PoSfnfna plačana v gotovfnL
Leto XVI., št. 295
Ljubljana, petek 20. decembra 193S
Cena t Din
^pmvmsivoi Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon SL 3122, 3123, inseratnl oddelek: L.ju DI Jana, Selen« tourgova m. A. — Tel. 3492, 2492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica
g t. 11. — Teieton št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St.
Z. — Telefon št. 190. Kaiiuni pri pošt. ček. zavodih: LJub-S124, 3125, 3126(4. ijana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241.
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Razpust grškega parlamenta
Razpust grškega parlamenta je presekal gordijski vozel, ki se je bd-1 spletel v razvoju grške notranje politike po povratku kralja Jurija iin ki se je zdel nerešljiv. Proti vsemu pričakovanju so se po obnovi monarhije razprtije med grškimi strankami ne le nadaljevale, marveč še poostrile. Stranke so prinesle v novo dobo ves svoj klavrni inventar partizanske zagrizenosti, pa pri tem vpregle vse svoje sile ne v stremljenje, da utrdijo novo stanje, marveč v stremljenje, da veliki preokret izkoristijo za utrditev svoje moči.
V glavnem so se borile med seboj tri politične koncepcije. Prvo je predstavljala populistiena stranka z voditeljem Tsaldarisom, ki ga je bil Kondilis tistega usodnega 10. oktobra odrinil iz vlade, dasi je Tsaldaris razpolagal z ogromno večino v parlamentu. Tsaldaris je vztrajno zahteval, da pride oblast v njegove roke, ker ima v parlamentu večino, in da ostane sedanji parlament še naprej.
Drugo skupino jo predstavljal Kondilis. On je bil odločno za razpust parlamenta in za takojšnje volitve. Tudi on je zahteval, naj se mu izroči vlada, ter se skliceval na to, da mora on, ki je bil izvršil prevrat, to prevratno dobo tudi likvidirati Kralj je njegovo zahtevo po vladi odklonil, pa je tako prišlo do velikega nesporazuma med monarhom in njegovim prvim pobornikom, M je bil seveda računal, da bo kakor 10. oktobra tudi poslej odločala njegova volja.
Tretji tabor so tvorili republikanci raznih frakcij. Tudi ti so seveda zahtevali razpust sedanjega parlamenta, saj v njem sploh niso zastopani. Njihova želja pa je bila, da bi bile volitve šole spomladi, v marcu ali aprilu, ker so pač računali, da bi se ta čas mogli s pridom vživeti v novo situacijo.
Demerdžisova vlada, ki ji je kra.lj po svojem povratku poveril vodstvo državnih poslov, je proglasila za svojo nalogo, pomiriti deželo in potem popolnoma nevtralno izvesti volitve. Izjavila je, da njeni člani pri volitvah ne bodo kandidirali, tako da bo izločena možnost vsakega vplivanja na volilce in da bo pri volitvah prišla do izraza resnična volja državljanov. Logično se zdi, da je bila ta rešitev najboljša in najbolj pametna. Toda kljub temu je naletela na zelo velike težave. Prvi se je oglasil Tsaldaris, M je zahteval, naj se v smislu obnovljene ustave iz leta 1911. takoj sestane narodna skupščina. Ker vlada zahteve ni izpolnila, je poslal Tsaldaris predsedstvu parlamenta pismeno zahtevo, da se mora parlament sklicati za sredo 18. t. m. Zahtevo je podpisalo 166 poslancev, kar pomeni absolutno večino, saj šteje parlament 300 članov. Predsedstvo parlamenta je na osnovi ustavnih določil zaradi tega moralo sejo res sklicati za sredo.
Tsaldaris je s tem dokazal, da razpolaga zares z absolutno večino v parlamentu. Hkrati je pokazal odločno voljo, da se ne da potisniti v kot, marveč da z vso odločnostjo zahteva kot vodja večine tudi vodstvo vladnih poslov. Za primer, da bi se mu ne ugodilo, je razglasil tudi že prav opasne pretnie.
Situacija je postala kočljiva. Šef vlade Demerdžis ni mogel drugega, kakor da se odloči za enereične korake. Šel je h kralju, mu razložil položaj^ ter zahteval mandat za razpust skupščine in nove volitve. Kralj si je izgovoril 24 ur za. premislek. Toda že pred potekom tesra roka je sooročil svojo odločitev. Ugodil je Demerdžisovemu predlogu ter mu dal pooblastilo za razpust skupščine in za razois novih volitev. Demerdžis je to pooblastilo takoj uporabil in parlament razoustH, še preden se je sestal.
Kraljeva odločitev pomeni vsekakor udarec za Tsaldarisovo ljudsko stranko, ki je najjačja monarhfctiena stermk^ v Grčiji in ki si je brez dvoma pridobila glavne zasluge za restavracijo monarhije. Gotovo monarhu ta korak ni 'b'l lahak, kakor mu je bilo težko, da se je moral raziti s Kondilisom. Vendar ni mogel drugače ravnati. Postavi si je ob svojem povratku za glavno nalogo, da ■ublaži strankarske strasti, ki so razie-dale Grčijo tx>d republikanskim režimom. V ta niegov program ie spadata tudi pomirjenje z republikanci, ki imaio Se vedno zelo močno zasfo-mbo med prp-blvalstvom. zlasti pa med inte^^nco _ ki pa so se takoi v početim soriiazmli z obnovo monarhiie in se	sol-
kanskemu stremljenju. Bržčas bi bilo res bolje, ako bi TX>teklo do volitev ^ par mesecev. da bi se poM^čn« pomirile. Toda energična Tsa.M a risova ofenziva je to nameravano nremirie onemogočila in pri.tira.la situar^ iz katere res ni bilo drugačnega izhoda kakor nove volitve.
Drama pariškega
Splošen odpor evropske javnost! proti pariškim mirovnim predlogom je izzval padec
Hoareja in močno omajal tudi položaj Lavalove vlade
Miklavževanje v Beogradu
Beograd, 19. decembra, p. V Beogradu eo danes slavili sv. Nikolo in je skoraj polovica Beograda praznovala svoji, slavo Poleg drugih Je slavila krstno sl^vo tudi direkcija rečne plovbe Na slavo' sta prišla predsednik vlade dr. Stoja-imovič in prometni minister dr. Spaho.
London, 19. decembra, r. V akciji za mirno poravnavo italijansko.abesinskega spora je nastal od včeraj na danes nepričakovan in, kakor vse kaže, dalekosežen preokret. Angleški zunanji minister sir Samuel Hoare, eden izmed tvorcev in glav. nih zagovornikov parišk:h mirovnih predlogov, ki so zadeli na splošen odpor, je odstopil. Ostavka Hoareja ni le senzacionalen dogodek v angleški notranji politiki, marveč bo imela dalekoSežne posledice v mednarodni politiki. Splošno mnenje je, da pomeni to definitivni konec pariških predlogov, ker so s tem prišli do polne ve. liave v vodstvu angleške državne politike ljud.ie, ki upoštevajo angleško javno mnenje in ki so odločeni dosledno nadaljevati politiko vsestranskega podniranja Društva narodov, to je politiko, za katero ie dobila angleška vlada pri nedavnih parlamentarnih volitvah tako prepričevalno zaupnico. S tem, da je angleška vlada pustila pasti svojega zunanjega ministra, ki se je zavzemal za pariške predloge, je odrekla pariškim predlogom vsako podporo tudi v Ženevi. Nasprotno ie s tem ob enem podčr. tana odločna volia nadaljevati politiko sankcij proti Ttali fi. Splošno mnen'e je, da bodo sedaj v kratkem poostrene sankcije s prepovedjo izvoda petroleja. Upanje na mirno ureditev abesinskega konflikta je splavalo po vodi.
Kako je prišlo do ostavke
Ostavka zunanjega ministra Hoareja je presenetila vse politične kroge in predstavlja v angleškem političnem življenju največjo senzacijo zadnjih let, ki je tem večja, ker je Hoare demisioniral na predvečer velike zunanjepolitične debate v gornji in spodnji zbornici, kjer bi bil moral braniti svojo politiko in pojasnili razloge, ki so ga napotili, da je pristal na pariške predloge. Ni bila sicer nobena tajnost, da obstoja v vladi v tem pogledu velike diference. Toda zadnje dni se je sam ministrski predsednik Baldwin zavzel za zunanjega ministra in izjavil, da nosi vsa vlada odgovornost za njegovo politiko ker je postopal v sporazumu s celotno vlado. Baldwin je bil odločen braniti Hoarejevo politiko tudi v zbornici in še včeraj se je napovedovalo, da bo v zvezi s tem stavil vprašanje zaupnice.
Včeraj popoldne pa je nastal nenaden preokret. Na seji ministrskega sveta, ki je zasedal zadnje dni skoro permanentno, se je večina ministrov uprla zahtevi Baldwi-na, da bi vsa vlada prevzela odgovornost za Hoarejevo politiko. Nekateri ministri so celo zagrozili z ostavko in pretila je nevarnost, da se vladna koalicija, ki je dosegla pri zadnjih volitvah tako prepriče. valno zmago, razbije. Zahtevali so, naj Hoare sam zagovarja svojo politiko, ne da bi pri tem naprtil odgovornost ostalim članom vlade. Hoare, ki je že sestavil svoj govor za današnio sejo in ga predložil n« seji vlade v odobritev, pa se je temu uprl sklicujoč se na to. da ni stori! ničesar brez soglasja in odobritve cele vlade. Ker se ni-so mogli sporazumeti, je Hoare snoči ob 21.50 pod«! ostavko na položaj zunanjega ministra.	*
Zamerijo mu tudi egiptsko politiko
Položaj Hoareja so v znatni meri omajali tudi dogodki v Egiptu. Zlasti vojaški krogi so mu hudo zamerili, da je pristal na obnovo svoječasno suspendirane egiptske ustave v trenutku, ko je v nevarnosti prestiž Anglije na bližnjem vzhodu. Sploh smatrajo v vojaških krogih Hoarejevo politiko za docela zgrešeno in zavračajo tudi njegove izgovore, češ, da Anglija v sedanjem trenutku še ni pripravljena na to, da bi svojo politiko v primeru potrebe podkrepila tudi z vojaško akcijo. »Daily Mail«, ki velja za glasilo angleških vojaških krogov, piše danes, da se je Hoare kot zunanji politik odlikoval ne samo po nesposobnosti, marveč tudi no pretirani bo jezljivosti ter da je prestižu Anglije silno škodoval
Iu Mussolini mu je skočil v hrbet
Iz okolice Hoareja samega vrhu tega zatrjujejo, da je dal povod za ostavko Hoareja tudi včerajšnji govor Mussolinija. ki ga je imel pri otvoritvi neke novo osnovane občine. V svojem govoru je dal namreč Mussolini razumeti, da so bi'e zaman vse žrtve in vsa popustljivost Ang'i'e ter da ne bo pristal na mirno poravnavo abesinskega konflikta prei. predno ne bodo sprejete vSe zahteve Italije Hoare sam smatra, da pomeni tako stališče Mussolini-'a smrten udarec njegovi p«I4iki, ki je prišla do izraza v pariških predlogih ter da ie napočil čas. da prepusti besedo onim, ki zahtevajo z Italijo dokončen obračun.
Možnost ostavke celotne vlade?
V političnih in parlamentarnih krogih so danes živahno razpravljali o posledicah Hoarejeve ostavke. Dasi je bila v splošnem sprejeta z zadovoljstvom, ker jo tolmačijo kot prekinitev politike koncesij Italiji, 6e vendarle v parlamentarnih krogih čujejo g'asovi, da je Hoare prav za prav nedolžsna žrtev ter da bi morala podati ostavko celotna vlada, ki se je vse do včeraj solidarizirala z njegovo politiko. V
glavnem je odvisno od poteka zunanje politične debate v spodnji in gornji zbornici, ali bo Hoare ju sledila ostavka celotne vlade. Vsekakor pa se je danes že pred sejo spodnje zbornice opazilo, da je odstop Hoareja zelo omilil napetost ter je verjetno, da bo Ba!dwin sedaj, ko je pustil pasti Hoareja. dobil zaupnico, zlasti še. če bo kakor napovedujejo, znova potrdil, da angleška vlada ne bo pristala na nobeno ureditev abesinskega konflikta, ki ne bi bila sprejemljiva za Italijo. Abesinijo in Društvo narodov.
Kdo bo naslednik ?
Z napetostjo pričakujejo ne samo an« gleška, marveč vsa mednarodna javnost odločitve, kdo bo naslednik Hoareja v zunanjem ministrstvu. Kakor poročajo današnji listi, se je z njim solidariziral in podal ostavko tudi državni podtajnik Vansittart, eden izmed glavnih akterjev pri sestavi pariških predlogov, Baldwin pa je njegovo ostavko odklonil z motivacijo, da je sedaj njegov obstanek na tem položaju neobhodno potreben. Kot najresnejši kandidati za naslednika Hoareja se označujejo v političnih krogih sedanji finančni minister Au-sten Chamberlain. vojni minister lord Ha« lifax in minister za Društvo narodov Eden. Vsi trije so odločni nasprotniki Hoarejeve politike ter zagovorniki politike sankcij. Za primer, da bi prišlo do ostavke cele vlade, domnevajo, da bi novo vlado sestavil Austen Chamberlain in bi v tem primeru postal zunanji minister Eden. Ob enem bi se novo osnovano ministrstvo za Društvo narodov spojilo z zunanjim ministrstvom.
Presenečenje v Parizu
Pariz, 19. decembra, r. Vest o ostavki Hoareja je prispela v Pariz v poznih nočnih urah. Kljub temu se je bliskovito razširila v političnih in diplomatskih krogih ter je delovala kakor bomba. Ostavka je prišla za pariške kroge docela nepričakovano. Z odstopom Hoareja. ki je po mnenju tukajšnjih krogov p< Medica nenadne pre-orientacije angleške vlade, je pokopana vsaka nada, da bi mogli pariški predlogi še priti v pošte v kot osnova za mirovna pogajanja med Italijo in Abesinijo. Ob enem sodijo, da je s tem zelo omajan tu« di položaj Lavala kot drugega partnerja v pariških predlogih. To tem bolj, ker je zadnje dni tudi v francoski javnosti nastal hud odpor proti Lavalovi politiki.
pravijo v ženevi
Ženeva, 19. decembra, r. Ostavka angleškega zunanjega ministra je v ženevskih krogih izzvala veliko senzacijo. Dočim so jo v krogih angleške delegacije sprejeli z odkritim zadovoljstvom, je povzročila v krogih francoske delegacije veliko vznemirjenje. Laval je izgubil s tem edinega zagovornika pariških predlogov in sedaj nima več nikakega upanja, da bi jih še mogel uveljaviti. Največja pa je v franco« skih krogih bojazen, da bo sedaj prišla na površje ona struja, ki odklanja vsako koncesijo Italiji in se zavzema za strogo izvajanje sankcij. Posebno pozdravljajo ostavko Hoareja delegati malih držav, ki so poprej ostro kritizirali politiko Anglije, ker upajo, da bo sedaj Anglija po oklevanju zadnjih d^ni ponovno odločno nastopila za uveljavljenje načel Društva narodov.
Prve posledice
ženeva, 19. decembra, r. V krogih angleške delegacije se je danes popoldne zatrjevalo, da bo minister Eden predlagal, naj se za jutri skliče sankcijski odbor, ki naj sedaj ko ni več nobenega dvoma, da so pariški predlogi kenčnoveljavno pro. padli, takoj sklepa o poostritvi sankcij in sklene prepoved izvoza potroleja. premoga, železa, jekla in drugih surovin za italijansko vojno industrijo. V angleških krogih so prepričani, da se bo moraJa sedaj akcija za likvidacijo abesinskega konflikta postaviti na nove osnove. Ce bodo novi predlogi, ki bi jih naj izdelal odbor Društva narodov, sprejemljivi za Abesinijo in Društvo narodov, kar je osnovni pogoj Anglije, jih prav gotovo ne bo sprejel Mussolini. V tem primeru bo Italija pred svetovno javnostjo še bolj ožigosana kot krivec ter se bodo v nadaljevanju politike Društva narodov morale sankcije avtomatično poostriti vse tako dolgo dokler Italija ne bo kapitulirala.
Odmev v Rimu
Rim, 19. decembra, r. Vest o ostavki Hoareja je izzvala v rimskih krogih veli-ko iznenadenje in bojazen, da se bo zdaj napetost med Anglijo in Italijo do skrajnosti poostrila. V vladnih krogih ne prikrivajo, da so mnogo polagali na politiko Hoareja. ki je pokazal zadnje dni nepričakovano popustljivost napram zahtevam Italije. Zato je bil Mussolini tudi odlo*en, ] izkoristiti nastali položaj in izsiliti čim
več, dasi bi se morda bil navse zadnje vendarl zadovoljil tudi s tem, kar so mu nudili pariški predlogi. V Rimu so bili prepričani, da bo zmagalo tudi v ženevi Hoarejevo in Lavalovo stališče, tem bodj, ker se je zavzemal za Hoareja sam Bald-win. Ostavka Hoareja pa je prekrižala vse te račune in je Italija sedaj postavljena pred docela nov položaj, ki ne daje no.
benega upanja, da bi italijanska politih* izsiljevanja koncesij sedaj še uspela. Boje
se celo, da bo morala odstopiti celotna vlada Baldvvina, ter da bo prišila na krmilo vlada, ki n« bi bila tako popustljiva napram Rimu, vlada, ki bi najbrže z vso odločnostjo nadaljevaia politiko sankcij, kar bi moglo postati usodno za nadaljnji | razvoj dogodkov zlasti v Italiji sami.
Hoare se opravičuje
pred parlamentom
Privolil je v pariške mirovne predloge, da prepreči razpad DN in odstrani nevarnosti, ki groze Evropi
London, 19. decembra. w. Za današnjo sejo spodnje zbornice, na kateri se je pri« čela velika zunanje politična debata, je trajalo v vsej javnosti ogromno zanimanje, ki ga je še povečala nenadna ostavka zunanjega ministra in njegova napoved, da bo s poslanskega mesta opravičil svoje postopanje. Tribune so bile nabito polne. Seji je prisostvoval tudi prestolonaslednik princ Waleški, navzoči pa so bili tudi vsi v Londonu akreditirani diplomati in množica domačih in tujih novinarjev. Splošna napetost je prišla do izraza v veliki resnosti, s katero so poslanci čakali na otvoritev seje. Ko je vstopila v zbornico vlada z ministrskim predsednikom Baldwimom na čelu, ni bilo običajnega ploskanja. Zbor« niča je sprejela vlado izredno hladno.
Takoj po otvoritvi seje je prosil za besedo Hoare, ki je nato v tričetrturnem govoru orisal osnovne smernice svoje zunanje politike in energično zavračal vse napade. Zbornica je spremljala njegov govor z največjo pozornostjo, mu tu pa tam ploskala, ga prekinjala tudi s protesti, v splošnem pa je njegova izvajanja sprejela z odobravanjem. Čestitali so mu celo največji nasprotniki.
Svoj govor je pričel Hoare z izjavo, da je hotel že pred 10 dnevi v spodnji zbornici dati izjavo, da pa je to preprečila nje« gova nezgoda in fizična utrujenost. Nato je obširno opisal razvoj dogodkov. Poudarjal je. da je od svojega imenovanja za zunanjega ministra imel pred očmi vedno dvoje nalog: preprečenje evropske vojne in izolirane vojne med Veliko Britanijo in Italijo. Storil je vse, da omogoči mirno ureditev konflikta, obenem pa je lojalno sodeloval T»ri izvedbi politike sankcij. Anglija je o-.fr vsega početka skušala preprečiti vojno v Afriki. Kljub temu je izbruhnila in vsak dan so posledice na vsem sve-
tu postajale resnejše in nevarnejše. Hoare je opozarjal na dogodke na za,padu, na vzhodu, na Kitajskem, v Egiptu, kakor tudi v Evropi. Ni zamudil ničesar, da bi nadeti izhod iz teh dogodkov, tako na polju kolektivnih ukrepov, kakor tudi na polju pogajanj.	i Pred približno 14 dnevi ie nastal preokret. Ta preokret je izviral iz napovedi poostritve sankcij s prepovedjo izvoza petroleja-Moglo bi se zgoditi, da bi tudi nečlanioe DN sodelovale pri tem in s tem bi se kmalu dosegel konec sovražnosti. Toda dobivali smo tudi poročila, iz katerih izhaja, da hi bila Italija prepoved petroleja smatrala xa vojaško sankcijo. Nam se kot narodu italijanskih groženj ni treba bati. Ako bi nas Italija napadla, bi se gotovo z uspehom bra« nili. Toda mi smo se bali. da bi italijanski napad dovcdel do razpada DN. V teh okoliščinah sem pred 10 dnevi odpotoval v Pariz. Nisem imel posebne volje za to potovanje. Toda od vseh strani so me nagovarjali, naj z Lavalom proučim položaj. Tako je prišlo do dvodnevnih posvetovanj med Lavalom in menoj. Formula, ki je izšla iz teh posvetovanj, ni bila niti francoska niti angleška. Po mojem mnenju se more vzh«d-noafriška vojna končati le na dvojen način: ali s pogajanji, ali s podjarmijenjem. Po mojem mnenju se mora konflikt končati le s pogajanji. Položaj pa bo postal skrajno iesen, ako bi se pogajanja izkazala za nemogoča. \ ostalem je položaj že sedaj zelo resen. Gospodarski pritisk na Italijo nas je pripeljal v razne nevarnosti. Nobena druga država članica DN ni stavila v pokret niti enega stroja ali moža. Brez kolektivnega sodelovanja pa je kolektivna varnost nemogoča in brez kolektivne var« nosti mora poginiti DN. Imamo izbiro med popolnim sodelovanjem vseh držav DN in med nezadovoljivim kompromisom. Trdno sem prepričan, da je bila moja pot^ v obstoječih okolnostih edina mogoča- Ker pa vidim, da nimam več zaupanja večjega dela javnega mnenja, sem izvajal konsekvence. Samo želim, da bo moj naslednik imel reč sreče.
Herrlot druga žrtev
Zaradi kritike Lavalove politike je minister Herriot odstopil kot predsednk radikalne stranke
Pariz, 19. decembra- a. Minister brez portfelja Herriot je snoči podal ostavko kot predsednik radikalno—socialistične stranke. Za svoj sklep se je odločil po incidentu, ki se je pripetil ob sklepu seje izvršilnega odbora radikalno—socialistične stranke, ko je eden izmed članov izvršilnega odbora spro« žil razpravo o neenotnem glasovanju radikalno—socialističnih poslancev v poslanski zbornici, kjer je 78 radikalnih socialistov glasovalo zoper vlado. To vprašanje je izzvalo burjo v klubu. Posebno je kričal poslanec Frot, ki je poudarjal, da bi moralo priti do izpremembe sedanje politične smeri. Tedaj je vstal Herriot in izjavil, da ne odobrava teh izjav. Skušal je spraviti v sklad svoj položaj kot predsednik veliko stranke s položajem. ki ga zavzema kot mi« nister v Lavalovi vladi. Ker se mu to ni posrečilo, odstopa kot predsednik stranke.
Herriotov odstop je povzročil v izvršilnem odboru pravo konsternacijo. Daladier in ostali člani odbora so si zaman prizadevali, da bi ga pregovorili k preklicu ostavke.
Herriot je zapustil sejo z izjavo, da je njegov sklep nepreklicen, čeprav je izvršilni odbor stranke sprejel resolucijo, v kateri ga poziva, naj umakne svojo ostavko. Ni izključeno, da ko odstop Herriota kot predsednik radikalno socialistične stranke izzvai ne samo krizo stranke, temveč tudi splošno politično krizo v Franciji.
Tudi Laval pojde
Ženeva, 19. decembra, o. Mednarodni politični položaj se razvija z vso naglico. Politični krogi v ženevi že povsem resno računajo tudi z bližnjo ostavko Lavala. Kot njegovega naslednika v francoskem zunanjem ministrstvu imenujejo Edvarda Her* riota.
Novinarjem, ki eo ee danes obrnili na Lavala v ženevi z vprašanjem, ali je demisioniral, je dvoumno odvrnili: S®daj še ne! Iz tega sklepajo, da Laval tudi sam ni več prepričan o trdnosti svojega položaja ter da se bo po meuspehu pariških predlogov moral najbrž e umakniti.
Pariški predlogi izročeni odboru trinajstih
Ženeva, 19. decembra, b. V Ženevi so se danes nadaljevala diplomatska posvetovanja o ibalijansko-abesinskem sporu. Sestal se je tudi svet Društva narodov, če-gar 6eje so se udeležili vsi člani razen italijanskega delegata Aloisija, ki sploh ni v Ženevi. Razprave v svetu so bile deloma
zelo dramatične. Po daljši debati je bilo sklenjeno, da se francosko-italijanski predlogi izroče v proučitev odboru trinajstih,
ki se bo sestal, ko bosta prispela odgovora italijanske in abesinske vlade. Prevladuje mnenje, da francoski kompromisni predlog končno ne bo sprejet, ker bo angleška vlada po ostavki Hoareja gotovo vodila politiko integralne obrambe Društva narodov in stroge izvedbe sankcij.
Resolucija, ki jo je sprejel svet DN na svoji današnji zaupni seji soglasno, pravi med drugim:
1. Svet DN se zahvaljuje Franciji in Anglija za izvršeno delo.
2.	Opozarja na začasni značaj predloženih predlogov, ki ga poudarjata Anglija in Francija, ter meni, da se svet zaradi tega še ne more sedaj izjaviti o predlogu.
3.	Svet DN pooblašča odbor trinajstih, naj na podlagi pakta DN prouči celotni položaj, kakršen se bo pokazal v luči informacij, ki jih je treba še dobiti.
Komunistična zarota proti Hitlerju
Strasbourg, 19. decembra. g. ij^urigr von Kolmar< je objavil senzacionalno vest, po kateri je policija v Traumsteinu aa Bavarskem aretirala mnogo pristašev tretje im tem acionale. Baje so biflii nekateri na mestu justificirani. Kakor pravi list dalje, gre za udele^-mce v zaroti proti kancelarju Hitlerju, ki pa se je izjalovite. Podrobnosti o tem nameravanem atentatu ni bilo mogoče dobiti.
Beležke
Po Beneševi Izvolitvi 1
Splošno zadoščenje — Vprašanje zunanjega ministra Zakon v počastitev Masaryka
Boji v Abesiniji
Po imiku od Takaze so se Italijani umaknili v gore v
ugodnejše postojanke
Praga, 19. decembra, b. Vsi češki li« sti so danes posvečeni včerajšnjim vo« litvam in novemu prezidentu republike dr. Benešu. Pozna se iz njih, da je Be« neševa izvolitev povsod izzvala veliko veselje m zadoščenje, a tudi pomirje« nje, ker vidijo v njej jamstvo, da se bo nadaljevala dosedanja politika kon« solidacije V Pragi in po mnogih dru* gih mestih so bile sinoči manifestacije za novega prezidenta.
Vprašanje razširjenja vladne koali« cije in ž njim zvezane rekonstrukcije vlade bo rešeno najbrž šele v januarju. Do takrat bo zunanje ministrstvo upravljal ministrski predsednik dr. Hodža. Danes je dr Hodža sprejel dr. Krofto. ki je bil pod Benešem pomoč« nik zunanjega ministra. Potrdil ga je v njegovi dosedanji funkciji. Smatra se za gotovo, da bo pri rekonstrukciji vlade dr. Krofta postal zunanji mini« ster.
Vlada je, kakor znano, sklenila v znak hvaležnosti priznati prvemu pre« zidentu republike Masaryku dosmrtno prezidentsko plačo in mu odkazat: pre« zidentski dvorec Lanv za biva^š-e. Danes se je sestal ustavno«pravni od« bor poslanske zbornice, da da temu sklepu zakonsko potrditev. Srvolasno je bilo sprejeto naslendje besedilo za« kon a:
»§ 1. Prvemu prezidentu ČSR dr. T. G. Masarvku gre zahvala za njegovo
Gospodje v Kopitarjevi ulici so si nad:li nehvaležno nalogo. da v svojih člankih vedno in vedno preiskujejo, kdo da je odgovoren za našo sedanjo vseobčo mizerijo. Njihov recept je enostaven: V teh svojih razglabljanjih navajajo ime dr. Krameria in ga sklanjajo v vseh sklonih in številih, vežejo ga z vsako nesrečno odredbo, z vsakim neuspelim vladnim ukrepom, z vsakim odlokom, ki je udaril naše gospodarstvo, z vsako državniško potezo, ki je zagnala naš politični voz še globlje v močvirje
Pri tem pa ima gospoda nesrečno roko, kajti že kratek kronološki razgled polpreteklih let mor? prepričati vsakega poštenega človeka, kako velika je politična pokvarjenost ljudi, k1 na vso silo hočejo svoje grehe ter nanake natovoriti na p'e-ča drugVn. ki v doHonem razdobju s nI oh niso mogli odločati iz enostavnega raz^ga, ker tedaj pač niso bili v vladi. V našem uvodniku prošle srede fmo »Sovencu« nekoliko osvežili spomin v tem pogledu. Naša javnost, ki žal še vedno ne pozna vseh metod nasprotnega tabora je presenečena čitala naš kratki izlet v polit;čno polpreteklost. Iz njega je oovzela. da n-nši nacionalni krogi niso sodelovali v nobeni v'a-di od leta 1927. do konca leta 1931.. to je ravno v razdobju onih perih let. katerih politične, gospodarske in kulturne posledice pripisujejo današnji preporoditelji demokracije dr. Kramerju in njegovim prijateljem
Začel; fmo z volitvami g Vukičev'6« To so one volitve, k iso se vršile v senci blejskega pakta in pri katerih so se prvič v velikanskem stilu vršile voliilne zlorab? in t>o_ tvorbe To so bili časi ko je predsednik vlade g Velja Vukičevič postavil kandidaturo svojega maloletnega sin2 in se j-e pri verifikaciji m.anda+a branil, da sam ne ve, koliko je »dete« staro.
V letu 1928. je bi! spreiei- oni davčni zakon, ki je kakor mora legel na vse n^še narodno gospodarstvo in v osnovi i spodkopal gosoodarske temelje našemi ljudstva. Ugotavljamo: dr. Kramer je bil tedoj v opozici ji. Finančni zakon iz 1 1927 ko je b;l dr Kramer v opoziciji je pr^n^el vso odločeno finančno kompetenco obustnih in občinskih e>amouorav v Beograd, v razdobju petletke (1927-1931) so sc zrušili na Slovenijo še drugi ukrepi, kakor nova
Rim, 19. decembra, o. Na snoinji seji velikega fašističnega sveta, ki se je začela kakor običajno ob 22. in ki so se je udeležili skoro vsi njegovi člani med drugimi tudi maršal de Bomo, Ciano, Fari-nazzi in Starace, so razpravljali o pariških načrtih, ne da bi sprejela kake posebne sklepe, ker So bili očividno v zadnjem hipu obveščeni o senzacionalni ostavki angleškega zunanjega ministra Zaradi tega je bilo tudi sklenjeno da se zasedanje glede na morebiten novi razvoj mednarodnega političnega položaja odgodi za 48 ur Javnost je bila po včerajšnjih manifestacijah ki so izzvenele kot protest proti sankcijski akciji nekoliko razočarana. Kakor znano, je Mussolini napovedal, da bo lahko veliki fašistični svet sklepal na osnovi novih predlogov za mir. Pariški mirovni predlogi so dejansko podani toda Hoareova demisiia kaže. da ne bodo dozoreli.
O snočnji seji je ba v ostalem izdan
delo za osvobod tev in ustanovitev če« škoslovaške republike.
§ 2. Prvemu prezidentu ČSR dr. T. G. Masarvku se dosmrtno prizna plača prezidenta in se mu dodeli grad Lany.
§ 3. Ta zakon stopi v veljavo z dnem objave, izvršili pa ga bodo vsi člani vlade.«
Zagotovljeno je, da bo ta zakonski načrt brez spremembe in brez težkoč sprejet v obeh zbornicah narodnega predstavništva.
čestitke našega Sokola
Beograd. 19. decembra. AA. Ob iizvollU vi dr. Edvarda Bemeša za predsednika če. škoslovaške repuiblike e Savez s0kola kraljevine Jugoslavije poslal to'e brzojavko-
»Uprava saveza Sokola kraljevine Jugo slavije, intimno in bratsko zvezana s češkoslovaškim soko^tvoitt se veseli dana? njega zgodovinskega dne bratskega češko slovaškega naroda Naše sokolstvo je po. nosno, da na vzvišeno mp-sto ve'i kesa sinu in Sokola češkoslovaškega narola br Masaryka prihaja niesrov intimni sodela-vee to soborec za svobodo. odiMčan Soko! in mo^cr državnik, da bo nadaljeval de o upravljanja in unprpdika češkoslovaškega državnega življenja Savez na uprava je globoko preoričana, EksceVnca, da se bodo Ood vašo nn'•a v o *osedanii prisrčni o* nošaii me našima divp,ma narodoma in nni nta) Sokol^tvorn le še okrepili in poglobil: ter va« prisrčno to sr>Vr>'sko piv-dravHa mo: Z^avo dnfni	in pre*fe*n<k
bratske slovanske države! — Namestnik starešine Djura Paunkovič.«
šolska bremena, ki eo bila natovor.iena činem. redukcija dobav trboveljskega premoga od 57% na kemaj 25% — vse to in vse drugo tedaj, ko dr. Kramer ni bil v vadi. Tik pred njegovim povratkom v politiko so mu njegovi predniki v vladi preskrbeli še žitni re/Vn pa so rogovilili in razsajali proti svojemu lastnemu detetu in podtikali dr. Kramerju očetovstvo tega pogubnega ukrepa še tudi potem, ko je baš dr Kramer žitni rež'm odpravil. ^
Tako gre ta veriga obdolžitev in knjiženja lastnih grehov na tuji račun vedno dalje. kajti avtorji računajo, da po zakonu o vztrajnosti mora nekaj obviseti in da z doslednem zatrjevanjem laž še tako debela laž. mora postati resnica. Že danes smo lahko prepričani, da bo »Slovenec« že čez par mesecev obesil dr K-amerju redukcije vseh vrst in ga napravil odgovornega za dejanja vlad. s katerimi dr Kramer zopet ni ime1 prav nikakršne zveze.^
Da fmemo to pričakovati, nam priča č'<i_ nek v včera;šnjem »Slovencu« na drugi strani, kjer je klerikalna gospoda našla univerzalnega krivca, saj pravi dobesedno takole: »Če »Jutro« navaja ta ali orni slučaj, ko ?0 ee izdajale centralistične uredbe od rež'mov, v katerih ni bilo JNS ni to noben dokaz ki bi moge' oslabiti našo trditev. zakaj, če se je to res kdai zgodbo, potem jc bilo to čisto v duhu dr. Kramer. jevega » , , » ( ki je vladal tudi takrat, ko njegov oče slučajno ni bil navzoč — 6aj so Jns-politiki dobro preskrbeli, da se je ta duh temeljito zajede! v ves naš državni organizem.«
Razi »nemo zagotavljanje. da je vsega kriv dr. Kramer ali pa vsaj njegov duh, kajti v teku onih let. ko je bila gospoda od bivše SLS odgovorna, je bilo potrošeno v državnem gospodarstvu 3 milijarde dinarjev več, v banovinskem 1185 milijonov dinarjev več, v občinskem pa 23°0 milijonov več. kakor v kateremkoli enakem razdobju pred to petletko. V istih letih je plavalo ljudstvo še za 750 milijonov dinarjev ku-Iuka. tako da so vsa javna bremena znašala celih 9 milijard več, nego v kateremkoli prejšnjem enakem razdobju." To razdobje ima rekord v trošenju javnih sredstev in ker Slovenije tedaj v vladi ni zastopal dT. Kramer. bo menda vsem jasno, kdo j-e soodgovoren za to. čeprav ne zapišemo ni-kakega 'mena.
KRVI I
ž k
uradna komunike, ki pravi med drugim, da je ministrski predsednik kot tolmač velikega fašističnega sveta pozdraviti maršala de Bona, čegar ime bo ostalo za vselej povezano z zmagami pri Adui in Makali. Veliki fašistični svet je nato proučil politični položaj v zvezi s francosko—angleškimi predlogi. K besedi so se oglasili de Štefani. Volpi, Starace. Federzoni, de Bono. Accerbo, de Vecchi, Farinazzi, de Revel Ciano in Muzzarini. Prihodnja seja sveta bo jutri zvečer.
Nastopna avdienca našega poslanika v Berlinu
Berlin. 19. decembra, b. Kancelar Hitler je kot državni poglavar danes sprejel novega jugoslovenskega poslanika Cincar Mar« koviča Ob tej priliki izrečena govora sta bila prežeta duha prijateljskih odnošajev med Nemčijo in Jugoslavijo.
nZakaj smo
za dr. Korošca?"
To vprašanje so si zastavne preitm-urSKe >Novine«, gasilo g. župnika Klekla, in so nanj takole odgovorile:
s Zato, ka ma dT Koroško va politika od začetka Ju/gos-lavije pa vse do a daj ed.no stalnost, štere so drugi slovenski pa tud' hrvaški politiki ne meh Dr. Korošec ^ v imeni slovenskoga lildstva od vsega začetka zahtevao autonomijo za Slovenijo < od toga do dnešnjega dneva ne odstopo. Vmog; naši takzvani demokratski, ali samostojni kmetijci, posebno pa tudi tisti Kidje, šteri se dnes pri nas za Mačkov kaput skrivlejo, so od vsega začetka o-dali (prodali) Belgradi vso našo samostojnost, vse naše dohodke i triide za eino sk'edc leče, samio naj s0 leliko v Be!gradi ettoo ministrstvo dobili. Za naše ludstvo i našo zemljo so se pa ne brigali Zdaj pa znajo ešče tak nesramni biti, da ščejo vse svoje grehe zvrnoti na dr. Korošca i njegovo poetiko «
Po celem Prekmurju se te rimi govori o uekih go&poiih, ki i vsakim letnim časom menjajo svoje politične »kapute*. AH mislijo »Noviner te gospode? Ti so pa zelo blizu >Novim«.
Prekomasacija občin
Z uredbo notranjega ministra so kraji V~g1'e. Voklo. Hrast je in Preba^evo v kranjskem srezu izločeni z občine Trbo-je m priključeni k občini Šenčur. Enako je kraj ivanjševci v murskosoboškem srezu izločen iz občine Križevci in priključen k občini Prosenjakovci.
Povratek iz pregnanstva
»Domoljub« poroča: »Od liberalnega režima pregnani ravnatelj II. državne realne gimnazije v Ljubljani g. dr. B. Remec je po štirih letih pregnanstva dne 13. decembra 1935. zopet prevzel svoje mesto.«
Poceni zgražanje
Torkov »Slovenec« se je v pomanjkanju gradiva za odgovore na razna zelo upravičena vprašania. ki jih stvaljajo dan za dnem nanj njegovi čitatelji krčevito oklenil neke notice v sara!evs,kcm »Pokretu« ter skonstruiral iz nie dokaz, da so menda Pohorci za »tako zvano unifikncMo šolskih knjig, ki nai s'uži v počasno likvda. oljio slovenskega iezrka i.n m>elno*M.« Pred vsem je treba opozoriti, ka-r ie >Slovenec« seveda zamolčal da namreč »Pokret« prav v isti številki izjavlja, da ni gtesi-lo pohorske
Zoper trdo stolico,
hemoroide In črevesni katar je naravna
FRANZ - JOSEFOVA
grenčica, večkrat na dan použita, dobro sredstvo.
Ogi reg S. Or 1^485/35
a—a—auCTTffftnM mmmmtmmmm
a^kcije. marveč svobodna tribuna za vse ju-gcs!oven«ko orientirane ljudn, torei tudi za Ijofr ičevce, jevtičevce Ln druge -skupne.
Kar pa se tiče šokkih knjig, smo mi že davno po- edoli svoje mišljen je o t«j zadevi, proti kateri ee bori »Slovenec« s tolikim ognjem, na žalost samo s papirnatim Treba je samo poteze peresa, pa je zadeva rešena in za trajno pokopana v prašnih arhivih ministrstva prosveite. Čudimo se le »Slovencu«, da tega ne uvidi ter še nadalje razburja iavnost, ki bi bila lahko m-i.rna. če bi se dale vse težave, ki prihajajo nad slovensko ljudstvo, tako lahko rešiti, kakor se da ta. Res ne razumemo. zakaj te enosrtavne rešitve ni in ni. Menda samo zato, da gospodom okrog »Slovenca« ne zmanjka gradiva za ceneno »zgražanje«.
»Slovenec« ob tej priliki tudi pomiluje »ubogega državnika« Jevtiča, ki da je danes nosilec za vse g-ehe preteklih re^mov ter »mora prenašati brce od svojih bivš:h prilateljev. posncmaiočih hrabrega osla, kateri je pridno to'kel s kopiti po umirajočem levu«. »S'ovenec« naj 6e malo poglobi v svoje pisanje v času pred let-"m dni, da bo morda le odkril, da se je ta »osel« pasel prav pridno na njegovem zeljniku.
Organiziranje JRZ
Poslanci JRZ so prejeli od vodatva JRZ obširna navodila za organiz:ramje stranke v vseh srezih države. Organiziranje sre-skih odborov JRZ se mora izvršiti v teku božičnih parlamentarnih počitnic, ki bodo trajale do srede januarja Do takrat morajo biti v vseh banovinah države izvoljeni tudi že banovinski odbori JRZ. Nato bo pristopilo vodstvo JRZ k pripravam za prvi kongres stranke. Kongres, se boj če bo mogoče, vršil že na pravoslavni praznik Treh jerarhov sredi februarja ko je dan krstne slave stare radikalsske stranke. Ako se kljub vsem naporom ne bi posrečilo izvesti do takrat organiziranje JRZ po vsej državi, potean se bo vršil kongres stranke v pivih dneh aprilu.
„SXovenčevemuu Ahasverju v album
V Miinstru se je te dni končala razprava proti 15 redovnikom, usmiljerVn bratom ki so bili obtoženi, da so se spozab-Ijalj nad svojimi božjastnimi slaboumnimi in norimi bolniki v zavodu Maria Linden-hof. Razprava se je vršila v zavodu samem, kjer je bila zaslišan-a cela vrsta prič, ki je potrdPa, da so bili nekateri obtoženci od višjih cerkvenih oblasti ponovno premeščeni iz zavoda v zavod, ker s<, se kljub vsem opominom spozabijali nad bolniki Deset ob'ožencev je b^o obsojenih na rob'jo od dveh let do osem mesecev, pet obtožencev pa 'e bi'o oproš"enih.
»Slovenec« bo b^žičas tudi to sodbo kvi-tiral s tem. da ima politično ozadje: na žalost pa se imenuje ta politika — oaito-logija.
Zabranjena brošura
»Službeni list«- savske banovine objavlja da je državno tož^stvo zatv-p.nilo razširjanje brošure t>Rel 'ačka demokracija v zamahu«, ki je izšla v Zagrebu.
London, 19. decembra. AA. R enter jev dopisnik poroča iz Asmare:
Biitka v pokraj-ioi Sire, kjer so Italijani po lastaem priznanju izgubili akoraj 300 mož, se ie po italijanskih poreč lih končala s porazom Abesincev. ki so :zgubili 500 mož. Abesinei so ohrabreni aairadri «U3nrka italijanskih čet šli naprej brez kritja, tedaj pa jrh je sprejel italijanski ocen j. Abesinei so ee prvi mab zmedli a eo takoj srdito napadli utalijamske postojanke. Hoteli eo izzvati boj na nož. kar pa se jim ni pc-si-ečMo znradi siinega ognja iz italijanskih sbroinc in so se moraili umafcnšti na svoje postojanke. Malo pozneje so posedla v boj tudi itaHan-letala in tanki ter se je ponovno razvila bitka, ki je trajala vse do mraka. V temi so se abesinske čete umaknile.
Zakaj so se Italijani umaknili
Rim, 19. decembra. AA. Po vesteh iz vzhodne Afrike je bitka v pokrajini med Tiinketom ob reki Takazi in Demtegui trajala od 15 do 17. decembra. Dve abesinski četi po 3000 mož sta napadli sprednje postojanke italijanske fronte in navalili hkra-tu tudi z boka. Italijanske čete so abesinske napade zavrnile, vendar pa so dobile na» log za umik ker so zvedele, da ie neka abesinska kolona začela prodirati da obkoli italijanske čete med širo in Tembic-nom. Zato so se italiianske čete umaknile vse do črte Asa—Nasamba in se tod utrdi-
Ruska okupacija Turkestana
Rim, 19. decembra, o. Po vesteh iz Moskve ruska armada na tihem okupira kitajski Turkestan kamor so sedaj odposlali zopet večje oddelke vojaštva. Ruska vojska zavzema kraj za krajem brez vsakega odpora. Med prebivalstvom Turkestana »e je vršila v zadnjih letih zelo intenzivna komunistična propaganda, ki je že v naprej preprečila vsak morebiten odpor. Ce bo Ru» sija docela okupirala kitajski Turkestan, bo to nedvomno največja teritorialna pridobitev. kar jih je bilo v tem stoletju.
Nevarnost rudarske stavke v Angliji
London, 19 decembra w Izvršilni odbor atig^k-h ruiiiarrkMi strokovn!h orga aizacij je konferenci de!egatoiv rudarjev nriporočM. naj proglasi stavko za 13. od.
le. tako da obvladajo dolino, v kateri se
nahajajo abesinske čete. Italijani so na tej črti odbili abesinske napade, askari pa so začeli sovražnika preganjati. Istočasno se je italijanskemu letalstvu posrečilo razgna-' ti abesinske kolone.
Dognano je, da pripadajo abesinske čete, ki so se udeležile te bitke, vojski rasa Imru» ja.
Spopad pri Makali
Asmara, 19. decembra. AA. Snoči je prišlo južno od Makale do krvavih bojev med sprednjimi četami. Nekemu abesrmskemu oddelku se je posrečilo priti neopa^emo do italijanskih črt. italijanske čete pa so se hi:'.<ro zbrale in se jim je pod zaščito strojnic posrečilo zaivrniti sovražnika.
Italijanski komunike
Rim, 19. decembra. AA. Ministrstvo za tisk in propagando je objavilo naslednja komunike štev. 78:
Na eritrejskem bojišču ni bilo znatnejših domkov. Naše letalstvo je obstreljevalo zbrane sovražne čete v dolini Takaze.
Obe novi v Somaliji ustanovljeni uprav.
,ni o'bi!astvi sta začeli redno Potovati e sodelovanjem krajevnih domačin skih oblasti V kral jevski rezidenci Busleju se nahaja sedež pokrajine Skijaveli, v Gorahe-ji pa sedež pokrajine Ogaidema.
nosno 20. januarja. Vzrok za določitev dveh rokov je treba iskati v dejstvu, ker ima d«l rudarjev tedenski, de! pa 14-dmev-ni odpovedni rok. Konferenca delegatov je Po dve im PoJ ure trajajoči debati s 17S.(ki0 gTasovi pr0ti2S.CKM) sprejela predi'.03 izivršKnega od'bora. Stavka vseh angleških rudarskih strokovnih organizacij se bo torej najibrže pričela 27. januarja 1936, ie se medtem ne bo dosegel sporaaunn. Po zadnjih Pogajanjih med vlado, lastniki rudnikov in rudarji Je upanje v sporazum zelo majhno.
Novosadska vremenska napoved t« da. n©s: Polagoma 6e bo zvedri'-) v Prannrju in na severozapadn; dt-iig,*] «b.ačno, me. stoma dež im sneg Pa<d »c t-ampera ture na Severu.
Dunajska vremensk^ napoverf m net^k Padavine, večinoma sneg. v nižjih legah dež, temperature okoli ničle.
Slovenec" vprašssje: Kfio je kriv?
JS
mammmmmmKmammmmk
ZA ČIŠČENJE IN OBNAVLJANJE
je PLANINKA zdravilni čaj dober regulator. Radi tega učinkuje 6-12 tedensko zdravljenje s PLANINKA-čajem BAHOVKC izredno dobro:
pri slabi želodčni prebavi In zaprtju,
pri slabem in nerednem delovanju črevesja in napetosti telesa, pri omotici, glavobolu, nespečnosti in zgagi, pri obolenjih sečne kisline in hemoroidih (zlati žili), pri obolenju jeter, pri nervozi in živčnih boleznih.
Zahtevajte v lekarnah izrecno PLANINKA -čaj BAHOVEC za Din 20.— paket, ki vsebuje samo tedaj pravi PLAN IN K A-čaj, kadar je paket zaprt in plombiran ter nosi naslov proizvajalca■
Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana
Kongresni trg.	Reg. S. br. 14212/10. VIL 193-1.
Zasedanje velikega fašističnega sveta
J
Abesinske pripombe
k pariškim predlogom
Odobritev pariških predlogov bi po mnenju abesinske vlade pomenila prekršitev čl. 10 pakta DN
Ženeva, 19. decembra, d. Abesinski: poslanik v Parizu Volde Marian, ki zas.opa svojo državo pri razpravah sveta Društva narodov, je izročil generalnemu tajniku Društva narodov naslednjo izjavo svoje vlade o pariških mirovnih predlogih s pripombo, da bo končni odgovor Abesini-je izročen šele kasneje.
1.	Noben organ Društva narodotv ni pooblaščen, da nasvetuje kstki njegovi članici odslopitev ali zamenjavo kakega osem1 ja. Pariški oredlogi pa skušajo pod krinko zamenjave ozemelj naložiti Abesiniji odstop -tev ozemlja, kar p-edstavlja kršitev čl. 10.
2.	Noben organ Društva narodov ni pooblaščen, da bi kaki članici naložil ail.i pa gospodovalno nasveto al priznanje gospodarskih pravic na njenem ozeml.ru. pariške pobude pa imajo namen prisiliti Ab^s;mr'jo, naj pridna Italiji gospodarske pravice v zvezi s policijskimi pooblastili. To pomeni vplivanje na pol^ično neodvisnost Ajbosia je in prav tako kršitev 51. 10.
3.	Noben organ Društva narodov M pooblaščen. da bi mogel naloviti kaki O*!*'<?»• inozemsko kontrolo nad njeno umra-o »li imenovanje svetovalcev. Samo oTanica Društva narodov sama ima n-avioo napr^^iiti DN za tako kontrolo. Kontrolo pa sme Imeti samo obliko nesebičnega sodelovanja,
kair pomeni, da mora biti kolektivna^ in mednarodna, kakor tudi, da mora p-ep ^ščaita državi popolno svobodo v izberi inoaemskih svetoralcev. Pariški piredlogi hočejo pretežno Italiji pr znati kontrolo nad Afbesimiijo s posebnim namenom, da bi dob'ila upravo gla\-nega mesta in velikega ozemlja, če^ bi Društvo narodov na to pristalo, bi kršiio 5L 10.
4. Popolna odstenitev goti^vega ozemlja im luke Asaba bi bitla le navidezna prot-ikon-cesija. To ozemlje in pristanišče Asab sta taka, da bi bilo le od Italije odvisno, kdaj bi hotela odvzeti Abesiniiji njeno last in prosto uporabo. Franci ia in Ansrli ja obljurbVa'® raizen te?a Italiji kontrolo nad tem ozemljem. Nob°n o-sran DTUŠitva nairodov ni po-ohlfaščem. da bi smel tretin dr^ari prii7tnati kent^mo pravo nad ozemljem kaike olamioe Društva narodov ailii pa uporabljati svoj vr>l;v v t*vn pogledu, kar bi t/> Domenijo kršitev čl. 10.
Uraden odgovor
London 19. decembra- w. Abesinska da ie danes i7roči1a anelef^emn in francoskemu poslaniku uraden odgovor ng pariške r-irovne nredToge. Abesinska vlada pravi da •so b«:ši kak^r mandat, zarodi česar jih ni mogla sprejeti.
Kdo je pozabil na Grafenauerja
G. Franc Smodej je napisal v »Slovencu« poKojneiuu vodile! ju koroških Slovencev prav lepo posimrtnioo. Na koncu svojega nekrologa je napisal tudi to-le: >Ko pa je prišlo do volitev v ustavoivonno skupščino, je ostal (t-hrafenauer) brez mandata. To ga je ponovno potrlo, zlasti še zaradi tegia, ker ni mogel najt. nobenega zanj primernega torišča za delo in zaslužek. Domovina se Grafenauerju ni izkazala hvaležne, kakor bi bila njena dolžnost. To ga je tudi nekoli o odtujilo starim prijateljem, ker je mislil, da sanj nečejo ničesar storiti. Toda v tem je bil v zmoti. Stari prijatelji so mu ostaii zvesti, četudi je morda on sam o tem dvomili...«
Z ozirom na ta netočna izvajanja g. Snvo-deja se mi zdJ umestno in potrebno, da ugotovim naslednje:
Ko sem bil leta 1931. izvoljen v Narodni skupščini v odbor za proSnje in pritožbe, mi je pokojni Grafenauer pozimi 1932. poslal pismo, v katerem me je obvestil, da je ponovno vložil na Narodno skupščino prošnjo za priznanje nacionalnega delovanja, ter me prosil, naj se zavzamem v odboru za to, da bo njegova prošnja 6 mi preje ugodno rešena. Pripomnil je še. da 6e je že opetovano obrnil r isti stvari na prejšnje slovenske poslance, toda žal brez vsakega uspeha. Istočasno me je naprosil todi oredsednik »Kluba koroških Sdovencev«, naj storian, kar je v moji moči.
Grafenauerjevo prošnjo sem takoj spravil v sejo odbora za prošnje in dosegel, da je bila sog'ai=»no priznana Girafenatierju mesečna renta 2000 Din. Poskrbel sem tak sto da je tudi finančni odbor takoj vzel nrošnjo v pretres. Priznati je enodušno velike zasluge, ki si jih je pridobil Grafenauer za narodno stvar, izrekel pa se je z oziirom na težfco finančno stanje države za mesečno rento 1500 Din Na to je mo.ra-1 pristal še Jn-nan rVii m in ^ter. na kar bi stvar šele prišla v def:nit.:vno rešVev pred p! en um Narodne skunšfine in senata.
Biia je to dolgotrajna pot, ki bd lahko tra-
jala pri še tako vztrajnem fo-siranju z moje eirani, kcikor so skušnje pokazale, še eno ali celo dve lebi. Znano pa mi je biilo, da je Girafenaiuer živel v dokaj bednih razmera/h •in da je bil že takrat bolehen. Treba mu je torej bilo hitro pomagali. Pa kako? Bil sem v nem.nli stiski. V tej zadregi sem se obrnAl za s et in pomoč na takratnega aktivnega ministra dr. Alberta Kramarja, kii je talkoj izjavil, da je treba Grafenaiuerju za v sinko ceno pomagati, kako, o tem da mora še razmišljati. Čez nekaj dni — dr. Kramer je takrat nado-mestoval odsotnega ministra ztimanVh del — me je priklical k sebi in mi sno-ool. da bo odredili, da ee bo ^r fenauer-ju izplačevala mesečna renta iz fonda ministrstva zunaniih del vse dotlej, dokler ne bo njegora prošnja definJtivno rešena v narodnem predstavništvu. Velel mi je, nai takoj po izvem, ako je Grafenau-e-r zadovoljen z mesečno rento kakor jo je sp^iel fiVrn^toi odiboir. Grafennuer ie ponudbo radostno s^-ejel in minister dr. Kramer je že par dni kasneje podpisal »re§en?e«. da se bn flra-fenauerju izplačevala mesečna renta 1500 Din iz fonda m'.n;is^tva zun»mi.iib del vse dotlej, doVer ne bo nie^ov« prošmja rešena v narodnem predstavništvu.
Graifemflfuerja je ta srečna reš;itev njegove stvao silno obradovaila- Dasi bolehen, je prišel v L;ub.l ;a.no. da ee osebno zrihvate dr Kramerjiu. kn m je izoosoieil ono, na kar je pre;e celo desetletje zaman oa-kal. Od tistega časa je Graf°inatuer redno dotrval v svoje veliko zrvdovol iVvo s\x>io mesečno rento. iTipoi^ovali pa mu ie n:so njegovi »stari prii^ite.lji«. marveč on<i. ki sicer nKo hili nekoč nieeovj politični nriiatelM. kj na so v niem visoko sr\o«*ovnli nacionalnega prvohoritelia koroških S'ov«»ncev. Sedaj je do^TO^t nr'egovih poMtičnih n-iia^eliev. da po^Vrbe. da bo rento diobrvnla tudi p-ikioj-n:ikov-a vdova in ne bo ostrila v bedi in pomanjkanju '■
Rasto Pustoslemšek.
la^i kraji
Izložbe in umetnine
Ljubljančani izbirajo najlepša božična darila
LJubljana, 19. decembra.
Dasi so se božični prazniki približali chrrim, vendar Ljubljana v svojem vsakdanjem prometu de ne kaže tiste razgibanosti, ki vsako loto po navadi označuje zadnje dneve pred Božičem. V dobi stiske in Štednje so prazndiki izgubili svojo rafit-košno gloriolo in povsem v duhu časa je, da tudi trgovci letos svojih izložb, ki so sicer kakor zmerom založene z vsem dobrim in najboljšim, niso obdali s tistim razsipnim predbožičcdm sijajem, ki smo ga bHi vajeni iz prejšnjih let. Izložbe ljubljanskih trgovin kažejo letos mnogo manj običajnega predprazmdnega kiča in aranžerji so imeli dovolj okusa, da so znali samo s kakim rahlim aLmboflom diskretno opozoriti, na bližajoči se najsvetejši praznik družine. Vzoren primer takšne po modernem okusu urejene izložbe so izložbena okna nove Lesjakove modne trgovine v šelemburgovi UKci, kjer doseza estetiki učinek že saana smotrna razvrsti-tev razstavljenega blaga. Kongresni trg je kakor vsako teto do vrha založen z mladimi smrekami, a neugodno vreme, doeflej še ni dopustilo, da bi se biila kupčija utegnila razviti, Ljudje pa imajo tudi navado, da pridejo po svoja božična drevesa šele, preden jih Je treba prižgati.
Precej živahen promet se za letošnje praznike opaža na umetnostnem trgu. Poleg razstave akvane&fcstov v Zvezdi, ki je odprta že nekaj tednov, in poleg Goršerto-▼e v njegovem aftefljeju v Kolizeju, ki je jpodaljjšana do prihodnje nedelje, so v nedeljo obvorffli v Jakopičevem paviljonu še svojo razstavo dani Društva likovnih umetnikov, da opozorijo občinstvo nase in na dejstvo, da so umetnine prav gotovo najlepša, najiplemenitegSa vrata prazničnih darEL Vsega skupaj se je razstave udeležilo 13 sflikairjev in silik.aric in 2 kiparja, v Itreh dvoranah paviljona pa je zbranih olcnog 100 del. Največje pozornosti sta deležni pač obe olji Franceta Pavlovca, tihožitji s fazanom in zajcem, ki se po svoji umetniški edementarnosfci in dovrše-nosJti pridružujeta njegovem znamenitemu >Kruhu« in bosta prav gobovo našli kupca, če je le še v Ljubljani kaj ljudi, ki imajo nekaj čuta za barvo in umetnost. Po na-
ših starejših krčmah je naobešenih mnogo podobnih motivov, ki so pa po navadi samo importirani klišeji brez estetske vrednosti, obe oljit ki jih je tokrat razstavil Paviovec, pa sta zrelo umetniško delo, ki bi lahko bilo v okras vsaki sodobno urejeni restavraciji, prav tako pa tudi vsakemu modernemu salonu. Poleg njega sta Jakac in Maleš razstavila dvoje obsežnih, mnogovrstnih serij motivov z Dolenjskega in vedut iz naših mest, Maleš pa obenem tudi dobršno število njegovih znanih, priljubljenih, zelo dekorativnih cvetličnih in živalskih motivov.
Izmed najmlajših je odlično zastopan Mak-sini Sedej, čigar olja in grafike kažejo, da se vedno krepkeje izpopolnjuje in zmerom z večjim uspehom potrjuje na de, ki jih je umetnostma kritika že od vsega početka stavila nanj. Največ občudovanja je deležna njegova preprosto, a tehnično dovršeno izvedena »Kompozicija«. G. A. Kos je razstavil nekaj novih, zanimivih •tihožitij, prav tako SJapernik, ki je prinesel obenem nekaj" novih pokrajin iz Štajerske. S številno kolekcijo dalmatinskih in štajerskih vedut je zastopan Zupan. Pregljeva pa je razstavila n©kaj svetopisemskih motivov po načinu starih kmečkih podolo, slikanih na steklo. Saša šantel ima nekaj svojih značilnih alpskih in krajinskih motivov, njegova sestra Henrika pa je zastopana po majhnem portretu in tihožitjih. Ivan Vavpotič razstavlja nekaj oljnatih pokrajin iz ljubljanske okolice, Bruno Vavpotič pa svoje lepe, sveže akvarele. Izmed kiparjev sta zastopana samo Peter Loboda in mladi Puitrich, prvi z marmornato kompozicijo, drugi s plaketo, oba pa sta vsak na svoj način upodobila mater z otrokom.
V celoti je razstava zandmiva in lepa ter Zasluži čim bolj številnega obiska. Saj je vstopim® do skrajnosti nizka.; 3 Din^ dijaki 1 Din. A kar je glavno: naj pridejo te dni v Jakopičev paviljon predvsem tisti, ki imajo priliko in namen, da komurkoli — pa magari tudi samemu sebi — poklonijo kak majhen božičen dar. Na nobenem sejmu ne bodo našli lepše, plemenitejše izbire.
Mesec dni po uveljavljenju sankcij
Posledice zastoja v lesni industriji in drugod
Škofja Loka, 18. decembra. Danes je potekal mesec dni, odkar so stopale v veljavo sankcije, škofjeloški okraj, ki je bil vsa povojna teta osobdto intenzivno navezan na izvoz lesa preko meje jih občuti z vsemi pogubnimi posledicami. Gospodarske težave naših ljudi so takare-koč iz dneva v dan večje. Najvarnejšo sliko popolne stagnacije v lesni industriji nam nudi škofjeloška postaja, kjer gospodarita že mesec dni tihorta in brezdelje. Izvozili so v 30 dneh le 6 vagonov desk in 4 vagone oglja drugega nič. Pač, pripeljali so v škof jo Loko par vagonov lesnih odrezkov iz Kranja za tvrdko Hajnrihar, ki bo porabila žamanje za kurjavo... To je vse! Industrijska podtferbja so že pričela omejevati svoje obraite. Pri Dolencu so odpustili 14 delavcev, pri Hajnriharju pa so posegli po preureditvi mezd. V obeh primerih je seveda prizadeto delavstvo, ki občuti težo vsega položaja zaradi trde ziine še toliko bodj.
žage stoje. Od Dolenje vasi pa do Zalega logu. Gozdni delavci in drvarji imajo še delo, ker lesni trgovci svojih pogodb ne morejo, brez rizika tožbe, razveljaviti. Drugače bd gotovo tudi tega, posla ne bete. Tako pa bodo sedaj Mode in ostali les spravili do žag — kjer bo kakopak ležal, saj ni na vidiku nobenih kupcev. In še ena nadloga je! Ouje se mnogo o prodaji lesa v Španijo, kar Pa stavflja našim pro-dajteem posebne ovire. Baje vse naše žage ne morejo užirezati tamošnjftm zahtevam, pri hlodih pa, da so tamkraj uzgm-
ce glede rezanja druge kakor pri nas. Dočim naj bi bila dolžina hlodov v Španiji 3.60 m, se reže pri nas les na 4 metre. Ce bi sedaj trgovci šli in les rezali na 4 m, kdo jim bo povrnil škodo, ki bi nastala, če bi pri vsakem hlodu odpadlo o. 40 m lesa?
Tudi na domači trg ni računati. Za spodnje kraje je prikJadneje, da si nabavljajo les kar po rečnih strugah, s či_ mer poide za dravsko banovino gotovo prej v poštev Savinjska dolina s splavarstvom, kakor mi) kjer je treba ves les naložiti na vagone. Bodi pa tudi povedano ,da so trgovci v resnih težkočah glede gotovine, ki zastaja mariksiikod v Italiji.
Pesem glede oglja ni nič boljša. Zaloge se kopičijo, toda odfjemalcev, in trga, ki bi bil pripravljen postaviti lesno industrijo na količkaj zadovoljivo višino, ni. V zvezi z lesno trgovino trpe kakopak vsi drugi stanovi: kmetje, trgovci, obrtniki, ko pa ni nebenega prometa. Tehtnice se ne uporabljajo, voznikov ni, gostilne životarijo,
Trdo stolico,
katar debelega črevesa, neprijeten občutek radi zapeke ozdravi naravna
FRANZ - JOSEFOVA
grenčica, ki jo je treba popiti zjutraj in zvečer malo čašico.
Ogl. reg. S. br. 13485/35
ljudje
ljudje razmišljajo in čakajo odrešilne bilke, ki naj bi jih rešila krute negotovosti.
Ponavljamo zahtevo: Za poživitev našega gospodarstva se morajo zavzeti odlo. čilni činitelji z vso odločnostjoj naši kraji morajo dobiti zaradi uveljavljenja sankcij drug trg, ker grozi sicer, da se zarežejo v brazde našega gospodarstva rane, ki jih bo sila težko izlečiti.
Gospa Zlata Gjungjenac-Gavella poje jutri glavno vlogo opere »Salome«.
™ KINO UNION ™
Tel. 22-21
DANES
Velika biblična drama v mojstrski režiji Juliena Duviviera
G0LG0TA
Silen uspeh po vsem svetu ! PREDPRODAJA
od 11—12.30 in od 15. ure dalje.
Napredovanje g. Matjašiča
Na zadnji seji ravnateljstva SUZORja je bil dosedanji ravnatelj g. Radovan Matjašič izbran za pomočnika generalnega direktorja centralnega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. G. Radovan Matjašič se je pred 50 leti rodil v Kranjski gori. Ljudsko in srednjo šolo je dovršil v Kranju, na dunajski filozofski fakulteti pa jc študiral matematiko do leta 1907. Istočasno je študiral zavarovanje ter že leta 1905 napravil izpit za zavarovalnega tehnika. Avstrijski zavarovalni matematik svetovnega slovesa, vseučiliški profesor Bla-schke, ki je najemal matematike, da so računali premijske rezerve, je strmel nad mladim Matjašičem.ki je prej ko vsi drugi in brez napake dovršil vse delo. Preskr-bel mu je namestitev pri notranjem ministrstvu v oddelku za življenjsko zavarovanje. Avtorizacijski izpit iz zavarovalne tehnike je napravil Matjašič že leta 1911. ter postal že tedaj priznana zavarovalna kapaciteta.	, . >
Skok na koroško stran
Beljak, sredi decembra.
Kdor ni smučar, se ob sobotah nerodno pelje na Gorenjsko. V dolgi vrsti vagonov, do koder še more lokomotiva puhati paro, da jih segreje, se udobno razmestijo rogovi-larji. Če nočeš oslepeti ob konicah smučar- ' skih palic ali si razbiti glav ob dilcah, moraš v po6lcdnje vagone, kjer ti je namenjen boljši delež: da nalezeš samo skromno pljuč nico in hripavost. Snega je na Gorenjskem dovolj, prav gotovo. Tam gori zima ni tako cmizdrava, kakor v Ljubljani, kjer dobimo po naletu najlepšega pršioa kujavo aprilsko deževje. Na Jesenicah te pTepiha rezek se-vernik, da si mahoma ves kakor kruncelj.
Če sedlaš za en dan aH dva na koroško stran, si hitr0 rešen neprijetnih formalnosti, ki jih zahteva meja. V avstrijskem osebnem vlaku, ki šteje cela dva vagona in je zato tako dobro zakurjen, da se ves otajaš, boš doplačal še poltretji dinar za vožnjo do meje. Skoro deset minut traja vožnja skozi predor, ki je v letu 1908 preluknjal vznožje Rožce in so ga ob šestdesetletnici vladanja Franca Jožefa slavila kot eno največjih tehničnih čudes počasi napredujoče stare monarhije. Belo se v temi svetlikajo znamenja kilometrov, voda curlja v gostih curkih po skalovju. Sredi predora, na ovinkih, kjer eo se minerji od obeh strani nekoliko zgrešili, občutimo nekaj sunkov na neravni progi.
Podroški predor je bil po prevratu htuda tarča obeh front Nešteto granat je treskalo v impozantni obod ob vhodu na koroški strani, bližnje poslopje je še danes razde-
jano. Še koliko silnejša od naših branilcev je morala biti ljubezen onih koroških žena in mater, ki so v kratkih premirjih tvegale tihotapski beg skozi dolgi predor zgolj zato, da bi na naši strani videle svojce ... Po soteski pod progo se med snegom in ledom izgublja potoček, kolikor ga ni zajetega v dolgo, črno vodovodno cev, napeljano k podroški turfvni.
Rosenbach. Naša Podroščica. Ali more tujec slutiti, da eo to čista slovenska tla in da je narod tod daleč naokrog naš? Kako le, ko še izmed popotnikov iz Jugoslavije malokdo ve, da je prav blizu na desno roko Šentjakob v Rožu, središče najzavednejšega dela koroških Slovencev. Na postaji Rosen, bach bodo radovednega tujca morda opozorili na dve majhni granati, ki še tičita v postajnem poslopju. Slovenskemu popotni, ku pa bodo zaplenili »Jutro« in »Slovenski Narod« in ga prijazno opozorili, da bi ga takšna predrznost — namreč zavijanje copat ali kravat v stare slovenske dnevnike — lahko veljala 2000 šilingov globe. To v srečnem času. ko je uvoz klerikalne in habs. burgovske »Reichspošte« v Jugoslavijo 6pet dovoljen in ko so tudi pri nas nekateri v groznih skrbeh, da se bo slovenska m'adina na Koroškem pohujšala, če bo po nesrečnem naključju dobila v roke »Naš rod« namesto »Lučke z neba« in namesto »Zamorčka«.
Tu felix Austria nubej V današnji Evropi v dvajsetem stoletju ni nikjer srečnejših in vplivnejših katoličanov, kakor v Avstriji in na Slovenskem.
Pojdimo že vendar dalje! Ledenice so Ledenitzen. kmalu za njimi stoji Tabor, ki ga je težko prekrstiti. Mrtvo, spokojno leži Baško jezero, sredi njega prostrani otok Kopališke in weckendske hišice naokrog nemo pričujejo, da je ljubko Baško jezerce poleti deležno tujskega prometa. Tudi lična postaja govori 0 tem. Sta.ro ime Bače pa se po nemško glasi: Fack am See. Sveti Štefan je prava zimska idila: mlin ob potočku. ki teče skozi prijazno vasico, nad vasico pa na vzvišeni planoti starinska cerkev. Na postaji Bekštajnu (Finkenstein) boste čuli g\asnejšo, samozavestnejšo govorico koroških mamk in kake brhke Mojce. Pa da, odtod je le uro hoda v Brnico, v najza-vednejši kraj od Žile do Roža, kjer so pred tridesetimi leti koj za Ljubljano in Jesenicami igrali »Divjega lovca«, kjer še danes stoji tolikokrat preizkušeni Narodni dem, kjer so bile že hude bitke, kier so doma naiboliši koroški pevci. Kako tihotna je vsa pokrajina! Sneg je pobelil ravan, košate smreke se ga le nočasi otresajo, zadaj po Karavankah, na Golici in Keni pa se med snežnim plaščem črnijo rebra skal in gozdov.
★
V Beljaku na prostranem kolodvoru ni sence onega prometa, kakor je bil nekoč, da ne omenim svetovne vojne, ko je tu bilo glavno razvodišče za popoln jeva nje fronte proti Lahom. Danes stoje na stranskih in slepih tirih dolfie vrste vagonov, natovorje-nih z lesrm. Tovarna celuloze je nedavno ustavila obrat Če ni plačila z one strani, po. tem pač tudi izjemno stališče pri sankcijah ne prinaša blagostanja. Ali šiling se drži visoko. V Beljaku še prav posebno. Za dinarje
Po osvobojenju je nekaj mesecev služboval v Ljubljani pri poverjeništvu za eou cialno 6krbstvo, potem pa je bil pndeljen ministrstvu za socialno politiko, kjer je postal šef oddelka za socialno zavarovanje. Vsi važnejši akti vseh ministrstev, katerih rešitev je zahtevala mnogo matematičnega znanja, so šli 6kozi njegove roke. Kot strokovnjaka pa so ga ministrstva pošiljala tudi na razne mednarodne konference. Pri takih konferencah je g. Matjašič prihranil naši državi mnoge milijone, še več narodnega premoženja pa je rešil kot organizator zavarovalne službe. Njegovi računi so preprečili nešteto nesolidnih zavarovanj in vse naše javno zavarovanje mora zahvaliti svojo fundiranost in eolidnost njegovi sposobnoti in požrtvovalnosti. Za ravnatelja SUZORja je bil hrvoljen leta 1923. Tudi preko meja obširnega delokroga se udejstvujejo njegove velike sposobnosti. Tako n. pr. je po zgledu modernih držav ustanovil združenje aktuarjev Jugoslavije, da bo nadaljevalo veliko strokovno delo. kateremu je sam izoral ledino. K napredovanju čestitamo uglednemu rojaku.
Ježiški karambol !
pred sodiščem
Ljubljana, 19. decembra Pred kazenskim sodnikom okr. sod. g. Rajkcm Lederhasom se je včeraj končala zanimiva razprava o karambolu Magistro-vega avtobusa s kamniškim vlakom na Je-žici. Neprevidne vožnje in malomarnosti za železniški promet je bil obtožen šofer Adam Levicki, ki je 23. oktobra kitos vozil z avtobusom iz Lkrbljane proti Črnu_ &£>m. Na križišču državne ceste in kamniške proge pri Tavčarjevem dvoru na Je-žici je omenjenega dne okoli 18.30 prrvozil v trenutku, ko jc spel kamniški vlak iz Ljubljane na postajo Ježico. Avtobus je zadel ob lokomotivo. Karambol je povzročil precejšnio gmotno škodo. Od 6 potnikov pa so dobili pri trčenju 3 potniki lažje poškodbe.
Levicki se je zagovarjal, da ni videl vlaka, vlakovodja tudi ni dajal znemenja s predpisanim dolgim piskom, tudi čuvaj ni
DINAR
Aspirin-tableta pa preneha
bolečina Kot zaščito pred ponaredbami nosi vsaka tableta Aspirina utisnjen Bayerjev križ.
ASPIRIN
o,i.
,•4 S. h. 1121 •« 18./vili. i«ll
sredi prelaza dajal predpisanih znakov z lučjo. Bila je takrat megla, da ni videl niti 10 m naprej. Priča čuvaj Žagar Fran je temu nasproti trdil, da jc dajal primerne znake z roko in lučjo in da takrat sploh ni bilo megle. Vlak je videl na 800 m, avtobus na 160 m pred seboj. Ravnal je po predpisih in navodilih predstojnikov. Obtoženi šofer vozi na tej progi vsak dan 15 krat že 5 let. Čuvaj je tam 3 leta.
Oškodovanci so stavili sila hude zahteve za bolečine. Sodnik je šoferja obsodil na 6000 Din denarne kazni v primeru neizterljivosti na 100 dni zapora, v plačilo stroškov, dalje na povprečnino 500 in fcrem poškodovancem za bolečine, za zdravnika in za izgubljeni zaslužek skupaj na 2200 Din. Državni tožilec je prijavil priziv zaradi prenizke kazni.
Vlom v rajhenburško cerkev pred sodniki
Bivši trapist Blažič obsojen na 10 mesecev in na izgon
Celje, 19. decembra.
Pred tričlanskim senatom celjskega okrožnega sodišča se jc včeraj zagovarjal 30-letni delavec Ludvik Blažič iz Zagreba, po rodu iz Trnovega in pristojen v Kcmen na Krasu. V noči na 2. t. m. je s ponarejenim ključem odprl vrata bazilike v Rajhenburgu, nato je z dletom vlomil v tabernakelj, ukradel dva zlata ciborija in veliko monščranco v skupni vrednosti 9.000 Din in povzročil na tabernaklju 1.500 Din škode. Obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Dragotin Vrečko.
Obtoženec je priznal vlom. Izjavil je, da so mu bile razmere v Rajhenburgu zelo dobro znane, ker jc prej 12 let služil v samostanu tamkajšnjih trapistov. Bil je že preoblečen v brata, naposled pa se je naveličal samostanskega življenja in je leta 1929. pobegnil. Od takrat se je lc 6 težavo preživljal. Slednjič je bil zaposlen v Fran-kavi tovarni v Zagrebu, pred poldrugim mesecem pa so ga odpustili. Ker je večkrat bral v novinah v drznih vlomih in tatvinah, po katerih oblastvom ni uspelo izslediti zločincev, se je odločil za vlom v
rajhenbursko romarsko cerkev. S seboj je vzel nekega Antona Kurnika, očeta petih otrok. Obljubil mu je, da bo v Sloveniji lahko zaslužil nekaj sto dinarjev, načrta za nameravani vlcnj pa Kumiku ni razodel. Kurnik je bil tisti večer tako pijan, da se je pri cerkvi zgrudil in zaspaL Tako je Blaži« izvršil vlom brez Kurnikovega sodelovanja ter je spravil oba zlata ciborija s posvečenimi hostijami in monštran-co v vrečo, potem pa je dragocene dele odlomil in jih spravil v žep, dočim je manj vredne dele zakopal kakih 400 korakov stran na neki njivi kjer so jih po njegovi aretaciji našli. Župnik Josip Tratnik je že na vse zgodaj prijavi] vlom službujočemu orožniku v osebnem vlaku Zidana most —Zagreb. Orožnik je na Vidmu prijel obtoženca in Kurnika, ki sta bila prenočila v tamkajšnji čakalnici in sta se mu zdela ob vsrtopu v vlak sumljiva. Pri Blažiču je tudi našel ukradene dele cerkvene zlatnine.
Ludvik Blažič je bil obsojen na 10 mesecev strogega zapora po odsluženi kazni pa bo izgnan iz Jugoslavije.
Sloves naših čipk
Ljubljana, 19. decem!bra. Zadnja modna revija v Trgovskem domu je predstavila naši publiki prekrasno toaleto iz čipk, o kateri še danes vse govori. Sedaj bo razstavljena, da se omogoči ogled vsakomur, ker je treba tudi javnosti pokazati naše dragocenosti, pridnost rok naših deklet in organizacijo dela pri domačih obrtih. V Tičarjevi pasaži v šelenbur-govi ulici imamo priliko videti vedno nova ročna dela, čipke itd. Sedaj so razstavljeni albumi, za katere delajo vezenine žene in dekleta v Gorjancih v popolnoma originalni narodni tehniki. Za božič se nam obeta nova izložba z najnovejšimi izdelki. Zadnji čas so začele tudi naše dame segati po modnih čipkah, ki so pač najlepši in naj-edegantnejši okras damskih toalet. Znamenita hrvatska umetnica ga Zlata, šufla-jeva pravi, da da-me sploh ne bd smele nositi strojnih čipk) kakor tudi ne nosijo steklenih biserov namesto pravih, temveč,
da daje lepa ročna čipka vrednost toaleti.
Letošnje leto je obiskalo Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani zelo veliko tujcev v primeri s prejšnjimi leti. Razveseljivo dejstvo je, da s mnogi od njih javljajo in naročajo. To pomeni da rase cena našega dela v inozemstvu. Najboljši dokaz je n. pr. lep članak o ju-goslovenskih čipkah, ki je izšel v berlinski reviji >Prauenfleiss«. Poskrbljeno je, da bodo objavljeni strokovni in propagandni članki, kakor so bili že svoj čas> v fran. coskih, nizozemskih, danskih in celo po finskih revijah in časopisih.
Letos je Zaposlitev naših čipkaric zelo zadovoljiva. Zaslužile si bodo vsaj obleko in čevlje. Lahko bi bilo še več zapostifcve, če bi bilo več zanimanja pri onih, ki imajo denar, pa ga še danes puščajo raje Za razne drobnarije in obleke v inozemstvu, kakor pa doma.
Pet knjig za 20 Din vam da edino Vodnikova družba
lahko kupiš cigarete in razno drobnjad, povsod sprejemajo naš denar, toda po zelo enostavnem, za nas neprijetnem ključu: kovača za šiling. Kakšne &o posledice take menjave, boš kmalu občutil: pri kosilu, v kavarni, pri prenočišču v hotelu, še celo pa pn vožnjah po železnici, ki je v Avstriji kar hudo draga, da res ni čudno, če avtobusi tako u6pešno konkurirajo. Izpod treh šilingov se takorekoč sploh ne premakneš, a za progo kakor je od Ljubljane do Jesenic, boš plačal trikrat toliko kakor pri nas.
Beljak, ki je nekoč bil strupeno germanski, se je po vojni in zlasti zadnja leta znatno unesel. Seveda še prisluhnejo domačini, če se po ulicah razgovarjaš po slovensko, a zdi se, da je to zgolj firbec, kakšen in od. kod 6i, ne pa več nekdanja srditost, ld je imela svoj pregovor: Die Čušen reden, 's wird wiederum regnen!
Izložbe so polne božičnega okrasja, založene z vsakovrstnim blagom, cene so nekaj višje kakor pri nas. Ko ležejo čez plan pod Karavankami sinje večerne ure, za_ blestijo izložbe v močni razsvetljavi. Zdaj dobi to staro patriarhalno mesto svoj pravi zimski čar. Pod železnim mo9rtom leno teče plitva Drava, ki sicer po pomladnih in jesenskih deževjih zraste šest metrov visoko, do roba struge in še čez. Ulice so zasnežene, ker so tudi Beljačani tako umni gospodarji kakor Ljubljančani, da rajši po. trpijo do pomladi: Bog je dal. Bog ga bo vzel... Tam sredi lahno vzpetega glavnega trga se blesti veliko božično drevo v svitu neštetih žarnic. Zadaj na desni, na kamniti ploščadi pa dremlje veličastna stara stolnica. Njeni obrisi s ponosnim stolpom vred. ki stoji nekaj stran od cerkve, so
dobro vidni v medlem žarenju, ki se izgublja v sivem ozračju nad mestom. Relief velikanskega pokončnega meča ob stolpu je spomenik Beljačanom, ki so padli za Avstrijo in za nemško misel, fiir das Deusch-tum. Palača zeležnišk direkcije, odkoder so nekoč krojili usodo slovenskim železniškim uradnikom. in nekaj dalje starinska gimnazija, kjer so poučevali tudi možje takega kova, kakor je bi IMiha Lendov-šek, molčita v noč. Zato pa je prijetno toplo in svetlo nasproti njima v Park-ka_ varni, ki je za mestece dvajsetih tisočev prebivalcev kar razkošna. Polovica miz v prostrani dvorana, katere strop nosijo krasni stebri rdečkastega marmorja, je prazna tudi ob sobotnem večeru. Izvrsten orkester igra majhnim zaključenim družbam višjih uradnikov, trgovcev, majorjev in ober-stov, ki so na las takšni v uniformah in kretnjah, kakor so bili pred dvajsetimi leti
In še enega boste našli na večer v Park-kavarni. Nemškega doktorja, ki je ves podoben diplomatu grofu Berchtoldu na stara leta: to je naš veliki prijatelj, dosledni zagovornik slovenskih pravic, mož, ki se prekleto malo briga za kakšno obreganje in je pač le ponosen, da so mu Nemci vzdeli naslov: der windische Konsul. Sina je dal študirat v Zagreb, da se nauči našega jezika; zdaj je mladi znanstvenik že docent na graški univerzi. Prebiti večer v družbi takega moža. kakor je naš stari nemški pri-jartelj, se pravi': še verovati v poštenost in v medsebojno spoštovanje. Ob takem spoznanju se ti na mah še Beljak nekam pri-vesi k srcu.	Enen
Božična številka Jutra bo izšla v torek zjutraj,
na kar opozarjamo zlasti velecenjene inserente In naročnike malih oglasov, ki nameravajo Izkoristiti njeno tridnevno aktualnost v reklamne svrhe. Prosimo pa, da se nam naročila za razne reklamne objave dostavijo najkasneje do sobote zjutraj, ker bomo mogli sprejemati v ponedeljek le še nujne primere.
OGLASNI ODDELEK »JUTRA«.
Ilomače vesti
♦	Ljubljanski prijatelji Češkoslovaške re-stitajo prezidentu dr. Benešu. Predsednik Izvršilnega odbora Jugoslo vensko—češkoslo* vaške lige v Sloveniji in ljubljanske Jč. lige dr. Egon Stare je j>oslal v imenu obeh društev prezidentu češkoslovaške republike dr. E. Benešu brzojavno čestitko.
*	Ob šesMesetletniei vseučiliškega profesorja dr. 1'rijatelja Vas opozarjamo na njegovo knjigo »Predhodniki in idejroi ute meijiteJjj ruskega realizma«, ki jo je izdala Tiskovina zadruga. V tej svoji knjigi je dr. Prijatelj natikal veličastno sliko ruskega raauimništva iz srede 19. stoietja. že tedaj so se maki duhovi borili za novega človeka in za novo družbo. »Tej svoji lastnosti je ostal Rus, ta velika eksperi-mentator sveta, zvest — do damašnjili dni...« Tako se glasi sklepna ocena profesorja prijatelja o tej do>bi, ki ji ie Posvetil svoje klasično delo. Knjigo poklanja založnica za sedanje božične praznike Po zižani ceni. 414 strani obsegajoče delo (Zbirka >Pota in cilji«) stane za to priliko sajiio 12 D:iu. Da bi ne bilo spoštoval-ca našega jubilanta brez te knjige!
*	Diplomirali so včeraj na juri dreni fakultete univerze kralja 'Aleksandra I. v Ljubljani gospodje. Janez Milči.nsJci iz Ljubljane, Kuri K:m iz Preserja in Drago Zalar iz Borovnice. Čestitamo!
♦	Uprava fonda v korist slepim otrokom v zavodu za slepe v j(očevj.u sporoča v .Kg, ni ustanoviteljem dobrotnikom in članom fonda, da se je 17. t. m čitala v farni cerkvi v Kočevju maša z&Jiučnica -za umrle dobrotnike, ustanovitelje in člane fonda Maši so prisostvovaJi vsi gojenci zavoda s svojim uoiteljstvorcn. Uprava fosila bo v bod'oče iia iajala posebna poročila z imenikom ustanoviteljev, d<vbr0tciikov im članov fonda. Za vse prispevke darovane fondiu se ustanoviteljem, članom im dobrotnikom najiiskreneje zahvaljujemo.
ZA PULLOVEK-rE PRISTNA
ANGLEŠKA VOLNA
Toni Jager, Dvorni trg 1. Ljubljana
♦	Ciril-Metodova družba za severu,, ,-ie
jo. Te dni so prispele oa prekmurske šole šolske knjige, ki jih je darovala ra uboge učence Ciril-Mctodova družba v Ljubljani. Nekatere šole so prejele d0 30 raznih čitank im je tako mnogo šolske mla1i:ie dobilo šolske knjige, ki jih sicer ni imela, ker ji jih starši niso mogli nabaviti. Velikodušni dar družbe je naletel v Prekmnr-ju n.a veliko pohvailo. Učite ljstvo pa je na mnogih mestih v znak priznanja tej na-rodnoobraniibni družbi ob priliki izročitve knjig učencem, seznanilo mladino s pre. koristnim delovanjem Ciril-Metodove družbe.
*	Preserje in Jarše želijo poštno dostavo.
Prejeli smo: Ob glavni cesti iz Domžal pro* ti Kamniku ležita, stikajoč se, dve vasi, Preserje z 56 in Zgornje Jarše z 19 hišnimi številkami. Prva spada baje v okoliš pošte v Radomljah, druga pa v onega pošte Mengeš. Obe vasi sta oddaljeni slabe pol ure od Radomelj in istotako od MengeŠa. torej v neposredni bližini kulturnih središč. V obeh vaseh so tovarne, obrtujejo razni obrtniki, trgovci, gostilničarji, stanujejo pa v njih tudi uradniki, delavci, kmetje in še nekaj upokojencev, torej bitja« ki imajo razne kulturne potrebe in nekaterim naj bi pošta v teh potrebah posredovala. Zaenkrat pa se lahko dnevno, tedensko ali poljubo-krat pri poštnih uradih informiramo, če se je morda kdo v širokem svetu spomnil in nam kako razglednico poslal. Ce se lo zgodi, potem nam seveda pošto izročijo, pripomnijo pa. zakaj se nismo prej oglasili. Nas še skromno mnenje je, da bi lahko tudi prebivalci Preser in Zg. Jarš zahtevali, da se z njimi vsaj tako postopa pri razdelitvi kuiturnih pridobnin, kakor z oddaljenimi gorskimi vasmi ure hoda od pošte, katerim se vsaj parkrat tedensko, če že ne dnevno, pošta dostavlja. Kakšno mnenje ima v tem oziru poštna direkcija v Ljubljani, nam bo v bližnji bodočnosii pokazala« ali pa se bomo morali potruditi, da bo pri prihodnji proračunski debati ta ali oni narodni poslanec predlagal, da se kakemu XY na razpoloženju poveri dostava poštnih pošiljk v naših krajih, da vsaj ne bo zastonj nezashižene pokojnine prejemal.
*	Proslava rojstva solnca. V Šibeniku slavijo vsako leto 17. decembra rojstvo solnca. Ta proslava izhaja iz prastarih ča* sov in je, kakor domnevajo zgodovinarji, ostanek proslav, ki so jih stari Slovani prirejali v slavo boga Vida. Proslava se vrši sredi noči. Točno ob polnoči so zazvonili vsi šibeniški zvonovi ter zvonili celo uro. Ljudstvo se med zvonenjem zbira na ulicah in poda potem na Poljano, kjer plešejo kolo in prepevajo. Letos proslava ni bila tako radostna kakor prejšnja leta. Po ulicah in na Poljani se je zbirala večinoma mladina.
♦	Split bo dobil radio postajo. V Beogradu bodo gradili veliko radio postajo od 1(10 kw v Zagrebu pa drugo postajo od 25 kw. Beograjska postaja bo otvorila dve re-lejski postaji v Sauajevu in Skoplju, zagrebška radio postaja pa bo po tem načrtu otvorila postajo od 5 kw v Splitu.
•	Nova bolnišnica v Zagreb«. Na Rebru v Zagrebu so začeli graditi novo veliko bolnišnico. Stala bo 65 milijonov. Zgrajena in urejena bo v dveh etapah. V prvi etapi bodo naslednji oddelki: tuberkuloza, kirurgija. oddelek za bolne jetnike dermatolo-giia in venerologija, pediatriia, psihiatrija in neurologija. V vseh teh oddelkih bo 515 postelj. V dru{ri etapi pa bodo urejeni naslednji oddelki: okulistika, ortopedija, oto* rinolaringologija. ginekologija, vsega skupaj 288 postelj Krediti za prvo etapo so že določeni.
•	Ali lahko radio nadomesti godbo? Lahko. al; <wmn radijski anarat Siera.
Slatina Petanjska zdravi in krepi,
zato jo pijte redno tudi Vi!
*	Novi grobovi. V Tržiivu je v čestiti starosti 80 let umrl ugledni trgovec, posestnik in gostilničar g. Karol Kuech. Pogreb bo dane» ob 10, — Na Hraniln iki cesti v Ljubljani je un>rla gospa Frančiška Bricelj v 60. letu starosti. Pogreb bo jutri ob pol 15. — Blag jima spomin, žalujočim naše iskreno sožaijo'
■» Plazovi se trgajo. Medlem, k'j ,;t pr. nas jx> sne.gu začelo deževati, je na 'Jo renjskem v«e čas naieta/al	tub i r
šič, ki je pokril naš gorenjski k it z lo snežno odejo. Pcoekol e pa lic d,-> poldrugi m,>ter snega. V sredo je - neg uck -liko ojužnil in z gora so se začeli trgati plazovi. Tako sta ^grrn..;« -v freski med Bohinjsko Be!o i<n Postajo Venion-' v dolino dva mogočna plazova, k, sreči nista zahtevala človeških žrtev, pač p,> sta trpa'a železniško progo i r t j>t>vi.roč;.Ia precejšen zastoj v prometu, "roga «>ila me. stoma zasuta do st0 m daleč in do 10 m visoko. Zaradi tega je imei brzovlak v sredo štiri iiire zamude, prav tako Pa -=o za kasni!i tudi ostali vlaki. Progo so do včeraj oPofrtoe žo očistili in je zdaj promet popolnoma normalen.
*	Gorje brezposelnosti v Bosni. Kor Bosne zaradi sankcij ne izvažajo več lesa v Italijo se omejujejo veliki k»sni obrati in odpuščajo delavce Podjetje »Ugar- jo odpustilo te dni okrog 500 delavcev, ravno toliko jih je odpustilo podjetje FoltrtneUi, Podjetje »Varda. okrog 2-00. manjša p<> je tja pa pr^ko 300. Od 1. novembra ie odpuščenih 1500 delavcev. 1. t. m so bile ob-javljene velike redukcije v železarni v Zenici. Odpoved Poteče 21. t. ni. in bo za božič okrog tisoč delavcev brez po=>la. Obljub ijeno je, da jih bodo Po novem letu sppt sprejeli. K°T' ®o končana do'a na prog' Paizarič—Tarčin, je o^pu^enih 700 »letov, cev.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24
Danes težko pričakovana premiera najaktualnejšega velefilma sezone. Afrika v plamenu. Afrika vstaja.
EOSAMBO
je senzacija za staro in mlado. Sodeluje slavni črnski bariton PAVEL ROBESON in lepa uiulatka
NINA MAE.
Predprodaja vstopnic od 11-^13.	Predstave ob 1., 7uri.
PREMIERNI KINO
Iz Lfigbliane
u— Razgovor »t p:»iuožni akciji. Huda go spodarska kriza je povzročila, da se je število brezposelnih in ubožnih znatno povečalo. V tisoče gre število naših someščanov, ki živijo v bedi in {»manjkanju. Vsepovsod rešujejo pereči problem in blažijo bedo širokih plasti naroda. Ljubljana, ki je vedno storila svojo dolžnost, ne more in ne sme v teli težkih časih ostati ob strani. V svrho razgovora o »Pomožni akciji« za naše mesto je župan skliral (»osebno anketo, ki se to vršila danes ob pol 19. v mestni posvetoval* niči. K anketi so povabljeni razni predstavniki javnosti.
u— Boiičnioa za revno šolsko deco na Viču. Kakor vsako leto, l»o tudi letos «1.« finska uprava s sodelovanjem vseli viških društev priredila ravnini šolskim otrokom božičnico in jih sredstvom primerno obdarovala. Napravila se je zbirka po občini, ki je dala današnjim težkim gospodarskim prilikam primeren donos, poleg tega so se zavezala posamezna društva, da bodo s svojimi prireditvami podprla dobrodelno akcijo viške občinske uprave. Sokolsko društvo priredi v ta namen v nedeljo 22. t. m. na svojem odru veseloigro Svojeglavčeks. Pri predstavi sodelujejo najboljši viški diletan-tjo in je uspeh zajamčen. Vabljena je vsa viška javnost da »e predstave udeleži ter .s tem [»omaga našim bednim otrokom.
u— Javna seja mestnega sveta bo v ponedeljek, 23. t.m. ob 17. v veliki dvorani mestnega |K>glavar»tva z naslednjim dnev= d i m redom, naznanila predsedstva ter prisega presednika. podpredsednika in vseh članov mestnega sveta.
u— Opozarjamo n.a nedeljski lmtumai koncert Glasbene Matice, ki bo ob četrt na 9. a večer v Hubadovi pevski dvorani, intiimni koncert se t>o vršil pod naslovom ..Božiču; večer« in obsega izključno Ip dea. ki so zelo primerna in tudi učinkovita o božičnem času Sedeži po 10. stojišča no i Din v Matični knjigarni
Potrebujete II sredstvo za iztrebljenje?
Zgodaj zjutraj boste imeli normalno, milo izpraznjenje, ako boste na predvečer vzeli 2_3
ARTIN-DRAŽEJE
dr. VVandera. Dobivajo se v vseh lekarnah v škatljicah po 12 dražej Din 8.— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1.50 Ogl. reg. pod S. br. 12258/32.
* Svoje brke je prodal za 20 Din. Delavec Rasiin Bečirovič v Čapljini je imel lepe dolge brke. Zaradi junaških brk ga je zavidal Hamid Begič, l<i j« te dni Rasimu ponudil dva kovača, če pusti, da mu odreže brke. V prejšnjih časih bi bil Rasim tako ponudbo odločno odklonil, zdaj pa je vzel dva kovača in izgubil brke, ker mu je bil denar v brezposelnosti krvavo potre* Len. Hamid se je tako rešil zavisti, obriti Rasini {»a upa, da mu zrasejo nove brke.
» Smučarji v Avstrijo. Na podiiagi turi. stičnih dogovorov med Jugoslavijo iu Avstrijo priredi »Putaikt za božič izlet z viiako<m v razne kraje Avstrije (Inner-kre.ins, Turracher Hdhe, Heiligenbiut Odhod' iz Ljubljane 24. t. m. z brzovlakom ob 9.47. Informacije in prijave pri »Putui-ku< v Ljubljani.
NaJfineJSe čajno pecivo prvovrstne potice
TORTE, BOGATA IZBERA OBESKOV ZA BOŽIČNO DREVESCE, BONBO-NJERE — NAROČITE IN KUPITE V
SLAŠČIČARNI PELICON
WOLFOVA 14 in podružnica KONGRESNI TRG
•	Lov na divje svinje. Iz Pižec nam pišejo: V nedeljo 15. dtecembra je bil v tu-kajimih graščinskih hoetah lov na divje svinje, ki ga je vodil bivši dolgoletni oskrbnik g. Josip Schagl ;z Brežic. Diana je nakk>n:iLa smrekovo vejico sreskemu načelniku g. Oirilu Poklukarju, ki je z dobro poonerjenim strelom po^rl 3 letnega do 100 kg težkega mrjasca. štirje ščeti. narji, baje stara z mladrlči, pa so udarili nazaj prodrli verigo gonjačev ki rešili še tokrat svojo kožo preko meje.
•	Dva orožnika irtvi poplav, šele zdaj so našli trupli orožniškega narednika Ivana Šumomje in kaplarja Nikole Turanoviča, ki sta blizu skočivirske orožniške postaje pri Bitolju med hudimi poplavami 12. t. m. utonila v divjem hudourniku. Truplo kaplarja so našli kakih 100 m od kraja nesreče, truplo narednika, ki je bjl poveljnik orožniške postaje, pa dobra • 2 km dalje med vrbami ob potoku. Pogreba obeh žrtev se je udeležilo orožništvo iz Bitolja in okolice in mnogo civilnega prebivalstva. Narednik Šumonja je bil doma iz Like. kaplar Tu-ranovic pa iz Mačve.
•	Krvava bitka zaradi otmiee. V novopa-zarskem srezu je prišlo do krvave bitke med vaščani iz vasi Potreba in Gjerekali zaradi otmiee lepega arnavtskega dekleta Derviše Zukovičeve. Derviša je imela svojega izvoljenca, starši in sorodniki pa so jo hoteli dati nekemu bogatemu Arnavtu, ki je že imel eno ženo. Derviša je obvestila svojega izvoljenca, ta je najel nekaj sorodnikov in prijateljev, da so dekle odp<?« Ijali v njegovo hišo. Sorodniki odvedenega dekleta in zavrnjeni snubec so organizirali drugo četo in napadli hišo,- kamor se je zatekla Derviša. Vsi možje obeh vasi in tudi nekatere žene so se znašli kmalu v bojnem metežu. Na obeh straneh so bili mrtvi in ranjeni. Mrtvih je 9 mož in fantov, med ranjenci pa je tudi mlada Derviša. Pred orožniki, ki vodijo preiskavo, nočejo, bojevniki ničesar izpovedati. Otmiee spadajo pač med stare arnavtske običaje, njen tragičen zaključek pa smatrajo vsi resigni-rano za naključje usode.
u_ Pavel GoLa na zagrebškem in beograjskem odru. Xa Štefanovo uprizori Na. rodno kazalište v Zagrebu Ooliev0 m .a. diinsko igro »Jurček« v režiji Ttuaisliva Tanhoferja, ki je to igr0 režiral že v Splitu in Osijeku z velikim uspehom. Beograjsko Narodno pozorište pa pripravka istočasno uprizoritev »Joliev,; mlatili tke igre »Princeska Ln pastirček« Pod naslovom »Knjeginjica i pastirče« v režiji vdž-jega režiserja profesorja Oslpa Sosta kot g«j«3ta. Ob tej priliki je vredno pripomniti, da beograjsko gleda-iisče tem koimadc.m uvaja mladinske pre ista ve na svojem odiru in si je za to izbralo delo našega mladinskega .> sate'.':i
u— Zamorski velefilm »Bosambo« pred= stavlja divjo Afriko v pesmi in sliki. Napravljen je po najpopularnejši noveli slovitega angleškega pisatelja Edgarja VVallacea, ki je osvojil svet s svojimi napetimi hislo-rijami. Sijajna je v tem filmu igra zamorskega tenorista Pavla Rol.esona. Orni umet« nik je svetovno znan in tudi v filmu smo ga že videli, zato pa je zanimivo odkritje nova črna zvezda Nina Mae v vlogi lepotice Li-longo. Prvič je nastopila pred filmsko kamero in kako čudovito prirodna je njena igra. To je dekle, ki osvaja s svojo lepoto in preprostostjo. Dejanje je seveda od jx>-četka do kraja zanimivo, saj sodeluje več tisoč zamorcev raznih plemen. Umetniško vodstvo je bilo poverjeno Aleksandru Kor-di, ki je ustvaril že lepo vrsto odličnih lil« mov. Tudi ta mu je v čast. Film teče v Elitnem kinu Matici ob velikem zanimanju občinstva, ki ljubi za izpremembo dobre eksotične filme.
u— Sokolsko društvo Ljubljani-šiška.
Profesor Dolžan predava drevi ob 20. uri o pradavnih živaliih. Po predavanju fLm »Lažne ustne«. Vstopnina 3.— Din.
u— Ciril Metodove razglednice za božič in novo leto se dobe v trgovinah, trafikah in v pisarni, Beethovnova ul. št. 2.
u— Na I. rednem občnem zboru društva j-Dom visokošolk« je bil izvoljen za Leto 1935-36. naslednja o^bor: predsednica Cirila Gosak, cand. phil., podpredsednica Zlata Bartol, cand. phil., tajnica 1. Mirni Muser, cand. iuir., tajnica II. Valerija Gla. vič, cand. phil., blagajničarka Boža Ravnihar, studi, med, knjižničarka Danica Bizjak, stud. phil., odbornice Vera Slapar, ca-md, phil., Vera šermaaan, stud phil., Mira Kosta/njevec, cand. phil., Zorka Sodnik, stud tech Nadzorni o<2'bor: Erna Lechleitiner, cand phil., Bla Vidne, cand phil., Erna Muser, abs. phil., Razsodišče: Milena Dobovšek, abs. pbil., Vika Penca. cand. iur., Darinka Tavčar, stud. med.
u— Za božične praznike sta darovala g. in ga. Ivo in Ana Sunara 300 Din za mestne reveže, brezposelne in uboge otro-ke. Srčna hvala in mnogo posn«ma'.c.ev
Zanimivosti iz zemljiške knjige. Oskar Kosler, veleposestnik na Ortneku pri Ribnici, je lastnik obširnega zemljiškega kom* pleksa na Barju. tja proti Igu. Ta kompleks je prišel pod agrarno reformo. Zadevna transakcija je bila la mesec izvedena v zemljiški knjigi sreskega sodišče na korist agrarnim interesentom sti nu joči m na Igu bližnjih v&3eh in v Ljubljani—Barje. Inte resontom ki jih je 22 po številu je lilo vpegp odstopljeno 103.099 m* zemlie za kup nino 32.470 Din. Privilegirana agrarna ban-
ka si je pridržala za gotovo dobo v primeru prodaje pravico prvokupa. Vele posest* nik Krnest Galle v £gorn|i šiški je prodal Darku Gselmanu. šolskemu nadzorniku v Slov.. Konjicah in njegovi »oprogi Eli parcelo št. 524/2 k.o. Zgornja Šiška v izmeri 524 m- zu 26.200 Din trgovcu Malgaju Nikolaju v Ljubljani VII. pa parcelo št. 422/5 k.o. Zgornja Si?.ka za ,?59oO Din. V Zagrebu stanujoča Angela Toplakova je prodala učitelju na Bevkah pri Vrhniki Josipu Terpinu hišico št. 3 z vrtom v Mali Čolnarski ulici za 1000vi0 f)in.
u— Vlom pri ^Dcsi« p0jasnjen< Kakor smo svoj čas p<jroča.li, je meseca nove-iu-bra neznan storilec vlomil v biaga.jn0 pisarne tvrdke »Desa« na Tvrševi cesti in je Po ugotovitvi tvnlke odnesel 65.340 dj-uarjev v bankovcih, d očimi j« v blagajni pustil za 15.000 Din drobiža. Policija uvedla obširne poizvedbe in so prišli na sum nekateri nastavtjemci prijetja, katerih PoPoina nedolžnr«st se je pa kmalu pokazala. Med tem je biia policija opozorjena na brezposelnega trgovskega pomočnika Jožeta škerlja, ki s0 mu bile prilike pri podjetju zaradi rodbinskih zvez znane Fant je »mel razmerje z nekim dekletom, ki se je v zadnjem času pričelo elegantno oblačiti. Zasl:šana je kmalu pri-znala, tla ji Pepi škerlj kupiije obleke in daje denar Sedaj so fanta aretirali in pri preiskavi' naš!d" še 37.000 Din gotovine. Fant priznava, trdi pa, <!ta ni toliko ukradel. •Izročen bo sodišču zaradi vlutma.
Iz Maribora
a— Upokojenci siromašnim tovarišem. V
sredo zvečer jc bila pri Gambr.inu prisrčna prireditev božične obdaritve 22 revnejših državnih upokojencev na pobudo agilnega društva državnih upokojencev v Mariboru. Izrekle s0 se tople besede priznanja in zahvale, kaiEfim sc je s pesniško besedo^priključil naš planinski pesnik g. Ljudevit Zorzut. Pod vodstvom g. Aveenaka so pevci zapeli nekaj primernih pes>ni. mestna godba pa je pod taktirko g. Koudelke od-svirala razne skladbe. Bil je lep večer, ki so ga upokojenci priredili za božičnico revnejšim tovarišem.
;t _ Uvodno predavanje v alpinistični šoli zimskosportnega odseka mariborske podružnice SPI) je bilo v sredo zvečer v dvorani tukajšnje Ljudske univerze. Predaval je docent dr. Oskar Re>'a iz Ljubljane o glavnih vremenskih činiteljih, ki so pritisk zraka, tem-peralura vetrovi, oblačnost, vlaga in padavine. Izvajanja, ki so žela tople aplavze je predavatelj ponazoril z lepimi skioptičniini slikami.-
a— Odločba državnega sveta in plačevanje občinskih davščin. Ž oziram na pritožbo nekaterih lastnikov novih hi4 v Mariboru se jc pred državnim svetom v Beogradu razčistila si>orna zadeva ter se specialno za M a* ribor sklepa iz te rešitve, da so nove zgradbe ali deli zgradb z davčnimi olajšavami, torej tudi v njih se nahajajoči poslovni prostori. oproščeni 13% občinske gostaščine, dokler traja olajšava glede državnega davka, in da so na podlagi svoječasnega sklepa mestnega sveta take zgradbe izvzemši v njih se nahajajoče poslovne prostore oproščene za dobo 6 let tudi vodarine in kanal5 ščine.
a_ Rotovške novice. V Mariboru se mudi zasstopnik ljubljanske finančne direkcije, ki vrši pregled in nadzorstvo poslovanja pri mestnem poglavarstvu.
a_ 0 škropljenju sadnega drevja bo predaval ravnatelj Priol 29. t. m. ob 9. na tukajšnji vinarski in sadjarski šoli.
a— Nekaj misli o abesinski vojni bo podal nocoj ob 20. pri »Novem svetu« maribor* skim rezervnim častnikom g. Desnica.
a— Kako je z davščinami. Kakor je razvidno iz novega mestnega proračuna, bodo vrgle davščine 16.505.0C0 Din. Občinske dokladc na neposredne davke so določene na 2,710.000 in so za 397.844 manjše kakor letos. Predvideva se znižanje občinskih taks za 10.000 Din, tržnine za 50.000 Din, tehtarine za 20 000 Din, dočim je plovnina znižana za 5.000 Din. Samostojne mestne davščine so v splošntm ne-izpremenjene. le trošarina na vino in vinski mošt se je od letošnjih 1,750.000 zvL šala na 2 milijona dinarjev Trošarina na pivo pa za 50.000 Din. Gostaščina, voda-rina in uvoznina so ostale iste. Zvišana je postavka za večjo uporabo vode in kanalščine dočim je vodomerščina znižana za 50.000 Ddn.
a— 17 milijonov dinarjev investicij je
predvidenih v novem proračunu Mestnih podjetij. Osebni razhodki MP se predvidevajo na 2,719.000 Din. Največ dohodkov vr-žeta blagajni MP po novem proračunskem osnutku električno podjetje in plinarna, in sicer okrog 16 milijonov dinarjev. Najemnine se predvidevajo na 2,0134.900 dinarjev.
a— Mestni dolgovi. V novem proračunskem osnutku se je radi rednega odplače« vanja dolgov znižala postavka od 63,791.755 Din na 60.125.597 Din. Radi tega so tudi predvidene anuitete za 319.(XX> Din nižje.
a— Rokoborba z neprijetnim koncem. V Oplotnici sta na skednju preizkusila svoje moči 301etni posestnik Ferdinand Šmigavc in njegov prijatelj. Pri tem ie Šmigavec treščil tako nesrečno na tla, da je obležal z na-lomljeno desno nogo in da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
a— Žrtev poklica- V tukajšnji splošni bolnišnici je podlegel poškodbam 561etni kro* vec Peter Sodeč iz Osijeka pri Sv. Trojici v Slov. gor., ki je bil svojčas pri kritju strehe oadel in si stri hrbtenico.
a_ Tatvina ua Pobrežju. Neizsledeni
storilci so se zglasili na podstrešju posest uika in vrtnarja Antona Požaria na Pobrežju in odnesli iz neke oletenp košare f =tot.»kov ki eo bili la«t vrtnarskega pomočnika Josipa Tankoviča
— Zvočni kino Ideal H
Samo še danes ob 4.. 7.in 9.15 un nepričakovana premiera velefilma
LJUBIM ŽENE
Clark Gable — Carola Lom na m
Ganljiva zgodba žene, Ki je žrtvovala vse. da zadrži ljubezen moža
a— »Doktor« s 30 imeni _ v kehi. Mariborska policija je zaprla 291etnega zida Julija Friedmana, ki je pristojen v Dunavsko banovino. Radi raziičnih prevar ga pozna<o po vsen državah, kjer se je izdajal za dok* torja in odvetniškega koncipijenta. Nastopil je pod 30 raznimi imeni in so ga izgnali iz Belgije. Francije. Avstrije, Nemčije in drugih držav.
a— 30.1KK1 dinarjev ne 300. Tiskarski škrat se je vtihotapil v včerajšnje poročilo o {*>-žaru v Laznici in js iz 3 -.000 Din škode napravil 300.
Iz Celja
e_ Podporno društvo za revne otroke v Gaber ju je priredilo 8. t. m. v telovadnici okoliške deške narodne šole običajno Miklavževo obdaritev. Društvo je obdarilo oU0 otrok in sicer otroški vrtec okoliške šole in druge revne otroke ter nekaj onemoglih starčkov. Odbor se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k obdaritvi v tako velikem obsegu.
e— i II. obrtniški ples priredi Društv0 jugoslovenskih obrtnikov v Ceju v soboto 4 januarja v vseh prostorih Celjskega doma.
e__ Drzni tatovi pod ključem. Včeraj *mo poročali o drzni tatvini 10.200 Din na škodo knjigarniške nameščenke gdčne Julijane G., še naslednje podrobnosti: Gdčna je opazila tatvino, ko se je vrnila v ponedeljek popoldne iz'službe v svoje stanovanje na Slom* škovem trgu. Policija je kmalu ugotovila, da so tatvino izvršili 221etni brezposelni krojaški pomočnik France C. iz Drobnega dola pri Laškem, njegov žoletni brat Karel in 281etni italijanski državljan Stanko N. France je bil šele pred dnevi izpuščen iz zaporov na podlagi amnestije, njegov brat pa pred dobrim mesecem. Zaprta sta bila zaradi tatvin, ki sta jih bila lani izvršila v raznih celjskih trgovinah iu v Trbovljah. Vsi trije so se po tatvini odpeljali z avio-taksijem v Št. Jurij, nato z drugim avto-taksiiem v Poljčane in slednjič v Hoče, kjer so iskali neko žensko. Ker je niso našli, so se odpravili v Maribor ter vso noč popivali. Agenti celjske policije so se peljali v torek v Maribor in so skupno z mariborsko policijo nadaljevali poizvedbe. Vsi trije tatovi pa so bili med tem že zapustili Maribor. V sredo dopoldne je policija v Celju prijela Karia C. Seveda je tajil tatvino in potovanje v Maribor, policija pa je kmalu nato izvede« la da sta France in Stanko v Drobnem dolu' na Francetovem domu. Tam so ju agen-tje še tisti večer aretirali in pri njih našli samo 250 Din. Po daljšem oklevanju sta priznala tatvino.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.80 velefilm »Grof Monte Christoi in zvočni tednik.
Iz Trbovelj
t— V proslavo stoletnice rojstva skladatelja Davorina Jenka je priredil v soboto zvečer priznani oktet rudniških nameščencev koncert, na katerem je sodelovala tudi kon-servatoristka gdč. Majda Lovšetova, ki se je prijazno odzvala povabilu okteta. Dvorana Sokolskega doma je biia nabito polna. Navzoče je pozdravil učitelj g. Rihar ter v primernem govoru orisal življenje in delovanje skladateljevo. Pod taktirko pevovodje-g. Ru« de Dolničarja je oktet dovršeno odpel svoj program, nakar je burno pozdravljena nastopila gdč. Lovšetova. Prikupen nastop in simpatična zunanjost mlade pevke sta na-mah osvojila srca vseh. Pesmi, ki jih je odpela s svojim zvonkim glasom, so bile nagrajene z burnim aplavzom, tako da je bila primorana večkrat ponavljati. Med nastopom ji je g. Ravnihar izročil v imenu društva šopek lepih nageljnov. Po koncertu se je razvila animirana zabava.
fz žlvlienja na dežel?
SV. BARBARA V HALOZAH. Podružni. ca sadjarskega in vrtnarskega društva vabi svoje člame in prijatelje sadjarstva in vinogradništva na Štefanovo Po rani situžbi božji v šolo, kjer b0 imela podružnica v 7. razrediu svoj 8. redni občni zbor. Odibor vabi vse člane k udeležbi.
PRISTAVA. Dne 5. decembra je bilo v Pristavi (srez Šmarje pri Jelšah) miklav-ževanje, ki ga je priredil revni šolski mla4 dini cele naše občine veletrgovec in župan g. E. Supanc. Na njegovo povabilo se ie zbrala v njegovi trgovini revna šoloobvezna mladina iz Pristave, Sv. Eme, Sv. Petra na M. s. in Zibike s svojim učiteljstvom. Prišla ni zaman. Vsak otrok je prejel najpotrebnejšo obleko, nekateri celo čevlje ter je bilo v celem obdarovanih kakih 190 da 200 otrok. To je vsekakor veliko humano delo, ki zasluži vse priznanje in katerega je mogel ustvariti le g. župan Supanc s svojimi obširnimi trgovskimi zvezami in svojo požrtvovalnostjo. Po obdaritvi je bila vsa skupina obdarovancev tudi slikana, nakar se je dobrotniku zahvalil v imenu šolske mladine g. šol. upr. Fišer in nato še ena učenka z lepo deklamaeijo, želeč mu zdrav« ja in zopetnega okrevanja od njegove bolezni. Tako je bila letos obdarovana tudi naša mladina ki je bila dozdaj vedno prezrta in ki je najrevnejša med revnimi, saj hodi ure daleč v šolo v najslabših terenskih neprilikah in pol gola in bosa- Da °e je beda vsaj letos deloma omilila, je zasluga našega vrlega župana g. E. Supanca, za kar se mu šolska upraviteljstva kar najtopieje zahvaljujejo.
VITANJE. Pomladek Rdečega križa na državni narodni šoli v Vitanju je priredil 15. decembra božičnico za najsiromašnejše učence. Ot tej priliki se je vršila tudi igra »Povodni mož* Pri božičnici je bilo obda« rovanih 176 otrok. Darila so prispevali vsi tržani. Vsak se je vsaj z tnaihnim darom oddolžil. Vsem- ki so prispevali v ta namen, bodi izrečen^ prisrčna hvala v imenu naj-bedne'ših. Posebno se z?hvaliuiemo kr. ban«ki upravi v LhiHjani ki je podnrla našo akcijo z lepimi darovi in nod^oro Igra ie bila odlično obiskana, zato tudi gmotni usDeh ni izostal. Vsem dobrotnikom in so-delovplrpm: hvala!-
Spominjajte se CMD
Gospodarstvo
SUZOR in bolniško zavarovanje privatnih
nameščencev
Ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zag.ebu (SUZOR) je inaelo lt>. in 17. t. ni. svojo j>eto redno sejo v letošnjem letu. ki jo je vodil predsednik Vilini haramina v navzočnosti odposlanca ministrstva za socialno politiko g. Dušana Jeremiča ter dveh delegatov stalnega zdravniškega sveta-
Uprava je na tej seji predložila obsežno poročilo o poslovanju bolniškega zavarovanja v prvib treh četrtletjih letošnjega leta, ki pravi, da je število zavarovancev ietos ticer naraslo, vendar je povprečno zavarovana mezda padla, kar je povzročilo padec jirispevkov za bolniško zavarovanje za 5.9 milijona Din. Pn tem so se povečali nekateri izdatki, zlasti podpore. Vse to je povzročilo. da je v prvih treh četrtletjih 12 krajevnih organov zaključilo poslovanja z deficitom in le 8 s suficitoni.
.Nadalje je bilo predloženo poročilo v zvezi z odobritvijo pravilnika za dajanje hipo-tekarnih posojil samoupravnim telesom. Doslej se je na Osrednji urad obrnilo zaradi po»ojila 74 interesentov (občin), ki iščejo ])osojilo v skupni višini 206 milijonov Din. Pr večini teh prošenj pa niso izpolnjeni vsi pogoji, ki se zahtevajo pri dajanju dolgoročnih hipotekarnih jK>sojii v smislu pravilnika. Ravnateljstvo bo o dajanju posojil sklepalo na eni prihodnjih st-j.
Najvažnejše vprašanje, o katerem je razpravljalo ravnateljstvo, pa je bilo vprašanje reorganizacije bolniškega zavarovanja privatnih nameščencev. Pretekli mesec se je v Beogradu vršila anketa skupnega od* bora raznih savezov privatnih nameščecev. Na tej anketi je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, da se sedanje kaotično stanje v bolniškem zavarovanju privatnih nameščencev odstrani z uvedbo obligatnega in enotnega bolniškega zavarovanja nameščencev v okviru splošnega zavarovanja za vso državo. S posebnim pravilnikom naj se predpišejo pogoji za ustanovitev krajevnih organov tega zavarovanja. Minister za socialno politiko je v zvezi s to resolucijo zahteval
POSLOVNI GOSPOD
in zelo zavzeta gospodinja ne utegneta v miru izbrati Božička med tednom, zato imamo drogerijo v nedeljo
tt. 12. 1935.
ves dan odprto.
DR0GERIJA GREGORIČ
dr. z o. z.
LJUBLJANA — PREŠERNOVA UL. 5.
Naši Klirinški dolgovi nasproti inozemstvu
Narodna banka je pravkar izdaia svoje tiskano poroiilo Zg tretje letošnje četrtletje, v katerem navaja med drugim tudi zanimive terjatve o stanju klirinških saldov nasproti onim državam, kjer smo pasivni (starje aktivnih kliringov objavlja, kukor znano, tedensko). Ob koncu letošnje. ga septembra smo bili v kliringu s posameznimi državami dolžni naslednje zneske (v milijonih Din skupaj z devizno premijo):
konec junija konec septembra češkoslovaška 170.4	152.5
Francija	83.0	79.3
Švica	6.4	13.4
Belgija	9-1	9-1
V teku tretjega četrtletja se je zmanjšal naš klirinški dolg tako nasproti Češkoslovaški kakor tudi nasproti Franciji, poveča! pa se je nasproti Švica. Vsem tem štirim državam srno bili ob koncu septembra dolžni v kliringu 254 milijonov. Tej svoti je treba še prišteti 6 milijonov, ki smo jih dolžni v kliringu s Poljsko, tako da. znaša ves naš klirinški dolg nasproti inozemstvu 260 mnliijonov, to je znatno manj nego nam dolguje v kliringu sama Nemčija.
Gospodarske vesti
— Pred trgovinskimi pogajanji s Španijo.
Kakor smo že poročali, se vršijo v zunanjem ministrstvu v Beogradu priprave za trgovinska pogajanja 6 Španijo, ki se bodo pričela v najtkrajšem času Gre pred sem za povečanje našega tzvoza v Španijo, od koder b: sedai po uvedbi sankcij nasproti Italije lahko uvažali mnoeo blaga ki smo ga doslej uvažaili iz Italije Tudi šoamija se je začela živo zanimaiti za naš trg. V Jugoslaviji! se mudi odposlanec španskih predilnic zaradi plasmana španskega prediva, ki naj nadomesti predi vo. ki smo ga doslej uvažali iz Italije
. =2 Na svetovnem trgu srebra 6e j« v zadnjih dneh zmeda še poostrula in je cena ponovno precej nazadovaila Po vesrfeb iz New-yonka se Zedinjene države pogajajo s Kitajsko srlede prevzema kitajskega monetarnega denarja od strani Zedinjenih držav v zameno za zlato Nato bi nankinška vlada uvedla enak kritveni sistem kakor ie *edij v Zedunjenab državah namreč v ♦Teh četrtinah z zlatom m eni četrtini s srebrom.
= Izvoz hmelja iž češkoslovaške, v pr. vih treh mesecih letošnje timeljske sezo ne (september — november) je CeškoSilo-vaška izvozila 59.440 starih stotov hmelja v vrednosti 103.7 milijona Kč, dočim je lani znaša; v istem času izvoz 70 586 stotov v vrednosti 1^4.4 milijona Din Največji izvoz je biil v Nemčijo Znašal je 13130 stotov Mami 10.220); pri tem pa odpade pretežni del na tranzitni hmelj (v glavnem jugoslovenski) Nadalje Je češkoslovaška 'zvozila v teb treb mesecih v Avstrijo 7034 stotov (lami 6438). v Franci
od ravnateljstva Osrednjega urada, da poda svoje mišljenje o ustanovitvi takih po* j sebnib krajevnih uradov Za bolniško zavarovanje nameščencev Po daljši razpravi je ravnateljstvo SLJZORja sklenilo naprositi navzočega zastopnika ministra Za socialno politiko, da izposluje v novem finančnem zakonu amandman. ki naj določi, da se namesto dosedanjih privatno—društvenih bolniških Blagajn uredijo blagajue za lava-rovanje privatnih nameščencev kot javne i ustanove, zasnovane po načelu samoupravo. 1 Te blagajne naj bi kot krajevni organi osrednjega urada vršilo zavarovanje privatnih nameščencev za bolezen, nesrečo, onemoglost starost in smrt v zmislu zakona ; o zavarovanju delavcev, toda pod pogojeni. da imajo najmanj 250<) članov ' na svojem področju. Članstvo pri teh blagajnah naj bi bilo odvisno od pristanka zavarovancev. Na* dalje se sklep ravnateljstva glasi, naj se v ta amandinan uvrsti pooblastitev ministru za socialno politiko, da na osnovi drugega odstavka § 21. zakona o zavarovanju delavcev lahko odredi za take blagajne za zavarovanje privatnih nameščencev poleg rednih še posebne višje plačilne razrede, ki Pa ne bi bili obvezni za zavarovanje pri okrožnih uradih. Blagajne za zavarovanje privatnih nameščencev bi lahko osnovale posebne fonde za dajanje večjih podpor nego jc predvideno v zakonu (višje zavarovanj'')-Iz teh fondov bi sc lahko dajale tudi podpore za nezaposlene nameščence, dokler se vprašanje brezposelnostnega zavarovanja «e uredi s posebnim zakonom. Člani bolniške blagajne privatnih nameščencev, ki bi želeli postati člani posebnih fondov za višje za= varovanje, bi morali v ta fond plačevati posebni prispevek v višini do največ 25*'» rednega bolniškega prispevka. Ta dodatni prispevek bi v celoti padel na breme zavarovanega člana, ki bi bil doižan ga vplačati v naprej. V zvezi s tem sklepom je ravnateljstvo sklenilo predložiti ministru za socialno politiko tudi potrebne spremembe statuta v tem smislu.
Ravnateljstvo jc nadalje odobrilo proračun upravnih stroškov SUZORja za leto 1936. dočim je proračune krajevnih organov odobril dan poprej krajevni odbor. Pri sestavi proračuna so bili glede na stanje delavskega zavarovanja reducirani nekateri izdatki, zlasti osebni. Odobreni proračun predvideva za leto 1936. nadaljnjo redukcijo števila uslužbencev, zlasti pri onih krajevnih orga* nih, ki imajo večje število članov na sedežu urada ali ekspozitur in ki zaradi teh povoljnejših okolnosti lažje vršijo zavarovanje. Končno ie ravnateljstvo izpolnilo mesto pomočnika generalnega dircktorja in je bil na to mesto soglasno postavljen dosedanji direktor strokovnega oddelka g. Radovan Matjašič.
Devise
Ljubljana. Amsterdam 2962.16—2976.76, Bernin 1755.22—1769.09, Bruselj 736.80— 741.86, Curih 1421.01—1428.08, London 214.71—216.76, New York 4330.50—4366.81 Pariz 289.34—290.78 Praga 181.49— 182.59
Curih. Beograd 7.02. Pariz 20.37, London 15.21, Newyork 308.25, Bruselj 52 Milan 24.82. Madrid 42.20, Amsterdam 208.70, Berlin 123.80, Dunaj 56.85, Stookho!m 78. 45. Oslo 76.45, Kobenhavn 67.95, Praga 12.77, Varšava 58. 15, Atene 2.90, Bukarešta 2.50.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 362—363, za jan. — marc cZ2 bi., 7% invest 76—78-50. 7% stabiliz. 77—7$, 4% agrarne 43.50 den., 7% Blair 70.75— 71.25, 8% Blair 81— 82> 7% Drž. hip. banka 75—78, 6% begluške 61—61.50. 6% dalm. agrarne 60.50—62; delnice: PAB 237—240. Trboveljska 121— 140, šečerana Osi jel« 135 bi.
Blagovna tržišča
ŽITO
-j- Chicago. l'J. decembra. Začetni tečaji: pšenica: za. dec. 101.75, za maj 98 50, za ju'iij 99.62-5; koruza: za dec. 57.50, za maj 59.50, za julij 61.
-f VVinnipeg, 19. decembra. Začetni tečaji: pšenica: ^a maj 98 875, za juiij 99.375.
-f Novosadska blagovna bona (19
t. m) Zaradi pravoslavnega praznika danes borza ne t>o poslovala.
-j- Ljubljanska borza (19. t. m.) Toa iteuca za žito nespremenjena. Nu>dij0 te (vse franko vagon nakladalna postaja), pšenica: baška 79.80 kg in banatska 78 kg po 166—170; koruza: baška nova, času prime rnouhsa nit idngd.ok rdgovc su primerno suha po 113—115; oves: slavonski po 14-4 50—145; moka baška in banatska Og po 265—275. »2« Po 245—250. >5« po 223—230; C)tr0bi: baški po 110 do 115.
-f Budimpeštanska terminska borza
(19. t, m.) Tendenca prijazna Pšenica: za marc 18.38—18.39, za maj 18.43 — 18.44. koruza: za maj 16 41—16 42.
BOMBAŽ
4- LIverpool. 18 decembra. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za dec. 6 20 (prejfe. nji dan 6.22). za maj 6.13 (6.15).
-f New Ynrk. 18 decembra. Tendenca sta.lna. Zaključni tečaji: za dec. 11.39 (11.45). zj maj 10.98 (10.97)
I
jo &619 stotov, v švedsko 6258 stotov (lani 4600), v Švico 5288 stotov (7615), v USA 5228 stotov (7595) in v Belgijo 5074 stotov (11.716).
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini dolžnika Antona Skoka, posestnika in lastnika parne žage v DomžaJan (Poravnalni upravnik dr. Fra Trampuž, od vetnik v Kamniku; prijava terjatev do 12 januarja, poravnalni nar0k 18 januarja 1936, ob 9. v Kamniku, ponuja 40 odstot.)
= Dobave: Gradbeni odelek dirckcijc državnih železnic v Ljubljan- sprejema do 31. t. m. ponudbe glede dobave 2 kompletnih kontrolnih tračnic 2.000 držajev za krampe in 2.000 držajev za lopate. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 9. januarja ponudbe glede dobav* 4 000 m jeklene vrvi. 550 kg vijakov z maticami, svinčenih cevi. sv-nčene pločevine okovov ja vrata in okna, 14 m usnjenega jermena. 100 slamnjač, 40 rudarskih odej, ameriškega platna in 50 lanemh brisač. Komanda podmorniške flotile v Titvu sprejema do 5. januarja ponudbe za dobavo več e množine bakrenih in medenih cevi in kompletnega kolekturja in do 8 januarja glede dobave posodic za kisline Komanda ptrnorskega arzepala v Titvu sprejema do 9. januarja ponudbe glede dobave dinamo-žice. platnenih cevi. usnja, železnih vijakov, pocinkane železne pločevine, Bergma-novih cevi bakrene žice. električnih žarnic in mavca. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do .13. t. m ponudbe za popravilo raznega perila. Pri ekonomskem odelku gen direkcije državnih železnic v Beogradu se vrši 2. januarja javna ofertna licitacija za dobavo 18.663 raznih polžastih in spiralnih peres za vagone in ''okomotive 3. januarja za dobavo 37 loko motiv sk i h osi m 16. januarja za prodajo 56.570 kg pepe'a bele kovine iz delavnice ■ v Nišu Pri komercialnem odseku vojno-j tehničnega zavoda v Kragujevcu se vrš; j 2. januarja ofertna licitacija za nabavo j 5.000 kg antimona. 3. januarja glede doba-I ve večje množine raznega jekla 11 ja-l nuarje glede dobave samotne opeke, malte in šamotne moke in 13. januarja glede dobave priprav za merjenje pn streljanju.
DANES ob 143 uri
Z. K. D. film
senzacija iz džungle in živalstva
H A N G C
in drugo Sloni, tigri, levi udavi, opice
Sokol
Iz moravsko-šlezijske župe
Delavna moravsko-šlezijska župa na skrajnem severu Moravske ki ima svoj sedež v industrijskem centru te pokrajine v Moravski Ostra vi. je dostavila k izbirnim tekmam za vrsto za olimpijske igre tinli nekaj borcev, ki so se dobro izkazali Prav tako je bi'a župa zastopana tudi na prireditvi v Vršovicah. kjer so sc ocenjevali nastopi za odre in sicer za oddelke članic Župna vrsta je zavzela prvo mesto. Za prihodnje leto pripravlja moravsko-šlezijska župa skupno o tješinsko velik župni zlet 7. in 22. runija Prav tako nameravajo Sokoli prireja^ redne sokolske predstave v moravsko-ostravskem narodnem gledališču.
Župa je pokrenila letos izdajanje žup_ nega lista v obliki časopisa D'>sedai je izhajal kot mesečnik, spremenil pa se bo v prihodnjem letu v polmesečnik kar je znak da se je članstvu radi Mroje oblike in vsebine priljubil. Težak je položaj župe v socialnem pogledu Nič manj kakor 676 bratov in sester trpi zaradi brezposelnosti in le težko jih podpira žunni sccia'ni skl?d Čtens! vo še vedno narašča 1 decembra je bilo 14.412 oseb Med članstvom je več kakor četrtina članic. 4553.
Borze
19. decembra
Na ljubljanski borzi je cJeviza Newyork danes potpuščala in tud London je bil sla-bejši. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi 8.88—8.98. V zagrebškem privatnem kliringu je biS promet v avstrijskih šilingih po 8.95 in v angleških funtih po 246.78, v grških bonih po 30.25, dočim so se španske pezete nudile po 6.75. Nemške kompenzacijske marke so se trgovale Ljubljani po 14.10, v Zagrebu pa po 14.0150.
Na Zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda mirna pri tečaju 362—363 za kašo do prometa pa je prišlo za december po 36? V ostalih vrednotah ni bilo zaključkov.
Občni zbor Sokolskega društva v Lendavi. Preteklo nedeljo je imelo lendavsko sokoLsko društvo redni letni občni zbor. Na zbor sta prispela kot delegata bratske i župe brata Komac in Ogorelec. Iz poročil i funkcionarjev je omeniti zlasti delni župni zlet v Lendavi ko je bil razvilt društveni I prapor, ki ga je podaril lendavskemu So-; kolu Nj. Vel kralj Peter II Novo upravo tvorijo starosta Gonišek šimon, Zavašnik Franc, Pikuš Berta, Boita Alojzij, Horvat Izidor, dr Lipnjak Danilo. Jureš Franc. Miklavčič Slavko in Drozdovič Nikoli Nova uprava ima težko in obenem častno nalogo da izvrši dograditev So-koskega doma kralja Petra Osvoboditelja. Graditev doma je popolnoma zagotovi jenu in se bo z delom takoj z nastopom pomladi žačelo.
Objave
Triumf petja !
Novi šlagerji operne arije
Kiepura
»Ljubljenec
vseh žena"
Božična premiera kina Lnion
Pride!	Pride
Prijava psov. Po razglasu mestnega poglavarstva, ki je nalepljen po mestu, morajo lastniki in rejniki psov (tudi v priključenih okoliških občinah in krajih) pri i p vi ti mestnemu pogI3virstvu brez razlike vse pse. tudi pse čuvaje in mladiče, ki so na ozemlju mestne, občine ljubljanske Prijaviti je treba psevdneh. kakor So navedeni na lepaku ustno in sicer od 9. do 13 ure dopoldne pri mastnem poglavarstvu v Gosposki ul. 15/1 kjer je plačati tudi pasjo znamko Za leto 1936 v Tn^sku 100 Din za vsakega osa Vsakemu ramiirtn'1'ii *e b«- zaračuna'« nrič^ng« r l. febnnripm 1936 pasja taksa v d*'o:nom znesku. Takse oproščeni so le psi čuvaji-
Ze!o se čudro
jtt
starejse perice
ko vidijo bleščeče beio perilo mladih naprednih peric in gospodinj, ki perejo z
Uf C f* cs
ntf/om «
ln je izdelano na podlagi olivnega olia
pokret za Veliko Ljubljano
Ljubljana. 19. decembra
Ljubljanski sadjarji in vrtnarji, organizirani v Sadjarskem m vrtnarskem društvu, ki šteje v dravsk- banovini okrog 200 podružnic, so na sinočnjem občnem zboru pri »Mraku« podal' prav razveseljivo bilanco o svojem letošnjem delovanju in napredku. V Veliki Ljubljani bo 6 podružnic in zato je potrebno, da si med seboj določijo smotren delovni program. Občni zbor je vodil predsednik, nadzornik v pokoju Josin Štrekelj. Iz obširnega tajniškega poročila, ki ga je podal tajnik Gaber, posnemamo prav zadovoljiv? podatke o napredku podmžnice in njenem in:ciativ-nem delu za izboljšanje našega sadja, zelenjave in cvetlic. Po'eg te podružnice je pokazala podružnrca na Barju, ki jo vodi ravnatelj mestne vrtnarije g. A Lap, letos prav lepe uspehe.
V Veliko Ljubljano prinade vel;k del kmetskega ljudstva, zato bo nujno treba njih sadjarstvo in vrtnarstvo prilagoditi mestnim potrebam Kakor ima nodežeHe kmetijske odbore pri posameznih srezih, tako je umestno da se pri mestni občini ustanovi vrtnarski odbor. Prav primerno bi bilo. da b; mestna občina uvedla pouk o serv«ranju sadia v javnih in drugih lokalih. Odbornik Avgust Ložar vrtnar v Trnovem. je 6proži] akcijo za nob'i«nje van-dalizma no mestnih napadih Po šolah naj bi se uvedel dan za zaščito prirode da 6e šolska dec« pouči o pomenu nasadov in njihovi zaščiti. Iz »Kluba dali j« se ie sedaj ustanovil »Klub ljubiteliev cvet'ic«. Odbor ie dalie sklenil najboliši izbor zelenjave za Lit?bliano. Prav rentabilen in vzoren je nasad šnargliev O^lbor je podnirai škropljenje sadnega drevja in ie vse pokrenil, da se obvarujemo pred najne-varneišim škodljivcem <a?dja. pred ušjr> San Jose Od_ bor je priredil strokovne tečaje nad 15 predavani in I. pomo'oško razstavo ve-leseimu. Tečaj? in predavanja je ob;skalo do 4O00 oseb Po poročilu b'flgajnika se je razvila kratka stvarna debata.
Nadzornik Humek jc v imenu osre^n^e-ga odbora pozdravi' ob^i zbor in poudaril da ie liubHan^ka podružnica lahko vzor vsem drugim V priznan ie zaVug ie b'1 izvoljen star odbor Na novo sta vstopila vani banovinsk' referenr mž Josip Skubic in za preg^n^Va g Zelenik.
Filatelisti, pozor!
Do konca meseca še lahko naročite izredno lepo izdelano serijo znamk, ki jih je izdala turška vlada ob kongresu Internacionalne feministične alijamse v aprulu tesa leta Emisija ima tri serije Prva ima 7 anamk in stane švic. frank. 1.50; druga iimfl 12 znamk in stane šv. fr. 5.80; tretja (kompletna) ima 15 znamk to stane 15 šv. fr. Poštnina se računa posebej
Izdaja obsega samo 100.000 kompletnih serij in bodo neprodane znamke po sklepu turške narodne skupščine koncem leta sežgane, matrice pa uničene.
Emisija je svojevrstna in izreden dogodek v zgodovini filatelije. Prvič se je namreč zgodilo, da je država izdala v čast in priiznanje ženskega deLa na znanstvenem in humanitarnem polju. Na znamkah vidimo Kemala Atatiirka, ki je osvobodil tur. šk0 ženo, kot predsednika republike, v kateri 6e je vršil ženski kongres, gospo Chapman Catt, ustanoviteljico feministične alianse, čije član je naš ženski pokret. DaJje so na znamkah slike šestih žen, ki So bile nagrajene z Noblovo nagrado: Cu-rie-jevo (inanost), Grazio Deledo. Selmo Lagerlof in Sigrid Undset (literatura). Jane Addams in Berto Suttner (mir). Pet znamk nosi slike simbolov raznovrstnih ženskih Poklicev in predstavljajo kmetico, učiteljico, strojepisko, letaJko in polici-etko ter tri volilke ob volilni žari. Na eni znamki je palača YiWiz v Istan-budu, v kateri so se vršile seje kongresa, in končno znamka, ki kaže znak internacionalne feministične aliamse.
Znamke ee naročajo na naslov: AHian-ce Internationale pour le Suffrage femi. nin 4. pdace d« Molard, Genčve. Suisse.
Smrt v gozdu
Lendava, 18. decembra.
V gozdu, nazvanem Meka v Gornji Bistrici, se ie Pri sekanju drevja zgodila smrtna nesreča. Brata žaliga iz črensov-cev sta podirala drevje. Podsekala sta hrast, ki pa je ob visel na drevju {(o sta ga nato hotela razžagati na dvoje, da bi ga spravila na tla, se je drevo sprostilo ovir, podilo na tla in pritisnilo na zemjo tudi Matjaša Žaliga, ki je takoj todiihnil Nesreča je zbudila mnogo sočutja v vsej okolici.
Velika tatvina v Orient Ekspresu !
Ljubavna pustolovščina elegantne potnice in sprevodnika ! Vse to ob sladkih zvokih Robert Stolzove muzike v filmu
Riviera—Ekspres
Abenteuer im Stidexpress Charlotte Susa - Kari Diehl R. A. Roberts
DANES premiera ob 16., 19.15 in 21.15 uri.
KINO SLOGA
Telefon 27—30. Ljubljanski Dvor.
Nova žrtev tihotapstva iz Madžarske
Lendava, 18. decembra Na meji je spet padla žrtev tihotapstva. V Murski šumi ob madiareki meji kakih 600 m na našem ozemlju v občini Pinica so graničar ji opazili okrog polnoči dva moža, ki sta prihajala iz Madžarske, noseč na hrbtu tovore. Ker ®e moža nista ustavila na pozive, marveč sta se pognala v beg sta graničarja začela streljati Stresa zadeli enega, ki je padel, dočim se x •drugi, videč, da ne more uteči, predaj.
Drugo jutro je šla na kraj dogodka ko misija in je ugotovila, da sta bila to Za-diravec Franjo in Kerovec Ivan, poljska delavca iz Podturna v Me-^murju Kero vee je bil uWt. dočim je b« Zadravec pre dan oblastvoro v nadaJjne postopanje TI hotapc« sta r-rmesla	vrPČn
žarskeg« tobaka okrog 35 kg, ki 6ta ga pri begu odvrgla.
Nase gledališče
DRAMA
Petek 20.: Zaprto.
Sobota 21.: Frak ali Od krojačka do ministra. C.
Življenje ▼ dobi Ludovika XIV., ki ga
imenuje zgodovina »Soinčnega kralja«, nam prikazuje drama »Moličrec. katere premiera bo za božični dan zvečer Za to delo našega dramskega repertoarja se vrše velike priprave. V delu nastopi ves moški an* sambel. Naslovno vlogo pisatelja Moliera igra g. Levar, ki bo imel v tej vlogi zopet priliko pokazati vso svojo igralsko stvari-teljsko moč Soinčnega kralja Ludovika XIV. to predstavljal g. Jerman, Armando ga. Severjeva Maedleino ga. Nablocka. Delo režira g. režiser Kreft.
OPERA
Petek 20.: Zaprto.
Sobota 21. Salome Premiera. Izven.
»Salome« slavno operno delo Richarda Straussa bo v letošnjem repertoarju. Naslovno vloeo poje ga Zlata Ojungjenac. Delo študira kapelnik Stritof Premiera bo v «oboto 21 t. m Za božične praznike dofc4-mo novo opereto in sicer >Oj ta prešmentani erad«
V božičnih praznikih b0mo imeli novo premiero Vprizorila se bo prvič na našem odru opereta »Prešmentani grad«. Študirata io kapelnik Neffat in režiser Golo vi"
Mariborsko gledališče« Petek 20. Zaprto Sobota 21.: Vest. Premiera. B.
Abesinci so na frontah v sredini v defenzivi, napadajo pa italijansko vojsko na krilih
Razorstiteo abesinskih armad
Španija Ima novo vlado
ALI ŽE VESTE...
da so pro&luLemu kralju chicaškega podzemlja, ki se ta čas na kaznilniškem otoku Ailoantraiz pre<J Sa® Frančiškom Pokori za svoje grehe, dostavili račun, po katerem bi moral diavčnl oblasti plačati IIO.OOO dolarjev za nezakonito prodajo alkohola, in da tudi davčna oblast sama ne ve povedati, kako ho mogel mož to vsoto plačati ?
da je 1031etna angleška papiga >Cocky* pred kratkim izlegla jajce in Se izkazala proti vsem dosedanjim naiziranjem . za samico in 6o jo Potem prekrstili v »Hen-rieto«
da prodajajo v Liverpohi ta čas kot najnovejše adravilo rab jo in akvarijsko vodo. ki iima baje v sebi neke zdravilne ribje tekočine?
Okostje v kopalnici
Policijska oblast v AkLrimghamu na An_ gleškem se bavi s skrivnostno zadevo. V neki temošnji vili je nastal ogeni. Preden so dospeli gasilci, ie bila vsa zgradba v plamenih. Edino stanovalko v tej hiši. neko starko po imenu Salisburv so spravili s težkimi opeklinami v bolnišnico, kjer je kmalu potem umrla.
Ko so pospravljali na pogorišču so našli v kopalnici žensko okostje. Policija misli, da gre za telesne ostanke sestre hišne lastnice. Živeli sta skupaj, toda Salisbury-jeva je nekega dne izjavila, da ji je sestra težko obolela in je zanjo vodila tudi vso korespondenco. Bržkone pa je takrat umrla Na kakšen način, tega ne bodo po vsej priliki nikoli zvedeli. Veliko pozornost je zbudilo dejstvo, da so našli v hiši velike zaloge papirja, ki je bil prepojen s petrolejem.
Zaklad v granati
V Hagenauu na Alzaškem je našel neki hišni lastnik pri popravljanju svoje hišni v zadovju skrit granatni tulec, ki je bil do vrha napota jem z zlatniki. Najdba predstavlja vrednost 200.090 frankov.
Prostovoljci se vkrcavajo za Afriko
Kabinet Portela Valladaresana svoji prvi seji ministrskega sveta, ki je bila
v nedeljo v Madridu
Medved premaga! leva
Dvoboj v medvedji kletki — Kralj puščave premagan
V mestecu Herneju v Nemčiji imajo majhen živalski vrt, ki razkazuje kot največjo posebnost rjavega medveda in leva. živali prhi vata v večji skupni kletki, sta pa medsebojno oddaljeni z mrežno steno Nikoli nista pokazali kakšnega znaka, da se ne moreta trpeti.
Te dni se je pa zgodilo, da je medived plezal po mreži in se obesil na dtvigalna vratca, ki vežejo oba oddelka- Vratca so se odprla. Tedajci je planil lev, ki je ležal dotlej brezbrižno v svojem prostoru, v sosedov oddelek. Vrgel se je na medveda in ga strgal z mreže. Zdaj je tuidii kosmatinec zgubil svoji mir in začel preizkušati svoje kremplje nad nepovabljenim gostom.
Nastal je srdit boj, v katerem &e je kmalu izkazalo, da ima med<ved debelejšo kožo in nevarnejše kremplje, kajti zdelal je >kralja živali« z nekoliko udarci šape tako, da je obležal za boj nesposoben v k0tu. Pritekel je še čuvaj, ki je hotel z železnem drogom preprečiti , da bi se živali še dalje klali. Ni kazalo, da bo to imelo kakšen uspeh, pa se je osrčil čuvajev sin in je stopil v kletko, kjer se mu je s hlad. nokrvno zvijačo posrečilo, da je avabil medveda v levov oddelek ter za njim zaprl vratca. Lev, ki je sedaj ostal v medvedovem oddelku, je bil tako zbit in poparjeu, da ni napravil nobenega p0skusa, da bi s« lotiil pogumnega mladeniča.
živel zadnja leta zaradi študija v samoti na zapadni obali škotske na otoku Go-metri. Ekspedicije se bo udeležil tudi priznani F. S. Smythe, ki se je udeležil četrte odprave na Himalajo ter je dosegel višino 8565 m. Tudi E. E. Shiptan, ki je prav tako že štirikrat plezal na hrbet himalajskega masiva, bo med njimi. Nadaljni član ekspedicije je Wyn Harris, ki je 1. 1929 dosegel vrh Kenye v Afriki. Poleg imeno. varnih bodo tvorili ekspedicijo še drugi izkušeni hriboiazoi. med njima posebno takšni, ki dobro poznajo azijske razmere in govorijo nepalska in tibetska narečja. Zadnja angleška ekspedicija na Mount Everest 1. 1933 se je končala z neuspehom zaradi slabega vremena. Nova odprava upa, da bo zdaj imela več sreče. -
AnglesKi zunanji minister Hoare je odstopil, ker se londonska vlada ni strinjala s pariškimi predlogi za likvidacijo afriške vojne. Praktično to pomeni, da je doživel tudi Laval v očeh angleške javnosti hud polom
Odprava himalajskih
veteranov
Nov angleški naskok na Mount Everest
United Press poroča iz Londona, da pripravljajo Angleži v bližnjem času nov naskok na Mount Everest. Odprava, ki bo ■tvegala nevarni poskus, sestoji iz samih preizkušenih hribolazcev, »veteranov« azijskega hribovja. Vodil jo bo sloviti Hughe Ruttledge, ki se je izkazal že 1. 1933. Spremljalo ga bo dvanajst Angležev. Vodja ekspediicije je, preden se je odločil za svoje spremstvo, vsakega člana bodoče ■odprave natančno proučil, in to v pogledu .znanja in telesne odpornosti.
Ruttledge sam je star 51 let in je pre-
Brzi vlak se je Iztiril
Nesreča pri Baranovicah — Strojevodja mrtev, 20 oseb
ranjenih
Kako nastane
zemljevid
Terenske razmere, pomanjkanje uporab, nih cest in potov ter skoro popolno nedo-stajanje primernih prometnih sredstev so bili glavni vzrok^ da se je razvrstitev abesinskih čet izvršila šele v zadnjem času.
Vedeti je treba, da je prestolnica Addis Abeba oddaljena od eriitrejsko-abesinske meje 700 km. Res je, da ni bila vsa vojska poslana iz prestolnice na severno bojišče in da je bila večina vojakov na tej fronti zbrana iz prebivalstva tamkajšnjih rodov, da pa jih je mogel organizirati in jim dati primerne vocfrtelje, je moral neguš poslati znatno število ljudi iz svoje okolice iin večje oddelke svoje stalne vojske. Za to, več deset tisočev broječo vojsko, pa je pomenil pohod proti eritrejski meji isto oddaljenost kakor pot od Beograda na Koroško.
. Kakor sodijo, je na severni abesinski fronti zdaj zbranih 200.000 Abesincev. Glavne šile te vojske so razvrščene v širokem pasu 60 do 70 km zračne črte južno od Makale na obeh straneh velike karavanske oeste Makala—Addis Abeba. Poveljujeta jim ras Mulugeta in ras Kasa. Na Zapad je bilo poslanih 30.000 mož pod poveljstvom rasa Ajalu, ki se nahaja v pokrajini severno od Gondarja .Ta leva stranska skupina predstavlja od početka sovražnosti stalno nevarnost za desno italijansko krilo, če bi ta vojska začela prodirati proti severu, kjer bi ne bilo nobenih italijanskih čet, hi mogla operirati proti
najobčutljivejši točki italijanske fronte, proti zapadnemu delu eritrejske meje.
Tesno ob zapadnem robu Danakilske puščave stoji zelo <Mavna in energična desna abesinska stranska kolona ki predstavlja pod spretnim vodstvom rasa Kase stalno nevarnost za italijansko vzhodno krilo.
Abeseinske čete ki stoje nasproti vojski generala Grazianija na somalskem bojišču cenija na 100 mož. Na tej fronti se borita dve skupini abesinskega vojaštva. Prvi poveljuje ras Nasibu na področju pri Daga-burju približno 200 km zračne črte vzhodno od Hararja. Ta je potisnila močne oddelke že do SasabaDe.
Druga skupina pod poveljstvom rasa Deste prodira že nekaj časa stalno proti jugovzhodu med strugama zgornje Džube in gornjega teka reke šebeli. Nedavna bitka pri Lama šilindi je bil boj med predstražami te abesinske vojske in kolono ki jo je general Graziani pas' a,l tja v ogenj. Jasno je da mora sicer počasno, toda vztrajno prodiranje vojske rasa De. ste, ki je med drugim tudi zet abesinskega cesarja, general Graziani v polni meri vpoštevati pri vseh svojih operacijah.
Najboljši zaveznik rasa Deste in rasa Nasibuja je pogosto deževje, ki onemogoča skoro vsakršno gibanje italijanskih motoriziranih oddelkov. Ko je n. pr .po zasedbi Makale bivši italijanski glavni poveljnik de Bono pozval generala Graziani-
ja, naj podn-zame energičen sunek preko Goraheje v severno.zapadni smeri, so italijanske kolone izgubile celo vrsto tankov in oklopnih avtomobilov, ki so obtičali v razmehčanem ozemlju. Tudi več drugih motornih vozil, ki so jih poslali na pomoč, se ni vrnilo in so jih Italijani morali pustiti na mestu.
Poleg sil, na bojišču, se zbirajo v bližnji in daljnji okoilici abesinske prestolnice mnogoštevilne vojaške rezerve. Bojevnike, ki prihajajo v Addis Abebo zlasti z juga, opremljajo v prestolnici, ki je spremenjena v ogromno boja ško taborišče. Abesinci dobe tam obleko, orožje in municijo. Na ta način more neguš vedno iznova pošiljati ojačenja na severno in somalsko boji. šče. število v Addis Abebi zbrane rezerve cenijo na približno 150.000 mož.
Po trenutnem položaju na frontah se more sklepati o nadaljnjih bojih. Abesinci bodo. kakor se zdi, na južni strani Makale trdovratno branili svoje postojanke. Napadali bodo le z zapadnega roba Danakilske puščave ter iz gondarake pokrajine obe krili severne italijanske vojske z namenom. da bi presekali zveze med italijansko fronto in zaledjem. Iz položaja na so. malskem bojišču sklepajo, da bodo Abesinci južno od Hararjo in Džidžige ostali v gibljivi ofenzivi, napade pa bodo izvrševali v smeri proti jugozapadnemu delu Somalije iz puščave med rekama Džubo in Šebeli.
Brzemu vlaku Praga-Dunaj se je primerila v torek ob 20. uri 38 minut pri uvozu na postajo Baranovice nesreča. Ko je vozil čez kretnico, se je lokomotiva zaradi prenagle vožnje nagnila na desno stran in se iztirila. Potegnila je za seboj službeni voz in nekaj prvih vagonov. Pod lokoinoti« vo je obležal strojevodja mrtev, dva kurjača pa sta se rešila s skokom. Kakšnih dvajset potnikov je bilo lažje ranjenih.
Iz Brna in Breclave so takoj poslali v Baranovice pomožne vlake s sanitetnim osob-jem. Progo, kjer se je primerila nesreča, so morali za osemnajst ur zapreti za pro= met. Brzi vlaiki so vozili po ovinku, na oseb« nih vlakih pa se je vršil promet s prestopanjem.
Lokomotiva se je potem, ko se je iztirila, vlekla še kakšnih sedemdeset metrov naprej, šele potem se je prekucnila. Trije prvi potniški vozovi so bili poškodovani zaradi sunkov, jedilni voz, ki je bil kot če« trti uvrščen za njimi, je ostal na tračnicah.
Strojevodjo ponesrečenega brzega vlaka so potegnili mrtvega izpod lokomotive. Piše se Vencel Stejskal, je bil oženj en in ima otroke. Nesrečnika je zasul žareč premog, v katerem je zgorel pri živem telesu. Truplo je dobilo tudi hude opekline, kajti pri nesreči je bruhnil krop iz kotla daleč na-
zaj. Nesreča se je, kakor rečeno, primeri« la zaradi prehitre vožnje. Strojevodja ni dovolj zavrl vlaka, ko je brzel oez stranski tir. Lokomotiva se je zaradi tega zamajala in iztirila in katastrofa je bila tu.
Coogan se je zaročil
Če vzameš zemljepisno karto v roke, gotovo ne misliš nikoli na to, koliko truda in tudi nevarnosti je bilo treba, da je nastala. Zanimivo je v tem pogledu pripovedovanje angleškega polkovnika Mc Mahona, ki so mu poverili izdelavo nove karte jugovzhodnega Afganistana.
Kartografski posnetki na licu mesta so zahtevali dve in polletnega trdega dela. V neprehodnih ozemljih je bilo treba vedno j znova iskati »poti«, za vsakim hribom, ki so ga preplezali, da bi z njega napravili točne posnetke, so prežale neznane nevarnosti. Ekspedicija ni bila nikoli varna pred zvermi in roparji.
Strašno je med člani ekspedicije gospodarilo tudi podnebje. Temperature so nihale med tropsko vročino in polarnim mrazom. Nekateri člani ekspedicije so umrli zavoljo vročine, drugi zavoljo mraza. Nemajhno je bilo tudi število tistih, ki so umrli zavoljo žeje in izčrpanosti. Izgube med tovornimi živalmi so bile naravnost katastrofalne — poginilo je nič manj nego 4900 velblodov in 117 konj zaradi naporov in epidemij. Da so bile po vsem tem tudi denarne žrtve ogromne, si lahko mislimo sami.
Jackie Coogan, ki je zaslovel s svojimi otroškimi vlogami v filmu, se je pred krat« ki m zaročil, s filmsko igralko Toby Win-g o v o, ki je na glasu ene najmikavnejših hollywoodskih lepotic.
ANEKDOTA
Na dvoru Katarine Medicejske je bila gospodična de Vitizova ena najlepših in najduhovitejših dam. Nu, svoje lepote ni skrivala in je bila dovolj širokogrudna v moralnih zadevah. V starosti pa je postala pobožna, okrog štiridesetega leta se je poskusila kot pesnica in je napisala epos »Magdalena«. Po nekem svojem prijatelju je poslala pesnitev kardinalu de Perromu s prošnjo, naj pove svoje mnenje. Ta je dejal: Reci ji, da je prvo polovico Magda-leninega življenja opisala izvrstno, resnično in popolnoma iz svoje notranjosti«.
Kolonialne „balile" v Afriki
V celici smrti
Državni tožilec iz New Jerseja je podpisal sodni spis. ki se nanaša na usmrtitev Bruna Riharda Hauptmanna. Mož je bil zaradi ugrabljenja in usnirčenja Lindber-ghovega prvorojenca obsojen na smrt. Ju-stifikacija se bo izvršila v prvi polovici prihodnjega leta in sicer tisti teden, v katerem bo datum 18.
Obsojenec se nahaja zdaj v trentonski jet-nišnici, in sicer v celici smrti. Ta celica leži samo nekaj metrov od električnega stola, kamor bodo posadili morilca ter mu potisnili na glavo strašno kapo. Noč in dan stražita Hauptmanna dva paznika in noč in dan gori v celici smrti elektrika, da je paznikom vidna vsaka kretnja zločinca. Hauptmann se seveda trdovratno brani umreti. V zadnjem času je zopet poslal guvernerju države New Jersey pismo, v kate« rem trdi. da je bil obsojen za dejanje, ki ga ni izvršil.
Italija je po vzorcu svojih balil organizirala tudi sinove Askarov v Eritreji. Stvorila je iz njih vojaško disciplinirane oddelke, ki pozdravljajo z rimskim
pozdravom
Izvajal je posledice >
v Krča vanje divizije Tevere v Neaplju. Ta divizija je sestavljena iz samih prostovoljcev italijanske vojske, ki so se zaradi abesinske vojne vrnili iz inozemstva
v domovino
VSAK DAN ENA
Perzijski princ — boksarski prvak
Mlajši sin perzijskega šaha, pninc Ha. mid Kadgar, je ta čas gojenec mornariške akademije v Londonu. Staži na šolski ladji »Worcesterc in ga zelo upoštevajo zavoljo vestnosti, s katero opravlja svoje delo. Tudi med tovariši je zelo priljubljen. Z nj-iimi se udeležuje vseh športnih prireditev. Njegov najljubši šport je boksanje ln je že večkrat dokazal, da mu je kos. Pred kratkim se je vršilo boksanje za naslov mojstra med posadko »Worcestra«. Princ^ ki se je te prireditve tudi udeležil, je zmagal po vseh pravilih in &o mu podelili naslov boksarskega prvaka. S tem ia-slovom je tem bolj zadovoljen, ker gre ves na račun njegovega znanja ki ne njegovega položaja.
Kozel (svojemu tovarišu): »Nikar se ne zaletavaj s takšno silo, saj vidiš, da imava že oba dovolj!«
<»Everyt>odys weekiy«).
Kulturni pregled
Pro!. dr. Kidrič o Prešernu in njegovi dobi
V ponedeljek je bil na ljudski univerzi v Dvorani delavske zbornice redko drago cen večer. Univ proi dr. France Kidrič najgloblji poznavalec našega največjega pe« snika. je iz svoje obsežne, izčrpne mono--gralije ki jo pripravlja za Tiskovno zadru go in ki v kratkem izide, povzel nekaj najbolj zanimivih poglavij, da prikaže Fran četa Prešerna kot pesnika in človeka in oriše dobo in ljudi, ki je z njimi delal in živel. Dvorana je biia polna do zadnjega kotička, kar priča, da imata Prešeren in njegov sodobni raziskovalec zmerom dovolj številno družino prijateljev in spoštovalcev. V naslednjem nekaj značilnih odlomkov, ki dajejo jasno slutiti snovno, idejno in kritično dograjenost predavateljevega dela
Prešeren je v slovenski literarni in kul« turni zgodovini pritegnil za Trubarjem največ raziskovalcev. Govoriti se da o prešer-nologiji. ki jo tvori dolga vrsta doneskov, razmetanih po domačih in tujih publikacijah Ce bi zl rali vse. kar se je o Prešernu doslej napisalo, bi napolnili veliko knjižs no omaro, kajti pisalo je več sto ljudi, a žtevilo člankov je še mnogo višje Nekate-s4 prešernoslovci so dobršen del svojih pisateljskih sil posvetili Prešernu' Levstik. Leveč, Luka Pintar, dr. Žigon, dr. Puntar. Toliko pozornost vzbuja le zelo učinkovit kulturen pokret ali pa izredna pesniška genialnost. Res imata tako obsežno literaturo le dva Slovenca. Primož 'trubar ki je prilagodil versko ideologijo protestantov književnim potrebam slovenske cerkve, in Prešeren, ki je napisal Slovencem prvo le« gitimacijo za sodelovanje na tekmovališču literarne republike.
Izmed momentov, ki so pozneje vplivali na oblikovanje Prešernove osebnosti, je nekaj mnogo pomembnejših, kakor so lih smatrali starejši prešernoslovci. Tako je pesnik v domači hiši ponosnih gorenjskih kmetov rasel ob pogojih, ki ustvarjajo razvajenega in samozavestnega otroka, a razvajali so ga tudi strici-duhovniki. Šest du« hovnikov je bilo v njegovem ožjem soTod-stvu, a izpričani so Prešerni tudi v Vrti že od 16. stoletja dalje. France ni doraščal v dečka in mladeniča v takih razmerah, da bi bil mogel opaziti vso težo, ki je tičala v fevdalnem družabnem redu za kmeta — tlačana, in da bi bila srkala njegova zavest to sovraštvo do tega reda. kakor jo je črpala velika večina kmečkih otrok. Zdi ie, da so Ribiči tlako v begunjski graščini, pod katero so spadali, odkupovali z denar« jem Sporočilo, da so pri Ribičevih imeli >kmetiško košto vselej dobro« in da jim >kruha ni manjkalo nikoli«, namiguje od^-no, da je rasel France v hiši imovitega in ponosnega kmetiškega veljaka, ki si je smel kaj privoščiti.
Ti momenti v mladosti so osnova, da je Prešeren pozneje na udarce usode često reagiral z večjim pesimizmom, nego je bilo upravičeno.
Mnogo črnila se je že porabilo za osvetljavo Prešernovega razmerja do ilirizma in do Vraza, torei do tendenc, da Slovenci opustijo svoj literarni jezik ter sprejmemo srbskohrvatskega. Ni mogoče soglašati s tistimi. ki presojajo Vrazov korak še danes samo pod vidikom uskoštva, kakor ga je označil Prešeren. Ta korak je bil pošteno, dasi napačno mišljen, sloni na globokem socialnem in kulturnem ozadiu ter je imel za Slovence, kar se tiče poglobitve in razširitve preporodne akcije, tudi dobre posledice. Na drugi strani pa tudi tisti nimajo prav. ki proglašajo Vraza za naš vzor. To Vraz Slovencem ne mora biti, kakor nobenemu narodu, ki živi in hoče živeti svoje kulturno življenje, ne more biti vzor sin, ki je zapustil domačo njivo.
Do najnovejšega časa je razdvajalo Slo« vence vprašanje o pravilnem Prešernovem odnosu do vere staršev: vprašanje, ali je verjeti poročilom, po katerih bi bil v verskih stvareh vsaj zelo indiferenten, ali pesnitvam, kot je »Krst«, ki bi utegnil prepričati vsaj za neko dobo tudi za drugačno stališče. V najnovejšem času prevladuje mnenje, da utegne biti ta spor nepotreben, ker rabi pesnik tudi snovi in simbole iz religioznega območja kot poetična sredstva, da ponazori svojo resignacijo in odpoved.
L. M.
II.
Predavanje, ki ga je imel univ. prof. dr. Kidrič v torek v Ljubljanskem klubu, je bilo bistvena izpopolnitev ponedeljskih izvajanj. Obravnavalo je ozadje Prešernove življenjepisne slike: okolje, v katerem je pesnik živel kot 28 letni mož, socialne razmere, ki je od njih v nemali meri zavise-la njegova osebna usoda in ki jih odražajo tudi Prešernove poezije. Torkovo predavanje dr. Kidriča je bilo nekak idealni prerez Ljubljane v letu 182S : majhnega mesta z njegovimi cerkvami, uradi in zalbavi« šei; njegovo družbo, v kateri je še živelo hierarhično pojmovanje 18. stoletja, dasi so nove gospodarske razmere vedno bolj iz-podkopavale ostanke fevdalizma. Ljubljana
z bogatim trgovstvom in slabo plačanim uradništvom; L)ubljaue z njeno nemško navlako. pod katero sta se skrivala ali koz-iuupolitska ravnodušnost ali v navadah in aslužnosti otrple nezavednost Tedanje gostilne. bidermeierski stil v modi ureditvi -tanovanj in sploh način življenja zanima« aja in navade tedaniih Ljubljančanov — vse to in še mnogo drugega je zaživelo pred poslušalci in poglobilo pogled v Prešernovo dobo. Sredi te tipično »notrjnieavstrijske« provincialnosti ie deloval krog preporoai-teljev in iz njega ie vzplamenel Prešernov pesniški genij. Predavanje, ki ga je čital pref. dr Kidrič v Ljubljanskem klubu, je posebno poglavje velike monografije, ki izide kmalu v obsežnem zvezku monumen-talne izdaje Prešernovega dela (Tiskovna zadruga) Predavatelj je s tem odlomkom iz svoje študije pokazal da bo njegova monografija še prekosila pričakovanja števil« nih naročnikov nove definitivne izdaje Prešerna.
V podobnem smislu se mu je zahvalil klubov predsednik dr Fran VVindischer, ki je navezal na predavanja tudi nekaj primerjav med razmerami pred dobrimi sto leti in sedaj — primerjav ki so se vsiljevale same po sebi Predavanje je bilo dobro obiskano, med drugimi odličnimi čla« ni in gosti je bil navzoč tudi češkoslovaški konzul Minovsky.	—o.
Mrahov „Lincoln" v Pragi
O Mrakovi drami »Lincoln« je najprej pisal pri nas — in sicer v kulturnem pregle« du »Jutra« — g. Janez Rožencvet. Letos se je za to delo zelo toplo zavzel srbski književnik g. Miloš Crnjanski, ki je večidel te drame tiskal v srbskem prevodu v svojem literarnem tedniku »Ideje« Na pobudo g. Crnjanskega je beograjski literarni kritik g. Dragan Aleksič proučil delo mladega slovenskega književnika in 8. januarja t. 1. napisal o Mraku in njegovem delu zelo izčrpen članek v beograjski dnevnik »Vreme« G. Aleksič je med drugim karakteriziral Mrakovo delo s sledečim: »Ivan Mrak je Lincolna orisal tako. kakor ga zmore samo naš človek, kateremu je blizu podoba idealnega demokrata in pesnika v isti mah Dra« ma? Abraham Lincoln« opisuje jasno, brez odvečnih komplikacij zgodovinskega materiala, v atmosferi psiholoških objasnitev večnega vidika, vodstvo Amerike za časa meščanske vojne. Lincoln, general Grant, senator Douglas, Lincolnova in Douglasova žena _ to so osebnosti ki tvorijo atmosfero
drame. Ivan Mrak si je upal iz naše perspektive bolj s psihološko kakor s historično dokumentacijo orisati najusodnejši moment Zedinjenih držav Daleč bi nas vodilo, če bi izčrpno govorili o tej drami Mogli bi povedati le mnogo lepega in morda kakšen nasvet človeku ki še ni videl svojega dram« skega dela na gledališkem odru. Vendar taka kot je. je ta drama v primeri z mnogimi današnjimi — izredna«.
Tako misli o delu našega mladega dramatika srbski gledališki kritik. Tako misli g. Miloš Crnjanski. In v najkrajšem bo premiera Mrakove drame v Pragi.
G. Otto Minarik, naš dobri znanec, je prevod pisca teh vrstic navdušeno sprejel in je to gotovo črvi primer, da naš dramatik do« življa krst svoje drame v tujini. Josip Borko.
Zapiski
Beograjska »Javnost« je priobčila v zadnjih dveh številkah več zanimivih člankov, izmed katerih posebej opozarjamo na izvajanja Vasilja Popovima »Za posve^enu demo« kratiju«, Hinke Sirovatka »Politička derno-kratija i privredne i socialne reforme«, dr. V. Novaka »Poslednji hrvatski kardinal u očima Štrosmajera i Račkog«, Jos. Škaviča 3-0brazovanje učitelja« in na številne glose in beležke, ki dajejo tej reviji posebno aktualnost in udarnost. Nje urednik in izdajatelj je Niko Bartulovič.
Pesmi in povesti iz dobe prve in druge Karadjordjeve vstaje je objavila v mladin« skem izboru z naslovom »Ustanak« znana beograjska mladinska biblioteka »Zlatna knjiga«.
Konjovičeva »Koštana« v Pragi. Praško Narodno gledališče je te dni uprizorilo z lepim uspehom jugoslovansko opero Petra Konjoviča »Koštano«. ki jo dobro pozna tu« di ljubljansko gledališko občinstvo. Pri premieri je bil navzoč skladatelj, v katerem so mnogi praški glasbeniki pozdravili svojega nekdanjega tovariša na praškem kon-servatoriju. Konjovič je poleg tega študiral na Karlovi univerzi filozofijo in estetiko. Uprizoritev >Koštane« pomeni velik uspeh jugoslovanske glasbe v Pragi.
»Novi prevodi iz jugoslovanske literature.« V daljši beležki pod tem naslovom ocenjuje dr. R. Habrina v »Lid. Novinah« z dne 16. t. m. Nezbodov izbor in prevod Dučičevih pesmj in Horsakov prevod Me-
škove drame »Henrik, gobav' vitez«. O prvi knjižici sodi češki kritik da je že po obsegu preneznatna za Duč;čevo pesniško delo ki bi bilo vredno večjega izbora, poleg tega tudi prevod ne ustreza O Meško. vi drami pravi da po prevodih romana »Na Poljani« in novel »Ob tihih večerih« ni ravno srečno izbrana za prevod v če-ščino ker niso prepričevalni ne njeni ka_ rakterji ne psiholog ja. o dramatski akciji pa pri Msšku spioh n besede
O F %
P^a skakalnica v Planici dograjen?
Jt-rei.ekii teden je oila v Plan/ci dograjena prva skakalnica za skakalno šolo. Kakor znano je kljub snegu delo v polnem obratu in je sedaj zaposlenih 100 delavcev pri gradnji vseh skakalnic. Dograjena skakalnica je bila zgrajena na novo in bo dopuščala sko&e do 25 m. V teku tega tedna bo končana srednja skakalnica za 65 m ki je že skoro gotova. Takoj na to bosta oba skakalnici pripravljeni za skoke, nametan in steptan bo sneg, tako da se bosta 0 božiču lahko uporabljali. Na veliki skakalnici je treba predelati ca 3000 ma zemlje in napraviti nov most. Ta skakalnica bo uporabljena za tekme, zato se mora temu primerno izgraditi. Napravljen bo stolp za sodnike in stolp za novinarje in fotografe. Doskok skakalnice bo razširjen za 6 m, iztek pa gladko spiani-ran. Tudi ta skakalnica je v delu ter je pripravilo stavbno podjetje Ivan Bricelj, ki jo gradi,' za pospešitev dograditve kompresor na lice mesta ter položilo tračnice, da z vagončki hitreje odvaža materijal. Kakor znano bo velika skakalnica pripravljena za skoke nekoiiko preko 100 m.
Trener za smuško skakalno šolo. Za
smuško skakalno šolo v Planici je določen s strani norveške smučke zveze Hen-ry Oedegaard, član znanega kiuiba skakalcev »Bjart« poleg Osla Trener prispe v Planico okoli božiča ter ostane tam do srede marca.
Medklubsko tekmo v teku na 15 km pri. redi na Štefanovo 25. t. m. smučarski klmb Jezersko, Start ob 15. pri gost, Kanonir na Spoi Jezerskem. Upravičenost udeležbe imajo vsi pri JZSS verificirani smučar, ji. Prijaviti 6e je pismeno do 25, t. m. srn. k. J. ali pa Pol are pred startom. žrebanje ob istem 6asu. Prijavnina 10.— Dim. prvi trije plasirani prejmejo lepe plakete. Au-tobus iz Kranja ob 13. zvečer retouir vožnja.
Službeno iz LNp. Drevi ob 20.30 seja upravnega odbora v podsavezsni pisarni.
LZSP (Službeno). Seja upravnega odbora danes ob 20. v damski sobi kavarne Emone. Pol ure preje ob 19.30 seja mladinskega odseka istotam. Prosimo, da se sej udeleže vsi odborniki, kakor tudi vsi delegati klubov. Prosimo točno in polnoštevilno.
Službeno iz S- O. v Trbovljah. V ponedeljek 23. t. m, ob 18. seja Odiborniki naj se iste sigurno udeleže. Blagajnik naj prinese blagajniške knjige, g. Bostič naj prine. se arhiv. Na sejo se vabi g. Mirko Lavrič radi zaslišanja.
Smučarski klub Ljubljana sklicuje za danes ob 18.30 sestanek tekmovalcev v klubskem lokalu v Zvezdi IL nadstropje desno. 'izredno važno radi tečajev in opreme, Opozarjajo se tekmovalci, da se odslej vrše sestanki redno vsak petek ob 18.30 v klubskem lokalu,
S K Ilirija. Članstvo nogometne sekcije prosi vse sivoje prijatelje ter člane vseh ostalih sekcij, da se udeleže informativ. nega širšega članskega sestanka, ki ee vrši nepreklicno danes ob 20. v restavraciji hotela štrukelj.
SK Ilirija (Težkoatletska sekcija). Vsi dvigači in bokeači 6e pozivajo, da se udeleže sigurno v soboto 21. decembra treninga in sestanka glede občnega zbora. Vsak naj prinese zaostalo članarino.
Smučarska sekcija SK Litije. Sekcija je biLa ustanovljena 24, novembra t. L
8. decembra je bil izveden gozdni tek kot uvod v smučarsko sezono. Tekmovalo se je v seniorski in juniorski skupini. Pri vsaki se je odizvalo po 11 tekmovalcev, med njimi 5 gojencev deškega vzgajališča iz Ponovič. Pri članih je zmagal kot gost čAan Primorja Fr Srakar. j(malu za njim Pa je prišel mladii Stane Jančar, pred katerim je moral kloniti, favorit Eltrin, ki je prišel na cilj tretji. Tudi pri juniorjih >e bila borba Zmagal je Silvo Jančar. Na drugo in tretje mesto sta se plasirala gojenca deškega vzgajališča Klojčnik in Ro-binšak. Za božič namerava sekcija prirediti tečaj na Gorenjskem. Sredstva za tečaj so že zagotovljena, nekaj pa bodo prispevali tečajniki sami. Iz Litije odipotuje. jo tečajniki na Štefanovo in se za Sillve-
Vendar, najlepše darilo je
S I E R A
BOŽIČ JE PRAZNIK VESELJA, PRAZNIK DARIL. VSI SOGLAŠAJO, DA JE S I E R A N * TT .EPŠE DARILO, KER IMA VELIKO PREDNOST.
SIERA IMA NAJPOPOLNEJŠO REPRODUKCIJO.
CE ŽELITE ZA SEBE SI E R O ALI CE JO ŽELITE PODARITI: TAKO IN TAKO VAM PRINESE VELIKO RADOST.
IERA RADIO
POOBLAŠČENI TRGOVCI V VSEH VEČJIH KRAJIH. ZASTOPNIK ZA DRAVSKO BANOVINO: »S IERA- RADI O«
BRUNO KLEMENČIČ — LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA 30
strovo zopet vrnejo Takoj ko bo vprašanje koče rešeno bodo sledila točna navodila. 6. januarja bomo priredili v Tirni pod Sv. Goro tekme za klubsko prvenstvo, dia pregledamo Daše moči. 12. januarja pa se udeležimo tekmovanj, katere priredi Slalom klub 34 iz Ljubljane in na katere nas je povabil zastopnik tega kluba ob ustanovitvi naše sekcij© Vse to je zaandšljemo kot večji izlet kluba na Polževo-
Pozneje je v načrtu še zimski dan na Tirni pod Sv. Goro. Klub bo skušal preskrbeti prehodni pokal za tekmovanje vseh okoliških klubov v zimskih disciplinah. Ta dan bo tudi namenjen propagandi za naša smučišča pod Sv. goro, ki so le malo znana
Vremenska poročila JZSS. Pokljuka 18-dec.: temp. — 4 C, oblačno, mirno, sneži, zapadlo 1.50 m pršiča. Dovje—Mojstrana 18. dec.: temp. — 3 C, nalahko še vedno
sneži, vetrovno, na 30 cm podlagi zapadlo 80 cm novega, napol južnega snega. Smuka dobra. Skakalnica uporabna. Kranjska gora, Rateče—Planica po stanju včeraj: temp. — 6 C, barometer stoji mirno, jasno, mirno, na 90 cm podlagi 10 cm pršiča. Smuka dobra. Tamar, Krnica, Vršič 200 cm pršiča. Bistrica—Boh. jezero po stanju včeraj: temp. — 2 C, jasno, 60 cm snega, južni. Smuka manj dobra. Zelenica 18. dec.: temp. — 3 C, močno sneži, jugo-zapadni veter, na 80 cm podlagi zapadlo do sedaj 25 cm pršiča. Smuka prav dobra. Izgledi za nedeljo dobri. Polževo po stanju včeraj: temp. 1 C, 15 om južnega snega. Smuka neugodna.
Kofce, 19. decembra. Temperatura —10. mraz, sončno in mirno, na stari poddagi 40 cm snega, smuka dobra.
Beda brezposelnih v Zagorju
Deputacija pri banski upravi — Obljubljena pomoč
za javno kuhinjo
Zagorje, 19. decembra.
Vsak dan 6e vračajo domov iz raznih krajev brezposelni delavci, ki so bilj začasno zaposleni pri javnih delih. Reveži so vsi, najrevnejši pa so družinski očetje, ki se morajo zase in za svoje družine boriti tudi za streho Reduckranim rudarjem odpovedo stanovanja v rudniških hišah in izvršujejo se številne deložacije. Na boljšem so samci, ki imajo doma starše ali pa sorodnike. Pri njih imajo vsaj prebivališče. Trpini so naslovili na bansko upravo prošnjo za pomoč. Nabolj pereče je vprašanje javne kuhinje za brezposelne in njih družine. Tako javno kuhinjo imajo v Trbovljah in Hrastniku, samo zagorska občina ne more od nikoder dobiti sredstev za njeno ureditev. Pred tedni je bila poslana banski upravi prošnja, da bi se dosegla kaka pomoč za ureditev javne kuhinje. Ker ni bilo rešitve, se je napotila v Ljubljano deputacija, ki so jo tvorili župan in trije brezposelni delavcu Deputacija je g. banu izročila spomenico, katero je podpisalo veliko število brezposelnih delavcev. Obljubljena je bila za prvo silo vsota, s katero naj bi se o tvorila javna kuhanja.
Število brezposelnih je naraslo tudi zaradi redukcij pri rudniških apnenicah. Vsem delavcem, ki so bili še tam za-
posleni po zadnji redukciji, je b3a v soboto odpovedana služba. Službo so izgubili nekateri delavci, ki so službovali že nad 20 let. Sredi zime so brez zaslužka na cesti. Nekaj se govori, da bodo po novem letu nekatere delavce spet sprejeli, a za nižjo mezdo. Delavci, ki so izgubili zaslužek bodo izgubili seveda tudi stano_ vanje, kuiyavo in zavarovanje. Baje bo apnenice prevzelo podjetje, ki ima v zakupu tudi rudniški kamnolom.
Kakor prejšnja leta bodo tudi letos vršili hvalevredno dobrodelno delo člani Društva za varstvo otrok in kolašice. V nedeljo bodo v Sokolskem domu obdarovani najrevnejši otroci in stare ženice. Kolašice so starim in mladim revežem pri_ pravile obleko. Društvo za varstvo otrok pa je nabavilo 158 parov čevljev. Stare reve bodo od kolašic dobile tudi nekaj živil, tudi sladkorja in kave.
Občinske volitve v Zagorju se bodo vr_ šile, kakor znano, prihodnje leto 19. januarja. Govori se že o raznih kandidaturah. Občani pa ne smejo pozabiti, da je sedanja občinska uprava v gospodarskem in socialnem oziru več storila kakor njene prednice. Ko so bile leta 1932 izvršene v rudniku velike redukcije, je morala občina prevzeti skrb za eksistenco nad tisoč oseb.
^ane Carey:	25
Teksaški jezdec
Farmarjeva žena je prišla venkaj in s prijaznimi, veščimi rokami ponudila Duanu žganja iz steklenice. A Duane se je zahvalil in poprosil vode. Ko jo je dobil, je spet izpregovoril.
»Da, Duane sem. Samo pretegnil sem se. Rani, ki sem ju dobil pri Blandu, se celita. Ali bi hoteli vzeti to dekle k sebi in jo skriti, dokler se razburjenje med razbojniki ne poleže?«
»Z veseljem!« je odvrnil farmar.
»Hvala. Nikoli vam ne pozabim. Pokazal se bom hvaležnega«.
»Kaj mislite pa vi storiti?«
»Spočil bi se nekoliko — potem pa nazaj v divjino!«
»Preveč se upate, mladi človek. Ali so vam Blan-dovci za petami?«
»Blandovi tolpi sva, mislim, ušla«.
»Čujte. Rade volje vas sprejmem z dekletom vred in vaju skrijem, dokler se ne opomorete Tukaj sta varna. Do najbližjega soseda je pet milj. Semkaj ne pride tiva duša«.
»Veliko tvegate. Blandovci niso edini, ki bi me utegnili zasledovati. Tudi jezdni redarji me iščejo«
»Kar živim še nisem videl jezdnega redarja v tem kraju. In z izobčenci sem se zmerom dobro razumel
— razen z Blandom. Kakor sem rekel: veliko uslugo ste mi storili«.
»Moja konja vas bosta izdala!« je dodal Duane.
»Skrijem ju na takem kraju, da bosta imela dovolj paše in vode. Tam ju nihče ne najde. Dajte, da vas odvedem v hišo«.
Duanov zadnji, ugašajoči dojem tega težkega dne je bil čudni občutek, da leži v postelji, da je sezut iz trdih škornjev in da mu hladijo čelo Jenniejine mehke, hladne roke.
Tri tedne je ležal, preden so se mu jele vračati moči. Ko je minil četrti teden, se je v večernem mraku spet upal na kratke izprehode. Nato se mu je jela moč hitro vračati. Zdaj je postajal tudi boljše volje. Med boleznijo je bil skoraj ves čas molčeč in mračen.
»Jennie, kmalu bom spet lahko jahal,« je rekel nekega večera. »In temu dobremu Andrewsu res ne smem biti več v nadlego. Tudi gospa Andrevvsova je tako dobra do naju. Da, Jenie, kmalu se bova morala ločiti«.
»Nikar se tako ne dvizaj!« je odgovorila.
Njeno upiranje si je razlagal kot znamenje žalosti nad tem, da se bo vrnil v divje življenje. Izpremenila se je bila. Nosila je gladko belo obleko iz blaga, ki ji ga je bila dala gospa Andrewsova. Spanje in dobra hrana sta ji bili popravili vnanjost. Bila je mnogo lepša kakor pri Blandu A bleda je bila še vedno, in njene temne oči, polne pošastnih senc, so imele še vedno tisti bolestni izraz. Ko je Duane to opazil, jo je jel pogosteje ogledovati in nreoričal se je. da bo žalosten, kadar je ne bo več videl okoli sebe.
»Najbrže se ne bova nikoli več videla«, ji je rekeL »To je čudna misel. Težke dni sva prebila drug zraven drugega, in zdaj mi je takisto, kakor da bi te že davno poznal«.
Jennie je bila videti plaha, malone žalostna, in Duane je jel govoriti o manj osebnih rečeh.
Andrews se je zvečer vrnil z nekajdnevnega potovanja v Huntsville. Prinašal je obilo novic in se je košatil z njimi.
»Duane, ves svet govori samo o vas in o tem, kako ste opravili z Blandovo tolpo. Sodeč po tem, kar ste mi sami povedali, utegne biti marsikaj pretiranega. A prijateljev ste si pridobili na tem bregu Nuecesa, da sami ne veste, koliko. Porok sem vam, da tu ni mesta, kjer vas ne bi prijazno sprejeli V Hunts-villu so mnenja res da nekoliko razdeljena. Polovica prebivalstva je nepridipravov, in kaj lahko, da so tisti, ki vam najglasneje prepevajo hvalo, največji malopridneži. Tako sem na primer srečal Kinga Fisherja, glavarja izobčencev v tem kraju, ki se ima sam kakopak za poštenjaka. Rekel mi je, kolikšno uslugo ste storili vsej obmejni pokrajini in vsem spodobnim živinorejcem. Nu, zdaj, ko Blanda in Allowaya ni več, bo Kingu Fisherju lažje krasti živino. Pravijo tudi, da misli Hardin prestaviti svoj tabor v Blandovo dolino. Pa tega ne verjamem. Še vselej, kadar je takle velik glavar izginil s površja, se je večina njegove tolpe raztepla in razdrobila. Nikoear ni bilo. ki bi ji bil moeel vladati!«
»Ali ste slišali, da bi me kdo zasledoval?« je vprašal Duane.
»Iz Blandove tolpe nihče! To je kakor enkrat ena«, je odvrnil Andrews. »Fisher pravi, da niso osedlali niti enega konja z namenom, da bi jahali za vami. Blanda ni bilo nikomur žal. Razen tega se pa njegovi ljudje preveč bojijo vaših svinčenk. Mirno lahko jašete v Huntsville, če vas je volja. Pravo zmagoslavje bi bilo. Tudi za življenje se vam ne bi bilo treba bati — razen če bi kak pijan norec ali neumen govedarček poizkusil streljati na vas — zaradi gole slave. Te sorte ljudje vam bodo povsod pod nogami, kjerkoli se pokažete, Duane«.
»Čez nekaj dni bom spet lahko jahal in sam skrbel zase«, je rekel Duane. »Potem odrinem. Zato bi rad govoril z vami zastran Jennieje«.
»V moji hiši je dobro došla«.
»Hvala vam, Andrews. Dober človek ste. A Jenni-ejo bi rad spravil kar moči daleč od Velike reke. Tu ne bo nikoli varna. Razen tega utegne najti kje kake sorodnike. Ima jih, čeprav sama ne ve, kje živijo«.
»Prav, prav, Duane. Kakor se vam zdi bolj pametno. Menda bo najbolje, da jo spravite v kako mesto. Pojdite z njo na sever, v Shelbyville ali v Crockett. Obe mesteci sta prav čedni Povedal bom Jennieji imena nekaterih ljudi, ki ji bodo pomagalL Ni vam trebi iti z njo v mesto, ako ne marate«.
»Kateri kraj je bližji? In kako daleč je tja?«
»Shelbyville. Dva dni jahanja, mislim. Slab kraj za živinorejo, zato ne verjamem, da bi srečali živinske tatove. A vendar, rajši potujta ponoči in bodita previdna!«
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—> Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—>
Ponudbam na šitre ne prilagajte znamki Le, če zahtevate oa
Oglasnega oddelka »Jutra« ~ odgovor, priložite
v znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tisoča se tssalila oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jnt?a", LfuMjana.
mPottk
Beseda I C In. lavek S Om. *.» iifro ali daianje naslova 5 Oia. Najmanjil »oeaek 1? Oia.
Instruiram
n-ote.ina.tiko hi fraiko za srednje šolo, tudi za hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27362-4
r/
Beseda I Oln. davek * Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjil tnesek 1? Din.
Glavna zastopstva
išče agentura s sedežem v Beogradu in z vsestransko organizacijo za Srbijo, Vojvodino in Bosno. Ponudbe (»d »Agilen	na Propaganda a. d., Beograd, pošt. prettnac 4C0.
37358-5
fatene« (Ce)
Beseda I Din. javek } Oln. ia iifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjil tnesek n Din.
Frizersko vajenko
sprejme Salon ».Mila«, Tjrrševa 7.	27363-M
U' T' <m
Besedi ) Din, .lavek > D<o sa Šifro ali daianje naslova 5 Din. NajmanlSl tnesek 17 Oia
Kavarniški inventar
naprodaj zaradi opustitve kavarn« »pri Viaduktu«, Šmartinska cesta 24, kjer s« lahko ogleda. Natančnejše informacije daje g. Krerar, Medvedova 24.
36835-6
Kompletne smuči
iz pravega gorskega jese: na za odraisle 3 palicami in vezavo od Din 130.- za otroke od 90.- Din naprej dobite pri izdelovalcu M. Fajfar, Ljubljana. Trnovska ul 35, telefon 34-10.
271fW-6
Glasbila
Bescria i Din. davek ' Oin, za Šifro ali daianje nasl-vg 5 Din. NajroanjSl *n»sek 17 Din
Gramofon
primeren za darilo, skoro nov, v kovčku, znamke His masters' Voice. ter 30 izbranih prvovrstnih plošč, ugodno naprodaj na Vodnikovi cesti št. 12/1.
37396-36
Živali
Beseda I Din. davek Oln ta Šifro ali daianje »aslova 5 Din. Najmanjši tnesek n Din
Kanarček
samica, ki sliši na ime Ba.bi, je ušla. Najdatelj naj javi s-voj naslo-v na ogl. odd. Jutra.
27360-27
Beseda I Din. davek 3 Din. z<t Šifro ali daianje nas'ova S Din. NajmanjSl inesek 17 Din
Lokomobilo
41 event. 50 HiP. kupim. Simon Weisz, Sombor
27369-7
Ogledalo
knisitalno steklo, čim večje, po možnosti brez fasad«. Prelog, Marijin trg, vogal Wolfove ul.
27366-7
Vreme, 13.15:
mm
ITifiTLi
Perzijske preproge
in še druge starinske stvari, po okazijskih c*na;h naprodaj. Telefon 38-27.
•27370-6
Parni kotel
Cornwall 8 atm. 30 m!, Francis spirai-turbina IS
HP, 6—8 m padca, generator za sesalni plin za
kurjavo in pogon. Vse v najboljšem stanju, prodamo vsled povečanja obrata. Vprašanja na RemecCo., Dupli ca-Kam nik.
2735S-6
Preproge
Partijo južnosri>skih (makedonskih) preprog prodajamo po okazijskih cenah. Na ogled v: Izložbi državne tkalnice, šelenburgova nI. 7.	271)38-6
Preproga
fino perzijsko ročno d-f-lo, 'Tebris moti!v. velikost 330 krat 380 cm. poceni naprodaj. event. na obroke. Izložba državne tkalnice, Šelenburgova uiiea 7.
27134-6
ommm
Beseda I Din daveb 3 Dm ra Šifro ali dalanie naslova
1	Din. NaimanjSl tnesek
17 Din.
2	damski
smučarski obleki
»godno naprodaj. Naslov * vseh poslovalnicah Jutra.
2(7275-13
Rescda I Din, davek 3 Din. za Šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Šivalni stroj
pogrezljrv, z o-kroglim čol-ničkom. malo rabljen, poceni naprodaj. Trgovina, Kolodvorska 36. 27Š79-29
Beseda 1 Din. lavek 3 Din. ta Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din
Sobo
poseben vhod, c-enter, oddam gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27385-23
Opremljeno sobo
čisto, sončno, oddam gospodu a.li 1—2 gospodičnama. Poseben vhod. Janševa ul. 115, Šiška.
27274-28
libii
Seseda I Din. davek 3 Din. ta Šifro ali daianje naslov; 5 Din. NaimanjSl inesek 17 Din
Opremljeno sobo
iščem, s posebnim vhodom, v bližini centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Roža«.
97B7ž-33a
RADI
Petek, 20. decembra.
Ljubljana, 11: Šolska ura: Božična igra (spisal Joža Vombergar). — 12: Balalaj-ke ua ploščab. _ 12.45: Vreme, poročila. 13. Cas, spored, obvestila. — Bizet >Arle. žanka«, L in II.' suita (Ra.iio orkester). — 11: Vreme, b0raa. — 18: žeska ura: O služkinjah (gdč Ela Perne). — 18.20: Pa-t>lo Casais igra (plošče). — 18.40: Pravna ura: Zaščita upnikov (dr. Jože Voršič). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila
—	19.30: Nacionalna ura: Naseljenci itn naselja na Kosovem in Metohiji (iz Beograda). — 20: Pren0s koncertnega večera vz Zagreba. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. - 22.15: Drago Žagar poje s sprem-Ijevanjem Raidio jazza.
Sobota, 21. decembra.
Ljubljana 12: plošče. — 12.45: poročila. — 13.00: Cas, obvestila. — Plošče. '— 14: Vreme, b0rza. — 18: Na de. lopust' (Raidiio orkester). — 18.40: Pereče zunanjepolitična vprašanja (dr. A. Kuiharj.
—	19: Ca«, vreme, poročala, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna u.ra: Biskup Ivan Antumovič — preporod,itelj baški n bunjevaca (Milivoje Kneževifi — iz Beograda). — 20: Za krajši zimski večer. Sodelujejo: Radio orkester, solisti, člani radijske dramske družine. _ 22: Cas, vreme, poročala, spored. — 22.15: Romantične opere (Radio orkester).
Beograd 16.20: Plošče. — 20.00: Ruske ciganske romance — 22.20: Lahka godba. Zagreb 12.15: plošče. — 17.15: K«n°ert orkestra — 20: Zbor. — 20.30: Zvočna igra — 22.15: Ples. — Praga 19.55: Koncert'vojaške goillbe. — 20.55: SPevoigra. — 21.15: Češka labka glasba. — 22.30: Orkester. — Varšava 20: Zborovske sklad'be.
—	21.30: Zabaven program. — Dunaj 12: Plošče. _ 16.15: Orkester mandolin. _ 16.45: Opera »Janko in Metka« na ploščah _ 19.10: Glasbeno potovanje Po Ev-
ropi — 20.20: Zabaven večer. — 22.10: Klavirski koncert. — 23: Barska muzika. _ 23.4-5: Ciganska godba. — Berlin 20.10 Koncert solistov. — 22.20: Vesele melodije. — MUnchen 19.05: Ruska komorna glasba — 20.10: Lahka glasba. _ 22.50: Iz Berlina. — Stuttgart 20.10: Operni večer. — 22.30- Iz Berlina. — 23: ples. — 24: Nočni koncert _ Rim IG: Citraški kvartet. — 20.50:* Violinski koncert — 22.10: Ples.
tu i$€8m
i
Vsaks beseda 2 Din; d. vek i D<n >.» Šifro a dajanje naslova S Din, najmaniSI tnesek Z0 Dio
Vekoslava!
Ako samo moja, prosim 34. ob 8. uri. p.
37-2711-34
Vsaka beseda	2 Oln; davek m Din. ta Šifro aH
dajanje naslova	S Din,
aaimanjSl inesek	M Din.
Gospod
sfcir 33 let. privatni uradnik, dobro situiran, želi poznanstva zaradii ženitve samo z resno gospodično iz boljše rodbine, uradnico ali učiteljico, v starosti do 38 let. Ponudbe s fotografijo. Disk reci ja zajamčena. Balkanska 25, »Milan«, Beograd.
27360-25
PIŠITE SE DANES !
Ostanki
mariborskih
tekstilnih tovarn
brez napak, pristno-barvni, »Paket serija A« za moško, žensko, namizno, posteljno perilo in rjuhe, »Paket serija B« izključno zimski topli flaneli in barhenti najboljše kakovosti vsak Paket 10 do 20 m samo Din 107. Dalje novi »Original Kosmos Z paket«, vsebujoč 2.80 m sukna za eno dolgo zimsko suknjo, oziroma za ženski plašč, lepe temne barve. ali pa 1.80 m sa kratko zimsko suknjo in ] .20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo O 107. Vsi paketi poštnine prosto. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite takoj na
»KOSMOS«
razpošiljalnico ostankov marib. tekst, tovarn, Maribor, Dvora-kova cesta l.
BAKLE (buktije)
Iščem samostojnega delavca
za izdelovanje bakel. Ponudbe pod 42211 na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9.
Informacije
V oglasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo:
Akademik, Biser, Blagajna, Cisto, December Januar^ Dobro m.-sto, Denar takoj, Dobra klet, Denar, Fino pohištvo, Fokt, Gesell-schafterin, G-entleman, J. M. 3), Iskreno in d iskre tm o 40, Izvežbana moč. Kolo, Ljubiteljica otrok, Le{xi služba, Mirni značaj, Moška konfekcija, Miligoj, Nujno rabim, Odkupnina GOOO, Organizacija, Osamljena, prilika, Planina, Prednost mlajši, Reson družabnik, Soliden 99. Srečka pridi, Solidno, Sigurno plačilo, Starejši, Stara firma. S. I. Z., Služba jamstvo, Triglav, Tkalnica, Takojšnje plačilo, Vsa. oskrba. Varno, Vrečke. Zimo 1BS6. Zanesljivo, Zanesljiva 100, 5C.0U0.
Nisem izucena za mizarskega pomočnika
vendar pa malenkostno popravilo sama izvršim. Pri tem se ravnam po nasvetih »ŽENE IN DOMA«.
»ŽENA IN DOM« Vam na zabaven način pove, kako se po pameti varčuje.
Pišite opravi »ŽENA IN DOM«, Ljubljana, Dalmatinova ul. 10-s, da Vr.m pošlje eno številko BREZPLAČNO NA OGLED.
Oglejte si »ŽENO IN DOM«.
Stane skupaj s polo za ročna dela in kroje samo Din 18.—, za četrt leta. Ce pa nakažete naročnino Din 68.— za vse leto — DOBITE KRASNO SVILENO RUTO ZASTONJ.
Bila je volja Vsemogočnega, da je odpoklical k sebi našega dobrega očeta, starega očeta in pradeda, gospoda
Med mestom in deželo
posreduje Jutrov mali oglasnik
G. Th. Rotman:
Kapitan Kozostreler gre v Ameriko
irm
					
1		- ' •• jv. ~ *			r ZrS ■ tfstisMp^ -i-J&it. J. i ■
			iu ii .....................		*BB®SaESBiE8eBS&Bm
V naslednjem trenutku je vzdignil kit glavo nad vodo in z zrakom vred izpih-nil skozi nosnice tudi vodo, to pa s tolikšno močjo, da je kapitana, ki je sedel baš pod eno izmed nosnic, potegnilo prav do srede nosu.
DOVRŠENA LEPOTA
se doseza samo s svetovno-znanimi kozmetičnimi preparati
tiči
London — Berlin — Wien — Pariš — Praga Avtorizirani depo: Parf umeri ja
„V E N U S" Fran Jerala,
Ljubljana, šelenburgova ulica 7. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Parfume-rija »LATONA« — Zagreb — Gunduličeva ulica 3.
trgovca, posestnika in gostilničarja v Tržiču,
v sredo ob 7. zvečer, v 80. letu starosti.
Pogreb se bo vršil v petek 20. t. m. ob 4. popoldne v Tržiču. Tržič-Ljubljana, 19. decembra 1935.
Žalujoče rodbine: DOBRIN, MEDICA, LEWICKI, VARL in BABIC.


Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je poklical Vsemogočni k sebi našo ljubljeno mamo, staro mamo, sestro in taščo, gospo
Tovarna mesnih izdelkov J0S. BEN&©
odpre na najprometnejši točki Maribora, na vogalu
GLAVNEGA TRGA In GOSPOSKE ULICE
v petek dne 20. decembra 1935
svojo novo preurejeno prodafalnico.
Stara prodajalna mesnih izdelkov na Aleksandrovi c. 19 ostane še nadalje v obratu.
Nova prodajalna na vogalu Gosposke ulice in Glavnega trga v lastni hiši, je urejena najmoderneje in najhigijeničneje s posebnimi hladilnimi omarami, tako, da bo dobilo občinstvo tudi v letnem času vedno vse mesne izdelke in meso v svežem in zdravem stanju. Za obilen obisk se priporoča tvrdka
JOSIP BENKO
Preminula je 19. t. m. ob 2. uri, previdena s sv. zakramenti,
v starosti 60 let.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto dne 21. t. m., ob pol 3. uri, iz hiše žalosti, Hranilniška cesta 11, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 19. decembra 1935.
Žalujoče rodbine: BRICELJ, DEISEVGER, PURAC in ostalo sorodstvo.
iMgifi
ZAHVALA
Za ljubeznive izraze sočustvovanja ob težki izgubi nepozabnega gospoda
IGNACIJA SUPANA
za prekrasne vence in številno spremstvo, izrekamo vsem prisrčno zahvalo. Posebno se pa zahvaljujemo primariju g. dr. Cholewi za njegov trud, častiti duhovščini, starosti Sokola br. dr. Zdolšku za poslovilen govor pred hišo žalosti, g. Pečniku za govor v imenu učiteljstva, predsedniku mestne občine g. dr. Janko Drnovšku za ganljiv govor ob grobu, pevcem za presunljive žalostinke, sokolskemu in gasilnemu društvu za častno spremstvo in sploh vsem, ki so nam v teh bridkih urah stali na strani.
Brežice, dne 18. decembra 1935.
ŽALUJOČI OSTALI.
		
		
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoll Bibnikai, - Za Narodno tiskarno d. d. fcot Uskarnarja ubrane Jezeršek. - Za Inaeratnl del Je odgovoren Atoja Novak. - .Val f Ljubljani