LETO LVIli V Ljubljani, v četrtek II. septembra I9"50 Poitnlna plačana v gotovini Naročnina mesečno 25 Din. zn Inozern-•tvo 4t) Din — norici jaka i/.rinjn celoletno 120 Din. zn inozemstvo 140 Din Cek. račun: Ljubljana St. 10.650 in 10.140 /h inaerate; •Snrajevo Štv. Zagreh štv. ».011, Praga-Dnna) 24.797 Uredništ vo jo v Kopitarjevi ul.6/111 I) p r n v n . Kopitarjeva 6, telefon 2'/)2 telefoni uredništvu: dnevna službi 1010. — nočnn 2996. 299* in 2050 2 nedeljsko prilogo ^Ilustrirani Sloveneo Odmev fašistične justice po huUulfhem svetu Poročilo očividcev „Slovencu" o eksekuciji v Bazovici Izvedeli smo od oseb, ki so v soboto zjutraj 6. t. m. imele priliko neopaženo prisostvovali izvršitvi štirih smrtnih obsodb v Bazovici, naslednje podrobnosti: Ob pol 8 zvečer sc jc sodni dvor odstranil fz sodne dvorane na posvetovanja. Poučeni ljudje trdijo, tla se niso prav nič posvetovali, ampak čitali časopise in kadili cigarete. Zdelo sc jc, da Čakajo iiislrukcij i/. Rima. Ob pol II zvečer so skoro vsi miličniki zapustili stražo pri justični palači in na njihovo mesto so stopili orožniki, karabinijerji. Miličniki ho ho podali v svojo vojašnico k večerji v nadi, cla gredo počivat. Toda prišlo je povelje in morali so sc podati čez Katinaro in Razklani hrib v Bazovico. Drugi oddelek miličnikov je prišel z Op-6in. Ker ao ho miličniki, ki w> šli čez Katinaro, na poti izgubili, so morali miličniki z Opčin čakati pol ure in z njimi tudi štirje obsojenci. Ne nekem travniku dalje od Bazovice na levi strani Reške ceste, kjer zavije pot na vojaško strelišče, so sc miličniki postavili v če-tverokotnik, od katerega jc bila ena stran odprta proti nekemu zidu, kamor so postavili obsojene štiri žrtve. Na pripravljene stolice so posedli obsojence, zvezane v verigah, vsakega posebej, vsi štirje skupaj pa "z. obrazom proti zidu. Prvi se jc vsedcl Bidovec. Hoteli so mu zavezati oči, toda on je to odločno odklonil in za njim šc ostali trije obsojenci. Poveljnik miličnikov je najprej pozval, da se prostovoljno javijo tisti, ki so pripravljeni streljati. Javilo sc jih je prostovoljno 28 iz Kalabrije in Sicilije ter 8 Tržačanov odnosno miličnikov iz Julijske Krajine. Ostale je moral poveljnik sam izbrati. Ko je poklical ime nekega miličnika, ki bi imel na ta način streljati, je dotični padel v nezavest in je moral jx>veijnik izbrati drugega. Na vsakega štirih obsojencev je streljalo po 14 miličnikov in sicer jih je 7 klečalo, drugih 7 pa stalo. Salva, izstreljena na tiho jx>ve-lje poveljnika Diamantija, ni dobro zadela. Po strelih sta namreč na stolici še ostala Valenčič in Marušič. Poveljnik se je približal še globoko zdihujočemu Marušiču in ga še sam s svojim revolverjem trikrat ustrelil v glavo, tako da je imel vso glavo razbito. Ko je bila oddana salva, je devet milični- kov omedlelo ler ravno tako en milični častnik. Neki miličnik Plncherl* je rxl strahu dobil nervni choc. Vsi obsojenci, |xwebno pa Bidovec so, preden so bili ustreljeni, zaklicali »Živela Jugoslavija« iu v laškem jeziku vzklikali proti fašističnemu režimu. Sploh so se vsi obsojenci obnašali zelo junaško. Orožniški polkovnik D' Alessandro se jc v navzočnosti različnih orožniških poveljnikov in drugih uradnih oseb izrazil, da občuduje io hrabrost in da ni še videl nikogar, ki bi šel tako junaško v smrt. Pri izvršbi smrtne obsodbe je bilo navzočih pbleg miličnikov še kakih 200 drugih ljudi, med njimi prefekt Porro, fašistični tajnik dr. Perusino in drugi uradni ljudje. Očividci pripovedujejo, da so se vsi na-vzočni pri izvršbi smrtne obsodbe vračali domov bledi kakor smrt in da večina od njih ni mogla ničesar zavžiti več kakor 24 ur. Miličniki so domov grede skozi vas vzklikali, da bi si dali sami korajžo: »A chi Orjuna, a ehi schiavi* in odgovor se je glasil: »a porco<'. Razni znanci so spremljali obsojence v več avtomobilih na kraj merišča, ker so hoteli vedeti, kaj se bo ž njimi zgodilo. Na morišče pa ni mogel nihče; vse ccste so bile strogo zastražene, celo vrli hriba Kokuša, ki stoji nad streliščem, je bil ves na gosto zastražen. V petek popoldne so izkopali na mestnem fX>kopa!išču pri Sv. Ani v XVII. vrsti pet grobov, ki so bili določeni za pet obtožencev. Ne ve se pa, če so bili tudi tam pokopani. Govori Se, da petega obtoženca (Spangerja) zato niso obsodili na smrt, ker da ga bodo baje potrebovali na proccsu, ki se bo vršil v Rimu proti ostalim Slovencem. Ubogeipu BMovčevemu očetu je baje odvetnik dr. Zennaro jamčil z 09%, da njegov sin ne bo obsojen na smrt in da bo dobil ječe cd 25—30 let. Plačal mu je za braniteljstvo 30.000 Lir. Ravno toliko je plačal Milošev oče. Kakšna pa je bila obramba, to smo brali v listih ... Nekateri branitelji so sami v svojih govorih izjavili, da obtoženci, za katere je drž. pravdnik fredlagal smrtno kazen, ne morejo uiti smrtni azni. Na dan izvršbe so vsi prebivalci Bazovice in bližnjih vasi jokati in žalovali. Bili so dnevi groze in nepopisnega gorja, ki se ne pozabi nikdar, še danes je ves Kras pod utisom groze, povsod še mrgoli orožnikov in agentov. Ehsekucijska četa odli-hovana »Foglio d'Ordmi«, službeni list vladajoče fa-šiMične stranke, ki ga navadno rediguje sam predsednik vlade Mussolini in ki izhaja samo ob izredno važnih prilikah, objavlja istočasno, ko piše, da je »Je pripravljen svinec za druge hrbte, ki ga že nekaj časa zaslužijo in ga bodo imeli«, odlikovanj« 58. bataljona tržaške milice s sledečimi besedami: '58. bataljon tržaške milice je tretji bataljon fašistične milice, katerega je doletela čast, d;i da eksekucijsko četo proti sovražnikom režima. Prvi bataljon je bil pistojski (ki je ustrelil nekega Italijana antifašista, obsojenega na smrt od izrednega tribunala), drugi je bil puljski (ki je ustrelil Gortana), V vseh treh slučajih je bilo obnašanje črnih srajc vzorno. (Glej poročilo očividca ekse-kucijel — Opomba uredništva.) Razume se, da se sovražniki vseh plemen, vseh barv in vseh nazorov zaganjajo v svojem divjem srdu v narodno milico. Tem bolj pa jo obdajajo s svojimi simpatijami in občudovanjem vsi fašisti.« Pripominjamo še. da »Foglio d'Ordini» svoje vrstice o svincu, ki da ga ima le pripravljenega za sovražnike režima, zaključuje z besedami: »Bal-kania je na drugi strani Snežnika.« Službeni list nadalje naznanja: »Predsednik vlade je podelil bronasto medajlo v spomin črni srajci Moise Romano; bronasto medaljo miličniku Caminada; srebrno medaljo miličniku Dusu. Te medalje se bodo podelile 1. februarja » VHI. letu fašistične revolucije, ki je obeneir. obletnica ustanovitve narodne miiiee. Objavljamo pa odlikovanje črne srajce Duia že sedaj. On je ugonobil poveljnika četašev. Ta čin ima značaj simbola in dobrih auspicij.« Te besede službenega lista, ki se smatra kot dnevno povelje samega predsednika vlade, fašistični listi komentirajo in pravijo, da bo enkrat »zapečatena tudi usoda tistih, ki zamišljajo zarote proti Italiji, pa jih izredni tribunal ni mogel zadeti, ako bi dan obračuna imel priti.« -f- Franc Valenčič. francoske inteligence in da iteje več ko K/),000 članov, si moremo misliti, kakšen vtis je napravil ta apel na javno mišljenje. Kazen tega treh* vedeti, da ta liga dela na zbližanjc med Francija in Nemčijo in da je njen ;,p«i moral živo odjekniti v Franciji. Dunajski listi Dunaj, 10, sept. n- Vrr-ra jšnj.i vest levičar skega >Abend»i<, agando. Italijanskemu {»"darekii da rvi prišlo riiti na um, da bi interveniral -aHi zmerjanja levičarskega lista Vbend« "-.lo je Wiener imueste Marhric.hten* jo, da pomeni ; .Vbendova < • iu,-Kanj« m zascnipfjevan je vodnjakov •• <•• pritožuje t« država IčM take pro»?ukre nk.i. v: mil naorar-Ija jo zunanja politične :iepn!,ke »Arbe.iiter /.emine- pa pu«- ob tej priliki n razsodbi: O krvoioo.nem gostovanju famstrr.neza sodmšča v Trstu, bi ie lahko reklo mnogokaj, če bi se ta proces smatral k i/ensk. /pravrif-ea »ta lisca. Tedaj I>i bilo potrebno mutanti galopni korak razprave, ki je v . dneh ab«oivirala ••»« dokazni materijal za I.S 'vb tožencev Potrebno b"i brlo Halje omenriti. da je poveljnik arma/inesm kora v Trstn branil od:p<-,-Uti prošnjo za pomiiio-ščooje. kakor tudi. da *> bili obsojenci 'istre.lje-ni v hrbet. <:ew.r ita.l 1 janski izjemni zakon ne pozna, itaiii jamski v*>[«-k i kazenska zakon pa samo za vete-izdajalce. za kar v tem prore^n ni šlo Mi pe v tem procesu ne vidimo ničesar, kar bi i,melo opraviti -i pravosvnijem. Ta razsodba mora-lično in juridič.no ne stoji ^išje. kakor katera koli kazenska ekspedicija fašistov, .\ornentarji. ki so bili listom predpisani iz Rima. naglašajo ioclasno. d« je [talija - to razsodbo .-tirala evropsko kulturo rirot; »urba: mnu«. Prav Hooir je. da «s nam je ro reklo, ker ;>i ,icer na tc misel ne pr.šei rtaiče na ,vetu. Nasprotno, ves •ivet je iimel tis, da je fašistična Italija -prejeia vase ves barbarizem, kar sa je ;e jtraao po Evropi, in m -pravila v -istem, ki e menuje fašizem. Nasproti vsem demantijem ztraja Abend« • ianes t ni tem. da je n jezova vest •> :ntervenciH italijanskega ;xisianika -e-mična. „Piccoio" si daje zopet opravka s „Slovencem" Ogorčenje nad Cehi »Giornale d' Italiat je jako indigniran radi pisanja češkoslovaških listov ob priliki tržaške smrtne obsodbe, zlasti zaradi besed, ki jih je napisal nek f/ra.ški list, da je namreč »tržaška ob-jedba karakteristična za jkkIIosU, ki jih zagreši viait žim takrat, kadar stoji pred koncem? Nadalje zamerijo najbolj listom v Bratislavi, ker so pisali, da >niti Avstrija ni bila tako barbarska, pa ioii-vela žalosten konec, kakor ga bo najbrže tudi Italija-. Edina tolažba sredi vala ogromnega ogorčenja, ki ga je zbudil konec tržaškega procesa v vsei mednarodni javnosti, je za italijanski tisk pariški >Journal<, ki pravi, da se je zgodila v Trstu pravica. Treba pa je vedeti, di je >Journai navaden bolgarski reakcionaren list. ki dobiva podporo od rimske vlade. Je tudi edini ni svetu. '«: zagovarja v tem slučaju italijanski režim, pa e 'l-vala Bogu popolnoma brezpomemben Slovaki postavijo spomenik slovenskim žrtvam naj bi najprej protestiral proti načinu pisanja italijanskih listov. Priznati se pa mora. da komentarji italijanskih listov niso brez humorja. Tako piše fašistični list, da je bila v svetovni vojni edino italijanska vojska nekaj vredna. List pa samo tega ni pristavil, kaj je bilo vredno. Praga, 10. septembra, as. Posebno ostro piše slovaški list »Narodni denniki:: >To so bili oni fašistični junaki, ki so ob Soči in pri Kobaridu junaško bežali, in ki bi brez francoske pomoči in pomoči češkoslovaških legij bili izgubljeni. Zmagali so šele tedaj, ko je avstrijska vojska odložila orožje. Med vojno so slikali Italijane koi abru-ške roparje, ki morijo svoje žrtve zahrbtno z bodalom. Ta značaj so ohranili tudi sedaj, ko so 4 mlade Slovence ustrelili za hrbtom.r List zaključuje: »Uboga Italija, ubogi italijanski narod, nad katerim vlada barbar.«- v Južne Tirole z nami Dunaj, 10. set>t. AA - Hittagszeitung.. pise danes o justifikaciji št:rib Slovencev in pravi, Ja le to silno odjeknili? v Jninem Tirolu, it:er pričakujejo, da je vsak čas kaj takega zgodi. Južni Tirolci, ki žive na Duna u, povda-a,;o, da e stre-'i-anje v Trstu pokizaio. da so vse iar'jdne -nan;-šiae v Ital;. i -.zročene faSistiOnemu aas-.i:ti. Voditelj mirni Tirole«t in predsednik društva Andrej Hoie«, i« nedavno ob avil poziv jvoiim ro-'akotn, naj se ne bo« nasilij, ki ih trp« nrihovi rojaki od fašističnega režima. Čeprav i« bd sklenjen pakt med Avstrijo in Italijo, : opoziciiskih list, kar po-meni precej močno koncentracij proti cepljenju list. Pilsudski sam ni odklonil samo vodilnih kandidatur v listah, temveč sploh vsako kandidaturo, Vendar pa njegovo zaničevanje parlamenta ni šle lako daleč, da hi pozval tudi svojo pristaše, naj izostanejo pri volitvah. Izmed strank opozicije sq sklenili včeraj socialisti, Iri kmetske stranke in opozicija narodne delavske stranke, da bodo stopili na volitve z enotno listo. Na to skupno bojne fronto je odgovoril Pilsudski še snoči s tem, da je dal zapreti 9 najpopularnejših politikov in voditeljev opozicije, ki so izgubili poslaniško imuniteto radi razpusta parlamenta, med njimi posebno voditelja socialistov dr. Hermana Liebermanna, katerega Pilsudski posebno sovraži radi njegovih obtožb v sejmu in pred državnim sodiščem, bivšega prosvetnega ministra prof. Barlickega, voditelja socialistov in bojevnika za nemškopoljski sporazum, dr. Adama Pragierja, bivšega notranjega mini-, stra in voditelja veleposestnikov, Kiernika, dalje več voditeljev demokratične stranke malih kmetov in narodno-deluvske stranke, ter bivšega vojvodo in desno-opozici.skega politika Aleksandra Domb-skega. Pravni razlog za te aretacije je do sedaj neznan. Proli nekaterim izmed njih je tekla sodna preiskava radi udeležbe pri krakovskih demonstracijah proti vlndi. Politični namen te odredbe pa je brez dvoma v tem, da hoče Pilsudski zajeziti volilni boj proli sebi. Notranje politična napetost bo sedaj kmalu prišla do viška, posebno ker se. za prihodnjo nedeljo pripravljajo skupni shodi opozicijskih strank v 22 mestih. Varšava. 10. septembra, as. Obenem z aretacijo 9 voditeljev opozicije v Varšavi so bili tudi prijeli rasni voditelji opozicije po deželi, lako n. pr. bivši ministrski predsednik in znani voditelj veleposestnikov Vitoš. Vse aretacije je izvršilo orožništvo na podlagi naredbe notraoega ministra, češ da se pripravlja, odnosno hoče dokončati zločin protivarnosti države. Aretirance so v pripravljenem avtomobilu odpeljali v neko trdnjavo. Prosti so ostali do sedaj samo člani predsedništva v sejmu, ker ostanejo po ustavi na svojih mestih tudi v času volitev. Vendar pa se sejmskeirtu maršalu Daščinslifiniu, ki je včeraj hotel odpotovali na kratek oddih v Karlove Vary, ni izdal inozemski potni list. Ker pa je bilo obenem aretiranih v zadnjih dneh tudi nmogo voditeljev Ukrajincev, Beloru-suv in komunistov, smatra opcziicja, da hoče Pilsudski na ta način izključiti iz političnega delovanja vse voditelje opozieje vsaj za volilno dobo. Demokratične stranke pa so s tem računale že dalj časa ili upajo, da so svoje organizacije zadostno pripravile na to. V vladnih krogih opozarja nu lo, da oni državljani, ki so obtoženi protidržavnjh manifestacij, po veljavnem pravu ne morejo kandidirali v parlament. Varšava, 10. septembra, as. Obenem z Bar-lickim, Liebermannom, VitoSem itd, je bilo po vesteh vladnih listov aretiranih tudi več vodilnih članov ukrajinske narodne frakcije dosedanjega sejma, razen tega pa tudi neki poslanec iz vrst pristašev Pilsudskega, ki je zakrivil velike poneverbe. Skupno je v zaporih 18 članov razpuščenega parlamenta. Odvetniška zbornica v Varšavi je pro> testirala proti aretaciji dr. Liebermamia, ki spada med njene najugldnejše člane. Zbornica izjavlja, da je la aretacija protizakonita, ker ije dosedanji poslanec kot javni obtožiteJj pred državnim sodiščem med lekočo razpravo po poljskih zakonih nedotakljiv tudi v času volitev. Kani so spravili aretirance, ni znano. Demokratične opozicijske stranke, ki so se včeraj združile za skupno volilno listo, so izdale danes skupni oklic, v katerem izjavljajo, da ne bo njihove borbenosti zlomila nobena volilna prevara iij nobena nasilna odredba. Opozicija očita vladi, da je z notranjo oslabitvijo države spravila v nevarnost tudi njeno zunanjo neodvisnost. Nalje'ugotavlja, da je bila za reformo ustave v demokratičnem okviru v sejmu vedno zadostna večina ter izjavljajo, da je sedanja volilna parola bloka Pilsudskega samo manever da odvrne pozornost ljudstva od strašne bede, ki je nastala na Poljskem radi diktature. Pozitivni program opozicije proklamira obnovo parlamentarične demokracije, ojačeno agrarno reformo, izpopolnitev socialne politike, znižanje nepotrebnih državnih izdatkov in miroljubno zunanjo politiko v varstvo državnih interesov. Varšava, 10. septembra, as. Pred notranjim ministrstvom v Varšavi je prišlo zvečer do demonstracij delavske mladine in študentov radi aretacije opozicijskih voditeljev. Tudi v Krakovu in drugih krajih zapndne Galicije je prišlo do stičnih spontanih manifestacij, katere pa je policija povsod hitro zatrla. Pri tem je bilo aretiranih več delavcev. V poznih večernih urah so hodile po ulicah glavnega mesta močne policijske straže. XI. zasedanje Brusiva narodov Ženeva, 10. septembra. AA. Danes dopoldne je bila otvorjen« enajsta skupščina DriAtva narodov. Titulescu predsednik zasedanja Ženeva, 10. septembra. AA. Enajsto skupščino Društva narodov je otvoril delegat Zumela. V svojem govoru je nanizal sliko o lani izvršenem delu. Uspehi so bili veliki, čeprav so nastale razne zapreke. Povsod raste vera v idejo Društva narodov. Najvažnejše naloge se tičejo miru in gospodarskega vprašanja, nadalje izpopolnitve pakta ter obsežne gospodarske akcije vseh članov Društva narodov. Semkaj spada tudi plemenita zamisel Brianda. Bolivija veruje v Društvo narodov, ki je izrazita ustanova za mir. Ženeva, 10. septembra. A A. Po otvoritvenem govoru, ki ga je imel Zumela je bil zu predsedniku enajste skupščine Dru&tva narodov izvoljen romunski delegut Titulescu. Pariz. 10. septembru. AA. Jutrišnji >Temps« bo priobčil članek, v katerem pravi, da zamisel evrop- .• ske unije, kakor je bila sprejeta na zborovanju v Ženevi, pušča vladam popolno prostost. Ženevski sklep je važen zu to, ker potrjuje, da obstojajo evropske združitve za sodelovanje na raznih med» narodnih poljih. Ženeva, 10. sept. as. Danes so bile volitve v razne komisije. Snovanje podonavskega bloka Dunaj, 10. septembra, as. Posebni poročevalce dunajskega lisla »Neues Wiener Tagblatt« poroča iz Ženeve, da jc bila danes v Ženevi kon-ferenia državnikov Male antante, ki so prišli tjakaj na zasedanje Društva narodov, da v zadevi agrarnega bloka in pritegnitve Avstrije in Madjarske k (emu bloku pridejo do skupnega naziranja. Zunanji minister dr. Marinkovič jo predlagal, naj se še to lelo po razgovorih z Budimpešto in Dunajem povabila na konferenco tudi Avstrija in Madjarska. Dr. Jleneš je predlagal, da naj se začno pogajanja že ob prisotnosti dr. Schoberja v Ženevi. Razgovorov so je udeležil tudi francoski delegat Massigli. Zakaj je Grandi zapustil Ženevo Najrazličnejši komentarji listov Ženeva. 10. septembra, as. O odpotovanju Grandija iz Ženeve se širijo najrazličnejše vesti, ki pa so več ali manj kombinacije. Oficielno vztraja Italija pri tem, da je bil Grandi že naprej določen samo za delegata pri Svelu Društva narodov, dasi je bil v listi delegatov Društva narodov že pred več tedni natisnjen na prvem mestu kot delegat za Društvo narodov, pri čemer pa seveda sloji običajna pripomba,da ga v primeru odsotnosti zastopa poslanik Micheli. Najverjelnejša pa je domneva, ki jo je sporočil Vaš dopisnik že včeraj, da je Grandi odpotoval v Rim zato, da poroča Mussoliniju o stanju italijansko-francoskih mornariških pogajanj. Dobro poučeni italijanski krogi pa tudi trdijo, da so zn o d pot o vanje Grandija dali povod notranje politični vzroki v Italiji. V tukajšnjih krogih, ki so baje dobro poučeni, ne pripisujejo nobene verjetnosti govorici, da bi bilo cdpolovanje Grandija v zvezi z bojaznijo, ki je nastala v Italiji radi dozdevnih priprav v Jugoslaviji, posebno ker ravno v tem pogledu ni bilo v zadnjih dneh nobenih novih dogodkov, za katere ne bi vedel Graiidi že takrat, ko je odpotoval iz Rima. 0 motivih odpotovanja italijanskega zun. ministra Grandija domneva -Petit Parisien«, da je bil Grandijev osebni položaj po resoluciji na evropski konferenci, ki je bila kljub italijanski opoziciji sprejeta soglasno, tako omajan, da je smatral za najbolje, da odpotuje iz Ženeve in ne iz-jicslavi francosko-italijunsklh odnošajev javni kon-traverzi. >Echo de Pariš« in vL'Oeuvre< širita vest, da je Grandi prišel pri duceju v nemilost, ki mu je v Ženevi naložil molčanje, in da je zato odpotoval. ledna proga v med Jugoslavijo in Španijo Velika gospodarska korist nove proge Sušak, 10. sept. z. Tc dni se bo podpisala v Belgradu pogodba med državo in paroplovno družbo za dolge plovbe, in sicer z »Oceanijo«, Oceanija bo vpostavila redno progo med Jugoslavijo in Španijo, V ta namen je že pred podpisom pogodbe prenaredila dvoje ladij. Dalje je izročila svojo agencijo v Španiji družbi Hispano Yougoslava v Barceloni, kateri na čelu je direktor Ivan Kru-čič, — Turina, ki se trenutno nahaja v naši državi. V kratkem času pride v Belgrad in Zagreb radi sklenitve raznih poslov. Prva ladja te nove proge Moravia, 2000 ton, odide iz Sušaka 20. t. m. Ustavila se bo v Splitu. Na Španskem se bo ustavila Nove ameriške določbe za priseljence New Vorlt, 10. septembru, as. Predsednik Hoover je Izdal ameriškim konzulatom v inozemstvu nova navodila za omejitev naseljevanja v Ameriko in jim naročil, da morajo pri dovolitvi vizumov tečno proučiti, ali imajo priseljenci zadosti življenjskih sredstev s seboj ludi za čas daljše brezposelnosti. Do sedaj so pustili v Ameriko vsakega priseljenca, če je imel pri sebi vsaj 50 dolarjev. Višina nove zahtevane vsote se do sedaj ni objavila. Od te določbe so izvzeti oni izseljenci, ki imajo sorodnike v Ameriki. Brezposelnost v Nemčiji Berlin, 10. sept. AA. Po zadnji statistiki dobiva v Nemčiji 2,873.000 brezposelnih podporo. Kongres ruskih učenjakov Sofija, 10. septembra. A A. Konec lega tedna bo Iu peli kongres ruskih učenjakov v emigraciji. Udeleži se ga okoli 110 učenjakov. Nu čelu iiin bo /.nanslvenik-politik Miljukov. Zeppelin v Moskvi Moskva, lo. septembra. AA. Semkaj je opoldne priletel sOrof Zeppelin , v Barceloni, Valenciji in Alicante. To vest o podpisu pogodbe in otvoritvi redne proge so tukajšnji pomorski krogi pozdravili, posebno društvo trgovcev. Kakor se je zvedelo, je država Hispano You-goslava že sklenila več pogodb, med rugimi kupčijo za nabavo deščic za pokrivanje streh. V trgovskih krogih se pričakuje, da bodo trgovske zveze s Španijo za nas v veliko korist. Ti krogi želijo, da bi Oceania v Zagrebu ustanovila podružnico. To je mogoče tem lažje storiti, ker ima Hispano Yougoslava v Zagrebu že svojo podružnico. Pri njej naj se ta pomorska agencija ustanovi. Cita proti Albrechtovi civilni poroki Budimpešta, 10. sept. AA. Korbiro poroča: Upravitelj dvora bivše cesarice Zite grof Hunjadi je poslal listom komunike, ki sporoča, da je nadvojvoda Albrecht obiskal bivšo cesarico Žito z namenom, da dobi v svoj civilni zakon cesaričino odobrenje. Toda bivša cesarica Žita je v imenu starejžine rodbine odklonila odobritev civilnega zakona nadvojvoda Albrehta, češ, da je bil sklenjen brez njene vednosti in brez njene odobritve. Cesarica Žita najstrožje obsoja ta korak nadvojvode Albrechta. Angleški gospodarstveniki obiščejo Jugoslavijo Belgrad, 10. sept. z. Za sprejem angleških gospodarskih krogov, ki pridejo v Belgrad, se delajo velike priprave. Prišlo bo okrog 100 gostov, ki se bodo razdelili v skupine po 20 oseb. Vlada je odredila, da se Angležem, ki proučujejo našo državo ruda plucemeiltu svojega kapitala, gre v vsakem pogledu na roko. V ta namen bodo imeli angleški in miši gospodarski krogi konferenco v Belgradu, Zagrebu, Skopi ju in Sarajevu, Zakon o notarjih Belgrad, 10. septembru. AA. Kralj je podpisal zakon o javnih beležnikih (notarjih). Glavne cdredbe tega zakona se glase: Pogoji za postavitev javnih beležnikov. § (j. Za javnega beležnika sme biti postavljen samo oni, ki dokaže: 1. da je naš državljan, 2. da je samostojen, 3. da je izpolnil 30 let, 4. da je absolviral pravne študije in napravil skušnje, 5. da je po končani pravni fakulteti in položitvi izpitov bil v praksi pet let, 6. da je napravil odvetniški ali sodnijski izpit, 7. ako na mesto, ki se ima izpolniti, ne reflektiru noben prosilcev, ki bi imel izpobijene vse zakonske pogoje, sme pravosodni minister izpregledali pod točko 5. § t>. navedeni pogoj dveletne prakse pri javnem beležniku. — § 8. Za javne beležnike smejo bili, Če izpolnijo pogoje iz § 6. točke 1 do 3, biti postavljeni: 1. državni pravobranilci, predsedniki o krožni k sodišč, predsedniki in sodniki višjih sodišč, vrhovni in višji državni tožilci in njihovi namestniki ter redni profesorji prava ne glede na to, koliko časa so služili na teh mestih in brez prakise, predpisane s tem zakonom, in profesorji prava tudi brez odvetniških odnosno sodnij-skih izpitov, 2. sodniki okrajnih in trgovskih sodišč, državni tožilci in njihovi namestniki, tajniki višjih sodišč z izvršenimi sodnimi izpili in izredni profesorji prava na univerzah, Če so ia^fth" pOfo-žajih bili najmanj pet let, čeprav nimajo prakse, predpisane s tem zakonom, in izredni profesorji prava tudi brez odvetniških, odnosno 6odnih izpitov, in 3. odvetniki, če so vršili advokaturo najmanj pet let. Proga Plenac-Sabac Belgrad, 10. sept. u. V teku tega meseca se bo začela graditi normalnotirna proga Plenac—Ša-bac v dolgosti 5 km. Proga bo prvovrstna, tvorila bo direktno zvezo s Šabcem, z Belgradom in morjem. Proga bo dograjena do 1. maja 1931. Stanje naše žetve Belgrad, 10. sept. AA. Ministrstvo za kmetijstvo objavlja glede stanja žetve v letošnjem letu sledeče: Žetev koruze je preračunana na 35 milijonov 24..850 q oziroma zu 4,472.858 q (14.64 odst.) več kot je znašala povprečna žetev koruze v letih 1925 do 1929 in za 7,077.088 q (23.16 odst.) več kot ie znašala povprečna žetev v letih 1920 do 1929, V poedinih banovinah so predvidene sledeče številke: v donavski 12,200.000 q, v savski 7,406.220 q, v drinski 5,744.200 q, v moravski 4 mil. q, v vrbaski 2,441.997 q, v vardarski 1,218.595 q, v zet-ski 778.878 q, v primorski 723.725 q. Stanje ostalih kultur v državi je sledeče: fižol med dobro in zelo dobro, krompir med zelo dobro in dobro, sladkorna repa med dobro in zelo dobro, lobak med zelo dobro in dobro, hmelj med dobro in slabo, vinogradi zelo dobro, sadje dobro, maline med dobro in slabo. Gimnazijec streljal na profesorja Plevlje, 10. sept, Danes opoldne je neki dijak 5. razreda tukajšnje realne gimnazije streljal na dva svoja profesorja. Streli k sreči niso zadeli in sta oba profesorja ostala nedotaknjena. Dijaka so takoj aretirali. Kaj je dijaka privedlo do tega dejanja, še ni ugotovljeno. Požar v pirejskem pristanišču Atene, 10. sept. AA. Po uradnih podatkih o predvčerajšnjem požaru v pirejskem pristanišču je ogenj objel 15 jadrnic in uničil na njih blaga v teži 1500 ton. Mrtvih je 6 ljudi, ranjenih 10. Predavanje o Siamu Ljubljana, 10, septembra 1930. K zaključku VII. Medn. akad. mis. kongresa je bilo v Unionu še predavanje o Siamu, samostojni državici v Zadnji indiji. Predaval je naš rojak ing, Ferdo Lupša, ki je tam živel celih 15 let. Uvodoma je opisal deželo, njene kulturne in gospodarske prilike. Država je povsem samostojna, sc koplje v blagostanju, v družinski sreči, ne pozna zunanjih državnih dolgov, ne eksekutorjev. Narava z bogastvom ne varčuje. Riževa polja so po kakovosti druga na svetu. Kar je pri nas cesta, tam so prekopi, kar so pri nas vozovi, so tam čolni, ves promel gre po kanalih. Živahno nam je g. inženjer opisal svoje življenje v Siamu, svoje lovske dogodivščine in postregel z dobrimi nasveti, kogar bi zanimala bajna dežela. Kdor hoče (Evropec namreč) vztrajati v Siamu, se mora odvaditi alkohola in tudi spolno življenje urediti. S slikami nam je predstavil krajino in šege in tipičnosti Siama v še boli nazorni luči. Predavanje ie bilo dobro obiskano in le želeti bi bilo, da se taka predavanja večkrat ponove.