnovič pokazal, kako mu gorko bije srce ta slovensko ljudstvo. Hvala iskrena slavnemu odboru mariborske slovenske posojilnice, posebno pa njenemu blagorodncmu predsedniku g. dr. R o s i n i za blagohotno prepustitev dvorane in prisrčni pozdrav, hvala velespoštSvanemu gvardijanu franč. samostana č. P. Herien za vso izkazano naklonjenost, č. P. Kasijanu Z e m 1 j a k u in g. dr. Anton Medvedu za navdušujoča cerkvena govora, prečast. semeniškemu vodstvu zA prepustitev prenočišč, gospodu dr. Ant. Korošcu in gosp. Lesk o v a r j u za velik trud, ki sta ga imela s pripravami in hvala prisrčna vsem rediteljem, voditeljem po mestu ter vsem, ki so dali zborovalcem na razpolago prenočišču, posebno požrtvovalnim slovenskim okoličanom. Zahvaljujemo se nadalje slavnemu bralnemu in pevskemu društvu .Maribor* in „Slov. kat. izobraževalnemu društvu v S t u d e n i cah" za prireditev velesijajne veselice, kakor tudi pevskemu zboru društva „M ari bor", pevovodju g. Čiricu, pevcem ie pevkam iz S t. Jurija, vrlim tamburašem od Sv. Petra, slavni okoličanski ptujski godbi in vsem poročevalcem in govornikom za krasne nasvete, katere bomo poizkušali izvršiti. Hvala poslancema g. R o b i č u in g. G r a f e n a u e r j u za udeležbo, s,ka-tero sta počastila zborovanje in vsem poslancem, društvom in posameznikom, ki so poslali pozdrave. Posebno zahvalo izrekamo še g. inšpektorju g. G u t m a n n u za ljubeznivo posredovanje pri priredbi posebnega vlaka ter vsem železniškemu osobjuza vzorno po-strežljivost. Hvala tudi slovenskemu časopisju, ki se je tako toplo zavzelo za shod ! Z Bogom za krščansko ljudstvo. V Ljubljani, 9. septembra 1905. Odbor „SIov. kršč. socialne zveze". Kupujte narodni^© le Sprejme se v službo mlad samski Knjigouodja s primerno plačo, stanovanje in hrano dobi v hiši. — Zahteva se lepa pisava perfektno v slovenskem in nemškem jeziku, prednost bi dal, ki zna tudi laški. 1845 1 A KajfeŽ, veletržec vina v Kočevju, filijalke na Dunaju, Ljubljani in Črnomlju. Dijaki 1836 2-1 Iščem Posestvo naprodaj na prometnem mestu v JLjubljani, na katerem se nahaja je dolgo let trgovina 5 deželnimi pridelki gostilna 3 lastno koncesijo in pekarna. — Posestvo obstoji 13 dveh enonadstropnih hij, prostornih skladišč, lepih kleti, hlevov ya S konj kakor tudi prostornih dvorifč 3 dvojnim vhodom. Posestvo je posebno primerno tudi ja druge obrti, ja trgovce in obrtnike vsake vrste ter se proda ali celotno ali tudi posamezno pod jako ugodnimi pogoji. 1834 3-1 Natančna pojasnila kupcem daje: ?osredovalnica 30 prodajo posestev Edvard Grachtel, Ljubljana, Sv- Petra nasip 37. n mmmmmm. Švi ca pij a. Jutri, 10. septembra velik koncert vojaške sodbe. 1 se s as s g- e > » a o zlL — 3 o« nT *» "•< 1843 1—1 Začetek ob V25.uri popoidne. o vstopnina 40 vin. K obilni udeležbi vabi najvljudneje j |£gmJ«j I I J Proti a se hiša, vili podobna, obstoječa iz štirih sob kuhinje in z vsemi drugimi pritiklinami ter sadnim in cvetličnim vrtom, stoječa 14 let. Hiša je pripravna tudi za trgovino. Ponudbe se pošiljajo pod „Vila" 1905, 1837 Kranj poste restante. 2—1 V stanovanje * »a hrano se sprejme gospodična iz dežele, katera obiskuje pripravnico. Stanovanje je lepo, zračno in suho. Na razpolago je tudi glasovir. — Poizve se Prisojne ulice št 7.1. nadstropje (na Friškoveu). 1842 l Otvoritveno naznanilo. V nedeljo, dne 10. septembra 1905 otvoritev «* nove umetniške razstave Panorama=Kosmorama v Ljubljani, na Dvorskem trgu št. 3. (Pod „Narodno kavarno".) = Stalna razstava = 1833 3—1 se sprejmejo v zračno in prostrano stanovanje v Sa-lendrovih ulicah štev. 6. — 1839 IV. nadstropje. 3-1 odlikovanih izvirnih stereogramov na steklu. Vsak teden nova serija. j&md Potovanje po vesoljnem svetu, omk Zanimivost prve vrste, ododod Električna razsvetljava. Ogleda se lahko vsak dan od 9.—12. une dopoldne in od 2.-9. utre zveeet*. K' to 7? g" " * T 5 o © © C £ & 0 S 1 B * P potnika (Slovenca), ki popotuje po celem Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Istri, a zastopa druge trgovce. Zaslužek je znaten. Naslov pove upravništvo tega lista. Mi. Slperl ne ordinira Vstopnina 30 vin. Dijaki, otroci In vojaki 20 vin. V abonementu 10 vstopnic 2 K. Dijaki, otroci in vojaki 1 K 50 vin. Od dnč 10.—17. septembra: Vzhodna Sibirija, Vladivostok, Prekosibirska železnica, Amur Irkutsk i. t. d. N< < O Vi O 13 Ceno Češko posteljno perje 5 kg novega •kubl|enega K 0M>. bo«. iegaK 12—; belega, |ake mehkega, •knbl|enega K 18'—; kron 24 — •ocinobclcga, mehkega, ikub-ljenega K 30 —; kron 36-—. Po-»11]a ae franko proti povzetja. Tudi ie zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poilnih stroikov. BeaediktSaohsel, Labe« 159 p. Plzen na Češkem. 1793 6-1 Najboljše in najizvrstnejše tamburice izdeluje in razpošilja Prva sisačka tvornica tamburic J. Stjepušin Sisak, Hrvatsko. Odlikovana na pariški razstavi 1.1900 in na milenijski razstavi 1896. Razun tamburic in skladeb za tamburice so v zalogi tudi razna druga glasbila kot gosli, kitare, citre, mandoline, harmonike, okarine itd. za katere se pošlje poseben cenik s slikami. Velik ilustrovani cenik se pošlje vsakemu franko in zastonj. V istej tvornici izhaja strokovni tamburaški list pod naslovom „Tatnburica", ki stane na leto z glasbenemi prilogami vred le 8 K. 1760 6-1 Prepričajte se!! da dobite najboljše grepeljne, mlatil nicc, slaino- reziiicc troinbe in 1110- tOI'jC v skladišču FR^VNC ZEfllANA Ljubljana Poljanska cesta 24. Velik gostilniški štedilnik 1814 1 (Sparrherd) prav malo rabljen se poceni proda pri Avgustu Jenkotu, peku v Ljubljani, Marija Terezije cesta 7. Gospodične katere se želč izobraziti v šivanju in krojnem risanju 1828 52-1 sprejema Franja Jesih, Ljubljana, Stari trg 28. Dobi se tudi kroj po živofni meri. Pri neki inženerski vdovi se dobi izvrstno večkrat se preminjajočo poldansko hrano aH tudi večerjo. Kosilo se lahko ob 12. ali ob 2. uri pripravi. Tudi se lahko ugodi vsem gg. jedcem in samostojnim damam po njihovem ukusu, ker je vdova zmožna oskrbovati vse kuhinje avstro-ogrskih dežel.— Kje? pove iz uljud-nosti upravništvo tega lista. 1838 3—1 Mednarodna panorama Ljubljana, Pogačarjev trg. Sobota, dnž 9. septembra 1905: Zadnji dan razstave 1827 Zanimivo potovanje od Fontainebleau v Lyon. Od sobote 10. do vštet. 16. septembra 1905: Zanimivo potovanje po Krkonoših s prizori v zimi. Odprto Tsak York, W Pliiladelphia. O Hitra in varna vožnja na moderno oprav-Jg* ljenih, novih brzoparnikih te solidne V? družbe s pošteno in čisto postrežbo. Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih ulicah © št. 41, od južnega kolodvora na desno. Za zastopstvo „Rdeče zvezde": O o o o o o o o o o o o o o o ooooooooooooooooo O 581 25 Q Franc Polenc V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. Naši parniki — Finland Kronland, Vaderland, Zeeland vozijo Q d>« NewYorkaosem dni. To jeprihito. Uljud- " no«t, snaga in zdrava hrana je na. njih pri nas prvo in zadnje. Bed Star. O © o ooooooooooooooooooooooooooooooooo V predilnico in tkalnico v Litiji se sprejme večje število delavk v trajno delo za prar dobro plačo. Glasom naših izplačilnih knjig morejo zaslužiti izurjene delavke 12 do 16 K na teden a tudi do 24 K in več. — Poleg tega dobd samske deklice, v kolikor je prostor na razpolago, brezplačno stanovanje v prostornih spalnicah, kjer je odmenjena za vsako osebo ena postelja s predalom, ki se zapre. Poleg tega jim je na razpolago svečava in kurjava ter del vrta za zelenjavo in cvetice. — Osebam ki stanujejo več kot 10 km oddaljeno ed Litije se predujemoma izplačajo potni stroški, kijih pa ni treba vrniti oni delavki, katera vztraja vsaj 3 mesece v delu. — Zahteva se, da se prinese pravilno izgotovljena delavska knjižica ter pri mladoletnih osebah dokazilo o 1413 12—9 dopoljnjenem 14. letu. Odlikovan ZZlafo kolajno In častno diplomo » ParUu. ■ -p| 603 104—42 Anton Presker krojač v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 14 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovnižke obleke I* trpežnega in solidnega blag? po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo = izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. V trajno delo sprejmem mladega, dobrega, pridnega črevliarskesa pomočnika Plača na teden. 1767 3—3 Franjo Picelj črevljar, Rudolfovo. 3 dijaki iz dobrih hiš se sprejmejo na stanovanje in hrano pri učiteljski družini." Stanovanje obsežno, bilzu šol, je zračno in elegantno. Vestno nadzorstvo, zdrava hrana zagotovljena. — Vpraša naj se pri upravništvu „S,lovenca". i78i 3-3 = Veliko presenečenje! = Nikdar v življenju več take prilike! < 500 komadov K 1815 3-3 Za gld. 1'95. 1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. 1'95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje. Dunajska centr. rezpošiljalna tvrdka P. Lust, Krakov št. 565. NB. Za neugajajoče se vrne denar. Služba organista zamore se nastopiti dne 1. okt. f. I. Plača je 600 kron, nekoliko naravi, drugo v denarju in prosto stanovanje. Postranski zaslužek s pisanjem in podukom v petju približno 200 kron. — Organist mora tudi nekoliko mežnariti. isio 3—3 v Zupni urad v Hrušici (Istra.) Dobro izurjena 1825 2—2 kuharica išče siužbe na deželi, posebno v kakem župnišču. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca pod šifro „kuliarica". f^DilVAH ORAŽEHT^ ' —zdravnik v Iijubljani — oposapja na svoj optopedieno - zdravilni zavod v katerem se zdravi raznovrstno skrivljenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd. Vse se izvršuje pod osebnim nadzorstvom dr. Oražna, ki daje pojasnila ob svojih ordinacijskih urah od 9 —10. dop. in od 2.— 3. ure popoldne 173910—2 v Wolfovih ulieah št. 12, I. nadstropje. Marija Sattner, Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop.. II. nadstr. (Medijatova hiša), ee priporoča preč. duhovščini za izdelovanje cerEvenifi para~ menfov. 239 26—16 Izdeluje oele ornate kazale v vseh liturgičnih barvah, plnvljale, obha-Jllne burze, Stole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem veze nju. — Izdeluje tudi bandera in baldablne ter izvrSuje vsakovrstno eo r k v e n o perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene pc mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudiaado-voljno prevzame. Razglas. Na c. kr. cesarja Franc Jožefa I. veliki gimnaziji v Kranju vpisavali se bodo učenci, kateri nameravajo vstopiti v prvi razred ~v peteli, dne 15. septembra 175S 2—2 od 8. ure dalje v ravnateljevi pisarni. Vzprejemne preskušnje se bodo vršile v soboto, dne 16. septembra od 1/29. ure zjutraj nadalje. Dotični učenci naj pridejo v spremstvu starišev ali njihovih namestnikov ter naj prineso s seboj krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vzprejemna taksa je določena na 6 K 80 h, ki se bode onim, ki preskušnje ne bi prestali, vrnila. ^ Učencem, ki so že doslej obiskavali ta zavod, se je javiti dne 16. ali 17. septembra pri ravnateljstvu s šolskim izpričevalom zadnjega polletja ter plačati 2 K 60 h prispevka za učila in igralna sredstva. Učenci, ki žele iz drugih zavodov prestopiti na tukajšnji zavod, naj si priskrbe na izpričevalu zadnjega polletja pripomnjo o pravilno naznanjenem odhodu. Šolsko leto 1905/1906 se prične dn£ 19. septembra s slovesno službo božjo. Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franc Jožefa I. velike gimnazije v Kranju, dnč 1. septembra 1905. Zdravje je največje bopastvo! Kapljice sv. Marka. Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za B notranje in zunanje bolezni. O Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, tibla-žujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Deluje izborno proti hripavosti in prehlqjenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: /l\e»fna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: mestna lekarna, Zagreb, Markov trg St. 36, poleg cerkve sv. Marka. Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 ducat (12 steklenic) 4-- K. L 4 ducate (48 steklenic) 14 60 K. 2 ducata (24 steklenic) 8*— K. C 5 ducatov (60 steklenic) 17 — K. 3 ducate (36 steklenic) II - K. 1 Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčid, župnik; Ilija Mamid, opankar: Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd. Ustanovljena 1.1360. ^BStlltl IGRANIH, Zll5rBlj, Usta"°v'lena I-1360. Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. 1310 20—10 Zdravje je največja bogastvo 1 Št. 496. 1759 2—2 C. kr. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani. Razglas. o pričetku šolskega leta 1905/6 na obeh c. kr. učiteljiščih v Ljubljani. A. Vpisovanje v c. kr. otroški vrtec kakor tudi v c. kr. deško in dekliško vad-nlco bo v soboto, dne 16. septembra od 8. do 10 ure. Redni pouk v c. kr. otroškem vrtcu in na obeh c. kr. vadnicah se prične v ponedljak, dne 18. septembra ob 8. uri. B. Gojenke, ki žele vstopit1 v I. letnik c. kr. ženskega učiteljišča ali pa v učni tečaj za otroške vrtnarlce, naj se zgla>e v petek, dne 15. septembra med 8. in 11. uro. Sprejemne preizkušnje se pridno v soboto, dne 16. septembra ob 8 uri. C Zglasila za I. letnik c. kr. moškega učiteljišča se bodo sprejemala v sredo, dne 20. septembra od 8. do 11. ure. Preizkušnja iz posluha bo ravno isti dan od 8 do 12 ure in od 2. do 4. ure, pismena sprejemna preizkušnja se pa prične v četrtek, dne 21 septembra ob 8 uri. D. Dszdanji gojenci In gojenke IV. letnika na c. kr. moškem, oziroma ženskem učiteljišču nai se zghse v soboto, dne 16. septembra ob 10 uri, oziroma ob 9. uri, gojenci in gojenke II. in III. letnika p* v soboto, dne 23. septembra ob 10. uri, oziroma 9. uri. V 2., 3. In 4. razred c. kr. deške in dekliške vadnice in v II. In III. in IV. letnik c. kr. ženskega učiteljišča se zaradi pomanjkanja prostora nihče ne more nanovo sprejeti. Vse natančnejše stvari se lahko poizved6 iz razglasa, ki je nabit na črni deski obeh c. kr. učiteljišč. Ravnateljstvo c. kr. moškega in ženskega učiteljišča v Ljubljani, dne 31. avgusta 1905. Naznanilo. Na c. kr. I. državni gimnaziji v Ljubljani (Tomanove ulice štev. 10) se prične šolsko leto 190516 s slovesno službo božjo dne 18. septembra 1905. Na novo vstopajoči učenci se bodo vpisavali: v I. razred dnč 15. septembra od 9. do 12. nre, v ostale razrede dne 16. septembra od 9. do 12. ure. Učencem, ki so doslej obiskovali ta zavod, se je javiti dnč 17. septembra dopoldne. Natančneja pojasnila se nahajajo v razglasilu v šolskem poslopju. Po naredbi c. kr. deželnega šolskega sv&ta z dnč 28. avgusta 1894. 1., štev. 2354, se smejo učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu, Radovljici in ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori na tukajšnji gimnaziji sprejemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta. Ravnateljstvo c. kr. I. državne gimnazije. 1784 3—2 V Ljubljani, dnč 4. septembra 1905. Trorazredna Cesarja Fr. Jožefa L mestna višja dekliška šola v Ljubljani, Gosposke uBice št. 8. (S pravico javnosti, podeljeno z odlokom vis. c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk z dnč 12. julija 1900, žt. 18.588. Vpisovanje bode dn6 16. in 17. septembra od 9. do 12. ure dopoldne v ravnateljevi pisarni. Dne 18. septembra od 8. ure nadalje bode sprejemni izpit za tiste nanovo vstopivše gojenke, ki Š3 niso dovršile 8. razreda ljudske ati 3. razreda meščanske šole. Dne 19. septembra se prične deseto šolsko leto s slovesno skupno službo božjo. Deklice, ki želč vstopiti v ta zavod, naj se v spremstvu roditeljev in njih namestnikov osebno zglase ter izkažajo z izpričevali o svojem dosedanjem šolanju, za sprejem v I. letnik pa še posebej z rojstvenim listom, da bodo dopolnile 14. leto vsaj do konca prvega pol'etja. Vsaka deklica plača pri vpisovanju 4 K prispevka za učila, za I. letnik pa poleg tega še 4 K sprejemnine. — Šolnina znaša za vsako polletje 10 K. Obvezni učni predmeti so: veronauk slovenščina, nemščina, francoščina, zgodovina, zemljepis, matematika, fizika, prirodopis, risanje, ročna dela, odgojeslovje (v II. in III. letn.), gospodinjstvo (v III letn.), zdravoslovje (v III. letn.) — prostovoljni pa: lepopisje, petje, telovadba, stenografija. Zavod ima značaj srednje šole, podpirata ga država ia dežela kranjska, na njem poučujejo večinoma profesorji c. kr. srednjih šol. Z mestno višjo dekliško šolo sta združena: 1. pedagoški tečaj za tiste absol-ventinje, ki se hočejo pripravljati za zrelostni izpit na učiteljišču in 2. trgovski tečaj, namenjen razen absolventinjam tega zavoda tudi drugim deklicam, če so dopolnile vsaj 16 leto in dokažejo v posebnem sprejemnem izpitu dovolj sposobnosti za predavanje trgovskih naukov. — Vpisovanje za pedagoški tečaj bods dne 16. septembra, za trgovski tečaj pa od 25. in'27. septembra od 11. do 12. ure. Vsa natančna pojasnila daje ravnateljstvo. 1800 3—2 V Ljubljani, dne 4. septembra 1905. Ravnateljstvo cesarja Franca Jožefa I. mestne višje dekliške šole. ISSr Pazite na tvorniško znamko. 399 20—lfi šivalni stroji. SIN G E R C o. delniška družba za šivalne stroje. v Ljubljani sv. Petra cesta št. 6. Pri neki uradniški vdovi se pod ugodnimi pogoji sprejmd 1773 3-3 dijaki ali gospodlčlne v dobro, skrbno oskrbo. Več pove g. Papst, Poljanska cesta, Barvarska steza 5. 1821 3-2 Ije v Angleškem skladišču oblek se dobč izvirno angleški površniki, športne suknje, telovniki derby, športnih obiekinsako-oblek. Tudi izvirno angleški paletotl poldolgi, ovratniki, jopiči, damski kostumi, krila in krasne bluze. Največja izbera deških oblek in otroških kostumov. Vse se prodaja po čudovito nizkih cenah. 0. Bernatovič, Ljubljana, Glavni trg 5. Na ljubljanskem polju se odda okolu 9 oralov dobrega, z deteljo nasajenega polja. za več let v najem. Letošnja tretja košnja se prevzame lahko 1812 2—2 takoj. Pojasnila daje v tovarni za lep. Organisf ki je zmožen obenem prevzeti službo občinskega tajnika se sprejme v dolenjskih Toplicah. Ponudbe naj se blagovolijo nasloviti na Župni urad v Toplicah. i82o 3-2 Čast mi je, slavnemu občinstvu najuljudneje naznaniti, da sem si osvojil dobroznani in nanovo reno-virani h6tel pri „Zlatem jelenu" (Al Cervo d' Oro) združen s pivarno in restavracijo pri »Ledenici", v Gorici, Ozka ulica hiš. štev. 7, 9, 11. Ker je to podjetje že od nekdaj na najboljšem glasu, trudil se bom jaz vsem željam čč. obiskovalcev mojega hčtela in restavracije kar najbolje postreči. H6tel stoji sredi mesta in je za cenjene gg. potnike najbolj pripraven. Vse sobe so z novim pohištvom okusno opremljene. Cene zmerne. Omnibus k vsakemu vlaku. Kuhinja v najboljših rokah. Na blagohoten obisk vabi najuljudneje 1801 3-3 Al. Rasberger. hčtelir. : G. kr. tobačna tovarna v Ljubljani. Št. 7124. dnč 23. velikega srpana 1905. Razglas. Učenec za prodajalno z mešanim blagom se sprejme pri 1771 3-3 J. Modic-u v Novivasi pri Rakeku pod dobrimi pogoji. Več se zve pri zgornjem. Na hrano in pod strogo nadzorstvo vzame izobražena rodbina deklice 1772 3-3 iz boljših hiš. Več se izve v upravništvu »Slovenca". Dijaki se sprejmejo 1797 2—2 na hrano in stanovanje pod strogim nadzorstvom pri stranki brez otrok v sredini mesta. — Več se izve v upravništvu našega lista Važno! z« Važno! gospodinje, trgovce in živinorejce. Najboljša in najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1058 vod iz soli za kopel. 62—4 OblastY. konces. oddaja strupov. Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno. Drogerija ?*nfon Kane Ljubljana, Selenburgove ulice 3. Q C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje v nabavo potrebnih desk, plohov, obročev, sodčkov, dog in premoga za leto 1906, ozir. 1907 konkurenčno razpravo. Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana z 1 K, in opremljeno s pobotnico o 10% varščini, zaračunjeni po zaslužku za leto 1905 in vloženi pri_ kaki c. kr. blagajni naj se dopošljejo najkasneje do dnč I. oktobra ob II. uri dopoldne na podpisano c. kr. tobačno tovarno. Napis naj se glasi: »Ponudba za dobavo desk, plohov, obročev itd. k. št. 7124/1905" Za leto 1906 se bodo potrebovale naslednje množine: 4 m dolge, 14 mm debele deske iz mehkega lesa, in sicer: 74.000 kosov. 4 m dolge, 20 mm debele deske iz mehkega lesa, in sicer: 25.000 kosov. Potrebne množine za leto 1907 v približnem številu kakor v letu 1906 se bodo naznanile zalagateljem pred potekom leta 1906. 1804 3—2 MM Stanje hranilnih vlog: nad 20 milijonov kron. Rezervni zaklad: nad 700.000 kron. nMST -Ht^gESirjglEi-aFTiim- v*' --—■ I ' - m H 1 Mestna hranilnica ljubljanska v Prešernovih ulicah štev. 3, v lastni hiši, (poprej na Mestnem trsu zraven rotovža), sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje, hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posojuje se na zemljjišča po 4 3/4o/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. 1078 8—5 Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. C o N t> IA Fran Ševčik v Ljubljani, Židovske ulice št. 7 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih trocevnih in drugih samokresov pušk kakor tudi ter sploh vseh lovskih potrebščin pri najnižjih cenah. Popravila se izvršujejo točno in najcenejše. 1600 20--6 Ceniki na zahtevo zastonj. -Mil OCJLfVS! NEW » nista •Y0RK in L0ND0I nista prizanašala niti evropski c»-lini ter je velika tovarna srebrnim prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgoii j proti majhnemu plačilu delavnih moji. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmet? le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih n»< i«V s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic b j anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilnik {lic; 12 kom. amer. pat. srebrnih Kavnl!> tile; i kom. amar. pat. srebrn« ,tal«m«L nlca za Juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemali' nlca za mleko; 6 kom. ang. Viktorla čailJ za Po4 klado; 2 kom. efektnih namiznih strečnlkor i kom. cedilnik za čal; 1 kom. najfin. slpalnlce za Sladko? 42 komadov skupaj samo i{ld. f'l9< Vseh teh 42 predmetov je popre; stalo gld. 40 ter jih je moči sed^j dobil! po tej minimalni ceni gld. 6'60. Ame ričansko pat. srebro je znano, je skojl in skozi bela kovina, ki obdrži boj. srebra 24 let, za kar se gr.rantuje. \ najboljši dokaz, da leta inserat ne m melji na nlkakrlnl Slepariji, zavexu jem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bil" blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdoj? ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasni, garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno ženitovanjska in priložnostna darila kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v ' loOo 5—5 A. HIRSCHBERG-a eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blagi. na Dunaji II., llembraudtstr. 19 S. L. Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. * • „ Pristno le z zraven natisnjeno varst- ' h. veno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jai »adovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolkt S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljpr, Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jakf koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški »diavniir S poslanim nanrznim orodjem sem ze!6 zado-dfoljen — Mihael KovaCevič,ravnat pomo n uradov dež pri vladi v Sarajevu. — Sarajevo 22 okt 1904 DIJAKI i se sprejmejo na hrano in zračno stanovanje. Izvč se v trgovini F R. ČUDEN, ' Mestni trg. 1704 4-4 11 i .§ » se sprejmejo na jggF Ntnno v»n|e in po dogovorjenju tudi na hrano. Več 'se izve Francovo nabrežje 7, III. nadstropje. 1831 3-2 | XX. letni tečaj | j XX. letni tečaj | Oblastveno priznano deško odjoleuališče Ku$lmayr v Gorici 1526 10 sprejema učence, kateri obiskujejo srednjo šole ali se za iste pripravljajo. Program na zahtevo. (**Kff£K£) Pri nakupovanju ■—• suknenega i in manufakturnega j ——= blaga ====== ' se opozarja na tvrdko "hugo ihl l{ v Ijubljani | Špitalske ulice štev. 4. Velika zaloga 250 52—31 ff M M suknenih ostankov. Dunajske želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Skat-ljica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mostu. Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.): Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase in Ada-pomada. 42—26 Popolno prepričanje d* Je lekarnarja Thlerry-a Balsara In centlf, mazilo p.Tseh notr. boleznih, Infliiencl.UaUrlh, krflh ln vuetjlli iseh Trot, slabostih, motenjuy prebavi, ranab, »bBcesili In telesnih puSkoilbab lt(l nedimežno uspeSno sreil*t»o, Vam pojamii pri naročilu bal-sama ali na f.eljo posebej brezplačno poslana knjižica s tisoč Izvir, zahvalnih pismi kot domači svetovalec. 12 tnal. ali !l dvojnih stekl. balsama 5 kron, (lOnjallh ali 30 dvojnih steklenic K 14. — Hva lončkaceutifolijske^a mazila frankoiiK (!U vin Prosim nasloviti na lekarnarja A TIIIIiBKV v Pregradi )!rl Uogaiki-Slatini. — Ponar. In razprod. ponareJai\J 1856 52 —41 se sodnljsko zasledujejo. 1600 64-50 Valentin Golob (pr. Andr. DrušfcovIJ) Ljubljana, Mostni trg št, 10. trgovina z železnlno - priporoča: - železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in poljedelstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega ===== izdelka. ===== Velika (zaloga) izbera pristno pozlačenih na-m« grobnih križev. «w Postrežba točnal Cene zmerne! Založnik zveze avstrijskih e. k«, državnih uradnikov llajvečja izbera najaoljših in najcenejših duoHoles in žltfalnili 5troiew za rodbino in obrt. Glasbeni avtomati. Pisalni stroji. ♦ ♦ Večletno jamstvo. ♦ ♦ Lastna delavnica _ za poprave. ,.is»i J1 60 52—35 Ivan Jax in sin trgovina s Šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, Dunajska cesta 17. Vence.1 Trakove. Benedikt, Ljubljana. n JC c. 0) E 3 (D 1 IT ti 468 43-27 jSf* Najcenejša vožnja v Ameriko. *ipff Stavbeno, umetno in konstruk= cijsko ključavničarstvo. Hidralične vidre in sesalke Josip Weibl J. Spreitzer-ja naši. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4. priporoča se slavnemu občip^jC! in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žično omrežje na siroj," obhajilne mize, ograje na mlrodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, veranda, stolpne križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole itd. Specijaliteta: valjlčnl zastori in solnfine plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnimi 1509 52—7 oporami brez vijakov. Prešernove ulico St. •> Lj ubij ana. L M- Zaloga čevljev Julija Šfor v Ljubljani v Prešernovih ulicah šf. 5. Največja zaloga moških, damskih In otroških čevllev, čevljev za lavvn-tennls In pristnih k. golsserskih gorskih čevljev. Elegantna, skrbna Izvršitev po vseh cenah. 771 52—22 tšTtm. '/■1>.M>>V—A mm p i® ■4 .tj I £ I «3 Y «1 <4_ V.V..\/> v<.\ VY n f AVGUST REplC m«»«I »m. mr LJUBLJANA (t Trnovem) izdeluje, prodaja in popravka vsako-— vrstne — wr m «» :» ks um Z) po najnižjih oenah. to \ Kupuje in prodaja stare vinske sode. iz portland-cementa in peska °° £ 1 Simjetr. Edini izdelovatelj za Kranjsko Janko Traun izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljf A. Kraczmer jS[;ej.v Ljubljana, Sv. Petra cesta 6 priporoča popolno zalogo m kratkih klavirjev ¥ mlgnonov m planin najbolj renomiranih firm po r ajnižjih cenah Pre-igra i klavirji, solidno in sa stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi, s— Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. BBsendor-fer. c.kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c.kr. dv. zalagatelja na Dunaju. Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se pod-laganje r. usnjem strokov-njaško in preskrbno in zaračunavajo najcenejše. 1517 52 -52 JOSIP STUPICA jermenar in sedlar v Ljubljani, Kolodvorske ulice 6. Priporočam svojo zalogo najrazličnejših konjskih oprav katere imam vedno v zalogi kakor tudi vse druge konjske potrebščine. 541 23 Cene nizke. PRIHRANJEVATI in vendar dobro kuhati more vsaka skrbna gospodinja z Maggi - jevo ^SS^SS10 juhno zabelo kajti malo kapljic — pripravljeni jedi prilitih, zadostuje, da slabi juhi, omaki, zelenju itd. takoj podeli čvrst, prijeten okus. 909 Na prodaj je v vseh trgovinah kolonijalnega blaga delikates in dišav v steklenicah od 50 h više (dolito v izpraznjeno steklenico od 40 h dalje.) — - V.' '■ ;.-■ - Ustanovljeno I. 1842. Slikapja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja. Velika zbirka dr. SchOnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje. Elekrični obrat. Tovarna In prodaja oljnatih barv, firnela In laka Brata Eberl, Ljubljana prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Pelavnlca: Miklošičeva cesta št. 6 Igriške ulice št. 8 Ustanovljeno /. 1842. Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štediinega mazila za hrastove pode, karbolineja itd. Priporočava se tudi si. občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. 1966 62-43 Gospodična poučuje v glasovirju 1757 3-3 in muzikalni teoriji Kje? povč upravništvo tega lista. ** FR. BRESKVAR knjigoveznica ¥ Ljubljani Ribji trg, poleg Frančišk. mostu. priporoča svojo na novo urejeno tiskanje trakov za vence, društvene trakove za zastave itd. in vsa spadajoča knjigoveška dela. Reklamne table v različnih barvah. Naročniki izven Ljubljane lahko dobijo zgo-tovljeno naročilo za prvi odhajajoči vlak, ker je tiskanje napisov za 100% ličneje in ohranjeno za več let od papirnatih nalepljenih črk in tudi ne dražje, nadejam se od slav. občinstva, vrtnarjev in trgovcev, ki se bavijo s predmeti trakov, cenjenega 1587 12—10 naročila. Cene zmerne, solidna ln točna postrežba. ; ; 'SB8S8S8S8M8SB8H8S8M8B8HS8M8H8MI' Franc Stupica v Ljubljanif Marije Terezije cesta št. I ——— zraven Figovca, —— trgovina z železnino, poljedelskimi stroji in Špecerijskim blagom priporoča: 471 27 Portland- in Roman-cement, železniške Sine in traverze za oboke, štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna »Patent Avstrija", železno, pocinjeno in cinkasto pločevino, mrežo za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice in uteže. orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače in klučavničarje. Navadne in stranske (Fltlgel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, pocinjene in svinčene cevi za napeljavo vode. Ročke za mleko, stroje za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke, razno kuhinjsko opravo. Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, tri-jerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran. Preproge za vozove, svetilke za kočije. Semena za poljedelce, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev. Vedno sveže špecerijsko blago in razne rudninske vode! Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti „Ti$lerju". mmm ^----% A- persehe Liubljana 1647 49 pred Škofijo 21 zraven rofovia. Priporoča svojo bogato zalogo v modnem in svilenem blaju ter potrebščine za krojače in šivilje. Največja izber modernih kravat za dame in gospode, ovratnikov, srajc, nogavic, rokovic, čepic za otroke, predpasnikov itd. Moderd Izvrstne oblike I Po zelo nizki ceni se proda Tela lesena baraka v Podhomu pri Bledu blizu zgradbe nove bohinjske železnice. V baraki se je izvrševala gostilniška obrt in prodaja mešanega blaga. lsos 4-2 Natančneja pojasnila daje lastnik Anton Maver, zaloga mengeškega piva v Lescah pri Bledu. \ v /\'t »s /\i /\r, \VA \V\ vVV \V\ \V-\ v t (• V < f ^ NAZNANILO. ^ Na splošno željo čast. naročnikov sem preselil dosedanjo prodajalno z Mestnega trga št. 25 v svetel, zdrav in cčn, četudi bolj oddaljen lokal na Sv. Petra cesti štev. 37 na vogalu Resljeve ceste (svoječasni prostori ,,Angleškega skladišča oblek"). Zaraditega so se mi zmanjšali režijski stroški za tretjino dosedanjih, in bom vedno lahko prodajal tudi najnovejše blago celo po lastni ceni, ^Ml ker se zadovoljim rad tudi s samim konsumskim dobičkom, kar bo koristilo gotovo tudi mojim odjemalcem, ki se jim obenem naj-vdaneje zahvaljujem za izkazano zaupanje. Novo prodajalnico bom otvoril "V soboto, dne 2, septe m t> r a 1905 ♦ in bom prodajal od tega dne naprej samo na Sv. Petra cesti št. 37 na vogalu Resljeve ceste (svoječasni prostori ,,Angleškega skladišča oblek"). Ker se bom pečal tudi s konfekcijo za gospode in dame, z izgotavljanjem kril, klobukov itd., bom opustil različne modne predmete, ki se prodajajo tam separirano 8ST veliko pod lastno ceno. 400 104—43 Z odličnim spoštovanjem A. Primožič. mmmmm mrnmmm Zahtevajte pfi nakupu 1320 39—H chicht-ovo štedilno milo Ono jo W zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno. z znamko „jelen". Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime JSOfflOHT" in varstveno znamko »JELEN". Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini. Varstvena znamka. Dobiva se povsod! M Pred spomenikom Prešernovim 10. septembra 1905. Qojiti je začel ledino orno Vodnik po dolgih letih spanja sam, Pač bilo mu pero je še okorno — kar tvojega duha odprejo ključi široko zapuščenih boginj hram — prižgal si, mojster, žarek nove luči Zastave plapolajo. Pevcev glasi ubrani dvigajo veselje dne. O da napočijo nam zlati časi, o da nas vse edinost bratska strne, globoko vtisni vsakdo si v srce podobo tvojo, ki se zdaj odgrne! obegnila je noč. 5 srebrnim pasom objel je svod nebeški žar svečan. Prišel je slavja dan. Z mogočnim glasom pozdravljamo te danes, zarja mila, ki temno obsijala si ravan — Vremena Kranjcem bodo se zjasnila. Z besede gibkim dletom si izklesal podobe žive nam iz davnih dni. Občutkom mehke zibelke si tesal, ustvaril nam iz govorice rode ti jezik, poln miline in moči, zato naj ti zahvala naša bode. Minil vihar je dolgega stoletja, odkar otroku v zibelki miru podarila modrica moč je petja, preroški vid v bodočih časov vale, in poezije divnega glasu # iz srca svoje 50 kali pognale. 5rce mladeničev in deklic zornih ob tvojih pesmicah kako drhtil V visokih hišah in po kočah bornih iz prsi vabil glase boš srebrne in tajnosrečne solze iz oči, ko davno rop mi bomo zemlje črne Iz srca nikdar mirnega, Prešeren, ti videč, prerok naš, ti naš poet. zavzet posluša narod te in veren, iz spon slovenska dviga se dežela Spoznava bolj in bolj in ceni svet očetov naših imenitna dela. Iz daljnih dalj so bratje prihiteli slovanski počastit tvoj spomenik. O dobrodošli tisočkrat! Veseli obnavljamo ljubav do očetnjave, budi nam upe tvoj ponosni vzklik: Največ sveta otrokom sliši Slave Temna je bila doba tvojih dnevov, Ni hotel tujec, znal ni domačin ceniti vredno neumrlih spevov, ki vreli so iz duše hrepeneče. 5poznanja sad okusil si, trpin, da le petica da ime sloveče. Uhaja nam spomin v preteklost davno, ko slul je glas slovenski daleč tod. Mesloga strla je kraljestvo slavno. Tvoj duh iz pesmi govori proseče, da bi zedinil se slovenski rod, da bi vrnili k nam se časi sreče. Iz trnja venec nosil si, mučene«;, dokler te ni ogrnil grobni molk. Zdaj lovorjev poklanjamo ti venec, budi k hvaležnosti nas slavska Vila, vprašanje tvoje tirja nas za dolg: nr pojem res brez upanja plačila Kot umetnik izlil je v mrzli kamen velikega ti genija tzraz, pogled na kip nam neti svetel plamen ljubezni domovinske v duši živil Cilas tvojih pesmi, tožni tvoj obraz časti naj pozni vnuk, Mepozabljivi! 5tojiš. na skali. Skalnatoznačajen do roda si ljubezni čuval žar, Ti nam si gladil pot, sam nikdar glajen, 5 prestola, ki ti muza ga ozarja, zdaj glej, poetov naših poglavar, snežnikov kranjskih siv'ga poglavarja Prišel je dan, Kako smo ga želeli da tvojo rešimo in svojo časti V slovenski stolici, Ljubljani beli, razmakne se zavese temne stena, pokaže spomenika lepo rast; ki črke nosi tvojega imena. Anton Medved. ^aiJj! Prešernova priloga „Slovencu" št 206, z dne_ 9. septembra 1905. Elementi Prešernove poezije. Nekaj posebnega je nastop Prešernov v slovenski književnosti; to je dogodek, ki mu je težko najti primere v drugih literaturah. Prešeren ni nikak heroj, .ni mučenik, ni mož, ki bi se mogel postaviti osebno kot zgled svojemu narodu, a dve stvari sta, ki mu jamčita za vsikdar mesto prvaka v slovenski književnosti — njegov nenadni nastop, ki ustvari z enim dejanjem slovensko literaturo, in pa ideelna vsebina njegovih sicer ne posebno številnih poezij, v kateri je združil razne elemente, ki so postali temeljni za nadaljni razvoj slovenskega pesništva. Sicer se je že mnogo pisalo o Prešernu, a večinoma se tare le lupina, in malokdo pride do živega jedra. Večinoma je krivo temu, da pristopajo pisatelji k Prešernu polni lastnih predsodkov, in namestu da bi njegove pesniške ideje razlagali, pa vlagajo vanje svoje lastne misli. Marsikdo se tudi vsled pretiranega kulta ne upa soditi prosto ali pa se vsa Prešernova podoba raztegne v karikaturo, ker se slavi in poveličuje ravno to. kar ga kazi, a njegove istinite krasote se zmanjšujejo in potiskajo v ozadje. ' Zato je morda potrebno, da danes, ko vse govori o Prešernu, pogledamo tudi v njegove poezije in poiščemo elemente, iz katerih so sestavljene. * * • * Sicer ne prvi po času in nagibu, pač pa najmočnejši element Prešernove poezije je njegova odvisnost od Petrarke. S tem veže Prešeren dve dobi v razvoju naše domovine. Prej je bila Kranjska mnogo bolj zvezana s solnčnim jugom. V Italijo so hodili sinovi naših plemiških rodbin učit se'zna-nosti, iz Italije so prišli oni Robbe in Quaglie, ki so ustvarili naši domovini najboljše umotvore, kar jih ima še dandanes. Kakor je tekla zibelka naši umetnosti in znanosti v Italiji, tako je tudi topli južni dih jasnega in melodičnega italijanskega temperamenta navdal prsi slovenskemu pesniku, da so se mu njegovi pesniški osnutki izlili v zvenečo obliko italijanskih rim. Prešeren je prevzel od Petrarke ideje, izraze in oblike. Najzanimivejši problem, ki si ga more staviti preiskovavec Prešernovih poezij, se mi zdi, dognati, kako daleč je Prešeren sledil Petrarku in kje se ločita njiju pota. Petrarka') opeva z vsem erotičnim žarom južnega temperamenta svoj ženski ideal. Prvi del njegovih „Rim" : „ln vita di tuadonna Laura" je dal Prešernu največ vzorcev. Slična po značaju sta se oba pesnika nekako strnila v Prešernovih sonetih. Če bereš Petrarka, se ti zdi, kot bi čital Prešerna. Je in ni isto, verz za verzom te spominja, da si že čital nekaj takega, a vendar ni bila prestava, ampak mehek odmev. Piovonmi amare lagrime dal viso, con un vento angoscioso di sospiri . . . ali ne spominja to na pesmi, ki Izdihljaji, solze so jih rodile? Če Petrarka v uvodnem sonetu zdihuje, da se trese Fra le vane speranze e '1 van dolore, pa Prešeren tudi v svojem geslu toži, da je dolgo upal in se bal. i) Pr.: K Petrarkovi šeststoletnici. „Dom in Svet" 1904. Str. 508. Listek. „Oh, ne dajte mi pištole. . (Iz Prešernovega življenja.) „Kjer si poišče dom, nadlog jezero nabere se okrog--Prešeren. Na pragu je stala Micka. Majhna, pa okrogla in polna. Žive, zapovedujoče oči so gledale kranjske sejmavce in iskale znancev. „Tržni dan, pa nikogar!" Roki je oprla ob boke, ozrla se gorindol po cesti. . „ Nikogar!" Zasukala se je na pragu in hitela po stopnicah. Tedaj prikrevsa po njih berač. Raztrgan jopič je bil prevezan z vrvico čez prsi. Pod vratom je kazal osmojene gole prsi. V levi kljukasto palico, v desni bel Zavoj. „Vidiš, deklič, pa so mi jo le dali dohtar, in si rekla, da nimate srajc!" Berač je oprijel tesneje zavoj, stisnil ga pod pazduho in romal vesel svojo pot. Micka — šestnajstletna se ujezi in skoči po stopnicah. „Za božjo voljo, striček, kaj pa vendar mislite?" Striček Prešeren se ji je hudomušno namuznil in je bil vesel njene jeze. „Ali veste, da imamo samo to srajco še, ki jo imate na sebi? Kaj bo pa za nedeljo?" „Nedelja je še daleč, Micka! Na cvancgarico in pojdi na semenj!" Petrarka toži, da so ga obdelovali razni jeziki: Favola fu gran tempo: onde sovente di me medesimo meco mi vergogno, in Prešeren istotako: Draga, vem, kako pri tebi me opravljajo ženice. Petrarka se primerja z romarjem, ki gre v Rim, Prešeren pa z „mars'k'terim, ki gre v Rim in Kom-postelje . . ." Če Prešeren toži, da Otrpnili so udje mi in sklepi, pa zdihuje Petrarka: Oime iasso! . . . r.ol corpo stanco, ch' a gran pena porto. ln če Prešeren toži, kako ga je Amor ustrelil z ljubavno pušico, najdemo pa v Petrarki na neštetih mestih „la saetta", ki ga je ranila. Kakor Petrarka z Lavrinim, se igra Prešeren z Julijinim imenom, oba si želita smrti, oba „ne moreta pozabit'" oči in rok, oba primerjata svoja ideala s solncem, ki otemnuje zvezde itd. Kdor se hoče potruditi, lahko nabere takih paralel dolgo vrsto. Tu gre Prešeren za Petrarkom v mislih, v izrazih in v obliki. Divna melodioznost Petrarkovih rim, ta božajoči ton, ta mehkota izraza, ta prosta narodna govorica — vse to je Prešernu dalo tisto pesniško razpoloženje, v katerem je zlagal svoje sonete, ln tudi v obliki gre za njim. Igranje z zvenečimi rimami je posneto po Petrarku, ki gre v tem oziru mnogokrat predaleč, tako da je marsikatera njegova „sestina" le muzikalna igrača. Iz erotične čuvstvene ljubezni se Petrarka dviga polagoma do ideala ženske, ko opeva njene kreposti. Tudi tu mu sledi Prešeren, ki kreposti svojega ideala polaga na tehtnico svetega Mihela, da se merijo z Lavrinimi. Petrarka pa povzdigne svoj ideal v nebeške višine, jo opeva med angeli in svetniki, jo izvoli za svojo priprošnjico, ki mu naj nakloni božjo milost, želi, da bi bil združen ž njo in s Kristusom, opeva smrt, ki ga naj dvigne v raj: Dunque vien, Morte; il tuo venir m' č caro. Iz teh sonetov je zajel Prešeren svoj „Memento mori!" A tu se že kaže razlika: Prešeren opeva minljivost in ne sledi Petrarki v večnost. Da, še več: Tukaj se Prešeren odtrga od Petrarke, kakor peva v sonetu „Kupido ti in tvoja lepa starka": Ne bom pel vajne hvale brez plačila do konca dni, ko siromak Petrarka. Petrarka se dvigne v nebo, Prešeren pa opeša in pade na zemljo: Cel dan iz pravd koval bom rumenjake, zvečer s prijatlji prazpil bom bokale . . . In odtod gresta vedno bolj narazen : Petrarka postaja vedno duševnejši, Prešeren pa — zbadljiv satirik. A tudi tukaj ne neha vzporednost popolnoma: Kakor Petrarka v svojih „Triomfih" slednjič opeva zmagoslavje čistega in duhovnega človeka nad čuvstvenim, tako se Prešeren povzpne za njim v „Krstu pri Savici", in razgovor med Črtomirom in Bogomilo v svojem stopnjevanju in v svojih razlogih kaže marsikatero podobnost s Triomfi. Zlasti ko čitaš „Triomfo della Morte", ko se mu prikaže Lavra, vidimo takoj v Petrarku Črtomira in v Lavri Bogomilo. In oba končujeta enako: Črto mira iz-preobrne Bogomila, in Nič več se nista videla na svetu. Petrarka pa končuje svoje Triomfe: Se fu beato chi la vide in terra, or che fia dunque a rivederla in cielo ! Ko je dobilo dekle denar, se je naglo utola-žilo. Zadonele so stopnice pod urnimi nogami in živahni deklič se je pomešal med sejmarje — — Prešeren je potisnil od sebe započeti akt in se naslonil ob mizo. Oči so strmele na popisani papir. Pa niso videle črk. Velika prazna poljana je ležala pred njim, pusta in suha. Nikjer zelenja, nobene divje rožice, vse požgano in usehlo. Tudi drevesa ni bilo, ki bi reklo popotniku, naj leže v senco, naj se skloni k studenčku in se napije . . . Pusta in prazna poljana pred njim. Znana mu je bila ta poljana. Od nekdaj je romal po njej. A vendar ni bila nekdaj tako otožna njegova pot. Večkrat je sijalo nad njo solnce, v daljavi je videl mesto, po katerem je hrepenel. Par tovarišev je hodilo z njim. Ali sedaj je pusta stepa. Nad njo ni solnca. Mrak ... Do mesta, nad katerim je sijala luč upanja, se ne vidi. Ob levi in desni se dviga gomila in v njej počivajo prijatelji. Pusta stepa, groze polna! Domislil se je dneva, ko je sredi tovarišev napovedal program svoji bodočnosti, ko je s trpkim sarkazmom očital Erosu in Afroditi, da jima je delal dolgo časa tlako ter jima zažigal kadila. Nič več! Drug program si je zapisal: „Iz pravd koval bom rumenjake, Zvečer s prijatli praznil bom bokale . . ." Rumenjake! Njegova velika duša je vztrepetala. Še bolj se mu je nagnilo telo proti mizi. Začutil je vso težo Koliko se je že neutemeljenega pisalo o „Krstu pri Savici"! Odkar je prvi proglasil gorostasno neumnost, da je Prešeren svoje najkrasnejše delo zložil iz zgolj hinavsčine, ponavljajo to za njim brez misli vsi do Aškerca in Ernestine, ) dokazujoč s tem, da Prešerna ne umevajo. Berite Petrarko in umeli boste Prešerna! * * * Drugi element Prešernove poezije je romantika. Za klasicizmom je nastopil nov čas probu-jajočega se življenja. V književnosti sta nastopila zopet dva motiva —: krščanstvo in narodnost. Prešernu sta bila oba jako blizu. Ideje, ki jih je dobil že iz Petrarke, so dobile konkretne oblike po romanticizmu. Za „Krst" je dobil v Chateau-briandovi „Atali"2) zgled, kako zgodovinsko snov postaviti v službo krščanski ideji. Severni zgledi romantike Byron in nemška šola so ga napeljali na epično polje balade. Tragična snov severne balade se kaže v marsikateri njegovi pesmi, in tudi njeno obliko je prevzel celo v nibelunških verzih. Vendar ne more zatajiti nikjer svojega globoko liričnega značaja in zunanja zgodba mu je vedno le izraz notranjega čuvstva. Romantika je prestopila od klasično humanističnega univerzalizma k narodnostnim težnjam. Med slovanskimi narodi se je začelo svitati, čutiti so jeli svojo lastno moč in se zavedati svojega narodnega značaja. Preiskovati so začeli svojo zgodovino, in to je nagnilo tudi Prešerna, da je domačo zgodovino pritegnil v krog svoje poezije. Ko je čutil v sebi moč, da pristopi od drobnih pesmic k večjemu lirično-epskemu delu, je združil vse to v enem predmetu: Čuvstveno liriko, estetično-apologetični značaj romanticizma. ljubezen do lastnega naroda in pretresljivo zgodbo slovenske povestnice — vse to je združil v enem delu — v „Krstu". In zato je „Krst" najbolj dozorelo njegovo delo, v katerem se združuje vse, kar je proučil, mislil in čutil. Po drugih pesnitvah raztreseni pesniški elementi se tu strinjajo v eno harmonično celoto. * * * Slovanska romantika je pojmovala slovanstvo kot veliko celoto. Tudi Prešeren je sprejel to misel, ki odmeva na več mestih iz njegovih poezij. A dejansko je ostal — Kranjec. Vzroka temu je iskati v vsem značaju njegove pesniške koncepcije. Kakor Petrarka ni dosegel svetovne slave s svojim latinskim epom „Africa", ampak s pesmicami, zloženimi v narodnem jeziku, tako tudi Prešeren ne bi bil uspel, če bi bil sledil llircem v njihovem teženju po splošno-slovanskem jeziku. Neposredni pesniški izraz je priklil Prešernu z lahkoto narodne pesmi, in to je odločilo, da je ostal pri domačem narečju. Neprisiljeno teče pesniška dikcija samo v domači govorici, in nauk, ki ga daje „Orglarčku", velja tudi za pesniški jezik. Tu edino je imel že zgled v domači književnosti pri Vodniku. Iz narodnih motivov je pa zajel Prešeren tudi šegavost in zbadljivost. * * * ln slednjič še nekaj besed o Prešernovem razmerju do nravnosti. Ne spuščam se v njegovo zasebno življenje. Iz poezij samih se nikakor ne more dokazati, kar žele nekateri, da bi bil Prešeren nasprotnik krščanske misli. Teoretično veren je pa vdan lahkomiselnemu vživanju, ki ga zapelje često 0 Prav površno „sodbo o „Krstu" priobčuje „Slovan" v slavnostni Prešernovi številki. 2) Pr.: Dr. J. Debevec: „Virginija — Atala — Bogomila". „Dom in Svet" 1903. usode na plečih, pred seboj zagledal temo — in v temi je zevaio črno brezdno. ,;Nobene rešne poti? V to žrelo moram... Šestnajstletna deklica sme prepovedati advokatu — doktorju, naj ne daje revežu srajce — ker je ne sme, ker je ne more . . . Rumenjaki! — Torej tudi tu brez nade — revež vedno, povsod in v vsem! Beda — moj delež!" Njegova velika duša je vstrepetala. Objela jo je noč. Nikjer majhnega kotička, da bi se odpočil, nikjer prijatelja, da bi se naslonil nanj — povsod tema. povsod pusta stepa, polna groze. Rumenjaki — haha — beda, beda, beda! „Komur je sreče dar bila klofuta, Kdor je prišel ko jaz pri nji v zamero, Ak' bi imel gigantov rok stotero, Ne spravi vkup darov potrebnih Pluta." Julija — ti moje solnce, zakaj si mi zatonilo! Upal sem in sem se bal — in sedaj ni upa, ni strahu! Tvoje oči so se obrnile proč —zasijale so te zvezde drugemu — name je padla noč! Julija vso srčno kri sem poškropil zate, Julija, vso dušo sem žrtvoval tebi — in ti si me zavrgla, ti me strla in pahnila v rnorje — utopljenca ... In zakaj si mi tedaj prišla na pot — Netka, ti drobna stvarca, bilka v roke utopljenca! Prijel sem te, ko sem tonil v obupu, mislil sem, da me dvigne bilka iz valov ! Ana, ko bi našel pri tebi drobtinico tega, kar iščem! Da, ti bi mi to dala, vse — vse. Ali česar nimaš, mi ne moreš dati — in jaz to vem in vendar držim, pogrezajoč se, v roki bilko, vsak dan tesneje, in z bilko vred se pogrezam vsak dan daleč v stran od nravnosti. Nezmernost v pijači in nebrzdana spolska strast sta pokopali njega in -njegovo poezijo. Ne cenzorji in farizeji — Prešerna je ubil tiran alkohol. Napredujoči alkoholizem se kaže v usihajočem pesniškem geniju. Nerednost življenja, pomanjkanje rodbinskega veselja, ki ga ne morejo nikdar nadomestiti divje zveze in svobodna služba strasti - to mu je strlo moško silo, da je omahnil in padel kot žrtev nravne slabosti, ln če ga danes proslavljamo, slavimo to, kar je na njem lepega in vzvišenega, in ne črpajmo strupa, ki je njeg^ umoril, da bi ga dali piti še mlademu literarnemu naraščaju! Njegove poezije, ki tožijo o bolestih zapuščenega srca, borečega se s strahom in obupom, kažejo tudi pot do sreče deviške Bo- gomile. .' Žal, da na spomeniku, ki ga odkrivajo pesniku potomci, opažam le prvo, ki je zemsko, ne pa drugega, ki je nadčloveško. Dr. Evgen Lampe. Problemi v „Krstu pri Savici". Ni je v slovenskem slovstvu pesnitve, ki bi izražala silnejše ideje, slikala globočjih dušnih bojev in se vspenjala do take visoke in plemenite dikcije kot epsko-lirična epizoda „Krst pri Savici", najlepši biser izmed poezij našega pesnika prvaka Zato se ob njeno sestavo, ob misli, ki jih vtelesuje, zaganjajo valovi različnih mnenj, izpreobrnitev Črtomirova in Bogomilina značita problem, ki ga je tem težje rešiti, čimbolj je literarna kritika tuja naziranju, proslavljenemu v „Krstu", — ideji krščanski. Od prave rešitve problema se je najbolj oddaljil Anton Aškerc v uvodu „Prešernovih poezij", leta 1902, najbolj pa približal Josip Tominšek v svoji razpravi: Temeljna vprašanja v „Krstu pri Savici", natisnjeni v letošnji septembrovi številki .Zvona". Kdor hoče umeii psihološki razvoj Črtomira in Bogomile tako, kakor ga je zamislil in izvel pesnik, mora predvsem analizirati pesnitev samo. Kdor iščž v pesnikovem življenju podatkov, momentov, pisem in izjav, ki bi utegnile zmanjšati in obsenčiti veljavo, ki jo ima zmaga krščanskega naziranja nad paganizmom, poosebljenem v Črtomiru, ne bi našel ključa do srca Prešernovega, ki je s svojo največjo pesniško silo in vzletom zapelo zmagoslavno himno vse prerajajo-čemu nauku Kristovemu, ki je uklonil ponosno glavo Črtomirovo: vsaka taka literarna kritika bi prvič Prešerna označila za hinavca, ki je drugače mislil in drugače govoril, i) drugič pa je psihološko nemogoča. Kogar se etična moč krščanstva vsaj za hip ni prijela, ta ne izpeva ne enega verza, ka-koršni so v „Krstu". Zato hočemo podati psihološko analizo Črtomirovo in Bogomilino, ki nam bo edina lahko odprla pot do razumevanja „Krsta pri Savici". Prva temeljna napaka, ki jo je Aškerc napravil pri karakterizovanju Črtomira je ta, da Črtomira umeva kot reprezentanta svetovnega naziranja, nositeija poganske ideje. Tistemu, ki vidi v Črtomiru poosebljen paganizem kot velik in silen svetovni nazor, bo izpreobrnjenje junaka „Krsta" neljubo in izkušal bo Črtomira naslikati kot nedo slednega. Profesor Tominšek je to pogrešeno smer nalahno naznačil; tu jo nameravamo dalj razpresti. Črtomir ni branil svoje poganske vere iz višjih in intelektuvalnih razlogov, branil jo je, ker je pojmoval prodirajoče krščanstvo kot moč, ki nastopa skupno z germanskim mečem, raznarodujočim Slovence. Za svoje bogove se je bojeval zgolj zato, ker so se mu zdeli najboljši, najtrdnejši porok za obstanek Slovenstva. Prešern je to naznačil z verzi: Bojuje se najmlajši med junaki, za vero staršev, lepo bog'njo Živo, za Črte, za bogove nad oblaki. (Uvod). ') Glej omenjeno razpravo Tominškovo v „Zvonu", sep tembrova številka, 1. 1905. Poganstvo mu je bilo drago, ker je bilo zapuščina očetov in ta „ko n ser va t i zeir" kakor ga imenuje prof. Jominšek, je zadnji in najgloblji r a z I o g Č r t o m i r o v e g a odpora proti krščanstvu. Docela so pogrešili tisti, ki mislijo, da je Črtomira pognala v boj zoper Krista moč ali pa etiška vrednost poganstva; Črtomir je sam izprevidel, kako trhlo je bilo poganstvo njegove dobe, ker je bilo zadnji sad povsod propadajoče, degeneriran-e poganske kulture, ker je sam stal sredi dekadenčne dobe vere v prirodne moči in strasti. V 39. kitici „Krsta" pravi Črtomir: Vem da malike in njih službo glave služabnikov njih so na svet rodile, v njih le spošfval očetov sem postave, al zdaj ovrgle so jih vojske sile, in sicer takrat, ko se v njem še ni izvršil duševni preobrat, ki ga je nagnil h krščanstvu. Merilo za resničnost in silo vere v bogove je bil Črtomiru zgolj fizični odpor poganstva; kakor hitro je videl, da je poganska vojska podlegla in so padla trupla tovarišev, ki so z meči ščitili Pe-runa in Živo, je nad poganstvom obupal, in vera te bogove, ki niso mogli obvarovati svojih če stivcev poraza na bojnem polju, se je v njem docela omajala. „A1 zdaj ovrgle so jih vojske sile", te besede nam jasno osvetljujejo, kako je Črtomir pojmoval poganstvo in kako je izginjalo v njegovem srcu zaupanje v slabotne in premagane bogove. Zato je neutemeljena Aškerčeva trditev, ki razlaga Črtomirovo izpreobrnjenje s tem, da je ta bil barbar z mehko slovansko dušo", kateremu so bili dvomi neznani. Črtomir je nasprotno šel celo boj zoper krščanstvo z dvomi v duši: „Jn šel je je boj boj'vat brez upa zmage", poje o njem Prešern. (14. kitica). Če bi bil Črtomir globoko uverjen o življenjski sili paganizma, se ne bi bil bojeval s tisto resignacijo, ki mu je položila v usta besede: Ak pa naklonijo nam smrt bogovi, manj strašna noč je v črne zemlje krili, ko so pod svitlim solncem sužni dnovi. Tisto svobodoljubje, ki ga je branil meč Črtomirov, ni svobodoljubje bolnega modernega poganstva, ampak svobodoljubje zdravega barbara. O osnovnem tonu, ki je preveval arijski paganizem starih Slovanov, vemo bore malo, toliko pa lahko trdimo, da se tudi to poganstvo ni potegovalo za nravno, individualno in družabno svobodo; poganstvo Črtomirovo tudi ni značilo neupogljive sile. To poganstvo je bilo le neukročena strast, ki sama sebe uničuje, hrepenenje po divji svobodi, ki ne pozna ne umskih in ne nravnih meja. Svoboda, za katero je šel Črtomir v boj, je bila zgolj nacijo-nalna svoboda, ki jo je hotelo zatreti tuje, germansko pleme. Boj rase proti rasi, to je gnalo Črtomira, da je prelival kri za vero očetov : Kdor hoče Vas dočakat' temne zore, neproste dni živet' nočem enake, ne branim mu, al' jutra čakat' more. (Uvod). Iz menja ne pa Tu torej o modernem paganizmu ni govora. Da so bili motivi, ki so ukoreninjevali v Črtomiru ljubezen do poganstva, zgolj plemenski, nam izpričujejo tudi besede pesnikove, ki jasno kažejo, da je junak „Krsta" branil svojo vero zato, ker so jo ž njim delili njegovi sodobniki in tisti, ki so bili njegovemu srcu najbližji: Povsod dvigujejo cp vere ščiti, ki si prejel od ma.ere je svoje, te vere, ki ji deklica ta služi, ki zdaj te z njo ljubezen čista druži. tega je jasno, da Črtomiru poganstvo po-n a ci j o n a liz e m in t ra d i ci j o n a 1 i z e m, mogočnega svetovnega naziranja, ki hrani v sebi intelektuvalno premoč in večjo etiško vrednost. To je podlaga za umevanje Črtomirove individualnosti. Pogan, ki je videl, kako dan na dan vera v Nazarenca izpodmika malikovalstvu tla, je gotovo čutil v svojem srcu praznoto, katere mu vera v domače bogove ni mogla izpolniti s svetlejšimi mislimi in svežejšimi čustvi. Ne zmagoslavje, ampak mrk in strasten obup mu je potisnil v roke meč, da reši zadnje ostanke propadajočega poganstva. Novi kulturni faktor je posegel v zgodovino, zora novega svetovnega naziranja je ožarjevala nebo in zlatila zemljo, dotaknila se je barbarskih src in prerajala duhove, nova vprašanja in nove naloge so se stavile narodom, za poganstvo pa je med Slovenci govorilo le domorodje in še to le zato, ker so nosili križ v deželo kruti Nemci. Vse to je Črtomir čutil. Tla za krščanstvo so bila v njem pripravljena, kakor v vseh poganih, kajti že duh časa je nagibal k novi kulturi. Dvomi so razjedali Črtomirovo dušo, dvomi, ki jih je Prešern v II. in#111. kitici svojega epa tako lepo izrazil: Potihnil ti vihar ni v prsih boja; le hujši se je zbudil črv nekdanji. Ak prav uči me v revah skušnja moja, bolj grize, bolj po novi krvi vpije, požrešniši obupa so Harpije. Na tleh leže slovenstva stebri stari, v domačih šegah vtrjene postave; v deželi parski Tesel gospodari, ječe pod težkim jarmom sini Slave. Princip izključnega nacijonalizma je padel, dviga se nova kulturna sila, krščanski, vse človeštvo obsegajoči univerzalizem. Dvom nad poganstvom, ki se je z vso močjo pojavil tedaj, ko je izkrvavela Črtomirova četa, je prvi oddaljeni motiv, ki je Črtomira privedel do krščanstva, drugi postranski je njegova ljubezen do Bogomile. Tu se pa šele začenjaj pravi problem, točka, ki je pri Črtomirovi izpreobrnitvi najbolj zagonetna. Kdor to napačno umeje, ta ne pozna krščanstva. Tu je točka, kjer so zastavili nekateri kritiki vse svoje sile, da dokažejo, da je v prvi vrsti izpreobrnitev Črtomirovo h krščanstvu, temu najvažnejšemu in odločilnemu dejstvu v njegovem življenju, povzročil nekak erotiški delirij, ljubezen do Bogomile. Ta tendenciozna motivacija pa je od konca do kraja neutemeljena in zgolj sad predsodkov. Res je, da je Prešern, kakor poudarja posebno prof. Tominšek, zelo naglašal, kako je ljubezen do Bogomile Črtomira nagnila do nove vere, ravnotako pa je res, da Prešeren še bolj in mnogo izrazitejše pripisuje izpre-obrnenje Črtomirovo umskim razlogom, prigovarjanju duhovnikovemu in B o g o m i I i n e m u. Tako nas analiza Črtomirove duše privede do Bogomile. globlje! — Ana, rumenjakov bi ti nastlal na pot, sedel bi daleč proč od tebe; poslušal bi tvoj smeh, veselil bi se, ko bi se ti veselila v burni radosti, in predte ne bi stopil utopljenec z žalostnimi očmi, ne bi stopil, da bi ti ne skalil veselja. — Ana — p:i ne morem! V morje bede padam, duša se plazi boječe po tleh, pokopane so visokoleteče misli — Ana, izgubljen sem — in s seboj vlečem tebe — bilko. Zakaj si mi prišla na pot ? — — — —" Njegova velika duša je vstrepetala ! Zanjka na njej se je zadrgovala, nikjer izhoda, vse železno, vse trdno in brez nade . . . Prešeren se je dvignil. Vse je bilo trudno v njem — vse potrto — sama zima, polje'po toči. Mehanično se je obrnil do predalnika. Vrhnji predal, polno popisanih in zmečkanih listov. Tam v kotu pa nekaj črnega. Pogledalo ga je z enim črnim in groznim očesom. Ali pogledalo ga je usmiljeno ---Tresoča roka je segla po črni mrzli stvari — in v globoki žep je utonila — pištola . . . „Micka, pazi na pisarja, da bosta pridna!"1) „„Kam greste, stric?"" „ Važno pot grem, Micka! Le dobro pazi!" Nebo je padlo v blejsko jezero. V zlatih tančicah se kopljejo nedolžne zvezde. Poskakujejo na *) Omenjam to, da mi je dotična oseba starica Micka — pripovedovala, kako je znala posnemati doktorjevo hojo. Kadar ni bilo Prešerna v pisarni, so pisači lenarili in kvartali. Tedaj se je ona prigiigala po stopnicah in pisarji so brzo hiteli na delo, misleči, da gre Prešeren. dnu jezera. Brez čolničkov veslajo po valovih. Šmarni križ leži na dnu kakor bi padel s turna, veliki voz plove proti njemu . . . V grmovju in bičju je nenadoma zašumelo. Visoke bilke so se pripognile, kakor bi golobček pil vodo. Gladina se je prestrašila. Zvezde so zbegane vstrepetale in se za trenotek skrile, kakor bi se prikazal povodni mož kopajočim se deklicam. V grmu na bregu se je prikazala črna soha. Strmela je v prestrašene zvezde ria dnu jezera. „Boje se me zvezde . . . Utonile so — zame vse utonile do zadnje — Moje življenje ječa . . . Noč brez zvezd, grozna stepa brez poti... Sam, zapuščen, beden... Trpljenje in obup - hlapca zvesta . . . Kes — Čuvaj, ki se nikdar ne vtrudi.. . Ljubezen zvesta — prazne sanje — srce, ki bi me ljubilo in umelo — gradovi v oblakih . . . čast, priznanje — prazna pena - darovi Pluta — sreča meni vedno laže . . ." Pesnikova velika duša je drhtela kakor drobni slavček v zanjki. Jasna noč se je izpremenila zanj v temo in vihar. Ginilo je vse, kar je bilo za njim — ugasnile so oči prečistega plamena, le iskra, ki je padla od njih v srce, gori in peče — gori — pa ne sveti. Krog njega praznota, pred njim brezdno — brezup prihodnjih dni. . . Njegovo oko se je trudno ozrlo preko valov do otoka, na katerem se je belilo zidovje. Bogomila — Julija! Črtomir on sam — ob jezeru . . . Da bi bil Črtomir! Razmaknila bi se mu noč, Bogomila bi prišla, roke bi razprostrl in glavo naslonil na srce, ki bi ga ljubilo . . . „Vse končano! Prijazna smrt predolgo se ne mudi ..." Pesnik je segel v globoki žep. Tresoča roka se je oklenila mrzlega kopitka. Žrelce v cevi ga je gledalo s črnim očesom — tako usmiljeno. „Nobeno drugo nima več usmiljenja, samo ti, — samo ti. Pridi torej, pogled vpri semkaj, svoj črni pogled v noč, ki vlada tu notri, razjasni jo — preženi jo . . ." Ob sencu je obslonela mrzla cev, petelin je škrtnil — roka je izpustila pištolo . . . V grmovju je zašumelo in zajokalo. Veje so se pomočile v vodo, bele jelšove veje, kakor pota trudni galebi. Mir . . . Pesnik se zdrami. Ali so bile sanje? Zvezde so se vrnile na nebo — veselo so ga gledale, pa polne usmiljenja in sočutja. Kakor bi se odvalilo nekaj strašnega od njega. Napotil se je. Noga je zadela ob pištolo na tleh. - Pesnik se je pripognil. Torej se nisi izprožila? Ni mi še usojeno... Bodi: Čez tebe več ne bo, sovražna sreča, iz mojih ust prišla beseda žala . . . Jezerska voda je plusknila — pištola je utonila. Utopljeni jezerski zvon se je oglasil ob polnočni uri, in pesniku se je zdelo, da zvoni njegove stihe: — srečen je le ta, kdor z Bogomilo Up sreče unstran groba v prsih hrani." F. S. Finžgar. O isplendor di viva luce eterna, C hi pallido si fcce sotto 1' ombra Si di Parnasso, o bevvc in sua cisterna, Che non paresse aver la mcnte ingombra Tentando a render te, qual tu paresti La, dove armonizzando ii ciel t' adombra, Quando nell' aerc aperto ti solvesti? (Dante, Purgatorio; XXXI. spev.)1) Nehote se spomniš teh Dantejevih verzov, če bereš v „Krstu" vrstice: Izmed oblakov solnce zdaj zašije, in mavrica na bledo Bogomilo lepote svoje čisti svit izlije, nebeški zor obda obličje milo. Bogomila je v slovenskem slovstvu najlepša podoba. Ona je simbol, vzor deviške, čiste in požrtvovalne ljubezni, ona je slovenska Bea trika. Prešeren, ki je opeval pozenisko ljubezen, se je povspel tudi do solnčnojasne in neizkaljene nebeške ljubavi; ustvaril nam je Bogomilo, ki jo je krščanstvo povzdignilo do neminljive in vse prenavljajoče lepote. Prvo njeno delo je izpreobrnitev trdega, obupanega, od strasti in divjega koprnjenja gnanega Črtomira. Gospod si je med narodi, oddaljenimi od njega, že zdavna pripravljal pot. ln ko je bil izpolnjen čas, da zaseje svoj nauk v človeška srca, so že vsi vzdihi Zemljanov bili namenjeni obljubljenemu kralju Kristu. Tudi Bogomila je bila pripravljena za sprejem ženina. Nedolžnost vnema ji oči in lica, lepote svoje sama le ne vidi, priliznjena mladenčev govorica je ne napihne, ji srca ne spridi. Tudi ko se je njeno srce vnelo v ljubezni do Črtomira, ni našla v njej vse umirjajoče in tolažilne sreče, že tedaj je začutila, da ljubezen, rojena iz hipne strasti, nežna sicer, a brutalna in ukončujoča v svojih izbruhih, ne zadovolji srca, ki koprni po višjih in popolnejših vzorih. Spoznala je „pijanost njij'no, ki tak hitro mine, pregnana od ločitve bolečine." To spoznanje je privedlo h krščanstvu Bogomilo, to spoznanje je nagnilo do Kristovega nauka Črtomira. Oba sta se vtopila v slast pozemske ljubezni, oba je objela nebeška, da ju onstran groba za vedno združi. Pozemska ljubezen ni bila motiv, ki ju je pripeljal v naročje krščanstva, bila je le prvi kamen ob potu, ki kaže preko tostranskega življenja v večno domovino. Kar jih je pridobilo za krščanstvo, je bila nova resnica, da je le večna ljubezen, ki združi vse človeštvo preko tozemskih bojev, narodnostnega antagonizma in separatizma v enem blaženem objemu, vredna človeka: Da pravi Bog se kliče Bog ljubezni,, da ljubi vse ljudi, svoje otroke, da zemlja, kjer vijo viharji jezni, je skušnje kraj, da so naš dom visoke nebesa, da trpljenje in bolezni z veseljem vred so dar njegove roke. Ne pozemska ljubezen, ampak spoznanje višje, čistejše in trajnejše ljubezni je motiv Črtomirove in Bogo miline i z p r e -o b rn it v e. Da Črtomira ni k izpreobrnitvi nagnila zgolj erotična strast, kakor meni prof. Tominšek, nam z neovržno jasnostjo izpričujejo Črtomirove besede same. Če bi na Črtomira vplivalo zgolj dejstvo, da je Bogomila sprejela nauk Kristov, bi Črtomir ne stavil ugovorov, ki se tičejo bistva krščanske vere. Kdor slepo sprejme krst, ker ga nagiba do tega ljubezen do izvoljenke, ta se ne ustavlja tako krepko novemu nauku s takimi umskimi razlogi, kot se je Črtomir. Črtomirovi ugovori dokazujejo, da ni krščanstva sprejel kar v en dan, ampak po premišljevanju o njega temelju: Kako bi mogel tebi kaj odreči, storiti tega ne, kar boš želela ! Al zmisli ran, ki jih Valjhuna meči so stčrili in p'šic njegovih strela! Kaj videli krvi smo v Kranji teči, Kristjanov tvojih vsa prevdari dela, in mi povej, al ni Črt najbolj jezni njih Bog, ki kličeš ga Boga ljubezni? Tako smo prišli v sredino problema, zasledili smo ono moč, ki je omehčala srce Črtomirovo in vklonila njegovo voljo. Bogomila je z nenavadno psihološko fineso uporabila čutno ljubezen Črtomirovo v to, da je njegove misli obrnila na vse ljubezni izvor, njegova čustva pa vnemala za tisto ljubezen, ki jo v srcu prižge nauk Kristov, ki ohranjuje samozatajevanje, krepi požrtvovalnost, zaneti v mogočen plamen vero v življenje po smrti in v neminljivo blaženost. Ni je plitvejše trditve kot ta, da je Bogomilo privedla do krščanstva zgolj njena ljubezen do Črto mira. Ljubezen do Črtomira je bila le tista sila, katero je duhovnik s tem, da jo je izpopolnil in oplemenitil, uporabil v to, da je Bogomilo opozoril na ljub°zen Božjo do vseh ljudi in njegovo oblast nad vsemi srci. Če bi Bogomila ne bila uvidela po- ') O žarek žive večne luči — kedo, ki je zbledel v Parna-sovi senci in jc pil iz njegovih voda — ni skoro brezumen, če se drzne tebe opisati — ko te je nebo harmonizujoče objemalo — takrat, ko si izginjala v odprtem nebu. (Prosto preloženo.) polnosti tega nauka, ki traja preko groba, ne bi bila vzlic vsej ljubezni do Črtomira vsprejela krščanske vere. Prešeren Bogomilino prigovarjanje vedno bolj stopnjuje, lzpočetka apelira vedno le na ljubezen, da s tem Črtomira pridobi za krščanstvo, potem se pa vspenja do vedno višjega pojmovanja te ljubezni, tako da konečno zapoje devištvu in samozatajevanju najlepšo himno, kar jih pozna naše slovstvo. Nežna, vdana, čutna ljubezen do Črtomira je vzbudila v Bogomilinem vsprejemljivem srcu hrepenenje po še vdanejši, trdnejši in lepši, našla jo je v krščanstvu. * * * Piangendo dissi: Le presenti cose Col falso lor piacer volser miei passi, Tosto che '1 vostro viso si naseose.1) (Dante, Purgatorio, XXXI. spev.) Vsi navedeni motivi so bili dovolj močni, da izvrše v Črtomiru korenit preobrat. Že poraz poganske vojske je skrhal v njem zaupanje v bogove, ljubezen do Bogomile ga je nagibala k njeni veri, njegovega uma se je pa oprijelo z ljubko silo prigovarjanje Bogomilino. To prigovarjanje je mojstrsko delo, v katero je položil naš pesnik-prvak vso svojo dušo. Bogomila izpreobrača Črtomira tako neprisiljeno, naravno in z lahnimi prehodi iz ene misli v drugo, da nam je popolnoma ne-umevno, kako se more očitati junaku „Krsta" nedoslednost. Bogomila jame Črtomiru govoriti o svojem lastnem izpreobrnjenju, ki se je pričelo pri pozemski ljubezni, vzbudilo v njej na podlagi naravnih čustev nadnaravna in končalo v popolnem zatajenju vsega čutnega hrepenenja, ki ne uteši človeškega srca. V celem njenem „dogmatizovanju" zveni tisti Avguštinov izdihljej; lnquietum est cor nostrum doneč requiescat in Te, ista tožba zveni iz Bogotnilinih besed: Al mesta ni nikjer, ni zvezde mile, kjer bi ljubeče srca se sklenile. Če bi bilo izpreobrnjenje Bogomilino zgolj sad močnih, a navadnih erotiških čustev, ne bi bila Črtomira poučila o vseh temeljnih resnicah krščanstva; o njuni združitvi v raju in blaženosti je govorila v prvi vrsti zato, da pridobi zase in za novo vero svojega ljubljenca, ki je še globoko tičal v erotiškem miljeju poganstva. Njeno izhodišče so bila ljubezenska čustva, zato poje: Večkrat v otoka sem samotnem kraji, ko te je ladja nesla proč od mene, si mislila, al bo ljubezen naji prešla ko val, ki veter ga zažene, al hrepenečih src želje najslaji pogasil vse bo zemlje hlad zelene. Tu ji pride na pomoč duhovnik. Razjasnj ji, da nadnaravni red izpopolnjuje naravnega, da so pozemska ljubezenska čustva opravičena, a da je njihova smer pogrešena in njihovo teženje nepopolno : Kar traja, kar je večno resnično, večno dobro, neminljivo lepo, to je ljubezen do Boga, ki bo konečno vse te, ki se ljubijo, vse bedno človeštvo združil, vzbudil trohneča telesa, preustvaril slabotna srca, opral madeže pregrehe, povzdignil misli, da se iz prahu povspnejo do nebeških višin, ln to resnico oznanja Bogomila Črtomiru, ki ga je tu Prešeren očito zasnoval kot simbol poganstva, liki prerokinja: Učil ljudi je mož bogaboječi, duhovni mož,vki zdaj ga vidiš z nami, kak6 nas vstvaril vse je Bog največji, kak greh prišel na svet je po Adami, kak se je božji sin zato včlovečil, da bi otel narode in osrečil Da pravi Bog se kliče Bog ljubezni, da ljubi vse ljudi, svoje otroke, da vstvaril je ljudi vse za nebesa, kjer glor'ja njega sije brez oblaka, oko ni vid'lo, slišala ušesa veselja, ki izvoljene tam čaka. .Resignacija Črtomirova je Bogomili olajšala izpreobrnitev, ljubezen do nje je ugladila pot do njegovega uma in srca, zato Bogomila vrže v pripravnem trenutku vanj iskro, ki naj užge v njem plamen, ki uniči stari plevel, da vsevete v njem kal krščanstva : Iz spanja svoj'ga, Črtomir, se zbudi, slovo daj svoji strašni, dolgi zmoti, po potih se noči temne ne trudi, ne stavi v bran dalj božji se dobroti. Tisti, ki se zgolj iz ljubavnih motivov izpre-obrne h krščanstvu, ne bo poganstva imenoval tako odločno: „temno noč", kakor Bogomila. In zakaj je Bogomila tako rada, tako vdano nadela na svoje rame Kristov križ? To povč sama: ne samo zato, da bi, kakor meni g. prof. Tominšek, zamogla biti v raju na veke združena s svojim Črtomirom, ampak v prvi vrsti zato : da bi nebes ne zgrešil v britki smrti. Zato je tudi zanj molila : Zavreči v jezi ga, moj Bog, ne hoti, ker v zmoti žali te, ne 'z hudobije, ne daj v oblast sovražni ga togoli ! ') In jokajoč sem dejal: Posvetne stvari — So s svojo slastjo prevarale moje korake — takoj, ko si mi ti izginila. Šele proti koncu se obrača do njegove ljubezni, da bi ga slednjič omehčala s tisto ljubeznijo, s katero je osrečila njegove mlade dni: Da sklenete se enkrat naj'ni poti, ljubezen brez ločitve da zazori po smrti nama tam v nebeškem dvori, i) ln tedaj je Črtomir v prvič začutil, da se nad zemsko sl6 povspenja nova slast, čistejša in trdnejša, kot vse tukajšnje vezi; kakor Dante v vicah je uvidel, kako težka je njegova zmota, kako svetla in blažena pot, po kateri je korakala Bogomila. In kakor Beatrika Danteju, je tudi Bogomila pokazala Črtomiru novo kraljestvo, kjer ni ne vzdihov, ne bolečine, in kjer sam Bog briše svojim izvoljencem solzč iz lic, zagledal je — novo svetovno naziranje krščansko. * * * Črtomir polagoma pojmuje premoč krščanstva nad poganstvom. Duhovnik mu razreši zadnji dvom, ko mu razloži, da so tudi tisti kaznjivi, ki širijo Kristov nauk z mečem. Črtomir je voljan sprejeti krst, a hoče prej Bogomilo v zakon. Tu je mesto, kjer je Prešeren svojega duha povzdignil do višine, kakoršne ne pozna drugod slovenska knjiga. Bogomila, naisilnejše in najdražje orodje božje milosti, razvije vse svoje dušne moči, da stre zadnje spone, ki vežejo Črtomira na zemljo. V besedah, polnih nadzemske lepote, mu razodene, da se je odpovedala vsi ljubavni slasti: Pustila v nemar sem želje najslaji, pustila v nemar dni na svetu srečne, sem odpovedala se zvezi naji. Tako pojmuje ljubezen le krščanska devica. Bogomilina nežna duša se je stresla, ko je v duhu zrla rane, ki jih je sekal Črtomirov meč, ko je videla grozote, ki jih je porajalo poganstvo v svojih zadnjih bojih. Zbala se je sodbe Božje, zato je sklenila posvetiti svoje življenje edinole Bogu, darovati mu vse misli, zatreti želje po zemski sreči in se tako postaviti med nebo in zemljo kot posredovalka med bornim, v zmotah ječečim človeštvom in usmiljenim božanstvom. To prevzame Črtomira. Heroizma Bogomilinega docela ne pojmi, ali njeno samozatajevanje se je doteknilo njegovega duha liki peroti orlove, ki se dviga k solncu, trde skale. V Bogomili vidi delovati tajno, nepremagljivo, nebeško moč. Ta zgled odpre zadnji zapah v njegovem srcu, razsvetli njegov um in docela upogne njegov tilnik — glava se mu sklone, krst opere njegovo dušo krvi in poganske teme. Predno se ločita za vedno pota Črtomira in Bogomile, zapoje devica himno ljubezni, ki je močnejša od smrti: Ljubezni prave ne pozna, kdor meni, da vgasniti jo more sreče jeza; gorela v čistem, v večnem bo plameni zdaj in ko mi odpade trupla peza; v zakonu vender brani sad mi njeni vživati z Bogom trdniša zaveza. Odkrila se bo tebi unstran. groba ljubezni moje čistost in zvestoba. Tudi Črtomiru se polagoma odkriva vsa lepota krščanstva, topa resignacija se umika tihemu notranjemu miru, nekdanji upi zamro v njegovih prsih in ko postane mašnik, gre med Slovence, da ..do smrti tam preganja zmot oblake". Neminljiva pa je podoba Bogomile, ki po besedah nekega ocenjevalca „Krsta"2) „stoji med nebom in zemljo, med poganstvom in krščanstvom, med pohotnostjo in čistobo, med časom in večnostjo, med bojem in mirom, med maščevalnostjo in odpuščenjem — čista deva, simbol kulture, svobode, rešenja in lepote". Prešeren sam je Bogomilo in Črtomira zasnoval kot simbola. Odtod dejstvo, da oba značaja v „Krstu" nista ostro izrisana, ampak bolj naznačena; odtod lirski kolorit epa, odtod vznesena, ponekod svečana dikcija. Cel ep je slavospev krščanstva, triumfalna himna one božje ljubezni, o kateri poje Dante v zadnji vrstici svoje „Divine Commedije": L' arnor che muove il Sole e 1' altre stelle. (Ljubav, ki giblje solnce in vse zvezde.) Franc Terseglav. ') Tudi dr. Prijatelj pravi, da je Bogomila ljubila Črtomira s krščansko, „ metafizično" ljubeznijo. (Glej njegov essay „F r a n z P r e š e r e n" v 45 zvezku „0 e s t e r-reichische Rundscha u"; sept 1905. 2) Dr. E. L. v „Dom in Svetu", št. 9 1. 1902. Iz zgodovine Prešernovega spomenika. Na reliefih spomenika je hotel kipar g. Zaje upodobiti „Krst pri Savici". Kaj je bilo bolj naravno, nego da je hotel upodobiti zato ravno — krst Črtomirov? A velemodrim liberalcem, ki so odločevali o spomeniku, je krst — smrdel. „To je klerikalno" so rekli, in namestil krsta je moralo priti na relief objemanje in po-ljubovanje. Vsled tega pa je ves spomenik postal nepopoln, ker izraža s svojimi nagimi ženskami edino le erotični motiv pohotnosti, a višji motivi, ki jih bi hotel umetnik označiti, so morali izostati. Prešeren je takim kritikom zaklical: Le čevlje sodi naj kopitar! Tako ga s svojo neslanostjo preganjajo celo na spomeniku !