Številka 267.
Trst, v petek 28. septembra 1906.
Tečai XXX!.
Iziaja vsaki dan Idi c6 itdfclUi m piaiiifcll eb 5. uri. ob pGnetieljfili 06 9. MI IjBITa]. Posamične številke ae prodajajo po 3 nvč (6 Btotink) - mnogih tobakaroah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, £t. Petru, Pežsni, ».brezini, Sv. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. fcre oglasov te računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke cr.m); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot. ; ca cRmrtnice. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po «>0 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, v^aka na-daijna vrnta K 2. Hali oglasi po 3 st. beseda, najmanj pa po 40 8tot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Sdinoat". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".

Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti Je moč I
STaroSnlna znala
za vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 nesece t K. — Na
naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaua
pisma se ne sprejemajo In rokopisi po ;:e vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na uprav.) Ii*ta.
UREDNIŠTVO: uL Giorgto Galattl 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Last-iik konsorcij lista „Edinost"'. — Natisnila tiskarna koiuorcr«
lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 1«. s^ss^ PoStso-hranllnlčni račun St. S41.C:-2.
—— T2LEFOU itov. 1157.----
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
a
Naše liuflsKo šolstvo ? okolici.
Pogled na sedanje stanje našega ljudskega Šolstva v okolici tržaški in pogled na razvoj istega v kratkem času sedanjega stoletja : to je namen tem vrsticam. Mislimo, da ne bo nihče oporekal važnosti takega sklepčnega računa, če le pomisli, da razven ljudske šole nimamo Slovenci drugih zavodov na tržaških tleli, ter da je ljudska šola kolikor-toiiko verno zrcalo našega narodnega napredovanja.
Na podlagi uradne statistike je bilo stanje naših ljudskih šol v okolici sledeče :
V teku leta 1905—06 se je vpisalo v te -ole o!<78 otrok in sicer 3209 v slovenske oddelke in 7<i9 v italijanske. Od teh je obiskovalo vsakdanjo šolo na slovenskem oddelku ^780 otrok, na italijanskem 73t>; v slovenski nadaljevalni tečaj je hodilo 423 otrok, v italijanski 33. Sol je bilo deset, med temi tri z italijanskimi oddelki. Od teh šol štejemo -tiri petrazrednice, ?t' i štirirazrednice, po eno trirazredno in eno dvorazredno šolo. Učiteljskih inočij je skupno poučevalo 71, od teh ►2 moških in 39 ženskih, 45 definitivnih in provizornih. Slovenskih učnih moči je bilo ."»8, italijanskih 13. Šolskih sob, v katerih se ,ie poučevalo, je bilo 63, od teh 51 odmerjenih slovenskim šolam.
Sedaj pa pogled nazaj.
Vpisalo se je šolskih otrok teta	v slov. odd. v i'.al. odd. skupno
1900—01	2861	606	3467
1901—02	2829	602	3431
1902—03	2904	613	3517
1903—04	2960	733	3693
1904—05	3046	778	3824
1905—06	3209	769	3978
Te številke govore jasno besedo njemu,
ki jo htče razumeti. Vidimo namreč, k: k > je Število učencev v slov. oddelku sorazmerno rastlo do lanskega leta, a kako je število otrok, obiskujočili ital. oddelke, precej naglo poskočilo. Skok je posebno občutljiv od leta 1902—03. do leta 1903—04. Slovenske šole so pridobile tedaj 56 celih glavic, italijanske pa 120, t. j., več negoli dvakraten prirastek na slovenskih šolah. Od leta 1900—01 do 1905—06 iznaša skupni prirastek 511, od katerega prihaja 348 na slovenske in 163 na italijanske šole v okolici. V odstotkih bi se kkupni prirastek dal izraziti približno 12*8°/0. Prirastek na ital. šolah iznaša okoli 21*2%, na slov. pa samo 10'8%. Torej smo glede slov. šol pod naravnim prirastkom. In to je žalostno.
Kaj je vzrok temu ? Kar golo naštejmo glavne momente : parcijalna narodna brezbrižnost, pritisk raznih faktorjev, namišljena ali resnična beda prebivalstva, gospodarske, •ziroma industrijalne razmere. In sedaj malce komentarja.
Do kakega vrhunca lahko prispe narodna brezbrižnost, pokazal je pred kratkim »ek žalosten slučaj v sv. Ivanu. Naj omenim še nemško Siidmarkino Šolo v Skednju, ki iteje letos nad 40 učencev, od katerih ni niti 5 Nemcev. Italijani so prepametni, da bi silili svojo deco v ono potujčevalnico, Slovenci pa kar dero tjakaj. Ta šola je vdobila »o enoletnem obstanku že pravico javnosti, in že se govori o razširjenju iste. Pritisk raznih faktorjev, smo rekli. To je stara naša pesem in včasi, v čas i je skoro odpustljivo če nbogi delavec med alternativo : ali brezposelnost ali deco v ptujo šolo ? — izbira poslednje. Drugi zopet pošiljajo svoje otroke v ptuje šole radi raznih darov v oblačilih, ki jih potem vdobivajo. Pravijo, da bi drugače ne mogli oblačiti svoje dece. Morda je to res t posamičnih slučajih, in tu bi bilo umestno konkurenčno društvo blagih src, ki bi paralizo v alo vpliv sličnih Lumanitarnih ustanov naših italijanskih sodeželanov. Včasi je pa beda le namišljena, ker ,.za liter'4 se novce /e najde, ali pa je le izgovor za narodno mlačnost, ali pa je celo - skopost. Gospodarske razmere pa gotovo ne ostanejo brez vpliva na razvoj ljudskega šolstva. Mesto se
j širi v okolico, tovarne se zidajo, ptuj živelj I narašča, mednarodni proletarijat so množi, i Proti teinu nam pač niso podani dovolj mogočni pripomočki, ki bi bili : narodni kapital in narodna industrijalna podjetja.
To v kratkem poleg drugih še manjših vzrokov, ki pojasnujejo počasno napredovanje števila otrok na naših ljudskih šolah in med katerimi bi bila še mržnja posamičnih prebivalcev do šole sploh.
In sedaj roke križem, kaj ne, pa pustimo se snesti ? Nikar tako ! Nov up nas mora navdati, ko pogledamo poslednje število v gorenji rubriki. Lani se je na naših okoličan-skih slov. šolah vpisalo 163 otrok več, nego predlanskim, a na italijanskih oddelkih 9 otrok manje. To je že nekaj, a ni še vse. Dela, resnega dela je treba poleg resnih besed.
Jfa jugoslovanskem pijemontu.
Popotni utrinki iz Srbije.
Piše Franjo Kraievec.
III.
Prvi beligrajski utisi. — Na kolodvoru. Nič pašuša. — ..Pri ruskem carju." „Kod grada Soluna". — V čitalnici , Slovenskog Juga." — Topčider. Letovišče kraljev Obrenovičev, Velikodušnost kralja Petra Kc šutnjak. — Beogradska električna železnica. — Na Teraziji. Pred kraljevo palačo. — Na Kalimeg-danu. Spomeniki znamenitih Srbov. Beogradska trdnjava. — Mali Kaliraegdan — beogradski Prater. — „Kod Arnauta." — Beogradska ..bobčme. — Dragutin Inkiostri in jugoslovanska narodna umetnost. — Nov jugoslovanski umetniški pojav v Srbiji. — V narodnem pozorištu. Spomenik knjaza Mihaj'a. V narodni skupščini. — Izlet v Zemun. — Beogradska žurnalistika in kolportaža. — Carinska vojna.
..... Kadar zmagujejo v y j j ni neprijatelji, pognavši našo vojsko v beg, pravimo da je to od njih barbarstvo ; ko pa je usmrtila naša vojska bilo desetkrat toliko sovražnikov, nazivamo to morjenje — hrabrost.
Večina ljudi veruje stalno, da vojne ne prestanejo, dokler bo svet stal. Takšnim ljudem bilo bi brezvspešno razkladati o evoluciji človeškega duha, praviti jim o grozoti srednjevečnih mučilnic, govoriti j jim o tem, da istotako kakor so nehale razne vraže, babjeverstva, okrutne kazni, robstvo, suženjstvo : da ravno tako preminejo enkrat tudi vojne, ta n a j č r n e j š i greh človeštva! A naj gorje je, da ti ljudje zaključujejo svojo veroizpoved s proroškimi besedami : vojne so bile. so, in bodo. To je najčrnejši pesimizem. Zdi se mi, kakor bi se v resnici bali pokojno živeti brez groze vojne. Ako se vam je posrečilo, da ste takšnega pesimista prepričali z jasnimi dakazi, pa vam govori naposled : „No, možno, da vojne prestanejo, ali mi tega že ne dočakamoSeveda : dokler bodo ljudje, verujoči v neod-stranljivost vojen, dotlej bodo vojne tudi trajale. V prvi vrsti gre za to, da vsakdo jasno spozna, da je vojna največi zločin človeške družbe, in da kakor taka nima nadeje na večno trajanje : da vsaka blodnja mora prej ali slej zamreti pred lučjo spoznanja.
Premaga-li neprijateljska vojska naše bojevnike s silo in zvijačo, takoj kričimo v svet, da je sovražnik uskočen, lokav in nevitežki; ko pa zmagujejo naši nad protivnikom (bilo tudi najlokavejšim naskokom), tu imenujemo svojo zavratnost in pretkanost: strategično predvidnost, ali „modre, premišljene in za čas storjene predpriprave Pozabljamo, da vse to je le zvijača, prevara, kovarstvo, lokavost in prekanjenost! Ob neverjetni dovršenosti današnjega orožja nima osebna hrabrost skoro nobene cene več: ob današnjem vojevanju veljajo samo gornje lastnosti.
Največ zla izhaja iz tega, ker človek človeku noče odpuščati. Ako bi si ljudje vzajemno odpuščali, ne bilo bi nobenega vojskovanja, nobenega vzajemnega zasledovanja; novo življenje bi vsklilo na zemlji, in nikdo ne bi imel drugemu niti kaj odpuščati, kajti, ako bi vsi odpuščali, trudil bi se vsak svojemu drugu pomagati, storil bi vsak dobro in razven smrti in bolezni bi ne bilo nobenega zla. Potem bi pa tudi ne bilo bolezni in smrti v današnjem smislu. — — — — — — —
Beligrad ima pa tudi svoj Prater in to je mali K a 1 i m e g d a n. Akrobatje, menažerije, cirkusi zvabljajo sem široke mase be-ligrajskega prebivalstva. — —
Poplašen vsled mastnega računa za kosilo, sem na večer obrnil od „Ruskega Carja" v gostilno ..Kod grada Soluna", kjer so mi zaračunali nekoliko bolj da rabim srbski izraz — ljudski. — —
„Kod Arnauta"' je vesela restavracija na Teraziji. Tu sem se spoznal z mnogimi beli-grajskih „bohemov". Jedna najmarkantnejšili prikazni beligrajske „bolieme" je slikar gosp. Dragotin Inkiostri, stvorittlj jugoslovanske narodne umetnosti"). Razven našega slovenskega slikarja Hugona Gerbiča v Pragi, mi ni poznan jugoslovanski slikar, ki bi se bil začel baviti z osnovitvijo jugoslovanske narodne umetnosti.	(Pride še.)
Odsek za volilno reformo.
(Brz. poročilo).
DUNAJ 27. Odsek za volilno reformo je vsprejel ^ 36 volilnega reda za državno zbornico po predlogu posl. Starzvnskega, po katerem bo istočasno z izvolitvijo poslanca minoritete izvoljen tudi namestnik, ki vstopi v državni zbor, čim poteče iz katerega si bodi vzroka mandat poslanca minoritete. Nadalje je bil vsprejet dodatek, po katerem se ne izpopolni na novo tega mandata po novi volitvi, ako poteče iz katerega si bodi vzroka mandat nadomestnika. Nadaljni paragrafi, ki govorijo o ožji volitvi, volimih certifikatih, dvojnih volitvah in novih volitvah so bili vsprejeti z nebistvenimi spremembami. Razprava je dospela do $ 40 ter se bo nadaljevala popoludne.
DUNAJ 27. Odsek za volilno reformo je vsprejel danes § 36 (sedaj 37, ožje volitve) v obliki predloženi od vlade, ter je potem razpravljal o § 37 (sedaj 38, volilni certifikati). Na razpravi tega paragrafa sta poslanca Hruby in Vogler predlagala, naj se ustanovi volilno sodišče, Vogler je zahteval, naj do ustanovitve tega sodišča prevzame posle istega upravno sodišče. Minister notranjih stvari baron Bienerth je izjavil, da stoji vlada v obče v tem vprašanju na stališču, da pride parlament do izraza svoje suverenitete na najočitneji način ravno v tem, da presoja volilne akte. Vlada ne smatra torej za svojo nalogo, da poseže kakor taka v izjavo poslanske zbornice, oziroma da prevzame v tem vodilno ulogo. Minister zamore le prositi odsek, da se z razvojem tega vprašanja ne zateže zakon o volilni reformi. Sicer je že poslanec Romanczuk poslal odseku predlog o ustanovitvi volilnega sodišča in odsek zavzame lahko svoje stališče povodom razprave o tem predlogu. Da bi se že sedaj kakor tako spremenilo besedilo vladne predloge v smislu, da bi se na mesto kompetence zbornice ustanovilo volilno sodišče, smatra govornik nevarnim že radi tega, ker bi bilo vsprejetje tega zakona odvisno od vsprejet j a druzega zakona. Govornik se je izjavil tudi proti predlogu posl. Voglerja, da bi se presojevanje volilnih spisov predložilo upravnemu sodišču, češ, da je to sodišče preobloženo. Po daljši debati je bil vsprejet ta paragraf, izvzemši odstavka 2, katerega vsprejetje je bilo odloženo. Nato je odsek pričel razpravljati o § 39 (prej 3S), ki govori o dvojni volitvi; paragraf je bil vsprejet v obliki predloženi od vlade z dodatnim predlogom posl. Hrubv-ja, tako tudi Š 40 (prej 39), ki govori o novih volitvah. Seja je bila na to prekinjena do 4. ure popoludne.
Volilna reforma in Čehi.
Češki list „Lučan*4 je priobčil neki članek, ki pomenja — izlasti, ker se ta članek pripisuje mladočeškemu prvaku dr.u Kramaru — nekako presenečenje za ves avstrijski politični svet, a za nas Slovence in Hrvate pregrenko iznenađenje. Članek zveni namreč tako kakor da hočejo Čehi odnehati od svojega odpora proti zahtevi Nemcev po dvetretjinski večini za spremembo razdelitve volilnih okrajev!
*; Opozarjamo, da je g. Dragotin Inkiostri napravil tudi nač-te za slikarije v čitalničnih prostorih v tržaškem „Narodnem domu-.
Op. ured. „Edinosti"
To bi bilo za res za ves politični svet v veliko presenečenje, kajti s tem hi se postavili Cehi v protislovje sami seboj in taktiko, ki so jej sledili do — danes. Za nas /Jugoslovane pa bi bila ta sprememba v češkem vedenju zares prebridku iznenađenje, ki bi moglo precej zrahljati dosedanje bratske vezi med političnima zastopstvoma obeh narodov. Ker si ne moremo misliti, da bi Cehi hoteli izzvati toli usodno eventuvalnost, tudi ne moremo verjeti v resničnost gornje vesti.
„Slovanska zveza" in volilna reforma.
Iz „Slovenca"* doznajemo, da jt- ..Slovan-j ska zveza" v svoji seji dne 25. t. m. sklenila j te-le resolucije:
I.	„Klub zavrača ogorčeno napade radi vol. preosnove, naperjene proti sebi in svojim zastopnikom v odseku, tovarišem dr. Šusteršiču, dr. Ivčeviču in dr. Ploju. ter jim izreka priznanje in zaupanje.
II.	Klub sklene, da kakor doslej tudi v bodoče z vso močjo dela na to. d a s e glede vol. reforme uresničijo zahteve obmejnih Slovencev n a s e v e r n i narodni meji.
III.	Klub naroča svojim zastopnikom v odseku za vol. preosnovo, naj z v s o o
1 o č n o s t j o nastopijo proti temu. d a b se razdelitev volilnih okraje1 zavarovala z d v e t r e t j i n s k o v e-čin o".
Klub nam obljublja torej, da se bo tudi v bodoče z vso močjo potezal za obmejne Slovence. Iz tega „tudi v bodočebi morali sklepati, da se je klub že do>lej z „vso močjo" zavzemal za naše brate na Koroškem. Plebftcif&pCmejnili Slovencev pa govori nekoliko drugače, iz česar sledi, da je ..Slovanska zveza" se svojo sodbo — o sebi precej osamljena. Korošcem bi bilo bržkone bolj ustreženo, če bi bila „Zveza" obljubila, da se bo odslej z nekoliko ..večo močjo" zavzemala zanje.
Bolj nam ugaja tretja resolucija, kjer
obljublja „Zveza", da so bo z vso odločnostjo protivila zahtevi po dvetretjinski večini za spremembo razdelitve volilnih okrajev. Samo da se ta vsa odločnost ne bo omejala le na rahle platonične proteste, ampak da se l>o res uveljavljala in brez vsacega strahu na te ali one konsekvence, pa bo videla ..Slovanska zveza", da obmejni Slovenci tudi njej ne odrekajo priznanja, kadar ga je — zaslužila !__
Delegacije, sklicane za 25. nov.
Kakor javljajo z Dunaja, se bo dne 30. t. m. vršilo skupno posvetovanje ministrov pod predsedstvom grofa Goluchowskega. na katerem se določi proračun, ki se predloži delegacijam. Iste bodo sklicane na dan 25. novembra.	___
Iz Hrvatske.
Nova vlada in učiteljstvo.
Gosp. Trstenjak je obvestil učiteljsko skupščino, ki je zborovala te dni v] Zagrebu o deputaciji učiteljev pri oddelnem predstojniku g. M. Rojcu. Ta poslednji je obljubil deputaciji, da stori vse, kar mu bo možno, da se pomore učiteljskemu stanu. Šolske odbore misli odpustiti (burni živio-klici> eventu-valno naredbenim potom. Učiteljem zagotovlja popolno politično svobodo (Frenetično ploskanje). Vsakdo naj glasuje na volitvah po svojem političnem prepričanju. Radi tega se nikomur ne zgodi ničesar. Kaznovali se bodo le fanatiki, ki hočejo sejati mržnjo med narod. Šola mora biti žarišče prosvete in svobode, ne pa prevratnega političnega trenja. On in drugi oddelni predstojniki goje vročo željo, da se čim prej ugodi željam učiteljskega stanu. — Skupščina je to sporočilo z navdušenjem vzela na znanje.
Šole v Bolgarski, Bosni in Hercegovini.
Sarajevska „Srpska Riječ" je priobčila zanimivo statistiko o šolah v Bosni in Hercegovini ter napravila paralelo s statistiko
II.
»EDINOSTc štev. 267
V petek, (iDe 28. septembra 190»;
bolgarskih sol. "f.Naša domovina in kneževina Bolgarska« —■ -piise omenjeni list— sta pričeli v istem letu „kulturno'* napredovati, t. j. živeti po evropejski. Ker se vedno povdarja. da se kultura kake dežele najlaglje ocenjuje po številu osnovnih šol. hočemo pustiti, da govore številke in ne pišemo nikakega komentarja.. — Tekom 28-letnega ..kultiviranja" je odprla bolgarska vlada 4700 osnovnih sol, dočini smo mi v Bosni in Hercegovini osre-čeni !c z 250! ! Bolgarska z vztočno Rume-lijo imata 4,050.000 prebivalcev na 96.345 »tii j. kilom. Kna šola spada torej na 862 prebivalcev, ali na 20 Štirj. kilom. Bosna in Hercegovina imata 1.750.000 prebivalcev na r, 1.028 Stirj. kilom. Po tem takem prihaja pri nas ena šola na 7000 prebivalcev, ali na 204 stii;. kilom. Številke govore!"
dogodki na Ruskem.
Udova Trepova.
Iz Petrograda poročajo, da dobi vdova pokojnega generala Trepova enkratno podporo v znesku 300.000 rubljev.
Zabranjena nemška šola.
I/. Varšave javljajo, da so se Nemci v Lodzu pripravljati, da odprejo nemško šolo, toda oblasti so v zadnji čas radi nemškega jezika prepovedale to otvorenje. Dubrovniski župan koaliranim hrvatskim in srbskim strankam.
Na brzojavko predsednikov koaliranih hrvatskih in srbskih strank — priobčeno tudi v našem listu — je odgovoril župan dubrovniski dr. Pero G i n g r i j a isto-tako brzojavno : Ganil me je in razveselil bratski pozdrav Vaš. Stoječa nepremično za pravice, zajamčene jej zakonom, se Dalmacija upre in odbije vse poskuse, da bi se Khuenovščina. izgnana iz Banovine, presadila na nje (Dalmacije) tla. Uverjeni, da boste v potrebi Vi nam na pomoč, se najsrčneje zahvaljuje : Pero Čingrija.
Anarhisti in teroristi v Baku.
Iz Baku javljajo dne 26. : Sinoči je močan oddelek policijstov pod vodstvom nekega častnika skušal v Kavarni Sebastopol zajeti shod anarhistov, komunistov in teroristov. Ko je vdrla policija, so pričeli anarhisti streljati, in policijsti so odgovarjali. O tem je bila ena oseba ubita, več pa ranjenih. V splošni zmešnjavi je mnogo zborovalcev zbežalo, nekoliko jih je bilo aretovanih. Po-licija ie obstreljevala nekatere bližnje hiše. iz katerih se je streljalo. Pozneje se je policiji posrečilo zunaj mesta aretovati nekoliko anarhistov ki so ubežali.
Drobne politične vesti.
1' r o t i h r v a t s k e demons traci-j e v Flor e n c i so priredili v torek italijanski dijaki. — V torek zvečer so bile demonstracije pred avstrijskim konzulatom. Dijaki so kričali proti Avstriji in Hrvatom. Pudio je tudi mnogo „TCvviva" na račun Trsta in Trenta.
Pomorske vaj e. Admiral Moote-cut oli je naslovil na moštvo vojne morna-rii c pismo, v katerem se zahvaljuje na dobrem vedenju na pomorskih vajah.
Domače vesti.
Imenovan je zdravnik na kirurgični kliniki na Dunaju g. dr. Fran Derganc drugim asistentom na kirurgičnem oddelku ljubljanske mestne bolnišnice.
Pripombe k predvčerajšnji seji mestnega sveta. V včerajšnjem izdanju smo prinesli kratko poročilo o razpravi v predsi-nočnji seji mestnega sveta o predlog-i komisij za javni pouk za ustanovljene samostojne italijanske ljudske šole pri sv. Ivanu, oziroma o rešitvi ministerstva na rekurz mestnega sveta proti naredbi namestništva, s kr te t o je ta oblast sistirala svojedobni sklep mestnega sveta za ustanovitev rečene šole.
V razpravo je jako srečno posegel mestni svetovalec dr. S lavi k, ki je drastično dokazal večini mestnega sveta uprav kričečo nedoslednost, ki jo zagreša se svojim vedenjem nasproti vladni naredbi. Dr. Slavlk je očital večini, da iz zgolj oportunitete pozablja na svoje lastne principe in na svoj ponos! ((jovor <lra. Slavfka prinesemo v pobiem obsegu v eni prihodnjih številk).
Lahko rečemo, da je le redkokedaj napravil kak govor s slovenske strani tako globok in viden utis na italijanske signore, kakor je bilo ravno v tem slučaju. Najbolji dokaz za to je bilo vse vedenje toliko zbornice same, kolikor sicer vedno bučne in predrzne galerije. Med vsem govorom dra. Slavi ka so bili gospodje v zbornici nenavadno kratki in tihi. le tu pa tam — kadar jih je
govornik posebno ljuto zadel se svojo argumentacijo, kakor n. pr. tedaj, ko jim je dokazal, da oni sami ne verujejo v svoje lastno ljudsko štetje, na katero se sicer vedno sklicujejo kakor na kako magno charto — ' so gospodje nekoliko mrmrali in se junačili j do kakega p!ahega: oho ! In tudi galerija je bila to pot, kakor da so se levi prelevili v jagnjeta. Nič ni bilo tistih burnih demonstracij in grdih mej-klicev na adreso slovenske 1 manjšine in ta galerija je bila to pot nenavadno skopa tudi z aplavzi poznejemu laškemu govorniku. Celo ta nečuveni slučaj se je dogodil, da je nekdo aa galeriji zaklical dru. Slavi'ku „Bravo !a in mu ploskal in da je ostalo to brez vsake reakcije. Pa recite še, da se ne gode čudeži!
Ko je dr. Slavik dovršil svoja temeljita in jedrnata izvajanja, je bila na strani večine očitna velika zadrega. Gg. svetovalci so se — njihov glavar in glava, ki zna misliti in govoriti, dr. Venezian, je namreč predsedoval in ni mogel odgovarjati — spogledovali in drezali eden druzega: kdo naj odgovori dru. Slaviku ! Slednjič se je ojunačil svetovalec Depiera, da reši situvacijo. Ali videlo se mu je, kako se upogiblje pod težo nadete si naloge : čutil je mož, da gre v boj brez upa zmage. Očitno mu je manjkalo vsake samozavesti, kajti začetkoma je govoril tako boječe in tiho, da je občutil predsednik dr. Venezian potrebo opozoriti ga, naj vendar govori bolj glasno. In res je svet. Depiera popolnoma pogorel se svojimi „konkretnimi i podatki", ker mu je svetovalec G e r d o 1 na j mestu dokazal, da ti podatki niso v soglasju | z resnico.
Ko je Depiera zaključil, bilo je v zbor-; niči tiho in hladno — najbolji znak, da staj večina zbornice in galerija dobro občutili,! da si gospod Depiera to pot ni nabral lo-i vorik.
Vspeh govora svet. Depiera je bil v resnici tak, da drugi slovenski svetovalci, ki so j se bili dobro pripravili za boj, niso imeli na kaj odgovarjati! In tako se je vršilo, glasovanje brez običajnega zmagoslavja v, zbornici in brez znane — muzike na ga-j leriji.
Najkaiakterističneje dejstvo za nevspeh j ! večine in nje popolni moralni poraz v tem! 1 slučaju je, d a j e š e le „Piccolo" naslednji dan prinesel svojo polemiko proti dru. Sla-| viku kakor nekak eksempel, kako bi se bilo j dalo odgovarjati v seji. S tem je ..Piccolo" I priznal, da argumenti svet. Depiera nikakor Iniso zadostovali.
S polemiko „Piccola.% ki je sicer daljša j nego Depiera, a nič boljša v argumentaciji, j se pobavimo jutri.
Izzivanje goriških Slovencev. V Go-: rici hočejo napraviti v kratkem električno cestno železnico. Ker pjdjetje ne bo v mestni upravi, osnoval se je odbor, ki hoče to idejo i uresničiti ter je naprosil goriški magistrat za tozadevno dovoljenje. Dasi so v odboru sami Italijani, ki bodo pri podjetju nastavljali take ljudi, ki bodo le njim po godu, je go- j riški občinski svet dal v dotično pogodbo staviti sledeči pogoj : „Podjetništvo je vezano sprejemati v službo za vse različne opravke i brezizjemno samo osobje italijanske narod- j j nosti ter dati prednost goriškim meščanom. Mesto si pridružuje pravico dovoljevati pod- j jetništvu, da sme izjemoma sprejeti v službo , tudi posamične uslužbence druge narodnosti,' to pa le provizorno in za omejen čas, ki ga j določi mestna uprava od slučaja do slučaja, • na zadevne pismene prošnje podjetništva, če J i to dokaže, da mu ni bilo možno dobiti ita- I lijanskih uslužbencev. Mesto si pridržuje . pravico po svoji razsodnosti odbiti take t prošnje, ne da bi moralo navajati razloge |za to".
Taka pogodba je pač najnesramnejše izzivanje goriških Slovencev, ki tvorijo skoro ' ! polovico] goriškega avtohtonnega mestnega j ■ prebivalstva in ki so v Gorici prav tako do-! marini, kakor Italijani. Ako se še pomisli | da bodo vsi napisi na tej električni železnici! bamolaški. je proti takemu nesramnemu iz-! zivanju Slovencev umesten najodločnejši pro-1 test in znajo gospoda doživeti kako neprijet- j i nost, če tega protesta ne bodo upoštevali. Na i vladi je, da razveljavi pogodbo med pod-1 'jetniki železnice in goriško mestno občino.
Tako pripominja „Slov. Narod". Mi pa: pridodaj amo, da je vlada tu v Trstu v slič- * nem slučaju svojedobno posegla vmes. Na odličnih slovenskih činiteljih je torej, da' vlože odločen formalen protest z zahtevo, da I se gori navedeni pogoji mestnega sveta go-, riškega anulirajo kakor nezakoniti.	i
Popravek. V včerajšnjo številko sta se minili dve zelo neljubi pomoti. V govoru g. I poslanca Grafenauerja je čitati, kjer govori o obstrukciji (v drugi koloni) : „Umevno je, da poslanci v „Zvezi" nočejo nič čuti o „zvezi" — To treba čitati, da nočejo nič čuti o obstrukciji, kar je jasno že iz izvajanj.
Dalje se je urinila pomota v naslov politične vesti o „češko-madjarskem bratstvu". Tam stoji „Ceško-madjarsko bratstvo in Ma-d j a r i", dočim je razvidno iz notice, da bi moralo stati: ,,.... in Hrvatje.u
K poročilu o nedeljnem manifesta-cijskem shodu. Govor g. Josipa M a n-d i ć a začnemo priobčevati v jutršnji številki.
..Slovencu- v album. Prejeli smo od najzanesljiveje strani, da je neki primorski duhovnik, ki se je udeležil katoliškega shoda, in ki stoji v prvih vrstah katoliškega gibanja v naši deželi, izjavil, da mu Susteršičev slavnostni govor ni ugajal v nekaterih stvarih in da radi tega obžaluje, da je šel na shod.
Najmanje pa mu je ugajalo, da je dr. Šusteršič tako odurno napal koroške voditelje, med katerimi je vendar več znanih une-tih katoliških svečenikov.
Dotičnega primorskega svečenika vendar „Slovenec" ne bo hotel šteti med barabe, ki govore le — „kolobocije" !
V blagohoten pretres. Prejeli smo: ! Šolske počitnice so minole. Prišel je šole čas j in žnjim tudi križevi pot za slovenske sta-' riše v Trstu. Prepričan sem, da prekipeva I slehernega zavednega slov. očeta srce gnjeva !in srda do oblasti, ki se briga za njegove težnje kakor za lanski sneg, mesto da bi se ! resno potrudila, da vendar enkrat po toliko-I letnem moledovanju tudi tržaški Slovenci dobe ! ono, za kar maloštevilnim Nemcem ni bilo treba ganiti niti mazinca. Zaradi tega je I moja malenkost mnenja (in gotovo tudi ne-i malega števila drugih Slovencev), da ne bi 1 bilo odveč, ako bi tudi letos priredili prote-1 sten shod tržaški slovenski šoli v prilog.
Trkajmo na vedno zaprta nam vladna ; vrata, ali ne komaj slišno, ampak, da bo od-f mevalo po vladinem poslopju. Ker če tako ' ostane, in če ne bomo gibali venomer, nam i ostane glavna življenska žila za nedogledne ! čase podvezana. V tem svojem stremljenju po I napredku naj nas podpirajo vsi Slovenci, i brez razlike mišljenja : v t e m kultur-jnem vprašanju naj ne bo partijku 1 a r i z m a med n a m i. Vstane naj ves ' narod kakor en mož in naj spomni državo : na napis, po katerem se ona ne ravna ; ! „.Tustitia fundamentum regnorum". Prepri-i čani naj bodo tudi osrednji Slovenci, da vprašanje slovenskih šol v Trstu ni le lokalnega pomena, ampak, da je življensko vprašanje vse Slovenije. Mi tukaj pa ne tepimo se mod sabo radi za sedaj podrejenega vprašanja, kakova da bode ta šola ? Glavna stvar je, da dobimo šolo. „Boljši je vrabec v roki, nego golob na strehi", pravi znani pre-1 govor. In mogokrat golob ni tako debel, kakor se misli...
Pomagajmo si torej in pomore nam Bog !
Počasnost c. kr. okrajne sodnije v Kopru. Mej tem, ko vse druge sodnije, tako ; v Trstu kakor tudi na deželi, v naših krajih ! rešujejo tudi najbolj komplicirane zemljeknjiž-!ne predloge v teku 10 ali največ 14 dnij. ! rabi c. kr. okrajna sodnija v Kopru za rešitev čisto navadnega slovenskega zemljeknjiž-nega predloga (laških še nisem vlagal) dva ' meseca ali pa še več, da : celo po štiri : mesece.
Kaj je vzrok temu počasnemu uradova-vanju ne vem. vendar pa se mi zdi čudno, da se ravno zemljeknjižne stvari tako počasi rešujejo, čeravno so najboJj važne in naj že gre
za to ali ono.
Če sem dobro informiran, je izmed vseh
; uradnikov, dodeljenih zemljeknjižnemu uradu ! sodnije Koperske le en sam zmožen slovcn-: skega jezika in ta ne more sam reševati jod dne do dne naraščajočih slovenskih
i vlog.	.
Radi nezmožnosti uradmštva naj torej
I trpi ubogo ljudstvo ? ! Uradniki ki niso vešči j slovenskemu jeziku, so jednostavnojnerabni na , koperski soduji in skrajni čas bi že bil, da njega ekselenta, predsednik višje deželne [ sodnije, gosp. Gertscher, odstrani nezmožne j uradnike in jih nadomesti s takimi, ki bodo jezikovno vsestransko sposobni za svojo službo, i S a j jih ima menda dovolj na 'razpolago!
Eden prizadetih. Iz življenja štajarskih Slovencev.
f Prejeli smo proglas, iz katerega je razvidno,
da se snuje nova neodvisna slovenska stranka za Štajersko" in „neodvisno glasilo v\ slovensko ljudstvo". V ta namen se ho vršilo dne 30. septembra v Celju ustanovno zborovanje.
Kakor kaže torej, se tudi na Štajarsketn ! pripravlja — veselo gibanje po kranjskih i uzorili. Korist od tega najbrže ne bodo imeli... . Slovenci !
Proštom konkatedralnega kapitelja v Makarski je imenovan dr. Jurij Carič. profesor bogoslovja v Zadru.
Razpisana je služba nadstražarja ? | ski kaznilnici r Kopru.
Ne znajo peti! Prejeli smo: Kar smo mi že zdavnaj vedeli, namreč, da »um i sovsedje Italijani no znajo peti (izvzeua operne pevske moči), to nam je povedal -daj tukajšnji „Idipendente4* v številki od minulega petka.
Ta list se zgraža nad petjem, ki so g , proizvajali italijanski visokošolci, na nedeljske m shodu ter poživlja iste. naj gredo posluša' I Slovence, kako znajo oni prepevati svojr j pesmi.
Mi se često zgražamo nad tržaško ita-i lijansko mladino, ko moramo poslušati njen ' „pevsko" — tuljenje !
„Indipendente" ima prav. ko nas po-' stavlja za izgled, kajti mi Slovenci jo znamo ' res zakrožiti ! Naj le pridejo naši sovsedje, osobito ko nas je par stotin pevcev skupaj j — in slišali bodo pevanje. ki ga oni niti c«1 daleč ne dosežejo !
Hrvatske šole v Zadru so letos izredno dobro obiskovane. Na hrvatskih ljudskih šolah je upisanih 204 dečkov in deklic, skupaj 462 otrok. Na hrvatskem gimnaziju je 290 učencev, ali. žal. premalo učnih moči za te šole.
Novo domače podjetje. V Postojni j* g. Lovrenčič zgradil veliko moderno opekarn® : na par. Izdelovala se bo v njej vsakovrstna 1 opeka : opeka za streho, zarezani strešniki itd.
150 km peš v 24 urah. Francoz Kt-Igene Buer, ki je dne 12. t. m. hotel poka-' zati tukaj svojo zmožnost kakor pešec pre-'hodivši 150 km, namreč 25 krat iz Trsta t Barkovlje in nazaj v 24 urah, a se mu t<» t»-claj ni bilo posrečilo, je zopet tu. Včeraj opo-! ludne je zopet začel hoditi mej Trstom in Barkovljami. Pri svojem prvem poskusu j | bil prišel 17 krat iz Trsta v Barkovlje. a k.» ' se je hotel 17 krat vrniti v Trst, ga je bil i prijel krč v nogi in je moral odjenjati oh :>. ' uri in pol po polunoči.
Dva dni pozneje je bil šel v Benetke. :■ iz Benetek v Milan. Iz Milana se je pa vrni 'nazaj v Trst, da tu izvrši, kar je obljubil, namreč 150 km peš v 24 urah.
Iz Trsta odhaja od kavarne „Alla Sta-i zione" iti gre do tram\vayske postaje v Bai -! kovljah. Tam se obrne in gre nazaj. Velik • ' množica ljudi ga pričakuje na raznih točkak mej potjo, a posebno pa pri kavarni „Alla Stazione".
Ob 11. uri in 5 minut je bil Buer pri>i že 12. krat iz Barkovelj nazaj, prehodivši 72 i km. Velika množica ljudi, ki ga je čakala pred kavarno „Alla Stazione", ga je ob prihodu vsprejela s ploskanjem in ,.bravo"-klici. Ljudje so pa ostali presenečeni, ko so videli, da je Buer, mesto nazaj v Barkovlje, krenil proti mestu. Mnogo ljudi je pohitelo za njim: oni, ki so bili ostali tam, so pa ugibali, kam da je šel. Nekteri so se smejali in so trdili, da se je Francoz naveličal in pobegnil. A kmalu se je raznesla vest, da je šel v lekarno Suttina na Corsu, da mu masirajo noge. Res se je pol ure pozneje vrnil nazaj, sel v kavarni in tam popil kupico mleka. Ob 11. uri in 40 minut jo je pa ubral 13. krat proti Barkovljam.
Ob 2. uri in 47 minut je prišel 15. krat iz Barkovelj, prehodivši tako 90 km v 14 urah in 47 minut. Sel je v kavarno in zopet spil kupico mleka. 4 minute pred •'>. uro je odšel 10. krat v Barkovlje.
Verižico so našli, šterlinske lire pa ne. Kakor smo že poročali, je bil natakar Fran Deglin v noči od 24. na 25. t. m. prijavil na policiji, da mu je bila v neki krčmi na Acquedottu ukradena zlata verižica in pa ena šterlinska lira. Redarji so pa na trgu pred vojašnico še isto noč našli Deglinovo zlato verižico. Deglin je bil pozvan na policijo. kjer so mu dali nazaj verižico, na kalje pa on vprašal: .,A kje je pa šterlinska lira ?"
Brezsrčen oče. Zasebnica Amalija B- -nedetich, stanujoča v ulici Massimo d* Azeglio št. 7, je prijavila včeraj na policiji, da je Ar-mand Pavoni, ki je stanoval z dvema svojima
V p«'tek, dne 28. septembra H)06
* EDINOST« štev. 267.
Stran IT
otrokoma pri njej. odšel neznano kam in da je pustil otroka brez vsacega sredstva za življenje. Otroka sta 12-letna deklica Arman-da in 10-letni deček Anton.
Slana je padla v sredo v jutro v okolici ljubljanski in po Dolenjskem ter uničila ajdo.
Prvi sneg so imeli v sredo zjutraj na Kurnu. Pobelil je precej nizko. Temperatura je padla na 2 stop. C. Snežilo je tudi na
Gorjancih.	____
HLolodar in vreme. Danes: Večeslav, kralj ;a mučenec: lastiinir: Vidica. — Jutri: Arhangel Mihami ; 1'ogosnir ; Vojs. — Temperatur* včeraj : ob | 'i. uri popoludne -p H* Celsiun. — Vreme včeraj: j
"epo. »Ieloma oblačno.
to hišo in vso preiskala, ne da bi bila našla nikogar. Slednjič sta pa pogledala še v neko shrambo pod stopnjicami. V shrambi je bilo vse polno košar in pod temi košarami sta redarja našla skritega Josipa Eattina. Na vprašanje, zakaj da se je skril, je dejal Rattina, da se je skril pred paglavci, ki da so leteli za njim in lučali za njim kamenje. Dejal je tudi, da je bil prisoten nekemu pretepu pred krčmo ..Andemo de Pepi". Pretep je bil na-vstal zato — je dejal on — ker je neki Slovenec žalil Italijane na njih narodnosti. Italijani pa — katerih je bilo sedem — $0 reagirali in se spravili nad onega, ki jih j« žalil. Tajil je pa vedno, da bi bil on ranil z nožem Kodriča.
Na včerajšnji razpravi je istotako tajil ter vstrajal pri svoji prvotni izjavi na policiji.
Zaslišanih je bilo 12 prič. Najvažnejši priči sta bila pa 15-letni Marij Bertok in 15-1. Marcel Bizjak. Prvi je videl ves dogodek od začetka pa do konca. Videl je Kodriča z nekim moškim in z neko žensko še v ulici deli' Olivo. Ivodrič in družba so šli proti krčmi ,,Andemo de Pepi". Tu se je bil Ko-drič z onim moškim vstavil, a ženska je šla naprej. Na vratih pred krčmo se je bil Ko-drič vstavil in tam z Italijanom Rattina igral na moro na nekem praznem sodčeku. Igro je bil dobil Kodrič. Italijan pa je hotel plačati in je Kodriču raztrgal kapo. Ni slišal, da bi bil Kodrič žalil Italijana na narodnosti. — Kodrič je odšel, a Italijan Rattina mu i je sledil. Kodrič se je bil izpodtaknil in je pal. Takoj na to je bil Italijan nad njim in ga je zabol z nožem, a zatem se je bil spustil v beg. On in drugi dečki — mej temi tudi Marcel Bizjak — so tekli za njim. Ko je on videl, da se je Italijan skril v hiši št. 3 v ulici deli' Industria, je pustil tam Marcela Bizjaka in druge dečke, jim naročil, naj pazijo, če bi Italijan prišel ven in šel kam drugam, a on je šel na policijski komisarijat. Soglasno z Bertokom je povedal tudi Marcel Bizjak. Oba sta tudi v tožencu spoznala onega Italijana, ki je Kodriča zabol z nožem.
Porotnikom je bilo stavljeno eno samo vprašanje, kateremu so isti pritrdili z 11 glasovi proti enemu. Na podlagi tega pravo-reka je sodišče obsodilo Josipa Ruttina na
štiri leta težke ječe, poostrene s postom vsake tri mesece in na izgon po prestanej kazni.
Raz:ne vesti.
Statistika jezuitskega reda. Nemški i list „Koln. Volkszeitung" je j riobčil nastopno statistiko jezuitskega reda : Red ima svoje člene po vsem svetu. Red je razdeljen v pet i asisteac. ki imajo v Italiji 1922, v Franciji | 4336, na Španskem 4314, na Angležkem 2804 ! jezuitov. Nemška asistenca štejejo 4336 členov, i od teh jih odpada na Avstro-Ogrsko provincijo 734, na belgijsko 1150, na holandsko ! 532. na gališko 465. Jezuiti, nemške provin-| cije, ki žive „v pregnanstvu" šteje 1455 čle-; nov. V Nemčiji je namreč Jezuitom bivati
j prepovedano.
* Sneg. V torek popoludne je padal | sneg na Slemenu blizo Zagreba. V sredo po-; poludne je pa snežilo na Dunaju in po | okolici.
Srtonosen poljub. V Sekesfehervar-! ski ogrski županiji je bilo nedavno cerkveno i opasilo. Tjakaj je prišel tudi gospodar Gruber s svojo vrlo mlado ženo. Ko so ljudje pričeli plesati, je šla med mladino tudi žena j Gruberjeva. Plesala je ves večer, dočim jo je mož iz kota nadzoroval. Naenkrat je zapazil, kako je žena svojega bivšega ljubimca — še iz deviške dobe — poljubila. Gruber je vstal j šel k ženi ter jej ukazal, da odide takoj ž (njim domov. Ona se je protivila temu, na | kar je mož segel v žep po revolver in dvakrat na njo ustrelil. Zgrudila se je mrtva iz naročja svojega ljubimca.
Gospodarstvo.
Avstro-ogrska banka
:je sklenila zvišati obrestno mero za Vj%-Praško mesto
najme posojilo 16 milijonov kron. da zgradi nov vodovod.
Cena živine
na Tirolskem jako pada in bo, kakor zatrjujejo še padala. Na Tirolskem nedostaje sena, zato kmetje hite s prodajo živine.
Brzojavne vesti.
Shod zgodovinarjev.
DUNAJ 27. Danes predpoludne je bila sklepna seja shoda zgodovinarjev. Prihodnji
Prva avtorizovana agencija za posredovanje „Gambri-
tllic" (pr«ma autoriz*atta agenzia di me-lluo diazione ,.GAMBRINUS") v ulici Far-neto št 10, II, nadstr., se priporoča gospodom W gostilničarjem in krčmarjem "M ki žele kupiti ali prodati gostilne, krčme in | pivarne v mestu ali okolici, ki iščejo najemnike ali drugo osobje. oziroma zaloge, naj se obrnejo edino le na omsnjano agencijo
MARIO JESURUHS.
RP
Drastuene uesti in zabai/e.
„Društvo slovenskih profesorjev".
Oiiiiijo se na konkretne slučaje prošlega lolsk'^a leta, prosi Društvo slovenskih pro-i'- ev" vso našo javnost, naj eventuelne -v oje pritožbe o postopanju profesorjev z m 1 a d i n o prijavlja raje 1 r u š t v u nego v časnikih. Podatki naj bodo popolni in prijava naj ne bo -iHi'uimna. Društvu jamči za tajnost.
Odbor pevskega društva „Zarja** v Rojanu se najtopleje zahvaljuje vsem ki so iripomogli. da je veselica minole nedelje sestransko najugodneje vspela. Posebno se zahvaljuje. ..Svetoivanskemu tamburaškem zboru~ — za blagohotno sodelovanje, obilo-»tevii-aaiu obisku od strani pevsk. društva .Vipava*4 s Konkonela ter drugim zastopnikom društev. Srčna hvala tudi velespoštova-:i:ua rodbinama Mikelič in Venutti za neob-:"-in«» potrebne pripomočke k veselici.
K najboljemu vspehu srečolova so z ti uiiini in lepimi darovi sledeči rado-•liirni rodoljubje blagohotno pripomogli :
' 1'očkaj tV K t »gel Hotel Balkan 12 ste-■lu šampanjca, Mihael Požar, Ludvik ' 'er/.i'iu. D. Mislej pekarnar, J. Žega, J. Ferlusrrt. I. Venuutti, lv. Mikelič, M. Von-■ina. M. Ferluga, F. K lun, A. Lenarčič, M. Katalaii, O. Klimeckv. K. Pangoš. J. Mikota in li. Mikelič.
^ ^topnino so preplačali sledeči gg. : Fr. <TOi?3ii!. K 1.80, .1. Ferluga 20 st., Mikelič 2 - . Vincem- Ferluga 60 st., J. Pegan 60 -t., i'. Geržina 20 st., O. Fetrič 58 st., N. N. - • bt.. F. Ferluga 60 st.. N. Sat'red st.. Josip Mislej 80 st., N. N. Kojan K 2. A. Bremic 60 st.. J. Venuti 20 st., N. N. i 1 >t.. Fr. Bandaš 52 st,. Mihael Požar >{.. Martin Marič 20 st. in Fr. Strekelj skupno 10.86 K. Svnu hvala vsem rodoljubnim daroval-. i i pi eplačevalcem !
Bratje Sokoli!
Redna telovadba pričenja s pri-hodnjim tednom. Telovadili bodo: V. ; Naraščaj v sredah in sobotah od 3—4. po])oludne ; starejši bratje v ponedeljkih in petkih ure zvečer: redni telovadci ».-u Icijkih, sredah in petkih od b. ure in !.> o. ure in pol.
Dijaki se pridružijo starejšim bratom j ' . u; telovadcem, tako namreč, da telo- | . .. ■■'lajši in oni. ki nimajo časa zvečer, i r -iii.i brati, a v posebni vrsti, večji pa j Iiiisui telovadci skupaj. Vpisovanje naraščaja in dijakov : prihod-j - ' ot > Oil 4.—5. ure popoludne v telo-j in potem vsako telovadno uro nepo-» pred začetkom telovadbe.
/•i* danje porotnega sodišča. Radi zločina ubojstva.
V; raj se je vršila fcizenska razprava r« :i 25-l«'tnemu Josipu Rattini, doma iz jI' ( trimauo v Italiji, in sicer radi zločina rršenega dne 15. aprila t. 1. zve-I. 't- bi Bernarda Kodriča. i.' p:avi je predsedoval sodni svetuik ri.-l.-. a votanta sta bila sodni svetnik dr. A .dri -1; in sodni tajnik Parisini. Obtožbo je :dr..- :d n i mestnik državnega pravdništva dr. i' ..ti zi. a branitelj toženčev je bil dr. Eobba.
} >i!:i je nedelja. Okolu ti. ure zvečer je pii^fžal na policijski komisarijat pri sv. >	n* ki človek, kije redarju Mateju Ku-
^ • pov< dal. da ga je neki Italijan zabol z i i v prsi. Komaj je bil to povedal, seje ■ iJH tla in umrl. V njem so kmalu spoli rr.arda Kodriča. Kmalu za tem je bil i it ! 1 na komisarijat 15-letni Marij Ber-r. in > povedal, da se je oni. ki je ranil Kodri." . skril v hiši št. 3 v ulici deli' Indu-•.. s Jedar j a Kale in Klaj sta šla takoj v
shod se bo vršil v Manheimu. Opoludne so bili členi shoda vsprejeti v mestni hiši. Na kosilu je župan dr. Lueger napil nemškemu in avstrijskemu cesarju, nakar je godba za-svirala nemško in avstrijsko himno. Predsednik shoda Baillen (iz Berolina) je napil mestu Dunaju.
Francija.
PARIZ 27. Danes predpoludne se je vršil ministerski svet. Ministra Bourgeois in Doumergue sta poročala o pogajanjih glede trgovinske pogodbe med Francijo in Špansko. Ministerski svet je sklenil, da je možno podaljšati modus vivendi za mesec dni, ako ne pride pred 1. oktobrom do sporazuma.
Ustaja na Kubi.
HAVANA 27. Zmerne stranke so se sporazumele v toliko, da izvolijo komisijo, ki bo razpravljala z ustaši o mirovnih pogojih. Odločitev o prepornih . predmetih prepuste podpredsedniku Taftu in državnemu podtajniku Baconu. Zmerni so opustili pogoj, da bi ustaši prej položili orožje.
HAVANA 27. Vojni tajnik Taft ie spo ročil, da se pogajanja nadaljujejo. Kakor s< sliši sta Taft in Bacon nujno prosila pred sednika Palmo, naj ne odstopi ter naj z mirovnimi komisarji dela na te, da se sklene mir. Liberalci hočejo počakati, da odstopi vlada, preden storijo daljne korake.
Povodnji na Španskem.
MADRID 27. Iz raznih pokrajin so do- i j spela poročila o viharjih in povodnjih. V po- j | krajinah Alicante, Granada in Murcia je raz-;1 sajal grozen vihar z nalivi, ki je provzročil i velike povodnji, tako, da so pretrgane želez-; niške zveze, in da je letina na polju uničena.! V občini Santo Nueva se je porušilo več hiš. i Doslej so izvlekli izpod razvalin 25 mrličev. ^ Vas Baza (v Granadi) je poplavljena. Bati se je, da je utonilo mnogo ljudi. V Santo Nero je poplavljen reservoar, ki služi v namakanje polja. Bati se je, da voda podere nasipe, vsled česar bi nastala grozna katastrofa. Železniški promet na razne kraje je pretrgan. V Alikante je nevreme napravilo ogromno škode. V Vinarozu pri Castelu je udarila strela v tovarno za alkohol ter jo vžgala. Škode je milijon pezet.
MURCIA 27. V Rembli je izstopila reka. Skoda, ki jo je voda provzročila, je ogromna. Bati se je katastrofe. Na lice mesta je odposlana pomoč.
Rusija.
ODESA 27. Vojno sodišče je obsodilo na smrt na vešalih socijalista Pokotilova, ki :je ubil ravnatelja tukajšnje tovarne Kirsch-i nerja.
(Dalje iia 4. strani).
Kdor ISČe službo ali bakoršno-koli zaposlenje ; kdor išče uradnike ali službeno osobje ; kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorcev ; kdor ima za prodati hiše, polja, dvorce ; kdor teli posojila^ vknjižbe itd., prodati ali kupiti premičnine ali sploh rabljene predmete itd. itd. naj se posloži 2EALIH OGLASOV v „E d i n o s t i44, bi so naj cenej i, največ čitani ni najbolj pripravni v dosego namena.
[ 3$®:. Tovarna pohištva
j jfMsarJar levi Jfisizi
ttfca T«si štv. 52. A (lastu Wfi)
'	ZALOGA: *
I PfflZZft ROSRRIO (Zo\sk9 poslopje}. Jf
u
Q«n«, da a* nI bati nobtn« konkurenoe. j:
Sprejemajo vtutkovrsta«. dela tuđi po posebnih načrtih
I

i Isasfeovaa eaaik bniflt&ao ta firaako
Proda se na dražbo
v Vogeljskem Dolu pri postaji Re-pentabor ob deželni cesti
■ ISiiia* m
| Hiša ima 4 sobe. kuhinjo, dve kleti, hlev, j vrt in dva vodnjaka. — Dražba se bo vršila
i dne 30. septembra ob 2.V« popol.
I Natančneje informacije daje »INSERA1NI ODDELEK EDINOSTI« v Trstu.
šPjfi
Denarna posojila l^Z
stvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti nrimernim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se je na JOSIPA ZIDARIC ulica delfa Caserrna št. 14, I- nadst od 9.—12. predpol. in od 3.-6. popoludne.
VA m izivr^ k
Tujci v hotelu „BALKAN"
Na novo so došli :
8ch\varzer A., ofic., GRADEC ; Busfe, trgovec, SOLNOGRAD; Gerin^er E.. koresp., DUNAJ ; Ho-ting^r A., ofie., GBADEC ; Frie il, z<lrav., G KADEČ ; Kogler A.t uradnik, PKAGA: Potot^chnigg A., zas DUNAJ; Konjatlic H., tr^o^ec, GOKICA : Voaasek ofie.. ZADAH; Novotny, prof., PRAGA : Econom J. poteat, TOPOLANY; Til5ar J„ dinruist, PRAGA; Wantech H., zasebnik, GRADEC; Eberl F.,uradnik, L1NZ: Schwing=-chapl K., otic., DUNAJ; Berlan G., zasebnik, LENGENFELD ; Hauser E., zasebnik, DUNAJ ; Smnlnik A., zasebnik, GRADEC ; D' Angelo chefl", BENETKE; Wunderlich, trgovec, DUNAJ ; Vozlič J... zasebnik. DUNAJ; Laufer B.} dijak. CERNOVICE.
m vsakovrstna dela posebnih uirtli.
Ym\sm ceiil breiDlaiao a truio
S
Tovarna pohištva
= RAFAEL ITflLIfl =
Velikansko skladišče In razstava
pohištva in tapetarij
===== trst
ulica Malcanton štev. 1
po aela nimkih c*nmh. ^

Serravaflo-vo žeieznafo kina vm
za bolehne otroke in rekonvalcscer-^^.
Frovgroča volj 5 do j i.' g tr j u 1 o r- • in ojač^c
Pliporoecno od najsloveaih zdrsvnikcv v v^ih i ' i :;!ih, kadar je treba ae po belezai ojaeirl.
C i.JKurii, a t 16 kolajnami nm raznih	13 2 kuj 3000
zdr&vni&t'Jftii »prićev&U.
I. SERRAVALLO
= CrsL -
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA DI RISPARMIO 5.
KATALOGI BREZPLAČNO.
g •A

Stran IV.
»EDINOSTc štev. 267
V petek, ti
ne
S. septf-n:1
Mi&Tmib BALKAS
70 sGb. elektr. razsvetljava, lift. kopelji Cene zmerno packaj &
itl^F H HiJu i^-iLžirtA.
•	^'"toječa iz treh o>ti»T i;če
ItctitC- v.	i: n'n s'.anovauje z vrtom,
v. ••... r ] • ii • «rc i'f ->mm v	Fabio ijevero, Ro-
> u-ra. L', m:. ^M-i.i »Ji \ Mcr-rllji 1 :»zu mest*. Pod-
j :>: in !•! i o | <c< Ur. za vit'- «t io 'o li se Ludi v? v jot r; (in. l\.rnn«Il o, j-Vn.: r.;* «ii rstmene projr f ..ii.r rrfstni i <!de'i k Kdincr^i'- ji i . ?*! :i 1 a družin r'J.	S8S
frsrntfllnJir 7	it?:! inr vnoreirrc
UlSptillSlSSU l .hii a k..l::tu'i ,li«-t-la Ual-Icau»In kc nauči kulmti.	1094
VnorfolSn l0- t- in-	se bo ZHdnji javni
jJCUfljU ples na Trsteniku. Traja od 4.-10. zvečer.	10H3
Dormberška m adina
30. FejiUmbra v | rontniih Karola Kerševamja Svirala
bo Sokolska godba i r. Prvačine. 101)7 ---
Qlll4ho iora tak°i	mladenič z d< -
OIII2UC loUb brimi spričeval«, ve5c treh jezikov, izveži ao v v«eh strokah trgovine z jcstvinami. Obrnili seje na „Iiseratui odd. Edinosti". 1095
Mnifi m e+or» sodi, vsake velikosti,prodaja 1 HUVI III O Idi I Fruu Rudau — Trst. ulica Paduina ^tev. 21.	1(D0 j
■ i
Velike vinske stiskalnice
v rajem Ž i v i c, Trgovinska nlica 2.	1081),
Gospodska hiša SČfEiKiT'l
glavni cesli, r. vodo, relo pripravna za £o.jtiluo ali j diugo obrt se proda po ugodni ceni tli pa se : zamenja s kako liiSo v mestu ali z malim po j sestvem v bližini u.rMa. Pojasnila pri ..Inseratnem
oddelku Edinosti' .	1100 1
- ■ - - __ _ _ . . — . _ .
|XAp np služkinja 7a hiSna opravila. Imeti IOIjC vtJ mora dobra spričevala. Plača po zmožnosti. Več ge izve pri „Inseratnem oddelku Edinosti'.
MOSKVA 27. Oborožene osebe so na-j padle neki tovorni \lak na tukajšnji kioskov- i »ko-Kezanski žel -zniei ter so oropale več za- j bojev napolnjenih z revolverji in ostrimi pa-t roni.
PETROGKAD 27. Kakor poročajo listi, j so v kutajski guberniji izbruhnili resni ne- J miri. Kmetskemu prebivalstvu so dali osem j dni odloga, da plača državne davke. Tudi v. tambovski guberniji so nemiri. Upravne ob-lastnije so profile, da se uvede izredno varstvo.	j RIGA 27. Sinoči je bila zopet vržena j bomba proti vozu električne železnice, ki je: pa provzročila le malo Škotle. Provzročitelj prejšnje eksplozije z bombo je bil po naglem j sodstvu obsojen na smrt.
PETROGKAD 27. V hiši Jelisejeva naj Nevskem prospektu, v katerem se nahaja j rusko-japonska banka, je ob 4. uri zjutraj ' izbruhnil požar, ki se je razširil tudi na arhiv banke. Ogenj so kmalo pogasili. Knjige, spisi in vrednostni papirji so ostali nepoškodovani.
RIGA 27. Včeraj ob :!. uri popoludne tla v Mitavi dva mlada človeka ustrelila »adzornika realke Petrova, ko se je vračal iz šole.
Trgovina.
Borzna poročila dne 27. septembra.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.07*/— 19.10'k, angleikelire K — t-c —.—. London kratek termin K 240.05—240.30
> rar.cija K 95.36--95.55. Italija K 95.42— —95.65—
italijanski l-anko\ci K —.— —-—. Nemčija K 117.42—117.60, nemški bankovci K —.—*— — cveti ijpka ećnotna renta K 98.75—99.05, ogrska kronska renta K 94.56—94.35, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 871.— — 673.—, državne železnice K 672.75-674 75 — Lombardi K
17«;.--178— Lloydove akcije K 782— 790 —
Srečk e Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — de 483.—, Eodenkredit 18S0 K 302.— 310.—. Bo-denkredit 1889 K 302.— 310.—. Turške K 160 — co 162.— Srbske —.— do —.—
Dunajska borza ob	2. pop.
včeraj	danes
Državni dolg v papirja	99.95	—.—
„ „ srebrn	100.05	—.—
Avstrijska renta v zlatu	116.60	—.—
v kronah	99.15	—.—
Avstr. investicijska renta 3,/,•/,	88.70	—.—
Ogrska renta v ilatn 4°/.	112.40--
kronah 4« t	94.70	—
3»/,	84.15	—.—
Akcije nacijonalne banke	1778.—	—.—
Kreditne akcije	t08 50	—.—
London, 10 Lstr.	240.05	—.—
100 državnih maru	117.42	——
20 mark	23.48	--.—
20 frankov	19.09	—.—
100 i tal. lir	95.40	—.—
t esurski cekini	11.31--
Parižka in londonska borza.
Pariz: (Sklep.) — Francozka renta 96.55» italijanska renta 102.60, Španski exterieur 96.^7, akcije otomanske banke 668—. Menjice na London
-51.75.
Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice —.— Lombarde 191.— unificirana turška renta 94.42 avstrijska zlata renta !»9.60, ogrska 4°/0 zlata renta »5 10, Lfinderbank —.—, turške srečke 146.25, pa-riika banka 15.65, italijanske meridijonalne akcije 80S.— akcije Rio Tinto 18.49 Trdna.
London: \Sklep) Konsolidiran dolg 86 1 2 »rebro 31.7/,.. Lombardi 7.1/«, španska renta 95-7/. italijanska renta 101.3/, Užni diskont 4*'s, menjice na r>una u 24.31. Stalna.
Tržna poročila 27. septembra.
H u d i m p e S t a. Plenica za okt. K 14.40 do K 14-42, rž za oki K 12.32 do 12 34, oves za okt. cd K I3.b4 do 13.S0, koruza za sept. —'— do —.—.
P5eni(&: ponudbe in roTpra.5ev«njf srednje, tendenca trdna. Predaja: 30 000 met. Btot., deloma za 5 stot. \iše. Oves trdno ; druga žita vzdržano. — Treme: lepo.
Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santoa good
average za .september--, za december 38—, za
(mute 38' za maj 38.a,V Mirno. — Kava Rio na-vsdna lcco 37—40 uava.lna rtelua 41—42 navadna dobra 41—44.
Pariz Rž za tekoči mesec 17.25, za okt. lV-^5, ra nov.-februvar 17.25, za januvar-april 17.25 (mirno). — Plenica za tekoči mesec 22.S0, za okt. 23—, za novembsr-februvar 23.10. za januvar-april 23 30 (stalno*. — Moka za tekoči mesec 30.05 za okt. 30.25, za uovember-februvar 30.25, za jan.-april 30.30 stalno). — Kepično olje za tekoči mesec 71*/« za okt. 71.—, za november-december 70.'/i, za jan.-april 70.— (mlačno). — Špirit ts> tekoči mesec 45"/» za okt. 43.3 ,, za januvar-april 44- , za maj-avgust 44.® 4, (stalno) — Sladkor surov 98° uso nov 24.' 24.3 , (. talno), bel za tekoči mesec 28.8;g, za ®kt. 29.lit, za okt.-januvar 29.'/a, za januvar-april
S0'/4. (trdno), ratkiiran 6».».—60i»0. — Vreme: lepo.
r' ■
MALI OGLASI.
I Mali oglasi računajo se po 3 stot- besedo; mastnotiskane beeede se računajo enkrat ▼eč. Najmanjša pristoj!»ina 40 Btotink. A	- Plača se takoj. ■ ■ -	A
llrimifip ml O H z 1 otrokom želi seznaniti se UUUVcU llllou s pridnim dekletom aH udovo brez otrok Naslov: „A. B. 200J Poste restante, Piazza Nicclo Tomaseo.	1106
Dinilfoli (kolo) prve vrste freilauf se proda za DlbllVClJ k 80. Naslov : ulica Chabola ?tev. 14 I. ntdst., vrata 6.	1103
MiČlPSt "oba in kuhinja) je na prodaj na Opčinio Il#Cl nali ua cesti kraj Tramvaja. Kdor hoče lahko kupi tudi zemljišče kraj hiše. Cena 3000 K. Naslov pove ,,Inseratni oddelek Edinosti". 1000
mmnmmmivnuuumz
Velika zaloga koles (bicikljev)
in HasisFEaSs
tm na tacncla (molocillel) RCSSLEE S JADERITia
pri kolesih in motocikletah potrebnih pritiklin
uiehauična idahiica -v* isr kc!2s?.rska šola
GIUSEPPE EGGER
TRST — Piazza della Caserma štev. 3
Liniffleiit Capsici C3.
Anker-Pain- E.\pel!er
I'ri n:ik 11 plivanju te»j:i priznano j»jiz»rstnejoj;a, ) 'Olul iloiujoč epa mazila, ki se iloM t vseh lekarn:ili naj se v<>lno raei ua r^j znauiko ..PIPP.O -. I
. Lekarna	§
dr. RIOHT£RJA S
v PRAGI.	!
Fodpirajiiia Dijaško podporno društvo
v TRSTU
Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male ojjl-i^e y V" in v obče kakorsno koli vrsto oglasov .-.prejema yjc* ..luseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti St. 13 (Narodni dom) poluuadstropje, levo. Urad jc odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. po; . Po noči se sprejema v „Tiskarni KJinost"
9	a o •
Kfavi rmm *
I ruski Csj, Grške oljke, fl^n. tujske sardine ter raznih f'etl^ites |t»slcbi se	Iti	r.;*
Franu Vertovec
Tž^si, ulica Caserma 14
(vogal ulice Molin piccolo)
i Bcns^oiiesoisc®
jBVaSN BUGHEf TI
TRST . — ulica delle Acqoe 2 _—
ij Prcdajalnica jestvin, kolonijaincg.i b■ aa, diikates, svežega in suhega saJ;3.
Novi furlanski salami — Videmski kotekini -gnjat. — Ovčji sir pijemonteski — Ovčji »ir iz Karnije — Parmezan I. in II. vr-tf zelene — Konzerve iz poinodorov ital.. naj b - * r • Na (kbeio in drobno.	Cene brez konkurrnc*
i Moli rllfnroo v štorklji je na prodaj. l)vo-; moli UVUICU rec ima v pritličju: 1 sobo, i 1 kuhinjo, xu?uico ; v L nadstropju: 2 sobi in kuhinja; v II. nadstr. tudi 2 sobi in kuhinja, vse urejeno na novo, elegantno. Okoli dvorca je zemljišče (vrt z vodnjakom). Kadi preselitve se dvorec proda za nizko ceno.	550
Vi
Drogerija
Gustavo Marco
ulica Giulia štev 2C. Droge, barve, pokost. petrolej, čepič ščetke, mila, parfumi itd. Zi-icg šip in steklenin.
Prihajajte kupovati vsako-! vrstne jestvine'
v prodajalnico!
kolon ijalnega blaga in jestvin
14on9" CbrHlo (ulica Rafiineria 5t. 3). Tovarna nt/lir. OHI Uld sladči^, konfetur
Francesco Zanier
ulica Cecilia 14 (ogel ulice Ruggero Mana)
kjer najdete vedno sveže blago.
Zmerne cene. Po&iljatve na deželo.
kanditov. 361 !
Pohištvo
svetlo ali temno, se prodaja; po- " polne sobe in posamezni komadi j Izbera stolic. Cene, da se ni bati tekmovauja. Ulica Torrente 34, A. G u 11 i c h,	451 J

Krčma „Al Trifoglio" 'Čl^tZ
istrsko, vipavsko in dalmatinsko vino. Dober kraški teran. Izvrstna kuhinja. Piiporoča se al. občiustvu Katarina Vatovec.
Garlo Vitez
Trst. Trg S. Carlo 2 — Uhod ul. del Arsenale j
(x I jAS
V bogate) ralosl pohištva
Eni. Ehrenfreund
(prej Jeai)
c!ica Hnova 24 (pritličje)
daj a novo in rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najam. ZZ1
Ples v Ajdovščini SrS!«
v narodno okrašeni dvorani g. Brstina. — Pri plesu svira slav. polnoštevilna godba iz Prvačine. Na obilno udeležbo uljudno vabijo Fantje.	1090
A U T O U1Z O V A N A
mehanična delalnica
za inštalacije plina, vodovodov in elek trične razsvetljave.
MU zaloga priprav za žarue luči na plin.
i
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
T«l«foao it. 847. - Via della Siazione Štv. 7. - Telefono it. 847
Filijaike v PULI, GORICI, REKI in CRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
=- »nje predmetov, ki se jemljejo aa potovanje in prevažanje Dlaia na vse proge.)
Spre jena se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča.
wr Edini tržaški zavod za 3= „VACUM CLEANER '.
ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PfiEPBOH —
Točna postrežba in nizke cene.
WST Barvariiica
pralnica in čistilnica na s.jI
(» parnim strojem
ma obleko brez razdiruuja, blago, pohi-:r pregrinjala itd., kakor tudi desnih
TRST — ulica Farneto št. 11 TRSI
filhin SoepiE
priliki plesov se izvrši najhittci Pregrinjala sc lik;« po -O rrt-. koina»l.
Ustanovljena leta 1867.
Odlikovana
livarna V.a Vincenc Osvaldella
ol. Meto 28 TRST Telefon 374
Mehanična delalnica.
Stroji za obdelovanje lesa. Kmetijski stroji. Stiskalnice za grozdje,
najnovejšega sestava ea množeči se obrat in napreiinjočii priMon. — OMraMoe za oljke. — Stiskalnic? za aijis
z obratom na vijak in vodnim pritiskom.	r—*
Josip dorjasic
krčmar v Gorici
na Kornu št. 3 v jSttemsovi palači
toči bliska in furlanska vin;
prve vrste in izvrstno pivo
postreže ob vsaki uri z gorkimi in mrzlimi jedili '
= ima sobe za prenočišča.
Vse po zmernih cenah.
Priporoča svojo krčmo slavnemu obrit:

Električno vpeljavo
izvršuje
jpranjo S. Balsasso
TRST ulica S. Spiridione šter. G
Vcdne stiskalnice.
Proraćunlna zahtevo.
Dr. KOLE
— bivši asistent poliklinike na Dunaju, naslednik
Dr. A- Mittak, uHca della Zonta žt. 7, I. — TRST
Plombouanje zob po najboljših znanstvenih zisfemih.
Umetno zobovje z ali brez plute izvršuje z največjo dovršenostjo g. Hans Schmidt, bivši sodrug Dr. A. Mittdka odlikovan z „Grand Prix" in zlatimi kolajnami na rasti vali V Rimu, Berolinu in Saint-Luis.
VELIKA ZALOGA
praznih buteljk
TRST ulica delle OmbrelJe štev. 5
Guido e ^Coge
100.000 buteljk od šampanjca
■ za refošk
Prodajejo in kupujejo se buteljko \ >nk' vrste za refošk, sampanjc, bor'iv: ' rensko vino, konjak itd. itd. VKLIK ZALOGA Poteljk od pol litra, 1 \hr in pol litra. Damjane iz stekla op^etene
Prevzamejo se dopošiljaive na Deželo.
Kupuje se razbito steklo vsake vr~
xxxx>oooKxxxx>ae^