Šteo. 51.
o Ljubljani, v petek, dne 3. marca 1905.
Leto mm.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 131— za četrt leta „ „ 6'50 za en mesec „ „ 2'20
V upravniStvu: za celo leto naprej K 20'
za pol leta za žetrt leta za cn mesec
10--5 — 170
Za poSllj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm):
■ ■ •
13 h 11
za enkrat za dvakrat za trikrat ... za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, izvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188.
Socialni demokratje -„proč od Rimo."
„Vera je zasebna stvar" stoji črno na belem v raznih načrtih soc. dem. stranke. Pesek v oči za kratkovidne kaline v krajih in delovršbah, kjer prično soc. demokraški zaslepljeni priganjači nagovarjati delavce, da naj pristopijo v soc. dem. organizacijo, ki ima namen polniti nikdar zadosti polne malhe velikih in malih soc. dem. v«diteljev. Da so veliki voditelji večinoma judje, je za nas postranska stvar. Nikakor pa nam ni postranska stvar, če prično soc. dem. voditelji nagovarjati delavce, naj odpadejo od kato-ličanstva. In to se godi!
Tudi pri nas ni dolgo še, da sta odpadla od katol ičanstva in postala brezverca dva s«c. dem. voditelja: oba Kristana, tako bivši tržaški E t b i n in pa ljubljenec idrijskih rdečkarjev. S svojim zgledom sta hotela vplivati na sodruge. Da se med slovenskimi soc. demokrati bolj zabavlja proti katoličanstvu, kakor pa dela za izboljšanje delavstvu, je tudi znana stvar. Veliko zabavljanja proti cerkvi in „farjem", a malo smisla za delavstvo, to jih označuje. To je žalostna, a istinita slika tudi jugoslovanske soc. demokracije! Soc. dem. voditelji na Dunaju so pričeli javno poživljati sodruge, naj odpadejo od katoličanstva Zlasti sta k temu hujskala Schuhmeier in P e r -nerstorffer. Uspeh ni izostal. Od 15. dec. 1904 do 15. febr. letos je odpadlo na Dunaju 4443 oseb od katoličanstva. K protestantom jih je pristopilo 1235, k »staro-katoličanom" 2653 in 555 oseb je postalo brez verskih — »konfessionslos". Malone vsi odpadniki so socialni demokratje!
Dejstva dokazujejo, da socialni demokraciji pri nas „katoličanstvo« ni več zasebna stvar, marveč sovražnik, ki ga pobija z vso močjo.
Soc. demokracija nam ni več stranka, kateri nasprotujemo, ker se ne strinjamo ž njo iz taktično organizatoričnih razlogov, I marveč za nas je to stranka, ki ji moremo preprečiti vse njene naklepe, da ne iztrga slovenskemu delavstvu katoličanstva iz src, kakor poizkuša pri dunajskem delavstvu. Pozor povsod na soc. demokraške spletke, da ne bo treba gasiti, ko bo plamtel po raznih slovenskih krajih rdeči plamen, vžgan od soc demokraških spletkarjev.
ftusko-jnponshn vojsko.
Boji se nadaljujejo.
S a h e t u n , 2. marca. V centru in na desnem krilu je bilo preteklo noč vse mirno, medtem ko je na levem krilu divjal trdovraten boj. Vzhodni oddelek v Kud-jazanu je odbil silovite naskoke Japoncev ter obdržal svojo postojanko, ker mu je prišla na pomoč kolona, ki je sovražnika napadla od zahoda. Ko pa ie ta kolona zasedla dve soteski, so pričeli Japonci nanjo silovito pritiskati ter je imela mnogo iz-Rib. Ruska prednja četa je bila v bližini cubence trikrat napadena od sovražnika, a je napade odbila. Dalje proti zahodu so Ja Ponci napadli ob treh ponoči prelaz Gu-tuhn. Naši ljudje so odbili nekaj napadov. Okrog devetih dopoldne je boj nehal. Ruska prednja četa se je umaknila iz svojih dveh predutrdb na zadaj ležeče, bolje utrjene utrdbe Okrog šestih zjutraj so napadli Japonci Nanšanpu, a so bili odbiti. Od danes zjutraj obstreljavajo Japonci vso oko-
lico okrog Putilovega griča. Na desnem ruskem krilu je živahno topniško streljanje.
Kuropatkinovo. piifačilo.
Peterburg,/; h^rpl". C&neral Kuropatkin poroča carju 1. t. mes.: Po došlih poročilih je sovražnik srdito napadel prednjo četo našega oddelka pri vasi Ubenu-puza. Po hudem trikratnem bajonetnem napadu se je sovražniku posrečilo, zasesti srednje višine, nakar se je moral naš oddelek umakniti.
Steselj pri carju.
Peterburg, 2. marca. Generala Steslja je danes popoldne sprejel car v Carskem selu v avdijenci.
Hunhuzi.
Pariz, 2. marca. Tukajšnji listi poročajo iz Peterburga, da so Hunhuzi pod japonskim vodstvom razdrli pri Tjenlinu most, dolg 1200 metrov.
Hullska komisija
Admiral S p a u n se je izrazil napram nekemu poročevalcu sledeče: „V začetku so si bila mnenja tako nasprotna, da res nismo vedeli, kako se bo doseglo zedinjenje. Slednjič smo vendar prišli do zaključka, ki je imel, akoravno je bil marsikdo razočaran, vendar ta uspeh, da nobena obeh držav ni bila nezadovoljna.
Pariz, 28. marca. Admiral D u b a -s o v je izjavil, da je popolnoma zadovoljen z razsodbo hullske komisije. To je izjavil tudi v pogovoru s predsednikom L*)ubetom, ki mu je pritrdil ter naročil, naj to sporoči tudi carju.
Zadnji boji.
Udeležnik zadnjih bojev, Toluzakov, jih popisuje tako: Dne 19. februarja so Japonci napadli Habalinski prelaz, ki je na jugu deset vrst oddaljen od sredine naših cinhe-šenskih postojank. Na levem krilu smo dne lo. februarja poizkušali prodirati, a brez uspeha. 20 februarja smo bili boj na Ban zelinskem prelazu, ki je deset vrst jugovzhodno od levega krila naših činhečenskih postojank. 21. februarja so začele naše vrste prodirati. 22. februarja nismo prišli daleč naprej, a zvečer smo odšli k glavnim postojankam. 23. februarja se je bil boj na glavnih postojankah in so vzeli Japonci Be-resnevski grič, ki je bil pokrit z japonskimi mrliči. 24. februarja se je boj nadaljeval in končal s tem da so Japonci vzeli Cinhečen. 25. februarja so Japonci zopet šli naprej in ob 11. uri dopoldne udarili na Cejlinski in Daljninski prelaz, kjer je majhna peščica naše posadke vzdržala več besnih naskokov. Nekateri naši oddelki s® postre-ljali vse patrone in se bili nazadnje s puškinimi kopiti. Na pomoč jim je prišla rezerva na Daljninski prelaz. — To poročilo je bilo oddano ob 5. uri popoldne 26. februarja.
Zvečer 27. februarja piše poročevalec Taburno: Včeraj so Japonci prodirali dalje proti Cinhečenskemu prelazu in so izkušali obiti obe krili; zlasti energično so hoteli priti okoli levega krila pri Gautulinskem prelazu. Prelaz branit so hiteli polk, bataljon in nekaj stotnij kazakov, ki so odbili z velikimi izgubami sovražnika vse besne napade, pri čemer so tudi sami hudo trpeli. Tudi pri Banjapudzi so Japonci izkušali prodreti, a so bili odbiti Včeraj so Japonci izkušali odriniti naše straže od reke Šahe, a došla pomoč je to preprečila. Na desnem krilu je bil nemir,
Japonci v Port Arturju.
M u k d e n , 27. marca. Avtentična poročila trdijo, da Japonci jako grdo delajo s prebivalstvom, ki je ostalo v Port Arturju.
Se enkrat: Izdajalstuo socialne demokracije u Litiji.
Litija, 2. marca. Iz litijskih delavskih krogov smo dobili sledeči dopis:
Izdajalstvo socialne demokraciji v Litiji povodom stavke se sedaj kaže v pravi
luči. Ko so imeli stavkujoči delavci litijske predilnice svoj zadnji shod, je Cobal poročal, v koliko se je ugodilo delavstvu in kako se je moralo ponižati podjetništvo stavkujočim delavcem. Rekel je: Zastareli lovarniški red se ves izpremeni. Delavca za vsako malenkost ne smejo kaznovati. v«e ga pa že kaznujejo, vsota ne sme presegati dnevne plače dotičnega delavca. Tudi tepsti vas ne bodo smeli več! Bolniška blagajna se bo preosnovala tako, da bodo imeli tudi delavci pristop v odbor. (Saj imajo delavci po pravilih za tovarniško blagajno itak pravico, da izvolijo v njen odbor dve tretjini svojih zastopnikov. Se-li morebiti to zakonit« določil« ni izvrševalo ? Op. ured.)
Končno je rekel sodrug Čobal: Če bi se pa Schwarz ne hotel ravnati po novem redu in če bi se kateremu delavcu zgodila kaka krivica, podobna prejšnjim, naj se gre dotičnik pritožit na glavarstvo! Ce se pa tega ne bo upal, naj pokliče mene, in če nihče drugi, mi (namreč Cobal) bomo gosp. Schvvarza naučili, kako se sme in kako se ne sme ravnati z delavcem. — Da biseso-cialnodemokraška centrala potegnila za delavca, ni omenjal, kakor tudi ne, da je takrat navzoči zastopnik dunajske socialno demokraške centrale ukazal konec stavke, ni pa razdelil med stavkujoče delavce podpor, kaker so prej govorili rdečkarji. Razširili so poslušni in zapeljani sluge judovskih dunajskih secialnodemokraških voditeljev med stavkujočim delavstvom vest, da bi? prinesel zastopnik socialnodemokraške centrale z Dunaja 1000 kron, ki jih bo razdelil med podpore potrebne stavkujoče delavce. Tudi Cobal je rekel, da bodo socialni demokratje že skrbeli za podpore.
N«, prišlo je drugače. Prišel je zastopnik dunajske rdeče centrale, a denarja za podpore ni prinesel, pač pa ukaz: Na delo! In mi, delavci, prav radi verujemo, da je bil gospod Cobal v zelo sitnem položaju. Prejšnji dan je še zagorski rdeči prerok trobil, da dobimo delavci podporo in da ne gremo poprej na delo, dokler se nam ne bo v vsem ugodilo. In sedaj naj pa gredo po ukazu delavci zopet delat!
A povelje z Dunaja se je moralo izvršiti. In Cobal se je predvsem spravil na svoje najzvestejše sodruge. Posrečilo se mu je, jih pregovoriti, da za sedaj ne kaže drugače, kakor da prično stavkujoči delavci zopet z delom. Toda večina delavcev nas je že takrat spoznala, da nam zagorski Co bal nikdar ne bo pomagal. Izprevideli smo, da nas ne bo rešila socialna demokracija, marveč da se smemo zanašati le na lastno svojo moč.
Mi delavci smo dosedaj molčali. Sedaj pa nočemo več molčati, ker smo uvideli, koliko je verjeti obljubam rdečih socialno-demokraških voditeljev. Cobal je rekel, da se bo izpremenil tovarniški red. In res se je izpremenil v toliko, da se kaznuje še bolj pogostoma za vsako malenkost, kakor se je kaznovalo prej.
In zasluži se tudi zdatno manj, ko pred stavko. Zato že skrbijo mojstri. Po stavki so dobile ženske v nekaterih tovarniških oddelkih vreče, v katere morajo dati vsak bombažev odpadek. Prej tega ni bilo. Pisma med delom tudi nihče ne sme preči-tati. be druge stvari so se poslabšale, a bilo bi preobširno, če bi vse opisali.
Izpremenila se je tudi bolniška bla-! gajna. To je res. Pa kako: Sedaj še bolni I ne smemo biti! Nastavljen je z mesečno | plačo 30 K bolniški preglednik, delavci mu j pravijo ogleduh in vsak, ki marodira. mora j ležati v postelji, če ne leži, ne dobi bol-| niške podpore. Pravijo: Kdor lahko hodi, j tu J i lahko dela. Parola je sedaj: .Delaj ali ; pa pogini!" (Po pravilih boln. blagajn ima j vsak oboleli delavec pravico, če misli, da j se mu dela krivica, da se pritoži na razso-i dišče tovarniške bolniške blagajne. Člane i tega razsodišča volijo samo delavci. Ako i morebiti to razsodišče ni bilo pravilno izvoljeno, naj nadzorovalna oblast skrbi, da se to zgodi Op. ur.)
Tujci, ki jim je to mogoče, zapuščajo
delo in ga iščejo drugod. Kje naj pa iščemo zaslužka in pomoči domačini ? Morebiti pri soc demokratih ? Pri Cobalu ?
Sedaj Cobala ni v Litijo, da bi se potegnil za nas, ko nas je tako pustil na cedilu! Najbrže se boji nas delavcev, ki nas je tako potegnil, da ne rečemo, izdal.
A, Mihče izpod Hruške, ne boj se! Le pridi v nedeljo v Litijo, kakor zatrjujejo oni, ki si jih zaslepil tako, da ne izpregle-dajo izdajalstva soc. demokracije. Ce prav ne boš pripeljal svoje zagorske garde seboj, ne bo se ti zgodilo ničesar. Nihče se te ne bo dotaknil.
Kar nas je pametnih delavcev in delavk, ne bomo šli poslušat Cobalovih farbarij. Mi nismo voljni, da bi podpirali drago dunajsko unijo predilniških delavcev, ki je svojim litijskim članom dala nemška pravila, da jih noben slovenski delavec ne razume.
Naše upanje in nada je brezstrankarsko Strokovno in podporno društvo, v katerem ne bomo ne judovski rdečkarji, pa tudi ne ajmohtarji, ampak samo delavci. In tako društvo hočemo imeti, ne pa rdečega društva, kateremu je glavna stvar razširjenje soc. demokracije, deveta briga pa delavska korist. Gospodarji krvavo prisluženih naših krajcarjev hočemo ostati mi sami delavci in prav nič ne potrebujemo rdečih dunajskih jerobov, pa tudi ne njihovega zagorskega mešetarja, bogatega delavskega voditelja Cobala.
Iz odsekov državnega zbora.
Tiskovni odsek je sprejel včeraj točko 1. § 9., ki se sedaj glasi: Član državnega zbora ali deželnega zbora je začasa sesij e od od-govornega uredništva periodičnih tiskovin izključen. Za ta predlog je bilo 25 članov proti sedmim.
Pododsek železniškega odseka je včeraj nadaljeval razpravo o prekoračenju proračuna pri zgradbi novih alpskih železnic.
V proračunskem odseku je včeraj pri razpravi o šolstvu govoril tudi dr. Ž i t -n i k. Naučni minister H a r t e 1 je govoril o reorganizaciji učiteljišč ter izjavljal, da je dotični načrt že gotov. Pouk se razširi na pet let, zadnje leto bo samo za praktično izobrazbo. Obširno je naučni minister govoril o šolski higijeni, o šolskih zdravnikih, šolskih kopališčih itd. Predlog poslanca S t a n e k a , naj se določi 30.000 kron za izobraževanje češkega prebivalstva na Niže Avstrijskem v češčini, je bil odklonjen.
Pradejev načrt o razdelitvi armade.
Glasilo poslanca Pradeja je priobčilo članek, v katerem predlaga, da naj se sedanja skupna armada zniža za eno tretjino. Ostali dve tretjini naj bi se pa porazdelili med avstrijsko deželno brambo in ogrske honvede. Nedotaknjen bi ostal generalni štab, tehnični zavodi i. t. d.
Dogodki na Ruskem.
Peterburg, 2. marca. Izvoljeni delavski delegati, ki bodo volili komisijo, kateri bo predsedoval senator Sidlovski, so imeli včeraj volivni shod. Sklenili so sledeče: Vseh 11 oddelkov .Ruske delavske zveze", ki so bili razpuščeni 22 januarja, morajo zopet pričeti z delom Seje komisije naj bodo javne. Poročila o posvetovanjih naj se natisnejo, ne da bi jih bilo treba predložiti cenzuri. Delavskim zastopnikom naj se zajamči osebna nedotakljivost. Izpuste naj vse delavce, ki so bili zaprti po 1. januarju. Ako ne bodo do 3. marca izpolnjene zahteve, delavci ne bodo volili svojih zastopnikov v komisijo.
Peterburg, 2. marca. Policija je v Tomsku prijela 77letneira slavnega ruskega učenjaka Potanina. Vzrok ni še znan.
Moskva, 2. marca. Pisatelja Andrejeva so zaprli, ker so bila v njegovem sta-
novanju tajna zborovanja. Policija je obko lila hišo in je prijela še 17 oseb. Poli-cijaje na sledu osrednjemu odboru socialistov.
Peterburg, 2. marca V Peterburgu se govori, da bo za generalnega gu verneria v Varšavi imenovan generalni po-bočnik in hetman donskih kazakov, Maksi movic. Za višjega poveljnika na Kavkazu bo imenovan prejšnji dvorni minister grof Voroncov-Daskov. Krakovski ,Czas" poroča, da je Maksimovic že imenovan za varšavskega generalnega guvernerja.
Peterburg, 2. marca. V peterbur-škem mestnem delu Vi org je iz večjih tovarn pričelo stavkati 10.000 delavcev.
Peterburg, 2. marca V okraju Orehov-Sujevo stavka 40.000 delavcev. Delavci so se stepli med seboj in je bilo ubitih 21 delavcev. Prepiri so nastali, ker so se delavcem, ki so napadli nekega tovar narja, ustavili drugi delavci.
R e v a 1, 2. marca. Večina delavcev je zopet pričela delati.
B a t u m . 2. marca. Delavci v carinskem uradu so pričeli stavkati.
Peterburg, 2. marca. Zastopniki moskovske borze so svoj čas sprejeli na carja adreso, v kateri so se izjavili za samo držtvo. Car je včeraj izjavil, da je nad vse vesel, da je trgovski stan ostal zvest starim ruskim tradicijam.
Dunaj, 2. marca. »N. W. Tagblatt" poroča, da peterburške merodajne kroge skrbi prihodnja sobota. Praznovala se bo namreč obletnica, ko je bilo ©d pravljeno tlačanstvo. Stranka za izpremembe in pa prekucijska organizacija nameravata ta dan izvršiti velik udarec, če ne bo car izdal izjave, v kateri načeloma dovoli ustavo.
Peterburg, 2. marca. Na železniški progi Moskva-Kazan še stavkajo. Žs-leznična uprava ima vsled stavke vsak dan škode 90 000 rubljev. Iz Bakua poročajo, da je bilo pri zadnjih nemirih ubitih 350 in ranjenih več tisoč oseb.
Odesa, 2. marca. Ker so bili v nedeljskih šolah politični govori, je okrajni šolski svet ukazal, da morajo vsi učitelji zahtevati ©d svojih učencev policijsko izpričevalo o zadržanju. Učitelji so pa izjavili, da niso za sluge policiji in so prenehali s poukom. Odeški župan je protestiral proti sklepu okrajnega šolskega sveta.
Baku, 2. marca. Učenci vseh za vodov so prenehali z obiskom šolskega pouka.
Varšava, 2. marca. Medicinci
da
na
se
vatšavskem vseučilišču so izjavili, ne bodo več javljali k izkušnjam.
Stavka rudarjev v Belgiji
se bliža koncu. Delavci v monskem rudarskem okrožju so pričeli delati. Tudi Jv Charleroiu dela vedno več delavcev. V Luiku (Liittich) je stavka skoraj popolnoma končana.
Položaj na Ogrskem.
Vladar bo sprejel sledeče ogrske poli tike: grofa Apponvja, Banffyja, Czakyja, Justha, Daniela, dr. Falka, H'jdossyja, Langa Zelenskega, Daranyija, Rakovszkyja, Zichyja, Košutovca Thallyija in Totha, bivšega hrvaškega ministra Tomašiča in grofa Zi-cbv ja.
Francoska zbornica.
V francoski zbornici je naglašal poročevalec Klodz, da bo vojaški proračun v prihodnjih letih višji, kakor letos. Dveletna vojaška služba bo namreč povzročila večje izdatke. Misliti bo treba na vpeljavo novih monopolov.
Vojni minister Berteaux je naglašal, da potrebuje Francija 600 000 mož samo za službo v trdnjavah. Naglaša, da ima Nem čija ob francoski meji jako številno armado.
Shod nemških vseučilišč« nikov.
Včeraj popoldne je bil na Dunaju otvor-jen shod nemških visokošolcev. Tudi slav-neznani Karniolci so bili zastopani. Zbralo se je 1200 nadebudnih nem. mladičev. Govoril je medicinec Hoffmann. Poroča se, da je bil njegov govor sprejet z velikim navdušenjem. Govoril je proti vsem sovražnikom nem-štva in nemških dijakov. Ti sovražniki so Slovani, judje in klerikalci. Patetično je klical : „Niso Nemci ne oni dijaki, ki se imenujejo klerikalce, in ne judje". Svojo hrulacijo je zaključil : „ŽiveIa svobodna nemška visoka šola Vsenemčije !" Začetek je bil dober.
Gibanje med italijanskimi železničarji.
Obstrukcija italijanskih železničarjev še traja. Mnogo vlakov ne more voziti, zlasti je oviran promet z blagom. Tudi pisma ne prihajajo redno. Ponoči dne 1. t m. so imeli v Rimu železničarji shod, na katerem so sklenili vztrajati v obstrukciji. Osrednji odbor poživljajo železničarji, naj proglasi splošno stavko. Vlada je sklenila, da bo za-povedala vojaštvu prevzeti službo na železnicah, ako bodo železničarji vztrajali v obstrukciji ali pa proglasili splošno stavko.
Promet bodo prevzeli železničarski polki, drugo službo pa drugi vojaki. Obstrukcijo železničarjev najbolj čutijo v Lombardiji. Primanjkuje premoga. Tovarne so morale omejiti delo. Iz Rima poročajo, da bodo danes železničarji končali obstrukcijo.
Odstop švedskega ministrstva.
Švedsko ministrstvo Hagerup je naznanilo vladarju, da odstopi. Prestolonaslednik kot regent je naročil odstopivšemu ministrstvu, da naj, dokler se, ne bo odločil, na • dalje vodi posle.
Dnevne novice.
Slovanska liturgija ob Adriji.
Pri »Edinosti" vodi zdaj cerkveno politiko znani dr Požar, kateri je Ricmanje tako zreformiral, da je prava groza. Dr Murkov članek e slovanski liturgiji ob Adriji, ki to vprašanje obdeluje s popolnoma objektivno-znanstvenega stališča, seveda takim učenjakom ne more ugajati, ker se jim gre samo za agitacijo in boj, ne pa za korist ljudstva, in zato je »Edinost" precej pritisnila zraven pečat svoje modrosti:
»Bojimo se pa, da neke zgolj subjektivne opombe gospoda pisatelja v tako nemško nadahnjenem listu vdobe interpretacijo, ki nam s slovanskega stališča ne more biti po godu In če smo prav imeli — čemu se upleta po nepotrebnem ricmanjsko vprašanje, ki je, mislimo, dovolj resno ?! To bi bil moral opustiti gospod pisatelj, ker je jasno, da ni dobro orijentiran v tem vprašanju in ne pozna istemu pravvne vzrokov, ne razvoja."
Torej o celi Adriji se sme pisati, samo o Ricmanjih ne, ker je slučajno dr. Požar naredil ravno tam tako zmešnjavo, katera nima za nikogar niti najmanjše koristi, pač pa neizmerno škoduje tamošnjemu ljudstvu, tržaški škofiji in Slovencem sploh. V Trstu in okolici, kjer je Slovencem dana priložnost in dolžnost k velikemu gospodarskemu delu, se pa na ta način cepijo moči in ljudstvo zavaja. Odgovorite vendar, vi veliki tržaški politiki, ali nimate bolj nujnega narodnega dela, kakor je prepir za ricmanjski misal ?
Kaj pomeni poziv nadomestnih reservistov trdnjav-skih topniških polkov v aktivno vojno službo? Dne 1. marca t. 1. je bilo pozvanih večje število nadomestnih reservistov 4. trdnj. topn. polka v Pulj in v kratkem je pričakovati ravno istega pri 5 trdnj. polku, ki je nameščen po raznih obrežnih krajih Dalmacije
—	To se je izvršilo na podlagi zakona z dnč 31 maja 1888. ki ob kratkem slove: Moštvo zadnjih treh letnikov nadomestne reserve se sme, ako to zahtevajo izredne razmere, sklicati na neobhodno potrebno dobo in le na ukaz cesarjev, vendar pa le na toliko časa, dokler imajo služiti vojaki dotičnih letnikov triletne službene dobe. — Ali so se izredne razmere že pričele ? Brez pomena gotovo ni, da je na nedoločeno dobo treba vzdrževati pomnoženo število vojaštva ravno ob istrskem in dalmatinskem obrežju.
—	Z Jesenic se nam poroča .-Nova pošta na Savi bode dobila naslov „Sava-Jesenice" in se bode odprla 15 t. m.
—	G. nadučitelj Medic je radi bolezni odložil svoj mandat kot občinski odbornik. Na njegovo mesto je prišel v obč. svet trgovec g. Jurij Krašovic.
—	Hrvaške novice. Nova razprava protidr. Potočnjaku radi razžaljenja Khuena Hedervarija se je včeraj pričela v Zagrebu. Del razprave je tajen. — Zakaj ima biskup S t r o s s -mayer dva imena. Mati Strossmayer-jeva je v Oseku 1. 1815. povila dvojčka. Enemu dečku je dala ime Josip, drugemu Juraj. Ker je eden deček drugi dan umrl, nosil je drugi deček oba imena Josip Juraj.
—	Obstreljen. V Knežaku bi imela biti v četrtek dopolnilna obč. volitev za enega ©bč. odbornika, a je bila odpovedana. Nadučitelj Cesnik je to povedal liberalcem, ne pa tudi možem nasprotne stranke, ki so torej prišli. Liberalci so se iz mož surovo norčevali, zvečer je pa nekdo iz hiše, kjer stanuje Česnik, u s t r e 1 i 1 in zadel Jožefa Smerdu v roko. Ranjenca so pripeljali v Ljubljan©.
—	Umrl je v Kranju odvetniški uradnik g. Alojzij Čolnar.
—	V Prevaljah je umrla gdč. Marija Kostenberger učiteljica ročnih del.
—	Iz Amerike poročajo, da je v Ročk Springs Wy umrl Slovenec Franc S m i t. — Istotam se je ponesrečil v rudniku Slovenec Josip Demšar. Ranjen leži v bolnišnici.
—	Sraka v pavovem perju. Neki 17 do 18letni fantič A. Siojz iz raške občine jo je hotel popihati v Ameriko Da bi je pa lažje pobrisal, našemil se je v žen sko obleko ter še od neke deklice dobil poselsko knjigo. Pride pa na sevniški most ter hoče plačati mostnino in pomoli desetak. Mostničar (lober spozna valeč) reče pa, ker se mu je zdel sumljiv, da za taki denar nima sedaj drobiža. Našemljena ženska pa hitro reče: »Bom pa potem plačal, ko nazaj pridem" (namesto po ženski govorici). To naznanijo orožnikom, ki ga dohitč na postaji Sevnica, p,i razkrijejo in vidijo, da je »sraka v pavovem perju" ter ga odženo v kletko.
—	Po ),So6i" smo posneli vest, da je bil v Gorici prijet kot nevarni tat štirideset let stari P i k u ž, ki je imel pri sebi nekaj cvetk in drugih stvari. Sedaj sta nam cerkovnika Jurij Aibel in Martin Arlič poslala izjavo, da sta Pikužu onadva dala tiste cvetlice, za katere je prosil za cerkev matere Božje v Viholik in da jih torej ni ukradel. Toliko resnici na ljubo.
—	Reforma davka na poslopja. Nemike stranke bodo vložile v državnem zboru predlog za reformo davka na poslopja. Predlog zahteva znižanje davka od stanarine v razredu A na 12 odstotkov, v razredu B na 10 odstotkov stanarine, dalje naj deželnim zborom določijo, da skupne doklade avtonomnih zastopstev na davek od stanarine ne smejo presegati 100odstotkov, dalje uvrstitev vseh mest, ki niso glavna mesta, izjemoma Karlove vare, v razred B. V današnji seji državnega zbora bo vprašal poslanec Prade, kaj namerava storiti vlada, da zniža davek na poslopja.
—	Za župnika v Dolenji vasi pri Ribnici je imenovan č. g župnik F r. Vrhovšek.
—	Ustrelil se je v Trstu 64 let stari vpokojeni uradnik Ljudovik Po ž e g a.
—	Najstarejša Novomeščan-ka umrla. Iz Novega mesta, 2. marca. Danes ponoči je umrla najstarejša oseba v Novem mestu, in sicer Jera B e n č i č, p. d. Mojzelnova Jera, rojena 28 januarja 1807 v St. Jerneju. Služila je v mestu nad 50 let kot služkinja za splošna dela, zadnja leta, dokler ni popolnoma oslabela, je bila dni-narica in zadnjih devet let ni ničesar več mogla zaslužiti, ker je popolnoma oslepela, tako, da je živela le od milodarov dobrih ljudi. — Bila je najlepši zgled zvestobe in marljivosti do svojih gospodarjev; slednji dan je šla k sv. maši, in to tako zgodaj, da niso radi te zamude trpeli nje gospodarji. Ker je bila od svoje mladosti vedno v našem mestu, ostalo ji je marsikaj v dobrem spominu izza mladih let. Bila je pri vsem tem tudi vedno skromna, z malim zadovoljna, kajti opetovano je pripovedovala o svojih službah in o plači, katere je dobivala letno 12 — 16 gld. Ko je hodila v dnino, dobila je dnevne plače 10 kr., in še iste je morala čakati po več tednov. A kljub temu se je dalo zadovoljno živeti, ker se je dobil funt mesa za 5 kr., 12 jajc za 5 kr., bokal vina za 8 kr. To so bili res zlati časi, kaj ne? Pri vsej svoji skromnosti in zmernem življenju je doživela visoko starost 98 let. — Smrt je tudi njo rešila nadaljnih zemskih muk, in upamo, da je šla po zasluženo plačilo. Naj v miru počiva blaga duša!
—	Mlad sampmorilec. V Po-reču se je ustrelil 161etni Jožef Delconte.
—	Nemško šolo v Barkovljah hoče zgraditi nemški »Schulverein".
Ljubljanski občinski svet
je imel včeraj ob 5. uri popoldne svojo redno sejo. Seji je predsedoval g. župan Hribar. Svojo nenavzočnost sta opravičila gg. občinska svetnika Bergant in Žužek.
Dopolnilna volitev v občinski svet.
Poročevalec g. dr. S t a r 6 poroča: Letos bodo dopolnilne volitve v občinski svet od 10. do 15. aprila Izstopili bodo sledeči gg. občinski svetniki, in sicer v III. razredu: Dimnik, Kenda, P r o -senc, Turk in Vidmar. Tudi na-mestu umrlega obč. svetnika Škrjanca bo v III. vol. razredu treba volitve, v II. razredu odstopijo gg.: Gorše, dr. Požar in S v e t e k, v I. pa dr. B 1 e i w e i s in Grošelj. Izvoliti bo torej v III 6, v II. 3 in v I. volilnem razredu 2 občinska svetnika. Volitve bodo v veliki dvorani .Mestnega Doma" in sicer za III. 10., za II. 12. in za I. razred 14. aprila. Morebitne ožje volitve bodo za III. 11., za II. 13. in za I. razred 15. aprila. Volilo se bo od 8. do 12. ure opoldne. Za volilce III. in II. razreda bosta poslovali dve volilni komisiji. Razdeljeni bodo v dve skupini in sicer črke od A incl. L in od črke M—Ž, Za predsednike volilnih komisij so bili izvoljeni gg. obč. svetniki: Za III. razred dr.
T r i I 1 e r in dr. M a j a r o n; za II. razred L e n č e in T r n k <3 c z y; za I. razred pa g. nadinženir Žužek. Dr. Kušar predlaga, da naj bi v volilne komisije ne bil imenovan noben nemškutar. G. župan izjavi, da tega predloga ne bo dal na gla-sevanje, ker to spada v njegovo področje. Dr. Kušar pravi, da on sam ni mislil predlagati ničesar, marveč le nasvetovati. Pomnožitev uradnega osobja pri mestnem knjigovodstvu.
Poročevalec g obč. svetnik P r o s e n c naznani, da je mestni knjigovodja g. Frančišek Trdina z ozirom nato, da delo v mestnem knjigovodstvu vedno narašča, prosil. naj bi se pomnožilo osobje pri mest nem knjigovodstvu. G. Trdina je v svojem dopisu na predsedništvo magistratovo dokazal, da trajno sedanje uradn® osobje ne bo moglo izpolniti svojih dolžnostij, ako ne bodo osobja pomnožili. Nasvetoval je, da bi se združilo knjigovodstvo .Mestne elektrarne" z mestnim knjigovodstvom. Personalni in pravni odsek je predlagal: 1. da naj se združi knjigovodstvo elektrarne z mestnim knjigovodstvom in 2. ustanovi naj se pri mestnem knjigovodstvu novo mesto prak-tikanta z letno plačo 960 K; to službo naj se takoj razpiše. G. župan Hribar pri pomni, da je proti združitvi elektrarniškega z mestnim knjigovodstvom. Ako bi se to zgodilo, bi se moralo v elektrarni nastaviti enega uradnika in enega uradnega slugo. Pa tudi na magistratu ni prostora za vse uradnike. G. ravnatelj Š u b i c predlaga, da naj se ne odobri združitev knjigovodstva »Mestne elektrarne" z onim mestnega knjigovodstva. Tudi gosp. dr. K u š a r je proti združitvi. Obč. svetnik g. Turk žali, da naj bi se knjigovodstvo premestilo iz sedanjih prostorov. G. župan naznani, da bo svoj čas dal premestiti mestno knjigovodstvo v prostore, kjer je sedaj stavbinski urad. Pri glasovanju je bila odklonjena združitev knjigovodstva „Mestne elektrarne" z mestnim knjigovodstvom, odobren pa predlog o nameščenju še enega praktikanta pri mestnem knjigovodstvu.
Volitev v odbor za gospodarsko nadzorstvo meščanske imovine.
Na predlog poročevalca g. ravnatelja S u b i c a so bili v odbor za gospodarsko nadzorstvo meščanske imovine izvoljeni sledeči gospodje: Ivan Černe, Karol Hinterlechner, Avg. Jenko, Karol Raktelj, Edv. Schlegl in Avguštin Repič.
Pretvoritev II. mestne deške osemrazrednice v meščansko šolo.
Gospod ravnatelj Š u b i c je poročal o prošnji c. kr mestnega šolskega sveta, da se pretvori II. mestna deška osemrazrednica v meščansko šolo. Faktično se na tej osem-razrednici v VI., VII in VIII. razredu poučuje v predmetih, ki so običajni na meščanskih šolah. Dejstvo je, da imamo Slovenci le eno meščansko dekliško šolo, a še ta je zasebna. Nemci imajo v Avstriji 477, Čehi 202, Italijani 9, Poljaki 7 in Hrvatje 5 meščanskih šol. Iz meščanskih šol prestopijo učenci lahko na učiteljišča, na obrtne in vojaške šole i. t. d. Ker dežela že itak plačuje učiteljstvo, bi bilo le želeti, ako tudi formalno pritrdi preosnovi navedene šole. Stroški bi iznašali na leto le 3000 kron več, kakor sedaj. Faktum je sicer, da pojema na Dunaju zanimanje za meščanske šole in da sedanji mogotci dunajske občine niso prijatelji takih šol. (Občin, svetnik Dimnik: Dr. Lueger!) To pa naj nas nikar ne moti, ker skoraj bi rekel, da je ravno ta okolnost nekako reklama za te šole. (!) Končno je občinski svet odobril sledeče predloge: 1. Občinski svet izjavi za potrebno, da se ustanovi mešč. šola v Ljubljani; 2. Dežela vojvodine Kranjske se naprosi, da prevzame plače učiteljem na tej šoli; 3. Ljubljanska mestna občina skrbi za stvarne potrebščine meščanske šole; 4 Zupanu se naroča, da izvrši te sklepe
Stavbinska zadeva.
Sklene se kupiti od Jerneja Jeleniča svet med Staro potjo in Zaloško cesto za vsoto 2540 kron. O predlogu je poročal občinski svetnik g. dr. Stare. Zanj se je jako toplo zavzel obč. svetnik g. Predovič.
Interpelacije.
Sledile so nat© interpelacije občinskih svetnikov gg. Turka, Kozaka, Predoviča, Dimnika, Lenčeta, dr. Kušarja in Malija. Gospodje občinski svetniki so želeli več novih prehodov in popravo trotoarjev. Pritoževali so se tudi, da nastane pri deževju osobito v Wolfovi ulici in na Resljevi cesti ob času deževja prava povodenj. Gosp. župan je obljubil, da bo po možnasti skrbel za odpo-moč in želel, da bi ga gospodje občinski svetniki opozorili na vse nedostatke, ki jih opazijo, ker več ©či več vidi.
V tajni seji se je obravnavalo o prošnji hišnega posestnika Alojzija Pogačarja za podelitev občinskega meščanstva in o neki disciplinarni zadevi.
Ljubljanske noulce.
Izpred porotnega sodišča.
Rodbinska tragedija pri Jesenicah.
Jožef Stare, posestnik v Kurjivasi pri Jesenicah imel je služkinjo v osebi 18 let stare v Hrušovci pri Št. Juriju na Štajerskem rojene Marije Marzidovšek. Ta je služila poprej v raznih službah, tako v Ljubljani, potem na Jesenicah končno v neki gostilni na Hrušici. S Staretom je Marzidovšek imela znanje, ona mu je ku hala in stregla ter se mu dobrikala. Njeni starši so bili viničarji na O menici. Dotični vinograd je bil last železniškega vratarja Emanuela Bittnitzerja v Celju. Mlada Marija je umela priletnega Jožefa Stareta tako zase pridobiti, da ga je pripravila do tega, da je prodal svojo hišo v Kurji vasi ter kupil Bittnitzev vinograd v Osenicah s pritiklinami vred za 5300 K. A Stare se ni maral preseliti tja, marveč je ostal v Kurji vasi, ket gostač v svoji nek-dajni prodani hiši. Njegova služkinja Marija Marzidovšek se je kmalu potem vrnila k svojim staršem v Osenice, kateri so tudi pri novem gospodarju ostali vinčarji. Par-krat je prišel tja tudi Jožef Stare. Posledica je bla ta, da je poročil svojo nek-dajno služkinjo, čeravno so mu drugi ljudje svetovali naj to opusti, ker je bilo dekle na slabem glasu. Po poroki se je vrnil Stare domov, a žena je ostala pri svojih starših. Marija Marzidovšek, sedaj omožena Stare, je imela že kot dekle doma razmerje s 17 let starim Jož. Motnikarjem, črevljarskim pomočnikom, nazadnje v Osenicah, ki je bil zaradi tatvine in hudobnega poškodovanja tuje lastnine že petkrat kaznovan torej s fantom, kije na jako slabem glasu. To razmerje se med njima tudi takrat ni predrugačilo, ko se je obdolženka že s Staretom poročila Tega oba ne zanikata, marveč se zagovarjata s tem, da je drug druzega zapeljal. Ze pred poroko se je Marija Stare proti prejšnjemu lastniku vinograda izjavila, da za tako starega moža ne mara in neki ženski, ki je sedaj na Nemškem omožena, je pa rekla, da bo Stareta sicer vzela, da bo pa gledala nato, da ga bo kdo umoril. Pa tudi drugim nasproti je trdila, da je mož prestar. Umevno je, da se je za izvršitev svojega namena tembolj tesno oklenila sedanjega obtoženca Jožefa Motnikar. Ta človek bi moral zaradi hudobnega poškodovanja tuje lastnine svoj 14dnevni zapor v Celju prestati, da bi se pa temu odtegnil, pravil je ljudem doma. da gre na Jesenice, v resnici je pa šel v Kočevje kjer je delal v tamošnjem premogo-kopu. V istem času je pa z Motaikarejm zapustila svoj dom tudi Marija Stare, trdeča, da gre k možu; v resnici je pa spremila Motnikarja v Kočevje, a se je kmalu odpeljala. Tu je Motnikar s svojim bratom delal 6 tednov v premogokopu. Ta in drugi delavci, kateri so Marijp stare že od doma poznali, so izpovedali, da je Franc Motnik dobil od nje več pisem in razglednic V ne? kem pismu mu je poslala 5 K za pot na Jesenice s pripombo, da mu bode poslala tudi revolver, da se bo branil, če bi mu stari kaj hotel. Priča Jakob Zorko, ki mu je tudi vsebina tega pisma znana, pa vč povedati, da ga je Motnikar prašal za svet, kako bi se dalo starega Stareta „ferdirbat\ Tej priči je bilo tudi znano, da je Stare Motnikarju pisala, da ga bo počakala v Ljubljani, odkoder bosta šla v Gradec, potem pa v Ameriko. Dne 4. decembra 1904 se je vrnil Motnik iz Kočevja v Osenico. Drugi dan je že prišla tja Marija Stare in zvečer 6. dec. sta se odpeljala na Jesenice. Med vožnjo mu je prigovarjala, da naj moža ubije ter mu tudi pokazala revolver, ki ga je bila iz Osenica vzela seboj. Okoli polnoči sta prišla na Jesenice. Tu mu je Marija Stare pokazala hišo, v kateri je z možem bivala, pokazala mu je tudi pot, po kateri hodi mož od dda, pravila mu je, da gre po tej poti v mraku na delo ter se zvečer vrača domov. Povabila ga je za prihodnji dan v njeno stanovanje, da mu izroči revolver. Motnik je res prišel drugi dan k Mariji Stare, dala mu je moževo srajco, da se je preoblekel, izročila mu revolver, možev žepni nož in mu še dala 5 K gotovine. Vnovič mu je naročila, da naj počaka njenega moža z revolverjem na cesti, ko se bo vračal od dela, ali pa ga počaka pred hišo. Kmalu po Motnikovem odhodu — bilo je zvečer — prišel je Stare domu; očedil si je čevlje, ker je bil drugi dan praznik in žena ga je še vprašala, če se ne bo umil. Z odgovorom, da pojde naj prvo na stran, stopil je z eno nogo čez prag, v tem trenutku pa je že dobil udarec po glavi. Planil je nazaj. Vedel ni, da je bil večkrat udarjen; samo to je vedel, da je imel napadalec svetlo suknjo Aena Marija Stare je na to možu rane izpirala, trikrat je šla vun po vodo, v tretje je pa zapazil mož, da govori žena pred vežo z napadovalcem v beli suknji. Sele sedaj se je vzbudil v njemu sum, da utegne biti žena v zvezi z napadalcem. Zaprl je vežne duri in klical sosede na pomoč Prišla sta Matevž Grogorka in Anton Derlin,

medtem pa ko sta se mudila ta pri njem v sobi, se je čulo, da nekdo pred vratmi kašlja, istočasno pa je bilo slišati sproženje revol-verskega petelina ne da bi bilo počilo. Ma rija Stare je šla sama ovaditi zadevo orož nikom, in ko so ti prišli na lice mesta, su-mičili so takoj, ker so obdolženko dobro poznali, da je morebiti to storil kaki njen ljubimec. — Kmalu nato, se dobili orožniki obvestilo, da približno kacih 400 korakov od Staretove hiše, leži pijan človek. Bilo je to okoli pol 11. ure ponoči. Tja odposlani orožnik našel je obdolženca Motnikarja, našle so se pa pri njem tudi delavske knjižice iz katerih je bilo razvidno, da je on rojak Marije Stare. Predstavili so ga pokvarjencu Jožefu Staretu, kateri ga je takoj spoznal za napadovalca. Motnikar je orožnikom dejanje tajil, naposled je jel jokati. Pri njem se je našel Staretov nož, ped hlačami je imel pa skrit nabiti revolver. Jožef Stare je bolehal na zadobljenih poškodbah čez mesec dni in je končno ozdravel. Motnikar je že pri prvem zaslišanju priznal, da je Stareta udaril, pristavil je pa, da je to storil v pijanosti. — Po tem pa je začel priznavati svoje dejanje. Povedal je, da mu je Marija Stare takrat, ko mu je pisala, da naj pride na Jesenice in mu poslala 5 K, naročila, naj počaka njenega moža ter ga ustreli z revolverjem ali ga naj pa tako udari, da bo „hin». Sporočila mu je tudi, naj se, ko bo moža ubil, odpelje v Ljubljano, kamor bo ona za njim prišla, tam naj počaka, da se bodeta odpeljala v Gradec in odtod v Ameriko. — Obdolženec je tudi priznal, da je udaril Jožefa Stareta z rovnico, ki je bila pri zidu naslonjena. Obdolženka Marija Stare pa trdovratno taji, da bi bila ona Motnikarja napeljavala k umoru, ona priznava le toliko, da mu je dala revolver le radi tega, da bi s strelom plašil moža. Lažnjivo je še pristavila, da je zaradi tega prinesla revolver iz Oselnice, da bi ga imela za stra-šenje gozdnih tatov. Izmišljava si raznih reči ter neče obstati, da je ona Motnikarja napeljavala k umoru njenega moža.
lj Grofova čast. Včeraj je tuk okrajno sodišče izreklo svojo razsodbo v zadevi dr. Trillerja in grofa Waldersteina. Nemškega grofa ni bilo zraven, a gospodje so vseeno kramljali lepo nemško med seboj Kakor smo že poročali, gosp. sednik ni takoj proglasil razsodbe, ker je bil slučaj izjemen, ampak šele včeraj, 48 ur po obravnavi. Sodišče je bilo mnenja, da je grofova čast razžaljena, vsled tega je obsodilo dr. Trillerja po § 493 kaz. zak. na 70 K globe, oziroma na 7 dni zapora ter na poravnavo vseh stroškov. Grof je pred sodiščem moral priseči, da mu je knjižice podarila njegova soproga, ker je dr. T r i 11 e r trdil, da jih je grof sam vzel po smrti grofice iz njene železne omare, je s tem razžalil grofa. Glede dolga je bilo sodišče mnenja, da bi stroga soproga dobremu grofu ne bila pustila vzeti iz hranilnice tolike vsote, da bi bil lahko plačal dolg. Sodišče meni, da je dr. T r i 11 e r daleč prekoračil § 9 odvetniškega reda. — Tako je sedaj dobri nemški grof W a 1 d e r-s t e i n rešil svojo čast. Dr. Triller je priglasil priziv proti obsodbi in previsoki kazni, priziv je priglasil tudi grofov zastopnik dr. S u y e r.
lj Afera pri užitninskem zakupu. Zadeva paznika užitninskega zakupa Andreja Mraka je doslej v toliko poravnana, da so bili včeraj pri sodišču ob sojeni tisti, ki so trdili, da je goljufal.
lj Gorski topničarji v Ljubljani. V „Rdeči vojašaici" se je včeraj nastanilo iz Galicije došlo gorsko topni-čarstvo, obstoječe iz 79 topničarjev, več mul in nekaj častnikov.
lj Povozil V Kolezijskih ulicah je neki voznik podrl na tla kuharico Nežo Jordan, jo povozil in telesno poškodoval.
lj Tatvina. Delavcu Vincenciju De-bevcu je bilo ukradeno iz stanovanja na Martinovi cesti št. 7 več obleke, perila in srebrna cilinder ura, vredna 14 K.
lj Pogrešajo železniškega sprevodnika Pavel Rudolfa iz Most pri Ljubljani. Bil je v norišnici, a je bil odpuščen iz nje zdrav domov. Ker se je pa 22. svečana podal od doma in se do sedaj še ni vrnil, domnevajo, da se mu je zopet zmešalo.
lj Domača zabava se vrši jutri, v soboto, 4. t. mes., v obče priljubljeni gostilni pri „VirantuM na Sv Jakoba trgu.
Štajerske noulce.
š Duhovske vesti. Za župnika pri Sv. Križu nad Mariborom je imenovan tamošnji provizor č. g. F r. K o c b e k. — Prestavljena sta čč. gg. kaplana Valentin Kropivšek iz Skal v Ptuj in J a-k o b R a b a z a od Sv. Martina pri Šaleku v Skale.
š „Slovenec" izključen. Izvedeli smo, da je načelnik »Delavskega pod pornega društva v Celju", iz čegar gostilne so naš list izključili, g. Ivan Rebek. — Ne vemo, ali bo gosp. Rebeku več koristilo ali
r
škodovalo, če se bo v svojem navdušenju za dr. Dečka zaletaval v naš list.
š Umrla je Marjeta Klasino, mati odvetnika g. d r J K 1 a s i n c a v Gradcu.
Razne stvari. Najnovejše.
Stavka zdravnikov. Občinski zdravniki na Nižje Avstrijskem nameravajo za nekaj časa ustaviti cepljenje koz —Zastrupili so neznani zločinci v Honolulu gospo Jeane Leland Stanford, eno najbogatejših žensk na svetu. — Krojaški vajenec hotel umoriti svojega mojstra. V Bolcanu je bil na tri leta težke ječe obsojen krojaški vajenec Ivan Dieti, ki je poizkušal umoriti svojega mojstra in njegovo ženo. — Župan d e -fravdant. Zupan v Enzersdorfu pri Dunaju, Marcher, ki se je nedavno ustrelil, je defravdiral 120.000 K
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 3. marca. V današnji seji drž. zbora so razni ministri odgovarjali na mnoge interpelacije. Nato je prišel v razpravo nujni predlog soc. dem. Schuh-meierja, naj se preiščejo razmere v raznih garnizijskih bolnicah. Schuhmeier zahteva, naj se to poveri posebnemu odseku 36 članov. Ta predlog bo izpolnil celo današnjo sejo. Schuhmeierjeva izvajanja je zavračal dr. U r i e 1 na podlagi uradnih spisov. Prihodnji teden bodeta dve seji : v četrtek in v soboto.
Dunaj, 3. marca. Imunitetni odsek državnega zbora je danes z vsemi proti 2 glasovoma zavrnil poročevalčev predlog, naj se v zadevi Sternberg-Penižek zasliši grofa Sternberga. Poročevalcu se je naročilo, naj v 8 dneh predleži nov predlog.
Dunaj, 3. marca. „Neue Fr. Presse" avizira, da se bo ministrstvo izpopolnilo s parlamentarci V uradnih krogih se to za-nikuje.
Budimpešta, 3 marca. Opozicija grozi v slučaju, da kriza ne bo rešena do 15. t. m povzročiti tako agitacijo, kakršne
do sedaj še ni bilo.
Peterburg, 3. marca Vlada objavlja carjev manifest, v katerem pravi car, da je Rusiji dal Bog težke skušnje. — Med vojsko v vzhodnji Aziji, ki je bila potrebna ne le za Rusijo, ampak tudi za mir vseh krščanskih narodov, izbruhnili so v notranjosti države nemiri, ki so le v veselje sovražnikov Rusije. V teh težkih trenotkih so ošabni ljudje pričeli tresti na glavnih stebrih obstoječega državnega reda in zahtevati naj se prelomi z vso preteklostjo ter uvede novo deželno upravo, ki ni primerna Rusiji in je tuja. Spominja se smrti Sergijeve, kateri dogodek mora obžalovati vsak, kate remu je čast in slava ruska sveta. Car pravi, da ponižno prenaša te skušnje, zaupajoč na Boga, ki je vedno ruski narod vodil k zmagi. Opozarja uradništvo, naj vrši v podvojeni meri svojo dolžnost, spominjajoč se svoje prisege prestolu in dolžnosti do prestola in domovine. Prepričan sem, pravi končno car, da bo Bog, ki je preizkusil našo potrpežljivost, sedaj dal zmago ruskemu orožju. Vse dobromisleče ljudi vseh stanov kličem k enodušnemu sodelovanju
, za red v notranjosti države in poraženju so-I vražnika na bojišču. Le v miru se more iz-| popolnjevati državni red po intencijah, ka-| tere sem dal, okrepiti duševno življenje ljudstva ter mu pomagati do blagostanja. Vse naj se zbere okolu prestola in naj mu zaupa. Bog daj duhovščini svetosti, ljudstvu mir, postavam moči za utrditev samodržtva na korist in srečo ruskega ljudstva.
Varšava, 3. marca. Stavka uslužbencev plinarn postaja vedno bolj nevarna.
Berolin, 3. marca. Ko je hotel pruski posestnik Gutovski iti preko meje, ga je ruska straža ustrelila'
London, 3. marca. Iz Varšave poročajo, da je ob 3. uri popoldne padla iz neke hiše bomba pred policijski oddelek, a se ni razpočila. Aretirana sta dva Žida.
Berolin, 3. marca. V Varšavi hodijo veliki oddelki vojaštva po cestah. Hiše vojaki preiskujejo. Hiše morajo biti zaprte ob 6. uri zvečer V židovskem delu so aretirali 350 mladih Židov, večinoma trgovskih pomočnikov. V mestu je splošna panika. Premožni ljudje zapuščajo mesto Na tovarnarja Lapova in na njegovega prijatelja so včeraj delavci streljali, a ju niso zadeli.
lijučvan, 3. marca. Reuterjev urad javlja, da je včeraj popoldne 400 mož japonske konjenice prišlo do Simnintina, kjer so preiskali železniško postajo in kitajske hiše. Nato so se umaknili v Pan-cjatin. Ondt se bodo najbrže spopadli z Rusi.
London, 3 marca. Angleški listi poročajo: Štiri japonske častnike in enega japonskega vojaka, ki so 23 febr. poizkušali razdreti železnico severno od Tjelina, so Rusom izdali Kitajci za nagrado 3000 rublj. Japonci so bili ustreljeni. Kupčija počiva, vozniki vozov se branijo voziti. Mukden je popolnoma odrezan. Pričakuje se, da ga danes Japonci zasedejo. (?)
Tokio, 3. marca. Sem je došla vest, da sojaponci zasedli Sahalin. Uradno ta vest ni potrjena. Od Saha se po-| roča, da je sedaj pričelo prodirati tudi levo japonsko krilo ter j & zasedlo ruske pozicije. Desno japonsko krilo jev prodrlo 22 milj južno od Buji. Sovražnik je izgubil pri tem 3000 mož. Japonski vojaki so oboroženi z ročnimi granatami, katere mečejo na ruske utrdbe.
Zagreb, 3. marca. V „Agramer Tag-blattu- priobčuje poslanec Stjepan Zagorec članek „Što je sa hrv. stranko prava", v katerem pravi, da klub dela na to da si osnuje novo samostalno glasilo. Hrvaška stranka prava naj v složno borbo združi vse rodoljube iz vseh hrvaških zemelj v sporazumu s Slovenci.
Sofija, 3. marca. Sarafov je izdal oklic, v katerem izjavlja, da se je bojazen pred avstrijsko invazijo v Makedonijo pomnožila. Avstrijske želje krote le zahodne velevlasti, kamor naj se prenese težišče makedonske propagande. Ondi naj se angažira javno mnenje.
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o prezgodnji smrti našega iskreno ljubljenega nepozabnega soproga oziroma očeta, gospoda
Alojzija Čolnar
odvetn. uradnika,
ki
je včeraj, dnč i. marca ob 10. uri zvečer, po dolgi mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, v dobi 3H let, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši jutri ob 5. uri popoldne na tukajšnje župnijsko pokopališče.
Sv. zadušile maše se bodo brale v župni cerkvi.	4to
Kranj, 1. marca 1905.
Ivanka Čolnar, soproga. — Marta, Lojzek, Halka in Otmar Čolnar, otroci.
Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in prezgodnje smrti našega iskreno ljubljenega soproga oziroma očeta, gospoda
Alojzija Čolnar
odvetn. uradnika,
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, znancem in prijateljem najtoplejšo zalivalo. Posebej se še zahvaljujemo vclc-čnstitemu gospodu prof. dr. Iv. Gnidovcu za večkratni obisk in tolažbo, vsem mnogobrojnim udeležnikom pogreba ter sploh vsem, ki so kakorkoli pokojniku izkazali zadnjo čast in nam tešili veliko bolest.
Kranj, 3. marca 190;.
Žalujoča rodbina.
ffleteoroiojlčno poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
Č»« op»-lovanj.
Stanje barometra t mm
9. zveč. I 728-1
7. zjutr. 2. pop.
728'5 7296
Temperatura
po Celzija
Vetiori
+3-1
+ 1-1
+3.9
si. vzh.
Neb«
obl.
si. jug. si. svzh.
sneg obl.
il H'
S
120
Srednja včen^šnja temp. +3 2», norm. +1'5°.
Tržna poročila
od dne 2. marca 1905. Budimpešta. Pšenica za april 19 96 do 19'98; rž za april 15-74 do 15 76; oves za april 11-50 do 14 52; koruza za hieU 15 24 do 15 26.
Pšenica: ponudbe živahne; povpraševanje srednje, trdno. — Prodaja 25.000 met. stotov. Druga žita trdno, nespremenjeno. Vreme: nestan.
Zahirala.
Za mnogobrojne dokaze tolažilnega sočutja, ki so mi došli ob bolezni in smrii mojega iskreno ljubljenega soproga, gospoda
Alojzija Premka
od naših sorodnikov, znancev in prijateljev, izrekam tem potom vsem svojo njgtoplejšo zahvalo.
Iskreno se zahvaljujem tudi vsem darovateljem prekrasnih vencev in šopkov, gospodom pevcem za ganljive ža-lostinke ter za mnogobrojno, zelo častno udeležbo pri pogrebu preblagega pokojnika.	411 V L j u b 1 j an i, 3. marca 1905.
20 stanovanj
srednjih in velikih, opremljenih z vsem kom-fortom, največjim luksusom, električno i svetljaro, kopalnimi sobami itd.
K5T" 8E3T se odda v najem.
Poizve se v zalogi 7. kranjske odlikovane tovarne glasovirjev, Ljubljana, Dunajska cesta št. ii, ali pa Šelenbur
gove ulice št. 6, vrata št. 6.	255 3
f
1—x eot>

Izprašan kurjač
se sprejme za parno kurjavo v deželni bolnici u Ljubljani.
Plača 1080 kron in prosto stanovanje. Prošnje in izpričevala je vložiti do dne 15. marca osebno pri upravi deželne bolnice	401 3-1
Krojaškega pomočnika
sprejme takoj 8u 4_3
franc Uidmar, krojač v tanikm.
Delo je trajno.
Restavracija na južnem kolodvoru.
Danes, 3. marca
KONCERT
mestne „T)rašti>cne godbe".
Točijo se od 1. marca Pikerčan iz vinogradov gitfa Merana (\Valsch-rizling) kakor tudi sloviti Cviček Mart. Colarič-ev, dalje Bizeljec gospoda Cizel-a in notarja Veršec-a, končno tudi priljubljeni plzenski prazdroj („Urquell") iz meščanske pivovarne v Plznu, Reininghausovo marčno pivo in Paulana brau iz kleti Salva to r v Monakovem. — Istodobno morske ribe in ribja brodetta.
Začetek ob polu 8. uri.	Vstopnina 40 vin.
K najobilnejši udeležbi vljudno vabi
Jos. Schrey, restavrater.
396 1—1
Kočiia ! Solicitatorja
TJi^	odvetniška pisarna dr.
še prav malo rabljena, je naprodaj po nizki ceni v Trbojah hišna št. 70 pri Smledniku. 390 3—2
395 3-
fl. Primožič, Ljubljana, Mestni f« 25
V soboto 4. marca pričenši	40o 104-1
pride na prostovoljno prodajo
najnovejše blago za damske pomladne obleke, svileno blago za bluze, paleto- in dežne plašče, ca. 200. kom narejenih svilenih bluz od gld. 3 50 višje; fini francoski batisti in pe-rilni zefiri od 16 kr. dalje. Posteljne preproge in garniture, peluche preproge od gld. 165 višje; perilo za gospode in dame radi
popolne opustitve trgovine.
Ker se blago naglo razprodaja, ne razpošiljamo nikakih vzorcev, nasprotno si pa vsakdo blago lahko ogleda.
Zahvala in priporočilo.
Dovoljujem si najvludneje naznaniti svojim velecenjenim gostom in p. n. občinstvu, da sem se preselil s svojo restavracijo1 iz Gradišča v lastne prostore
„Pri Solncu", Francovo nabrežje 15
ki so bili doslej zaprti radi prenavljanja, in da jih bom lam v nedeljo 5. marca 1.1. pod imenom
Fanflnfjevn zaltrkovalna sobo 1
iznova otvoril.
397 2-1
Točila se bodo znana dobra, naravna vina iz soda ali steklenic kakor tudi pivo. Specialiteta: rdeči šilher iz Sčavnice princa Alfreda Liechten-steina, sloviti cviček gospe Hočevar v Krškem. V steklenicah in kozarcih-Bordeaux iz kleti grofa La Tour, Pinot nior de la Bourgogne iz vinogradov Mre. Levi Villa nova di Fara itd. itd. Priznano izborna kuhlnia se zagotavlja.	1
Zahvaljujoč se najtopleje za doslej mi v tako obilni meri izkazano zaupanje, prosim, da se mi isto dobrohotno nakloni na enak način tudi v mojem novem podjetju, in bilježim, najtopleje se priporočujoč, z naiod-ličnejšim spoštovanjem
Ludvik Fantini.
j
oN
♦o,
n
v
Selenburgove ulice
, Jos. Rojina.
\
%
j?
372 7—4
išče odvetniška pisarna dr. V. Schweitzer-ja v Ljubljani.
Nastop 15. marca ali 1. aprila 1905. Plača po dogovoru. Stenografi imajo prednost.
proda se iz proste volje
posestvo
na Rečici ob Blejskem jezeru.
blizo postaje nove železnice Jesenice-Trst, obstoječe iz nove hiše (vile) z osmerimi sobami, tremi kuhinjami, shrambo in kletjo s studenčnim vodovodom v hiši, prijetno za poletno stanovanje ali kako obrt, tudi za kopališče prikladno. Zraven je tudi vrt za zelenjavo in sadje, na desno je mlin, obstoječ iz šestih tečajev, vodna moč prav zelo pripravna tudi za druge naprave, naokrog dosti prostora. Proda se pod ugodnimi pogoji. 404 1-1
A P. T. naj se obrnejo na MIHA TAVČAR na Bledu, Kranjsko.
Služba cerkvenika in orjanisfa
se nastopi lahko takoj ali saj prve dni aprila.
Dohodkov 600 K, prosto stanovanje in vrt.
Kje, pove upravništvo ,,Slovenca". 403 3—1
Cena škatljici 20 vin. — Manj nego 11 škat-ljic, ki stanejo 2 kroni, se po pošti ne pošilja.
to o
Mednarodna panorama
IOublj&na, Pogačarjev trg.

FotoplastiSRa umetniška razstava.
Optiška potovanja po celem svetu v popolni istini.	405
V soboto, dne 4. marca:
Zadnji dan razstave.
Krasna Slfica.
V nedeljo 5. marca do vitev. sobote 11. muren
Zanimivo potovanje po
Pulju H
Slavnem vojnem pristanišču avstr -o$r. monarhije.
Morsko Kopališče Grado
Mali Lušinj Oglej »d.
Cene:
Eno potovanje 40 vin., za dijake, otroke in vojake od narednika nazaj 20 vin. Abonement-karte: 6 potovanj 2K 10 potovanj 3 K, dijaki, društva, otroci in vojaki po ovico
PP" Vsak teden drugo potovanje.
Odprto vsak dan od 9. ure zj. do 12. In od 2. pop. do 9. zvečer
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd
Zavarovanja za izgube pr. žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi
Menjarična delniška družba
,.ltl EMt C IT K"
I.. VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2.
Pojasnila	v vteh gospodarskih in flnandnlh
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	18 150—24